Poštnina plačana v gotovini. Leto XI., št. 179« Ljubljana, torek S* avgusta 1930 Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te« lefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova uL 3 Telefon št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo. Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Iaseratni oddelek: Ljubljana, Prešer« nova ulica 4. - Telefon št. 2492, Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub« Ijana št. 11.842; Praha čislo 78.180: Wien št 105.241. PRELOM Z ZABLODAMI PROŠLOSTI!" Pomemben programatičen govor ministrskega predsednika v Dubrovniku — Trije državni temeljni akti Gostje so ostali na ladji do polnoči, nakar je ladja s predsednikom odpluta proti Kotoru. Predsednikovo bivanje v Dubrovniku Dubrovnik, 4. avgusta, r. Ministrski predsednik general Peter živkovič je prispel včeraj z vojno ladjo »Hvar« v gruško pristanišče in se z avtomobilom odpeljal v Dubrovnik. Gruž in Dubrovnik sta bila vsa v zastavah, po ulicah pa je bila zbrana ogromna množica ljudi, ki je ministrskega predsednika navdušeno pozdravljala. G. predsednik si je najprej ogledal banovin-sko bolnico, kjer se je prijazno razgovarjal z zdravniki in s številnimi bolniki, med katerimi je tudi bivši avstrijski admiral Cichlar. Tudi ž njim se je g. predsednik delj časa razgovarjal. Ko so mu v prostorih okrožnega inšpektorata uradniki na kratko poročali o svojem delu, je g. predsednik odšel v palačo mestne občine, pred katero ga je sprejel polnoštevilno zbrani občinski svet. V mestni zbornici se je na to vršila kratka svečana seja občinskega sveta, ki so ji prisostvovali tudi številni meščani. Predsednika ja pozdravil dubrovniški podžupan Ilija Hadži, kateremu se je predsednik s kratkim govorom zahvalil in se nato razgovarjal z občinskimi svetovalci ter sprejel tudi večje število deputacij. Na trgu pred občinsko palačo je bila med tem zbrana velika množica prebivalstva, ki je predsedniku prirejala vedno nove ovacije. Ministrski predsednik se je z motornim čolnom vrnil na vojno ladjo »Hvar«, po obedu pa se peljal na otok Lokrum. Zvečer je priredil na »Hvaru« banket, o polnoči pa nadaljeval svojo pot proti Kotoru. Dubrovnik, 4. avgusta, r. Ministi-ski predsednik general Živkovič je priredil nocoj v gruški luki na vojni ladji »Hvar« banket, na katerega je bilo povabljenih okrog 50 najodličnejših dubrovniških meščanov. Na banketu je predsednik napil Nj. Vel. kralju: »Gospodje! Dolžnost nam veleva, da tako zbrani pozdravimo Nj. Vel. kralja, ki s svojo očetovsko skrbjo, s svojim daom, pravičnostjo in ljubeznijo napram vsemu narodu predstavlja sintezo najlepših vrlin našega naroda in svetel primer velike in široke jugoslovenske duše. Poživljam vas, da vzkliknete: Naj živita Nj. Vel. kralj in svetli kraljevski dom!« Ko so se polegli oduševljeni vzkliki navzočih, je g. predsednik poudaril svoje veselje, da more bivati v zgodovinskem Dubrovniku, tem prvem žarišču jugoslovenske kulture in jugoslovenske misli. Prepričan je, da bo ostal Dubrovnik, zvest svojim tradicijam, tudi v bodoče jugoslovensko žarišče. Nato je nadaljeval: »Vi Dubrovčani, ki ste s toliko vztrajnostjo in žilavostjo branili svojo samostojnost pred tujimi vpadi, boste gotovo tudi sedaj v svobodni domovini imeli dovolj moči in sposobnosti, da boste proti plemenskemu in verskemu obeležju. proš'.osti branili narodno edinstvo ter iskreno sodelovali pri konsolidaciji Jugoslavije v smislu velikih idej manifesta Nj. Vel. kralja z dne 6. januarja. Te ideje je mogoče na kratko označiti z besedami: Prelom z vsemi zablodami in pogreškami prostosti in združitev vseh narodnih sil za edinstvo naroda, za veličino in moč naše velike jugoslovenske domovine.« »Vi Dubrovčani, ki ste s tolikšno vztrajnostjo, žilavostjo in veščino ume-ii braniti svojo samostojnost pred tu-jinskimi vpadi, boste sedaj v svobodni domovimi, o tem sem u ver jen, razpolagali z zadostno silo in sposobnostjo, da vztrajate na naši vekovni borbi in da boste proti plemenski in verski prošlosti branili narodno edinstvo in da boste iskreno sodelovali pri učvrstitvi in konsolidaciji razmer v naši državi. Samo s takim delom boste pravi tolmači velikih ciljev Nj. Vel. kralja.« »Načrti Nj. Vel. kralja so obrazloženi v treh važnih državnih aktih, ki mo- rajo biti za vsakega patrijotičnega državljana smernice njegovega javnega delovanja. Manifest z dne 6. januarja je prekinil brezplodne in nezmiselne borbe in nerazumljiva nesoglasja in je pokazal nova pota dela za boljšo bodočnost našega naroda in države. Zakon z dne 3. oktobra je dokončno potrdil naše notranje ustrojstvo s tem, da je bila razdeljena naša država na devet banovin na osnovi široke dekon-centracije. vendar tako, da je ohranjeno državno edinstvo in da so za vedno odstranjene umetne ograje, ki so nasprotovale popolni združitvi in ue-dinjenju vseh naših narodnih sil. Deklaracija kraljevske vlade z dne 4. julija t. 1. je na nedvoumen in jasen način podčrtala, da ne bomo odstopili od izvajanja gori postavljenih ciljev in da se stara slaba doba ne bo povrnila. Hkrati pa so v nji izražene nove smernice dela v političnem, gospodarskem in kulturnem pravcu. Po tej deklaraciji mora biti vsem jasno, da se moramo zbrati k sodelovanju vsi patrijotični elementi naše države, da se ne bomo več bavili s starimi računi iz dobe pred 4. julijem, da pa mora po tem dnevu vsakdo za vse ono, kar ne bi bilo v službi resnične in udane jugoslovenske misli in kar ne bi odgovarjalo spoštovanju državnega ustrojstva in ne podpiralo sedanje pravnega reda, nositi' posledice svojega slabega dela.« »Vi Dubrovčani ste s svojo svobodno prošlostjo, s svojimi važnimi in številnimi manifestacijami v najnovejši dobi pokazali, da umevate to zdravo narodno politiko. Zato računam, da boste tudi v bodočnosti zvesti sotrudniki pri veliki ureditvi razmer v naši državi in resnični pomočniki Nj. Vel. kralja pri ustvarjanju teh nalog.« Vsi navzoči so sprejeli govor z navdušenimi ovacijami kralju, domovini in ministrskemu predsedniku. Ko so se ovacije polegle, se je g. predsedniku zahvalil dubrovniški podžupan g. Hadži, in ga pozdravil kot prvega sotrudnika našega vzvišenega vladarja in nosilca prave jugoslovenske misli, ki ne pozna ne plemenske ne verske razlike. Želel mu je iskreno dobrodošlico in mu napil: »Naj živi prvi jugoslov. ministrski predsednik general Peter Živkovič!« Priprave za velike habsburške manifestacije na Dunaju Udeležil? se jih bodo zastopniki visokega klera, odposlanci madžarske vlade in delegati avstrijskih krščanskih socialistov s prelatom Seiplom na čelu Dunaj, 4. avgusta M. Dne 15. avgu- dovico Sicero, madžarski primas Sere-gfa se bo vršila na Dunaju svečana dy in mnogi drugi. V proslavi bodo proslava sv. Emerika. Proslava bo aktivno sodelovali najuglednejši pred-iroela docela značaj habsburških mani- stavniki avstrijskih krščanskih socia-festacij in predstavlja demonstracijo listov s prelatom dr. Seiplom in poza Otona Habsburškega. Na Dunaju slancem Matajo na čelu. Madžarska se bo pri tej priliki zbral visoki cer- vlada pošlje na proslavo posebno de-kveni kler. Poleg dunajskega kardi- putacijo pod vodstvom grofa Appony-nala Piffla se bodo udeležili te pro- ja. Povabljen je tudi poljski kler. Va-slave tudi odlični zunanji cerkveni do- bilu se bo najbrž odzval krakovski stojanstveniki, tako med drugimi po- j škof Fabiecha. sebni papeški odposlanec kardinal Lu- j Obisk Kotora in Cetinja Kotor, 4. avgusta, r. Predsednik vlade general Živkovič je prispel davi ob 7. z vojno ladjo »Hvar« v Kotor, kjer ga je pozdravil general Djukič. Takoj nato se je g. ministrski predsednik odpeljal z avtomobilom na Cetinje, kjer se je vršila po njegovem prihodu svečana seja občinskega sveta. Pozdravil ga je župan Miloševič, nakar si je ministrski predsednik v spremstvu bana generala Smiljaniča ogledal mesto, opoldne pa je priredil v Grand-hotelu banket, na katerega je povabil okrog 50 cetinjskih meščanov. Na banketu je imel general Živkovič daljši govor, v katerem je pozval ves narod k sodelovanju pri konsolidaciji države. Po banketu se je vrnil z avtomobilom v Kotor. Povratek kancelar ja dr. Schobra na Dunaj Seja ministrskega sveta — Odločitev o imenovanju novega vodstva zveznih železnic bo padla šele koncem meseca Dunaj, 4. avgusta d. Zvezni kancelar ga reda, ki bo predložen narodni skup- dr. Schober se je včeraj vrnil z dopu- ščini v začetku jesenskega, zasedanja, sta in prevzel posle. Ker se mudi slu- Zaradi tega so tudi vse vesti o bliž- čajno poleg dr. Schobra na Dunaju še njem imenovanju Strafelle za podpred- osem zveznih ministrov, je bila za da- sednika ali generalnega ravnatelja nes sklicana seja ministrskega sveta, zveznih železnic dokaj preuranjena. ki je razpravljala o raznih tekočih Odločitev o vprašanju vodstva zveznih vprašanjih. Netočne pa so informacije železnic bo padla šele drugo polovico gotovega dela dunajskega tiska, da je avgusta na skupnem sestanku dr. Scho- ministrski svet ob tej priliki razprav- bra z ministrom za trgovino Schuster- Ijal tudi o imenovanju dr. Strafelle v jem in predsednikom Bahnhausom, ka- upravni odbor avstrijskih državnih že- terega mandat poteče 30. septembra, leznic in o predlogu reforme volilne- Francija in Jugoslavija čuvarici miru Zborovanje bivših bojevnikov iz vzhodnih bojišč — Neutemeljen strah pred novimi vojnimi spopadi Pariz, 4. avgusta AA. V Mansu se le zmagati. Govornik je zaključil svoja izva-včeraj sestalo kakih 500 bivših bojevnikov janja s tem, da je prepričan v to, da se bona vzhodnih bojiščih. Banketu so prisostvo- do združile evropske države zaradi svoje-vali razni odlični predstavniki, med njimi ga obstanka in evropske civilzacije. jugoslovenski poslanik v Parizu, ki je na Praga, 4. avgusta AA. »Prager Presse« banketu najprvo prečrtal pismo predsedni- prinaša poročilo iz Pariza o obnovi poga-ka bitoljske občine z zahvalo bivšim bojev- janj z Rimom. Pariz iskreno želi, da pride nikom za njihove vojne zasluge. do pozitivnih uspehov, čeprav se zaveda Dr. Spalajkovič je nato naznanil, da je obstoječih težkoč. Te težkoče niso samo bilo nabranih v Jugoslaviji 3 milijone Din pomorske in kolonijalne narave, nego igra-za poplavljence v južni Franciji. Nato Je jo veliko vlogo tudi fašistične tendence, ki dr. Spalajkovič v svojem govoru poveliče- streme po tem, da bi se revidiralo mirov-val veliko prijateljstvo med Francijo in Ju- ne pogodbe, kar nasprotuje francoski po-goslavijo, ki imata iste cilje in iste želje, litki. odstraniti vse ono kar bi moglo ogražati Ta nesoglasja zelo otežujejo sporazum v mir. Govornik ne veruje v bližnjo možnost političnih, teritorijalnih ter vojaških vpra- spepadov, ker oni, ki bi hoteli \-ojno ne bi šanjih. Francija ničesar ne zahteva od svo- želi uspeha. jih sosedov, a zato ne bo opustila svoje po- Največja nevarnost za Evropo pa je go- litike. Ona vobče ne bo v ničemer spreme- spodarska kriza, ki jo je moči odstraniti sa- nila svoje splošne politke, ki ii je smoter mo s sodelovanjem vseh evropskih držav, konsolidirati Evropo v mejah, določenih Zdrav razum bo moral naposled vendarle po mirovnih pogodbah. Sestava zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih Beograd, 4. avgusta, AA. Minister pravde je imenoval komisijo, ki naj sestavi načrt zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih. Predsednik komisije je dr. Ninko Peric, minister v pokoju, člani pa Mihajlo Poličevič, predsednik državnega sveta, Mihajlo Radivoje-vič, S. Sagadin, člana državnega sveta, Mihajlo Ilič, profesor beograjske univerze, dr. Ivo Krbek, profesor vseučilišča v Zagrebu in dr. Milan Kugler, sodnik stola sedmorice, dodeljen ministrstvu pravde. Avdijenca ministra dr. Preke Sarajevo, 4. avgusta. A A. Danes je bil sprejet v avdijenei pri Nj. VeL kralju Aleksandru v kraljevskem dvorcu v Han Pje-sku minister za socijalno politiko in narodno zdravje Nikola Preka. Avdijenca je trajala od 9.30 do 11.45. Po avdijenei je Nj. Vel. kralj pridržal ministra za socijalno politiko na kosilu. Popoldne je minister dr. Preka odpotoval v Karlovac, Kraljevico, Crikvenico, Sušak in na Krk, kjer bo pregledal ustanove svojega resora. Imenovanje v državni službi Beograd, 4. avgusta p. »Službene Novine« objavljajo ukaz, s katerim je postavljen za uradnika zdravstvenega doma v Celju Al, Mramor, poprej upravitelj invalidskega doma v Celju. Sokolska odlikovanja Beograd, 4. avgusta p. Današnje »Službene Novine« objavljajo ukaz o odlikovanju sokolskih delavcev povodm vsesokol-skega zleta v Beogradu. Odlikovanja bodo, v kolikor se to še ni zgodilo, v kratkem dostavljena in izročena vsem odlikovan-cem. Stavka jugoslovenskih delavcev v Franciji Paril, 4. avgusta. AA. Po poročilu iz Camberya, je skupina 100 jugoslovenskih delavcev stopila v stavko, ker uprava tvor-nice odklanja njihove zahteve. Uprava tvor-nice se sklicuje na pogodbo z delavci. Rekordno število ameriških potnikov v Evropo Newyork, 4. avgusta, g. Kljub splošnemu slabemu gospodarskemu položaju, prekaša število letošnjih potnikov v Evropo vse dosedanje rekorde. Tekom meseca maja se je vkrcalo za Evropo 40.000 Američanov. Na dan 15. julija je zapustilo newvorško pristanišče 9 polno zasedenih parnikov z ameriškimi izletniki v Evropo. V Franciji stavka okoli 200.000 delavcev delavcev so proglasili generalno severne Francije 5 tovarn, v katerih je zaposlenih 10 tisoč delavcev, ravno danes zaradi vsakoletnega krajevnega praznika za-tvorjenih. V ostalih 135 tovarnah jo prišlo 29.000 delavcev na delo, doeim 6 tisoč delavcev stavka. aPirz, 4. avgusta s. Tekstilne in kovinarske delavske sindikalne organizacije so sklenile z današnjim dnem proglasiti za severno Francijo splošno stavko. Število stavkajočih bo zaradi tega jutri doseglo 200.000. Sindikati tekstilnih in kovinarskih stavko na ozemlju Pariz, 4. avgusta s. Geslu za pričetek splošne 6tavke, ki ga je izdal sindikat tekstilnih delavcev v Roubaisu in Tourcoingu, se je odzvalo, kolikor je do sedaj znano, približno 35 do 40 odstotkov delavstva. V Roubaixu ni prišlo od 46.000 delavcev 16 tisoč delavcev na delo. Izmed 92 tovarn je 56 zaprlo vhode, dočim obratuje ostalih 36 le v omejenem obsegu. Obsega stavke v Tourcoingu za enkrat ni mogoče pregledati, ker je Neurje v Slavoniji in Vojvodini Osijek, 4. avgusta, n. Od včeraj zvečer do danes zjutraj je vladalo v vsej Slove« niji in Vojvodini silno neurje z viharjem. Sledil je naliv za nalivom, tako da stoji voda po cestah in polju. Vihar je ruval drevje, razkrival strehe ter je podrl ne« broj brzojavnih drogov, tako da so bile do popoldneva prekinjene vse telefonske zve« ze. James White — častni občan Cetinja Cetinje, 4. avgusta. AA. Na seji občinskega odbora je bil izvoljen za častnega občana cetinjske občine cambridski profesor James White, ki je prevedel v angleščino Ne-gošev >Gorski venacc. Buster Keaton pride v Beograd Beograd, 4. avgusta, p. • Beograjski listi poročajo, da bo v kratkem prispel v Beograd znani filmski igralec Buster Keaton. Posetil bo tudi razne druge kraje naše države, predvsem Dalmacijo, Bosno in Južno Srbijo. Porodila četvorčke Split, 4. avgusta n. V tukajšnji bolnici je danes porodila žena seljaka Stana Lalič iz sela Gorice v okolici Siplita četvorčke, tri fante in eno punčko. Mati in novorojenčki so krepki in zdravi. Poincare francoskim dijakom ? Pariz, 4. avgusta. AA. Davi, ko so v Champignyu izročili dijakom šolska spričevala, je ime! Poincare, ki se nahaja v tVi morate želeti, da se med narodi razvije sodelovanje, ki naj omogoči poglobitev morale in blagostanja vseh, odklanjati pa morate razne negotovosti, čeprav verujemo v gotove obveze napram človeškemu rodu. Miroljuben, a neodvisen in močan narod more več koristiti civilizaciji in lahko bolje podpre napredek človeštva, nego slab narod, ki obupuje.« Bolgarska vlada razpiše volitve ? Sofija, 4. avgusta AA Predsednik bolgarske vlade Ljapčev in minister za zunanje zadeve Burov sta bila v avdijenei pri kralju Borisu v kraljevski palači v Evksino gradu, »Poslednja pošta« veli, da je sestanek Burova in Ljapčeva v zvezi z vprašanjem novih volitev. »Praznične vest^pa so mnenja, "da je šlo za novo potov* e kralja Borisa v inozemstvo. Ostali listi komentirajo sestanek ministrov in njuna poročila na razne načine. Macdonald se vrača v London Inomost, 4. avgusta, š. Angleški ministr« ski predsednik Macdoland je prispel opol» dne v Inomost z mittenwaldsko železnico iz Oberamergaua s svojim spremstvom. Viso« ki gost bo ob 18.20 z brzovlakom zapustil Inomost ter se vrnil preko Pariza narav« nost v London, kjer ga čakajo zelo nujna opravila. Tuka bo prosil za. pomiloščenje Praga. 4. avgusta, gh. Kakor poročajo listi, preti bivšemu poslancu, ki je bil, kakor znano, obsojen zaradi veleizdaje na 15 let ječe, nevarnost, da bo oslepel. Dr. Tuka je težko obolel na očeh in se sedaj prizadeva, da bi s posredovanjem svojega pravnega zastopnika izprosil dovoljenje za zdravljenj«* f sanatori.ju. V ostalem napoveduje pravni zastopnik dr Tuke v »Slovaku«, da bo sestavil za svo-ieea klijr-nta obsežno prošnjo za pomilostitev predsedniku Masarvku. Po časopisnih vesteh je verjetno, da bo predsednik prošnji ugodil. Ciklon opustošil nizozemski otok Amsterdam, 4. avgusta AA. Ciklon je opustošil na južnem Nizozemskem otok voorne in razdejal mnogo kmetij v vaseh. z.racni manevri na Moravskem Praga, 4. avgusta g. Mesto Olomouc živi v znamenju zračnega manevra, ki se je pričel v jutranjih urah. Nad mestom operirata modra in rdeča armada, dočim je glavna naloga vseh oddelkov, da obranijo zračni napad. Po mestu je napeljanih mnogo telefonskih vodov, ki se končujejo v armadnem vrhovnem poveljstvu. Po zraku brne ves dan motorji številnih letal, dočim bruhajo obrambne baterije ogenj nanje. Razsodniki so do sedaj izločili iz boja 3 letala kot zadeta. Glavni del manevra se bo vršil danes ponoči z nočnim napadom na mesto. Drzen vlom v Kruševcu Krulevac, 4. avgusta, p. V minuli noči je bil na periferiji mesta izvršen drzen vlom, kakršnega v teh krajih že dolgo ne pomni« jo. Neznani vlomilci so vdrli v kavarno vdove Kristine Nedeljkovič, ki je bila sa« ma doma. 2ensko so zvezali in premlatili, da se je onesvestila, nato pa so prebrskali vso hišo. Z modernim vlomilskim orodjem so vdrli v veliko železno blagajno ter od« nesli za četrt milijona gotovine, vrednost« nih papirjev in zlatnine. Svoj zločinski po« sel so opravili docela neovirano ter so nato izginili brez sledu. Slovanska bilanca gasilskega kongresa Ljubljana, 4. avgusta Prekrasni in mogočni dnevi gasilskih svečanosti so za nami. Pokazali nam niso samo čvrste organizacije slovanskega gasilstva, njega izvežbanost in spretnosti, ki sta se že tudi pri na? povzpeli res do čudovite popolnosti, marveč so javnosti pokazali tudi široko polje dela, ki ga je mogoče in tudi treba med narodom še izvršiti. Najpopularnejša med širokimi sloji naroda je brez dvoma ideja združevanja na temelju bratske medsebojne pomoči, zato se v gasilskih društvih proži dela voljnim najlepše torišče za izgraditev obširne vsenarodne organizacije, ki naj zbere vse sile naroda, da bo z uspehom kos perečim potrebam in težkim problemom moderne dobe. Razen te važne strani pa moramo predvsem naglasiti še en važen impulz, ki ga je prejelo jugoslovensko gasilstvo z daljnega slovanskega severa. Severni slovanski bratje, Čeho-slovaki in Poljaki, so nam prinesli znova oživljeno drago nam blagovest slovanske vzajemnosti. Obnovljena ideja nima več onega predvojnega platonsko-ro-mantičnega značaja, marveč je po osvobojenju dobila šele svojo pravo vsebino. V svobodnih slovanskih državah so se sformirale slovanske sile, rešene večnega boja z zatiralci, in znaten del teh sil je prost ter se lahko udejstvuje v drugem pravcu. Jugosloveni smo se po prvih letih osvobojenja začutili nekako osamljene. Na delu za temelje države smo spoznali pomanjkljivost prejšnje vseslovanske ideologije, tem bolj, ker so obenem i nami osvobodivši se severni Slovani morali takisto osredotočiti vse svoje energije za utrditev svoje svobodne državnosti. Po prvem desetletju dela pa je konsolidacija slovanskih držav v toliko napredovala, da se je del naših sil oprostil in dobil izraza v trdni volji, postaviti težnjo slovanske vzajemnosti na bazo istinitosti, odgovarjajoči vsoti združenih sil severnega in južnega Slo-vanstva. Vseslovanski gasilski kongres je pokazal, da nismo tako osam- ljeni kakor se nam je zdelo v posebno črnih trenutkih zadnjih desetih let, marveč da bije jo za nas. milijoni slovanskih src, da sta z nami dva slovanska naroda, od katerih eden predstavlja kulturno, drugi pa politično ja-kost Slovanstva. Dejstvo, da tako češkoslovaško kakor poljsko gasilstvo predstavlja najširše plasti ljudstva obeh držav, nas sili, da tudi izjave njihovih odposlancev cenimo temu primerno tem višje ter jib smatramo kot veren odraz mnenja najširših krogov češkoslovaškega in poljskega ljudstva. Ognjevita zagotovila ljubezni, ki smo jih culi na naslov našega naroda, naše države in našega kralja, so našla globok odmev v srcih naših gasilcev in danes so jih vrle gasilske čete raznesle že na vse strani širom države. Znova bodo znatno pojačila našo narodno, samozavest. Nič več naj ne bo stare romantike, kajti Čehoslovaki in Poljaki so nam v treznih številkah predstavili svojo silo ter naglasili, da njih ljubav do Jugoslavije ne pozna meja. Vsi vemo, da so vrli Čehi od nekdaj prvačili v delu za slovansko vzajemnost in so nas izjave gg. Seidla, Ma-chačka, Martinca ter drugih samo potrdite v tem, milo nam je bilo, ko sta nam zastopnika Slovakov in podkar-patskih Rusov gg. inž. Schmidt in dr. Simanovski zagotovila solidarnost svojih narodov, gotovo pa smo bili nad vse prijetno presenečeni nad presrčni-mi besedami poljskega odposlanca. Visok dostojanstvenik poljske politične uprave, varšavski vojvoda, g. inž. Stanislav Twardo nam je, govoreč v imenu sto tisočev, prinesel zagotovila, da tudi viteški narod poljski iskreno čuti z nami in da nam stoji ob strani, ko vršimo težke dolžnosti slovanske pred-straže na evropskem jugozapadu. Ni dvoma, da so se te izjave, ki so več nego goli čin uljudnosti, globoko dojmile naših mož in mladeničev ter jim podkrepile samozavest in ojačile njih slovansko čustvovanje. Gasilski kongres je tudi v tem pogledu dosegel popoln uspeh. Tragična smrt štirih turistov V bližini Aiguille de Droite sta zmrznila v ledeniški razpoki brata Schmiedl, inž. Bovier in slikar Briffo pa sta se ubila Chatnoafe, 5. avgusta d. V okolici Aiguille de Droite so našli po dolgotrajnem in napornem iskanju trupli pogrešanih bratov Hanza in Karla Schmiedla. ki sta padla 40 metrov globoko ledeniško razpoko. Oba brata sta še visela na vrvi ter mislijo planinci, da ie padel prvi v razpoko starejši brat inž. Hans Schmiedl, ki je potegnil za seboj še mlajšega brata. Oba ponesrečenca sta po padcu še živela in se poskušala /ešiti. kar pa je bilo brez tuje pomoči nemogoče. Tako sta oba nesrečna turista živela nad dnom razpoke najbrže več dni ter pretrpela strašne muke, dokler nista zmrznila. Člani rešilne ekspedicije so spravili trupli obeh ponesrečencev z največjimi napori v dolino ter so bili trenutki, ki je bilo vsak hip pričakovati, da se bo ponesrečil tudi kateri izmed njih. Brata Schmiedl sta bila znana izvrstna dunajska turista, ki sta preplezala že velik del švicarskih planin ter se že leta 1928. enkrat skupno ponesrečila. Takrat so ju še pravočasno rešili, sedaj pa sta izdihnila v mrzlem objemu planin, ki sta jih toliko ljubila. Trupla ponesrečenih planincev prepeljeo na Dunaj. Naključje je hotelo, da sta senekaj sto metrov oddaljeno od ležišča obeh ponesrečenih bratov smrtno ponesrečila tudi inž. Robert Bovier in slikar Marcel Briffo. ki je skiciral tam okolico za svojo veliko zbirko planinskih slik. Vsa štiri trupla so prenesli v kapelico na chamoniškeni pokopališču, kjer še niso nikoli Ježela naenkrat kar štiri trupla ponesrečenih turistov. Pozen odgovor Švice na Briandovo spomenico Bern, 4. avgusta. AA. Švicarski odgovor na Briandov memorandum je bil danes pre» dan. Odgovor pristaja v načelu na izvedbo evropske unije pod pogojem, da njeno de» lovanje ne bo niti najmanj škodovalo delu Društva narodov. Vrenje v Heimwehru Dunaj, 4. avgusta, s. »Innsbrucker Nach-rlcbten«, ki simpatizira s Heimwehrom, je priobčil v zadnji številki nenavadno ostro kritiko besedila prisege, ki jo je nedavno določil vodja gornjeavstrijskega Heimvvehra, knez Starenberg. Inomoški list se vprašuje, takšne končne cilje zasleduje Starenberg In ostro kritizira dejstvo, da morajo pristaši Heimwehra prisegati na cilje, "ki so ji,-,, popolnoma neznani. Posebnost pa je, da zahtevajo v vojaško organiziranih organizacijah različni voditelji različne prisege od svojih pristašev. List naglasa, da mora taka politika povzročiti popoln razpad Heimwehra. Strašen roparski umor Budimpešta. 4. avgusta, s. Iz Szolnoka poročajo, da so našli davi 66Ietno vdovo Tlono Kasnyaki in njeno služkinjo mrtvi. Obe trupli sta imeli strašne rane na vratu. Vdovi je bila glava skoraj odrezana od telesa. Po vseh znakih sodeč gre za roparski umor, katerega je osumljen neznanec, ki je zvečer iskal v hiši prenočišče in nazadnje prebil noč v kuhinji. Tega moža dosedaj niso mogli najti. Smrt zaslužnega češkega učitelja Praga, 4. avgusta, h. Davi je umrl v Pragi ljudskošolski učitelj in pisatelj Karel Kalal, ki je že pred vojno živahno propagiral idejo združitve Slovaške s češko. To svoje delo je vršil posebno intenzivno pred vojno od leta 1915. do prevrata v praškem listu »Večer«, kjer je objavljal zelo priljubljene notice o Slovaški in 8 tem populariziral idejo združitve. Zanimivo je še, da je bil učitelj Kalal že od mladosti dober prijatelj predsednika Masaryka, katerega je nekako pred 40 leti, ko je obiskaj Slovaško, pridobil za abstinenta. Gradnja ceste na Veliki Klek Dunaj, 4. avgusta, s. Pogajanja o gradnji in financiranju ceste na Veliki Klek, ki so se vršila zadnje dni med finančnim ministrstvom in odborom ponudnikov Taurn-werke A. G., so bila danes zaključena z zadovoljivim rezultatom, tako da je financiranje tega dela zagotovljeno. Družba bo v kratkem ustanovljena 60% delnic bo prevzela država. Ministrski svet. ki se je danes bavil s tem vprašanjem, je načelno odobril zaključke, lako da je računati, da se bo v najkrajšem času pričela cesta graditi. Pomilostitev na dosmrtno Ječo obsojenega italijanskega bandita Rim, 4. avgusta AA. Italijanski kralj le pomilostil šefa neapeljske mafije, Apatema-zia, ki je bil v začetku našega stoletja obsojen na dosmrtno ječo. O tej aferi je bila po časopisju 30 let trajajoča polenika. Neapeljsko prebivalstvo se je razdelilo v dva sovražna tabora. Zato smatrajo, da bo po-miloščenje odstranilo dosedanjo napetost med obema taboroma. Siegfrid Wagner umrl Bayreuth, 4. avgusta, s. Siegfrid VVagner je danes ob 5. popoldne umrl. Zadela ga .je kap, ki ji je takoj podlegel, ker je poslednje čase zaradi bolehanja zelo oslabel. Poplave v Indiji Karahi, 4. avgusta. AA. Po poročilih iz Singa je škoda poplav ogromna. Dvesto kvadratnih milj je pod vodo. Iz poškodovanih krajev poročajo o razbojništvih in tatvinah. Avtobus treščil v potok Wurtsburg, 4. avgusta, s. Na cesti med Miltenbergom in Amorbachom se je zaletel avtobus, s katerim se je vozil oddelek deželne policije v neko mostno ograjo, jo podrl in se zvrnil v potok, 4 stražniki so bild težko, 12 pa lahko ranjenih. Obnovitvena dela v južni Italiji Rim, 4. avgusta. A A. Po poročilu ministra za javne gradnje predsednika vlade znaša število delavcev, ki je zaposleno v potresnem ozemlju 3439. Poročilo navaja, da se je večina prebivalstva ie vrnilo na svoje domove. Po kočevski proslavi Lepo uspela proslava 600ietnice priselitve Kočevarjev v našo domovino je zaključena, in to častno za prebivalstvo obeh narodnosti. Po razmerah v preteklosti sodeč, bi se zdelo skoro nemogoče, da se zamore v mestu, čegar prebivalstvo po večini pripada večin-ksemu narodu, vršiti brez incidenta in tako dostojno velika prireditev narodne manjšine v proslavo naselitve njenih prednikov. Pokazalo se je, da je bila vsaka tozadevna bojazen neutemeljena in kako so se v dobi po 6. januarju že Vsestransko omilila nekdanja nasprotja. Pred 6. januarjem bi bil tako harmoničen potek proslave težko mogoč. Po udeležbi zunanjih nemških gostov je ta proslava preko ozkega lokalnega okvira zadobila internacionalen pomen. Pogosti so bili namreč posebno v zadnjem "času očitki mestnega časopisja o dozdevno preostrem postopanju naših oblasti z nemško manjšino. Po njihovi stilizaciji in vsebini je bilo videti, da prihajajo te vesti iz enega in istega vira in da se širijo v svet po gotovem sistemu in z gotovo tendenco. Kočevska proslava je dokazala, da so vsi taki očitki neupravičeni. Dvojezični napisi v mestu so nemškim udeležencem iz inozemstva vidno dokazovali pravice, ki jih uživa njihov jezik; iz udeležbe in prijateljskega ponašanja Jugoslovenov jim je bilo razvidno, da naš narod ne goji nikakega sovraštva do nemških sosedov. To so mogli ugotoviti tudi tisti Kočevarji, ki žive danes v inozemstvu in katere je ob tej priliki privedlo domotožje v njihov rodni kraj. Visoko pokroviteljstvo kraljevskega princa Andreja jim je najbojši dokaz, da v naši državi vlada popolna enakopravnost. Treba pa je tudi naglasiti, da je nemška manjšina ob tej priliki tudi ponovno dokumentirala svojo lojalnost do Jugoslavije in udanost do svojega vladarja. Poleg oficijelnih pozdravov je bilo na slavnosnem banketu izgovorjenih tudi več govorov, ki so pokazali inter-nacijonalni pomen kočevske proslave. Zastopnik jugos.ovenskega udruženja za Ligo narodov, g. prof. Corovič iz Beograda je jasno označil naše stališče v manjšinskem vprašanju, ki naj temelji na enakem postopanju z nemško manjšino pri nas in slovensko manjšino na Koroškem; ti dve manjšini ne smeta biti ovira za sporazum, ampak naj tvorita most med obema narodoma. Navdušenje, s katerim so bile sprejete njegove besede, je bilo znak, da so padle na sprejemljiva tla in da so bile izgovorjene o pravem času. V odgovoru predstavnika vojvodinskih Nemcev dr. KTatta se je izražala Ista misehio&t !h želja' po medsebojnem sporazumu..* S toplimi besedami sfc je govornik spomnil tudi dr. Vilfana in njegovega zaslužnega dela za pravice narodnih manjšin. Simbolična je bila prisotnost zastopnika koroških Slovencev g. poslanca Starca, ki se vrača nazaj na Koroško globoko zamišljen. Nedvomno je, da bo vzbudila kočevska proslava, o kateri je obširno poročal »Ponedeljek«, velik odmev pri naših nemških sosedih in v njihovi žur-nalistiki; nam pa znak politične dozo-relosti našega naroda in njegova razumevanja za rešitev težkega manjšinskega problema. Samomor sodnega oficijala v Zagrebu Zagreb, 4. avgusta n. Davi so našli v gozdu na tkzv. Brdovečkom zagorju obešenega sodnega oficijala Iz Zagreba Sava Uzelca. Pri njem so našli listič z besedami: »V smrt me je pognala slaba družba«. Poznejša preiskava je ugotovila, da je zapleten v neko poneve bo pri sodišču, o čemer pa podrobnosti še niso znane. Otrok padel v studenec in utonil Subotiea, 4. avgusta, č. Danes dopoldne se je igral šestletna sinček posestnika Stoo-kovdča pri domačem studencu. Boječ se, da bi otrok padel v vodnjak, so ga pokrili z deskami. Otrok pa je deske odrinil," se sklonil preko opornega zidu in padel v okrog 10 m globok vodnjak. Predno so domači nesrečo opazili, je bil otrok že mrtev. BSK v Buenos Airesu poražen s 3 : 1 Beograd, 4. avgusta, p. O včerajšnji tekmi jugoslovenske reprezentance, ki nastopa sedaj na turneji po Južni Ameriki pod firmo BSK ter je včeraj igral proti reprezentanci Buenos Airesa, poročajo: Tekma, ki ji je prisostvovalo okrog 50.000 gledalcev, je bila vseskozi zanimiva, dasi športno ni bila na višku. Domača reprezentanca, ki je bila sestavljena iz najboljših igralcev argentinskih klubov, je bila na domačih tleh seveda v veliki prednosti napram ju-goslovenskim gostom, ki so bili izmučeni od dolgega potovanja. Jugosloveni, o katerih se je po tekmah v Montevideu razširil glas po vsej Ameriki, so podali zelo slabo igro, tako da so v prvem polčasu podlegli v razmerju 3:1. V drugem polčasu so si sicer prizadevali, da popravijo rezultat v svojo korist, toda naleteli so na tak odpor domačinov, da niso mogli zabiti niti enega gola. Imeli so tudi precejšnjo smolo ter so zastrelili nekaj prav ugodnih šans. Tekma je končala neizpremenjeno z rezultatom 3:1 za Argentino. Danes in jutri ostanejo Jugosloveni še v Buenos Airesu, nato pa bodo nadaljevali svojo turnejo po Južni Ameriki. Hajduk : Wiener Sportkkib 11:0 Split, 4. avgusta, n. Včeraj je gostoval tukaj Wiemer Sportklub. Nastopil je prati Hajduku, ki je pa lepi igri zmagal v razmerju 11:0. Visoka zmaga Hajduka je docela zaslužena, ker gostje niso podali dobre igre. Obseg In pomen carinske unije i Rumunijo Važne izjave ministra dr« Frangeša — Podpis provizo-ričnega sporazuma t Romunijo in pričetek pogajanj za novo trgovinsko pogodbo Bukarešta, 4. avgusta. AA. V Bukarešti je bil podpisan med RumunUo in Jugoslavijo sporazum, ki omogoča med obema državama modus vi venči na gospodarskem poliu in ureja gospodar-ska vprašanja med obema državama. Sporazum bo stopil v veljavo 5 ep tem-bra meseca. Za Rumunijo sta sporazum podpisala ministra Madgearu ip Popo-vici, za Jugoslavijo pa minister dr. Ko-sta Kumanudi in Juraj Demetrovič. Beograd, 4. avgusta. AA. Po svoiom povratku iz Bukarešte, kjer se je udeležil sinajske konference, je minister dr. Frangeš v svojem kabinetu danes sprejel novinarje ter jim podal daljšo izjavo o pomenu in sklepih sinajske konference. Uvodoma je naglasil, da je imela sinajska konferenca trojni pouen in važnost: za našo državo ureja cel kompleks važnih gospodarskih vpia-šanj. dalje urejuje naše najintimnejše gospodarske odnošaje z Rumuniio in končno hudi podlago za ureditev na^ih bodočih gospodarskih odnošajev z drugimi državami. »Na osnovi nove gospodarske unije z Rumunijo se bodo lahko naši gospodarski odnošaji zelo izboljšali. Glede posameznih resorov bodo podali pojasnila še dotični resorni ministri, lahko pa rečem že danes, da smo si zasigu-rali postopno zvišanje prodajne cene naših agrarnih pridelkov do one cene, ki bo odgovarjala v našem poljedelstvu investiranemu kapitalu, vloženemu delu in režijskim stroškom. Drugo vprašanje, ki ie važno v zve/i s carinsko unijo, je vprašanje industrije. Treba je poudariti, da se carinska unija ne nanaša na ono industrijo, ki predeluje naše surovine. V poljedelstvu so to sladkorne tvornice, pivovarne, tvornice špirita in slično,'nadalje mesr.a industrija in mlekarstvo, končno vsa lesna industrija in rudarstvo. Druga skupina industrije, ki ne prihaja v poštev, je industrija, ki shjži narodni obrambi. Kar se tiče vseh ostalih industrij in industrij za poljedelske surovine (žito, živino itd.) bosta odslej Jugoslavija in Rumunija nastopali skupno, zahtevali ugodnosti za izvoz tega blaga ter dajali enake in odgovarjajoče ugodnosti za industrijske proizvode pri uvozu. Podrobnejše bo to urejala trgovinska pogodba, za katero-so se takoj po sinajski konferenci začela pogajanja v Bukarešti ter se bodo nadaljevala v Beogradu. Pričakuje se. da bodo pogajanja zaključena v najkrajšem času. Do sklenitve definitivne trgovinske pogodbe bo v veljavi provizorn; sporazum, ki je bil podpisan po sinajski konferepci v Bukarešti. Odnošaji na ta način gospodarsko združene Jugoslavije in Rumunije do drugih držav, v prvi vrsti seveda do Češkoslovaške kot članice Male antante, se bodo uredili na osnovi nove trgovinske pogodbe. Mala antanta bo s tem dobila realno podlago tudi na gospodarskem polju, kar bo gotovo še bolj ojačilo in poglobilo medsebojne zveze. Češkoslovaška pa naravno ne nore prevzeti vsega viška naše poljed. produkcije. Zato bomo uredili to vprašanje tako, da se bo kontingentirala zamenjava medsebojnih gospodarskih dobrin tudi še z drugimi državami, seveda na osnovi reciprocitete. Koliko bo katera industrijska država od nas vzela agrarnih proizvodov, toliko bomo mi pri njej kupili industrijskih pridelkov. Mislim, da so zaradi teg3 industrijske držive na tem prav tako zainteresirane, kakor agrarne. Upoštevati morajo dejstvo, da predstavlja nova carinska unija med Jugoslavijo in Rumunijo 32 milijonov kon-sumentov za industrijske proizvode. Na tej podlagi se bodo stopnjema uredili naši gospodarski odnošaji do vseli ostalih držav. Sedaj veljavne trgovinske pogodbe potečejo tekom prihodnjih dveh let in do leta 1932 moramo skleniti vse nove trgovinske pogodbe zrna osnovi te carinske unije. Ta načrt gospodarskih zvez je neka' docela novega in prekinja z dosedanjim običajem največjih ugodnosti. Sporazum v Sinaji lahko zaradi tega služi kot izhodišče docela nove gospodarske poetike in formacije gospodarskih ivzc. med državami. Ni dvoma, da bodo temu vzgledu sledile tudi druge agrarne države, ki so v sličnem položaju, kakor sta Jugoslavija in Rumunija, a iz tega bi lahko nastala zveza agrarnih držav na širši podlagi. Posebej je treba naglasiti, da carinska unija med Jugoslavijo in Rumunijo nima nikakega borbenega značaja ne proti industrijskim državam v Evropi niti proti prekomorskim državam. Ta način izmenjave medsebojnih srospo-darskih dobrin tudi ne zadeva v agrarni protekcionizem industrijskih držav. Mi ne zahtevamo nikakega znižanja zaščitnih carin, ki so jih uvedle posamezne države v zaščito svojega poljedelstva. Tudi ni prizadet izvoz prekemorskih držav, kajti evropske države bodo morale, tudi če prevzamejo vse viške evropskih agrarnih držav, še vedno uvažati iz prekomorskih držav okrog 10G mfiijonov stotov agrarnih pridelkov.« Spremembe v ruski diplomaciji Boljševiški eksekutivni odbor je izvršil važno spremembo v diplomaiski službi sovjetske Rusije. Čičerin, ki je vodil komisarijat za zunanje zadeve. *li po naše zunanje ministrstvo, je definitivno zapustil svoje mesto in njegove posle je prevzel za sta.no Litvinov. Dejansko se s tem stvar ni bistveno spremenila. Kajti Cičerma že dolgo muči sladkorna bolezen, ki ji je za-manj iskal leka v srednjeevropskih zdraviliščih; že par let je vodil zunanje zadeve sovjetske vlade Litvinov, ki pa je veljal vendarle za namestnika, za vršilca dolžnosti namesto Cičerina. Sedaj se je dejansko stanje izpopolni o tudi v formalnem pogledu in Čičerin izstopa iz sveta sovjetskih komisarjev. Čičerin, ki je sedaj star 58 let, spada k stari gardi boljševiškega pokreta in je ves čas boljševiškega režima stal v vodstvu sovjetske vlade. Bil je na čelu komisarijata za zunanje zadeve ves čas od marca 1918., kar za dosledno vodstvo tako važne zadeve kot je sovjetsko zunanje ministrstvo, go:o-vo ni majhnega pomena. Z njim stopa iz sovjetske vlade mož, ki se ni toliko odlikoval po strankarski dialektiki, kot po sposobnostih za vodstvo diplomatske službe. Litvinov, naslednik Cičerinov, je za štiri leta mlajši, prebrisana glava, ali mnogo nemirnejši duh. Tudi on se je ze od mladosti udeleževal revolucijo nir-nega gibanja in se izkazal kot drzen revolucijonar levičarske smeri. Po bolj-ševiškem prevratu se je ves čas udejstvoval v raznih diplomatskih misijah, zato ni čuda, da ga je sovjetska vlida postavila za pomožfiega komisarja bolnemu Cičerinu. Vodstvo zunanjega ministrstva se je hkrati z imenovanjem Litvinova uredilo tako, da je ta dobil dva pomožna komisarja in sicer Krestinskega in Ka-a-hana. Krestinski je vodil doslej sovjetsko poslaništvo v Berlinu, kjer je veljal za zelo dobrega moža, ki je podrobno poznal nemške ekonomske in politične odnošaje. Zato se v Nemčiji bolj neradi poslovijo od sposobnega poslanika, ali zamenjava gotovo ne bo napačna, ako se pomisli, da odhaja Krestinski na še važnejše mesto v zunanji komisarijat, kar se mora gotovo smatrati za znamenje, da hoče sovjetska Rusija vztrajati do Nemčije v čim boljših odnošajih. Karahan je znana kot specijalist za Daljni vzhod, saj je bil že aktiven di-pGomat na Kitajskem. Njegova važna diplomatska pozicija je znak, da misli sovjetska vlada tudi nadalje povečati največjo pozornost političnim pokre-tom na vzhodu, posebno v vzhodni in južni Aziji. Litvinov po nastopu svoje nove visoke pozicije imel intervju z inozemskimi novinarji in pri tej priliki naglasil, da se sovjetska zunanaja politika ne bo niti najmanj spremenila. Ponovil je ono, kar se je čulo že tolikokrat o miroljubnosti sovjetske politike in o i potrebi, da se čuvajo pridobitve okto-" brske revolucije, kar da je »tem ečja in tem bolj komplicirana naloga, ker je Rusija obdana s sovražnimi kapitalističnimi državami.« V podrobnem pa so bile izjave Litvinova dovolj borbene; naglašal je kako »agresivno nastopajo nekatere kapitalistične skupine zoper sovjetsko Rusijo« in podčrtal, da »delajo neke sile na to, da bi se pretrgaj ekonomski odnošaji z Rusijo.« To se morda tiče Amerike, ker je ravno sedaj v izvedbi zelo radikalna an-tisovjetska gospodarsko - trgovinska akcija. Litvinov je tudi s posebnim poudarkom pokazal, da se pri najbližjih sosedih sovjetske Unije v zadnji dobi siri agresivno šovinistično gibanje, ki v veliki meri ograža mir. Izmed ostalega naj se opozori še na pasus o razmerju sovjetske Unije do sodobne politične grupacije v Evropi. Litvinov se je obrnil seveda zoper mirovne pogodbe, ki so zaključile svetovno vojno, ler izrazil prirodne sovjetske simpatije onim državam, ki se čutijo po mirovnih pogodbah prikrajšane. Ta del svojih izvajanj je Litvinov zaključil: »Ker se zmagovite države vrh tega odlikujejo po posebni sovražnosti napram sovjetski Rusiji se mora konstatirati, pravi Litvinov, neka interesna skupnost :ned takoimenovanimi premaganimi državami in sovjetsko Unijo.« ' Pri tem je mislil Litvinov gotovo samo ali vsaj pred vsem na Nemčijo in Turčijo, zakaj glede Madžarske in Bolgarije je njegov pasus o interesni skupnosti gotovo absurden. Sicer pa je izven dvoma, da se zunanja politika sovjetske Unije po novi ureditvi na vrhovnem mestu ne bo spremenila, zakaj boljševiške diplomatske akcije morajo biti in so vedno v neposredni zvezi in relaciji z notranjo politiko. Tu igra spričo tega osebni moment še mnogo manjšo vlogo nego v ostadh državah. VREMENSKA NAPOVED Dunajska vremenska napoved za torek: V južnih Alpah bolj oblačno in več nevarnosti za nevihte.