PRIMORSKI DNEVNIK »iiUiia oiacana v gotovim „ o c? ■ • »stale 1 gruppo “ li6na OD I1T Leto XIX. St 48 (5423) TRST, torek 26. februarja 1963 dogajanja v Ženevi še vedno v zastoju zaradi spora o številu inšpekcij ZDA bi sprejele najmanj sedem inšpekcij letno - Del ameriških znanstvenikov zahteva nadaljevanje jedrskih poskusov za izdelavo «čiste» vodikove bombe * ten j^EVA, 25. — Ameriški predstavnik na razorožitveni konfe-Hjj' Je.danes uradno sporočil, da je ameriška vlada pripravlje-i;(j!?.{®jeti pogodbo o prepovedi jedrskih poskusov na podlagi « Ifl, letnih inšpekcij na kraju samem, teniški voditelj Foster je pri lip da bo znižanje teh Ho j na sedem mogoče, «sa-1ela bo Sovjetska zveza spre-V (>kv' atere P°S°je> ki spadajo ®°veri»T sP°razuma». Foster je točil -?1, .da .ie ta predlog že spo-Otaa)brejšnji teden Kuznjecovu. Uje«. ,®1 je zatem, da je Kuz-,eW, ZaPustil Ženevo, in je iz-fotn‘“Panje, da bo njegova od-HgL, začasna. Sovjetsko de-f 1° vodi sedaj Carapkin. j« dalje izjavil, da je SZ Pogajanj sedaj zelo ome-je še posebej kritiziral (ogjj v^znjecova, da ne gre za o številu inšpekcij. Pa so odločene diskutirati .. «o vseh elementih nadzorstva*. Romunski in poljski delegat sta izjavila, da so sedaj na vrsti ZDA za nove koncesije, ker je Sovjetska zveza že dovolj popustila. Poljski delegat je poudaril, da so inšpekcije na kraju samem samo dodaten element nadzorstvenega sistema. O jedrski sili NATO je poljski delegat izjavil, da je njen edini namen, dati tudi Zahodni Nemčiji jedrsko orožje. Po kratkih izjavah britanskega predstavnika Masona, ki nadomešča Godberja, je konferenca odložila delo na sredo. Godber je pred odhodom iz 2eneve izjavil, da «razdalja, ki loči zahodno sta- lišče od sovjetskega, ni nikoli bila tako majhna«. Dodal je: «Med nedavno prekinitvijo razgovorov se je napredovalo, in upal setij, da bomo uspeli še napredovati. Vendar pa, medtem ko so zahodne države pokazale pripravljenost do elastičnosti, niso Sovjeti pokazali pripravljenosti do sprave, in smo sedaj zašli v slepo ulico.« Ameriško nepopustljivost glede prekinitve jedrskih poskusov si je treba tolmačiti tudi z dejstvom, da so glavni ameriški a-tomsk.i znanstveniki različenga mnenja glede tega. Posebna komisija republikanske stranke je poverila tem znanstvenikom nalogo, naj pripravijo študije in dokumente v zvezi z jedrskimi poskusi, zato da stranka določi svoje stališče. Nekateri znanstveni- "'"tllllltlHIillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIrTlllllIllllllllllllltllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllmi totoRJUSKI KOMENTARJI POGAJANJ V RIMU Za povečanje gospodarskega sodelovanja med FLRJ in Italijo lani je trgovinska izmenjava presegla 200 milijonov dolarjev Podpis protokola o trgovinski izmenjavi med Jugoslavijo in Turčijo našega dopisnika) P^AD, 25. — V Rimu so %s^s 2ačela jugoslovansko-ita-trgovinska pogajanja za ki „V . n°ve trgovinske pogod-!,t zamenja dosedanjo, ka-X j J®vnost poteče 31. marca ' opM ®0s'ovansko delegacijo vo 'k. ^ O hj flenv, : 1 u 1 «t n « tai«a°,Ino^em minister državne-'ii St v •4‘Unovič, medtem ko vodi Stva za zunanje adeve 0 ^elegacijo opolnomoče ^ Vat r v zunanjem ministrov« elePoslanik Manlio Castro- il1 Kl gospodarskih kro n|Xk« akuiejo, da bo nova trgo-J ioj^Sodba omogočila, da bi a1* oh8^6 usPešno sodelovanje l gospodarstvoma, ki ? ^bjujeta, še bolj razvilo ;;eit k* ,Se ustvarili pogoji za O flosi°V‘nsko izmenjavo. Rezu! !8ov'tea' v Preteklem letu, ko * A 3» c°’er fr® Hj].‘.nska izmenjava presegla 4°nov dolarjev v obeh C^žejo, da je bilo poveča- O s predvsem zaradi več- 'M N ES Se - S«* delegat na ženevski JSj 'eni konferenci je tudi X V|b°kazal nepopustljivost 4 Sen- p Rlede sporazuma o B je 1 jedrskih poskusov. Iz-Sh „ . namreč, da je njegova k. o Peavljena sprejeti pogod-C '*tnlkK!Vetli na Podlagi sed-X. s® 'nšpckcij na kraju sa-i. Ik|g0 Vjetski delegat mu včeraj ^®Wati vendar pa ni težko 'kiSjet ’ da bo tako ponud-jff*ke J1« zavrnil, ker so s so-V’ s ran' *e večkrat pouda-LSeipJl *ahodnjaki že pred le-r,(l na ' ,samo štiri inšpekcije. i>* u-la vprašanje, zakaj ho-nadaljevati prav to je nepopustljivosti tudi *,5ka vlada bi' 5 >hgdo, kajti je “ | nepopus $ opazovalci v Moskvi S°yjetska vlada sedanjo 1 Sm^ddiko razlaga kot re-nted dvema notra-encama in dvema al- )e -eiy & blti"“ y Z1)A »krati pa 0V / 'kSn1.,,; ada sz dosledna, ker 1 V* J zagovornikom kon- jUJ »rri v Washingtonu ” iV tj.ali so dejansko do- l> ' . ^‘IZClV In In in ltnn* je liberalizacije jugoslovanskega uvoza s strani Italije, kar je omo gočalo zmanjšanje jugoslovanskega deficita in ustvarilo možnost za povečanje uvoza iz Italije. Na tem področju še daleC niso izkoriščene vse možnosti. Povečane možnosti uvoza jugoslovanskih industrijskih izdelkov, predvsem pa tistih izdelkov, ki jih Italija uvaža od drugod, poudarjajo v Beogradu,'bi ustvarilo osndtfo za razširitev imenjave v obeh smereh Za to obstajajo konkretni pogoji Zadostuje omeniti, da 32 jugoslovanskih industrijskih podjetij pro izvaja okrog 86 raznih strojev na osnovi licenc italijanskih tovarn. Ni si težko zamisliti, kakšne u-godne možnosti nudi razvoj širše ga industrijskega sodelovanja samo med omenjenimi italijanskimi in jugoslovanskimi industrijskim-podjetji za povečanje medsebojne trgovinske izmenjave. Spričo u-spešnega razvoja odnosov med o-bema državama in rezultatov med sebojne trgovinske izmenjave, posebno pa rezultatov preteklega le ta, ki so pokazali koristi liberalizacije jugoslovanskega izvoza od strani Italije, pričakujejo v tukajšnjih gospodarskih krogih, da bo nova trgovinska pogddba odprla nove možnosti in nove poti za na daljnjo poglobitev gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in I-talijo. Po protokolu o trgovinski izmenjavi med Jugoslavijo in Turčijo ki so ga danes podpisali v Beogradu, bo Jugoslavija izvažala v Tur čijo razne polfinalne in končne in dustrijske izdelke v zamenjavo za bombaž, sveže ribe, železo, manga novo in kromovo rudo, baker, oljč niče in druge izdelke. Protokol predvideva tudi razvoj drugih ob lik gospodarskega sodelovanja, kot na pr. na področju investicije in dustrijske proizvodnje, udeležba jugoslovanskih podjetij na nateča jih za zgraditev raznih objektov v okviru turškega gospodarskega načrta. Protokol določa oblike in način reševanja jugoslovanskih ft nančnih terjatev iz 1. 1933 in način odplačila turške lastnine, na cionalizirane v Jugoslaviji. B. B sklenili prepustiti zadevo komisiji skupnega tržišča, ki je dala pobudo za sklicanje konference. Delo se bo nadaljevalo jutri. Danes je prišel v Bruselj za-hodnonemški minister za obrambo Erhard na razgovore s predsednikom skupnega tržišča Hall-steinom in z belgijskim zunanjim ministrom Spaakom. ^Erhard je izjavil, da.je dosegel • širok sporazum s Spaakom o nadaljnjem stališču do evropskih vprašanj*. Nesoglasja med ZDA in Anglijo o jedrski oborožitvi WASHINGTON, 25. — Predstavnik državnega departmaja je zanikal trditve tiska, da so se angle-1 pet let ječe. Barzani izpustil iraške ujetnike BAGDAD, 25. — Agencija Srednji vzhod javlja, da je kurdski voditelj El Barzani sklenil izpustiti vse iraške častnike in vojake, ki so jih kurdski uporniki u-jeli med boji z iraško vojsko. To je Barzani sklenil, da pokaže dobro voljo Kurdov, «da se okrepi sodelovanje z novimi iraškimi voditelji, zato da bi rešili spor, ki ga je ustvaril Kasemov režim*. ki kakor sta Teller in prof. Wee-ler, ki poučuje na univerzi v Princetonu, so mnenja, da je treba prekiniti nadaljnje poizkuse z jedrskim orožjem, ker bi izdelava tako imenovane čiste bombe škodovala varnosti ZDA in miru na svetu. Taka bomba bi stala zelo malo in praktično ba imele tudi druge države možnost, da jo izdelujejo. Bomba bi praktično bila termonuklearna konica, ki bi lahko eksplodirala brez uporabe atomskega detonatorja. Termonu-klearno raziskavanje namreč ne pušča radioaktivnih ostankov. Tudi za vodikove bombe morajo sedaj uporabljati atomske detonatorje, ki so zelo dragi in puščajo radioaktivne padavine. Vodikove bombe same na sebi pa relativno niso tako drage. Ko bi a-meriški in sovjetski znanstveniki uspeli izdelovati novo vrsto orožja, bi za njegove tajnosti zvedele tudi «revne države«, in sledila bi prava tekma za izdelavo «čiste bombe«. Število jedrskih sil bi naraslo in s tem bi naraščale tudi težave za nadzorovanje tega orožja. Drugi del znanstvenikov pa trdi, da bi bila «čista bomba« »dragoceno orožje«, ker bi s tem odpadla nevarnsot za kopensko vojsko, da jo zadane radioaktivnost taktičnega atomskega orožja, ki bi ga uporabljala. Razen tega bi to bombo lahko uporabljali kot konico na protiraketnih iztreikih, ki bi lahko leteli nizko. Ti znanstveniki dodajajo, da bi sporazum o prepovedi jedrskih poizkusov o-nemogočil ameriškim znanstvenikom izdelavo take bombe, in tn dijo, da bi Sovjetska zveza «lah ko nadaljevala tajne poizkuse«. Sovjetski izstrelki za Indijo NOVI DEIDHI, 25. — V poučenih krogih izjavljajo, da so prejšnji t* den prispeli v Indijo raketni izstrelki sovjetskega izvora, ki so na menjeni lovskim letalom «Mig-21» ki jih je Sovjetska zveza dobavile Indiji. Madraški list iclndu« piše da bodo na podlagi sporazuma • Sovjetsko zvezo izdelovali te izstrelke v Indiji po sovjetski ličen, ci Iz Washingtona javljajo, da je a. meriška vlada dovolila Indiji posojilo 240 milijonov dolarjev. Ta znesek bodo uporabili za uvažanj* najnujnejših dobrin iz ZDA. Pose. jilo bo vračljivo v 40 letih. S tem je ameriška vlada dovolila Indiii za prvi dve leti indijskega petletnega načrta 910 milijonov dolarjev (približno 600 milijard lir). Sporazum o meji med Kitajsko in Pakistanom KARAČI, 25. — Pakistanski zunanji minister je odpotoval v Peking, kjer bo podpisal spora-zuna o meji med Pakistanom in Kitajsko. Sporazum določa mejo med- kitajsko pokrajino Sikiang in delom Kašmira, ki je pod pakistanskim nadzorstvom. Zvedelo se je, da je pakistanska vlada zavrnila indijski protest proti temu sporazumu. Po strahovitem potresu v Libiji BARCE. — Skupina preživelih po strahovitem potresu, ki je do tal uničil mestece Barce, se preje pri ognju na ulici razdejanega mesta. Točno število žrtev ni bilo še ugotovljeno. Po računih angleških vo-jaških oblasti, ki so sodelovale pri reševanju, je zgubilo življenje 262 ljudi. Libijske oblasti pravijo, d* pogrešajo še drugih štirideset ljudi. Iskanje pod ruševinami so dokončno opustili Zahteve državnega pravdnika na pariškem procesu PARIZ. 25. — Državni pravdnik je v svojem današnjem govoru na procesu proti organizatorjem atentata na de Gaulla v Petit-Clamar-tu zahteval, naj bodo obtoženci Bastien Thiry, Bougrenet de la Tocnaye in Buisines obsojeni na smrt; za Prevosta je zahteval dosmrtno ječo, za Bertina, Magadeja in Vargo pa 20 let ječe. Za Costan-t.na in Ducasseja pa od dveh do ško-ameriški razgovori o izvajanju nasauskih sporazumov končali z neuspehom. Dodal je, da so pogajanja razdeljena na dva dela: 1. določitev Jedrskih sil ZDA in Velike Britanije, ki naj jih prepustijo NATO. Predstavnik je dejal, da so bili zadevni razgovori »plodni« in da bosta obe vladi predložili sporazum atlantskemu svetu v Parizu. 2. Prodaja ameriških izstrelkov »Polaris« Veliki Britaniji. Razgovori o tem se bodo nadaljevali v Washingtonu. Nato je predstavnik izjavil, da so sklenili začasno prekiniti razgovore o ustanovitvi odbora desetih člantv NATO, ki bi nadzoroval jedrsko oboroževanje, v pričakovanju, da se o tem izrečejo še ostali člani NATO. O jedrski oborožitvi se je danes razgovarjal v Parizu z de Murvil-lom Kennedyjev predstavnik Merchant. Glede odsotnih obtožencev pa je zahteval smrtno kazen za Watina, ki je baje organiziral tudi nedavno zaroto v pariški vojaški šoli. Smrtno kazen je zahteval tudi za odsotne Berniera, Martona in Sa-ria. Za druge pa je zahteval dosmrtno ječo. Y sredo bodo govorili branilci. Danes pa je preiskovalni sodnik formalno obtožil kapetana Roberta Poinarda in gospo Roussellet »zarote proti državi« v okviru preiskave proti organizatorjem atentata v pariški vojaški šoli. Illlllllllllllllllll.I.■Illllllll.lili.II.Illlllll.I.Illllll.IIIHIIIllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIINIIlllllllll.Illllllll.Illllll.il.IIIIIIUIIIIIIIIIIIIIII..I.. VČERAJ JE POTEKEL ROK ZA PREDLOŽITEV VOLILNIH ZNAKOV Vloženih je bilo 73 volilnih znakov KPI in PSI določata kandidate Med volilnimi znaki so tudi taki, katerih vlagatelji ne bodo predstavili svojih kandidatov - Centralna komiteja PSI in KPI nadaljujeta danes svoje delo RIM, 25. — Danes je potekel rok za vlaganje volilnih znakov. Takoj po poteku roka ob 16. uri so zadevni urad notranjega ministrstva zaprli in ugotovili, da je bilo vloženih vsega skupaj 73 volilnih znakov, kar je 13 manj kot za parlamentarne volitve le- Stavka rudarjev RIM, 25. — Od danes je v teku 72-urna stavka rudarjev, ki so jo razglasile sindikalne organizacije OGIL. CISL in UIL zaradi prekinitve pogajanj za obnovitev delovne pogodbe. Stavka se bo zaključila v sredo opolnoči. M l((' Na ’KaZ(,v la to je več: t« : ajnovejš° gonjo proti *k?eflaj “ 0|«og Kube je Moskva ^ tt3ih "tovorila z umikom so-1 “Jaških specialistov z KilV sl11 , I tklSij .“^navijanje atomskih J, ",a,'novski odgovoril \0^it k?1 o na-i bi se dosegel spoti d / V «h.ŽH-ekinitvi eksplozij, ne , 0or 5 Sa J?’ da bo tudi Sovjet- 1 J obnovila. ^i,,i p,.,, Sovjetske zveze je v St"'6'4 dr'*'11 Pakt ° nenapa’ f 8a n-ibavami NATO in var-gV«y S k»mD,kta,ter vztrajno pred-nfld t ,eiii ža sporazum o J V v katero jo si- V** tisi h precejšnji del ame- > 4^ Vjj^aa. J, K ra7-'ogov bi bilo sc- Srt Hau " / V* "Plot„ ’ mkakor pa ne zna- “ Dj0 , e Prekinitve razgovo-kVtl in VVaslungtonom. Nova nesoglasja med šestimi Intenzivne priprave za svetovno konferenco o trgovini in razvoju BRUSELJ, 25. — Danes se je v Bruslju začelo dvodnevno zasedanje sveta ministrov evropske gospodarske skupnosti. To je prvo zasedanje ministrov po neuspehu pogajanj z Veliko Britanijo. Tudi danes je na zasedanju prišlo do nesoglasij med francoskim predstavnikom in predstavniki ostalih petih držav. Ko so prebrali resolucijo evropske skupščine, s katero se poziva svet ministrov, naj nadaljuje pogajanja z Veliko Britanijo, pa Se je francoski predstavnik Uprl razpravljanju o tej resoluciji. Prav tako se je uprl resoluciji, ki poziva svet ministrov, naj predložijo poročilo o omenjenih pogajanjih. Razpravljali so nato o ribolovu. Tudi tu je prišlo do nesoglasij med Francijo in ostalimi delegati Francoska delegacija zahteva, naj se konference o ribolovu, ki jo mislijo sklicati, udeležijo samo predstavniki šestih držav. Ostali delegati pa zahtevajo, naj se konference udeležijo tudi predstavniki Velike Britanije, Nprveške, Danske in Švedske. Zaradi tega so NEW YORK, 25. — V OZN še nadalje intenzivno pripravljajo svetovno konferenco o trgovini in razvoju. Po zasedanju posebne ae-lovne skupine, ki naj bi določila načela deklaracije o mednarodnem gospodarskem sodelovanju, je začela zasedati skupina strokovhja-kov z nalogo, da prouči dejavnost sedanjih mednarodnih organizacij na področju zunanje trgovine, pri čemer so posvetili posebno pozornost problemom manj razvitih dežel. Delovna skupina, ki naj bi določila načela deklaracije, je končala delo in pripravila poročilo za Ekonomsko-socialni svet (ECO SOC), .ki se sestane v New Yor-ku 2. aprila. Ta delovna skupina je uskladila vrsto načel, na katerih naj bi slonela mednarodna dejavnost na področju finansiranja, gospodarskega, tehničnega in znanstvenega sodelovanja. Pododbor za koordinacijo bo z.a-čei proučevati dejavnost. OZN in specializiranih agencij na socialnem in gospodarskem področju v zadnjih desetih letih. Pododbor naj bi predlagal tudi najuspešnejši sistem koordinacije te dejavnosti, tako da bi sredstva OZN čimbolj racionalno izkoristili za gospodarski napredek razvijajočih se dežel. Priporočila pododbora bodo važna za delo pripravljalnega odbora, ki naj bi prav tako razpravljal o večji aktivnosti OZN vri reševanju problemov nerazvitih dežel. Dhnes je bilo v New Yorku dvanajsto zasedanje komisije za prebivalstvo, ki je posvetovalni organ gospodarskega in socialnega sveta OZN. Na dnevnem redu zasedanja je bilo: 1. svetovni demografski položaj s stališča plodnosti; 2. študije o odnosih med prebivalstvom ter gospodarskim in socialnim razvojem še posebno, kar se tiče nezadostno razvitih dežel; 3. ocenitev in analiza rezultatov svetovnega štetja prebivalstva; konferenca o prebivalstvu. Na konferenci so soglasno poudarili važnost dela komisije, ki je omogočilo velik korak naprej pri spoznavanju položaja in razvoja plodnosti v številnih deželah sveta. Prav tako so ugotovili važnost demografskih študij, ki st tičejo gospodarskega in socialnega razvoja. Dalje so poudarili potrebo, da se raztegne na vse dežele registriranje rojstev. Velike važnosti je tu-dj ugotavljanje šoloobveznih otrok ter statistika o učiteljih in o de lovni sili, kar je prvovrstne važ nosti za gospodarsko in socialno načrtovanje. Soglasno so odobrili delo pripravljalne komisije za drugi svetovni kongres o prebivalstvu. Prvi kongres je bil v okrilju OZN leti 1954 v Rimu. Drugi kongres je določen za leto 1965 in bi moral biti v neki razviiajoči se deželi Afrike in Azije, ali pa tudi v Jugoslaviji, ker je jugoslovanska vla; da že stavila to ponudbo. ta 1958, ko je notranji minister odobril 80 volilnih znakov. Pričakuje se torej, da bo število o-dobrenih znakov letos manjše od 73. Seveda vsi vlagatelji volilnih znakov ne bodo predstavili svojih kandidatov, ker je ogromna večina organizacij, ki so znake vložile, to storila zaradi tega, da bi preprečila zlorabo svojih tradicionalnih znakov. Zanimivo je, da je prvo vložilo svoj znak »Gibanje za neodvisnost Svobodnega Trža-ŠKega ozemlja«, takoj za njim pa «Fronta za neodvisnost«, na 17. me-stu pa je »Sued-Tiroler Volkspar-tei«, na 40. mestu pa »Lista Unita-ria Slovena — Skupna slovenska lista«, na zadnjem mestu je »Odbor za atomsko in konvencionalno razorožitev evropskega področja«. Od strank, ki bodo prav gotovo predstavile svoje kandidate, so; na tretjem mestu »Nacionalno monar. hističina stranka« (PNM), dalje «1-talijanska republikanska stranka«, na 11. mestu »Italijanska komunistična partija«, tla 13. je »Krščanska demokracija«, na 14. pa »Italijanska socialistična stranka« itd. Od jutri dalje pa do četrtka 28. t.m. bo notranje ministrstvo pregledalo volilne znake in že v četrtek vrnilo en izvod znaka vlagatelju s potrdilom, da je bil znak pravilno vložen. Tiste stranke aii politične skupine, ki se niso pri vlaganju znakov ravnale po zakonskih predpisih, bo ministrstvo pozvalo, naj jih v 48 urah ponovno vlože na pravilen način. V 48 urah se lahko pritožijo vsi tisti, ki mislijo, da je nekdo vložil znak, ki je tak, da bi ga volilci utegnili zaradi podobnosti zamenjati z drugim, na kar bo notranje ministrstvo svoj odlok o pritožbi ’zdaip v nadaljnjih 48 urah. Popoldne se je sestal CK KPI pod predsedstvom Togliattija. Najprej je poročal Amendola o volilnem programu KPI, nato pa Ber-linguer o odobritvi kandidatnih list za KPI za volitve v poslansko zbornico in senat. Amendola je v svojem poročilu dejal med drugim, da je politika krščanske demokracije v krizi prav v trenutku, ko nacionalna in mednarodna vprašanja zahtevajo politični preobrat ki ga KD ne more napraviti. Stara politika ne velja več, nove pa ni. ker je KD ne zna izdelati. Krščanska demokracija predlaga namesto tega nadaljevanje »procesa gospodarske ekspanzije*, pri čemer pa »pozablja na pomen nazadnjaškega procesa, ki se je pokazal z levim centrom ter se tako umika na nadaljevanje svoje politike, da bi branila demokristjanski politični monopol*. »KD sicer govori o srečnih letih, toda — je nadaljeval Amendola — cinično je govoriti o sreči hkrati pa pozabljati na trpljenje, na huda in nerešena vprašanja ter na temne perspektive. Zaradi tega — je poudaril Amendola — je potrebna nova perspektiva in alternativa za demokratični razvoj, za mir in za napredek*. Ko je govoril o krizi zunanje politike KD in o sedanji konkretni nevarnosti spričo nastajanja osi Pariz—Bonn in najnovejšega razvoja atomske oborožitve NATO, je govornik dejal, da demokristjan-sk: politiki ni uspelo, da bi »gospodarski ekspanziji odgovarjala tudi' politična trdnost*. »KD se danes umika in poudarja, da je potrebna previdnost, v resnici pa hoče utrjevati švoj monopol*. KD podcenjuje sposobnost KPI za reševanje' vprašanj na novem terenu, z, izgovorom pa da je njen namen izolacija KPI izolira dejansko socialiste. Amendola je govoril nato Se o veliki važnosti zmage kovinarjev, nato pa je obrazložil načrt volilnega programa ter poudaril nujnost dejanskega preobrata na levo, potrebo nove. demokratične večine, tako da bo nova zakonodajna doba —- doba mb'U in napredka. Potrebno je poraziti krščansko demokracijo ' tudi zaradi tega, da bi se sprostile katoliške demokratične sile in da bi se onemogočil demokristjanski poskus doseči absolutno večino. Svoj govor je zaključil s poudarkom, da je nujna borba tudi proti desnici, katere glasovi služijo Krščanski demokraciji toda glavna naloga je v tej volilni borbi boj proti Krščanski demokraciji ne samo s strani komunistov, temveč tudi s strani vse levice, pri čemer se je treba izogniti »bratomornim spopadom*, kajti ne sme se pozabiti, da je Krščanska demokracija glavni nasprotnik. Nobena stranka sama se namreč ne more upreti Krščanski demokraciji: ne more PSI, ne PRI ne PSDI. Nujna je torej nova demokratična enotnost, ki bo premagala antikomunizem. Volilna borba KPI spada v okvir velike revolucionarne perspektive na poti k socializmu v skladu s smernicami, ki jih je nakazal deseti kongres KPI. Danes se je sestal tudi CK PSI, ki je imenoval posebno komisijo pod jiredsedstvom De Martina za proučitev kandidatur za poslansko zbornico in senat. Seja se bo nadaljevala jutri dopoldne. Na televiziji je na »Politični tribuni* nastopil nocoj generalni tajnik MSI Michelini, jutri zvečer pa bo na vrsti voditelj PLI Malagodi. Napad na poslanca PIŠA, 25. — Davi okoli 4.20 je neznanec napadel 39-letnega socialističnega poslanca Menchinellija v brzovlaku Turin-Rim. Incident se je dogodil, ko je vlak prispel na postajo v Piši, Tedaj je v l»upe, kjer je bil poslanec sam, vstopil neznanec, ki se je usedel nasproti Menchinelliju. Takoj nato ga je u-daril s palico po glavi in zbežal. Menchinelli je začel klicati na pomoč; pritekli so železničarji in policaji. Menchinellija so odpeljali e bolnišnico, kjer so mu ugotovili rane, ozdravljive v osmih dneh. Policija je takoj začela iskati napadalca. Menchinelli bi se moral danes udeležiti sestanka komisije PSI za proučevanje kandidatur za volitve. «liiiiiiiiiiiiiiiimi«iiiiiiiiiiiiiiinil|iiiiiiiiiiiimiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiliiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMHi V0N HASSEL PRISPEL V ZDA «Atomski flirt» Bonn-Waslnngton Zahodnoneniska vojna naročila v ZDA Adenauerjevo rezervirano pismo Kennedyju WASHINGTON, 25. — Zahodno-nemški minister za obrambo von Hessel je prišel preteklo noč v Washington na štiridnevni ‘ obisk. Med obiskom se bo razgovarjal s Kennedyjem, z ministrom za o-brambo McNamaro, z državnim tajnikom Deanom Ruskom in z drugimi ameriškimi voditelji o novi strategiji NATO in o vojaškem sodelovanju med ZDA in Zahodno Nemčijo. Pred odhodom je von Hassel izjavil, da francosko-nemška pogodba ne bo škodovala dobrim odnosom Zahodne Nemčije in ZDA in da bo Zahodna Nemčija ostala tesno povezana z NATO. Dalje je von Hassel izjavil, da ne bo govoril o raketnih izstrelkih »Polaris* s tehničnega vidika, ker bodo o tem govorili v Bonnu, ko bo Ken-r.edyjev odposlanec Merchant prišel tjakaj prve dni marca. V krogih Bele hiše se je zvedelo. da je Adenauer pisal Kennedy-ju rezervirano pismo, v katerem skuša prepričati ameriškega predsednika, da francosko-nemška pogodba nima tako velike vojaške važnosti in da se Bonn v celoti naslanja na ameriške sile, kar se tiče njegove varnosti. Baje govori Adenauer v sarkastičnem tO' mi o francoski jedrski sili. O francoskih divizijah, ki so vključene v NATO in o tistih, ki so avtonomne, govori Adenauer, da so alabo opremljene za moderno voj- no in da z vojaškega vidika, tako rekoč ne obstajajo. • Hkrati pa Adenauer pravi, da ima malo zaupanja v Mac Miljana in opravičuje de Gallovo ravnanje do Velike Britanije z »dvoličnostjo*, ki jo je Mac Millan pokazal pri razgovorih z de Gaullom, ko mu je zagotovil, da bo Velika Britanija Jostala avtonomna do Wa-shingtona, a je čez tri dni sklenil na Bahamskih otokih sporazum s Kennedyjem. Von Hassel bo baje zahteval oborožitev oddelkov NATO v Srednji Evropi (ki so pod poveljstvom zahodnonemškega generala Speidla in ki jih sestavljajo po večini nemški vojaki) z atomskimi izstrelki. V poučenih krogih piavijo, da bo ameriška vlada verjetno ugodila bonski vladi. Kot se je zvedelo v krogih, ki sj blizu bonski vladi, ima von Hassel nalogo, da se pogaja o povečanih zahodnonemških vojaških naročilih v ZDA, kar naj bi pomagalo zboljšati ameriško zunanjetrgovinsko bilanco. Govori se o naročilih za 700 milijonov dolarjev, kar bi pomenilo pravo darilo za ameriško plačilno bilanco, ki je v deficitu. Pričakujejo pa, da bo von Has-se! potrdil odpor Bonna proti zahtevi ZDA, naj se zahodnonemške oborožene sile številčno povečam. Zahodna Nemčija ima že po 'Številu drugp največjo vojsko v Evropi, takoj za Francijo. Kot poroča Tanjug, je von Hassel pred odhodom v ZDA izjavil, da bo »finančna sposobnost države imela odločilno vlogo*- pri prevzemanju obveznosti Zah. Nemčije, kar zadeva ustvarjanje vojaške sile Zahoda. Von Hassel je v intervjuju za list «Welt am Sonntag* poudaril, da bo »vselej imel pred očmi gospodarske, finančne in personalne možnosti Zvezne republike*. Tanjug javlja iz Moskve da v sovjetski prestolnici ocenjujejo o-bisk v ZDA kot nadaljevanje »a-tomskega flirta med Bonnom in Washingtonom», ki bi utegnil imeti sila nevarne posledice za svetovni mir. Ta nevarnost je zlasti v tem, da skuša bonska vlada, ki izkorišča spopad v zahodnem zavezništvu, vplivati na politiko ZDA prav v trenutku, ko jo v VVashingtonu znova proučujejo. Moskovski komentatorji sodijo, da ima von Hasslovo * potovanje čez ocean dva neposredna cilju:, prvič, okrenii; vlogo Zahodne Nemčije v NATO in si zagotoviti »o-glasje ZDA za vstop Zah. Nemčije v stalno skupino NATO, H načrtuje in koordinira vse vojaške akcije NATO in v kateri so zdaj samo predstavniki treh zahodnih velesil; drugič, dobiti rakete »Polaris* za pomorske in kopenske sile Bundeswehra in izposlovati, da se bo z.ahodnonemška vojska lahko nadalje oboroževala s taktifi* nim atomskih orožjem. Bruseljska kriza Objavljamo prispevek Roberta Stephensa, diplomatskega urednika Observerja, ki ga je napisal za France Observateur. Zanimiva so stališča o tem, kaj mislijo v Angliji o antibritanski ofenzivi generala de Gaulla in krizi pogajanj v Bruslju in kako gledajo v prihodnost. Robert Ste-phens sodi v krog najbolj obveščenih in prodornih publicistov. Odločni veto generala de Gaulla proti vstopu Velike Britanije v evropsko tržno skupnost je zbudil seveda močne reakcije pri britanskem javnem mnenju. Vendar je malo angleških državljanov posnemalo gesto tistih treh mladih garažistov, ki so v nekakšno povračilo opustili svoje zastopstvo za Renaultove tovarne, ali domoljubov, ki so brez obotavljanja nehali piti francoska vina. Pač pa tisk in politični komentatorji niso prikrivali svoje zagrenjenosti. Pripomniti je sicer treba, da je s' tem mišljena samo politika generala de Gaulla in da celo pri najširšem občinstvu ni čutiti niti sledu o kakem grobem sovraštvu do Francozov. Britanska vlada se je znašla v položaju, ki lahko močno ogroža njene možnosti pri volitvah, vendar je o-stala povsem hladnokrvna. Kot vsi, ki poznajo položaj, predsednik vlade Macmillan priznava, da tu ne gre za angleško-franco-sko krizo, temveč za evropsko krizo, za konfrontacijo med dvema diplomatsko - vojaškima strategijama, od katere je odvisna sleherna zahodna zveza in njeni odnosi do Vzhoda. ČUDEN POL02AJ Angleži niso prezrli, kako čuden je ta položaj. Ugotavljajo, da jih Je general de Gaulle zavrgel, ker po njegovem mnenju še niso dovolj «evropski». Prepričani Pa so, da se je de Gaulle postavil na to stališče prav zato, ker je Anglija postopoma postajala bolj «evropska» kot on in hitreje, kot je bil pričakoval. Z ene strani so se v Bruslju tehnična nasprotja približevala razrešitvi. Z druge strani se je britanska politika izrekla za nassauski sporazum, to se pravi za idejo o atlantski atomski sili, tudi če bi pri tem utegnila izgubiti resnično atomsko neodvisnost; ali se mar ni s tem približala obrambni politiki, ki jo vodi večina evropskih članic Severnega Atlantskega pakta in posebno Nemčija? Res je namreč, da je general de Gaulle terjal, naj Velika Britanija dokaže svoj evropski značaj s tem, da zavrže zunanjo politiko in vojaški sistem, ki ju odobravajo vse druge članice Skupnega trga. De Gaulle zahteva, naj Velika Britanija sprejme zunanjo politiko in obrambni sistem, ki ju zavrača vsa zahodna Evropa razen Francije, in celo v Franciji mnenje o tem še zdaleč ni soglasno. Tako v Londonu kot v Parizu so veliko govorili o tistih razvpitih «posebnih zvezah, ki naj bi jih Velika Britanija imela z Združenimi državami. Čudno pa je to: v Londonu sodijo, da general de Gaulle svojega stališča ni zavzel zaradi posebne pomoči, ki jo Angleži dobivajo od Američanov, temveč zato ker je morala Velika Britanija opusti svoj položaj neodvisne atomske sile in sprejeti morebitno stopitev svojega atomskega orožja z o-rožjem atlantske sile. Idejo o tej atlantski sili, ki je bistvena sestavina nassauskega sporazuma, pa so zdaj sprejeli vse države, ki »o povezane s Francijo v Skupnem trgu. Prav tisti trenutek, ko je bila sklenjena francosko-nem-ška pogodba, ki napoveduje tesno sodelovanje teh dveh držav na področju zunanje politike in obrambe, je Nemčija privolila, da bo vzdrževala z Združenimi državami vojaške odnose, podobne tistim, ki po mnenju generala de Gaulla ne dovoljujejo, da bi šteli Veliko Britanijo za evropsko deželo, in upravičujejo, da jo druge države zavrnejo na anglosaško območje, dokler se ne bo začela bolje vesti. Vsekakor odločitev Nemčije, da se pridruži večstranski atomski sili, ni nič presenetljiva, če vemo. da je idejo za tako silo bolj ali manj dal Bonn. MACMILLANOVA IGRA Prav tako lahko rečemo, da stališče generala de Gaulla ni posebno presenetilo angleške vlade in javnega mnenja. Za vse opazovavce, ki so bili sledili razvoj generala de Gaulla, je bilo očitno, da mu bo vedno ljuhša Evropa, iz katere bo Velika Britanija izključena. Britanska vlada pa je upala, da bo de Gaulle naposled moral spoznali, kako postaja njegova politika vedno bolj nerealna: če bo Anglija pravilno manevrirala, je mislil London. bo moral de Gaulle tvegati razpad evropske zveze. Macmillan ni pričakoval, da se bo de Gaulle tako odkrito sprijaznil s tem tveganjem, in se je bolj bal, da bo med bruseljskimi pogajanji vsakdo skušal zvaliti na drugega odgovornost za razdor. Macmillan *se je hotel po vsej sili ogniti odgovornosti za tak razdor, zato je menil, da se bo dalo generala de Gaulla prisiliti k drugačnemu stališču, če se mu posreči jasno dokazati Sestorici, da gbstaja ena sama resna ovira za sporazum: generalova o-sebna volja. Vendar bi Macmillan n« bil mogel čakati v neskončnost: trajna negotovost je po- vzročala slabšanje gospodarskega položaja v Angliji in ogroža potožaj konservativne politični stranke. Začasna oslabitev laburistične stranke ob nepričakovani smrti Hugha Gaitskella je resda dala Macmillanovi vladi kratek oddih, če pa leta ne bo zmožna poživiti zastajajočega gospodarstva in zmanjšati brezposelnosti, ki stanovitno narašča, ima laburistična stranka tudi brez Gaitskella vse možnosti, da zmaga pri prihodnjih volitvah. Macmillan si je veliko obetal od vstopa Velike Britanije v Skupni trg: to naj bi poživilo gospodarstvo in dalo konservativni stranki nov polet. Mislil je predstaviti konservativce kot pionirje velike mednarodne prigode in ustvarjanja nove moderne družbe z razširjenimi razgledi. To bi po mnenju ministrskega predsednika izbrisalo neprijetno podobo imperialistične konservativne stranke, za katero je bil proces dekolonizacije posebno mučen. Macmillan je hotel laburistom prepustiti nehvaležno vlogo budnega varuha Common-wealtha, sestavljenega iz zelo različnih, povečini zelo revnih narodov, v katerem so gospodarske prednosti vse bolj dvomljive VRSTA HUDIH NESREČ NA MORJU Na Šeldi trčili petrolejski ladji: 25.000 kv. m morja v ognjenih zubljih Nič se ne ve o usodi Tržačana, ki je bil na panamski ladji prvi oficir ■ 21 mrtvih pri potopitvi grške ladje «Aegli» in politične ideje vedno bolj sumljive. KAKO SE BO RAZVILA KRIZA? In sedai? Nihče, ne v Londonu ne v Washingtonu ne v Bon-r.u, ne ve, kako se bo razvila ta kriza. V zvezi s tem navajajo položaj, ki je nastal 1954, ko je francoska narodna skupščina zavrgla načrt za skupno obrambo. Britanska vlada nima namena ustvarjati nove mednarodne gospodarske skupnosti s Com-monvvealthom, z Združenimi državami ali z evropsko cono svobodne izmenjave, temveč bo še nadalje sodelovala z drugimi dr-žavami te cone, medtem ko bo prisiljena potegovati se za začasne sporazume s Skupnim trgom. Vsekakor ne bo sprejela Ideje, naj bi se povezala s tem organizmom, in bo vztrajno zahtevala, naj jo sprejmejo v skupnost kot pravo članico. V resnici je mogoče najti rešitev iz te krize samo na političnem področju. S soglasjem predsednika Macmillana in velikega dela evropskega javnega mnenia je prezident Kennedv predložil neki način, da se obvaruje evropska enotnost in ohrani atlantska zveza ter termo-nuklearna strategija. General de Gaulle je ta predlog zavrgel, ni pa pokazal nobene določne možnosti, da bi se nadomestil s čim drugim, temveč je dal razumeti, da misli na Evropo, ki bi se mogla, ko bi prišel ,as za to, razglasiti za neodvisno od Združenih držav in se pogajati za mir z Vzhodom. Atomska neodvisnost in kljubovanje Združeniip državam —• o tem sanjarijo mnogi britan- ski konservativci. Med laburisti obstala manjšina nevtralistov, privržencev (cpomirJen’a», vendar sodijo, da bi se morala taka politika opirati na ameriško-ruskl sporazum in imeti poroštvo teh dveh velikih sil. Pravzaprav nikoli niso jemali zares ideje o ev-ronski »tretji sili«. De Gaullova vizija ni prepričljiva. Za večino Angležev, naj bodo konservativni ali laburisti, mora vsaka realistična politika priznati ne samo prednosti evropske enotnosti, temveč tudi nujnost zveze z ZDA in mirriega sožitja z Moskvo, posebno na atomskem področju. R. S. HAAG, 25. — Danes popoldne sta na reki Selda, ki povezuje Ant-vverpen a Severnim morjem trčili angleška petrolejska ladja »Aba-desa» s petrolejsko ladjo »Miraflo-res», ki plove pod panamsko zastavo. Angleška ladja je bila namenjena proti Severnemu morju, panamska ladja pa proti Antwerp-nu. Ob trčenju sta se obe ladji hudo poškodovali in je na njih nastal požar, ki se je začel širiti z veliko naglico. Petrolej se je začel zlivati v morje, ki je gorelo na površini 25.000 kv. m, medtem ko so plameni ponekod dosegli 50 metrov višine. Medtem ko so se mornarji z «Abadese» vsi rešili, pa pogrešajo nekaj mož posadke z »Miraflore-sa». Posadko so sestavljali izključno italijanski mornarji, poleg njih pa sta bila na ladji še dva belgijska pilota, ki sta vodila ladjo po kanalu. Po pripovedovanju e-nega izmed pilotov, se je nesreča zgodila zaradi tega, ker je nenadni vodni tok spravil ladjo iz njene smeri in vsi napori pilota, da bi jo spravil na določeno progo, so bili zaman. Zaradi tega se je en pilot Že pred trčenjem vrgel v morje, medtem ko je drugi o-stal na ladji. Okoli 22. ure je uspelo gasilcem pogasiti požar na obeh ladjah. 19 mož posadke z »Abadese* so prepeljali v Hansvveert, medtem ko so z rešili do sedaj 32 oseb. 28 mornarjev je rešenih, trije so ranjeni, eden pa je mrtev, medtem ko se ne ve, kakšna usoda je doletela pet članov posadke. Na ladji «Miraflores» je bil prvi oficir Kaoul Russian iz Trsta, vendar v času ko poročamo, ni o njem še nobene vesti. ATENE, 2b. — V noči od nedelje na ponedeljek se je v Egejskem morju potopila grška tovorna ladja «Aegli», ki je bila natovorjena z ?udo. Zaradi razburkanega morja se je tovor premaknil, tako da se je ladja v izredno kratkem času prevrnila in mornarji niso imeli časa, da bi lahko spustili v morje tešilne čolne. Od 22 članov posadke se je rešil samo markonist, vsi ostali mornarji pa so našli smrt v valovih. TOKIO, 25. — Trajekt «Okiwa-Maru» je danes ponoči trčil v 5.545-tonsko japonsko ladjo »Rich-mond-Maru», in sicer 1.800 m od pristanišča Kobe. Zdi se, da je pri nesreči izgubilo življenje 45 oseb, ki so bile na trajektu. Preiskava je ugotovila, da je bilo na trajektu 50 potnikov in 12 mož posadke, vendar so do sedaj rešili le 17 oseb in tri trupla. Nič ne kaže, da bi še kdo ostal živ. BONN, 25. — Nizozemski parnik «Aagtedijk» in švedska ladja «Citos» sta trčili na Elbi blizu Brunsbuettela. Ladjama so priskočili na pomoč nekateri vlačilci. Ne ve se še, če je nesreča zahtevala smrtne žrtve. Tridentinska alpinista ponavljata smer Nemcev TRENTO, 25. — Znana tridentinska alpinista Cesare Maestri in Claudio Baldessari sta se odločila, da bosta preplezala isto zimsko smer v severni steni Velike Cine kakor znani alpinisti iz Muenehe-na, toda v mnogo krajšem času. Pri tem tudi ne bosta uporabljala vseh tistih umetnih pripomočkov kot Nemci, še posebno ne vrvi za dovajanje raznih . potrebščin in toplih pijač z vznožja stene. V ta namen sta prespala v koči Auronzo ter sta odšla danes ob zori pod steno. S seboj sta odnesla 80 kg razne opreme in živil, to je dva nahrbtnika, posebno vrečo za opremo, kakih 100 navadnih klinov in 10 klinov na ekspanzijo, dve spalni vreči ter močna živila. Maestri in Baldessari se nista niiiiiiiMriiimiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiHiiiiiiiniiiiliimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiuiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH Devet mrtvih pri trčenju «Mercedesa» s Fiatom 1100 Nekaj potnikov je bilo na mestu mrtvih, drugi pa so umrli v bolnišnici - Štirje mrtvi pri trčenju dveh avtov pri Bariju RIM se je v 25. — Na italijanski cestah nedeljo zgodila vrsta hu dih prometnih nesreč. Najhujša je bila pri Mandragone (Casertaj, kjer sta trčila nova »Mercedes«, last Uga Garnerja in Fia 1100-103, s katero je v nasprotni smeri vozil Maunzio Branchi. Pri trčenju je bilo nekaj potnikov na mestu mrtvih, drugi pa so preminili v bolnišnici, tako da je skupna bilanca smrtnih žrtev te nesreče naravnost grozovita: devet mrtvih. V »Mercedesu* so bili štirje potniki, in sicer Ugo Garneri ter njegova žena Giulia, poleg njiju pa še žena generalnega direktorja SME Annamaria Anniser por, Ba-ronclni in gospa Pitozzi. Štirje potniki »Mercedesa* so odšli na izlet v Formio, ker ja Ugo Garneri hotel na ta način proslaviti nakup svojega novega avta. V Fiatu 1100 pa so bili poleg lastnika Maurizia Branchija še njegovi štiri leta stara hčerka Caterina In 15 let stara Paola ter Elisa Ri-botta por. Cima. V avtu je bil tudi Branchijev prijatelj Rolando Fanton. Medtem ko je bil Branchi ob trčenju na mestu mrtev, so o-stali štirje potniki podlegli poškodbam v bolnišnici. Grozovita nesreča, ki nima primere v analih črne kronike, je vzbudila med prebivalstvom Neaplja, Fiumicina in Rima veliko žalost. Blizu Barija pa sta trčila dva avta Fiat 800. Po trčenju je nastal požar, v katerem so zgoreli tri- je potniki, četrti pa je preminil kasneje zaradi dobljenih poškodb. VIDEM, 25. — Blizu Torviscosfi se je zgodila danes huda prometna nesreča, pri kateri sta izgubila življenje 20 let stari Renato Pas-saro in Ergilia Nardini vd. Motes iz Torviscose. Oba sta se z motorjem vračala iz naselja Mulini, ko sta trčila v avto Fiat 1100. Sunek je nesrečneža vrgel na asfaltno cestišče, kjer sta motorist in njegova sopotnica obležala na mestu mrtva. Šofer avtomobila in njegova sopotnica sta bila pri trčenju laže ranjena. Sedem otrok zgorelo v leseni hiši ne- 1 ST. FLAVtE (Quebec), 25, Zaradi požara, ki je nastal v ki leseni hiši v St. Flavie — 280 kilometrov severovzhodno od Que-beca — je izgubilo življenje sedem otrok. Otroci so bili sinovi in hčerke bratov Rogerja in Luca St. Amamanta, ki sta stanovala v dveh stanovanjih lesene hiše. nesli kakih 50 kg zlata v vrednosti 30 milijonov lir. Nicolis je včeraj odpotoval v Verona in njegovo odsotnost so izkoristili tatovi, ki so s ponarejenim ključem odprli vrata stanovanja ter ga pregledali. Ni jim bilo treba dolgo iskati, ko so pod posteljo našli kovček, v katerem je bilo 50 kilogramov zlatnine. Ne da bi jih kdo pri njihovem «delu» jnotil, so tatovi mirno odšli ter pripravili lastniku vse prej kot prijetno presenečenje. Zlatarju ni preostalo drugega, kot da je odšel na policijo, kjer je tatvino prijavil. Rezultati preiskave še niso znani. za to plezanje posebno trenirala, ter sta izjavila, da bosta skušala preplezati steno brez umetnih sredstev. Do večera sta preplezala okrog 200 metrov in bosta prespala prvo noč v steni v zelo hudem mrazu, saj znaša temperatura 28 stopinj pod ničlo. V začetku 'ta morala plezalca premagati velike ovire, ker je stena vsa poledenela. Sele opoldne sta začela s pravim plezanjem. Vendar pa jima je plezanje v prvem delu stene olajšano, ker so v njej še klini, ki so jih pustili nemški plezalci. Plezalca računata, da bosta preplezala jutri nadaljnjih 200 metrov ter da bosta prespala v steni samo tn noči. Deček z lovsko puško ustrelil otroka TRAPAM, 25. — V Alcomi se je zgodila huda nesreča, ko je sedem let stari Enzo Cammarata z lovsko puško ustrelil 14 mesecev staro Giuseppino Pirello. Pirellovi so odšli s svojo' hčerko na obisk k Cammaratovim. Mali Enzo se je medtem polastil očetove lovske puške in za šalo pomeril proti punčki. Nesreča je hotela, da je bila puška nabita in ko je deček pritisnil na petelina, je nabij zadel otroka v polno, tako da je kmalu potem umrla. Oče malega Enza je karabinjerjem izjavil, da je puško kupil že pred časom, in sicer zato, ker je zvedel, da nameravajo nekateri mladeniči ugrabiti njegovo hčerko. Odkrito skladišče ukradenega blaga Itnjifje v« cjlednlibče N t v glahbu ^ VN/V Od pisem sv. Pavla so pristna samo štiri? LONDON, 25. — Angleški strokovnjak za Biblijo rev. A. Morton je izjavil, da je analiza Novega testamenta, opravljena z elektronskim računskim strojem pokazala, da je sv. Pavel napisal samo štiri od štirinajstih pisem, ki se mu pripisujejo. Morton je opravil svoje raziskave na londonski univerzi s profesorjem Macgregorom, ki je docent za biblično eksegezo na univerzi v dasgoiou. Analiza se je oslanjala na ugotovitvah, da ima vsak avtor nekatere zakoreninjene stilistične navade, ki se v določeni pogostnosti ponavljajo, in po tem se avtor loči od kakega drugega avtorja Omenjena dva strokovnjaka sta študirala uporabo veznika «m». Znanstvenika sta prišla do zaključka, da sla pristni samo eno pismo Rimljanom, dve Ko-nneanom m- eno Ualačanom. Kar zadeva pismo Pilemonu, Morton in Macgregor nista mogla priti do zaključka, vendar pa pravita, da ni razlogov za dvom, da je to pismo' res napisal Pavel. Morton je izjavil, da nameravata on in Macgregor preštudirati po isti metodi tudi Dejanja apostolov, da bi ugotovila, ali je avtor podal lastno verzijo ustnega izročila, ali pa je citiral iz starejših tekstov. BOČEN, 25. — Policija je odkrila skladišče ukradenega blaga, in sicer številne filmske kamere, fotografske aparate, daljnoglede, tranzistorje in druge predmete — V skupni vrednosti kakih pet milijonov lir. Skladišče je bilo v kleti Antonia in Giorgia Oettela v Ul. Cesare Battisti. Med ukradenim blagom so našli tudi šest srebrnih anfor, k: so bile ukradene v neki znani restavraciji blizu Merana. ' Policija nadaljuje preiskavo, da bi izsledila »lastnike* skladišča m tatove, ki so v 'zadnjem času močno pospešili svojo dejavnost na področju Južne 'Tirolske Teden športnega filma v Gortini dAmpezzo CORTINA D'AMPEZZO, 25 — Od 4. do 10. marca bo v Cor-tini d’Ampežzo 19. mednarodni natečaj športnega filma z udeležbo Italije, Avstrije, CSSR, Finske, Francije, Holandske, .laponske, Jugoslavije, Kanade, Madžarske, Nemčije, Poljske, Romunije, Južne Afrike, Španije, Svic.e, Velike Britanije SZ in ZDA. V razsodišču so predstavniki CONI, C Sl, časnikarji, športniki in tehniki. Na začetku festivala bodo na gala predstavi prvič pokazali film Luisa Trenkerja «Sein bester Freund», v katerem nastopa Tony Sailer, ,Luis Trenker sam ter še številni znani plezalci. Film kaže dramatičen vzpon po steni Eigerja. — Po vsebini bodo filmi zelo različni: od zimskega športa do avtomobilizma, od vodnega smučanja do lova in od jadranja do lahke atletike in še drugih športov. Med drugim bodo na sporedu tudi filmi o zadnjem evropskem lahkoatletskem prvenstvu v Beogradu. Ljubljanska Opera gostuje v Celovcu z#1 Ljubljanska Opera i* obiskala Celovec. Na sj,0yer-svojega gostovanja je iTne ?.0,dc dijevega • Rigoletta» ter ^(Jli čevo opero «Ero z onega s’ Z ansamblom Opere so 0 U(|. vali kot gostje koroškega nega glavarja Ferdinanda ^ republiškega Suit ni ga član ga sveta Mitja Ribičič, c ,ft. nik SAZU Josip Vidmar. tar republiškega sveta 2“ ,.}t. turo m prosveto Miloš * Jt,<. šek in predsednik mestarij® ta Ljubljane ing. Marjan T P ^ Po predstavi v soboto zve , ,jj deželni glavar Wedenig Pr , za goste iz Slovenije sprel^ ^ prostorih deželne vlade. jj. lovško mestno gledališče ^ in 12 m.mn nnstovalo V BI .. in 12. maja gostovalo ni z avstrijsko klasično • Ptica. Karla Zellerja. * * * oper'1* fl°Voli 5 •tro > lf s Si Jj' č; i* Po: V Ht, M H Hn' 6 s. Slikar Jože sedaj razstavo v---- , , vodu za urbanizem skupaj r,........Milkov*™ Horvat-Jaki ^ Zagrebu F ^ parjem Bogusavom ziv* Zivkaj Razstavo je pripravila ,, galerija. Pripravlja P a se j i« Jakijeva razstava v Ljubil , nekje v Italiji. lil V Moskvi je izšel roinj .uji< satelja Ivana Stndnuka * ^ niso angeli». Avtor je v * delu podal še ostrejšo ’ ■ ^ Stalinovega režima kot " der Solženicin. Andrič «Most na Drini* v iranskem prevodu Roman »Most' na lovega nagrajenca Iva A je izšel v Teheranu w pr/if iranske «žepne knjige». ‘ ^ 2« je napisal strokovni0 „5, I.»il4«i»n rtnaftn B0Q" lh u 'l iransko kulturo Dejan Bol vič. \ ukotlčevi filmi v BEOGRAD, - V °kaK 30. obletnice filmskega “rje skega kluba v Haagu boa0^# vetih mestih Holandije dosedanje filme Dušana ^ ča. Vukolič je pred di'e7lUt fiv 9. mednarodnez® fl;0 voma na £ k (N 1,1 Sl s Si{; C0’ S' s !% valu v Kopenhagenu dob** nagrado za svoj film r"’r< \ H % t"° ,t .|H#! KI :a C* > dfj idh’ zahodnonemško poljedelstvo v zagati ^erazpoloženje kmetov vedno večje Zahodnonemški «gospodarski čudež» se poljedelske proizvodnje ni dotaknil - Evropska gospodarska in politična integracija na racun nemškega poljedelca - Priznanje kanclerja Adenauerja i je(j v Zahodni Nemčiji posta-.»voli bolj nemiren in neza-Pti,eian' Poljedelci protestirajo, i)pr , ° zborovanja, organizira-% ]e(es,'ne Pohode in mitinge, ši-ft(ds ,a k10 Pod _ d }jnost, ki proseva pone-<1 ^ telo izgrebeni risbi, ali «\ prikazuje podoba /VJ, ler tvorijo stavbe raz-JjUflt 0 Prepleskani izrezi ča-’tolpcev in oglasov. Cr-i Pod[ epr°P“- l°da na vošče-H0j J9° negativno posneta, 1 Uc,” -i® tudi v kompaktni ris- KZika,>- K * pripovedne dom iš-ni iška- V t) pi l^UPCUlll. H(,,*aldanovih delih gfe Kt^lno, njih rafinirano ne- bieZ' barvitost, pomanjka-mftTJ*. Pološčenih površin in {p,, oblik deluje statično. V‘Ce«o s>* duševnost navaja tWj Gibljejo povsod ponav-j, tpijj e odtenki žametne noči ifh *ar podobe, «Svetloba S. k lar ki v mrak tonečega \! piho ' Je kiparsko ustvarja-Njegovim rotit, a prefinjeno podanim lesenim pla-H?fiee e manjka fantastične it«.0 n°sti čudnih izvenzem PJoj 0 O Tem.11 nrimernn if _°bdelanim Temu primerno je njih poimenovanje. 'Nit«01 “Fabipo«, «Ecimpo» in te-' L “ti; ’ nemo kričečih kipov. . bili nekaki zvoč-lenti teh. ne vsakemu 1,°% primer ta-prene- c tZber» >e ie i >tntln,enzional i|!|,lo J Moramo, da Muchiut \S izsekuje te obli- Podrobnostih, tako, da KS !k 7‘.° Podpirajo napadalni ^ jih ,°te, ki nas sili spreje-'C'Plinl}’^enisko, ali vsaj kot ”*e n« C° *'vo kožo vgrajene Ve lepotnosti. MILKO BAMBIČ V resnici agrarno vprašanje že dalj časa vznemirja zahodnonem-Ske vladne kroge. Poljedelstvo namreč sodi med gospodarske panoge, katerih se tako imenovani {(gospodarski čudež« sploh ni bil dotaknil. Relativno zaostajanje poljedelske proizvodnje sicer ni prihajalo do izraza v takšni obliki, da bi moglo povzročiti neke težje gospodarske motnje, vendar je neravnovesje med poljedelstvom in ostalim gospodarstvom postajalo čedalje večje Politična, socialna in gospodarska nasprotja, ki jih je to nesorazmerje ustvarilo, pa je vlada s.ušala odpravljati s političnimi obljubami in denarnimi podporami. Takšni občasni in polovični ukrepi so morda delno res pomirjali naraščajočo napetost, niso pa mogli odpraviti vprašanj, ki predstavljajo zakonito posledico neskladja med silno razvito industrijo na eni in konservativnimi družbeno-ekonomskimi odnosi na drugi strani. Fosledice postopnega in nezadržnega nazadovanja poljedelstva so bile posebno občutne v začetku lanskega leta. Na to je predvsem vplival konec »zlatega obdobja« konjunkture: upočasnjen splošni gospodarski razvoj in pa znatno omejene proračunske možnosti jasno napovedujejo prihod časa, ko bo za pomir.enje kmeta in osvojitev njegovih volilnih simpatij s pomočjo novih dotacij, poleg političnega računa, za to potrebna tudi ekonomska utemeljitev. Pomanjkanje določenega agrarno-političnega koncepta bi utegnilo, celo neodvisno od pojava povečanega nezadovoljstva kmetov, pripeljati do zelo resnih gospodarsko-političnih posledic. Poleg tega je prav v tem času bila v Bruslju objavljena tudi kompromisna rešitev v zvezi z zaključkom prve razvojne faze Skupnega tržišča in sprejet sklep c nastopu tako imenovane druge faze. «V, splošnem svetovnem obračunavanju med svobodnim svetom in komunizmom, predstavlja krepitev Evrope osrednje vprašanje, Ce nam uspe združiti Evropo, bo s tem ustvarjena nova sila, ki se bo lahko postavila po robu napredujočemu komunizmu,« so tedaj bruseljske zaključne ko' mentirali najodgovornejši zahod nonemški državniki. Ker se »skup ni z napredujočo integracijo stvarja tudi nujnost politične povezanosti,« ;e bil izjavil državni tajnik ministrstva za zunanje za deve Carstens, «je bonska vlada sprejela tudi rešitve, ki so za za hodnonemš o poljedelstvo neugod ne in med zahodnonemškimi 'ume ti zelo nepopularne« Se več. čeprav so se v osnovi bonske koncepcije na eni strani nahajale investicije na račun kmetov in potrošnikov, na drugi pa zadovoljitev dolgoročnih za-hodnonemških gospodarskih in političnih interesov, si nihče -pa celo sam poljedelski minister ne — ni mogel predočiti, kakšne posledice bodo imeli bruseljski sklepi na agrarno politiko in a-grarna vprašanja. Jasno je bilo samo to, da se zahodnonemško poljedelstvo — ki ga že danes tare kopica nerešenih vprašanj — s tem še močneje vključuje v agrarni sistem, katerega ustvarjanje je povezano z novimi še nepredvidenimi problemi, ki bodo zahodnonemško poljedelstvo potisnili v tem težji položaj, kolikor bolj je ona, namreč Zahodna Nemčija, v tem pogledu za ostalimi člani Skupnega tržišča. Vrhu tega v tem primeru vpli- vajo negativno še slaba letina, prve konkretne posledice zastoja splošne gospodarske ekspanzije in, končno, še bruseljski polom v pogajanjih za vključitev Velike Britanije v Skupno tržišče, do katerega je prišlo v začetku leta. In, čeprav je ta dogodek z gledišča zahodnonemške agrarne politike moč oceniti za dobrodošlo odložitev novih težav, ki bi nastopile z vključitvijo omenjene otoške države v Skupno tržišče, je pa vendarle bruseljski polom — kot splošni politični in gospodarski šok — prav gotovo tudi vplival na zaostrena stališča zahodnonemških poljedelcev. Konec konca je v začetku meseca celo sam Adenauer moral v vladni deklaraciji priznati, da so ((široki sloji kmečkega prebivalstva vznemirjeni«, Parlamentarna debata o agrarnih vprašanjih, ki se je pred nekaj dnevi vodila v Bundestagu, kakor tudi v začetku leta objavljeni statistični podatki, pa kažejo, da ne gre samo za vznemirjenost med kmeti, katere, med drugim, ni moč pojasniti s povsem zunanjimi in površnimi razlogi, kot je storil to Adenauer. Zakaj, vznemirjenost kmetov in njihova čedalje bolj ostra stališča v resnici predstavljajo samo vnanji videz še nerešenega kmečkega vprašanja v industrijsko čez mero razviti Zvezni nemški republiki. KJE JE NAŠA CIVILIZACIJA? Lov na ptiče v Italiji V pričakovanju prvega marca, ko se znova odpre lovska sezona, pravijo, da je nad milijon pušk pripravljenih na strel. Milijon pušk ki bo z njimi pobitih na milijone drobnih ptic: liščkov, škrjancev, ščin- kavcev, taščic in drugih, ki danes razveseljujejo naše uho s svojim radoživim žvrgolenjem. Vedno manj jih je, teh ljubkih krilatcev, in nekatere vrste teh — kot npr, črnoglavke in sinice — so že povsem iztrebljene. Posebno letošnja ostra Zima iih je mnogo uničila, ta kaj za to, lovci hočejo navzlic temu priti na svoj račun. Zdelo se je že, da bodo v svoji nezadržani sli po novih lovskih ((doživetjih« letos vsaj do neke mere prikrajšani, tako dramatični so bili razlogi, ki so odsvetovali odprtje letošnje spomladanske lovske sezone. Toda minister za poljedelstvo je raje odločil drugače in ne tako, kot so vsi pričakovali. Odločil je v prid lovcev, ki bodo tudi letos lahko nadaljevali z uničevanjem še preostalih predstavnikov nekoč tako bogatega ptičjega rodu. Zanimivo je, da lovci zmeraj zmagajo. Ce pa ostanejo kdaj poraženi, je to vedno samo začasnega značaja. Pred leti je vlada pod pritiskom domačega in tujega javnega mnenja izdala dekret, s katerim je prepovedala lov na nekatere vrste ptic, ki so koristne za poljedelstvo. S tem dekretom so imeli biti obvarovani pred uničenjem škrjančki, kosi, drozgi, liščki, ščinkavci, čižki in še nekateri. Ni bilo mnogo, nekaj pa je vendarle bilo. Toda, ni minilo od tega nekaj mesecev, ko so dekret potihoma spet razveljavili, nakar se je znova začelo z uničevanjem. In vedno se dogaja tako. Vsakokrat, ko je vlada nekako primorana, sprejme določene ukrepe, v resnici pa je vse skupaj samo pesek v oči. Tako se je zgodilo tudi tokrat. Ni še pet-nast dni od tega, ko je časopisje objavilo vest, da je minister za poljedelstvo poslal vsem pokrajinskim upravam okrožnico, s katero je bil prepovedan kakršen si bodi lov na ptiče. Do takšnega sklepa je ministrstvo bržkone prišlo na osnovi izredno poraznega stanja, ki ga je med divjadjo nasploh povzrp-čila letošnja zima. Mraz je bil uničil toliko živali, da bi lete ne mogle prenesti še združenega napada lovcev. Vtem pa se je minister za poljedelstvo še enkrat premislil. Razveljavil je tudi svojo zadnjo okrožnico, Rekli smo, da lovci vedno zmagajo. Tudi to pot so, zahvaljujoč svoji številčni moči, s katero morajo vladni predstavniki tudi računati, posebno zdaj, ko smo tik pred volitvami, Pa še nekaj: za lovci stoji še vsa industrija, ki jih zalaga z orožjem, opremo itd. Tudi s temi je treba računati. Na drugi strani pa nekaj znanstvenikov, ki so dobro seznanjeni z velikanskim pomenom, ki ga ptiči imajo za razvoj poljedelstva, predstavlja premajhno moč, da bi se takšnemu gledanju mogli postaviti po. robu. Kot že vrsto se Milje tudi za letošnji pust izkazale. Na sliki zgoraj drugonagrajeni voz «Ongia», na spodnji sliki pa voz, ki je bil zamišljen ob stoletnici pošte ZA VESOLJEM SO SEDAJ NA VRSTI OCEANI Cel niz drznih načrtov za «osvajanje» globin Kit iz aluminija, ki se bo potopil 5000 m globoko ■ Robot «Mo-bot» bo «gledal» in «posiušal» za nas, kaj se v oceanih dogaja Človek se je pognal že daleč v vesolje, v nekaterih krajih je prodrl več kilometrov v trdo skorjo Zemlje, sedaj pa se pripravlja na osvajanje morskih, ali točneje oceanskih globin. Ne bi bilo točno, če bi rekli, da ni doslej na tem področju še nič napravil. Imeni starega in mladega. Piccarda bosta o-stali zapisani kot imeni velikih pionirjev, toda to je vse premalo, če vzamemo v poštev, da morja in oceani prekrivajo tri četrtine zemeljske površine in da so vsa dosedanja merjenja dna morij in oceanov otipala komaj en odstotek površine morskega dna. Zato pa je sedaj v načrtu nekakšen rekli bi frontalen napad na morske globine. V Sovjetski zvezi, v ZDA, na Japonskem, v Veliki Britaniji, v Franciji in v Italiji se grade in izpopolnjujejo podmorska vozila za največje globine. Med prvimi tovrstnimi podvigi v bližnji bodočnosti bo verjetno poizkus s tako imenovanim «Aluminavtom», ki bo dokončan že letos in bodo že letos napravili z njimi prvi poizkus. Gre za globinsko ladjo z aluminijsko kupolo. Po svoji o-bliki spominja «aluminavto» na podmornico ali bolje na kita. Ta podobnost ni naključna, kajti kit se more potopiti tudi ^Oo. fodio 9: ■ £>led Trst A V>1.3o. ',ar 1 7.30: Jutranja glas-«Del< slovenskih; 12.00: V.Slh S bosluialkami; 12.30: Iz • SDorcdov; 13.30: Glasba HJV 17.00: Gianni Safred na C Halli 17-20: Lahka glasba; VTHos, Ruščina po radiu; 18.15: 3 kI lg',. književnost in prlre-o r!ok. Anton VVebern ln Be- ■ J, Znani Pisani balončki; J; V«, pevol; 20.00: Šport; •>! In a Hillom, De Filippi-5lo ?aiba»Soni: 21.00: Gogolj: «Ta-Glo,hbi’- 2l-30: Baritonist Clau- 22.00: Pustni ples. ^ ** TrSt V Kot eI 12.25: Tretja stran; W Deti Juke box; 13.40: Zbo-'ve; 14, • 13.50: Dialektalno gle-' leta , Furlanski glasbeniki; a jazza. V1*: J 7tr,ania glasba; 7.00: Pre-%’ n.oo.'15: Glasba za dobro ju htk^fort 9tr°5ki kotiček; 11.30 ^ o®nl Plesi; 12.00 in 12.50. SNU® ždjah; 13.40: Orkestri IV' lan’ 14 00: Zabavne po- Ža •30: Sola in življenje 'v ljUrtmiade poslušalce; 15.30 l6^ke milice; 16.00: «Bled jt^i ko'n°: Trctja stran; 16.45 V" žlu rtI 17.40: Glasbene sa VFojfl?; 18.00: Prenos RL £l; V *,ltr Filippl; 19.30: Pre %At(). T5: Armando Trova ' Hrf;_ Glasba za lahko noč TOREK, 26. FEBRUARJA 1963 Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 8.20: Jutranja glasba; 9.05: Lahka glasba; 9 50: Operna antologija; 10.30: Sola; 11.15: Duet; 11.30: Koncert; 14.55: Vreme na ital. morjih; 15.15: Likovna umetnost; 15.45: Ital. pesmi in plesi: 16.00: Program za najmlajše; 16.30: Komorna glasba s plošč; 17.25: Simfonični koncert; 18.25: Knjiga meseca; 19.10: Oddaja za delavce; 21.05: Volilna tribuna. II. program 8.00: Jutranja glasba; 8.35: Mirtam del Mare; 9.35: Glasbeni program; 10.35: Pesmi; 11.00: Vesela glasba; 14.00: Pevci; 15.00: Album pesmi; 15.35: Koncert v miniaturi; 16.00: Rapsodija; 16.50: Ital. na- rodne pesmi; 17.00: Filmska glasba; 17.35: Mala ljudska enciklo- pedija; 17.45: Vaš juke box; 18.35: Enotni razred; 18.50: Vaši izbranci; 19.50: Plesna glasba; 20.35: Glasbeno nagradno tekmovanje; 21.45: Plesna glasba. III. program 18.30: Gospodarska rubrika; 18.40: Tuji periodični tisk; 19.00: Debus-sy in Ravel; 19.15: Filozofija 19 30: Vsakovečerni koncert; 20.30 Revija revij; 20.40: Aurlc in Sa tie; 21.20: Glasbene interpretaci je; 22.15: Literarna oddaja; 22.45 Glasba danes. Slovenija 5.00: Dobro Jutro; 8.05: Zbori iz komičnih oper; 8.35: Orkester RTV Ljubljana; 8.55: Radijska šola; 9.25: Domača glasba; 9.45: Srbske narodne; 10.15: «Z udarcem po pavkah«; 10,40: Napredujte v angleščini; 10.55: Nova popevka; 11.00: Pozor, nimaš prednosti; 12.05: Kmetijski nasveti; 12.15: Gorenjski vokalni oktet; 12.30: Zabavna glasba; 13.15: Obvestila; 13.30: Srbski skladatelji; 14,05: Radijska Sola; 14.35: Jug. v pesmi in plesu; 15.15: Zveneče kaskade; 15.30: V torek na svldenjs; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Koncert po željah; 18.00: Aktualnosti; 18.10: Iz zlatih dni zborovske glasbe; 18.45: S knjižnega trga; 19.05: Glasbene razglednice; 20,00: Flavta, o*-boa, violončelo in čembalo; 20.15; Radijska Igra; 22.15: Orkestra Glea-son in Bushkin; 21.40: Škerjanc: IV. simfonija za godalni orkester; 22.15: Skupni program JRT; 23.05: Klavir in zabavni orkester; 23,20: Skupni program JRT. Ital. televizija 8.30, 12,15 ln 15.00: Sola; 17.15: Program za najmlajše; 18.30: Nikoli ni prepozno; 19.00: Dnevnik. 19.15: Slikarstvo, kiparstvo in arhitektura; 20.15: Šport; 20.30: Dnevnik; 21.05: Volilna tribuna: 22,05: TV igra »Stari igralec«; 23.10: Pustna oddaja; 23.55: TV dnevnik. DRUGI KANAL 21.05: Dnevnik; 21.15: Film «Quart!ere del 1I11A«; 22.55: Simfonični koncert; 23,55: Športne vesti. Jug. televizija NI SPOREDA. kaj sto metrov pod površino in plavati tu tudi z Veliko brži-no. «Aluminavto» se bo spustil pet kilometrov globoko, v ngj-povoljnejšem primeru celo šest kilometrov, kar zelo veliko, če vzamemo v poštev, da je okoli 60 odstotkov »oceanskega dna višje od te globine. Drugo enoto te podmorske »mornarice« tako imenovano ((Zvezdo globin« (deepstar) gradi ameriška družba «Westin-house«. «Zvezda globin« je dejansko zamisel pomorskega strokovnjaka in raziskovalca kapitana Jacquesa Yvesa Cousteauja, ki je že izdelal poizkusni model »potapljaškega krožnika«, s katerim je proučil nekatera področja do 300 metrov globine. Toda «Zvezda globin« mora prodreti, po sedanjih načrtih, do 4000 metrov globoko. Njena posadka bo kontrolirala podmorske kable, opravljala geofizikalna merjenja, preizkušala akustične instrumente, jemala z dna vzorce sesedlin in živih bitij, na dnu bo zasidrala številne oceanografske instrumente, ki bodo avtomatično pošiljali na površje registrirane podatke, itd. »Zvezda globin« bo imela na krovu tri člane posadke, toda — sedem rok. Tako imenovana sedma roka bo tisti zunanji inštrument, ki ga bodo upravljali iz notranjosti globinskega plovnega objekta in s katerim bodo mogli seči po čemer koli, kar jih bo zanimalo, oziroma kar bodo reflektorji z ladje osvetlili. »Zvezda globin« bodo prvenstveno uporabljali za opazovanje raziskovalne okolice, njeni inštrumenti pa bodo merili pritisk, slanost in toploto vode itd.. Maksimalna brzina «Zvezde globin« v globini do pet tisoč metrov bo znašala 3,8 vozla na uro, njen radius pa bo znašal 125 km. Doktorja Jacquesa Piccarda smo že omenili. Pred tremi leti se je proslavil s svojim podvigom z batiskafom, ki nosi ime po našem mestu. On je dal idejo tudi za tako imenovani «Me-zoskaf«, ki ga gradi ameriška družba «Loral Electronix» iz New Yorka in ki bo dokončan že tekom letošnjega leta. Do-čim bi se mogel batiskaf, ki ga je Piccard poimenoval po našem mestu, primerjati z nekakšnim balonom, bo »Mezoskaf« podoben bolj helikopterju. Ta se bo mogel spustiti do 4000 metrov globoko, torej manj kot «Zvezda globin«, zato pa bo imel mnogo večji radius in mnogo večjo brzino. Pri nekem drugem podjetju dokončujejo tudi načrte za izboljšan batiskaf, s katerim se je Piccard mlajši spustil na dno oceana pri Marijanskih globinah. Kaže, da bo mogel s tem batiskafom tudi do 12 km globoko. S tem še nismo izčrpali seznama načrtov, ki so v pripravi in katerih namen je prodreti čim globlje pod morsko gladino. Pred tremi meseci je neki ameriški oceanografski zavod začel graditi premično podmorsko o- porišče «Alvina». V Kaliforniji Pa gradijo tako imenovan RUM (Remonte Underwater Manipulator), t. j; vozilo brez človeške-posatike, toda opremljeno $ televizijskimi kamerami in drugimi napravami in ki ga bodo zato vodili z razdalje. Ta naprava bo v globipl db šestih kilometrov nabirala vzorce u-sedlin in marsičesa , drugega zanimivega. Petrolejska družba Shell, Oil pa pripravlja tako i-. menovani »Mobot«, ki bo «ži-vel« na morskem dnu in se bo premikal s pomočjo propelerja, ki ga bo vlekel naprej odnosno nazaj, hkrati pa bo mogel tudi »korakati« s pomočjo nekakih ploskih širokih stopal. «Mobot» bo mogel »gledati« in »poslušati« s pomočjo televizijskih kamer in akustičnih naprav, hkrati pa bo opremljen z mnogimi vzjnet-mi in «rokami» za razne opravke, tako da bo mogel kot kak strokovnjak pomagati pri montaži podmorskih kablov, naftovodov in podobnih podmorskih inštalacij. DA BI SE ZAGOTOVIL TOK ZA KRITIČNE DOBE Akumulacijska centrala na gornjem toku Soče 80 metrov visok jez, za katerim bo nastalo umetno jezero Gradnja elektrarn je bila v Sloveniji v povojnem razdobju .izredno intenzivna. O tem priča podatek, da se je samo v • zadnjih devetih letih proizvodnja .električne energije v Sloveniji potrojila, medtem Kb večina razvijajočih se dežel komaj uspe v desetih letih proizvodnjo električne energije podvojiti. V letu 1953 je Slovenija prvič dosegla proizvodnjo 1 milijardo kWh, toda že leta 1957 se je ta dvignila na 2 milijardi in lani ha tri milijarde kWh. Poleg obstoječih termoelektrarn, katerim se je pred leti pridružila tudi gigantska termoelektrarna v Šoštanju, nosijo glavni delež v tej proizvodnji hidrocentrale, zlasti pa veriga šestih dravskih hidro-central,' ki so prestregle vse njene vode od Dravograda do Maribora, Dejstvo, pa je, da so vse te hidrocentrale kakor tudi velika hidrocentrala Moste in hi-drocentrala Medvode na Savi — pretočne hidrocentrale, ki zadovoljujejo s svojo akumulacijo le dnevne potrebe po električni e- nergiji, medtem ko se vse bolj občuti potreba po izgradnji neke večje akumulacijske hidro-.centrale, ki bi zmogla pokriti vsaj večji del potreb v najbolj kritičnih letnih dobah, ko zaradi nizkih vodostajev rek in pritokov še primanjkuje električne energije. V Sloveniji obstaja več področij, ki so primerna za gradnjo akumulacijskih hidrocentral, ven. dar pa se zdi, da je najbolj primeren projekt za gradnjo takšne hidrocentrale na Soči, Elektroenergetski strokovnjaki, ki se na vso moč ogrevajo za realizacijo projekta hidrocentrale Trnovo, smatrajo da gre dejansko za sila idealno rešitev, ki bo imela vsestranske koristi. Projekt te hidrocentrale namreč predvideva zajetje vseh visokih voda naše alpske in hudourniške reke Soče, ki pa so doslej neukročene odtekale preko jezov in se neizkoriščene izlivale v Jadransko morje. Tem vodam bi se pridružile tudi pomembne vode pritoka Učeje, katerega bi speljali po posebnem kanalu v akumulacijski bazen, ki bo v bistvu novo umetno jezero na Bovškem. To jezero bi nastalo, ko bi v dolini Boke pod severozahodnim grebenom Folovnika zgradili 80 metrov visoko zemeljsKO dolinsko pregrado. Izza te pregrade bo nastalo okrog 376.000 kV, m veliko jezero, ki bo glede na svojsko modro barvo reke Soče nova prirodna lepota, sila pomembna za nadaljnji razvoj turizma in tujskega prometa na Bovškem. V tem jezeru se bodo zbrale vse «visoke vode, reke Soče in ga napolnile z okrog 325 milijoni kub. metrov koristnih voda, ki jih bo v vsakem danem momentu lahko pretvoriti v nič manj kot 137 milijonov kWh e-elektrike. Ce pa računamo, da bosta te iste vode hkrati dodatno izkoristili tudi obstoječi hi-drocentrali Doblar in Plave, bo skupen produkt enega samega praznjenja te koristne vsebi-bine voda Soče in pritoka U-, čeje pomenil novih dodatnih 184 milijonov kWh, ki pa bodo tem bolj dragocene, ker bodo proizvedene v času, ko bi morda zaradi nizkih vodostajev ali večjih izpadov zaradi okvar zahtevale redukcije električne energije industriji in s tem zmanjšanje proizvodnje, V perspektivi obstaja celo ..........................................................................................m.....um,nuni OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Po- Baletna slika iz novega baleta Kennetha Mac Millana «Symphony», ki so ga dali v londonski Operi večali boste svoi poslovni ugled. Upoštevajte napase, ki ste jih storili in skušajte se jim v bodoče ogniti, BIK (od 21. 4, do 20. 5.) Spopadli se boste s svojimi nasprotniki. Odlično razumevanje z ljubljeno osebo. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Imeli boste priložnost pomagati nekemu svojemu mlademu prijatelju. Ne kažite prevelike občutljivosti. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Skušajte skrbno proučiti najnovejši predlog, Vaše zmerno stališče bo omogočilo pomiritev v družini. LEV (od 23. 7, do 22. 8.) Nekorektnost od strani, nekega vašega HOROSKOP sodelavca bi utegnila ogroziti u-spešen zaključek dbbrega posla. Ogibajte se kritikam. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Bodite v svojem poslovanju bolj metodični in disciplinirani. Skušajte pomirjevalno vplivati v nekem sporu. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Izredno zadovoljstvo v zvezi z nekim poslovnim uspehom. Pozabite na krivico, ki vam je bila nehote storjena. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22. 11.) Dan je iglo primeren za spre- jetje novih nalog in odgovornosti. Uspešno boste rešili neki težaven družinski problem. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Držite se svojega programa in ne izgubljajte časa. V kratkem bo uresničena neka vaša osebna želja. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Ne obremenjujte se z novimi nalogami, ker bi trpeio vaše delo. Prejeli boste pismo, ki ga že dolgo pričakujete. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Ne spuščajte se v tvegane poslovne špekulacije z denarjem drugih. Ne poslušajte ljudi, ki vedno preveč govore. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Bodite bolj odločni v opravljanju svojega dela. Srečne ure z drago osebo. možnost za gradnjo še dveh hi« drocentral pri naselju Kamno m pri Solkanu, s čimer bi se izkoristek omenjene akumulacije (ne glede na normalno delovanje omenjenih novih elektrarn) še dodatno povečal na skupno 226 milijonov kilovatnih ur. Se enkrat naj poudarimo, da se te številke nanašajo le na enkratno izpraznjenje akumulacij, skega bazena, da pa bo letni izkoristek še dokaj večji, saj bo sama hidrocentrala Trnovo proizvedla letno okrog 430 milijonov kWh. Hidrocentrala Trnovo bo v bližini Trnova, bolje povedano pod Trnovim, tako da bo padec vode dokaj večji kot ga dopuščajo prirodne prilike. Od asu-mulacijsxega jezera bo speljan o km dolg podzemni predor do vodostana, od tu pa bo do strojnice vodil 219 metrov dolg tlačni cevovod. Ker bo strojnica precej pod gladino Soje, bo od nje s.ie-Ijan še 4,4 km dolg odvodni rov, ki bo dosegel raven Soče malo pod Kobar.uom in omogočil odtok iztočnih voda v Sočo. ’ Celotne investicije za realizacijo tega projekta bi znašale po sedanjih računih okrog 21 mili-jard dinarjev, kar za gradnjo tako pomembnega ob.e.ua predstavlja doKaj uspešno ekonomsko rešitev. Prednosti tega objekta so tako velike, da ga ne bi mogli primerjati z nobenim drugim obstoječim energetskim objektom. Res je, da obstajajo še druge rešitve za kritje sezonskih pr,-manjkljajev električne energij« (ki bodo v naslednjih letni ^e zlasti občutni) na pr. z energijo velikih hidrocentral ha Hrvasi.em sq hC Split in Vinodol, ali HC Jablanica v BIH, ker pa se pri prenosu elektrike veliko izguoi, je to le mnogo boljša rešitev. Rezerve Soče, ki v tem predelu zajema najbogalejše padavinsko področje Slovenije, so, kot vidimo, zelo izdatne, a hkrati z njimi lahko oplemenitijo proizvodnjo tudi obstoječih hidrocentral in tudi novih, ki jih bodn zgradili še v prihodnjih letih, Pri-manjkljaj električne energije je možno delno kriti tudi s kapacitetami termoelestrarn, toda kalorična proizvodnja električne e-nergije je mnogo dražja od hidro, energije. Vrh vsega tega pa obstaja še ena velika prednost. Akumulacijska hidrocentrala, ka. kršna bi bila HC Trnovo, je vselej v stanju, da se po potrebi ta-kaj s polno zmogljivostjo vključi v proizvodnjo Vse to dokazuje, da omenjeni projekt predstavlja eno najbolj, ših rešitev v sodobnem elektroenergetskem sistemu, zlasti še, če ga vzamemo z gledišča industrije, ki računa na redno in kvalitetno oskrbo z električno energijo ne glede na zunanje pogoje. To je torej projekt, ki bo končno premagal vplive prirodne stihije, hkrati pa nudil severni Primorski nov turistični objekt, ki ga bo moč izkoristiti za nadaljnjo poživitev turističnega prometa v tem lepem predelu slovenske dežele. MILOŠ MACAROL Vrem* včeraj; majvišja temperatura 4.5, najnižja — o.i, ob IS. uri 2.2; zračni tlak 1024.6 narašča, vlage 35 odst., veter 20 lom severovzhodnik* smuki 38 lom, nebo Jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 4.6. Tržaški dnevu Danes, TOREK, 26. Jebruarl« Andrej Sonce vzide ci) 6.51 1,n 17.45 Dolžina dneva 10. vzide ob 8.26 in zatone Jutri, SREDA, 27. februarja Gabrijel ^ k VI. Bartol - 60-letnik Včasih mi pride v roke neka fotografija in se spomnim: z Bartolove petdesetletnice. A od tedaj je minilo ie deset let in dr. Vladimir Bartol je sedaj šestdesetlet-nik. Triačan, Svetoivančan, je po vojni zopet postal ves naš, dokler se ni pred leti vrnil k družini, ki je čas ostala v Ljubljani. Iz ti- stih let se ga gotovo mnogo naših ljudi spominja, saj ie bil markantna pojava v tržaški slovenski družbi, vse prej kot vsiljiv a prijeten sobesednik. Razgledan na vseh področjih se je tudi vedno živahno zanimal za vse, kar se je dogajalo okrog njega in okrog nas vseh. Kako se je na pr. znal vživeti v povojno tržaško sredino za časa zavezniške okupacije, kaže njegov »Mangialupi«. vrsta humoresk (pozneje so izšle tudi v knjigi), kjer z jedko ironijo slika razmere v določenih slojih prebivalstva Trsta v tistih časih. Bartolovo ime se je pojavilo v slovenski javnosti že kmalu v dvajsetih letih. Mladi Bartol, sin pisateljice Marice Bartol-N adliško-ve, je po končani nemški gimnaziji v Trstu odšel v Ljubljano na novo slovensko univerzo. Krog Solkanca Klementa Juoa šteje tudi Bartola za svojega člana. Na u-niverzi je Bartol študiral filozofijo in prirodoznanstvo. Toda po končanem Jtudiiu se ni pustil u-kleniti po skromni profesorski službi, temveč je raje ostal povsem svoboden in pisal. Ni opustil priložnosti za nadaljnji študij, ki ga je nadaljeval še v Parizu. Ko je Bartol stopil v slovenski literarni krog, je bilo jasno, da ne pripada nikaki konvencionalni struji. Posebej je opozoril nase z dramo eLopez«, ki je bila u-prizorjena v ljubljanski Drami. Ne glede na tak ali drugačen spre- Jutri ob 19.30 bo TV obzor- nik ljubljanske televizije ^pred- stavil jubilanta dr. Vladk Bartola. jem dela, ki je bilo kljub oddaljeni deželi in tujim osebam v njem kritika tedanje domače družbe, je bilo jasno, da je nastopila na odru slovenskega knjižnega ustvarjanja osebnost, o kateri se bo še govorilo. Medtem ko so v revijah izhajale najprej Bartolove novele, je l. 1935 — tri leta po »Lopezu« — izšla zbirka povesti «Al Araf«. Kakor ta zbirka tako — in še bolj — je tudi njegov roman «Alamut» (193S) vznemiril tako Ut atelje kot kritiko. Bartolovim delom se pozna vpliv njegovega bivanja v tujini kakor tudi študija modernih psiholoških struj. Sploh je v svojih spisih ves čas ohranil neko svetovljanstvo, ki je tako rekoč a-tribut njega samega. S takega stališča presoja tudi svojo okolico in tako gre tudi njegovo zanimanje predvsem problematiki, ki prizadeva širše človeštvo. Tako Bartol zavestno noče biti zgolj »domač« pisatelj. Po vojni se je Bartol razživel v novem okolju, ko je prišel spet v rodni Trst. To ni bil več Trst njegove mladosti. Bartol je prijel za delo, kjer je bilo potrebno. Bil je sodelavec pri »Ljudskem tedniku», nekaj časa tudi član uredništva «Primorskega dnevnika», zlasti pa je bilo vidno in pomembno njegovo sodelovanje pri reviji «Razgledin. Tu je poleg drugega objavil že omenjenega «Mangialupijav, pa tudi samosvoj kratek pregled slovenskega slovstva. Dolga leta je tudi pisal kritike predstav Slovenskega narodnega gledališča, kar mu v gledaliških krogih — kot vsakemu kritiku — ni vedno pomagalo do večje priljubljenosti. Nekai časa je bil tudi predsednik SRP Z. Bralci našega lista se pa gotovo spominjajo tudi Bartolove «Mladosti pri Svetem Ivanuš. Prav tako so v na*em listu (in istočasno v ljubljanskih »Naših razgledih«) izhajali «(~>biski pri slovenskih znanstvenikih«, ki so pozneje izšli v posebni knjigi. Uvamo. da se bo Rartol ponovno lotil podobnih obiskov, ki bi jih radi objavljali. — Sicer pa ima naš slavljenec v svojih rokopisih še marsikaj, kar bi bilo vredno, da se objavi. Njegovi znanci pa vedo za posebno Bartolovo navado, da namreč že več kot trideset let zabeleži vse, kar doživi, in vtise, ki si jih dan za dnevom ustvari o vsem, kar se donaja kron njega. Dr. Vladimiru Bartolu, že večletnemu upravniku znanstvene pisarne pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, želimo še mnogo srečnih in plodnih let. Prepričani smo, da nam ima še mnogokaj povedati in pričakujemo, da se bo oglasil. Veselilo nas bi tudi, če bi ga lahko ob njegovem sedanjem slavju pozdravili tudi o naši sredi, da bi skupaj z njim trčili kozarce in se poveselili kot včasih. Vsekakor je dr. Bartol lahko prepričan, da mu bodo danes mnogi prijatelji, ko bodo brali o njegovih šestdesetih letih, z nami vred zaželeli in. Še flpt- zdrarja, zadovoljiva gega življenja. Zakaj ni stavke v podjetju Acegat V drugih mestih so sindikati delavcev občinskih električnih podjetij (napovedali dvodnevno stavko, s katero zahtevajo predvsem, da se dovoli sindikatom delovanje v samih podjetjih. Ker so tržaški delavci to že zdavnaj dosegli, se niso (pridružili stavki. Tržaški delavci so vezani na vsedržavno pogodr bo le glede mezd, periodičnih poviškov ter 13. in 14. plače. Kar se tiče nove delovne pogodbe, so se tu že ipričela pogajanja in so jih odložili v pričakovanju sklenitve vsedržavne pogodbe, da bodo vedeli, kako se ravnati. Tukajišmji sindikati pa so poslali delavcem občinskih električnih podjetij, ki stavkajo, solidarnostne brzojavke. \ Nakazilo ministrstva za javna dela 110 milijonov lir za pokrajinske ceste Ministrstvo za javna dela je nakazalo 110 milijonov lir za ureditev pokrajinskih cest. S tem so dopolnili že nakazanih 350 milijonov lir za ureditev pokrajinskih cest na našem področju. Pri teh delih krije država 60 odstotkov izdatkov. S SINOČNJE IZREDNE SEJE TRŽAŠKEGA ODCINSKECA SVETA Občinski svet je sprejel povišanje s pičlo večino tarif ACEGMT Za povišanje so glasovali predstavniki: KD, PSDI, PRI, SSL in TU; proti pa: KPI, PSI, PLI, MSI in FN Na sinočnji seji je tržaški občinski svet odobril povišanje tarif ACEGAT. Za predlog odbora o povišanju so glasovali svetovalci: KD, PSDI, PRI, SSL in TU, proti pa svetovalci: KPI, PSI, MSI, PLI in FN. Za sklep je glasovalo 27 svetovalcev, proti pa 24 svetovalcev, medtem ko jih je bilo 7 odsotnih. Odbor je odbil skoro vse predloge o izboljšanju in med njimi tudi predlog svetovalca dr. Simčiča, da se ohrani dosedanja cena za vodo, ki jo uporabljajo kmetje. Na županovo vprašanje svetovalec ni zahteval, da se o tem predlogu glasuje m ga je umaknil. Odbor je sprejel samo predlog, da se ohranijo tedenske in mesečne izkaznice za delavce in študente. S 1. marcem bodo torej v veljavi naslednja povišanja tarif ACEGAT: Cene navadnega tramvajskega listka se povišajo od sedanjih 30 na 40 lir za navadno vožnjo. Uki- njen je rumeni listek, ki stane 50 lir in ki velja za vse proge (fazen za progo št. «20») za več potovanj v eni uri. Poleg tega se ukine drugi del proge št. «25» in razdeli progo št. «20» na dva dela (sedaj je ta proga razdeljena na tri dele) in vzpostavi zeleni listek tudi na progi št. «20». Za vodo pa se po predlogu odbora uveljavijo sledeča povišanja: Za zasebne koristnike v mestu od sedanjih 34,20 lire na 48,10 lire za kub. meter; za dobrodelne ustanove in za Miramarski park od 29 lir na 40,70 lire za kub. meter. Prav tako se tudi znatno povišajo cene za razne občinske ustanove in urade. Za občinske urade in šole od 24 na 29,60 lire za kub. meter, za ostale občinske usluge pa od 7,20 lire na 13 lir za kub. meter V zgornji okolici se cena vode za katero koli uporabo zviša na 51,80 lire za kub. meter. Prvi je govoril svetovalec Skup- ...........................................................um..............................................................mi.......mi i n i n i n m n. .mimimiiiii MNENJA SINDIKATOV 0 VZROKIH VIŠANJA CEN Monopol v živilski industriji in zastarela trgovinska mreža Položaj pa se ne more izboljšati z ustanavljanjem številnih novih veleblagovnic Z vprašanjem višanja cen, ki tako močno prizadeva zlasti široke ljudske sloje, se ukvarjajo tudi sindikati, ki vedno zagovarjajo interese teh slojev. Zato je osrednje vodstvo CGIL nakazalo razne smernice, po katerih bi se morali ravnati, da bi preprečili nadaljnje višanje cen, hkrati pa je predlagalo, naj se skliče vsedržavna konferenca, ki bi razpravljala o italijanskem trgovinskem, to je razdelje-valnem sistemu. Po mnenju številnih strokovnjakov je namreč ravno ta sistem mnogo kriv, da se cene stalno višajo. K temu je treba dodati še razne špekulacije s poljskimi pridelki ter krepitev monopola v živilski industriji. Sindikate vse to zanima predvsem zato, ker se z višanjem cen niža kupna moč delavskih mezd in uradniških plač kljub višanju draginj ske doklade. Ta namreč ne more dohitevati poviškov, ker se prizna njeno zvišanje šele tri mesece potem, ko potrošniki že plačujejo višje cene za potrošne predmete. Sindikalisti ugotavljajo, da se višajo cene tudi zaradi vedno večje monopolistične, koncentracije v živilski industriji, kjer velika podjetja .požirajo mala, nato pa nare- niiiiiiiiiiMiiiuaiiiiiiiiiiiiiimMiiiiuHUiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimmuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiifiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiHuiuiiiimiuiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiH DANES SE BODO POJAVILI PRVI VOLILNI LEPAKI Tudi PSI bo kandidirala Slovenca za posl. zbornico v Trstu in Gorici V Trstu bo kandidat inž. Josip Pečenko, v Gorici pa Ivo Marinčič - Kandidata PSI za senat v prvem in drugem tržaškem okrožju pa sta prof. Paolo Medani in dr. Bruno Pincherle V nedeljo so se v Vidmu sestali predstavniki Italijanske socialistične stranke za tržaško, goriško :n videmsko pokrajino ter za Porde-non. Na sestanku so poleg drugega sprejeli in potrdili tudi kandidate za senat in poslansko zbornico. Kandidata PSI za senat na Tržaškem bosta prof. Paolo Medani v I. volilnem okrožju in dr. Bruno Pincherle v II. volilnem okrožju, kandidati za poslansko zbornico pa po vrstnem redu: tnž. Josip Pečenko, Francesco Franco, Arnaldo Pittoni in Bruno Giordano. V videmskem volilnem okrožju bo za senat kandidiral poslanec Marangone, v čedadskem okrožju dr. Lepre, v tolmeškem okrožju dr. Angeli, v pordenonskem okrožju Guido Desandre in v goriškem okrožju Vittorio Semola, medtem ko bodo kandidati PSI v poslansko zbornico za Goriško po vrstnem redu: Enio Zuliani, Celluo in Ivo Marinčič. Druge stranke, razen komunistične, še niso uradno objavile imena svojih kandidatov, vendar pa so vsaj za nekatere ta imena znana neuradno. Tako poroča agencija «Treven», da se bo kandidatna komisija KD sestala v teh dneh in da bo KD poleg potrjenih Sciolisa in Bologne gotovo kandidirala tudi bivšega pokrajinskega sekretarja in člana vsedržavnega sveta stranke Corrada Belcija, medtem ko naj bi četrti kandidat bil izbran iz ženskih vrst Krščanske demokracije. Za senat se omenjata — kot poroča agencija «Tre-ven» bivši tržaški župan inž. Bartoli in dr. Doro de Rinaldini Liberalci naj bi že sklenili kandidirali za senat odv. Corrada Jono in prof. Vittoria Furlanija, za poslansko zbornico pa zanesljivo odv. Daniela Morpurga. Socialdemokrati in republikanci so se povezali in bodo osredotočili svoje glasove na prof. Carla Schiffrerja kot kandidata za senat, medtem ko za poslansko zbornico ni še nič znanega. Kar pa se fašistov tiče naj bi — po informacijah agencije «Treven» — v medsebojni konkurenčni borbi kandidirala za poslansko zbornico Alfio Morelli ln poslanec Gefter Wondrich, ki baje ni hotel sprejeti kandidature za senat. V okviru predvolilnih priprav sta bili v nedeljo tudi zborovanji KD in MSI. Na sedežu KD je podal poročilo Corrado Belci, ki je potem imel tudi sestanek na Opčinah, Gefter Wondrich pa je na javnem zborovanju predvsem po-lemiziral s Krščansko demokracijo v zvezi z deželo in ji tudi očital izgubo enega senatorskega mesta za Trst, ki je bilo že z zakonom zajamčeno. Sinoči se je sestal občinski odbor, ki je dokončno sklepal o razdelitvi prostora na oglasnih deskah za volitve. Danes bodo lahko stranke nalepile prve lepake. V sredo pa bo župan razobesil uradno obvestilo o političnih volitvah. Jutri se bo tudi sestala o činska volilna komisija. Začetek pogajanj za petrolejsko stroko de- de- V Rimu so se pred kratkim čeli razgovori za obnovitev Jovne pogodbe za petrolejske Invce. Predstavniki delodajalcev so zahtevali, da se delavci odrečejo vsakemu načinu sindikalnega pritiska v podjetjih, preden se začnejo prava pogajanja za sklenitev nove pogodbe. Sindikati so » »- j —* • •’ če odgovorili, da je to možno, le delodajalci določijo točen datum, n katerim bo veljala nova pogodba. Toda delodajalci tega ne marajo. Sindikati so zato predlagali, naj bi izplačali delavcem enkratni povišek «una tantum», s čimer bi bile krite njihove zahteve do 1. septembra 1963. Industrijci so zavrnili tudi ta predlog ter pristali ie na to, da bi izplačali polovico posebne doklade, ki se izplačuje v septembru. Ta predujem bi nato odšteli od posebne doklade ali pa od morebitnih poviškov, ki jih bo določila nova pogodba. To pa je bilo nesprejemljivo za sindikate, saj bi dobili delavci le predujem na to, kar jim že pri-tiče. Zutem so industrijci pristali na razpravljanje o raznih točkah bodoče delovne pogodbe, odločno pa so nasprotovali plačilu «una tan-tum*. Spričo tega so razgovore odložili in se sporazumeli, da se zopet sestanejo od 5. do 7. marca. Sindikati so pristali na takšno rešitev, ker se zavedajo, da je sklenitev nove, naprednejše pogodbe bolj važna kakor izplačilo «una tantum». njega vzpona na cesti pred Dolino na pokrajinski cesti proti Glinšči. ci; sklep pokrajinske uprave o odkupu zemljišča za ureditev in asfaltiranje ceste od mosta čez Glinščico do vzpona proti Dolini; sklep tržaške občine o izdatku 3.600.000 lir za ureditev vodnjaka in vrta v novem borovem nasadu v Barkov-ljah; sklep zgoniške občine o namestitvi nove cestne luči: sklep re-pentaborske občine o izplačilu službene nagrade bivšemu občinskemu tajniku. Usoden pritisk na zavore V nedeljo dopoldne je sam prišel v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek, 34-let-ni Mario Pertot iz Vižovelj štev. 8. Povedal je, da se je ponesrečil s skuterjem v soboto zvečer v Ul. Flavia. Peljal se je proti središču mesta, pa je pred skladiščem prevozniškega podjetja Maritan-Borga-to naglo pritisnil za zavore, da ne bi treščil v avto, ki je pred njim krenil na dvorišče omenjenega skladišča. Imel pa je smolo. Izognil se je avtu, a je padel z vozila in se ranil po čelu ter si spahnil levo ramo, zaradi česar se bo moral zdraviti dva tedna. kujejo cene na trgu po lastni volji. Ta podjetja si najprej zagotovijo monopol nad nakupom raznih kmetijskih pridelkov za predelovalno industrijo ter izkoriščajo zlasti male kmete, katerim narekujejo nizke odkupne cene. Razen tega i-majo često monopol nad uvozom, s čimer zvišajo proizvodnjo, a hkrati onemogočijo znižanje cen, ki bi ga uvoz lahko povzročil. In med ta podjetja je treba všteti tudi Feder-consorzi, okrog katere se razvija ravno te čase ostra polemika. Toda velika živilska industrijska podjetja so si zagotovila monopol tudi nad prodajo. Ustvarila so namreč lastno široko razdeljevalno mrežo z ustanavljanjem lastnih ve. likih prodajaln, samopostrežnih trgovin itd. S tem so uresničila koristno načelo neposrednega prehoda blaga od proizvajalca do potrošnika, toda na žalost nima potrošnik nič od tega, ker niso ta podjetja mig znižala cen in so le spravila večje dobičke v svojo malho. Z ogromnimi vsotami, ki jih mečejo v reklamo, pa celo vplivajo na izbiro kupcev, tako da marsikdaj kupijo tudi to, česar iim sploh ne bi bilo treba. Po drugi strani pa prodajajo ta'podjetja živila malim trgovinam ipo visoki c^- ni, tako da jim omogočajo le ma- , - —-—(-■- -«■ f, lo dobička, saj je znano, da so živilski stroki razlike med ceno na debelo in na drobno mnogo manjše kot za druge vrste blaga. Kljub vsemu temu pa plačuje potrošnik živila drago. Da je živilska industrija zčlo donosna, kaže tudi indeks proizvodnje, ki je od leta 1953 do 1962 zrasel od 10o na 163. Končno je zanimivo, da so tudi razlaščena električna podjetja ugotovila, da se splača vlagati kapital v živilsko industrijo in tako sta podjetji Edison in Centrale že pokupili mnogo delnic živilske industrije in med drugimi tudi delnice podjetij Arri-goni in Cirio. Kot ostali industrijci pa se tudi lastniki podjetij živilske industrije izgovarjajo, da morajo višati cene zaradi višanja mezd in povečanja cen surovin, to je kmetijskih pridelkov. Kar se realnih plač in mezd tiče, se je vsa ta leta mnogo bolj višala proizvodnja kot njihova raven. Cene kmetijskih pridelkov, ki pridejo v poštev za industrijsko predelavo, pa so se zvišale za okrog 3 odstotke. Iz tega sklepajo sindikalisti, da leži torej velika krivda za višanje cen živil (pri čemer seveda niso mišljene cene sveže povrtnine, ki so mnogo odvisne od sezonskih razlogov) na monopolu v živilski industriji. Kar se trgovske mreže tiče, se vsi sindikalisti strinjajo v tem, da je zastarela ter da je drugi razlog za višanje cen. Vendar se njihova mnenja nekoliko razhajajo glede sredstev in načina,_ kako naj bi stari razdeljevalni sistem pomladili. Bolj redki menijo, da bi bilo najbolje povečati število veleblagovnic, kar bi najprej dovedlo k monopolu, kasneje pa naj bi z borbo dosegli znižanje cen, ker bi ne bi-lo več objektivnih razlogov za visoke cene. Toda večina je mnenja, iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuuiiiiimiiiii DOLGA VERIGA NEZGOD NA DELU Stavka skupine delavcev pri Felszegyju V ladjedelnici Felszegy so zabeli včeraj stavkati delavci malega zunanjega podjetja, ki dela na račun ladjedelnice. Podjetje noče izvajati nove kolektivne delovne pogodbe kovinarske stroke. Delavci bodo stavkali za nedoločen č«c Sklepi pokrajinskega upravn^a odbora Pokrajinski upravni odbor je na svoji seji 23. t.m. ootrdii naslednje sklepe; sklep pokrajinske uprave o odkupu zemiušča za izravnavo treh ovinkov na cesti pri Campo-rah; sklep pokrajinske uprave o odkupu zemljišča za ureditev zad- Avtomobilski propeler poškodoval delavcu prste Tri nezgode pri delu na ladjah v pristanišču - Pri čiščenju stroja si je zlomil nogo Na delu se je včeraj pozno popoldne ponesrečil 20-letni Bruno Hrovatin iz Bazovice 100, ki so ga sprejeli na ortopedski oddelek in se bo moral zdraviti od 30 do »0 dni. Bruno, ki je zaposlen kot me-mamk v mehanični delavnici Ban v Ul. Padovan, je včeraj popoldne kontroliral delovanje avtomobilskega motorja, pa se je z levo roko preveč približal ventilatorju, ki mu je poškodoval štiri prste. Z avtom so ga takoj odpeljali v bolnišnico, ker je močno krvavel in ga je hudo bolelo. Pri gradnji nove stavbe v Ul. Va-sari se je na delu ponesrečil 47 letni Alfredo Arneodo iz Vicolo Ospedale Militare 18. Čistil Je stroj za beton, pa je nerodno padel In si zlomil levo nogo. Z rešilnim avtom so ga Odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek/Zdraviti se bo moral dober mesec. Pri raztovarjanju bombaža s parnika v novem pristanišču se je včeraj dopoldne ponesrečil 54-letni Pietro Privileggi s Trga sv. Alojzija 2. Na nogo mu je padla bala bombaža in ,mu jo poškodovala zaradi česar so ga z rešilnim avtom gasilcev odpeljali v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo zdravniško pomoč. Okreval bo v nekaj dneh. Prav tako se je ponesrečil v novem pristanišču včeraj dopoldne 37-letni Leonardo Gridi iz Ul. Udi-ne 25, ki je bil zaposlen pri natovarjanju lesa na ladjo. Jeklena žica, ki se je odtrgala od žerjava, ga je močno udarila v glavo, zaradi česar so ga z rešilnim avtom gasilcev odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrološki oddelek. Zdraviti se bo moral Že v soboto popoldne pa se je ponesrečil na delu v Tržaškem arzenalu 50-letni Emilio Marzari iz Ul. Pondares 5. Zaposlen je bil na bolgarski ladji, ki Jo tam popravljajo, pa mu je spodrsnilo in se je močno pobil po prsnem košu ter si verjetno nalomil rebra. Skraja se mu je zdelo, da ne bo hudega, toda bolečine so bile vedno hujše in včeraj je sam odšel v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na kirurški oddelek. Zdraviti se bo moral tri tedne. da se je treba že od vsega začetka boriti proti monopolom in težnji širjenja veleblagovnic. To mnenje zagovarja seveda tudi zveza trgovinskih uslužbencev v CGIL. Ker pa bi bilo vztrajanje pri starem nesmiselno, predlagajo, naj bi se našla nova pota za moderniziranje trgovine na drobno, ki bo vedno hranila važno mesto v razdeljevalni mreži. Ena izmed teh novih poti naj bi bila krepitev zadružnega sektorja, pri čemer nai bi pomagale predvsem razne krajevne uprave. Na ta način bi prišli trgovci na drobno do bolj cenenega blaga, tako da bi jih ne mogli monopoli več izkoriščati. Seveda pa bi morali postaviti tudi kmetijstvo na bolj trdne noge, toda ne z njegovo kapitalistično preobrazbo, kot je sedaj težnja. Sestanek pokr. odbora Sinoči se je sestal pokrajinski odbor, ki je razpravljal o nekaterih personalnih vprašanjih in o socialnem skrbstvu. Ta vprašanja bodo vključili na dnevni red pokrajinskega sveta, ki se bo sestal v petek ne slovenske liste dr. Simčič, ki je najprej poudaril, da ima podjetje Acegat previsoke stroške za osebje, zlasti za uradnike in voditelje. Nato je izrazil pomisleke glede tako visokega primanjkljaja oddelka za prevoze, ko so vendar zasebna podjetja, ki imajo nekaj mestnih prog, aktivna. Potem ko je omenil, da mu ni težko priznati upraviče nost predlaganih povišanj, če se vzame v poštev, da cene vsakovrstnega blaga, kakor tudi drugih u-slug, stalno naraščajo, je dr. Simčič dejal, da je pripravljen, čeprav začasno, odobriti povišanje tarif pod sledečimi pogoji: da se ne ukine tedenska tramvajska izkaznica za delavce in mesečna izkaznica za dijake, da se ohranijo stare cene za vodo, ki se uporablja za kmetijstvo. Ce pa tega ni mogoče sprejeti, naj se vsaj skuša zmanjšati na minimum povišanja, ki bodo prizadela kmetijstvo. Nato je dr. Simčič predlagal ustanovitev posebne komisije občinskega sveta, ki naj pripravi načrt za korenito reformo podjetja Acegat, da se bo lahko razvijalo na novih in zdravih osnovah. Socialistični svetovalec odv. Si-nigaglia, ki je bil dolgo let predsednik upravnega sveta podjetja Acegat, je zelo konkretno analiziral vprašanje povišanja tarif in predvsem poudaril, da ni mogoče resno in stvarno razpravljati o tem vprašanju, če se ne poznajo vsi e-lementi proračunov za leto 1962 in 1963, kakor tudi obračun za leto 1962. Omenil je, da medtem ko proračun za leto 1962 predvideva približno 850.000.000 lir primanjkljaja, predvideva tudi obremenitev podjetja za 69.000.000 lir za ugodnosti raznim kategorijam prebivalstva pri prevozu na tramvajskih, avtobusnih in trolejbusnih progah. Nato je poudaril, da podjetje zaračuna letno določeno vsoto za amortizacijo naprav. Toda doslej podjetje te vsote ni nikoli imelo na amortizacijo, ampak jo je izkoristilo za gradnjo novih naprav, kar ni popolnoma v skladu s pravili podjetja samega. Glede ugodnosti, ki jih uživajo zlasti pri prevozu nekatere kategorije prebivalstva, je odv. Senigaglia dejal, da podjetje Acegat ni podporna ustanova, zlasti pa je treba upoštevati, da je to podjetje pasivno. Glede tega je dejal, da bodo baje v kratkem razpravljali o zakonu, ki bo določal, naj bi takšne stroške prenašale dr žavpa odnosno občinske uprave. Zatem je kritiziral sedanje ugodnosti, ki jih ima občinska uprava pri dobavi vode in električnega toka. Dejal je, da če je sedanja cena vode, ki jo plačuje občinska u-prava takšna, da podjetje nima izgube, potem je jasno, da je cena, ki jo podjetje zahteva od zasebnikov, pretirano visoka. Ce pa občin- iiiimimiiimiittiiiiiiiuiiiiiimiimiiiuiimmiHiiiiiiiunmumiiiiiiimiitiitiiiitiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii PO ODOBRITVI ZAKONA V SENATU Rotacijski sklad ho lahko letos kril tekoče potrebe Toda že v kratkem bo potrebna nova integracija z najmanj še 5 milijardami lir Parlament je pred zaključkom poslovne dobe odobril zaKon, Ki določa 5 milijard lir za izpopolnitev rotacijskega sklada za gospodarski razvoj tržaškega in guriske-ga področja. S tem so demo odstranjene obstoječe težave, saj u-pravni odbor rotacijskega sklaaa ne razpolaga s celotno vsoto namenjeno v ta namen (30 milijard lin, temveč samo z vračili in letnimi obrestmi na vložena sredstva. Pod jetja namreč prejmejo posojila, ki jih morajo vsako leto odplačevati, poleg tega pa plačajo obresti, ki pa so zelo nizke in se vrte okoli 3 odstotkov. Trenutno razpolaga upravni od bor rotacijskega sklada z 8—10 mi-lijardtimi lir, odnosno bo s to vsoto razpolagal v letošnjem letu. Istočasno pa ima že prošenj za dodelitev posojil v višini 19 milijard lir. Vse prošnje še niso dokončno proučili, vendar pa računajo, da bodo letos potrebovali najmanj 15 milijard za kritje ze odobrenih posojil (zadnji obroki) in za nove prošnje, ki daiejo vse garancije za uspesno izgradnjo industrijskin obratov. Z nakazanimi petimi milijardami bodo torej krili tekoče potrebe. Ostane pa Se vedno odprto vprašanje nadaljnjega razvoja in bo potrebnih sredstev v kratkem ponovno primanjkovalo. Zato je upravni odbor s podporo trgovinske zbornice in ostalih gospodarskih organov že sedaj opozoril pristojne oblasti v Rimu, da bo v kratkem po trebna ponovno integracija rotacijskega sklada in to najmanj v višini petih milijard lir. Za sedaj je dovolj zemljišč v žaveljskem industrijskem pristanišču, kmalu pa bo treba razširiti gradnjo industrijskih podjetij tudi na Devinsko-nabrežinsko občino, kot tudi na novo industrijsko cono, ki nastaja pri Tržiču. Istočasno pa bo treba resneje misliti tudi na obnovitev že obstoječih industrijskih obratov in ne samo na gradnjo novih podjetij. Številna tržaška in goriška obstoječa podjetja namreč obratujejo z zastarelimi napravami in vedno težje vzdržujejo konkurenčno bitko, ki bo z razvojem Skupnega evropskega tržišča in liberalizacijo tržišč vedno ostrejša. Menda so o tem že razpravljali in sprejeli priporočilo, da bodo skrbeli prvenstveno za podjetja, ki obnavljajo naprave. Tovornik v avto Na križišču Ul. Gambini z Ul. Manzoni se je včeraj popoldne zgodila prometna nesreča, vendar brez človeških žrtev. Po Ul. Gambini Je proti Ul. Rossetti vozil avto 20-let-ni Renato Primožič iz Ul. Molino a Vento 33. Na križišču je šofer ustavil vozilo, da bi dal prednost vozilom, ki so prihajala z desne strani. Prav tedaj pa je s precejšnjo silo trčil v desno stran njegovega avtomobila s tovornikom 58-letni Attilio Doz iz Tržiča — Ljud- ski korzo št. 4, ki je parkiral na desni strani Ul. Gambini in se je vključil v promet, ne da bi zapazil avtomobila, ki je že bil na njegovi levi strani. Šoferjema in tovorniku se ni zgodilo nič hudega, Primožičev avto pa je zelo poškb-dovan. V filobusu je padla Ko se je včeraj popoldne 61-let-tidf na Jolanda Ianetti por. Castro iz Ul. Tiepolo 7 peljala s filobusom štev. 15 v središče mesta, je padla, ker je šofer nenadoma zavrl, da ne bi zadel v neki avto. Pri padcu se je ženska pobila in ranila po čelu, zaradi česar so jo sprejeli na opazovalni oddelek in se bo morala zdraviti dober teden. Po pretepu v gostilni ženska v bolnišnico Na ortopedski oddelek so v nedeljo sprejeli 49-letno Marijo Pec-chiari iz Ul. Torricelli 10, ki se do morala zdraviti dober mesec. A-genti komisariata javne varnosti iz Milj so ugotovili, da se je ženska sprla z nekim klientom v gostilni «Alla tappa» v Cerejih. Beseda je dala besedo in kar na lepem se je ženska znašla na tleh, ker jo je njen nasprotnik pahnil. Pri padcu si je zlomila zapestje desne roke in so jo z rešilnim avtom odpeljali v tržaško bolnišnico. Agenti omenjenega komisariata nadaljujejo s preiskavo, da bi razčistili zadevo. Preveč aspirinov zaradi zobobola V nedeljo zvečer so 23-letno Lu-crezio Arnese por. Sossi iz Ul. Cat-tedrale 14 hudo boleli zobje, tako da ni več mogla prenašati bolečin in je zaužila nekaj tablet, nato pa popila malo konjaka. Zobobola sicer ni več tako občutila, toda nenadoma ji je postalo tako slabo, da jo je mož takoj odpeljal s svojim avtom v bolnišnico, kjer so jo sprejeli s pridržano prognozo zaradi zastrupitve na IV. medicinski oddelek. Motorist na tla zaradi zaslepitve yčeraj nekoliko po polnoči ... - je 22-letni Umberto Alberti iz Bo-ljunca št. 320 peljal s skuterjem s Katinare na Kolonkovec, na o-vinku pa so ga zaslepile močne luči avtomobila, ki je privozil z nasprotne strani. Motorist je zaradi tega zletel s ceste ter se pobil in ranil po obrazu in glavi. Avtomobilist, ki je nato privozil mimo, mu je priskočil na pomoč in ga odpeljal v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na I. kirurški oddelek. Zdraviti se bo moral skoraj dva tedna. i ska uprava dobiva vodo po ceni, ki je nižja od proizvajalne cene, potem ni pravično, da gre izguba v breme zasebnega potrošnika. Tudi odv. Senigaglia se je izjavil proti ukiniti tedenske delavske izkaznice, kakor tudi proti ukinitvi mesečne izkaznice za dijake. Poleg tega pa je kritiziral še nesorazmerno povišanje, ki ga predlaga odbor in ki ni enako za vse vrste potovanj odnosno abonmajev. Demokristjan inž. Spaccini je hotel z nekaterimi podatki dokazati, da je povišanje tarif Acegata nujno, če se hoče ohraniti podjetje pri življenju. Dejal Je, da je bilo podjetje v zadnjih petih letih obremenjeno z več kot eno milijardo lir izdatkov samo za povišanje dra-ginjske doklade in drugih socialnih dajatev. Ni pa povedal, da so bile tramvajske tarife med 1954 in 1956 po- višane, da je bila povišana cena električne energije in da je med tem časom podjetje dobilo 1.5 milijarde lir za izredno kritje primanjkljaja. Tudi komunistični svetovalec Cuffaro. ki je že ob začetku dejal, da bodo svetovalci KPI glasovali proti povišanju, je dejal, da bi morali imeti občinski svetovalci na razpolago ne samo obračun podjet-j^a za leto 1962, ampak tudi proračun za leto 1963, da bi lahko točno vedeli, kaj pravzaprav zahteva upravni odbor. Cuffaro je tudi u-gotovil, da bodo stroški podjetja za letošnje leto dejansko nižji od lanskih stroškov, zlasti kar se tiče električnega toka. Inž. Cuffaro je poudaril, da je treba upoštevati, da je mestna prevozna (služba socialnega značaja in da bi moralo podjetje dobivati državni prispevek za kritje primanjkljaja. Nadalje je ugotovil, da je veliko število državnih uslužbencev, ki se vozijo brezplačno, kar ni (pravično in bi morala njihove prevozne stroške plačati državna uprava. Poleg tega je še poudaril, da ni pravično, da se za višje stroške občinskega podjetja za raztegnitev prevoznih prog v nova od središča oddaljena predmestja o-bremenjujejo potniki, predvsem delavci. Hkrati pa je opozoril odbor, da v mnogih mestih velika Industrijska podjetja, katerih delavci se poslužujejo mestnih prevoznih sredstev, krijejo del primanjkljaja, ki nastane zaradi neekonomskih cen. Zato je dolžnost občinske uprave, je dejal komunistični svetovalec, da išče dohodke za kritje primanjkljaja drugje in ne v žepih delavskih množic. Za njim je govoril liberalec odv. Morpurgo, ki je kritiziral sedanjo upravo podjetja Acegat, češ da zapravi ja. mnogo denarja brez potrebe. Nato so še govorili komunisti Toftel, Muslin, Calabria in Pogas-si, nrrisin Morelli, socialdemokrat Dulci, demokristjan Visintin in Tol-loy. Nekaj pred polnočjo ie svet sklenil, da se razprava prekine in nato ob 0.20 z že omenjeno večino sprejel povišanja tarif ACEGAT. Sostanovalcu je kradla denar Agenti komisariata javne varnosti š Trga Dalmacija so aretirali in prijavili sodišču zaradi tatvine 32-letno Lidio Visintin por. Romanel-lo iz Ul. Ginnastica 32, ki jo je prijavil 62-letni Rodolfo Ravalico. Ravalico je te dni prišel na orne njeni komisariat in je povedal, da deli svoje stanovanje na omenjenem naslovu z Romanellovo, kuhinja pa da imata skupaj. Pripomnil je, da je večkrat pustil svoj jopič z denarjem v kuhinji in da mu je že večkrat izginil denar. Izračunal je, da mu je v dobrem letu izginilo skoraj tri četrt milijona lir, tisto jutro pa so mu zmanjkali trije tisočaki. Agenti so osumili žensko in so jo poklicali na zasliševanje. Najprej je zanikala svojo krivdo, ko pa so pri njej našli tri ukradene tisočake, se je opravičevala in je priznala, da je ukradla le 70.000 lir, ki jih je imela doma in jih je policija našla med preiskavo. Fotografije z novinarskega plesa, ki je bil na stadionu »Prvi maj» in s sprejema dr. Lasiča v prosvetnem društvu v Barkovljah, so na ogled v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20. Včeraj-danes v prodaja vstopnic. j#,s* o, 'V % AVDITORIJ Danes ob 17. uri rezerv>J*po stava Gozzijeve igre »Zelene ( Režija Giovanni Poli. Scen« mi Renzo Cogno in Mlela na glasba Lino Tortani. let »Gminaistlcia Triesttoa«. Nazionale 15.00 , Massimo 14.30 «L'ombra * {, Colorscope. Frank Latink' Moderno 16.00 «iEl Cid«. 1 -‘«a Sophia Loren, Charltoh Villone. Astoria 16.00 21.00 Dva- I*' 5 , v teohnicolorju: »Il seP°‘ «Iraferno nelila stratosfera*’ jjO I Vstopnina 200 lir, znižam« v Astra 15.30 »La ragazza cv gia«. Vittorio Veneto 16.00 Audrey Hepburn, Shirj«' ne. Prepovedano mladim - ( Abbazia 15.00 »Apacihes >!' y Teohmicolor. Audi e Murv i Marconi 15.00 »Massacro ge nere. Zadnja velika. ^»«1, Custerja proti Indijam VValtoer, Lyane SuMivam,- ^ I - _ 1 4 i AA V ■ __- AC T O Ideale 14.00 «L'avamoasto^ ral perduti«. Gregory PRI VAŠIH NAKUPIH P0'««!*!/' - - - * - 03 , -,eKaJ j (rj \ vino »MAGLIABELLA* »»j K( ribaldl, n (Barriera) od avtobusne postaje. P gfE)!"1.. veliko izbiro vseh vrst P rpP,,, ■ gavic in perila za žensj"; i Ep? streženl boste v vašem p f)K>. , * kupu dobite primerno ^ PRI MAGAZZINU FELj^,. i‘'j k, j- otroke po najniijih cenah/ Ulica Carducci 41 moške ln otroške dežne ' 31,, de, hlače, topiče In srak- ceii> ? vrst in znamk po It.'tj; PLASTIKA ZA višina 2 metra Po 500 ,»ice *„> J termoplastičm podi. P10«,uvlJ, fL lerrnopiasucni poui. v— tovu- vi m plastične preproge, za*lraČU«!,|, V mestitev. brezplačni Pre/f)i i/v majte se pri «ITALPLAS D Ospedale 6, tel. 95-919. J Ljudska prosveta Obveščamo vse pevce da bo pevska vaja 21. utri v običajnih pr°* za polnoštevilno udelezP . TRŽAŠKA Trst - (II. »v. Fr«*' Telelon NOVO: Grafenauer: pori na Slovenskem ,0. Klaus Mann: SV^P 1P Klaus Mann: nie pathetigue KNJl^J I Krneli SODNIH DVORAN Iz blagajne je jemala denar račun bodoče odpravnine "Pa je ii ( vse povrnila, so sodniki ustavili kazenski postopek - Begunska zakonca sta kradla v taborišču SK1 j. sodniki (obram-tudi Js® 3e morala zagovar-Pl. 20 "-letna Bianca Orsini Sa' Sriept?mbra 86, ki je bila ■®i v 'si?3. ie zagrešila dve ta-Nleniali?. trgovca s sadjem i*1516 p1?.' Pridelki na Trgu ?'ca . ?.inanda Heringa. Ob-1 n,t ila’ da je dekle po-’ in esia iz blagajne -30.860 'N It « jmed 14. in 16. okto-V1[ na^aljnjih 52.500 lir. Ls°Vm' S&, V8«« Sr ‘ podjetja, "šlo je so 'a ,z zelenjadnimi pri-njimi • *te tri pomočnice. ?.toda b>la obtoženkina se-5 tiitau0“tožbe se nje niso prav ? Bia„: ■ klavna obtoženka je se- S' v le že vrsto let ril? 1 ter p.odJet.iu kot blagajniki HMjiihai*. 12Plaeevala prejem- N1,___" -J I lastnika trgovi- no l,aPanj’e k'-j-? "žiVa.I?-P"' H°Sa lani pa je lastnik Ul1 ft JV. A Ii1' pan , Pa se ie nenado-■ lltmi '°mov ter povedala, Suj, p„a v Milanu pri neki J ij »J^ala je še, da je k^esa*Sta zaradi nekega lju-I [, r*2očaranja. i* je dekle priznalo, y osla iz blagajne samo S""“t'"„1„Ilnllltim;.........................................M.-«-.................................... Cioriško-beneikt dnevnik SEJA POKRAJINSKEGA SVETA Končni načrt za ureditev sovodenjske in asfaltiranje doberdobske ceste Še 316 milijonov Jir državnega prispevka za ureditev cest Predsednik pokrajinske uprave dr. Chientaroli je sklical za soboto 2. t.m. ob 15. uri popoldne ponovno sejo pokrajinskega sveta, ki naj bi bila zadnja iz zimskega zasedanja in torej tudi zadnja pred parlamentarnimi volitvami. Na tej seji bodo končno obravnavali resolucijo o OET v Tržiču, ki so jo lani predložili komunistični svetovalci ter interpelacijo istih o notranjem poslovanju v pokrajinski umobolnici. Od starega dnevnega reda je tu še odobritev štipendij za dijake kmetijskih šol. Med devetimi novimi argumenti je tudi odobritev dokončnega načrta za ureditev pokrajinske ceste Gorica-Sovodnje-Zagraj, katerega naj bi začeli izvajati letos, ali najkasneje prihodnje leto. Dalje bo moral pokrajinski svet ptto-briti asfaltiranje pokrajinske •* Ceste od Doberdoba do Selc, o čemer je bilo govora že lani ob priliki splošne debate p bivših občinskih cestah. Na dnevnem re- 5%/ MIUSKI KARNEVAL V ZNAMENJU AKTUALNE POLEMIKE Parodija na ponarejanje živil je najbolj prepričala žirijo J K* TOsrarfo je osvojila skupina «Brivida» (225.000 lir), draga pa skupina «Ongia» (175.000 lir) U e° lepo uspel otroški ples na stadionu «Prvi maj» v organizatiji Slovenskega gledališča du je nadalje izboljšanje prejemkov pokrajinskim Uslužbencem ter odobritev nekaterih prispevkov. Kar se bivših občinskih cest, ki so prišle pod pokrajinsko upravo, tiče, naj omenimo, da je minister za javna dela prav te dni obvestil pokrajinskega predsednika dr. Chientarolija, da je dodelil nadaljnjih 316 milijonov lir za u-reditev teh cest na Goriškem, kjer prispeva po 80 odst. država in po 20 odst. ali v tem primeru 73 milijonov, pa pokrajina. S tem bo omogočeno, da bo pokrajinska u-prava brez večjih zamud lahko nadaljevala s preureditvijo teh cest po že določenem načrtu. Kot znano je bilo po prvotnem načrtu premalo denarja, ker so se med tem gradbena dela in potrebni material občutno podražili. Tako Sovodenjcj, kot Doberdobci upajo, da bodo začeli z deli na njihovih cestah čimprej, saj sta tudi najbolj potrebni ureditve, tako po sVojem današnjem stanju kot po naraščajočem prometu. Glec}e državnega prispevka za ce^ie naj omenimo še, da je mi nister Sullo istočasno nakazal tudi 3700 milijonov za popravilo pokrajinskih cest v videmski pokrajini, ki je skupaj s prejšnjim nakazilom prejela 7235 milijonov lir državnega prispevka v ta namen. sto), pa jo je nenadoma podrl avtomobil Fiat 600, ki ga je vozil 24-letni Bruno Zitter iz Ul. Lunga 24, katerega je malo prej zadel neki poltovornik, ki je bil glavni povzročitelj trčenja s kolesarko. Šofer poltovornika ni ustavil, ampak jo je naglo odkuril s svojim vozilom in cestna policija, ki je napravila o nezgodi zapisnik, ga še išče. Milanovičevo so odpeljali v civilno bolnišnico, kjer pa so ugotovili le manjše praske na stegnih, Nudili so ji prvo pomoč in jo poslali domov s prognozo o-krevanja v petih dneh. PRIPRAVA ZA PARLAMENTARNE VOLITVE Kandidatne liste PSI in PSDI na Goriškem Goriško in beneške Slovence bo na Usti PSI zastopal Ivo Marinčič 'M 1 ariui a£j}arsikdo ^JpustiT^aH ob ulicah, po katerih se_ je_ poml-| ubranila mraza ^ Vi v jJ®.za nedeljo popol- JU Živahen otroški vrvež na stadionu «Prvi maj* b»n'. -n- .«•»»,» nas,’!! ” ’1““ a,k1'** ičK*..jut/ m sloves ne samo ,V V t6hiveč že daleč iz- |\7 poltraiine. m l%j S? ,ct 'iif! VJ,iHgJ*. na tradicionalni Računajo, da je pl>» / Vteri ”N»anj 10.000 lju- ice “> i,1 Pa je bilo tudi .;na ^rugi strani. Očit- jT». L J « kala pustna povorka. Na že obl čajnem mestu v Ul. Roma je bil postavljen oder, na katerem so bili predstavniki oblasti z županom Paccom na čelu ter člani žirije, ki je ocenjevala sodelujoče skupine. Pred odrom je bila na čelu povorke godba iz Bergama, ki je z improviziranimi inštrumenti uganjala neznanski trušč in hrušč, vendar se je skupina plesalcev iz istega mesta kljub temu dobro znašla in je neumorno plesala, kar je-bilo navsezadnje edino :«»■ , J«. J m,-- «IKIS» PROSEK || h- a,1,'s 26. t. m. z začetko. i ob 16. uri film: r$ wna volta un piccolo naviglio jfrt, (Bilo je nekoč majhno brodovje) §88 •Y LEWIS, HAL VALLIS, SPENGER DINA MERILL in PROSEK-KONTOVEt. 26. t. m. z začetkom ob 18. uri film: DIAVOLO Igrajo: STAN in OLIO risane slike (cartonl animati) s Tomom in Jerryjem Z nekaj zamude se je potem za. čela povorka, ki jo je otvorila skupina »Bellezze naturali*. Skupina je predstavila »Stoletnico pošte v Orientu*, kjer je zračno pošto simbolizirala leteča preproga, medtem ko je debeli Turek zabaval občinstvo z raznimi več ali manj uspelimi domislicami. Za njimi je bila v povorki skupina • Ongia*, ki se je občinstvu predstavila s »Cavalcata sul mare e nel tempo*. Ta skupina je imela tudi najbolj zaokroženo celoto in rekli bi najboljše urejen voz, tako da je bilo že od vsega začetka jasno, da se bo borba za prvo mesto vodila med njimi in skupino »Brivido*, ki je predstavila parodijo na račun potvarjanja živil. Kot se je pozneje izkazalo, je sicer zasedla prvo mesto skupina • Brivido*, vendar le za skromno razliko štirih točk. Za «Ongio» se je uvrstila skupina «Braccioforte», ki je skušala prikazati, kako so Francija in ostale države preprečile Angliji vstop v SET (Anglijo sta predstavljala aristokratičen par, ki so ga potem drugi obmetavali s sadjem in zelenjavo), potem pa je bil na vrsti voz »Deškega naselja* na Opčinah, ki je nakazoval antagonizem med Furlanijo in Trstom, in sicer pod geslom »Polenta in melona*. Sledila je skupina »Bulli e pupe», ki je imela na svojem vozu komplicirane stroje in robote ter je pokazala »Današnji svet*. Zadnja v povorki je bila skupina Brivi- do, ki je res domiselno prikazala ponarejanje živil in seveda tudi posledice: bolnika v postelji, ki se je ob uživanju raznih živil zastrupil, tako da je imel okoli sebe vedno kup zdravnikov in kuharja ki se je na vso moč opravičeval. Pustna povorka, v kateri, so hile seveda tudi številne maske', plesalke in plesalci ter godbe, je dvakrat ohšla miljske ulice, potem pa udeleženci sprevoda niso vzdržali več; Bilo je premrzlo za še tretji krog in tako se je miljski karne. val končal nekaj kasneje na Mae-eonijevem trgu, kjer je bila na žt> panstvu podelitev nagrad. Kot sm6 že omenili, - je prvo nagrado in 225.000 lir dobila skupina »Brivido* (378 točk), drugo nagrado in 175.000 lir skupina «Ongia» (374 točke) tretjo nagrado in 125.000 lir skupina »Bellezze naturali*, četrto in po 70.000 lir si delita skupini »Bulli e pupe* ter »Deško naselje*, zadnji pa so bili člani skupine »Braccioforte*, ki so dobili 30.000 lir. Ljudje pa so takoj po končani povorki navalili v miljske gostilne in bare, da se vsaj nekoliko ogrejejo. Tudi pred kioskom, katerem je bila razstava domačih vin, se je ves dan in še zvečer gnetlo polno ljudi, a tudi v sosednjem kiosku, kjer so pekli čevapčiče, se niso mogli oddahniti. Povsod je bilo veselo in ljudje so bili razigrani, kot da so na mah pozabili na vsakdanje skrbi. Omenimo naj še nedeljski otroški ples na stadionu »Prvi maj*, ki ga je kot običajno priredilo Slovensko gledališče. Ples je v vsakem pogledu odlično uspel, o čemer smo se lahko prepričali, ko smo opazovali male v najrazličnejših kostumih in maskah sredi dvorane: plesali so in se' igrali, a očitno jim je bil najbolj všeč twist, ki so ga plesali takorekoč vsi — brez izjeme, ptrokom je čas hitro mineval, prav tako njihovim staršem, ki so sedeli za mizami ob prigrizku in kozarcu dobrega vina. In če velja za miljski karneval, da je postal tradicionalen, potem velja prav gotovo to tudi za gledališki otroški ples. V NEDELJO NA LOKVAH Za snežnim viharjem sončno popoldne V nedeljo dopoldne je Lokve zajel pravi snežni vihar. Presenetil je itevilne smučarje, ki so izkoristili prost dan in se odpeljali v ta izletniški kraj, ki je letos nadvse mikaven zaradi debele snežne odeje in žičnice, ki neprestano deluje. Slabo vreme je nekatere pregnalo v dolino, tiste pa, ki so ostali, je pozdravilo sončno popoldne, ki je bogato poplačalo vse, za kar so bili dopoldne prikrajšani. Urnik trgovin za danes pokrajinska zveza trgovcev v Gorici sporoča, da bodo po odredbi prefekta danes, na pustni to-rek trgovine popoldne zaprte. Javni lokali (kavarne, bari itd.) pa bodo danes imeli nedeljski ur r.ik in bodo odprti ves dan. Poltovornik povzročil nesrečo in pobegnil y nedeljo zjutraj okrog 7. ure se je I9-letna Lilijana Milanovič, iz Štandreža, Ul. S. Michele 63, peljala s kolesom na delo. Ko je šla preko soškega mostu (9. ago- V gozdu se je ponesrečil Včeraj nekaj po 15, uri so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 51-letnega Adelchija Blažico iz St. Lovrenca, ki se je malo prej ponesrečil pri delu v gozdu. Ker so ugotovili, da si je verjetno zlomil desno nogo, so ga pridržali za 30 Vse stranke pripravljajo, ali pa so že pripravile, kandidatne liste za parlamentarne volitve, ki bodo 28. aprila. Tiskovni urad pokrajinske federacije PSI nam je s tem v zvezi poslal naslednje poročilo: V nedeljo 24. t.m. se je sestal v Vidmu okrožni odbor PSI, da bi sestavil socialistično kandidatno listo. Kar zadeva goriško pokrajino je odbor sprejel in odobril predlog goriške federacije. Za senat je bil določen za kandidata pokrajinski tajnik PSI Vit-torio Semola, ki je obenem občinski odbornik in član notranje komisije CRDA. Listi za poslansko zbornico na-čelujeta Vittorlo Marangone iz Vidma in Mario Bettoli iz Pordenona. Za Goriško so na listi še naslednji trije kandidati: sindikalist Elio Zuliani, ki je tudi pokrajinski podtajnik PSI in občinski svetovalec v Gorici, učitelj Massimo Cellie, član pokrajinskega odbora PSI ter Ivo Marinčič, novinar in pokrajinski svetovalec, ki bo na listi zastopal slovenske socialiste iz goriške In videmske pokrajine. Okrožni odbor je to listo poslal centralnemu odboru socialistične stranke v Rimu za dokončno odobritev. Tudi socialdemokratska stranaa (PSDI), nam Je Sporočila imena svoj kandidatov za Goriško, ki so naslednji: Za senat bo kandidiral pokra* jinski tajnik stranke Agostino Candussi. Za poslansko zbornico pa poslanec Guido Ceccherini i* Vidma, prof. Lnnfranco Zucratll iz Gorice in Danilo Disette iz Gra-deža. Nezgoda dečka z bambusovo palico Sinoči ob 19. uri je prišel po pomoč v civilno bolnišnico 14-letni Anton Rustja iz Gorice, Ul. Moo-te Santo 45. Deček se je malo prej ranil z bambusovo palico na glefc nju na levi nogi. Nudili so mu prvo pomoč. Okreval bo v osmih dneh. dni na zdravljenju. .................................................. S SC« POKKAJINSKISA TURISTIČNCGA SVETA Kolesarska dirka po Italiji naj bi Sla skozi Gorico 5.25 milijona prispevkov za prireditve turističnega značaja - Vrsta mednarodnih manifestacij v Gorici in prireditve v Števerjanu - 368 milijonov za nove naprave v Gradezu Preteklo soboto je imel svet pokrajinske turistične ustanove v Gorici sejo, na kateri je obravnaval razne upravne zadeve in med drugim odobrili tudi koledar kulturnih in drugih prireditev, ki imajo tudi turističen pomen in jih bodo organizirali v letošnjem letu. Najprej so svetovalci odobrili najetje posebnega prispevka s posojilom za gradnjo novih naprav za peskanje v Gradežu, za katere bodo predvidoma potrošili 368 milijonov lir. Nato so poverili izvrš- SIlIlilliitiiiiipiiiiillliiilfilllillltlllllinllllillllillfiliHiiltliliiiiitiiiiilllMllilllllllilillIliiliilIlliiiiilliiliiillliin ZA OBNOVITEV DOPOLNILNEGA SPORAZUMA ni odbor PTU da lahko sam sklepa v zadevah hotelov in gostišč, kjer je potreben pristanek te u-stanove. Izvršni odbor se namreč ponavadi sestane vsako soboto in tako bo lahko sproti reševal take tekoče zadeve, da ne bo prišlo do nepotrebnih zamud. Določili so tudi odškodnino svetovalcem, ki morajo izven svojega sedeža na sejo, za potne stroške. Največ pa so razpravljali o razporedu prireditev turističnega značaja v letošnjem letu, kot so bile sporazumno določene na sestankih s Pro loco v Gorici in v Tržiču prejšnji mesec. Za pomoč pri organizaciji prireditev je na ;J* Nenapovedana stavka gorišklh frizerk V soboto si marsikatera ženska ni utegnila urediti pričeske - Ni izključeno, da se bo stavka ponovila V soboto popoldne so goriške frizerke stopile v poldnevno stav-kd, da bi podprle zahtevo sindikalnih organizacij, ki zahtevajo obnovitev pokrajinskega dopolnilnega sporazuma. Stavka je bila nenapovedana in je presenetila marsikaterega obrtnika. Ker je bilo zvečer v mestu precej plesov, niso mogli sfrizirati vseh klientk: marsikatero so morali poslati proč. Po mestu se govori, da so nekateri obrniki odpustili frizerke, ki sd sodelovale v nenapovedani stavki. Govorice uradno niso potrjene, vendar ni izključeno, da se je kakšen lastnik frizerskega salona zares skušal maščevati nad delavkami. Ker se pogajanja za sklenitev pogodbe še niso začela, niti niso določili dneva, se bo po vsej verjetnosti stavka nadaljevala. Napovedi stavkajoče delavke ne bodo objavile, zato se prav lahko zgodi, da bo marsikakšna ženska odšla na ples z neurejeno pričesko. VERDI. 16.30: «Luce nella plazza«, O. De Havilland in G, Hamilton. Ameriški barvni film v cinema-scopu. Zadnja predstava ob 22. CORSO. 17.00: «Sexl proibito». A-meriški barvni film. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 22. VITTORIA. 17.15: «Poker con il diavolo«, M. Morgan in G. Fer-zetti. Italijanski črnobeli film. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 16.30: «Whisky a mez-zogiorno». C. Pani in L. Serro. Italijanski črnobeli film. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 21.30. DEŽURNA LEKARNA Dar.es ves dan In ponoči je odprta v Gorici lekarna KUERI Korzo Italie št. 10, tel. 25-76. NER, TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici nal-višjo temperaturo 5 stopinj ob 14.30, najnižjo 0,8 stopinje pod ničlo ob 23. uri v nedeljo zvečer. Povprečne dnevne vlage je bilo 50 odst. V Dolu so pokopali najstarejšo vaščanko V četrtek zjutraj je umrla v Dolu najstarejša vasčanka občine Doberdob. Uršula Pahor, ki se je rodila v daljnem letu 1873 in bi dopolnila oktobra svojo 90-letnico. Zal ni dočakala jubileja, ker jo je smrt prej pokosila. Pokojnica je živela pri sinu Francu Zužiču ter zapušča še pet hčerk, ki so vse poročene. Kljub temu da je imela skromno in težko življenje, je dočakala tako zavidljivo starost. V zakonu j« imela 16 otrok, deset otrok pa je pred njo odšlo v prerani grob. Pogreb je bil iz hiše žalosti pri Ferletičih, 63 v petek takoj po 15. uri. Krsto je spremljalo veliko število vaščanov, sorodnikov in prijateljev, ki so na ta način počastili spomin preminule Uršule. Žalujočim izrekajo vsi, ki so jo poznali, iskreno sožalje. Zajec ga je ugriznil Sinoči okrog 19.30 je prišel po pomoč v civilno bolnišnico v Gorici 61-letni Mario Golia iz Gorice, Ul. Blaserna 6. Pri pregledu so zdravniki ugotovili ugrize in praske na desni roki, ki mu Jih je povzročil eden od domačih zajcev ko jih je krmil. Nudili so mu prvo pomoč in ga poslali domov. tudi dan počitka. Spričo svoje lege na meji in obmejnega promet« bi to bilo tudi mednarodnega pomena, poleg psihološkega za Goričane same. Kar se razporeditve manifestacij tiče naj omenimo, da bo aprila v Gorici mednarodno tekmovanje v umetniški telovadbi, maja mednarodna filatelistična razstava 'n mednarodno srečanje v judu. Junija bo v Gorici mednarodna folklorna revija, po možnosti na Trgu Battisti (2. junija), od 6. do 10. bo deželna razstava umetne obrti, 23 junija mednarodna razstava psov. Od 15. julija do 31. avgusta bo delovalo na goriškem razpolago 5.25 milijona lif. Od *e-1 gradu gledališče na prostem, :*tt ga bodo dali največ v Gradež m mesec pa bodo organizirali tudi sicer 1.7 milijona, sledi Pro loco! mednarodne kotalkarske tekme, iz Gorice s 1.35 milijona, Gradiška' Avgusta bo deželno kotalkarsko s 600.000 lirami, Tržič 600.000, Kr-j tekmovanje. Septembra bo pokra-min 250.000 in Medea 150.000; /a! jinski natečaj za diletante za do- druge občine je skupaj določenih 550.000 lir prispevkov. Poleg tega pa je bilo govora o ureditvi turistično-informacijskih pisarn v Gorici, Gradiški, Tržiču in Krminu ter je v ta namen določenih po pol milijona lir Prispevka za vsako tako pisarno, ki bi redno poslovala. Prav tako je določenih po 250.000 lir prispevka za propagandne brošure in drugi podoben material; ta prispev-k ne velja za Gorico, ker bo tu PTU samo izdalo posebno propagandno brošuro za vso pokrajino. Govora je bilo tudi o kolesarski dirki maja meseca po Italiji in sogiasnoi je bil sprejet sklep, naj kumentarne turistične frime, oktobra državno tekmovanje v umetniški telovadbi in decembra »e boc|o zvrstile prireditve, ki so v zveri z Andrejevim sejmom, Med katerimi bo tudi pokrajinska razstava obrtnih in industrijskih proizvodov, ki se je že lani obnesla. Med prireditvami po drugih občinah naj omenimo, da bo od 23. do 26. maja praznik češenj z razstavo tipičnih kra'evnih vin v I Števerjanu; prav lem bo 2 juni’« krožna cikbstična dirka ter ?5. avgusta še četrto meddeželno tekmovanje slikarjev Dne 8 septembra pa nameravalo organizirati še kolesarsko tekmo na kronometer v Števerjanu. K prireditvam po drugih krajih V oko se je ranil Včeraj dopoldne ob 10.30 so pripeljali v civilno bolnišnico 8-let-nega Maurizia Cestrellija iz Gorice, Ul. Colombo 3. Zdravniki so ugotovili, da se je deček precej močno ranil na desnem očesu ter so ga zato pridržali za 15 dni v bolnišnici. bi predlagali ne samo, da gredo kolesarji skozi Gorico, amoak naj bi po možnosti napravili tukaj i pa se bomo še povrnili. liiiiimMiiiuiiiiiMiitiiiimiiimiiitiiiiiiiiiimitMiiiiiiiiiiiitnmiiiiiiiiifimmiiiiiiiiMiiiMiiMiiiiiiiiiuiiiimm GORIŠKI NOGOMET Visoka zmaga Juventine na igrišču v Standrežu Podgorci z eno točko v tekmi s Cormone- v se - Visok poraz Sovodenjcev v Slovrencu V nedeljo je bila tudi v kategoriji diletantov druge stopnje za pokrajinsko prvenstvo na Goriškem prva tekma v povratnem kolu. Za začetek se je najbolje odrezala Juventina, ki je na domačem igrišču v Standrežu premagala ekipo Libertas iz Kaprive V soboto zvečer je bil v prosvetni dvorani v Gorici tretji novinarski ples, ki ga je organiziral na* llat. Udeležilo se ga je lepo število ple :alcev, ki so se prijetno zabavali do poznih jutranjih ur. Za razvedrilo je poskrbel Cozmanov orkester, ki je igkral nadvse ubrano. Zelo veliko je bilo na plesu mladine. Na sliki vidimo skupino iz Štandreža, ki so se ji pridružili znanci iz sosednjih vasi z visokim rezultatom 7:0 (3:0). Rezultat ni toliko odraz kakšne Izredne bravure domačinov, kot pa slabe pripravljenosti gostov, ki med vsem potekom tekme sploh niso mogli priti do veljave. Zato je igra potekala brez kakšne večje borbe in so bili domačini ves čas gospodarji na igrišču. Gole so zabili: Petejan kar tri, ker se je hotel očividno izkazati, saj je to njegova zadnja tekma pred odhodom k vojakom, dva je zabil Ferfolja in po enega Ermacora in Paškulin, slednji z enajstmetrovke. Med domačini so se najbolj odlikovali Cjak in Puia, ki se jo vrnil od vojakov, v obrambi ter Ferfolja in Petejan v napadu. Tudi igralci iz Podgore so dobro začeli, čeprav ?o v tekmi na domačem igrišču dosegli proti Krminu le neodločen rezultat in eno samo točko. Tekma se je končala s 3:3 vendai pa je treba upoštevati, da je Cormonese nevaren nasprotnik, ki je še prejšnji teden delil prvo mesto na lestvici s Farro. Slabše pa je šlo Sovodenjcem, ki so gostovali v Slovrencu in izgubili z rezultatom 4:0. Pri njih se je pojavila že stara napaka, da po začetnem neuspehu odpovedo, namesto da bi še boli vztrajali v borbi. V prvem polčasu so igrali proti vetru ter izgubljali z 1:0. Sodnik je v tem polčasu Izključil tudi po enega igralca od vsake ekipe. V drugem polčasu pa je moral z igrišča še Marinič in gostje so popolnoma odpovedali ter prejeli šc tri gole. Za nedeljo se bodo morali bolje pripraviti, ker so na lestvici zdrknili že precej nevarno navzdol. - Pl, mmn 1/Mi 1 Tsjl m li|§ ■A £ ■mam m mm V 23. kolu prvenstva A lige S točko prednosti Inter sam v vodstvu Spodrsljaj Juventusa v Genovi - Visoka zmaga Fiorentine Herreri je končno uspelo: po dolgem zasledovanju vodilnih moštev je sedaj prehitel Juventus :n se s točko prednosti vsidral z In-terjem na vrh lestvice. In to kluub neodločenemu izidu v derbyju z Milanom. Derby je privabil v San Siro 90.000 gledalcev, ki so z navdušenjem navijali za eno in drugo moštvo. Inter je z bliskovito akcijo že v prvih sekundah igre prišel z Mazzolo do gola. Rezultat bi lahko tudi povečal, da ni Sua-rez poslal žogo iz enajstmetrovke v vratnico. Sicer je tudi res, da je sodnik razveljavil Altafinijev gol, a Sani se je kmalu maščeval in izenačil. Juventus pa je tokrat zaostal: v Genovi, kjer je bil gost Sampdo-rie je moral prepustiti obe točki boljšim domačinom. Tudi Bologna je prišla, pa čeprav s precejšnjim trudom, do celotnega izkupička, medtem ko je Fiorentina prikazala odlično igro, med katero so razigrani napadalci spravili v Slabo zavarovana vrata gostov iz Neaplja kar pet žog. Na Olimpicu Roma, kljub odličnim napadalcem in tudi dobri igri, n: mogla preko živega zida Spala, zaradi česar ni nič čudnega, če .sta se tekmeca razšla z neodločenim izidom. Z delitvijo točk se je končala tudi tekma v Palermu, kjer domačini niso izrabili ugodne priložnosti, da bi spravili Lanerossi n.i kolena. V ostalih tekmah pa je treba zabeležiti same zmage domačinov. Tako je Torino odpravil z dvema goloma Genoo, Mantova pa se je z večjim naskokom privoščila Mo-dene, medtem ko se je morala Ve-nezia bolj potruditi, da si je ohranila prednost. Malo je namreč manjkalo, da ni Catania v zadnjih minutah igre, ko so Benečani morda iz utrujenosti nekoliko popustili, odščipnila gostiteljem točko. Mm -a IZIDI *Bologna-Atalanta Fiorentina-Napoli •Inter-Milan ‘Mantova-Modena ‘Palermo-LR Vicenza ‘Roma-Spal ‘Sampdoria-Juventus •Torino-Genoa •Venezia-Catania 1-0 5-1 1-1 3-0 1-1 0-0 2-1 2-0 2-1 LESTVICA Inter 23 14 7 2 41 14 35 Juventus 23 15 4 4 42 18 34 Bologna 23 13 4 6 45 27 30 Spal 23 11 6 6 28 24 28 Vicenza 22 10 7 5 28 18 27 Milan 22 8 10 4 29 20 26 Fiorentina 23 IH 6 7 37 21 26 Roma 23 8 8 7 42 29 24 Torino 23 8 6 9 24 26 22 Atalanta 23 6 8 9 31 36 20 Catania 23 6 8 9 27 41 20 Napoli 23 8 3 12 31 50 19 Genoa 23 5 8 10 22 32 18 Sampdor. 23 7 4 12 27 36 18 Mantova 22 4 9 9 21 32 17 Venezia 22 5 7 10 24 31 17 Modena 23 5 7 11 23 37 17 Palermo 23 2 8 13 11 40 12 Prihodnje tekme (3. marca 1963) Atalanta - Inter; Genoa - Catania; Juventus - Torino; LR Vicenza - Roma; Milan - Sampdo-ria; Modena - Venezia; Napoli -Mantova; Palermo - Fiorentina; Spal - Bologna. KOLESARSKA DIRKA PO SARDINUI V SMUČARSKIH SKOKIH Po drugem dnevu Pambianco v vodstvu Španec Soler zmagovalec prve, Taccone pa druge etape ALGHERO, 25. — Medtem ko je v otvoritvenem dnevu etapne kolesarske dirke po Sardiniji zmagal Spanec Soler, ki je pustil tekmece precej za seboj, so se mu danes Italijani oddolžili. Vito Taccone je pravzaprav junak dneva, ker si je zagotovil zmago v obeh pol-etapah, medtem ko je Pambianco zasedel prvo mesto v splošni lestvici in izpodrinil Solerja za mesto nižje. Pambianco se je že v jutranjih urah med prvo poletapo, ki se je končala v Tempiu Pausaniu, izka- Tempiu Pausaniu, zal, medtem ko je potrdil, da je v formi in je pokazal, da ima najresnejše namene preprečiti, da bi se letos ta dirka končala kot v prejšnjih letih z zmago tujcev. Zaključek prve poietape od Ol-bie do Tempia Pausanie je bil precej zmeden. Prireditelji so bili prisiljeni razveljaviti vrstni red na cilju, pa čeprav so morali priznati zmagovalcu in tistim, ki so mu sledili, določene odbitke in darila. Do zmede je prišlo, ker so se kolesarji znašli točno 1 km pred ciljem pred zaprto železniško progo. Razen Tac coneja so se morali vsi ustaviti, zaradi česar je sodniška komisija sklenila sestaviti vrstni red na podlagi položaja, ki je bil ob zaprti pravi, pred; Bp da je bil Tac-cone prvi z 8” prednosti, drugi pa progi. To se ...........................................................................................................................................................................iiiiiiiiiiimtmiiiiiiiiiniimiiniinmR BLlfiA IZIDI •Padova-Alessandria 0-0 ♦Parma-Bari 0-0 »Verona-Brescia 2-0 •Catanzaro-Como 1-1 •Triestina-Cosenza 1-1 Lazio-‘Lecco 1-0 •Messina-Pro Patria 3-0 •Lucchese-Samben. 1-1 •Foggia-Simmenthal 1-1 •Cagliari-Udinese 2-0 LESTVICA Mešalna 23 13 8 2 35 17 34 Foggia 22 10 7 5 36 28 27 Bari 23 7 13 3 28 16 27 Verona 23 9 9 5 25 17 27 Lazio 23 8 11 4 24 18 27 Lecco 21 8 10 4 25 20 26 Brescia 22 8 10 4 23 17 26 Padova 23 9 8 8 29 26 26 Cagliari 23 8 8 7 27 23 24 Simmen. 23 8 7 8 35 32 23 Cosenza 23 6 11 8 19 26 23 P. Patria 22 7 R 7 25 24 22 Triestina 23 7 8 8 31 34 22 Udinese 22 5 9 8 33 32 19 Catanzaro 22 5 8 9 20 31 18 Como 23 5 8 10 27 31 18 Alessan. 22 5 7 10 17 24 17 Parma 22 5 6 U 17 32 16 Pucchese 23 5 5 13 25 39 15 Samben. 23 2 11 10 15 29 15 Prihodnje tekme (3. marca 1963) Padova - Cagliari; Sambenedet-ese - Cosenza; Como - Foggia; Irescia - Lecco; Lazio - Lucche-e; Alessandria - Parma; Catan-aro - Pro Patria; Bari - S. Mon-»; Udinese TRIESTINA; Mes-;ina - Verona. r t. i-s «, / Jornul S5U Bologna-Atalanta (1-0) 1 Fiorentina-Napoli (5-1) 1 Inter-Milan (M) X Mantova-Modena (3-0) 1 Palermo-LR Vicenza (1-1) X Roma-Spal (0-0) X Sampdoria-Juventus (2-1) l Torino-Genoa (2-0) 1 Veuezia-Catania (2-1) 1 Lecco-Lazio (0-1) 2 Parma-Bari (0-0) X Pisa-Reggiana (1-0) 1 Torres-Arezzo (0-0) X KVOTE 13 — 11.432.000 Ur 12 — 326.000 » DELNO RAZOČARANJE: SAMO NEODLOČEN REZULTAT NA STADIONU Branilec rešil Triestino poraza v tekmi s Cosenzo Drognoli povede! goste v vodstvo, Vitali pa je s prostim strelom izenačil stanje STRELCA: v prvem polčasu v 41’ Brognoli (C.); v drugem polčasu v 14' Vitali (T.). TRIESTINA: Mezzi; Frigeri, Vitali; Dalio, Mercuza, Sadar; Mantovani, Trevisan, Porro, Secchi, Santelli. COSENZA: Dinelli; Fontana, Baston; Ippoliti, Milea, Thermes; Della Pietra, Marmiroli, Lenzi, Pinna, Brognoli. SODNIK: Palazzo iz Palerma: GLEDALCEV: 5000. Po dveh zaporednih zmagah nad Messino in Simmenthal Monzo, se je morala v tretjem internem tržaška enajstorica za- srečanju dovoljiti z eno samo točko, čeprav je bil njen nasprotnik Cosenza objektivno slabši kot prejšnja dva. Čeprav je Triestina ves prvi polčas hapadala in igrala pretežno na polovici gostov, ni mogla prebiti njihovega obrambnega zidu in je nasprotno, štiri minute pred odmorom povsem nepričakovano prejela gol zaradi trenutne nepazljivosti Frigerija in Merkuze, ki sta se preveč zanašala na offside. V drugem polčasu je bila mnogo bolj uravnovešena, pri prišla do izraza večja cev enajstorice, t.j. Dalia, Sadarja, Secchija in Porra, ki so posebno v drugem polčasu nudili komaj četrtino svojih sposobnosti. Popolnoma izven faze sta bila tudi Trevisan in Mantovani, tako da se je med napadalci kot najučinkovitejši zopet izkazal Santelli. Spričo tako slabega dne celotnega napada ni prav nič čudno, če je gol izenačenja dosegel branilec Vitali z izrednim prostim strelom s kakih 25 metrov, ki je popolnoma presenetil vso obrambo in tudi vse dotlej nepremagljivega Dinei-Vgra'j lija. To je bilo v 14’ drugega pol-‘ ,te. časa, medtem ko so gostje prešli mer je prišla do izraza večja spočitost gostov in pa splošna utrujenost domačih, med katerimi je samo Vitali vzdržal do kraja. Cosenza je tako prišla do točke, kar je bil tudi maksimum njenega programa. Ko je v sredo igrala v zaostali tekmi v Vidmu, je bilo v njenem moštvu nič manj kot pet rezerv. 2e to je bil dokaz, da se je Cosenza žrtvovala Udinese, zato da bi lahko v Trstu nastopila s čim bolj svežimi močmi. Ta taktična poteza se je potem v praksi pokazala za točno, ne glede na to, da bi Triestina le z nekoliko večjo preciznostjo svojih napadalcev in le z malo manj pozornim vratarjem gostov lahko kljub temu že v prvem polčasu- vsaj dvakrat zatresla njihoVo’ mrežo. Kljub neodločnemu izidu pa vendarle ni mogoče reči, da bi tržaška enajstorica v celoti vzeto ne izpolnila pričakovanj, saj je v zadnjih treh tekmah zbrala pet točk, s čimer si je v znatni meri utrdila svoj položaj na lestvici. Človeško razumljivo pa je, da njeni igralci niso mogli vzdržati takšnega napora v zadnjem tednu m da se je to pač tudi zelo krepko poznalo prav v srečanju s Cosenzo, ki bi ga v normalnih pogojih Triestina prav gotovo odločila v svojo korist. Usodno za Triestino je bilo, da so napori zadnjih srečanji najbolj načeli fizično moč ključnih igral- v vodstvo v 41’ po zaslugi Brogno-lija; ki se je s krila premaknil na center, tam sprejel lep predlo-žek Marmirollija in morda ce'o iz offsida, ki ga ne glavni in ne stranski sodnik nista priznala, streljal prizemno ob samem drogu v nezavarovana vrata. Pred tem bi lahko domačini dosegli vodstvo že v 10’ s Porrom, v 15’ z Mantovanijem, takoj nato s Sadarjem, nato še enkrat z Mantovanijem v 31’ ter s Santejlijem v 32 in 35’. V vseh teh primerih je bil Dinelli vedno na mestii- z izrednimi paradami. Tudi v drugem polčasu je imel Porro že v 5’ priložnost za izenačenje do katerega pa je prišlo 8’ kasneje po zaslugi neubranljivega Vitalijevega strela. Vsakdo je pričakoval, da bo po izenačenju skušala Triestina za vsako ceno zmagati, toda kot že rečeno, njeni igralci niso imBli več moči za tak podvig, razen tega pa so tudi gostje okrepili svoje obrambne vrste in odnesli iz Trsta točko, ki je bila, glede na potek igre, upravičena, ki pa bi v drugačnih okoliščinah prav gotovo ostala doma. so mu v lestvici sledili kakor so prihajali do zapornic. Da ni prišel po sreči do zmage, je Taccone-pokazal v drugi poleta-pi, ko je ravno tako prišel prvi do cilja s prepričljivim naskokom. Vrstni red na cilju obeh poletap je kakor sledi: I. POLETAPA 1. TACCONE (Lygie) 1.15’52” povprečna hitrost 36,379 km, čas za lestvico po odbitku 30” 1.15’22” 2. Massignan 1.16’ (1.15’40’’) 3. Battistini (1.15’50”) 4. Pambianco 1.16’ 5. Mele, 6, Aru, 7. Manca, 8. Soler (Španija), 9. Trapč, 10. Carle-sl, 15. Venturelli, 16. Stablinski (Francija), Anquetil (Francija), Plankaert (Belgija), Van Loy itd., vsi s časom 1.16’. II. POLETAPA 1. TACCONE (Lygie) 3.21’23'’, povprečna hitrost 38,434 km (za lestvico 3.20’53”) 2. Liviero 3.2119" (3.21’9”) 3. Pambianco 3.21’29" (3.2119”) 4. Van Loy (Belg.) 3.21’35” 5. Cribiori 3.21’42”, 6. Rimessi 3.23’35”, 7. Cerato, 8. Ferrari, 9. Padni, 10. Plankaert (Belgija), 11. Mele 2.23’55”, 12. Moser, 13. Zoffel (Sv.) 3.24’50”, 14. Alzani, 15. Battistini itd. SPLOSNA LESTVICA 1. PAMBIANCO 9.26’47” 2. Soler (Sp.) 9.27’23” 3. Taccone 9.28’41” 4. Van Loy (Belg.) 9.29’45” i m-OT” 5. Cribiori 9.30’07' 6. Ferrari in Plankaert 9.32’01” 8. Moser in Mele 9.32’21”, 10. Massignan 9.32’56”, 11. Battistini 9.33’ in 06”, 12. Meco, Van Geneugdenn (Bel.), Stablinski (Fr.j, Šegu (Sp.), Carlesi, Anauetil (Fr.), Fallarini, Aru, Elliot (VB) 9.3316” itd. 1. — 1. Pluvier III X 2. Pratica X 2. — 1. StrOna 1 2. Loira 2 3. — 1. Lllfum 1 2. Arceo X 4. — 1. Edoardo 2 2. Tasso 1 5. — 1. Scopas i 2. Mario 2 6. — 1. Paulette 1 2. Miragolo 2 KVOTE 12 — 952.905 lir 11 — 30.738 » 10 - 4.339 » — - -TT -V • - f Nemški ekipi pokal Kongsberg NEUSTADT, 25. — Medtem ko se je v mladinskem tekmovanju v smučarskih skokih za pokal Kongsberg Jugoslavija uvrstila na prvo mesto, se je morala v članski konkurenci zadovoljiti s petim. Med mladinci je zmagal Italijan Antonio Aimoni, najboljši Jugoslovan Dovžan pa je bil četrti. V članski konkurenci je prvo mesto pripadlo Nemcu Thomi pred rojakom Bolkartom. Od Italijanov je bil De Zordo četrti, Aimoni pa sedmi, medtem ko se Je Jemc, ki je bil najboljši Jugoslovan, uvrstil na 10. mesto. Izidi tekmovanja članov v skokih so naslednji: 1. THOMA (Nem.) 237,2 (93,5, 94) 2. Bolkart (Nem.) 235,5 (93, 91) 3. Ihle (Nem.) 220,1 (90, 87) 4. De Zordo (It.) 217,3 (90, 85) 5. Weggscheider (Nem.) 214,2 (87, 87), 6. Gossler (Avstr.) 213,8 (98, 85), 7. Aimoni (It.) 211,1 (85, 87), 8. do 9. Golmayer (Avstr.) 210,8 (85, 88) in Egger (Avstr.) 210,8 (88, 83), 10. Jemc 207,0 (87, 83) itd. EKIPNA LESTVICA NEMČIJA I. 692,8 točke Italija 633,5 Avstrija 620,7 Nemčija II. 602,2 Jugoslavija 584,2 Švica 533,0 Francija 272,5 HITROSTNO DRSANJE NA LEDU Z zmagoslavjem Nilssona [j v nedeljo zaključeno svetovno prvenstvo v Toksin Rekord Šveda na 10.000 m dolgi pv°Sl TOKIO, 25. — Svetovno prvenstvo v hitrostnem drsanju popolnim zmagoslavjem komaj^ jf:J ^0? za moške se je končalo s Šveda Jannyja Nilssona. Mladi /Šved, ki je tiskar po Pu“,”'ej je samo osvojil naslov najboljšega na svetu v tej panogi, tetnjvas,f ,v zaključnem dnevu zabeležil, po sobotnem na 5000 m, kar redrs^* N 8 tovna rekorda: prvega na 10.000 m dolgi progi, ki jo je P j JJlllj izrednem času 15’33”, drugega pa — " * . v nabranih točkah, ki so mu pri- nesle zlato kolajno. Na 1500 m je zmaga pripadla predstavniku kitajske ljudske republike Luju Chin-Huanu, ki je pustil za seboj bivšega svetovnega prvaka Knuta Johannsena, medtem ko se je končni zmagovalec Nilsson uvrstil na šesto mesto. V zadnji točki prvenstva pa je Nilsson premočno zmagal in tako prišel nepričakovano do svetovnega naslova. tiiiiiiimiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiMiiiiiiimiiitHiimiiiiiiiiiiitfiiiiiiifiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii PRVENSTVO ODBOJKARSKE C LIGE S porazom 3:2 Bor iz Čedada Slaba igra Tržačanov V nasprotju z lanskim nastopom v Čedadu, ko so se člani Bora vrnili z zmago v žepu, so letos morali prepustiti Polisportivi Friuli ves izkupiček. Polisportiva sicer ni pokazala nič takšnega, da bi si zaslužila zmage in še posebno je pešala v prstni tehniki, toda tokrat ni imela pred seboj nevarnega nasprotnika, kot si je sama pričakovala. Borovi igralci niso bili na višini in čeprav so napeli vse sile, so bile te preslabe, da bi premagali moštvo, ki bi prišlo v drugačnih pogojih kvečjemu do enega seta. Tako pa je prišlo do treh, medtem ko si je Bor s težavo priboril dva. Prvi set je potekal v znamenju premoči Bora. Že je kazalo, da bodo Tržačani z lahkoto pometli nasprotniki in to kljub temu, Vitalijevo žogo se je vratar Cosenze zaman pognal: usnje je končalo neodločen izid mreži in prineslo Triestini z da se je Jurkič nekoliko poškodoval po nogi, zaradi česar ni mogel dati od sebe česar se lahko od njega zahteva. Da Polisportiva Friuli ni, oziroma v nedeljo ni bil lahek oreh, se je videlo v drugem setu, ko so gostitelji pustili Tržačane na 11. Domačini so takoj v začetku sprožili ofenzivo, ki je popolnoma zmedla Borove igralce, ki se niso mogli zbrati in odgovoriti. Odtod tudi poraz v tem setu. V tretjem nizu so Tržačani odgovorili z orožjem, ki jim je najljubše, to je s tolčenjem, s čimer so si priborili drugo zmago. Dovolj bi bilo, da bi v tretjem zaigrali po istem sistemu, in Bor bi imel danes dve tcčki več. Toda domačini so spoznali, da je priložnost odlična in so si nabrali nekaj dragocenih točk naskoka. Borovci se niso predali, temveč so pri stanju 14:9 za Polisportivo sprožili razburljivo in navdušujočo ofenzivo, s katero so prišli do 14:13. Ko so imeli izenačenje skoraj v rokah,-pa so banalno zapravili priložnost, kar je Polisportiva izrabila in zmagovito zaključila ta set in tako izenačila. Zadnji odločilni set pa za Bor nima zgodovine. Utrujeni igralci so se le s težavo gibali po igrišču in so bili na milost in nemilost gostiteljev, ki so se razigrali in si nabirali točko za točko in 15, medtem ko so se Borovci ustavili pri 5. Bor je nastopil v naslednji postavi: , Jurkič, W. in S. Veljak, Škrinjar, Orel, Mijot, Cej, Drašič in Neu-| bauer. Izidi: Polisportiva Friuli — Bor 3:2 (9:15, 15:11, 9:15, 15:13, 15:5) Gasilci (Trst) — Olimpija 3:1 Gasilci (Gorica) — Torriana (Gradiška) 3:0. Tekme PAV — AGI niso odigrali. Končna lestvica svetoVg)(|, j) venstva po nastopih na 5000 in 10.000 m je nasOjm}*' “ 1. JONNY NILSSON (9ved f tisoč 447 točk. . jlU 2. Knut Johannsen ^ msgati svojega tekmeca Geneja Fullmerja in se je mo r 7, neodločenim izidom, s katerim pa je vseeno ohranil n ) '^si tovnega prvaka srednje kategorije. Borba, ki je I rund, je bila zelo razburljiva. Oba sta se neusmiljeno a kljub temu se ni -nobenemu posrečilo spraviti tekmec3 na tla. Nigerijski boksar je že v tretji rundi spravil Fullmerja v manjvredni položaj s tem, da mu je odprl rano nad levim očesom. Borba je postajala iz runde v run io vedno bolj divja vse do 11. zavrt,-ljaja, ko se je tudi Fullmerju posrečilo raniti nasprotnika. Enats‘a runda je bila brez dvoma najbolj ostra, ker sta oba boksarja sklenila zaigrati vse svoje karte. Ce prav je bila pri obeh vidna utrujenost, sta si boksarja divje izmenjavala številne silovite udarce: Tiger se je posluževal svoje ie-vice, s katero je večkrat presenetil tekmeca, Fullmer pa je odgovarjal z desnico. Čeprav je večkrat nasprotnika silovito zadel, ga ni | mogel spraviti na kolena. Fullmer tokrat vem dvoboju ki je bil 23. oktobra ciscu, napadal brez ^ ni. za svetv 1 da bo nasProtauu(l0 prepustil P „i P \ upanju, Tonrat je prepustil i rijeu, katerega je sanV j8 * motil z raznimi utJa,0o j šal živčno uničiti. ^ fSjj je to posrečilo, a * j k sj! je Tiger dobesedno v"3 ^ j ga s silovitim urta -c id’ -dvignil s tal in malVolanV $Kr da ga n. spravil na B° ,* j 31-letnega Fullnierj ^ ^ čen izid zelo razburil' pf,p i v je 33-ietni Dick T1? eflKr|1 (|i da je pripravljen še v P" piti proti Američan® svetovni naslov. 'i K c S\ s l\’ X, >0 s I > Sl ',55;a f iS .Se KI Cs SSta K" ta ■ k; 't >tv Si. h v* ‘50 S u na vS •d]i p i s jC81* »iill Cas N & Vs 'v e si S f Ivan Bratko: J VROČI ASFALT EVROPE Ko so se srečno vrnili vsi «prevzgojeni» «španci», le ena dvojica je na meji padla v zasedo, ki je zalezovala tihotapce s saharinom, sta s Tinetom preskočila zadnjo, nemško-lačko mejo. Bila sta spet v Ljubljani. Končalo se je Samovo petletno, peto potovanje. KONEC Cez teden je Samo sam samcat spet bredel Sotlo na starem kraju. Mudilo se mu je. Ne bi rad stopil na vlak na obmejni postaji, raje bi do jutra pripešačil do naslednje.... Zadnjič ju je v obmejni čakalnici opazoval ovaduh. Pustila sta na klopi usnjeno torbo z dvema konzervama in margarino, ki jima je še ostala iz rajha, in kot mimogrede odšla, ovaduhu, ki je mislil, kdaj se bosta vrnila, pa sta namesto sebe in svoje sum-ljivosti pustila — polprazno torbo.... Oddahnil si je na vlaku, ki je drvel nazaj, globoko v Tretji raj h. »Vrnil se bom z njimi. Vem, kje bom prekoračil meje. Vem za vlake. Prva skupina se je po dva in dva srečno pretolkla. Tudi druga se bo. Zmešnjava na delovnih mestih, taka, da se o njej sam več ne znajdem, še traja. Ne bodo se znašli. Zdaj še ne še se jim bodo izmuznili, vsi, Jule, Mičo, Mom, Hvala, Dragiša, Vanek. Vsi so odlični oficirji in organizirali bodo novo vojsko. Bolj koristni bodo kot jaz. Pripeljem jih varno domov. Nesem jim marke za vlak, ki jih poprej nismo mogli zbrati za vse. Sam sem se prostovoljno javil, da grem ponje. Moramo jih dobiti. V srcu sem spet močan, vedno bolj močan. Noro drzen sem. Vem, da rinem nazaj v levje žrelo, iz katerega sem pravkar ušel. A potrebno je, neizogibno, ne, ne trpi odloga. Jutri bo morda prepozno.* Trenutek blazne drznosti, ki mu prepričanje daje moči, za dolgo odloči o vsem. Q Frank Holwerday ~j MALI «VELIKAN* Ribič je pomislil, da bo končno našel, kar potrebuje: nekaj metrov pred seboj je na obali opazil veliko deblo, ki ga je prinesla plima. Njegove korenine so štrlele v zrak, nanj so se obesile alge. Na pesku je ležalo nekaj školjk. Vse je bilo vlažno in prepričan je bil, da bi moral le malo razkopati pesek, pa bi našel črve, ki jih je že ves popoldan iskal. Sklonil se je pod deblo in strokovnjaško pričel kopati. Le nekaj kretenj je zadoščalo, da je velikanska naplavina zgubila ravnotežje. Deblo se je počasi prevalilo, kakor da se prebuja iz globokega sna. Ribič se je nagonsko zvalil nazaj, da bi mu deblo ne stisnilo roke. Vendar pa je bil prepočasen in deblo mu je padlo preko kolena. Padel je vznak. Takoj se je zravnal in presenečenje na njegovem obrazu se je kmalu sprevrglo v strah. Uvidel je, da je ujet pod velikim deblom. S prestrašenim glasom je vzkliknil: ♦Marc, Marc! Kje si, Marc?> Malček se je obrnil in zagledal očeta zraven debla. Izpustil je alge in priskakljal po pesku. «Obljubil si mi, da bova lovila ribe,» je vzkliknil, ko se je približal. Toda naglo je obmolknil in pričel ogledovati deblo, pod katerim so izginile očetove noge. «Poglej, Marc. Medtem ko sem iskal črve, je deblo zdrselo name. Vendar bodi brez skrbi, se bom že izvlekel. Nikar se ne boj....» «Prav,» je dejal deček. «In kdaj bova ribarila? Obljubil si mi....» »Marc, velik si že in zdaj mi boš pomagal.* »Kako?* Moški se Je obrnil z gornjim delom telesa, kolikor je bilo mogoče, pa s prstom pokazal na avtomobil, ki je stal kakšnih sto metrov od obale. «Stopi do avtomobila in prinesi lopato!* «Lopato?»...» je vprašal deček zamišljeno in opazoval pesek, ki mu je drsel med prsti. »Pohiti, Marc!, Velik si in veš, da je lopata pod sedežem. Za držaj potegni. Teci, moj velikan,* je pristavil z nežnejšim glasom. Moški je ostal sam. Legel je na hrbet, globoko vdihnil in se krepko oprl na dlani. Roke so mu izginile v pesku, toda nog ni mogel zganiti. Ni obupal. Naslonil se je na levico in z desnico pričel kopati luknjo zraven svojega stegna. Ni bila posebno velika, vendar mu je vzbujala nekaj upanja. In noge? Ne da bi ga bolele, le svinčeno težke so bile, kakor da se je ujel v past. Nenadoma je zaslišal avtomobilsko Jio i K9i K M: IS a trobilo. Takoj se je obrnil. Marc je držal vola^ j/, mišljal, da vozi avtomobil. Od časa do časa je s u Me, zarjal nerodne pešce, ki so hodili preko ulice. *e ® »■ pozabil na očeta.... $$