Požarna varnost v Celju: ali sistem res deluje?
Po brodolomu jadrnice pogrešajo Tamaro s Frankolovega
\xopic
caffe
UŽITEK V DOBRI KAVl! PRAŽARNA: 03/713-2666;
ST. 8 - LETO 64 - CELJE, 30.1. 2009 - CENA 1,25 EUR
VSQBCTO31.1.20W od 11.ure na Golteh!
Odgovorna urednica NT. Tatjana Cvirn
Športniki Celja: Polavderjevaf Gerčar, kegljavke in rokometaši
Mercator
Opekarniška 9, Celje, tel. št: 03/426 80 00
sofcota, 7. februar 2009, od 9. ure dalje
DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ

Gimnazijcu zlomili nos
Informacije: 051/354 809 www.golte.si
BR.
Od 6. decembra naprej
obratujejo naprave na smučišču vsak dan!
IMkecösöö (üsoaS
ABITURA u».
Podjetje za izobraževanje_
PRODAJALEC
PREKVALIFIKACIJA (po končani poklicni šoli)
EKONOMSKI TEHNIK
PTI PROGRAM (po končani trgovski šoli)
Vpis bo 10. februarja 2009, ob 16. uri www.abitura.si
PRIJAVE: ABITURA d.o.o.. Lava 7, Celje Tel.: 031428 55 30 in 03(428 55 32
Z MIK-om STE ZMAGOVALCI
o 31. marca
i izkoristite 5% zimski popust!
t: 08012 24 www.mik-ce.si
UVODNIK
SIMONA SOLINIC
»Sistem deluje!u
Ker je te dni v Celju kar nekaj govora o požarni varnosti v objektih, se v to prikladno zlije tudi moja zgodba. Pred tedni sem klicala upravnika ene izmed stavb na obrobju mesta, češ da v njej že slab mesec ni gasilnih aparatov. Ženska na drugi strani linije me je kljub temu, da sem trikrat omenila, da gre za požarno varnost, napotila na uradne ure. Ko sem cinično pripomnila, da jo bom v primeru, da zvečer zagori, o tem obvestila jutri v času uradnih ur, je vendarle dejala, da bo informacijo dala naprej. Naslednji dan sem se (v času uradnih ur) pogovarjala z odgovorno osebo. Kljub razumevanju in konstruktivnem pogovoru čez teden dni gasilnih aparatov še vedno ni bilo. Ne omenjam krivde, morda je upravnik ukrepal, a »pooblaščeni izvajalci« niso opravili svojega dela. Naj dodam, da so v istem objektu (ko gasilnih aparatov ni bilo) morali posredovati gasila zaradi malomarnosti soseda, ki je na prižganem štedilniku pustil hrano (da o drugih malomarnih stanovalcih, ki na hodnikih puščajo svoje stvari, ne govorim).
Nekaj dni prej, ravno na silvestrovo, ob 15.30 sem klicala inšpektorja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Bala sem se, da bi kakšno pirotehnično sredstvo zanetilo požar, vendar se mi kljub večkratnim klicem ni oglasil nihče. V imeniku sem nato želela poiskati številko, na kateri bi lahko dobila dežurnega, vendar je nisem našla. Pred dnevi pa sem na omenjeni inšpektorat klicala kot novinarka zaradi dogodka v Cankarjevi ulici. Sprva me je sogovornica arogantno poučila, da ni več požarnih inšpektorjev, ampak imajo zdaj drugačen naziv. Pa kaj potem, sem pomislila, nakar mi je v pogovoru na moj dodatek, da tudi v našem objektu mesec dni ni bilo gasilnih aparatov, med vrsticami povedala, da smo stanovalci malomarni. Delno ima prav, ljudje so res nemarni, čeprav se sama ne štejem mednje, saj sem storila dovolj, da bi požarno nevarnost v svojem bloku spremenila v varnost. »Je treba pa upravnika zamenjati,« je dodala. Seveda, na silvestrovo pa res lahko upravnika zamenjam u par minutah, da bo s svojo »pooblaščeno osebo« postavil gasilne aparate tja, kamor spadajo. Pika na i je bil njen stavek: »Sistem deluje!«
Upravnik objekta, za katerega sem klicala, je v dopisu na novinarsko vprašanje o dosegljivosti za občane dejal, da »je v primeru odsotnosti upravnika mogoče vsa sporočila posredovati v tajništvo podjetja vsak delovni dan v času obratovanja podjetja, v času izven obratovanja pa na dežurno številko, kije dosegljiva do 19. ure ob dejavnikih, vikendih in praznikih ...« Toda pri iskanju po njihovi spletni strani nisem našla »dežurne številke«. Če bi jo, mi ne bi bilo treba čakati na uradne ure. Ampak glavno je, veste, da sistem deluje. Imate tudi vi takšen občutek?
P.S. Najboljša rešitev je nakup osebnega gasilnega aparata za stanovanje. Cene so od 20 do 50 evrov. Vse vam lahko uredijo gasilci, še uradnih ur nimajo. So ves čas dosegljivi, pa še prijazni so povrhu.
Bonton v naravi
Zavod RS za varstvo narave, območna enota Celje, se bo danes v avli Mercator centra v Celju v času obratovanja trgovine predstavila z zgibanko iz serije zloženk Bonton v naravi.
V naravo se običajno odpravimo, ko se želimo sprostiti, naužiti vonjav in zvokov narave ter pobegniti iz vsakdanjega delovnega, mestnega okolja. Obisk narave pa se lahko spremeni v neprijetno izkušnjo, če ugotovimo, da se ostali obiskovalci narave vedejo neprimerno. Ko smo na obisku pri prijateljih, znancih ali kolegih, vemo, kaj nam zapoveduje bonton. Kadar pa smo na obisku v naravi, lahko pogledamo v Bonton v naravi. Na Zavodu RS za varstvo narave so izdali dve zloženki Na obisku v naravi in Na obisku ob morju, ki jih bodo ljudje lahko danes prejeli in se s strokovnjaki iz zavoda tudi pogovorili.	MK
- SLADKA
»Gre za lirično, osebno izpoved. Gre za mojo osebno bolečino. Sem svetnik s srcem.« Pojasnilo celjskega svetnika Primoža Posineka (LDS), zakaj bo glasoval proti predlogoma proračunov.
DOGODKI _
Brez elektrike več tisoč odjemalcev
1§K TEDNIK
Obilen in moker sneg, na Celjskem ga je zapadlo do 60 centimetrov, je povzročil kar nekaj škode na elektroenergetskem omrežju Elektra Celje. V torek zvečer je bilo brez električne energije okoli 3.200 gospodinjstev, v sredo zjutraj že 3.567. Delavci Elektra Celje, ki so bili na terenu vso noč, so šele v sredo zvečer uspeli odpraviti vse napake, nato sta dve ekipi na pomoč odhiteli h kolegom v Maribor.
Potem ko je že v torek popoldne moker sneg polomil drogove ter pretrgal vodnike, na nekaterih žicah je bilo tudi do 20 centimetrov žledu, je zaradi obilice težav na terenu delo v noč moralo podaljšati 250 zaposlenih. V sredo zjutraj je bilo na Celjskem kljub temu brez elektrike malo več kot 3.500 odjemalcev. Največ, kar 1.600, v Jurkloštru, 500 v Rimskih Toplicah, okoli 400 v Cerovcu pri Rogaški Slatini ter le nekaj manj v Bovšah pri Vojniku. Brez elektrike so bili še prebivalci Dramelj, Pečovni-
ka, Šmohorja in Zadrečke doline. Do opoldneva so težave odpravili, šele zvečer pa je elektriko dobilo približno 250 prebivalcev Roj, Tabora in Lovrenca.
Ekipam Elektra Celje so delo najbolj oteževale nesplu-žene lokalne ceste, sploh na višjeležečih predelih, ponekod pa so jim pot zaprla podrta drevesa. Ta so obenem potrgala kar nekaj vodnikov, pod težo snega se je podrlo več drogov. Izpad elektrike so povzročali tudi kratki stiki, do katerih je prišlo zaradi taljenja snega. Nove težave je sneženje včeraj pustilo na Koroškem, kjer je prav tako dobavitelj elektrike Elektro Celje. Včeraj dopoldne je bilo na območju Koroške še 100 delavcev Elektra Celje, ki so pospešeno odpravljali okvare, ki so se ponoči pojavile na večinoma težko dostopnih in zasneženih območjih. Dve ekipi sta včeraj pomagali celo kolegom iz Maribora, ki niso uspeli ponovno vzpostaviti omrežja v okolici Ptuja.
ROZMARI PETEK
Delavcem Elektra Celje so največje težave predstavljale nesplužene lokalne ceste, zaradi katerih so šele v sredo dopoldne dosegli težko dostopne terene.(Foto: Elektro Celje)
Živahno trgovanje v Golovcu
Srednja ekonomska šola Celje, kjer ima sedež slovenska centrala učnih podjetij, je v sredo pripravila že 4. mednarodni sejem učnih podjetij. V dvorani Golovec so gostili približno dva tisoč obiskovalcev in razstavljavcev iz Slovenije, s Hrvaške, iz Avstrije in Nemčije.
Tudi tokrat so se predstavljala učna podjetja, ki jih v okviru pouka ustanavljajo di-
jaki srednjih šol ekonomske in komercialne usmeritve. Predstavilo se je kar 47 razstavljavcev, ki jih je podrobno proučila tudi strokovna komisija. Ta je izbrala najboljše kataloge ter najlepše razstavne prostore, med dobitniki priznanj pa se tokrat žal ni znašlo nobeno učno podjetje s Celjskega. Slavilo je učno podjetje Park Host SEŠ, d.o.o., Srednje ekonomske šole Maribor, ki je
izdelalo najboljši katalog, pripravilo drugi najboljši razstavni prostor in bilo izbrano za najboljše podjetje sejma.
Vodja centrale učnih podjetij Viljana Brinovec je sejem označila za izjemno uspešen dogodek, marsikoga pa je navdušila letošnja novost. »Pripravili smo individualna poslovna srečanja predstavnikov učnih podjetij, ki so se preizkusili tudi na področ-
ju poslovnega komuniciranja ter pogajanja. Dijaki so se v poslovne sestanke dobesedno vživeli ter jih vzeli zelo zares. Opazili smo, da mnogi premorejo poslovno žilico in bi bili kos poslovnim partnerjem iz resničnih podjetij,« je povedala Brinovče-va, ki za naslednje sejemsko leto obljublja nova presenečenja.
PM
Foto: SHERPA
Na 4. mednarodnem sejmu učnih podjetij se je srečalo približno dva tisoč dijakov, v okviru podjetij tudi poslovnih partnerjev iz Slovenije in tujine.
m
St. 8 - 30. Januar 2009
Ni $ TEDNIK
■BI
DOGODKI
Predsednik KS Škofja vas Bogomir Jamnikar ob načrtih za pločnik: »Na novoletnem sprejemu je župan dejal, da drzna dejanja obrodijo sadove.« Bomo videli.
Nepokorščina na petek, 13.!
Krajani Škofje vasi imajo dovolj čakanja na pločnik -
Predstavniki društev, Osnovne šole Hudinja in Krajevne skupnosti Škofja vas so na skupnem sestanku odločili, da bodo v petek, 13. februarja, pripravili državljansko nepokorščino. Razlog je pločnik, na katerega krajam Škofje vasi čakajo že od leta 1974, ko je bila za izgradnjo podana prva pobuda.
Kot smo že poročali, naj bi bila največja težava pri izgradnji pločnika v zemljiščih. Trenutno je še devet lastnikov, ki nočejo prodati zemljišča za izgradnjo pločnika. Na sestanku je predsednik KS Škofja vas Bogomir Jamnikar še enkrat poudaril, da ni res, da lastniki izsiljujejo občino z visokimi vsotami in nočejo prodati zemljišč zaradi denarja. Lastniki teh zemljišč si želijo le zaledno cesto, saj se že zdaj težko vključijo v promet, če bi bil zgrajen še pločnik, bi bilo to praktično nemogoče, so prepričani krajani. Zaledna cesta naj bi bila celo že vrisana v starih zazidalnih oziroma prostorskih načrtih. Tako pravijo na krajevni skupnosti. Lastnikov zemljišč na sestanku ni bilo.
Prav tako na tem sestanku ni bilo predstavnikov občine, kar je opozorila ena od
»Na protestnem shodu bomo tudi krajani krajevne skupnosti Vojnik,« je pojasnil predsednik KS Vojnik Mirko Krašovec.
udeleženk sestanka. Jamnikar je pojasnil, da so se na občino že velikokrat obrnili, a so vedno dobili za sogovornike ljudi, ki niso imeli pravih pooblastil oziroma nimajo na občini nobene besede. Dejal je še, da so krajani Škofje vasi že 15 let v recesiji in da zanje nikoli ni denarja. »Dokler ne bo politične volje župana in mestnega sveta, pločnika tu ne bo,« je še dodal Jamnikar.
Krajanom Škofje vasi se bodo na protestu pridružili krajani KS Vojnik, ki se prav ta-
www.turnsek.net
03 42 88 198
ko zavzemajo za izgradnjo pločnika od nadvoza do Višnje vasi. Kot je pojasnil predsednik KS Vojnik Mirko Krašovec, je denar za pločnik že bil, in sicer še v času skupne celjske občine, potem pa je nekam izginil. Zdaj so krajani Vojnika poslali vlogo na ministrstvo, kjer so jim odgovorih, da so v izdelavi projekti in da bodo v prihodnjih letih skušali rešiti ta problem. »Odgovorili smo jim, da se mora projekt začeti letos. Ne bomo več prosili, ampak bomo zahtevali,« je bil oster Krašovec.
Protestni shod bo dobro organiziran in predvsem ne bo žaljiv, obljubljajo organizatorji. Udeleženci se bodo zbrali v petek, 13. februarja, ob 15.30 pri Dragu Čatru, kjer bodo krajši nagovori. Nato se bodo sprehodili v gosjem redu s transparenti v rokah do prehoda za pešce, se obrnili in šli nazaj. Na protestnem shodu bodo sodelovala društva, ki delujejo v KS Škofja vas, in tudi OŠ Hudinja, kjer bodo pripravili transparente. Učenci, ki obiskujejo šolo, hodijo namreč po tej nevarni cesti vsak dan.
Vsi niso za to, da bi krajani šli kar na cesto. Zato je bilo na sestanku slišati tudi predlog za peticijo. Ni bil sprejet. Shod torej bo. So pa že odločili tudi, da je naslednji, še bolj drastičen ukrep, da bodo celo zaprli cesto. In če se nekateri bojijo, da bo že shod, ko se bodo krajani sprehodili po trasi, kjer naj bi bil pločnik, prečkali cesto in šli nazaj po isti poti, prehud oziroma preoster, bi bila zapora ceste res precejšen udarec. Tudi za vseh tistih 17 tisoč voznikov, ki se vsak dan peljejo po tej cesti.
ŠPELA KURALT Foto: GrupA
S katoliško večino zgledno
»Zahvaljujem se vam za duhovno oskrbo občank in občanov, tudi tistim, ki se ukvarjate s humanitarno dejavnostjo. To bo še posebej pomembno med prihajajočo krizo,« je nagovoril predstavnike različnih verskih skupnosti župan Mestne občine Celje Bojan Šrot.
Na včerajšnjem tradicionalnem ponovoletnem srečanju župana s predstavniki verskih skupnosti se je zbralo 17 udeležencev različnih veroizpovedi, od katolikov, pravoslavnih in muslimanov do manjših verskih skupnosti knežjega mesta. Župan se je prav tako zahvalil za skrb za sa-
kralne objekte, ki so pomembna dediščina Mestne občine Celje. »Menim, da smo v letu 2008 uspešno sodelovali. Občinska uprava je bila odprta za probleme,« je menil celjski župan, ki je med drugim opozoril še na »probleme z brado«. »Za probleme, ki jih občinska uprava pozna, smo pripravljeni iskati rešitve,« je dodal župan.
V imenu Katoliške cerkve in vseh prisotnih se je županu za povabilo zahvalil celjski škof dr. Anton Stres ter omenil posluh tako župana kot občinske uprave za reševanje problemov. Po škofovem mnenju je primer Celja živ dokaz dobrega sodelovanja med Katoliško cerkvijo in lokalno skupnostjo.
BRANE JERANKO Foto: SHERPA
V januarju sta v slovenski javnosti odmevali tudi redni srečanji predsednika vlade Boruta Pahorja s parohom pravoslavne cerkve Peranom Boškovićem ter evangeličanskim škofom Gezo Ernišo, ki sta opozorila na probleme obeh verskih skupnosti v Celju, povezane z denacionalizacijo. O tem bomo obširneje poročali v prihodnji številki.
Z rednega letnega srečanja župana Bojana Šrota s predstavniki verskih skupnosti v Mestni občini Celje. Po mnenju celjskega škofa dr. Antona Stresa je primer Celja dokaz dobrega sodelovanja med Katoliško cerkvijo in lokalno skupnostjo.
Stolčki za boljši standard
Podjetji 1\iš in Henkel Slovenija sta otroškemu oddelku Splošne bolnišnice Celje in še 11 drugim slovenskim splošnim bolnišnicam v humanitarni akciji Žlička za zdravje podarila stolčke za hranjenje in dodatno opremo za pravljične kotičke.
Akcija, ki je potekala od septembra do decembra la-
ni, je podjetji stala približno 12 tisoč evrov, medtem ko je Tuš v lanskem letu za dobrodelne projekte namenil okoli pol milijona evrov.
V Splošni bolnišnici Celje takšne dobrodelne akcije pozdravljajo in pravijo, da podarjenih stvari ne smemo ocenjevati po vrednosti, temveč po namenu. Kot je poudaril direktor celjske bolnišnice Mar-
jan Ferjanc, vsaka drobna zadeva, ki jim jo podarijo, izboljša standard na bolnišničnem oddelku. Po besedah predstojnika otroškega oddelka v celjski bolnišnici Andreja Mlakarja imajo na oddelku 60 postelj, na leto pa hospi-talizirajo okoli 2.000 otrok. Med njimi jih je skoraj tretjina starih do 5 let.
BA, foto: SHERPA
Z leve: predstojnik otroškega oddelka v celjski bolnišnici Andrej Mlakar, direktorica družbe Henkel Slovenija Melita Ferlež, generalni direktor Tuš holdinga Aleksander Svetelšek in direktor Splošne bolnišnice Celje Marjan Ferjanc
St. 8 - 30. januar 2009
m
O cetis
Nemir v Gorenjevi hiši
Uprava z višjimi plačami že julija lani z nastopom novega mandata - Če bo potrebno, tudi ob sobotah
V javnosti so se pojavile govorice, da v Gorenju ob skrajšanem tedniku delajo tudi ob sobotah, še bolj odmevne pa so trditve, da naj bi si uprava Gorenja pred 10-odstotnim znižanjem, kar so uvedli decembra zaradi krize, plače krepko povišala.
Uprava Gorenja je namigovanja o povišanju plač pred decembrskim znižanjem označila kot neresnična in zavajajoča oziroma, kot je poudaril predsednik Franjo Bobinac, gre za čisto laž, ki vnaša nemir v hišo. Kot pojasnjujejo, je uprava za nov mandat, ki ga je nastopila juhja 2008, sklenila nove pogodbe o zaposlitvi. Plače po teh pogodbah so višje, kot so bile v prejšnjem mandatu, ko je imela uprava pet let enako fiksno plačo. V času nastopa novega mandata je bilo poslovanje Gorenja v ocenjeno kot uspešno. Zato se je nadzorni svet (NS) odločil, da plače uprave poviša, pri čemer je upošteval, da so plače zaposlenih v preteklih letih rasle, menda celo za 35 odstotkov. NS je še upošteval, da so bile mene-džerske plače na enakem nivoju ter dejstvo, da so prejemki Gorenjevih menedžer-jev 10- do 20-krat nižji od evropskih in svetovnih konkurentov, rezultati Gorenja
Koliko znaša plača Bobinca, v Gorenju niso povedali. Med delavci pa je slišati, da njihov prvi mož po 10-odstotnem znižanju še vedno prejme 19.500 evrov bruto ali 2.500 evrov več kot v enakem obdobju lani.
pa so boljši od konkurence.
S sklenitvijo nove pogodbe o zaposlitvi so bile za upravo določene za približno 25 odstotkov višje bruto osnovne plače. Decembra je NS, kot smo že poročali, na predlog uprave znižal plače za 10 odstotkov. »Nepotrjeni podatki, ki so bih lansirani z namenom diskreditacije visokega ugleda Gorenja in predsednika Franja Bobinca, zelo negativno vplivajo na ugled družbe tako med zaposlenimi kot splošnimi in finančnimi javnostmi,« pravijo v Gorenju.
Od štiri do šest dni na teden
Glede delovnega časa pa po-jasnjujejo, da 36-urni delovni teden pomeni povprečno število delovnih ur v določenem obdobju. »Dejansko noben teden ne bomo delali točno 36 ur, saj bi potem morali delati 7,2 uri na dan. Tako bodo zaposleni delali po pet ah štiri delovne dni na teden oziroma 40 ali 32 ur,« pravijo v Gorenju in dodajajo, da težke razmere zahtevajo kar največje prilagajanje povpraševanju in s tem racionalnejšo organizacijo dela. Tako so z namenom čim večje prilago-
dljivosti na naročila okrepili ukrepe, ki so v Gorenju sicer stalna praksa in omogočajo optimalnejšo izrabo delovnega časa.
»Tako bomo lahko v posameznih organizacijskih enotah izjemoma delali tudi šest dni v tednu, vendar pa bodo na račun tega zaposleni imeli kasneje dela prost dan. Sprejemamo ukrepe, ki temeljijo na solidarnosti med zaposlenimi. S tem se bomo poskušali čim dlje izogibati drastičnim ukrepom, kot so odpuščanja.«
US
Foto: GrupA (arhiv NT)
Zlorabljajo subvencije ali rešujejo podjetja?
Predsednik mariborske regije sindikata KNSS Neodvisnost Milan Mesarič je v tem tednu s svojimi trditvami znova dvigoval prah. Kot primer brezobzirnega zlorabljanja subvencij za skrajšan delovni čas je izpostavil zreški Unior, kjer naj bi po njegovem delavce z grožnjami o odpuščanju prisilili k podpisovanju aneksov. Nič bolje naj ne bi bilo še v dveh zreških podjetjih, GKN Driveli nu in Cometu.
Svojčas zloglasni organizator stavke v Cometu Milan Mesarič se je tokrat znova lotil vodilnih v podjetjih pod Pohorjem. Najprej je izpostavil zreški Unior, kjer se delavce z grožnjami o odpuščanju sili k podpisovanju aneksov k pogodbi o zaposlitvi. Celo za nazaj, saj naj bi veljali že od začetka letošnjega leta. Obenem sporazum o uvedbi 36-urne-ga delovnega tedna po njihovem navaja, da do odpuščanj kljub temu lahko pride. Delavcem naj bi tudi nezakonito razporejali letni dopust, govori pa se celo o 32-urnem delovnem tednu, za kar bi podjetje torej prejelo še več subvencij za še nižje plače zaposlenih, je povedal Mesarič ter dodal,
Aleš Mikeln. Direktorja ostalih dveh podjetij za izjavo nista bila dosegljiva.
Milan Mesarič
da bistveno bolje ni niti v drugih dveh zreških podjetjih, GKN Drivelineu in Cometu V Drivelinu naj bi bil največji »greh« ta, da je direktor zdaj na smučanju, delavci pa dopusta niso smeli prenesli v letošnje leto, temveč so jim ga izplačali. Obenem naj bi direktorjev podpis pri sprejemanju odločitev ponarejali ostali člani vodstvene ekipe. Cometu pa očitajo, da so anekse k pogodbam podpisali za nedoločen čas. »To je navadna laž,« je očitke v celoti
zavrnil direktor Cometa Aleš Mikeln. »Ne vem, ah sindikati pozabljajo, zakaj sploh obstajajo? Podjetja želijo obdržati čim več zaposlenih. Če podam primerjavo čez palec, 36-urni tednik pomeni 70 zaposlenih. Ali sindikati raje vidijo, da zaradi pomanjkanja naročil odslovimo 70 ljudi ali da za vse uvedemo 36-urni teden? Treba se je bilo pač odločiti med dvema slabima predlogoma. Prepričan sem, da smo izbrali najbolje med najslabšim.«
V skoraj 700-članskem kolektivu bodo na 36-urni teden prešli s prihodnjim mesecem, in to za največ leto dni, je določeno v aneksu. Dva delovna petka manj sicer pomenita tudi nižje plače, vendar bo odstotek znižanja veljal za prav vse za-poselne v Cometu, tudi za direktorja. Čeprav delavniki zanj v praksi ne bodo krajši, ampak kvečjemu daljši, je še dodal Mikeln.
ROZMARI PETEK
Vrh bo plače najprej znižal sebi
Zgledna primera ukrepanja v času recesije prihajata iz dveh podjetij s Celjskega. V Alposu bodo menedžerji prejemali 10 odstotkov nižje plače, zaposleni po individualnih pogodbah v Pivovarni Laško pa bodo prejeli za četrtino nižji dohodek.
Recesijo bodo v Alposu tako prej kot delavci v proizvodnji občutili vodilni ter tržniki. Tem so fiksni del plače znižali, povečali pa variabilni del, ki je vezan na uspeh prodaje na trgu. Nadaljnje ukrepe bodo sprotno prilagajali razmeram na trgu. Če bosta prodaja in s tem proizvodnja padah, bodo uveljavljeni tudi drugi ukrepi, med njimi je pripravljeno tudi skrajševanje delovnega tednika.
Z januarjem so se plače znižale tudi vodstvenim delavcem, zaposlenim po individualnih pogodbah, v Pivovarni Laško. Hikaj je odstotek znižanja občutnejši, 25-odstot-ni. Prakso želijo Laščani uvesti v vsa podjetja v Skupini Pivovarne Laško, čeprav vsi temu niso najbolj naklonjeni, je neuradno slišati.	RP
Malo obiskovalcev, a tisti pravi
Danes se bo v Celju končal tridnevni sejem avtomatizacije, mehatronike, merilne tehnike in robotike, imenovan Ifam. Lani ga je obiskalo 1.800 strokovnjakov.
Sejma se vsako leto poleg strokovne javnosti udeležijo tudi srednješolci, ki imajo na predmetniku predmete, povezane z vsebino sejma. »Sejem res ni množičen, vendar je za razstavljavce, na petem sejmu razstavlja 130 razstavljavcev iz 14 držav, pomembneje, da jih obiščeta le dva prava kupca kot sto nepomembnih,« poudarja organizator sejma Toni Laznik. »Sejem največ ponuja tistim, ki želijo optimirati procese zaradi večjih izkoristkov v industriji. Na žalost to v večini primerov pomeni tudi zmanjšanje števila zaposlenih.« Da bi zaradi tega bilo letos še več obiskovalcev, Laznik ne pričakuje.
Oktobra bo Laznik s sodelavci organiziral še en specializiran sejem, imenovan Intronika. RP, foto: SHERPA
mmmef'i
Iii:
Kad prodaja manjšinske deleže
Kapitalska družba je včeraj objavila oglas za javno zbiranje ponudb za nakup poslovnih deležev v 20 družbah z omejeno odgovornostjo. Gre večinoma za manjše, približno enoodstotne lastniške deleže. Med njimi so Dimnikarstvo Celje, Fotolik Celje ter Veterinarska postaja Laško. Večinski lastniki oziroma družbeniki bodo lahko izkoristili predkupno pravico.
Bisol navdušuje v Belgiji
Minuli teden se je na sejmu solarnih sistemov v Belgiji mudilo tudi preboldsko podjetje Bisol. Kot so sporočili iz podjetja, jih je odziv obiskovalcev dodamo prepričal o pravilni odločitvi okrepitve poslovanja na belgijskem trgu. Po besedah distributerjev spadajo Bisolovi fotonapetostni moduli v najvišji kakovostni razred in so na belgijskem trgu trenutno najbolj iskani izmed vseh fotonapetostnih modulov. Belgijski trg je tudi sicer ključnega pomena za poslovanje podjetja.
Murgelj v Vitalu in Radenski
S 1. februarjem bo vodenje družbe v Skupini Pivovarne Laško, Radenske, prevzelZvonko Murgelj, dolgoletni direktor družbe Vital Mestinje. Dosedanji direktor Tomaž Blagotinšek se je po dveh letih sporazumno razšel z lastniki. Neuradno je slišati, da je bil eden izmed razlogov tudi nameravana odločitev Laškega, da bo vsem vodilnim v skupini, ki so zaposleni po individualnih pogodbah, plače znižalo za četrtino. Pa tudi, da se ni strinjal z izčrpavanjem podjetja na račun lastninjenja Pivovarne Laško. Murgelj bo kljub temu še naprej vodil tudi mestinjski Vital. RP
m
St. 8 - 30. januar 2009
eföTl partrn z najboljšim okusom
T NIL
J
Ji
-j
j v J
X
JO,
i
W


Najdražje na Škvarčevi, najceneje na Novem trgu
V eni od prejšnjih številk smo že pisali o visokih stroških ogrevanja. Po tistem smo našli še kar nekaj položnic za ogrevanje, ki so bile resnično astronomske. Tako je ena od bralk za 60 kvadratnih metrov veliko stanovanje plačala kar 190 evrov ogrevanja! V Celju največ plačujejo stanovalci bloka na Škvarčevi ulici, najmanj pa na Novem trgu.
Letošnje položnice za decembrsko ogrevanje so od položnic za december 2007 višje za kar 42 odstotkov. Razlog je v precej višji ceni plina, kot je pojasnil vodja tehnične službe pri Energetiki Celje Ivo Jurak: »Cena plina je prvič višja od cen lahkega kurilnega olja.« Cene so tako višje, čeprav je bila poraba decembra 2007 enaka kot decembra 2008, torej pred mesecem dni.
Kot smo že poročali, je cena odvisna predvsem od toplotne izolacije objekta in kvalitete oken. Tudi zato prihaja do precejšnjih razlik za sicer približno enako velika
Po novem energetskem zakonu morajo imeti vsi stanovanjski objekti, ki so priključeni na kotlarne ali daljinsko ogrevanje, do oktobra letos vgrajene toplotne števce, s katerimi se bo ugotavljala poraba za celoten blok. To velja tudi za manjše kotlarne, kot sta kotlarni v Kajuhovi ulici in Ulici XIV. divizije.
stanovanja. Enormno veliko porabo energije imajo bloki na Otoku, natančneje na Škvarčevi ulici in Ob železnici, in na Hudinji. In še malo številk. Povprečno v Celju porabimo, preračunano v olje, 12 litrov olja na kvadratni meter na leto. Stanovalci bloka na Škvarčevi ga porabijo kar 21 litrov! Podobno je na Hudinji. Najbolj racionalni so v najnovejših objektih na Novem trgu. Tam namreč porabijo manj kot
šest litrov olja na kvadratni meter na leto.
Porabo toplote povečujejo tudi zastekljeni balkoni, ki dejansko povečujejo bivalni prostor. S tem se poveča tudi ogrevalna površina, tako da bi moral stanovalec plačevati več.
Ne glede na to, da so bloki stari ali vsaj starejši, lahko stanovalci oziroma lastniki veliko naredijo za manjšo pora-
Plačilo položnic na mestni blagajni
Pred kratkim smo v naši rubriki pisali o tem, koliko provizije zaračunavajo pri plačilu položnic banke, ter vas hkrati preusmerili na mestno blagajno, kjer lahko poravnate kar nekaj mesečnih položnic. Pri tem smo pomotoma zapisali, da lahko tam poravnate tudi položnice Elektra I\irnšek, kar ne drži več.
Zdaj znova objavljamo seznam podjetij, ki imajo z mestno blagajno sklenjen dogovor o poravnavi položnic. Povsem brez provizije lahko torej poravnate položnice Simbia, Vodovoda-kanalizacije, Energetike Celje, Elektra Celje, Atrija stanovanjske zadruge, Plan Tradea, položnice za vse celjske osnovne šole, Glasbeno šolo Celje, Osrednjo knjižnico Celje, celjske vrtce (razen vrtec Danijelov levček) in Nepremičnine.
Kot dodajajo na Mestni občini Celje, je mestna blagajna od samega začetka delovanja pri uporabnikih naletela na zelo pozitiven odziv. Na mesec je tako na mestni blagajni plačanih približno 30 tisoč položnic, kar skupno pomeni, da Celjani na ta način skupaj privarčujejo vsaj 10 tisoč evrov na mesec.	RP
Kava za 30 centov
V državnem zboru se da varčevati! Poglejte račun, kako poceni je tam kava, pa se skušajte spomnite, kdaj ste nazadnje dah zanjo manj kot evro. Ker nismo poslanci/-ke, nam takšne cene nič ne koristijo, kvečjemu v slabo voljo nas spravijo. Če poznate kak bolj uporaben primer poceni ponudbe, pa nam to sporočite, da bodo vedeli še drugi.
bo. Res pa je, da se morajo s tem strinjati vsi. Dober primer je tako blok v Plavi laguni, kjer so z zamenjavo oken, toplotno izolacijo in nazadnje tudi z vgradnjo delilnikov znižali stroške ogrevanja za kar 40 odstotkov! Tudi če v tako velike naložbe nek blok ne bo šel, je dobro, da poskrbi, da ima dobro regulirano toplotno postajo. Včasih je namreč temperatura nastavljena previsoko, kar se da ponastaviti.
ŠK, Foto: KATJUŠA
<«».-.« • ..-t*«-*.' K>
i:
OtliJH .1 2 (1430/
loe. <$mimm
tMÄfia»., . • - -
•' - J.; L
POPRAVEK
Vložite olajšave za otroke
Kar nekaj zavezancev je po objavi članka v NT z dne 16. 1. 2009 klicalo na Davčni urad Celje s vprašanji o pravilnosti določenih trditev v članku. Ugotovili smo, da so določene trditve nepravilne in zavajajoče za zavezance, zato smo pripravili popravljen del članka.
Vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane oddajo do 31.1. 2009 pri davčnem uradu ali izpostavi tisti zavezanci, ki olajšave niso uveljavljali pri izplačilu posameznega dohodka v letu 2008 oz. tisti zavezanci, ki želijo, da davčni organ pri informativnem izračunu dohodnine za leto 2008 upošteva olajšave drugače, kot so bile uveljavljene že med letom. Izplačevalec dohodka mora davčnemu organu namreč sporočiti podatke o tem, za katere vzdrževane družinske člane in za kakšno obdobje je posameznik uveljavljal olajšavo, zavezanec pa lahko to spremeni s prej navedeno vlogo v tem smislu, da vanjo vpiše podatke za olajšave tako, kot to želi, da je upoštevano pri informativnem izračunu. Posebna olajšava za vzdrževane družinske člane se pri davčnem organu vloži za vsako dohodninsko leto posebej, kar pomeni, da davčni organ ne prevzema podatkov iz preteklega dohodninskega obdobja.
Posebno olajšavo za vzdrževanega družinskega člana lahko praviloma uveljavlja en zavezanec. Če se zavezanca o tem, kdo bo
uveljavljal olajšavo, ne moreta dogovoriti in npr. oba uveljavljata olajšavo za celo leto, bo pri odmeri vsakemu zavezancu priznan sorazmerni del olajšave, torej vsakemu polovica z zakonom priznane višine olajšave za tega vzdrževanega člana. Ob tem pa morajo biti izpolnjeni pogoji, pod katerimi se olajšava glede na določila zakona o dohodnini lahko prizna.
V primeru, da en starš glede na višino dohodkov ne more izkoristiti celotne olajšave za vzdrževane člane (ker so njegovi skupni dohodki nižji, kot znaša skupna višina olajšave) lahko za te vzdrževane člane uveljavlja razliko drug starš. V tem primeru oddata vlogo oba in to v vlogi posebej navedeta.
Posebna olajšava za starša, posvojitelja, tasta, taščo znaša letno 2.183,76 EUR in ni odvisna od števila družinskih članov, za katere se uveljavlja olajšava, kar pomeni, da velja za vse te vzdrževane člane (razen otrok) enaka višina. V kolikor so imeli ti vzdrževani člani višja lastna sredstva za preživljanje, kot znaša olajšava, zavezanci zanje ne morejo uveljavljati olajšave.
ZVEZDANA GRŽINA, direktorica
www.radiocelje.com
Varčevati pri najmanjših rečeh
Klavdija Dernovšek iz Laškega: »Ne glede na to, ah je ah ni gospodarska kriza, varčujem. Nekaj denarja hranim v banki, nekaj pa v skladih. Varčevati se da tudi pri elektriki, nafti... Bralcem bi svetovala, da naj kupujejo zgolj tisto, kar potrebujejo, naj bodo previdni. Prepričana sem, da zagotovo vsak dobro ve, kako in na kakšen način bo kaj privarčeval.«
Milica Pec iz Celja: »Glede na to, kakšno je stanje,
zagotovo razmišljam tudi o varčevanju. Varčevala bom v različnih skladih, ker menim, da je to donosno. Zelo težko bi svetovala, na kakšen način bi še lahko varčevali, verjetno pa je to odvisno od posameznika. Kakršna koli informacija o tem, kako privarčevati denar, je vedno dobrodošla.«
Nada Krajne iz Zasavja: »Menim, da se navkljub gospodarski krizi da kaj privarčevati. Popolnoma preprost
predlog je, da se čemu od-povemo, da ne tekmujemo z drugimi, da nismo nevoščljivi, zato jaz, če le imam, zelo rada dam kaj drugim, tistim, ki nimajo. Velikokrat tudi kaj podarim, tudi na račun tega, da se čemu odpovem, ker sem navajena živeti skromno. Varčevati moramo začeti že pri najmanjših rečeh.«
DI
Foto: KATJUŠA
Klavdija Dernovšek
Milica Pec
Nada Krajne
St. 197 - 6. februar 2009
m
VJU
MYf TEDNIK
Prva dama oziroma soproga svojega moža
Na ženskem klepetu z Barbaro Miklič Türk - Vsakdanjik slovenskega predsedniškega para
Soproga predsednika Republike Slovenije je uradni naziv Barbare Miklič Türk, ki pa na srečanju v Žalcu oziroma Grižah ni delovala predsedniško - bolj je bila Grižanka, ki se je vrnila v kraje svojega dedka, sorodnikov ter časa krompirja s toplimi kumaricami in zabeljenega fižola. »Zato, ker me niste vprašali,« je odgovarjala na vprašanja, priznam, presenečenih novinarjev, kako to, da ni povedala, da takrat še Barbara Miklič izvira iz rudarskega kraja, ki ga nosi v svojem srcu. Tudi zato je savinjsko obarvano tekel ženski pogovor o vsakdanjiku soproge predsednika.
»Res me na te kraje veže dejstvo, da je bil dedek doma z Bezovnika pri Grižah. Tudi zato sem sprejela vabilo na koncert OŠ Griže Zvezde zvezdicam. V vsako šolo seveda ne morem, v Griže pa takoj. Lahko rečem, da toliko urejenega veselja in sproščenosti še nisem videla, prav vsi nastopajoči so bih zvezde,« ni skoparila Barbara Miklič Türk s pohvalami, ki jih je namenila tudi griški šoli. »Šola, kot je zamišljena, je idealna. Kot Unescova šola razumejo, da je svet velik in zanimiv, všeč pa mi je njihova skrb zase, za svoje zdravje, in za sočloveka. Prepričana sem, da so se Griže izkazale in da so primer vzorne šole. Nas so nekako bolj industrijsko in strogo izobraževali, tu pa so otroci sproščeni, kar se mi zdi čudovito.«
Sicer ste rojena Ljubljančanka. Kakšni so spomini na mlada leta, nekaj časa ste jih preživeli celo v Sudanu?
Za sedanje življenje je bilo življenje v Sudanu zelo koristno. Spoznala sem ljudi z vsega sveta, zato se sedaj dokaj lahko s komerkoli pogovarjam. V tem času sem si pridobila razumevanje, da je svet
Barbara Miklič Türk se je rodila leta 1948 v Ljubljani v meščanski družini. Oče je bü inženir rudarstva in geofizike, mati pa inikrobiologinja. V najstniških letih je nekaj časa živela z družino v Sudanu. Po vrnitvi v Slovenijo je dokončala klasično gimnazijo, na Filozofski fakulteti v Ljubljani pa je študirala angleški in ruski jezik s književnostjo. Leta 1975 se je zaposlila na Društvu za Združene narode za RS, kjer je skrbela za knjižnico in čitalnico in spoznala Danila Türka. Leto zatem sta se poročila in nekaj let pozneje se jima je rodila hčerka Helena.
velik in zanimiv ter da smo si ljudje zelo podobni. Ko se potem vrneš, je sprememba, stvari začenjaš gledati drugače. Slovenci znamo oziroma znajo biti včasih še malo »stisnjeni«, malo jim je nerodno pogovarjati se s tujci. Ampak sedaj so šole tako inteligentno in na vse načine povezane s svetom, da bodo mladi brez težav komunicirali z drugimi ljudmi.
Soproga ste podpirali že med njegovo službo v OZN, s tem pa nekaj let preživeli izven Slovenije. Katere plu-se bi pripisali ameriškemu načinu življenja?
Težko je govoriti na splošno. V Sloveniji je boljša kakovost življenja, lahko se čutimo bolj varni, sploh kar se tiče zdravstvenega zavarovanja. V Ameriki so zavarovani tisti, ki imajo denar. Tudi zato morajo ljudje nasploh odgovorno živeti ter skrbeti zase in za druge, za katere vedo, da so na slabšem. Čutiti je bolj odgovorno, tudi bolj naporno življenje, po drugi strani pa so bolj optimistični. Ne kritizirajo preveč - če se jim zdi, da šola ni dobra, jo zamenjajo, in potem hvalijo novo šolo. Mi pa radi »pojamramo« in pokritiziramo, včasih tudi, ko ni tako hudo. Zdi se mi, da se raje primerjamo s popolnostjo, kot da bi imeli nižja pričakovanja in se veselili uspehov.
Mnogi so v teh dneh spremljali prisego novega ameriškega predsednika. Kaj pa vi čutite, ko gledate njegovo soprogo?
Da bo to zanjo nekaj novega in zanimivega. Dobro poznam Lauro Bush, imenitno in profesionalno žensko. Mislim, da bo tudi gospa Obama profesionalno opravila svojo nalogo in da se bo izjemno potrudila, saj je to v Ameriki običajno. Jo pa zagotovo čaka tudi drugačno življenje.
Ko smo že ravno pri ameriškem predsedniškem paru: ali naš predsednik pospravlja svoje nogavice?
Moj mož misli, da če hočeš imeti red v glavi, moraš imeti tudi red okrog sebe. Tako lahko kadarkoli odpremo katerikoli njegov predal, v pisarni ali kjerkoli, in povsod je pospravljeno.
V tem času ste gostili kar nekaj prvih dam, angleško kraljico in podobnih visokih osebnosti. Sodelujete v pripravah na te obiske?
Predvsem podrobno pregledamo program teh obiskov. Jasno, da želimo čimveč izvedeti o gostih, da se potem lažje pogovarjaš, da se primerno oblečeš ... Pač mora vse funkcionirati. Lahko pa rečem, da gre za izredno prijetne ljudi, s katerimi se je lahko pogovarjati in ti
obiski niso »težki«, če se tako izrazim.
O čem se pogovarjate prve dame? Kaj bolj osebnega?
Kot sem že omenila, so bili dosedanji obiski precej zanimivi. Tudi za prve dame se poišče skrbno izbrane teme. Na primer, ko sem gostila kosilo za Lauro Bush, smo zbrali okrog mize skupino Slovenk, ki so znale predstaviti izjemne dejavnosti na področju varstva okolja, prostovoljne pomoči od vojne travmatizi-ranim otrokom (v Iraku, Če-čeniji, na Kosovu), boja proti raku ... Sogovornice so Lauri Bush predstavile mednarodno primerljive dosežke, ki tudi na nepričakovan način predstavljajo Slovenijo.
Verjetno je pri vseh teh obiskih protokol izjemnega pomena. Protokolarna določila se na prvi pogled zdijo precej zapletena...
Protokol je tukaj predvsem zato, da stvari olajša. Čeprav se nekatera pravila na prvi pogled zdijo zelo zapletena, so predvsem praktična. Seveda je za poznavanje protokola potrebnih tudi nekaj izku-
šenj. Če kdo teh izkušenj nima, po navadi svetujem, naj upošteva predvsem eno - ničesar naj ne naredi prvi. Naj opazuje in se ravna po drugih, pa bo brez problemov. S časom lahko opazite, da imajo vsa protokolarna pravila neko logiko.
Kako sploh izgleda delovni dan?
Predvsem sem žena svojega moža in vse delo izhaja iz tega. Sicer so dnevi zelo različni, odvisno od tega, s čim se ukvarjam. Včasih so to sestanki, na katerih se dogovarjamo različne stvari. Recimo o srečanjih za boj proti osteoporozi, raku, seminarjih o prostovoljstvu... ali pa se pogovarjamo o Piki, saj sem Pikina ambasa-dorka. Veliko časa vzamejo klipingi pa časopisi, razna poročila, nenehno usklajujemo programe. Pri tem prevladujejo uradni obiski, kjer moram sodelovati, potem so tu še druga vabila. Nerada obljubim, da bom nekam prišla, če menim, da ne bi uspela - v tem primeru bi bilo meni huje kot tistim, ki bi me pogrešali.
Mogoče kdaj pa kdaj šepnete možu, kako naj se odloča?
Moj soprog že ima svoje politične svetovalce. Sama se v njegovo delo ne vmešavam. Se pa pogovarjava o kakšnih bolj življenjskih, človeških vprašanjih. Včasih mu svetujem tudi, katero kravato naj si zaveže.
Kljub delu na očeh javnosti vam po navadi uspeva, da ste nasmejani in dobre volje. Imate kakšen poseben recept?
To je še najlažje in najbolj prijetno v tej moji funkciji, če tako rečem. Obkrožajo me izjemno prijazni in prijetni ljudje, tako da s tem res nimam težav. Ali ni čudovito srečevati takšne ljudi? Če kaj, potem mi to daje energijo. Ena izmed takšnih pozitivnih izkušenj je bilo srečanje ob svetovnem dnevu boja proti osteoporozi v Radencih. Bilo je prisotno veliko pozitivne energije, ki je navdušila tudi mene.
Sicer so prve dame znane po dobrodelnosti, vas pa poleg tega odlikuje tudi nekaj drugih dejanj. Pred-
Čeprav je bila Miklič Tiir-kova že večkrat v Žalcu, se je med uradnim obiskom prvič ustavila v Savinovem salonu. »Moji vtisi so izredni, gre za imenitno vzdrževano hišo. Že ko vstopiš, se vidi red. Lahko rečem, da je malo tako popolnih zapuščin, saj je v njej predstavljeno celo življenje Rista Savina. Veseli, me, da bodo v Žalcu te prostore dejansko uporabljali, kar je tudi eden od porokov za bogato kulturno življenje.«
vsem se mi zdi, da je v ospredju zdravstvo.
To je družinsko pogojeno. Mama je bila zdravnica, epi-demiologinja, bakteriologi-nja in specialistka za tropsko medicino. Mož je strokovnjak za človekove pravice. Pri vsem tem sem se seveda, včasih tudi nehote, česa naučila. Seveda ne dovolj, da bi recimo predavala, vendar sem nekako vzela te stvari za svoje. Minuli teden, na primer, smo imeli zanimiv sestanek z odgovornimi za pre-sejalne programe oziroma preventivo na področju rakavih bolezni. Na te pogovore se posebej pripravim. Predvsem pa skušam spodbujati delo s svojo prisotnostjo in pohvalo organizacijam, ki so odgovorne za ljudi. Podpiram prostovoljstvo in dobrodelnost, ki sodita v današnji čas, ko moraš biti nenehno odgovoren zase in skrben do drugih. Prostovoljstva je veliko, vendar se premalo omenja.
Vas med obiski, predvsem v Sloveniji, kdo pocuka za rokav, izreče kakšno prošnjo?
Večinoma se obračajo na predsednika, vendar tudi sama dobim kakšno pismo in ga posredujem tistim, ki so zadolženi, da ga preštudirajo. Res, da je v Sloveniji hudo, me pa veseli, ko vidim, da so ljudje v Savinjski dolini optimisti, da znajo zagrabiti za delo in imajo voljo. Mislim, da si bodo pomagali, če bo treba, ob tem pa se tudi sami potrudili. Veste, imam občutek, da je trenutno v slovenskih medijih preveč nega-tivizma in pesimizma, manj pa poročanja o dogajanju, ki bi nas spodbudilo. Pred časom sem izvedela, da so na geološkem zavodu odkrili vire vode, s katero bi oskrbeli cel Kras in Primorje. To ni bilo zabeleženo nikjer, čeprav je to velika stvar... Torej bi morali bolj iskati stvari, ki bi nas navdahnile, spodbudile in sporočile, da se da preživeti.
Ste ljubiteljica klasične baletne, glasbene in likovne umetnosti, med športi pa hoja in pilates... Koliko časa sploh lahko namenjate temu, čemur rečemo »za svojo dušo«?
Točno seveda ne morem reči, vendar sem kar zadovoljna. Športa res nikoli ni dovolj, sploh pozimi. Ne rečem, da smo leni, vendar volja le malo zastane. Ker vem, da je nordijska hoja dobra za mojo hrbtenico, se veselim sončnih dni.
URŠKA SELIŠNIK Foto: MARKO MAZEJ
m
St. 8 - 30. januar 2009
M TEDNIK
AKTUALNO
7
Ksenija Povše
Sankači
brez
prostora
Po odmevnih nesrečah se oglašajo lastniki oziroma uporabniki motornih sani
Idila, ki je je menda v Sloveniji premalo.
V	minulih dneh, sploh po smrtni nesreči na Golteh, smo v javnosti večkrat priča ostrim obsodbam motornih sani. Slišati je marsikaj, od nevarnosti uporabe do brezvestnosti lastnikov, ki pa so se v teh dneh tudi sami oglasili. V pismu javnosti, ki so ga naslovili na vlado, državni zbor, različna ministrstva in tudi druge naslove, razlagajo svoj položaj ter pozivajo odgovorne, naj uredijo oziroma jim omogočijo legitimno vožnjo.
Kot navajajo v pismu, ki ga je podpisala Ksenija Povše, so lastniki motornih sani Sloveniji ob uvozu poplačali 20-odstoten DDV ter ostale carinske dajatve, država pa jim ne omogoča prostora, kjer bi lahko sani uporabljali. Uporabniki so doslej menili, da se lahko vozijo po cestah, ki so zaprte za promet oziroma na cestah, na katerih se zaradi različnih okoliščin javni promet ne opravlja. Vendarle pa se menda dogaja, da inšpektorji in policisti uporabnike motornih sani sedaj kaznujejo že na parkiriščih. »Glede na vsesplošno kaznovanje uporabnikov motornih sani so najverjetneje prepričani, da se v Sloveniji nikjer ni dovoljeno voziti z motornimi sanmi,« pravi Povšetova in navaja primer iz okolice Črne na Koroškem, kjer so policisti zasegli sani uporabniku, ki je sedel na njih. »Je torej sedaj v Sloveniji kaznivo dejanje že samo posedovanje motornih sani?«
V	Sloveniji je več kot 3 tisoč uporabnikov motornih sani, ki so, tudi zaradi dopi-
sa celjske policijske uprave z začetka lanskega leta, prepričani, da so sani varno prevozno sredstvo. »Skoraj ni nezgod s telesnimi poškodbami, razen ene v letu 2006 s hudo telesno poškodbo ter neljube nezgode, ki se je v začetku januarja letos pripetila na Golteh, ko se je sankač zaletel v drevo in pri tem umrl. Kolikor nam je znano, je bila v 50 letih, odkar obstajajo motorne sani, to prva nezgoda s smrtnim izidom v Sloveniji,« navaja Povšetova in opozarja, da ta nesreča nima povezave s smučiščem Golte, saj se je pripetila na zasebnem zemljišču.
Uporabniki motornih sani v Sloveniji so prepričani, da se jim godi krivica in diskriminacija, zato se bodo, če bo potrebno, organizirali in o dogajanju v Sloveniji seznanili evropske institucije. Prepričani so, da je v Sloveniji dovolj prostora za vse, potrebna je le volja za ureditev in določitev prostora za vsako skupino - podobno kot je to urejeno v Evropi.
Lastniki oziroma uporabniki motornih sani so seveda ogorčeni tudi zaradi napovedi, da bo februarja kar nekaj policijskih akcij s helikopterji. To v sankaških krogih primerjajo z zasedami v Avstraliji in Teksasu, kjer govedo s helikopterji preganjajo v določena območja. »Bodo sankače pričakali represivni organi z inšpektorjem ter sodnikom?« sprašuje Povšetova in dodaja: »Zelo upam, da pri zasledovanjih s helikopterji, ki se dogajajo v zadnjem času, pri
preplašenih sankačih ne bo prišlo do kakšnih hujših nezgod. Seveda pa se s tem porabi ogromno davkoplačeval-skega denarja, ki bi ga lahko država vložila v ureditev vožnje z motornimi sanmi. Ampak v Sloveniji je uporabo sani najlaže kar prepovedati ter preganjati uporabnike.«
Naj bo primerljivo z Evropo
Sankači so prepričani, da bi se kršitve drastično zmanjšale, če bi država uredila sporno področje. Torej, da bi se našel prostor v naravnem okolju, podobno, kot imajo urejeno v drugih evropskih državah, kjer je vožnja z motornimi sanmi vključena tudi v turistično
ponudbo. Za to so smučarski centri sicer zainteresirani, saj mnogo gostov želi več kot samo smučanje, vendar ... »Pred kratkim sem se vrnila s tekmovanja z motornimi sanmi v italijanskem Trbižu. V Italiji, Švici, Nemčiji, Avstriji ter ostalih evropskih državah imajo prvenstva v tekmovanju z motornimi sanmi, da ne govorimo o skandinavskih državah, kjer pripravljajo tekmovanja skoraj v vsaki vasi. Veliko slovenskih tekmovalcev osvaja prva mesta, pri nas pa jih ne moremo organizirati, ker je to prepovedano,« omenja Povšetova zakon, ki prepoveduje kakršnokoli organiziranje voženj v naravnem okolju. »Potem pa se v Sloveni-
ji nekateri sprašujejo, zakaj smo nezanimiva turistična destinacija. Mogoče tudi zaradi tega, ker je ljudi strah priti v državo, kjer je vse prepovedano?«
Sankači tako zahtevajo, da jim država omogoči uporabo sani. »Predlagamo, da se določijo poti, kjer bo vožnja s sanmi dovoljena, ter da so te poti tudi na območjih smučarskih središč, kjer bi se dovolila izposoja motornih sani. Poti bi vključevale tudi gorske koče, ki v zimskem času razen z motornimi sanmi niso dostopne. Država naj dovoli uporabnikom, da sani razložijo na primernem in varnem mestu ter da lahko ob določenih pogojih in ustrezni signalizaciji uporabijo ce-
Problem so poskušali rešiti že v ministrstvu za okolje in prostor, kjer so ustanovili delovno skupino za ureditev vožnje v naravnem okolju. Razen okrogle mize, ki jo je decembra sklicala Planinska zveza Slovenije, se je ta skupina sestala samo enkrat.
stišče. Strinjamo se s tem, da se v Sloveniji evidentirajo motorne sani ter da se tudi dvignejo kazni za morebitne kršitelje, seveda pa šele potem, ko bo država določila poti, po katerih bo vožnja z motornimi sanmi dovoljena ter zakonsko omogočila uporabnikom sani dostop do teh poti,« predlaga Povšetova.	US
ui auianin,
ajerke, Krajcarji, Oktet Podoglarji, ke. Ansambel Prosen, Vinko Šimek
Tone Vrabl
Predprodaja vstopnic: Občina Store, Bistro Opoka Store, Kegljišče Lipa Štore. TIC Celje in uro pred koncertom.
Št. 8 - 30. januar 2009
75% vikend popust
na sveže postrežno svinjsko meso
^	"sST A- * ■
\x ^fe ^ w . • - / : ,
samo od petka, 30.7., do nedelje, 7.2.2009
v vseh trgovinah iri franšiza h Tuš z mesnico razen v poslovalnicah Cash&Carry Tuš. Popust ne velja za izdelke, ki so že v akciji.
Vedno boljši
V proračunu skoraj četrtina obveznosti
Močno oslabljena SDS v mestnem svetu
Celjski mestni svetniki so potrdili proračuna za letošnje in prihodnje leto. Kot smo že poročali, sta proračuna manjša, kot so bili proračuni prejšnjih let, saj je manj evropskih sredstev. So pa svetniki na seji končno jasno in glasno slišali, koliko znašajo neplačane obveznosti občine. Teh je po zadnjih podatkih, ki pa se naj ne bi več bistveno spreminjali, 14,6 milijona evrov.
Neplačanih obveznosti je skoraj za četrtino predvidenih prihodkov letošnjega proračuna. Kot je pojasnil podžupan Marko Zidanšek, ki je vodil sejo, sta največji postavki v neplačanih obveznostih »še en del dolga na šoli na Polulah, kjer se je naložba podražila zaradi del na gradbišču. Poleg tega gradimo sodobno knjižnico, ki je bila sprva ocenjena na 800 milijonov takratnih tolarjev (3,3 milijona evrov), vendar bo končna vrednost to presegala za dvakrat do dvakrat in pol.« V letošnjem letu tako za knjižnico namenjajo 4,6 milijona evrov. Ne glede na visoke stroške pa je Zidanšek povedal, da bodo vse obveznosti normalno poplačane in da bodo društva dobila obljubljeni oziroma dodeljeni denar, skratka, da bo za vse dejavnosti v občini poskrbljeno.
Po sprejetem amandmaju bo proračun bogatejši za eno postavko. Svetniki DeSUS so namreč predlagali, da se bodo sredstva, ki jih bodo porabili za poplavno varnost, obračunavala posebej. Ena večjih sprememb v proračunu pa je tudi obnova celjskega gledališča. Obnova je z dobrim milijonom evrov vključena v proračun, vendar ta denar še ni zagotovljen. Občina se je namreč za obnovo prijavila na razpis ministrstva za kulturo, vendar rezultati razpisa še niso znani. Tudi če na razpisu ne bodo uspeli, pa to ne pomeni, da obnove ne bo, kot je pojasnil Zidanšek: »Iščemo tudi razpise za evropska sredstva, v kolikor pa ne bi uspeli na razpisih, bi nazadnje iskali tudi javno-zasebno partnerstvo.«
V sprejetem proračunu za prihodnje leto je še sto tisoč evrov več, skupno pol milijona evrov, namenjenih za investicijsko vzdrževanje šol in vrtcev. Za sto tisoč evrov pa so povečali tudi sredstva, ki so namenjene manjšim komunalnim zadevam v krajevnih skupnostih in mestnih četrteh. Nekaterim svetnikom se je to zdelo bistveno premalo. Zdenko Podlesnik je pojasnil, da zdaj mestne četrti in krajevne skupnosti dobivajo 1.400 evrov pavšala na mesec, z denarjem, ki je predviden zdaj, pa bodo lahko dobivale le 438 evrov na mesec.
Proračuna so potrdili z veliko večino.
ŠPELA KURALT
Z leve Lidia Majerič, Denis Padjan, Stanislav Hren in Alenka Pustinek
SDS ima po novem v celjskem mestnem svetu le dva predstavnika. Štirje svetniki, Alenka Pustinek, Lidia Majerič, Denis Padjan in Zlatko Lukaščik, so namreč po več letih nestrinjanj v Mestnem odboru (MO) SDS iz stranke in tudi svetniške skupine izstopih. Glavni razlog naj bi bila nedemokratična volilna konferenca MO SDS, poleg tega naj bi se na te štiri svetnike pritiskalo, jih žalilo, delovanje pa naj bi jim onemogočal kar sam predsednik MO SDS Janko Požežnik. Ta vse očitke zanika.
Spori v MO SDS niso nič novega. Trajajo že nekaj let, zato tudi izstop omenjenih štirih svetnikov in strokovnega sodelavca svetniške skupine Tomaža Mariana Jegliča iz stranke ni presenetil. Spomnimo, da so se prvi večji spori začeli pred dvema letoma, ko so zaradi njih sklicali izredno konferenco. Na njej so z novim predsednikom Jankom Požežnikom zamenjali takratnega predsednika Stanislava Hrena, sicer podžupana in zdaj enega od dveh svetnikov SDS v mestnem sveta. Kot kaže, tudi Požežnik prej omenjenim štirim svetnikom ni pogodu. Zdaj so šli spori tako daleč, da so svetniki izstopih iz stranke, katere barve bosta v mestnem svetu branila le še Hren in Frančiška Vo-dopivec.
radioceije
*fyf' 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz
s
Svetniki zdaj neodvisni
In kaj je sploh šlo narobe? Poleg prej omenjene volilne konference so svetniki prepričani, da so pod pritiski in da jih žalijo. Poleg tega naj bi se pritiski in žalitve še stopnjevali in naj bi se jim grozilo z izključitvami. Njihovo delo naj bi onemogočal kar predsednik Požežnik, saj jim je zamenjal ključavnico svetniške pisarne, izključil jim je internet, pri županu Bojanu Šrotu naj bi predstavljal stranko brez predhodnega posveta z njimi. Požežnik odgovarja, da so vse le izmišljotine. Volilno konferenco je sklical izvršni odbor, ki je najvišji organ SDS, pravi Požežnik: »Mislim, da tukaj lahko verjamemo legitimnim organom stranke in ne nekaterim posameznikom.«
Glede ostalih očitkov Požežnik pojasnjuje, da so ključavnico prostorov svetniške skupine res zamenjali, vendar so ključ dali vodji svetniške skupine Alenki Pustinek. Pritiski oziroma grožnje, da bodo svetnike iz stranke izključili, se po besedah Požežnika v Celju niso dogajali: »Želeli smo, da bi svetniki zastopali stališče MO, vendar so že dlje časa delovali bolj ali manj kot samostojni svetniki. Pri tem so z vrha stranke, ne z naše strani, dejali, da se bodo, če svetniki ne bodo spoštovali aktov stranke, statuta, proti njim sprožili postopki.«
Bivši svetniki SDS bodo v mestnem svetu ostali kot neodvisni. Pri notarju so »preklicali bianko izjavo o odstopu s funkcije svetnika,
ki smo jo morali podpisati ob kandidaturi leta 2006,« so zapisali v izjavi za javnost. Požežnik pravi, da gre za standardni postopek: »Ko nek svetnik kandidira na listi SDS, podpiše ne samo izjavo, tudi pogodbo. V njej piše, da bo v primeru izstopa iz stranke odstopil tudi kot svetnik. Piše tudi, da bo v tem primeru stranka zahtevala povrnitev sorazmernega deleža stroškov, ki je
bil vložen v predvolilno kampanjo. Ta izjava je priloga te pogodbe, ki so jo podpisali. Materialno ta izjava nič ne velja, velja pa moralno in že gesta veliko pove o teh svetnikih.«
Zdaj že neodvisni svetniki izjav ne dajejo, saj, kot je povedal Padjan, nočejo prati umazanega perila v javnosti.
ŠPELA KURALT Foto: GrupA
Št. 8 - 30. januar 2009
NOVI TEDNIK
CELJE j
Mestna klinika na parkirišču
Svetnike so zaskrbeli parkirni prostori po tem, ko so jih že prodali
Nova mestna klinika oziroma zasebni medicinski center, ki ga bodo postavili na parkiriščih ob garažni hiši Glaziji, bi po prvih napovedih pred letom in pol že morali začeti graditi. Po optimističnih načrtih naj bi ga podjetje Reparo iz Celja, ki je parkirišča kupilo že jeseni 2007, vendarle postavilo do prihodnjega leta. Prvi pogoj za začetek gradnje, sprejetje odloka o spremembah in dopolnitvahzazidal-nega načrta, je na pol poti pod streho. Svetniki so namreč odlok v prvem branju potrdili, so pa imeli kljub temu precej pomislekov zaradi manjšega števila parkirnih mest.
Naša mala klinika, kot z delovnim naslovom imenujejo moderno stavbo, ki bo namenjena izključno zasebnim zdravstvenim storitvam, bo zavzela 140 parkirnih mest, ki so na zuna-
njem parkirišču pri garažni hiši Glazija. Medtem ko se svetniki zdaj upravičeno bojijo, da bo občina z gradnjo centra ostala brez zadostnega števila javnih parkirnih mest, so bili prav oni tisti, ki so julija 2007 potrdili predlog prodaje tega zemljišča. Zanj je podjetje Reparo na javnem zbiranju ponudb odštelo nekaj več kot 1,3 milijona evrov oziroma en evro več, kot je bila izklicna cena.
Kupujejo investitorji mačka v zaklju?
Svetniki so se na zadnji seji trudili, da bi rešili parkirno situacijo na Glaziji. Nekateri so tako zahtevali, naj se Reparo zaveže, da bo zgradil parkirna mesta v dveh etažah. S tem bi ohranili vsaj nekaj parkirnih mest. Svetnik Primož Posi-nek je ob tem dejal, z njim
se je strinjal tudi podžupan Marko Zidanšek, ki je vodil sejo, da je težava v tem, da občina prodaja zemljišča brez vizije, kaj naj bi se na teh zemljiščih delalo. »To bi bilo dobro tako v primeru investitorjev kot tudi občanov. Da bo investitor kupil zemljišče in bo že takrat vedel, kaj lahko tam gradi oziroma kaj mora graditi,« je pojasnil Posinek in dodal, da pa je treba postopek kljub temu nadaljevati.
Koliko so v Reparu vedeli, kaj kupujejo in kaj bodo tam lahko delali, je vprašanje. Glede na to, da je bilo podjetje leta 2007 v vse prej kot rožnati finančni situaciji, zagotovo ne bi kupovali nečesa, za kar bi vedeli, da ne bodo mogli uresničiti na način, kot so si ga zamislili. Tudi zato so bile zahteve svetnikov po dodatnih parkiriščih v dveh etažah sicer za občane dobre, vendar verjetno brez
Tu bo stala Nova mestna klinika.
pravega smisla. Še posebej, če vemo, da v pogodbi, ki jo je z občino sklenil Reparo, zahtevka po dodatnih parkiriščih ni, kot nam je pojasnil predstavnik podjetja Matjaž Klenovšek: »Pogoj ob nakupu in postavitvi objekta z naše strani, ki ga je dala občina, je, da zagotovimo lastna parkirišča.« Po prvih izračunih bodo za potrebe zaposlenih v centru potrebovali 42 parkirnih mest, kar pa bi zgradili še dodatnih parkirnih prostorov, bi bili namenjeni
tistim, ki bodo koristili storitve medicinskega centra.
Center bodo, če bo šlo vse po načrtih, v enem letu postavili in že dah v uporabo najemnikom. Prav ti so skrbeh svetnico Jano Govc Eržen. Dejala je, da se lahko zgodi, da bodo zdravniki zapustili javni zdravstveni dom in odšli v medicinski center. Potem bi občina morala vzdrževati še prazen zdravstveni dom. Klenovšek je njene pomisleke zavrnil, da se to ne bo zgodilo: »V zdravstvu je
večplastnost. Državni zdravstveni domovi zagotavljajo nujno pomoč, tu pa gre za višji nivo storitev.« Sicer pa že imajo nekaj bodočih najemnikov, saj, kot je povedal Klenovšek, bi tako drag objekt težko sami financirali. Koliko naj bi objekt stal, nam ni hotel povedati. Prve ocene pred dvema letoma pa so bile, da naj bi »Naša mala klinika« stala deset milijonov evrov.
ŠPELA KURALT Foto: GrupA
Celjani napadli in odnesli prvo mesto
Celjski brejkerji Cele attacak so se spet izkazali. V težki mednarodni konkurenci show plesov so v skupini break dance na tekmovanju Dutch open na Nizozemskem prejšnji konec tedna dosegli prvo mesto.
Ekipo so sestavljali Dejan Gregi, Dino Ivanuša, Amel Hodžič, Iztok Bukošek, Kamenko Dujmovič, Toni Sokolovski in Dominik Pirš. Fantje so zadnja štiri leta organizirani v plesnem društvu. Vodi jih Dejan Gregi. Gre pa za akrobatski ulični ples, ki je k nam prišel iz Amerike. Njihove športne dosežke so sicer nagradili tudi v domačem Celju, vendar pa, kot pravijo, za to še niso dosti bližje uresničitvi svojih sanj. Da bi se septembra lahko udeležili svetovnega prvenstva na Poljskem, jim bo moral prisluhniti vsaj še kakšen mecen ali sponzor.	StO
UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC
šola prijaznih ljudi
VPISUJEMO V SPOMLADANSKI SEMESTER
If POKLICNO IZOBRAŽEVANJE:
*	TRGOVEC in TRGOVEC - prekvalifikacija
*	EKONOMSKI TEHNIK, GOSTINSKI TEHNIK
*	PROGRAMI S PODROČJA STROJNIŠTVA
*	STROJNI TEHNIK (PTI)
*	ELEKTRIKAR in ELEKTROTEHNIK (PTI)
*	EKONOMSKA GIMNAZIJA in MATURITETNI TEČAJ
n
IT JEZIKOVNI IN SPLOŠNI TEČAJI:
*	SPLOŠNI TEČAJI ZA ODRASLE in INDIVIDUALNI TEČAJI ^O. TEČAJI P0 MERI PODJETU

•	TEČAJI PRIPRAVE NA MATURO IN DIC/FCE/PET IZPITE NH^ flfl
•	IZPITI - TUJI JEZIKI ZA ODRASLE - DIC (februar, junij) Z^^rrtA
- SLOVENŠČINA K0TTUJ JEZIK (februar, april, junij)
•	RAČUNALNIŠKI TEČAJI IN ECDL IZPITI
•	STROJEPISNI TEČAJ, TEČAJ RETORIKE
•	SKUPINSKE VADBE IN DRUŽABNI PLESI
•	GLASBENA ŠOLA ZA ODRASLE
•	TEČAJ ZA VODITELJA ČOLNA in TEČAJ VODENJA POSLOVNIH KNJIG

ROK PRIJAV ZA TEČAJE: 10. FEBRUAR 2009
Informacije in prijave:- osebno vsak delavnik od 8. do 16. ure; - 03 713 35 50; www.upi.si.
St. 8 - 30. januar 2009
m
ŽALEC j VRANSKO J POLZELA J

V Energetiki Vransko so v sredo slovesno odprli malo fotonapetostno elektrarno, ki je lani decembra začela s poskusnim obratovanjem. Elektrarna je sestavljena iz treh enot, skupne moči 35,29 kilovata, kar zadošča za letno oskrbo desetih gospodinjstev.
S postavitvijo fotonapetostne elektrarne na Vranskem prispevajo k večji izrabi sončne energije. Uporabnik bi za domačo elektrarno z močjo 5 kilovatov odštel 25 tisoč evrov.
Prva enota elektrarne je montirana na strehi poslovnega objekta Energetike Vransko, druga na njegovi fasadi in tretja na parkirišču pred objektom. »Namen je informirati potencialnega kupca ali investitorja, katera izmed enot je najdonosnejša,« pojasnjuje Marko Krajne iz Energetike Vransko. Največji izkoristek v razmerju s ceno prinaša elektrarna na strehi, enota na fasadi ima približno 60-odstotni izkoristek, medtem ko prinaša elektrarna na parkirišču maksimalni izkoristek svetlobe, vendar je nekoliko dražja. V Energetiki Vransko za odkup kilovatne
NO
Abraham Abrahamu v Šempetru
Lani sta praznovala petdeset let delovanja KUD Grifon Šempeter in predsednik Zdenko Štrucl. Slednji se je odločil za prireditev Abraham Abrahamu, ki jo je s sodelavci tudi uspešno izpeljal zadnjo nedeljo v letošnjem januarju.
Polna dvorana krajanov je uživala in ploskala ob skrbno pripravljenem programu, v katerem je nastopila večina tistih ansamblov, s katerimi je Zdenko Štrucl v dolgih letih delovanja sodeloval kot aktivni
glasbenik, mentor, vodja ah samo tonski tehnik. Na oder mu je uspelo povabiti sestri dvojčici Vesno in Vlasto Kidrič, ki uradno ne nastopata več. Z njima je igral na enem izmed vurberških festivalov. Zanimiva je bila tudi sestava Modrijanov iz časov, ko je bil Peter Oset v vojski. S kitaro ga je nadomestil Zdenko Štrucl, s petjem pa Viki Lužnik, ki je sicer član kvarteta Svit. Zdenko je igral tudi v triu Vikija Ašiča s kvartetom Grmada, bil je mentor mladim glasbeni-
kom Rimljanom in Bratom Dobrovnik, s katerimi tudi občasno igra. Zal smo lahko samo poslušali posnetke njegovega sodelovanja z ansambloma Jožeta Galiča in Slovenija. Presenečenje večera pa je bil Zdenkov nastop z domačo folklorno skupino, saj se je pred glasbo ukvarjal s plesom.
Koncert je imel dobrodelno noto, saj so denar od vstopnine in namesto daril namenili za delo KUD Grifon in VDC Saša, enota Maksi v Žalcu.
TV
Fotonapetostno elektrarno Vransko so slovesno odprli župan Franc Sušnik, direktor Energetike Vransko Ludvik Krajne in Janez Kopač, v.d. direktorja direktorata za energijo na ministrstvu za gospodarstvo.
Z energijo sonca
ure plačujejo 43 centov in bodo elektrarno izplačali v osmih letih. Življenjska doba takšne elektrarne je 30 let. Za izrabo sončne energije naj bi se v prihodnje odločalo čim več uporabnikov.
Izvajalec del je podjetje Enersis iz Hoč, polikristalne fotonapetostne module na strehi in fasadi objekta pa so izdelali domačini v podjetju Bisol iz Latkove vasi v Preboldu.
Na Vranskem se poleg sončne elektrarne že pet let ogrevajo na lesno biomaso, v načrtu je tudi namestitev sončnih kolektorjev za toplo vodo med poletnimi meseci, je povedal v.d. generalnega direktorja direktorata za energijo Janez Kopač, ki je med drugim še poudaril, da po njegovi oceni nobena občina v Sloveniji ne uporablja toliko obnovljivih virov energije kot občina Vransko. Povedal je, da delež obnovljivih virov energije v Sloveniji trenutno znaša 16 odstotkov, po evropskih smernicah pa mora biti 25-odsto-ten. Zato pričakuje, da bodo do leta 2020 strehe ah fasade večine objektov v Sloveniji prekrite s sončnimi celicami.
MJ, foto: MM
Prave ovacije sta doživeli še vedno odlični dvojčici Vesna (levo) in Vlasta Kidrič, ki sta ju tako kot nekoč na vurberškem festivalu spremljala Zdenko Štrucl s kitaro in Franjo Oset (Modrijani) s kontrabasom.
Večkrat v neurjih kot poplavah
Konec januarja so se na rednem občnem zboru, kot prvi med društvi Gasilskega poveljstva Polzela, sestali gasilci PGD Ločica ob Savinji.
O lanskem delu in načrtih za letos sta poročala predsednik Martin Steiner in poveljnik društva Borut Tevžič. Gasilstvo je prostovoljna dejavnost, zato so ločiški gasilci veseli izvedenih akcij, dobrega odziva na vajah, uspešnih tekmovanj, udeležbe na strokovnih predavanjih, ki zahtevajo veliko pro-
stega časa ... V zadnjem času se dogaja, da so ločiški gasilci vedno več prisotni ob intervencijah, kot so neurja in poplave, manj pa je klasičnih požarov. Njihovo delo sta pohvalila župan občine Polzela Ljubo Žni-dar in delegat GZ Žalec Anton Laznik. Na zboru so podelili več priznanj, tudi za večletno delo. Priznanje 3. stopnje je prejel Slavko Vaši, 2. stopnje Borut Tevžič in Dušan Roc, gasilsko plamenico 1. stopnje pa Janko Vaši.	TT
■Bil
WkUMir
;* ^:
Bli&uiccu
dobrexskvbfw jeseni!
Atka Prima d.o.<
Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 490 18 05
m
St. 8 - 30. januar 2009
Z OBČINSKIH SVETOV
Svetniki še kar s kartoni
ŽALEC - Na zadnji seji občinskega sveta svetniki ponovno niso- potrdili sprememb poslovnika, po katerih bi lahko za glasovanje namesto kartonov uporabljali glasovalne naprave. Za spremembe v poslovniku je potrebna dvotretjinska večina, v prvi obravnavi pa je spremembe potrdilo le 16 svetnikov. Točka je na dnevnem redu v Žalcu že od februarja, hkrati pa je bil nakup glasovalnih naprav ena od potez, za katero so v občinskem nadzornem odboru menih, da je za nepravilna. Nakup je namreč tudi ena izmed spornih točk v ovadbi, ki so jo zoper žalskega župana Lojzeta Posedela podali občinski nadzorniki. Čeprav na seji razprave o spremembah poslovnika praktično ni bilo, je očitno, da se del svetnikov strinja z mnenjem nadzornega odbora, da so bile glasovalne naprave v Žalcu kupljene v nasprotju z javnimi predpisi. US
Prednost lanskim projektom
VRANSKO - Občina bo v tem proračunskem letu razpolagala z dobrimi tremi milijoni evrov, od tega bo največ denarja namenila nedokončanim lanskim projektom - in sicer povezovalni cesti v trgu Vransko, dokončanju ceste skozi kraj Brode, izgradnji javne razsvetljave v krajih Prekopa, Brode in Ločica, izgradnji čistilne naprave v Kasazah in male čistilne naprave v Čepljah. Neporavnanega ostaja tudi tretjina dolga za plačilo odkupa večnamenske športne dvorane v višini 72 tisoč evrov.
100 evrov do prvega leta
POLZELA - Starši novorojencev na Polzeli so upravičeni do denarnega darila v višini 100 evrov. To ureja pravilnik, ki določa način in pogoje dodeljevanja denarnega darila in ga je občina sprejela pred dvema letoma. S spremembo pravilnika so svetniki na zadnji seji odločili, da lahko starši pravico do darila uveljavljajo do dopolnjenega prvega leta starosti otroka.	MJ
NOV! TEDNIK
VELENJE j ŠOŠTANJ ŠMARTNO O.P.1 REČICA \
Občine so se uklonile ministrstvu
V vseh treh občinah Šaleške doline, Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki, so lani sprejeli poseben odlok, po katerem naj bi vsi uporabniki komunalnih dobrin z letošnjim letom plačevali poseben prispevek.
Zbran denar naj bi v Komunalnem podjetju Velenje namenili za novogradnje vodovodnih in kanalizacijskih vodov v celotni dolini. Prispevku so se z obrazložitvijo, da se bo v času krize poznal vsak evro in bi lahko komunala zbirala denar na drugačen način, uprli v velenjskem Mestnem odboru SDS, kjer so zbrali več kot 1.500 podpisov za razveljavitev odloka. Hkrati je ministrstvo za okolje in prostor opozorilo občine, da vsebina navedenega odloka ni zmanjševanje obremenjevanja okolja zaradi onesnaževanja, zato je naložilo občinam, naj sporni odlok razveljavijo. V Šoštanju so to storili svetniki na ponedeljkovi, v Velenju pa na torkovi seji. V Šmartnem bodo o odloku razpravljali prihodnji teden.	US
Od »knapov« do usnjarjev, vmes pa Pika
Na letošnjem sejmu Turizem in prosti čas - TIP 2009 so spet stopile skupaj vse tri šaleške občine, ki so se predstavile kot turistična destinacija Šaleške doline.
Številnim obiskovalcem, ki so se ustavili ob »šaleškem štantu«, so predstavili turistične programe, izlete, zanimivosti, prireditve ter naravno, kulturno in tehnično dediščino. Posebej se je predstavil Muzej premogovništva Slovenije s staro gostilno in »knapovskim« stanovanjem, prireditveni prostor pa je pogosto obiskala nagajiva Pika Nogavička. Sicer so občine svojo ponudbo predstavljale tudi po posameznih dnevih - sobota, na primer, je bila dan občine Šoštanj. Ti so v ospredje postavili kulturno dediščino usnjarske obrti, ki bo dobila svojo celotno podobo v Muzeju usnjarstva, ponudbo pa so popestrili s pravo usnjarsko malico.	US
Št. 8 - 30. januar 2009 -—
JVlJlL
Za Velenje značilne zgodbe
Usposabljanje brez teorije
V	velenjskem Šolskem centru so v sredo zaključili Pilotni program strokovnega usposabljanja delovnih invalidov Saša regije.
V	Savinjsko-šaleški regiji, ki je izrazito industrijsko usmerjena, deluje devet invalidskih podjetij. Izhajajoč iz predpostavke, da so invalidi v manjši meri vključeni v procese vseživljenjskega učenja, so v Šolskem centru Velenje zasnovali poseben preizkusni oziroma pilotni projekt, ki je lani pridobil tudi podporo države. Tako so glede na potrebe delodajalcev oblikovali posebne preizkusne kratkotrajne programe za konkretno delovno mesto. Programi so izrazito praktično zasnovani, saj v njih ni nepotrebne teorije, vsebujejo pa večinoma strokovne vsebine in praktično usposabljanje na delovnem mestu. Posamezni program obsega do 90 ur predavanj in praktičnega usposabljanja, pri pripravi pa so sodelovali strokovnjaki v podjetjih in učitelji ŠC Velenje.
Izvedli so deset programov usposabljanja, v katere je bilo vključeno 117 kandidatov iz šestih invalidskih podjetij Saša regije. V analizi so ugotavljali, da med največjimi izzivi ostaja pridobivanje kandidatov. Kljub zakonskim spodbudam med delodajalci ni velikega interesa za zaposlovanje invalidov, kar pripisujejo tudi relativno slabemu poznavanju zakonodaje.
US
Je treba delat'
Super finalista televizijske oddaje Zvezde pojejo, pevec skupine Malibu Marjan Uljan in humorist, televizijski redaktor in urednik zabavnih oddaj na TV Slovenija Jože Krajne, sta se minulo nedeljo ustavila v Kulturnem domu na Rečici ob Savinji.
Na odru se je zvezdniško-pevskemu paru poleg številnih gostov pridružil tretji član oziroma drugi Jože iz para Strašna Jožeta, Jože Robida (v sredini). Skupaj so dokazali, da so pravi gadje, in dodobra nasmejali prisotno občinstvo. Turnejo, s katero se par Krajnc-Uljan tudi z znano Je treba delat' zahvaljuje številnim televizijskim gledalcem, ki so glasovali za njune nastope, nosi naslov Zvezdam pojemo, ustavila pa se bo v različnih slovenskih krajih.	US
l\irizem v svetu postaja najhitreje rastoča gospodarska panoga, njegovega pomena pa se zavedajo tudi v Mestni občini Velenje. V ponedeljek so tako predstavili novo strategijo razvoja turizma, v kateri so opredeljene sodobne in razmeram prilagojene smernice.
Gre za poglede na razvoj turizma v obdobju 2009-13, strategijo pa so uskladili z interesi lokalnega gospodarstva, civilne družbe in občanov. Eden od ciljev pri pripravi je bila dolgoročna uspešnost in privlačnost širšega območja Velenja kot turistične destinacije. »Pri razvoju turizma ne bomo delali konkurence obstoječim ponudnikom iz okolice. Iščemo tisto, kar pri nas imamo. Kar je za Velenje značilno. Pri nas ne manjka zgodb. Zgodbe lahko gradimo na premogu, ljudeh, industriji, lepem in urejenem okolju, za katerega je Velenje prejelo že številna priznanja. Poleg tega želimo Velenje ohranjati kot spomenik sodobne arhitekture,« je ob predstavitvi strategije poudaril župan Srečko Meh.
Med konkretnimi načrti velja, da bo v mestu zrasel mladinski hotel s 50 novimi po-
Pojoče zvezde na Rečici
Med pripravo strategije so izvedli anketo, v kateri ugotavljajo, da prebivalci močno podpirajo razvoj turizma, od katerega si tudi sami obetajo ugodnosti, predvsem pri uporabi športne infrastrukture.
Velenjski župan Srečko Meh: »Iščemo tisto, kar imamo pri nas.«
steljami. Obnovili bodo dijaški dom, znamenito naselje Kunta Kinte ob Velenjskem jezeru bodo uredili kot turistično naselje, med pošto in reko Pako pa bo zrasel nov hotel. Ostali načrti so zapisani v strategiji, ki so jo izdelali na Fakulteti za turistične študije Portorož, kjer so ugotovili, da sedanji dokumenti niso bili dovolj pogumno zastavljeni. Med predlaganimi novostmi najdemo športno rekreacijski in otroški center ter prireditveni prostor ob Velenjskem jezeru. Uvajali naj bi štiri vrste turizma: otroški oziroma mladinski, doživljajski, šport-no-rekreativni ter kulturno- Ob urejanju »turističnega« Velenjskega jezera bo veliko vlogo igral tudi prireditveni turizem. US tradicionalni Pikin festival. (Foto: Sherpa, arhiv NT)
12
ŠENTJUR
NOVI TEDNIK
Vojska niso samo poligoni in misije
Jure Kovač v službi domovine razlaga tudi to, kje ta domovina sploh je
Pod poklicem vojak si morda predstavljate veliko, morda pa nič. V najboljšem primeru doma plazenje po lokalnih poligonih, v misijah pa ... No ja, možnosti je očitno veliko več. In kot pravi Jure Kovač iz Šentvida pri Planini, je zdaj čas, da jih lahko zajema z veliko žlico. Ravno dobro iz Kanade se zdaj podi nekje po Angliji ali celo Belizeju ob Karibskem morju.
Lahko bi rekli, da je bil kot varstvoslovec vojski zapisan že od začetka. »Misije so gotovo nekaj, zaradi česar sploh greš v vojsko. Vendar si na začetku nisem predstavljal, da se bo že preprost tečaj angleščine prelevil vpravo avanturo.« Ker skozi osnovno in srednje izobraževanje z angleščino oziroma novodobno »zemljanščino« ni imel prav dosti stika, so njegovi nadrejeni ta manjko razumeli. Bil je eden izmed petih izbrancev - dva vojaka in trije civilisti - ki so se štiri mesece in pol jezika učili kar v Kanadi. »V okviru Nata je Kanada tista, ki skrbi za izobraževanje vseh članic.« V velikih vojaških bazah, ki z množico šol in vso pripadajočo infrastrukturo še najbolj spominja na študentski kampus, je na tisoče ljudi z vsega sveta. »Notri je praktično vse, kar potrebuješ za življenje in kvaliteten prosti čas.
V vojski se lahko tudi preprost tečaj angleščine spremeni v pravo avanturo. Juretu Kovaču je za začetek prinesel štiri mesece in pol Kanade.
Od stanovanj, hiš, do trgovin, kina, telovadnic, savn in sploh vsega, kar si športni navdušenec lahko zaželi« Ker gre zgolj za center usposabljanja, pa v njem ni bojnih enot. »Kanadski vojaški sistem, ki ima kakšnih 65 tisoč pripadnikov, je brez dvoma precej drugačen od našega. A resnica je, da pravega vojaškega življenja tudi v Sloveniji še nisem imel pri-
KONCERT OB KULTURNEM PRAZNIKU
ZABE
celjski plesni orkester
Dirigent: David Jarh
Vokalni solisti: Nuša Derenda. Anžej Dezan Maja Slatinšek. Sandra Feketiia. Gypsy swing trio - Zagreb
v petek, 6. 2. 2009, ob 19. uri v kulturnem domu Štore
Cena: 13 EUR
Prodaja vstopnic: občina Štore 03/780-38-40. bistro Opoka Štore, kegnišče Lipa. TIC Ceije
Nakup vstopnic je možen tudi eno uro pred predstavo.
ložnosti živeti, tako da bi težko primerjal.«
Iz Kanade v džunglo Belizeja
Domačini poleg golega izobraževanja preko svojih gostujočih tečajnikov poskrbijo tudi za promocijo države. »Iz Kanade sem seveda odšel s pogledom na Niagarske slapove. Raz-kazali pa so nam tudi Toronto, Ottawo in precej manjših krajevnih znamenitosti.« Vojaška baza v Ontariu - v njej je bilo okrog sedem tisoč ljudi - je po drugi strani pravi multikulturni konglomerat, kjer se srečuje še na stotine drugih narodnosti. »Jasno, da smo promovirah tudi svojo državo. Na splošno Evropejci še kar dobro vedo, kje je Slovenija. Ostale smo pač poučili.« Ena od takih priložnosti je bil mednarodni dan. »Na stojnici smo predstavih slovenske jedi, slaščice, spominke in druge značilnosti.« Pri tem jim je pomagal slovenski izseljenec, ki živi tik ob bazi in za naše gostujoče vojake skrbi že kakih deset let.
Jure se je iz Kanade vrnil pred božičem, bogatejši za precej več kot golo znanje angleščine. Kaka dva tedna za tem je že potoval v Anglijo na pehotno vojaško usposabljanje. »To pa j e popolnoma vezano na moj poklic. Potem gremo za mesec dni v džunglo Belizeja, nato pa spet nazaj na Otok.« Kot pravi 26-letnik, za domotožje in nostalgijo ni veliko časa, čeprav je vedno lepo priti domov. »Ko se odločiš za vojsko, vza-meš taka potovanja in misije v zakup in vzpodbudo. Seveda pa je drugače, če imaš družino. Potem si tako življenje težko privoščiš. Ampak zdaj imam ogromno teh možnosti
in ne prav dosti ovir. Kaj bo prinesla prihodnost, bomo pa videli ...«
SAŠKA T. OCVIRK
Dom svobode v novi preobleki
Kulturni dom v Zidanem Mostu, sedež številnih kulturnih prireditev in središče dogajanja v kraju, je po več kot 20 letih dočakal obnovo. S pomočjo sredstev ministrstva za kulturo ga laška občina poskuša narediti bolj praktičnega in uporabnikom prijaznega.
Zadnja vzdrževalna dela, kot pravi vodja referata za gospodarske dejavnosti v laški občinski upravi mag. Andrej Flis, je Dom svobode v Zidanem Mostu dočakal davnega leta 1987, ko so v dvorani uredili centralno kurjavo, kurilnico na drva v kleti, uredili prostore za knjižnico ter sedež krajevne skupnosti in povečah oder. Zob časa je dvorano medtem ponovno načel, prostori pa so bili zmeraj manj primerni za različne prireditve v krajevni skupnosti, ki sicer slovi po pestrem kulturnem dogajanju. Poleg tega ima v Domu svobode sedež tudi PGD Zidani Most. Pobude o prenovi objekta so se v zadnjih letih pojavljale vse pogosteje, lani pa je Občina Laško vendarle naročila projekt za vzdrževalna dela, ki je zajemal prenovo celotne dvorane. »Ker je vrednost investicije presegla sredstva, ki jih je občina imela na razpolago, smo zaprosil ministrstvo za kulturo za sofinanciranje. Ministrstvo se je na našo prošnjo zelo pozitivno odzvalo ter za prenovo doma namenilo 30 tisoč evrov,« pravi Flis.
Obnovitvena dela so se tako lahko začela lani oktobra, takoj po podpisu pogodb za izvedbo del in financiranje. V okviru obnove so predvideli zamenjavo celotnega ogrevalnega sistema, oken, ureditev razsvetljave na odru in dvorani, zamenjavo stropa, brušenje in lakiranje parketa, odstranitev balkona in izolacijo sten. »Tekom investicije se je pokazalo, da bo potrebna dodatna statična ojačitev stropno-strešne konstrukcije, montaža zunanjih ža-luzij ter ureditev kletnih prostorov,« še našteva Flis. Kot še dodaja, naj bi investicijo v Domu svobode zaključili v prvih dneh februarja, skupno pa so v obnovo vložili nekaj manj kot 96.600 evrov. Prvih rezultatov obnove so se v KS Zidani Most veselili že ob minulem državnem prazniku, ko so pripravili prvo prireditev v obnovljeni dvorani.
PM
Redarja že na delu
Na območju Občine Šentjur sta pričela z delom dva občinska redarja. Zaenkrat je njuna naloga opozarjanje na kršitve v mirujočem prometu. Polna pooblastila bosta namreč imela šele po opravljenem trimesečnem strokovnem usposabljanju ter preizkusu znanja, predvidoma v začetku drugega polletja letos. Občina pa bo v tem času sprejela občinski program varnosti, s katerim bodo njune naloge podrobneje določene.
Načeloma pa bosta skrbela za varen in neoviran promet, varovala javno premoženje, naravno in kulturno dediščino ter vzdrževala javni red in mir. V okviru pooblastil bosta lahko kršitelje opozarjala, izrekala ustne odredbe, opravljala varnostne preglede oseb, zasegala predmete, zadrževala storilce, uporabljala fizično silo, sredstva za vklepanje, vezanje ter plinski razpršilec. Izdajala bosta tudi plačilne naloge za plačilo glob, ki so prihodki občine.
Občinsko redarstvo za Občino Šentjur organizacijsko spada v Medobčinski inšpektorat občin Dobrna, Oplot-nica, Slovenske Konjice, Šentjur, Vitanje, Vojnik in Zreče. Tam so trenutno zaposleni trije občinski redarji, od teh pa dva pokrivata tudi območje Občine Šentjur. To sta Boštjan Krajcar (telefon 031 764 364) in Damjan Vahter (041 644 414).
StO

VODOVOD -
JAVNO PODJETJE, d.0.0.
KANALIZACIJA
Lava 2a, 3000 CEUE * Tel.: 03/42 50 300 * Fax: 03/42 50 310 E-mail: info@vo-ka-celje.si www.vo-ka-celje.si
Služba za prijavo okvar: 03/ 42 50 318
Z urejenim odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda do zdrave pitne vode in prijaznega okolja.
Maja V Šentjurju znova Nemci in Francozi
Občina Šentjur od leta 2004 prijateljuje s podobnima mestoma v Franciji in Nemčiji. Po dveh letih je gostitelj skupnega srečanja s prebivalci Neu Anspacha m Saint Florenta znova Šentjur. Na občini že zbirajo prijave vseh, ki bi med četrtkom, 21., in nedeljo, 24. maja, želeli gostiti tuje goste.
Poseben program običajno pripravi občina gostiteljica. V njem pa za več kot sto gostov iz dveh držav pripravi tako program za funkcionarje, za otroke in vse ostale. Nekaj časa namenijo tudi druženju z gostitelji, saj sistem gostovanja temelji prav na osebnem stiku. »Od gostov in gostiteljev pridobimo podatke o znanju tujih jezikov in jih zaradi lažjega sporazumevanja razvrščamo tudi po tem kriteriju. Prednostno pa pri namestitvi, če je le mogoče, upoštevamo želje gostov in gostiteljev,« so sporočili z občinske uprave. Prijave gostiteljev pričakujejo po elektronski ali navadni pošti do 15. februarja. Za morebitna vprašanja in dodatna pojasnila pa so na voljo na telefonih 747 13 19 in 031 689 794 (Martina Ljubej, občina) ter 747 13 02 in 031 606 842 (Lara Žma-her, RA Kozjansko). Sto
m
St. 8 - 30. januar 2009
NOVI TEDNIK
ROGAŠKA S.|
Se bo zdravstvo iz Šmarja selilo v Rogaško Slatino?
Kompromisni predlog slatinskih svetnikov ni zadovoljil - Preko poslanskega vprašanja pobuda ministru za zdravje
Plačna reforma, državni pravilnik o uredbi nujne medicinske pomoči in kadrovske težave so decembra lani pripeljali do neljube poteze. Namesto treh dežurnih mest v Šmarju, Rogaški Slatini in na Kozjanskem je grozilo, da ostane samo še tisto na sedežu zavoda. Prebivalci oškodovanih občin so skočili pokonci in sprejeli kompromis. Dežurna služba na teh mestih ostaja tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih, a le v dopoldanskem času. In če je bilo videti, da bo nov sistem nev-šečnim razmeram vsaj za silo kljuboval, zgodba še zdaleč ni zaključena. Sla-tinski svetniki bodo odgovore poiskali v Ljubljani.
Direktorica Zdravstvenega doma Irena Nunčič je svetnikom znova predstavila vse razloge, zakaj so morali ukrepati na vrat na nos. Če je bila izguba, ki jo je našla ob zasedbi novega delovnega mesta v prvi polovici preteklega leta, še nekako obvladljiva, so nove razsežnosti problema enostavno neprimerljive. Grob izračun je namreč pokazal, da bi se ob novih razmerah rdeče številke mesečno poglobile za 25 tisoč evrov. »Če pustimo ob strani kadrovske težave, ki so že tako hude, da je ni delovno pravne zakonodaje, ki bi dopuščala zgolj 15 zdravnikom pokrivanje treh dežur-
Direktorica Irena Nunčič: »Če hočemo imeti enako stanje kot pred spremembami, moramo zagotoviti ne samo finance, ampak tudi 15 novih zdravnikov, ki nam bodo na voljo tri- do štirikrat na mesec.«
Andrej Del Fabro: »Za težave nismo sami krivi, zato jih je treba tudi reševati pri koreninah. Končna odločitev je v rokah ministra za zdravje.«
nih mest, tudi kot ustanovitelji ne morete in ne smete zahtevati, da vodimo tako neodgovorno poslovno politiko,« je na svetnike apelirala Nunčičeva. Zagotovila, da bo šest občin ustanoviteljic pokrilo to ogromno luknjo, namreč kljub odločnemu protestu županov ni dobila. Pa tudi natančnejših izračunov še ni mogla predložiti. Še vedno namreč niso znani vsi faktorji, na katere bo vplivala država in tudi kombinacije
ekip v različnih časih zelo vplivajo na strošek dela. A to svetnikov ni potolažilo. V več kot dveurni razpravi smo slišali vse od očitkov, češ da je predvidena izguba prena-pihnjena, da dobijo za svoj denar premalo in celo, da je vse skupaj zgolj kaprica nove direktorice.
»Središče je v Rogaški Slatini«
Po drugi strani pa je resna pobuda prišla s strani stran-
ke SD. Poslanec v DZ Matevž Frangež je vložil celo pisno poslansko vprašanje. Pri tem pozivajo ministra za zdravje, da ponovno preuči
G
mrežo službe nujne medicinske pomoči (NMD) na tem območju. Menijo namreč, da za to področje niso bile dovolj upoštevane demografske, geografske in prometne okohščine glede na od--daljenost od bolnišnic. Izpostavili pa so še en argument, o katerem leta 1956, ko je Šmarje postalo upravno središče, niso dosti razmišljali. V naselju Rogaška Slatina živi 5.126 prebivalcev, v Šmarju pa le 1.428. »V mreži NMD je to edini primer, da je jedro službe določeno izven največjega naselja, čeprav za to ni podan noben tehten razlog. Poleg tega živi v občinah Rogaška Slatina in Rogatec skoraj polovica vseh prebivalcev, ki jih pokriva ZD Šmarje in zanje je sedanja situacija najbolj neugodna,« so zapisali v svoji pobudi, ki jo je na svetu predstavil Andrej Del Fabro. Svojo težo pobudi pa dodajo še industrijski obrati z možnostmi težjih nesreč - večina jih je na tem območju -in turistične nočitve - Rogaška Slatina jih ima okrog 250
tisoč letno. Pobudo so svetniki skoraj soglasno sprejeli. Hkrati pa so sklenili, da trenutna ureditev, sprejeta 19. decembra, ostane v veljavi do konca marca. Takrat bo menda že dovolj informacij glede kadrovskih in finančnih obremenitev dežurnih mest. V primeru izrednih okoliščin lahko župan začasno tudi poveča obseg dežurne službe, vmes pa bodo občinske službe pripravile optimalni finančni načrt za zagotavljanje dežurne službe.
Predvsem argumente o di-slociranosti sedeža javnega zavoda od največjih centrov je z razumevanjem sprejela tudi direktorica Nunčičeva, vendar opozorila, da je na žalost sistem takšen, kot je in se ga čez noč enostavno ne da spremeniti. Kako se bodo na pobudo Slatinčanov odzvali ljudje na Kozjanskem in predvsem v Šmarju, pa bomo morali še počakati.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA
LJUDSKA(
CEUE
Ker je već znanja danes več uspeha jutri:
www.lu-celje.si
CANKARJEVA UUCA 1,3000 C*t}o, Stomtga
SVETOV
Pokopališke storitve in grobnina po novem višje
ROGAŠKA SLATINA - Na pokopališčih Brestovec in Sv. Florjan se bodo cene pokopaliških storitev povišale za 34 in cene najema grobov za 24 odstotkov, so na zadnji seji sklenili svetniki Občine Rogaška Slatina. Koncesionar jih je prepričal s tem, da se cene niso spremenile že od julija 2001. Kljub bistvenemu dvigu, ki so ga izračunali glede na dvig cen življenjskih potrebščin v tem času, pa zagotavljajo, da so še vedno konkurenčni. V povprečju dosegajo le 70 odstotkov povprečnih cen na primerljivih pokopališčih. Tako znaša letna najemnina za enojni grob po novem okrog 13,41 evra in za družinski grob 21,24 evra. Cena za žarne grobove se je z vsega 2,40 evra dvignila na 11 evrov.
sto
VABIMO K VPISU: • Brezplačna osnovna šola za odrasle • Tečaji tujih jezikov: angleščina, nemščina, španščina, italijanščina, francoščina in ruščina • Priprave na mednarodne certifikate: angleščina, nemščina • Retorika in komunikacija • Nevrolingvistično programiranje - NLP diploma; NLP praktik • Računovodstvo - osnovni modul ® Računalništvo - word, excel, oblikovanje dinamičnih spletnih strani • Forex - trgovanje z valutami»Desetprstno slepo tipkanje • Težka gradbena mehanizacija ° Osnove astrologije • Numeroiogija • Usposabljanje za odgovorne osebe v živilski tehnologiji • Slovenščina za tujce - priprava za izpit
NACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE
►	izvajalec zidanja in ometavanja, betonskih del, de! nizkih gradenj
>	Socialni oskrbovalec na domu
OBIŠČITE TUDI
•	C1PS - Center za informiranje in poklicno svetovanje . SSU - Središče za samostojno učenje
•	Borzo znanja
Prijave in informacije: Tel.: 03 428 67 50: e-mail: info@lu-celje.si ali osebno na Ljudski univerzi Celje
Spoznajte ekipo Radia Celje na malce drugačen način. Pokramljajte s prepoznavnimi glasovi Radia Celje. Odpeljemo vas na izlet, na potep v najnovejšem jeklenem lepotcu podjetja RSL Leveč, se okrepčamo z odličnim kosilom v Termah Olimia in izvemo marsikaj novega.
Priloženi kupon pošljite na naslov: Novi tednik in Radio Celje, akcija Spoznaj in pokramljaj, Prešernova 19,3000 Celje. Ali pokličite 090 93 61 70
(cena klica iz omrežja Telekoma Slovenije je 0,66 evra, ceno zveze iz drugih omrežij določajo arugi operaterji;
NAPKoKoHA5OUNleiHBO»NP,S£1(!
I
JL
I-
IME IN PRIIMEK
■
NAS»OV
mffONSKAStEVILKA
St. 8 - 30. Januar 2009
m
14
101 TEDNIK
AVON
the company for women
SPOSTOVANI!
Pred mednarodnim dnevom /ena vabimo podjetja in posameznike, da za darilo svojim zaposlenim kopijo humanitarne proi/\ ode, katerih izkupiček namenjamo v projekte za zdravje in varnost žensk. Z nakupom humanitarnih proizvodov boste pokazali, da so zaposleni največje bogastvo podjetja in njihova prihodnost tudi vaša skrb.
Humanitarne proizvode lahko naročite preko faksa: (01) 530 9425 ali e pošte: dara.jovanovic@avon.com
Za dodatne informacije pokličite na telefon: (01) 530 9414
Prosim, upoštevajte 10-dnevm dobavni rok.
Avon d.o.o. Vodovodna S9,1000 Ljubljana www.avon.si
Svet se je za Tamaro prepočasi vrtel
Prijatelji s celega sveta se poslavljajo od Tamare Založnik, ki je plula z nesrečno jadrnico Taube - Sama se je od domačih poslovila že novembra
Deset dni po brodolomu jadrnice ob maroški obali še vedno pogrešajo pet mladih Evropejcev (eno dekle se je rešilo, eno truplo pa je morje naplavilo na obalo), ki so sanjali o drugačnem svetu in ki so se pridružili nemškemu projektu Migro-birdo, čigar cilj je skozi organizacijo potovanj za mlade različnih narodnosti spodbujati medkulturno razumevanje. Med pogrešanimi je tudi 19-letna Tamara Založnik iz okolice Fran-kolovega.
Da Tamara ni bila običajno dekle, se bo strinjal vsak, ki jo je imel priložnost spoznati. »Bila je sto let pred nami. Zanjo se je ta svet prepočasi vrtel, zato je že od malih nog sanjala, da bo odšla v svet,« o njej povedo tisi, ki so jo poznali. Želela je oditi v tujino in postati dopisnica. »Moja največja ljubezen je pisanje. Upam, da si bom s tem nekoč lahko služila kruh,« je Tamara novembra 2007 napisala na enem od tujih blogov, kjer je iskala službo varuške. Dobila jo je v Franciji, od koder se je odpravila v Španijo, pa v Belgijo, Nemčijo, Lichtenstein, prepotovala je Nizozemsko, Avstrijo, Madžarsko, Italijo, Slovaško, Švico, Grčijo, Hrvaško, Tunizijo ... Domov se je nazadnje vrnila novembra lani. Tedaj je domačim dejala, da se je prišla poslovit, da se verjetno nikoli več ne bo vrnila domov. Kot da bi slutila ... Tri dni, preden se je nazadnje odpravila na pot, se je oglasila pri svoji teti v Ljubljani. »Želela sem jo prepričati, naj ostane v Sloveniji, pomagala bi ji najti službo, a ona je želela raziskovati svet. Pred dvema tednoma mi je nazadnje poslala spo-
Tamara Založnik (skrajno desno) z ostalimi člani posadke in domačinom. Eno dekle je nesrečo preživelo, za ostale sorodniki še upajo.
ročilo, naj ne skrbim zanjo, ker je srečna,« je Tamarina teta povedala njenemu očetu. Tamara ji je takrat zaupala še, da se odpravlja v Španijo.
Da je med šestimi pogrešanimi Evropejci tudi Tamara, je njenim domačim šele dva dni po nesreči sporočila policija. Ti so nato takoj stopili v stik z veleposlaništvom na Portugalskem, tudi s predstavnico slovenskega zunanjega ministrstva so vsak dan na zvezi, a drugih podatkov, kot da jih je pet še vedno pogrešanih, ni. Pogrešane iščejo s potapljači, čolni, helikopterji ter celo s psi, pri čemer sta akcijo doslej ovirala slabo vreme in nemirno morje. Iskalno akcijo bodo izvajali približno 15 dni, potem bodo videli, kako bo, so Ta-marini sorodniki izvedeli od portugalskega diplomata.
Brat Jernej na spletu prosi za kakršne koli informacije v zvezi s Tamaro oziroma Aris.
Vsi so jo imeli radi
Upanja, da je kdo od pogrešanih preživel, praktično ni več, ostaja le še čakanje, ali bo morje morda vrnilo njihova trupla. Medtem se prijatelji in vrstniki s celega sveta na spletu že poslavljajo od 19-letne Tamare, ki so jo poznali tudi pod vzdevkom Aris, ter hkrati bodrijo njene domače, naj zdržijo in upajo. »Aris v resnici ni nikamor odšla. Še vedno je tu z nami, v naših srcih. In tudi dobrota, ki so jo ti mladi želeli doseči, nikoli ne bo pozabljena. Molim za vse družine pogrešanih,« je nekdo zapisal na enem od spletnih blogov. Dejstvo je, da so imeli Tamaro vsi radi. O njej vsi pišejo le dobro. Opisujejo jo kot vedno nasmejano in prijetno dekle, ki je s svojo neverjetno energijo, radostjo in pričakovanji prevzemalo vse okoli sebe. Naokoli je hodila s kamero, želela je živeti svobodno. Razumela je umetnost, hojo z bogom, umetnost ravnovesja. Vrstniki jo opisujejo kot čudovito mlado dekle z izjemnimi potenciali. Govorila je angleško, špansko in francosko. Rada je imela otroke. Sama sebe je opisovala kot odgovorno, odprto in kreativno osebo. Imela je nenavaden občutek za globino in duhovnost. V svojih zapisih na spletu je Tamara zapisala, da želi nadaljevati s svojo nomadsko kulturo, ki ji daje svobodo. Pridružila se je skupini Skisur-fers, bila nad njo navdušena, saj je sanjala o tem, da bi mladi skupaj oblikovali idejo drugačnega sveta, imela je sanje, vizije. Nekdo je tudi dejal, da je imela moč spreminjati in premikati stvari okoli sebe. Vsi, ki so
jo uspeli poznati, žalujejo za njo, vendar vedo, da nikoli ne bo odšla za vedno. In vsi tudi verjamejo, da je končno našla sanje, ki jim je zvesto sledila na svoji poti.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
06304 5 €
33480 5«
36038 5«
12955 4,20 «
FSC 2623400
Št. 8 - 30. Januar 2009
Novembra lani je bila Tamara Založnik nazadnje doma. Domačim je rekla, da se je prišla poslovit in da se verjetno nikoli več ne bo vrnila domov.
Tamara je že od malih nog sanjala, da bo takoj, ko bo postala polnoletna, odšla v svet. Želela je postati dopisnica.
Brezplaina objava
Avon v Sloveniji od leta 2004 izvaja človekoljubni program za boj proti raku dojk. Izkupiček od prodaje proizvodov z roza pentljo namenjamo v projekte Europa Donna in nakupe medicinske opreme za zgodnje odkrivanje in zdravljenje raka dojk v slovenskih bolnišnicah. V preteklih letih smo zbrali in podarili več kot 70.000 evrov.
Za nakupe humanitarnih proizvodov se vam že vnaprej iskreno zahvaljujemo.
KULTURA
■HUnLXai*
15
Premiera Dnevov kulture
Celjski kulturni zavodi in kulturniki pripravljajo v čast kulturnega praznika kopico akcij in prireditev
Od četrtka pa vse do slovenskega kulturnega praznika bodo v Celju prvič Dnevi kulture. Tako so namreč poimenovali sklop prireditev in akcij, ki so jih prazniku v čast pripravili v celjskih kulturnih zavodih.
Zamisel o Dnevih kulture je v Celju zorela več let. Na pobudo, v organizaciji in koordinaciji Zavoda Celeia Celje pa jih bodo letos le izpeljali. Prireditev je za debelo programsko knjižico, zato je nemogoče našteti vse. Zanesljivo pa bo osrednja prvi Sejem kulture, kot so poimenovali dvodnevno prireditev v Celjskem domu (5. in 6. februar). Na njem se bodo predstavljali muzej novejše zgodovine, pokrajinski muzej, zgodovinski arhiv, SLG, Celjska Mohorjeva družba, Klub študentov občine Celje, Unesco središče (IV.OŠ), osrednja knjižnica, likovna šola Umbra, društvo likovnih umetnikov, celjska enota zavoda za varstvo kulturne dediščine in zavod Celeia. Sejem pa ni namenjen zgolj predstavitvam njihove dejavnosti, ampak tudi druženju in izmenjavi mnenj, kar naj bi bil generator novih


Evropsko foto kreativnosti in inovacij
skupnih zamisli nosilcev kulturne dejavnosti v Celju, vse v duhu evropskega leta kreativnosti in inovacij. Vsi muzeji, razstavišča in arhiv bo-
Robot Žicar, ki ga bodo postavili na večih lokacijah v mestu (foto: KD Group d.d.).
Celjski kulturniki si veliko obetajo tudi od okrogle mize Kultura v pasti regionalizacije, ki bo za skupnim omizjem zbrala predstavnike vseh celjskih kulturnih zavodov. Od nje si obetajo vpogled v prihodnost, kot jo na področju organizacije, delovanja in financiranja javnih zavodov prinaša morebitna uvedba pokrajin v državi.
do med 5. in 8. februarjem odprti za brezplačne oglede, pripravljajo tudi vodenja po razstavah, v muzeju novejše zgodovine še odprtje dveh no-
vih prizorišč v zbirki Živeti s Celjem. Odprli bodo namreč lekarno in meščansko stanovanje.
S področja likovnih umetnosti bo osrednja pozornost namenjena vodenjem po Umetniški četrti, ob tem bodo izdali tudi poseben zemljevid z označenimi ateljeji. Posamezni umetniki pripravljajo več akcij, v vseh treh galerijah bodo nove razstave, oblikovalec Iztok Skok pa bo predstavil svoje energetsko varčne mobilne bivalnike, ki ponujajo nove načine bivanja. Osrednja knjižnica bo predstavila zlasti spletne novosti - nov knjižnični spletni portal, portal Alme Karlin in skupni portal desetih slovenskih knjižnic, ki se imenuje Kamra. V gledališču bodo vsem zaposlenim v kulturi podarili predpremiero komične drame
Mojprvišpil so organizatorji naslovih prireditev, h kateri so preko javnega razpisa (podaljšali so ga do torka) pozvali mlade, še neuveljavljene glasbene skupine iz Celja in okolice. Njihove nastope bo spremljala žirija v sestavi Alya, Tone Kregar in Bojan Logar, ki bo najuspešnejše izbrala za samostojne nastope v času Poletja v Celju, knežjem mestu.
Diplomiranec, na dveh urah gledališke vzgoje bodo gledalce seznanili s poklici v gledališču in za odrom. Zgodovinski arhiv bo na sejmu predstavljal izdelavo srednjeveškega pečata in pokazal stare pisave,udeležencem pa bodo podarili tudi dveurni brezplačni tečaj ka-ligrafije.
Omeniti velja še postavitev robota Zicarja na večih lokacijah v mestu in v nakupovalnih središčih. Gre za izdelek Saša Sedlačka, ki je robota, ki »žica« namesto be-
račev in brezdomcev, izdelal iz izrabljene računalniške opreme.
Dnevi kulture prinašajo kar 82 različnih dogodkov. Še bolj kot to pa se zdi pomembno, da so kulturni zavodi, ki so sicer odprti za sodelovanje, v njih našli novo spodbudo za skupne projekte, ki jih v mestu pogrešamo. Če nič drugega, je bila pobuda Zavoda Celeia Celje dobrodošel dražljaj vsaj v tej smeri.
BRANKO STAMEJČIČ
Št. 8 - 30. januar Z009 -
i\yiL
Zaključen je že 14. mednarodni razpis revije Likovni svet in Galerije likovnih del mladih Celje za likovna dela avtorjev do 20 let na temo Kdo sem jaz? Kdo je moje ljudstvo?
Na razpis je prispelo več kot osem tisoč del iz 42 držav, med katerimi je žirija izbrala po tri najboljša likovna dela ki si delijo prvo mesto in še po 50 do 70 likovnih del za priznanja, ki si delijo drugo mesto v vsaki starostni skupini.
Žirija, v kateri so bili slovaški slikar Milovany Iryo, srbski slikar Emil Sfera in likovna pedagoginja iz Griž Breda Bračko, je ob tem ugotovila, da je letos prispelo precej likovnih del, ki so zgrešila temo. Skoraj vsa prva mesta so šla v države t. i. Vzhodnega bloka, kjer veliko vlagajo v likovno opismenjevanje mladih. Žirija je pohvalila tudi številčno udeležbo srednjih in umetniških šol iz Turčije, Kuvajta, Indonezije, Indije, Irana, Romunije in enakomerno razpršenost udeležencev iz vseh kontinentov, saj so se razpisa udeležili mladi tudi s Kube, iz Nigerije, Kenije, Hong Konga, Argentine, Kanade, Izraela, Mehike, s Portugalske ... Podelitev priznanj nagrajencem in otvoritev razstave nagrajenih likovnih del bo tradicionalno v mesecu mladosti.	BS
www.novitednik.com
Na festivalu 17 zborov
Celje bo med 14. in 18. aprilom gostilo že 28. mednarodni mladinski pevski festival, ki je ena največjih manifestacij mladinskega zborovskega petja pri nas in prireditev z najdaljšim neprekinjenim stažem v Celju.
V teh dneh je glasbena komisija festivala, v kateri so bili Tomaž Faganel, Nenad Firšt in Damijan Močnik, med prijavljenimi zbori opravila izbiro. Kot je povedal umetniški vodja festivala Nenad Firšt, je komisija za nastop na festivalu izbrala 17 zborov iz osmih držav, ki se bodo pomerili v kategorijah otroških, mladinskih in dekliških zborov.
»Poleg tekmovalnih koncertov pripravljamo tudi izredno širok spremljevalni spored, med katerim se bodo sodelujoči zbori predstavljali s prostimi sporedi, na ogled bo priložnostna razstava, več bo glasbenih delavnic, pripravljamo pa tudi posvetovanje glas-
benih pedagogov,« je povedal Firšt. Festival se bo začel z velikim otvoritvenim koncertom, najboljši zbori bodo pripravili posebne koncerte, vrhunec festivala pa bo množični zaključni koncert. Letos bo ta v primeru lepega vremena na Starem gradu, če bo vreme slabo pa v Celjskem domu, kjer bo tudi večina koncertnih dogajanj.
Izbrani zbori prihajajo iz Ostrave in Prage na Češkem, poljske Varšave, Trnave na Slovaškem, Szekesfehervarja, Budimpešte in Sze-geda na Madžarskem, izraelskega kibuca Daf-na, ukrajinskega Kieva in iz kraja Rousse v Bolgariji. Poleg njih je komisija izbrala še 6 slovenskih zborov, ki so bili uspešni na naših in tujih festivalih. Spet sta bila izbrana dva celjska zbora - dekliški zbor Gimnazije Celje - Čenter in zbor I. gimnazije v Celju, ki je bil na zadnjem festivalu pred dvema letoma tudi najuspešnejši zbor festivala.
BRST
Nenad Firšt
Likovno delo 13-letne Slovenke Tamare Erjavec.
16
NOVI TEDNIK
j^jj^- Št. 8 - 30. januar 2009

Indija - tako drugačna
Eva Pantelič končuje študij na Šoli uporabnih umetnosti Fa-mual Stuart. Pomembna motivika, ki jo spremlja v ustvarjalnem opusu, so angeli. V belo keramiko jih je ujela že na desetine. In prav to bi rada počela tudi v prihodnje - kiparila in oblikovala drobne umetniške in uporabne unikate. Razstava Svoje-glava bo v Galeriji MIK Celje v Vojniku na ogled vse do 19. marca letos.
takne v ušesa. Asistentki se trudita s škarjami in nožem. Izgleda nevarno in boleče. »Tudi v resnici je bilo,« se nasmehne ljubka dolgolaska in takrat me prešine, kako težko je verjeti, da sta dekleti pred menoj in tista na ekranu pravzaprav ena in ista oseba.
Najprej ob sanje, potem še ob lase
»Morda se res komaj opazi, da nosim lasuljo,« se nasmehne in se vrne dobrih enajst let nazaj, ko se je zgodba polna izgub, bolečine, strahu in negotovosti začela. »Bila sem v šestem razredu osnovne šole. Športnica od glave do peta. Morda zato, ker imam sedem let starejšega brata in štiri prav tako starejše bratrance.« Pravico do njihove družbe si je »tarnala« pač morala priboriti. »Tako sem bila že zelo majhna navdušena smučarka. Ves čas sem nekaj trenirala. Rokomet je bil svoj čas celo moje življenje.« Potem pa šok. Glavoboli, še bolj pa škiljenje so jo skupaj s starši vodili od enega okulista k drugemu, dokler jih ni eden od njih pod nujno napotil v Ljubljano. Diagnoza - tumor na možganih. Rak. Družini Pantelič se je v tistem trenutku ustavil čas in podrl svet. »Takoj je sledila operacija. Potem sem štiri mesece preživela v bolnišnici. Če se spomnim tistih časov, je bilo vlivanje v mavec vseeno mačji kašelj.« Sledili so meseci in leta različnih zdravljenj, kemoterapij in obsevanj. Eva je izgubila večino svojih sanj, neobremenjenega otroštva in vse lase. »V osnovni šoli je še nekako šlo. Učitelji so razumeli, sošolci so razumeli. Vsi so mi stali ob strani po svojih najboljših močeh.« V srednji šoli pa je bila povsem drugačna pesem. »Po operaciji kar naenkrat nisem smela skoraj ničesar več, kar mi je prej zapolnjevalo življenje. Nič več skakanja, nič več aktivnega športa, nič več ničesar ... Sem pa vedno rada risala in spodbujali so me, da se poiščem v tej smeri.« Po spletu naključij se je
tisto leto že lahko vpisala na srednjo aranžersko šolo v Celju.
»Moji so plačali previsoko ceno«
»Poskušala sem biti običajna najstnica. Svojo drugačnost sem skrivala za tisoč in enim pokrivalom, najrazličnejšimi lasuljami, pa ni nič pomagalo. Še vedno se mi je zdelo, da ves svet strmi vame. Krivica, da ne morem biti več tisto sproščeno dekle, ki brezskrbno skoči v vodo in zaplava, se je zdela nepremagljiva. To, da so me vrstniki vlekli za umetne lase, s prstom kazali za mano in me zafrkavali, mi ob vsem tem seveda ni ravno pomagalo.«
Čas, ko je treba najti svoj jaz in zgraditi samozavest, nam vsem tako ali drugače pusti kakšno brazgotino. Evine pa so se videle že na prvi pogled. A je na srečo tudi v tistih najbolj občutljivih časih niso zlomile. Ob veliki podpori družine in prijateljev je začela vse bolj odkrivati svet umetnosti in spoznavati, da bog v resnici nikoli ne zapre vrat, ne da bi odprl kakšno okno. »Danes veliko govorim o izkušnjah, o tem, kako zdaj drugače gledam na svet. Ne bi rada zvenela vzvišeno, ampak tega se ob pogovorih z vrstniki zavedam vedno znova in znova. Če me ne bi doletelo, kar me je, se morda z bratom nikoli ne bi tako navezala. Morda nikoli ne bi zmogla toliko empatije in sočutja, ko srečam starejšega človeka, majhnega otroka ali zgolj koga, ki je videti obupan in izgubljen. Odkrila sem angele in ljudi, ki znajo videti tisto več. Vprašanje, kako bi živela brez te izkušnje. Se pa vedno znova zavem, kako visoko ceno sta ob tem plačala moja starša ... Ne bi smela vložiti toliko živcev in toliko energije v vse to,« razmišlja Eva in se hkrati zaveda, da nobeden od njiju nikoli ne bi mogel ali hotel ravnati drugače.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA
NOVI TEDNI
»Ljudje sprašujejo, če sem to res jaz. Zdaj o svoji podobi lahko govorim odkrito in brez predsodkov. Vseeno pa je življenje dobilo drugačno barvo, ko sem odkrila tole zadnjo lasuljo. Pravi lasje, naravnega občutka, moje barve. Na vse skupaj sem začela gledati drugače, ko sem ugotovila, koliko ljudi jih zaradi zdravstvenih razlogov potrebuje.«
Vzeli so ji žogo, dobila pa je krila
Eva Pantelič je pri dvanajstih letih zbolela za rakom - Pot ozdravljenja in samoiskanja se je združila v razstavi Svoje-glava
Bele podobe obrazov in izrazov, ki ne govore nič in hkrati vse. Plastike so očitno nekoč bile eno, se vmes razlomile na drobne koščke, spretna roka pa jih je spet povezala v celoto. A zdaj imajo zgodbo, izkušnjo. Tako kot vsak izmed nas. Kar bi nekoga uničilo, druge obogati in »naredi«. Ko je izbirala temo za svojo diplomsko nalogo, ni hotela nikogar posnemati. Hotela je povedati svojo zgodbo. In jo je. Učinkovito, preprosto in zelo iskreno. Eva Pantelič je brez dvoma Svoje-glava, kot je poimenovala razstavo. A nekoč daleč nazaj se je zdelo, da ji ni ostalo prav nič več »svojega«.
Mlada umetnica s pričujočo razstavo v galeriji MIK Celje zaključuje študij na Šoli uporabne umetnosti Famual Stuart v Ljubljani. Poglobila se je v kiparstvo. V iskanju ideje se je že nekaj časa spogledovala z avtoportretom. A pri tem si verjetno nihče ni pred-
stavljal, da bo svojo podobo tako dobesedno odslikala v neko drugo materijo. Dala se je namreč zaliti v mavec. »Čisto navaden gradbeni mavec je. Bilo je rečeno, da bo preprosto in da bo v tričetrt ure vsega konec. Pa ni bilo tako. Nikoh več! To sem sklenila že ta-
krat. In če se tu in tam poigram z mislijo, kaj pa če bi le še kdaj ... Ob pogledu na posnetek mi je znova kristalno jasno - nikoli več!«
V galeriji si ob razstavljenih delih obiskovalci lahko pogledajo kratek film o delovnem procesu. Dekle nežnega obraza popolnoma brez las sošolka in mentorica obdata z mavčno oblogo. Diha skozi dve slamici in se več kot uro ne sme niti premakniti. Šest kilogramov težka maska jo vleče k tlom, a mora vztrajati. Bori se z vročino, z občutkom klavstrofo-bične ujetosti in upa, da bo kmalu konec. A se zatakne. Trda maska noče z obraza. Mavec se za-
Št. 8 - 30. januar 2009 -
»Ko se gledam takole na televiziji, si ob spominu na tisto srednješolsko Evo težko predstavljam, da sem vam to pokazala,« ob pogledu na svojo brezlaso glavo pravi danes 23-letna umetnica. »Bili so časi, ko o tem nisem hotela niti razmišljati, kaj šele govoriti.« Svojo izkušnjo je izpovedala na najbolj iskren in brezkompromisen način. »Bolezen mi je zaprla mnogo poti, a nekaj mi je bilo po drugi strani dano. Spoznanje, da te po poti vodi življenje samo, če se mu le prepustiš in zahvališ za vse njegove darove.«
Poleg glave in obraza je v mavec odlila tudi svojo hrbtenico. Izbira je nadvse simbolična. 11 let dolga pot boja za življenje in iskanja same sebe ji je zgradila Hrbtenico. V odkrivanju sveta angelov je dobila navdih. Perje so ji dostavili celo iz Srbije. Vsako posebej je oprala z milom, ga posušila in z dolgotrajnim postopkom pritrdila. Tudi to je Eva. Taka, kot se vidi sama, in jo vidijo ljudje ob njej.
18
ŠPORT
NOVI TEDNIK
Polavderjeva, Gerčar, kegljavke in rokometaši
NA KRATKO
Vajdič zablestel pod žarometi
Schladming: Na nočnem slalomu za svetovni pokal so Avstrijci kot gostitelji vpisali dvojno zmago, izkazal pa se je član smučarskega društva Unior Celje Bernard Vajdič s šestim mestom. 28-letni Velenjčan je dokazal, da je v sijajni formi. V prvi vožnji je za vodilnim Herbstom zaostajal sekundo in 65 stotink, kar je zadoščalo za 13. mesto. V finalni vožnji pa je ob prihodu v cilj prehitel Bodeja Mil-leija in nato vodstvo ohranil pred šestimi izzivalci ter bil nekaj časa v središču pozornosti. Vajdič se je v skupnem seštevku slalomskih tekem prebil med petnajsterico najboljših v tej sezoni.
Derbiji tudi ob sredah
Celje: Rokometaši Celja Pivovarne Laško bi morali odigrati prijateljsko tekmo v Kranjski Gori, a tja zaradi močnega sneženja niso odpotovali. V soboto so v Šmart-nem pri Litiji premagali domače moštvo Šmartno 99 z desetimi zadetki razlike. Manjkali so poškodovani Peskov, Gorenšek, Kokša-rov in Gajič ter Toskič in Kojič, ki sta branila barve Srbije na svetovnem prvenstvu. 14. in 21. februarja bodo Celjani v dvorani Zlatorog odigrali domači tekmi v glavnem delu lige prvakov, zato bodo tekme državnega prvenstva igrali ob sredah. 11. februarja bodo gostili Prevent, 18. februarja se bodo v Kopru spopadli s Cimosom, lokalni derbi z Velenjčani pa bo v Celju 4. marca.
Remi in zmaga, Kelhar pri izhodu
Norcia: Nogometaši MIK CM Celja so na drugi tekmi med pripravami v Italiji s 4:0 premagali mlado ekipo C ligaša Ternana. Dva gola je dosegel Lisandro Sacripanti, po enega pa Sebastjan Gobec in Janez Perme. V moštvu ni več Dejana Kelharja, saj je na preizkušnji v Belgiji pri Bruggeu, trojica, ki je ostala v Celju, Dvorančič, Puš in Režonja, pa je zaradi finančnega dolga za pomoč zaprosila predsednika sindikata profesionalnih nogometašev Slovenije Dejana Stefa-noviča. Na prvi tekmi v Italiji so se Celjani s C ligašem Folignom razšli z izidom 1:1 (Sacripanti). (DŠ)
lahko
ostanejo ista«
Miran Gracer
volilno skupščino kluba. Ostal sem podpredsednik. Upam in menim, da v tej vlogi uspešno vodim zvezo. V maju se bo na redni skupščini izkristaliziralo, kdo bo novi predsednik zveze.
Eden izmed prejšnjih predsednikov je resno razmišljal o spremembi načina glasovanja. Se tudi vi - glede na razplet v moški konkurenci - nagibate k temu?
Ni me presenetilo, da je postal športnik Celja predstavnik relativno nepoznanega športa. Moramo pa se zavedati, da je v vsakem športu za uspeh treba vložiti veliko truda. Mislim, da merila pri izboru lahko ostanejo ista.
DŠ
Gracer je iskreno priznal, da pri glasovanju za najboljše športnike sploh ni vpisal imen na prvi dve mesti in da vendarle razmišlja o spremembi sistema glasovanja.
Najboljša športnika Celja v letu 2008 sta Lucija Polavder in Klemen Gerčar, najboljša ženska ekipa Kegljaški klub Miroteks in moška Rokometni klub Celje Pivovarna Laško.
Za Polavderjevo sta se uvrstili Barbara Fidel in Urška Žolnir, za Gerčarjem (AMD Feroda Celje) pa Luka Andrej in Rok Pla-ninšek (oba Društvo za borilne veščine Slavko Šlander).
Za izbor je bilo poslanih 122 anketnih listov, vrnjenih pa jih je bilo 75. Organizatorji si zaslužijo vsaj eno pohvalo, prireditev so končno izvedli zgodaj, kot se spodobi, dokaj kmalu v novem letu. Sicer pa pri izvedbi slavnostne prireditve ni nobenih več-
bile razpoložene mikavne celjske kegljavke, kajpak pod budnim očesom Lada Gobca.
Po odstopu predsednika Športne zveze Celje Mateja Polutnika je vodilni položaj kot podpredsednik prevzel Miran Gracer.
»Z letom 2008 moramo biti zadovoljni, predvsem zaradi osvojene olimpijske medalje. To je bil pečat leta,« je uvodoma dejal Gracer.
Že dolgo časa vodite zvezo kot podpredsednik.
Ni se mi zdelo potrebno, da bi sklical izredno
Spet dvojna zmagovalka
jih sprememb, vse se odvija enako že dolga leta. Glasovalni aparat oziroma izidi, to pa je tako vselej poglavje zase. Pod zmagovalnim odrom sta ostala tako spomladi kot jeseni udeleženec lige prvakov Edi Kokšarov in olimpijec Roki Drakšič. Nekdo je glasoval za Iva Resanoviča (gre za športnico), nekdo za Luko Žvižeja, ki igra na Madžarskem ... Gerčarja (doma je iz Lukovice) v Narodni dom sploh ni bilo. Odločilne so nominacije, ki pa jih pri poznavalcih športa naj ne bi bilo. Pogrešali smo mnogo olimpijcev, župana, ugledne predsednike klubov, precej uspešnih trenerjev.
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
Dobitniki priznanj med posameznicami in posamezniki.
»Merila
Tretjič zapored je v Celju slavila Lucija Polavder, zmagala bo seveda tudi v Žalcu.
»Ja, res je, prvo mesto je bilo pričakovano, edina sem osvojila olimpijsko medaljo. Lani smo torej delali dobro, rezultati so bili le posledica tega. Ves vložen trud se je poplačal.«
Da niste »zaspali na lovorikah« potrjuje uvrstitev v finale na prvi tekmi svetovnega pokala, v Sofiji.
Že od leta 2003 v bolgarski prestolnici osvajam medalje z izjemo leta 2005, ko zaradi poškodbe nisem nastopila. Na začetku novega olimpijskega ciklusa velesile zamenjajo reprezentance. Prišlo je veliko mladih tekmovalk, starih znank je bilo le nekaj. Toda vse borbe so bile zahtevne, mladinke imajo še svojevrsten slog boja. V finalu se mi nažalost ni izšlo. Spet sem se srečala s staro znanko, Rusinjo Jeleno Ivaščenko. Spoznali sva se že leta 2000. Nisem še našla poti, da bi jo porazila. Obenem obljubljam, da se bom za to še naprej trudila.
V aprilu bo evropsko prvenstvo v Gruziji, svetovno prvenstvo pa bodo septembra pripravili Nizozemci. Kam ciljate?
Imam že medalje z obeh tekmovanj. Tudi olimpijsko. Zato bi se želela povzpeti na stopničke na sredozemskih igrah, da bi zaokrožila zbirko odličij z velikih tekmovanj.
DŠ
Lucija Polavder
- Št. 8 - 30. januar 2009
ŠPORT
MS
MALI NOGOMET
I. SLMN, 13. krog: Benedikt - Zivex (20).
KOŠARKA
1. SL, 17. krog, Laško: Zlatorog - Geoplin Slovan (19.30), Polzela: Hopsi - Elektra (19).
1.	B SL, 17. krog, Maribor: Branik - Rogaška (18), Konjice - Litija (19).
2.	SL - vzhod, 16. krog: Maribor - Terme Olimia (16), Pakman Celje (19), Celjski KK - Union Olimpija ml. (20).
Jadranska liga (ž), 14. krog, Zagreb: Medveščak -Merkur Celje.
MALI NOGOMET
1. SLMN, 13. krog, Ajdovščina: Kix - Dobovec (20).
ODBOJKA
1. DOL, 14. krog, Kranj: Triglav - SIP Šempeter (18).
1. DOL (ž), 14. krog, Šempeter: Aliansa - Koper (19).
ROKOMET
1. SL (ž), 15. krog: Celje Celjske mesnine - Brežice (20), Celeia Žalec - Piran (18), Zagorje - Velenje (19).
Derbi - tudi lokalni - bo na Polzeli
Košarkarji v ligi UPC bodo ta konec tedna odigrali tekme 17. kroga.
Svojo je že odigral Alpos, ki je doma po sicer dobri igri pričakovano izgubil s Helio-som iz Domžal z 88:79.
V igri liga za prvaka
Derbi bo tokrat na Polzeli, kjer Hopsi čakajo na sosede iz Šoštanja, na ekipo Elektre Esotech. Obe moštvi imata po sedem zmag in sta še v igri za ligo za prvaka, kar je bil tudi prvotni cilj obojih pred sezono. Ob tem imajo Polzelani odigrano tekmo manj, a to ne pomeni praktično nič. V soboto bo zagotovo dvorana na Polzeli znova polna, kajti napovedan je tudi prihod navijačev iz Šoštanja. Kdo se bo veselil, je pri tem popolna neznanka. Oba trenerja, tako polzelski Boštjan Kuhar kot šoštanj ski Borut Ce-rar, imata skrite adute, ki jih je le nekoliko več na strani domačinov. Ti so se namreč še dodatno okrepili z nekdanjim mladim slovenskim reprezentantom Dejanom Hohlerjem, ki se je vrnil iz Grčije, kamor je odšel po epizodi pri Unionu Olimpiji. A na drugi strani prihaja Elektra samozavestna po pomembni zmagi v Postojni, kjer je dokazala, da lahko tudi v go-steh odigra pravo srečanje in zmaga proti približno enako kvalitetni ekipi. Približno enake kakovosti sta tudi tekmeca iz Savinjske in Šaleške doline, kar se je vide-
Slovan bo že marsikaj razkril
Laščani gostijo v tem krogu ekipo Slovana, s katero so skupaj na drugem mestu razpredelnice. Zato bo ta tekma Zlatoroga že marsikaj razkrila glede ambicij ekipe Aleša Pipana, ki je letos v Treh lilijah pravi gospodar. Ali Miguel Berdiel in Vincent Hunter naj bi proti Kodeljevča-nom že zaigrala, tako da bo »pivovarska« ekipa popolna. Srečanje sicer na samo uvrstitev na tabeli nima posebnega vpliva, kajti tako eni kot drugi gredo v ligo za prvaka, bo pa to že ena od generalk za finalni turnir pokala KZS, ki se igra prav v Treh lilijah. Ob tem ima Zlatorog motiv, da se oddolži za poraz v prvem delu sezone na Kodeljevem, ko je Slovan slavil po podaljšku.
Petranoviču tri tekme. Se je »kuhinja« začela?
V 1. B ligi je še vedno na vrhu ekipa Rogaške, ki je po tekmi proti Kraškemu zidarju doživela hladen tuš. Velj-V prvem delu lige so Polzelani slavili v Šoštanju predvsem po zaslugi najbolj- ko Petranovič, neuničljivi šega strelca Terencea Labarona Hundleya II, ki pa ga ni več med Hopsi. veteran, ki je v tem srečanju dosegel največ (21) točk za ekipo Borisa Zrinskega,
lo že na prvi tekmi v Šošta- čini najboljših moštev Slo- je po srečanju odrinil enega nju, kjer so ob bučni pod- venije, in pa kvalitetnih 14 gostujočih igralcev, ki je tea-pori Hmelj boysov tesno sla- tekem v drugem delu sezo- tralno padel in po prijavi sod-vili Polzelani, z 80:76. Do- ne. To je dovolj velik motiv nika Matjaža Žebeljana so dajmo še enkrat, da je v igri za obe strani, ob sosedskem ga na KZS kaznovali s tremi kar precejšen vložek, to je derbiju, ki tako ali tako no- tekmami prepovedi igranja, liga za prvaka, ki zagotavlja si s sabo še dodatno motiva- In to ravno v trenutku, ko se neposreden obstanek v druš- cijo vsem akterjem.	začenja sklepni, odločilni
Če pritožba Rogaške ne bo upoštevana, bo Veljko Petranovič svoje soigralce spremljal s tribun na naslednjih treh tekmah. Dalmatinski fenomen, ki je na zadnji tekmi dosegel kar 21 točk, bo avgusta praznoval abrahama!
del lige. Sodnik Žebeljan je sicer ves čas sodil proti Rogaški, zanimivo pa je, da je bil nekoč igralec Maribora, ki je zdaj eden glavnih konkurentov Rogaški v boju za vrh in kamor v soboto na veliki derbi odhaja slatinška četa. Dodajmo še, da je komisar tekmovanja prav tako Mariborčan in vprašanje, ali se je »kuhinja« v B. ligi že začela, je povsem na mestu. Rogaška in Petranovič sta se sicer pritožila, a malo je verjetnosti, da bo kazen znižana, kajti do »mesta mineralne vode in kristala« so prišle novice, da naj bi Petranoviča tako ostro kaznovali zaradi vseh njegovih starih grehov, zaradi katerih pred leti ni bilo sankcij.
JANEZ TERBOVC Foto: MARKO MAZEJ
Okrepljene v Zagreb
Košarkarice celjskega Merkurja so v 14. krogu 1. slovenske lige brez večjih težav doma premagale ekipo Triglava, čeprav so zaigrale pod pričakovanji.
22-letna in 188 centimetrov visoka novinka iz Dubrovnika Ivona Matic je dosegla 14 točk. Na svoji prvi tekmi za Merkur pa je debitirala z devetimi točkami, ko so Celjanke doma morale priznati premoč Gospiću. Kljub porazu po mnenju trenerja Željka Ciglar-ja ostajajo v boju za uvrstitev na zaključni turnir Jadranske lige: »Spet so moja dekleta dobro zaigrala šele v drugem polčasu. Ni mi jasno, zakaj se to dogaja. Če bi vseskozi igrala na enakem nivoju, bi morda lahko celo zmagala. Premlada so in preveč spoštujejo Gospić. Nisem nezadovoljen, Ma-tićeva je vendarle iz aviona stopila v dvorano. Zdaj smo popolni, imamo agilno in mlado ekipo, ki naj bi zagotavljala premoč nad Kranjsko Goro in Mariborom v domači konkurenci. Možnosti za rotacijo
je več, kar sta dokazali Keri-nova in Jagodičeva. Zdaj ne smemo izgubiti v Zagrebu, tudi v Bijelo polje ne bomo odpotovali z belo zastavo, premagati pa moramo Mladega krajišnika v Banja Luki in seveda
Ivona Matić
dubrovniško Raguso, ki pa razpada, a takšne ekipe so ponavadi zelo nevarne. Morda bo usoden naš domači poraz z Bu-dučnostjo za tri točke, v Pod-gorici smo zmagali le s točko prednosti.« Celjski tabor je bil celo ogorčen nad sojenjem hrvaškega tria. Vsemu je botrovala odločitev KZS, ki je prepovedala soditi slovenskim sodnikom v Jadranski ligi.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Vodstvo prevzela Palma
V 7. krogu 1. lige Radia Celje je Mah Pariz presenetil z zmago nad doslej vodilno ekipo Caffe del Moro.
Izidi: Palma Ingrad gramat
-	Container 10:5, Squash Vojnik-SLS - Tristar 2:5, Dis. Down town - Slada-Stil 7:5, Marinero - ŠND Velenje 6:9, Caffe del Moro - Mali Pariz 3:4.
2. liga: Ti02 Cinkarna -Mar-Pog 3:5, AH Škorjanec -Amaterji 7:2, Sim-Schiki - Juteks 10:2, Banka Celje - FC Žalec 6:13. Sim-Schiki ima 18 točk, Mar-Pog 16, AH Škorjanec 15, FC Žalec 13 ...
Veteranska liga: Črički -Spi. b. Celje 6:4, Keime team
-	Dis. Down town 0:3 (b. b.), U-8 A2S - Klateži-Taverna 3:8, Kremenčkovi-Ledas - Vransko 3:0 (b. b.), Barka Cafe - Schiki 7:5. Klateži-Taverna s tekmo manj ter Kremenčkovi in Down town imajo po 18 točk.
Jutrišnji spored: Juteks -Banka Celje (12), Amaterji
-	Sim-Schiki (12.45), Mar-Pog - Avtohiša" Škorjanec (13.30), ŠRK Koši - Ti02 Cinkarna (14.15), Spi. b. Celje - Schiki (15), Vransko -Barka cafe (15.50), Klateži-Taverna - Kremen.-Ledas (16.40), Down town - U-8 A2S (17.25), Črički - Keime team (18.10), Palma gramat
-	Squash Vojnik (18.55), ŠND Velenje - Caffe del Moro (19.45), Slada-Stil - Ma-rinero (20.30), Tristar -Down town (21.15), Container - Mali Pariz (22).
Lestvica Lige RADIA CELJE
1. PALMA-INGRAD GR.	16	+40
2. DIS. DOWN TOWN	16	+14
3. CAFFE DEL MORO	16	+9
4. MALI PARIZ	12	+7
5. ŠND VELENJE	11	+3
6. TRISTAR	7	-5
7. SQUASH VOJNIK-SLS	6	-7
8. MARINER0	6	-13
9. CONTAINER	6	-16
10. SLADA-STIL	3	-27
ROKOMET
1. SL(ž), 14. krog: Celje Celjske mesnine - Škofja Loka 30:29 (19:14); Koren 8, Majcen 6, Potočnik, Gerič 5, Klavžar, Plemenitaš 2, Kuljič, Centrih 1; Ruph 7, Lipovšek 6, Krka - Celeia Žalec 24:32 (15:13); Okleščen 9, Bačar, Nadu 4; Petrinja 14, Krhlikar 7, Grčar 5, Potočnjak 3, Korun 2, Krajnčan 1. Vrstni red: Olimpija 28, Celeia Žalec, Celje 21, Zagorje 20, Krka, Ptuj 16, Kočevje 14, Kranj 8, Piran, Brežice 6, Velenje, Škofja Loka 4. (KM)
KOŠARKA
1. SL, 17. krog: Alpos - Helios 79:88; Avdibegovič 24, Glavaš, Lapornik 12, Brown 10, Sadibašić 9, Sebič 6, Mc Coy 3, Pele 2, Ferme 1; Laš-kevič 23, Snow 12.
1. SL (ž), 14. krog: Merkur Celje - Triglav 62:50; Ke-rin 17, Matić 14, Hughes 10, Verbole 9, Ciglar 6, Barič, Jagodič, Klavžar 2; Eržen 17, Durič 16.
m	St. 8 - 30. januar 2009

- 20
ŠPORT-KRONIKA
m* mm.
Dobro do naslednjega požara?
Še sreča, da v objektih v Celju ne zagori še večkrat - Kako upravniki in stanovalci skrbijo za to, da ne pride do požara
V Celju še vedno odmevata nedeljski požar in nevarnost eksplozije v večsta-novanjski hiši v Cankarjevi ulici 13. Navzven mogočna stavba, ki bi glede na svojo lokacijo tik ob železniški postaji in večji prometnici morala biti v ponos knežjemu mestu, je znotraj vse prej kot to. Moteč vonj po dimu po vsem stopnišču, ožgane stene v kletnih prostorih in jezni stanovalci kažejo, da bi se v nedeljo v tej stavbi lahko zgodila katastrofa, če ne bi celjski gasilci posredovah hitro in odločno. Problem, na katerega smo naleteli pri raziskovanju ozadja nedeljskega požara, je požarna (ne)var-nost. V celotnem objektu naj bi bil samo en gasilni aparat, še ta naj bi bil pregledan pred več leti, pravijo stanovalci. In kar je še huje, to menda ni edini primer v Celju. Komu je torej vseeno? Stanovalcem, upravnikom, lastnikom?!
Vprašanja, kako je s požarno varnostjo v stanovanjskih objektih v Celju, kdo skrbi za vzdrževanje in preglede gasilnih aparatov, smo poslali štirim celjskim upravnikom stanovanj. Podjetjem Nepremičnine, Atrij, Plane trade in Supra Stan. Na podlagi od-
govorov na eni strani in navedb številnih stanovalcev na drugi strani je videti, kot da si žogico »odgovornosti« dobesedno podajajo. Vmes pa so gasilci, policisti in ostali operativni delavci, ki na terenu opažajo, da je nekaj narobe. In čeprav »sistem deluje«, kot so nam v torek nič kaj prijazno dejali na inšpektoratu za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, je še vedno - »nekaj narobe«.
»Ugotavljamo, da gasilni aparati v stanovanjskih in gospodarskih objektih niso dobro vzdrževani, čeprav s tem ni veliko stroškov. Tudi pri raznih delih, kjer je zakon jasen glede požarne varnosti, se gleda na stroške. Morah bi bolje skrbeti za gasilne aparate. Z njimi lahko požar v začetni fazi pravočasno pogasiš. Tako je bilo tudi v primeru Cankarjeve. Požar bi pravočasno pogasili in ne bi se zgodilo, da bi plin začel uhajati,« opozarja direktor in poveljnik Poklicne gasilne enote Celje Janko Požežnik. Treba je namreč omeniti, da so poklicni in okoliški prostovoljni gasilci v nedeljo Celje rešili pred katastrofo. Če bi eksplodiral plin, ki je uhajal, bi danes na tej strani pisali še bolj črno.
Delavci, ki že nekaj časa obnavljajo dele stavb, morajo zdaj popravljati še pogorelo klet.
Navlaka v kleti
Tako v Nepremičninah, Supra Stanu, Plan tradeu in Atriju navajajo, da servis ga-silnikov izvajajo pooblaščene osebe enkrat letno. Kako se je lahko potem zgodilo, da je bil v stavbi v Cankarjevi ulici samo en gasilni aparat in še ta pregledan pred leti in postavljen na popolnoma neprimernem mestu že nekaj časa, ni jasno. Problem v Cankarjevi ulici se očitno vle-
če že več let. V mansardnih prostorih je več kot deset popolnoma prenovljenih stanovanj. Pri obnovi naj bi delavci iz kletnih prostorov (kjer je to nedeljo zagorelo) odstranili okoli » ... 170 kubičnih metrov navlake, ki so jo leta odlagali stanovalci.../... Pripominjamo, da je bila pred urejanjem kleti zelo velika požarna nevarnost, povzročili so jo stanovalci sami, ki z ničimer ne prispevajo k sa-
naciji svoje navlake, ki med drugim pomeni za nas velik strošek,« navajajo v Nepremičninah.
Stanovalci imajo svojo zgodbo. Pravijo, da so tudi delavci stvari, ki so jih potrebovali pri delu, odlagali v kleti in celo na stopnišče v mansardni del (ki je skorajda smrtno nevarno zaradi poškodb). Ravno s stopnic naj bi stvari celo padle na stopnišče nadstropje nižje. »Ni bi-
lo vrat v kleti in ni bilo urejenih vhodnih vrat v stavbo z Aškrčeve, kdo ve, kdo vse se je lahko tu zbiral,« opisujejo. Kakor koli že, v tej stavbi so te dni tudi inšpektorji, vprašanje je, zakaj jih ni kdo od stanovalcev poklical že prej, če so stvari neurejene. V tej stavbi inšpektorjev ni bilo že debelih pet let! Po toči je namreč zvoniti prepozno. So pa v stavbi bili kriminalisti, za katere preiskava požara še ni končana ...
Stanovalci morajo prijaviti
»Lastniki objektov ali uporabniki so dolžni poskrbeti za požarno varnost oziroma lahko za izvajanje strokovnih nalog pooblastijo ustrezno usposobljeno fizično ali pravno osebo,« je odgovor, ki so nam ga poslali vsi upravniki. Alfa in omega je požarni red, ki ga mora imeti vsak objekt. V njem je poleg servisa gasilnikov določen tudi » ... občasni pregled stanja s strani strokovno usposobljene osebe s področja požarnega varstva. Roki pregledov niso zakonsko določeni, odvisni so od več dejavnikov (vrste objekta, požarne ogroženosti, lokacije, prehodnosti ...),« pravijo v celjskih Nepremičninah.
ARENA

KARIERA
* ** "
MIK C*®1
JAZ IN KLUB

DRUŽABNO
Stanovanje
Živim s partnerko v stanovanju v Ljubljani. Družina
Imam partnerko Danijelo. Prosti čas
Preživljam ga z družino in z nogometnimi kolegi iz Ljubljane.
Glasba, film
Kar se tiče glasbe, rad poslušam vse, najbližje pa mi je gothic rock. Od filmskih zvrsti sem velik oboževalec zgodovinskih filmov.
Začetki
Kariero profesionalnega igralca nogometa sem zaključil po neozdravljivi poškodbi v NK Ljubljana, ki je takrat , igra! v 1. ligi, kjer sem se prvič srečal s trenersko funkcijo i kot pomočnik glavnega trenerja. Ko je glavni trener : odšel, sem prevzel ekipo in jo uspešno vodil do trenutka, ko so se začele finančne težave ter smo posledično padli j v V. ligo. Kariero sem nato nadaljeval v NK Olimpija, kjer : sem s Primožem Gliho pomaga! obnoviti klub, od i članske ekipe do nižjih kategorij - klub se je uspešno 1 organiziral, tako da Olimpija pluje do !. lige. Nato sem na povabilo Slaviše Stojanoviča prevzel funkcijo pomočnika v NK Domžale, sedaj pa nadaljujem kariero v • NK Celje, še vedno kot pomočnik Slaviše Stojanoviča. i
Klubi do sedaj
NK Ljubljana. NK Olimpija, NK Domžale, NK Celje
Naj veselje
Zelo sem vesel, da sem y svoji karieri dosege! cilje, ki sem si jih zastavil. Vesel sem tudi, da je po po! leta v Celju nastala neka zgodba in smo pristali na 2. mestu.
Naj žalost
Žalostnih trenutkov zaenkrat ni. Mogoče bi izpostavil trenutek, ko je NK Ljubljana padla v V. ligo. Zaradi določenih stvari v Celju se bojim, da klub iz 1. mesia padel po lestvici navzdol - upam, da se to ne bo zgodilo.
Uspehi
Nekaj jih je bilo. Vsekakor pa pričakujem v nadaljevanju kariere še več uspehov. Zavedam se tudi neuspehov, ki so bili in bodo prišli, vendar je to v karieri normalno.
Želje
Želim si, da bi Celje v tem trenutku zadržalo pozicijo in se plasiralo v Evropo. Če bo pa še kaj več. pa toliko bolje.
Publika
Je dvanajsti igralec. Škoda, ker ni gledalcev več. S tem bi se dvignil nivo slovenskega nogometa in bi vse skupaj izgledalo lepše.
joma
Št 8 - 30. Januar 2009
NOVI TEDNIK
KRONIKA
V mansardi Cankarjeve ulice 13 je toliko škode kot pri stanovalcih, ki
»Vsak stanovalec odgovarja za varstvo pred požarom v svoji večstano vanj ski enoti in skupnih prostorih na način, da upošteva ukrepe in predpise varstva pred požarom. Vsako pomanjkljivost ali napako, ki hi lahko povzročila požar, otežila evakuacijo ob požaru ali gašenje požara, morajo javiti upravniku ali jo sami odpraviti, če so za to usposobljeni in če to lahko storijo brez nevarnosti zase ali za okolico,« so zapisali pri Supra Stanu. Pri Nepremičninah še dodajajo, da kljub temu, da morajo stanovalci prijaviti vsako pomanjkljivost, teh prijav ni bilo.
Je pa res, da se v večini stanovanjskih blokov pojavljata vandalizem in kraja gasilnih aparatov. Nepremičnine so v svojih objektiv servis gasilni-kov in hidrantov opravile konec novembra lani in opazile, da so jim v letu dni ukradli 23 gasiMkov, 8 ročnikov za tlačno cev hidrantnega omrežja, 5 tlačnih cevi in več delov armatur. Zato se upravičeno po-
več kot deset popolnoma urejenih n se bojijo, da se primer ne bi ponovil.
stavi vprašanje, zakaj jih stanovalci o tem niso opozorili. V primeru, da »odgovorna oseba« gasilnikov ne namesti, je lastnik ali uporabnik lahko po Zakonu o varstvu pred požarom kaznovan z od 1.250 do 4.170 evri. Vendar je vprašanje, ali je kdo do zdaj takšno kazen sploh že plačal.
Slabe razmere so v marsikateri stavbi predvsem v starem mestnem jedru, pravijo v Nepremičninah. »Vzrokov za to je verjetno več, eden jeprav gotovo v izredno dolgih denacio-nalizacijskih postopkih, ko lastnik ni bil znan in je temu primerno sledil odnos do objektov. Prav tako ostaja problem intervencijskih poti. Zato smo ne samo najemnikom v starem mestnem jedru, temveč vsem pred letom dni poslali dopis, s katerim smo jih ponovno opozorili na njihove obveznosti glede vzdrževanja skupnih delov in naprav zaradi požarne varnosti. Očitno tudi tega opozorila niso vzeli resno in odgovorno,« pravi direktorica Ne-
ij. Dim v njih ni pustil
premičnin Danica Doberšek.
In kljub vsej jezi stanovalcev teh objektov je treba dodati, da se je tudi pri reagiranju in ukrepih v Nepremičninah marsikaj vendarle spremenilo na bolje, odkar je tam krmilo prevzela Doberškova.
Inšpektorji
In kaj pravijo inšpektorji? Pregled opremljenosti objektov z gasilnimi aparati je njihova redna naloga in jo opravljajo pri rednih nadzorih v objektih, kjer pogledajo stanje varstva pred požarom. »Nadzor se opravi tako, da se najprej preveri podatke o potrebnem številu gasilnih aparatov v objektu, potem se še preveri dejanska namestitev le-teh. Opravimo tudi nekaj tovrstnih nadzorov na podlagi prijav strank,« so nam odgovorili na inšpektoratu za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Lani so na ožjem območju Celje opravili 33 inšpekcijskih nadzorov: »... pri čemer je treba omeniti, da so bili v letnem programu
dela za leto 2008 med stanovanjskimi objekti predvideni le objekti z več kot 50 stanovanji. V primeru neustrezne (premalo, neustrezno, ne na pravih mestih, nepravilno označeno) opremljenosti z gasilnim aparatom se odredi ureditev v določenem roku, pri čemer je dolžina roka odvisna od nepravilnosti. Hkrati se ukrepa tudi v skladu z zakonom o prekrških, ker je s tem, ko nima pripravljene opreme in naprav za varstvo pred požarom, storil prekršek.«
Na koncu koncev je opaziti, da je vse »res dobro in da sistem deluje« ter da za požarno varnost pravzaprav največ storijo gasilci. »Naši fantje so vsak dan v stiku z ljudmi. To nam omogoča svetovanje in vidimo, da nas ljudje upoštevajo. Ljudje so »prepoznali« naš trud, zato bi radi to še okrepili, saj bomo na takšen način preprečili marsikateri požar,« pravi poveljnik celjskih poklicnih gasilcev Janko Požežnik.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Prehod v obnovljeno mansardo skozi stopnišče, po katerem tudi nam ni bilo ravno prijetno hoditi...
Edini gasilni aparat v stavbi naj bi bil nazadnje pregledan pred več leti. Čigava malomarnost?
Nasilje se z ulic seli v šolske klopL Pred tednom dni se je na videz nedolžno prerivanje dijakov I. gimnazije v Celju v vrsti za malico sprevrglo v pretep in grožnje. Policija preiskuje, kdo so napadalci, ki ne prenehajo z grožnjami dijaku drugega letnika. V šoli so zoper dijaka, ki je napeljal k pretepu, izrekli ukrep pred izključitvijo. Bodo tudi v šoli, ki velja za ugledno, uvedli varnostne kamere?
Da je nekaj narobe, smo izvedeli iz anonimnega pisma, ki nam ga je v uredništvo poslala občanka. V dijaški menzi naj bi se dijaka I. gimnazije v Celju v vrsti za malico začela prerivati, nakar je eden od njiju odrinil drugega. To je očitno sodu izbilo dno. Odrinjeni dijak drugega letnika se je odločil obračunati s svojim vrstnikom, s katerim nista bila sošolca. Ker je očitao podvomil v svojo moč, so mu na pomoč priskočili dijaki iz drugih šol. Še preden se je začel pouk, so fantje družno, ne da bi kdo
Čakanje v vrsti za malico se je sprevrglo v pretep in grožnje.
podvomil, da niso vsi dijaki omenjene gimnazije, vstopili skozi vrata gimnazije in fanta hoteli izvleči iz razreda. Poskus jim ni uspel in eden od njih se je fizično lotil dijaka. V pretepu ga je hudo
poškodoval in mu zlomil nos. Dijaka so naslednji dan morali operirati.
Gimnazijca, ki je napeljal k pretepu, so v šoli kaznovali s pogojno izključitvijo, za kar bo moral ob nasled-
jo obvestila. Znano je, iz katere šole prihaja in kdo je dijak, ki je fizično obračunal z gimnazijcem. Še vedno pa naj ne bi bilo znano, kdo so tisti, ki grozijo in vlivajo strah nič hudega slutečemu gimnazijcu drugega letnika.
Ravnatelj I. gimnazije Celje mag. Anton Šepetavc poudarja, da je takšen nasilen dogodek prvi v zgodovini gimnazije ter da primer z vso odgovornostjo raziskujejo in obravnavajo. Pri tem ne zanika problema, ko na gimnazijo prihajajo dijaki
drugih šol, ki se v množici vrstnikov brez težav pomešajo med njihove učence. Varnostnih kamer v šoli ni- -t majo, »ker jih v zgodovini gimnazije nikoli nismo rabili.« A tudi zgodovina in z njo družba se spreminjata, zato ni odveč razmišljanje, da se bodo tudi za gimnazijci odslej obračale varnostne kamere. Četudi sta gimnazijca - pretepeni in tisti, ki je k temu napeljal - veljala za neproblematična dijaka.
MATEJA JAZBEC Foto: Grup A
njem prekršku oditi iz šole. Toda ukrep mladih nasilnežev, kot kaže, so iz drugih šol, ni ustavil. Že sredi tega tedna so nadaljevali z grožnjami pretepenemu dijaku. Policisti o pretepu še zbira-
Kradel in prodajal
Šmarski in šentjurski policisti so zaradi velikih tatvin ovadili 24-letnega Konjičana in 25-letnega Šentjurčana, ki naj bi od njega po nizki ceni odkupoval ukradene predmete. Šlo je predvsem za motorne žage, kosilnice in drugo orodje. Več ukradenih predmetov so policisti že zasegli v hišni preiskavi pri 25-letniku, so pa predmeti izvirali iz tatvin na območjih Šentjurja, Šmarja, Slovenskih Konjic in Slovenske Bistrice. V preiskavi tatvin so pri njem našli tudi prostor za gojenje konoplje, nekaj droge - zato ga bodo ovadili tudi zaradi proizvodnje mamil - našli pa so tudi štirikolesnik, ki prav tako izvira iz tatvine. 24-letni Konjičan naj bi jih na vesti imel kar 30.
E o
u
aJ IT
u O
(B
®
(Z JĆ
■ Hi
C
GL
Št. 8 - 30. januar 2009

NOVI TEDNIK
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.	UREDNIŠTVO
PREJELI
Sodelovanje z našo Slovensko vojsko
Z našo Slovensko vojsko ... Ah ni to lepo slišati? Kako je človek lahko ponosen, da jo imamo in da smo nanjo ponosni. V zgodovini Slovenstva je našemu slovenskemu vojaku vedno ah pa skoraj vedno poveljeval tujec. Pustimo obdobje Karantanije, to je že toliko odmaknjeno, da ga štejemo v stoletjih. Od tistega obdobja trenutno uporabljamo samo še ime Valuk. Tako smo namreč poimenovali 6-kolesno oklepno vozilo, ki ga uporablja naša Slovenska vojska.
Pa se osredotočimo bolj na 20. stoletje. V času Avstro-Ogrske je moral naš vojak poslušati nemške komande, v času kraljevine Jugoslavije pa srbohrvaške. Slovenski jezik je zopet uporabljala naša slovenska partizanska vojska, žal samo do konca 2. svetovne vojne leta 1945. Kakšna je bila usoda slovenskega vojaka v JLA, nam je vsem dobro poznano. Govori srbski, pa »če te razumjeti cijeli svijet«. Takšna usoda nas je spremljala vse do osamosvojitvene vojne za Slovenijo leta 1991. Tudi zaradi tega se še vedno zavzemam, da bi se nam vojaški rok, prebit v JLA, upošteval v pokojninsko dobo. To obdobje 12, 15, 18, 21 ali 24 mesecev so nam pač žal ukradli. No, danes smo na svoji zemlji zopet končno sami gospodar.
Včasih, ko poslušam nekatere posameznike, ki pljuvajo po naši vojski in se »sprašujejo«, čemu jo sploh potrebujemo, mi gre kar nekoliko na bruhanje. To so pač ljudje, ki ne poznajo zgodovine in politike. Kdo si je pa v prejšnji domovini Jugoslaviji sploh mislil, da bomo
kdaj doživeli vojno? Zahvaljujoč naši Slovenski vojski, ki se je takrat imenovala Teritorialna obramba, in naši slovenski policiji gre v glavnem zahvala, da smo se zo-perstavili veliko močnejšemu agresorju in ga v 10-dnevnem boju premagali. Sploh ni pomembna dolžina trajanja vojne, ki je bila za tiste, ki so jo spremljali iz udobnih naslonjačev preko televizije, veliko prekratka, ampak je pomemben predvsem rezultat. Ta rezultat je samostojna Slovenija in pika. Tako smo po letu 1991 zopet dobili našo Slovensko vojsko, kjer se poveljuje zopet slovensko in kjer se govori slovensko. Naša Slovenska vojska je sicer maloštevilna, odlično izurjena in dobro oborožena. Garancija za obrambo naše domovine je torej v prispodobi povedano: potrjena. Pri vsem tem pa ji gre izjemna zahvala za odlično sodelovanje z društvi, ki so pomembna pri obrambi domovine ter sodelovanje s civilnim prebivalstvom in z gospodarstvom.
To lahko vedno potrdim iz lastnih izkušenj. V Štorah resnično več kot odlično sodelujemo z našo Slovensko vojsko, konkretno z Oddelkom za pridobivanje kadra pri GŠSV iz Celja, 20. motoriziranim bataljonom iz Celja, z direktorjem Uprave za obrambo Celje in z vojašnico Slovenska Bistrica. Zato ni pravzaprav nobeno naključje, da prav zastavica Slovenske vojske krasi naše nove društvene prostore v obnovljenih prostorih strelišča za zračno puško v Štorah. V Štorah bomo vedno veseli in ponosni, kadar bodo pripadniki naše Slovenske vojske naši gostje in se nam bodo s svojo oborožitvijo in vojaško tehniko predstavili. Istočasno poteka vedno tudi močan nogometni turnir. Ponavadi pač radi združujemo prijetno s koristnim. Tako je že tudi za letošnje leto določen datum,
.com
to je 14. maja, ko se v športnem parku na Lipi v Štorah pripravlja velika predstavitev naše Slovenske vojske.
SREČKO KRIŽANEC, Štore
Evropi grozi scenarij treh »D-jev«
Gre seveda za Depresijo -Deflacijo - Dolgove. »Države članice EU bi morale več denarja nameniti t.i. zelenim delovnim mestom, s čimer bi Evropa pridobila vodilno vlogo v svetu na področju okoljskega inženiringa. Evropi grozi scenarij treh »D-jev«: Depresija - Deflacija - Dolgovi (Depression, Deflation, Debts)...« so besede generalnega sekretarja Konfederacije evropskih sindikatov Johna Monksa. V svojem govoru na evropskem zasedanju voditeljev držav in vlad EU je pozval k pripravi ambicioznej-ših EU načrtov za naložbe v »zeleno« industrijo in »zelena« delovna mesta. Prepričan je, da predstavlja načrt finančnih spodbud, ki jih je pripravila Evropska komisija, dober začetek, a bi morale biti države članice EU ambi-cioznejše in spodbuditi pripravo načrta podobnega 700 milijard dolarjev težkemu načrtu ZDA za spodbuditev vnovičnega gospodarskega zagona. Evropske voditelje je pozval k izboljšanju trajnosti evropskega gospodarstva in spodbujanju naložb v obnovljive vire energije, trajnih strojev in novega življenjskega sloga. Do sedaj so veliki finančni imperiji privabljali velike matematične genije mlade generacije, medtem ko so se podjetja soočala s težavami pri financiranju trajnejših načinov proizvodnje, saj so naložbeniki kovah večje dobičke na finančnih trgih in niso podpirali novega vala razvoja, ki ga svetovno gospodarstvo še kako potrebuje, npr. na področju okoljskega inženiringa. Po Monk-sovem mnenju bi lahko voditelji držav in vlad EU ustvarili Evropo kot vodilno silo na področju okoljskega inženiringa in zmanjševanja emisij C02 ter trajnostnega razvoja, a za to potrebujejo ustrezen inštrumentarij. Tukaj apelira predvsem na države in upa, da se bo vsaj delček 1,5 odstotka BDP EU težkega programa pomoči gospodarstvu namenil tudi spodbujanju naložb industrije v t.i. »zeleno« gospodarstvo. Zaradi pomanjkljive koherentne vseevropske industrijske politike bodo morah mehanizmi enotnega tržišča odražati dejstvo, da je nekaterim vejam industrije treba pomagati, npr. avtomobilski industriji. Ljudje pričakujejo od države pomoč pri reše-
vanju problemov in povečanje naložb v boljša in dostoj-nejša delovna mesta. In Slovenija? Kaj načrtuje Slovenija na tem področju? Bodo besede Monksa odmevale tudi v Sloveniji? Prepričan je namreč tudi, da bo zahteva po bolj socialnem pristopu vplivala tudi na izide evropskih volitev leta 2009.
Se bodo, glede na to, našli junaki za konkretnejše poteze na tem področju tudi v Sloveniji?
ANTON-ZVONE CIZEJ, Celje
Čiščenje potoka Dajnica
V oddaji na TV Celje Vi sprašujete, župan odgovarja, kjer je bil gost župan MO Celje gospod Bojan Šrot, sem poklical v oddajo in prosil župana za sanacijo potoka Dajnica na nižinskem delu Škofje vasi. Ta potok je bil reguliran pred približno 40 leti z namenom, da pomaga odvajati vode v primeru poplave. Potok je bil do sedaj zelo zanemarjen, nepropusten, zaraščen, na nekaterih mestih pa celo zasut z odpadnim materialom, ki so ga na-vozili nekateri brezvestneži iz višje ležeče Zadobrove. Ker takšen potok ni mogel odvajati odvečne vode v času poplave septembra 2007, je samo malo manjkalo, da nismo bili lastniki hiš na nižinskem delu Škofje vasi poplavljeni.
Na omenjeno zadevo sem že večkrat opozarjal preko medijev, pa se ni nič storilo. Nekateri kmetje, ki praznijo greznice v naši okohci, celo izlivajo fekalije v ta potok, kar je tudi sporno glede onesnaževanja okolja in za-strupljenja rib. Župan je obljubil, da bo predal zadevo svojim ustreznim službam, da ugotovijo, kako je s to zadevo. Proti koncu oktobra sem bil zelo presenečen, ko sem opazil stroje in delavce, ki so čistih omenjeni potok in odstranjevali grmovje in ostalo navlako in njega. V kolikor je do čiščenja prišlo na mojo prošnjo pri županu, se mu v imenu občanov iz nižinskega dela Škofje vasi najlepše zahvaljujem.
Vaščani Škofje vasi pa bi želeli čimprej dobiti tudi obljubljeni pločnik iz Šmarje-te do Škofje vasi, avtobusno postajališče pri gostišču Medved v smeri Celja ter prehod za pešce pri tem gostišču. Kolikor vem, pločnik zamuja zaradi izsiljevanja lastnikov zemljišč, kjer naj bi pločnik potekal, čeprav bodo ti lastniki prvi uporabljali ta pločnik, še posebno, če imajo svojo hišo ob Mariborski cesti. Zavedajo naj se, da je treba nekaj storiti za skupno dobro in varnost predvsem otrok. Za ilustracijo naj po-
vem, da sem leta 1971 moral dati 7500 m2 zemlje za izgradnjo viadukta Žepina in sem za to prejel za današnje razmere približno 1000 evrov. Tohko v razmislek tistim, ki se s svojo pohlepnostjo zavirajo prepotrebno izgradnjo tega pločnika. Enako velja tudi za lastnike zemljišč v Škofji vasi, ki prav tako nočejo odstopiti zemljišč za izgradnjo pločnika čez Škofjo vas, prav tako pa tudi onemogočajo izgradnjo lokalnih cest, čeprav so te v uporabi več desetletij.
JOŽE JURC, Škofja vas
Z dobrimi željami za naprej
Minil je čas, ko smo se poslavljali od starega leta in si zaželeh vse najboljše in najlepše ter obilo zdravja v novem letu 2009. Sam naslavljam čestitko in pohvalo Hematološkemu oddelku in vsem sodelavcem, posebno pa predstojnici oddelka dr. med. Mateji Grat, specialistki interne medicine.
Hvala za vse, kar počnete ža nas bolnike na tem oddelku, posebno za vaše odkrite pogovore. S toplo besedo na oddelku nas paciente ganete prav do srca. Zato svojih občutkov ne znam najbolje opisati. Zato si želim, dr. Gratova, da ostanete še v bodoče naša desna roka in nam pomagate z upanjem v najboljše. V ozdravljenje, to je naša želja, in zato upamo v najboljše z vašo pomočjo.
Prav tako gre moja zahvala tudi vsestranski pomoči medicinskih sester, ki budno spremljajo bolnike. Vedno so nam na razpolago in nam tako lajšajo bolečine, vedno so dosegljive, prijazne in nas spodbujajo za lepši jutri. To so Dragica, Iva, Sonja, Damjana in seveda vsi ostali sodelavci Hematološkega oddelka, katerih imen nisem naštel. Še enkrat najlepše in najboljše želje in medsebojnega razumevanja vam vsem želim. bolnik
FRANC GORNIK Celje
Naj velja za vse!
S pajkom mi je bil 5. januarja odpeljan osebni avto, ki je bil parkiran na prehodu za pešce na Pleteršnikovi ulici. To se je zgodilo v roku 20 minut, kar sem avto parkiral, saj tam, kjer stanujem, ni bilo parkirnega prostora.
Odšel sem samo do mesta in nazaj.
Odpravil sem se na Medobčinsko redarstvo in odšel na Ljubečno po avto. Z odgovorno osebo nisva našla dogovora v omenjeni zadevi. Cez nekaj dni sem opazil, da je bil tudi en avto parkiran na prehodu za pešce, vendar ta ni bil odpeljan s pajkom. Zanima me, ali 1. točka 4. odstavka 52. člena ne velja za vse enako. Zelo lepo pono-voletno darilo od Medobčinskega inšpektorata občine Ce-lje.
VLADO PLOT, Celje
Kupec je kralj -ali res?
Veliko sem slišala o prodajalkah v Tuš supermarke-tu v Žalcu. Pa vendar človek vse vzame nekako z rezervo, dokler se ne počuti ogoljufanega oz. izigranega.
17. januarja sem kupila dišavo Air Wick, in sicer novoletni program. Po označbah na plakatu gre ta dišava iz programa in je cena 4,35 evra. Na blagajni je bila cena 6,19. Ker se mi je mudilo, sem ceno pogledala šele doma. 19. januarja sem dišavo nedotaknjeno nesla nazaj z računom, k trgovki, ki ga je izpisala. Pojasnila sem napako in želela dišavo po objavljeni ceni ali pa denar nazaj. Seseda je trgovka rekla, da nima nič s tem in me poslala na drugo blagajno. Tudi na drugi blagajni sem čakala nekaj časa, da je prišla vodja izmene, ki me sploh ni hotela poslušati, ampak je vzela dišavo in račun ter brez besed odšla. Po 20-mi-nutnem čakanju je prišla z drugim računom, na katerem je pisalo 5,38, ga dala prodajalki na blagajno ter spet brez besed odšla. Ko sem hotela vedeti, zakaj je bila v soboto druga cena za isti izdelek, kot v ponedeljek, mi je odgovorila, da je pač tako, češ da naj bom vesela, da dobim denar nazaj. Seveda ni bilo čarobne in težko izgovorljive besede, ki bi vse skupaj postavila v malo lepšo luč.
Isti dogodek se mi je zgodil tudi v Mercatorju v Žalcu. Odnos pa je bil čisto drug. Trgovka se mi je zahvalila za opozorilo, blago računala po obljubljeni ceni ter se opravičila. Vsak si naj razlaga po svoje to mojo zgodbo, ki mislim, da ne potrebuje komentarja. Vodilnim v Tušu pa polagam na srce, naj svojim delavkam, namesto dragih reklam, plačajo tečaj o lepem vedenju, ker le tako bodo kupci radi prišli v njihovo trgovino. Lepa beseda ter korektno obnašanje ne stane nič.
VT
(naslov v uredništvu)
Center optike Mariborska cesta 88, Celje, tel.: 03/ 491 29 00, gsm: 070/ 846 180
m
QOTJ1A
Poslovni center EK, II. nadstropje
St. 8 - 30. januar 2009
Terme
Samostan Jvari
Gruzija - posebna dežela posebnih ljudi
Gruzija leži na tisočletja starem križišču prometnih poti. Posebna država je - tu bivajo najbolj gostoljubni ljudje na svetu, več dni porabiš za prvi namig o notranji razslo-jenosti države.
Svojo pot začenjam v Tbili-siju, domu skoraj tretjine Gru-zijcev. Dokazi o naselitvi segajo tisočletja nazaj, prestolnica Gruzije pa je od petega stoletja dalje. Pivi dan se odločim za običajno pot, ki jo uberejo turisti - povzpnem se do treh simbolov mesta, vidnih daleč naokoli. Na prvem griču se bohoti trdnjava Narikala, ki brani mesto že od 4. stoletja naprej. Splezam na zid, pred mano kot na odprti dlani pogled na mesto, šele takrat dojamem, kako ogromno je. V predmestju naselja očitno socialističnega izvora, nikjer zelenja, včasih jih na dvoje grobo preseka štiri-pasovnica. Bližje si središču mesta, novejše in bolj bleščeče so stavbe. Med njimi izstopa parlament s svojo značilno stekle-
Televizijski stolp nad Tbilisijem
no kupolo. V starem delu mesta promet teče po tlakovanih ulicah, včasih se jim pridruži spomenik, vodomet, v panorami prevladujejo cerkve. Naslednja znamenitost, znova gri-zem kolena ob hoji v hrib, je Kartlis Deda, Mati Gruzija. Ogromen, dvajsetmetrski kip srebrne barve bdi nad mestom. V eni roki meč, v drugi kozarec vina. Kratko in jedrnato predstavljen gruzijski značaj.
Sprostitev v kopališču
Po napornem sprehodu si privoščim sprostitevvtbilisijskem stilu. Spustim se v predel Aba-notubani, kjer domujejo slavne žveplene kopeli. Pozdravi me brezhibno urejen park, kopica kupol iz rdeče-belih zidakov in glavna stavba s fasado iz modrih ploščic. Plačam zanemarljiv kupček larijev in za eno uro je kopališče moj zasebni prostor. Spustim se po stopnicah v klet in v nosnice takoj udari nezamenljiv vonj po žve-
plu. Premagam začetni odpor in vstopim v lastno kopališče. Vpredsobiudobnezofein manjša kopalnica, v glavnem prostoru bazenček, dva tuša in udoben počivalnik. Pomočim palec v temno vodo in poskočim od presenečenja - voda je zelo zelo vroča. Počasi se privadim temperaturi, nato kot v savni izmenjujem vroči bazenček z ledenim tušem, ki mu sledi obvezni počitek. Učinek na koži je blagodejen, zaznaven več dni. Dan zaključim s kozarcem dobrega rdečega vina iz regije Kak-heti na zahodu države in z obvezno sirovo pito, khachapu-rijem.
Zapletena podzemna
V naslednjih dneh se odpravim na ogled znamenitosti v okolici mesta. Odhod tja je podvig zase. Prva težava: tbi-lisijska podzemna železnica. Spustim se globoko v podzemlje, preseneti me urejenost in novost vlakov, obnemim pa ob
zemljevidu prog. Seveda, gruzijska pisava! Abeceda pozna 33 črk, ki bolj kot na našo latinico spominjajo na stilirizi-rane sličice. Na srečo ne razlikujejo med velikimi in malimi črkami - že brez tega je moja zmeda popolna. Ko opravim s prvo prepreko, je tu že druga. Znajdem se v kaosu avtobusne postaje Didube. Toliko različnih podob srečam na makadamskem parkirišču, glavni postaji za odhode po celi državi. Po temačnem hodniku se prebijem mimo prodajalcev čevljev, opazim, da se cigarete prodajajo na kos, pre-sune me čivkanje neštetih piščančkov, natrpanih v malo več-je škatle za čevlje. Sledi tržnica, ponuja se predvsem sadje, stare lade so natrpane z lubenicami, gume na Üeh, nezaseden zgolj voznikov sedež. Tu in tam ujamem pogled na bel kombi, tečem preverit desti-nacije, počasi si zapomnim, kako izgleda želeni napis.
Zgolj kratka pot je do Mtshke-te, verskega središča države. Ob vstopu v dve glavni cerkvi si pokrijem glavo, tako velevajo običaji gruzijske pravoslavne cerkve. Notranjosti sta v globokem nasprotju s podobo katoliških cerkva v domovini - preprosti sta, le stene so okrašene z značilnimi ikonami. Daleč naokoli je viden samostan Jvari, menda najsvetejši kraj Gruzije.
Naslednji dan se odločim za obrat - obiščem rojstni kraj Josefa Stalina, Gori. Vstopim v muzej, ki hrani dokumentacijo o takorekoč vsakem koraku Velikega sina Gruzije. Velike slike srečanj s tujimi voditelji, kopija rojstne hiše v naravni velikosti, nikjer pa niti najdrobnejše omembe temnejše plati njegove vladavine. Posebej zanimive so sobane, kjer so predstavljena darila. Na ogled je vse od kitajskega porcelana do krznenega plašča, izdelanega v predmestju Mosk-
|ZLEXN(&7VÄ TUEJ6TKÄIA A^EJhlOJA
Aškerčeva 20.3000 Celje; tel.: +386 03/428 75 00, e-|>ošta: ita.celje@izletnik.si www.izletnik.si; poslovalnica Žalec, tel.: 03 571 71 15, e-mail: ita.zalec@izletnik.si
PUSTNI KARNEVAL V BENETKAH 21.2 * SKANDINAVIJA DO N0RDKAPA 5.-19.7. - popusti za zgodnje prijave • NOVOST!!! MAKEDONIJA & ALBANIJA 17.-21.6. (letalo, avtobus) • CVETLIČNI SEJM P0RDEN0NE in MIRAMARE 14.4.
ZIMSKE POČITNICE: POREČ htl Parentium 3 x polp že od 98,10 EUR/os • UMAG htl Sol Umag polp že od 35,70 EUR/dan • OPATIJA htl Kristal polp že od 30,00 EUR/dan, htl Admiral (10.2.-3.4.) polp že od 39,00 EUR/dan • NOVIGRAD htl Maestral 2 x polp že od 67,00 EUR/os
VALENTINOVO V OPATIJI - ugodne paketi • MORAVSKE TOPLICE -ugodni paketi v Termah Sončni park Vivat (bogata ponudba, popusti za otroke)
V DRUŽBI AMORf^7 \ / IN SLOVENSKE GLASBENET^GENDE STANETA MANCINIJA.
Večer bosta s plesnimi vložki povezovala Sara Zimic in Sašo M. Krasnov. Okušali boste božanske kulinarične mojstrovine.
69 € za dve osebi.
Pohitite z rezervacijami, število mest je omejeno!!!
Informacije in rezevacije: 03 78 08 110
info@terme-dobrna.si; www.terme-dobrna.si
s
r

o
ASPARA
C'lpn-^^jč, Zimsko JÄspara razvajanje
Posebna akcija: zimska pravnica in števiihajrresenečenfa
itifc: Cesta lerva DetrotivJkA 3230 benißir
u 040 494 444 t ■wmv.weüness-aspara.ccm
Življenje brez Novega tednika je kot ...
EVA RIBEZL
Št. 8 - 30. januar 2009 	
Trenutkov, ko nekomu pokažemo, da ga imamo radi, ni v življenju nikoli preveč.
ZATOREJ POVABITE NAJDRAŽJE NA
VALENTINOV PLES
* petek 13,2.2008 ¥ ZDRAVILIŠČE LAŠKO
Pozdravni napitek, kulinarična ' S doživetja, ples, glasbeni gost... |
informacije in rezervacije: 03 73 45 260
THERMANA
20 VROČIH RADIA CELJE
TUJA LESTVICA
l POKER FACE-LADYGAGA	(3)
2.	UES-McFLY	(6)
3.	SOMETHING IN YOUR MOUTH -NICKELBACK	(1)
4.	RUN-LEONA LEWIS	(4)
5.	TAK1N BACK MY LOVE -
ENRIQUE IGLESIAS FT. CIARA	(2)
6.	UVEYOUR UFE-T.I. &RIHANNA	(7)
7.	BEFORE THE W0RST-THESCRIPT(3)
8.	SOBER-PINK	(5)
9.	MAGIC-JUSTIN T1MBERLAKE (2)
10.	HALIELUJAH-ALEXANDRABURKE (1)
DOMAČA LESTVICA
1.	VOJNA IDEJ - SIDDHARTA	(3)
2.	NAJINO NEBO-GLAM	(4)
3.	POZABI-NUDE	(5)
4.	SONCE PO DEŽJU-ELECTRIX	(6)
5.	KAJ SKRIVAŠ-DIFASO	(4)
6.	ONAJESAMOZAMENE-
BIG FOOT MAMA	(1)
7.	FURLANKA-IZTDK MLAKAR	(2)
8.	NEKI ZAME-LEELDOJAMAIS	(7)
9.	ČEVEUAZA-JACUZZY&SAUSAGES	(3)
10.	THISTIME-ELVIS JACKSON	(1)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
THE LOVING KIND -GIRLS ALOUD THINKING OF YOU - KATY PERRY
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
SI OK? - JAN PLESTENJAK NAMESTO SRCA-TABU
Nagrajenca:
Tine Jovan, Paška vas 67b, Paška vas Martin Sajko, Mariborska 88, Celje
Nagrajenca dvigneta album, ki jo podarja ZKPRTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje.
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri.
CELJE
SOBOTA, 31. Januar
5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Maraton glasbenih želja (do 13. ure), 12.00 Novice, 13.00 Ritmi, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Koroški radio)
NEDELJA, 1. februar
5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - gledališki igralec Luka Cimprič, 11.05 Domačih 5, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah - Nedeljski glasbeni veter s Slavico Padeždnik, 20.00 Katrca s Klavdijo Winder - finalni izbor harmonikarja za narodno-zabavni ansambel, 24.00 SNOP (Radio Sora)
PONEDELJEK, 2. februar
5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Poslovne novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Znanci pred mikrofonom - ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Ni vsak za vse in ni vsak poklic za vsakogar!, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores 19.00 Novice, 19.15 800. Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP (Radio Sora)
TOREK, 3. februar
VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2008
SREDA, 4. februar
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (na-rodnozabavna nostalgija), 5.30 NZ melodija tedna, 5.45 Nostalgija, vaša razvada, kaj pa šega in navada?, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.10 Nagradna igra, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek - Dharma, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val - ponovitev, 20.00 Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice)
5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Adamasov čarobni krog mineralov, 12.00 Novice, 12.15 Odmev - Podjetja zgolj zlorabljajo subvencije ah rešujejo podjetja?, 14.00 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 kviz Glasbeni trojček, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
PETEK, 6. februar
5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Pot v odkrivanje, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Sedem dni nazaj - sveže z domače estrade, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Strokovnjak svetuje, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Na plesnem parketu, 19.00 Novice, 19.15 Dobra godba, 20.00 Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
V soboto »žur« Radia Celje na Golteh
Voditeljici Saša Pukl in Nena Lužar bosta v soboto tisti, ki bosta imeli večino časa mikrofon v rokah in skrbeh, da se boste z ekipo Radia Celje imeli odlično na smučišču na Golteh. Prislužili si boste lahko številne nagrade, poleg animacijske ekipe pa tokrat spoznali tudi radijce - smučarje! Pri brunarici Trije ploti se dobimo ob 11. uri.	Foto: GrapA
Vcde^itU^ave/ xwye/ v K vm^küv termah/ -bOilelujte/ v nagrcuLni/ CgrO!
Poslušalce Radia Celje bodo v Rimskih termah nagradili s prav posebnim razvajanjem, in sicer z Valentinovimi sanjami.
Velikokrat želimo početi nekaj drugačnega, zanimivega, predvsem pa nepozabnega. Nekaj zares izjemnega so za vas pripravili tudi v Rimskih termah, kjer vam bomo v času valentinovega (od 13. do 15. februarja) poleg romantične večerje pripravili tudi čokoladno masažo zanjo, klasično masažo zanj, v sobi pa vas bodo pričakali sveže sadje, kozarček penine in šopek vrtnic. Da se boste zares lahko posvetili le drug drugemu, vam bodo zajtrk postregli v sobo in vam omogočili zaseben najem savn za dve uri. Torej, poslušajte Radio Celje in si priborite wellness razvajanje, večerjo v restavraciji Hotela Sofijin dvor in trenutke, ki jih boste v objemu okoljskih gozdov imeli samo zase.
V kolikor nimate časa, da bi se v Rimske terme odpravili za dan ali dva, si lahko privoščite zgolj Valentinovo večerjo, v soboto, 14. februarja, od 18. ure. Ob zvokih klasične glasbe in v soju sveč si boste ta večer zapomnili še zelo dolgo.
Za dodatne informacije pokličite na 03 620 41 00, obiščete spletno stran www.rimske-terme.si ali pišite na info@rimske-terme.si. Ali pa dame prepričajte ekipo Radia Celje, da si prav z vašim izbrancem zaslužita to mamljivo nagrado. Napišite ljubezensko pismo, pesem, verz ali kaj podobnega in pošljite na radio@ radiocelje.com ali pismo na Radio Celje, Prešernova 19. 3000 Celje, s pripisom Valentinove sanje!
CELJSKIH 5 plus
1.	PRVI OTROK V NOVEM LETU -
TRIO VIKUAAŠIČA IN GRMADA (4)
2.	KOSI PRVEGA OOŽIVHA- ässü KRAJCARJI	(3)
3.	PREMLADA SEM ŠE - MLADI UPI (1)
4.	LEPA MOJCA - ČRNA MAČKA (2)
5.	NOVOLETNE OBLJUBE -ZAKAPANE	(5)
PREDLOG ZA LESTVICO:
ZA VSAK SLUČAJ - VESELE ŠTAJERKE
SLOVENSKIH 5 plus
1.	ZA PRAZNIKE DOMOV-ALFI NIPIČ (6)
2.	KJE SI BILA NATAŠA-GREGAAVSENIKIN GREGORJI (3)
3.	SKITAROOBKAMINU-GAŠPERJI (4)
4.	LJUBEZEN MATERE -
ANS. LOJZETA OGOREVCA (1)
5.	MLADOSTNEMUHE-
ANS. ROKA ŽLINDRE	(2)
PREDLOG ZA LESTVICO:
OD VSEGA D0BREGA-T0NEŽAGAR
Nagrajenca:
Matej Gorenjak, Šentjanž 45, Štore Angelca Tratnik, Zagrad 62, Celje
Nagrajenca dvigneta natpdo na oglasnem oddelku Radia Celje.
Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate - vsak ponedeljek ob 22.15 uri, lestvicq Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri.
Za predloge z obeh lestvic lahko glasujete na dopisnici s priloženim kupončkom. Pošljite jo na naslov: Novitednik, Prešernova 19,3000 Celje.
- 24	RADIO, KI GA BERETE	NOVITEDNIK
5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 10.15 Za malo denarja veliko muzike - varčevanje z elektriko, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni - Vse, kar ste si želeli vedeti o konjih, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Po kom se imenuje?, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Župan na zvezi - župan občine Polzela Ljubo Znidar, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice)
Varčevanje z elektriko
Ker nas bodo vse čez mesec dni »udarile« nove cene elektrike, ki morebiti sploh ne bodo zadnje v tem letu, bo rdeča nit tokratne oddaje varčevanje z elektriko. Kje vse lahko privarčujemo, na kakšen način, kdo so največji porabniki v gospodinjstvu, bomo izvedeli v torek ob 10.15 na Radiu Celje. Oddajo za malo denarja, veliko muzike tokrat pripravlja Rozmari Petek.
Na srečanje s Simono Šolinič in Bojanom Piskom
www.radiocelJe.com
Vsako sredo od 5. do 9. ure poslušate Radio Celje. Simona Šolinič in Bojan Pišek vas informirata, zabavata, popeljeta v nostalgijo. Bi se radi srečali z njima? Pokličite na 090 93 61 70 (cena klica iz omrežja Telekoma Slovenije je 0,66 evra, ceno zveze iz drugih omrežij določajo drugi operaterji) ali izpolnite kuponček, ki ga najdete v Novem tedniku.
Foto: SHERPA
- m
Št. 8 - 30. januar 2009
NOV! TEDNI
25
* + * + * tedenska
. i ASTROLOŠKA , Cv ^ NAPOVED
Grafološka analiza
W fi\tca, <U k&U	*	< ^ ^ M*
gn e<k-let fcu	^ Avio^lv
^P c-V«. i» AU e*. ak, če k Ae	kk
{»ioAfe'jU0	/uc	% acte Ä /*** W, ioh'ha %
U IbtoAM/**. "bit&Vee ct^i z	.c> 4M cliobx'h
Je,	pf-rCJU , ^C- izkođ+fc* C h ^ fVee 0V^ff fMt'AMl
prduck.vfM.. C«».- A€_ * t* ^ ilkk p Jf	^
. '	L-	J ^ ^	lAaiVc'jU «'n Vci-Hf
eeti KW^ zmodu i i1 ' *	... 8
M J, fc d-W	AuaW^«^' ^ frpfl^ff
^ , „L. .A. u- u ■ ce 1 * Mif" < ^.' ^ fv
V sodelovanju z Grafološ-kim društvom Lama iz Polj-čan vam ponujamo možnost grafološke analize vaše pisave. Pošljite nam vsaj pol strani poljubnega besedila na brezčrtnem listu (nekaj stavkov mora vsebovati tudi črko F). Pomembna sta tudi poklic in spol, sicer pa lahko ostanete anonimni. V tej rubriki boste prebrali, kaj vse se skriva v vaši pisavi.
Šifra VESNA: veseli me, da se zanimate za grafologi-jo. Včasih jo nekateri primerjajo s kakšno kultno vedo in šele z obrazložitvijo sprevi-dijo, da je grafologija veda o proučevanju pisav.
Za vas bi lahko rekel, da večkrat prehitevate stvari. Vsepovsod bi želeli biti z mislimi, kar povzroča nemir, vihravost in večkrat žalost. Prav vihravost vam povzroča več-
Svoje rokopise nam pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, za rubriko Grafološka analiza.
Proti
osteoporozi z žlico in vilicami
Hrana pomaga tudi v boju proti osteoporozi (izginjanju kostne mase in posledičnemu redčenju kosti), ki danes napada oba spola in se nenehno pomika v nižje starostno obdobje.
Pogosto ji botrujejo neustrezna prehrana, pomanjkanje gibanja - nezdrav življenjski slog - in neustrezna hormonska situacija v organizmu, redkeje pa so vpletena tudi določena obolenja. Vsem, ki so izpostavljeni nevarnosti osteoporoze, strokovnjaki priporočajo prehrano bogato s kalcijem in ostalimi minerali, vitaminom D in ostalimi vitaminskimi substancami (zlasti A, E in C, pa tudi B), encimi in koencimi, ter revno s holesterolom in živalskimi maščobami, čim-manj alkohola in kofeina, pa seveda tobačno abstinenco in zvrhano mero telesne aktivnosti. Katera hrana je dobrodošla pri osteoporozi? Mleko in mlečni izdelki, soja in sojini proizvodi, zelenjava (zlasti temnozelena), semen-ke in semena (sončnična, bučna), lešniki, orehi, mandlji, brazilski oreški, ostrige, užitne morske alge (klorella, haloga ipd.), melasa (sladkorni sirup), pivo, žajbelj, kvas ipd. Zanimivo je, da vsebuje kozarec svežega korenčkove-ga soka prav toliko kalcija kot kozarec kravjega mleka in tako predstavlja sprejemljivo alternativo za vse, ki težko prenašajo mleko in mlečne izdelke, jih ne marajo ali pa so nanje celo alergični.
krat neprijetnosti pri reševanju ovir. Res je, da so pred nami časi, ko niso preveč svetleči glede zaposlitev, toda čas gre naprej. Čustva hrepenijo po ljubezni in ura se neomajno pomika naprej. Gre svojo pot in z njo naše življenje, naša hrepenenja. Zato nikar ne bodite tako zadržani. Poglejte bolj sijoče v jutrišnji dan. Vse je v naših
mislih. Zakaj ste tako nemirni, ko pa v notranjosti poseduje pozitivne organizacijske vrline? Z njimi lahko premagujete gore. Vidim vas v kakšnem delu, kjer je potrebno imeti opravka z ljudmi. Zaradi pomanjkanja sproščenosti v osebnem, poslovnem in ljubezenskem življenju niste tako uspešni, kakor bi lahko bili. Ljubezen je nekaj naj-
lepšega, kar se nam lahko zgodi v življenju. Zato je nikar ne izpustimo iz rok in jo kuj-mo, dokler dihamo.
Grafološko društvo Laura, Društvo za proučevanje pisave,
Partizanska c. 2, 2319 Poljčane, 041 947 113, www.grafolog.biz
Petek, 30. januar: Trije ugodni položaji Lune prinašajo dobro energijo, veliko moči, znali se boste postaviti zase, za svoje cilje in interese. Dober dan za ljubezen in čustva. Luna pozno popoldne preide v Ovna in bo zvečer v kvadratu s Plutonom. Ne prepustite se v teh urah analizi kakšnega stanja, ki vam ni všeč - nikamor ne boste prišli!
Sobota, 31. januar: Sek-stil Lune z Jupitrom in kasneje s Soncem bo naredil dan prijeten, prijazen, družaben, v zraku bo optimizem in dobra volja. Prepustite se tistemu, kar vas mika, odlično se boste imeli, nabrali si boste tudi novih moči. Še posebej dobro se boste počutili pripadniki ognjenih znamenj -Ovni, Levi in Strelci - zdaj si lahko res dovolite nekaj več od običajnega.
Nedelja, 1. februar: Sonce bo še pod vladavino Vodnarja, zato bosta prvi dve tretjini meseca kljub temu, da nas zima še ni zapustila, topli in prežeti z akcijo. Zaradi retrogradnega Saturna se lahko pojavijo težave pri vseh zadevah, ki jih želite izsiliti in zanje še ni čas. Zaradi strogega vpliva Saturna v Devici lahko padete v spore, ki so lahko dolgotrajni in jih je le težko popraviti. Merkur se ob 9.12 prestavi v direktno gibanje. Primerno za načrtovanje dela in reševanje zadev iz druge polovice januarja. Počutje bo zaradi vpliva Lune v Tehtnici zelo zračno obarvano. Energija bo koncentrirana na komunikaciji, zanimalo vas bo veliko različnih stvari. Pazite, da ne pride do kakega nepričakovanega izbruha.
Ponedeljek, 2. februar: Luna ponoči preide v Bika, zato boste nemirni in polni pričakovanj. V sebi boste čutili potrebo, da vse dobro pripravite, in obremenjevali se boste ob misli, da se lahko izmuzne kaka malenkost. Zaradi kvadrata Lune z Jupitrom bodo sprejete odločitve usodne. Na nekatere ne boste imeli neposrednega vpliva, ampak bodo kar spontane. Da boste razumeli doživljanje, morate intuitivno zaznati, kaj določene situacije prinašajo in katerih lekcij se morate naučiti. Vsakogar, ki stoji na nek način na nepravi poti, planeti nasilno usmerjajo na pravo pot. To so zelo boleče in lahko tudi tragične lekcije. Kljub vsemu bo prevladal optimizem in dobra volja, zato bo dan vzpodbuden.
Torek, 3. februar: Prevladale bodo dobrodejne energije, zato boste dan preživeli sproščeno. V mislih boste načrtovali vse spremembe. Za marsikoga bo minil hitro, lahko pa boste imeli občutek, da niste naredili nič koristnega. Marsikaj lahko naredite ali rečete nezavedno, tako da še sebe presenetite. Zelo močna bo intuitivna energija. Primerno za druženje, prijetno komunikacijo, zvečer se lahko zgodijo spremembe v čustvenih odnosih, saj Venera prehaja v Ovna. Imeli boste zelo prodorno energijo.
Sreda, 4. februar: Dopoldne boste želeli izkoristiti za razmislek in umiritev v fizičnem in tudi psihičnem smislu. Komunikacija bo kljub potrebi po samoti velika, zato se nadejajte kakšnega nepričakovanega obiska. Luna preide v Dvojčka. V mislih se boste lotevali drznih, velikih projektov, zato bo koncentracija zmanjšana, razpršena. Lotevali se boste del, ki jih ne boste končali, vendar se zaradi tega ne boste obremenjevali. Zvečer se lahko nasmejete brez posebnega razloga, zato se družite z ljudmi, ki so vam blizu.
Četrtek, 5. febryar: Luna in Sonce bosta v prijetnem trigonu, zato bodo misli prodorne, sposobni boste ločiti zrno od plev. Bolj bodo izpostavljena razmerja, tako v poslovnem kot tudi v osebnem smislu. To marsikomu ne bo dano zaradi hitrega delovnega tempa, spreminjanja situacij in tudi razpoloženja na delovnem področju. Misli bodo morale biti hitre, telo spretno. Saturnova opozicija z Uranom bo težavna. Čustva in razum bodo delovali v nasprotju z ustaljenimi normami, zato se lahko pojavijo konflikti, predvsem na zasebnem področju. Pri teh vplivih je treba uporabiti diplomacijo.
Astrologinji GORDANA in DOLORES
ASTROLOGINJA GORDANA gsm 041 404 935 09014 2443
napovedi, bioterapije, regresije astrologinja.gordana@siol.net www.gordana.si
ASTROLOGINJA DOLORES
090 43 61 0901428 27 gsm: 041 519 265 napovedi, primerjalna analiza astrologinja@dolores.si www.dolores.si
Izid žrebanja
Rezultati žrebanja kuponov, ki so prispeli na naš naslov do četrtka, 29. januarja 2009:
1.	nagrada - zlata kocka Adamas: Nikola Ivič, Pilštanj 49, 3261 Lesično.
2.	nagrada - majica in lonček NT&RC: Mojca Jeram, Latkova vas 235, 3312 Prebold.
3.	nagrada - majica NT&RC: Bojana Jurak, Kasaze 6a, 3301 Petrovče.
Nagrade lahko prevzamejo na oglasnem oddelku naše medijske hiše na Prešernovi 19 v Celju.
www.novitednik.coiii
Št. 8 - 30. januar 2009 	
26
ZAAVTOMOBIUSTE
Hill F! «IX
V	Nemčiji o ekološkem davku
V	Nemčiji se pogovarjajo o novi obdavčitvi avtomobilov, ki bi bila predvsem ekološko naravnava.
Pravijo, da bo vlada morda sprejela predlog ADAC, torej nemškega avtomobilskega združenja. Po tem predlogu, ki upošteva količino C02 v izpuhu, naj bi bili avtomobili z bencinskim motorjem za vsak dodaten gram C02 v izpuhu obdavčeni z 1,44 evra. Pri dizelskih motorjih bi bil ta davek za vsak dodaten gram C02 v izpuhu kar,3,86 evra. Kot so izračunali, bi pri miniju D (dizelski motor) ta dodatni davek podražil vozilo za 15 evrov, audi Q7 s 4,2-litrskim osemvaljnikom pa bi se podražil za 748 evrov.
Kot že rečeno, gre ta trenutek zgolj za predlog in verjetno ga ne bodo sprejeli - če ga bodo sploh - tako kmalu.
SsangYong pred propadom?
Južnokorejska tovarna SsangYong je razmeroma znana tudi pri nas, sedaj pa vse kaže, da je tik pred izdihom. Njen sedanji lastnik, kitajsko podjetje SAIC, namreč ni zainteresirano za rešitev agonije tovarne, ki je menda tik pred stečajem.
Bonus pri zamenjavi staro za novo?
Tudi v sosednji Avstriji razmišljajo o tem, da bi s posebnimi ukrepi pospešili prodajo novih in s tem zamenjavo starih, ekološko problematičnih vozil.
Predlagajo, da bi vsi, ki bodo svoje več kot 13 let staro vozilo zamenjali z novim, dobili 1.500 evrov bonusa. V Avstriji menijo, da bi tako zamenjali nekako 30 tisoč vozil v enem letu. Če bo akcija sprejeta, bo trajala zgolj od 1. aprila do konca leta.
Honda z
ameriškim
insightom
Japonska Honda, ki se je zaradi vse hujše finančne krize in recesije odločila, da bo izstopila iz dirk v Fl, je pred nedavnim predstavila ameriško izvedenko in-sighta v hibridni izvedbi.
Vozilo so uradno predstavili na detroitskem avtomobilskem salonu. Hondo insight naj bi po sedanjih napovedih začeli redno prodajati spomladi, računajo na 200 tisoč kupcev, cena ta hip še ni znana. Med drugim bo honda insight opremljen z elektroniko, ki bo vozniku ponujala sprotne informacije o njegovem načinu vožnje, s tam pa bo mogoče hitreje zmanjšati porabo goriva in izpust C02.
HITRO NAROČITE
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,90 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece.
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
IsZiHihl tudi ,etnik 2009 4 J»W»] ;'
ii pri|ogoTV-OKIMO! ^ J>
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
Ime in priimek:
Kraj:
Datum rojstva:
Ulica:
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
podpis:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika
m
St. 8 - 30. januar 2009
www.radiocelje.com
Detroit 2009: recesija se pozna
vratni kupe, kot denimo mer-cedes CLS. Toyota je predstavila novega hibridnega priusa, ki pa bo najprej na voljo v ZDA, šele kasneje se pripelje v Evropo. Kot pravijo, naj bi bila povprečna poraba goriva vsega 3,8 litra, kar je nedvomno napredek. Honda je pod detroitske avtomobilske luči pripeljala hibridnega insighta, ki bo bližnji konkurent toyoti prius.
Precej pozornosti je zbujal tudi Volkswagnov blue sport concept. Gre za zgolj štiri metre dolgi roadster, ki naj bfga poganjal dvolitrski turbodizel. Ta hip je težko reči, ali pri VW mislijo resno s tem avtomobilom. Švedski Volvo, ki je pri Fordu, je prav tako pokazal koncept-no vozilo, in sicer S60 concept. To je srednje velika limuzina s stekleno streho in nekaterimi drugimi oblikovalskimi posebnostmi. Tako kot kaže sedaj, naj bi avto pripeljal na trge prihodnje leto, vendar v nekoliko drugačni podobi.
Audi sportback
Letošnji detroitski avtomobilski salon, ki je vrata zaprt v nedeljo, gotovo odraža stanje v avtomobilskem svetu. Predstave v tem ameriškem mestu, kjer sicer do-mujejo tudi trije veliki (General Motors, Ford in Chrysler), se nekatere tovarne sploh niso udeležile, pa čeprav so že v naprej plačale razstavni prostor, kot recimo Nissan, Infiniti ...
Torej ni posebej čudno, če so bile domače, ameriške avtomobilske hiše nekako v ozadju, v ospredju pa vsekakor evropske in tudi druge avtomobilske tovarne. Gotovo je treba omeniti predstavitev novega mercedesa E, ki prihaja na ceste spomladi. Na voljo bo tudi s posodobljenimi motorji, ki bodo eko-
mjim šiifjjj
Goberšek Milonšent-iur šmar-ib g ŠENTJUR 03/746 11 00, ŠMftftJt 03/819 02 40
Pot v Leije 1 Vojnik
03/780 00 50 www.cepin.si
TEAM			
	ti	:o:	NT
T.ĐA
MAZDA 323 SEDAN 1.4	MAZDA 323 1.5
Letnik: 1999 prev. 145000 km bencinski motor rodni men.(5 pr.) KLIMA
Letnik: 1998 prev. 145000 km bencinski motor roini men.(5 pr.)
KLIMA
BMW SERIJA 3 320i
Letnik: 1999 | prev. 248000 km bencinski motor automatic KLIMA
CITROEN C5 2.0 HDI
prev. 210000 km diesel motor ročni men.(5 pr.) KLIMA
Volkswagen blue sport concept
RENAULT LAGUNA 2.2 dci
INITIALEO
Letnik: 2003 prev. 120000 km
diesel motor | ročni men.(6 pr.) KLIMA I
SUZUKI SWIFT 1.3
Letnik: 2003 prev. 80000 km bencinski motor ročni men.(5 pr.) KUMA
loško primernejši, predvsem pa naj bi se izkazali s skromnejšo porabo. Zelo v ospredju je bil tudi Audi, ki je v De-
troit pripeljal konceptno vozilo sportback. Vsekakor s tem avtomobilom napoveduje A7, ki bo nekakšen štiri-
RENAULT MEGANE 2.0
Letnik: 1996 t, prev. 198000 km bencinski motor ročni men.(5 pr.)
KLIMA
NISSAN ALMERA 1.8
SPORT
Letnik: 2002 prev. 109000 km bencinski motor ročni men.(5 pr.)
KLIMA
OVI TEDNI
I
- INFORMACIJE
27
Obvestilo naročnikom Novega tednika!
NaroCniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti -
prenesejo v naslednje leto!
M	Ol	fORNA
		
PRODAM
GOLF IV 1,4 16 v edition, letnik 2002, metalno zelene barve, prevoženih 77.000 km, prodam. Telefon 041 633-137.	312
CITROEN xsara 1,6 limuzina, letnik 2002, prva lastnica, servisna knjiga, klima, abs, servo, prevoženih 80.000 km, lepo ohranjen, prodam. Telefon 041 515-447.	379
GOLF II diesel, odlično ohranjen, 5 prestav, rdeče barve, letnik 1990/91, prodam za 1.150 EUR. Telefon 031 301-739.
383
GOLF II diesel, letnik 1992, 5 vrat, prva lastnica, 157.620 km, prodam za 1.390 EUR. Telefon 041 240-580. 382 GOLF III 1,8 bencin, letnik 1996, 5 vrat, odlično ohranjen, prodam za 1.550 EUR. Telefon 041 951-527. 382 TOMOS motor kros junior mc 50, letnik 2007, je kot nov, prodam. Telefon 041 517-616.	393
OPEL corsa elegance 1,216 v, 55 kW/75 km, 5 vrat, letnik 2003, prevoženih 50.000 km, garažiran, prva lastnica, prodam. Telefon 040 853-235, po 17. uri. 392 FIAT brava 1,4 sx, za rezervne dele ali v celoti, prodam. Telefon 041 743-694.
400
RENAULT 4 gtl, vozen, neregistriran, prodam. Telefon 7812-542. 413 GOLF IV 1,416 v, letnik 1998, modre barve, 5 vrat, lepo ohranjen, ugodno prodam. Telefon 041 596-475.	Š36
KUPIM
KAKRŠNO koli osebno vozilo, od letnika 2000 naprej, kupim. Telefon 041 361-304.	65
STROJI
PRODAM
SNEŽNO frezo za motokultivator Goldani prodam. Telefon (03) 5736-555. 356 TRAKTOR Univerzal 640 dtc, leto izdelave december 1996, prvi lastnik, vreden ogleda, prodam. Telefon 041 981-908.
363
PIANIRN0 desko in vile, za okrogle bale, prodamo. Telefon 041 278-786. 401 TROSILEC Sip, gorski, 2,71, kiper prikolico Tehnostroj, 31 in cisterno Creina, 1.2001, prodam. Telefon 031 491-028. p SAMONAKIADALKO Sip 20, obračalnik Sip 200 in sejalnico, štirivrstno, mehansko, prodam. Telefon 041 261 -676. 412 TRAKTOR Univerzal 445 dt 4»4 in traktor Zetor 2511, s prikolico, prodam. V račun vzamem lažji traktor. Telefon 5821-678.	414
MIZARSKO mizo »hoblpank« ugodno prodam. Telefon 57364)05. 423
NEPREMIČNINE
■ ■«(■PI TEL. 03 5451 -006 M Pl 041 368-625 www.pgp-nepremicnlne.com
ALOJZ KEHOA . j. . Pubrov» 23/» 30QD CfcLJE
tepj/si www.teps.si	Oddaja hiše blizu Celja za več delavcev, 340€ skupaj mesečno in povračilo storškov.
Info: 041 653 378 Zdenka Jagodic	
ARCLiN — VOJNIK. V modernem stanovanjskem naselju se prodaja 14 stanovanjskih enot - novogradenj, hiš, v podaljšani III. gradbeni fazi. Objekti so velikosti 113,145 in 163 m2 neto bivalnih površin s pripadajočimi zemljišči velikosti 400 - 730 m2. Del objektov je pripravljen za prevzem, ostali so v zaključni fazi.
Informacije: LŠ projekt d.o.o. 051 393 458,041 222 657 in 041 797 206; e-pošta: info@is-projekt.si ter na spletu http://www.ls-projekt.si/.
CEUE, Lopata. Pritlično stanovanjsko hišo, z gospodarskim poslopjem, 64 m2 stanovanjske površine + prizidek, gospodarsko poslopje 33 m2, dvorišče 456 m2, leto gradnje 1956, prizidek 1970, ogrevanje na trdo kurivo, voda na parceli, elektrika, telefon, asfaltiran pristop, prodamo za 79.800 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krba-vac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje; svetovanje.gajba.net.	n
Prizidki, garaže, nadstreški, steklenjaki, bazeni, škarpe. Kmetijsko-gozdarski objekti.
Načrtovanje, upravna dovoljenja, breiplačno pravno in geodetsko svetovanje.
PRODAM
V OKOLICI Celja, sončna lega, prodam hišo ali eno stanovanjsko enoto z vrtom. Telefon 041 200-657.	247
VZV0DNEM pri Celju ugodno prodamo posestvo s staro kmečko hišo, gospodarskim poslopjem, 766 m2 zazidalnega zemljišča ter 15.000 m2 obdelovalne zemlje (travniki, vinograd, njive). Telefon (03) 5421-365,031 221-317. 406 KOZJE, Pilštanj. Prodamo stanovanjsko hišo, z gospodarskim objektom in drvarnico, leto gradnje 1920, adaptirano 1995, približno 110 m2 stanovanjskih površin +1 hektar kmetijskega zemljišča, za 49.500 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje; svetovanje.gajba.net.	n
NOVA Cerkev, Lemberg. Prodamo stanovanjsko hišo z garažo, 150 m2 bivalne površine, obnovljeno 1980, dvorišče približno 300 m2, ostalo zemljišče približno 1.600 m2, za 90.000 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje; http://svetovanje.gajba.net. n
clUS d.o.o., Celje 041 784642
CEUE, Začret. Stanovanjsko hišo+2 garaži, stavbišče 77 m2, dvorišče približno 358 m2, travnik 216 m2, cesta 90 m2, gospodarsko poslopje 54 m2, leto gradnje 1959, prenova 1996, ogrevanje na kurilno olje, voda, elektrika, telefon, asfaltiran pristop, možnost takojšnje selitve, na stavbi plinski priključek, prodamo za 130.000 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje; svetova-nje.gajba.net.	n
CEUE, Šmarjeta. Pol stanovanjske hiše (nadstropni del s samostojnim vhodom prek zunanjih stopnic, na zahodni strani stanovanjske stavbe in klet s samostojnim vhodom na severni strani stanovanjske stavbe), stavbno zemljišče v velikosti 523 m2, nerazdeljeno skupno dvorišče v velikosti 174 m2, po ceni 72.000 EUR in stavbno zemljišče v velikosti 505 m2 ter gospodarsko poslopje v velikosti 18 m2 po ceni 23.000 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje; svetovanje.gajba.net.
n
KUPIM
ZIDANICO ali vikend, lahko zapuščen, lokacija Celje-okolica do 25 km, plačilo gotovina približno 50.000 EUR, vpisan v ZK, ni agencija, kupim. Telefon 031 400-673.
6134
ODDAM
PROSTORE, velikost 300 m2, ki lahko služijo obrtni dejavnosti ali za skladišče, nahajajo se na relaciji Celje-Šentjur, oddam v najem. Telefon (03) 749-1000 ali 031 627-924.	284
HIŠO na deželi oddam v najem. Telefon 041 262-178.	422
STANOVANJE
PRODAM
LAŠKO. Prodamo dvoinpolsobno stanovanje, 52 m2, opremljeno, 5. nadstropje. Telefon 041 264-478,031 634-619. p 0PREMUEN0 garsonjero, letnik 1993, Luci-ja-Portorož, pogled na celotno Lucijo, takoj vseljivo, drugo nadstropje, dvigalo, centralna, kabelska, telefon, klima, vpisano v zemljiško knjigo, zastekljen balkon in klet, prodam za 117.000 EUR. Telefon 041 399484.	Ž14
CEUE, center. Trisobno mansardno stanovanje, 2/2, velikost 90,50 m2, kompletno na novo adaptirano, plinsko ogrevanje, klima, vsi priključki, prodam ali menjam za manjše (l oseba). Cena 1.200 EUR/m2.Telefon 031 620-506.
390
GARSONJERO, 22 m2, v Celju, v neposredni bližini križišča med Dečkovo cesto in Kersnikovo ulico, prodam ali oddam. Kličite po telefonu 041 756-642. 402 CEUE, Nova vas, Kraigherjeva. Dvoinpolsobno stanovanje, 69 m2, prodam. Telefon 040825-420.	418
CEUE, Zelenica. Dvosobno stanovanje, I. nadstropje, 53 m2 (loggia) + klet, leto gradnje 1970, telefon, KATV, parkirni prostor z odpiralno rampo, prodamo za 71.500 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje; svetova-nie.gajba.net.	n
CEUE. Prodamo dvosobno stanovanje na Cesti na Dobrovo, v pritličju petstano-vanjske stavbe, samostojni vhod, 75,80 m2, zgrajeno 1931, prenovljeno 1990, za 75.000 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje; svetova-nje.gajba.net.	n
CEUE. Dvoinpolsobno stanovanje, 6. nadstropje, 72,19 m2, zgrajeno 1980, obnovljeno 1990, telefon, kabelska TV, centralno ogrevanje, priključek na plin, internet, prodamo za 85.000 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje; svetovanje.gajba.net. n
ODDAM
PREN0VUEN0 stanovanje, 94 m2, Ljubljanska 6, Celje, 1. nadstropje, oddam. Telefon 041971-824.	248
V	ROGAŠKI Slatini oddam sobo v privatni hiši, s svojim vhodom, vseljivo takoj. Telefon 031 470-979.	409
V	HIŠI v okolici Laškega dam v najem večje
stanovanje, možnost obdelave vrta. Telefon 041554-295.	420
i :
PRODAM
PRODAM
SUHA DRVA,
cena 50,00 eur/m,
041634940
Franc Camloh s.p., Laško
POTREBUJETE DENAR
IZPLAČILO TAKOJ! 03/490 03 36
mmmmmn
Žnider's d.o.o., Ul. Vita Kraigherja 5. Maribor
NUMERO UNO
GOTOVINSKI KREDITI DO 10 LET
ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER ZA UPOKOJENCE,
do 50 % obr., obveznosti niso ovira.
Tudi krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom.
NUMERO UNO Robert Kukovec s.p., Mfinska ut. 22, Maribor
tel.: 02/252-48-26, 041/750-560
IZREDNO UGODNA
GOTOVINSKA
POSOJILA!!!
IITAKOJŠNJE IZPLAČILO!
Zneski od 500-1.500 EUR na 11 mesecev. IPREVERITEI
PE MARIBOR, Partizanska 5 tel: 08 200 16 20, 040 633 332 PE CELJE, Ulica XIV divizije 14 tel: 08 200 16 30, 040 633 334
I 8, Finančne storitve d.o.o.I I Dunajska 22.1000 Ljubljana	|
AKUSTIKA
PRODAM
PEČ za centralno, na trdo gorivo, 28 do 30 kcal, staro 5 let, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051450-217. 362 KUHINJO, elemente, štedilnik, 2 + 2, pralni stroj, sušilni stroj, hladilnik, zamrzovalno omaro, skrinjo, postelje + jogi, prodam. Telefon 040 869-481. n ŠTEDILNIK, 4 plin, 2 elektrika, s pečico, nov, prodam 50 % ceneje kot v trgovini. Telefon 031 477-453.	397
PRODAM
SUHA bukova drva prodam. Telefon 031 596-632.	331
BUKOVA metrska drva prodam. Telefon 031 696-951.	419

V IZGRADNJI DVA VEČSTANOVANJSKA OBJEKTA |
LIPA
.....i__ I^H
■■CMCetfe
LASTNA NEPREMIČNI]
VSAK IMA 1.580 m
STANOVANJSKIH POVRŠIN
(prevzem stanovanj in vselitev v oktobru 2009!
Cena stanovanj:
1.280 - 1.370 EUR/m2 + 8,5% DDV.
Informacije o prodaji:
Naslov: Lava 42,3000 Celje Telefon: 03/42 66 586 Telefaks: 03/42 66 305 E- pošta: marketing@cm-celje.si Internet: www.cm-celje.si
BOVINSKI IN HIPOTEKARNll
mnunm
UPOŠTEVAMO VSE VAŠE PRIHODKE, POPLAČAMO BLOKADE, IZVRŠBE, DRAŽBE,
RUBEŽE, BANČNE, ZAVAROVALNIŠKE, DAVČNE, STEČAJNE IN DRUGE OBVEZNOSTI.
Telefon: 02 46124 58, GSM 031801282,051624 950
E-mail: tatM@r2.iiel. BATIH U.M., Ziirrtft» 20. «Mir
Celje: 031 508 326
t
delovni čas: vsak dan non-stop
mm
lil U
OBNOVLJENO klavirsko harmoniko, 80-ba-sno, 5 + 3 registri, prodam. Telefon 5772-359, zvečer.	309
HARMONIKO Lanzinger, staro 2 leti, ohranjeno, CFB, velikost 32 cm, šesti bas, dodatni gumb, rjava barva (polisan-
der) prodam. Telefon 041 220-495.
357
ŽIVALI
PRODAM
PRAŠIČE, težke od 30 kg naprej, domača vzreja, možna dostava, prodam. Telefon 031509-061.	80 KOBILO, B rodovnik, brejo, pregledano, z žrebičko, žigosano, skupaj ali posamezno, prodam. Telefon 031719461, (03) 5795-540. š 17 BIKCE, simentalce in črno bele ter odojke, od 25 kg naprej, žive ali očiščene, prodam. Telefon 031 506-383. Š22 KRAVO, temno sivo, 4. teleta, z bikcem, 4 mesece, prodam. Telefon 041 654-750.
L 29
TELIČKO simentalko-limuzin, staro 3 mesece, prodam. Telefon 041 869-567. 336 DVA prašiča, 120 kg, krmljena z domačo hrano, ugodno naprodaj. Telefon 5821-978,041 857-645. 338 ČISTOKRVNE nemške ovčarke, brez rodovnika, stare dva meseca, cepljene, razgli-stene, oba starša z rodovnikom, prodam. Telefon 041 966-252. 380 TEUC0 simentalko, težko 220 kg in prašiče, težke 50 kg, prodam. Telefon 031 221-243.	394
KOBILO, staro 4 leta, toplokrvno, z belo liso na glavi, prodam. Telefon 041 510-400.
396
TAKOJ!!!
GOTOVINSKA POSOJILA
IN ODKUPI POSOJIL D0 3.400 EUR. Do 36 mesecev na osnovi OD, pokojnine
PE CELJE, Ul. XIV. divizije 14, 03/425 70 OO PE MURSKA SOBOTA, Staneta Roimana 16,02/521 30 OO PE MARIBOR, Partizanska 3-5,
02/2341000 PE Slovenj Gradec, Ronkova r, 02/881 2000
BONAFIN, d.o.o., Slovenska 27,1000 Ljubljana
ŽREBETA haflinger, starega 7 mesecev, prodam. Telefon 031 765-934. Š33 DVE ovci, 4 mladiče in koštruna prodam.
Telefon 031 507-519.	388
TELICI, težki 120 in 350 kg, prodam. Telefon 041661-767.	391 JARKICE, na začetku nesnosti, ameriške bele hajlajn in leghorn in rjave, cepljene proti vsem kužnim boleznim, tudi trikrat proti salmoneli, kar zagotavlja maksimalno vamost in uspeh, prodajamo vsak delavnik na farmi Roje pri Šempetru, tudi enoletne rjave in črne
1446. Sprejemamo naročila za enodnevne bele in piščance za dopitanje.
403
MLADO kozo, staro 8 mesecev, zajce in tace, prodam ali menjam. Telefon 041 965-
353.	417
PODARIM
PSIČKI, stari tri mesece, podarim. Okolica Mozirja. Telefon 041 448-286. 373
PRODAM
OKROGLE silažne bale in sladko seno ugodno prodamo. Telefon 051 371-597,031 863-231.	Š21
DOMAČE belo in rdeče vino ugodno prodam.
Telefon 041 392-047.	283
SLADKO seno v kockah in domače salame prodam. Ivan Kovač, telefon 5771-698.
313
BALE, silažne in nekaj suhega sena, prodam. Telefon 031 872-495. L31 VEČ nakladalk sena prodam. Telefon 041 977-611.	378
SENO prodam. Telefon 031 566-579. 398 SENO otavo, kocke, rinfuza, prodam. Telefon 5777-209.	389 TRI nakladalke krme prodam ali menjam za vino. Telefon (03) 5793-441. 404 VINO, kakovostno, rdeče (frankinja, črnina) in belo (laški, renski rizling, sauvignon, mešano...) prodam po 1,4 EUR/liter. Telefon 041407-130. 405 DOMAČO koruzo v zrnju prodam. Telefon 041 261-676. 412
Št. 8 - 30. januar 2009
mM
28
NOVI TEDNIK
Will
//\	■FOTO delavnice - I
OSTALO
flktfoBoflcf
PRODAM

ZAJCNIK prodom. Telefon 5770-150. 346 ALFO zo kuhanje, 801, novo, frezo, 4 KS, novo cisterno, 2001, za vino in razsuto sladko seno, prodam. Telefon (03) 54884)81,041 514-722. 353 ŠKODO felicio 1,6 in peč za centralno Via-drus, 5 členov, novo, prodam. Telefon 031 888-862.	355
AVTO sedež, otroški, znamka Römer, skoraj nov, prodam za 180 EUR. Telefon 051 357-215.	361
NOSILA, polnila in krnio, bale in v razsutem
stanju, prodom. Telefon 031 831-764.
395
isola t
rnrrrs
SPLOŠNO KLEPARSTVO - KROVSTVO KRK
Zabukovica 162, Griže
GSM: 031 307 780
KUPIM
TRAKTOR, prikolico, motokultivator in drug stroj, tudi v okvari in tovorno vozilo, kupim. Telefon 041407-130. 6284
BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON
RADIA CEUE
MOŠKI, 53/175/72, nealkoholik, želim po tej poti spoznati žensko za resno zvezo. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro BUŽA SE POMLAD.
337
Brezplačna posredovanja
za ženske do 46 let. Posredovalnica
03 57-031
Leopold Orešnik s.p.. Prebold
Borovo Trade d. o. o., Trubarjeva 11, 3000 Celje objavlja na podlagi sklepa uprave družbe
JAVNI POZIV
za zbiranje ponudb za nakup nepremičnine: poslovni prostor v pritličju poslovno trgovskega centra v Celju, Aškerčeva 14, 3000 Celje, v izmeri 60,45 m2.
Poslovni prostor se prodaja po načelu videno - kupljeno najboljšemu ponudniku. Stroške v zvezi s pogodbo in prenosom lastništva plača kupec.
Prenos prodane nepremičnine se izvrši po celotnem plačilu kupnine. Pisne ponudbe s priporočeno poštno pošiljko in pripisom »Ne odpi-raj-ponudba« sprejemamo do 15. 2. 2009 na zgoraj navedeni naslov. V ponudbi navedite popolne podatke o ponudniku, naslov in kontaktno številko.
Pridržujemo si pravico odkloniti vsako ponudbo ali umakniti objavljeni poziv še pred zaključitvijo ustrezne pogodbe brez obveznosti proti ponudnikom.
Objava javnega poziva za zbiranje ponudb prodajalca ne zavezuje, da bi z najboljšim ponudnikom sklenil pogodbo. Podrobnejše informacije za namen oblikovanja ponudb zainteresirani kupci dobijo na tel. št. 03 4280 511.
Ogled nepremičnine je možen po predhodnem dogovoru na navedeno tel. številko.
Ponudniki bodo o izbiri pisno obveščeni v roku 30 dni od objave.
Življenje brez Novega tednika je kot ...
36-letni premožen podjetnik, urejen, samski, s svojo hišo, želi spoznati prijateljico do svojih let, s podeželja, za resno zvezo. Telefon 031 812-700.
427
Ženitna posredovalnica
kU PANJ I
za vse osamljene
03 031
Leopold Orešnik s.p., Prebold
SITUIRAN vdovec; lepe postave, 61 let, s hišo, med Dobrno in Celjem, želi prijateljico. Telefon 041 248-647, Agencija Alan.
407
SIMPATIČNA in poštena 46-letna ženska iz Savinjske doline želi prijatelja do 65 let. Telefon 041 248-647, Agencija Alan.
407
ZAPOSLITEV
V CENTRU Celja zaposlimo natakarico z izkušnjami ali dekle z veseljem do dela za šankom. Telefon 041729-454. Natalija Urh, s. p., Ljubljanska cesto 14,3000 Celje.	326
AGM NEMEC d.o.o.
ZAPOSLI
- natakarja -vodjo gostinskega objekta
GMT D.0.0. TRGOVINA AVTOPLUS, GAJI 36. 3000 CEUE
zaposli
- SKLADIŠČNIKA
- PRODAJALCA
Vloge pisno na naš naslov!
Zaradi širitve poslovanja «prejmemo 4 osebe
z vozniškim izpitom B kategorije za delo v komerciali. Možnost honorarnega dela ali redne zaposlitve. Začetek takoj. Informacije od 8. ure do 14.30. Jakoma d.o.o. Mariborska c. 44.3000 Celje.
M: 03/425-61-50.
AGM NEMEC d.o.o.
ZAPOSLI
-gradbenega delavca (tesar, zidar) j Kontakt :,041-625-913 - gradbenega inženirja ali 041-322-889
Pizzerija Verona v Celju irt picerija Bonita v Žalcu
zaposli
osebo za razvažanje hrane.
Delovni čas je dvoizmenski. Možnost zaposlitve za nedoločen čas z rednim plačilom. Delo v prijetnem delovnem okolju in sproščenem kolektivu.
Prošnje pošljite na naslov:
SPD d.0.0.. Podlog 59,3311 Šempeter. Informacije na tel, št: 051630-925.
V velikem trgovskem centru v Celju
odpiramo manjšo kavarno.
! Iščemo vodjo strežbe in natakarico(-fja).
Ponujamo vam samostojno delo in stimulativno plačilo. Ponudbe na: RGRADd.o.o, Jarnikova 3,2000 Maribor, tel 041 629-890
Celje
V celjski porodnišnici so rodile:
16. 1.: Natalija BORŠIČ BURIĆ iz Celja - deklico, Lea REZAR iz Vojnika - deklico, Jerneja KREGAR iz Celja -dečka, Nadja SITER s Ponikve - deklico, Zlatina STOYA-NOVA CENE iz Motnika - dečka, Ines VIDOVTČ iz Velenja -dečka, UrškaGOLČMANiz Šmartnega ob Paki - deklico, Bernarda PREBEJŠEK iz Loke pri Zidanem Mostu -dečka.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Per-nek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. n IZDELUJEMO projekte stanovanjskih hiš, gospodarskih in poslovnih objektov in podobno. Telefon (03) 8104-182,031 393-560. ARS-Projektiranje, Anton Strniša, s. p., Gabrovec 1 a, 3241 Podplat.
n
SAM svoj mojster s profesionalnimi in specialnimi stroji iz izposojevalnice SAM v Celju (Hudinja), Ul. bratov Dobrotinškov 13, telefon (041) 629-644, (03) 5414-311.	n
NUDIMO storitve terapevtskih, refleksnih, nanoenergijskih in klasičnih masaž. Ce vas pestijo težave, kot so bolečine v križu, ramenih, boleče noge, menstrualne težave, težave z zanositvijo, potem smo pravi naslov za vos. Vabljeni! Naročilo po telefonu 031 664-027. Terapevtsko refleksni masažni studio, Pohorska 13 a, Celje; www.nano-energijska-maso-za.com.	n
ZA pomoč pri delu iščem moškega ali žensko. Hrana in stanovanje v hiši. Telefon 041 214-238.	Š23
IZDELAVA nizkoenergetskih masivnih lesenih hiš po naročilu. Miroslav Marguč, s. p., Kajuhova ulica 6, 3210 Slovenske Konjice, telefon 040 615-066. n ZAL0G0VNIK, 1.0001, s solarnim izmenjevalcem, s kompletno izolacijo in dostavo. Uroš Premik, s. p., Migojnice 4 a, Griže, telefon 041 628-666.	ž 12
KAKOVOSTNO in po zelo ugodnih cenah izdelujemo demit fasade. M3grad, d. 0. 0., Gosposvetska 3, Celje, telefon 041 771-104.	370
GRADITELJI, pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, Škofja vas, telefon 5415-011,041 531-976. 381
ZALOZNISTVO tržaškega tiska iz Trsta pripravlja novo monografijo o slikarju Albertu Sirku in poziva vse tiste, ki imajo kakršno koli njegovo delo, fotografijo ali koristen podatek, da se oglasijo na teiefonsko številko
+39 040 368-892 ali 031 476-743 (Alina Carli) oz. naj pošljejo mail na info@ztt-est.it.
Pri težavah s krčnimi žilami in odprtimi ranami
se obrnite na
CENTER ZA ZDRAVLJENJE VENSKIH BOLEZNI
v Portorožu, dr. sci. med. J. Zimmermann, specialist kirurg
N—i mrni ttiitut—i
Maksimed d.O.o.. Ul. B. Jakca 9. Portorož
AGM NEMEC d.0.0.
ZAPOSLI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi očeta in starega očeta
LUDVIKA OLENŠKA
iz Za vrha nad Dobrno
se zahvaljujem vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti ter darovali cvetje in sveče. Zahvaljujem se tudi Domu ob Savinji Celje za nego na domu, zdravniku iz ZP Dobrna, pevcem za odpete pesmi, govornici za poslovilne besede in g. župniku za opravljen obred.
Žalujoči sin Vlado z družino
351
Te bolezen je objela, še poslednjo moč ti vzela, zdaj med nami več te ni, a v naših srcih boš vse dni!
ZAHVALA
Ob izgubi drage žene, mamice, babice, sestre in tašče
MILENE PESAN
z Lopate 47, Celje (5.2.1950-20.1.2009)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, sv. maše ter izražena ustna in pisna sožalja. Hvala dr. Klemnu Pozniču iz ZD Celje, nefrološkemu oddelku in dializi za vso skrb in vestno zdravljenje v času njene
bolezni, reševalcem pa za opravljene prevoze. Iskrena hvala ge. Marini Srebočan za poslovilne besede in članom ter veteranom in veterankam za sodelovanje pri slovesu od naše drage mame. Zahvaljujemo se tudi pevcem iz Šmartnega za odpete pesmi, trobentaču za odigrano Tišino, gospodu župniku Srečku Hrenu za opravljen obred ter pogrebnima službama Gekott in Veking za organizacijo pogreba.
Žalujoči vsi njeni
437
-	strojnika gradbene mehanizacije -voznika kamiona
-	mehanika tovornih vozil in gradbene mehanizacije
Kontakt 041-625-913
17.1.: Mojca VIDIC iz Dob-ja - deklico, Sabina ŽOGAN iz Rogaške Slatine - deklico, Tatjana GERŠAK iz Laškega - dečka, Dragana STAJIĆ iz Celja - deklico, Manja PODPEČAN z Ljubnega ob Savinji - dečka, Klavdija DEČ-MAN z Grobelnega - dečka, Doris TURK iz Tabora - dečka.
18.1.: Alenka SLAPŠAK iz Laškega - deklico, Nina UT-ROŠA iz Celja - dečka, Ljudmila ŠTRAVS iz Šmarja pri Jelšah - deklico, Anja LUK-MAN iz Celja - deklico.
19.	1.: Petra JELOVŠEK s Frankolovega - deklico, Aleksandra KLINAR iz Celja - dečka, Urška ZVONAR iz Loč -deklico, Eleonora KAVKA iz Šentjurja - dečka, Urška VIŠ-NJAR iz Laškega - dečka, Karmen JANČIČ iz Vojnika - deklico.
20.	1.: Vlasta TURKER iz Velenja - deklico, Lidija MA-TEK iz Zidanega Mosta - deklico, Monika LUKAČ z Ljubnega ob Savinji - deklico, Anela SOFTIĆ iz Velenja - deklico, Manuela FOGEC iz Žalca - deklico, Mateja ŠKRINJAR iz Celja - deklico.
21.	1.: Tanja POGOREVC NOVAK iz Velenja - deklico, Katja TUČIČ iz Gorice pri Slivnici - dečka, Sanja PIH-LER z Gomilskega - dečka, Nina RIHTER z Rečice ob Savinji - deklico, Claudia VIDO-VIČ iz Mozirja - deklico, Špela POTOČNIK iz Šentjanža -dečka.
22.	1.: Mojca KOŠTOMAJ iz Celja - dečka, Beta LENKO iz Celja - deklico, Pavla PAPEŽ iz Nazarja - deklico, Sta-ša REP iz Celja - dečka, Nika HEBAR iz Vojnika - deklico, Tjaša VOLAVC iz Šoštanja -dečka, Mateja GERČAR iz Griž - dečka, Jelena NOVAK z Grobelnega - deklico, Alenka LUKEŽ KUKEC iz Petrovč - deklico, Andreja STRAJN iz Rogatca - dečka, Natalija KRLEC iz Podplata - deklico.
23.1.: Vesna BRATUŠA iz Bistrice - deklico, Petra KO-BAL ŠORLI iz Prebolda - deklico, Barbara HERCOG iz Celja - dečka, Zvonka VIPOT-NIK MARKELC iz Slovenskih Konjic - dečka, Maja GRO-BOVŠEK iz Šmarja pri Jelšah - dečka, Katja KREŽE iz Prebolda - deklico, Andrejka GO-ROPEVŠEK s Polzele - deklico, Sonja HREN z Ljubnega ob Savinji - deklico.
24.1.: Darja REMIH iz Bo-štanja - deklico, Mateja SLAK iz Celja - dečka, Katja SKORJA iz Laškega - dečka, Klau-dia KOZOLE iz Celja - deklico.
25.	1.: Nina PIRNAT iz Laškega - dečka, Manuela VUČKOV1Č iz Celja - deklico, Sabina PAJENK iz Šempetra - deklico, Jana ROGOV-NIK iz Velenja - deklico, Valerija JURIŠIČ iz Loč - deklico, Željka SPASOJEVIĆ iz Šoštanja - deklico.
26.	1.: Valerija STROPNIK iz Celja - dečka, Andreja CVIKL z Dobrne - dečka, Marija JANČAR iz Tabora - dečka, Nadina RIZVANOVI_c6 iz Velenja - dečka, Petra PEHAR ŽGAJNER iz Celja -dečka.
win 11
Celje
Umrli so: Nastja JURAS iz Celja, Aleksander POGO-
m
St. 8 - 30. januar 2009
NOVI TEDNIK
29
Poštenost, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Vse življenje si garala, vse za dom in družino si dajala.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice, sestre in tašče
PAVLE TURNŠEK
roj. Cizej, s Polzele (28.12.1911-22.1.2009)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, nam izrazili sožalje ter darovali cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo osebju Doma oskrbovancev na Polzeli, pogrebni službi Ropotar, moškemu pevskemu zboru Polzela in g. župniku za opravljen obred.
Žalujoči vsi njeni
Ž15
Naša srca prežema praznina, žalost in bolečina, ker več te tu med nami ni.
ZAHVALA
Zapustila nas je naša ljuba mama, oma in prababica
ANGELA ANTLEJ
iz Šentjurja (26.5.1927-19.1.2009)
Iskrena hvala našim sorodnikom, prijateljem in sosedom za vsak obisk, tolažbo in vzpodbudo v času njene bolezni ter stisk roke in izrečeno sožalje ob naši izgubi. Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše ter tako številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna hvala vsem našim sodelavcem, osebju diabetološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje, gospodu župniku Petru Orešniku za opravljen obred, pogrebni službi Žalujka, cerkvenim pevcem s Kalobja in Invalidskemu društvu Šentjur in Kalobje.
V globoki žalosti vsi njeni najdražji
417
Umrla je upokojena sodelavka
MARTINA KRAJNC
Ohranili jo bomo v trajnem spominu. Banka Celje, d. d.
iz Tlak, 58 let, Marija LUGARIČ iz Buč, 78 let, Miroslav JURIŠIĆ iz Rogaške Slatine, 63 let, Alojzij HRIBER-ŠEK iz Donačke Gore, 78 let, Anton BLAGŠIČ iz Bistrice ob Sotli, 89 let, Jelka BELE iz Tr-ličnega, 47 let, Cecilija ARIH iz Zgornjih Negonj, 80 let.
Šentjur
Umrli so: Jakob LONČAR iz Jelc, 87 let, Stanislav ROMIH iz Šentjurja, 82 let, Terezija KOPRIVC iz Golobinje-ka pri Planini, 88 let, Ange-
RELC iz Velenja, 48 let, Anton ROGELŠEK iz Šoštanja, 76 let, Vladislav KRANJC iz Prebolda, 83 let, Franc KLO-KOČOVNIK iz Rakovelj, 74 let, Jože ZAPUŠEK iz Pod-vin, 75 let, Karel BOUHA iz Vrenske Gore, 47 let, Ivana ŽMAUC iz Bočne, 86 let, Janez ROBNIK iz Luč, 70 let, Jakob GOLOUH iz Medloga, 84 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Marjeta TURK iz Rogatca, 57 let, Angela ŠMIT
Ne jokajte za mano, le tiho h grobu pristopite in spomnite se, koliko trpel sem in tihi mir mi zaželite.
ZAHVALA
Zapustil nas je
IVAN PERKOVIČ
(29.7.1943-19.1.2009)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in bivšim sodelavcem-kam za pisno in ustno sožalje ter darovane sveče in sv. maše. Posebna zahvala družini Pemič iz Pletovarja za nesebično pomoč v času njegove bolezni. Iskrena hvala g. župniku Milanu Strmšku in pogrebni službi Žalujka za lepo opravljen obred. Hvala g. Laubiču za ganljive besede pri odprtem grobu.
Žalujoči: žena Rozika, hčerka Silva z Ludvikom in vnuk Rok
377
Ko tvoje zaželim si bližine, pridem tja, v ta mirni kraj tišine, tam srce tiho se razjoče, saj verjeti noče, da te več z menoj ni. Tam lučka ljubezni ti vedno gori in tvoj nasmeh z menoj zaživi.
V SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin, ko je prenehalo biti ljubeče srce ljubemu možu
JANEZU ŠTORGLJU
(22.8.1939-28.1.2004)
Zakaj vse tako hitto mine? Pustil si mi lepe spomine, ki mi jih nihče ne more vzeti. Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate.
Zelo te pogrešam - tvoja žena Majda
358
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka in strica
FRANCA MULEJA
s Ceste Valentina Orožna 10, Šentjur (15.9.1939-6.1.2009)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvala kardiološkemu oddelku SB Celje, g. župniku za opravljen obred, govorniku g. Osetu, PGD Šentjur, vsem sodelujočim gasilcem, pevcem, trobentaču in pogrebni službi Žagaj šek.
Vsi njegovi
S31
la ZORKO iz Dobja pri Planini, 81 let, Marija OJSTER-ŠEK iz Škarnic, 66 let, Alojzij KLADNIK iz Voduc, 71 let, Marija PREZELJ iz Šentjurja, 88 let, Ivan PERKOVIČ iz Pletovarja, 66 let, Terezija DRAME iz Dobrine, 82 let.
Velenje
Umrli so: Zvonimir ŽULIĆ iz Žalca, 68 let, Ana MIKLIČ iz Velenja, 74 let, Viktorija ČAKŠ iz Spodnjega Tinskega, 78 let, Ivana KRAJNIK iz Rifengozda, 87 let, Franc REMIC iz Mozirja, 83 let, Ana SENTOČNIK iz Vojnika, 90 let, Vida SOPOL-ŠEK iz Velenja, 83 let.
Pride čas, ko si izmučeno srce želi le spati,
v sen večni potovati, ko življenje je zaključeno.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, ome, prababice in tašče
MARUE PREZELJ
iz Šentjurja (9.3.1921-18.1.2009)
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, krajanom in znancem, ki so jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, sv. maše ter nam izrazili pisna in usma sožalja. Posebej se zahvaljujemo osebju Doma za ostarele v Šentjurju za skrbno nego v zadnjih mesecih njenega življenja.
Žalujoči: hčerka Marjanca ter brata Janez in Jože z družinami
Š35
Bog bo obrisal vse solze iz njegovih oči in smrti ne bo več, tudi ne bo več ne žalovanja ne vpitja in
ne bolečine. Zakaj, kar je bilo prej, je minilo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in pradedija
ALOJZA KRAJNČANA
iz Škapinove ul. 5 v Celju (14.5.1933-19.1.2009)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja ter darovane sveče in vence. Posebna zahvala kolektivu Izletnika Celje, ZŠAM, pevcem, govornikom, kanoniku Jožetu Goličniku, vsem duhovnikom, faranom sv. Antona v Slovenskih Goricah in pogrebni službi Veking. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi
364
Ljubil si gore in njihov mir, ljubil si na travniku trav valovanje, ljubo bilo ti je zasneženo polje, a v gozd si zahajal najraje, saj tam si našel tišino in mir.
ZAHVALA
Gospodar življenja je nenadoma poklical k sebi moža, očeta in starega ata
MILANA KOROŠCA
iz Tkalske ulice 5 v Celju
Ob njegovem nepričakovanem in bolečem zemeljskem slovesu se zahvaljujeva za besede tolažbe, sožalja, darovane sv. maše, cvetje in sveče. Hvala zdravnikom - reševalcem, ki so se zelo trudili, da bi ga ohranili pri življenju. Hvala sorodnikom, ki ste se v teh dneh z molitvijo v tihem spoštovanju poslovili od njega. Hvala mag. Branku Brezovniku za pogrebni obred in sv. mašo. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in številnim pogrebcem, posebna zahvala
gospodu Francu Mlakaiju.
Žalujoča: žena in sin
385
Št. 8 - 30. januar 2009
m
30
VODNIK
mm TEDiii

KINO
NEDELJA, 1.2.
PLANET TUS
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Vojna med nevestama, romantična komedija
19.00 sreda, svečana premiera Podzemlje: Upor likanov, grozljivka 13.20.15.20.19.50,21.50,23.50 Čast in slava, triler 12.00.15.25.18.05, 20.45,23.25 Krožna eesta, romantična drama 13.40.16.10.18.40,21.15,23.45 Bolt, animirana družinska komedija, sinhroni-zirano
11.00.13.50. 16.00.18.30,20.40,22.50
Bolt, animirana družinska komedija, 3D, sin-
hronizirano
12.30.15.05.17.20
Dvom, drama
14.00. t6.20.18.50 (vsak dan razen v sredo),
21.00, 23.30
Reci da, komedija
14.10.16.30.18.45,21.00,23.15
Zamenjan, drama
12.10.15.10.18.00,20.50,23.40
Rokenroler, akcijska kriminalka
17.25
U2 3D, glasbeni dokumentarec 19.30, 21.30. 23.35
LEGENDA:
predstave so vsak dan predstave so v soboto in nedeljo
18.00 20.00 20.00
16.00 18.00 20.00
18.00 20.00
20.00
20.00
18.00
METROPOL
Mali Union
PETEK
Preberi in zalgi, čma komedija Snemaj!, grozljivka Metropol: Multiball, video premiera SOBOTA
Metropol: Ledena doba 2 - Niko vabi Preberi in zažgi, čma komedija Snemaj!, grozljivka NEDELJA
Proben in zažgi, črna komedija Snemaj!, grozljivka PONEDELJEK
Preberi in zažgi, čma komedija TOREK
Preberi in zažgi, čma komedija SREDA
Preberi in zažgi, čma komedija
17.00 Kulturni dom Mozirje, Studio
Gong_
Narodnozabavna skupina Zapeljivke
promodjskikoncert, gostjeModri-jani, Tanja Žagar, Ivo Mojzer, Foxy Teens, Jože Krajne, Marjan Maäbu, Sebastjan Kamenik in Franci Petemel
PONEDELJEK. 3.2.
18.00 Medobčinska splošna
knjižnica Žalec_
Tone Škarja: Kangčendzenga - gora usode
predstavitev knjige ob diapozitivih
19.15 Dom sv. Jožefa Celje_
Komorni zbor Krog
koncert, dirigent Primož Malava-šič
RAZSTAVE
SLOVENSKE KONJICE
PETEK
19.00 Božič na kvadrat ameriška romantična komedija NEDELJA
20.00 Rokenroler, ameriška akcijska kriminalka
PRIREDITVE
PETEK, 30.1.
9.00 Mercator Center Celje_
Bonton v naravi
predstavitev celjske območne enote republiškega zavoda za varstvo narave
20.00 Galerija erotike Račka_
Drago Tršar: Erotični opus
odprtje razstave
SOBOTA, 31.1.
18.00 Plesni forum Celje_
Časoples
predpremiera plesno-gledališko-zvotnepredtave
19.00 Dom sv. Jožefa Celje__
Ljubiteljsko gledališče Teharje Celje: Leta nič, en dan po tem
predstava
21.00 Local Celje_
I.C.E.
končen
www.novitednik.com
Muzej novejše zgodovine Celje, občasni razstavni prostori: gostujoča razstava Pomorskega muzeja Sergeja Ma-šera Piran Podmorničar, do 12.2.
Otroški muzej Hermanov brlog: Če ne bomo brali, bo volk pojedel Rdečo kapico, do 31.1.
Zgodovinski arhiv Celje: razstava Načrti okrožnih inženirjev in mestnih zidarskih mojstrov na slovenskem Štajerskem v obdobju 1786-1849, do 31. 3.
Osrednja knjižnica Celje, Mariborska 7: Vsem Slovencem: Slovenija, moja domovina, razstava Viktorja Luskov-ca, do 8. 2.
Galerija likovnih del mladih: razstava slik Mateja Jakomina, do 15.2.
Galerija erotike Račka: Erotični opus, razstava Draga Tršarja, do 8.3.
Krčma TamKoUčiri: razstava slik Tomaža Milača.
Galerija Volk: prodajna razstava del iz stalne zbirke, olja na platno, do 31.1.
Galerija Mozaik: razstava likovnih del iz stalne zbirke, do 31.1.
Galerija Nazarje: razstava slik Janka Orača, do 31.1.
Dom sv. Jožef Celje: razstava Marte Kunaver in Ikone, razstava udeležencev ikonografske delavnice, do 31.1.
Hotel Štorman: razstava slik in ikon oblikovalke Slavice Biderman, do 31.1.
STALNE RAZSTAVE
Pokrajinski muzej Celje: Lapidarij z zunanjim lapidarijem, Mavrični svet Schützove keramike, Kulturno- in umet-nostnozgodovinska zbirka, Svetišča ob reki, Svet bogov.
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid.
Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi.
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas, pregled razvoja kraja in okolice; V pradavnem Panonskem morju, razstava okamnin; Vsem Slovencem... - razstava o Primožu Trubarju; Zgodovinski razvoj pivo varstva v Laškem in zdraviliškega turizma v Laškem in Rimskih Toplicah.
Knjižnica Gimnazije Celje-Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje-Center.
Galerija Mozaik Celje: razstava stalne umetniške zbirke.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka.
Muzej novejše zgodovine Celje -Otroški muzej Hermanov brlog: Če ne bomo brali, bo volk pojedel Rdečo kapico.
Fotografekiatelje Josipa Pelikana: stalna postavitev.
Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tripex Celje, gostišče Hochkraut Tremerje, restavracija na celjski železniški postaji, Celeia-park Celje in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka.
Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev.
Galerija Oskarja Kogoja Celje, Trg celjskih knezov: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska oblikovalca Oskarja Kogoja ter grafik Rudolfa Španzla na temo Celjski grofi.
Minoritski samostan Podčetrtek: Herbarij, dragulj kulturne dediščine - zdravilna zelišča, stalna razstava Marije Gaber.
Četrtek ob 19. uri v MCC Port: Projekcija Celje Fokus, projekcija fotografij udeležencev delavnice Celje Fokus Redno dogajanje:
Vsak petek med 19.30 in 21. uro v telovadnici DI.OŠ Celje: Rekreativno igranje košarke
Vsako sredo med 9. in 16. uro v prostorih KŠOC na Mariborski 2: Prodaja študentskih bonov
"fcF
cegski mladinski
cesifes"
Javni razpis Uresniči idejo; za sofinanciranje mladinskih projektov v vrednosti 4.200 evrov. Dodatne informacije na 490 87 40, v info pisarni ali na programski@mc-celje.si Redno dogajanje v dvorani: tae do - športna rekreacija: ponedeljek in sreda ob 19.uri, vodi Grega Ter-šek;
KUD Superstar - ples: torek med 16. in 18. uro, vodi Cvetana; breakdance - ponedeljek, sreda in petek med 15. in 18. uro, vodi Dejan Gregi; Društvo za planetarno sintezo: četrtek ob 19. uri.
t§	CS	rv Liv	J	§j
iT y K V T i K ITK I UBWADTfiTS £ >1 T'-IU ft;				
Sobota med 10.30 in 12. uro v Knjižnici Šentjur: Orffove delavnice, vodi Matjaž Jager
Od sobote do srede med 10. in 12. uro v P2: Likovno recikliranje, izdelki iz odpadnih materialov, delavnice vodi Nika Jazbec
Uradne ure: pisarna, Cesta Miloša Zi-danška28 (športni park): petki 15.00-17.00 in sobote 9.00-11.00 Redno:
Pilates: Zgornji trg - Razvojna agencija Kozjansko, ponedeljki ob 17.30 uri, informacije na 031 812-533 (Maša). Rekreacija: Telovadnica OŠ F. Malga-ja, sobote od 14.30 do 16.00, informacije na 040 419 286 (Bojan). Svetovanje otrokom, mladostnikom in odraslim v stiski
Vsak 1. in 3. četrtek v mesecu od 17.00 do 19.00, pisama Rdečega križa, Mestni trg 5, Šentjur.
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje
(dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna
3000 Celje tel. št. 03/ 428 88 90
MATERINSKI DOM
Telefon 492-40-42
DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE-ŽRTVE NASILJA
080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: družtvo-sos@drustvo-sos.si
smoli
Uradne ure: od torka do petka med 12. in 20. uro, v soboto med 9. in 12. uro ter med 15. in 20. uro. V ponedeljek zaprto. Aktualno:
-	možnost najema glasbene sobe (v prostorih Društva ŠMOCL)
-	brezplačen tečaj računalništva za začetnike (ŠMOCL, mobilna učilnica)
-	ŠMOCL prodajno mesto najrazličnejših vstopnic preko sistema Even-tim
-	ŠMOCL-ove urice, vsak dan od 12. do 15. ure
-	brezplačne inštrukcije matematike za osnovno- in srednješolce
-	igranje namiznega tenisa od ponedeljka do petka
-	brezplačen interaktivni tečaj francoskega jezika za začetnike, od 15 do 30 let
-	možnost nakupa vstopnic za razne prireditve v Sloveniji in Evropi
ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM
Telefon 490 00 24, 031 288 827
SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CEUE
Dodajati življenje dnem in ne dneve
življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446
DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA,
telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja
CENTER ZA POMOČ NA DOMU
Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28
DRUŠTVO OZARA CELJE
Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju Krekov trg 3,3000 Celje Pisarna za svetovanje, ponedeljek-petekod 8. do 16. ure (tel. 03 492-57-50) Uradne ure: ponedeljek, sreda od 9. do 13. ure.
******************** *
k A «S


* *
* *
IZBIRAMO P-R\ i \ \R-0D\0/ \R ill AN§A\lig#L S POMOČJO POSLUŠALCEV IN BRALCEV
WWW.radiocelje.com	radiocelje
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko inagen-cijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03) 5441032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 0,81 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 7,90 EUR. Za tujino je letna naročnina 189,60 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in foto-
m
grafij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Izlakar Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Simona Brglez
Urednica informativnega programa: Janja Intihar
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari_Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Rok Založnik Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
St. 8 - 30. januar 2009
Ili TEMU
ZA RAZVEDRILO
31
Nagradna križanka
■■Horo:	src MB.	»p
	LiMLZJM	
Ona: Okoli vas se bo zgodilo marsikaj nerazumljivega, a se nikar ne obremenjujte s skrbmi, saj vam bo vse skupaj postalo jasno še prej, kot mislite. Raje izkoristite trenutno situacijo in uživajte.
On: Poiskali boste prijateljico, ki ste jo pred kratkim spoznali in razvil se bo prav prijeten klepet. Kaj več pa bo odvisno predvsem od vas samih, zato nikar ne omahujte, temveč izkoristite priložnost, nebo vam žal!
Ona: Tvegana poteza na poslovnem področju se vam bo obrestovala, pozitivne posledice pa lahko pričakujete tudi v zasebnem življenju, saj se vam bodo denarna sredstva v kratkem pošteno povečala.
On: Včasih je še najbolje, da se izognete neprijetnemu srečanju, zato boste tudi tokrat ravnali natanko tako. Nekdo bo sicer zaradi tega na nek način razočaran, vendar se bo na koncu sprijaznil z nastalo situacijo.
TI
Ona: Prisiljeni boste uporabiti vsa svoja poznanstva, kajti le tako vam bo uspelo razrešiti problem, ki se je pojavil v vašem poslu. Pri tem vam bo v veliki meri pomagal nekdo, od katerega tega ne boste pričakovali.
On: Pazite se neprijetnih presenečenj, saj vam lahko pokvarijo prijeten vikend. Odidite raje v naravo in ši naberite novih življenjskih moči. Pa tudi srečali boste nekoga, ki ga boste kaj kmalu vzljubili.
Ona: Spoprijateljili se boste s prijetnim neznancem, ki bo že kar od začetka kazal povsem konkretna čustva do vas. Tudi zato vam bo sprva nekoliko nerodno, a se boste na koncu vendarle uspeli sprostiti.
On: Na delovnem mestu se boste morali kar precej potruditi, da boste prepričali sodelavce, da ste sposobni za opravljanje takšnih del. Vendar bodo rezultati več kot vredni tega truda. In prav je tako!
DVOJČKA ■ STRELEC ^
Ona: S partnerjem se bosta odpravila na obisk k prijateljem, kjer vaju čaka presenečenje, ki se ga bosta resnično razveselila. Zabavali se boste kot že dolgo ne in si tako privoščili tudi malo manj običajne stvari.
On: TUroben konec tedna je lahko v prijetni družbi imenitna zadeva. Nikar ne ovinkari-te, temveč vprašajte kar naravnost. Morda vam bo to kdo tudi zameril, vendar se nikar ne ozirajte na tujo nevoščljivost.
Ona: V tem trenutku se boste morali izkazati predvsem z veliko mero tolerantnosti do partnerja, saj se trenutno nahaja v precej neugodnem položaju. Prisluhnite težavam in skupaj bosta našla rešitve.
On: Na poslovnem področju boste doživeli pravo polomijo, vendar bo krivda predvsem na vaši strani, zato nikar ne krivite tistih, ki v celotni zadevi sploh niso bili udeleženi. Pa saj bo mogoče že kmalu bolje.
Ona: Uspeli ste se izvleči iz dokaj delikatne situadje, a se vam lahko hitro zgodi, da se bodo spet pojavile težave. Zato se nikar ne zanašajte na sicer ugodno situacijo, ampak poskrbite, da se bo le-ta tudi obdržala.
On: Na delovnem mestu vam bodo šle zadeve kot po maslu in spet boste dokazali, da se najbolje znajdete prav v najtežjih situacijah. Tako je nastopil čas, da podobno poskrbite tudi za čustveno plat življenja.
KOZOROG
Ona: Izkoristili boste domišljijo in se prikupili neznancu, ki bo vstopil v vaše življenje. Kaj hitro si boste pridobili njegovo naklonjenost in le še korak bo do tega, da bo med vama izbruhnil ogenj ljubezni.
On: Raje malo počakajte, saj se vam ta hip sploh ne mudi. Še vedno se ne boste odločili, pa četudi je razlika več kot očitna. Dobro premislite in šele potem sprejmite odločitev, za katero menite, da je najboljša.
LEV
fö ■ VODNAR
Ona: Prijeten pogled neznanca vam ne bo šel iz misli, zato je najbolje, da mu to tudi poveste. Na začetku bo sicer precej presenečen, vendar pa se bo na koncu vse skupaj izšlo povsem po vaših pričakovanjih.
On: Uspelo vam bo realizirati pomemben poslovni načrt, kar vam bo v poslovnih krogih precej dvignilo ugled. Imelo pa bo tudi stranske učinke v ljubezni - prijetne seveda! Izkoristite priložnost, dokler je še tu!
DEVICA >*
Ona: Nikar ne obupujte, saj imate še obilo možnosti za uspeh. Premislite o svojih napakah, saj boste le tako uspeli najti pravo formulo za ponovno vrnitev tja, kjer ste že bili, a ste po svoji neumnosti izgubili.
On: Ponujena priložnost ne bo povsem naključna, saj se bo za njo skrival nekdo, ki vam želi le najboljše. Stopite mu nasproti, saj bo tako lažje tako zanj kot tudi za vas. In nikar se ne delajte tako nepoučene.
Ona: Pokazali boste, da niste kar tako. Zaradi tega boste deležni hvale. Vse skupaj se bo odrazilo tudi drugje, čeprav česa takšnega enostavno niste pričakovali. Prav zato se boste imenitno zabavali.
On: Je že res, daje lepo imeti denar, vendar je še lepše biti ljubljen. Nikar ne pozabljajte na dejstvo, da gre včasih ljubezen tudi skozi želodec. Za kaj takšnega pa je potreben v prvi vrsti predvsem denar!
Ona: V zadnjem času vse preveč zanemarjate stare prijatelje, zato bi bilo dobro, da bi se domenili za srečanje, ki bi učvrstilo omajane vezi. Partner bo sicer nekaj nergal, a se bo na koncu vendarle sprijaznil.
On: Na zabavi boste spoznali celo kopico novih obrazov, toda eden se vam bo še posebej vtisnil u spomin. Naslednje jutro bo telefon sicer zazvonil, vendar se boste v zadnjem trenutku premislili.
TO -
AM. IGRAL-KA (GEENA)
RITEM ČRNSKE GLASBE
8188881
ŠVIC.-FR. PISATELJ ANET
AM. OTOČJE V ALEUTIH
Nagradni razpis
1.	nagrada: dopoldanska smučarska vozovnica za smučišči Rogla - Krvavec
2.	nagrada: smučarska vozovnica za 2 osebi za smučišče Celjska koča
3.-5.	nagrada: vstopnici za 2 osebi za drsališče v Mestnem parku ali bazen Golovec ZPO Celje
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 5. februarja.
Danes objavljamo izid žrebanja križanke, ki je izšla 23. januarja.
Rešitev nagradne križanke iz št. 6
Vodoravno: PROGA, LE BON, EKART, SOMI, KRAVA, AD, ON, TOREK, ČM, SPLIT, RASKAVOST, PLINAR, SPARITEV, ROKAVIČKA, ITAKA, EH, MAVRAH, AR, RR, JAŠA, AED, RAVEN, IZZA, DANTE, ATO, GOBELIN, IVI, GAS, URA, OBIST, START, RT, JAKA, ACI, MOSTAR, POLH, ADO, APEL, OISE, OMET, NEČAK, SCENARIST, DAKA, PAM, ZANKA.
Geslo: Kraljici letošnje Zlate lisice.
Izid žrebanja
1. nagrado, darilni bon v vrednosti 20 evrov podjetja Kračun iz Loč in darilni bon v vrednosti 8 evrov Romana Brgleza s.p. z Vranskega, prejme Ivanka Lavrinc, Dobrna 3 b, 3204 Dobrna.
2.	nagrado, darilni bon v vrednosti 20 evrov podjetja Kračun iz Loč, prejme Tone Motoh, Jelce 24 a, 3263 Gorica pri Slivnici.
3.-5.	nagrado, vstopnici za 2 osebi za drsališče v Mestnem parku ali bazen Golovec ZPO Celje, prejmejo: Darinka Šale, Korpule 16 c, 3240 Šmarje pri Jelšah; Uroš Kle-pej, Marijina vas 15,3273 Jurklošter in Klara Kvas, Kmečka pot 3, 3000 Celje.
Vsi izžrebani nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti.
	1	2	3	4	5	
	6	7	8	9	10	
	11	12	13	14	15	
	16	17	18	19	20	
21	22	23	24	25	26	27
Ime in priimek: Naslov: _
RAVNINA
MAJHNA ŠPORTNA JADRNICA
GRŠKI BOG VOJNE
BRITANSKA IGRALKA KNIGHTLEY
MATERIJA, TVAR
ŠP. NOG. (SERGIO)
ZVEZNA NEMŠKA DEŽELA
BLODNJAK
GRŠK0-RIMSKI STARI VEK
IRIDIJ
ZVRST JAMAJŠKE GLASBE
IGRANA SREČO, ŽREBANJE ŠTEVILK
PEVEC NABER
GIB NOGE PRI HOJI
POMOČ: EREKTOR-erektorna mišica, PANACEJA-koren lečen, RAG-ritem črnske glasbe, REAGIN-imunoglobulin E, RINITIS-vnetje nosne sluznice
Št. 8 - 30. januar 2009 	
DARIO VARGA
ALKILNI RADIKAL
GRŠKI BOG VETROV
INDIJANSKI ČOLN
RAFAEL NADAL
KRAD-UIVEC
NEVARNA AFRIŠKA VIRUSNA MRZLICA
AMERIŠKI
FIZIK NEMŠKEGA
ALPSKI SMUČAR JERMAN
AVTOR: GREGA RIHTAR
I AMERIŠKI I SLIKAR IN GRAFIK (JOHN)
J NEKDANJA iTELOVADKA 1 COMANECI EDEN, PARADIŽ
PRISTANIŠČE V JUŽNI UKRAJINI
POČASNI STAVEK V BAROČNI
sum
PERJE
PRI REPI
RUSKI TENISAČ SAFIN
ČLOVEK BREZ IMENA
PESNIK GRUDEN
NAJVEČJI ALPSKA MORSKI SMUČARKA SESALEC DREV
IMUNOGLO- 3 BUUNE
NASPROTJE LAŽI
GLASBENI ZNAK ZATON METRIČNI POUDAREK
FRANCOSKI IZRAZ ZA OTOK
POTEG Z NOŽEM
PREDPLAČILO
NEKD. IME MESTA ASTANA VKAZAH-STANU
SODOBNIKI KELTOV
IGRALEC VOIGHT
GL MESTO AFGANISTANA
ITALIJANSKI NOGOMETAŠ (CHRISTIAN)
MIDORI ITO
VNETJE NOSNE SLUZNICE
JUHA ROBERTS
RIBIŠKA MREŽA
VELIKO VODNO PLOVILO
PRIPADNIK SKUPINE LJUDI, KI IMA MOč, VELJAVO ZARADI POLOŽAJA AU PREMOŽENJA
UŽIVALKA MAMIL
GL MESTO JORDANIJE
ODER NA FORUMU V ST. RIMU
OBTESANO DEBLO
ANTIČNO ZDRAVILO ZA VSE BOLEZNI, KOREN LEČEN
BRAZILSKI NOGOMETAŠ
DROBEN ŠPORTNI KORAK
EREK-TORNA MIŠICA
NEKDANJA ATLETINJA KRATO-CHVILOVA
NEKDANJI CIMOSOV AVTOMOBIL
MESTO V SEVERNI ŠPANIJI
NIKLIEV MINERAL
MATJAŽ TANKO
BILLY WILDER
INDONEZIJSKO OTOČJE JUGOZAHODNO OD NOVE GVINEJE
DANSKI OTOK V MALEM BELTU
IVO BAN
AM. IGRAL-KA(UV)
IZVIRNI KRAK REKE MENAM
POSTAVKA, TRDITEV
FRANCE AČKO
uumnn			GD
Zvone Petek in Uroš Vidmajer iz Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec
Kljub nesreči znova na smučeh
Na smučarski prireditvi SavinjSKI izziv na Golteh, je sodeloval tudi prvi mož gradbenega podjetja Pluton Zvone Petek. To je bilo glede na njegovo lansko nesrečo z motorjem, ko so mu morali amputirati nogo nad kolenom, presenečenje. Pokazal je posebno protezo, ki mu omogoča, da smuča.
»Danes sem že osmič ali de-vetič na smučeh v tej zimi. Poleg uživanja na snegu testira-
PLESKARSTVO FASADERSTVO
MUGLER
Kosovelova 16 3000 CELJE
„ GSM 041 651 056 \J er Tel 03 49« ozzz
mo in patentiramo to protezo, ki je unikatna. Koleno smo dobili iz Amerike in je namenjeno za različne športe. Ostalo pa so mi naredili mojstri v rehabilitacijskem centru Soča v Ljubljani po mojih navodilih, saj inženir, ki je sicer izjemno dober strokovnjak, še ni nikoli smučal. Lahko se pohvalim, da sem avtor teh idej in zamisli večinoma kar sam. Seveda pa sem kot učitelj smučanja lažje svetoval strokovnjakom in tako prišel do izdelka, kakršnega sem želel. Upam in želim, da s tovrstno protezo pomagam tudi drugim. Zase lahko rečem, da sem popolnoma samostojen, opravljam delo ter se ukvarjam s hobiji, kot sem se pred nesrečo, sicer morda v malo bolj okrnjeni obliki,« z nasmehom konča Zvone Petek.
DARKO NARAGLAV
Začasno delo
Med ogledom tekme v smučarskih skokih za ženske na Ljubnem smo v objektiv fotoaparata ujeli dva Ljubenca, ki ju, če ne drugega, veže začasno delo v Ljubljani. Predsednik uprave BTC Jože Mermal in poslanec Iztok Podkrižnik nikoli nista skrivala svojega porekla. Tudi zato domačini upajo, da bo poslanec Podkrižnik pri lobiranju za Ljubno vsaj toliko uspešen, kot je Mermal iz BTC-ja.
Št. 8 - 30. Januar 2009
Jubilejem ob
Le o čem razpravljajo nekdanji in sedanji ravnatelji šol, ko se tako srečajo? O novem sistemu financiranja srednjih šol na glavo dijaka ali so teme bolj sproščene? Gotovo so kakšno rekli tudi o jubilejih: Janko Poklič (levo) o 100-ietnici ekonomske šole, Igor Majerle (desno) o 60-letnici Gimnazije Celje-Center in nekdanji dolgoletni ravnatelj I. gimnazije v Celju Jože Zupančič (v sredini) o 200-letnici šole, katere vodstvo je prepustil nasledniku tik pred jubilejnim letom. Tovrstnih obletnic pa ne čakata več ravnatelja v pokoju Tomaž Štolfa in Franc Erjavec, saj je nekdanjo štorsko srednjo šolo ter šolo za strokovno in poklicno izobraževanje že pred časom »pogoltnil« Šolski center Celje.
Foto: GrupA
Marot v boljši kondiciji kot Tuš?
Enih recesija še ni toliko utrudila, da ne bi več imeli moči za svoje konjičke. Določenim je dala celo polet. Član uprave Al-posa in njihov finančni direktor Rado Marot je letos celo premagal najbolj znanega športnega navdušenca med podjetniki - samega Mirka Tuša.
Kraj, ki se bo zapisal v zgodovino, je Rudno Polje na Pokljuki. Datum - minula sobota, ko so se diplomati, politiki in gospodarstveniki udeležili 17. tradicionalnega smučarskega teka. Rado Marot, tudi aktivni član Regionalne gospodarske zbornice Celje, je na šest kilometrov dolgi progi prehitel 42 tekmovalci v različnih starostnih kategorijah ter s časom 13 minut in pol zasedel absolutno prvo mesto. Lanskoletnega zmagovalca Mirka Tuša je »stisnil« za celih 15 sekund.
RP
rob
VS0B0T0 31.1.2009
na Golteh
95.1 95.9 1003 90.6 MHz