47. številka.
V Trstu, v soboto II. junija 1887.
Tečaj XII.
Opazke.
Vsi ilojnsi pošiljajo uredništvu v ulici Torrente, 12.Vsak lir<t mora biti frankirnn. Rokopisi se ne Vračajo.
Inserati (razne vrsto naznanila in po-slanice) ho zaraiunijo po pogodbi; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plaću jo za vsako besedo ® nov.
Naročnino, reklamacije in inserate prejema opravništvo, ulica Torronto 12.
EDINOST
• Edinosti
izhaja dvakrat mi teden, vaako sredo io Soboto ob 1 uri popoliuln*.
Cena t a vse leto s prilogo * for , trn pol 3 for I»0 nov., za četrt leta I for. ?<» nov — Edinost brez priloge stana za celo leto O for., za pol leta :i for., za četrt leta 1 for. !»0 nov. — Posamezne številke so dobivajo pri oprav-nistvu, v prodajalnicah tobaka v Trstu po r» nov., v Gorici in v AJdovičini po
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
O nov.
»V e.liimsti j« rnoC«.
Proračunska debata v državnem zboru.
(Dalje.)
Prod vsem nam je omeniti izvrstnega govora poslanca, g. prof. Šukljeja, kateroga je govoril v državnem zboru 9. t. m. Ko je prišel na obrtne šole in tržaške razmere govoril je blizo lako-le:
Sedaj preidem, gospoda moja, k obrtnim učiliščem. In tu konstatujem z veseljem, da so je gospod naučni minister iz-r ikel v odseku, da se bode za Kranjsko osnovala obrtna strokovna šola, samo to še ni odločeno, ali bi se osnovala v Ljubljani ali v Ribnici.
Dovoljujem si tu naglašati, da bi tako učilišče v obeh krajih lahko uspešno delovalo. Uspeh bode gotov. Učilišče v Ljubljani bi imelo naravno tendenco, da so s časom razširi v obrtno šolo višje vrste, kakor je upati v državno obrtno šolo. Učiliščo v llibnici bode pa oživljajoče in uspešno uplivalo na tamošno starodavno domačo obrtnijo. Jaz nečem nikakor pre-judikovati odločbam naučnoga ministerstva, prosil bi pa gospoda naučnega ministra specijalno kot zastopnik Ribniške občino, naj »o gleda na to, da se skrbi vsaj za pouk v risanji, ko bi v bližnjoj bodočnosti ne bilo mogoče v Ribnici osnovati strokovne šole za lesno obrt.
Obžalovati pa moram, gospoda moja, da ne morem z isto zadovoljnostjo govo-voriti o nekej drugoj stvari, ki se tiče tudi obrtnega pouka. Vi sto v tem, kar jaz mislim, poučeni z interpelacijo, katero smo stavili pred nekaterimi dnevi v visokoj zbornici.
Ćo pogledate v državni proračun, najdete za državno obrtno šolo v Trstu v ordinariji 0000 gl. in e\traordinariji 14000 gld., torej vkupo 23.000 gld. dostavljenih, in jasno je, da jo to le začetek. Za Tržaško učilišče bode treba še veliko več dajati iz državnega žepa, ker se bodo raz-žirilo, kakor se čuje, v zavod prvo vrste.
Pi imorski Slovani bili so dovolj neskromni, da so mislili, da se bodo tudi na njo oziralo na tej državnoj obrtnoj šoli, katero bode vzdržavala država, za katero bodo tudi sami donašali svoje krajcarje.
Primorski Slovani so si morali reči, da imajo večino na Primorskem, kjer je nad 200.000 Slovencev in 130.000 Hrvatov.
To je ona stranka na Primorskem, ki visoko spoštuje avstrijsko državno misel, ter ne zre čez morje. (Tako je! na desnici), na daljni zapad, čez Adrijo, v oni kraj, od koder ima priti spasitelj.
Z gotovostjo se jo pričakovalo, da bode državna obrtna šola v Trstu pristopna tudi primorskim slovanskim elementom.
Našega trdnega zaupanja tudi nikakor ni omajalo odklanjajoče postopanje tržaškega mestnega zbora, in odkritosrčno priznavam — morda so to glasi najivno — tolikrat smo uže slišali proslavljati energijo sedanjega naučnoga ministra, da smo so uže veselili, h kako odločnostjo bode zavrnil nekvalifikovane zahteve tržaškega mestnega zbora.
Kaj se je pa zgodilo ? V seji 28. dne aprila se jo po poročilih „Oservatoro Tri-cstino" in drugih tržaških listov prečital vladin dopis, v katerem se je res naučili minister uklonil šovinizmu tržaškega mestnega zastopa.
Tu jo rečeno, da bode italijanščina izključni učni jezik, le po strani so bode v nekem majhnem kotičku tudi učila slovenščina. Da, gospoda moja, s tako miloščino se naš narod, slovanski element v Primorji no more zadovoljiti, Kaj so to pravi? Večina obrtnih delavcev v Trstu rekrutuje se iz Primorskih Slovanov. Zahteva se od njih, da si morajo prisvojiti italijanščino, predno bodo mogli vstopiti v ta zavod. Priznati moram, da od te naredbe do raznarodenja je le jeden korak, (Res je! na desnici), in zategadelj moram žalibog izreči, da jako obžalujem to naredbo in prosim, da se tako prenaredi, da bode stvarni pouk tudi slovanskim elementom pristopen.
In sedaj, gospoda moja, pride naučni minister, kakor smo uže slišali, z utemeljeno zahtevo, da bi se ne ozirali na sklep budgetnega odseka in dovolili primerno svoto za novo mesto druzega sekcijskoga načelnika. Po tem, kar sem dosedaj povedal, z narodnega stališča nemam posebnega veselja ustreči tej utemeljenoj zahtevi, ravno tako ga tudi nemajo, kakor mislim, gospodje, ki stojo na avtonomi-
PODLISTEK. Tri deve.
(Sestavil Ivo T r o š t) (Konac.)
P i s m o.
Ljudje pravijo, da sem stračno Ion. Slišim tudi, da raje boljše jem in pijem kot slabo. Govore, da rad pohajam, ćo ni prevroče ali premrzlo. Sploh som v očeh ljudstva pravcati „csemplum". Če je toraj res tako, kakor čebrnjajo „stare babe redkih zob", naj pa bo. Le toliko morem reči, da sva bila z gospod Vinkom prav dobra prijatelja in sva še zdaj.
Ker sem pa uže preje omenil, da me imajo ljudje za tacega in tacega človeka, moram dakle nadaljevati, da me bodo i oni ljudje umeli: Kakor vsi taki ljudje, ki raje manj, kot več delajo, boljo kot morejo živo in najraje pohajajo ter se norčujejo h trpečim kmetskim ljudstvom, sedel sem pri mizici doma, ker je bil dež in tlačil som pipo. Pred mano so jo iskrilo rujno vince, moj dober prijatelj.' Ker rad malo govorim, še manj pa mislim, bil sum sam. Vender sem pretuhtaval prirastek svojih no mulo „minus14 kapitalov. Kar stopi k meni nekdo in mi poda pismo.
Bilo je od prijatelja Vinka iz Trsta. Ker rad opravim vsako reč „na kratko", za to bo tudi kapitel, koji je, nebodiga-treba prišel meni na koš, zamašon s tem listom.
Od besede do besede je takov le:
Dragi Franjo!
Nikedar no bi bil mislil, da bom mogel tako v kratkem in toliko lepih novosti poročati v svoj rojstveni kraj,
Sprehajajo se pri sv. Andreji ves srečen z svojo milo soprogo, ljubljeno Vi-kico, srečava uborno oblečenega človeka. Ona je trdila, da jo slikar Dorko, njen svak. I njemu se jo moralo dozdevati nekaj; a vender se jo udaljil v bližnjo senco. Z obraza mu jo bila brati beda in žalost. Približava so mu. Vikica ga pobara s samo njej prirojeno lahkočo, pozvavši ga po imenu, kaj mu teži srce. Ozre so in — hote ali nehote moral jo pozdraviti svojo svakinjo. Dakako, da je bilo pivo pitanje, kje je Ivanka, sestra njena.
„Vso povem, vse, dejal je, a sedaj no moreni,"
Povabiva ga z seboj v bližnji hotel in tam smo se zgovorili. Uboga Vikica, kako jo žalovala.
Ker je Dorko živel dokaj razkošno in delal prav malo, zakopala* sta se v strašne dolgove. Poprodali so jima vse, prav vse. V nevolji in siromaštvu bivala sta še nekaj časa izgubivši po dolgej bolezni prvega sinka v Parizi. Stanovanje sta imela v nekem podstrešji.
S tem porazom jo bil izgubil Dorko vso veljavo. Poprodal je zadnjo sliko v prav sramotno ceno. In potem — moral je hoditi z vso svojo umetnostjo po Francoskem zaslužka iskajo s tem, da je slikal sobe.
Hala sta so ali sramovala pisati domov za podporo.
stičnem stališči. Vender mislim, da se mora stvar presojati z višjega stališča.
Potreba je dokazana, to priznavam. Ravno tako je tu res, da vse stranke visoke zbornice žele reformo odgojiteljstva in vsako tako reformatorično delovanje zalit eva innojjo pripravljalnega dela v mi-nisterstvu. To pa, na kar dam največjo
/
smo j»Mstovani, 'prevečkrat preziram. VondoJ^gospoda moja, izvršujemo Slovenci važno misijo v avstrijskem cesarstvu. Mi smo straža v južnih deželah, mi stražimo Adrijo in Sočo, in gospoda moja, vnak avstrijski državnik — in jaz mislim, tudi oni, ki ima naučno upravo v rokah, mora delovati z volicega državnega stališča. Vsak
važnost in naglašam zlasti proti izjavljanjem avstrijski državnik, pravim, moral bi va g. dr. \Veitlofa, to so izjave, ki opravi- rovati in gojiti slovenski element na jugi
('li inin TI 11 U (t liminin /lil lmi IA ir 1 r» rl .•» niiAnln I /i n rt »t Irnlr ah n n	Z Z »»..J 1 L * *	1 • t
č u jej o naše upanje, da bode vlada začela z večjo resnostjo in odločnostjo izvajati svoj program, (Dobro ! Dobro! na desnici.)
Izjavo, gospoda moja, vežejo tudi naučno upravo, in tedaj se nadejamo, da bode naučno ministerstvo začelo v tem zmislu razvijati svoje delovanje, in bodo jo tudi obrnilo v tir splošno vladne politike. Dovoljujem si tedaj — in morda sem opravičon misliti, da postopam v zmislu večino — staviti in visoki zbornici priporočati sledeči predlog (čita):
„Visoka zbornica naj sklene:
V poglavji 9. naslov 1. „potrebščina" se ima glasiti: Redni stroški 266.800 gld., vsota 308.000 gld. Poviša se tedaj potrebščina proti predlogu budgetnega odseka za onih 5000 gld., ki so potrebni za plačo druzega sekcijskoga načelnika v tem letu."
In gospoda moja, pustito me, da sklenem. Pustite me, da to storim z dvojno željo, ki se mi usiljujo, v mojej lastnosti kot šolniku z jedne strani, kot zastopniku jednoga slovanskih, slovenskega naroda z druge strani. Kot šolnik sem preverjen, da bode reka napredka prisilila nas re-formovati odgojiteljstvo.
Da bi se le gosp, naučni minister lotil tega dela z veščo, trdno in spretno roko! Tod a verjame naj mi: Jedno jo najuspešnejši predpogoj za vsako tako reformo-vanje. To je spoštovanje svobodo in individualitete učiteljskega stanu. Gospoda moja, v nobenem stanu ni moč svobodne osobo tako odločilna, nikjer ni birokra-tični aparat in šablonsko reglemontovanje tako škodljivo, kakor pri učiteljskem stanu. To je želja, katero izrekam kot šolnik proti načelniku naučno uprave.
Kot zastopnik slovenskega naroda imam le še prav kratko besedo do Njega ekscelence. Mi nesmo mnogobrojni, malo
Ivanka je na nekem mučnem potovanji zbolela in dolgo bolehala in — —
Dorko je zgubil s tem zadnjo tolažbo. Končavši z besedami: Vsega sem sam kriv, odšel jo in nič ne vem kam.
Vikico sem jedva utešil, da mi ni zbolela. Zato pa ne bodo naji potovanje tako dolgo, kakor sem obečal.
V	malo dneh se bomo videli; in če mi zagotoviš, tla ostane vse tole rodbinska skrivnost, povem ti še marsikaj. Za sedaj pa le geslo: Ne čast niti slava, ampak le neumorno uspešno delovanje uareči človeka v vsakem stanu.
Da si mi zdrav!
V	Trsti 10 marca 80. Tvoj
Vinko.
Konec.
Ker jo uže navada, da je vaška gostilna našim kmetom to, kar poslancem zbornica, in nedelja to, kar onim zborovanja čas, poglejmo i mi, kaj počenjajo danes, ko jo nedelja, kmetski korenjaki.
Oče župan jo še vedno, preinda tolst, pak ročen natakar.
Precej po končanih litanijah sešli so se možje in možički, po starej navadi vsi golobradi, več žejni kot lačni k „županu".
In naj kdo poreče, kar hoče, naš kmet rad pije, pa ne vode. če ima dovolj vina in tedaj je še najbolj dovtipen. Sicer mu humora ne manjka nikedar, a v tem slučiiji je ž njim najbolj v obilici.
Poglejmo nekoliko, kaj vender trdi in zatrjuje možiček, ki je dokazoval zadnji pot s početka, kako dobro je gospodu
jugu
državo, kakor se goji gozd, kateri ima biti varstvo proti pretečim plazovom. (Živahno odobravanje na desni, — Govorniku čestitajo.)
Poslanec č. gosp. Klun pa je 10. maja tudi govoril daljši in temeljit govor, iz katerega posnemamo le to, kar je govoril o tržaških razmerah in sicer kakor sledi:
Nič boljše, moja gospoda, niso šolske razmere v Trstu, kjer še niso vrejeno po postavi, temveč gospodari mostni zbor po svoji volji. Večina mostnega zbora pa no pozna onega rodoljubja, ktero jo nedavno eden zastopnikov Tržaškega mesta povda-rjal v visoki zbornici s tako gorečnostjo. Priznavamo sicer, da so ono rodoljubne besedo prišlo iz odkritosrčnega srca, in da jo v Trstn mnogo navdušenih rodoljubov. Zalibog je ta rodoljubna stranka v Trstu onemogla in se mora pokoriti v vseh zadevah manj rodoljubnemu Tržaškemu zboru. Ta pa do sedaj ui sklenil šolske postave, ker se ne strinja z njegovimi nameni in bi so moral ravnati po postavi; sedaj pa dela, kar in kakor hoče. (Prav res! na desnici.)
Vrhovno vodstvo Tržaških šol jo izročeno posebnemu odboru, ktorenm je načelnik mož židovsko vere, (Čujte, čujte! na desnici.) Ni treba biti antisemit, tudi lahko visoko cenimo omenjeno osebo, vendar razumemo, da jo za večino katoliškega prebivalstva v Trstu veliko pohujšanje, velika sramota (Dobro, dobro ! na desni), ker bi so morali njihovi otroci vzgojevati nravno-versko v šolali, ki so v rokah nekega Žida. (Čujte, čuj to! in pritrjevanja na desnici. — Poslanec vitez Schonerer: Prav res! — Velika veselost.)
Treba je, gospoda moja, na korist nravne vzgoje in avstrijskega rodoljubja, da ponehajo te nevrejene razmere v Trstu
Nade ž k emu. Slednjič je pa končal z na-pitnico: do tretjega gre rado.
„Možje pošteni, mi delamo sami sobi skrb in zgubo, Doma so nam jo vino že posušilo, a tukaj je moramo plačevati."
„Da, da, posušilo, posušilo se nam jo in sicer užo na trti," pritrjujejo nekateri. Govornik nadaljuje.
„Ljudje so dandanes učeni. Vinarji so, ki znajo napravljati, popravljati in ka-ziti vino. A, glejte, Bog ve, kaj dela.Vzel nam jo grozdek, češ, saj je znate narediti brez grozdja."
Zopet so pale besede na rodovitna tla in smeh, pravi homerski smeh je bil po-sledek govornikovemu modrovanju.
Kar se oglasi človečo, ki je imelo užo od nekdaj piko nanj, zato ker jo Jožo Mendetov svoje dni na njegovem po noči obiral hruško, lepe plemenite hruške tepke. Uovečc pride in ga hoče pošteno po naravnem zakonu, brez kacega civilnega kodeksa, naplatiti za storjeno ljubav. A Jožo je popihal; le malo polence ga je doletelo v peto ter mu pohabilo robot, za koji se je njemu bolj škoda zdelo kot za lastno peto.
„Ti, Jože, ne veš nič!" reče mu kar naravnost v obraz. „Več ve tisto moje tele, ki sem danes ostavil kot pa Ti!"
„Tako možko si so držal, kakor da uže z eno roko prijemlješ zvezdam repe, ko si pravil baš pri tej mizi: „Do tretjega gre rado." Ali te jo pa veljalo? Vidiš, da ne bi po drugem, potem sodim, da prav nič no veš. Celjustiš se, pa nič družeča! Tako je!"
prej ko mogoče, in da se tamošnje šole vredć po postavi.
Eden govornikov na oni (levi) strani visoke zbornice je nedavno očital mini-sterstvu Taaffejevemu, da je vzgojilo irre-dento. (Čujte, čujte! na desnici.) Nikakor ne ! Vaša vlada jo je oživila ali vsaj skrbno vzgojila, in glavno sredstvo ji je bila šola.
Ko so se vrli Tirolci branili skleniti deželno šolsko postavo po uknsu prejšnje vlade, takoj je prišla naučna uprava z naredbo, s ktero se je začasno vredilo šolstvo na Tirolskem. Ko pa so je še bolj upiral Tržaški mestni zbor kot deželni zbor, ni se vladi zdelo potrebno, da uporabi svojo upravno pravico. (Čujte! na desnici.) Zakaj tega ni storila, ne vem; pride mi pa na misel izrek modrega belgijskega kralja Leopolda, ki je priporočil svojemu sinu, naj posebno skrbi za to, da bo prav storil svojim nasprotnikom, ker mu njegovi prijatelji tako ne bodo delali sitnosti. (Prav dobro ! na desnici.) Tako je tudi tedanja vlada imela toliko poguma, da je rodoljubnim in cesarju zvestim Tirolcem vsilila šolsko naredbo, ker jo vedela, da s tem ne bo omajala njihove zvestobe do cesarja in države. (Pohvala na desnici.) Poguma pa ni imela, da bi enako storila pri italijanskem mestnem zboru v Trstu, ker ga ni hotela vznemirjati. (Pohvala na desnici.)
Jasno je, dajo ta slabost vlade Tržaškim mogotcem dala šo več predrznosti in poguma. Zato se pa tudi ne moremo čuditi, da so na slovenski zemlji v določenem redu ustanovili italijanske ljudske šole in z italijanskimi učitelji in njihovemu ukusu primernimi knjigami v šolskih knjižnicah razširjali svoje mišljenje med slovensko mladino. Ker ravno v šolah so najbolj goji in pospešuje nerodoljubni duh. Tonam dokazuje žalostna prikazen, da postanejo otroci dobrih, rodoljubnih italijanskih, in otroci nemških in slovenskih stariSev najhujši irredentisti. Vresničuje se stari izrek, da so renegati (odpadniki) vedno hujši, kakor pravi Turki. (Prav ros! na desnici.)
Kako velika jo predrznost Tržaškega mestnega zbora, in kako malo poguma jo imela prejšnja vlada, spoznato po tem, da je za zemljepisjo v mestni gimnaziji visel zemljevid, na kterem je bilo mesto Tržaško z okolico narisano kot del kraljestva italijanskega (Čujte, čujte ! na desnici), in vlada več časa ni imela toliko poguma, da bi odstranila oni zemljevid. (Čujte, čujte! na desnici.)
Pa kaj jo nam treba segati tako daleč nazaj ? Nismo li v zadnjem času doživeli slučaj, ki priča o samozavesti Tržaškega zbora in je bil nedavno predmet interpelaciji P Večkrat smo so pritoževali, da južne dežele nimajo obrtne šole; ko-nečno nam naznani gospod naučni mini-Bter, da so bo taka šola ustanovila v Trstu. Pozdravili smo to sporočilo z odkri-
tosrčnim veseljem, posebno pa, ker je gospod minister v budgetnem odseku odgovoril na vprašanje nekega spoštovanega sozastopnika, da se bo v tej šoli lahko učila tudi slovenska mladina. Toda oglasi se takoj Tržaški mestni zbor in izjavi, da ne bo dovolil obljubljene podpore, če ne bo italijanščina izključljivo podučni jezik v tej šoli. (.Iako liberalno! na desnici.)
Če Tržaški mestni zbor prodrfc s svojo zahtevo, česar se bojimo po zadnjih dokazih gospoda naučnega ministra, bodo južne slovanske dežele bPez obrtne šole, kakor poprej. Tržaška šola bo slovanski mladini zaprta, ker ne bo znala podučnega jezika. Slovanski mladini je skoraj vse jedno, je li podučni jezik v šoli italijanski. (Velika veselost na desnici.) Nova državna obrtna šola bo imela v tem slučaji le za italijansko previvalstvo pravo vrednost. Treba mu jo le še to doseči, da so ustanovi italijansko vseučilišče z vsemi mogočimi fakultetami, za kar je tudi že prosil Tržaški mestni zbor in v seji 7. t. m. za potrebno poslopje tudi dovolil 600.000 gld. (Čujte, čujte ! na desnici. — Saj jo to lepo ! na levici.) Če pa v resnici koristi državi vedno zatiranje in zanemarjanje slovanskega prebivalstva na Primorskem, in no morda mnogo škoduje, o tem nas poduči bodočnost, gospoda moja.
(Dalje prih.)
Uže jo imel Jožo odgovor na jeziku; to jo moral opaziti vsak, da je le videl, kako se mu je privzdignilo jabolko sap-nikovo. V tem tronotji dal je tudi od sebe nek glas, katerega žalibože nema dnnda-našnja abeceda slovenska. Kar pridrdra mimo kočija. Vinkova kočija in v njej Vinko z soprogo, divno gospo Vikico.
Vse jo drlo k oknom in Jože tudi.
Bil jo samo en glas: Gospod Vinko se je pripeljal domov.
Jože je veuder hotel razliti svoj strup na ubozega nasprotnika, a govor so je sukal sedaj le o Vinku in njegovoj soprogi.
Seveda, to jo bilo njemu malo všeč. Mnogo mnogo se je razpravljalo o došlih domačinih i njihovih navadah, a vselej so došli do sklepa:
Gospoda jo čudna.
In ker se hoče o takih prilikah pokazati vsak z svojo zlato suknjo veščaka v tej in onej reči, mora se oborati i zgodovinska stran.
Vsakdo je moral reči svojo, kako jo bilo prej, dokler ni bilo Nadežkega v bližino, kako se jo zidalo njemu poslopje, nasajali vrti, vrejevala šetališča.
Govorilo se je o vseh treh hčerkah gospoda Nadežkega, največ pa Ivanki, ki je baje na Francoskem za lakoto umrla. In vsi so se čudili, kako jo to mogoče. Pri nas bi gotovo ne bilo. Kaje bi bila šla krompir in korenje repkat po njivah, če tudi po zimi. No, vsaj za enega sedež se ni pri mizi ne gleda.
To je užo stara slovenska navada.
Pretresalo se jo, kako udobno bo gospod Nadežki lahko zdaj živel, ko jo pre-skrbol tako dobro svojo mlajšo hčerko. Lahko bodo doma, ali pa pri Vinku.
Slednjič se jo roietalo, koliko od vseh treh cvetic Nadožkih se jo usrećilo. Ena, ena — sama.
Češki bogoslovci.
O tej zadevi jo skoraj boljšo molčati Ali ker smo užo besedo dali o tem govoriti, izpolnujemo s tem svojo obljubo, čeprav ta stroka no spada v naše področje.
Mestni tržaški zbor očita tržaško-ko-perskemu škofu, da je poklical v deželo število čeških mladeničev, kojih namen je v poznejšem njih pa3tirovanju svoje ovčice hujskati in dražiti proti laškemu prebivalstvu, radi česa se je neki bati tudi v Trstu škodonosnih slovanskih agitacij. Ne-pristransk človek, ki v prvo vidi te tožbe tržaških mestnih svetovalcev, ter na nje ne pomisli, veruje ti koj in obžaluje, da jo slovanska duhovščina res taka. Duhovnik, katerega poklic je ljudi tolažiti in v miru vzdržati, pridiguje po lahonskih mislih tu pri nas sovraštvo in srd ! Kjo so kaj tacega nezaslišanega sliši ? Duhovniki naj bi tedaj služili v to, da razširjajo po deželi nemir ter ljudstvo hujskajo P
In ako bi se bilo bati hujskanja, bati bi so ga morda bilo na Primorskem od strani slovenske in hrvatske duhovščine, ne pa uprav od čeških bogoslovcev. Naj bi bila slovanska vzajemnost šo tako vkoreni-čena, nikoli menda no sega tako daleč, da bi se udje sorodnega naroda borili bolj za interese svojih bratov nego zadnji sami. Ako bi so v slovanskem duhovniku res nahajala ona jeza in sovraštvo na vse, kar je laškega, nahajati bi se menda morala bolj živa v slovenskem duhovniku, ki živi poleg Lahov, ki čita njegovo Avstriji in Slovanom nasprotno spise, Časnike in knjige, ki svojimi očmi vidi v nebo vpijoče krivice, katero se gode njegovim so-rojakom pod tujo oblastjo; češki duhovnik o tem skoraj ne ve; njemu bodo skrb zgolj za dušno blagost njemu poverjenih ovčic. Na Primorskem bode on kakor misijonar prišlec iz daljno dežele ljudstvo pod-učeval in katoliško vero gojil. V dnevne razprave se on no bode spuščal niti brigal za politična menenja njemu podvrženih ovčic — vsaj je mešanje v politične razmere tu pri nas nekako prepovedano. Pričakovati imajo verniki od svojega pastirja zgolj dober svet, ki se pa v sedanjih razmerah tudi ob času volitve lahko da. Gotovo ne bode on, kot katoliški duhovnik, priporočal v izvolitev kakega juda ali očitnega brezverca, ampak priporočal bode svojim faranom kakega značajnoga in vernega katoličana. Ako vidi, da je ljudstvo slovensko, gotovo ne bodo priporočal, da si izvoli laškega, nemškega ali kakoršnega druzega zastopnika, ampak svetoval mu bode, da si izbere moža iz svoje sredo, ki pozna njegove težnje in potrebo.
Ni li to najsvetejša njegova dolžnost? Duhovnik ima ljudstvo v pravej veri pod-učevati, ter ga k pravilnemu dejanju voditi. Zadnjega mu no sme nikdo kratiti, kajti drugači postane vse njegovo nate-canje in podučevanje nično. Pustiti inu je treba prost delokrog, naj dola po svojoj vesti in izpolnujo dolžnosti, ki mu jih njegov stan naklada. Samo tedaj bode njegovo delo plodonosno in tudi svet ne bode o toliko krivicah tožil kakor dosedaj.
Ako katoliški duhovnik proti svojej vesti in dolžnosti, ki mu jih stan nalaga, deluje, nevreden jo biti ud tega stanu in
boljšo je, da ga ni, nego da ubogo ljudstvo plaši in pokvarja.
,Ne stori, kar sam ne želiš, da tebi drug stori" — glasi se neko staro slovo. Lahoni pa tirjajo od katoliškega duhovna to, kar zadnji ne more storiti, ako si noče vesti obtožiti. Tirjajo namreč od njega, da trobi v njihov rog, da jim sam pomaga ljudstvo kvariti in polsščevati, da deluje sploh v pogubo svojih ovčic in njihovo materijalno škodo.
Bi li ne bila to največja krivica, ki se more od katoliškega duhovnika tir jati ? No prihaja morda našemu milemu narodu toliko škode od tega, ker mu ukazuje in postavo dela drug zaslepeli in sebični narod ? In naj bi katoliški duhovnik še delal v to, da se krivice pomnožijo ter slovenski narod tem bolj trpi!
Kričali so uže, naj se duhovščini prepove vsaktero mešanje v politične razmere. Tudi mi smo tega menenja, vsaj mora ka-toliškemn duhovniku enako biti na srcu dušna kakor telesna blagost njegovih ovčic. Gotovo torej ne dela nikako hudobije, ako vadi svoje vernike tudi v ljubezni do svojega rodu, ter mu predočuje grdi greh, ki ga store, ako se dado podkupiti od sovražnika.
Gojiti mora duhovnik v srcu svojih vernih tudi čut domovinske ljubezni, ki je za ljubeznijo do Boga najslajši. Sploh pa se mora pokazati on kosmopolitičnega, nepristranskega, ki ne sovraži drugih narodnosti, niti svojih ovčic v sovraštvu nevadi. Vsaj mu celo njegova vera izrecno pravi: poplačaj hudo z dobrim, ter s tem obsoja vsako sovraštvo,
Duhovnik mora tedaj biti tak, kakoršnega smo prav zdaj opisali in za takega smo tudi mi slovanskega duhovnika spoznavali. Tak duhovnik jo pa uzor pravico-Ijubja, ter spoštovanja vreden, ne pa nevaren agitator ali fanatičen hujskač.
Kaj se nam zdi o čeških bogoslovcih ?
(Konec prih.)
Politični pregled.
Notranje dežele.
Vsled smrti grofa Clam-Marti-nica je dr. Rieger izdal na vse državne poslance proglas, v katerem se vabijo, naj ; se udeleže njegovega pogreba. Truplo se prepelje iz Prage v obiteljsko graščino , Smečno. Dr. Rieger bo v praškem češkem 1 klubu, kakor tudi v staročeskem meščan-j skem klubu govoril spomenico. Vsi staro-j češki v Pragi izhajajoči časniki so prišli črno obrobljeni na svitlo.
G 1 e d o š o 1 s k i h k n j i g se je v zadnjem zasedanji državnega zbora grajala ta napaka, da se prepogosto menjajo, kar je škodljivo poduku, tudi prizadeva učencem nepotrebne troške. Vsled tega je naučni minister sestavil posebno komisijo, ki so ima pečati s to nalogo in podati dotične predloge. Tudi so ima za to skrbeti, da se vsebina šolskih knjig, ako so ne pokaže i nujna potreba, deset let ne promenl.
Ogorska državna polovica jo ! zadnjo sredo praznovala dvajseto obletnico j kronanja avstrijskega cesarja za ogerskega i kralja. Vsi ogerski časniki govorč o tej j za Madjare neprecenljivej dogodbi, vsi veličajo svojega kralja; kar pa se tiee j ogerske vlade, samo ob sebi jo umevno, i da imajo vladini časniki polno koše hvale zanjo, a opozicij ni jo strašno hudo šibaj o, i vso grehe jej očitajo, posebno pa šo storjeno dolgove in zanemarjanje ljudskega blagostanja.
Velika p o vodenj na Ogorskem je prišla prav ob Času, da 110 škoduje le zadetim in deželi sploh, temuč tudi oger-skej vladi samej. Ogerski opozicijski listi uže delajo iz nje kapital, slikajo škodo, katero je povzročila, v živih barvah, ter tožijo vlado, da je te nesrečo ona kriva, ker jo zamudila zavarovanje vodnih bregov. Vso to pa dela slabo kri moj ljudstvom i no ostane brez vpliva pri volitvah. Po vsem Ogorskem gredo od ust do ust besede, da Tisa podkopljo Tiso (reka Tisa mini8terskega načelnika Tiszo.)
Slovaška narodna stranka se ne udeleži volitev v ogerski državni zbor. Izdala je na volilco poseben proglas, v katerem opravičuje to postopanje in pravi, da v državi vlada samovolja Madjarov, da v državi za nemadjarske narode ni pravico ni svobodo, da jo v vladi vse gnjilo, da ni več daleč čas, ko država pride na rob propada. Ko pa pride do tega, takrat napoči pa tudi dan, ko prinose svobodo nemadjarskim narodom.
Vnanje dežele.
Nemški državni zbor jo 7. t. m. razpravljal načrt glede promembo
Čezmorskih parniških zvez. Državni tajnik Botticher je izjavil, da vlada hoče zarad prepičlega prometa opustiti črto Trst-Brin-disi, temu nasproti pa oživotvoriti črto Genovo-Brindisi-Portsaid. Pri tem gre izključljivo za interese nemške države.
Grška kraljeva obitelj je 0. t. m. odpotovala iz Aten. Kralj in pre-stolnik obiščeta Pariz in London; kraljica pa je sla v Marijanske kopeli na Češko.
Angleška in turška vlada ste sklenoli pogodbo zarad Egipta. Te pogodbe pa Rusija in Francija nikakor ne pripoz-nati, ker pregloboko sega v nju interese, pa tudi drugim vladam ne more biti po volji, ker škoduje interesom njih držav. Angleži delajo s Turčijo tako samovoljno, kakor bi sami bili nje gospodarji i ne bi na svetu bilo nobene druge države, ki ima v Turčiji tudi svoje interese. Vlade se zdaj dogovarjajo o omenjenej pogodbi, a ni videti, da bi hotele krepko na noge stopiti in skupno zahtevati, da se pogodba predrugači. Tj> bojazljivost je Angležem le predobro znana, zato pa tako brezobzirno postopajo. Francoska se trudi, da vsa egiptovska stvar pride pred evropsko sodbo, a drugo vlade, razen Rusije, ne-majo poguma, temu zahtevanju pritrditi.
V Belgiji so so delavci zopet po-prijeli dela, a s tem v tej državi ni šo rešeno delavsko prašanje. Ako so stanje delavcev zdatno no zboljša, no bode dolgo miru.
DOPISI.
Iz Buzeta, 2. junija 1887. - (Fran F leg o, novoizvoljeni župan Bu-z e š k i.) — Kaj pomonja tihota Istre na ono, kar se jo zgodilo minoli mesec v Buzetu z volitvami občinskimi in z izborom slavnega župana v osebi g. Frana Flego iz Sterpeda?
Tihota ova je zgovorna! Ne dvomim, da bodo govorili v kratkem dopisniki Bu-zeški v lahonskih svojih listih in se bodo trudili mamiti lahkoverne svoje somišlje-niko, trdeč, da so padli lahoni v Buzetu kot žrtva viharnega elementa panslavistič-nega. Gotovo porečejo, da novo starešinstvo, izhajajočo iz ljudstva (in no iz njih lahonsko kulture) obstoječe iz samih ne-vednežev, katerim na čelu je kmet, mož
neinteligenten--upropasti občino! Tako
in enako jadikujo in bode jadikovala propadla lahonska stranka. Gospoda Buzeška naj so umiri! Občina naša no more iti v hujšo nevarnost od isto, v kateroj je bila doslej. Do konca, do roba propada dovedla jo je prejšnja stranka in g. Fran Flego, novi župan Buzeški bodo imel gotovo mnogo dela, mnogo skrbi, preden občino zopet uredi, kajti oropana jo popolnoma.
Gotovo bode njegovo delovanje težavno — kajti občina naša je podobna mrtvemu telesu, kojemu naj bi so zdaj vlila oživljajoča krv; občina jo vsa zadolžena, brez denara, brez kredita in brez posestev, brez vsake vrednosti.
Gospoda Buzeška naj so le umiri! Da je njih stranka propala, krivi so sami; imeli so poslušati razna opominjevanja; imoli so se vzdrževati izzivanj; imeli so spoštovati željo ljudstva; — in propadli no bi bili, ako bi se bili drugačo vedli, drugače delali ter imeli kaj modrosti v glavah; ako ne bi bili zmirjali in žalili svojih umišljenih nasprotnikov; ako bi bili o pravem času prišli do pametnega in koristnega gospodarstva; ako bi bili spoštovali dedšeino občinsko ter jo prav vrojo-vali; ako bi bili pravični ljudstvu; ako bi bili odložili svojo vsemogočnost; ako bi bili spoštovali osobnosti; — sploh, ako bi bilo njih dejanje in nehanjo pošteno, rešili bi se bili propada.
Hrvatski okoličani, kmetovalci so zmagali v starešinstvu in v istem tudi ostanejo. Ostanejo pa zato, ker odslej bode vladala pravica, katero ste vi, laška gospoda, od todi spodili; — dobro gospodarstvo ter vredč in zboljšajo proza-motane — uničeno — finančno zadeve. — A ta poboljšanja doseči, mora župan vedeti, v čem obstaja dedščina občinska, iz kojih bitij jo sestavljena, katera posestva so; vedeti mora vse, da napravi preudarek stroškov potrebnih v občini. Potom se šo le dojde do spoznanja, kako in kedaj so prejšnja upraviteljstva predlagala in polagala kouočae račune minolih let.
Na noge gosp. župan Fr. Flego! Na delo! in prvič ko bodo zbrani starešini, naj so razglasi: prejšnja upraviteljstva naj podado račune o vsem njih gospodarjenji! To jo podlaga, na katero se ima opreti nova uprava, ker občina je drugačo izse-sana tako, da ne dobi veljave ne kredita nikjer, ker jo vsa do grla zadolžena brez premakljivega kakor nepremakljivega premoženja. Vse mora na dan!	Z.
Šempas. 5. junija 1887. — Dolgo časa ni bilo že dopisa iz t u kaj Sne vasi v kakem časopisu, vsled tega ni mi treba dosti se doinisljevati, kaj naj opišem, draga Edinost. Začnem torej precej pri občin-skej stvari in kakor bode slučaj nanašal, j hočem poročati. Evo ti, dne 17. avgusta: 1886. je bilo tukajšno starešinstvo, brojoče 24 mož, izvoljeno in po končnej zavrnitvi dveh ugovorov in po uslišanju ednega protiugovora so dne 2. maja t. 1. izvolili župana v osebi g. Josipa Faganela, bivšega dež. poslanca iz Oseka. Mnogo so je go-! vorilo, kedo zasede to važni a težavni stol;1 smijal bi se mi kak č. čitateljev, ko rečem, j da jih jo bilo v ta namen 7, reci: sodem kandidatov postavljenih, oziroma takih, ki j so se sami v to silili, ne bodi pozabljeno j na tem mestu, da volitev župana in pod- j županov jo bila že za dan 13. aprila odi staroste razpisana, a glavarstvo je bilo! gotovo dotično županstveno naznanilo v kot pozabljivosti potisnolo, ker ni svojega zastopnika k volitvi odredilo, in vsled tega se je zopet morala volitev razpisati in sicer na migljaj okr. glavarstva na 2. maja, tistega dne jo okr. glavar iz Gorico, ne da bi bil tukej v Sempasu ostal, peljal se je mimo in v bližnjej županiji v Črni-cah povpraševal o obč. uradu, g. županu in starešinstvu, in kje bode volitev in slednjič, ko je bil opozorjen v od popra-šanega, da je ob istoj uri v Sempasu in ne v Černičah volitev župana razpisana, obr-nola se je, kakor je samo ob sebi umljivo, dotična ekvipaža proti Sempasu in bič go-njačev je pospeševal konjsko korake, kateri naj bi pridobili s tem iskanjem zamujeni čas, in glej, ko dojde, precej je bilo vse na gladkem poprej dogovorjeno in pri prvem glasovanju je bil g. župan z večino glasov izvoljen, kar je popolnem iznenadilo g. glavarja, da je njegov ljubljenec propadel nasproti vrednejemu nastopniku. Potem je nastalo prašanje še resnejše, kakor poprej, kdo da bode obč. tajnik, kot drugi nič manj važni faktor mimo župana, podale so se bile tudi v ta namen dve vlogi, nočem omeniti imen na tem mestu dotičnih kompetentov, samo to omenim, da eden tistih se jo bil spozabil, da ni več za ta čas, namreč, kakor gobe, ako se o pravem času ne poberejo in posuše ali takoj sveže povžijejo, spridejo se, kojo potem niso za nobeno rabo in vrh tega si je predstavljal službo tajnika (se ve da podpiran po nekih starokopitnežih) kakor neko podvzetje, misleč da so tajniške zmožnosti za sedajni čas dovolj, da lo svoje imo podpisati zna, pa nekaj °/0 odpusti od prevdarjeno plačo in s tem so dobro mislečim starešinam prikupi, o drugem kom-petentu jo dovolj rečeno, ako omenim, da je isti dovršil spodnjo gimnazijo in šo nekaj, kar jo neobhodno potrebno takim ljudem, da med prostim narodom si borni kruhek sebi in družini, ako jo imajo — služijo, a veste, kaj so je zgodilo s temi vlogamiP nič drugega ni bilo kot državni dohodki so se v kolekih za 1 gld. . pomnožili, ker sta bila oba kot nesposobna od starešinstva v seji dno 10. maja t. 1. zavrnena, češ, saj ni služba razpisana, pa neka zvita buča je imela vse druge namene v tem.
Užo v seji dno lO.majase je župan, ker ima stanje v Oseku izrazil starešinstvu, da občinska pisarnica ostane v središči županstva, t. j. v Sempasu in da bodo v istej uradne ure vsak vtorekin petek v tednu, in jo razpisati dal novo sojo za dan 31. maja, v katere dnevnem redu je bilo čitati „razgovor o občinskem pisarju" ; na tisti dan je bila vložena zopet ednega tajniškega aspiranta — prošnja; nekateri so bili teh misli, da bi so bil kar naravnost dosedajni tajnik potrdil, ker jo zadostoval potrebam časa in je tudi vsestransko izveŽban v tem poslu, ker opravlja samostalno že ta posel nad 4 leta in pol in prej pa več časa kot pomočnik, a drugi so bili aa takega tajnika, ki jo bil pripravljen ceneje služiti, na to se oglasi g. župan, da izmed ponu-janih no sprejme enega, kojemu bi moral, da bi se ne krhala dostojnost urada in lastna čast sestavljati spiso, oziroma isto narekovati, da bi no imel sramote vsled tega, ko bi pristavil svoj podpis takemu nelogičnemu spisu, ker tak tajnik ne bi bil dobra podpora županu, kakor bi moralo to v resnici biti, iu ker je župan imel svojo idejo, rekel jo : „tega nočem"; zmed drugih dveh dajte mi tistega, katerega hočete, no protivim se. Menijo pa starešine, da bode nov župan mnogo sam delal za korist občine in ves trud in zamudo časa žrtoval v blagost občine, kakor farni cerkveni pevci v Šempasu, kateri pojejo in bo petja učijo le zgolj v povišanje božjo časti in so tudi ne strašijo truda, da so druge pesmi učijo, kadar se jim od neke strani kaka prepove v božjoj veži zapeti,
dasitudi je dotična pesem bila že Bog vedi kolikokrat od višjih cerkvenih predstojnikov kot dobra za službo božjo spoznana in potrjena. Na vse zadnje se jo izročil tajniški posel g. županu, kateri ga je tudi sprejel, in to bo občini le na korist, ker je ne bo nič stalo.
Vinska Muha.
Iz Zagreba, 0. junija, flzv. dopis.] (Volitve v hrvatski sabor.) Spo-jutrašnjim dnevom se počne volitev v sabor hrvatski. Vse politične stranke se živo pripravljajo za to volitev, ker so voli na pet let. Štiri opozicijonalne stranke, in to: stranka prava (Starčovićeva), neodvisna narodna („Obzorova"), središtna (Agramer Tagblatt") in srbska samostalna („Srbobran") so se zedinilo za vzajemno podporo pri volitvi. To zedinjenje je vsak pravi patrijot slovanski z veseljem pozdravil, ker samo sloga daje moč, da sc povzdigne potrebno in podre škodljivo. Tako tudi opozicijonalne stranko hrvatske hočejo, da slogom pridejo do večo moči v prihodnjem saboru in da bi bi'a svoboda volitve, da ne bi oblastnije, oziroma vlada se vtikala v volitev, opozicija bi slavila pobedo nad vlado in njeno stranko, ali ko se od strani vlade vse mogoče dela : zapirajo kandi-datje in volilci za besede, katere spregovorijo kakor pravi patrijoti — temu so ni nadejati.
Vsakdanja plenitev vseh hrvatskih opozicijonalnih časnikov vam jasno kaže položaj, v katerem se Hrvatska za časa volitve nahaja. No dovoli se jim priporočiti lastnega kandidata in še manj pa pisati zoper kandidata vlade, ali pa risati postopanje vladinih organov, kateri vsa mogoča sredstva upotrebljujojo, da dosežejo svoj namen. Lojalno hrvatsko ljudstvo izziva in draži se z vsakovrstnimi fermani, kateri se pri volitvah v Srbiji, še manj pa v Bolgariji vporabili niso. Opozicijonalnemu volilcu ni dovoljeno našaliti se z besedo „magjaron", ker zapro ga precej in obsodijo na 10 in več dni zapora, samo da ne moro opozicijonalno voliti. Opozicijonalni volilec ne sme za svojega kandidata dobro besedo spregovoriti, še nienj pa za n jegovo izvolitev delati, ker precej dobi žandarmerija povelje, da ga pri prvej priložnosti zapre, namreč ko bo samo eno priporočilno besedo za opozicijonalnega kandidata, ali pa zoper vladnega rekel, pregrešal so je zoper vladni ukaz in so mora zapreti, dokler ne minejo volitve, — Narodne stranke volileo sme ščuvati, sme na padati opozicijonalne kandidate, kakor so je to v Jaški zgodilo, ko so nabili in po tem šo zaprli bivšega poslanca Kamenara za to, ker jo nekaterim volilcem rekel, da tudi kmeta smejo voliti, samo če jo poštenjak in značajen.
Uradniki vseh uradov brez izjeme delajo za vlado na vse kriplje, ker vse jim je dovoljeno. Vso uradne mašine so v porabi, pa tudi bicikli, po katerih se predstojniki uradov na kortešacijo vozijo. Rds-nici ni dovoljena svetlost, ker jo čaka nemila osoda od močnejše strani. Bele pole hrvatskih časnikov govore, v nje veruje narod hrvatski, ker vo, da so resnico pisali, Vladni uradni časniki pa če se tako hudo napadajo zedinjeno opozicijo, so ne plene, marveč uradno mej narod širijo in iz njihovega vjedljivega piskarenja jo razvidno, kako jih hudo peče sloga opozicij.
Minoii so hujši časi vlade hrvatsko, kakor ona vladunja Rauch-Vakanovič, pa bodo tudi sedanji, ali nikoli ne bo propadel složni narod hrvatski, on bo šo ostal in mirno podnasal začasno osodo, katero mu lastni njegovi sinovi na svojo osebno korist navaljujejo.
Veseli nas videti v borbi za hrvatsko pravico tudi brate Srbe, kateri so vender enkrat sprevideli, da le v edinosti jo moč in da če bodo Hrvati uživali svobodo, jo bodo tudi oni, ker čo Hrvati politično nazadujejo, so in bodo samo oni krivi, kateri še danes slepo pogubno ustavo podpirajo.
Volilno gibanje je živahno, Volilne vesti kažejo upanje za opozicijo, ker postavi skoraj v vseh 110 okrajih svoje kandidate in čo no bodo delali za vlado z bnjoneti, čo ne bode „moraš" gospodaril, uspeh bo za opozicijo bar v moralnem oziru dober, ker povprečno njo kandidati so na glasu možaki in patrijoti, za dobro in pravico hrvatskega naroda požrtvovalni.
Posebno so v kolo složne opozicije lovijo zvestnejši Srbi in če v tem kolu vstrajejo do konca borbe, jim bode na Čast. Volilna borba so počno 11. t. m. v Velikej Gorici in nastavi od 13. (k) 20. t. m. po vsej IIrvat8kej. Pred tremi leti je volil Zagreb prve dni volilne borbe, to leto pa zadnje za to, ker v njem ne cveto vladi rože.
Pri hudem pritisku vlade je pač težko, da opozicijonalne stranke dobe večino v saboru, ali na vsak način bodo opozicijo-nalci v prihodnjem saboru v veČem številu, nego so bili v zadnjem. Sicer pa Bog poinozi, dokler pridejo zopet boljši časi!	Tržaški Slovenec,
Domače vesti.
Tržaški namestnik, njeg. prevzv. g. baron Pretiš se bavi uže več dni na Dunaju in je bil v sredo sprejet po cesarju v posobnej avdijenciji. Isti dan je bil sprejet tudi baron Pino, deželni predsednik iz Bukovine.
Gospod Aleksander vitez Schemerl,
c. k. namestniški svetovalec, nas zapusti v teku prihodnjega tedna ter so poda na svoje novo mesto v Ljubljano kot prvi svetovalec ondotne deželne vlade. Gosp. Schemerl si je kakor glavar na Tominskem in potem kot referent v cerkvenih zadevah stekel mnogo zaslug za Primorsko; on je bil mej tuk. nam. referenti jeden redkih, ki je znal popolnoma dobro slovensko. --Kakor mu tedaj želimo iz srca vso srečo na novem mestu, prav tako obžalujemo, da nas zapusti.
Imenovanja. Namestniški tajnik dr. Reinhold Hiiling pl. Riidingcn v Trstu je bil imenovan glavarjem na Primorskem. Najbrže pride ta gospod v Istro; znano vsem je, da je vrsten uradnik in da jo slovenščine popolnoma zmožen. C. k. nam. tajnikom na Primorskem pa je bil imenovan Anton Hochegger, dosedaj e. k. policijski nadkomisar v Inomostu.
Vežbe vojne mornarnice v tržaškem zalivu so se začele včeraj ob 0. uri zjutraj blizo Gradeža. Vdeležile so se jih sledeče ladije: jahta „Greif", na kojej je bil vkrcan poveljnik baron Sterneck in 11. divizijaoklopnic in to „Albreht," „Custozza" in „Tegetthoff" pod poveljuištvom kontre-admirala pl. ttuchta. Vežbe v južnej Dalmaciji so dokončane in jo bil vspeh jako dober.
Pohvala austr. ogr. Lloydu. Poroča so iz Masave da je doplul tamo Lloydov parnik „Flora", koji je rešil v rudečem morju mnogo potnikov nemškega parnika „Oder", kateri ae jo razbil blizo otoka Šokotora. Posebuo laskavo govori poročilo o neustrašljivosti. kojo so dokazali „Florini" mornarji, ko so rešili 12 žensk in več otrok gotovo smrti.
Nova kopelj'so odpre dne 15. t. m. pri sv, Jerneju pod imenom „Excelsioru. Imela bode 200 sobic in kavarno spojeno z restavracijo. Razun navadnih voz „Omni-bus" bode odroden poseben parnik, koji ima voziti obiskovalce iz Trsta v kopclj in nazaj.
Zabavnih izletov v četrtek vdeležilo se je po morju : z parni kom „ Vergerio" v Koper 09 oseb; z „Istria" 135; v Miramar z „Istriano" 75 in z „Cattaro" 2G0; „Risano" je odpeljal v Piran in Koper 210 in „Intrepido" v Isolo in Piran 102 osebe. Zabavni vlak v Kormin pa je imel 130 deležnikov.
Tržaške novosti:
Sv. Rešnjega Telesa procesija v četrtek, je bila letos gotovo še bolj obiskana kakor prejšna lera; gotovo sejo procesije direktno udeležilo nad 0000 ljudi, ali po ulicah in na velikem trgu jo stalo do 30.000 ljudi in to ljudstvo jo bilo skoro izključljivo slovansko, ker lahoni se navadno ne kažejo pri takih cerkvenih slavnostih. Povsod, kder je šla mimo procesija, so bila okna okinčana. prav tako vsa poslopja javnih uradov. Opazovali smo tudi lotos prav izvrstno petje 6 pevskih močnih zborov okoličanskih, ki ko peli jeden boljši od druzoga. Naše okoličanke so bile večinoma v lepej narodnoj obleki, kar je procesijo šo posebno dičilo; opazili pa smo, da so nekatere mlade Barkov-Ijanko in Svetoivanko letos bile brez peče, mej tem, ko so ona dekleta iz Rocola in S. Marijo Magdalene, ki so užo davno pečo opustile, letos zopet iste pokrile, kar je vse časti vredno, luteranska godba jo izvrstno godila in vojaki z generali in vi-šimi oficirji so bili na borsuem trgu, kder so Najvišemu čast skazali. S kratka, procesijo s v. R. Telesa v Trstu jo treba videti, ona je impozantna in kaže značaj tržaškega ljudstva, ona kaže, da so Slovenci mnogobrojni v Trstu in da so oni najbolj udani katoliškej cerkvi.
Pobožen prodajalec in brezbožen tat. Na dan sv. Ilešnega Telesa se je prodajalec Ivan V. na trgu sv. Ja-kopa popolnoma zamaknil v mimo gredočo
procesijo. Nek spreten uzmovič si je mej tem prisvojil njegovo uro in verižico, no da bi bil V. kaj očutil.
Poskusen samomor pred sodnijo. Služabnica Uršula Ocregšek iz Krškega je bila včeraj pred sodniki, obtožena hudodelstva javnega nasilstva in klatenja. Naenkrat skoči na odprto okno, da bi se vrgla na dvorišče. Nek stražar pa jo je še ujel za krilo in jo obdržal. — Odpeljali so jo zatim nazaj v zapor.
Nagla smrt. Čevljar Edvard Buf-folini ae je zgrudil pred svojo lastno hišo v ulici Petronio hipom mrtev na tla. Bljuval je uže popred več časa kri.
Nesreča, Posestnik Franjo Cerno iz Rojana h. št. 60 se je sinoč povratil domu iz vesele družbe. Naslonil se je na okno svojega stanovanja v prvem nadstropju, da si ohladi vročo ; glavo, toda izgubil je ravnotežje ter padel na ulico. Razbil si jo nesrečnež glavo in umrl za nekoliko trenutkov. ČJerne je bil star še-lo 25 let.
Zopet u tone c. Ribiči so zajeli v četrtek pri sv. Jerneju utonca v svoje mreže, kojega so spravili takoj v mrtvašnico v Barkovljah. Bil je mrlič uže tako segnit, da ga nikdor ni mogel več spoznati. Suini se, da jo tudi ta bil ena onih žrtev angležkega parnika „Palermou, koje so poginile o nevihti dne 13. marca,
Policijsko. Zaprli so: mornarja Vec-chiet, ker so ga zasačili „in flagranti" ; kovača Antona R., ker jo poverjeni mu 2 srebrni uri zastavil in denar zapil; to-žaka Josipa M,, ker je preiskoval tujo žepe ; natakarja Josipa S. iz Sežane, ker jo odnesel svojemu gospodarju 15 f.
Sodnijsko. Obsojena sta: 15-letni Viktor Mareellino radi raznih tatvin na 7mescčno in Anton Qualizza radi javnega nasilstva na Gmesečno ječo.
Katoliško bralno družtvo v Št. Fer-janu blagoslovi dno 12. junija ob !)1/2 uri popoldne svojo društveno zastavo ; točno o 5. uri popoldne pa priredi slavnostno besedo na dvorišči visokorodnega gosp. Jožefa bar. Formentina. Spored : 1. Godba. Venec narodnih pesmi. 2. „Zeljo Sla-vjana", zložil Haj dri h ; moški skupni zbor.
3.	Pozdrav prosednikov. 4. Trcbojnica, zložil Ur. Volerič; moški zbor kozanski. 5. Slavnosten govor. 6. Godba. „Slavjanka", mazurka. 7. Dvogovor. 8. Ave marija,
1 zložil Foester; z godbo, mešan zbor. i). Deklamacija. 10. „Sarafan" ; z godbo, sopran in alt. 11. „Mutec", šaloigra v 1. .dejanji. 12, „Domovina", zložil A. Leban; mešan zbor, z godbo. Po besedi prosta zabava, med katero bode svirala godba. Ustopnina k besedi za neude 20 novcev, sedež 10 novcev. V Št. Ferjanu dnč
4.	junija 1887.	Odbor.
Tržno poročilo.
Kava — cene št* vedno silijo kviško; už« i dolgo lut ni bila kuva tuko draga. kakor le:os i in zdi so skoro, kskor bi bila špekulacija uže
E1 retirunu! — Prodalo se je te dni 1000 vreč ave Kio po i. 115 do f. 130, 3oii0 Santon po f. lil do 130. — 4UU vreč Java Malang. po f. 196 do 129, 100 kvint. Ceylon plant. po f. 136 do f. 14«.
Sladkor — slaba kupčija p > še niSF'b cenah; | produ|o s>' je te dni 80U0 vreč k udkon i po ; f 17 do 19 tendenca pa je za Si; ni/,' oetie.
Sadja — šn precej dobra kupčija, |n> trdnih ! in viših cenah. — Pomeranč^, limoni f. 2 do I 7-50, fl^e v vencih f 14 do 10, mandlji pu-1 1 ješki t. 80 do rožiči pulješki f. 8 clo 10, grški f, 5 do G, opaša f 29 do 23, cvebe nu-vudn* f. 12 do 10 E!em6 t. 20 do 28, Suita-ni na f. 27 do 30
Oljs — čemi juko trdne; namiseno stane f. 50 do 00, jedilno f. 30 do 43, bombažno f. 20 do 3n.
Petrolje — rusko f. 6 50 do 0 75, amerikansko f. K 5o do 8*75.
Domači pridelki — fiž d stane rml či f. 8.— , beli f. 9, koks f. 10, mešani t', 7, maslo f. 82 do f 90.
Žito — slal'n kupčija PšenW rutica f 9'25 do 10, koruza levantinska f. 0
Lpb — juko slabo obratni, cene nizke.
Seno — je tudi postalo cmn-j ■ Prodajo se je te dni konjsko po f. I 35 do l-5-j, volovsko najviše do f. 1 75,
Borsno poročilo.
Tendenca juko slaba, borsa nekoliko vznemirjena, zalo ho kurit puntali mlubuvi in ho cel6 nekoliko trpeli,
Dunajska borsa
dno 10 junija.
Enotni drž. dolg v bankovcih — —	81 85
, v nrebru----„	83.10
Zlat« renta— — — — - — — —	„	ll'!'l >
5°/0 avstrijska renta — — — — —	„	97-15
Dolnieo narodno bnnko — — — —	„	885' —
Kreditno delnico — — — — — —	„	280. —
London 10 lir »torlin-----„	126 95
Francoski napoleondori — — — -	m	10*08
C kr. cekini-------„	5.99
Nemško marke— — — — — — —	»	82.32j/
Javna zahvala.
Podpisani se presrČno zahvaljujejo vsirn zastopnikom slov. društev, prijateljem j in znancem rajncega g. PETKA PEll-TOTA za mnogobrojno vdoležitev pogreba njegovih posvetnih ostankov 9. t. m., posebno pa pevcem delalskega podgornega društva, ki so na pokopališču pod vodstvom g. Kosovela peli žalostinko. Pre-srčna hvala vsim, za toliko dokazov sočutja.
Trst, 11. junija 1887.
Družine Pertot-Dollenz-Abram.
m-i-momm • mu®*** ■ •
Dr. Ante Dukić,
odvjetnik otvorio je ovih dana svoju pisarnu u
rPl0DCEVA ESENCA jl}: k lekarjaPiceolija
v Ljubljani '
o dravlia me je kakor po čudežu od najhujših želodčevih in telesnih bolečin, koje so m-j celih pet let neznano mudile in proti kt.erim mi najimenitnejši zdravniki Vicenze, Milana, Cime in Genov« niso zamogli prav nič nomapsti.
Luisa Batista, Sagorz. na Gališkosi.
Izdelovatelj pošilja jo v zaboječklh po 12 steklenic po I gld. :<<{ kr po poštnem povzetji. Poštnino trpe p. t. naročniki.
V steklenicah po 15 nč. se prodaja v lekarnah: Bianolotto, Foraboschi, pl, Leitenburg, Liprandi, Pozzetto, Praxmarer, Prendini, Ha-vasini, Kovin, Saraval, za magistratom, Sorra-vallo, Udovicich in Zanetti in v večjem delu lekarn na Štajerskem, Koroškem, Primorskem. Tirolskem, v Istri in Dalmaciji.	524—50
Dobiva se v vsih knjižarnah 13. nakladi, ravno izašla medic, svetovalca
Dr. MOLLER-JA
najnovejše delo o slabosti, oslabelih živcih o na-j stopkih mladostnih pregreškov itd. Pošilja se tajno za 60 nv. v pošt. markah
KAROL KREIKENB A UM
9	Braun8chweig.	17 -52
Krojačnica A. Bonne.
trg Sv. Katarine št. 1. no-15
izdeljuje fine. cene oblake po najzadnjem kroin. j (Preseli se 24. avpiista t I. na C<»rso šr„ 4, II) ! niulsiropje, nad iir*dnišw. 111 list« »II Piecolo«.
Marija celjske
želodečne kapljice.
Andronn Gusion št. 2 v Trstu priporoča veliko zalogo sadja vsake vrste najboljših plemen na drobno in debelo. —
Prevzame vsako pošiljatev na deželo, katera se izvrši točno in solidno. 100-41
Na obroke! (7°-70
»>'\i* pohiStvo tanecarije, razno strižno-blago za obieke. ure vsake vrste
M. Coreni
vi« d*»)la L ena Si*. 1 P. II.
LA FILIALE
BANcfuNION
TRIESTE 8' occupa di tutte le operazlonl di Banoa e d) Cambio valute.
a)	Accetla verxamenfi in conto corrente:
Atibuonando 1'interesse annuo: per Banconote a7« 4/o ooti preavviso di 5 giornl 3'|, ,	„ . 12 »
3*/4 ,, a sel mesi fisso
per Napoleoni 2*1« °/o con preavviso di 20 giorul
*.......40 .
8'/ ,, , „ ,3 masi 8'|.......fi .
fer I* li>tt-*re di Vi-rminerito in circola/lon« il utiovo los^o d'int^r^se andrh iti vi.'ore a jmrtire dal uiorno 18. 2'. april« '28. inajufl", lit. luglio e 13. ottobre a ie<'»nila d.-l preavviso. Triu-1« 13 Aprile 1886. Warrants
HA^VCO GIHO abbuonando il 3°/( interesne anuuo sino qualuuque -.onima; prelevazionl sino a liorini ','0.<K)0 a vista verso cheone; Importi magpiori preavviso avanti la Borsa.
Conterma dei versamonti in apposito libreto.
pertuttil vers.i entl fatti a qualslasi ora d'ulTicio la umta del medettima pinrno
ANMume pol j» ?• opri ««>p runtiNli l' mr.auo di Cambtali per Trtenle, l'it'ina t ft'idajiest, riluscta loro assegni per qnexte nlltme ptatze ed ar.corda loro le/acolth <h domici line.ffetti prersn la sva r,asm f i-« noo <1* ni h|m-m» por onnI.
b)	S' incanr.a (leU'ar.nvtsto e dellavendita di effetti pubblici, valute e divis«, noricbe deli' incasso d'assegiii, ca>n-biiili e cnupuns, Vt:ri»o '/»®''o provlg-gione,
rt) accnrda n t suni cnmmitten' t la facolta di deposi.are tJTetli di qnaltiasi sper.te e ne cura pralti Vtnr.asto di coupont aH a tcadtnza
La Filiale della Banca Union
Neziono .^B o«*«?!) s' incarica deli' acquisto c della vendita di merci in commissione, accorda sovvenzioni ed apre crediti sopra mercanzie ad es9a consecnate. oppure polizze di carico o WurunU.	12—24
ŽBlodečne bolezni ozdravi brzo in posvema
JERUZALEMSKI BALZAM
"lini in nedosegljivi želodčni pimfii I>m si človek izvoli nravi lek proti želodčnim boleznim, pni ni tako lehlto. po-ftebno dandeno«, ko v trgovini prodajajo vsakovrstni: eimk» ieke
V.-fiina ra?nlh k-ipljic, izločkov Itd , katere se občinstvu kakor pravi Sudnži priporočajo. niso nič druZepa. nego 9kodliiva *mes.
Edini JeruzalomMkl bal* xnm si je zagotovil vsled sv.ije priproste sestave, odločno oživljajoče in želodčne Sivc.n hitro krepčaln« moči pravioo prednosti nal vsemi dosodaj v tej stroki poznanimi zdravi lami, kar dokazuje tudi se vsakim dnevom veče praSaiije po njemu. Ta bttlinm bogat na delajočih snovih kineške robar-bare, katera korenika je poznana zarad n)e nega upodnega upliva na prebavljenjc rs ciicBnje, j« zanesljivo sredstvo proti teŽ»vam v želodcu odvisnim od slabega preb .vijanja; žaro pa pa vsi strokovnjaki in zvelfnC; priporoČujejo proti nejeSčnooti. zabasanjn smrdljivi sapi gmnsu, riganju, basanju, proti hemoroidal nem trpljenju, zlatemu iti vsakej bolezni v črevesju
Steklenica z navodom vred stane SfcO novcev.	19 — 48
GLAVNO SKLADISĆE u LEKARNI
G. B. PONTONI
V GORICI.
Skladišča v Trstu v tekan i Marku Rarasini i G. B. Rovts, na Reki v lekarni al Rtidentore. ti. Gmeiner, v Korminu v ie-kiimi A. Frnnzoni, v Tominu v lekarni E PhHsch.	97 — 48
izvrstno delnjoCe zdravilo pri vseli boleznih na želodcu Neprecenljivo do brote jo posebno vpliv njihov pri notcenosti, slabosti želodca, ako z grla smrdi, napenjanju, kislem pehanju, keliki, želodeč-
nem kataru, gorečiče (rzavci) pri preobilnoj produkciji slin, rumonici blu-vanju in gnjusu glavobolu, (ako boli iz želodca) krč v želodcu, zahasanji, preobilnosti jedi in pijač v želodcu, proti glistam, bolezni na vranici in jetrih in tudi proti zlati žili ali himorojdam Cena steklenici jo z nakazom vred samo 3.*i nov Glavni zalog ima lekar-ničar „k angelj« varhu"	53-23
I>r. Ilrady Krpiiiwicr, Mornvn
V Trstu jih pa dobite pri lekarničarju I. Seravallu blizo starega sv. Antona
LTNIKA;
7ii spolne in želod-č'Vo bolesti, nastope -okuženja I oslabenja možk^ slabosti, polncij ', žgečo vodo. močenje postelje, puščanje krvi, zablije v d-, in za vse bol> zni mehurja, droba in živcev. Tudi pismeno po najnovejšem znanstvenem posto anju z n«;Škodliivimi sre stvt	14—29 — 104
C. Strortisl, . specijalni zdravnik Lhdan am Bodensee
oeeessMseeeee«
Proti hemoroidam 1	6
Kdor hofee fuvati svojo zdravje, naj rabi
9 MENIŠKE KROGLJICE	S
g (Pillole dei Frati.)	•
w kri čisteče in proti hemoroidam,	U
A 35^* koje izdeluje P. Fonda	9
• Tarmucistu v Piranu	^^ Prepotrebue za vsiikega, kateri trpi
na hemoroidab, znba^anju, brozteč-	Q nosti, gluvoboiji, t^r sploh veliko sedi,
2 ene čistijo kri in dober vspeh potr-	^ ^p jujejo zasebna in zdravniška spriče-
• vala. koja so priložena z podukom za	A
porabo vsakej škatljlcl v Hovanskeni,	JJ
nemši<em in italijanskem jeziku.	^p
II Prodajajo se po 20 nvč -katljiiiH v	A
vsili lekarnah Trsti Reke, kakor	^
W tudi Istre, Dalmacije, Gorižko?a in	W
A Trenta. 13-52	~


Lfl A_J_____I" ■ _ i y ■■ ■ | ■ V;
n m tel
Ozdravljenje plućnih bolezni
po plinovi
m
jl^j Tuberkulože, (sušice, jetlko), naduhe, zaprte sape), kroničnega brombljalnega katara itd j |

ilLACIJI
II! ta
ii
(po rcktalnej injekciji).
Najuev.jrjetn sji, skoraj ujdo»egljivi idsjal zdravnikov je z ovim postopanjem po-'iirf iljS polnoma dosežen! Oo osupljivih, mpogtefiivih vspehih gov >re najjasneje.) sledeča h=j| Ji pisma slavnih profeso-jev, koja navuderm v kratkem, toda kolik >r mogoče z lastnimi ^ fW besedami, In k ija so bila tudi potrjena |>) zdravni;kiii listih tii- in inožemstva: si —^ Prof dr. Bergooii. Po tridn-ivn"j plinovej ohalaciji po r ktalnej injekciji, izdatno |!=j pojemauja kailja in izvržka, potem popoln) prenehanja, — m-slica, pot in hrioavost J^l Ije posve izginolft, — Truplo se re.li vsaki tedan za '/, - 1 K. Ravno tako brzo o?- Hi| IM dravljenj« tudi pri starej, c-16 pri milturnej tuberkoioal. — Roln'k sj ozdravi ter more lili LJjj tudi najtefjiu posel zopet opravljati. —"	ll_!
r^j	Prof. Dr Cjrnll. Pri na iuhi se more pol ure po plinovej exhal:icijl lug jj sonsti. liri
— Ako s- txhalaciju dalji rabi. sh naduha ne povrne več. Zoper šsuicl in naduhi je 'i' FL) plinov.i exhalacija izkuiieiio, izvrstno sredstvo"	(Ujl
idil	Prof. Ur. Dujarilln Bcaunutz: «G do pri ufonlČnem prlu. po^ko dovan- mu po tuber- (lil
W kolo i, ho se v 2—3 tednih zacelilo otekline dasiravno ji bila uže polovica pljuč ra- llFl Mil z I•jan h •	|qll
f^j	0r M. Langhlln vodja bolnice v Filadelflji je vporabil plinovo exhulacijo pri SO li£T
MU bolnik h, koji ho bili už<i v najzadnjem stanju tuberkuloze in vsi so popolnoma ozdraveli. 1:' |M	Vsaki dan pa se množe zravniSka poroč la o srečnim ozdravlj nju, ter je rurun Hll
Mfll unvadenih sprlfirval š * mnogo družili od slavnili profesorjev Tudi v o. k. jav.el bol- lili
LW niči na Dunaja se vporabljuje stroj za plinovo exhalacijo. — Imamo mimi-o spričeval LTl j]] odiravelih. C. kr. izklj. pri v. str .j za plinovo ex'ialacijo (R-^ctabJ n jeetor) se doDiva z l^j y:y vagini pripravami za pripravlj -nje pliva in z jiopisom za vporavo za zdravnike, ter ga [Ifri Ijij more rubiti tudi vsak bolnik »am pri
[|j Dr. KARLU ALTMANN, Wicn VII., Marialiilfcrstasse N. 80/A
|jU| ter stane gl. 8.30 z omotom proti gotovem novcu ali provzetju. — Ozdravljenje ni niti |LjT l-itežavno, niti ovira vsakdanji posel.	—10
A. MAYER-jeva
zaloga piva v Ljubljani
priporoča zasebnikom in ^ostihnear-jem na »lezeli trajno iz-vožno
pivo v steklenicah
iz pivovarne bratov Kosler v zabojih po 25 in 50 steklenic. 12—11
feJlET
^JtlrsJijg
JULIJU ^G RIM M,
dežnikar, Barricra Vecchia št. 18
jo zelo bogata zaloga solnčnikov za pospe, za jako nizke cene. — Soliirniki za gospode od 00 IIOVČ. naprej. — Najnovejši „Rntrecots" za gospe, svilnati in pol svilnati. — Mali <le%niki za otroke od 25 nov6. naprej. Zaloga dežnikov iz svile, satina, volne in bombaža. Sprejemajo se popravki za jako nizko cene. 85—104

j Ljubljanski Zvon. g
Gld. 4.60.
Gld. 1.15.
il Gld. 4.60. | Gld. 2.30. ••
r- fP^P^MIMSrSP^SPI »3©sj|p J)aIH5in©k ° Brnt>
Briinn) Krona St. 19 priporoSa:
Slik na ostanke
" WI m 110 za vsakovrstne obleke
za gospode
proti gotovem novcu ali proti povzetja za tovarniško ceno!
Uzorci v pokrajine pošiljajo se na zahto-vanje zastonj in franko. 12-4
; Glavni igo-j
; dit HVent i
! 500.000 ; I marakah.i
Oglas
sreće
Za sg >ditke
amči država.
Poziv na sudjelovan e kod
Lutri j akog srećkanja koje garantira Hamburg Iz kojeg će se stalno
7 milijuna 222.000 marakah
dobiti.
Sp. d lei ove unosne novSane ut-'je, koja sastoji poln j* nacrta od sunili 97 000 sre-iVikn'i, j.'su sliedi-ći : N ijverfl sgoditak jest 15-15 event. SftO.OOO mar.
nrnriik,
"0 spod i tak A KMjsgndltak A 26finL'o.<;tak il 51',' sgoditak i'i 791 spndituk 4 15'i srrod, »i 300,200,150 81 '950 ugodit t k t'i I IA 7990 sCod ftl>4 loD.94 7850sg,.d.A«» I0.90
nknpno -fft.VOO senditakah
mnrnk.
r»ooo :i ooo
9.000 I OOO 500
Premija :I00,04»0 1 sgoditttk A900,000 0sg.idital< & 100,000 1 spodita k a HO, OOO
1	sgoditiik a 1& OOO
2	spoditnk :'i 9O OOO
1	sgoditak i\ OO.OOO
2	s i/od i tak A r*0 OOO 1 sgoditak a 30 OOO o sgoditak i\ *0 OIMI 26spodit'ik & |O,OOO ovaUovih izadje sjegurno u malo inj- snuh
0	7 odielah. Glavni sgoiilt-»k I r. da iznaSa KO.OOO mar., naraste u II na OO.OOO m., n III na 90.000 m., u IV. „n NO OOO m., u V. nu OOOOO n>, u VI. |OO.OOO ni., i sa premijom od »OO.OOO eventualno 500.000 marakah. — Za prvu vucldbu, koja je sluSbeRO ustanovljena, na
1«. juni t. 1. stoji: ciela orig. srečka 6 m. ili f.3 60 a vr. nol	» 3 » » • 1.80 »
četvrt » 17 » » 90 nvč »
te razpoSiljam ove od dr?ave ziijannVne orl(jln ine srećke (nikakve zabrainoio pro. inesej sa vucidbenim nacrtom sa državnim g'born uz frankirann potiljku sv.«t.e j u najdalje krajeve Svaki sudionik dobij i nd mene nakon make vuoidhe listu saoditaka badava; — Vucldlioni nnert sa državnim prbom, im koien, se nalaze 6 uložei razdioba Nf^ođili«	polap
1	razredaii ra*n<»Siljam uiinpred j
badava
Izpiatu i
Saij m sam
"trožijii tajnoMt. Svaku naru^bu može *h poklati na-PUtlllcom ili proponikom lista. Neka se dakle svatko ol>rati odmah rudi brze vncidbe i to svakako do
10. junija teleude jrodine pouzda
na Samuel lleckscher-a
s -15
pošiljku dobivenog novca
Izri. vno na intereiMite uz naj-

bankir i mjenjačnicu u U-.mburgu.
Lastnik društvo Edinost".
Izdatelj in odgovorni urednik Viktor Dolenc.
Tiskarna V. Dolenca v Trstu.