Poštnina plačana v gotovini«
V Ljubljani, dne 13. decembra 1922.
Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze
z mesečno prilogo »Občinska uprava".
Izhaja vsako sredo ob 5. uri zjutraj. — Cena mu je 12 Din. za pol leta. Za inozemstvo 26 Din. za pol leta. Posamezne Številke se prodajajo po 1 Din.
Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu ,.Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inserati pai Upravništvu „Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Usodna zmota.
Iz delavskih vrst smo prejeli in pri-obpujemo:
V 1. številki »Pravico«, katera je «ačela pretekli teden izhajati v Ljubljani, beremo v članku »Konsument« nekatere izjave, ki jih je podal prehranjevalni minister dr. Franke na ustanovni seji stalne ankete v varstvo konsumentov v Pragi dne 24. m. m. Kakor piše »Pravicam, jo med drugimi dr. Franke rekel: »Pod varstvom konsumentov ne mislimo na kake interesne predpraviee nasproti drugim slojem. Proti konsumentom naperjeni povojni izgredi produkcije in trgovine &e morajo zadušiti, produkcijski in trgovski interesi se morajo spraviti v soglasje z interesi konsumentov. Samo na ta način je mogoče odstraniti zavore, ki so nastale v produkciji in trgovini. Zato je akcija proti draginji boj zu zvišanje kupovalne moči širših ljudskih slojev na temelju cen, ki so v mejah sedanjih dohodkov delavskih in uradniških družin sprejemljive.« Na koncu notico pristavlja »Pravica«: »To naj si dobro prebero tisti, ki jih tiče, tudi pri nas.« Zato hočemo tudi od naše strani odločno in odkrito povedati nekaj misli v boju proti draginji in pokazali, da je gori navedeno naziranje precejšnja zmota.
Le poglejmo! Dr. Franke je prepričan, ila je akcija proti draginji boj za zvi-Sanje kupovalne moči širših ljudskih slojev na temelju cen, ki so v mejah sedanjih dohodkov delavskih in uradniških družin sprejemljive. To se pravi: delavec in uradnik mora dobiti vsega, česar potrebuje za Človeka vredno življenje zase in za svojo družino, za tisto plačo, katero on dobiva. 'Vsi pa vemo, da delavci in uradniki ne dobivajo danes niti izdaleka tiste odškodnine za svoje delo, kakor jim pritiče z ozirom na njih proizvodnjo, trud in socialno pravičnost. Ali naj krivice, ki jih de-kijo delavstvu in uradništvu brezvestna frgovina in kapitalistiška podjetja, poravnamo tako, da popolnoma uničimo še malega posestnika, kmeta in malega obrtnika? Ali naj kmet zato, ker kapitalist delavca preslabo plača, delavcu pod proizvajalno ceno prodaja svoje pridelke, da še sebe gospodarsko popolnoma upropasti iu uni-
či? če kapitalist obdrži devet desetin dobička zase, delavca pa pusti stradati, ali naj potem doplačuje kmet in če doplačuje, koliko časa bo pa mogel doplačevati? Toliko časa, da bo samega sebe uničil in potem bo še mnogo večja revščina pri delavcu in kmetu. Pojdite na ljubljanski živinski semenj, pa boste videli, da že kilogram sena več stane kakor 1 kg žive teže živine in kljub tako nizki ceni živine si delavec in uradnik, če hoče imoti svojo družino primemo preskrbljeno, ne more koščka mesa privoščiti, ker mu davki, obutev, obleka, stanovanje in šola že vse požrejo, dočim njihovi gospodarji nezmerno bogatijo.
Če bi kak bankir ali trboveljska družba tako pisala o boju proti draginji, bi nam bilo to umljivo. Da pa prinese kaj takega list, ki je namenjen najbednejšemu delavnemu in kmetskemu ljudstvu, nam je neumljivo. To je pravo pristno materialistično socialistično naziranje.
Le poglejte naše proletarce, od kod so prišli in zakaj so danes nemaniči Videli boste, da je veliko njih takih, ki danes ne bi bili v tovarnah in drugod po službah, ako bi kmetije kaj nesle. Menda ni treba jše posebej dokazovati, da je rodil propad nekdanjega kmetskega stanu večino današnjega proletarijata. Kaj pa naj sicer počne naš mali posestnik, ako mu domačija ne donaša več dovolj dohodkov. V Ameriko gre, v tovarno ali kam drugam in tako postane najnevarnejši konkurent na borzi dela.
Menda je dovolj jasno, da v današnji draginji ne trpi samo proletarijat kot kon-sument, marveč tudi naš maii kmet kot producent. Obema se slabo godi. Oba ta dva stanova se trudita in trdo delata, pa jima njih delo ne donaša toliko, da bi mogla živati človeka vredno življenje. Ali bo zadoščeno obojestranskim potrebam, ako se postavimo na stališče, da je akcija proti draginji boj za zvišanje kupovalne moči širših ljudskih slojev na temelju cen, ki so v mejah sedanjih dohodkov delavskih in uradniških družin sprejemljive? Če ima uradnik krivično nizko plačo, ali naj to krivico poravnamo z novo krivico? Ali naj hudiča izganjamo z Belcebubom?
Jasno je, da ne, zakaj naš kmet kot producent bi v tem slučaju moral popolnoma propasti. Propad kmeta, posebno pa
še malega posestnika je pa najusodnejša nesreča za delavstvo samo, ker s propadanjem kmetskega stanu preveč pomnožijo vrste proletarcev, katere goni revščina in glad v žrelo brezvestnemu kapitalizmu in izkoriščanju.
Zato je boj proti draginji v tem smislu usodna zmota, ki more popolnoma uničiti kmetski stan in vreči celokupen proletarijat v popolen obup in brezpogojno odvisnost od kapitalizma in izkoriščanja.
V boju proti draginji mi odločno in brezpogojno stojimo na stališču, da se meri plača po delu, ki je osebno in potrebno. Plača mora biti tolika, da preredi delavca ali uradnika z ženo in otroci in mu da priložnost, si še kaj prihraniti 7,a starost, ne da bi potem primanjkovalo najpotrebnejšega. To so načela, ki niso nikomu nova, pač pa vsakomur lastna. Skušajmo jih uveljaviti. Določitev cen produktom prepu-puščajmo v prvi vrsti producentu obrtniku, kmetu ali komurkoli, ki kaj koristnega ustvarja, v razmerju s proizvajalnimi stroški in z delom, ki ga opravlja. Če zahteva »Pravica« zase tako naročnino, da bo z oziroma na izdatke mogla izhajati in je ne more nihče na tem božjem svetit prisiliti, da bi jo dobivali delavci ceneje za to, ker ne morejo s svojo sedanjo piačo izhajati, je to brez dvoma pravično: zakaj nihče ne more zahtevati, da mora »Pravica« zaradi revščine in bede proletarijata samo sebe uničiti. Upamo, da bo »Pravica« tudi za kmete in obrtnike priznala pravico, -la smejo staviti svojim izdelkom in pridelkom cene tako su l?odno, ka-eor ona sama znse z ozirom na proizvajalna stroške
Mi pravimo, da je boj proti draginji tu kapitalizmu tisto prizadevanje, ki hoče tok kapitala, ki se je dosedaj stekal iz širokih ljudskih mas v roke posameznikov, obrniti, da se bo iztekal iz rok kapitalistov v široke mase kmetskega iu delavnega ljudstva. Ne boj »za zvišanje kupovalne moči širših ljudskih slojev na temelju cen, ki so v mejah sedanjih dohodkov delavskih in uradniških družin sprejemljive,«, marveč boj za gospodarski napredek malega obrtnika in kmeta, ki je mogoč le tedaj, ako imajo delavci in uradniki take plače, take dohodke, da morejo obrtniku in kmetu za njih izdelke in pridelke plačati cene, kakršne so z ozirorti na proizvajalne
stroške opravičene in za obstoj kmetskega jn obrtnega stanu potrebne.
To pa dosežemo le tedaj, če bo med delavcem, uradnikom, malim obrtnikom in malim kmetom popolna sloga in edinost v vseh socialnih vprašanjih. Kdor ne vidi, da je v korist kmetu in obrtniku, ako so delavci in uradniki pošteno plačani, ter v raj večjo korist proletarijata, ako so obrtniku in kmetu dobio godi, ta kaže malo umevanja za socialno vprašanje.
Sicer ne vemo, čo se -»Pravica strinja z izvajanji dr. Franketa, a zapisala jih je in ne ovrgla, zato smo hoteli mi načelno stvar pojasniti.
Davčni tajni zaupniki.
(Dopis.)
Da je današnji davčni sistem popolnoma krivičen, tega pač ni treba dokazovali. Saj smo že parkrat govorili o letošnjem davčnem vijaku ter kako se postopa pri pobiranju tega davka pri nekaterih gospodarjih. Danes pa hočemo govoriti o glavnih vzrokih, zakaj se, in to samo nekaterim kmetom, predpisuje tako velikanski davek.
Naš sedanji davčni sistem je dedšči-na po stari Avstriji. Gotovo ni nobenega davkoplačevalca, ki bi bil te dedščine vesel. Treba bi bilo, da se ta sistem reformira že z ozirom na današnjo demokratične dobo. Toda kaj šel Davčna oblast se z nekim posebnim veseljem poslužue tega sistema. Pri tem postopanju jim prav pridno pomagajo razni davčni zaupniki, katere ima nastavljeno povsod. Kakšni so ti davčni zaupniki, smo že zadnjič poročali. Sedaj pa samo .še par cvetk.
V gostilno prido prccej robat samostojni župan, ki jo obenem tudi tajni davčni zaupnik. Pogovor se zasuče takoj o dohodnini; župan se izjavi: Vem, da jo dohodnina najbolj krivičen davek, pa ko bi bili vsi kmetje samostojne stranke, pa bi ne bilo treba plačevati nobene dohodnine. — To je sicer čisto navadno samostojno širokoustenje — saj vidimo, da so davki tem večji in krutejši, čim daljo sedijo v Belgradu liberalno-samostojni ministri, toda vidi se iz tega, kako samostojneži kot izdajalci kmetov zlorabljajo svoje zaupniš-ko mesto pri davkariji in svoje tovariše sotrpine, ki jim osebno niso všeč, nalašč in krivično ovajajo. Tega je zmožen le sa-mosto než, ki nima niti malo «rca — za kmeta.
Zopet drugi slučaj, s katerim je tudi neki samostojen župan grozil svojemu nasprotniku ob času občinskih volitev: Pazi se, ako voliš nasprotno listo, kolikšno dohodnino boš potem imeli — In ni se motili Nabili so dotičnemu posestniku čez 54 tisoč kron. Neki drugi tak zaupnik se je izrazil: Jaz sem mu jih »napopak in plačal jih bol — In plačati ima 21 tisoč kron dohodnine. Davčna oblast pa sprejema prav hlastno taka poročila ne preiskovaje, je li resnica ali ne. Glavno je to, kar se poroča. To je naravnost vnebovpijoče, kar počenjajo nekateri samostojni zaupniki z našimi kmeti.
Torej na taki podlagi se odmerja da«
nes dohodninski davek. Ali ni to popolnoma jasno, da taki zaupniki poročajo davčni oblasti popolnoma krivično o davkoplačevalcih? Tu ne gro za resnico, ampak igra grda stran kar i ja in osebno sovraštvo. In davčna oblast so poslužuje teh umazanih zaupnikov z največjim zaupanjem in ni čuda, ker imajo davkarji pri tem tudi svojo korist. Ali no veste, da ima davkar pri pobiranju davkov do 6 procentov nagrade? To nagrado jim je nakazala sedanja centralistična vlada, v kateri sedi tudi minister Pucelj, ta skrbni očo kmetovi
Ne bi se upirali davku, ako bi davčna oblast postopala obzirno. Tu se vidi, da davčna oblast ne zasleduje teh ciljev, ampak kmeta kolikor mogoče pritisniti. Dokaz zato imamo besede nekega davčnega svetnika, ki je hodil po deželi: »Koder hodim, povsod vidim vso novo. Kmet ima vse novo, razkošno poslopje, kar je znak, da kmet lahko plaču;e dohodnino.« Ali pa ni videl dotični gospod, kako se je med vojsko vse podiralo in da se mora sedaj popravljati? Ali naj pusti kmet, da so naprej uničuje njegovo imetje?
Navedli smo, na kakšni podlagi obstoji današnji davčni režim. Vidimo, da je hi treba temeljito reforme, čemu davčni zaupniki? Proč z njimi! čemu nagrade davkar jem? Že tako so trdo postopa s kmetom od strani davčnega režima, sedaj se pa kar kosajo med seboj, kdo bo bolj pri vi'al.
Kočno prosimo naše poslance na pomoč. Ako nam pomagate nas bo davčni vijak popolnoma uničil. V kratkem nam bodo posebno v nekaterih okrajih prodajali na dražbi našo živino in poljske pridelke, da si vzamejo denar za krivično dohodnino. Pomagajte nam, sicer bomo s časom popolnoma obubožali, ker bomo morali delati samo za davek.
Op. uredil.: Predstoječi članek nam kaže dovolj žalostno sliko, kakšno vlogo igrajo nekateri samostojni davčni zaupniki. človek bi no verjel, da je taka vnebo-vpijoča hudobija na trpečem sotovarišu mogoča. Toda čo pomislimo, kako jo par samostojnih voditeljev prodalo slovenskega krnela velesrbskeniu centralizmu za osebne koristi — potom so ne čudimo, da prostaki v samostojni armadi posnemajo svoje generale. Naši kmet e pa bodo še za drugič vedeli, kaj se pravi na krmilo spravljati ljudi brez vesti. Korist slovenskega kmeta pa zahteva, da čimpreje popolnoma izrežo smrdečo samostojno bulo iz svojega telesa. Trdno pa še zmerom upamo, da vsi samostojni zaupniki niso taki in da mnogi še vendar poslušajo svojo vest.
Vzgoja k varčnosti.
Slovenci smo se svoje čase odlikovali po varčnosti. Neovrgljiv dokaz in lep spomenik še lepše ljudske čednosti varčnosti so številno hranilnice in posojilnice v Sloveniji, kakor jih nima nobena druga zemlja v naši državi in na katere smo v resnici lahko ponosni.
To je bilo. Danes žalibog ne moremo več govoriti, da so Slovenci varčen narod, zlasti ne moremo tega trditi o slovenski
mladini. Mladina dandane3 ne varčuje mladina dandanes zapravlja. Zapravlja na najrazličnejše načine: pri pijači, pri obleki1 in lišpanju, pri plesu in veselicah. Zaprav-Jja ne samo denar, ampak mnogokrat z de, narjem tudi zdravje, tudi pošteno življenje, tudi svojo lepo mladost. V zadnjem Domoljubu ste lahko čitali številke, kakšne ogromne svote so šle samo v eni slovenski občini za alkohol, za veseljačenje. In ako so šli v eni občini težki milijoni denarja po grlu, si lahko predstavljate, do kakšnih vsot bi prišli, ako izračunamo te milijone za celo Slovenijo, za vse občine Slovenije, ker se pijančuje in zapravlja v vseh občinah.
Kakor k vsaki lepi lastnosti, je tudi k varčnosti treba mladino vzgajati. Žalibog se pri nas stariši te svoje naloge veliko premalo zavedajo. In vendar je ravno otroška doba najbolj pripravna, da se mladini vsa-d i v srce ta lepa čednost. Stariši ob raznih prilikah pokažejo svojo ljubezen do otrok s tem, da jih obdarujejo: za Miklavža, za Božič, za Novo leto, za rojstni dan, za god itd. Ali ne bi bilo pametno, da se za tako priliko kupi otroku mala škrinjica, ki smo ji včasih rekli »šparovček«, v katero potem otrok zbira raznovrstna darila, mesto da bi jih sproti zapravljal za bonbončke, piškote in druge nepotrebnosti. To so stariši delali pred leti, pa je mladina imela več smisla za štedenje nego ga ima danes.
Lepo bi tudi bilo, ako bi se kot prvo darilo dala otroku hranilna knjižica z manjšim zneskom, katerega potem s svojo varčnostjo in pridnostjo umnožuje tako da ko fant ali dekle doraste, je na tej knjižici žc lep znesek, za dekleta lahko žo primerna dota. Na ta način se otroci že v rani dobi navadijo samostojno gospodariti, zbirati majhne zneske za čase potrebo in vzdrževati se od malih izkušnjav in zapeljivosti.
Ako hočemo vzgajati k varčevanju, so moramo zavedati, da so v varčevanju zelo važna občevzgojna načela. Zlasti važno pri varčevanju je načelo, da iz malega raste veliko, da so tudi malenkosti zelo važne. Iz kapljic se zbirajo studenci, potoki, reke. Ako bi ne bilo kapljic, bi ne bilo morja. Zelo lepo izražajo to resnico naši stari pregovori, n. pr.: »Kamen do kamna palača, zrno do zrna pogača«. Otrok se mora zavedali resnice, da je za vso veliko potrebno delali v malem, v malenkostih, da tudi za daljnimi cilji ne gremo po zraku in ne gremo v hitrem teku, ampak da jih bomo dosegli le z vztrajnim, umerjenim korakom. »Kdor je v malem zvest, mu pride veliko v pest«, pravi drug lep pregovor. Z varčevanjem vzgajamo torej k vztrajnosti in zvestobi v malem.
Poleg vztrajnosti je pri varčevanja drugo važno načelo, dolžnost in odgovornost za se in za svoja dejanja. Vsakdo, ki je odrastel, se mora hraniti s svojim delom. Na to dolžnost je treba mladino že zgodaj vaditi. Pa ne samo hraniti se mora vsakdo, temveč mora tudi misliti na svoja stara leta, mora zbirati in varčevati, dokler je še zdrav in močan, da bo imel za življenje, kadar bo slab in star. Le poglejmo nekoliko okrog sebe, pa bomo videli, koliko ljudi ni bilo vzgojenih za to dolžnost iu za tako odgovornost, koliko ljudi ni živelo in
t
delalo tako, da bi ne bilo v starosti v breme in nadlogo drugim. Koliko revežev je danes v breme občini, dočim so svoja mlada leta in svojo silo zapili in zaveseljačili v tujini, zlasti v mestih. Koliko revežev prosjači danes od hiše do hiše, dočim »e starejši ljudje še spominjajo, kako so v mladosti ti reveži živeli lahkomišljeno, živeli preveč veselo. V tem oziru bo potrebno še veliko vzgoje doma, v šoli, v društvih.
Tretje važno načelo pri vzgoji k varčnosti je vzdržnost. Povod k zapravljivosti je mnogokrat prevelika slast po vživanju, po nasladi, pri otrocih še v čisto nedolžni obliki: v želji za sladkarijami, za bonboni in piškoti, pri fantih in dekletih želja po nečimerni obleki in lišpu, pri fantih poso-bej še neumna razvada in iz razvade nastala strast po pijači, tobaku itd. Ako bomo le pri mladini uveljavili vzdržn<*st, ako jo bomo v majhnih stvareh vadili k temu, da so račne zavedati svoje volje in da sc pri majhnih stvareh z majhnim naporom voljo lahko o<lročf» izkušnja vi, ji bo to služilo celo življenj« in bo dobre poslcdice tega imela ponovno priliko v življenju izkušati.
Prvo šolo k varčnosti morajo dati stariši, mora daH dom. Doma pri gospodarstvu jo tudi nejveč prilik?, praktično navajati otroka k varčnosti, vzdržnosti in vztrajnosti. Tudi šola bi morala starišem pri vzgoji k varčnosti pomagati, započeto delo nad*-Ijnvatf. 2a'ibog pa se zdi, da ima šola da*y*» preveč posla z vzgojo sokolskega duha, ki je bolj duh zapravljivosti in veseljačenja, nego duh resne vzgojo.
|Konec prihodnjič.)
9Cifl]EfilLfi*
j« nova znamka. V dobrem lotu pa se Ja radi svoje kakovosti tako upeljala, da se dobi povsod U) Jo zahtevajo vsa gospodinje.
»Mladika«
Ihntroraai družinski lisi.
Potreb« po družinskem listu, ki bi bil kulturna vea Urokih slojev vseh Slovenoev: v Jugo-•lavlji, Italiji, Avstriji in drugod, je vež kot pereča. Resnica je, da imamo Slovenci listov za tak<> uialo-žtevilen narod toliko, kakor jih razmeroma noben drug narod nima. To priznanje nam dajejo ml oni tujci, člani velikih kulturnih narodov, ki prihajajo k nam in občudujejo naš tisk in požrtvovalnost našega naroda, ki vzdržuje toliko kulturnega dela. Kljub tem« pa ai moramo priznati, da prav pravega družinskega lista, kakor jih Imajo val laobraženlnarodi v obilici, mi vendarle še nimamo. Mohorjeva družba je dobivala od toliko strani pobudo, naj zasnuje tak družinski Uat s slikami, da se je zanj resnično odločila.
Vedela pa je tudi, da imajo Slovenci v Julij-•ki krajini IM »Mladiko«, ki je prodrl tamkaj te na široko med narod. Zato si je želela, naj tak fi8t izhaja todi iz tiskarne Družbe sv. Mohorja ca Jugoslavijo ln s tem vzdržuje duševno edinost Slovencev na prosvetnem polja Obe uredništvi ata «°PiH v stik In sklenili, da izhaja ista Mladika v Gorici i« na Prevaljah. Zaeno pa sta usmerili načrt lista tako, da U ustrezal najširSim slojem »lovaaskega naroda.
Kakšna U tor«] »Mladik«?
»Mladika« b« strog« nepolitičen Hat Ureje-vana bo tako, da ga bo lahko umeU ln bre« spotike brala naš« mladina, pa da bosta tudi mož i« žena dobila v njem zabave in pouka.
»Mladika« bo raidaljana na pet oddelkov.
Prvi oddelek bo posvečen L Leposlovja.
Tam bo izhajala glavna povest Z« leto 1023 bo prinašala Mladika A. K. Tolstojevo prezanimive povest, ki velja na Ruskem za najboljšo ljudsko povest: Knej Serebrjani, izza časa Ivana Orožnega. Z* tn povestjo bodo Bledile povesti, pesmi, drame, črtice slovenskih pisateljev. 2« v prvi Številki sodelujejo: Ivan Pregelj, A Remec, Fri Bevk, F. S. Finžgnr, Lea Fatur, Stanko Kosovel ln drugi. Obljubilo pa j« sodelovanje pri »Mladiki« še prav im«MJo starejših in mlajših priznanih leposlovcov. V tem oddelku bo prinašala »Mladika« tudi poljudnoznanstvene spise; letos članke o naših slikarjih (Viktor Steska), da opozori ljudstvo, koliko lepih in dragocenih umetnin hranijo naše cerkve ln domovi in kako naj se te dragocenosti čislajo ln ohranjajo. L. Podiogar bo pisal zgodovinske črtice o roparjih na slovenski zemljL
H. Pe okraji ivntljL
Tak je naslov drugemu oddelku. Tu bo odprto okno v svet Opisani bodo važni svetovni dogodki, politični, gospod ji rald, iznajdbe, slike mož, ki so na vodilnih mestih poonmeznih držav. Zlasti se bo ozlrMo na one države, koder prebivajo Slovenji.
HI. ftaspodar is gospodinja
bosta našla ped tem zaglavjem od meseca do meseca vse pc*.r*bne migljaje in navodila m tekočI letni čas o idravstvu, o vrta, čebelah, 3 n d j u, k u h i n j L Tudi nairte hiš za <l«lavea in kmeta — skromna enodružinske stavbe — bo prinašala »Mladika« od časa do časa in ■ tem
skušala dajati dobrih svetov vsem, ki si skušaj« zgraditi lastne domove. Takisto ne bo pozabil« »Mladika« obleke in mode in vsega drugega, k« spada v gospodinjstvo. Za vse take spise so oblj* bili sotrudništvo n»št strokovnjaki in stroko^ njakinje.
IV. Pisano polj*
pa bo za izpreliod, da si ogleda vsak nove knjig«, zve njih smisel in vsebino, se pouči o važnih zgo< dovinskih dogodkih, o domovini, o domači obrti itd. Odtod pa bo prišel bravee med
V. Zanke in nganke,
kjer se bo nasmejal kratkočasnicam in smešnlcaMj razvozlaval uganke in rebuse, stikal po skrivala*, cah in se smejal ilustriranim šaljivim dogodivMfc nam. Za pravilno rešitev ugank se bodo delile kol nagrada kn j ig e.
Tak bo torej v bodoče družinski list »Min d 1 k a«, ki ga naj naroča družine, knjižnice, ic3» društva in posamezniki Za Božič ie dobite prv« številko, ako napišete na dopisnico svoj natanbd naslov in jo pošljete
Družbi sv. Mohorja aa Prevalje.
Vsaka mesečna številka bo obsegala «1 strani v veliki obliki. Za okras smo si n* bavili lepe slike in vinjete od naših umetnik««, Tako boste koncem leta imeli 480 strani d belo knjigo s podobami in vse to sa s»> danje razmere po najnižji eeai sa 70 dinarjev.
Vse gospode poverjenike, društva, knjižni« ln organizacije prosimo, da nabirat« naročnikov M nam takoj sporočite naslove.
Družba sv. Mohorji na Prevaljah
dne 1. decembra 1922.
Dr. Fr. Cukala,
t L predsednik.
Za uredništvo: 7. 8. Finigar, Ljubljano-Trnovo, za Jugoslavijo. Fr. Bevk, Gorica, za Julijsko Krajino.

BaOOggggOOJMOOOOOOOOOOOOOOOOOC
Bommuflj
Gospodarski obzornik.
ooooo8888ooooooo<»oqom»oooooo<x)oooooooooooooooooooooooqoc
Gospodarska obvestila.
DENAR.
Vrednost vuje<;ja denarja.
o. dec. 3. iea. 11. dec.
Deuat
,t ■
ameriški dolarji (eden) 256 — avstrijske krone (sto) — 40 češkoslov. krone (ena) 9 — angleški funti (eden) 1300 — 20 -14 -1 96
K v
K	v
292	—
-	40
9	32
1335	-
20	88
14	80
4 — I 77 46 40
francoski franki (eden) Italijanske lire (ena) bolgarski levi (eden) carski rubljl (sto) nemške marke (sto) romunski laji (eden) Švicarski franki (eden) (»oljske marke (sto) mažarske kron« (sto)
CENE.
g Žitni trg v Maribora. PSeniea 400 Din, rl 880 Din, ječmen 400 Din, oves »30 Din, koruza 400 dinarjev, fižol 400 do 600 Din, krompir 126 do 176 dinarjev, zelje (1 kg) 1 do 1.26 Din, moka K. 0 800 Din, seno 187 do 225 Din, mekinje 260 Din.
T.1 96 1 84
12 ---—
Cakovec. Pšenica 425 do 450 Din, rž 850 d« 375 Din, ječmen 300 do 825 Din, oves 287.60 ds 312.50 Din, koruza 300 do 850 Din, fižol 825 do Din, moka ŠL 0 650 Din, mekinje 200 Din.
Brod na Sari Pšenica 890 do 400 Din, ječme« 275 Din, stara koruza 830 Din, nova 278 Din, fižol 850 do 875 Din, moka št. 0 580 do 600 Din, mekinji 210 do 215 Din.
Djakovo. Pšenica 378.50 Din, rž 250 Din, jermen 225 Din, nova koruza v storžih 112.50 Din, v zrnu 150 Din, moka št. 0 587.50 Din, mekinje 17C dinarjev.
Požega. Pšenica 375 Din, rž 300 Din, ječme« 287.50 Din, oves 250 Din, koruza 200 Din, fižol 325 dinarjev, krompir 100 Din, moka št. 0 585 Din, ms-kinje 200 Din.
Vukovar. Pšenica 875 do 400 Din, rž 800 do 325 Din, ječmen 250 Din, oves 225 Din, stara koruza 325 Din, nova koruza v storžih 112.50 Din, fižol 250 do 800 Din, moka št. 0 575 Din, mekinje 150 dinarjev.
Mitroviea. Pšenica 400 Din, rž 350 Din, jeft-men 850 Din, oves 275 Din, nova koruza 200 Din, fižol 850 Din, krompir 100 Din, zelje 200 Din, moka št. 0 650 Din. mekinje 250 Din.
llok. Pšenica 400 Din, ječmen 270 Din, ove« 250 Din, stara koruza 800 Din, moka št. 0 526 Din, mekinje 170 Din.
Subotir«. Pšenica 400 Din, rž 350 Din, ječmea 260 Din, oves 260 Din, koruza 186 Din, moša M. « 662.60 Din, mekinje 150 Din.
g Cene lita pri nas ia drugod. Ce primerjam« cene žitu na našem trgu t onimi v inozemstvu, d»*
3'
tirno sledečo sliko (cene »o navedene v dinarjih): Pšenica pri aas ♦<» do 410, v Berlinu 4**>, oa Dunaju 8»), v Antverpnu 880, v Newyorku 840, v Pragi 820, v A.-gentiniji 250. — Ječmen pri na« 290 do 830, v Berlinu 900, v Pragi 29"), v Ameriki 270, v Argentini 2311. — Oves pri nas do SlK). v Pt»-fi 340, v Berlinn in na Dunaju 320, v Antverpnu &v>. v Newyorku 235. Argentini 225. — Koru7.n pri nas 8O0, na Dunaju 320. Argentini 23-1.
g Žitni trs; t Češkoslovaški in v Avstriji. V teffkoslovaški »o cene žitu sledeče: noravska pAe-nica 160 do 170 tel. K, slovaška pšenica t+5—1(50 bi. K. slovaška rž 100—120 tel K, inoravska ri 110 ■— 115 tel. K. jermen 120—125 tel. K, moravakl oves 125—130 tel. t, slovaški oves 110—120 tel. K, prima La Plata koruza 13S—140 tel. K, pšenifna moka (6t. 0) 820—325 tel. K. — Na dunajski pro-duktni borzi to žita sledeče eene: pšenica 4000 i. K, rž 8700 a. K, oves 2800 a. K- ječmen 2900 a. K, koruza 8330 a K.
g Cene novemn olju v ftibenik«. It šibenika poročajo, da stane tamkaj kilogram novega 60 do 66 K.
g Vinski trg. Položaj »e ni 6premenii na boljše. Popolno prenehanje izvoza v inozemstvo je dalo priliko trgovcem, da pretrgajo zveze e svojimi dosedanjimi odjemalci ter jim nič več ne pošiljajo ponudb. Kako bo glede c«ne vinu, je sedaj še vse nejasno — nestalno. Cene vinu v Mariboru za staro 700 do 1400 Din za staro vino, v Požegi 500 do 750 dinarjev, Djakovu 500 do 800 Din, Mitrovici 600 dinarjev, Subotici 400 Din.
ŽIVINA.
g Ži> inski semenj v Ljubljani dne G. deeem-
t>ia. Prignali so: 273 konj, 60 volov, 83 krav, 15 telet, 28 prašičkov. Cene: prvovrstni voli po 24 do —ti K za kg žive teže, drugovrstni voli po 19 do 23 kron, krave po 16 do 18 K. krave-klobasarice po 10 do 14 K .Prašički po (i tednov elari 1000 do 1200 K r.a par. Kupčija je bila živahna. Voli so bili skoro vsi prodani.
g Zagrebški tedenski sejem dne G. deccmbra.
Dogon svinj velik, dogon rogale živine slab. Tudi dovoz sena in drugega blaga je bil precejšen. Cene n kilogram žive težo v kronah so bile sledeče (v oklepajih cone prejšnjega sejma): Voli I. SO do 88 (31 do 34), II. 21 do 35 (24 do 30), III. (bosanski) J,s do 24 (18 do 23); krave II. 23 do 2S (23 do 28), 111. (bokanske) 10 do 18 (12 do 17); teleta II. 43 do 4! (38 do 42): mlada živina 22 do 24; svinje I. 74 <lc 70 (78 do 82), II. 70 (70 do 70), III. 60 do 62. DHeljo se Irži po 1000, seno 800 do 950. slama 450 •lo 500 za 100 kg.
PROMET.
Sova železniška tarifa. Železniško ministrstvo pripravlja nov načrt železniške lurile za prevoz oseb in blaga. Ta tarifa stopi z 1. Januarjem 1923 v veljavo ter predvideva baje zopet 100 odstotno povišanje železniških prislojbin.
UAZN0.
g Čebelarska podružnica v Dolskem ima svoj redni občni zbor 24. t. m. zjutraj po rani maši ob 8. uri pri Fr. Lenčku v Kečah. Po občnem zboru je predavanje o čebelarstvu. Pride iz Ljubljane govornik. Udeležite se gotovo vsi čebelarji in prijatelji čebelarstva.
g Kmetijski pouk po deželi. Oddelek za kmetijstvo priredi v drugi polovici meseca decembra sledeče poučne sestanke oz. tečaje in predavanja: 1. v nedeljo dne 17. v Čatežu ob 7.30 uri v šo-ii (predavanje o živinoreji; pom. okr. ekonoma Ambrož); v Velenju (o uporabi umetnih gnojil, e trav.iitvu ln živinoreji, okr. ekonom Wernig); v G o r. Logatca v šoH (o kmetijskem zadružništvu, pom. okr. ekonoma Matjašič); pri Sv. K. r i ž a pri Litiji po maši v šoli (o izobrazbi kmeta, o poljedelstvu, pom. okr. ekonoma Jereb); v V a v t i vasi po prvi maži v Soli (o ravnanju l letošnjim vinom ln o pridelovanju krme, okr. ekonom Kalol); v Strekljevcn v Mi ob 2. uri pop (o rac. gnojenju in o ometnem gnojenju, pom. okr. ekonoma Kooda). — 2. V nedeljo 24. t. m. v Skoejaan ob 7. uri v iolt (o gnojenju rim*
fradov, pom. okr. ekonoma Ambrož); v Parne-a h na Štajerskem (o umetnem gnojenju, o reji male živine in drobnice, okr. ekonom VVernig). — t. Dne 27 do 29. t. m, namreč v tredo, četrtek In potek t Metliki (poučni kmetijski tečaj, pom.
I okr. ekonoma Konda). — *. V aedeljo, dne 81. t | «l v B o S t « n j a v iolt ob 8. uri (o podsajenju ! starih vinogradov, pom. okr. ekonoma Ambrož); t j fi m a r t n e m pri Slovenjgradcu (o umetnem gno-i jenju, o iivLnoreji ln ravnanju f jabolčnikom, okr.
ekonom Wernig); v 2 i b e r f a h pri pos. Moloku ! (razprava o drenaii močvirne doiine pri Ziber-1 tet, pom. okr. ekonoma Matjašič.
g Iva ko poroča poljedelsko ministr-; stvo. katerega voditelj je gospod Pucelj. Listi objavljajo statistiko letošnje žetve po poročilu poljedelskega ministrstva. Po tej statistiki bi se letos pridelalo v naši državi toliko ?.ita, d« bi mogli letos izvoziti — petdesetkrat več kot lani. Ko bi bilo to res, potem imamo v enem letu boljšo valuto od švicarskega franka ali ameri-kanskega dolarja. Ves naš izvoz lansko leto je znašal 10 miljard kron, letos bi po računu poljedelskega ministrstva samo za žito lahko dobili 160 miljard I BudalostI S takimi statistikami se naši državi samo ugled jemlje. Iz tega pa tudi vidimo, kakšno uradništvo nastavlja liberalno-samo-stojna vlada.
g Potovalna razstava in pokušnja dalmatinskega elja. Na predlog Kmetijskega oddelka Pokrajinske uprave v Splitu je kmetijsko ministrstvo pristalo na to, da en strokovnjak za oljarstvo iz Dalmacije skupno z zastopnikom ministrstva prepotuje tekom decembra t. 1. vsa glavna mesta naše države (Ljubljana, Maribor, Celje, Zagreb, Osijek, Novi Sad, Subotico, Beograd, Kruševo, Niš in Sarajevo). S 6eboj ponese vzorce finega jedilnega olja, ki ga pridelujejo oljarske zadruge in privatniki v Dalmaciji ter bo trgovce in hotelirje, ki so po večini navajeni le ua francoska in italijanska olja, seznanil b tem dalmatinskim pridelkom. V Ljubljani bo ta poizkušnja olja v prostorih Kmetijske družbe na Turjaškem trgu št. 3 v ponedeljek dne 18. decembra od 8. do 12. dopoldne in od 2. do 5. popoldne. Vsi oni, ki se zanimajo za pravo oljkino olje, se naj tega dne priglasijo v tem prostoru, kjer dobe vca potrebna pojasnila.
Priglasitev casebnih žrebcev k liccncovanju. Na podstavi zakonitih predpisov o llcencovanju žrebcev se razglaša, da morajo lastniki žrebcev, ki nameravajo v prihodnji plemenilni dobi spuščati svoje žrebce za plcmenitev tujih kobil, priglasiti te žrebcc najpozneje do 15. decembra 1922 pri onem okrajnem glavarstvu (politični ekspozituri, mestnem magistratu), v čigar okolišu je žrebec postavljen. Pri proglasitvi žrebca, ki se izvrši pismeno ali ustmeno, 6e mora obenem naznaniti: a) ime, priimek in bivališče žrebčevega lastnika; b) pasmo in rod, slarost, barvo, kakor tudi kraj, v katerem sloji Irebec. Opozarja se, da se za žrebce toplokrvnih pasem pod štirimi leti in za mrzlokrvne žrebce pod tremi leli splošno ne daje dopustilo za spuščanje. Svoječasno se bo razglasilo, kje in kdaj bo pregledovala komisija priglašene žrebce in dajala dopustila (licenco).
g Gospodarska razstava v Osijeku. Osiješki gospodarski krogi se pečajo z mislijo, da bi prihodnje leto priredili gospodarsko razstavo, ki naj bi bila v prvi vrsti izraz pridelovalne lise Osijeka in okolice.
g Obrtna razstava v Novem Sadu. Iz Novega Sada poročajo, da je že vse pripravljeno za otvoritev obrtne razstave, ki se bo vršila prvič spomladi 1. 1923. Priredila se bo na prostoru. Širokem 150 tisoč kvadratnih metrov, kateremu se bo priključilo še 10 tisoč kvadratnih metrov, ako bo potrebno. Za razstavo se je priglasilo že 540 tvrdk. Zanimanje za to razstavo, na kateri bo zastopana zlasti vojvodinska industrija, je precejšnje.
g Pridelek sladkorja v naši drfavL Iz Zagreba poročajo: Sladkorna pesa letos nI tako rodila kakor se je pričakovalo. Zaradi dolgotrajnega deževja je pesa slaba in bo mesto pričakovanih 4000 vagonov dala le 8(X)0 vagonov sladkorja.
g Osemurni delavnik za poljske delavec. Na konferenci v Hagu »e je obravnaval preti log, naj »e vpelje tudi za poljedelske delavce 8 urni delavnik. 7-oper ta predlog »o nastopili Francozi, ker bi se s tem količina poljskih pridelkov znatno zmanjšala in podražila.
Razgled po svetu, p
>oooooooooooo«oo&Ž&>oooooora
DOMA.
V Belgradu se hudo štrene mešajo Vlada je odstopila in Pašič je zopet dobii od kralja naročilo, da sestavi vlado In si-eer delovno vlado, ki bi sprejela vsaj še uradniški in invalidski zakon. Pašič pj Pribičevič pa nič kaj rada ne slišita o delovni vladi, ker za uradnike in invalide ni denarja, pač pa hočeta volivno vlado ki bi imela edini namen Izvršiti nove vo! litve, ki naj bi jih vodila Pribičevič in Pa-fiič po balkanskem oz. mažarskem načinu. Oba Bta v tem oziru strokovnjaka.
Pašiču, ki ima svoj klub zelo na vrvici, pa zelo napoti hodi Davidovičev upor v demokratski stranki. Davidovič je hud nasprotnik Pašičevih načrtov, zahteva sporazum s Hrvati in preosnovo ustave. Zato zahteva Pašič od Pribičeviča, naj Davido-viča vendar užene, kot je Pašič v lastnem klubu upornikom nadel precej trd nagobčnik. In res se je vršila seja demokratskega kluba, kjer je Pribičevičevo stališče zmagalo z 42 glasovi proti 30 pristaši Davido-vičevimi. Davidovič je nato odložil predsedstvo kluba, toda ugnati se ni dal ter izjavil, da se bo še naprej boril proti sedanji vladi in za sporazum s Hrvati. Na pomoč bo mu priskočili Hrvati iz Zagreba, ki so mu poslali brzojavko, da mu zaupajo in da naj jih v skupščini zastopa. Ta brzojavka je Pribičeviča pokopala. Z novim predlogom, s katerim je nameraval Davidovi« in njegove prijatelje vreči iz stranke, je propadel. In tako se je 6eda.j začel Pašič pogajati za sestavo nove vlade s celotnim demokratskim klubom r Davidovičem vred.
Drugod.
Na koiiiercnci v Lozani se državniki še niso zedinili. Ruski zastopnik je nastopil precej korajžno ter zahteval, da se vojnim ladjam dostop v Črno morje zabrani in da sme Turčija morske ožine, ki peljejo v Črno morje, utrditi. Rusija se hoče s tem zavarovati, da bi jo v slučaju vojne mogel kdo napasti v Črnega morja, kakor se je to zgodilo med svetovno vojno. S tem stališčem se Turčija strinja, Anglija pa predlaga svobodo morskih ožin za vse ladje in pa da 6e morske ožine ne smejo utrditi. Posredovalen predlog, ki je pa veliko bližji angleškemu kot turškemu, je stavila Amerika. Tačas pa turška armada v Carigradu vedno nasilneje nastopa. Tako da se je moral papež obrniti na lozan-sko konfereneo, naj pomaga carigrajskiffl kristjanom, ki trpe silo pred Turki.
Grški princ Andrej je bil tudi na tem, da ga radi poraza v Mali Aziji obsodijo na smrt. Papež Pij XI. pa »e je obrnil do grške vlade s prošnjo, naj mu s smrtjo prizane8o. To je pomagalo. Grški princ bo izgnan.	.
V Bolgariji so maeedonski vstasi zbrali precejšnje čete ter korakali pfotl glavnemu mestu Sofiji, češ da so vlada ne briga, da bi Macedonija zopet pres|a pod Bolgarija Vstaši ao na poti v Sofijo
£e osvojilo mesto Custendil. Vlada je ubrala 15.000 kmetov, ki so prišli v Sofijo. En del je šel proti Čustendilu, iz katerega so kmalu vstaše pregnali, drugi del pa Je ostal v Sofiji, kjer je krepko obračunal s tistimi strankami, ki hočejo Bolgarijo eopet zaplesti v vojno. Tako se vidi, da v Bolgariji v resnici vladajo kmetje. Bolgarska vlada se je sedaj obrnila do zaveznikov s prošnjo, naj se ji dovoli redna armada, ker drugače vstaškemu gibanju ne bo mogla stalno biti kos.
Mussolini je lisjak. Njegov načrt glede rapallske pogodbe je tak: Jugoslavija naj dobi toliko ozemlja do Soluna, da bo imela dostop do morja po lastni zemlji, zato pa naj Jugoslavija dovoli, da se priklopi Reka Italiji in da Be Zader s pasom obrežja zveže z Reko in Italijo. Tako bi bila Jugoslavija do Zadra odtrgana od Jadranskega morja za ceno Soluna, do katerega že itak imamo trgovski dostop iu ki za našo trgovino nima tistega pomena kot recimo Reka. Zakaj iz Soluna gre pot na vzhod, kamor mi nimamo ničesar izvažati, iz Reke pa drži kot na sever in zapad, deloma jug — in na te kraje gredo naši pridelki in izdelki. Upamo, da naš zunanji minister, ki ni brez soli, ne bo nasedel Mussoliniju.
Z Rusijo se nekoliko zbližujemo. Dosedaj Pašič o tej največji slovanski državi ni hotel nič slišati, dr. Ninčič pa je uvidel, tla nam ta prepad med nami in Rusijo več škduje kot koristi. Zato je poiskal v Lo-zani g. čičerina, ki je izrazil željo po prijateljskih odnošajih med Rusijo in Jugoslavijo. Dr. Ninčič ni odrekel in morda se v bližnjem času že najde kakšna oblika, da si podamo roke z Rusijo. — Listi pišejo, da bo prihodnje leto lakota v Rusiji še hujša kot letos. Jesenski posevki so za 15 odstotkov manjši od lanskih (znašajo samo še 40 odstotkov od predvojnih), 30 odstotkov kmetov je brez konj. Trocki hoče odrediti, da bodo pri pomladanski setvi pomagali konji rdeče armade. Ob Volgi in na Ukrajini je meseca septembra in oktobra umrlo 180 tisoč ljudi od lakota.
Voditelj Francozov v svetovni vojski, Klemensč, potuje po Ameriki, da bi prepričal Amerikance o upravičenosti francoskih zahtev, ki jih stavijo do Nemcev, ki ravno radi francoskega pritiska gospodarsko propadajo. Klemensoja so Ameri-aknci — kakor smo že zadnjič javili — sicer lepo sprejeli, a prepričati se ne dajo. Zato je začel Klemenso pisati precej ostre članke v amerikanske liste. Ameri-kanci so postali užaljeni in ko je prišel v Čikago, ga ni nikdo čakal na kolodvora, pač pa so ga sprejeli v dvorani, 1 Jjr so ga tako izžvižgali, da sploh ni mogel govoriti.
Iz Kmefskih Zvez.
KMETSKIM ZVEZAM IN DRUGIM ORGANIZACIJAM.
Vse organizacije pozivamo, da nam oo Novega leta pošljejo poročila v smislu zadnje okrožnice. Več Okrajnih K. Z. in tudi cela vrsta podružnic še ni imela svojega letnega občne žbora, Napovejte takoj
svoj občni zbor, centrala vam pošlje ob vsakem času govornika.
Krajevne organizacije naj pospešijo volitev zaupnikov za prihodnjo triletno dobo. Izvoljene zaupnike naznanite takoj z natančnimi naslovi.
Tekom januarja bomo priredili več tečajev. Več organizacij nam je že naznanilo, da žele imeti tečaje. Organizacije pozivamo, da nam do Novega leta naznanijo, če žele imeti tekom januarja in februarja take gospodarsko-politične tečaje.
Tajništvo Jugosl. K. Z.
d čruuče. Prihodnjo nedeljo 17. dec. ob treh popoldne se bo vršil v Društvenem domu občni zbor Kmetske Zveze za Črnuče. Na občnem zboru bo tudi predavanje o zadružništvu. — Odbor KZ.
d Občni zbor Okrajne Kmetske Zveze za Zasavje se bo vršil v nedeljo dne 24. decembra t. 1. ob 11. uri po 10. sv. maši v kaplaniji na Vačah, — Poživljamo vse člane O. K. Z. in somišljenike SLS, da se občnega zbora zanesljivo udeležite,
d Ustanovni občni zbor Kmetske zveze v Podzemlju pri Metliki bo v nedeljo 31. t. m. po sv. maši. Vsi listi, ki so zadovoljni s Sedanjo vlado in ogromnimi plačili, draginjo i. t. d., naj se obešajo Le nadalje Puciju za frak, drugi, ki pa obsojajo ta režim, naj pa pridejo k zborovanju in se naj vpišejo v Kmetsko zvezo.
d Občni zbor krajevuili kinestkih zvez v novomeškem okrožju (pol. okraj Novo mesto in Črnomelj) se bodo vršili v sledečem redu: v d e c e m b r u : 24. v Semiču, v januarju 1923: 14. v Črnomlju, 21. v Metliki, 28. v Starem trgu, vfebruarju: 4. v Vinici, 11. v Mirni peči, 18. v Trebnjem, 25. v Zuženberku, vmarcu: 4. v Ambrusu, 11. v Selah pri Zagradcu, 18. na Mimi. — Ako bi katera od teh K. z. imela svoj občni zbor prej kakor je to od nas določeno, ima na zgoraj omenjeni dan samo navadno zborovanje. Občni zbori in zborovanja bi se naj vršili vselej po prvem sv. opravilu v dvorani ali drugem primernem lokalu. Župne urade naprošamo, da nam sporočijo, katero uro je sv. maša, da more naš zastopnik, ki bo zborovalcem pojasnil pol. položaj, pravočasno priti. — Vse K. Z. naj se držijo navedenih dni, ker z uventu-elnim spreminjanjem časa se silno ovira tajništvo pri njegovem delu. Pripravijo naj tudi primerne resolucije. K občnim zborom naj pridejo nele vsi člani Kmetskih zvez, ampak vsi naši pristaši, ki dosedaj še niso organizirani. Kmetske zveze se morajo prihodnjo zimo postaviti na nov, zdrav temelj. Zato se naj od strani naših zaupnikov stori vse, da bodo ta zborovanja dobro obiskana. Bodoče volitve, ki bodo prih. leto, nas ne smejo najti nepripravljenih; zato delajmo in vadimo se v strankarski disciplini. — Tajništvo SLS v Novem mestu.
d Katera K. Z. še ni naročila Koledarčka Jugoslovanske Kmetske zveze? Tajništvo Jug. K. Z. ima samo še par sto izvodov v zalogi. Torej žurite se! Stane s poštnino 30 K. Naroča se v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani.
IZ D0BRNIC.
Dne 3. decembra smo imeli političen shod. Poročni je g. narodni poslanec I. Brodar. Njegovo poročilo smo vzeli z veseljem na gnanje. Na polju kmetske samozavesti poraonja Brodarjer shod v Da-
brniča velik korak naprej. Udeležba je bila sijajna. Nazadnje je govoril Ic domačin Novak is Dobrave. Povdarjal je potrebo ustanovitve Kmetske zveze. Predlagal je, da se naj skliče v kratkem ustanovni občni zbor. Pa res. Ali ni že dolga želja posameznikov ustanoviti Kmetsko (vezo, javno se pa ni upal izreči nobeden. In sedaj, ko je ta misel prišla tudi v javnost, glejmo, da ne bo zaspala. Zakaj se ne bi tudi pri nas organizirali kmetje v stanovski politič' ni organizaciji. Torej dragi kmetje, na delo za zboljšanje sedanjih slabih razmer. Kajti posameznik jo ničla! V skupnosti je moč. Vstanoviino si K. Z. v, Dobrnifu!	'
»MARJETA PRI NOVEM MESTU.' a Zborovauje, ki ga jo priredila K. Z. v nedeljo 3. t .m. je pokazalo, da je velika večina naše iare v taboru SLS. Društveni lokal prosvetnega društva jo bil do zadnjega kotička zaseden zavednili mož iu fantov, katerim sta poročala o zunanji in notranji politiki tajnik Munda in g. Mrak ii Novega mesta. Na željo navzočih so je ustanovila namesto dosedanje podružnice K. Z. v Šempetru, samostojna krajevna organizacija K. Z., ki obeta biti eua najboljših v okraju. V odbor so bili izvoljeni: posestnik Obre. načelnik, župnik Perko, tajnik, organist Fab-jani, blagajnik. Poleg teh so se izvolili tudi zaupniki po vaseh. Novoustanovljena K. Z. je takoj pristopila k Okrajni kmetski zvezi v Novem mestu.
Tedenske novice.
Domače ssoviee.
Kaj je dražje? Za liter srednje dobrega vina, ki ga spiješ v pol uri ali še prej, moraš plačati najmanj 48 K, boljše vrste so pa po 52 in 60 K. »Domoljub a« boš pa pol leta prejemal za 48 K ali potom pover-. jenika samo za 40 K. Izbira menda ne bo težka. — Gospodinja, samo 3 litre mleka te stane polletna naročnina na »Domoljuba«, za celo leto pa le malo več kot 5 litrov. Ta primera mora takoj izpodbiti vse pomisleke o novi naročnini na »Domoljuba«.
d Proti komu? Bivši italijanski mini-str .ki predsednik Nitti razmišljuje, čemu in proti komu je treba v zmagovitih dr-čavah toliko vojaštva, ko požira naravnost bajne vsote denarja. Samo Francija ima pod orožjem 730 tisoč mož, češka 150 tisoč, Belgija 120 tisoč, Poljska 400 tisoč, Jugoslavija do 200 tisoč, približno isto število Italija in Romunija — dočim imajo vse premagane države (Nemčija, Avstrija, Bolgarija, Mažarska) vsega skupaj komaj 180 tisoč mož Iz tega je razvidno, kje je vir vse evropske revščine in gospodarskega propadanja. Ves denar gre za kanone — zato ga manjka za vsakdanji kruhek. Daleč je svobodomiselstvo pripeljalo Evropo.
d Visoka šola surovosti. Zopet smo po dolgem času pregledali eno številko »Kmetijskega lista«. V resnici moraiito priznati, da v surovosti in ostudnih lažeh stoji med slovenskimi listi — vsaj po št. 47 sodeč — Kmetijski list na prvem mestu. Zdaj se ne čudimo, da nekateri pristaši samostojne stranke, v kolikor jih še je, postajajo vedno bolj surovo zagrizeni, krivični in za vsako trezno besedo nedostopni. Če bi slovensko ljudstvo splošno bralo tak list, potem se v surovosti in sovraštvu samo sebei pobije Nekoliko uvidevnejše samostojne stariše prosimo, naj tega lista vsaj otrokom ne dajo brati, ker je mladina že itak pre-
več k surovosti nagnjena in Jbi jo tako branje samo še potrdilo v tem.
d Shod SLS v Kresnicah. V nedeljo dopoldne ob 11. uri se je vršil v Kresnicah javen shod SLS, na katerem je govoril poslancc Gostinčar. Shod je bil dobro obiskan, zborovalci so pazno sledili izvajanjem govornika.
d Proti katoličanom. Boj sedanje vlade proti katoličanom se kaže celo v duhovskih plačah. Nebroj duhovnikov in — škofov živi v najsiromašnejših razmerah, ker hoče vlada katoličane dušno izstradati. Čim slabše bodo duhovniki plačani — tr.ko računa vlada — tem manj jih bo, ki bi se odločili za ta poklic in uspešnejšega boja proti katoličanom ni, kakor če jim vzemeš duhovnika, službo božjo in pridige. Tako je finančni minister predlagal finančnemu odboru, naj se pravoslavnim škofom plačuje vsak dan 100—150 Din doklade, katoliškim pa nič. Vsled odločnega protesta naših poslancev je ta predlog propadel. Poslanca Banič in Skulj sta vprašala finančnega ministra, zakaj so duhovnikom no izplačajo doklade, ki so jim bile priznane že za avgust. Minister je odgovoril, da nima denarja in da čaka, kaj bo sklenila konferenca pravoslavnih duhovnikov. Tako bodo menda pravoslavni državljani — kakor v politiki in gospodarstvu •— tudi v verskem ozira metali drobtinice katoliškim državljanom. Minister uima denarja za stradajoče katoliške duhovnike, za sokole pa ima dovolj milijonov, ' da popivajo in preplešejo cele noči, za bel-grajsko žlahto je dovolj milijonov, s kate- ' rimi polni svoje žepe na račun naših kme- • tov in delavcev.
d Nema pare. Šolski proračun za Slovenijo je za leto 1922/23 tako sestavljen, ! da sc bodo morale marca meseca zapreti vse šole —- od zasilne hribovske do ljubljanske univerze. Nema pare. — Od ustanovljenih maš, ki so naložene na državnih papirjih, že več let ne plačujejo nobenih obresti — tako da so celo mrtvi oropani pomoči. Nema pare. Pač je pa dovolj pare — za sokole in sokolske domove.
d Vlada jo dala sokolski m društvom | v Belgradu 26.000 kron, v Kutnanovem ! 20.000 kron, sokolski četi krajiškega okrožja 20.000 kron. Vse to bo plačal tudi slovenski kmet s svojimi žulji.
d Obmejne zapreke v Planini. Posl. skulj je interveniral, da se uredijo carinske razmere v Planini, kjer je občina razdeljena po novi meii na Italijo in na našo državo. S tem so razdeljene cele vasi in celo posestva posameznika. Padla je tudi vas Malne na italijansko stran, kjer imajo Planinci svoje mline in žage. Čari- ' nama pa dela velike sitnosti, kar zelo otežkuje gospodarstvo v občini. Zato treba nujno v splošno korist to urediti z itali jansko oblastjo.	!
d Glede denarja v poštnih hranilnicah j se iz Belgrada poroča: Pogodba naše dr- ; zave z vlado avstrijske republike na Du- j naju in z vlado ogrske države je sklenjena. Treba bo še potrdi a od obeh parlamentov. Nato pa br dalo poštno ministrstvo iz Belgrada vazglas, da se vsi prigla-Hijo, ki imajo loge v poštni hranilnici. Ali vprašanje jv kaki vrednos« se bo izplačalo, to se pa še sedaj doganja. Pa- | rite le na razglasi
j »Domoljub« stane, kot smo že orne« ! nili, polletno Din 12.— za naročnike op pošti, Din 10.— pa za naročnike pri poverjenikih. Kdor želi, plača seveda lahko takoj sedaj tudi za celo leto, in sicer posamezniki 24 Din, skupni naročniki pa po 20 Din. Gospodom poverjenikom in nabira-teljem bo s tem zelo ustreženo, ker jim nc bo treba ob polletju še enkrat pobirati naročnine. Oni naročniki, ki prejemajo list naravnost na svoj naslov in tudi sami po-' Siljajo naročnino, naj si pa plačilo urede. ! kakor jim bolje ugaja. Drugega izhoda pri sedanjih nestalnih razmerah ni bilo mogoče najti,
d Tomišeljski župnik g. Gabršek je
najden. Dne 9. decembra zjutraj so potegnili iz Ljubljanice pri Fužinah pogrešanega tomišeljskega župnika Frančiška Gabrška, j katerega so pogrešili 26. oktobra letos, j Gospod župnik je šel zvečer peš domov v I Tomišelj, a je moral pasti v Gruberjev prekop, ob katerem so tisti večer čuli nekateri ljudje obupne klice na pomoč. Noč je bila takrat silno temna. Deževalo je tudi. Prijatelji so mu svetovali, naj ostane in prenoči v Ljubljani, a odgovoril jim jc; | »Pot v Tomišelj mi je le kratek spehod; v dveh urah in pol bom že itak doma!« Truplo so prenesli v mrtvašnico pri Dev. Mariji v Polju in jc tamkaj položili na mrtvaški oder. Pokojni g. župnik Gabršek je bil rojen 29. decembra 1875 na Homcu pri Kamniku, v mašnika je bil posvečen dne 14. julija 1900. Pogreb pokojnega župnika je bil sredo na Homcu. Pokoj njegovi duši! .— Samostojnim obrekljivcem na Igu pa je zavezan liberalno umazani jezik.
d »Republikanec«, tako so imenuje list, ki ga je začel izdajati znani slovenski :>zemljeradnik< dr. Novačan. Svoj čas jc izdajal X--Našo vas", ki mu jo je pa oblast ustavila, potem so je zatekel v Radičev ^Svobodni dom- , sedaj pa je zopet na svoje začel. Očividno bi Novačan rad postal poslancc in tako prišel do poštene plače. Zakaj pisateljevanje ne nese dosti.
d Državni pravilnik pozor! Monarhija v veliki nevarnosti! Zadnji »Republikanec-, ki ga izdaja pisatelj Novačan, je iznašel nov način boja proti monarhiji in za republiko. Brez dvoma je sedaj monarhija izgubljena, republika na zmagoslavnem pohodu. Novačan namreč v dolgem uvodnem članku dokazuje, da je pisava in izgovorjava tvornega deležnika kakor: rekel, govoril, delal itd. monarliistična, pač pa moramo vsi pisati in izgovarjati: rekao, govoric, delao itd., kar je republikansko. Tako pripoveduje Novačan strmečemu svetu: :»L je znamenje naše sužnosti, O pa je širok in lep glas našega poštenega ljudstva. L je monarhist, glejto kako je zvit, O je širok republikanec. In res: Republikanec dosledno piše: prestrašio, zapustio, borio itd. če se bo Novačan tako borio za republiko, potem se bo slovensko ljudstvo kmalu prestrašio in Novačana zapustio.
d Kralj Matjaž je poražen kljub svoji ogromni vojski. Lansko leto je hodil namesto Miklavža po sokolskih prireditvah, letos pa ga je izpodrinil Miklavž, ki je prav pridno hodil med Sokoli, seveda z močnim spremstvom parkljev. Miklavž že ve zakaj.
d Enkrat naletel. Pod tem naslovotu nam je v št. 44 Domoljuba nekdo sporočil da je bil Jožef Smolnikar pri okr. sodišču na Brdu obsojen na 200 K globe in da je liberalec. Po poizvedbah smo dognali, da stvar v ničemur ne odgovarja resnici in da je imenovani Smolnikar celo naročnik Domoljuba. S tem stvar popravljamo, z dopisnikom, ki svojega bližnjega obrekuje, so pa bomo še pogovorili.
Za inozemce, to je za Ameriko, Italijo, Nemško Avstrijo, Nemčijo, Švico itd. bo stal »Domoljub« za celo prihodnje leto s poštnino vred 52 Din, za polovico leta 26 Din, za četrt leta 13 Din, ako bo ostalo pri sedanjih cenah papirja in pošt-nini.. Tečaj, po katerem bodo naročniki v inozemstvu plačevali naročnino, se razvidi iz »Domoljubovih« poročil o vrednosti tu-jega denarja; s pomočjo tega zaznamka se vsota v tujem denarju vsak hip lahko izračuna.
d Izobraževalnim društvom! V pretekli zimski sezoni se je vršilo več dobro uspelih pol- oz. celodnevnih poučnih tečajev po naših društvih, kjer so predavali o raznih važnih vprašanjih govorniki iz Ljubljane. Slov. kršč. soc. zveza v Ljubljani namerava tudi letos prirejati enake tečaje in prosi tem potom vsa društva, ki bi želela take tečaje, naj javijo tozadevno svojo želje SKSZ (Ljudski dom II.), ki bo dalo radevolje vse potrebne informacije, Pričakujemo, da sc bodo društva zglasila v obilnem številu. — Odbor SKSZ.
d Povrnil se jo 11. t ni. v Ljubljano po štiriletni odsotnosti dr. Ivan šusteršič. Na kolodvoru sp ga sprejeli nekateri njegovi prijatelji. Otvori baje odvetniško pisarno v Ljubljani.
d Ljubljanske užituinske mitnice 80 11. decembra pomaknili dalje iz mesta venkaj, na kar se okoličani opozarjajo.
d Šolski prazniki. Ministrstvo je določilo, da so šolski prazniki pri nas: 1. december kot dan ujedinjenja, 17. dec. — kraljev rojstni dan, praznik sv. Cirila in Metoda ter 28. junij — Vidov dan.
d Vojaška oproščenja. Po ponovnih interevneijah poslanca Jug. kluba osobito v tem pogledu g. Skulja se bi glede opro-ščenja fantov od vojaške službe ali pa zmanjšanja službene dobe doseglo glede Amerikancev to-le: če je brat oproščenca v Ameriki, doslej je bilo treba pokazati 5 let staro dokazilo od sodišča ali notarja, da je doličen res odpravljen od hiše, to se pravi izplačan pred 5 leti. To je pa težko, ker so ljudje malo kalerikrat pri sodišču se poglihavali, zato je to določilo spremenjeno sedaj v toliko, da treba dve priči, ki podprisego izjavite pred sodiščem, da je bil dotični, ki je bil v Ameriki res takrat od hiše odpravljen, ko je odšel in sicer morda s tem, da mu je oče dal denar za pot kot doto ali pa na kak drug način. To se . apišo in dotične listine se priloži prošnji. Več prošenj je bilo doslej odbitih baš vsled pomanjkanja takega iz-kazila — zato poskusite še enkrat.
d Prizor iz ljubljanskih volitev. G. minister dr. Žerjav so si veliko prizadevaU. da bi njihova skrinjica ujela čim več kroft° lic. Zato so napisali nebroj drobnih pisem« /. lastnoročnim podpisom in z iskreno pro»*
«)o, naj volilec upošteva le prvo skrinjico. Eno piscmcc od g. ministra jc dobil tudi £ kaplan Jernej Hafner, Pridejo volitve. G, Jernej stoji pred volilno komisijo. Predsednik ga pouči; »Kako se voli, to menda veste,« — »Kaj ne bom vedel,« se odreže . Jernej, »saj so mi sami g. minister pisali, ako naj volim.«
d Invalidske podpore. Finančni minister jo naročil vsem finančnim upravam, naj so takoj izplačajo vse zaostale invalidske podpore za lansko in letošnje leto.
d Na smrt obsojenega rudarja Kerošc-viča, ki je v nekem štrajku v silobranu usmrtil nekega orožnika, je kralj pomilo-stil na 20 let ječe.
<1 Na ljudskem vseučilišču v Celju razni govorniki agitirajo za brezverstvo in pravo-slavje. Zaveden katoličan sc teh predavanj ne bo nikdar udeleževal.
d Proletarec Tone Kristan zapusti, kakor poročajo zagrebški listi, svoje mesto na Belju, dasi nese služba 6 milijonov kron na leto. Preseli se v Zagreb, kjer prevzame vodstvo velikega denarnega zavoda.
d Glede posa v Ameriko. Posl. škulj iz Belgrada to-le sporoča: Sedaj se dovoljuje pob tem-le: Ce gre žena k možu, ki ima amerikansko drž. pravico ali veliki papir in če gro nevesta k svojemu ženinu, ki je amerik. državljan. Za druge sc bo pa po novem letu dovoljevalo, treba pa prošnjo prod novim letom vložiti. Sedaj je še 27 mest praznih za december za zgoraj imenovane.
d Požigi slovenskih domov na Koroškem. Zlobna roka je zažgala v Gradnici pri Celovcu pri Reberniku, ki je eden najboljših naših mož. Zgorela sta mlin in skedenj z vsemi stroji, vse žito in krma za živino. Kaj naj počne siromak sedaj na zimo? Imeti bi moral milijarde, da bi si vse /-.nova napravil. To je zopet delo Heimat-diensta. Dne 29. m. m. ob pol 6. uri zvečer je opazil Rebernik na svojem skednju luč. Skoči pogledat ter najde svečo vtak-njeno v pleve. Stvar je nemudoma naznanil orožnikom. Čez pol ure nat oje pa švignil plamen na drugem koncu skednja in vse vpepelil. Požigalec je očividno postavil sveče na več mestih. Tudi Trinkova hiša je pogorela. Naše ljudi neprestano muči grozen strah pred požarom; ne upajo se iti spat, da se ne bi nenadoma kje posvetilo. Tako mislijo koroški Nemci s terorjem iztrebiti Slovence s koroške zemlje, kjer so jim pred plebiscitom obetali svobodo, spoštovanje naše narodnosti in bratsko ljubezen.
d Junaški Sokol je A. Juvančič na Vidmu ob Savi. Bil je že 18 krat sodnijsko kaznovan, med tem 3 krat z zaporom zaradi tepeža, sedaj mu je pa zopet celjsko sodišče radi tepeža prisodilo 2 meseca zapora in 15.000 kron globe. Gospod Sokol je zraven še občinski odbonik. Sokclska vzgoja je dosegla pri njem popoln uspeh. Čestitamo!
d Nenadoma je umrl 8. t. m. na Boh, Beli posestnik g, Ivan Burja, star 60 let. Pokojnik je bil po vsem gornjem Gorenjskem znan zavoljo svoje izredne inteligence, kremenite značajnosti in globoke vernosti. Dolgo časa je bil župan občine Ribno ® kot tak vzorno deloval. Ko se je ob pre-
vratu začela proti njemu grda gonja radi aprovizacije in občinskega gospodarstva, je sam zahteval preiskavo in vladni revizor mu je po natančnem pregledu dal častno zadoščenje, »da je težko najti kje tako vzorno občinsko poslovanje, kot ga je vodil g. Burja«, Bil jc eden izmed onih redkih županov, ki od Avstrije ni bil odlikovan, ker se je med vojsko krepko potegoval za svoje ljudstvo. — V družbi s tedanjim g. župnikom Mrakom, sedanjim staro-loškim dekanom, je delal za gospodarski, politični in kulturni napredek Belanov. Ustanovil je Živinorejsko zadrugo, 20 let je bil načelnik Hranilnice za blejski kot na Bledu, ob času graditve bohinjske železnice je zgradil ljudsko šolo, dolgo vrsto let je bil krajni šolski nadzornik. Bil je kristalno čist značaj, blagega srca in ves prežet ne samo verskega mišljenja, temveč tudi verskega življenja. Zato ga tudi nenadna smrt ni našla nepripravljenega. Ob obprtem grobu mu je ob navzočnosti velike množice prijateljev in znancev s cele Gorenjske govoril blejski župnik svetnik Oblak. Bog bodi plačnik dobri in plemeniti duši!	F. Z.
Družinsko Pratiko naši somišljeniki prav pridno kupujejo, zadosten dokaz, da jiin pač najbolj ugaja splošno udomačena Pratika s podobo sv. Družine. Kdor si je pa doslej še ni omislil, ima do Božiča, ozir. novega leta še dovolj prilike, da si jo nabavi. Cena 3 Din pri tem ljudskem koledarju sploh nc pride v poštev, saj niti toliko ne stane, kolikor dobi sedaj kmečka gospodinja za liter mleka. O Božiču naj ne bo nobene naše hiše brez •.,Družinske Pia-tike«.
d Umrl je 26. m, m. v Dragi pri Ribnici Jožef Miklič, bivši cerkveni ključar. Bil je zgleden gospodar in skrben oče. Blagemu pokojniku večni pokoj.
d Šmarjeta. Volitev občinskega agrarnega odbora, ki sc je vršila 30. aprila t. 1., pri kateri je bila zmagala SLS, je bila razveljavljena. Dne 10. decembra t. 1. jc bila nova volitev. Zmagala je zopet SLS s svojimi belimi listki. Čast!
d Ljudska knjižnica »Belca« na Suhi ima 17. dec. ob 4. uri popoldne v prostorih kniižnice svoj redni občni zbor. Vse člane vabimo, da so občnega zbora udeležijo. — Knjižnica jo dobila precej novih knjig. Kdor ljubi lepo knjigo, naj pristopi kot član.
>1 Katoliško slovensko itobraičevalno društvo
v Zabnici priredi 17. decembra ob treh popoldne lepo predstavo »Napoleonov oficir'. Prijazno vabljeni od bliz« in daleč.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem bralcem in bralkam »Domoljuba-.: — i■>, visokih gora, snežnih planin in pustili albanskih dolin — mi slovenski fantje: Franc 1'odboršek, Prane Gašper] in, Anton Traven, Jožef Godec, Anton Petlaj, Mihael Okoren, Slavko škrjance, Anton Čamernik, Jakob Pandur, Ernest Vrhovec, Tomo Vidakovič, Iloško D. Rofadič.
d Tudi iz Dalmacije smo dobili vojaško pozdrave, žal, da je mnogo imen.nečitljivih, tudi ime mesta, odkoder jo pismo došlo. Zato nam pozdravov ni mogoče priobčiti.
d Veselo božično praznike in srečno novo leto voščimo vsein slovenskim fantom in dekličem iz Uanata V. art. puka Vaši vojaki — rojaki. Franc Mežnarič iz Velikega Lipovca pri Ajdovcu, Mar-colin Korelc iz Čateža in Karol KovaoiS iz Mirno peči na Dolenjskem.
d Spalna bolezen je zopet začela razsojati v Afriki. V portugalski zapadni Af-
riki se jo namreč pojavila v veliki množini muha Tse-tse, katere pik povzroči močno spanje, iz katorega so pičeni običajno sploh več ne zbudi. Vsi dosedanji slučaji so končali s smrtjo vpičenih oseb.
d Telica na strehi. V Negastrnu pri Moravčah se je nedavno pripetil tale zanimivi dogodek. Hlev nekega vaščana stoji ob bregu, tako da se streha na gornji strani dotika tal. Sem je pridir jala domača te-lic«, kateri se jo zahotelo v svoji mladost« ni vihravosti slave in občudovanja. Spretno so je pognala in kot bi trenil, je bila na strehi. Sreča, da je na vrhu obstala, kjer si je ogledala okolico; medtem so prihiteli sosedje z lestvami in vrvmi ter soi ji pomagali navzdol. Nekdo, ki je prizor gledal oddaleč, se je pošalil: »Tacega pa že ne, odkar telice bezlajok
d Eksplozija. V delavnici puškarja Cu-piča v Mariboru se jo vnel smodnik. S silnim pokom se je delavnica porušila ter pokopala pod svojimi ruševinami hišnico Ano škrbinc, 11 letnega Cupičevega sina ter Cu-piča samega, ki edini je ostal živ, dasi zelo pohabljen.
d Zeparji na semnju v Kamnika. Dne 4. t. m. so je vršil v Kamniku semenj V veliki gneči je bilo izvršenih kar devet žepnih tatvin in sicer vso pri ženskih osebah. Najmanjši ukradeni zuesek je bil 489 kron, največji pa 9000 K. Skupna svota pO žeparjih ukradenega denarja znaša 43 tisoč 520 K. — Ljudje, pazite se!
d Brzovlak povozil ženo. Brzovlak, ld vozi iz Maribora je med postajama Sevnica in Blanco povozil ženo posestnika Za« lokarja iz Lončarjevega dola st. 20. Pone-srečenka je bila na mestu mrtva.
d Ljubljanska porota. Dctemorilk« Marija Sotošek iz Marčnega sela je bila obsojena na 3 mesece, France Hofman, pripravnik finančno straže v Železnikih, ki jo zaklal v Praprotnem Ivona Goloba, na dve leH težke ječe.
d ljubljanska porota. Ropar Tone Čuden iz Dragomera, ki je v družbi s tovariSi (že lansko leto obsojenimi) na Planici oro* pal hišo Janeza Kavčiča, v Brezjah Te-hovnikovo hišo in na Lesnem brdu Lončarjevo hišo, je bil obsojen na 20 let jeee.
d Prošnja. Naprošajo sc vse one osebe, ki so sc vozile z osebnim prometnim avtomobilom dne 15. novembra ob pol treh popoldne iz Ljubljane do Trojan, zlasti one, ki so opazovale in kritizirale ravnanje voznikov, da naznanijo svoj naslov pisarni odvetnika dr. Juro Adlešiča, Ljubljana, Sodna ulica 15, da se more do pravice osebi, ki je bila v Avtomobilu v bližini Trojan težko- poškodovana.
d 13. zvezek Male Pesmarice jo izšel. V njem je natisnjena ukoro ž« pozabljena lepa :.PodokniCac Avgusta Lcbana. Zbori in četverospevi je bodo gotovo veseli. Cena številki 1 in pol dinarja. Dobiva so v Zvezni knjigarni v Ljubljani, Marijiu trg 8.
d Najdeno. Dne 4. 12. t. 1. je bila v vlaku na Grosupljem najdena denarnica z manjšo vsoto denarja. Kdor jo zgubil, naj so obrne na: Frana Volčič, Gabrovo št. 3, p. Škofja Loka.
VINICA.
Dne 19. in 26. novembra ie uprizoril dramatični odsek žaloigro »Mlinar in njegova hči«. Igralci, četudi sami kmefski fantje in kmetska dekleta, so to igro podali z vidnim razumevanjem. Naslop na odru jim je bil v zadoščenje za irud, ki so ga imeli z naštudiranjem igre. Igrali so prav dobro vsi; prav posebej pa smo občudovali mlinarja Črnola v osebi Mate Bahorja, ki je ves živel v svoji vlogi. Naraven in neprisiljen je bil Konrad v osebi Šfetinovega Jureta. Težka vloga Marice ie bila v rokah Marice Berkopec in vloga dobromisleče županje v osebi Albine Berkopec. Sfaro vdovo Korenko nam je lepo in dostojno predstavila Tinka Medved. Tudi ostale manjše »'loge so igralci dosli dobro pogodili; tako France Starašinič v osebi Matije, France Osfronič kol grobokop Luka, Joža Starašinič v častitljivi vlogi duhovnika, Jože Berkopec v vlogi gostilničarja Pivka in Zajčeva Fonika v vlogi praznoverne Mete. Hvalo smo dolžni ludi Jožetu Cestniku, ki je z veliko vnemo skrbel za scenerijo na odru. — Dramatični odsek na Vinici je v kratkem času svojega obstanka uprizoril š<J naslednje igre: »Krivoprisežnik«, »I.ovski tat«, »Nežka z Bleda«, »Najdena hči«, »Čašica kave«, iRepošfev«, »Kje j je meja?«, »Trgovka«, »Snegulčica«, »Večna m'u-dosl in večna lepcla«, »Materin blagoslov«, »Krnel j Herod«, »Kmet in fotograf«. — Ako pa pomislimo j še to, da je odsek večino teh iger ponavljal, i si lahko napravimo predstavo o živahnem delo- ; vanju tega odseka. Noša »orlija«, to je Orli in Orlice, je lansko leto oskrbela belokranjski or-lovski tabor na Vinici, letos je priredila akadc- ! litijo z bogatim sporedom, napravila dva izleta: : na Preioko in v Adlešiče, udeležila se je tabora j v Črnomlju, v Brnu, v Semiču in v Novem mestu in tekmovala v Semiču. Kakor lansko leto Iako tudi letos priredimo Miklavžev večer. — Proti koncu pa želimo vesele božične praznike in prav srečno, veselo novo leto vsem nekdanjim članom našega društva, ki so bodisi pri vojakih ali pa v oddaljeni Ameriki s prošnjo, naj nas nikar ne pozabijo!
IZ DOBBNlčA.
Loto prihaja k svojemu koncu. Treba ho obnoviti naročnino za »Domoljuba«. Morda sc ho komu zdelo veliko li oziroma 10 Din za pol leta, toda malo premisli, koliko dobiš drugje za Štirideset kron. pa bos z veseljem odrinil te kronce. Ako he-reš »Domoljuba«, saj malo veš, kako se svet suče. Kaj boš pa (udi počel ob nedeljah, te no boš kaj bral. vsaj za kratek čas. Koliko je pa tudi koristnega in zanimivega r »Domoljubu«. Ti »Domoljube se pa potrudi, da boš ustrezal našim potrebam. Kakor drugod jc tudi pri nas letos obrodilo sadje, ki »e ga pa jo največ pretvorilo v razne pijače, ker ljudje niso mogli, če bi prav radi, vsega posušiti. Vobciui ni nobene vzorne sušilnice. Zdi se, da je ta stvar šc premalo zuana med ljudstvom? Ali ne bi bilo (lohro. ko hi »Domoljub« v gospodarskem delu pisal o (om? Ali 11« bi bilo koristno ko bi sc zgradila taka sušilnica na zadružni podlagi? Če so ljudje Tožili eno uro ilalee mlet in delat mošt, ali no bi mogli na eni sušilnici sušiti vsi iz bližnje okolice. Ali ne bi bilo Tclike vrednosti, ko bi imeli eno sušilnico v občini vsaj ta »mušter«. Naše Društvo je zopet začelo z igrami. Čudno jc, da nekateri ljudje vedo Iako malo dostojnosti, prerivanje in vpitje in kajenje bi čisto lahko izostalo. — Kongregacija ža mladeniče se tudi giblje. Mladeniči, zanimajte se zanjo! In tudi stariši!
IZ LOMA.
V spomin 25 letnice Slov, kršč. soc. zvezo jc priredilo tudi našo društvo slovesni občni zbor. Po navdušenem govoru društvene Članice in odborni-«c Ivanke Pristor, po poročilu blagajnika in predsednika je prebral tajnik ugodovino društva. Ii poročila jo razvidno, da j« bilo kat. prosvetno društvo t Lomu ustanovljeno 16. marca 1919. Od tega časa dalje Je pri nas ia izobrazbo ljudstva dobro preskrbljeno. Društvo je sicer za vso stanove, vendar se shaja in izobrazuje v njem v prvi vrsti odrasla mladina. Clanor je dosodaj 70. V odb. sejah se va» dOj« odborniki voditi seje. Pri društvonllishodih, sestankih ter igrah, ki jih Je bito t toka društvene-
ga obstoja icle velike, se člani izobražujejo ter tndi nami nastopajo. Leta 1920. se je v društvu ustanovil telovadni odsek »Orel«.
Kazun s predavanji, govori, deklamacijauii in poučnimi sestanki se pospešuje izobrazba in orga-zacijn. tudi ti zabavami. Te tvorijo v prvi vrsti petje, igre, sabavni sestanki Pevski odsek deluje s tem, da ima pod vodstvom gospoda župnika večkrat pevske vaje in pri prireditvah javno nastopa. Sedaj zna zapeti že nebroj lepih narodnih in umetnih pesmic, ki so postale takorekoč ljudska last, ki jih j prepevajo radi tudi drugi, ki niso pri zboru, in se i razlegajo po naših gorah in planinah. !	Za zabavo pri društvenih prireditvah je še
: posebno preskrbljeno, odkar sc je v Društvu usta-i novil tudi tamburaški zbor, ki sestoji iz 7 članov j Orlov in Orličev, ki žo dokaj dobro udarjajo lepe ; narodne. — Upliv izobraževalnega dela sc kaže tudi ; v tem, da sc je I. 1920 ustanovila v Lomu tudi kra-; jevna Kmečka Zveza, ki šteje nad 50 članov, ravno-; tako krajevni odbor SLS in da so Lomljani I. 1920 ' zgradili lepo novo cesto iz Tržiča v Lom, akoravno so imeli pri tem ogromne stroške. V 1. 1921 se jo ustanovilo tudi prostovoljno gasilno društvo. V lotu 1922 se je društvena soba povečala in oder na novo priredil, tako, da je sedaj veselje bivati v novem društvenem doiuu.
POLHOV GKADfiC.
V	pondeljek 27. nov. sta obhajala svojo zlato poroko Franc in Marijana Koritnik iz Polhovega {jradca, obenem s poroko sina Janeza. Pri svoji visoki starosti eden 8t in drugi 811 let sla še dovolj čvrsta zlasti šo zlala-žoniu, Ki je brat č. g. župnika v p. Jakoba Korituik. Želimo jima vsi farani po tem veselem dnevu šc veliko srečnih dni.
V	islem času, ko smo obhajali ta veseli spomin. je p/t ležal na mrtvaškem odru 25 letni Anion Kožuh, ki je bil še pred par dnevi zdrav in vesel, pa je vsled zastrupljenja krvi moral tako hitro zapustiti la svet. Tudi mladost ne varuje človeka pred sii "''". Tak slučaj nam So posebno v spomin kliče, d» hodimo redno pripravljeni na smrt, ker ne vemo ne ure nc dneva.
DOLENJA VAS Piti KIBNIG'1.
Koliko je bilo zabavljanja ob času občinskih volitev, češ da naša stranka nima sposobnih ljudi za vodstvo občine. Eni so namreč mislili, da se bo občina gotovo podrla, čo nc bo županoval mož, ki je zasedel naš županski stolee precejšnjo vrsto let. Pa novi odbor je spravil vse gospodarstvo v tak tir, da nam lahko zavida niar.-ikteru občina naše vodstvo in je celo državna oblast izrazila, da jo sedaj naša občina ena izmed prvih glede gospodurstva. To jc pokazala zadnja občinska seja, ko je šlo za to, kako se bo gospodarilo v letu 1923. Sklenilo se jc nnjprvo stari dolg na šoli poplačati takoj. Tako, da jo danes občina brez dolga. Drug važen sklep je, da se počne pobirati denar iz preostanku občinskih računov za nakup lastne občinske hiše, kjer bo tudi hiralnica za domače revežo. S tem bo enkrat za vselej izključeno, da bi bilo županstvo v oslariji, pa naj ho župan kdorkoli in kjerkoli. Glede proračuna pa so je sklenilo, da z ozirom na visoke cestne naklade iiB5 odstotkov in z ozirom nu prihodnje povišanje drž. davkov ne sme se naložiti naši občini prav nobenih davkov, to je občinskih naklad za občinsko gospodarstvo. Čuden sklep kaj ne! Ja, kje pa naj so vzame pokritje raznih obč. stroškov! Poslušaj! Med sejo je vstopila rudna družba v županovo sobo. 1'rvi se oglasi: Jaz sc javim, da prostovoljno vzamem nase največje breme in gotovo poravnam žo več kot mislite. Odbor vpraša čudno rdečo prikazen po imenu. Pa se zasmeje, češ, jaz sem vaš občan, I.iter mi ji> ime. Takoj se oglasi drug hripov glas. Jaz vzamem tudi nekaj naso prostovoljno, sem tudi občan. Erakelj ini jc ime! Kar zaropota še tretji, češ, meni tudi luhko nekaj zaupate, saj poznate občana Krigl-a. Komaj so čudna trojica zvrsti, zahrešči pri peči nekaj, češ, uckaj si upava tudi midva, saj imava tudi prccoj v občini. »Prav imaš«, se oglasi liter, »ti, harmonika so zmirom za nami podiš, lo vzemi tudi nekaj nase. Harmonika skoči izza peči in dregne soseda kričaje — »Gramofon tudi ti lahko nekaj odštcješ.c Odbor je a zadovoljstvom Bprejel prijetne oglase, ki so toli zanimivejši ker so prostovoljni. Tako je naša občina prvič odkar obstoji brez vsakih občinskih doklad. Plačali pa bodo prijatelji litra, krigla, Iraklja, harmonike in gramofona, ki so bili do lanskega leta vedno prosti, saj kdor prostovoljno plača, njega Itak ni® nc boli. Z malimi izjemami je vsa občina hvaležna spretni večini SLS v našem občinskem odboru. Uvide rajo pa tudi nasprotniki naše stranke, On je občina t dobrem vo-
dila ia se glasovali z izjemo drek za označen,, predloge. To jim štejemo v dobre. Le tako naprti kličemo našim odbornikom, s takim delom dobrt kažemo, da smo ljudska stranka!
IZ ZALOGA PRI DEV. M A«. V POLJU.
Pri nas se snuje neko društvo; g. naduč. I)r». šček pravijo, da je to društvo rProsvetno društvo«. Pretekli teden so nas fante vabili in vabili v Molska prostore ter nam razlagali pomen in namen (okj norega društva. Povedali so nam, da bomo peli, igrali in brali Eden da bo hodil iz Ljublj. (en profesor), da nas bo pa šo srbsko učil, čisto kakor v prvem razredu. Za razvedrilo tudi da bo v društvu en kvartet ali sokstet. (Zdaj sc bliža predpust.) (j. Drašček pa niso razložili, kuni in po kaki ceni so šle naše tamburice, katere bi v tem društvu tudi lepo brenkljalo. Gg. Drašček, Požar ete. so se pa skrbno izogibali nam razložiti pravi namen tog« društva. Zato jim pa mi lautje povemo, da sc nam zdi, da je to menda najmlajše dete sokola, ker ilrit-zega od teh gospodov tudi pričakovati no moremo, da bi nas učili. Ker pa mi fantje že imamo društvo, kjer pojemo, igramo, telovadimo (brati pa itak žtt znamo) in to kat. slov. izobr. društvo, se prav lepo zahvaljujemo gospodom za to vabilo ter želimo društvu dobrega zimskega spanja.	Zr.ložan,
IZ GOKIČ.
Našo katoliško slovensko prosvetno društvo fe pridno giblje. Drainatski, pevski in orlovski odseki se čvrsto oprijemajo dela. Ustanovili smo tudi naraščaj Orliče. Dne 2(1. nov. nam je centrala i< Ljubljano poslala dva izbornu govorniku dr. J. Ail/p-šiča in Miklavčiča. Obema predavateljema je oMin-t>ivo sledilo z zanimanjem. Dr. Miklavčič nam je v poljudni, scminlje šaljivi besedi opisoval utisc ii svojega potovanja okoli sveta. (J. dr. J. AdlcSič pa nam je temeljito razlagal o naši skupnosti v prelepi Jugoslaviji — o naši ustavi — in o velikem pomenu, da sc mi Slovenci zavedamo, kaj smo dobiil s (cm, da smo so združili s Hrvati in Srbi v eno državo iu kako naj mi to misel skupnosti udejslvujemo, da nas bo ta skupnost, posebno če se nam posreči, da se zveže z nami šc četrti slovanski narod Bolgari, storila močne in odporne napram našim sosedom, katerim bomo ravno s to bratsko skupnostjo iuipo-nirali. a močni moramo biti tudi doma, če hočemo, dn se ho naša država lepo razvijala, da bo procvitala in rastla.
sT. JAKOB OB SAVI.
Poročam Vam, da vest, ki jo jc prinesel zadnji Domoljub iz St. Jakoba ob Savi ne odgovarja resnici. Ni namreč res, da bi bil lov oddan za K 700.— za zrniraj, dokler ga bo hotel najemnik plačevati. Kes pa jc, da poteče dosedanja najemna pogodba s prihodnjim letom 1923. Dosedanja pogodba jc bila sklenjena z najemnikom lova ob času, ko je bila krona še »zdrava valuta« in je pomenilo K 700,— lopo vsolo za občinsko blagajno. Kdor lorej sedaj očita prejšnjemu občinskemu oil-born nepravilnost, dn jo oddal lov za to ceno, izrablja lo zadevo, ki so ponavlja v neštevilnih občinah, pl o krivici kot kleveto ni laž samo z namenom, da napeljuje vodo na samostojno-liberalni mlin za bodoče občinsko volitve. Hvaležni pa smo dopisniku v zadnjem Domoljubu, da je spravil s svojim dopisom vso zadevo sploh na plan. S tem nam je dal priložnost, da jo pojasnimo, kakšna je v resnici. Tiste pa, ki imajo sedaj polna usta neumnega in nepoštenega zabavljanja pa poziv Ijcnio: Preden govoričite po nepotrebnem golo neresnico, pojdite so raje prepričat k županstvu, kako da jc s stvarjo. Drugič pa: Postavite so prihodnje leto, da pojde lov naše občine na dražbo res po taki ceni, kakor odgovarja vrednosti lova, ki ima toliko plemenite divjačine v svojem revirju, kakor jo našle-vutc v zadnji številki uašegu listu in iina poleg tega še tako prijetno lego v ueposrednji bližini Ljubljane.
JEŽICA.
Dramatični odsek društva »Kamnik« gostuje v nedeljo, 17. decembra t. 1. v Kat. društvenem domu na Jezici s tridejansko dramo: »Mrak«. Pričetek je točno ob 3. uri popoldne. Ker fe drama zelo pončna za naše ljudstvo, vabi k obilni udeležbi — odbor.
d Itobr. društvo v Relečah pri Skofji Loki priredi dne 17. doti. ob 8. pop. lepo igro iz kmečkega življenja: »Stari in mladi«. Prva igru v Novem Domut — Vabljeni!
filSNT JFRNRJ IfA DOLENJSKI!*.
V ietrtek, dne T. decembra M je rrSIla aa «»«ui fatncjp.rnejskem sejmUču sodna razprava, katero ia aa«i sainostojneii, »Uuti |>a ie Scntjor-»ojHki >hofiSt«terji< pričakovali kakor potapljajoči ma mornarji jutranjo taj-je. Kat prav a je trajala od S. ure dopoldne <lo &. »re svečer. »HofSteterji«, ki firogače ne inornjo videti novega sejmišča, to ta daii »n kar »rotili proti sejniiSču. tipali »o, ila b«<io »npanu. »tiroma *b<iiiske.iiiu odboru dokazali raljofijo. Občinski samostojni odbornik >Pire< a« prav posebno trudil, da bi škodoval občini. Vi-i«t je namreč nekoč, ko jo prišel domov na do-jmst, mimogrede neke kole. Ti koli jo ga » glavi »t eaa lako tiščali, da «e je ponudil ia pričo proti občini. Samostojni volivci so lahko veseli takega tootopnika- Privlekel j« par brezpomembnih prič, kakor je tudi »n sam bil končno hrei pomena. 0'«-totenka Alojsija Zupančič je bila kljub njegovemn
Sriče vanju obsojena miloal.iv, radi ttarosti na tri •i napora, otirorun globo 4f)C kron ter r plačilo obojestranskih stroškov. Vsota bo velika. Vpr»-iuje je le, č« bodo obsojenki tudi pri plačevanja asmostojneži stali u strani. Pire je meuda ie storil svoje. Pravij«, 4a ji bodo sedaj Kalinov ate priskočili na pomoč. — Samostojneži imajo vedno ■malo. Naj bo kaka naprava ie tako vzorno ure-{"»a — kakor je ravno naše novo sejmišče — oni •o jI nasprotni, če I« ai sa njiho» iep ni6 opatija. Tako tndi Slovenijo pehajo r pogubo, samo da bc Puclja dobro godi.
nesel, eno v Vodice gospodu Nacehi, drugo gospodu Matevžu na Brniku.«
Glas sc je tresel Kaielanu in roka je pisala okorne črke na papir. Ko po skonča »n zavije pistni, jih izroči dečku, ki se vesel poslovi od kaplanije.
Gospod kaplan g« blagoslovi m mu stisne v pest drobno svelinjico:
»jožek, to-lc je tvoj palron, to-le je pa Mamka božja!«
Pastir pobožno poljubi svetinjo z debelimi ustnicami in izgine v temni noči.
Kaplanu se ie srce pomirilo; sname j puško na steni in potlači strelivo v žep. | »Nedolžen ja (a deček in Bog je z njimi Ali : kese sc mi duša, ako pomislim, da utegne pasli rokomavhom v roke! Sicer pa — kocka je zagnana in zdaj ni več časa pre-udarjali, ampak udaritil Na gospoda Načeta se zanesem. Upam, da dobi moje pismo v roke. jutri zjutraj na vse zgodaj odrinemo — ali zmaga ali smrti«
Ko je g. Kajetan govoril sam sebi zadnje besede, je že zapiral vrata za sabo in odšel čez pokopališče proti Vampkovt gostilni. —
Pivci so še modrovali v hiši in se me^
Pod krivo felko*
Pove?! iz Meternikovs dobe.
Spisal t Peln- Dohmicc (Dalje.)
V.
Mrak je objel zemljo in strupen mraz je pritisnil na noč, ko prisopiha tam čez polje profi Komendi deček, zavit v tesen kožušček. Bil je Zvirčev pastir jožek s Spodnjega Brnika. Naravnost zavije v vežo kaplanije in potrka no duri kaplanove.
»Jožek, ii si in zdaj prihajaš? Ali te ni »trali?« povprašuje g. Kajeian prišlega fanta t-ri 16. letih, malega po višini, a zastavnega života.
»Kaj bi ine bilo strah? Saj se še volka nisem uslrašil, ko je jeseni zabredel v mojo čredo. Naš pes sultan sc je zakadil anj, jaz sem mu pa z gorjačo tako nakačil kožo, da se mu gotovo še danes kolče po listem Jnrastem mulcu, ki vedno uhaja od črede *
Ko fant ravnodušno pripoveduje svojo zgodbo z volkom in pregleduje tja na okno, k|er so se belili lešniki in orehi med šipami, »e gospoda Kajetana polasti težka slutnja:
»Gospod beneficijat so te poslali, kajneda, Jožek I«
»So me. Prišel bi bil že prej, pa sem moral najprvo v Vodice, k ^>«>odu Načelu. Poglejte, kakšno štruco smo dobil tamkaj. Pa maslena je,« pripoveduje Jožek hladno.
»Ali so g. Nace kaj naročili?«
»So djnli, da vas pozdravliajo in lole pismo so dali za vas. To-le ptsmo, ki ima rdečo rožo na sredi, je pa našega gospoda.«
Slastno odpre kaplan ptsmt, prebere **"Vo in drugo, barve ga sprelelavojo in "ika se mu bese, ko poseže po lešnike na okno in jih nasilje Jožku v malho.
♦I.e sedi k peči. (ožek. da se pogreješ ■» iejl Napisal ti bora dve pismi ui jih boš
Feilerjev Elzafluid
Ai« ustanovite, da Fellerjev pravi Elzatluid kje nemoroto dobiti, prosimo sporočite, taKoj uobite sporočilo sa Vaa najugodnejše mesto, k'e t-e prodata
To je najboljše kar sem kedaj okušali
Pravi Felleriev Elzatluid kot dobrodejno sredstvo zadrgujenie! Za ude! Za vrat! Za gtavi;l Za zobe! Za negovan ie kotel Kot knsmetikuml Za negovanje •stl V zimi I V letu I Pri tisoč priložnostih pokaže se blagodelujoč, bolečine laišujoč, koristen in muo-gostransko uporabljiv. Je veliko močneSi kakor francosko žganje ln najbolje sredstvo te vratel Neko liko ka p I j 1 c zadostuje, da tudi »i ročete:
To je najboI|Se kar sem keda) okušali
Skupaj i eakovsnjam ln poitnlHO stana:
3 dvo|natl *U 1 t»»c Jalna itaktanies (4	Ota
t! dvojiiMih „ 4 Ipec jaln« »tuklsn.ca W	„
24 » „ S ipanljalnlh (tak anle 148	.
S« „ * 22 .	20«	„
KOT PRIMOT Kluaobli« c^tmt Irana oi1««! t ali t 4ia;
Ktea mentalni (irtnikl . din Klsa-no.ipal 1 prnlak 1 din.; E)R» rilji« olj« Sotiin.; Klia-voda ca amalt 't O j Klia-kolonsk* m.i> li din. ■ Elna-duaiaki cuiria M>t»o tt 'lin.; Gljiortn t din. in It din. ; Lj»ol I,/«oform It din ; K neaki <*»i »d I dlnana originalno lUtiikuni franco.ko tg>uij« r«llfc« kleijii i. i3 Jlo.; K1b» rnr^«*ni pr^A*^ 1 din.; «• r«p M	m rniAi T -lin Za primut m pak'>v»nj«
j«a«n«j ndaoa
N* ta OSIIO »« računa sodaj lo E*/,
doplntk'1. Adresiratl natančno: EUmEN V. FELLER. lekarnar, STUB1CA HONJA, Klzntrg itev. 16, Hrvatsko.
nili o kaplnnovi pridigi in o predrznostih
rokovnjačev.
Vsi utihnejo, ko vstopi kaplan Kajetan. Z bistrim očesom pogleda po pivcih, pa tzpregovori:
»Možjel Ne botn vam razkladal, kako je z rokomavhi. Ne bom vas izpraševal, ali ste zadovoljni z moiim načrtom. Rečem vam le toliko, da je napočil čas, da se vzdignemo in napaderno naše sovražnike. Tu imam dve pismi: eno je z P-irnikov in pove, da so vsi rokovnjači zbrani pri Fendetu, drugo je iz Vodic in pravi, tla so Vodičani pripravljeni tli z nami.«
»Mi gremo, kamor hočete in kadar ho-». čete, gospod kaplani« pravi župan in gleda v pismi na mizi.
»Jaz sem pisal vodiškemu gospodu Na«< cetu, da naj se zbero Vodičani jutri zjutraj ob 3. uri in počakajo v Nasovčah. Mi jih tam sprejmemo in skupno udarimo na rq kovnjače. Ali jih polovimo ali postrelimol« reče kaplan z višjim glasom.
»Prav sle storiti, gospod Kajetani Mi gremo!«
»Zdaj pa nič Yeč odlašanja. Možje, pla* čajte in pojdite domov in tudi drugim zanese
Nosite zaradi a j i hovih ve 1 ikih prednosti
Pri poročamo
ta rodbinsko ln obrtno rabo, potrebščin« ca livilje, krojače ln čevljarje. — Edino prtj
Jasip PslsIiBG. LMasi, h htri min št. I
Ijivim možem in fantom povejte po vaseh, da morajo biti ob dveh že vsi zbrani no Remčevih podeh. Prinese naj vsak s seboj orožje, kakršno zmore: puške, samokrese, vile in moiike, kose in ake,« skonča kaplan. Zupan Vampek pa nadaljuje:
»Ti Mejcal, boš razglasil naše povelje v Klancu, ii, Llrbanovec, na Mlaki, in ii Pu-šavec, v Kaplji vasi.«
»Velja, že veljal« kličejo odhajajoči možaki.
»]az grem z vam, oče župani Upam, da pride tudi g. Nace vodiški. Zdaj grem k večerji; Vi, Vampek, poskrbite za komando, h pa, Jurjevec, moj varih, poskrbi, da tudi nocoj ne bo kaplanija brez straže. Rokovnjači so zaprisegli, da me hočejo dobiti, živega ali mrtvega!« Tako sklene gospod Kajetan in odkoraka proti domu.
Temna je bila noč in mesec še ni posvetil. Huber je zaklenil svojo sobo in napol opravljen legel na posteljo, da bi zadremal.
Jurjevec je sedel v prednji sobi in dremal v kotu, držeč puško v roki.
Kar začne nekaj šumeti pod kaplanijo. jurjevec odpre oči in nateza ušesa. Vstane in oprezno stopa proti oknu. Pod oknom pa so se plazile sence ljudi. Nekdo je pristavil lestvico in lezel po nji. Ze odpre okno, da bi skočil v prednjo sobo. Napadalec ni zapazil v temi stražnika, pač pa je ta zagledal rokomavha ob svitu bele šipe. Hitro napne Jurjevec petelina in sproži. Zadel je plašarja v peto. Ta se prestraši in hitro "šine zopet nazaj na tla
A ni bil sam na tleh. Cela tolpa plašar-jev je obkolila kaplanijo in je sklenila vse-kako dobiti kaplana v roke. Gospoda Kajetana je vzbudil strel in je hitro pograbil za puško ter ustrelil skozi okno. Ravno tako ustreli Jurjevec že drugič in kliče ljudi ria pomoč. Ze je jelo bih plai zvona. Ali plašarji še niso zbežali.
»Le čakaj, dragonar, ti bomo že uro navili!« se je slišal glas iz teme. Bil je glas Malega Groge.
»Ta piškur od Jurjevca mi je peto pre-strelil,« se oglasi Golobar.
V tem se začno sosedje zbirati. Vedno /eč jih je bilo. Pritiskali so od zadaj, da je ptašarjem upadla srčnost in so zbežali v temno noč.
Vaščani so stiskali pesti in hoteli hiteti za rokomavhi, da jih ni strašila temna noč in obdržala modra beseda kaplanova na licu mesta.
Mesec je posvetil na nebu in vaščani so iznova zaprisegli zvestobo gospodu Kajetanu ter utrdili sklep, da odidejo za rana proti Brnikom.
Opletanje steklenic. StstS?
daiam OPLETENE, vsako množino, močno in trpežno izdelane z belim proijem. Plačilo primerno. — 7. novim letom pričnem izdelovati SCETKE. Priporočam se p. n. irgovcem in posameznikom Ponudbe in vprašanja na: JANKO SITAR, St. )urij pri Kranju štev_ 165.__5316
Hranilnica in posojilnica v Mežici
registr. zadruga z neomej. zar., vabi vse člane na
izredni občni zbor
ki se vrši t nedeljo, dne 24. decembra 1923 »b ti. ari v uradnih prostorih v iapni&čn. — Spored; 1. Sprememba pravil. 2. Slučajnosti. ODBOR.
3'
trikrat vglašena B. — Pot v Rožno do-
Močan zapravljivček
zarje, naprodaj. - FRANC KANC, Prerij« 26.
Mizarskega vajenca r&.r
MRHAR, Stanežiče 21, Št Vid nad Ljubljano.
lu^/Ltr: harmonika,
ali trojni glasovi: G, C, F, lino Stev. 34, pri Arkotn.
Naprodaj je MLIN
na prometnem kraju, stalna vodna moč. Pravica jc za napravo nove žage. Zraven je 5 oralov dobre zemlje ter 2y, orala hrastovega gozda. Leži 10 minut od postaje Gradac v Belokrajini. Cena 225.000 dinarjev. — Na lepem ttjčo zraven M orala vrta prostoru t Črnomlju ItlOd za ccno 75.000 Din. Več pove FRANC SAJOV1C, Črnomelj 150. 5333
Puška-dvocevka je naprodaj.
(Kol. 16, gravirana, dobro borovelisko delo) in nekaj lovskih potrebščin. - LUKA PAVLIC, Spod. Brnik 32, p. Cerklje pri Kranju. 5265
Pozor, lovci!
Kupujemo po najvišjih dnevnih cenah: Lisice, kune, dilmrje, jazbečarje, vidre in divjo zajčje kože.
FRANC ŠMALC :: Ljubljana,
Marijin trg Stev. 1.
IVAN MIHEVC ~ Vrhnika
Stara cesta štev. 120,
priporoča svoio veliko zalogo nojboliJeg^
USNJA iz domače stroje in če-_ ške PODPLATE.^
2 lepi POSESTVI naprodaj:
eno s 6 orali in lepim poslopjem v trgu, ceni, lisoč kron, drugo s 25 oroli in tudi lepim poslopjem. 15 oralov je gozda. Blizu trga no prometnem kiaiu. Vprašanja z znamko no: L S. pošt. ležeče, Konjice J»._____527»
Dvokolna brizgalna
mi in 100 m popolnoma novih cevi z vsemi sklep* nimi sponami, se proda pod ugodnimi pogon Za novo ustanovljena gasilna društva ali za druitv* v hribovitih kraiih ugodna priložnost. — Nnslov pove upravništvo »Domoljuba« pod Siev. 5259.
Vsakovrstni V0Z0Vi
združenih obrtnikov
stalno v zalogi pri
MARTIN MALI,
sedlarju in ličarju avtomobilov ▼ Domžalah,
Vsako prvo in tretjo sredo v mesecu v Ljubljani na Ambroževem trgu (Št Peterski most.) Sprejemajo se popravila in v zamena
ysma 59l!mJii$4S d. dL
po najvišjih cenah
Ia, to so na čisto izdelane svinjske kože brez
lukenj in zarezkov	po K 36 za kg
II&, to so zrezane in slabo izdelane svinjske kože po K 18 za kg od hrvaSkih in ogrskih prašičev	po K 12 ze» kg
Kože se prevzemajo v znanem skladišču
UubSiar«a9
Dunajska cesta St. 23.
I
I
K K K K K K K K K SC X K K K K
Ančka: Francka, kje si pa ti kupila balo, ko st bo možila? Francka: Kje drugje kot v splošno znani trgovini
„?ri Mi" F. in I. Ooričar,
n Ljubljani, Sv. Petra ceste 29
Povsod smo si ogledali blago in cene, a bilo je tam najceneje in najlepša izbira, najsibo za obleke, odeje, platno ca rjuh«, za žtmnice, namizne prte, pregrinjala za postelje, svilene rut«, moške srajce in sploh vse. kar sliši takrat »raven, vse se tam dobi. Mi smo prav zadovoljni t vsem, kar smo tam kupili. Ančka: Hvala za dober svet, tudi jaz pojdem tja kupit, ker se bodem po praznikih poročila.
fČ
%
K K K X K K X X X X
v
X X
»Janez, kam pa nosiš kože v stroj, ko zakolieš kravo, junca, tele, prašiča itd.?« - »Kam drugam, kot v slrojamo Jakoba Planinška v Kandiji pri Novem mestu. Tam izdelujejo najfinejše usnie vseh vrst domačtga izdelka. Ako hočeš tudi li imeti fino usnje, nesi tja kožo v stroj in zadovoljen bosi« - Priporoča se: )AKOB PLAN1N-ŠEK in F. MURN, strojarna, Kandija.
KOČI J A Ž A
dobro izvežbanega in vajenega negovanja konj, z dobrimi spričevali iščemo s t. januarjem 1923 na deželo. Naslov pove upmvnišfvo pod št. 5177.
nvniini PQA emajliramo in z ognjem UVUI\ULLOH ponikljamo v lastnih dela vnicaii in shranimo preko zime. F. BATJEI, »TRIBUNA«, LjLIBLIANA, Karlovska cesla šl. 4.
Velika izbira otroških vozičkov, dvokoles in Šivalnih C Roffpl Ljubljana, Stari trg 28. strojev " DulJCI. Sprejme se v polno popravo za emajliranje z ognjem in poniklanie
DVOKOLESA, OTROŠKI VOZIČKI, ŠIVALNI IN RAZNI STROJI. »TRIBUNA«, tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta SI. 4.
Kmetijska zadruga v Kamniku
odda za poseknnje in spravljanje v dolino
3000 bukovih dreves
za približni znesek 100.000 kron. Sekalo sc bo dve zimi. Kdor želi lo delo prevzeli, nai se oglasi pri Zadrugi v Kamniku.	5212
ŠIVALNI STROJI
»ORIGINAL VICT0RIA«
i a j b o 1 i 5 i z 10-lelnim jamstvom dospeli. Cene prime rnel I.OVRO REBOLJ, KRANJ, Kokrško predmestje štev. 24.	3050
BLUZE spodnja krila, predpasniki,
oprema za novorojenčke se
najceneje kupi pri: A. ŠINKGVIC nasi. K.S0SS,
LJUBLJANA, Mestni trg štev. 19.
M
F. Mm i
priporoča vsakovrstne lepa omare (kostne) s ladelcl m tudi visoke iz trdega in mehkega lo-.a, postei.o .v-mare. siole, modrnce; sploh vso pohištvene delo dobiš edino le
V
i, na Sv. Petra cesti 17.
Lanene tropine sfjFSMK
izdelovanje lan, olja, Golobrdo 28, Medvode.
150 kron na dan
lahko vsak zasluži doma v svojem kraju s prodajanjem nekega izdelka. Kdor hoče zaslužiti, naj ml podijo svoj naslov in znamko za odgovor.
Josip Bstlč, Litija 75.
laataaaaor/accacaa-u~- Etcaaaac
Gie. Cle. Transallantfaoe Francoska linija
Najkrajša ln naiudobnejsa vežufa v Ameriko. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Slavetisk« banka d. d. v Zagreba. VOZNij LISTKE ln tozadevna pojainila daje:
Ivan Kraker,
zastopnik v Ljubljani, Kolodvorska ulica 41. Tovarna
JOS. BEICH
LJUBLJANA :: Poljanski nasip štev. 4. PoJružnica: šelenburonva ulica štev. 4.
BARVA vsakovrsino blago. :: KEMIČNO CISTI obleke. ■: SVETLOI.1KA ovratnike, ::	zapestnice in srajce.	::
Podružnice: MARIBOR (Gosposka ulica štev. 38). NOVO MESTO (Glavni - Irg), KOČEVJE šiev. 39. -
Prvovrstna
umetna gnojila
dobavlja najceneje veletrgovina
Vinko Vabit, Žalec
ilovirilfa.
iemsltt«/ za vsebino. Vse vr le v zalogi: „
18°/0 Thomasovo žlindro, 40—427» kalijevo sol, 18—20% kostni superloslat, l5"/o rudninski superiosfat, 15—17% apneni dušik.
UGODNA PRILIKA.
V nekem kraju na Dolenjskem, kjer je veliko krojaškega dela, bi radi pri neki pošteni krščanski hiši dobili izučenega krojača za zeta v starosti 25 — 30 let. Zeli se, da ima laslen šivalni slroj in vsaj neknj gotovine. Vsa pojasnila daje Ivan Lenarčič, krojaški mojsler, Ponikve, pošta Videm - Dobrepolje.	5211
stenice-££s!rkl in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolja preizkuš. in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljsk. in hišnim mišim 28 K, za podgane 28 K, za ščurke, 30 K, za stenice 28 K, uničev. moljev 10 in 20 K, proti mrčes. 10 in 20 K, mazilo proti ušem pri ljudeb in pri živini 10 K, za uši v obleki in perilu 10 in 20 K, tinkt, proti mrčesuna sadju in na zeleni. 10 in 20 K, proti mravljam 10 in 20 K. Preprod. popust. Pošilja po povzetju Zavod zaeksp;
M. JtiNKER, Petrinjska ul. 3, ZAGREB 1.
BERITE MftJPRtfO
umnimi———«m
predno kupite uro, Sla. strovani katalog tvrdka H. 5UTTNER (imetnik Henrl Maire) vLjuoljanl šL 1. - Ta Vaa obvaruje škode in jeze, katero povzročajo slabe, bazarslte ure, in Vam kaže, kako se samote debro in zraven ceno kupiti. Ta katalog Vam svetuje resnično dobre ure, špeci-jalne znamke ,,IKO" is lastne tvornice' v Švici, kakor tudi druge dobr« žepne ure, zapestne ure, svetilne in stenske ure, verižice, prstane, zapestnice, uhane, namizno orodje, krstna ln birmanska darila in vso drugo zlatnino in srebr-nlno. Pa tudi porab ne predmete, kakor n. pr. škarje, nože, britve, lasestrižne in brivske stroja, steklorezo, doze za tobak, evalčice in smodke. nažlgače ln denarnice kupite dobro in ceno pn
Mi: H. 5UTTHER (Mlfe flenri Maire)
v LJnblJani it. L
primeSaj v krmo, angleški krmilni prašek za živino, po pošti 5 zamotkov po 1. kg za 23 Din. Glasom ukaza dež. vlade v Ljubljani smejo prodajati Mastin lekarnarji, trgovci, kramarii, kmetijske in konsumne zadruge. — Dalje od teh zahtevajte:
Al ARIH bruna za dojenčke, za otroke. Krepek illlHliln 2a)utrclt 20 odrasle, daje bolnikom VUIIUIII kri, moC, zdravje. 2 njegovo uporabo prihrani mleka in sladkorja. To dokazuje nn tlsoCe lahvalnih pisem. Po pošti 5 zamotkov po • Jtg 40 Din.
kraste, liSoje odstranjuje pri človeka in živalih Naftol-mazilo, ki je brez duha in ne maže perila. — 1 lonček za eno osebo po pošti 5 Din. pri
MOČI, leta. liiMm Staeniia Mi.
IE
ajs#
felSl kfli: m
«s
sm
T, U
SfS Bffi
m
SlfF B8
S®
im
štf-.S

K
saaB BSH8S
Ustanovljeno 1. 1900.
fthžtjo denarja si prihranite, aho hupjele manufaftturno blago samo prt
Prenovljeno !. 1918.
GOSPODARSKI ZVEZI - manufakturnl oddelek - LJUBLJANA
DUNAJSKA CESTA 29.	Na dvorišču.
Priporočamo veliko izbiro Cešnega in angleškega blaga za moške in ženske obleke, n. pr. sukno, ševiot, kamgarn, volneno, blafovino in | olvolneno blago, llstcr. etamin, batlsi v najmodernejših barvah, krasne vzorce za narodne noše, karabrik ln delen, tkanino belo, rumvo, enostavne in dvojne širokosti za rjuhe, blago za naanzno jirte In blazine, svilo, svilene robce, šale, volnene In pol-volnene robce v najnovejših vzorcih, nadalje veliko zalogo čevljev za moške, ženske in otroke, raznovrstno usnje oa drobno ln debelo.
B'ago dobro, postrežba točna in solidna. — Zahtevajte cenik In vzorce. — Cene nizke in stalne.
Svoji k svojimi
Podpirajte zadružništvo!
Svoji k svojimi
Porot, prstani Donble verižice Scenske ure Budilke Že 'nc ure Uhani
Najstarejša trgovinur. zlatnine jr
irilnlu p# ČUDEN
LJUBLJANA 22, Prešernova 1
LEPO, ČRNO, NOVO BRINJE
oddaja najceneje Ivan JELACIN, Ljubljana
fronclffl hcp Vse nabiralce las obvestim, ibCiloIvC IflOCi da kupujem ua malo in veliko zmešane in rezane lase ter plačam vedno po najvišji dnevni ceni. Izdelujem gledališke vlasulje moderne podlage. Lepe lasne kite od 130 K naprej. Ce želite, pošljite mali vzorec las in ceno. Angleške in Solinger-BRITVE I. v. Barvilo za lase. Mila, dišave, lasne mrežice. Bouleau-voda proti izpadanju las. Točna postrežba. — I. dolenjska lasna industrija, I SVETEC, Novo mesto.	-1397
kupuje FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesla šiev. 36.	5015
HM gojzdove, trame, tleske
in rlfua ponudico LESNI DIIH2BI tl.llti,|A Ul Ul Vfl Ljubljana, Kralja Petra trg gte, g prod eodiiijo. - Plačujejo se najvišje duevrie cene!
Ilzaleirini posojilnici v LJubilani r. z. z o. z.
sssfisi p?sj£i lississMe Eirhue,
1. 1923 v svoji lastni palači ob Miklošičevi cesti poleg hotela „Union" Hranilne vloge se obrestujejo po
5V/o
brez odbitka rentnegn in invalidskega davka. Vloge v tekočem računu so obrestujejo po S %. Hranilne vloge vezano na dobo pol leta po 6%.

Zadružna gospodarska banka d. d.
Telefon št, 57.
Ljubljana, Miklošičeva cesta 10
v lastni palači (vis a vis hotela „Union").
Telefon št. 57.
Kapital In rezerve skupno nad K 60,000.000-
Podrnžnlce: Diakovo, Mnribor, Sarajevo, Sombor, Split, šibenib. Ekspozitura: Bled. Interesna skupnost s Sveopčo
Zanatlijsko banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnico v Karlovcu ter z Gospodarsko banko d. d. v Novem Sada.
Dajo trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostno papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije.
Centrala V Ljubljani V lastni palaii, Stritarjeva ulica šiev. 9 (naspr. frančiškanske cerkve) Podružnice: Movi Sad, Dolnja Lendava, Ljutomer. Ekspozitura: Vrhnika.
Plačat najvišje obresti na viožne knjižice in na vloge na tekofih računih.
Rezervni zaklad: K
Se priporoča za Izvršitev vseh bančnih poslov pod najkulantnejlmi pogoji.
Najboljša in najsigurnejša prilika za Štedenje!
| Lfndska posoillnlca d Llnbllani
j|j Miklošičeva cesta št. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo)
Bi obrestuje hranilne vloge in vloge na tekočem računu od 1. jan. 1923 po
ir S°/o -m
brez odbitka rentnega ixi invalidnega davka
m m m
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in jc imela koncem septembra 1922 nad 110 milijonov kron hranilnih vlog [§ in nad 1,100.00» kron rezervnih zakladov. — Posojila Be dovolj'^ jejo na osebni kredit (proti menici), na hipoteke in v tekočem računu.
izdaja konzorcij »Domoljuba«,
Odgovorni urednik Anton Sviaik v Ljubljani,
Tiska Jugoslovanska tiskarn*