mm\m mmäa ust a siokbsso i»»
Po®btd»a plačana v gotovini,
JSSwftp" fcfosjR r pomkìjek, màs In pssfcaà
i&osto'stvo ia uprevnšštvo je ? M«rifea«ak Korošca cesia štev. 5. Z uredništvo» al more govoriti vsak den «amo od il. A» 12. «are dopoldne. Rokopisi se ne Sfeaaprie reklamacije so poštnine pswikfc Telefon ktterarban štev. 115.
91. ft*®’!
Mnpibop, din« 9. avgusta 1999,
Letnik XIV.
Polom.
Gela Evropa je v strašni krizi, ki je zlasti radi tega tako silna in težka, ker se na stvari in na dogodke ne gleda več z objektivnim pogledom. Gela Evropa živi namreč v veliki zmoti in prevari, da sama sebi predstavlja in prigovarja neko silno bogastvo, ki pa v resnici ne obstoja. Stare vrednote v resnici niso postale več vredne, one so z devalacijo valut dobile samo fiktivno večjo vrednost, izraženo v velikih številkah. Uporabna vrednost teh imetij in vrednot je ostala ista in mnogo prej in več se je znižala kot pa zvišala. Svet je v domišljiji silnega bogastva začel manje delati in vedno več trošiti in razsipati.
Velesile, ki so zlomile nekdanji nemški imperializem, v kolikor se ni sam zlomil in izživel, so. še na hujšem imperialističnem temelju osnovale mir. Velik del Evrope s sto in sto milijoni naroda so določile za svoj plen in za svojo izrabo in ker so se zanašale, da se bo dalo na tem delu sveta brezobzirno pleniti in grabiti, so zanemarile lastno gospodarstvo. Anglija bi se še držala, da jo ne tirja Amerika za velike medvojne dolgove; Francija in Italija se pa držite samo umetno na gotovi višini. Moderno nemško carstvo se je vzdržalo vsaj pol stoletja na površini, prevlada velesil po pariškem miru pa se že danes na vseh straneh ruši ter vzdržuje samo s prevarami in nasiljem bajonetov. V napačni domišljiji velikih vrednosti in silnih moči so se odmerile in naložile premaganim državam vojne odškodnine in «zmagovalci« gredo celo tako daleč, da jemljejo svojim dolžnikom produkcijsko in življenjsko mogočnost. Vse mogoče bi hoteli izvleči in izsesati iz njih, živeti in "delati jim pa ne dajo. Danes, ko tirja Amerika Anglijo, Anglija pa druge države, vstaja vsem državnikom velesil bridko spoznanje, kako težko je vračati in plačevati. Temu spoznanju se pridružuje tudi strah, da bo ameri-kanizem zavladal celi Evropi. Ta vlada bo kruta in brez obzirna, neusmiljena in trda, kakor so trdi in kruti pogoji Blerove bančne skupine za Jugoslavijo, in naj, ima Amerika še toliko mozga, energije, mašinelne spretnosti in natančnosti, srca in smisla le nima za ustvarjanje in dviganje kulturne človeške di-užbe, Vsled finančnega poloma lahko v najkrajšem času pade Evropa kot zrelo jabelko v krilo Morgana, Blera, Garnegia in drugih ameriških eksploaterjev. V Angliji se še najbolj zavedajo te nevarnosti, zato se Anglija toliko trudi za revizijo mirovnih pogodb, za popustljivost napram Nemčiji, za sporazum z Rusijo in zato se v Angliji s klicem; «Nikdar več vojne!« — družijo vsa poštena stremljenja po novih temeljih evropskega življenja in gospodarstva. Največja zaslepljenost vlada v francoskih vodilnih krogih, ki hočejo na‘vsak način in kar najdalje uživati sadove svoje izsesovalne politike in vleči visoke dobičke iz vojne odškodnine, to je od sadov tujega dela. Za tem pa naj pride, kar hoče, magari vesoljni potop.
Bivši italijanski ministrski predsednik Francesco Nitti je spisal knjigo «Evropa brez miru«, kjer pravi, da je Evropi predvsem potreben «mir, ki se še ni sklenil.« Današnje stanje je mir samo po imenu, na videz. Nitti pravi, da se mora mir najprej hoteti. Torej nekateri so danes proti miru. Med one, ki hočejo vojno, prišteva Nitti v prvi vrsti Francijo in vse države, ki se nanjo naslanjajo v zunanji politiki.
Položaj in vse bolezni Evrope prav dobro zasleduje, motri in presoja Rusija. Posebni dopisnik milanskega lista «Corriere della Sera« je bil v Rusiji in razgo-varjal se je s Trockim o svetovnem položaju. Trocki, ki še nikdar ni prišel o stik z evropskimi diplomati in si je radi tega ohranil popolnoma objektivno sodbo, je velepomembno označil politiko Rusije in položaj Evrope. Govoreč o razmerah sploh je dejal, da sta Bili genovska in haaška konferenca samo poskus zapadnoevropske pacifistične in na videz pacifistične buržuazije, da potom pogodb in kompromisov najde izhod iz mrtve točke, na kateri se nahaja gospodarstvo Evrope. Sovjetska vlada je ta poskus podpirala, ker je bila mišljenja, da je cilj teh poskusov varovanje skupnih interesov v bodočnosti. Vendar se sovjetska vlada že v začetku ni u-dajala nikakim iluzijam o miroljubnosti buržuazije in je razvoj dogodkov pokazal upravičenost njenega stališča. Sedanjim evropskim vladam ni do upostave najboljših gospodarskih razmer v bodočnosti, marveč še nadalje vodijo politiko nasilja, da bi zadovoljile nenasitni apetit nekoliko vsemogočnih klik. Jasno je, da je morala taka politika dovesti do neuspehov vseh poskusov v Genovi in Haagu. Posledice teh neuspehov so o-čite: podaljšanje gospodarske bede, progresivno poslabšanje stanja Evrope, odvisnost kontinenta od ameriškega kapitala, globoki socialni potresi in končno neizogib na državljanska vojska. — Dejstvo, da predlog sovjetske delegacije o razorožitvi ni bil niti stavljen ha dnevni Ted genovske konference, dokazuje, da buržuazne države nočejo dati realnih garancij proti napadom na sovjetsko Rusijo, ki je edina vodila politiko pravega miru in reda. — Glede evolucije boljševizma z ozirom na gospodarske razmere je dejal Trocki, da je mišljenje zapada, ki vidi v novi gospodarski politiki Rusije umik boljševikov, napačno. Nova gospodarska politika Rusi-jje je najbolj pravična in v popolnem soglasju z načeli
komunizma. Ta politika hoče izkoristiti kapitalistične metode glede trgovine,'njihov način kalkulacije dobička in zgube napram interesom malih producentov in velikih koncesijonarjev v svrho sistematičnega ustvarjanja državne industrije pod kontrolo delavskega razreda. To ni nikako odstopanje od komunizma. Bilo pa je potrebno z ozirom na razmere, v katerih se nahaja svet. Stabilnost naše gospodarske politike temelji na načelih temeljnih interesov delavske države. Tujim kapitalistom je s tem odprto široko polje akcije na neod-rejen čas, t. j. dokler ostanejo gospodarji v lastnih državah. Neuspeh v Genovi in v Haagu pomeni začetek e-pohe posebnih pogodb in pogajanj sovjetske vlade s posameznimi kapitalisti, oziroma kapitalističnimi državami.
Politični položaj.
Zadnja skupščinska seja je bila v petek, sklicala se je in brezplodno zaključila, ker ni bilo kvoruma. Predsednik skupščine je napovedal prihodnjo sejo za mesec 'september. Tako se je dogodilo, da sta ostala dva najbolj važna zakona nerešena in sicer uradniški zakon in zakon o vojni odškodnini. Med uradništvom vlada radi tega veliko ogorčenje ter namerava uradniška organizacija podvzeti najbolj energične ukrepe, ki so ji na razpolago.
Določitev konkordata med našo državo in Vatikanom. Dne 7. t. m. se je vršila prva slovesna konferenca za določitev konkordata med našo državo in Vatikanom. Konference so se udeležili minister dr. Krstelj, zagrebški nadškof dr. Bauer, ljubljanski škof dr. Jeglič, djakovski škof dr. Aksamovič, bivši minister in poslanec Ljuba Jovanovič, dr. Grda Angjelinovič, dr. Anič iri sekcij ski načelnik ministra ver dr. Lanovič. S strani sv. Stolice je prisostvoval seji beograjski apostolski nuncij Pelegrineti. Odsotni so bili kotorski škof Učel-lini, zadrski kanonik Čuka, zagrebški kanonki Korenič in poslanca Pečanac in Nesorovič. Konferenco je otvoril minister ver dr. Krstelj, ki je pozdravil začetek dela za izvršitev konkordata med našo državo in Vatikanom. Govoril je o 'razvoju tega vprašanja in opozarjal na stvari, ki se imajo še urediti, Nato so zborovalci prešli k volitvi. Za predsednika je bil izvoljen Marko Djuri-j tič, za podpredsednika Ljuba Jovanovič in za tajnika I Anič. Izvoljen je bil tudi ožji odbor, v katerega sta bila I izvoljena Ljuba Jovanovič in kanonik čuka. Odsotni j člani so bili brzojavno pozvani v Beograd. Konferenca j je bila ob pol 12. uri zaključena in so bili člani ob 12. ! uri predstavljeni ministrskemu predsedniku Pašiču.
Kralj in civilna lista. Sedaj, ko vzbujajo izjave kra ljeviča Jurja toliko senzacije, se čuje tudi nekaj o kraljevem nezadovoljstvu s Pašičevo vlado. Princ Jurij je označil civilno listo kot mnogo previsoko in beograjsko «Videlo« pravi, da tudi kralj zelo zameri Pašiču to zvišanje civilne liste, ki ne stoji v nikakem razmerju z ostalimi državnimi izdatki. Kralj je še posebej naglasil, da so razlogi, ki jih je navajala v javnosti opozicija proti civilni listi, bili popolnoma umestni in da mu je zelo neugodno, da se na njegov račun delajo namigava-! nja za čine, za katere je odgovorna edino le vlada. Ka-I kor se govori, je kralj izrazil željo, da se civilna lista ; znatno zniža. Kraljeva nezadovoljnost je popolnoma ; razumljiva. Pašič mu je kakor navadno napačno pred-j stavljal položaj, civilno listò je zvišal, meneč, da bo j kralj z njo tako zadovoljen, da za druge stvari sploh ne ! bo imel pogleda. To se ni zgodilo in zato se danes Pa-I šičeva državniška zvezda potaplja.
Za državnega podtajnika v finančnem ministrstvu i* je vendarle imenovan demokratski kandidat poslanec I Popovič. Povodom imenovanja državnega podtajnika * v finančnem ministrstvu zahtevajo radikalci mesto dr-1 žavnega podtajnika v notranjem ministrstvu, demo-I krati pa bodo zahtevali mesto državnega podtajnika v ministrstvu za promet. Ta boj za podtajniška mesta v svrho zastopanja strankarskih interesov je značilno znamenje današnjega režima.
Bolgarija in Bolgari.
Bolgarska javnost.
«L’Echo de Bulgarie«; Grčija že nekaj časa prikuplja svoje čete v Traciji, pred vrati Carigrada. Zdi se, da gre tu za popolnoma izredno in nepričakovano dejstvo. Grčija je prisiljena, da čimprej konča svojo vojno v Mali Aziji, kjer jo je Kemal Paša spravil v anatolsko zagato in ne pokazuje nobene volje prositi Grčijo za mir. Grška mora še pred to jesenjo končati vojno. S pohodom na Carigrad namerava doseči, da se London in Pariz zainteresirajo za «grško nevarnost«, ki preti Carigradu. V odklonitev te nevarnosti — kakor računa Grčija — pa se bodo morale velesile pogajati ž n jo in pristati na to, da se Kemal Pašo z združeno močjo Evrope prisili na kolena. Zdi se torej, da je «grška nevarnost Carigradu« precej nestvarna.
«Slovo«; Macedonci obhajajo te dni obletnico svo je zadnje velike vstaje iz leta 1903. Letošnja slavnost se vrši pod vtisom globoke žalosti. Mnogoštevilna vpraša-
nja so mirovne pogodbe pustile odprta. Macedonski pro blem, ki je v preteklosti povzročil toliko skrbi evropski politiki, zavzema med temi odprtimi vprašanji eno naj važnejših mest. Res je, da mirovne pogodbe vsebujejo nekatera določila, ki naj bi olajšala Macedoncem tujo nadvlado. Kljub temu se ta določila dosedaj sploh ne upoštevajo. Balkanski narodi, zmagovalci in premaganci, žele mir. Njihovi interesi jim narekujejo, da še izogibajo vsemu, kar bi moglo pomenjati vir mržnje in sporov. Macedonsko vprašanje je eno teh virov, ako se pravično ne reši. S pravično rešitvijo tega vprašanja postane Macedoni ja dragoceno sredstvo za zbližanje balkanskih narodov.
«Radikal«; Devetnajst let je preteklo, odkar je zasužnjena Macedonija pokazala voljo otresti se tujega jarma. V neenakem boju je podlegla. Evropska diplomacija, ki je edina mogla pomagati junaškemu mace-donskemu narodu, je zaprla oči in pustila ta narod v azijatskih krempljih. Tekom časa so se menjali dogodki ,a svobode ni bilo. Bukareški mir je razkosal macedonsko ljudstvo med Srbe in Grke, kakor živino. Vsi Macedonci si te dni obujajo slavne spomine junakov, ki so z navdušenjem dvignili pred 19 leti zastavo revolucije. Macedonci ne obupujejo, ker prej ali slej bo Macedonia dosegla svojo neodvisnost. Mir in sreča ljudstva to zahteva.
«Z ora«: Macedonija je bila razkosana v Bukareš-tu, da se prepreči v bodoče vsak njen pokret k svobodi. Nejski mir je to potrdil in pustil podjarmiti tudi kraje Strumice, Caribroda in Bosiljgrada. Pred 19 leti je Macedonija dvignila zastavo avtonomije, katero so ji velesile tudi priznale. Razkosana Macedonija je zopet pod jarmom, toda njeno prebivaltsvo še ni izgubilo nade; zopet dviga zastavo avtonomije, ki naj sprejme v svoje okrilje vse one nesrečneže, ki so morali zapustiti svojo domovino. Seme vstaje ni zadušeno in Macedonija bo dočakala boljše čase.
«Den«: Macedonska vstaja je porok, da jo nasilje in teror ne bo uklonilo. Macedonci ne bodo prenehali zahtevati svoje pravice govoriti svoj jezik, moliti Boga na svoj način in živeti svoje svobodno življenje. To naj čujejo oni, katerim je res do trajnega miru in do blaginje težko izkušanega ljudstva.
«Dnevni k«; Zastopniki velesil so izjavili, da njihove zahteve glede vojne odškodnine nimajo značaja ultimatuma, priznajo pa, da so odnošaji med njimi in bolg, vlado znatno zaostreni. Priznamo duh spravljivosti, ki veje iz komunikeja medzavezniške komisije in podčrtujemo njena zagotovila, da se bo izvršila revizija njenih zahtev glede plačevanja odškodnine.
«Mir«; Po revoluciji leta 1876 je prišla Gladstono-va intervencija in nato osvobodilna vojna, v kateri se je Bolgarija otresla turškega jarma. Macedonski junaki Goce, Dame, Krestu Asenov, Sandanski in drugi so vedeli, da njihova kri ne more osvoboditi Macedonije, toda vera v človečansko pravičnost jih je gonila v smrt. Bili so ogoljufani! Evropa je ostala hladna. Ti junaki so ostali v svetu neznani, toda na njihovih kosteh se je dvignila velika epopeja macedònske vstaje v 1. 1903.
«Dnevnik«; Junaki, ki so padli za svobodo in s svojo krvjo zalivali mučeniško Macedonijo, ne bodo u-mrli. Nebo in zemlja jih objokuje in dekleta vpletajo njihova imena v svoje pesmi. Macedonija hoče biti svobodna. Ona ne zahteva drugo, kakor pravico izjaviti se o svoji usodi. Zakaj se ji to odreka?
«P ob e d a«; Grški načrt, polastiti se Carigrada, vsebuje več hipotez. Eno pa je gotovo: nikdo ne jemlje namero Grkov za resno in njihove grožnje bodo škodovale predvsem helenskim interesom.
«N e z a v i s i m o s t«; Nikdo ne more kogarkoli pri siliti na samomor. Če Grška to stori, si je sama kriva. Prvi njen poraz je bil, ko je zadela pri Odesi s svojo voj sko ob sovjetske čete. S pohodom proti Rusiji si je mislila pridobiti pravico okupacije Tracije. Toda doživela je poraz: dve njeni diviziji sta bili popolnoma uničeni. Drugi udarec je Grčija doživela v Mali Aziji. Danes bi smatrala Grčija za veliko srečo, ko bi se mogla iznebiti Male Azije. Sedaj so v nevarnosti tudi njene tracij-ske provincije. Grčija je osamljena: nikdo ji ne pomaga. Francija se nagiblje k Turčiji in Angleži se ne bodo izlagali za tuje interese. Če bi Srbija mobilizirala, bi se to zgodilo le za — Solun. Grški narod je gospodarsko uničen in ne želi drugo, kakor mir, čimhitrejši mir.
«L’E c h o de Bulgarie« odgovarja na insinuacije beograjskega «Balkana«, češ, da Bolgarija pripravlja zarote proti Srbiji: «Mi smo vedno povdarjali. da je časopisje obeh držav mogočen činitelj v obnovi dobrih sosedskih odnošajev. In vendar taka pisava in insinuacija, kakršne prinaša «Balkan« z očividno tendenco, le samo še bolj zapletajo položaj, ki že itak ni jasen.
Svetovna javnost.
'Pariški «Temp s« priobčuje razgovor z bolgarskim generalnim konzulom v Parizu, rojenim Francozom, o položaju v Bolgariji: Vsi spori očividno izvirajo iz nesporazuma. Zastopniki Francije v Bolgariji so naklonjeni sofijski vladi, toda sklepi so čestokrat delo hujskačev. Ne more se prikrivati, da se na bolgarskem obzorju zbirajo črni oblaki, kakor tudi zkoraj nad vsemi državami Evrope. Politični boji v Bolgariji so živi, ka-
ior na Balkanu sploh. Ti boji groze razdeliti zemljo v dve fronti, kar je povsem izumetničeno, ker stvarno v jBolgariji ne obstoja razredni boj. Padec valute in porast draginje povzroča vladi težke skrbi in velike stro- j ške. — Druga nevarnost pa je v dogodkih v Traciji in Macedoniji .Treba povdariti, da niti Macedonci, niti Bol garija ne mislijo na prisvajanje Macedonije. Zahtevajo , jpa upravičeno avtonomijo Macedonije, v kateri bi se j vpoštevale pravice raznih narodnosti: Turkov, Grkov, ! Kucovlahov, Albancev, Judov in seveda tudi Bolgarov. ìTa avtonomija Macedonije pa bi se mogla uveljaviti sa mo v okviru federativne države. — Bolgarska vlada vod)' iskreno politiko sprave in sporazuma s sosedi. Bolgarija je marljiva, nizna in razorožena te rpredstavlja dra gocen element reda in stalnosti v istočni Evropi. Zato zaslužuje v polni meri odgoditev in ublažitev določil o -odškodnini v smislu čl. 122 nejske pogodbe.
«M an ehester Guardian« prinaša sledeče misli bivšega srbskega poslanika v Londonu in zastopnika SHS v reparacijski komisiji Boškoviča: Upati je, da se bode vprašanje četaških vpadov rešilo v neposred iiih pogajanjih med balkanskimi državami, če ta pogajanja ne bodo uspela, se bo morala baviti s tem vprašanjem Zveza narodov in podvzeti mere v varstvo prizadetih meja. Bolgarske narodnostne manjšine v Jugoslaviji pa sploh ne obstojajo (?).
«Srpski književni glasnik« objavlja članek našega poslanika v Atenah Balugdžiča, v katerem se pravi: Problem morskih ožin za nas nima neposredne nevarnosti, vendar pa vsebuje znaten političen interes. Ni namreč vseeno, kdo bodi pokrovitelj morskih ožin. Položaj Bolgarije je težak. Ona bo storila vse, da ublaži la položaj in se izvleče iz osamljenosti. Njena* zahteva za izhod na Egejsko morje ima resno oporo pri velesilah. Beograjska vlada nima ničesar proti tej zahtevi.
Bolgarske vesti.
Macedonski problem. Žurukov, zastopnik federativnega društva Macedoncev, je brzojavil iz Lon dona, da je mednarodni kongres za mir sklenil resolucijo, v kateri se zahteva ustanovitev neodvisne mace-'donske države in vrnitev izbeglih pod pokroviteljstvom Zveze narodov.
Po svetu.
Oklic nove italijanske vlade. Factova vlada je povodom svojega nastopa izdala oklic, v katerem naglaša, da se morajo v sedanjem trenutku združiti vsi duhovi v službi domovine. Vsi državljani brez izjeme morajo spoštovati zakone in vsakoršne lastne interese žrtvovali interesom skupnosti. V tem duhu bo usmerila svoje delo vlada in v tem delu ji morajo zaupati delavni sloji. Noben program ne more vži-vati kake izjeme, zato morajo agitacije, ki spravljajo v nevarnost mir, prenehati. Država se bo mogla zanesti na delo tistih, ki vodijo, le tedaj, ako bo vsem krojila enako pravico. Druga Factova vlada, ki je napovedala močno roko, je*pa ob štrajku pokazala, da je nasproti fašistom prav tako brez moči, kakor je bila prva. Fašistične voditelje je sprejemala ter jemala njihove izjave na znanje. Generalni štrajk je bil sicer brezuspešen, pa tudi parlament, ki je tako vlado sestavil, ni svojega imena vreden.
Fašistovski teror po italijanskih mestih. Italijanski fašisti nadaljujejo s svojimi represalijami. Nekatera italijanska mesta izgledajo kot pravcata bojna polja. V Milanu so hoteli komunisti preprečiti, da se poda delavstvo na delo, nakar so fašisti prisilili socialistične mestne zastopnike, postavili komisarja in izpraznili mestno posvetovalnico. Se istega dne, ko se je doigralo ravnokar omenjeno nasilje fašistov nad socialisti, so se razvnele po Milanskih ulicah srdite borbe. Fašisti so požgali in razbili več delavskih domov. Pri pouličnih pobojih so se posluževali fašisti bomb in ranili več oseb. V Genovi se bijejo boji s strojnicami. V Parmi se nadaljuje stavka, delavstvo se je po ulicah zabarikadiralo, da se na ta način ubrani pred napadi fašistov. Parmški mestni prefekt je predal svojo oblast vojaškemu poveljstvu. V Ankoni so razmere zelo "napete, fašisti so razbili dva železničarska doma. V Meeggiji so razrušili fašisti rudarski dom. V Gorici so vdrli komunisti oboroženi s strojnicami v mesto. Fašisti razglašajo, da so v zadnjih dneh razrušili v 34 mestih delavske in železničarske domove.
Konferenca Zveze narodov v Ženevi. Dne 24. septembra bo zborovala v Ženevi Zveza narodov, da reši važna vprašanja. Vprašanja, ki pridejo pri tej priliki na dnevni red, so po največ ekonomskega, financijskega in političnega značaja. Na tokratni ženovski konferenci se bo tudi obravnavala zadeva: Ali se naj sprejme Madžarsko v Zvezo narodov? Naša vlada je že imenovala delegate, ki bodo zasto-ali našo državo v Ženovi.
Angleška politika napram Turkom. Lloyd George je branil v spodnji hiši, govoreč o orientalskem vprašanju, dosedanjo angleško politiko napram Turkom. V svojem govoru je George spomnil na postopanje Turkov 1. 1914. S svojim postopanjem je ravno Turčija zakrivila zlom Rusije in Rumunije na škodo onih narodov, ki so branili •turško carstvo. Medzavežniški komisarji so svojčas priporočali, da zasedejo Grki Smirno. Vsa dosedanja pogajanja za mirno rešitev spora med Turki in Grki so se razbila vsikdar radi turške nepopustljivosti. Turki so vedno zahtevali, da morajo Grki predvsem izprazniti vse zasedeno ozemlje in potem so še le mogoča mirna medsebojna podajanja. Zavezniki branijo sedaj Carigrad proti Grkom in bodo zastavili ves svoj vpliv in moči, da preprečijo vsako vojno operacijo za posest Carigrada. Zavezniki bodo zahtevali odslej zanaprej od vsake turške vlade najsolidnejše garancije.
Rusija za Carigrad. Po vesteh iz Moskve se je sovjetska vlada odločila storiti potrebne korake, da se pri reševanju vprašanja dardanelskih morskih ožin čuje tudi njen glas. Vprašanje morskih ožin pri Carigradu je zlasti za Ukrajino prevažno, da bi mogla Rusija dopustiti rešitev brez nje.
Razmere med Rusijo in Japonsko. Japonska vlada izvaja, da hoče izprazniti Sibirijo in stopiti z Rusijo v trgovske stike. Da se uredijo razmere med Rusijo in Ja-
ponsko, se je sestala posebna konferenca dilomatov v Harbinu. Japonci pa bodo odpoklicali svoje čete iz Sibirije, ne oziraje se na to, ali bo imela konferenca v Harbinu kak uspeh ali ne.	______
Beležke.
Naš konzul. Sobotni «Slovenec« prinaša to-le pismo iz Celovca: «To je res škandal, da so nam poslali takšnega gospoda. Resnično ne vem, ali nimajo sposobnejših ljudi, aii pa tako delajo v Belgradu s premislekom. V Celovec bi naj bili poslali — in to smo tudi pričakovali — kot konzula Slovenca, ki tukajšnje razmere pozna in ki more sam govoriti z ljudstvom. Nemščino zna le slabo, slovenščine pa noče poznati. Znani so nam slučaji, da gospod konzul ni hotel s Slovenci slovenski občevati in da so morali govoriti nemški. A ne samo to. Zgodilo se je tudi, da je Slovence, ko so začeli govoriti slovenski, podil iz pisarne z besedo «marš!« Od vsakega, ki prihaja v njegovo pisarno, zahteva, da stoji pred njim «habt acht!« In če mu ni kaj prav — zgodi se to večkrat — že vpije svoj «marš.« Trgovci in rokodelci, ki so delali zanj, so mi pripovedovali sami, da se jim je to zgodilo. Ž njun nočejo imeti nikakšnega posla več. Zahteval je od njih tudi, da mu prinesejo račune v cirilici, kakor da bi jo tukaj kdo poznal. Kar mu računajo, nikdar noče dati; vedno manj.« — V Celovcu se takim osebam in maniram še čudijo, ker nimajo prilike, da bi spoznali celo vrsto enakih in podobnih, ki se nam doma predstavljjao na vseh koncih in krajih. — «Naši konzuli« — to je posebno poglavje, ki je toliko pripomoglo do našega posebnega «ugleda« v inozemstvu.
Zadeva princa Jurija. Poslanec Andjelič, ki je sicer član demokratske -e kluba, pri tem pa velik nasprot nik Svetozarja Pribičeviča in današnje taktike demokratske stranke, je v zadevi kraljeviča Jurija stavil interpelacijo na ministrskega predsednika Pašiča in na vojnega ministra. Zadeva kraljeviča Jurija je predmet živahnega razmotrivanja v vseh političnih krogih in v javnosti. On je že lansko leto poslal vladi in predsed-ništvu narodne skupščine pismo, v katerem je zahteval, da se njegov položaj kot član kraljevske hiše končno uredi in da se mu iz dohodkov kraljeve rodbine nakaže zai dostojno življenje primerna svota. Obenem je sporočil vojnemu ministru, da odlaga čast, biti še nadalje član oficirskega zbora naše armade. Interpelacija navaja tudi kraljevičeva pisma in razni beograjski listi so vse to posneli. Policija je nastopila proti temu z neko prav posebno cenzuro. Eni listi so morali v objavljenih pismih izpustiti po nekaj besed in stavkov, drugim so bile pa dotične številke zabranjene. Eno kraljevičevo izjavo smo itak že posneli po beograjskih in zagrebških listih, namreč- da zahteva princ Jurij svojo apanažo iz kraljevske civilne liste, češ, da je dovolj visoka in da ne mara takih prispevkov za svojo osebo, ki bi znova obremenili narod, dtiiga izjava pa kroži sedaj po listih ter pravi, da se princ zavaruje pred sumničenjem najmanjšega političnega značaja njegovega prihoda v Beograd. Končno spominjamo naše čitatelje, kako je nedavno beograjska vlada drzno ovrgla obstoj kraljevičevih pisem. Ali je mogoče še kaj verjeti Pašičevi vladi?
Golobi — pismonoše. Stara navada je že, da se v dobi kislih kumar prinašajo po listih raznovrstne pripovedke in raznovrstni čudni dogodki iz celega sveta in življenja. V Beogradu, v tem slavnem mestu raznih «Specialitet» so pa prišli vladni listi na posebno novost — golobov — protidržavnih pismonoš. Po novih vesteh naj bi bila naša država polna takih golobov. Beograjska »Komanda mesta» jih je polovila celo množino in nosili naj bi vsem «proti-državnim elementom» tajna, šifrirana poročila z Kstiči na nogah, samo, da se te šifre ne dajo razvozlati in tako postanejo ta razkritja samo posebna beograjska Specialiteta, kakor marsikaj drugega.
Dnevne novice.
Štkiuesetletnico mašništva praznujeta v lavantinski škofiji letos čč. gg. Pajtler Janez, župnik v Št. Rupertu v Slov. gor., in Ilešič Josip, vpokojeni župnik, sedaj v Cirilovi tiskarni v Mariboru. Še na mnoga, srečna leta !
Sv. birma v naši škofiji se bo delila od 25. avgusta naprej v dekanijah: Laško, Škale, Dravsko polje in Lja tomer. Dnevi sv. birme in župnije, v katerih bo sv. birma, se naznanijo pravočasno.
Minister Pucelj se otfdihavlje. «Narod« poroča, da ostane minister Pucelj tri tedne na oddihu v Sloveniji, kjer bo stopil v stik s svojimi ožjimi političnimi prijatelji. čas in kraj teh stikov bo objavil «Narod« in ne «Kmetijski list.« G. Pucelj ne bo več prirejal shodov, ker jih ne more radi pomanjkanja poslušalcev, ampak bo iskal še samo stike. Pucljev oče dr. Kukovec prireja politične razgovore pri pogrnjenih mizah, njegov sinko — samostojni Pucelj pa politične stike. Politični demokratski razgovori in slabostojni politični stiki — to je moč in razmah naših naprednih elementov. Da pa bo g. Pucelj objavljal čas in kraj svojih političnih stikov v «Narodu« in ne v «Kmet. listu«, pa nas sili k sumu: Kaj ko bi se bil g. Pucelj prelevil iz samostojnega seljaka v — radikalnega ministrskega dobičkarja?
Nazadnjaški klerikalizem bodo vskliknili liberalni listi (Naprej, Jutro, Nova doba...), ko bodo brali, da je «Akademija mednarodne zgodovine» v Parizu imenovala častnim članom salezijanskega duhovnika Antona Molan, provinciala salez. misijonov v Matto Grosso (Patagonija) in ga obdarovala z zlato svetinjo za njegove študije o indijan-cih »Bororos». — (Uredništvu v dokaz prilagamo izrezek iz salezijanskega vestnika 1912. stran 520).
Potne olajšave na progah Celovec—Maribor—Ljutomer. Glede prometa na progah Graz—Maribor—Dravograd— i Bleiburg—Klagenfurt, dalje Zeltweg—Lawamünd—Dravograd— Bleiburg—Klagenfurt in Maribor—Spielfeld—Radkers-
j bürg—Ljutomer je bil sklenjen sledeči sporazum: Potniki i so pri tranzitu na imenovanih progah oproščeni obveznosti ! potnih listov in vizuma. Zadostuje jim kot potni dokument j le potrdilo občine ali potrdilo politične oblasti ali državnega ; policijskega urada. Tako potrdilo ni potrebno v slučaju, da I ima potnik pri sebi veljavni, četudi nevidirani potni list i ali kako uradno legitimacijo s sliko. Taki potniki ne smejo : zapuščati vagonov v tranzitni državi.
«Ker še vedno niso vsi v redu prijavljeni», naroča soei-’ alni oddelek župnim in občinskim uradom natančen popis j in rodbinski opis vseh vojnih invalidov, vdov in otrok-! sirot, da se morejo nakazati ustavno zajamčeni doneski za ! njih podporo in prehranitev. Popisani so ti vsi že mnogo-I krat po občinah in orožništvu in sodniji — vzrok bede so le ; v Ljubljani prazne kase. Vsak belič mora v Beograd, da j tam razpolagajo z našimi davki po svoje. Samostojni, sedaj i «gospodarski» — to je tudi en vspeh vaše centralistične J duše. Pa roka roko umiva, kaj ne?
Pristojnost staršev zakonskih kakor nezakonskih želi ! država opravičeno, da se vpiše pri krstu oziroma rojstvu j v rojstno knjigo. Da more voditelj matic to storiti, je neko j glavarstvo potom občin ljudstvu naročilo, da mora ne-j zakonska mati pred vpisom krsta z uradnimi listami iz-I kazati svojo pristojnost župnemu uradu. Sličen ukaz naj ! izdajo še druga glavarstva. Raztegne pa se naj tudi na ! zakonske očete ta nalog. Mnogo poznejših poizvedb in pi-I sarij in preklarij med občinami bo izostalo.
Repatriacijo, uvažanje vojnih in predvojnih avstro-i ogrskih državnih zadolžnic ali obveznic je sedaj vendar en-; krat dovolil ministrski svet z odlokom D Br. 10.840 z dne 12.
Ì maja 1922. Kdor ima v kaki avstrijski banki shranjene vred-I nostne listine in želi iste dobiti nazaj domov črez mejo, i mora po navodilu dotičnega denarnega zavoda zaprositi I na Dunaju pri zveznem ministrstvu za finance privoljenja ! za izvažanje zadolžnic v našo državo. V Avstriji so se vsa ; ta leta obresti avtomatično pripisovale ria korist deponenta j ali založnika obveznic.
Južna železnica bo lo. t. m. povišala tarife za osebe in ! blago. Južna železnica izjavlja, da je primorana povišati j tarife in bo višino poviška tarifov pravočasno objavila.
Iz Slovenske Bistrice. Lani o Božiču sta z drugimi re-j kruti zapustila svoj dom brata-dvojčka Lojzek in Anton j Vehovar iz Spodnje Ložnice. Bila sta vzorna mladeniča,
; oba Orla. Pa ni jima bilo določeno skupaj služiti pri vo-1 jakih; Lojzek se odpelje v Cetinje, Anton pa v Knjaževac. i Pri vožnji se oba prehladita in zbolita. Lojzek umre v ! Cfljinju koncem sušca. V istem času pošljejo bolan ega j Antona na dopust na 'dom — v postelj. Umrl je tudi on I 3. avgusta. Tako imamo zopet dve novi žrtvi lanskega j zimskega rekrutovanja. — Pretečeno nedeljo se je vršil I pogreb Antona; bil je čez vse veličasten. Poleg Orlov in vo-i jaštva ga spremlja k zadnjemu počitku nešteta množica j ljudstva. Naj počiva v miru. Vrli Vehovarjevi hiši pa I naše srčno sožalje! —
Katoliški shod. O katoliškem shodu, ki se je vršil dn« ! Sl: in 23. julija v Konjicah, so prinesli tudi nasprotni listig zlasti Tabor in Nova doba obširne dopise. Zato moramo i »iti dotičnim dopisnikom hvaležni, ker so na ta način zvedeli j 'a sijajne katoliške manifestacije tudi naši nasprotniki, kač i jim vsaj škodovalo ne bo. Vendar pa se nam zdi potrebnoj, da k dopisu, ki je izšel v Taboru in Novi dobi, dodamo nekoliko pripomb. Dopisnik trdi, da je videl na dan shoda ležati marsikatero žrtev premočnega konjiškega vina za ßlotovi trških vrtov. To je čisto navadna laž, vredna dopisnika Taborjevega in Nove dobe. Po zatrdilu in priznanju vseh nepristranskih opazovalcev je potekel katoliški shod! v najlepšem redu, brez vsakega pijančevanja in razgrajanja. Očividno je zamenjal dopisnik udeležence katoliškega shoda z družbo okoli konjiškega Sokola, v kateri se pijan-čuje in razgraja, kakor daleč na okoli ne. — Dopisniku se je zdela skupina Županske zveze prekratka. Povemo da so se nahajali v njej skoro vsi župani konjiškega okraj» s svojimi odborniki, ker so vsi ti obenem pristaši SLS, radi tega ste bili obe skupini združeni. Ravno to je dalo katoliškemu shodu oseben sijaj, da so možje nastopili v tako ogromnem številu. Seveda, to ni bilo po volji Taborjevemu dc-; pisniku. Dopisnik ni mogel drugače, kakor da pogreva v svojem dopisu obrabljene laži o «nemškutarsko-klerikalni koaliciji» v konjiškem trgu. Slišal je, da se v njej nekaj krha in poka. V tej «koaliciji» se ne more krhati in pokati iz enostranskega razloga, ker je nikoli ni bilo, pač pa se krha in poka že dalj časa v glavi lažnjivega dopisnika liberalnih listov, tako, da se je v resnici bati najhujšega. — Liberalnemu dopisniku tudi ni po volji, da je-katoliškem® shodu predsedoval gospod Franc Gologranc, trški župan. Blati ga in ponižuje, vendar vse to pade na lažnjivega dopisnika nazaj. Gospod Franc Gologranc vživa vsled svojega požrtvovalnega, pravičnega in nepristranskega dela za javni blagor trške občine spoštovanje, tako, da ga/ nikdar ne dosežejo klevete nasprotnikov. Dopisnik je tudi slišal, da je tukajšnji tovarnar «poravnal ves ogromni deficit katoliškega shoda». Radi verjamemo dopisniku, da sliši v svojih svetlih trenutkih travo rasti, vendar o kaki poravnavi «deficita» od gosp. Lauricha ni mogel slišati, ker je gola iz-mišlotina. V omenjenem dopisu se tudi trdi, da je bilo udeležencem katoliškega shoda prepovedano zahajati v gostilni Narodni dom in Sutter. Tudi to je čisto navadna laž. Dal® bi se še veliko pisati, kako so konjiški jedeesarji poparjeni vsled sijajno uspelega katoliškega shoda, toda, za danes na| to zadostuje. Prihodnjič kaj več.
Pogoji za vsprejem v Akademski kolegij. Akademski kolegij naznanja, da so potrebni za vsprejem v kolegij sledeči minimalni študijski uspehi: 1. Filozofi predložijo ko-lokvijsko izpričevalo iz glavnih predmetov dotične stroke koncem vsakega semestra po tri z redom vsaj «prav dobro* (8—7 točk) ne oziraje se na število ur. Kdor ima samo era glavni predmet (poleg stranskih), predloži a) vsa tri ko-lokvijska izpričevala iz glavnega predmeta ali b) dva i» glavnega predmeta in enega iz stranskih ali pa v izjemnem slučaju c) eno kolokvijsko izpričevalo iz glavnega predmeta dotične skupine in dva iz stranskih. Koncem petega semestra pa filozofsko pedagoški predizpit z redom «prav dobro» (8—7 točk). 2. Juristi predložijo vsak semester ko-lokvijska izpričevala iz izpitnih predmetov in sicer v obsega 8 tedenskih ur ali pa izkazilo o najmanj dveurnem seminarju plus 6urnem kolokviju iz izpitnih predmetov. Minimalni kalkul je «prav dobro» (8—7 točk). Koncem tretjega semestra je predložiti izpričevalo o pravnozgodovinskem državnem izitu, koncem osmega semestra pa izpričevalo o drugem državnem Izpitu. 3. Medichici olagajo koncem prvega semestra: kolokvij iz anatomije plus kolokvij iz kateregakoli
sledečih predmetov: sekcijske vaje, kemije, biologije ali fizike. Koncem drugega semestra: rigoroz iz fizike ali iz biologije. Koncem tretjega semestra: rigoroz iz biologije ab iz fizike, tako da ima vsak medichiec koncem tretjega se- ; mestra rigoroz i iz fizike i iz biologije. Koncem četrtega semestra: rigoroz iz kemije ali anatomije ali fiziologije ali iz biologije. Koncem petega semestra: ves prvi rigoroz (obstoječ iz vseh šest predmetov). Minimalni kalkul je pri kolokviju 7 točk, pri rigorozu pa vsak poizkusen red.
4.	Tehniki predložijo koncem prvega leta (II. sem.) kolok- . vijska izpričevala iz dveh predmetov prvega reda svoje j stroke in iz dveh predmetov drugega čeda. Koncem drugega j leta (IV. sem.) kolokvijska izpričevala iz štirih predmetov j prvega reda svoje stroke in iz štirih predmetov drugega j reda. Koncem petega (za sedaj pa tudi še šestega) semestra i mora imeti vsak tehnik prvi državni izpit plus kolokvij iz vsaj še enega predmeta tretjega letnika. Prosilce za kolegij, -ki nimajo navedenega minimuma, bo načelstvo brez izjeme \ •dklonilo.
iv	i rviMii m mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmammmammmammammwmmsm
Iz Dravske doline. 1
Zlato poroko, petdesetletnico srečnega, blagoslovlje- j »ega zakona sta 9. avgusta v Ribnici obhajala z zahvalno j službo božjo v krogu svojih vzornih otrok in vnukov vzgledna krščanska zakonska Peter in Marija Mori,, kmeta
v	Janževskem vrhu. Sosedi želimo spoštovanemu, dobremu paru pozlačen večer delavnega, pobožnega, Bogu in cerkvi posvečenega življenja do skrajnih mej človeške usode.
Gospodarsko stranko že prav pridno priporočajo po i Dravski dolini, na Pohorju in na Radiu nam doslej kot liberalci znani gospodje kmetje in gospodarji. Novo ime je le <*včja koža za volčji kožuh. Tem gospodom je ljubša vsaka kvarna stranka kakor pa kmetu in delavcu, uradniku in obrtniku edino pravična stranka krščanskega, vernega ljudstva. Volilci, pozor! Pred volitvami posluhnite svojo vest, vprašajte svojo pamet!
Samostojna koruza za najubožnejše sloje je srečno pri-furala tudi v Dravsko dolino. Bližajo se najbrž res kake volitve. Vedite pa volilci, če vam to koruzo ponujajo za par kron ceneje, da razloček v ceni veletržci niso šenkali, niti ga niso iz svojega žepa doplačali samostojni poslanci, kandidati ali — priganjači — vsi U rabijo za koruzo le vaše glasove ob volitvah. Ceno za koruzo pa vlada poravna iz vaših davkov. Zapomnite si to ob skledi samostojnih žgancev ali turžke župe — po zaslugi samostojnih nezabeljene.
Strogi pasji zapor, živali torej z nagobčnikom in privezane, je slovenjgraško glavarstvo zaradi slučaja* v Pamečah razstegnilo tudi na marenberški okraj, tedaj vključno do Kaple in Št. Ožbalta. Vprašamo: Je-li bilo tako daleč tega neobhodno potrebno? Vprašamo, je-li za žival v tej suši in vročini koristno, primerno? Ni li marveč za iste škodljivo in nevarno? — Sicer pa: Približuje se doba jesenskega lova. Kaj ne, gospodje najemniki?
Zaradi slučajev griže je izdalo slovenjgraško glavarstvo na vse javne oblasti poziv ljudstvu in krčmarjem za posebno pažnjo in snago. V gostilnah ne sme biti na mizi nastavljenega peciva. Pred in po jedi si naj vsakdo umije roke itd.
Kraljev in kraljičin pozdrav obmejnemu prebivalstvu z zahvalo za poročni dar (konjsko vprego s srebrom okovano, delo mariborskega mojstra Kravos) sporoča s posebno okrožnico vsem občinskim predstojništvom in župnim uradom slovenjgraški okrajni glavar. Iz marenberškega okraja so bili kot zastopniki ljudstva na Bled pozvani gg. župan Jos. Strablegg, Kapla, posestnika in lesotržca ing. Franc Pahernik in Peter Mravljak, Vuhred, ter graščak in industrijalce Milan Lenarčič, Ribnica na Pohorju.
Marenberg. Prvo javno prireditev s tombolo, petjem, igro in predavanjem priredi tukajšnja podružnica Jugoslovanske Matice v Marenbergu v nedeljo, dne 8. oktobra pop.
Iz sosednjih hribov in dolin, gora in planin prav lepo vabljeni! Ker se druži s rijetno podučna stran, udeležite se v narodno korist v obilnem številu.
Dravograd. Katoliški shod za Mežiško, Mislinjsko in Dravsko dolino bo na malo Gospojnico 8. septembra pri Sv. Križu. Cerkvena govornika profesor dr. Rožman in župnik Hornbock. Odhod v svečanostni procesiji iz Dravograda po sv. maši ob 8, uri.
Iz Ptuja.
Pirkmajerjada. Dosedaj se je vršila cela vrsta mnogoštevilno obiskanih katoliških shodov, toda na nobenega ni politična oblast smatrala za potrebno in umest-nopošiljati svoje oficijelne zastopnike. Sicer pa nas u-poraba pravice politične oblasti v tem oziru pušča popolnoma hladno. Pribiti pa moramo, da je zloglasni o-krajni glavar dr. Pirkmajer glede tega napravil izjemo iz očividne «naklonjenosti« napram katoliškemu gibanju. Na katoliški shod je poslal svojega zastopnika g. komisarja Forčesina, ki je pridno beležil govore naših gospodov poslancev za — kakor se trdi — policajdemo-kratske liste.
Dvojna mera gospođa glavarja Pirkmajerja. Župan kmetske občine iz ptujskega okraja poroča: Pretekle tedne je v Ptuju obgrizel stekel pes obgrizel tri ljudi. Tako nam je razglasil gospod glavar, ali zelo čudno je, da v Ptuju nimajo strogega pasjega zapora, če se v kmetskih občinah samo sliši, da je bil V tej ali oni občini stekel pes, že imamo mesce in mesce strog zapor in občinske blagajne morajo plačevati za tobiske g. konjederca» lepe -svote. Mi smo g. glavarju prav hvaležni da skrbi za naše ljubo zdravje in varnost, radi se tudi pokorimo njegovim očetovsko modrim odredbam, toda naši psi niso več tako pohlevni. Ti naši kmetski psi pravijo, da morajo čuvati domove, da so itak s svojimi gospodarji-kmeti vred zaostavljeni za mestnimi inčeki in drugimi ljubljenci. Zato protestirajo proti temu* da svojim prijateljem in somišljenikom na ljubo gospod glavar daje toliko prostosti mestnim psičkom, za nas pa ima samo nagobčnik. Je pač menda mišljenje gospoda glavarja glede psov ravno takšno, kakor o ljudeh: Demokratskim mestjanom in njihovim psom ugodnosti, udobnosti in svobodo, ljudstvu in njegovim psom pa nagobčnike in batine.
Nauravite red pri svojih uradih! Župan iz ptujskega okraja .»am poroča: Oseba iz občine je bila radi pedovolje-nega kupčevanja obsojena na denarno globo. To globo je morala po občinskem uradu odposlati na glavarstvo; toda
povrh so jo čez neka časa zopet tirjali in morala je isto globo zopet plačati. Ko se je izkazala pomota, ali bolje: malomarnost pri ptujskem okrajnem glavarstvu, so drugič plačano svoto vrnili preko občine obsojenki. Županstvo je imelo nepotrebne pisarije in stroške ter maloprijetna posredovanja. Mi bi pač upravičeno želeli: 1. da ima gospod glavar v svojih uradih red, da se plačane globe ne bodo ( zopet iztirjevale, 2. da bi kaznovanci lahko plačali naravnost, da županstvo še nima nepotrebnih poslov biričev in poštarjev.
Iz Maribora.
Odlikovanja. Sedaj je vlada iz zaostale stare zaloge vrgla v Slovenijo čedno število svetosavskih odlikovanj. Na to dejstvo bi se sploh ne ozirali, ko bi med odlikovanimi tudi ne bil g. okrajni glavar dr. Srečko Lajn šič v Mariboru, ki je res v mnogem oziru zaslužen, nepristranski in obče spoštovan uradnik. Njemu veljajo naše čestitke. Kakšni pa so ostali odlikovanci, pa zadostuje omeniti ptujskega okrajnega glavarja dr. Pirkma jerja, ki je znan zlasti iz ogabne takozvane Peskove a-fere, radi katere je najbrže tudi dobil odlikovanje, sicer bi mu ga bili pripeli v to zapleteni — učitelji.
«Tabor«, g. dr. Pavel Turner in restavracija Tegetthoffovega spomenika. Pred par dnevi je «Tabor« nekvalificirano napadel g. dr. Turnerja, znanega rodoljuba in naprednjaka, ki je dal vzpodbudo za vpostavitev Tegett hoffovega spomenika. Predvsem je treba konštatirati, da je narodna zavest g. dr. Turner ja neoporečno priznana v vseh akademskih in rodoljubnih krogih, da svoje slovenske narodnosti ni tajil nikdar, tudi ne kot vzgojitelj princev in članov visoke aristokracije, torej je najmanj ali vsaj tako patentiran Jugoslovan, kakor gospodje okoli «Tabora«. G. dr. Turner je — kolikor nam je znano — želel vpostavitvi Tegetthoffovega spomenika pritisniti pečat našega nacijonalnega odpora proti Lahom. Če Tegetthoff, kateremu že kot sinu našega mesta dolgujemo priznanje, ne bi pri Visu zadal laškemu pohlepu, ki je stegal svoje prste po jadranski obali, — smrtnega udarca, potem danes Dalmacije ne bi mogli uvrščati med bisere, ki krasijo krono Karadžordževičev. Dalmacija, ugrabljena leta 1866 rajni Avstriji, bi bila nedotakljiva last naroda z «20001etno kulturo.« Razumljivo je, da Tegetthoff v tistem času svojega besa proti Italijanom ni mogel dokumentirati drugače, kakor v o-sebi avstrijskega admirala in kot Avstrijec. Njegova bio grafija dokazuje, da je Tegetthoffa odlikovala ena poteza, to je bilo sovraštvo proti Italijanom. Vse drugo je za nas postranska stvar. Mi se g. dr. Turnerju, ki gotovo ni naš pristaš, v polni meri pridružujemo. Vposlavitev Tegetthoffovega spomenika naj bi bilo zadoščenje za nekulturni vandalizem, s katerim so vročekrvne bulice v dnevih preobrata spačile lepo lice našega mesta. Ob enem naj bi se v tej proslavi zrcalil ves gnjev severne Slovenije, ne glede na narodnost, proti skupnemu sovragu. Radikalizem, ki ga pridigujejo gospodje taboriti, diši močno po fašizmu, saj so celo zapretili, da se lepa misel g. dr. Turnerja ne sme vse dotlej uresničiti, dokler: so oni (in nekaj fašistovskih razgrajačev) v Mariboru. Če bi nas vodile teorije taboritov, bi moral v Zagrebu izginiti Jelačič, ki je bil tudi avstrijski vojskovodja, izginiti bi moral tudi pesnik Preradovič, ki je bil tudi avstrijski oficir itd. Po nazorih taboritov bi v Parizu ne smel več stati spomenik Napoleona, saj je to očividna žalitev republikanskih čuvstev. Na Dunaju, v osrčju avstrijske republike, v gnezdu zavedne rdečka-rije, stojijo spomeniki davne prošlosti še danes in nikomur, zlasti kulturnemu človeku ,ne pade na um, razbijati dragocena dela umetnosti. Zakaj pa v svojem radikalizmu ne svetujete odstranitve Tappeinerjevega spo menika? Kdo je storil — ali namenoma ali nenameno-ma, je postranska stvar — več za južne Slovane, ali Tapeiner, župan nemškega Marburga, ali paTegetthoff, zmagovalec pri Visu? Kaj pa Kemstockstüber! z verzi najstrupenejšega sovražnika Slovencev? Sobica, posvečena spominu človeka, ki je pel:	«Lieber rauchge-
schwärzte Trümmer ,als ein windisch Maribor«, je zbirališče demokratskih korifej, ki odlagajo v «Taboru« svoje duševne proizvode. Tu čistite! «Kerndeutsch bis in den Tod«, te besede Vas pri polnih kozarcih nič ne motijo, pač pa udrihale po človeku Vašega mišljenja, ker je želel izbrisati sledove našega vandalizma!
«Taborov« šovinizem je zopet v najlepšem razmahu. Od Tegetthoffa prehaja na razne zaostale nemške napise, prislužkuje, kako govorijo med seboj uradnice v Jadranski banki in njegov «popotnik« je še iztaknil na neki trgovini napis «pri Štajercu.« To je posebno strašno! Kdo je to? Ali bivši Ornigov «Štajerc«, ali «štajerski separatizem«, ali «dežela Štajerska«, ki je ni več? «Tabor« in njegov «popotnik« ne vesta odgovora, ker pa mi vemo, da se pri «Taboru« tudi na štajersko separatistično struno rado udari, če gre to v račun, bi svetovali trgovcu, naj v slučaju, da reflektira na «Taborovo« dopadenje, prekrsto svojo mešano trgovino v napis «pri mariborski oblasti.«
Gjuro Džamonja je «ustanovil« v Mariboru Gospodarsko stranko. JDS bo baje Džamonjevce samo «podpirala.« To se pravi, da je JDS v likvidaciji, dasiravno sta jo prišla reševat sama dr. Kukovec in Špindler. Glavni «maherji« Gospodarske stranke so: Džamonja, Šoštarič, Tonejc in neizogibni — Weixl. Tudi Nemce bi Džamonja rad vlovil, pa do sedaj še ni imel sreče. Vsak do ve, da demokrat ostane demokrat, magari, da vsak mesec spremeni svoje ime.
Kričeč slučaj kulturne sramote in trdosrčnosti. V ponedeljek zvečer se je dogodi!. Scenerija: V jarku ob kamniški cesti blizu vinorejske šole leži ženska, sama kost in koža nalik sliki ruskih sestradancev, na videz v zadnjih izdihljajih, okrog nje pa cela gruča živo in ' razvneto debatirajočih žensk, vse zmerja, kliče in raz-
molriva o tem, kdo naj bi pomagal, kam reva spada, zakaj se plačujejo davki itd., samo revo prijeti in položiti nekam pod streho noče nobeden. K sreči se je znašel neki privatni uradnik, ki je energično zahteval od policije, da nekaj ukrene, na slučaj pa opozoril g. novinarja Pirca. Ta se je takoj podal na lice mesta, posrečilo se mu je, ugotoviti identiteto nesrečne~ženske, proš-\ nje in rotenje okrog stoječe gruče, naj bi jo spravili nekam pod streho, so ostale pa brez uspeha. Sami izgovori: nimam kam, če je ne sprejmejo bolnice, oblasti, kako naj jo sprejmem jaz? — če mi umrje v hiši, kdo mi plača sitnosti in stroške? — ne morem, ne morem .... Reva je Amalija Sterger, stara 32 let, iz Maribora, služila je v Gradcu, zbolela je na raku, iz graške bolnice so jo pa poslali v rpariborsko, ker sem spada. Tu je zbolela še na vnetju rebernice, ležala je štiri mesece, končf no so pa še vso bolno, iznemoglo postavili na cesto — vsled redukcije bolniškega staleža. Mesini fizikat ji je naklonil mesečno podporo — 150 kron, s tem je dobi-
1..» neko zavetišče v Melju, kjer pa tudi niso ho di, u jim umrje v hiši, in postavili so jo v ponedeljek zjutraj na cesto. Reva se je vlekla k nekemu znanemu gospodu blizu Ljudskega vrta, da ga prosi pomoči. Dobila je — 40 kron, vlekla se je nazaj ter se zgrudila v jark. In tu je ležala od 6. ure zvečer pa do desetih, ko so okrog nje zborovali, tarnali in zabavljali radovedneži in ko se je tudi na policiji vršilo dolgo posvetovanje, kam naj se reva spravi. Če se konj zgrudi na cesti, takoj vedo, kam z njim, niti pol ure ne bo ležal, za človeka pa ne vedo, ne kod ne kam. Policija je končno odločila, naj se poskusi z bolnico, če tam ne bo nič in če se ne najde kak zdravnik, preostane samo še policijski zapor — škandalozni «hotel Graf« za zadnje ure uboge žene, zapuščene in zavržene od celega svela, ki jo je samo izrabljal, ki ji je samo jemal in prav nič dajal, ki ji celo v zadnjih urah zapira vsaka vrata ter odklanja vsak kotiček oblastne in zasebne «dobrodelnosti.« — K sreči se je našel zdravnik g. dr. Ipavic, ki je revo takoj odpravil v bolnico. Kako bo sedaj? — Interesirali se bomo za ta slučaj, ker čujemo, da «redukcije« v bolnici zadenejo vedno največje siromake. Pozivamo tudi vse oblasti Š policijo vred, naj se pripravijo na take slučaje, naj ugo-1 tovijo ter se domenijo, kam spadajo siromaki, ki v dobi najhujših socijalnih krivic padajo, omedlijo in umirajo na cesti.
Stanovanjska zadeva v Maistrovi ulici št. 2. V veži Maistrova ulica 2 stanuje že dve leti štiričlanska rodbina Cafuta po leti in po zimi. Slučaj ravnokar omenjene stanovanjske bede se je že večkrat žigosal po časopisju, i Na vsak tozadevni napad v listih, se je zbrala posebna j komisija, da se prepriča na licu mesta o istinitosti čas-! niških vesti in odpomore mizeriji. Vsaka komisija je : potrdila skrajno stanovanjsko bedo rodbine Cafuta, a J ostalo je vsikdar samo pri ugotovitvi bede, storilo se pa ni nič, da se preskrbi ubogi rodbini človeško stanovan-I je. S stanovanjsko zadevo Cafutovih se je bavila Proti-1 tuberkulozna liga, a je ostalo tudi samo pri pregledu — j brez odpomoči. Sedaj pa bo začela lik te hiše zidati j Prva hrvatska štedionica in bo vozila materijal za zidavo skozi to vežo — stanovanje rodbine Cafuta, ki bo morala sedaj iz veže — v park! Sveta dolžnost g .župana Grčarja je, da se on že vendar enkrat pobriga za to ubogo rodbino in jo po dveh letih vežnega bivanja nastani pod streho, a ne pod milo nebo v mestnem parku . . .
Kdo je nastavil novo ravnateljico na zavodu Vesna?
Svoj čas smo obširno poročali o skrajno slabem in naravnost zapravljivem gospodarstvu v Vesni. Radi prevelike potratnosti na škodo in račun mestne občine je bila prejšnja ravnateljica Vesne odstavljena. Samoob-sebi umevno bi se bilo moralo mesto nove ravnateljice razpisati, kar se pa ni zgodilo, ampak kakor zvemo, je dobila to mesto neka Sirk kar brez razpisa. Zadeva na-! stavitve nove ravnateljice na Vesni se mora razčistiti, j sicer bo javnost prepričana, da že cvetejo tudi na mari-! borskem magistratu cvetke balkanske korupcije.
Po zanikernosti vojaške uprave in drugih oblasti hočejo na vsak način pripraviti v Mariboru pravo bi-toljsko katastrofo. Davno smo že pisali, da se nahaja za carinskimi skladišči blizu glavnega kolodvora tudi neko skladišče municije in eksplozivov. Pod vtisom strašne bitoljske katastrofe so vsi listi v Mariboru zahtevali, da se to nevarno skladišče odpravi, vojaška oblast se pa ni zganila in skladišče je ostalo. V pretečenem tednu je pa slučaj iznesel še poseben opomin na naslov te nekulturne in brezprimerne zanikernosti. Otroci so zažgali smeti, ki se mečejo iz vagonov in nastala je*velika nevarnost, da se ogenj razširi tudi na municijska skladišče in da gre lep kos Maribora v zrak. Ogenj se je še pravočasno udušil, požarna bramba, ki je bila že na potu, ni trebala stopiti na delo, ta slučaj je pa vendarle najresnejši memento za bodoče. Zahtevamo, da se naložena municija takoj spravi na varno, mestu oddaljeno mesto, da se drugič taki slučaji ne ponovijo in ne povzročijo katastrofe.
Gradbena akeija za mesto Maribdr. Gradbena akcija za mesto Maribor Vas uljudno vabi na sestanek, ki se vrši dne 10. avgusta 1922 (četrtek) ob 17. uri v dvorani gospoda okrajnega glavarja. Dnevni red: 1. Vprašanja pristopa stavbenih podjetij, inženirjev, arhitektov in zidarskih mojstrov k gradbeni akciji; 2. razgovor o organizaciji Gradbene akcije (mestna stavbena zadruga, ali stavbena zadruga, ali stavbena delniška družba ali društvo); 3. razgovor o osnovanju posredovalnice «Mar-stan» (po vzoru zagrebškega «Delta-stam) v okvirju Gradbene akcije; 4. Določitev začasnega osnovnega fonda Gradbene akcije; 5. določitev štirih kandidatov v izpopolnjenje odbora Gradbene akcije; 6. slučajnosti. Z ozirom na izvanredno važnost te razprave, ki bo v mnogih ozirih zelo zadevala interese gg. lastnikov stavbnih podjetij, inženirjev, arhitektov, mestnih stavbnih mojstrov in zidarskih mojstrov, je nujno potrebno, da se
Sega sestanka zanesljivo udeležite. Odbor Gradbene akcije ata mesto Maribor.
Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Studencih pri Mariboru ima v nedeljo, dne 13. avgusta 1922 ob 4. uri popoldne v društveni sobi pri cerkvi štev. 1 svoj XVIII. .redni občni zbor, h kateremu se vabijo vsi nekdanji člani. Za prav obilno udeležbo vabi odbor.
Zahvala. Gospod Herman Lang iz Pelmonoštra pri Osijeku je daroval Državni borzi dela v Mariboru 300 Din, za kar se mu vodstvo najlepše zahvaljuje.
Državna borza dela v Mariboru. (Tedensko poročilo za čas od 30. VII. do 5. VIII. 1922.) Prosta mesta so "bila prijavljena: 110 moškim, 59 ženskam, skupaj 1(59. Dela je iskalo: 145 moških, 60 ženskih, skupaj 205. Zaposliti je bilo mogoče: 59 moških, 29 žensk, skupaj 88. Brezposelnih je ostalo: 376 moških, 255 žensk, skupaj 631. Promet od 1. I. do 5. VIII. 1922 izkazuje 8663 strank in sicer 4227 delodajalcev, 436 delojemalcev ter 2030 uspešnih nakazil dela. — Delo dobijo: hlapci in dekle, viničarji, rudarji, drvarji, delavci kos ih srpov, kovači, železolivarji, železooblikovalci, kovinotiskarji, železo-strugarji, kleparji, sodarji, kolarji, mizarji, mlinarji, in čevljarji; šivilje za perilo, kuharice, služkinje, sobarice, iikarice itd. — Dela iščejo: hlapci, majarji, oskrbniki, ekonomi, viničarji, vrtnarji, kovači, ključavničarji, žagarji, elektromonterji, sodarji, kolarji, sedlarji, krojači, čevljarji, mlinarji, peki, mesarji, natakarji, pleskarji in dimnikarji, sluge vseh vrst, trgovski pomočniki in pomočnice, strojniki in kurjači, dninarji, natakarice, pisarniške moči itd. — Splošen pregled: Število brezposelnih je zadnji čas poskočilo, zlasti iščejo dela poljski in pomožni delavci iz Prekmurja. Opažati je tudi, da se odpuščajo delavci vsled naraščajoče draginje in je zaposlenih le toliko, koliko je ravno nujno potrebno. Slabe socijalne in narodnogospodarske prilike vplivajo zelo na delovni trg. Uradniki in nameščenci vseh vrst — aktivni in vpokojeni — iščejo primernega postranskega zaslužka v prostih urah, da bi se lažje preživeli.
Izgubljeni predmeti od 16. do 31. jul. 1922 so bili priglašeni pri policijskem komisarijatu v Mariboru sledeči predmeti kot izgubljeni: črna usnjata torbica s tremi ključi, enim robcem, okoli 4p kron denarja. Denarnica iz rjavega usnja s približno 100 kron gotovine. Crna usnjata ženska torbica S 730 din., vložno knjižico z 31.000 kron in zlato zaponko. Črna usnjata listnica z 259 K in otnim listom. 416 kron zavitih v papir. Crna usnjata denarnica s približno 115 din. in potnim listom, zlata zapestnica v obliki verižice. 300 din. zavitih v papir, en bankovec po 20 dolarjev in en bankovec po 100 din. zavitih v žepni robec. Zlata zapestnica v obliki obroča z dvema rdečima kamnoma. Rdečerjava usnjata denarnica s svoto 80 kron, en uhan s tremi rdečimi kamni, črna usnjata denarnica z vsebino 140 kron. Srebrna zapestna ženska ura, ključ in en beli robec. Zelenkasta usnjata denarnica z vsebino 380 K in različne listine. Črna usnjata denarnica z vsebino 700 K in legitimacija. Bela svilnata čepica. Zlat prstan v obliki verižice z monogramom K. A., 1 meter volnene mreže (sita). Ročna torbica iz belega platna s ključem in žepnim robcem.
Najdeni predmeti od 15. do 31. jul. 1922 so bili oddani pri policijskem komisarijatu v Mariboru sledeči predmeti kot najdeni in se zamorejo od izgubitelja dvigniti: Mlad lovski pes, sveženj ključev, en par podpetnikov, ena krtačica, denarnica z večjo svoto denarja, zračna sesalka, denarnica z manjšo svoto denarja, zlata ženska ura, železnižka le-z manjšo svoto denarja in drugi dokumenti, usnjata denarnica z majhnim zneskom.
GLADIATORJI
(134. nadaljevanje.)
To številno stranko je najhuje sovražil Eleazar. Njegov nasilni, nemimi, fanatični značaj je bil brezpogojno nesprejemljiv za kakršnokoli predajo in trdno je bil odločen, da se bo hranil do smrti in da rajši pusti mesto do tal razdjati, ito pa, da bi ga predal Rimljanom.
V tem viharju in boju je bil Eleazar prav popolnoma v svojem živliu, Id je ugajal njegovi strastni naravi. Vsak dan se je zdelo, da si s svojim naprsnim oklepom nadene
novih moči, nove odločnosti. V vsem sijaju svojega oklepa
vodil borbo raz obzidje,
krog V ’
čak, poveljnik, knez.
in orožja je stopal po mestu ali pa vc daleč naokrog viden za prijatelja in sovražnika, pravi vojš-
Éleazar je bil glava druge politične stranke, zelotov, «gorečnikov.» Sami so se tako imenovali, češ, da gorijo za blagor naroda in za vero očakov. Seveda so njihova dejanja nasprotovala njihovim besedam. Skrajno brezobzirni in brezvestni so bili v izbiranju sredstev, ki so jim služila v dosego njihovih strankarskih namenov. Nasilnosti, žalitve, poboji so osovražili zelote med ljudstvom. Pa v svojih vrstah so imeli pogumne in odločne ljudi, izurjene v orožju in pripravljene za vsakršno nasilje, bodisi proti prijatelju, bodisi proti sovražniku. V rokah drznega, brezvestnega voditelja so bili ostro in silno orožje. — In . Eleazar je bil njihov voditelj. —
Tretjo politično stranko, morebiti najštevilnejšo med vsemi, je vodil človek, ki se je izrazito odlikoval po svoji dovršeni, brezznačajni dvoličnosti in hinavščini in po svoji brezobzirno sebični drznosti v doseganju v osebnih in strankarskih ciljev. Ta mož je bil Janez iz Giskale, malega mesta v Galileji. Še preden je prišel v Jeruzalem, se je izkazal po svojem verolomstvu in po svoji brezsrčni brezobzirnosti.
Tit je oblegal Giskalo. Mestece s svojimi nebo j evitimi prebivalci, ki so bili povrh še brez orožja in tudi sicer nepripravljeni za brambo, bi bilo brez truda padlo v roke rimskemu vojskovodji in peščici njegovih konjenikov, ki so stali pred mestom.
Pa kakor vsi veliki zmagovalci je bil tudi Tit usmiljen in dobrosrčen, kjerkoli in kadarkoli se je dalo. Dobro vedoč, da bi ne bil mogel ubraniti svojim četam plenjenja in morenja, če zavzame mesto z mečem v roki, je osebno jezdil pred obzidje in pozval branilce k predaji, obljubu-joč jim najvelikodušnejše pogoje.
Janez je imel s svojimi pristaši tistikrat prebivalstvo popolnoma v svojih rokah. Odgovoril je Titu v imenu meščanov, da je sobotni dan in da je Judom prepovedano na ta dan vsakršno delo, tudi vojskovanje in politični posli. Zato, da se ne morejo pogajati z njim o miru in predaji. Če jim pa da 24 ur odloga, mu bo izročil mestne ključe naslednji dan.
Tit mu je ugodil in se je odstranil s svojimi konjeniki, najbrž zaradi pomanjkanja živil. Janez pa je po noči pobegnil s svojimi pristaši, z mnogimi ženami in otroki in prepustil mesto in prebivalce njihovi usodi. Potoma pa je zapustil še tudi svoje spremljevalce v bedi in nevarnosti in se je sam rešil v Jeruzalem.
Po takem očitnem verolomstvu ni mogel pričakovati prav nobenega usmiljenja od Rimljanov in Janez iz Giskale se je boril kakor mnogi drugi, da tako povemo, že z vrvjo okoli vratu.
Med zeloti pod vodstvom Eleazarjevim in med stranko Janeza iz Giskale, ki so jo med drugim tudi roparje imenovali, je besnel divje krvav boj za prvenstvo. Miroljubni zmerneži pa so v strahu in upu nepotrpežljivo čakali, kedaj zaplapola rimski orel nad mestom, in mnogi izmed njih, zlasti premožnejši, so že zdavnaj pobegnili v rimski tabor.
Tako je izgledalo v mestu.
Rimljani pa so z vso svojo mirno in vztrajno odločnostjo nadaljevali oblego.
Rimska vojska je bila sestavljena iz najboljših, izbranih .Vespazianovih legij. Poveljeval jim je Tit, Vespazianov sin sam. Njihovi bojni stroji so bili številni in silni. Spretni in izvežbani, premišljeni v vsakem koraku, strogi v disciplini in neuklonljiva v pogumu, so se pripravljali z vsemi močmi na zadnji najsilnejši napad na Sveto mesto. Že je bil del zida s stolpom, imenovanim grad Antonija, v njihovih rokah. Judje so ga za trenutek dobili nazaj v besni borbi, pa spet je padel Rimljanom v roke. Glad je s kruto roko gospodaril po mestu in strašil tudi najpogumnejša srca. Čas je bil, da bi bili Judje pozabili na sebičnost, na strankarske prepire in na fanatizem, ter mislili edinole na svojo narodnost in na sovražnika pred durmi.
II.
Lev Judove hiše.
Eleazar je hotel po vsaki ceni dobiti vrhovno poveljstvo v svoje roke. Mesto je bilo v skrajno nevarnem položaju in razdeljena oblast je utegnila usodno ovirati uspešno brambeno delo. Janeza iz Giskale je bilo treba uničiti — in njegov nasprotnik si je brezobzirno naredil svoj načrt

mmasaasassm
M
Zadružna gospodarska banka d.d.
ss=3 Podružnica v Mariboru.
Zatem: Korsika cesta 1A. — Telefon 311. — Brzojavi: Gospobafta.
Cattivala: Ljubljana. Podružnice: Diakon, Sarajevo, Soabar, Split, Šibenik. Ekspozitura: Bled.
interesna skupnost z Sveopća Zanatlijako beato 4 i v Zagreba hi njeno podružnico v XarÌOT©» hi Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu.
t '
KipiSiž h rezane skupno z afilijacijami čsz K 50,Q0Q.Q0Q,~.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tope valute M devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice tor preskrbuj* v»e bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji
Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterija *

4» m
Z izgovorom, da se hoče spraviti z njim in združiti obe nasprotujoči si stranki v pridi mestu in narodu, je predlagal sestanek z Janezom v zunanjem tempeljskem dvoru. Tam bi naj oba nasprotnika poravnala svoje prepire in stopila v zvezo za skupno delovanje. Zbor starejšin bi se naj sestal, voditelji ljudstva, ki so pa sicer omahovali sedaj k eni, sedaj k drugi stranki in se dali od njih vplivati. Trdo bo šlo, to je Eleazar vedel, pa zanašal se je na svojo zgovornost, na svojo veljavo in na svoje uspehe in upal je, da bo uklonil in strl svojega nasprotnika.
V sijajnem oklepu in blestečem se orožju je torej prišel na zborovanje. Četa somišljenikov ga je spremljala, vsi oblečeni v dolge miroljubne plašče, ki bi naj vzbujali zaupljivost pri nasprotniku. Pa bistre oči in pazljiva ušesa so le ujela rahel žvenket in zakrit blesk orožja, ki se je skrivalo pod nedolžnimi platnenimi haljami. Maloštevilni So sicer bili ti njegovi prijatelji, pa preskušeni in zvesti, — in zunaj se je zbirala množica bojevitih mož, ki so navidezno malomarno gledali na dvorano, — sami zelot j e, Eleazarjevi pristaši.
Z globokim poklonom je stopil Eleazar v dvorano tfn se postavil na najzadnje mesto, kot bi bil prišel prosit, ne pa zahtevat. Njegova ponižnost je seve stala v čudnem nasprotju z njegovo sijajno, bogato zunanjostjo.
Ponosno in izzivalno pa je stopil med zborovalce Janez s svojimi mnogoštevilnimi privrženci, ki so takoj zasedli dohode v tempelj. Komaj da je odgovarjal na pozdrave in zaničljiv smeh mu je igral krog usten, ki je očitno pričal, kako skrajno prezira, ta mož celi nastop.
Janez iz Giskale je bil še mlad mož, pa njegov obraz: je že nosil sledove nerednega, pregrešnega življenja. Lica so mu bila zardela in zabuhla od nezmernosti in globoke črte krog ustfen, ki so jih le malo zakrivale dolge brke in brada, so pripovedovale o strasteh in o razuzdanosti. Njegova visokozrastla, širokoplečasta postava je bila še izrazitejša v bogati obleki in sijajnem orožju, oči so mu drzno in izzivajoče bliskale in niso nič dobrega napovedovale nasprotniku, toda vse njegovo obnašanje, sicer pogumno in ponosno, je kazalo prej nebrzdanega pustolovca, ko pa pravega vojščaka, in njegove robate in nemirne kretnje so se jako neugodno razlikovale od hladne samozavesti njegovega tekmeca.	.	*.
(Dalje prhodnjič.)
——giwnii«toiiiwiniwunMiw»ihwwhwhiw —iMHiimnii »  
Nov vozni red vseh prog v Sloveniji se dobi v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Priporočamo ga osobito gg. turistom, ki izletijo v Savinjske Alpe ali Karavanke.
Širite „StražčMTJj*" ”*!**. .
------------1-------------; pristen trspistevskii
lita pivmAmn dobro idoča 110 Pla|itóS| stolpna ura.
Naslov v upravništvu.
356
; Vinii@r
I z'najmanj 4 osebami se sprejme, j ” Predstavi se naj pri
Voller & sin
posestnik vinogradov.
; Lajteršperg pri Mariboru. ! 1-2	354
Prazne sode
transportne in zaloge proda v vsaki velikosti tvrdka
X
prodaja
MATIJA LAH, Maribor
na Glavnem trgu. 4—6 342
I
Pugel & Rossman
Maribcr, Trg Svobode 3.1
1-2	355j
POZOR! j Al. Ghiušek,(Maribor Glavni trg štev. 6,
RS8	prodaja	t
žičnate žimnice (Drateinsatz) po ! K 5JO’—, afrik-žimnice 3 delne: po K 1900'—, impregnirane pia- ? hte za vozove, mlatilnice, konje kvadratmeter po K 250’—, vrvi za zvonove, studence, seno in perilo, vsaka debelost in dolgost kg K 1oo-—, (40 —, Strange za konje par K 44’— do K 90'—, uzde navadne in pletene po K 30'— in K 36—, zaloga hla-čevine, žamet rižasti, platna, racmošlina, plavo tiska, lincer-druk, cajghlače, spodnje hlače, srajce vsake vrste, predpasnike iz'; klota m plavotiska, obleke za dekleta, moške predpasnike, robce, slamnjače po najnižjih 6—10	cenah.	33t
SENO
slamo, drva ter
premog, žito, krompir, sadje in druge deželne pridelke . — kupuje in prodaja —
OSET ANDREI, MARIBOR
Aleksandrova cesta štev. 57, telef. 88.	9—323
Modele čevljev
v celih serijah iz lepenke, po modemih kopitnih oblikah ali amerikaoskih oblikah izrezane, dobavlja za tvornice obuvala in čevljaije. Apartne, elegantne oblike. Velikanska izbira novitet za vsako sezijo.
Zgornje riefe
izdelujem iz od naročnika mi do poslane ga materijala, prvovrstno, hitro in po ceni. Posebna delazmožnost v montiranju zgornjih delov, za
tovarne obuvala.
Nakup, re paratura in prodaja
čevljarskih strojev-
Zahtevajte prospekte od
Ralph F. Richter,
Subotica VI,
Poučevanje
v vseh strokah moderne, mehanične izdelave obuvala. Zahtevajte prospekte!
S—331 st h
«urtimi ■■lili»,	____
NovoitL«^ tm
Novosti,
Pozorjdamelinügospodje!
Ravnokar prispeli najnovejši modeli klobukov za jesensko in zimsko sezijo
Xvarffiwr»."
feci®!»«*»**
lÄaxkiJboj?, Meljska o.
Velika zaloga klobukov za gospode in dame. Preoblikovanje starih po naročil«, — Postrežba točna, cene solidne, - - —
3-4 352
Tisk tiskarne sv. Cirila s Mariboru.
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
Izdajatelj in založnik: Kom. «Straže».