PRIMORSKI DNEVNIK Wtnuia platana v gocovim 9ET 11«* šbb postale I gruppo “ l^iClla. OD IIP Leto XVUI. • St. 77 (5161) TRST, sobota 31. marca 1962 Po vojaškem udaru in deportaciji Frondizija Danes seja ministrskega sveta lose Maria Guido je včeraj prisegel Zu"mT ^'^l^imn^nfennci lot predsednik argentinske republike 0 stan,u r -- Dejansko pa bo le slamnata figura vojske - Betancourt poziva latinskoameriške države, naj ne priznajo novega režima - Več argentinskih poslanikov odstopilo Komentar kubanskega lista - Frondizijeva poslanica argentinskemu ljudstvu BUENOS AIRES, 30. — Danes zjutraj so uradno javi-I, da oborožene sile sprejemajo predsednika senata kiida za začasnega predsednika republike. Vojaški vo-Utelji so privolili v njegovo imenovanje, potem ko je *ose Maria Guido podpisal sporazum, ki vsebuje med drugim obveznost, da se postavi izven zakona peroni-tam in da se prepreči sleherna politična dejavnost Petanovim pristašem. Vrhovni poveljnik argentinske vojske general Raul Roggi je danes pozval vse ta jaške enote, naj se vrne-lo v vojašnice. Guido je danes opoldne prilegel v predsedniški palači. Rrvič je prisegel že včeraj Pred vrhovnim sodiščem. Guido ki je bil predsednik sedata, ie bil dolgoletni prijatelj Frondizija. Včeraj pa je 'Poročil, da izstopa iz Frondizijeve stranke. Njegova taandatna doba bo krat.ea. Razpisati bi moral volitve v J dneh, čeprav bodo volitve lahko nekaj mesecev pozneje, fose Maria Guido je advokat Fanfani o odnosih z Jugoslavijo - Prihodnji torek bodo poslanci razpravljali o cenzuri - Zborovanje CG1L o nalogah in stališču sindikata do nacionalizacije električne industrije - 3. konferenca komunističnih žena kracije, ki Izključuje ljudske sektorje«. »Ta dogodek je konec dolgega procesa nenehne borbe med zakonitostjo in despotizmom, med socialnim mirom in zmedo, med gospodarskim razvojem in kolonializmom«. Frondizi pravi zatem, da 23. februarja 1958, ko je bil izvoljen, ni to pomenilo zmago neke stranke ali nekega človeka, temveč uveljavitev volje, da narod krene po poti svobode in blaginje. Slo je za mirno toda globoko revolucijo. • Sektorji, ki so povezani s kolonializmom, so se mobili- ta ima 51 let. Od leta 1958 zirali, da bi branili ožje inte-Predstavlja svojo pokrajino rese in so se uprli izročitvi Rio Negro v senatu. Predsed- oblasti«. Frondizi dodaja, da Pik senata je postal novem- je tedaj doživel ponižanje, bra istega leta in kot tak ie ker je moral sprejeti oblast Pa podlagi ustave naslednik v pogojni obliki, da prepreči Predsednika republike, če o- diktaturo ali državljansko stane to mesto prazno. vojno, ter v upanju, da bo Medtem se govori o načrtih mogel položiti temelje za pri-sa spremembe v višjih voja- Hodnjo blaginjo v zakonitosti, sitih poveljstvih. Govori se, Dalje pravi, da je z name-da sta bila tajnik za vojsko norn, da bi uspešno nastopal in njegov najožji sodelavec Proti politiki reakcionarnih Pozvana, naj odstopita, prav krogov, svetoval ustanovitev tako kakor več generalov, široke ljudske fronte. Toda Razširile so se govorice, da so njegove ideje m sprejela niti bili štirje generali ki so ime- njegova lastna stranka. Po vo. li važna mesta ntfd predsed- litvah in z zmago peromzma stvom Frondizija, aretiram v raznih pokrajinah je prišlo danes zjutraj. do Paradoksa, da so tisti, ki „ , . so zahtevali intervencijo vla- Sporazum, ki Sa -ie . , de, prvi obtožili predsednika, Predsednik sklenil z vojsko, |)a razbjl zakonitost. «Tl določa, da bo ,preds sektorji, pravi Frondizi, so držal na Oblasti VOjaske 8U'| „„,1 rmHnisnm vernerje v tev, naj se razpusti Splošna zveza dela in so zahtevali eventualno še druge bolj dra. stične ukrepe«. On pa je te zahteve zavrnil. Venezuelski predsednik Betancourt je izjavil, da Venezuela ne bo priznala nove argentinske vlade. Dodal je, da bodo odpoklicali iz Buenos Airesa venezuelsko diplomatsko predstavništvo, ker je vojska odstavila Frondizija. Poslal je tudi brzojavke Ken-nedyju in voditeljem 14 latin-sko-ameriških držav, v katerih jih poziva, naj ne priznajo nove vlade. Poluradni kubanski list »La Tarde« piše, da je odstranitev predsednika Frondizija »koristna za revolucionarni proces v Latinski Ameriki«. V podkrepitev svoje teze našteva naslednje: »Predvsem so dogodki v Argentini razkrin-Cr karo: Pet pokrajin, kjer so I kali hinavščino tako imenova-bilc razveljavljene volitve za- nih ustavnih režimov, ki so ladi zmage peronistov prijateljski ZDA. Razen tega ril, so dogodki pokazali, da prebili imenovani kinitev diplomatskih odnosov (Od našega dopisnika) RIM, 30. — Jutri bo seja ministrskega sveta, na kateri bo zunanji minister Segni poročal o mednarodnem položaju v zvezi z raznimi perečimi vprašanji, zlasti pa v zvezi z razorožitveno konferenco v Ženevi; minister za državni proračun La Malfa bo obrazložil poročilo o gospodarskem stanju dežele, ki ga bo kasneje preči-tal v parlamentu kot uvod v proračunsko debato. La Malfa je v preteklih Jneh ~bveznega p7kojninskega zava- Argentinska vojska na pohodu v središče Buenos Airesa, kjer je predsedniška palača, tik pred odstavitvijo Frondizija Faresova poslanica Alžircem ob prevzemu funkcije v Alžiru Letaki FLN s pozivom Francozom na sodelovanje - Novi atentati fašistov v Alžiriji in Franciji - De Gaulle bo govoril 6. aprila po televiziji ALŽIR, 30. — Alžirska začasna izvršilna oblast je sedaj dokončno ustoličena v upravni prestolnici «Ro-cher Noir*. Danes je namreč prišlo v upravno prestolnico še zadnjih pet članov te oblasti. Izvršilnemu svetu predse- duje Abderahman Fares, podpredsednik pa je Roger Roth. V svetu je razen tega drugih deset čianov. Fares je govoril nocoj po radiu in televiziji alžirskemu ljudstvu. Pozval ga je, naj gore in da pozivajo vojake, naj dezertirajo: »Prava bitka se začenja sedaj«. Po končanem govoru, ki je trajal 20 minut, so se slišale v središču Alžira številne eksplozije. Na podlagi evianskega sporazuma je naloga izvršilnega sveta' skrbeti za javni red, za ‘kmetijske zadeve ter za u- ostane hladnokrvno, zato da onemogoči spletke, katerih namen je sabotirati mir. Fran- pravne in socialne zadeve v coze je Fares imenoval »dra- prehodni dobi, ki bo trajala ee sonatriote*. in je pouda- l do referenduma o samoodloc- v katerih ..- ........ . takoj po zmagi peromstov pri s Kubo ni prinesla nobene volitvah 18. marca. Tako ne rešitve: Peru, Kolumbija, Ve- bodo mogli izvoljeni peroni- nezuela in Argentina ne mo- stični guvernerji prevzeti ob- rejo prikriti nepriljubljenosti lasti. svojih vlad med ljudstvom. Novi predsednik je baje Dalje se integracija _ ljudskih sprejel tudi več drugih pogo- množic sedaj pospešuje. Ar- jev. Med temi so: reforma gentinsko ljudstvo danes jas- volilnega zakona in reforma no Y?d*:. d® ,s.e .samo zakona o sindikatih. združitvijo lahko upiralo vo- Po sestanku z vojaškimi | jakom«. ge sopatriote«, in je pouda-da se razvoj dogodkov v Alžiriji ne da zaustaviti. Izvršilna oblast je odločena uresničiti mir tudi v srcu in duši vseh z bratsko spravo med vsemi Alžirci. Faresov govor je motila tajna oddaja OAS, toda kljub temu se je v televizijskih a-paratih videla jasna Faresova slika. Napovedovalec oasovske oddaje je med drugim izjavil, da so oddelki OAS odšli v V pristojnost visokega komisarja Foucheta, ki ima svoj sedež tudi v »Rocher Noir«, pa spadajo diplomatske zadeve, gospodarske zadeve, o-bramba, zaklad, telekomunikacije in šolstvo. Upravna prestolnica je 40 kilometrov vzbodno od Alžira. To je neke vrste, utrjena postojanka, ki jo obdaja bodeča žica s stolpi, na katerih stražijo vojaki. prediskutiral to poročilo s predsednikom vlade Fanfa-nijem, ki je imel tudi razgovore z raznimi ministri, ki bodo predložili razne u-krepe v okviru uresničenja vladnega programa. Naknadno se je izvedelo, da je Fanfanj jia včerajšnjem obisku na združenju tujih dopisnikov omenil tudi odnose med Italijo in Jugoslavijo in dejal, da se ti odnosi vedno bolj normalizirajo in razvijajo ir. da so danes zelo dobri; zlasti je razvito gospodarsko sodelovanje; naloga tudi sedanje vlade je, da te odnose še nadalje razvija. Fanfani je bil danes pri Gronchiju, nato je sprejel zunanjega ministra Segnija, n kosilu pa bil z voditeljem PSDI Saragatom. Na Mnteci-toriju so opazili razgovor med Saragatom, Realejem, Nerini-jem in De Martinom. Politični tajnik Moro je danes sprejel predsednika organizacije demokristjanskih kmetov Bo-nomija in podpredsednika ist organizacije poslanca 1 ruzzija, ker so na zborovanju te organizacije padle ostre kritike na Fanfanijevo vlado, češ da skrbi premalo za korist, kmetov. (Razpoloženje te organizacije je namreč precej važno, za vlado. ker Bonomi razpolaga v parlamentu z okrog SO poslanci.) V poslanski zbornici so bila danes na dnevnem redu razna vprašanja. Med temi je zlasti važno vprašanje, ki sta ga komunistična poslanca Natoli in Caprara zastavila Fanfamju; namreč; ali mu je znano, da so upraVhi sveti nekaterih e-lektričnih družb povečali glav. nico svojih družb z izdajo brezplačnih delnic in razdelili precejšnje dividende, in ali ne smatra, da gre pri tem za manever teh družb, da bi otezko-čili ali vsekakor podražili na-„ , .. meravano nacionalizacijo tega Fares je ob svojem priho- ™ekr“ . al, vlada n€ smatra du izjavil: »Rocher Noir J« za potrebno izdati ustrezna na-v redu. To je kraj, kjer se “ P medministrskemu odbo. lahko razmišlja. Vendar pa I vuu ............... — •' rovanja za vse gospodinje. Kar zadeva razporoko je dejala, da je treba sondirati javno mnenje in podčrtala ,da razporoko priznava tudi zakonodaja »katoliških dežel« kakor so Zahodna Nemčija, Francija in Avstrija. Jotti je zaključila, da je «srečanje med katoličani in komunisti, med krščansko in socialistične družbo, zgodovin, sko vprašanje našega časa«. so danes izvolili tudi na pokrajini v Milanu. Predsednik pokrajinskega odbora je ponovno demokristjan odv. Casa. ti; KD ima šest odbornikov, PSDI in PSI pa po enega. Največ glasov je dobil socialisti^ ni odbornik odv. Gualtierotti (37), ker je zanj glasovalo tudi osem svetovalcev KPI. A. P. Kennedyjevo pismo Marnu DŽAKARTA, 30. — Ameriški poslanik v Indoneziji Ho-ward Jones je izročil danes predsedniku Sukarnu Kenne-dyjevo pismo v zvezi s sporom zaradi Zahodne Nove Gvineje. Pozneje je Sukamo poklical k sebi zunanjega ministra Subandria. Po razgovoru je Subandrio izjavil, da so «ZDA pokazale veliko zanimanje za nadaljevanje razgovorov :n za mirno rešitev spora med Nizozemsko in Indonezijo«. Vendar pa je Subandrio dodal, da bi bilo težko spet poslati Malika v Wa-shington, naj nadaljuje tajna pogajanja, če ne pride do novega razvoja. Dodal je: »Malik je bil pooblaščen, da najde formulo, ki bi bila sprejemljiva za obe strani, toda do sedaj niso Nizozemci pokazali nobene pripravljenosti, da bi diskutirali indonezijsko formulo ali pa da bi pokazali, da so pripravljeni sprejeti načelo prenosa uprave Zahodnega Iriana na Indonezijo.« Upravni odbor levega centra ...........................■■■■■n........»mi.mi.... V Včeraj v Ženevi razprava o prvem členu načrta SZ Ereen svari pred obnovitvijo jedrskih poskusov v ZDA ŽENEVA, 30. — Današnja seja razorožitvene konference se je končala po dolgi razpravi, ki je trajala tri ure in pol. Predsedoval je sovjetski delegat Zorin. Govorili so predstavniki ZDA, SZ, Italije, Poljske, Brazilije, ZAR, Romunije, Velike Britanije, Bolgarije in Indije. Prihodnja seja bo v ponedeljek. Sovjetski delegat Zorin je predlagal, naj nistrstva Fanelli je odgovoril, ! da omenjeno povečanje glav Alžirija«. Iz Tunisa poročajo, da so [ “~ce~ni'podrejeno predhodni o. voditelji je imel Guido v predsedniški palači tiskovno konferenco in je izjavil, da v nasprotju z govoricami, ni utegnil oditi na otok Martin Garcia, da bi se sestal s Fron-dizijerri. Na vprašanje: »Ali ste pripravljeni izpustiti na svobodo Frondizija J», je odgovoril: »Ta zadeva bo rešena, toda ne sedaj«. Guido je sporočil, da so ministri ustno javili svoj odstop, toda on jih je pozval, naj ostanejo na svojem mestu, dokler ne imenuje nove viadt- Dalje je Guiao izjavil, da je prevzel predsedstvo na podlagi prostovoljne odločitve in da namerava sklicati izredno zasedanje kongresa. Povedal je tudi, da je izstopil iz Frondizijeve starnke, ki je državljanska zveza nepomirljivih radikalov. Splošna zveza dela pa je Kunc o ženevski konferenci Preiti je treba k stvarnim naporom da se dosežejo konkretni rezultati Jugoslovanska vlada se strinja s Fanfanijevo oceno jugoslovansko-italijanskih odnosov, ki jih je treba razvijati posebno na področju gospodarskega sodelovanja (Od našega, dopisnika) BEOGRAD, 30. — V izjavi, ki jo je zastopnik državnega favila^izjavo.^v”kateri poudar. I tajništva za zur-=~ "~— ia da v deželi ne more biti Drago Kunc dal zunanje zadeve na današnji po dolgem posvetovanju ob ja\ rmtranjegaUCmTru,“če "se" vseni I tiskovni konferenci v zvezi s državljanom ne zajamčijo m- potekom razgovorov na zenev-dividualne svoboščine ter svo- ski konferenci o razorožitvi, boda besede tiska in zdru- se ugotavlja, da je nujno po- f.“ Fronduija Odstopili so resiiltate, ki Jih je mogoče Vl.nnik: » 7DA pri Združe- doseči samo z opustitvijo eks-P°k L.t, v Bolmii Kana- tremnih stališč in z medse- d!h Franciji' In Meliki’ Brita- bojnim popuščanjem. V tem di, rranciji in okviru je zelo pereče vpra- nlFrondizi pa ie poslal posla- šanje sporazuma o preneha-1 rondizi pa j P kg in n:u jedrskih poizkusov in u- nico clano . J po- vedba moratorija z obveznost- argentinskemu ljudstvu s Po j da ^ ^ TZZn nresoTa sedanje dogod- prekršile. Kunc je dodal, da stveno presoja sedanje s | n„dn pozitivni napori iz ’ na ženi 1 uspešni i velike mobiliziranega ljudstva | pridružijo tem naporom stveno Pre» J J . ze bod0 pozitivni napori izvem "6 fphruarja 1957 J izjavil, da blokovskih držav na ženevski * J „amJ0 v Argentini tem- konferenci lahko uspesni, sa-v vs^Ameri^bUe bit- mo če. se tudi velike sile o mobiliziranega ljudstva I pridružijo tem 9. se. ne v k a roti zatiranju in privilegi- Na vprašanje kako ocenju- a*s«fi "r i- rodijo na podlagi ožje demo- goslavija soglasa s Fanfani jevim mnenjem o teh odnosih, in je dodal: »Sodimo, da je te odpise potrebno negovati in jih še nadalje razvijati posebno na področju gospodarskega sodelovanja«. V zvezi z najnovejšim napadom člana Združene vzhodnonemške stranke dela Petra Florina v teoretičnem članku stranke »Einheit« na Jugoslavijo, je Kunc izjavil, da v tem članku, kar se tiče Jugoslavije, je vsega dovolj, samo ne resnice in dobronamernosti. »Bilo bi bolj koristno, je dejal Kunc, če bi se avtor članka in njegovi somišljeniki v interesu Demokratične republike Nemčije in jugoslovansko - vzhodnonemških odnosov bolj ukvarjali z lastnimi problemi in nam prepustili skrb o jugoslovanski politiki«. Kunc ni hotel komentirati dogodkov v Argentini in Siriji rekoč, da je to notranja zadeva teh držav, dejal pa je, da so načela v sporočilu vojaškega poveljstva Sirije o zunanjepolitični usmeritvi Sirije pozitivna. , Kunc je v odgovoru na za- devno vprašanje dejal, da se je član zveznega izvršnega sveta Avdo Humo na poti iz Afrike v domovino privatno zadržal v Rimu, kjer se je razgovarjal s predsednikom ENI inž. Matteijem in z drugimi osebnostmi. Rekel pa je, da trenutno ne more o tem ničesar povedati. Na vest albanskega lista »Ze-ri Populit«, da bo Albanija podpisala nov trgovinski sporazum z Jugoslavijo, je Kunc izjavil, da se ne vodijo niti priprave za nova trgovinska pogajanja z Albanijo. Na vprašanje, kaj je bila vsebina nedavnega razgovora predsednika Tita s sovjetskim veleposlanikom v Beogradu Jepiševom, je Kunc, kot se je pričakovalo, odvrnil, da sta se razgovarjala o vprašanjih obojestranskega interesa. Pošiljanje novih holandskih čet na Zahodni Irian po mnenju Kunca samo ovira miroljubno rešitev spornega vprašanja med Indonezijo in Holandijo glede Zahodnega Iria-na. B. B. številni člani alžirske vlade dobritviK«iade, ki je potrebna prišli danes popoldne ,iz Ma- primeru nebrezplačnega ;?v„T;s srttssas » izjavil: »Enotnost arabskega ■ .£ družbah, katerih glavni- Magreba je naša stalna skrb. resega 500 milijonov. Nad To pa ne pomeni izolacijo, od6gov0rom je Natoli iz- temvec bo odprla^pot k s°de- I sVQje začUdenje in opo- lovanju tako med Alzirci in zoril ylado naj ne podcenjuje Francijo, kakor tudi med d in manevrov tega go- rsas. fdrtfaess ««-»• bo mogoče šele po likvidaciji Poslanska zbornica se bo po-morilcev«. novno sestala prihodnji torek, V Alžiru je alžirska osvobo- ko bo na vrsti razprava o cen-dilna fronta danes prvikrat zuri films:ke PY9‘ZV° 1 raztrosila letake, ki pozivajo gledaliških del. Kot le Francoze, naj sodelujejo pri so se vlaone stroa"^« graditvi nove Alžirije. Letaki mele da spr^ne"ji poudarjajo, da bo alžirsko konski osnutek o cenzuri, ki ljudstvo spoštovalo jamstva, ga je ze odobril senat, in s - kakor je spoštovalo-sporazum cer tako da bodo o ustavitvi sovražno.sti. OAlS' ločili gledališka m operna _d pa je na ustoličenje izvršilne- la; filmsko proizvodnjo, .g ia -ga sveta reagirala z novo beno komedijo in drV'*® d stavko Francozov v Philippe- tejske prireditve pa bodo pod-villu, ker je tamkajšnji župan vrgli predhodni cenzuri le Roger Roth sprejel podpred- kolikor se tu' P01®V*1® P1b sedstvo v izvršilnem svatu. I po zaščiti javne morale, ki ] Preteklo noč je OAS poVzro- nalaga ust?v®jpv?fP.r*dikdruk čila eksplozijo 22 plastičnih osnutku predyideyajo tudi dru-nabojev, pri čemer so bili ubi-1 gačen sestav komisij, v katerih ti štirje Alžirci, ranjenih pa j bosta po dva sodnika v poko-je bilo 18 Davi je skupina ju, po en docent prava, en pe-fašistov streljala na alžirske dagog profesor pedagogije, en pešce in delavce. Ubili so tri režiser, en producent in en Alžirce, šest pa jih ranili. V kritik; prepoved^ obiskovanja Boni so fašisti izvršili več določenih filmskih predstav bo ropov in prav jako tudi v Al- obsegla mladino izpod 14. leta žiru. Do polnoči so fašisti iz- starosti in izpod 18. leta sta-vršili v Alžiru 14 atentatov, rosti. pri čemer je bilo ubitih 12 V senatu so začeli razpravo ljudi, 9 pa ranjenih. I o posebnem zakonu za pomoč Fašisti ne mirujejo niti v Kalabriji, ki jo bodo nadalje-Franciji. Sinoči je eksplodi- vali prihodnji torek, rala bomba v Bastii na Kor- Na pobudo CGIL in federa-ziki in ranila dve osebi. Da- cije nameščencev v električni nes pa je eksplodirala bom-1 industriji se bo vršilo 7. in 8. ba v pisarni nekega advoka-1 apr;ia v Rimu zborovanje, na ta v Marseillu in ranila nje- katerem bodo razPravljali ~ v skladu z dnevnim redom, ki ga je sprejel ožji odbor, začnejo proučevati določbe v sovjetskem razorožitvenem načrtu, ki sledijo uvodu. Razprava o uvodu je bila namreč odložena na sredo Zorin je naštel člene v sovjetskem načrtu pogodbe, v izjavi o temeljnih načelih o razorožitvi, ki jih je sprejela skupščina OZN, in podobne določbe v ameriškem razorožitvenem načrtu. To primerjanje kaže po mnenju Zorina, rla se temeljna načela v sovjetskem načrtu v veliki meri ujemajo z načeli v splošni iziavi iin v ameriškem načrtu-Pripomnil je, da obstaja v vsakem primeru načelen sporazum, kar se tiče obsega razorožili venih ukrepov in metod za niihovo izvajanje. Takoj zatem je nastopilo devet govornikov, ki so obrazložili svojo tezo v prid Zo-rinovega predloga ali pa proti njemu. Ameriški delegat Dean Rusk je izjavil, da se prvi člen sovjetske pogodbe ne ujema, kar se tiče najvažnejših točk, z načeli izjave, ki jo je odobrila skupščina OZN, in s predlogi ameriške vlade. Dodal je, da ni moč takoj proučiti neko določeno vprašanje, ker se konferenca še ne strinja z bistvenimi vprašanji. Predlagal je, naj bi na konferenci obravnavali predvsem sporna vprašanja glede pogodbe o razorožitvi. načrt sicer vsebuje nekatere skupne točke z ameriškimi, toda bistvo se razlikuje od načrta ZDA glede nekaterih temeljnih vprašani. Brazilski predstavnik je izjavil, da je bistvena raziiKa, kar se tiče delovne metode. Dejal je, da ni mogoče konstruktivno nadaljevati dela, če ni sporazuma glede tega. Predlagal je. naj se oba predsednika Konference posvetujeta glede tega in skusata najti sporazum. u ------ t?itov z običajnimi plastičnimi Italijanski delegat Cavallet-1 naboji ne samo v Alžiriji tem-je v celoti podprl ameri- več tudi na Korziki in v Mar-ško tezo Prav tako je to tezo seillu. Da pa bo OAS dokonč-podprl britanski delegat God- no premagana, dokazuje tudi oer. Izjavil je, da sovjetski začetek dela začasne izvršilne t\ 1 i*w n* ••• Posebno sodisce v Sinji v zvezi z vojaškim udarom govega 17-letnega sina, ki je stališču in nalogah sindikata pozneje umrl v bolnišnici. v Zvezi z nacionalizacijo elek-Na drugi strani .pa je po- trične industrije. Zborovanje licija aretirala danes v Pa- bo otvorii tajnik konfederaci-rizu sina pariškega sodnika je Lama, zaključni govor v ne. Gonzoleina. Pri njem so na- deljo pa bo imel drugi gene-šli kovl Danes bi se morda zdelo smeš-•nih * >, če bi politični opazovalec d os* i preročanstvo nemškega vo-imajet ika, prepričanega, da je sto-S te1,1 il po napačni poti, hotel u sp o' [eti za moto svojega komen-lolttu* kja o sedanjih najaktualnejše ki h političnih aspektih sodelo-n dali >nja držav v vprašanjih ve-xn tl lija. Toda on je to vendarle sprto" pril, ker je neposredno pred je m? **tnim uničenjem jasno spoti ztid‘ l"al. kako so bili on in z njim ie Ki bilijoni samo orodje in žrtve Materializirane ideje uniče- NOCOJ KONCERT V AVDITORIJI v It* več j* bo Scalt la ji eneml opri' ne ral' •tehall ’rtzna■ ■ bila rjo i" titana* zaradi sama m ob' jo J* tsj akega onhio lačati ,r je na ere t’ loriji i ne-pa :orist ilijo-i ve-Ham-•a je 110 neki o je ilije, La-pro-laia, De tudi do-šel lija, mi-tjev Ne-< iz- die 3710 el u za-:ro-rva ■ju-Ica im eo-e m as-ie-ione \er Fi- ' da >o-je se je o-z-a-h-V te ie a tja In zaradi tega je ne ako kotel tiste, ki bodo ostali za tjim, opozoriti, naj ne pono *e usodne napake, a pri tem k mu je vesolje zdelo v tisti Moči kot nekakšen simbol bodočih drugačnih, boljših od-Mosov med lj ldmi. Znanost se, danes, kot mor-4tr nobeno drugo področje človeške dejavnosti, najtesneje tpvezuje prav z vprašanjem Vesolja. Gagarin, Titov, She-Paid, Glcnn so hkrati simboli zmagoslavja človekovega 4uha, ne glede na njihovo nacionalno ali ka o drugo pri-Badno-t, pa tudi politični pojili ozir una pojmi za neko določeno politično situacijo. .Ono tryo človeka ohrabruje, dru-So pa nikakor ne. Vsled tega Ikhko Kennedyjevcmu pismu Hruščevu in odgovoru le-tega Stneriškemu predsedniku prisodimo oba omenjena pometla. Ameriški predsednik je Predložil. sovjetskemu pre-ttlieru, da bi združili napore Za miroljubno osvajanje vesolja. V petih toč'-ah pisma je rečeno, da obstajajo možnosti, da bi Rusi in Američani skupno delali na področju Proučevanja vesoljske meteorologije, in sicer tako, da bi z združenimi močmi izgradili sistem ometn-h satelitov, s pomočjo katerih bi se ustvaril: za to znanost opfmalni pogoji njenega napredka. Drugič: da bi izgradili postaje, ki bi enako koristile tako sovjetskim kot ameriškim satelitom in vesoljskim ladjam. Tretjič: da bi postavili mreže satelitov za potrebe radia in televizije. Četrtič: da bi proučevali vprašanja zemeljskega magnetizma, oziroma magnetskih polj. In, petič; da bi sodelovali na področju vesoljske medicine, ki bo jutri, ko se bo potovalo na sosedna vesoljska telesa, izrednega pomena. V svojem odgovoru se je Hruščev docela strinjal s temi principi ameriškega predsednika. Omenjenim šestim točkam je pristavil samo še seznam pravnih norm, ki so za vesolje doslej manjkale. In tako se prav zdaj začenjajo v New Yorku. pogajanja, oziroma razgovori med SZ in ZJ>A o tehničnih aspektih tega vprašanja, ki ima hkrati tudi eminentno politično obeležje. Nekateri so pri tem mnenja, da bi to znalo doprinesti k zmanjšanju doslejšnje bojazni in sumničenja, . razjasniti politično atmosfero ter ustvariti potrebno medsebojno zaupanje. Drugi, manj optimistično razpoloženi, pa so skeptični, češ da prihaja do tega prav v trenutku zelo o-strih nasprotovanj na razoro-žitveni konferenci v 2enevi. Zakaj, pristavljajo le-ti, kakor bi vesolje po eni strani moglo biti element zbližanja, tako je lahko po drugi — in temu ni moč oporekati — tudi prostorni element, ki skozenj morejo leteti rakete z atomskimi konicami. Ta druga, temnejša stran medalje bo razumljivejša, čim bodo postali znani načrti vrhovnih štabov, ki se ukvarjajo z vprašanjem vojno-stv,-deškega pomena vesolja in u-streznega vesoljskega orožja. Hruščev je pred kratkim sporočil, da imajo raketo, tako imenovano globalno raketo ki se z njo lahko ZDA uničijo ne samo preko Severnega tečaja, ampak s katerekoli strani, In to ne da bj bila m go-ča kakršnakoli obramka proti njej, «Vi jo čakate pri vratih.)) pravi Hruščev, »ona ' pa vam pride'skozi o' no,s Po drugi strani se govori o ameriškem načrtu, da bi do 1. 1970 spremenili Mesec v svoje vojaško oporiš.e V pogojih politične napetosti in stalnih zn strovanj mednarodnih od:u ov, posebno med obema najve.jima drža vama, je pozdraviti vsako idejo in realno možna t, da se takšno stan.e vsaj postopno odpravi, kakor tudi, da se -obenem najdejo vsa. tiste najnujnejše sli.ne točke, na o-snovi katerih bi se mogel za četi doiooen, čeprav dolgOtra jen proces zbliževan a in sodelovanja na vreli, pa tudi na vesoljskem področju. Tu še najbolj, ker bi prav v vesolju blaznost utegnila roditi naj strašnejše, za današnji naš ra-,zum dobesedno nepojmljive pcsled:re. Sopranistka KSENIJA VID ALI Dirigent DEMETRIJ ZEBRE KULTURNO ŽIVLJENJE ITAL. MANJŠINE V ISTRI Zelo bogat italijanskih program krožkov Po slikarski razstavi je na vrsti cel niz prireditev (Od našega dopisnika) REKA, konec marca. — Na zadnji seji tajništva Italijanske unije za Istro in Reko je bil sprejet program za umet-niško-kulturno dejavnost v letošnjem letu. Po slikarski razstavi, ki je bila organizirana v januarju in namenjena tako poklicnim umetnikom kot tudi umetnikom — diletantom, pripradnikom italijanske etnične skupnosti, je na programu organiziranje pregleda dejavnosti diletantskih odrov posameznih krožkov. Ta pregled ali bolje tekmovanje se bo vršilo v Bujah 7. in 8. ter 14. in 15. aprila. Organizacijo te kulturne manifestacije je prevzel italijanski kulturni krožek nFran-cesco Papo» iz Buj. Ta bo poskrbel tudi za organiziranje nekaj stranskih razstav v zvezi z dramsko dejavnostjo krožkov, nadalje razstavo o založbi «Edit», ki bo organizirana ob desetletnici obstoja in dejavnosti te založniške hiše italijanske etnične skupnosti. Končno bo organizirana stranska razstava o kultur- tožbe sEDlTs, je poudarilo liimili....tuni........................................................'U'"".....""".........1,1111 V SOVJETSKI ZVEZI IMAJO 55 NACIONALNIH PARKOV Vtem ko prirodo oklepa leden oklep se po reki sPre^aiai° iate jahodov Prvi nacionalni parki ustanovljeni že koj po revoluciji - Površina vseh znaša okoli 10 milijonov ha - Zlo, ki so ga nacisti napravili ukrajinskemu parku da je založba v letu 1961 uvozila iz Italije toliko knjig kot še nikoli prej. Nabavljenih je bilo v celoti 4812 knjig s področja tehnike, slovstva, mladinskega slovstva, pa tudi politične vsebine. Po predvidevanjih pa se bo to že i tak veliko število v prihodnjem letu podvojilo. Na koncu je tajništvo razpravljalo tudi o novem Statutu Unije, ki je bil v grobih obrisih že sprejet, ki pa mora priti še v diskusijo širšega odbora Unije, da bi ga odobril. Širši odbor Unije bo sklican zelo verjetno v Di-njanu v času že omenjene manifestacije italijanskih kulturnih krožkov. V. Z. Iz umetnostnih galerij voj v civiliziranih državah popači prirodne lepote, hkrati pa ubije ali vsaj zamori določene prirodne značilnosti, ki so izrednega turističnega ali tudi znanstvenega pomena. Da bi se to preprečilo, so v nekaterih državah že pred desetletji začeli ustanavljati tako imenovane prirodne v.u-*e'č; nacionalne parke 'lli rezervate, Znano je n. pr so v ZDA utanovili n. pr. rezervate celo za Indijance, kajti njih število se je naglo krčilo. Vse bolj gosti pa so pri-rodni par i ali muzeji, v katerih je prepovedan lov, prepovedana sečrvja drv, celo trganje cvetja. Največ podobnih parkov imajo v Sovjetski zvezi, kajti že leta 1821., to se pravi, komaj po dokončani rcvoldciji, so na ustreznih obla tvenih mestih sklenili, da ;e treba določene predele zaščititi. Tedaj so organizirali najprej dva velika nacionalna par a, ki sta sicer obstajala že prej, bila pa hudo za-nenarjena. Bila sta to Astrahanski park v delti Volge in nacionalni park ob llmen-skem jezeru. Od tedaj sc je število na- jih štejejo danes že 55 in zavzema njih obseg okoli 10; milijonov hektarov površine. V načrtu pa je nadaljnjih sedem nacionalnih parkov, ki jih predvideva sedanji gospodarski načrt. Seveda gre za nacionalne parke, ki niso organizirani na slepo. Nacionalni pank Se da da organizirati in ustatfcviti le tam, kjer so krajevne, razmere primerne zaradi favne ali flore ali zaradi kake druge prirodne značilnosti. Na kratko bomo prikazali nekaj značilnosti posameznih sovjetskih nacionalnih parkov, ki so vredni, da jih omenimo. Astrahanski nacionalni park zavzema površino 23.000 ha in je namenjen rastlinstvu in živalstvu, vendar pa prvenstveno vodnemu rastlinstvu in živalstvu kot n. pr. vidram, pelikanom, ,n drugim vodnim živalim oziroma rastlinam. Nacionalni park na Kavkazu je večji. Obsega 340000 ha površine in se razteza od letoviškega kraja Soči do Kras-naje. Polovico tega prostranstva prekrivajo gozdovi s posebnimi vrstami redkega drevja, kot n. pr. tudi štiri tisoč ........................... ~žmavhiški m/fflr~1 Kaj moramo vedeti o božjasti da bi se do bolnikov znali prav ravnati „„„„„„„„„...........-........................ pa so tu jeleni, gamsi, divje koze, jazbeci ter neke vrste planinski puran. Se obsežnejši je Altajski na-1 cionalni park med jezerom Telepk in med mejo Mongolije. Gre za tipično tajgo,. Pol parka prekrivajo macesnovi gozdovi, in .cedre. Značilna pa so tudi razna druga rastlinstva! kv s& tipični za tajgo. Najobsežnejši nacionalni I park v Sovjetski zvezi pa je park Sikote-Aline. Ta se razteza na površini enega milijo-700 tisbč hektarov ob O-1 hotskem morju. Tu je strnjena tlora in favna treh zemljepisnih področij, ki se med __ seboj zelo ločijo. Gre za floro križem pobijali antilope, se in favno Vzhodne Sibirije, verne jelene, in se razne dru-Špodnjega Amurja in Man- ge živali, ki so značilne za džurije. Tu je doma slavna ca- pas, ki povezuje Evropo z A dra-velikan, ki zraste tudi do *ijo. Se bolj tragično za zna-šest metrov visoko. Tu so nost je bilo dejstvo, da so hrastovi gozdovi in gozdovi Nemci pobili celo vrsto kn-brez. Tud, favna je tod zelo žancev, ki so jih s0VJetsk,J’ pestra. Najbolj značilni pa so logi tu vzgojili in vzredili, mandžurski in himalajski Sovjetski prirodoslovci so namreč tu gojili zebre, afriške noje in bizone. Vzgojili Značilen za stepo Je uxra-1 pa s0 tU(jj n0Ve vrste živali, jinski nacionalni park v Aska- kot n pr 2ebroida, to se pra-ni-Novi. Ta je v času zadnje I križanca med zebro in ko-vejne doživel ogromno kata- njem^ ki je bil eden največjih strofo, kajti nacisti so tod kar uspehov sovjetske ii,m.i„i.i..........»..»»»".i....i..". znanosti. Sedaj je ta park ni dejavnosti v letih 1S60 in 1961. Za tekmovanje v Bujah se pripravljajo diletantski odri italijanskih kulturnih krožkov sicer reškega, puljskega, rovinjskega, dinjanskega, ga-ležanskega ter bujskega krožka ter italijanskih kulturnih krožkov s Koprskega. Posebna komisija, ki jo bodo sestavljali igralci reške italijanske Drame bo prisostvo-vala zaključnim vajam teh diletantskih skupin in določila, kdo bo na tekmouanju nastopil. Vsem diletantskim dramskim krožkom, ki bodo na tej kulturni manifestaciji sodeloval i, bodo izročene posebne diplome. Na zaključno prireditev bodo povabljeni predstavniki krajevnih in republiških oblasti ter predstavniki jugoslovanskega ter tudi tujega tiska. V proi polovici maja bo v Rovinju letni pregled kultur-no-umetniške dejaonosti italijanskih šol, ki bo organiziran vzporedno z razstavo risb, ki jo organizira mesečnik «11 Pioniere». Hkrati s tem bo organizirano tudi ugankarsko tekmovanje. Točni datum te prireditve bo določila posebna šolska komisija pri tajni-št«u Italijanske unije za J' stro in Reko. Mesec pozneje in sicer 22.. y skednju žit,,ta jn deIuje. junijo bo v Dinjanu pregled I (q dva ng vgg mlada slikarja dejavnosti italijanskih kultur- j samouka sta to Lojze Maca- nih krožkov in delauskih u- rol jn vlogust Giovannini-lvan- metniško-kulturnih združenj, čič po domače. Oba slikata že naslednjega dne, t. j. 24. juni- \ mnoga desetletja, a sta se le ja pa bo v Goleža ni prvi na- tu pa tam pokazala na raznih \ l t-rnfknv kute- kotektionih razstavah, medtem Stop folklornih krof ov kat«: I ^ jc 2a osgbno ra2. rega se bodo udeležili «>«lnH staro odločila šele sedaj. Miški krožek, galežanski krotek I sjjm pa da (a njuna skrom-in krožek iz Dinjana. Tajni- nost n; bila ravno na mestu, štvo Unije je predlagalo, naj ker imata oba vse slikarske bi kot goste na to priredite« sposobnosti, s katerimi bi se povabili folklorne skupine iz potouo že zdavnaj uveljavila Portoroža in Gradiške. V o- j« dosegla določen sloves. Ta-M,. ,« b„ zasedanje, na katerem se bo fc. vi$g v galeriji Rossoni_ obravnavala istrska folklora, I Macarolovim sIjfcam se p0. seveda italijanska. Na to zas - 2na^ da s0 dveh obdobij. So danje bodo prišli tudi strokov-1 fajce> so slikane s čo* njaki iz Beograda in Zagre- piči, in one, ki so izdelane ba ter strokovnjaki iz Italije. z lopatico. V prvih je barja V začetku julija bo t> pulj- £«9 ^držana, v drugih pa v j j j- i bolj živahna, a v obeh naci- ski areni organiziran festival ^ natn odkri„a fcot dober pesmi, s katerim se bo za- pozno impresionističen kolortst ključilo tekmovanje, ki ga je I -najrazličnejše tematike. Po* razpisala Italijanska unija in krajine, obrežne slikovitosti, ki je namenjeno italijanskim živali in cigani, vse mu gre skladateljem. Na tem Ustiva- lepo izpod rok. P°l*bn° “*Pe: lu bodo pevci, člani Italijan- U pa sta obe sUk'.ffe.nJ: 7 u * tip«:- \ skega pristana in sličice koz ske manjši^ nastop it s pes K nfl paR Macarol je mirni, ki bodo odnesle največ torg. neizumetničen slikar preglasov, ter z najbolj uspelimi prostega življenja, katerega u-italijanskimi in jugoslovanski-1 tripe ie posrečeno zajel v svoja dela. Dolores Gerbin v «San Giusto» Macarol in Ivančič pa v «Rossonijevi» Gams v nacionalnem parku Teberda na Kavkazu Bolezen je ozdravljiva, le da zdravljenje terja dolgo dobo ■ Je pa enostavno spet dobro organiziran, vendar. pa ni več tako bogat kot je bil pred zadnjo vojno Tudi nacionalni park na krimskih gorah, ki se razteza na 32 tisoč ha površine, je bil spet obnovljen, Tu so doma posebne vrste jeleni, srne, določena vrsta kozorogov in raznih drugih živali. Eden najbolj znanih nacionalnih parkov Sovjetske zveze je v Zahodni Belorusiji, Nje. ob obali tako imenovani morski levi. Zimska doba nudi tu izredne zanimivosti. Vse področje je v zimskem času pod debelimi plastmi ledu, v reki Kronockaji pa plavajo jate labodov in rac. Ni redko, da tod tudi sredi najhujše zime naletimo na jato ptic-selivk, se ne šele, ker jim je tudi čez zimo tukaj prijetno. Ze v začetku smo omenili, čemu so ti parki organizirani. V vsakem parku je cela vrsta inštitutov, v katerih deluje veliko število znanstvenikov, kajti ti parki nudijo možnost proučevanja klime, geologije, biologije in še marsičesa drugega. mi popevkami. Cisto drugačen pa je Av- Ko tamštvo^talmnske ^ ^ Jg baru. ruje za Istro m Reko ugotav a bo[j nasiaetlih to- lja uspeh, ki ga je dosegel i nQv ^n \yarva mu je glavni dopolnilni seminar v Kopru, I namen slikanja. Zato so nje-katerega so se udeležili zelo gove gozdnate pokrajine le cenjeni profesorji iz Italije, sad njegove prautjične domiš-sporoča, da se bo ta zelo ko- Ijije, polne romantičnih odzi-ristna izkušnja ponovila tudi U>o ekipe. mladostnih sanj ta-Ictolnje poletje, Fr.l.odnj, hJJ« £ čaj se bo pršil od 16. do J8. pp «jod> ,g voda iumečih Tek_ avgusta v Rovinju. Prvih sest ;zza jfcal m krošenj dreves slu- dni zasedanja bo posrečenih timo skrjt0 pustolovsko ne- proučevanju italijanske zgo- narnost, ki nas je tako prirla- dorine. Tečaj se bo vršil pod čevala za mladih dni. vodstvom okrajnega ljudskega Enako opojnost izžarevajo odbora iz Pulja. V ta namen tudi njegova tihožitja s cret- so u strezni organi že stopili licami, ki četudi slikana po r stik z nekaterimi profesor- narari, zadobivajo r sliki: e - i; pimn Ancone Padove sotteni, čar tropskih cvetov. ji tz Rima, Ancone raaove, \ Jvaniiiu sg do neke mere Trsta, Turina, Zagreba m B*o-l na> da sQ m nekdaj „je. grada. qov ideal Mancini in ostali Ko je tajništvo Italijanske I ------------------------ ——• junije proučevalo dejavnost za-l (Nadaljevanje .na 6. strani) Božjast, padavica ali epilepsija je bolezen, ki je že od nekdaj močno pretresala okolico. Nekoč so jr pravili «mor-bus sacer#, kar pomeni sveta bolezen, božjastnike so pa pro-glaševali zdaj za svete ljudi, zdaj pa za od peklenščka obsedene; vsem so pa zdeli čudni, nerazumljivi in strasni. Pa še danes večina ljudi ne-kako nima rada, ce je v njihovi sredini epileptik in bolnik sam pogosto doživlja svojo bolezen kot nekakšno ponižanje, kar ima za posledico, da se umika iz (Jruzbe. Padavico lahko dobi vsak človek. Potreben je samo dražljaj možganske skorje, tiste fine sive substance, ki pokriva površino možganov in v kateri se nanaja na milijarda majhnih celic, kjer se kon-čujejo ali začenjajo živčne niti. Te celice so zelo podobne elektronskim žarnicam, ki se na primer nahajajo v radijskih in drugih električnih a-paratih. One stalno sprejema-jo in oddajajo impuls'e v obliki tokov, ki jih l»h.K° me-nroo in slikamo. Te impulse pa prenašajo živci do mišic, kjer pride do krčenja ali gibanja. Te električne praznitve se v možganih ne odvijajo brez reda. V možganih so posebni pasovi, ki imajo poveljniški položaj za uravnavanje električnih praznitev. Ce bi ten pasov ne bilo, bi vse pote. kalo brez reda, stihijsko, praznitve bi zadele celotne možgane Tako bi prišlo v možga-rh do «požara» in «nevihte», k- r bi imelo za posledico, da >i se začele krčiti vse mišice v - nkrat in bi tako prišlo do nezavesti in prekinitve zavestnih funkcij. V opisanem je bistvo epileptičnega napada ali padavice. Napad je lahko močnejši, tako da zavzame ves živčni sistem, ali pa je le samo malo izražen in pride zaradi tega le do manjših napadov. Prišlo je do okvare določenih možganskih področij, zaradi česar je oslabljena kontrola nad neelektrično aktivnostjo možganskih celic. V vsem tem, torej, ni nič sramotnega, še manj pa svetega. Nekateri ljudje so v tem pogledu zelo občutljivi. Pri njih lahko najmanjši dražljaj povzroči epileptične motnje. Mnogi ljudje dobijo v spanju, ko je kontrola možganske skorje najmanjša, napade. Vedeti tudi moramo, da ima lahko vsako obolenje možgan za posledico epileptične napade. Iz tega sledi, da moramo vsak napad skrbno preiskati, da ne bi morda prezrli začetek neke nevarne možganske bolezni. Ce ugotovimo, da gre za običajno obliko božjasti, bomo z zdravljenjem lahko dosegli ,, da bo postala možganska skorja manj občutljiva za električne dražljaje, ki bodo postali redkejši. Električne tokove v možganih lahko, merimo in slikamo, večini primerov epilepsije gre navadno le za neprijetno reakcijo možganov za povečano občutljivost na razne dražljaje. Pri tem pa ni nujno, da prjde do spremembe osebnoi sti. Mnogi epileptiki so postali veliki ljudje, fro drugi strani je pa spet res, da je mnogo božjastnikov v slabi duševni kondiciji. Ti so zelo potrti, izogibajo se družbe in opuščajo poklicno delo. Neredno Se zdravijo, za kar nosi krivdo deloma tudi bolnikova družina, ker pač misli, da je bp-lezen neozdravljiva, da je božjastnik nesposoben za srečno življenje), da ie invalid, ki je v breme skupnosti. Takega razvoja ne smemo dopustiti in se moramo za vsakega epileptičnega bolnika z vsemi silami bojevati, da ne bi postal žrtev manjvrednostnih kompleksov. Vsak epi- Majhno je število tistih pokli- . "da^je‘'zd^vlje-1 ha^ZnST je 'po svojih 128.000 'T^TJuniiv-n/morel-titi moramo, da je zdravije-1 na. zmacue« je p- =>„jih go-, kj jih epileptik n« mm-, dolgotrajno, in pogosto zdovih ter po ponovno po- ne sme izvrševati P trJaja vse življenje. Na srečo L^janih konjih, tako lmeno- je pa zdravljenje zelo eno- van;h ((tarpansih», ki so čez stavno, saj je treba požreti letQ temne barve, pozimi pa le eno, dve ali tri tablete na beli. Tu so doma pif«- ?:rrr i:'., *„i;v„ težav kn na ie ieleni in še cela vrsta drugih cev in ne sme -------- promet) zaradi nevarnosti zase in za okolico v primeru, da dobi pri delu napad. Epileptika ne smemo mučiti s posebnimi dietami. Edino, da velja, je absolutna prepoved vseh vrst alkohol-nih pijač. Izredne važnosti .ie vpliv okolice na bolnika, zato je že treba od vsega začetka vplivati na okolico, da zavzame pravilno stališče. Prvenstveno ne smejo biti starši preplašeni in «uničeni», ce ima otrok padavico. S takim otrokom morajo ravnati z razumevanjem in mu pomagati, da bi čim laže prenašal to neprijetno obremenitev. Tudi okolica (v poklicu in šoli) mora vso zadevo jemati kot majhno neprijetnost, kot nekdo imel na primer dan — in to je vse. Čudno je da srečujemo pri zdravije-1 nju toliko težav, ko pa je jeleni in se vsa zadeva tako enostavna. živali. Ob stalnem zdravljenju’ epi- izredno bogastvo predstav-lepsije postajajo napadi ved- j,a k Kronotoskij, ki se no bolj redki. Življenje po- razteza na polotoku Kamčatki staja za bolnika normalno in Pacifiku, v dolžino 250 UurSnip SVOT DOkllC. *____ lahko izvršuje svoj poklic. na nekakšnem «,.«* sau poso C . ______ najst ugaslih vulkanov. To če bi nekdo imel na , astmo in mu moramo nuditi nosnim hunijjicnou v • - BS”S *SSKI Epileptik m„r. .t,lno >" ................................................. mh sti, to je nevrologova naloga Hoteli smo čitatelja opozoriti le na nekatere vzroke te bolezni in mu približati moderno in humano pojmovanje o epilepsiji tako, da bi vsakdo zavzel do božjastnih bolnikov pravilen odnos ter jim pomagal, da bi postali enakopravni člani družbe. Dr. S. B. področje prečkajo tokovi več j rek. Med temi je tudi reka, I ki kljub tolikšni zimi nikoli ne zamrzne. Izhaja namreč iz vročih virov. Tod so tudi značilni vroči gejziri, iz katerih se včasih dviga vrela voda tudi do 40 metrov v višino. Tod žive medvedi, veliki jeleni in čemur služi tako imenovana elektroencefalografiju. Z njo dobimo definitivno diagnozo obolenja in z njeno pomočjo lahko odkrijemo tudi druge resne možganske bolezni. Požnarrto pfirtiere božjasti, ki se hitro končujejo v duševni bolnišnici. Pri tem gre za izredno težke okvare možganov, kjer je bila padavica le zunanji znak obolenja. Pri OVEN (o-d 21, 3. do 20. 4.) Določeni zunanji vplivi utegnejo-Ovirati vaje načrte, odločno se Jim zoperstavite. Vaš vzgled bo v pomoč dragi osebi. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Bodite trezni v poslovnih razgovorih in previdni v delu, ne pustite se . poenostavil ter ugodno rešil. Do-vplivati od dogodkov. Potrebne [ 2lvejj pojte zadoščenje od stra-bodo žirtve DVOJČKA (od 21, 5. do 22. 8.) Ne zaupajte , predlogom, na o-snovi katerih bi se povečale vaše naloge; Čustvene odločitve, do katerih bi prišli v stanju u-trujenosti, bi nikakor ne bile koristne. Zdravje dokaj ugodno. RAK (Od 23. 6 do 22. 7.) Neki zapleten posel se bo iznenada Mna 23. 7. do 22. 8.) O-krepill boste poslovne odnose s sodelavci, v delu pa boste imeli srečo. V čustvenem pogledu, zaupajte v bodočnost, DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Spremembe In novosti glede na vaše bodoče delo. Zmagoslavje srčnih razlogov l„llll„l„llllllHl^„„llllllllllllllllll,lu'l,,•,,','^l,>",,ll,l,,,,,,".. 12.) Z reorganizacijo dela si bo-F I I f Ste izboljšali vaš finančni polo- _Jgl| 1 žaj, na vidiku verjetni zaslužki. fi4«! U I III Nesporazum s sosedi -Sj»w L?1 : mA KOZOROG (od 21. 12. do 20. tyjE? r* I I 1 m 1 ) Okoliščine so nenaklonjene — kakršnikoli spremembi vašega poslovanja, sledite že določenemu programu. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) V odločitvah ne bodite prenagljeni, ker bi vam to znalo preprečiti sklenitev dobre kup- TEHTN1CA (od 23. 9. do 23. 10.) V poslovnem pogledu bi neko potovanje utegnilo odpraviti spor, ki se že dolgo vleče. V čustvenem pogledu vam bo zaupanje omogočilo uspeh, ki se vam Je zdel nemogoč. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11 ) V delu ne bodite zamudlji-vi’ ne tratite dragocenega časa. Brzdajte vaš pretirani ponos. STRELEC (od 23. 131. do 20. Cije. Rešite družinski spor RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Zaupanje vašega nadrejenega vam bo omogočilo uspeh pri nekem važnem delu. Ne zadovoljite vseh zahtev najmlajših, Nobotn, 31. ninrea 1062 r - busa- 12.00 Najnovejše; 12.20 in zabavna glasba; 13,30 Za *»- Radio trst A Glasbeni album; 15.15 Ital. foL bavo in za razvedrilo; 14.05 7 00 Koledar; 7.30 Jutranja klorna glasba; 15.30 Tečaj nem- Skladbe o mestih ^ in deželah, gilasba; 11.30 Šopek slovenskih škega jezika; 15.55 Vreme na 14.35 pesmi; 11.45; 12.30 Za vsakogar ital. morjih; 16.00 Oddaja za ^ ** ’ Joški nekai- 13 30 Cvetice v lahki bolnike; 16.45 Jutrišnje šport- Zabavni orkestri 15.40 moški glasbi’ 1440 Jug ritmične po- ne prireditve; 17.20 Simfonični komorni zbor rz Celja; 16.00 pevke’ 15 M Mali’ koncert- 15^0 koncert za mladino; 18.55 Iz- Vsak dan za vas; 17.05 Grernov »Pomagal si sama radijska i- žrebanje loterije; 19.30 Enotni kino; 17.50 Kitara in mandolin«; ara- 16 00 Znani pevci; 16 45 razred; 19.45 Knjige tedna; 20.00 18.00 Aktualnosti doma in v Karakteristični ansambli; 17.20 Glasbeni album; 21.00 Magična svetu; 18.10 Iz Dvorakove RU-Sem in tja po lahki glasbi; »avta; 2L20 Vmrenzo Buon^ 17 45 Altghleri; Božanska ko- sisi: «Nekdo bo prišel«, 22.20 medija — Nebesa, XX. spev; Poje Nat »lino Otto. 18.15 Umetnost, književnost In ff prireditve; 18.30 Jazz panora- ##. prOgrOllf ma: t9.M Pomeneki s l^islušal- 9 W) jutral,je vesti; 10.00 Ju- Za"b^je izseljence; 23.05 V ples-kaml,;. 19i0.r,OVj.i““ ' tri bo nedelja; 11.00 Glasba za nem rit[ml vas, ki delate; 14.00 Naši pevci; ’l5.00 Odmevi na prireditve v svetu; 15.15 Album pesmi; 16.00 Program ob štirih; 17.30 Metuljček; 18.50 Plešite z nami; 20.30 Opera «Mignon». Obvestila; 19.05 Kar po domače; 20.00 Veseli uvodni takti; 20.20 Perret Forest; Korporala se drži smola; 20.50 Za prijeten konec tedna; 22.15 Oddaja Šport; 20.40 Komorni zbor; 21.00 Za smeh in dobro voljo, nato Folklorni nlesi; 22.15 V ritmu in melodiji. 12.25 Tretja si ran; 14.20 Simfonični koncert; 14.55 Giannl Safred ob marimbi; 15.10 Italijanski arhiv redkih skladb. Koper 6.15 Jutranja glasba; 7,00 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 12.00 Glasba po željah; 12.40 Lahka glasba; 12.45 Glasba po željah (II Ital. televizija 8.30, 14.00 ln 15.00 Sola; 17.30 Program za najmlajše; 18.30 Dnevnik; 18.50 Nikoli ni prepozno; 19.20 Oddaja za delavce; 19.50 Svetlobna brzina; 20.00 Sedem dni v parlamentu; 20.20 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.05 Glasben) program; 22.75 »Riba in medved«; 22.50 Dnevnik. Ul. program 17.00 Sonate za violino in klavir: Mozart, Schubert, Grieg; 18,00 Gibanje za združitev Evrope; 19.30 Brahms — Tieck; 19.15 Delež turizma V Italijan- DRUGI KANAL skem gospodarstvu; 19.30 Schu- , , mannove »Lieder«; 20.00 Vsa- 21.10 «RT — Rotocalco televi-iz.« ui»>- kovečernl koncert; 21.30 Sim- sivo«; 22 25 Dnevnik; 22.45 Ba-del 1; 13 40 fonični koncert; Martin, Berg let »Coppeha«. Popevke ln ritmi; 14.30 Koncert in Petrassi; 23.20 Moderna zgo- zabavne glasbe; 15.30 Valčki in dovima. JUg. teieVIZI/O polke; 16.00 Izbrali ste...; 16.30 ...RTV Zagreb 18.00 Potepuška Dogodki tn odmevi; 16.45 Vio- jlOVeHIJO ladja — TV Igra; RTV LJublja- linist Natman Milstein In pla- 8(B p^afCtK v mladinski na 19.00 Pošta; RTV Beograd nlst Leon .Pommers; 17.00 Sre- redakciji; 8.40 Zabavni ansambli; 19.00 TV pošta; 19.20 S kame-čanje med notami; 17.40 Jaz- 8 55 Radijska šola; 9.25 Ra- ro po svetu tn domovini; JRT zovski cocktail; 18.00 Prenos moV5. suita z dve violini, vio- 20.00 TV dnevnik: RTV Zagreb RL; 19.00 Poje Frank Sinatra; lon4elo ln orkester; 9.45 Z ro- 20 20 Propagandna oddaja; RTV 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna gom „a lovu; xo.l5 Od tod tn Beograd 20.35 Na tajnem ka-giasba; 23.00 Prenos RL. ^ Ondod- 11,00 Kovačič s svo- nalu — humoristična oddaja; ... . . jim ansamblom; 11.15 Anglešči- Italija 21.05 Glasbena revija; Nacionalni program na 2a mladino- H.30 Vedra za- RTV Ljubljana 22.15 Poštna 6 30 Vreme na ital. morjih; bavna glasba; 12.05 Kmečka kočija - film: RTV Beograd 8 30 Omnibus- 10.30 Radijska godba- 12.15 Kmetijski nasveti; 22.15 Vremeplov - reportaža, šola, nato nadaljevanje Omni- 12.25 Melodije; 13.15 Obvestila JRT 22.45 TV dnevnik II. PRIMORSKI DNEVNIK .j.!. marca R —‘f tura 13.5, najnižja 10.7, ob 19. u-ri 12.4; zračni tlak 1004.7 pada, veter 5 km severovzhodnik, vlage 91 odst., dežja 3.2 mm, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 8 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 31. marca Benjamin Sonce yzlde ob 5.49 in zatone °B 18.31. Dolžina dneva 12.42. Luna vzide ob 3.18 in zatone ob 13.07 Jutri, NEDELJA, 1. aprila Bogomila Podatki trgovinske zbornice za mesec februar Povečana industrijska proizvodnja Za 4.3 odst. višji življenjski stroški Težave trgovine na drobno - Znižana potrošnja tobaka in mesa - 1.050 brezposelnih manj • Povečan pomorski in železniški promet blaga istem mesecu lanskega leta. Potrošnja mesa je v prvih mesecih dosegla 17.937 stotov in je bila za 0.8 odst. nižja v primerjavi z istim razdobjem 1961. leta. Rib, rakov in mehkužcev so Tržačan; pojedli februarja 1.576 stotov (januarja 1962 1.742 stotov in februarja 1961 2.442 stotov). V prvih dveh mesecih je dosegla potrošnja rib, rakov in mehkužcev 3.318 stotov in je bila za 21.2 odst. nižja kot v istem razdobju lanskega leta. Na tržaško tržnico s sadjem in zelenjavo na debelo so pri- Tržaška trgovinska zbornica je objavila redno mesečno poročilo o gospodarskem in socialnem položaju Trata v mesecu februarju in primerjavo s stanjem istega meseca lanskega leta. Iz poročila posnemamo nekatere zanimive podatke: Prebivalstvo: 28. februarja je biio nn celotnem področju 298.572 prebivalca, medtem ko je bilo v Trstu samem 272.756 prebivalcev. Turizem: V tržaški občini so zabeležili 44.200 nočnin italijanskih in 12.322 nočnin tujih gostov. V primerjavi s februarjem lanskega leta se je število nočnin italijanskih turistov znižalo za 2.6 odst., tujih pa naraslo za 14.3 odst. V prvih dveh mesecih so zabeležili 93.088 nočnin italijanskih in 26.661 tujih turistov (lani v istem razdobju 95.430, odnosno 22.690). Trgovina na drobno: Fe- bruarja niso zabeležili nobenega znaka izboljšanja in so obstajale težave s prodajami, saj ni prišlo do pričakovanega povpraševanja po spomladanskem blagu. Zelo številne so bile razprodaje ob zaključku zimske sezone z občutno znižanimi cenami, ki so sicer pospešile kroženje blaga, vendar pa niso mogle bistveno izpremeni. ti ozračja na tržišču, na katerem so bili kupci izredno oprezni. Industrija: Indeks industrj-ske proizvodnje je dosegel februarja 214.5 (osnova 1953 je enako 100), medtem ko je znašal januarja 210.4 in februarja 1961. leta 166.4, V prvih dveh mesecih je ILVA proizvedla 27.387 ton litega železa, 8.274 ton jekla in 9.333 ton jeklenih plošč. V primerjavi z istim razdobjem 1961., leta se je za 14.1 odstotkov povečala proizvodnja litega železa, za 9.9 odst. jekla in za 5.7 ' odst. jeklenih plošč. Življenjski stroški: Indeks življenjskih stroškov v tržaški občini je dosegel februarja 68.86 (osnova 1938. leta je enako 1), • medtem ko je znašal januarja 68.81. V primerjavi s februarjem lanskega leta je indeks življenjskih stroškov narastel za 4.3 odst., saj je dosegel februarja lan; 66,02. Potrošnja: Na celotnem tržaškem področju so februarja ka. dilci pokadili 35.318 kg tobaka in tobačnih izdelkov in za 11.8 odst. manj kot januarja ter za 4.7 odst. več kot februarja lanskega leta. V prvih dveh me-secih pa so pokadili 75.365 kg tobaka in za 6.3 odst. več kot v istem lanskoletnem razdobju. V tržaški občini je dosegla potrošnja mesa 8.576 stotov (januarja 9.361 stotov) ter je bila za 4.4 odst. nižja kot v peljali februarja 21.642 stotov zelenjave in krompirja in 19.757 stotov sadja (lani 19.647 odnsno 18.537). V razdobju ja-nuar-februar so pripeljali na tržnico 44.271 stotov zelenjave in krompirja in 39.547 stotov sadja (v istem razdobju 1961 41.294 odnosno 38.582.). Promet: Pomorsk; promet je februarja dosegel 422.782 ton in je bil za 2.6 odst. nižji kot januarja in za 3 odst. višji kot februarja lanskega leta. V razdobju januar-februar so skozi pristanišče po morju prepelja li 856.910 ton blaga oz. za 5.1 odst. ve čkot v istem razdobju 1961. leta. Železniški tovorn; promet je dosegel 217.895 ton in je bil za 7,4 odst. nižji kot januarja ter za 22.9 odst. višji kot fe- bruarja lanskega leta. V prvih dveh mesecih je železniški pro. met dosegel 453.332 ton in je bil za 31.1 odst. višji kot v istem razdobju lanskega leta. Skozi tržaške železniške potniške postaje je februarja potovalo 47.020 potnikov, medtem ko jih je januarja 53.349. Zaposleni in brezposelni: 28. februarja je bila 93.930 oseb zaposlenih v delovnem razmerju in 24 manj kot januarja. V primerjavi s februarjem lanskega leta (91.831 zaposlenih) se je število zaposlenih povečalo za 2.3 odstotkov.' Brezposelnih je bilo 28. februarja 11.113 in 1.050 manj kot januarja. V primerjavi s stanjem februarja lanskega leta se je število brezposelnih znižalo za 1.619 ali za 12.7 odst * V nedeljo 1. aprila bo pokriti bazen odprt za javnost samo od 10. do 14. ure. V popoldanskih urah bo v bazenu športna plavalna prireditev. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.............................................................„„.............................................................im.................................................................................mi.......umi Zbornica o stikih z afriškimi državami Sinoči se je sestal izvršni odbor tržaške trgovinske zbornice. V ospredju razprav so bili gospodarski stiki z novimi afriškimi državami, saj obstajajo pomembne možnosti, da bo lahko Trst prav v zvezi z razvojem teh držav okrepil svojo tradicionalno posredniško vlogo. To je že sedaj primer prometa s tropskim lesom, katerega uvoz skozi tržaško pristanišče v zadnjem razdobju strmo narašča in ki torej tudi ustvarja pogoje, da se razvije promet v obratni smeri. Odbor je podrobneje tudi govoril o sestavi tržaške gospodarske delegacije, ki bo v kratkem v ta namen obiskala afriške države. Nato je odbor razpravljal o sejmu Alpe-Adria, ki bo maja v Ljubljani in o zadnjih stikih v zvezi s pripravami za ta sejem. Kot je znano, bodo na sejmu poleg podjetij iz Slovenije sodelovala podjetja iz tržaške, goriške in videmske pokrajine Koriitna pobuda slovenskih akademikov Predavanja SAK Jadran o aktualnih vprašanjih V sredo je imel uvodno predavanje akademik Igor Kosmina Novoizvoljeni odbor Slovenskega akademskega kluba »Jadran* je na željo članov začel prirejati vrsto predavanj o aktualnih vprašanjih, ki neposredno zanimajo nas Slovence. Prvo tako predavanje je bilo v sredo v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa, katerega se je udeležilo precejšnje število akademikov. Predaval je Igor Kosmina o temi: »Politične stranke in Slovenci v Trstu ter položaj na univerzi*. Predavatelj je najprej podrobno orisal razne politične stranke, njihova programska načela in struje in predvsem razčlenil odnos teh strank do Slovencev. Na kratko je omenil desničarje, bolj obširno pa je obravnaval Krščansko demokracijo in levičarske stranke, socialiste, socialdemokrate in komuniste. Predavatelj je nato prešel na obrav- Kompromisna rešitev