IZDAJA ZA GORIŠKO I5f BENEČIJO
ČlTATELJl IN NAROČNIKI! Kdor poravna celoletno naročnino l. 1953 v znesku 3.200 lir pi l 31. t. prejme v dar lepo slovensko knjigo!
Poštnina plačana v gotovim Spedizione in abbon, oost. 1 *r
TRST, nedelja 11. januarja 1953
IZJAVE VELEPOSLANIKA V. POPOVIČA V WASHINGTONU
FLRJ bo proučila vsak predlog o Trstu, ki je v interesu miru
Podpora azijskih socialistov Rimski funkcionarji v ZIIU
V borbi proti kolonializmu pripravljajo prihljiičifMi cone ft
je med obema conama. Za ta. ko akcijo bi ne bil potreben noben pristanek Jugoslavije, pripominja «Giornale» in dodaja, da bi s tem ne bila prejudicirana dokončna rešitev tržaškega vprašanja, ki bi s pravnega stališča postalo popolnoma nedotaknjeno.
Jezik tega lista — poudarja s tem v zvezi jugoslovanska agencija Tanjug — ne dopušča nobenih dvomov o tem, kdo so pravzaprav avtorji vesti o umaknitvi angloameriških čet iz cone A in razdelitvi STO. Ce je kdo do danes v Trstu še dvomil o virih teh vesti — pravi agencija — sedaj po takem pisanju tega lista ne more več dvomiti. Poborniki italijanskega imperializma postavljajo take zahteve, kakršne je postavil «Giornale di Trie-•ste». Trst je treba prepustiti Italiji, toda to ne bi bila dokončna rešitev. Trst mora služiti kot baza za nadaljnje prodiranje, kot nov «adut», ko se bo znova odprla diplomatska igra.
Se bolj smešno pa je pisanje tega lista, da bi tak.korak «ne prejudiciral dokončne rešitve«. Italji bi ta klavzula služila, da pred prihodnjimi parlamentarnimi volitvami ali pa ob neki drugi ugodni priložnosti postavi nove imperialistične zahteve do jugoslovanskih ozemelj. Tržaški iredentistični tisk, ki je te dni pisal, da je prišla vest o umaknitvi angloameriških čet iz cone A iz Beograda, je s takim pisanjem samega sebe demantiral, ko je predlagal priključitev anglo-ameriške cone k Italiji.
| Tako tolmačenje <ts pravnega stališča* je izzvalo posebno zanimanje v tržaških antiane-: ksionističnih političnih krogih. 2ongliranje z izrazi, poudarjajo ti krogi, naj bi zakrilo bistvo, toda bistvo je v tistem delu predloga, v katerem je rečeno, «da ni potreben pristanek Jugoslavije za tak korak*. Italijanska diplomacija, zvesta svojim imperialističnim tradicijam, zahteva ponovno enostransko akcijo. V predlogu se vidi tudi vse farizejstvo propagandne kričavosti o tako imenovanem »predlogu za razdelitev STO».
DE GASPERI PONAVLJA
rimsko izsiljevalsko lezo
TEHERAN, 10. — Poslanec ln
vplivni član narodne fronte dr. Cajegan je izjavil, da je
Kominformistka Marina priznava poraz
na borba proti titovstvu in za. radi tega prihaja celo do tendenc za sodelovanje s titofa-šisti*.
Ne samo do tendenc, temveč do pravega sodelovanja prihaja! Prelistajte naš dnevnik, pa boste našli mnogo primerov sodelovanja valih pristašev z nami. Tudi na nabrežinskem zborovanju so bili vaši pristaši navzoči kljub vaši najstrožji prepovedi.
Lepo je govoril tudi sam Gombacci, ki je dejal, da so bili «titovci leta 1948 popolno, ma izolirani, a jim je zaradi našega popuščanja uspelo o-krepiti svoje položaje ter si pridobiti med slovenskimi nacionalisti celo trenutne zaveznike*.
«Delo» žal ne pove, zakaj nam je uspelo okrepiti naše položaje kljub temu, da smo bili pred štirimi leti izolirani tako, da je pokojni slavni hr. vaški pesnik Vladimir Nazor celo napisal pesem pod naslovom: «Sami smo!*. Gombacci in Marina na to vprašanje ne moreta odgovoriti. Zato pa jima odgovorimo mi. Poslušajte dobro!
Pred itirimi leti ste nam po direktivah iz Moskve in Rima prerokovali propast v najkrajšem času, v nekaj tednih, Jugoslaviji in nam! In ste v to svoje prerokbvanje dejansko verjeli. Tovariš Kardelj pravi o tem takole:
•Raču-all so doka) preprosto: Ce o tanejo Jugoslovani na po'to-Jankab sociaPzma Jih bo uničil ali kapitalistični Zahod ali med
narodna Izolacija, v kateri se bodo neogib o znršli; če zapuste pot soc al zma Jih bo uničil njihov lastni narod, v vsakem prl-n-eru pa bo Jugoslavila pad'a v naše roke. — Toda brž ko so sovjetski upravitelji zapustili kurz rojalistične revoluci'e in ga zamešali s težnjo po traper al rtlč-ui hegemoniji sovjetske bir krat-ske kas e nad drugmi naredi, niso več zmožni niti da bi prav ilno ocenili od^os razrednih sil v današnjem svetu in tako se niti eaa r jihov h dom-ev ni ures Ičlla. Niti ni Jugo lavija zapustila socializma niti ni o:ta'a Izolirana niti Je ni uničil Zahod ln zato tudi ni padla v žep begem-nistov iz Moskve*.
Tako stojijo stvari! Vidali in Marina in Gombacci so agenti imperialistični i hegemoniztov sovjetske birokratske kaste, ki povrh služijo še rims i impe-rialirtiini politiki v na'ih kra-iih. Zato niso vei zmožni pravilno oceniti odnocov razrednih sil v Trstu in coni A in zato se njihove domneve niso uresniči'e zato se je na e gibanje okrepilo in je bila največja laž tisto njihovo kriianje o «cadaveri politici*. Niti smo mi zapustili socializem niti nismo ostali izolirani in svoje pristaie pridobivamo i* kom-informovskih vrst ki postajajo vedno bolj redke in tudi iz vrst pristašev drugih strank, ki so vsak dan boli prepričani da smo na pravi poti Zato je Marinin strah, da bomo do-egli med tržaškim delavstvom in po slovenskih vaseh nove uspehe, zelo upravičen.
— 2 —
11. januarja 195S
Danes, cecJelja 11. januarja
Higis, Božidar Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.42. Dolžina dneva 8.58. Luna vzide ob 3.41 in zatone ob 12.23. Jurtri, ponedeljek 12. januarja Modest, BodigoJ
(L
Občjuslii svet
Na prvi seji drugega povojnega ob-č i n sk e g a t sveta v Gorici, ki je bila v ponedeljek 5. januarja smo doživeli ponoven nebrzdan izbruh šovinizma italijanskega gonškega malomeščanstvat ki je preprečilo svetovalcu Demokratične fronte Slovencev v Italiji, tov. Bogomilu tavli-nu, uporabljanje pri delu ob-čins' .ega sveta naše materine govorice. Ob tej priliki je tov. Pavlin razkrinkal licemernost in neresničnost gon-ške De Gasperijeve izjave 4. novembra, češ da «Slovenci lahko zahvalijo boga, da živijo v Italiji». Obsodil je nadalje nekulturno početje občinskih svetovalcev. šovinistične večine in slabo vzgojenega meščanstva in poudaril našo temeljno zahtevo po priznanju splošne slovenske enakopravnosti, ki naj se u-resniči kot posledica pisanih zakonov in obljub, in ki naj postane most združitve in prijateljskega sodelovanja dveh jadranskih sosedov.
Še o slovenski Soli
Skoraj ob zaključku volilne kampanje za občinske volitve so kominformistični poslanci Bedtrame Lonza tn drugi poslali italijanski Vla-
OB PRIHODU NOVEGA PREFEKTA V GORICO
čaka ga ie2ha, a častna naloga
da popravi kriuice in nveiiaul pravice Slom
ČITATELJEM
Zelja ve!ike večine naših čitateljev je, da bi jim naš Dnevnik omogočil spremljanje (ingvnih dogodkov ne samo v Trstu ampak tudi v Gorici in Beneški Sloveniji.
Zato bo s torkovo številko (13. t. m.) ((Dnevnik Slovencev v Italijin, ki je do sedaj izhaja! v pcsebni izdaji za Goriško in Bsneško Slovenijo, iz-ha'al na četrti strani, kakor je bilo to že pred enim letom.
UREDNIŠTVO
dl pismeno zafiteuo po uzakonitvi slovenskih šol. Namen tega koraka je bil tako prozoren. da ga je moral sleherni Slovenec na prvi pogled pravilno presoditi in ga postaviti v o .vir splošne kom-informistične predvolilne vabe za slovenske qlasove. In ker je napredna slovensKa javnost na Goriškem ta njihov postopek razkrinkala tn da odločno zavrnila kot nezdravo špekulacijo, so se ponovno našli kominformistični ptsunt in zakričali, da «so zopet titofašisti Usti, ki še vedno rovarijo proti slovenskim šolam na Goriškem».
Ker so že tako pogumni v dajanju kategoričnih izjav, jih pozivamo, naj nam odgovorijo, zakaj se niso slovenski kominformistični prvaki in sam Vidali v Trstu zavzeli za propadajoče slovenske šole v Miljskih hribih, ki spadajo pod kominiormistič-no miljsko občino? Odgovori-jo pa naj nam nadalje, zakaj niso na gonškem občinskem svetu kominformistični sveto-
Gorica ima torej novega prefekta v osebi markiza Renata de Zerhija, ki je ta teden zasede] svoje novo službeno mesto. To smo izvedeli iz italijanskega časopisja, ker kolikor nam je znano, slovenski tisk ni bil povabljen na sprejem predstavnikov tiska, ki je bil v začetku tega tedna na prefekturi in ga tako seveda tudi ni mogel pozdraviti Novi g. prefekt je prišel v naše mesto prav v času, ko so naši zastopniki v občinskem svetu zopet dvigniti svoj glas za uveljavljenje manjšinskih Dravic Slovencev na Goriškem in v videmski pokrajini, glas, ki je dvignil toliko hrupa v šovinistično razpo’oženih vrstah, ki, prepojene s fašističnim duhom in fašistično vzgojo, nikakor ne morejo ali no'ejo doumeti, da smo gor ski in beneški Slovenci na tej zemlji domoroden element, ki je živel tukaj že takrat, ko ni bilo niti o Italiji, niti o italijanskem narodu še ne duha ne sluha in so imeli naši predniki za svoje sosede Latince, Furlane ali Longobarde.
Ni nam znano, če je g. prefekt prisluhnil temu hrupu, ki bi ga lahko primerjali s kakšno pustno maškerado, ko bi ne nudil tako žalostne slike propada tiste civilizacije, ki naj bi s svojo dvatisočletno tradicijo bila v vzgled ostalim deželam in ljudstvom in če se je vprašal za njegov pravi vzrok. Ni nam tudi še znano, kakšno stališče do naše narodne manjšne in do položaja na Goriškem na splošno bo zavzel novi g. prefekt kot predstavnik tiste osrednje vlade, ki je dolžna spoštovati sprejete manjšinske obveze.
Pač pa nam je znano, da njegovi predniki vsa zadnja leta niso upoštevali želja in potreb naše narodne manjšine in so očividno zavzeli svoje stališče in usmerjali svoje delo in svoja poročila po navodilih tistih krajevnih svetovalcev, ki usmerjajo rimsko politiko na Goriškem, ki so proti pomirje-niu v naši obmejni pokrajini.
di in proti učinkoviti sanaciji našega skrahiranega gospodarstva, kar je zopet tako jasno prišlo do izraza pri prvi seji novega občnskega sveta v Gorici.
2eleli bi torej, da bi novi g. prefekt presekal s to tradicijo, ki je prinesla naši pokrajini doslej samo škodo na vseh področjih, državi pa nepotrebno trošenje težkih milijonov in morda celo milijard za podporo nekega nemogočega imperializma, ki smatra Slovence na tej in na oni strani še vedno za neko n'žjo kolonialno raso, ki bi morala služiti svojim fašističnim gospodarjem.
Gorica ie kraj, kjer ie treba govoriti samo po italijansko; tu ni prostora za Slovence, ki zahtevajo svo'e pravice! Tak in podoben je bil odgovor našim svetovalcem in našemu ljudstvu od strani tistih, ki pred nekaj leti ali neka' desetletji morda še vedeli niso, da Gorica sp'oh kje obstaja. V to smer se ne sme nadaljevati in treba bi bilo spremeniti po-lit;ko v naši deže'i ter napraviti prav na Goriškem iz slovenske narodne manjšine most za zbl!žan;e med narodi in državami, most, ki bo na’boliša obramba italjanske vzhodne meip.
Za to pa bi bilo potrebno, da se o položaju Slovencev na Goriškem, o njihovih potrebah in želiah, g. prefekt informira ne pri tiskih svetovalcih, ki so že doslej tako sl^bo obveščali o nas njegove prednike, ampak da se informira direktno pri niegovih predstavnikih, pri tistih, ki se bori:o za obrambo in za dosego naših pravi", katere so bile med dru°im že le ta 1949. v posebni spomenici DFS predložene pri predsedniku vlade, ki pa doslej nanje še ni odgovorila.
Potrebno bi bilo, da predoči g. De Gasperiju in njegovi vladi nujno potrebo spremembe manjšinske politike do vseh Slovencev v Italiji, da nam v okviru posebnega statuta in toliko od ašane deželne avtO'
manjšinske in demokratične svoboščine, ki bodo popravile krivice storjene nam v zadnjih desetletjih in ki bodo napravile iz nas res enakopravne in svobodne državljane.
To bi bila, g. prefekt, Vaša naloga v naših krajih. Ne moremo reči, da je lahka, ker se bo treba boriti proti fašistični vzgoji in miselnosti, ki je še tako globoko zakoreninjena v nekaterih krogih, je pa zato toliko bolj častna. V pričakovanju, da se bodete kot predstavnik osrednje vlade in njen najvišji funkcionar v naši pokrajini, te naloge tudi lotili, Vam tudi goriški Slovenci izrekamo svojo dobrodošlico in obilo uspeha pri takem prizadevanju.
(Iz »Soče«)
Občinski svetovalec DFS, tov. Šuligoj, govori na 1. seji občinskega sveta.
SLABI GOSPODARSKI ODNOSI Z JUGOSLAVIJO SAMO SKODUJEIO ITALIJANSKEMU LJUDSTVU
GORICA, 10 vlada je v zadnjem času močno zaostrila odnose z Jugoslavijo, lahko rečemo, da so po krivdi rimski.-) diplomatskih krogov na določeni stopnji sovražnosti, ki se odraža tako v političnih kakor tudi v gospodarskih odnosih. Ker so nam politični odnosi med Jugoslavijo, Italijo in Vatikanom, znam in njihov razvoj lahko stalno zasledujemo po časopisju, je gospodarska stran v ne-koliKO večji temi, O njej se v časopisju veliko manj piše. Vendar se tudi tu' aj bije boj, v katerem se, zopet po krivdi italijanskih vladni i organov. šibi moč gospodarskega sodelovanja med obema državama.
Tako smo pred dnevi čitali v uglednem italijanskem gospodarskem časopisu, da je v zadnjih dneh italijanska vlada odredila posebno uvozno dovoljenje za uvoz živine iz Jugo-
Nov Hst v Novi Gorici
j ».Primorske norce"
GORICA, 10. — Od novega . leta izhaja v Novi Gorici list ! namenjen vsem Primorcem in j Primorkam namesto lista Italijanska preprečila znižanje cene živi- rednih dni, in sicer od 10 do [ <(N°Ye Gorice:), ki je prej tam
slavije. Ta ukrep je italijanska proti' ztofižarOu z ' našTmi soše-' nomije koftčrto dodeli tiste I vlada izglasovala zato, da bi
ni in mesu. Najmočneje je ta ukrep zadel italijanske potrošnike, kajti Jugoslavija je bila zadnja leta najmočnejši dobavitelj živine. Statistike povedo, da so uvozili v prvih lanskih deveti i mesecih 80 odstotkov živine iz Jugoslavije, medtem ko odpade na ostale države dobaviteljice samo 20 odstotkov.
Ukrepu, o potrebi posebnega uvoznega dovoljenja italijanskega ministrstva za uvoz živine. se je v zadnjem času pridružil še ukrep, po katerem morajo vsi trgovci z lesom v
14. januarja t. 1. na občinskem i “hajal tedensko. ((Primorske protokolnem uradu, soba št. i novice« bodo tudi tednik, ob-17 na vpogled glavni seznam i vešcale bodo svoje bralce leta 1C53 za vrnitev ve.jih! predvsem o gospodarski de-vsot denarja, ki ji i je država javnosti in političnih dogod-potrošila za popravilo ali grad- kih na Primorskem, Nudile njo nepremičnin vojnih oško- bodo razna kmetijska navodi-dovancev.	|	la, obveščale pa bodo tudi o
Interesenti si lahko ogledajo važnejših političnih, kulturnih omenjeni seznam v uradnih in športnih dogodkih v svetu.
Važno opozorilo
o olajšavah za vknjiženje kupmoprodajnih pogodb za
zemljišča
VIDEM — Kmetijsko nad-zorništvo opozarja vse kmete na zakon št. 23S2, ki je bil objavljen 24. decembra 1 £ 52. in ki določa znatne olajšave za plačevanje raznih pristojbin pri nakupnoprodajnih pogodbah za zemljišča.
Zakon določa, da bodo pr-sto;bine za vknjiženje kupno-prodajnih pogodb za zemljišča znižane na eno desetino in to za dobo treh let od 20. marca 1952. dalje.
PogoM pa so naslednji: kupec mora biti oseba, ki se bavl z obdelovanjem zemlje; da ne poseduje že drugih zemljšč, ali pa da nakupi nova zemljišča za arondacijo ali povečanje površine, če mu ta ne zadostuje za zaposlitev delovne sile svoje družine; prodano zemljišče mora odgovarjati pogojem za ustanovitev posestva glede kultur in dohodkov; da ni kupec v dveh letih pred »klepanjem pogodbe prodal kakšnega zemljiška, razen posebnih primerov in v okoliščinah, ki jih bo proučila pokrajinska komisija, to pa samo v primeru, da je prodal zemljišča nad 1 ha površine.
krošnje je treba poslati na pokrajinsko komisijo pri kmetijskem nadzorništvu (Commis-sione prov'.nc:a'e presso 1’1'pet-torato provinciale deH’agricol-tura).
KI.ASBIM MATICA II iKSTU
Sezona 1952—1953 IV. KONCERT
Sreda 14. januarja 1953 ob 21. uri
v AVDITORIJU
ANITE MEZETOVE
(sopran) in
STANOJA JANKOVIČA
(bariton) solistov opernega gledališča v BEOGRADU
dopoldonskih urah.
Uničevane
borovega pre.ca
GOx^.CA Goriški župan
Italiji najprej zaprositi itali-j opozarja vse lastni, e borovih jansko ministrstvo za uvozno j nasadov, posameznih ali skup-
Storši naj opozorijo svoje otroke - Kdor najde strelivo. naj o tem takoj obvesti organe javne varnosti
GORICA 10 — Ze večkrat spremili v Solkan, nakar je je po voini prišlo do nesreč, bil predan na italijanski blok H so jih povzročile razmetane pri Rdeči h«, ter se je vrnil granate ali streliva različnih na svoj dom. oblik v cestnih jarkih, na raz. nih gozdnih ali poljskih poteh.
Včeraj opoldne, po končanem šo^kem pouku sta se J
Nenadna siibost
GORiCA. 10. - Resi.ni avto Zelenega križa je moral danes
Poroke: vulkanizator Franc Furlan in gospodinja Bruna Nicoletti.
Rok za izpite
na univerzi v Padovi
Opozarjamo, da je treba
valci ni ioli podprli zahtev strelivo. Vzela sta ga m slovenskih občinskih sveto- ! dvema kamnoma sta ga, rado-vaicev ampak so nasprotova- vedneža, hot“la odpreti Naen-li uporaoi slovenskega jezika krat je predmet eksplodiral.
j Oba deč.va je vrglo na tla. in
8-letni Mario Pelos in 10-letni I	^	32-letnemu	frošn-ie	. za PO»»8«je izpi-
Emilio Cargnelutti, stanujoča
i Tr\7«»fii nniiatti ju i7. ITI Rabat- (	^	januar^k^m - februar-
v Ul. Palmanova v Grad’ški, nanotila v polia ob cesti Gra-diška-Palmanova. Otroka sta najbrž stikala po poliu in sta našH v grmičevju artilerijsko
z
I Jožefu Guliattiju iz Ul Rabat- j	.	.
Tr ,.tskem roku na	univerzi	v
ta 22, ki se je na Korzu	Verdi | pa(jovi, predložiti	do 10	ja-
zaradi nenadne slabosti zgru-, nuarja ls)53 Na {ilozofski dil na tla Pripeljali so	ga v . kultetj latinska	pismena
mestno bolnico k Rdeji hiši.
naloga 9. februarja ob 9. uri
na občinskem svetu (primer Postetto) in so prav v zadnjem času v kominf ormistii-ni «Unitu» naglasili, da občinski svet ni primeren za postavljanj. zahtev po uzakonitvi slovenskega šolstva, zahtev, ki so jih tudi predstavniki malomeščanskega šovinizma v občinskem svetu zavr- ________
ni!i z opravičelom. «non luo- 3trei1Vo. 0o a procedere«.
Podjetje Ribi
Namesto da bi gonška občina prevzela upravo nad av-toprevoznim podjetjem Kibt in z njegovimi dohodkt mašila finančne vrzeli, ki iz leta v leto grozeči zevajo iz pasivnega občinskega obračuna, je svojčas prav to upravo dala v roke zasebnikom,
Ici so st nabrali lepe vsote denarja. Prav te dni je avto-prevozno podjetje Ribi znova povišalo voznino na zunanjih progah, kar je povzročilo med prebivalstvom veliko o-gorčenje zlasti še, ker vozijo Ribijevi avtobusi z bencinom pioste cone, ki je nad polovico cenejši od bencina v prosti prodaji.
kjer	so mu zdravni :i	nudili	| zjutraj Prof . Sojka h
vso	potrebno	P°moc.	Kmalu	voslovne fakuUete obvešča
nato	pa se ^e	ze lahko vrnil	> cta se b0(j0 predavanja iz eko-
sam	domov.	| iogjje pričela 13. januarja ob
dovoljenje za les. Trgovci z lesom lahko uvozijo jugoslovanski les gele po prejemu takega uvoznega dovoljenja, na katerega pa je treba ča!:ati najmanj tri mesece, kajti birokratsko italijansko administracijo vsi predobro poznamo in vemo, s kakšno pplževo hir trostjo rešuje posamezne zadeve.
Posledice teh ukrepov škodujejo zlasti italijanskim trgovcem in potrošnikom. Italijanska vlada bi se morala tega zavedati in prenehati z nadaljnjim uvajanjem- takih nesmislov v gospodarski zunanji politiki.
Poleg tega utegnejo taki u-krepi napraviti Italiji veliko večjo škodo, kajti, kdo nam more nuditi jamstvo, da bo Jugoslavija še nadalje stremela po razvoju trgovine z Itali:o, ki bolj kot marsikatera druga evropska država potrebuje jugoslovanske surovjne?
Prav zaradi teh razlogov svetujemo gospodarskim krogom. naj vplivajo na italijanske vladne oblasti, da predvsem v svojem interesu in interesu vsega italijanskega prebivalstva stremijo po ohranitvi trgovinske izmenjave z Jugoslavijo
11 uri.
Se veJno je v nezavesti
GORICA, 10. — Včeraj smo javili vest o nesreči, ki je za-
v nezavesti ju je našel neki I zastavnik iz bližnje' kasarne 114. regimenta pešadi’cev. Ob 114 so otroka odpeljali v bol-I nico. Bila sta v resnem neza- j dela 80.1etno Romano Štrukelj vestnem stanju. Strelivo je Pe. , iz Gorice, ker se je na njo zvr-losu razneslo levo stopalo. | nila kuhinjska omara. Starka Cargneluttiju pa levo nogo j je zaradi udarca padla v neza. Oba dva imata na telesu več j vest in je še sedaj nezavestna, ran. ki jih jima je povzročilo	--------
BARI
CAGLIARI FIRENZE GENOVA MILANO NA POLI PALERMO ROMA
GORICA. 10. — Goriški žu-1 TORINO pan sporoča, da bo pet zapo-1 VENE7.IA
Opozorilo županstva
no z^raš-enih v parkih in vrtovih, naj nemudoma poberejo gnezda borovega prelca in naj
Vsak naročnik »Primorskih novic® bo zavarovan v prime, ru smrti za 10.000 din, za popolno invalidnino pa 20 000 din Naročnina za Jugoslavijo je 310 din, letno za inozemstvo pa 600 din. Prav gotovo bo Goričane še naprej kot do sedaj zanimalo življenje naših bratov v svobodni domovini in bodo tudi v stari Gorici ((Primorske novice« našle svoje či-
jih uničijo najkasneje do 31. tateljp jn naročnike
januarja . .	•	,	!	Novemu	listu	želimo, da bi
Lastniki nasadov naj pobe- se , razvil in val rejo in uničijo gnezda v prvih jutranjih urah. Pri tem pa opozarja naj jih sežgejo, v r.e-obdalanern okraju, da s tem preprečijo' nadaljnjo škodo v
gozdu,	J ■’'
Po preteku tega roka bodo 2a Uničevalna dela poskrbele pristojne oblasti na stroš' e tistih lastnikov, ki niso za to poskrbeli Kršitelji bodo še posebej kaznovani po zakonu.
Za najemnice
zgr b in 7em ?č
Registrski urad obvešča vsp interesente, da morajo do 20 januarja priiaviti na označeni urad vse pogodbe, ki se tičejo najemnine zgradb in zemljišč, in to na dveh polah, ki jih iz. dija registrski urad.
LOTERIJA
75	5S	18	67	2
19	38	21	32	84
56	72	28	81	90
8	9	55	38	22
77	2	66	70	52
55	50	51	75	63
64	70	56	62	33
78	10	31	52	11
60	90	53	68	45
44	58	61	8	37
Prispevek trgovcev za zmsko pomoč
GODIČA, 10- — Na sedežu Zveze trgovcev za goriško pokrajino so dale syOj prispeve.r v sklad za zimsko pomoč brezposelnim sledeče tvrdke: Rudolf lerpin 1000 lir; Bratje Mattioni 10.000; uslužbenci tvrd..e Mattioni: Gretti Demo-sten 900, Alfred Resemini 1000 Fides Bressan 800, Julijan Cu-bej 85 ’, Franc Cubej 800, Be-nito B]ansen 500, Roman Tre-visan 550, Jurij Chittaro 800; Katoliška knjigarna in uslužbenci 4000; Ivan Kuštrin 1000; Angel Kodri} 500; Julijana Bonnes 3000 lir
Obnovitev
osebnih izkozn:c
GORICA, 10. Goriško županstvo sporoča da, po čl, 3 zakona o javni varnosti, imajo osebne izkaznice veljavnost treh let. Zaradi tega jo morajo vsi oni, katerim je zapadla veljavnost osebne izkaznice takoj obnoviti *
Starši šolskih otrok naj svoje malč':e obvestijo o nesreči, ki se je pripetila v Gradiški. Otroci naj amnj stikajo po od. daljenih poteh, kajti marsikje še ležijo neeksplodirani predmeti, ki lahko človeka onesre čijo za celo življenje.
Vrnil se ie
GORICA, 10. - Včeraj smo poročali, da je zaradi vinjenosti zgrešil pot in jo ubral brez potnega dovoljenja v Jugoslavijo 21-letni Umberto Giovitti iz Mirnika. Ker se je v gostilni v Mirniku preveč napil, ni videl belih količkov, ki označujejo državno mejo. Jugoslovanski obmejni organi, ki so mladeniča zasledili na jugoslovanskem ozemlju, so ga
Slovenski občinski svetovalci v gonškem občinskem svetau. Od leve; g. dr. Birsa, g. Bratuž, tov. Pavlin »n tov. Šuligoj.
ROJSTVA, SMRTI IN POHOM'
GORiCA. 10. - V goriški ob-čini je bilo od 4. do 10. januarja t. 1. 14 rojstev, 18 primerov smrti, 3 oklici in 1 poroka.
Rojstva: Silvester Del Ven-to, Loris Porpetto, Klavdija Tensi, l.enato Scaglione, Marina Normani, Marjan Cernic, Rolando Fedele, Mariza Visin-tin, Pavel Nalgi, Fabricij Di-lena, Anton Crapesi, Alojzij Piras, Jordan Lutman, Suzana Mattaia.
Smrti:	52-letna gospodinja
Pierina Simčič', 53-letna gospodinja Marija Milena Baloch por. Valisi, 21-letna dijakinja Erna Voiglaender, 82-letna gospodinja Karolina Vidič por. Filetto, 98-letna gospodinja Ana de Mulitsch vd. Villat, 90-letna gospodinja Antonija To-. mazinčič vd. Blažič, 3 leta sta-' ra Karmela Divino, 40-letna šivilja Imelda Pinatti, 66-letni kmet Giobata Marega, 88-letna gospodinja Viktorija Ničli vd. della Vedova, 41-letna gospo-dinia Nella Ličen por. Brussa, 48-letni težak Jožef Sitič, 84-letna gospodinja Marija Lok-nei vd. Laube, 2 dni star Marjan Cernic, 73-letna gospodinja Karolina Jarc vd Nemec. 62-letna učiteljica Jožica Stembe-ni, 62-letni kovač Levin Grilj, 56-letna gospodinja Helena Bressan.
Oklici: delavec Bruno Fave-ro in gospodinja Aleksandra Lovini uradnik Henrik De Lu-ca in gospodinja Lucijana Con utti, pleskar Savin Stasi in gospodinja Jožica Coceani.
USTANOV TEV TEHNsČNE KOMISIJE ZA PREISKOVANK BREZPOSELNOSTI	'"f	-. fr
dajalci okorišča jo z določbo, ki dovoljuje zaposlitev specializira 'h delavcev, ki jih ni dovolj na našem ozemlju. Zato kličejo iz Furlanije razen zi. dar jev, ki jih tu primanjkuje, tudi težake, čeprav jih je pri nas mnogo brezposelnih.
Upamo, da bo komisija tudi končno proučila strukturo brezposelnosti, možnosti zapo. slitve in preusmeritve v druge poklice itd. Veliko število brezposelnih, ki dosega po. vprecno število 19.000, je namreč težko breme za vse tržaško gospodarstvo, saj predstavljajo nad 20 odstotkov vse zaposlene delovne sile.
Brezposelnost je mogoče odpraviti le z zdravo gospodarsko politiko
Komisija, ki se ustanavlja po ukazu ZVU št. 3, bopred-ložiia poročilo o svojem delu v roku 6 mesecev
Ukaz ZVU št. 3, ki ga je podpisal.poveljnik cone dne 6. januarja in bo stopil v veljavo na dan objave v Uradnem listu, ustanavlja tehniono komisijo za preiskovanje brezposelnosti na anglo-ameriškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja. Omenjena tehnična komisija ima sledeče naloge:
a) da izvede temeljito in izčrpno preiskavo sedanjega položaja brezposelnosti in delne zaposlitve («sottooccupazio-ne») v coni ter Življenjske razmere in poklice sposobnosti brezposelnih (ročnih in umskih delavcev);
b) primerja predvidene zaposlitvene možnosti z demografskimi izgledi za prihodnja štiri leta;
c) svetuje stvarne možnosti, pogoje in sredstva za pripravljanje posameznikov za višjo in redno zaposlitev ter omejitve če bi bile potrebne v okvru katerih bi bilo mogoče izvajati politiko polne zaposlitve;
d) da zasnuje načrt za sistematično izboljšanje poklicnih zmožnosti za po' lično usmerjevanje brezposelnih in novih letnikov, ki prihaja-
jo v vrste delovnih sil ter za izboljšanje pogojev za mobilnost delovnega trga:
e) da dožene obstoječe predpise v zadevah socialnega skrbstva in kako so medsebojno koordinirani;
f) da dožene, koliko in kate ri državni ali javni organi in zasebne uftanove opravljajo socialno pomoč;
g) da dožene. koliko in kateri del prebivalstva ima pravico do državne podpore, zakaj in pod kakšnimi pogoji;
h) da dožene vire finančne pomoči in vidike, po katerih se delijo podpore:
i) da dožene celokupni znesek, ki ga dajejo država, javne ali zasebne ustanove v podporne namene;
1) da stavi predloge, če je to potrebno, o administrativni organizaciji, ki bi bila potrebna za dosego predlaganih podatkov
Tehnični komisiji za preiskovanj bo načeloval ravnatelj za notranje zadeve sestavljali pi jo b-ido; načelnik oddel' a za 1elo, na elnik oddelka za socialno pomoč, načelnic urada za štetje in statistiko in načelnik statističnega urada tržaške občine. Predsednik in
vsak član komisije lahko določijo namestnike.
Komisija bo predložila svoje poročilo višjemu upravnemu ravnatelju v šestih mesecih od dneva objave ukaza št. 3. Stroške za delovanje komisije bodo Krili iz proračuna ZVU. (PlO-AMG)
Ustanovitev komisije, ki bo proučevala vprašanje brezposelnosti, je vsekakor pozitiven korak. Do sedaj, to je 7 let po koncu vojne, niso oblasti, ki se ukvarjajo z delovnimi problemi, še nikoli metodično proučile problema brezposelnih in niso skušal“ omiliti brezposelnosti z bivšim oddelkom del v ekonomiji, ki mu je sledila ustanova SELAD ter 2 raznimi rekvalifikacijskimi tečaji za starejše delavce tn ml dince, toda vs; to je bilo premalo. Lani so k temu do. dali ie prispevke oblasti delo dajalcev, ki bi zaposlili vajen 1 \ « čimer se je okoristilo precej delodajalcev, saj so na ta način zaposlili okoli 1.000 mladincev in mladink; toda vse to je zlasti v pogledu brezposelne mladine še vse premalo Komisija bo morala tudi proučiti vprašanje zaposlitve delavcev, ki prihajajo v Trst delat iz Furlanije, kar velja
Z lambreto v kolesarja
Včeraj zvečer okoli 18.30 je 32-letni Stanislav Kralj, stanujoč v Trebčah št. 6 vozil s svojo lambreto po cesti, iz Gropade v Padriče. Nekako sredi poti pa je mož trčil v 58-letnega Alojzija Krizmanči-ča stanujočega v Gropadi št. 43. ki je tedaj privozil s kolesom iz nasprotne smeri. Kriz-mančič je tik pred trčenjem zavozil na sredino ceste ker je hotel prehiteti dva voza polna sena. Oba, tako lambre-tist kakor tudi kolesar sta padla na tla, vendar se je Kri-zmančič takoj dvignil in skupno s prijatelji, ki so bili z njim, nadaljeval pot do doma. Vso pot do doma je stari mož napravil peš, ker je njegovo kolo utrpelo precejšnjo škodo,
Kralja pa, ki je bil hujše ranjen, so kmalu nato odpeljali z rešilnim avtom v bolnico, kjer so ga zaradi zloma nosnih kosti, rane na čelu in licu z verjetnimi kostnimi poškodbami ter zloma zob sprejeli na II. kirurškem oddelku, kjer bo moral ostati v zdravniški oskrbi 20 ali morda celo 40 dni.
R I N O
VERDI. 15: «Cma peresa«, C. Pilotto.
VITTORIA. 15: «Svet v mojem objemu«, G. Pečk in A. Blyth.
CENTRALE. 15:	«Dvoboj	v
pragozdu«, A. Smith in R. Widmark.
MODERNO. 15: «Sabu, tatinski princ«, V. de Sica in M. Mer-cader.
STANDREZ. 18. in 20.15: »Katarina Velika«, D. Fairbanks in E. Bergner.
PROSVETNO DRUŠTVO nSLOVANn — PADRICE priredi v ponedeljek 12. t. m. ob 20. uri v društveni dvorani
CANKAHJKV VbiChR
pri katerem bodo sodelovali tržaški visokošolci z uvodno besedo, recftaeK' jami in čitanjem iz Cankarjevih del. Predvajan bo film «Ivan Cankar«.
Člani društva so vljudno vabljeni na kulturni večer kjer bomo spoznavali našega velikega Cankarja.
Vabila so na razpolago v Ul. Roma 15/11. (SHPZ) v nedeljo od 10. do 13. ure nato dnevno od 10. do 13. ure in od 17. do 19. ure.
Slovenski trgovci m obrtniki, ne pohabite si nabaviti koledar Dijaške Matice !
KNJIŽNIČARJI IN DRUŠTVENI GOSPODARJI !
Oskrbite svojim članom pri je! ne zimske večere s tem, da jim nudite ((PRIMORSKI DNEVNIK«. Najbolje, da se nanj kar naročite.
ADEX IZLETI
24., 25. in 26. JANUARJA SMUČARSKI IZLET NA
Bi.ED
Vpisovanje do 17. t. W.
23. JANUARJA
IZLKT V
DUTOVLJE
Vpisovanje do 13. t. m.
31. JANUARJA IN 1. FEBRUARJA DVODNEVNI IZLET V
PAZIH
1. FEBRUARJA ENODNEVNI I LET V
0BR0V0
PODGRAD
Vpisovanje do 17. t. m. pri »Adria - Express», Ul. F. Severo 5-b - tel. 29243.
/a
»PRIMORSKI DNEVNIK* stane :
posamezna št, din. 10.— mesečna naroč. n 210.—
Naroča se pri: AGENCIJI DEMOKR. INOZ. TISKA Ljubljana - Trg revolucije 19 - Poštn, p. 198 . Tel. 20-009.
Naročnine vplača’te na tek. račun it. 605-90332-7.
+
Dne 7. t. m. nas je za vedno zapustila naša draga mama
Marija vd. 6ombafi
roj. Gombač
Iskreno se zahvaljujemo pr*^-g. ms.gr. I. Omerzi, ki i> J* stal ob strani v njeni dolgi »• mučni bolezni in vsem »ort«*' nikom, prijateljem in znance*0’ ki so jo spremili na nj«1^ zadnji poti.
Žalujoči droži0' Gombač in Mez*«c
Trst. 11, januarja 1953.
»ADRIA • KXPHKSS» ORGANIZIRA
/itiovuji:
na Bledu, Pokljuki, v Bohinju« Planici in Kranjski gori
Lepi smučarski tereni — vzpenjača — drsanje na M«*® Hoteli in domovi
Informacije pri »Adria Express». Ul. T. Severe M*
tel. 29243.
ZALOGA VINA IN LIKERJEV ter najboljših domačih br.ških in vipavskih vin
u
BOR,C«, Ul. Cioce 4
Tel. - plMHrna 34-07, n(nnovan|e 20«?®
Kmečka banka
GORICA Ul. Carducci št. 14 - Tel. 20-24
primorski dnevnik
II. januarja 1938
Naš tedenski
pregled
TESLA MARK 1'
Novo leto se je začelo z novo — vendarle! — francoske vlado, ki pomeni tudi majhen preokret v notranji politiki, in s številnimi potovanji. Churchill je šel v Ameriko, Sigman Ri na Korejo, De Ga-speri v Atene.
Novo vlado v Franciji je se. stavil Rene Mayer, ki se mu je tako po dveh neuspelih posku. sih le posrečilo, da je prilezel do naslanjača ministrskega predsednika. Napoved, da išče Mayer rešitev kočljivega vprašanja, ki bi v skupščini podprla vlado, v razširitvi koalicije na desno, se je uresničila. Golistov v vladi sicer ni (razen enega desidenta), vendar je gibanje generala De Gaulla, skrajna desnica francoskega političnega razporeda, v glaso. vanju v parlamentu Mayerjn in njegovo vlado podprlo.
Formalni razlog, rekli bi skoraj, izgovor za to nenadno podporo gibanja, ki se ie doslej ves čas držalo v «načelnit) opoziciji, ker sploh zavrača parlamentarne metode, je obljuba o spremembi politike no. ve vlade glede evropske o-brambne skupnosti, praktično — g lede odnosov do Nemčije. Stržen tega omehčanja goli-stičnega stališča pa tiči v zbli. ža',iju med RPF in MRP, med golisti in demokristjani. Tudi zunanjepolitični «arrangementr> o evropski vojski je predvsem golistično.demokristjanska za. deva, saj MRP že vsa leta po vojni dobavlja Franciji zunanje ministre in tudi v novi vladi je tako, le da je Bidaull spet zamenjal Schumana.
Glavna značilnost novega, položaja v Franciji je torej predvsem premij demokristjanov na desno — premik, ki se lepo uvršča med podobne pojave v Franciji in Nemčiji in vsaj nekoliko tudi' v Avstriji. Vse skupaj pa dokazuje, da išče francoska b uržoazija, skupno s tisto reakcionarno in. ternacionalo, ki ji je ime Vatikan, rešitev iz sedanjih težav, ki so pač posledica njenega počasnega razkrajanja, v orientaciji na desno v «strumnejši» politiki. Kaže nam pa tudi, da se danes s skrajno desnico laže vežejo klerikalni elementi kot pa klasični predstavniki buržoazije, ki so še obloženi z mentaliteto starega liberaliz. ma, »n da gre danes pot na desno ne le v gospodarsko in politično, temveč tudi duhovno reakcijo.
Kako se bo obnesla in koliko časa bo trajala ta nova francoska politična formula, bo treba videti. Vsekakor ima v današnji strukturi francoske.
ga parlamenta obilo možnosti za uspeh — če ji ne bodo de. lali preglavic razni bolj levo usmerjeni demokristjanski ra• dikalni in drugi poslanci. Ob« enem se zdi, da prav ta položaj — ki se je pripravljal vsa j že leto dni — sili socialiste k resnejšemu premišljevanju in prizadevanju za resnično so. cialistično linijo.
* * *
Churchill je v dveh letih Se drugič ob Novem letu v ZDA. Lani je komaj prišel na oblast in skušal z osebnim stikom t Trumanom urediti to, česar po njegovem mnenju — ali pa po mnenju, ki bi ga po Churchillovi želji naj imeli Angleži — laburisti niso mogli opraviti. Letos se menja vlada v ZDA in spet je stari lisjak tvegal dolgo pot čez Ocean.
Sicer ni nujno, da pomeni nova vlada tudi o snovno spre. membo zunanje politike. Vendar ni moglo Churchillu uiti, da so republikanci velik del svoje volilne kampanje vodili z napadanjem Trumanove zu. nanjepolitične linije in da so
v tem med ameriškim javnim mnenjem tudi v precejšnji mr-ri uspeli, če ne zaradi drugega, pač zato, ker povprečen A meričan težko plačuje visnkr davke in ker ga tudi nrav nič ne mika, da bi njegov sin pustil kosti v korejski vojni, ki se vleče v nedogled navidez samo zato. ker jv. nihče ne zna končati.
Vse to pa pomeni za Evro. po in seveda tudi za Angtijo dve neprijetnosti: prvič manjše za evropske zadeve, ki ee utegne praktično izraziti P manjši dolarski pomoči (in o kongresu so se že pojavili predlogi za drastično znižanje pomoči tujini), drugič pa negotovost glede nove azijske politike. V obeh zadevah je Anglija precej prizadeta, vpra. sanje Azije pa je bilo že doslej glavni predmet nesoglasij med Londonom in VJashing-tonom. Res, pravijo Angleži, Trumanova in Achesonova po. litika na Daljnem vzhodu ni bila ne krop ne voda — toda utegne se zgoditi, da pridemo z dežja pod kap.
Sklepamo lahko, da Eisen-howerjevo potovanje na Kore. jo ni bilo samo izpolnitev bolj ali manj demagoške predvolilne obljube. Zelo verjetno je tudi splošni simptom za večje zanimanje za azijske zadeve, ki ga bo pokazala, republikan. ska vlada. Takih simptomov je še več; med nje spada tudi potovanje Sigmana Rija v Tokio,
Sigman Ri ni bil prvič po vojni v Tokiu; to je menda že njegov tretji obisk. Kot doslej, je tudi zdaj prišel kot gost ameriškega poveljnika. Vendar se je zgodilo prvič, da se je uradno sestal tudi s predstavniki japonske vlade, kar kaže na prizadevanje, da se doseže čim večje zbližanje med Japonsko in Južno Kore. jo. Dosedanji napori v tej smeri so nasedli na raznih težavah, predvsem na vprašanju japonskega imetja na Koreji, pa tudi na vprašanju prostega ribolova za japonske ribiče v korejskih vodah. Odnosi med Korejo in njenim dolgoletnim okuvatorjem seveda ne morejo biti kar čez noč prisrčni, značilno pa je, da se boljši odnosi pripravljajo prav ob menjavi v Beli hiši.
V zvezi z obiskom Sigmana Rija so se slišale govorice o možnosti, da se na korejski fronti pojavijo japonski vojaki. To bo mnogo prej izraz želje bodoče ameriške vlade kot pa korejska želja. Vseka. kor pa taka možnost nikakor ne bi prispevala k lažji rešitvi ne korejskega vprašarja, ne vprašanja Daljnega vzhoda sploh.
Kajti os okoli katere se vrti politična problematika Dalj. nega vzhoda, ni Koreja, temveč Kitajska. Spretna sovjet, ska poteza je bila, da -se je ta os navidezno prestavila na Korejo, kar je pripeljalo obenem do zaostritve odnosov med Zahodom in Kitajsko in do olajšanja naloge sovjetske diplomacije, da Pekinga ne spusti iz rok.
Angleži so bili dovolj realisti, da so uvideli stvarni položaj na Daljnem vzhodu, in čeprav Churchill načelno ni nič manjši nasprotnik Maoce• tunga krt Truman ali Eisen. hower, je Anglija vendarle priznala pekinško vlado. Zdaj se Churchill očitno boji, da se nova ameriška politika ne bi vrgla v prav nasprotno smer; njegova bojazen ni prav nič neosnovana.
Ameriški tisChurchilla ni sprejel s prevelikim navdušenjem in težko je reči, kaj je stari Winston dosegel v razgo. voru z Eisenhoiverjem- Njegovi razgovori s Trumanom seveda niso imeli velikega praktičnega pomena, saj je Trumano.
vi vladi usojeno samo še deset dni življenja.
Tudi proračun, ki ga je Truman predložil novemu Kongresu, je samo začasen, kajti stara oblast ne more obvezati nove. Sam Truman je pripomnil, da bo imel Eisenhoiver, ko bo prevzel predsedniško dolžnost, pravico predlagati vse popravke, ki se mu bodo zde. li primerni. Proračun za letošnje leto — pravzaprav za leto 1953-54, kajti finančno razdobje se v ZDA začne s 1. juli-
(Nadaljevanje na 6. strani)
be, je ponudil Tesli milijon dolarjev za odkup njegovih patentov in še tantieme. Tesla je nepričakovano visoko pogodbo sprejel; poleg milijona za odkup bi moral Westing-house plačevati Tesli še tantieme v znesku 1 dolarja od vsake instalirane konjske sile. Cez leto dni pa so bankirji, ki so , finansirali Westinghousa. spoznali, kako ogromen razvoj čaka Teslove izume in postalo jim je — žal denarja za tantieme. ki bi sčasoma narasle na ogromne vsote. Poslali so Westinghousa k Tesli na pogajanja. Tesla, ki je bil v denarnih zadevah vedno zelo nepraktičen, je za obljubo, da Westinghousova tovarna ne bo opustila njegovega sistema, pogodbo raztrgal.
0’Neill pravi v svoji knjigi, da je bila to največja škoda za razvoj znanosti in tehnike v zadnjih desetletjih, kajti Tesli 'so za .izvedbo njegovih fantastičnih načrtov vedno manjkala sredstva Sicer pa Tesla tudi od ostalih svojih patentov ni. imel prav nobene koristi. Izračunali so, da bi imel dovolj denarja za vse svoje poskuse, če bi hotel izkoriščati samo svojih 20 in več patentov za visokofrekvenčne medicinske aparate. Toda Tesla svojih patentnih pravic nikoli ni uveljavljal.
Na Teslovem večfaznem sistemu sloni ves današnji svetovni elektroenergetski sistem. Se več, trdimo lahko, da brez tega sistema, ki je šele omogočil prenašanje elektrike na večje razdalje, sploh ne bi bilo ogromnega industrijskega razmaha v ZDA v zadnjih desetletjih, ki mu je Tesla dal energetsko bazo. Pri tem se sistem, ki ga je Tesla patentiral leta 1888, do danes praktično sploh še ni spremenil ali kaj dosti izpopolnil; celo frekvenco 60 period, ki jo uporablja ameriški električni sistem, je že določil Tesla in za njeno uvedbo vodil celo ogorčeno borbo z inženirji We-stinghousove družbe, ki so hoteli uvesti frekvenco 133,5 pe-
slovih načrtih in odkritjih tako malo vemo. Naš izumitelj je imel neverjetno sposobnost da si v glavi predstavi vse. kar je hotel, do najmanjše podrobnosti. Tesla ni delal načrtov, imel jih je v glavi. Ta njegova sposobnost je šla tako daleč da je znal v glavi sestaviti najbolj zapletene .stroje in da je brez celotne skice na pamet diktiral delavcem točne dimenzije in obliko posameznih delov; ko so dele sestavili, je aparat deloval, kot da je bila zanj sestavljena najobšir-nejša tehnična dokumentacija.
Revež začel
revež končal
Težko je v kratkih besedah prikazati vso veličino Teslovega genija, ki je ostal v veliki meri neizkoriščen zaradi izumiteljevega popolnega nezanimanja za materialna vprašanja, Razen- nekaj časa po letu 1888, ko je prodal Westinghou-Su svoje patente za milijon dolarjev, mu je za njegove poskuse stalno manjkal denar. Umrl je v revščini. Razmero-
ma mirno starost mu je omogočili samo letna renta, ki mu jo je leta 1038 podelila jugoslovanska vlada.
Čeprav je Tesla 60 let živel v Ameriki, svoje domovine ni pozab'l Znal je na pamet ves Njegošev ((Gorski venec« in stalno je prebiral srbske narodne pesmi. Ko je še v preteklem stoletju prikazoval svoj sistem neonske razsvetljave, je nekoč zvil steklene cevi v črke in sestavil ime «Zmaj Jo-vnn« v počastitev znanega srbskega pesnika Jovana Jovano-viča-Zmaja.
Ko je leta 1941 vojna zajela Jugoslavijo, se je Tesla ‘akoj postavil na stran borečega se ljudstva in narodnoosvobodilnega gibanja. Dne 8. julija 1942 je kakor v protest opozoril tedanje predstavnike kraljevske Jugoslavije v tujini, ki so rušili ugled domovine;
«Ponosen sem, da sem Srb, ponosen sem, da sem Jugoslovan. Naš narod ima takšnj moč, da ni sile, ki bi ga mogla zdrobiti. Hitler bo propadel, in to kmalu, Jugoslavija pa bo zopet vstala!«
j KULTURNO-PROSVETNI OBRAČUN KOPRSKKGA OKRAJA
Tako kot se zrcali v osebnih obračunih težnja po zaokroženem pregledu, po zaključenem vrednotenju storjenega dela, tako se nagibamo tudi v širšem družbenem življenju k obračunu, k presojanju prehojene poti. Takšen obračun ima svojo pozitivno vrednost; prikaže nam v sumarični podobi naše napore, uspehe našega dela. pa tudi pomanjkljivosti; ob takšnem obračunu nam bo pogled v prihodnost jasnejši. Okvir enega leta je morda naj prikladne jša oblika za tovrstne sklepe.
Za ocenjevalca, ki išče časovne komponente pri presojanju družbene dejavnosti, je prav tolikšne pomembnosti politično in gospodarsko življenje kolektiva, spremembe in napredek na tem poprišču, kot njegova duhovna manifestacija, ki ji lahko damo v tem primeru konkretno oznako: kulturno delo in življenje.
Res kakšno je bilo kulturno delo in življenje v koprskem okraju v preteklem letu? Vprašanje je mnogo bolj. nazorno, kot lahko nanj odgovorimo v kratkem okvirnem sestavku.
Najprej: kronistu, ki skuša vsaj približno in zgolj obris-no podati podobo kulturnega življenja v koprskem okraju, mora biti predvsem očitno, da je bilo to ozemlje v vsej naši zgodovini ločeno od našega narodnega in kulturnega središča. V preteklosti, vse do prve svetovne vojne, je bil slovenski živelj na tem ozemlju narodnostno in gospodarsko ogrožan od italijanskega hegemonističnega gospostva. Tudi okvir avstro-ogrske monarhije je dajal tej hegemoniji vse koncesije za gospodarski in moralni pritisk nad našim ljudstvom. Po prvi svetovni vojni, ko so južnoslovanski narodi dobili svojo državotvorno obliko in relativne možnosti za samostojni razvoj v monarhistič-no-diktatorski senci, je bilo to ozemlje servirano za diplomatsko mizo_ italijanskemu imperialističnemu apetitu in preživljalo najtemnejše dneve fašistične strahovlade. Prvo, kar moramo pri ocenjevanju kulturnega dela na tem ozemlju upoštevati, je prav ta ločitev od nacionalnega središča, od geografskega in kulturnega zaledja, ki je vtisnilo temu ozemlju svojstven značaj.
Prvo, kar bo sociolog ugotovil pri ocenjevanju nacionalne skupine, ki živi nasilno ločena od svojega narodnostnega življa in eksponi-rana tujerodnemu vplivu in pritisku, je samoobrambna težnja, ki dobiva značaj odločnosti, nacionalne zavednosti neuklonljivosti in tihe, večkrat zaskrbljene volje po nacionalnem samoniklem življenju. Te karakteristične težnje moramo upoštevati pri posredovanju duhovnih vrednot istrskemu ljudstvu, ker imajo svojo, če hočete, zgodovinsko-dialektično osnovo, kot ima kulturni zastoj na tem ozemlju svoje logične zgodovinske vzroke.
Zato; popolnoma zgrešeno bi bilo ocenjevati našo duhovno tvornost na tem ozemlju s kriterijem, ki ga ocenjevalec postavlja v slovenskem matičnem območju.
» # *
Uspehi kulturnega dela v koprskem okraju so v zadnjih letih mnogo večji, kot jih lahko priložnostni opazovalec oceni. Poleg kulturno-prosvetnega dela na našem podeželju, ki ga z največjim razumevanjem pospešuje Slo-vensko-hrvatska prosvetna podzveza, organ naše ljudske oblasti, je dobil koprski okraj prve pomembne kulturne institucije: gledališče, založbo, glasbeno šolo študijsko knjižnico itd. Preobsežno bi bilo, če bi se hoteli podrobno' ustavljati pri kulturno-prosvetnem delu na našem podeželju, kajti že samo statistično, s številkami opremljeno poročilo bi obsegalo več strani. V to poročilo bi morali vključiti prosvetno delo v naših vaseh, ki imajo svoje igralske družine, pevske zbore in nastopajo na kulturnih prireditvah in akademijah. Zaradi obsežnosti te dejavnosti se tokrat zadovoljimo samo s kratkim pregledom lanskoletnega dela naših najvidnejših kulturnih ustanov * * *
Čeprav je statistično poročilo, podprto s številkami, največkrat le približno in varljivo ogledalo na področju kulturnega ustvarjanja, vendarle ima prednost, da je najpreglednejše in zadovolji informativno težnjo ki se vzbudi v človeku pri tovrstnih obračunih. Zato se naslonimo na statistiko. Kritične pripombe naj bodo samo dopolnilo prvemu.
Koprsko Ljudsko gledališče. Njegova lanskoletna dejavnost, izražena v številkah, kaže skromno bilanco: tri premiere (»Inšpektor na obisku«, «Vdova Rošlinka«, ((Ženitev*), če ne štejemo'Cankarjevega «Kralja na Betajnovi«, ki je bil lansko leto sicer na programu, toda premiera še sega v leto 1951. Morda res preskromna bilanca enoletnega dela, /'•e ne upoštevamo, da se je gledališče še lansko leto borilo z začetnimi težavami, ki jih ima sleherna kulturna ustanova ob svojem rojstvu (organizacija dela, pomanjkanje umetniških moči itd.). Dejavnost gledališča pa mnogo pridobi, ko dodamo njegovo funkcijo posredovanja dramske umetnosti našemu podeželju. Saj so gostovanja posameznih del po okoliških vaseh presegla tudi število 15.
Karakteristika:	navduše-
nje, volja, zagrizenost in ljubezen do umetniškega dela, skratka: kapital, na katerem so grajena solidna amaterska gledališča, ki imajo vse osnove za vedno večjo umetniško osamosvojitev. Pri vseh predstavah koprskega Ljudskega gledališča je imel gledalec vtis, da je bilo večje stremljenje, kot ustvarjalna sila in sposobnost. Od ted večkrat občutek neso-glasnošti med hotenim in storjenim. Solidno umetniško vodstvo, razširitev ansambla s poklicnimi in amaterskimi močmi — to so trenutne stvarne perspektive te6a gledališča.
* * #
Mnogo bolj razgibano je bilo v lanskem letu glasbeno življenje. Ce pustimo ob strani glasbeno šolo v Kopru, ki ima pomembno vzgojno funkcijo na našem ozemlju, če pustimo ob strani zborovsko delo po naših vaseh in si ogledamo samo najpomembnejše glasbene prireditve v lanskem letu — dobimo lepo bilanco. Koncert našega mladega in evropsko-,znanega violinista Igorja Ozima, koncert zbora JLA iz Beograda, nastop ljubljanske Glasbene šole in Komornega zbora Radia Zagreb, koncert ljubljanskih opernih’solistov, koncert «Tamburice», umetniške skupine ameriških vi-sokošolccv slovanskega rodu, gostovanje mariborskega Pevskega zbora «Jože Her-
jev nadvse skromno mesto. Kaže, da se vodstvo založbe zaveda pomena, ki ga ima slovensko literarno delo pri usmerjanju in knjižni vzgoji naših ljudi. Priznati je treba, da je prav Primorska založba mnogo storila za populariziranje domačih pisateljev in njihovih del in se zavzela za ustvarjalno delo ljudi, ki rastejo iz naše srede (lep primer je izdaja knjige našega rojaka Franceta Magajne). To so svetle, morda preskopo strnjene poteze založniške dejavnosti v našem okraju.
O nekaterih pomanjkljivostih Primorske založbe sem že pisal v informativnem članku, ki je izšel v Primorskem dnevniku. V tem članku sem se zavzel predvsem za izbiro in izdajanje posameznih ponatisov, ki naj se vskladijo z dejavnostjo ostalih slovenskih založb, zavzel sem se za to da bi Primorska založba dobila z izdajanjem publikacij svoj regionalni značaj in upoštevala miselno območje ozemlja, o katerem govorim v začetku tega sestavka. Obenem je bil še izražen pomislek, da lahko napačna, zgolj prosvetna usmerjenost škoduje kulturnemu poslanstvu, ki ga ima založniško delo v našem celotnem okviru. To je bil pomislek, ki ga na tem mestu ponovno omenjam — in ne očitek. Ce so nekateri v svoji preveliki občutljivosti videli za tem druge stvari, je to problem njihovega osebnega pojmovanja, ki je v zanimivi luči prikazal njihov odnos do kritike.
O ((Slovenskem Jadranu«, tedniku, ki izhaja v Kopru, bi kazalo govoriti v posebnem članku. O tem ob priložnosti, Na tem mestu se omejimo samo na opazko, da si je list pridohil precejšen krog bralcev širom po Sloveniji in da opravlja hvaležno vlogo posredovanja našega življenja, dela in uspehov ob naši slovenski obali. Urejevan je zanimivo in po oblikovni ureditvi presega prenekateri list v Sloveniji. Vsebinsko daje poudarek o-kolju, katerega glasilo je. Skratka:	ima	svoj	«raison
d’etre«. Ce bi podrobneje govorili o njegovih pomanjkljivostih, bi morali usmeriti pozornost predvsem na prepočasno informativno in kritično spremljanje našega ja/-nega življenja.
manko«; že to govori v prid glasbenemu življenju pri nas. Ce ni več. je vsaj spodbuda za poživitev našega lastnega dela.
Toda krivično bi bilo samo sklicevanje na razna tuja koncertna gostovanja. Učiteljski pevski zbor, ki ga vodi požrtvovalni glasbenik Srečko Kumar, in pevski zbor RJCT, pod vodstvom Mirana Hasla, sta v veliki meri pripomogla k poživitvi našega glasbenega življenja. Priznanje brez pridržka; morda v večji meri za vloženo delo, kot za uspehe, ki se v umetniškem svetu ne manifestirajo kar čez noč. Mislim, da ne bo nihče oporekal, da bo potrebno še mnogo dela, preden bo dosežena raven, ki bi zadovoljila razvajeno uho glasbenega esteta. Toda vse osnove za to so dane. In to je mnogo, to je obet, ki ga s simpatijami spremljamo.
H glasbenemu življenju priključimo še baletno šolo, ki jo vodita Slavko in Vuka Hiti. Njuni napori segajo predvsem na področje pedagoškega dela. S samostojnim Baletnim večerom in s sodelovanjem pri drugih prireditvah pa sta dokazala, da so njuni napori zdravi zametki za umetniško uveljavljanje. Mladi plesalci so s svojim nastopom potrdili obet, ki je osnova za bodoče delo * * *
Obračun z lanskoletnim delom Primorske založbe v Kopru kaže naslednjo bilanco; ((Slovenske pravljice«, (uredila Pavla Sonc) ((Slovenske narodne«, (Jernej Humar), dr. Vinko Rapotec: ((Praksa Italije«, France Bevk: »Začudene oči», Alojz Gradnik: ((Primorski soneti« in France Magajna: ((Žalostne zgodbe o veselih'Kraševcih«. Torej šest knjig, ki, postavljene v razpredelnico, govore, da je založba izdala štiri ponatise in dva originalna teksta. — Kljub številčno skromni bilanci, pa se kaže dejavnost založbe, v primerjavi z ostalimi slovenskimi založbami, v simpatični luči. Primorska založba je edina založba, ki je svojo dejavnost usmerila samo na tiskanje slovenskih pisateljev. To je tembolj razveseljivo, če jo primerjamo z dejavnostjo ostalih slovenskih zalo?’), kjer je bilo odmerjeno izvirnemu slovenskemu delu in ponatisom domačih avtor-
Dijaki Slovenske gimnazije v Kopru izdajajo svoj list ((Našo misel«. V lanskem letu je postala »Naša misel« mladim piscem pobuda, da bi dali listu značaj glasila slovenskega dijaštva v Istri in ne samo koprske gimnazije. Misel je hvalevredna; če jo bodo uresničili ali ne. bo pokazalo nadaljnje delo. «Našo misel« je treba pozdraviti, saj nam dokazuje, da živi v istrski mladini težnja po kulturnem uveljavljanju in nacionalni manifestaciji. Vtis pa imam, da je treba pri tem delu poglobiti še tretjo komponento: to samoiniciativno in spodbudno kulturno uveljavljanje mora dobiti določnejši razredni značaj, poseči mora še globlje v območje naše socialistične miselnosti, našega časa. To je edini pomislek, ki se vzbudi človeku ob prebiranju «Naše m’-'i»
* + *
Med pomembnejšimi kulturnimi dogodki na našem ozemlju moramo še omeniti zgodovinsko razstavo ((Slovenci ob Jadranu«, ki je bila odprta v lanskem letu od 29 oktobra do 29. novembra, in slikarski razstavi Hermana Pečariča m Rudolfa Sakside. Prva zgovorno priča o aktivnosti zgodovinskega društva, ki usmerja svojo znanstveno dejavnost v razčiščevanje in utrjevanje nacionalne pripadnosti tega ozemlja in s svojim znanstvenim gradivom izpopolnjuje zgodovinsko podobo tega dela slovenske zemlje. Drugi dve pa govorita o delu likovnih umetnikov. ki ustvarjajo na našem ozemlju. Obe slikarski razstavi sta pokazali velik napredek v poglabljanju slikarskega izraza obeh umetnikov in nam vzbudili želio, da bi v letošnjem letu videli na samostojnih razstavah tudi delo naših ostalih likovnih um^tT^ov.
* * *
To je, kot že rečeno, kratek informativni prikaz kulturnega dela v koprskem okraju, ki se naslanja predvsem na statistične podatke. Ce bi hoteli nekoliko podrobneje prikazati problematiko posameznih področij našega kulturno-umetniškega snovanja, bi morali govoriti o vsakem področju posebej. O tem pa kdaj pozneje, brez verbalizma o »besedah in stvarnosti«.
BRANKO HOFMAN
i razelektrenju velikega Tesloveia osclla-Prtča o silnem premiku elektrike, ka-5no bilo dotlej znano.
11. januarja
JOHN GALSWORTHY
Raztrgani čevelj
Nedeljska črtica
Igralec Gilbert Gaister, ki jc bil šest piesecev brez posla, je šel ok-rog poldneva iz svojega stanovanja proti morju, v nekerrl mestu na Vzhodni obali. Bil je dan po 'predstavi ((Prebijanje skozi brzice», kjer 'je gostoval in v zadnjem dejanju igral vlogo <tr. Do-minicka. Vedel je, da mu plaža štirih futt-tou ,na teden ne more popraviti imovinskega stanja, vendar se mu je kljub temu v njegovo hojo vrnita veselost človeka, ki je navsezadnje le prišel do službi.’
Nataknil si je monokel in se ustavil pred lokalom trgovca z ribami: s slabotnim nasmeškom se je zagledal v jastoga. Kje je j? tisti (as, ko ga je jedel zadnjikrat! Nekateri si ga lahko privoščijo in pri tem nič ne žrtvujejo; toda to naslajanje ni bilo tako močno, da bi ga zadržalo dlje časa. Krenil jc dalje in se ustavil pred krojaško izložbo.. V izložbenem oknu je razen pravega volnenega blaga, iz katerega si j« v duhu predstavljal svojo obleko, videl tudi sebe v obnošeni rjavi obleki, ki si jo je »sposodil« za igro c.Mar-maduke ManderiVe« eno leto pred vojno. V tem presnetem mestu je sonce sijalo vse preveč možno, tako da so šivi, gumbnice, sledovi kolen in komolcev neusmiljeno izstopali. Kljub temu pa je ob* čutil senco užitka. nad seboj, ko se mu je v stekla ■ odrazila slika človeka, ki je dolgo jedel le dvakrat na dan, z monoklom, lepo za-.tak-njenim nad mehko, temno oko in u baržunastem klobuku. ki ga je reiil pri pred .Stavi ((Simonovo šolanje* leta l‘J12. Odkril se je; v Upi je videl svoj, »meche blanch« (francosko: beli pramen las op. prev.) stvar, ki je še vi popolnoma ocenil. Je bil ta resnični dobitek ali le začetek konca? Ta pramen za-čeran na desni strani je bil dobro viden v njegovih črnih laseh, nad temnim obrazom, ki je bi! pri Gilbertu Ccisterju vedno zanimiv, tovorili so, da je to posledica atrofije — nekega sivca, vzrok, da je temu vojna ali sTaba hranjenost. Se kar spoštovanja vreden se je zdel samemu sebi, lahko tudi, vendar...!
Sel je dalje in zazdelo se mu je. da je šel mimo nekega znanca. Obrnil se je tudi neki rdečkast, sijoč in okrogel obraz, z irrazom angelskega spoznanja, kakor ga imajo prireditelji diletantskih predstav,,, se je okre-nil.
»Poglej ga no, Bryce Green!«.
»Caister! Saj to ste vi! Nisem vas videl vse, odkar ste zapustili naš tabor. Se spominjate, kako noro smo se
zabavali s predstavo »Ulovil plis’:avico»? Pri bogu! Vesel sem. da vas vidim! Delate'f Greste z menoj na kosilo?«
To je bil Bryce Green, bogati mecen, pobudnik gledaliških predstav n okrevališču na Južni obali. Caister mu je odgovorit z neko muko:
»Zelo drago mi bon. Toda v njem je bii glas, ki ga ni niti malo obteieval: «Pri bo-0«. do sitega se boš najedel!«
Nekoliko sta postala, nato ga je prijel Bryce Green pod pazduho.
»Poznate ta lokal? Vstopiva! Fhilis, cocktail za Cai-sterja mojega prijatelja in za mene, potem pa kaviarja. Gospod Caister gostuje v našem mest u, morate ga iti pogledat!«.
Dekle, ki je prineslo cock. tail in kaviar, ga je pogledalo s svojilni modrimi o!-mi, v katerih je bilo polno zanimanja. Sijajno — saj je bil »izobčen« polnih šest mesecev!
»Pa to ni nobena vloga*, se je branil «vzel sem jo samo zato, da izpolnim praznino! In pod njegovim prsni-kom je slišal glas: «Tudi tu ne bo dolgo prazno)),
»Nesite s seboj svoj cocktail. Caister. Greva v drugo sobo, kjer bova sama. Kaj bova jedla — jastoga?«.
In Caister je zamrmral:
«Rad imam jastoge)). vTukaj so zelo lepi in veliki, kako je z vami, Caister? Strašno sem vesel; da vas vidim — bili ste edint pravi igralec, ki smo ga imeli«.
»Hvala«, je rekel Caister, »dobro mi gre«. Sam pa si je mislil: «Prekleto diletantski si še, ampak vseeno si pripraven človeček».
«Sedite, prosim. Natakar, prinesite dobrega, velikega jastoga in solate; potem ie — no — goveji zrezek s hrustajoče zapečenim krompirjem in steklenico mojega posebnega renskega vina. Ah! in omleto z rumom; veliko ruma in sladkorja. Razumete?»
Caister si je mislil: ((Razumem, hvala bogu, pa še kako razumem».
Sedla sta si eden nasproti drugemu, za eno izmed dveh mizic v posebni, majhni sobici.
«Na vaše zdravje!» je vzkliknil Bryce Green.
»Na vaše!« je odgovoril Caister.
«Kaj mislite, v takšnem stanju je naša drama?«.
Ohol ho! vprašanja se je res začudil. Z nosu je vzel mo no..el, dahnil nanj in ko je govoril, ga je skrbno brisal ob rob prta.
«Pravzaprav v najstrašnejšem!«.
Mm! Da« spregovori Bry-ee Green, »nobenega ni, ki
bi imel v sebi troho genialnosti, kaj. ne?».
Caister si je pa. mislil: »Nobenega ni, ki bi imel denar«.
«Ste igrali kako veliko vlogo? V igri ((Ulovil priskavi-co» ste bili strašno dobri!«.
»Nič posebnega. Bil sem — no — večkrat brez poslat).
((Ah!« je -vzdihnil Bryce Green, «glej no! Imate radi cvrčke?«.
»Hvala, nisem izbirčen!«. Jesti, jesti — vse dokler ga ne bodo hlače <.atiščalz okrog pasu. Kakšna pojedi na! Jezik se. mu je razvezlal v poplavo besedi — o dra-mi, o muziki, o umetnosti; bile so prijetne m kritične besede vzpodbujane od o-kroglih oči gostitelja.
((Caister, pri bogu, dobili ste. «meche blanchn tega nisem prej nikoli ooazil.
»Meche blanch« me zelo zanima. Nikarte misliti, da sem kak neotesanec — se je ta pramen kmalu pojavil?«
((Ne, sčasoma.st »In kako si vi to razlagate?«.
«Poskušajte stradati« mu je že drhtelo na jeziku, pa je samo skomignil.
»Nekaj izrednega se mi zdi ta »meche blanch«. Hočete še omlet? Večkrat mi je žal, da se nisem posvetil odru. Sijajno življenje je to, če ima človek talent, kakor ga imate vi».
((Sijajen?«
»Pokadiva še kakšno cigareto! Natakar! prinesite kavo in cigarete. Zvečer pridem, da vas vidim. Upam, da boste ostali tu vsaj še teden dni!«
Sijajno življenje! Smeh in odobravanje «kreacija» gospoda Caisterja je bila v vsakem pogledu popolna; njegov... in njegov... so v pravem duhu!....
Iz oblakov dima ga je priklical molk. Bryce Green, je izvlekel cigareto, odprl ne-kolH-o usta, zapičil svoje o-krogle oči v neki predmet nad podom, ki je gledal izpod roba namiznega prta. Da s* ni spekel ustnic? Veke so mu trepetale, pogledal je Caisterja, nervozno kakor pes obliznil ustnice in rekel: »Prosim vas, dragi prijatelj, ne mislite, da sem žival. Ampak, da niste nekako
— no — no v denarnih stiskah? Hočem reči — če sem vam lahko vsaj malo na u-slugo. nikarte se braniti! Staro poznanstvo, veste in drugi razlogi......
Njegove oči so spet pogledate proti tistemu predmetu in Caistef Je sledil njegov poqled. In nad preproga je tu*i on videl — svoj čevelj. Nalahko se je zibal, šest palcev nad podom — raztrgan
— in to povprek, na dveh mestih: med konico in vezalkami. Prav izzivalno. Vedel je za to. Bili so čevlji, ki so mu ostali od vloge Ber-tija Castairsa v «Napetnaj-stenih«, ki jo je igral tik pred vojno. Dobri čevlji. Njegov pelini par čevljev, razen čevliev dr. Dominicka, katere je skrbno hranil. Obrnil je pogled od čevljev in po-gTedal Rryce Greena milo in v zadregi. Kapljica krvi, črna, ko je zapustila srce, je zalila oko na monoklu; nieoov smeh se je grenko skrivil: rekel je:
»Nikakor, hvala! Zakaj?«. »Oh, n — n — nič. Kar tako sem rekel«.
Caister je umaknil čevelj, Bryce Green je plačal račun in vstal.
«Stan prijatelj, prosim, o-prostite mi, ob pol dveh imam sestanek. Zelo vesel sem, da sem vas srečal. Zbogom!«.
«Zbogom!» je odgovoril Caister, »Hvala«.
Ostal je sam. Naslonil je podbradek na roko in skozi monokel buljil v prazno kavno skodelico, Sam in osamljen je bil; sam s svojim srcem, s svojo dušo, s svojim čevljem, s suojim prokle-tim življenjem, ki ga še čaka... »Kaj ste delali v zadnjem času, gospod Caister?« »Ni( posebnega. Igral sem manjše vloge, kar sem pač dobil«. »Dobro. Bi mi pustili svoj naslov; nič točnega vam ne morem obljubiti». »Velja, pridem na preskuš-njo, da me ocenite; ali pa — se naj naučim vlogo?« «Hva la, bojim se, da še nismo tako daleč«. »Ne? Dobro, prav... me boste obvestili? In Caister je videl lastne oči uprte v direktorja. O bog: Kakšen pogled!... Sijajno življenje! Pasje življenje! Poniževanje
— poniževanje — poniževanje v lovu za delom! Življenje čakanja na prepihu, prikritega prosjačenja, neznosnih malodušnosti, stradanja!».
Prišel je natakar in mencal okoli mize, kot da želi pospraviti. Oditi mora! Prišli sta dve ženski, se vsedli za drugo mizo, ki je bila med njim in vrati. Opazil je, kako gledata in njegova tanka ušesa so slišala šepet:
»Brez dvoma, v zadnjem dejanju. Kaj ne vidite, njegov .meche blanch’?«
»Oh, da — saj res! Kaj ni bil on — kaj ni bil o Vrnil se mu je pogum, nasmehnil se je in si pritrdil monokel. Prepoznale so ga po njegovi vlogi dr. Dominicka.
«Ce ste končali, gospod, smem pospraviti?«.
»Na vsak način. Grem.« Vstal je in ugasnil čilc v pepelnik. Mladi ženski sta buljili vanj. Eleganten in z lahnim nasmeškom na obrazu je šel lik njiju, tako da nista mogli videti, kako previdno vzdiguje svoj — raztrgani čevelj.
Pred 10 Sefi v Bihaču prvi kongres USAOJ
l^aho je potekal prvi antUašistični kongres mladine Jugoslavije ■ 365 delegatov. ki so zustopali okoli 100.000 mladih antitašistov - Mnogi med njimi so se prebijali stotine kilometrov z orožjem v roki skozi okupirano ozemlje
Dvajsetega novembra 1942. leta je pripravljalni odbor Prvega kongresa izdal proglas. Z njim so mladi ljudje — borci slavnih proletarskih brigad in partizanskih odredov, politični delavci iz zaledja, ilegal-ni delavci iz okupiranih delov Jugoslavije in drugi — seznanili mladino Jugoslavije s sklicanjem prvega kongresa.
Sedemindvajsetega decembra 1942. leta je v komaj osvobojenem Bihaču pričel z delom prvi antifašistični kongres mladine Jugoslavije; Kongresu je prisostvovalo 365 delegatov z osvobojenega in neosvoboje-nega ozemlja (od tega 123 iz vojske), ki so zastopali okoli 100.000 mladih antifašistov in domoljubov. To so bili najbolj, si med na-boljšimi: neustrašeni bombaši, komandirji in komisarji slavnih proletarskih brigad in drugih enot vojske, znani delavci v zaledju in voditelji mladinskih delovnih e-not na osvobojenem ozemlju najboljši ilegalci iz okupiranih mest — mladi delavci, kmetje, študenti jn dijaki. Mnogi od njih so prehodili desetine in stotine kilometrov in se pri tem z orožjem prebijali skozi
ozemlja, ki so jih držali okupatorji in njihovi pomočniki. Mnogi so prišli pod zelo težkimi pogoji celo iz okupatorskih jazbin — mest (delegat Mostarja in drugi), dva predstavnika mladine Crne gore pa sta prispela neposredno pred kongresom kot kurirja s pošto za CK KPJ in vrhovni štab in sta se pri tem morala pod najtežjimi pogoji prebijati skozi okupirane predele Crne gore, Hercegovine in Bosne. Kongresu niso prisostvovali predstavniki mladine Slo. venije in Makedonije in to — prvi zaradi onemogočenega prehoda preko okupiranega ozemlja v času sovražne ofenzive, drugi pa zaradi resnega stanja, v kakršnem je bilo antifašistično mladinsko gibanje.
Na svečanem delu kongresa (27. decembra 1942) ki mu je predsedoval sekretar CK SKOJ, Ivo-Lola Ribar, je govoril tovariš Tito. Za njim so kongres pozdravili: za CK KPJ Aleksander Rankovič, za AVNOJ dr. Ivan Ribar, AFZ Kata Pejnovi* in Kosta Nadj kot komandant I. bosanskega korpusa.
Nato so pozdravili kongres
Ifll in njen vpliv
na
Za odraslega člove-
ka n: sirup, nevarna pa je majhnim ofrokom
PTava kava je po vojni po vsem svetu draga in zato je potrgšnja znatno manjša, kakor je bila pred vojno. V Evropo je prišla kava okrog leta 1600 in takoj so začeli ljudje ugibati, ali je koristna ali škodljiva. — Mnogi so odločno nasprotovali njenemu uživanju. Minilo je mnogo let in šele po celi vrsti poskusov so prišli do spoznanja, da je kava sama po sebi sicer strup, da pa človeškemu organizmu normalnih pogojih ne škoduje. A kaj so strupi in ah jib nahajamo v naravi? Koza na primer lahko poje tudi 20 gramov morfija, pa se ji ne bo nič poznalo. Solna kislina ni strup,- fcer jo človeški želodec nenehoma proizvaja brez škodljivega vpliva.
Ugotovitev, kaj so strupi, torej ni preprosta. Izkušnje namreč kažejo, da učinek strupov ni vedno enak. Predvsem gre za vrsto bitja, ki strup uživa. Snovi, ki kozi niso nevarne, utegnejo biti za človeka smrtonosne ali narobe. Gre tudi za količino. Ciankalij ni strup' v količini, v kateri kroži v človeški krvi. Studenčnica utegne biti nevarna, če bi je nalili človeku pet litrov v želodec. To ie bil eden izmed mnogih načinov mučenja ljudi v srednjem veku. Za dojenčka pa je lahko smrtonosen že kozarec* studenčnice. Učinek strupa je odvisen tudi od časa, duševnega razpoloženja itd.
Kava je strup, če bi jo uživale miši. Strup je tudi za majhne otroke, ni pa strup za odraslega človeka, zlasti ne, če jo ta vajen. Ce popijeta dva človeka enaki skodelici močne kave, bomo videli, da se bo tistemu, ki je ni vajen, zvišal krvni pritisk, da mu bo srce hitreje utripalo in da postane nervozen, medtem ko bo krvni pritisk drugega padel in kava ga bo pomirila. Redno in zmerno uživanje kave ni škodljivo. Najbolj znana sestavina kave je kofein. V zrnu kav« ga je 1%. Specifičnega učinka kave pa ne povzroča kofein, kajti če ga odstranimo iz nje, vpliva kava na človeka enako kakor s kofeinom.
Meja, do katere gre uživanje kave brez škode za organizem, se ne da določiti. Prebivalci velikih zahodnih mest so za kavo mnogo bolj občutljivi kakor Arabci. Na vzhodu pijejo ljudje mnogo več kave kakor na zahodu, pa ni videti na njih nobenih znakov zastrupljenja. Nasprotno, izkušnje so celo pokazale, da kava človeškemu organizmu koristi. Razen užitka, ki ga Ima človek od njenega vonja in okusa, širi žile v možganih, da nastane boljša cirkulacija krvi in da se čuti človek bodrejšega. S tem da draži živčne celice, povečuje občutljivost, krepi delovanje srca in pospešuje bilo. Izpodbuja tudi želodčne žleze k močnej-. šemu izločanju sokov, in ledvice, da se škodljive soli hitreje in izdatneje izločajo iz krvi. To je eden najvažnejših učinkov kave.
V
V*
m ii
V okolici Pariza v Peureuxu imajo šolo za štirinožne filmske igralce. Izkušnje so pokazale, da zbujajo živali na filmskem platnu veliko pozornost gledalcev. Zaradi tega iščejo v zadnjih letih mnogo takih «igralcev». — Učenci te nenavadne šole so psi, opice, sloni, konji in papige. — Vsaka vrsta živali ima svojo učilnico in svojega učitelja, bivšega vkro-tilca. V šolo sprejemajo samo ((najsposobnejše kandidate«.
Opice so najboljši učenci.
Kakor je znano, imajo opice najbolj razvit nagon dojemanja, kar mnogo olajšuje učenje. Predvsem je treba pri živalih razviti pazljivost. To ni težko. Pse razporedijo na dve veliki klopi, kjer pazljivo opazujejo učitelja. Po nekaj minutah store opice isto. V naslednji fazi učenja navajajo opice na upravljanje z različnimi predmeti. Učitelj odpre kovček, vzame" iz njega stvari in ga ponovno zapre. To ponovi nekajkrat, nato skrije kovček v kot velike dvorane. Opice skušajo nato napraviti isto. V začetku jun gre težko, ker so jim tuji celo najenostavnejši gibi človeške roke. Učitelj skrbi, da se opice postopoma -navadijo 1 na te gib^. Včasih se zdi, da ,cela'ra?.ume-io svoje delo,
Sola ifcKt-hek&j 'feSjftS5 so se naučili «misliti», to še pravi, da pravilno razumi jo besede in zloge. Konj «Jean» zna sestaviti črk« svojega imena. Za ta uspeh je bilo mnogo truda, ker je to delo povezano s sposobnostjo mišljenja o*iroma spomina konja.
Tudi policijski psi so se izkazali kot odlični učenci; ne boje se nobene nevarnosti, ki bi jim mogla preprečiti izvršitev zahtevanega dela. Vežba-nie slonov zadeva od *v*ite!ia mnogo potrpljenja. Ker so sloni trmasti, jih- ie treba v začetku učenja nekaj dni stradati. Za učenje so razdeljeni na majhne skupine ali pa jih uče tudi posamezno.
Po vsaki uri v.ežbanja nagradijo živali s sladkarijami, ki jim zelo prijajo. Usposobljene štirinožne igralce prodajajo zelo drago. Letno zdresira ta šola okrog sto živali.
predstavniki' mladine iz raznih krajev Jugoslavije in' iz vojske.
V teku delovnega dela kongresa (28.-29. decembra 1942) so bili prečitanf referati; «Mla. dina v boju proti fašističnim morilcem našega ljudstva# (Rato Dugonjič, org. sekretar CK SKOJ), »Enotnost mladine vseh jugoslovanskih narodov in bratstvo po orožju z mladino Sovjetske zveze — zastava zmage® (Drago Teslič. sekretar PK SKOJ za Hrvat-sko), «Mladina in jutrišnji dan naše domovine« (Ljubinka Mi. losavljevičj član CK SKOJ).
V diskusiji so sodelovali mnogi delegati. Nenavadno močan vtis je zapustila diskusija šestnajstletnega bombaša II. proletarske brigade. Boška Buhe. Po govoru tega borca, ki je bil tako majhen, da ga ja bilo komaj videti izza govorilnice irt ki je pripovedoval, kako se je s svojimi bombaši povzpel na strehe hiš, v katerih je bil sovražnik, in ka-ko so skozi odprtnine na stre-hah metali bombe, je tovariš Tito vstal in čestital temu dečku-junaku.
Poslednji etan kongresa ie po diskusiji govoril Ivo-tiola Ribar. Njegov' govor je vseboval kratek pregled dela kongresa in novih poti za bodoče delo USAOJ.
Kongres je sprejel organizacijsko resolucijo Prvega kongresa in proglas mladini Jugoslavije in mladini zasužnjenih držav Evrope,
Kongres je kot vodeče telo izvolil tridesetčlanski Zvezni odbor USAOJ.
Na kongresu je bil sprejet sklep o ustanovitvi dveh prehodnih zastavic za okrožje in vas, ki bosta pokazala najboljše rezultate v delu za pomoč fronti. Na osnovi rezultatov predkongresnega tekmovanja sta prehodni zastavici dobila Okrožje Petrovac Drvar-Graho-vo in vas Trnavac, okraj Ko-renica, Lika.
Hilli
			
...
J
("filatelistični kotiček j
e
Francoski listi so nedavno | so to zgolj umetniške rsP1 objavili kratko novico, da je dukcije in nikakor ne pris,r' bil graver Jean de Sperati ob-| znamke. Sodišče ni hotelo
Zimski motiv z VrSiča.
(Foto Magajna)
sojen v Parizu na dve leti zapora in na 12Q tisoč frankov denarne kazni, ker je ponarejal znamke. Sindikatu francoskih trgovcev z znamkami, ki ga je pred sodiščem zastopal sloveči odvetnik Maurice Gar-son, član Francoske Akademija, pa je bila prisojena odškodnina v znesku pol milijona frankov. Speratijeva zadeva, k; se vleče že deset let in je v svetu filatelistov zdaj pa zdaj vzbujala mnogo razburjenja, je s tem začasno končana. Strokovnjaki pa še vedno obširno razpravljajo o nji. Tako je nemški strokovnjak Hubert Rancke nedavno obravnaval Speratijevo zadevo v velikem nemškem dnevniku «Die Neue Zeitungs, ki ga izdajajo ameriške oblasti v zahodni Nemčiji.
Po Ranckejevi sodbi Speran-ti ni navaden ponarejevalec, marvej nekakšen Don Kihot filatelije. Prvič je vzbudil pozornost, ko so francoski cariniki leta 1942 zaplenili pošiljko dragocenih znamk, ki je bila poslana na Portugalsko. Speratija, ki je zbirko odposlal, so poklicali pred sodišče v Chamberyju, da bi mu sodili zaradi nedopustnega izvoza kapitala. Sloveči francoski sodni izvedenec prof. Locard je izjavil, da so zaplenjene znamke nedvomno pristne. Sperati pa je pred sodiščem izjavil, da
jeti Speratiju, k,er je izvejjj r.ec Izrecno ugotovil, da zraD“ ni mogoče tako popolno P0"* rejati. Toda Sperati je ost pri svojem in je kmalu »"j
predložil presenečenemu
sni*
šču novo serijo istih znan* Potem je usekala nova ba. Trije znani francoski lp. denci so prejeli ponudb0- ■ nakupijo po eno izmed sl0,| čih znamk «01denburg 5»,> jih je le še malo na svetu. * znamke jim je ponudila n« dama v Parizu, o kateri ^ pozneje dognali, da je Sp*j| tijeva svakinja. V krogih telistov se je novica sev« brž razvedela in ker so vse tri znamke enako žiž0'
Param ouma Me paralize
Novo zdravilo
proti slabokrvnosti
Neka lekarniška tvrdka je izumila način, s katerim se' lahko bolniki, z nevarno slabokrvnostjo zdravijo z zdravili in ne z injfekčijami. Zdaj kfr ha velik<v proizvajajo v zgoščeni; obliki «notranjega želodčnega činitelja« ■ SViiifičjiti ftdgbčni vitamin B-22, ki 'u-stvarja kfi. To zdravilo bo še ta mesec »a razpolago v obliki tablet: ' .Dnevno je treba vzeti dve t«bleti.
Ameriška znanstvenika dr. Dorathy Horstman, profesorica preventivne medicine na medicinski fakulteti univerze Vale, v Connecticutu, in dr. David Bodian, profesor epidemiologije na Hopkinsovi univerzi v Baltimoru, sta odkrila, da se razvija otroška paraliza v dveh stopnjah — prva je v krvi ter nedolžne narave, druga pa v živčnem sistemu ter nevarna. S tem odkritjem se je znatno povečalo upanje, da se bo z imunizacijo lahko preprečila paralitična oblika bolezni.
. Da preskusita pravilnost tao-	.
«je,*po kateri pridejo WJ»^J*v°lj"em številu protit^_ejjpa,Jci
otroške paralize v človeško ali
Upanje, da se bo
z imunizacijo lahko preprečita paiali-hčna obbka bolezni, se je povečalo
pokazali, da so se v prvi stop-izdaj dosegljivo, zaščiti otroke nji bolezni virusi širili po I pred pohabljenjem zaradi pa-krvnem obtoku z zelo malimi' simptomi ali pa sploh ni bilo opaziti nobenih znakov bolezni. Ko so pa virusi v krvi tri do sedem dni, začnejo prodirati v hrbtenične in možganske živce, s čemer povzročijo ohromelost ali smrt.
Izredno važna ugotovitev, je bila, da v prvi stopnji bolezni, ko je virus bil še v krvi, cesto kri sama proizvaja v do-
.živsteko telo skozi nos in ust sta navedena znanstvenika primerke virusa položila v hrano, s katero S.o krmili šimpanze in druge opice. Poskusi so
NOVE MLADINSKE KNJIGE
Ferenc Molnar
cefiiii pum ulice
V vrsto najboljših mladinskih povesti, ki. smo. jih po osvoboditvi dobili v slovenskem prevodu, moremo šteti vsekakor povest Ferenca Molnarja »Dečki iz Pavlove ulice«. Ferenc Molnar je znano ime madžarske književnosti. Rodil se je leta 1878 v Budimpešti, prav pred kratkim pa je umrl
Položaj mladih zdravnikov v Avstriji je neugoden
Položaj mladih zdravnikov v Avstriji je zelo neugoden. Pred dobrim tednom se je zglasila njihova delegacija pri ministru za zdravstvo dr. Kolbu in mu pojasnila žalostne razmere, v katerih živi medicinski naraščaj. Štipendije mladih zdravnikov v Avstriji so odvisne od dohodkov njihovih družin. Mnogi mladi zdravniki v starosti od 25 do 30 let pa nočejo biti več odvisni od staršev. Njihovo zahtevo, naj bi vsak mlad zdravnik dobil štipendijo, da bi se vsaj za silo preživljal, dokler se mu ne posreči začeti prakso, podpira, jo zdravniška zbornica, zdravniška društva in razne druge organizacije.
V sedaniih razmerah noben mlad zdravnik v Avstriji n-more živeti od dohodkov svojega poklica. Pomožni zdravniki zaslužijo na meseo največ 1200 šilingov. Lastne prakse pa ne morejo opravljati, Kakih 500 mladih zdravnikov opravlja delo brezplačnih asistentov in čaka že več let, da bi jih sprejeli v bolniško blagajno. Mladi zdravniki tudi socialnega zavarovanja nimajo.
Pomoč OZN za otroke
Kakor poroča Mednarodni otroški sklad Združenih narodov, je v lanskem letu pomagal 17 milijonom otrok v 72 državah in ozemljih. Letno poročilo sklada pravi, da so dobavili naprave za skoro tisoč
materinskih in otroških zdravstvenih klinik v Aziji in latinski Ameriki.
Ta ustanova je sprejela tudi več kot 1?00 zaščitnih sester in drugih zdravstvenih delavcev na tečaje in v bolnišnice v 22 državah v Aziji in latinski Ameriki. .
Študij o ženskem izobraževan ju
Na novo ustanovljena komisija ((Ameriškega sveta za izobrazbo« bp vodila obširne študije o izobraževanju iensk. Svet bo stavil v treh letih zaporedoma na razpolago po 5 tisoč dolarjev za podpiranje teh študij.
Nova ustanova
za zdravljenje živčnih otrok
Spomladi bo začel delovati v New Yorku Zdravstveni center za otroško zdravljenje in zdravstvene preiskave, ki *e bo imenoval po Henryju Ittle-sonu, katerega družina je podarila za novo ustanovo 250 tisoč dolarjev in jo s tem omogočila Center bo posvečen zdravljenju živčno bolnih o-trok. Izpolnil bo zelo potrebno nalogo, ker bo omogočil zdravljenje takih otrok, ki zaradi svoje bolezni ne morejo ostati doma, a bi jih bilo mogoče z uspehom zdraviti.
v Ameriki. Bil je novinar, nato pa pisateilj in to priznan mojster, ki ga je kritika uvrščala med največje pisatelje sodobno madžarske književnosti. V svetu je znan zlasti kot dramatik. Njegova odrska dela privlačijo publiko z očarljivo tehniko, iskrivo duhovitostjo in duhovitimi domislicami, čeprav je res, da ostaja pisatelj v svetu meščanstva, ne da bi se dotikal bolečih mest družbenega življenja. Zato v svojih delih Molnar tudi ne rešuje posebnih problemov. Med pripovednimi deli si je pridobil največji sloves prav z «Dečki iz Pavlove ulice«. To je epos budimpeštanskega otroškega sveta, v katerem z globokim poznavanjem duševnosti mladine, z iskreno ljubeznijo in razumevanjem rile mlade fante, prikazuje njih vojaški zanos, željo po dogajanju in njihovo naivno rornan-tiko. Pisatelj vsekakor odlično pozna mali otroški svet, zlasti pa ga zanimajo krize, ki se dogajajo v dozorevajočih mladih ljudeh. Vendar pa namen dela ni vzgajati, temveč približati bralcu resnično otroško dušo. Tudi naša mladina in verjetno še bolj odrasli, bodo x velikim užitkom prebrali to odlični romnn( ki ga vsem lahko samo priporočamo.
Oton Županiič
Mehurčki
Se besedo o Zupančičevih otroških pesmih, ki smo jih pred kratkim dobili pod naslovom »Mehurčki» od založbe Mladinske knjige. Ni tu mesto, da bi razpravljali a lepotah Zupančičevih pesmi, za katere ni nobenega dvoma, da sodijo poleg Levstikovih med najlepše otroške pesmi slovenske literature, Naj omenimo da je Alenka Glascrjeva pripravila primeren izbor teh pesmi, saj je v knjigo uvrstila skoraj vse, kar je najboljšega ustvaril Zupančič -na področju mladinske poezije. In potem naj omenimo še ilustracije Marlenke Munko-vet ki se je razvila v eno naših najbolj uspešnih mladinskih ilustratork in ki je v ilustracijah »Mehurčkov» prav gotovo dosegla višek svojega dela. Več o tej res lepi knjigi ne bomo govorili. Visoka kvaliteta Zupančičevih pesmi in dobre ilustracije so dovolj, da sodi knjiga med odlične izdaje mladinske literature.
S. R.
ničijo viruse. V tej stopnji bolezni živci niso bili ppSkodo-
še ohromelosti ih pohabijenja.
Ker se- v prvem stadiju otroške paralize ne pojavljajo nobeni znaki ali pa le zelo mili, prej virusa v krvi niso odkrili. . Oba navedena znanstvenika sta pa ugotovila, da vsebuje kri že v prvem stadiju veliko koncentracijo virusa. Odkrila sta tudi, da lahko v primeru, če kri sama ne proizvaja dovolj protitelesc, ki preprečijo virusu prodiranje v živčno tkivo, preprečijo to s tem, da inicirajo živalim cepivo. Cepiva je obstojalo i?. delcev človeške krvi, ki je vsebovala protitelesca, katere je proizvedlo telo pacienta, ki je okreval od otroške paralize,
Na podlagi teh poskusov sta prišla oba znanstvenika do prepričanja, da lahko celo slabotno človeško cepivo, ki je
ralize. V svojem poročilu sta napisala; uParalitična oblica te bolezni je ena od bolezni, ki se jih najlažje z zaščitno imunizacijo prepreči«.
Ameriška ustanova za otroško paralizo je preskusila to teorijo z velikopoteznimi eksperimenti z gama-globulinom, ta je z delci človeške krvi. Prvi poskus so napravili v juniju 1952 v Houstonu, v Texa-su, ..cepili so pjj ^tei^p&OOO ot^ok v 'starosti od 1 do 6 let. Polovico otrok so cepili z ga-
'feani in ni bolezep “pip^atfljgila. ina-glbbulihom, ostalo " polovico pa z gamaglobulinu podobno želatino. Otroke te starosti so izbrali zato, ker dokazuje statistika,- da odpade 50 odst. primerov otroške paralize na otroke v tej starosti. Pregled P0 6 mesecih je dognal, da je paralitična oblika bolezni bila pri z gamaglobulinom cepljenih mnogo manjša kot pri o-stalih.
; Sedaj ni treba biti več v skrbeh zaradi živčne degeneracije, ki jo povzroča virus o-troške paralize, vendar se mora infekcija ustaviti še preden doseže virus hrbtenico in možgane. To se po mnenju navedenih dveh zdravnikov lahko doseže, ker je velik odstotek ljudi prebolel neškodljiv stadij bolezni in produciral protitelesca, ki so še ostala v njihovi krvi.
ne, je bilo očitno, da Srt. i pretkano ponaredbo. TedaH stopil Sperati zmagoslavno > plan: vsem trem kupcem i povrnil kupnino, s tem pa \ dokazal, da so te tri ki so jih strokovnjaki P11^ za pristne — ponarejene; šče v Chamberyju, ki je ratija že obsodilo zaradi ”e. pustnega izvoza vrednot, f moralo umakniti visoko de». no kazen in je lahko Spe!\ ja obsodilo samo zato, kel3 šiljke ni predpisno P™ carinski oblasti.	^
»Nisem ponarejevalec»t kel ponosno, «umetnik . * j Ce bi se bil hotel obogati*1' bil lahko že večkratni nar in bi živel drugače živim«. In z umetniški111 nosom je pokazal gost* ST, «Zlato knjigo«, v kateri 8»*, leg znamk iz njegove ci sodbe izvedencev z ”, sveta; med njimi so P1SCB j izjave kraljevske družbe **| Iatelijo v Londonu kafcftr. ui, izjave komiteja strokoVUJ’ , pri filatelistični Akadeffl1-” Parizu. Vse izjave potrjuj žigi in podpisi, da so pricuf znamke pristne.
Sperati je gostu zatofjs da se je vse življenje b® t. to, da bi uresničil svoj niški sen: da bi namreč u. / ril novo panogo umetnost; | umetnostno filatelijo- 1 tovarnar umetne svile au tetičnih draguljev pona^eJ ^ lec? Sperati pravi, da bi oj njegovih «imitacijah» ^ sleherni ljubitelj znamk P j ni pridobil kopije dragulj znamk, takisto kakor si * ^ ljubitelj slikarstva_poce jjj kupi kopije najlepsih uro a Rembrandta, Tiziana ali faela.
SOVK ZMAMIŠ15
ZAPADNA NEMČIJA- '
Spominska na stoletnico novitve NaroOneira' mUzSjJ pfenig
Nuembergu. 10 + ŠPANIJA:
Spominski znamki na dvema znanstvenikoma. 2 setas, modra (portret dr. * »ona Y Cajal, ki je *n*nJ svojih raziskovanjih sistema. Leta 1900 je belovo nagrado za medici^ 4.5o pesetas, vinasta <Pof((r dr. Ferrana Clua. znanstv ka».
SOVJETSKA ZVEZA:	J
Spominska na drugo mco rojstva baškirskega Kf ka Salavata Juiaeva. Na 1
ki je upodobljen njego^ m
. .	. - -	....
,t»ip
nast kip. 40 kopejk, karo1*
— SDominska na 75—ob'e..^ rojstva arktičnega razisK0 .j Jurija Sedova. Portret t*j valca^-admirala, spodaj P ( naslikana arktična Poi?r^ 40 kopejk, rjava, črna- 2 modra.
—Hedelfaka IVtizcuiltu—
(JL	Cs	^	&	4*	J
io
11
VODORAVNO:	1.	obrtnik
naselje; 2. razglasno sredstvo, kraj na Hrvatskem; 3. »tal. spolnik, umrli dirigent ljubljanske Opere, kazalni zaimek; 4. soha, moško ime, plod; 5 del obraza, gozdna žival (2 sklon množ.); (i. jed iz koruznega zdroba; 7. pomožni glagol, važen življenjski organ; 8.
rudnik v Srbiji, otok v Jadranskem morju, umetnost (lat.), 9 začetnici imena »n priimka slovenskega pisatelja, židovsko
moško ime, osebni zaimek; 10-sel, predstojnik fakultate; U-
nikalnica (lat.), židovsko ime NAVPIČNO: a: podoba, domača žival; b: zdravilna rastlina, kraj v Grčiji; e; pesnitev.
lačimba, grška črka; ud, riba kraj ob J««, morju; ci: kos lesa, A književnik; f: član .J strupena kača; f. Pr®V Ljubljane, število, fl
zaimek; h: igralna kradljivka, veznik; vihar; j: velika lesen* član družine.
[^NABREŽINA
V drugi polovici decem-bra je bila pri nas Žigona kulturna, prosvetna <1 pobt*čna dejavnost: 18. (četrtek) je gostovalo SNG z Budakovo dramo «Me-‘ež», ki je privabilo izredno mnogo občinstva, vsaka predstava nam pojmi, da je našemu človeku potrebna duševna hrana, A kakor je to razveseljivo, tako je vredna graje pomanjkljivost, ki ao moti duševno bolj zrelo in_ dostojno občin-lvo, a še bolj igralce, in j° le nediscipliniranost, ki °Pažamo zlasti pri mlaj-•m. Neumesten smeh, glasih °pazke i. dr. ne kažejo «i'i. se gledalci niso v siiko vživeli in si jo pra-mo osvojili, ampak so tu-v 2a občinstvo in igralce . bodljaj z iglo. Ni čud-toj ■ • se. Igralci zel° Pri-r 7?Je)° in pravijo, da za-od‘‘eg,a ne pridejo na naš . b tako radi kot na dru-n,'; razvado je treba s vit\mernim Poukom odpra-
5as ie razveselil na-15*. p naSih srednješolcev z m rarmm večerom, oziro-Sbltanjem Cankarjevih kmaluPamo' da nas bodo
Hn,_ ~ razveselili s kakšno io	lurno prireditvi-
manika83^0 E°nde	ne
‘JKa, a kulturni dom ta » 'gradili predvsem v 2e večkrat smo šni . ie na^a mladina, in tudi nešolana,
bol?°una tudi za večje in in kak°vostne prireditve tem Ponovimo tudi na j. . mestu. Mnenja smo. Dri- !> se v zimskem času ^nredila za mladino pri-
merni
vV,alnimi
? predavanja z ak-
bilo
tem'
temami. Prav bi da bi se mladina o
sama izrazila.
P praproT
»itio
men dom. Kot dolgoletni vdovec pa je bil sam, ker je edini sin — železničar že mnogo let v Jugoslaviji, Pokojnik je bil naprednega mišljenja in zaveden Slovenec, ki se je skoro do zadnjih dni zanimal za dogodke v svetu in sledil naši narodnoobrambni borbi. Naj počiva v miru v zemlji, ki je bil nanjo tako zelo navezan!
IR NOVICA I
Občina nam je iz fonda za zimska dela odredila lepo vsoto za popravo poti, predvsem tiste proti Sa-motorci. Sicer ni promet po tej poti posebnega pomena in so res bolj potrebne ureditve nekatere druge poti v občini, vendar bo koristno, če zvežemo ti dve vasici z dobro potjo. Seveda bo s tem nastala še večja potreba po ureditvi naše vasice, kakor smo že svoječasno že opozorili. Nekdaj je bila naša vas za takratne razmere dovolj dostojno urejena, danes pa njena zunanjost le odbija. Ne kliče samo cesta vasi, ampak tudi vas cesto. Res ne moremo vsemu kaj, res pa je tudi, da se vse premalo zanimamo za red in privlačnost. Moramo le pritrditi splošnemu mnenju, da kdor zanemarja svojo zemljo, zanemarja tudi svoj dom in s tem končno tudi sebe. Kdor se z razumom in srcem zapiči v svojo zemljo, se tega nikoli ne kesa.
KMETOVALCEVA V TEM MESECE
POLJEDELSTVO
Po njivah imamo ta mesec malo dela, razen da tu pa tam poglobimo njivo s tem, da izkopljemo kamenje. V obalnih krajih pa je več dela. Predvsem moramo spraviti na njive hlevski gnoj, ki ga pokrijemo 7. zemljo, da se ne bo «kadil», s čimer zgublja najdražjo snov — dušik. Kajenje gnoja je uhajanje amoniaka v zrak. Gnoj na njivi naj bo stlačen v velikih kupih.
Ce je le mogoče, preorjimo vsaj sedaj vse njive, ki so namenjene za spomladansko setev. Nujno je potrebno, da zemlja premrzne m da se naužije zraka. Trnja, posebno pa belega, naj ne bo v bližini njiv, ki so posejane z žitom, ker prezimuje na belem trnju rja, ki nam napravi vsako leto mnogo škode. Trnje nam sploh nikdar ne koristi, kot ograja, zato ga odstranimo, ker ni potrebno. 2itu potrosimo prvi obrok umetnih gnojih — nitratov.
Začni pripravljati, čistiti in odbirati semena za pomladansko setev! Ako nimaš dobrega domačega semena, skrbi že sedaj, da ga dobiš pravočasno. Pazi, da krompir ne zmrzne V premrzli kleti ga pogrni z vrečami, slamnatimi odejami itd. Ce krompir gnije, prebiraj ga večkrat in gnilega odstrani, Prav tako ravnaj s peso, korenjem in repo. Zimski čas je tudi zelo primeren za popravilo raznega orodja
TRAVNISTVO
Ker je zima ugodna in travniška tla niso še zamrznila, je sedaj najugodnejši čas branati z mahom poraščene travnike in senožeti; dobro je tudi raz-
OPRAVILA
Kmetovo delo nikoli ne po čiva. Zimski čas je samo priprava na spomladansko oživitev polj, vrtov, vinograda v
trgati na njih mah z železnimi grabljami. Ves mah pograbi in spravi s travnika ter ga u-porabi za mešanec. Zimski čas je tudi primeren za odstranjevanje grmovja in kamenja s travnikov in senožeti.
Na travnikih in senožetih, ki so izpostavljeni vlagi, je tudi potrebno, da poglobimo in napravimo nove odtočne jarke.
ŽIVINOREJA
V hlevu moramo paziti pred. vsem na zdravje živine. Zdrav zrak je živini nujno potreben. Najprimernejša hlevska toplota za krave in prašiče, za teleta in pujske je 15 do 18 stop. C. Konjem, mlademu govedu in ovcam prija tudi nekoliko nižja hlevska toplota, ako je hlevski zrak suh in ležišče dobro postlano. Hlevski zrak bodi vedno zvež in dober! Zapomnimo si to, da v premrzlih in umazanih hlevih porabijo živali več krmskih redilnih snovi, za proizvajanje in ohranitev telesne toplote. Ako ni v hlevu prezračevalnih naprav, je treba nekajkrat na dan hlev dobro prezračiti. Poleg zdravega in čistega zraka privošči živini tudi dovolj svetlobe, ki mora prihajati v hlev skozi okna, ki so zamašena s slamo ali celo z gnojem. Za nadaljnjo rejo odbranih te. let ne odstavljaj prezgodaj in prenaglo. Isto velja tudi za mlade prašiče.
Da ostanejo krave dalj časa mlečne in da se okrepijo, jih moramo pripustiti k biku šele 2 do 3 mesece po otelitvi. Na spolovilih bolne krave je treba najprej zdraviti in šele
]
Nas domačin — posestjo Ludvik Gabrovec je fnalu po osvoboditvi iz-®upil enega sina, pred ne-al meseci svojo mater, v soboto, 27. decembra pa so Pokopali njegovo ženo.
ot skoro vse kraške že-JJe~gOspodinje, je tudi ona Se Preveč živela in delala svojo hišo in otroke in ° ‘ko manj zase. Zato je Ofala prerano — komaj Veiti1'* iena / — v grob. bu i«a ud.eležba pri pogre-pokn- Pnfala’ kako je bila vedn!mCia priliubljena. Za-u*d"1 »lovensk. ženi lah-a domača gnida, preosta ... ~ možu m hčerkama nase sožalje.
J^mp^TaT
b ^ ?a^‘ farni občini je I !;a ae pred tridesetimi “ samo ena trgovina in * fa skromno založena: ?*0ka, makaroni, liž, slad-*or, kava to so bili ar-:*kli podeželskih šiacunii. n danes? Kar ponuja ‘‘mstna trgovina (in tudi 7* JO bolj bogata na olagu JJpf nekoč), to dobimo tu v vaških trgovinah. Pu-IPen». da je nekdanja 5kromnost le še spomin starejših in so se narastle Potrebe vaščana zaradi “talnega stika z mestom jjekam zravnale z onim "ješčana. Zato tudi raste evilo trgovin po vaseh naši fari so že tri in od ojmga leta imamo v Sem aiu kar dve
K	*	*
graške vaoi štejejo raz-
let rorna veliko osemdeset-«ikoV Tudi naša vas šte Mbko ponaša z lepim Pol °m z nad sedem in j > osem in celo skoro tokuiVetimi koži- V pre-
C*. ^eh
°Se:
iminminiiiiiiiiiniiiiinnininmniiiiiiiiiMinnnniiiiniuiHiiiniiiiiiiiiniiiiiiiinmiinniiiiiiiiimnminnmnnimnMimmmnntmnnnmmn
KAKO SO GOSPODARILI
onkraj meje v postojnskem okraju
pa nas je kar zapustil točno Iv^asetletni Šušteršič
Skro'“Pokojem železničar, je	in	skrbni	mož	si
davno zgradil skro-
Les, sadje, krompir - glavni produkti postojnskega okraja
Gozdarstvo, kmetijstvo in lesna gnojil, zlasti kalijevih in fo-
sfatnih, bo treba resno misliti.
Kmetovalci postojnskega o-kraja so letos prodali tudi za več kot 27 milijonov din sena in za okrog 10 milijonov din lesa.
Tudi živinoreja je važna kmetijska panoga postojnskega okraja, saj so kraški voli znano izvozno blago za Trst. V Loški dolini, na Bloški planoti in v bistriškem predelu, se je že pokazal znaten dvig plemenske živine. Jasno je, da bo le od dobre plemenske živine tudi precej finančnih koristi, tako v izvozu mesa kakor tudi v večjih količinah mleka.
To so najvažnejša kmetijska vprašanja, o katerih razpravljajo kmetje-zadružniki v zim-
skem casu, ko sprejemajo no- | dolgoročnih kreditov, •iiimimniiiiiimiiiivmiiiiiiiimimiimimminmtmi
industrija so gospodarsko najbolj pomembne panoge
Postojnski okraj je dal v planskih letih za gradnje ključnih objektov nekaj milijonov kubičnih metrov lesa.
Zato bo v prihodnje potrebna mnogo večja štednja ter skrbno gozdno gospodarstvo. Vseh 41 parnih žag je v postojnskem okraju delalo v dveh ali celo treh izmenah. V prihodnje bodo obratovale samo v gni sme-ni. Poleg tega je predvidena ukinitev 10 manjših žag.
Letos je bilo posekanega nad 80 tisoč kubičnih metrov lesa.
Pogozdili so pa nad 500 hektarov površine, a očistili nad 500 ha.
Oglarstvo, ki izumira v notranjskih gozdovih, bo v prihodnje zopet zaposlilo večje število delavcev.
Največje težave so s pogozdovanjem kraških goličav, za kar bo potrebnih nad 12 milijonov din. Gozdarski kader je se strokovno prešibak, da bi lahko uspešno prepričeval ljudi o veliki važnosti pogozdovanja ter jim vcepil ljubezen do vzgoje in nege naših gozdov.
V postojnskem okraju so letos prodali za nad 39 milijonov din krompirja
V postojnskem okraju je 11,3 odst. orne zemlje, 23,1 odst. travnikov, 33,8 ods.t. ko-šenic, 30,1 odst. pašnikov ter 7.1 odst, močvirja,
Tu je primerna klima in zemlja za pridelovanje prvovrstnega krompirja. Zato ga
SW -	S	nagradb	ZA	rekordno
v sušnih pa tudi v deževnih I	ŽETEV	H1ZA
letih prav slabo letino. Dobro obdelan krompir daje na hektar dvakrat, toliko kakor žita-nce; Notranjski kmetje zadružniki bodo morali dati več za pridelovanje in za zamenjavo boljšega raznovrstnega semenskega krompirja. Tudi na večjo uporabo umetnih
va zadružna pravila in pravilnike za zadružne pospeševalno odseke
Sadjarstvo v Brkinih Je zelo važno
Letos so investirali v Harijah 4 milijone 700 tisoč din za obnovo sadjarstva. Potrebno je določiti sadni izbor, da bo brkinska pokrajina lahko dala vsako leto več sto vagonov prvovrstnega sadja. Seveda bo v zvezi s tem potrebno urediti tudi ceste, kajti po slabih in neurejenih gorskih cestah se sadje na prevozu močno obtolče. Prav tako bo potreben obnove zanemarjen sadjarski predel Cerkniške doline, Planinske kotline. Bloške planote, Begunjskega kota in Loške doline. Zadruge bodo prejele v te namene precej
potem pripuščati. Vsem brejim kravam pokladaj le zdrava, močna, pa ne preveč obilna krmila. Ako imaš prašiče, ki jih nameravaš še pitati, pohiti s pitanjem. Perutnino imej na suhem, pred mrazom zavarovanem prostoru Skrbimo, da perutnini tudi v zimskem času ne manjka zelenjave in beljakovinske hrane.
VINOGRADNIŠTVO
V vinogradu je dela dovolj. Trte okopavamo, stare izkopavamo, kopljemo za nove nasade, trte obrezujemo, pripravljamo kole itd. Ne odlašaj s tem delom, ker čimprej bo opravljeno, tem bolje bo za nas. Vinograd mora biti pognojen, za gnojenje pa moramo rabiti domači gnoj z dodatkom umetnih gnojil, predvsem superfosfata.
KLETARSTVO
V kleti smo že pretočili, ali pa pretakamo vino. Paziti moramo, da je vino zdravo Vino, ki spreminja barvo, je podvrženo rjavenju in ga zdravimo z metabisulfitom. Polnimo sode, iz katerih smo na kakršen koli način iztočili nekaj vina. Ce tega ne storimo, se lahko na površju pojavt »vinski cveta in nastane nevarnost, da postane vino cikasto. Zračimo kleti, toda moramo paziti, da toplota ne pade pod 7 stop. C.
SADJARSTVO
Pri sadnem drevju osnaži-mo z debel in vej mah in lišaj. Za to delo je najprimernejša jeklena ščetka. Drevju odstranimo vse nepotrebne, prelomljene in suhe veje. Paziti moramo, da ne napravimo pri tem opravilu prevelikih ran, ki se ne bi kmalu zarastle.
Zima je najprimernejši čas za uničevanje škodljivcev, ker jih v tem času na golem drevju najlaže opazimo Sadno drevje škropimo z drevesnim karbolinejem, in sicer vzamemo na 10 litrov vode 3/4 do 1 kg. Drugo zelo uspešno sredstvo je tobačni izvleček, katerega uporabljamo v 1-odstotni raztopini. Nadalje lahko uporabljamo antiparasit, dendrin, arborin in pa koloidal. Za škropljenje uporabljamo škropilnice, najbolje emajlirane, in poškropimo vse drevo. S tem bomo uničili zelo mnogo zalege raznih gosenic, ki so največji sovražniki našega sadnega drevja. Deblo in večje veje pa namažimo z 10-odstotno raztopino zelene galice, ki <-nemogoča razvoj raznih glivic in lišajev. Tudi na gnojenje sadnega drevja ne smemo pozabiti, kajti drevo, kot vsako drugo živo bitje, ne more ra-
iiiiitiiitiiiiiniiiiiiinimnnnimiimmimmnniiiiiimiiiimmnnnimniminnmiiiitmni
Utrinki iz kmetijskega
svetovnega
gospodarstva
UNIČEVANJE KOBILIC V AFRIKI
Prehrambena in kmetijska organizacija Združenih narodov je z letali v Keniji začela največjo bitko proti kobilicam, ki tam ogrožajo setev. Kobilice uničujejo z najsodobnejšim sredstvom za pobijanje žuželk, UNOC, in z pDT. Dosedanji uspehi so dobri.
na enem jutru, 17-krat več i 1951-1952 (od julija do junija) kot je običajni pridelek. Osta- --li kmetovalci so pridelali 9 do 12-krat več od povprečnega.
Indijski ministrski predsed. nik Nehru je dodelil naslov Kriši Pandita (mojstra kmetijstva) štirim indijskim kmetovalcem, ki so lani dosegli rekordno žetev. Vsak je dobil tudi 5 000 rupij (tisoč dolarjev). Neki kmetovalec iz My- ,_____________________
sore' je dosegel 4.896 kg riža j Svetovna proizvodnja v letu
SVETOVNA PROIZVODNJA VOLNE
Mednarodna skupina za volno, v kateri so zastopniki Jugoslavije, Belgije, Nemčije, Finske, Francije, Italije, Nizozemske Norveške. Portugalske, Španije, Švedske, Turčije, Velike Britanije in 18 drugih izvenevropskih držav, je nedavno zaključila v Londonu svoje peto zasedanje.
Na konferenci so proučili svetovni položaj na tržiščih z volno, od zadnjega sestanka skupine, leta 1950.
je znašala približno milijardo 40 milijonov kg oprane volne; svetovna potrošnja v prvih devetih mesecih letošnjega leta pa je znašala približno milijardo kg. Svetovno proizvodnjo v letu 1952-1953 cenijo na približno milijardo 800 milijonov kg neoprane volne ali milijardo 50 milijonov kg oprane volne.
IZBOLJŠANJE ZEMLJIŠČ Z AFRIŠKIMI TRAVAMI
Poljedelsko min.strstvo ZDa poroča, da so ohranili ali izboljšali, na stotisoče akrov orne zemlje in pašnikov v južnih delih Združenih držav v preteklih petdesetih letih s tem, da so jih posejali z raznimi vrstami uvoženih afriških trav in zelišč.
sti brez hrane. Proti kodravo-sti breskev škropimo s 4 do 5-odstotno raztopino modre galice.
VRTNARSTVO
V januarju pripravljamo zemljišče za spomladansko setev in tople gredice za setev zelenjave. Vrtnarji ne morejo izhajati brez toplih gred (ser-re). Najtrpežnejše so iz betona. Imajo pa to napako, da se naglo ohlade. Zaradi tega bi morale biti Obsute z gnojem ali vsaj z zemljo.
V januarju sadimo čebulj-ček in česen. Odkrivamo nasade špargljev, da se jim ojačijo korenine. Februarja jih gnojimo ter jih ponovno zasujemo. Ce nam po vrtovih de-ldjo škodo polži, položimo na zemljo deske, in razgrnemo pod nje mokre cunje ter koščke korenja ali s slanino ali drugo živalsko maščobo namazan papir.
Zadnji čas je za setev zgodnjega graha. Imamo tri vrste graha, in sicer dve nizki in eno polvisoko, ki izborno u-spevajo v naši zemlji, To so čudežni iz Amerike, mali Pro-vencal in ekspres.
ČEBELARSTVO
Ta mesec v čebelnjaku ni dela. Čebel naj nihče ne moti, ker jih sleherni ropot vznemiri in to je čebelni družini vedno v škodo. Ob prostem času pripravljamo panie in napenjamo žive v okvirih. Tudi strokovno časopisje o čebelarstvu si malo oglejmo. Pripravi naj se tudi vse orodje za poznejšo rabo!
niuiniiiiiiimiiniiiiininmiiiiiiiiiiiiimiimii
PRO-LAKTIN
ki nadomestuje mleko
Za vzrejo mladih živali, posebno telet, imamo danes na trgu številne pripravke, ki naj bi nadomeščali naravno mleko. Med te spada tudi PRO-LAKTIN, ki v vseh pogledih nadomešča celo mleko; je redilen laže prebavljiv, bolj tečen in kar je še najvažnejše, je bolj ekonomičen kot mleko!
Pro-laktin se z uspehom uporablja v prehrani bikcev, pri reji teličk, kakor tudi telet namenjenih za debelenje. Ta pripravek lahko rabimo tudi za vzrejo žrebet: v primeru slinavke ga z lahkoto pokladamo bolni živini, ki druge krme, predvsem sena. ne more po-užiti.
Tudi v pogledu organskih hranilnih snovi je popolno, (vsebuje proteine, maščobe in hidrokarbonate-sladkorje) zelo prebavljiva krma. Mladim živalim, posebno teletom, preprečuje tako nevarno drisko Zaradi nekoliko oslajenega okusa ga živina s slastjo použije. Ker vsebuje v pravem razmerju vse glavne mineralne snovi in vitamine, ga brez nadaljnjega lahko prištevamo k racionalnim krmam.
2e zaradi tega, ker je v vodi zelo hitro topljiv, se uporablja zelo enostavno: s 100 grami moke in 900 gramov mlačne vode napravimo I liter polnega mleka. Služi tudi za izpopolnitev posnetega mleka in sirotke. V prvem primeru zadostuje da dodamo litru posnetega mleka 35 gramov Pro-1 aktina; sirotki pa 70 gramov. Tako dobimo mleko, ki je izpopolnjeno s hranljivimi snovmi in pa vitamini, ki so bili pri predelavi mleku odvzeti.
Pro-laktin izdelujejo iz prvovrstnega mleka v prahu in kakovostne moke; ima še določen odstotek organskih snovi in pa vigorsol A-D2.
ZIMSKA	OPRAVILA
iiiitmiimiiiimimiHiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiittfiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiitiiiiiHmuiiiiriiiiiiiimMiittiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiittiin*
Kdaj in kako sadimo sadna drevesca?
Sadna drevesca začnemo saditi že v pozni jeseni, kmalu potem ko dre~ vescem popolnoma odpade listje, končamo pa s saditvijo zgodaj spomladi
Severna Afrika ima letos svojo največjo rekordno žetev pšenice, v prvi vrsti francoska Severna Afrika.
V Avstraliji je letošnja žetev pšenice s svojim viškom 2 milijonov in 25 000 ton za izvoz enaka lanski.
Sadna drevesca lahko pričnemo saditi že v pozni jeseni, kmalu potem, ko drevescem popolnoma odpade listje. Končamo. s saditvijo zgodaj spomladi, ko začne drevje poganjati.
V naših krajih, kjer mlada drevesca ohranijo jeseni dolgo časa liste na sebi in je zemlja v pozni jeseni navadno mokra in blatna, sadimo povečini sadna drevesca takoj, ko se zemlja otali — navadno proti koncu februarja. V gor-kejših legah, kjer pozimi ni burje in ni nevarnosti pozebe, sadimo drevesa lahko tudi že decembra. Potrebna drevesca tudi za poznejše sajenje pa si moramo izkopati, ali pa nakupiti že pred zimo.
Nabavljena sadna drevesca moramo takoj ob prejemu zagrebsti na zavetnem in ne preveč gorkem mestu v Vahlo zemljo, ali pa v sladkovodni pesek (slan, morski pesek drevescem škoduje). Zagrebemo jih približno 30 cm globoko in pazimo, da napolni zemlja ali pesek vse prostore med koreninami, da ne ostane med njimi večjih zračnih lukenj. Sicer bi se tam do časa saditve lahko razvila plesnoba, ki bi poškodovala korenine in drevesca bi se tudi posušila.
VRSTE SADJA
Češnje in višnje
Breskve.........................
Marelice in mandeljni . . , Češplje in renglo .... I Hruške na kutini ..... Hruške na kut. (močno obrez.)
Hruške na divjaku...............
Jablane na divjaku..............
Jablane na paradiževcu . . .
Kaki jabolka....................
Orehi...........................
PRIPRAVE TIK PRED SADITVIJO
Se pred saditvijo sadnih drevesc zabijemo v vsako jamo primeren kol. Ta naj bo dovolj močan in dolg ter naj sega globoko v neprekopano zemljo, da bo trdno držal k njemu privezano drevesce. Kole namakamo pred uporabo najbolje dokler so se sveži ali mokri, več dni, v 5-6% vodni raztopini modre galice, ali pa jih dobro ožgemo na ognju vsaj do višine, ki bo v zemlji, in še 20 do 30 cm više. Tako obvarujemo kole pred gnilobo, dokler se drevesca dobro ne vrastejo. Ob jamah si pripravimo zs vsako urevesce dobre vile izdelanega gnoja, ali pa za dve do tri lopate predelanega mešanca ali komposta. Način priprave dobrega mešanca na kmetiji pa bomo
PRIPRAVA JAM ZA SADITEV
Jame za saditev visokodebelnih in posamezno, ločenih rastočih dreves si izkopljemo po možnosti že poleti, da se zemlja v istih do časa saditve pre-sonči in prezrači ter pozimi tudi premrzne in zrahlja. Ako pa nismo utegnili napraviti prej jam, tedaj jih izkopljemo pozimi pred saditvijo. Širina jam za sadna drevesa naj znaša vsaj meter v kvadratu, globina pa od 60 do 100 cm. V težki in globoki zemlji kopljemo bolj globoke jame. Ako pa je spodnja plast kamnita ali prodnata, tedaj se zadovoljimo z jamami, ki so tudi komaj 60 cm globoke. V takem primeru pa povečamo jame v širino.
Nizkodebelna drevesca, ki nimajo široke krošnje, sadimo povečini gosto v sadovnjak in si zanje spaštnamo ali zrigola-mo zemljo, kakor za nasad trt, oziroma vinograda. Na paštna-ni zemlji si malo pred saditvijo pripravimo majhne okrogle jame, ki naj merijo približno 50 cm v premeru in 40 cm globoko.
Razdalje teh jam izmerimo po sadni vrsti drevesc, ki jih nameravamo vanje saditi. Pri tem opravilu se ravnamo navadno po naslednji razpredelnici, veljavni za proste oblike dreves in za srednje rodovitno zemljo.
.i > . £~'c
n
a to
as p
N rO
rs o
>5.-1
■S O « s
o C3 .£■2 £ c pvv
■gjž 0-3'
>“■ O *■* c*
OT w ft £
(Razdalje v metrih)
5 —	6	8	—10
4—5	6	— 8
5—6	6	— 8
5 —	6	6	— 8
3 —	4	5	— 6
1—2	—
5 —	8	6	—10
6 —	8	8	—12
2 — 5	—
6 —	8	8	—10
—	10—15
| opisali ob drugi priložnosti.
Tik pred saditvijo izrujemo drevesca iz rahle zemlje, oziroma iz peska, kjer smo jih hranili od nabave. Jame zasujemo z zemljo do približno 30 cm izpod vrha zemljišča. Potem nasipljemo na to zemljo, ki je večidel mrtva, 10 do 15 cm žive, rodovitne in drobne zemlje, po možnosti vrtne zemlje ali pa mešanca.
SADITEV DREVESCA
Drevesce, ki ga hočemo vsaditi, vzamemo v levo roko. Z desno pa držimo ostre škarje za obrezovanje dreves (ali trt) in obrežemo drevescu korenine prav pazljivo. Vse daljše korenine skrajšamo na dolžino približno 30 cm. Suhe, zlomljene in okvarjene korenine odrežemo do zdravega in celega dela. Vsi rezi naj bodo
| gladki in navpični na obrezano korenino, tako da pridejo iste v zemljo s čim manjšimi in gladkimi ranami.
Ko smo drevescu obrezali korenine, ga postavimo v jamo. Sedaj potrebujemo še drugo osebo, ki bo drevesce držala v pravi legi. ali pa bo pomagala drevesce zakopati-Za držanje drevesca v pravi legi zadostuje tudi šibka oseba ali komaj odrasel otrok. Drevesce mora stati navpično, tudi če je zemljišče viseče iri v zemljo ne sme segati bolj globoko, kakor je rastlo prej v drevesnici.
Pravo globino pri saditvi drevesc dosežemo, če si postavimo počez jame ob kolu raven drog ali kol za merilo. Korenjača ali vrat drevesca (to je nabreklo mesto), kjer preide korenika v deblo) r.aj bo 10 do 15 cm nad počez ležečim merilom. Ta višina iznad zemljišča je potrebna, ker se bo s časom zemlja z drevescem v jami polegla najmanj za toliko.
Medtem ko ena oseba drži na južjai strani ob kolu po-stavljčho drevesce v navedeni vismi, ga aru.ea oseba zasiplje s pomočjo lopate z najboljšo zemljo. Pri tem delu je treba paziti da pride med široko razprostrte korenine najfinejša, sipka zemlja Ko so korenine drevesa pokrite s to zemljo, potlačimo isto zmerno z nogami, da bi med koreninami ne ostali prazni prostori z zrakom Okrog pokritih korenin — ob robu iar.ie _ .Potrosimo potem izdelan gnoj, oziroma mešanec, ki smo si ga prej pripravili pri jamah. Vse s upaj zakopljemo z ostalo tudi bolj surovo in debelo zem’jo v obliki sklede okrog drevesca.
Komaj vsajenemu drevescu obrežemo tudi veje. V všini zaželenega debla pustimo lepo v krogu razvrščene tri do štiri veje. katere skrajšamo na štiri do pet očes. Vodnico na vrhu pustimo nekoliko da\išo, ker bo iz nje nastalo deblo. Vse spodnje veje pa odstranimo gladko ob deblu. Ko smo drevesce tako obrezali, ga privežemo h kolu, ki ne sme segati više od najnižje veje. Deblo privežemo h kolu s primerno močno beko, ali pa s kokosovo vrvico, ki ne zajeda deb(a. Vezilo mora priti tudi med deblo in kol, kar dosežemo. če uporabljamo pri vež-nii obliko vodoravno ležeče osmice. Poleti že moramo vezilo pregledati in po potrebi zrah'jati, ker se sicer tudi to zareže v debelce ki se včasih naglo debeli, oziroma da ne obvisi drevesce na kolu, ker se je zemlja v jami zaradi obilne moče močr.o znižala.
Ako je vreme ob saditvi zelo sušno in je bila tudi zemlja zelo suha pri zakopavanju drevesca, je zelo važno, da drevesce dobro zalijemo z navadno, čisto vodo, kateri smo pridejali pest čilskega solitra.
A. C.
PrHtiKiliil prof. dr. Fr. Fradač
VSSASVVNVVVVVV^VS-^VVVS-VVV.
Jatej, °slllsajte,» je šepetal Smangle, komaj da je njegov pri-lz sobe, «kaj ste mu daL?»
8°®Qn • sovereigna,« (Soverelng - 1 funt = 240 din.) je rekel ^ P.ckw';ck.
on slcer prav Prijeten, ljubezniv famt,» je rekel v'e' t Smangle. »presneto prijeten Res, nikogar ne poznam dvOmiii'ga> ampak j> Nato je gospod Smangle umolknil in zrna-,a* z dlavo.
<1(:ha,rbencla no,et,e retL da bi bilo mogoče, da si je prisvojil ?0‘s' Je rekel gospod Pickwick.
^lal rtne na 10 še »isliti ni. tega nisem hotel reči, sein - 5.a 'e presneto prijeten človek,* je rekel gospod Smangle misli) bi. da bi ------------------------’	—	J	....	-
1 bi -	11	da	bl	^ m°rda vendarle kdo dol pogledat
Ukleti aJno vtatanT svojega kljuna v vr"ek ali pa v svoji bočita\ 'fn^mosM izgubil denarja na stopnicah Vi gosnorf 8 to ln Paz'te na tega gospoda, slišite?* v Ne«‘Vk8*nn “ 3e nbrail na ma-1lViega. skromnega ner 'io i« , mveka. katerega zunanjost je izdajala vel ko revšči-
in k
izprememhoVeS sklju'en.v P0®16131- °<'ltno otnamijen
. '-Hibe SVOipoco
«gaj v " svojega položaja.
este.' kje je kavarna,* je rekel Smangle,
»skočite to-
rej dol in recite temu gospodu, da ste prišli, da bi mu nama-gail nositi vrč. Ali pa - čakajte - povem vam nekaj -vam, kako ga ujamemo,* je dodal in premeteno pogledal
«Kako?» je rekel gospod Pickwick.
»Sporočimo mu, naj prinese za drobiž cigar Imenitna misel. Iu te in recite to, slišite? To ne bo izgubljeno,* je nadaljeval Smangle, obmivši se h gospodu Plckwicku. »Jaz jih pokadim *
Ta manever je bil tako bistroumen in tako mimo izvršen, da ga gospod Pickw:k ne bi hotel pokvariti, tudi če bi ga mogel. Kmalu se je gospod M wins vrnil s sherryjem, ki ga je gospod Smangle nalil v dve majhni čaši ter pripomnil, misleč nase, da gentleman v takih primerih ne sme biti izbirčen in kar se njega tiče, se ni prav nič sramoval piti iz vrča. Da bi pa pokazal družbi svojo odkritosrčnost, ji Je napil teT iznramii vrč do polovice.	H
Potem so bili še boljše volje in gospod Smangle je začel svoje poslušalce zabavati z raznimi romantičnimi prigodami, kater h se je tu pa tam tudi sam udeležil, ter vpletal vsako vrstne, zanimive anekdote o čistokrvnem konju in bogati Židinji, ki sta bila oba strašno lepa in Ju Je iskala gospoda in plemstvo tega kraljestva.
Ze davno, preden so bili ta elegantni izvlečki iz življenjepisa nekega gospoda končani, je legel gospod Miwins v posteljo in začel smrčati, prepustivši skromnega tujca in gospoda Pickw!cka popolnoma besedičenju gospoda Smangla.
Toda ta dva gospoda nikakor n sta bila tako poučena, kakor bi bda lahko pri teh ganljivih prigodah, ki Jih Je prlpove doval gospod Smangle. Gospod Plekw!ck je namreč že precej dolgo dremal, tako da je le slabo slišal pijanega moža, kako znova začenja svoj kuplet, dokler ga, ni gospod Smangle nežno opozoril z vrkom mrzle vode da obč nstvo ni ravno glasbeno razpoloženo. Potem je spet zadremal in se le motno za-
vedal, da gospod Smangle te zmerom pripoveduje dolgo storijo, katere glavni predmet je bilo to, kako je pri neki pnlož-nostl, ki jo Je obširno razkladal, opeharil nekega gospoda z menico.
dvainštirideseto poglavje
Ki dokazuje, kakor prejšnje, resničnost starega pregovora, da nesreda seznanja s prečudnimi premočevalci,
Vsebuje tudi neobičajno in presenetljivo sporočilo gospoda Pickwicka gospodu Samuelu MVellerju.
Ko se je gospod Pickwick drugo jutro prebudil, je bil prvi predmet, na katerega se je ozrl, Samuel Weller. ki je sedel na majhni črni torbi in bil očitno zatopljen v opazovanje ko-renjaške postave veselega gospoda Smangla; ta gospod je že na pol oblečen sedel na postelji in obupno brezupno skušal s presunljivim pogledom spraviti gospoda Wellerja v zadrego. Pravimo »obupno brezupno,* ker je Sam mirno dalje opazoval čepico, noge, glavo, obraz, čevlje in brke gospoda Smangla, potem pa ga zadovoljno gledal ne men6 se za osebna čustva gospoda Smangla bolj. kakor bi se bil menil, če bi bil gledal leseno soho ali s slamo nagačenega pajaca.
»No. ali me hočete bližje poznat:?* je rekel gospod Smangle z Jeznim izrazom.
»Prsegu b lohka na tu, gspud.» je rekel veselo Sam.
»Ne bodite nesramni vpričo gentlemana, gospod,* je vzkliknil gospod Smangle.
»Tu tud nism,* Je odgovoril Sam »In če m boste puvedal, kedr se prebudi, se um ubnašu k nem jako fino.*
Ker je tičal v tej pripomb1 oddali?n n?m~n reči. da go-spM Smni gentleman. se je prizadeti gospod Smangle strašno razjezil.
«M.wins!» je rekel jezno.
»Kaj je?» se je oglasil ta gospod s svoje postelje
«Kao je za vraga taie človek?*
«Res! Tc bi moral jaz tebe vprašati. Ali ima tu kak epra vek?» je zaskovikal gospod M.vvins zaspano izpsa cde„e.
»Tak ga vrzi po stopnicah in naj se ne predrzne vstati preden pridem jaz in ga brcnem!* je svetoval gospod M vvii.ii
Po tem nasvetu je odlični gospod spet zaspal.
Ker so med tem pogovorom nedvomni znaki kazali, da na stane prep r, je smatral gospod Pickvv.ck za potrebno, oa t posegel vmes
»Sam!* je rekel gospod Pickwick.
»GsDud!* je odgovoril Sam
«Se ni zgodilo cd včeraj nič novega?*
«Nč pusebnga. gspud,* je rekel Sam m gledal brke gesped Smangla. »Nedavnu prevladajne soparne atmosfere je bi ugodn za rast plevela. S ta izjema stuje stvari še precej dobr.
«Jaz bi rad vstal,* je rekel go&pod Pickvvick, »daj mi čist perilo.*
Naj je imel gospod Smangle še tako sovražne namene, s se ti takoj izpremenili, ko je začel Sam devati stvari iz torbe Zakaj vsebina torbe ga je očitno napolnila z najboljšim mn« njem ne le o gospodu Pickwicku, ampak tudi o Samu. To s je videlo iz tega, da je začel (in sicer precej glasno, da bi mc gel Sam slišati) proglašati Sama za pravi original in sploh z; človeka po njegovem srcu. In glede gospoda Pickwicka je bil: njegova naklonjenost hipoma brezmejna
»Ali bi vam mogel morda s čim postreči, dragi gospod?* j vprašal gospod Smangle.
»Ne vem, s čim. Hvala vam,* ie odgovoril gospod Pickwick
tNadaljevanje slediJ
U n r k i r	Vremenska napoved za danes:
l/UL h A L	Ponovno oblačno vreme z mož-
V i\ L/Vl L	n°stjo zmernejših padavin. —
Temperatura brez večje spremembe. — Včerajšnja naj višja temperatura v Trstu je dosegla 6.5: najnižja pa 2.6 stopinj.
STRAN 6
ŠPORTNA POROČILA
{• .*•
pLT J *	#		,. 11
i-t j ■'	:::::! J* -JT*"1" f	■1	
KiiiiM. ::::::::: 1!%	:i:S
	
| ujf	
H'	
11. JANUARJA 1953
SMUČARSKE TEKME T ŠVICI
V ženski štafeti prepričljiva zmaga finskih tekmovalk
GRINDELWALD, 10. — Danes so se nadaljevale smučarske tekme v Grindeltvaldu za ženske in Lauberhornu za moke. Finska je dosegla krasno .mago v štafeti 3x6 km za ženske. Finska tekmovalka Rantannen je takoj prevzela vodstvo, ki sta ga potem obdržali tudi njeni tovarišici Hie-tamies in Hahl. Tekmovalke Finske so s precejšnjim naskokom premagale svoje najbolj nevarne nasprotnice Svedinje. Najboljši individualni čas je dosegla Hahl, ki je pretekla t: km v 29 min. 36 sek. Veliko presenečenje je pripravila tudi Nemka Elsa Amann s časom 31:52, ki je najboljši od vseh — razen finskih — tekmovalk.
Med tekmo je precej močno snežilo, kar je tekmovalke oviralo in zlasti pravilno mazanje je postalo velik problem. Svedinje vsekakor zatrjujejo, da ®o se pri mazanju zmotile. Tek sam ni bil težaven, višinska razlika je znašala kakih 100 m.
Rezultati v štafeti so: 1. Finska (Rantanen, Hietamies, Hahl) 1.29:5; 2. Švedska 1.37:10; 3. Italija (Mus, Romanin,- Taf-fra) 1.39:09; 4. Nemčija (Sta-del, Amann, Gehring) 1.40:59; 5. Švica 1.44:17; 6. Jugoslavija (Jakopič, Birko, Kordež) 1.44:44; 7. Francija 1.45:20. Preseneča zelo dober plasman Italijank.
V slalomu je zmagala Trude Klecker (Avstrja) s časom 99.9 sek.: 2. Schmit (Francija) 101.4; 3. Minuzzo (It.) 101.7; 4. Ber-thod (Švica) 102; 5. Schoepfer (Švica) 104.4. Italijanka Maria Grazia Marchelli, ki je včeraj zmagala v smuku, je danes dvakrat padla ter zasedla šele
20. mesto Avstrijka Erika Ma-hringer je dosegla v slalomu najboljši čas, vendar pa je bila diskvalificirana, ker je zgrešila vratca.
V alpski kombinaciji je zasedla prvo mesto Giuliana Minuzzo (It.), ki ji sledi Švicarka Berthod, nato Reichert (Nemčija), Klecker (Avstrija), Schoepfer (Švica) itd.
Moški so danes na Lauber-homu tekmovali v smuku na 4.300 m dolgi progi s 1.100 višinske razlike. Dosegli so naslednje rezultate: 1. Molterer (Avstrija) 4:20.7; 2. Peren (Švica) 4:23.1; 3. Strolz (Avstrija) 4:24.8; 4. Huber (Avstrija); 5. Senger (Avstrija); 6. San«lard (Francija); 7. Colli (Italija); 8. Bozon (Francija); 9. Couttet (Francija); 10. Burrini (Italija) itd.
Norvežan Kroken zmaguje
V znanem športnem središču Obersdorfu so bile skakalne tekme na 80 m skakalnici. Zmagal je Norvežan Kroken, ki je s skokoma 65.5 m in 69 m dosegel 217 točk. Drugi je bil Avstrijec Sepp Bradi, s skokoma 63.5 in 71.5 m in z 215.5 točk. Sledi Deplads (Norveška) in drugi.
radi megle), Brentford - Leeds 2-1, Derby - Chelsea 4-4, Ever-ton - Ipswich 3-2. Gateshead-Liverpool 1-0, Grimsby - Bury
1-3, Halifsx - Cardiff 3-1, Hud-dersfield - Bristol Rovers 2-0, Huil - Charlton 3-1, Leicester-Notts County 2-4, Lincoln -Southampton 1-1. Luton-Black-burn 6-1. Manchester City -Swindon 7-0, Mansfield - Notts Forest 0-1, Millvvall - Manchester United 0-1, Newqastle -Swansea 0-0 (prekinjena zaradi megle v 8 minuti), New-po-t - Sheffield United 1-4, Old' am-Birmingham 1-3 Ply-mouth - Coventry 4-1, Portsmouth - Burnley i-1, Preston -Wolverhampton' 5-2, Rother-ham - Colchester 2-2/ S effield Wednesday - Blackpool 1-2, Shrewsbury - Finchley 2-0, Stoke - Wrexham 2-1. Sunder-
1 land - Scunthorpe 1-1 Trans-mere - Tottenham 1-1, Wal-thamstovv Avenue - Stockport
2-1, West Ham - West Brom-wich 1-4.
SKOTSKO PRVENSTVO LIGA A:
Aberdeen - St Mirren 1-2, Clyde - Airdrie 6-1, Falkirk -Dundee 2-1, Hearts - Bast Fife (odložena). Motherwell - Cel-tic 4-2 Queen of the south -Third Lanark 3-1. Raith - Hi-bernian 4-2, Rangers - Partick 2-2
DANES IN PRIHODNJO NEDELJO
NA MVKI1 TEKME
za prt/tuisLt/o Priimirske
Angleško nogometno prvenstvo
LONDON, 10. — Današnji rezultati za angleški pokal in za škotsko nogometno prvenstvo so:
III. KOLO TEKEM ZA POKAL: Arsenal - Doncaster 4-0, Aston Villa - Middlesbrough 3-1. Barnsley - Brig:ton 4-3, Bolton - Fulham (odložena za-
Š a h
Na dunajskem turnirju
zmagal Bisguier
Mednarodni šahovski turnir na Dunaju, ki sta se ga udele. žila tudi jugoslovanska mojstra Nedeljkovič in Rabar, je končan. Med 12 udeleženci je zmagal Američan Bisguier, ki je zbral 9 točk. Za njim so Nedeljkovič 8 in pol, Stoeckl 7 in pol, Rabar in Gruenfeld 6 in pol, dr. Poli 5 in pol, Beni in dr. Mendes 5 itd.
Ob jutranjem soncu se obširne livške smučarske poljane kopljejo v mavričnih snežnih kristalih. Ti kraji so bili že pred vojno znani kot zim-skošportni biser Primorske. Prelepa smučišča so privabljala v ta kotiček slovenske zemlje številne smučarje iz Gorice, Trsta, Beneške Slovenije, Čedada, Ažle in Šempetra Slo-venov ob Nadiži. Tudi sosedni Furlani iz Vidma in celo smučarji iz oddaljenih Benetk so radi prihajali tjakaj.
Vzhodno od Livka, male prijazne in gostoljubne vasice, ki je v času NOB dajala zatočišča primorskim partizanom, se dviga 1245 m visoki Kuk. Po tamošnjih pobočjih trenirajo člani livškega smučarskega društva «Matajur» za prvenstvo Primorske, ki bo v vseh alpskih disciplinah na Livku v dneh 17. in 18 januarja. Proga za veleslalom bo dolga 3 km s 600 m višinske razlike. — Na Poljanah za vasjo se bo. do pomerili najboljši primorski smučarski tekači na 15 km dolgi progi, ki bo tekla pa valovitem terenu Livškega sedla. Na malem gričku za Fortinom pa pripravljajo teren ob 40 metrski skakalnici, kjer bodo te _dni priredili tudi med pobočjema Kuka in Matajurja petdnevni tečaj za skakalce in uredili 15 m skakalnico za za. četnike. Za inštruktorja je društvo povabilo Odona Slabeta iz Ljubljane.
V nedeljo 11. t. m. bodo na livških smučiščih društvene izbirne tekme v vseh disciplinah za udeležbo na prvenstvu Primorske. Društvo se namreč nadeja na tem prvenstvu ostre borbe za prva mesta v skokih, veleslalomu in teku. Pričakujejo. da bo naštopilo na tekmah nad 100 tekmovalcev.
Zcran Zalokar
zopet uspešen v Švici
Na skakalnih tekmah v An-dermattu v Švici je jugoslovanski skakalec Zoran Zalokar ponovno potrdil svojo odlično kvaliteto. Dosegel je za Švicarjem Descherjem drugo mesto s skokoma 58 in 56 m ter si pridobil 209 točk. Descher, ki je obakrat skočil 62 m, si je na zadnjih zimskih olimpijskih igrah v skokih delil 16. in 17. mesto z Janezom Poldo. Tega tekmovanja v skokih, ki ga je motilo neugodno vreme, so se udeležili francoski, švicarski in jugoslovanski tekmovalci.
ZAGREBŠKI DINAMO je odpotoval iz Zagreba skozi Frankfurt v Južno Ameriko. Odpotovalo je 18 igralcev: Kralj, Majerovič, brata Horvat, Crnkovič, brata Čajkovski, Boškov, Mantula, Lipuši-novič, Cimermančič, Dvornič, Osojnak. Woelfl, Benko. Ciza-rič in Strnad. Vodje potovanja so; Ivo Količ, Oto Hofman in trener Jazbinšek,
* * *
SPLITSKI HAJDUK se je definitivno dogovoril za gostovanje po Argentini. Turneja bo trajala mesec dni in doslej se je Hajduk pogodil za 4 tekme. Klub pa je v pogajanjih tudi za nekaj tekem v Cileju in Braziliji. Igralci bodo odpotovali 27. januarja ter prispeli v Buenos Aires 3. februarja z avionom iz Rima. Moštvo bo ojačeno z nekaterimi igrale. «Crvene Zvezde«, »Partizana«, «Vojvodine» in »Zagreba«.
D N J A
O C I
Naš tedenski
p re g i e «#
(Nadaljevanje s 3. strani)
jem — je manjši kot zadnja dva, za pomoč tujini pa predlaga čedno postavko 8 milijard dolarjev. Koliko bo od tega ostalo celega, bo odločil Kongres, v katerem imajo republikanci neznatno večino, kar pa prav v tem primeru ne pove mnogo, ktr so že v prejšnjem Kongresu številni demokratični predstavniki in senatorji potegnili z republikanci, ko je bilo treba črtati kredite tujini.
* S! *
Za konec še nekaj besed o De Gasperijevem potovanju v Atene Zadnje čase stoji italijanska diplomacija pod nesrečno zvezdo. Zaostrila je odnose z Jugoslavijo do najhni-še možne mere. potem pa poskušala izsiljevati. Na atlantski konferenci v Parizu se je to klavrno ponesrečilo, najnovejša dodelitev izredne ameriške pomoči 20 milijonov dolar, jev Jugoslaviji (izven načrta za tristransko pomoč) pa pomeni nov poraz izsiljevalskega prizadevanja palače Chigi Tudi v Jugoslaviji so povedali, kaj si mislijo o rimskih, mane. vrih: izsiljevati se ne pustimo! Za svojo obrambo znamo poskrbeti sami, če bi nas pa kdo poskušal izsiljevati, bodo to najbolj občutili tisti, ki bi jih v primeru napada Jugoslavija lahko ščitila. eTidti« — to je Italija, ki je kljub vsemu ustenju le «v prvi liniji od zada j«.
Kate da tudi v Atenah De Gasperijevim manevrom ni u. sojen boljši konec. Grki se le predobro zavedajo, kako važna je Jugoslavija za obrambo Balkana in koliko lahko v tem pogledu pričakujejo od Italiie. Je pa še nekaj: v italijanskem tisku so se začele poiavljati napihnjene besede o «balkanski politiki» Italije, o ailalijan-ski vlogi« na Balkanu itd.; tega seveda ne razumejo' tako. da ima Italija interes in dolžnost, da živi z balkanskimi državami v dobrih, enakopravnih odnosih, temveč tako, da ima Italija pravico, podedovano še tam iz Cezarjevih m noveiših Mussolinijevih časov da na Balkanu komandira, da ima to področje za nekak svoj Ionski rezervat. Kaj to pomeni. so Grki na lastni koži obfu-tili, pa naj bo to barbarski požig Korinta še pred našim štetjem ali pa zahrbtni napad leta 1940. Zato je tudi razumljivo da nimajo kdovekaj razumevanja ne za rimske splet, ke z Jugoslavijo in Trstom. ne za razne ebalkanske politike« žalostnega spomina.
Italijanska diplomacija pa se je vrgla na čudno pot. ki Italiji ne bo prinesla nobene koristi.
r. c.
NAGIB USTANAVLJA
svojo politično organizacijo
Vojaški odbor hoče ustanoviti široko .osvobodilno gibanje", ki bi zajelo več milijonov članov • Cilji novega gibanja - Nag bov govor ob ob.etaici bojev na sueškem področju
LONDON, 10. — V dobro poučenih krogih zatrjujejo, da se bodo kmalu začeli razgovori med egiptovskim ministrskim predsednikom Nagibom in med angleškim veleposlanikom v Kairu Stevensonom, Govorila bosta tudi o možnostih sodelovanja Egipta v obrambni organizaciji Srednjega vzhoda
KAIRO, 10. — Egiptovski ministrski predsednik Mohamed Nagib je skupno s številnimi častniki svojega poveljstva prisostvoval komemoraciji «žrtev, ki so padle v osvobodilni bitki proti Angležem na področju Sueškega prekopa« Komemoracija je bila ob obletnici lanskih dogodkov v Egiptu.
V svojem govoru je general Nagib citiral verz iz korana o tistih, ki «bodo večno ostali živi v raju, ker so umrli za plemenito in pravično stvar«, nato pa je poudaril, da Egipčani »ostajajo zvesti svoji nalogi« m da bodo «izvršili nalogo, ki jim je bila poverjena, bodisi da bodo živeli svobodno v svoji domovini, bodisi da bodo častno padli zanjo.
Podpolkovnik Nasser, eden izmed glavnih predstavnikov vojaškega gibanja, pa je dejal: »Najveoja počastitev, ki jo moremo izkazati spominu muče-niških žrtev, je, da še nadalje služimo plemenitim ciljem, za katere so oni dali življenje«.
Egiptovsko vojaško gibanje, ki je lani izvedlo državni udar m pripeljalo generala Nagiba na oblast, je ustanovilo svojo množično organizacijo, ki se bo imenovala «civilna osvobodilna organizacija«. Ta organizacija se postavlja nasproti vafdističm stranki, ki se vedno trdi, da je najmočnejša politična sila v Egiptu
»Osvobodilna organizacija« katere predsedstvo so ponudili Nagibu, ima v svojem programu naslednje cilje: 1. izgrad nja egiptovske družbe na o-snovi «vere v Alaha in domovino«. zaupanja v lastne cilje osvoboditve izpod tujega političnega, gospodarskega in socialnega imperializma, 2. ohra-nitev vseh osnovnih pravic in svoboščin, dvig kulturne lavni državljanov, vzgoja državljanov v spoznavanju njihovih družbenih pravic in dolžnost: po geslu novega režima; disciplina in delo.
Novo politično gibanje namerava vzpostaviti močno organizacijo po vsem Egiptu in nabirati pripadnike med razumniki, delavci in kmeti, tako da bi doseglo vej milijonov vpisanih članov Imena vod.te-jev nove organizacije bodo objavili 23 januarja, ko no poteklo šest mesecev od
INagibovega državnega udara. Gibanje bo imelo svoje časo-
pisje, v začetku pa se ne bo pojavno v obliki politične stranke. Ce bi se pa kasneje spremenilo v politično stranko, bodo morali člani, ki so i oficirji egiptovske vojske, izstopiti ali iz stranke ali iz vojske.
V imenu ustanoviteljev gibanja je imel danes tiskovno konferenco major Ibrahim Ta-ha-.-i, ki je med drugim izjavil da bodo morali člani nove organizacije «opustiti vsako šibaest ali omahovanje v
predsedniku Trumanu prošnjo za pomilostitev. Rosenberga, ki sta bila obsojena na smrt zaradi atomskega vohunstva v korist ZSSR, zatrjujeta v prošnji, da sta nedolžna. Ker so bili vsi prizivi odbiti, jima je ostala kot zadnja možnost milostna prošnja na predsednika. Zaradi tega so izvršitev smrtne kazni odložili.
Snežni viharji v ZDA
NEW YORK, 10. — V severovzhodnih predelih ZDA divjajo hude snežne nevihte, ki so doslej povzročile smrt vsaj borbi za osvoboditev Egipta iz 2^ oseb. Zaradi viharjev je spon reakcionarnih sil«. Po-; zelo oviran železniški in cest-zval je vse Egipčane, naj se. ni promet:	mnogi električni
pri ljucijo gibanju »za enot- daljnovodi so prekinjeni. Za-r	vov« do*u- prtih * več .t0 soi. i«t.i.ki
*	.	'	... »Egipča- promet pa skoraj ves počiva,
ni morali sestaviti enoten blok I o -	,
proti imperialistom da osvo-' ,	„ se vedno pada. V me-
bodijo deželo njihove osovra- i! tNorda> v državi Connecticut je župan
Eiffelov stolp bodo prebarvali
PARIZ, 10. — Eiffelov stolp so začeli barvati. Dela bodo trajala tri leta. 300 metrov visoki stolp, ki je bil zgrajen za svetovno razstavo leta 1889, bodo prebarvali v treh barvah, ki pa se bodo zdeli opazovalcem kot ena sama rumenkasta barva zaradi vpliva razdelitve prahu v raznih višinah.
Dr. N. GIGLIA
ZDRAVNIK KIRURG ZOBOZDRAVNIK
Izdeluje proteze v Jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. — Zdravi z najmodernejšimi sistemi.
Sprejema od 9. do 13. ure in od 15. do 20. ure.
THS1 - Ul. Torrebianca št. 43
(vogal Ul. Carducci) - Tel. 71-18
žene prisotnosti«
V dobro obveščenih krogih sodijo, da bo vodstvo nove organizacije prevzel podpolkovnik Gamal Abdel Nasser, ki je bližji Nagibov sodelavec.
Zakonca Rosenberg
prosita za oomi ostiteo
VVASHINGTON, 10. — Julius in Ethel Rosenberg sta poslala danes iz kaznilnice Sing Sing
proglasil izjemno stanje, ker je sneg pretrgal 33 vodov visoke napetosti.
V državi New York, v nekaterih južnih predelih in ob tihomorski obali pa so bili hudi nalivi, ki ponekod še trajajo, združeni z močnim vetrom, ki je napravil veliko škodo na daljnovodih. Več kot 100.000 hiš je brez električnega toka. Ob tihomorski obali se zaradi močnega dežja bojijo poplav.
233 OSEB UTONILO
pri brodolomu v Koreji
Mizarji podjetniki kmetovalci
Deske smre kove. mare mitve in trdil. lesov in tra
se nudi najugodneje
1
MSI
tiale Solino M tel. 90441
KINO
V T U t* T I
Rossetti. 15.00:	»Bela gospa«, J.
Alljson, A. Ken:nedy.
Exielsior. 14.30:	«Odrske	luči«,
Charles Chaplin,
Nazionale. 15.C0: «Grešnica iz S.
Francisca«, Y. De Carlo. Fenice. 15.00: «Alan, črni grof«, C. Laughton, B. karloff. Filodrammatico. 14.30: »Oddaljeni bobni«, G Cooper. Arcobaleno. 13,30: «Pesmi pol stoletja«, Rascel, Pampanini.
Astra Rojan. 14.30: «Rudnik kralja Salomona«, S. Granger. Grattacelo (Ul. Battisti 10). 14.00: Otvoritvena predstava:	«Drugi
časi«. Vstopnina 250 lir. Alabarda. 14.00: «Mala kneginja«, Shirley Temple.
Ariston. 14.00:	«Barkleyevi z
Broadwaya», F. Astaire. Armonia. 14.00: «Ne klonim pred nasiljem«, M. Carey, A. Smith. Aurora. 14.15:	«Mlrni mož«, J.
VVavne, M. 0'Hara.
Garibaldi. 14.00:	«Kenguru», P.
Lavvford, M. 0’Hara,
Ideale. 14.30:	«Andaluzija», L.
Mariano.
Impero. 14.30:	«Mirni mož«, J.
Wayne. M. 0’Hara.
Italia. 14.30: «Rdeča luna«, Maria Frau, R. Baldini.
Viale. 14.30: «Francis na akademiji«, D. 0’Connor.
Kino ob morju. 15.00: «Dekleta s Trga Španija«, L. Bose, Massimo. 13.45:	»Rumeni	plaz«,
Carlson.
Moderno. 14.00: »Pustolovka«, G.
Garson, M. VVilding.
Savona. 14.00: «Montecristov meč« G. Montgomerv.
Secolo. 14.00’: «Lenotice tekmice«, I. Crain, C. Wiide.
Ferroviario. (S. Vito). 14.00: «Knez in revež«, E. Flynn. Vittorio Veneto. 14.00: »Tri prepovedane zgodbe«, E. R. Drago. Azzurro. 14.00: «Nancy gre v Rio« J. Powell, A. Sothern. Belvedere. 14.00: «Na nekem otoku s teboi«, E. VVilliams. Marconi. 14.00:	«Veliki Caruso«,
Mario Lanza.
Novo cine. 14.00:	»Maščevalčeva
krinka«, J. Derek, A. Quinn. Odeon. 13.30: »Nedolžnost«, Eleo-nora Rossi Drago.
Radio. 14.00: »Muka preteklosti«, M. Laurence, C. del Poggio.
RADIO
NEDELJA, II. januarja 1953
■IlNgOMLOVA&SKK C O N K '1 USU
254,6 in au 1178 kc
8.00 Poročila. 8.15 Jutranja
glasba. 8.30 Za naše kmetovalce.
9.00 Mladinska oddaja: »Lukec in njegov škorec« I. nadalj. ter pogovor s pionirji. 13.00 Promenadni
koncert. 13.30 Poročila. 13.45 Glasba po željah. 14.30 Mrzel veter tebe žene... pisan spored slovenskih narodnih. 15.00 Z mikrofonom med našim ljudstvom. 15.20 Zabavni orkestri in marsikaj vmes. 16.30 Slušna igra: Ljudje na Borgu. 17.30 Melodije iz operet in filmov. 17.40 Dalmatinske, primorske in istrske narodne pesmi 18.30 Slovenska pesem ob slovenskem Jadranu. 19.00 Večerne vesti. 23.30 Glasba za lahko noč.
nm i ll.
306.1 m ali 980 kc-sek
8.00 Jutranja glasba. 8.30 Lah ke melodije. 9.00 Kmetijska oddaja. 9.30 Komorna glasba. 10.00 Prenos maše 11.15 Slavni pianisti. 11.30 Odda.ia za najmlajše.
12.00 Vesela glasba. 12.15 Od melodije do melodije. 12.45 Poročila.
13.00 Glasba po željah. 14.30 Lahki orkestri. 15.00 Beethoven: Koncert za klavir in orkester. 15.35 Stare melodije. 16.00 Malo za šalo — malo zares. 16.30 Romance in fantazije. 17.00 Koncert ruskih balalajk. 17.25 Plesna čajar.ka. 18.10 Parada evropskih godb. 18.25 Koncert pianista Gabrijela Devetaka. 19.00 Iz filmskega sveta. 19.45 Poročila. 20.00 Večerni koncert. 20.30 Športna kronika. 20.35 Pestra glasba. 21.00 Schu man: Simfonija št. 4. 21.26 Beethoven:	Promotheus. uvertura. 21.30 Izbrana lirika 21.40 Večerne melodije. 22.00 Gounod: Romeo in Julija, 1. in 2. dejanje. 23.05 Nočni motivi.
■ II N T I.
8.45 Odlomki iz oper. 9.20 Godbe na pihala 12.00 Iz tedenskih sporedov. 16.30 Musorgski: «Borts Godunov« 2. dej. 17.30 Prenos simfoničnega koncerta iz Rima. 19.45 Športna vesti. 21.00 Igra pianist Luclano Sanglorgl. 23.00
Pruvrnil so je obalni parnik, na katerega se je vkrcalo preveč potnikov Samo 7 oseb se ]e rešilo
PUSAN. 10. -- Kot uradno poroča južnokorejska policija, je 233 oseh utonilo pri brodolomu obalnega parnika, ki je vozil med pristaniščema Pusan in Jomu. Parnik »Cung kjong« (147 ton) se je prevrnil v hudem viharju približno 6 milj od Pusana. Od potnikov in oo. sadke so rešili samo sedem oseb, med njimi tudi kapitana, ki so ga nato aretirali, ker jp dovolil, da se je na parnik vkrcalo preveč potnikov. Parnik je bil zgrajen za prevoz 100 potnikov medtem ko tovora sploh ne bi smeli naložiti Ob nesreči pa je bilo na ladji 240 oseb in še 100 vreč riž—
Nesreča se je zgodila na kraju, ki ga imenujejo »ladijski grob«. Tudi lansko leto je na istem kraju doživelo brodolom več parnikov.
Kapitan ladje, dva člana po sadke in štirje potniki so preplavali 800 metrov do majhne ga otoka v bližini kraja nesreče.
Zjutraj je prišlo na kraj. kjer se je ponoči dogodila nesreča, več ladij in čolnov, da bi pomagali pri reševalnih de lih. Ostankov prevrnjene ladje ni bilo več videti, po morju pa so plavala številna trupla žrtev nesreče. Preživelih ms« več našli
Prvovrstne likerje, žganje in sirupe dobite pri stari TVRDKI
1
Posebnost: krema maršala, slivovka, tropioo vec, jajčni brandi;
TRST, 01. Xydias 6 • Tel. 96332
KROJAČN1CA ZA ŽENSKE IN MOŠKE
JOSIP KRAVOS
TRST, Ul. Brandesia 53, Sv. Ivan ki zadovolji in se trudi, da ugodi vsakemu okusu
Koncert «Tržaškega instrumentalnega ansambla«.
* I, O \ K N I J A
327,1 m. 202,1 m. 212.4 m 9.40 Dopoldanski simfonični koncert. 11.40 Opoldanski spored orkestralne glasbe. 12.30 Pc-o*’-la. 12.40 Zabavna glasba. 13.00 Pogovor s poslušalci. 15.10 iz o peretnega sveta. 16. Igra godba na pihala. 16.30 Linhart: Zupanova Micka. 17.30 Promenadni koncert. 18.15 Življenje in delo skladatelja Jakoba Aljaža. 19.20 Glasbena medigra. 20.00 Giuseppe Verdi: Ples v maskah, odlomki iz opere. 21.00 Melodije in ritmi. 22.00 Poročila. 22.15 Zabavna glasba.
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 16.30:
Slušna igra: Ljudje na Borgu.
— Trst II.: 18.25: Koncert pianista Gabrijela Devetaka. 21.00: Schuman: Simfonija št. 4. — Trst I.: 16.30: Musorgski: «Boris Godunov«, 2. dej. — Slovenija: 16.00: Linhart: Zupanova Micka. 20.00: Giuseppe Verdi:	«Ples	v
maskah«, odlomki iz opere.
PONEDELJEK, 12. jan, 1953
JlUOSliOVAliHHK
V O N K T It ti . A
254,6 rn ati 1178 kc
7.00 Poročila. 7.15 Slovenske narodne. 11.00 Igra orkester JLA iz Portoroža. 11.20 Zena in dom.
13.30 Poročila. 14.30 Iz športnega sveta. 14.40 Domači zvoki. 17.30 10’ veselih melodij. 17.40 Pester spored za Bu.išči no. 18.15 45’ igrajo nemški zabavni orkestri in solisti. 19.00 Večerne vesti. 23.10 Glasba za lahko noč. 23.30 Zadnja poročila.
T II NT II.
306.1 m ali 980 kc-sek
11.30 Zabavna glasba. 12.10 Za vsakega nekaj. 13.00 Pestra operetna glasba. 13.30 Kulturni obzornik. 13.40 Dvorakove skladbe.
17.30 Plesna glasba. 18.15 Edvard Elgar: Koncert za violino in orkester. 18.55 Saint Saens: Vojaška koračnica iz Alžirske suite. 19.00 Mamica pripoveduje. 19.15 Koncert sopranistke Ondine Otta. 19.35 Vesela glasba. 19.45 Poročila, 20.00 Slovenski motivi. 20.30 Športna krnoika. 20.40 Pestra glasba. 21.00 Književnost in umetnost. 21.30 Gounod: Romeo in Julija, 3. in 4. dejanje. 22.50 Večerni ples.
T B s r 1.
11.30 Simfonična glasba. 17.30 Variacije. 21.05 Vokalni in instrumentalni koncert. Dirigira A. Sl-monetto s sodelov. sopranistke E. Barbato in basista Borisa Hristo-va; prenos iz Turina.
Ml, O V KM 3 J A 327.1 m. 202.1 m, 212.4 m
12.00 Opoldanski spored orkestralne glasbe. 12.30 Poročila. 12.40 Pester spored slovenskih narodnih. 15.10 Nekaj Lisztovih etud in Brahmsovih balad. 16.00 V svetu opernih melodij." 17.20 Lahka glasba. 18.00 Nekaj popularnih popevk. 18 30 Jezikovni pogovori. 18.40 Poje Mariborski komorni zbor. 19.00 Radijski dnevnik. 19.20 Glasbena medigra. 19.30 Reklame. 19.40 Igra Ljubljanski plesni sekstet. 20.00 Okno v svet. 20.10 Prenos simfoničnega koncerta orkestra Slovenske filharmonije. 22.00 Poročila, 22.15 Ritmi in melodije.
m PISCIH
R. N. SAURO 12
nudi vsak dan, vazan ponedeljka in petka, veselo zabavo z
Jluhlif« fin/ff/fij/iP
in dobro pusti ežbo
(/sako soboto in nedeljo ples
Vam nudi 100 elegantnih modela po zmernih cenah, ki so zadnja stvaritev švicarske industrije.
Moške in ženske zapestne ure iz jekla in nikel kroma že za samih 11.000 lir>
Zahtevajte pri Vašem urarju vedno le znamko
		
	UVOZ	
		IVAM MIBJLStlC ZALOGA TRDEGA LESA IN GORIVA
		URADE: U Ij. U1$ S & P1 TEL.»3.502
	IZVOZ 		Skladišču: Ul. dc!ii! Illilizio št. 17-115-Tol. fSB-51 H 		 	—^
				
a m mana
Iuidita
hi bp, ip, DKhioliln
Ul. deiia suardia \\
tel. 93089
a zadauuljbluum ol'i'C im ,’imip, (<dieinak‘e da ima, na impi novo ui.li (i iiualniliblld ion bueluunp znanih*
»CA 90
,1 hliinini iinuni & (jimifaiicp,. uiihipvanft (jumbun in čipk IP nazpnip fapz okidtd-
25-letno jamstvo. Naprodaj rabljeni poglobljivi stroji in v on?9' ricah. Vzamemo v račun in oobro plačamo rabljene stro)B' Popravila z jamstvom. Obročno odplačevanje po 50 lir dnevn1’ brez predplačila. Brezplačen pouk v vezenju.
Odgovurm uiednik STANISLAV RENKO — UREDNIŠTVO ULICA MONTECCHI St b III nad. — Telefon številka 93-808 m 14 638	—	Poštni
predal 502 —- UPRAVA ULICA SV FRANČIŠKA št. 20 Telefonska številka 73-38 OGLASI:	od	8.30	12	m	od	15	18	— 'jgj
73-38 - Cene oglasov. Za vsak tnm višine v Sirim I stolpca trgovski 60, finančno upravni iOO, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mn 9’rine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din - Tiska Tiskarski zavod ZTT - Podružn Gorica (II S Pelliro I II Te' 33 82 - Rokopisi se ne vračafo
NAROČNINA Con* A. mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700 celoletna 3200 Ur. Fea ljud. repub, Jugoslavija. Izvod 10, mesečno	^
Poštni tekoči račun za STO ZVU Za'ožrrštvo tržaškega tiska Trst 11 5374 — Za Jugoslavijo:	Agencija demokratičnega Inozeinskegi'
Ljubljana Trg revolucije 19 tel «0-009 lekočl račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606-90332-7 - Izdala Založništvo tržaškega liska D