sozovfm
nna piacassa
Knjižnica liceja
, naročila brci . denarja m ozira. — Rokopis? ge o o wo&tjo.
P o s am e zn e številke* Navadne Din 1'—i ob nedeljah Din 2*—
„TABQR“ izhaja vsak dan^razveo cedelje ia praznikov, ob 18« vrl z datumom naslednjega dno ter stanc mesečno po pošti D 18 —, za w«“ semstvo t>25‘—, dostavljen na dom D 19*—> na izkaznico D 18*—* inserati po dogovoru.
Naroča se pri opravi »TABORA*, MARIBOR, Jurčičeva ulica štev**.
Leto: V.
Poaarnezne številke* Nayadne Din 1*—, ob ncdeifali Din 2*—.
UREDNIŠTVO «c nnlu?.ja v Mari« boru, Jurčičeva uL št. 4, f. nadstropje. Telefon interurb. št. 278, UPRAVA se nahaja v Jurčičevi ulici št. 4, pritličje, desno* Tele-- SHS poštnočekovni “	*“Štev.	11.787.
Maribor, nedelja 9. marca 1924.
Številka:
!Dr. H. Pjpuš:
Problemi našega de-narsiva,
’" Poj oaslovoiril »Problem1 zaštite ula-srača« je hrvatski finančni sirokovmjak St. Kulda izdal nedavno knjigo, ki ima 190 strani velike os merke in jc bila natisnjena v prvem brvatskom Stampar-skom zavodu v Zagrebu.
Pisatelj sam posvečuje knjigo v svo-jem1 predgovoru vsem1 f unkei jonurjem našega denarstva, ki so si svesti, da jim njihov položaj ob morebitnih materijal-nih ugodnostih nalaga tudi veliko odgovornost, vsemi tistim, ki v don.ar.stvu vidijo ne samo kapitalistične organizacije, s katero se na,j doseže čim! več zaslužka, tantijem in’ dividend, atnipak ki poznajo tudi velik narodno-političui, ekonomski, socijalni in! etični značaj denarstva.
V smiglit tega posvetita razpravlja knjiga v prvi1 vrsti o razvoju, današnjem stanju in današnjem’ delovanju jugoslovanskega denarstva. Knjiga vsebuje mnogo več, kakor pove njen' naslov. Pisatelj razkriva v njej enostranski in neugodni razvoj jugoslovanskega denarstva, žlasfi v jstočnih delili naše države. Na Hrvatskem, v Slavoniji in v [Vojvodini posebno pa y Srbiji so se pod vplivom madžarskega zakonodajstva in po madžarskem’ vosom ustvarile mnogoštevilne banko z nezadostno osnovno glavnico, dočim so kreditne zadruge, zlasti pa hranilnice, kakor so se snovale y Avstriji, ostale skoraj popolnoma neznano. Mnogo bolje je bilo na slovenskem: ozemlju, in v Dalmaciji, deloma tudi v Bosni, kjer so hranilnice skrbelo za cenen hipotekarni kredit, v altruističnem duhu osnovane kreditne zadruge pa za tonem' osebni kredit. Obe vrsti denarnih zavedo v pa sta blagodejno pospeševali sledljivost. Temu nasproti so na individualistično - kapitalistični podlagi, v obliki delniških' družb osnovane banke gledale v prvj vrsti na činu večji dobiček brez ozira ha to. ali so s tern narodnemu gospodarstvu koristi ali škoduje. Po prevratu je opešana javna morala le še poostrila pohlepnost po velikih 5,n lahkih dobičkih. Ustanavljalo so se brez ozira ha gospodarske potrebo pove banko z pezadostno financijelno podlago in' podružnico Že obstoječih bank. Vsi so hoteli. delati čjmi večje dobičke ju so se lotili le Premnogokrat zelo vagonih poslov, dostikrat poslov, ki nikakor no spadajo v delokrog bank. Velike zgube So silile bančno zavode iskati na drugi tetranii kriki0 7,a svoje zgubo in so vslcd tega neizmerno poviševalo obrestno mero za kredite. Ker so preveč založeno z delnicami iiovih podjetij, dostikrat z lastnimi delrth‘arni te dragimi vrednostnimi papirji, ki se no prodajajo ‘na borzah, in’ ker jo pri nas prava trgovska menica takorekoč neznana, je postala 11-kvidlteta vcčin’c naših bank prav dvomljiva. V: njihovih listnicah nakopičene delnice, finančno menice in drugj vrednostni papirji Bo brez velike zgubo ne dajo pravočasno spraviti v denar. Ker je kredit pri Narodni banki do skrajnosti Izkoriščen, so tudi tam ti papirji nc dajo spraviti niti v lombard niti prodati.
Dostikrat jo nesposobnost ifi malomarnost upravnih svetov in vodilnih u-radnikov, pohlep po velikih ju naglih dobičkih zapeljal zavode k temu, da so dajali kredite, ki ni«o v nobenem razmerju z lastnimi sredstvi. Veliko prenizko obrestovan j e vlog, zlasti prva leta po prevratu je narod odvračalo in ga odvadilo od vlaganja denarja v denarne zavode. Previsoke obresti, ki so sedaj zahtevajo od dolžnikov, pa zpovič zapel ju-
Definitivni parlamentarni sporazum opozicije
Zaključna konferenca. — Opozicijski biok tvorijo demokrati, SLS in muslimani, Radičevci in zemljoradniki ga podpirajo* — Predavec izročil skupščinskemu predsedstvu 20 poverilnic. — Verifikacija Radičevskih mandatov pojde normalnim
potom.
BEOGRAD, 8. marca. Danes so imeli v, prostorih muslimanskega kluba gg. Davidovih, Spaho, Korošec in Predavec konferenco, na kateri se je razpravljalo o sklepni fazi sporazuma in kakor do-znava vaš dopisnik, se je definitivni sporazum za sestavo opozicijskega bloka dosegel- Opozicijski blok bodo tvorili le demokrati. Slovenska ljudska stranka (klerikalci) in jugoslovanska muslimanska stranka, med tem ko ostanejo Radičeva stranka in zemljoradniki izven bloka, a ga bodo po močeh podpirali. Imenovani zastopniki opozicijskih strank so se sporazumeli, da je g- -Predavec iz taktičnih razlogov, takoj danes začasno
predložil 20 poverilnic predsedništvu skupščine. V svrho tega sc je g. Predavec takoj podal v predsedništvo skupščine in sc kratek čas razgovarjal s predsednikom, ki mu jc izjavil: »Drago mi jc, da ste prišli. Vašemu tovarišu sem že objasnil, da bo šlo verificiranje normalnim potom.« Kar se tiče ostalih poverilnic, se bodo predložile, kadar se bo po izvidih opozicijskih strank pokazala potreba. Predavec odpotuje danes v Zagreb. da sporoči svoji stranki o razpravah in o sporazumu. Zastopniki opozici-jonalnih strank so bili o doseženem sporazumu n a Dram novinarjem jako rezervirani.
Radičevci za aktivno državno politiko.
Značilen preokret. — Neizprosni proti radikalom. —
BEOGRAD, 8. marca* Dopisnik »Ju-tarnjega lista« se je obrnil na Prcdavca z vprašanjem, kakšno bo sedaj stališče Radičevccv napratn kroni. Predavec jc izjavil: »Mi nc gremo v vlado, ampak hočemo samo podpreti vlado, glede katere smo mnenja, da bo boljša nego je sedanja, in ki bo s pametno upravo u-stvarila predpogoje za bodoči sporazum in za definitivno rešitev našega glavnega državnega problema. Zato je prezgodaj govoriti sedaj, o našem razmerju do krone, ker to vprašanje ni aktuelno, in bi no bilo oportuno, je sedaj spravljati na tapet. Ker pa gremo v parlament, se hočemo aktivno udejstvovati y državni politiki*
ZAGREB, 8. marca. Povodom zadnjega zborovanja Radičeve stranke so tukajšnje »Novosti« objavile poročilo, ki ga jo vos radičevski tisk ogorčeno demontiral. Danes pa jc isti list objavil razgovor svojega sotrudnika z nekim poslancem Radičeve stranke, ki je dejal, da so »Novosti« poročale povsem pravilno. Poslanec jc potrdil, da se jc tudi stranki-
na intelig&nca zavzela za sodelovanje 11RSS v parlamentu. Sicer pa jc to sa-moobsebi umevno, kajti strankarska disciplina jc v stranki tako močna, da sc vsak sklep takoj izvrši, — je dejal do-tični poslanec in pristavil dobesedno: »Mi smo kakor vojaki na bojišču in bomo tudi šli v Beograd, če nam to zaukaže strankino vodstvo.« — Na novinarjevo vprašanje, ali ne bo Radič, ki ni ravno stalen v svojih sklepih, kar čez noč iz-premenil situacije in preprečil pot v Beograd, jc radičevski poslanec odvrnil, da Radič nima povoda iz premima ti svojega mnenja, tem manj, ker je on sam najbolj pospešil akcijo za pot v Beograd. Na vprašanje, ali bi. v zadnjem trenutku ne bil mogoč aranžma z radikalci, je poslanec odgovoril, da je to popolnoma nemogoče. Radičevci sicer vedo, da bi se radikalci hoteli ž njimi sporazumeti in so tudi ponudili sporazum- Toda vse to jc zaman, ker sc je HRSS odločila, da nastopi proti radikalom z vso brezobzirnostjo.
—Tl—
SEJA NARODNE SKUPŠČINE.
B PO OGRAD, 8. marca. Med vlogami1, 'ki so došle danes v narodno skupščino, je tudi zakonski načrt nrinistfa zn šume in rude o zaščiti gozdov in pogozdovanju. Na dnevnem’ redu jo bila spccijalna debata o bndžetu ministrstva ptrosvete. Govorili so radikalski’ poslance Nedeljkovih, Nemec Tauber in zemljoruidnik Rajič. Seja je bila ob četrt na ono za-, ključ,ena in prihodnja določena za pon-deljek ob 9. uri.
POOSTRITEV VLADNE KRIZE V BELGIJI,
BRUSELJ, S. marca. V kabine!ai kri-j 7.\ je včeraj pozno popoldne zopet nastal, preokret. Katoliška stranka jo ugovar-J jala imenovanju TTvmansa za zunanjega ministra, ker bi tako liberalna stranka imela podpreti,sidstvo obenem z, ministrstvom pravdo in ministra!. o m’ za zunanje zadeve. »Bclgc« izreka mnenje, da' bo ministrstvo za zunanje zadeve izroče-. no katoliku. Kot kandidat so imenuje Ca,rton’ de Viard.	i
jejo občinstvo, da po istih pretiranih obrestih kakor to delajo banke, posoja denar brez posredovanja denarnega zavoda. Objavljene bilance so preveč površne. Iz njih niti strokovnjak nc more posneti pravega stanju denarnega zavoda.
• Pisatelj, no odkriva samo slabih strani ngšoga denarstva zlasti našega ban-karstva, ampak skuša najti tudi sredstva da bi se bolezen ozdravila. — Priporoča večjo previdnost pri dovoljevanju koncesij za ustanavljanje denarnih zavodov. Pogoj snovanju vsega bančnega zavoda bodi primerno, velika osnovna glavnica, ki pa mora ros biti plačana v gotovini. Prepovedati jc treba nakupovanje lastnih delnic, uvesti redno pevizi jo vsoh bančnih zavodov, objavljanje podrobnih bilanc, po enotnem vzorcu v kratkih dobah, mesečno ali četrtletno. Pred. .vsem
naj bi se Narodna banka bolje zanimala} za delovanje posameznih’ bančnih zavodov.
Pisatelj odkriva, kako so no. samo pri nas, ampak tudi v inozemstvu v zadnjem času razne banke propadle vslcd lastnih grehov. Opozarja na ukrepe, ki so se v inozemstvu že storili, ulj pa ki so sc j predlagali, da sc občinstvo, zlasti pa j vložniki varujejo pred zgubami pri bančnih zavodih.
Knjiga je tiskana, v latinici. Jezik čist, zlasti brez nepotrebnih’ turških, albanskih in drugih tujk, gladek, in tudi za Slovenca prav lahko razumljiv. — Knjigo jo najtopleje or.iporočnti vsem, •ki se zanimajo za nnšp -narodno gospodarstvo, zlast; pa vsem listini, katerim je poverjeno vtedsfvn denarnih zavodov.!
4*,.
Lloyd George napoveduje novo medna«
A rodno konferenco.
PARIZ, 8. marca »Potit Parisien« jav« lja iz Londona, da je Lloyd George včeraj v 'spodnji zbornici namignit na. novci inedna.rdno konferenco, ki ‘bi’ sc sestala tekom aprila. V vladnih krogih so ninc* nja, da je Lloyd George izrekel' hipotezo, ki se bo najbrže uresničila. Tudi priznavajo, da bo konferenca najbrže a-prila.
Poiiicare so čuti močnega.	j
PARIZ, 7. marca Poincare jc danes ^ parlamentu izjavil, da se francoska ret publika ne žeM vmešavati v politiko sosednih držav. Vzroka, da v Genovi ni hotela priznati sovjetsko vlade, ni treba' iskati v tem, da bi Francija bila prot! sovjetskemu režimu v Rusiji, ampak ja krivo to, ker sovjetska vlad - noče Pri« znatj ruskih dolgov. Vendar pa bo vlada' skrbela, da bo v Franciji zatrt vsak po-kret, ki bi propagiral idejo svetovnero-voluaije. Republiki se ni treba bati hd m on arh istični h’ izpadov ne komand zrna, Francoska republika je bila močna žel pred vojno, po vojni pa jo šo močnejša.
Poincare je nadalje izjavil, da nikakor ne gre, da skupine uradnikov grozd vladi in zbornici s stavko. Vsak uradnik, ki zapusti delo, bo neizprosno odstavljen.	(Sl	-	šfcjjjl
O konferenci strokovnjakov jo Poincare dejal, da nebo ovrgla franooskegal stališča. Francija se nima, ničesar bati, ker so njeni računi jasni.
Bivši turški Kalif na potu v Švico,
RIM, 7. marca. Bivši Kalif se je danes dopoldne vozil mimo Milana, Potu ja z luksuznim vlakom. Spremljajo ga 4 žene, 2 sinova in trije tajniki. Po četrturnem; odmoru jo nadaljeval potovanje! M Švico. Zvečer je dospel v. Montreus,
Konec stavke Hanč n h* uradnikov'' v Avstriji.
DUNAJ, 8. marca. Pogajanja meči stavkajočimi bančnimi uradniki ju pod« jetniki so bila danes uspešno zaključena, V pondeljek zjutraj, se prične vi vseh] bankah z delom),
Španci v Maroku tepefif, J
LONDON, 7. marca. »Daily Maift poroča z rezervo, da so obrežni Kaibili prodrli špansko črto pri Cici-Aza in ujeli C00 mož,
BORZA.
CURTH, 8. marca. Pariz 21.40,; Beograd 7.15, London 24,80, Praga; l6-72t Italija 24.45, Ncwyork 579, Dunaj 81 ki,
Sofija 4*	,uA'tiv:
Kulturna revolucija v Turčiji.
Naglica, s katero sc Turčija modernizira in evropteira, tako malo pristoja konzervativnim tradicijam turškega naroda in njega iztočnemu nicntabtetu, dal nas mora osupniti. Toda sama naglica ni ravno najbolj značilna. Značilnejša je odločnost in smotrenost. ki’ 2 njo uvaja Kerna! paša svoje reforme. Nihče mu ne more odreči občudovanja In simpatij, pa najsi jc sicer iz političnih razlogov nasprotnik angorske Turčije, Primer Turčije dokazuje, da je nacionalizem še zmeraj sila, ki obnavlja življenje narodov, in dviga mase iz nižje kulturne plasti v višjo. Drugič dokazuje primer v.eliko učinkovitost individualizma: peščica moderno, evropsko orientiranih. Turkov izpreminja
/SFfag'
»T A 15 O K«.
tsBoiraj Sez noč ustroj turške države ih J JeBosežnih’ posledic. Kalifa? Je za islara-'mišljenjc velike večine 'turškega ljud-lski svet do neke mere to, kar je za kato-stva. Vojaška moč, vojaška organizacija j liski svet papeštvo. Odprava kalifata poje takisto ozdravljajoče sredstvo, ki sluzi j meni strogo ločitev cerkve od države; d nacionalizmu i kuj turi. Skratka* primer < cerkev postane poslej lajična stvar in ve-Turčije je dafeko zanimivejši nego pone- j ra zadeva posameznikove vesti- Z od-Srečeni poizkus ruskega boljševizma. Le; pravo kalif at a je težko, prizadeta turško-pcfekius, ki pokaže uspehe, odtehta žrtve-islamska hijerarhija, ki je ostala čreda in preporodi življenje- O turškem uspehu j brez pastirja. Smeli, kulturnobojni čin Ke-danes nihče več ne dvomi. Turčija je edS- j mala paše bo imel dalelcosežnc posledica država, ki je popolnoma prebolela j ce za islamsko verstvo, ki je s tem nane-svoj vojni poraz in katere danes nihče > Ijano v strugo zapadnoevropske racio-vieč ne prišteva med poražene države- j nailizacije. Ali bo zares krenilo v to stru-Turčija je po zaslugi Kcmala paše vrgla j go, ali pa se ho bas tu najprej pojavila raz sebe vse, kar bi moglo ovirati njen j reakcija, o tem ni mogoče .v tem-hipu re-politiičen razmah- Iz fevdahio-mliita-risti-; či ničesar-
Razen verske reforme pripravlja no-.turška vlada vrsto drugih reform, zlasti v šolstvu in socialni zakonodaji. Važnega pomena bo zakonito priznanje
čne države se je prelevila v nacionalisti-ono- parlamentarno -republiko. Iz islamske \ va zaostalosti je prešla v fazo- zapadno-ev Tppskega napredka. To so uspehi, ki mo-
rajo imponirati. Vprašanje je, kakšna je S ženske enakopravnosti. Nemara bo to
...tl t«	Min.nl-	n.nof	/	ol'0-1	tani—	T	A	vi	^	X	^	J 	„	.1
njih trpežno st in odpornost. Zakaj naj-tvečji čudež bi bil, če sc ne bi proti tem revolucionarnim prcosnovam postavila nobena odporna sila, nobena reakcija. Morda je vsi e d posebnih razmer formiranje reakcije nekoliko počasnejše, zlasti
pospešilo uvedbo enoženstva (znane odredbe angorske skupščine imajo bržčas le preh-oden značaj, da sc čimbolj pospeši populacija Turčije), nemara bo že v dogledni dobi izginila romantika turških haremov. Velikega pomena bo nadalje
ker bo morala zajemati vsaj morafno močupeljava latinske abecede, ki je tudi na Jz širokega zaledja islamskega sveta, to-«programu Kerna! paše. Že to poslednje ua neverjetno je, da bi se Kemal paša ne j dejstvo kaže, da je nacionalizem nove spoprijeli z reakcijo- Izgloda, da on trd-, Turčije zelo širok in da je njegov cilj: mo računa ž njo, zato pa jo hoče prehiteti, j priMopitev. k zapTidnoevropski kulturi. Ko bodo enkrat tla betonirana, bo težje j Ni mogoče reči, koliko in v kaki obliki mušiti; pri takih rečeh je čas večinoma j sc bo poslej uveljavljajo v Turčiji, krma strajni onih, ki delajo naglo, o pravi i ščanstvo kot religija zapada- Gotovo je, uri, odločno in smotreno. Zd-i se, da bojda bo rimski katolicizem kolikor le mo-Kemail pašin-a taktika uspela in bo tur- j gočc izkoristil krizo turške kulture in iški konzervativizem takrat že manj - ker je — kadar treba — zelo aktiven, a-šbodljiv, ko bo prišel do sape- Seveda > gresiven in celo liberalen, bo nekaj do-
Frvi pi-jžor: Poslane'. SLS podpisuje-> jo obtožnico proti bivšemu ministru pra-J vde dr. L. Markoviču.
Dragi prizor: Bivši ministri, med nji-S mi. tir. Korošec, .pa tudi bodoči miinstor Sušnik, odklanjajo podpis obtožnice. Tretji p*i':oy: Val časopisi SLS doka-1
y Meuboru, dne 3. marca to-l.
sestavi parlament .srpa nukofa', 'da ’ pre-: išče, če ;jc dr. Markovič kaj zakrivil ali ne! (Kar je bilo poprej po trditvah poslancev ;n časopisja SLS popolnoma jasno!)
Poti prizor: Gin sove. n jo v narodni skupščini,© obtožnici proti dr. Markovi-
zitjojo c..latantno krivdo elito/,enega mi-i cn. Oj 21. tigrov SLS je pri glasovanju Ulstra, tj a. katerem ni niti enega lasu, ki'
01
il v redu.
Četrti prizor: Debata o obtožnici v narodni skupščini. V imenu SLS govori poslanec Kremžar in predlaga, naj sc
navzočih ogromno število: 3, rčci trhle iposla.nci SLS glasujejo- za obtožnico, vsi o:.(ali pa so se poskrili!
Kje je korupcija?"?
Iz. Češkoslovaške.
č Prezideutov 7-1. rojstni dan. V petek eo se Cehoslovaki spominjali 74- rojstnega dne svojega priljubljenega p rezidenta, »-očeta naroda« Masaryka. Vsi listi so prinesli pozdravne članke, spominjajoč se Masarykovih velikih zaslug za osv-obojenje in njegovega delovanja v
preteklosti- Med njim in narodom vlada i minu
vL da' bo policijo redno izveščal o stališču svoje stranke v zunanji politiki, glede rus©fristva,.,,v jugoslovanskem vprašanju in o stikih z inozemskimi češkimi društvi. »Češke Slovo« poziva dr. Šme-raia. da vloži proti listu tožbo. Dr. Sme-ral je bil — kakor je mnogemu še v spo-
najpr-isronejse razmere, saj se je dvignili na vladarsko mesto iz globin naroda. Njegovo delovanje pozna do podrobnosti vsak zaveden Ceh. Masaryk je danes c-den največjih Slovanov.
č Korupcijske afero so vznemirilo vso pošteno javnost. Gotovo je, da Češkoslovaška ni. dežela samih značajev, uasi ne more nihče zanikati, da- jc tam moral-
v dunajskem parlamentu zelo
lahko nastopijo dejstva-, ki ž njimi turški reformator ne računa: zunanji spletkarski vplivi bodo gotovo izrabili vse, s čimer bi se dalo oslabiti moč nove turške države in družbe. Prevelik optimizem bi bil tedaj prezgodnji, tembolj, ker proces Se ni končan.
Odprava kalifata in izgon kalifa iz Turčije je v iztočnem ambientu tako Smela poteza, da se v prvem hipu niti ne zavedamo njene revolucionarnosti in da-
bička od turške evropizacije prenesene tudi na njegov rovaš. Vsekakor odpira kulturni prelom v Turčiji -colo vrsto novih perspektiv za vzhod in za zapad iti jc eden izmed onih simptomov,, ki napovedujejo -nck-o novo, c.ro človeštva; kakšno — o tem bi lahko fantazija povedala marsikaj. Toda ni treba, da bi njo vpraševali. rajši čakajmo na daljnega razvo ja dogodkov .	I-us.
Politično obzorje.
Nekaj primerjave.
»Stov.
Gosp.« 3. maja, 1921.:
».-..dr. Korošec je kot pooblaščeni za-ifctopnik Slovencev izjavil kot nujno po--trobno za Sedaj: sporazum1 med Srbi, iHrvatj. in Slovenci mora biti, a pot k sporazumu je ta, ila dobijo odločilno h e-faedo radikali, ki naj pripravijo vso potrebno za sporazum. Dolbili bomo radi-Bealno ministrstvo j n’ pogaženi bodo demokrat je«,
»SIcv. Gosp.« G. marca 1524:
»Slovenski poslanci pod vodstvom- izkušenega dr. Korošca stojijo trdno na stališču, da prej nc bo boljše, dokler Pa-šič no pade z ministrskega, stolčka in z
rnjim' seveda tudi velesrbski voditeiji, ki bi radi nas Slovence gospodarsko© uničili«.
pohleven. Mo-rda je njegova zagrenjenost nad' pro-pastj-o Avstrije kriva, da se je v češkoslovaški, republiki izpremcnil v! Ij-utega boljše vika, ki bi hotel vse nasprotnike utopiti v žlici vode. Tudi v Rusiji so1 se mnogi carski policisti izpreme-nil v navdušene ko murni ste-
č Češkoslovaško plačilo za osvobojene. Listi poročajo, da je rcpairacijska na zavest da-leko višja nego na pr. v, ka-J komis-ija sklenila odgoditi plačilo od-teri balkanski deželi. Toda med dobrimi ? škod-nine za -osvobojcnjc, ki jo morajo
ljudmi se povsod najdejo slabi in češkoslovaška družba trpi prav tako lnjkor
plačati Veliki antanti novonastale države. Odškodnina, ki bi jo imela plačati
druge na raznih, družabnih boleznih, ki češkoslovaška, iznaša 5 milijard čK. zlasti po vojni razjedajo družbo velikih j Politični krogi upajo, d,a bo svota z-rii-
in malih narodov. Tudi pred v-ojno so sc pojavljali v najbolj urejenih državah slučaji korupcije, paname, Dreyfnsovc afere idt- Glavno je, kako in koliko nepokvarjeni del družbe reagira na to. In češka javnost nam jc dala dovolj dokazov, da se bori proti korupcijskemu zlu. Nesramno pa je, kako opozicija — komuni-
zana.
č Šolstvo isa Češkoslovaškem. Ravnokar je zaključeno vpisovanje v poletni semester na čeških vseučiliščih. Izid je sledeči: Na. Karlovi univerzi v Pragi je vpisanih skupaj 7348 slušateljev in sicer 2829 pravnikov, 2116 med-icmccv, 1376 filozofov, 996 za prirodne vede in 401
st i. Nemci, slovaški separatist: —- zlo-j bogoslovec. Na nemški univ-erzi se je rahljajo te pojave proti vladi, da, celo j vpisalo 3t77 slušateljev, torej skoraj dve Dreti državi. S tepi sc zlo samo poveča, tretini manj nogo na češki. Razen teli
ki imajo pred
a kaj je to mar ljudem, očmi le sebe?
č Komunistični voditelj — policijski konficlentf* »Čcske Slovo« jc objavilo na
univerz se nahaja cela vrsta visokih šol. Tako obstoje ukrajinska univerza, ruska' -pravna fakulteta, češka in nemška teli-. n’*Qna visoka šola, visoka trgo-vska a-ka-uvodnem mestu dopis, ki ga je -dne l.fdemiia, državni konzcrvaitorfj za glasbo septembra 1915 poslal c. kr. policijskemu;in dramatiko, slikarska ih kiparska aika-komisarju takratni so-ciajno-demokratski! demiiia. sedat
,v	sociahiio-dem-okratski	1 demiija, sedaj pa" se snuje tudi še .visoka'
desničar dr. Srneral. V tem dopisii pra- šola za novinarstvo.
Kako SLS preganja korupcijo?
% Dr. Šušteršičev »Ljudski tednik« piše: odobravati vsak pošten človek Vodstvo SLS .je te dni sprejelo
mo da
na bi bilo res. Poglejmo, kako prakticirajo ilpredlog voditeljev resolucijo, ki je po- voditelji SLS svojo protikorrapcjjonisti-*ebno ostra proti korupciji. To bi moral, ono stališče v narodni skupščini.
fr
Mali fauilleton.
v pondeljek pa so vprizorili »Hubieko«. . V Parizu sta se vršila dva koncerta, x Smetanove proslave. S stoto oblet-1 s vir ali so predigro k »Prodani nevesti« Ilič© Smetanovega -rojstva dne 2. marca. in druge kompozicije. Nadaljne slavno-
ije bila šele otvorjeua sezona smetanov-dki-b slavnosti; zaključena bo junija.
sti so žo napovedane za marec, april in maj. V Španiji popularizira Smetano če-
Prve slavnosti v Prae-i. ju v ostalih več- .’ ški operni ansambl pod vodstvom- Kvapi jih mastih Češkoslovaško so bil« .impo-; la in Nedbala.
Kapten) uvod k mani icstaci jami češke j x Statistika diJaštva na varšavski u-irla^be, ki 'je — kakor povdarjajo govor-; niveraj. Glasom uradnih podatkov študi-miki eden najvitalnejših izrazov češ-, ra na varšavski univerzi 5.761 rednih in kega nacionalnega tipa, Nedeljskih pra-, 3530 izvenrednih slušateljev. Od toh jc ških slavnosti v Narodnom) idivadlu se jej 2600 Židov, t. j. 45%. Po fakultetah 'jc udeležil prezident republike z vsemi čla-j vpisanih:	filozofska 8603 (1239 Židov),
»i vlade iu diplomatskim zborom. Govo- medicinska 1213 (492 Židov), pravniška m'.ii so zastopniki vlade in parlamenta,' 1870 (912 Židov) in 75 bogoslovcev. Ukra-giasbcn-ika Foerster in' Nejedly pa staj jincev jo na tej univerzi 429, Rus’i pa so predavala o pomenu Smetane. Popoldne le 3. Tudi ostalih narodnosti je zelo malo. JO priredila Češka filharmonia veliki x Narod, ki ni izvedel za svetovno koncert s 120 godbemiki, zvečer pa, jobilaj vojno in rusko revolucijo. O tern »čudo-■JvpriBorjena Smetanova prva opera »Bra-J žu« poročajo iz Potrcgrmla: Te dni se je nibon v Čechach«. - Veliki koncerti ih' vrnil v Petrograd znani ruski botanik tfavnostne prestavo «o se vršili tega j prof. Gornikov, ki je v znanstvene svr-dne v Bmii. Bratislavi, Plani ni Mor. I)0 prepotoval daljno severno S?bdriio. Ufetravj. -Na Dunaju se jo vi^ii velik frorfvVlkrkv m nomniu	____
Politične vssii.
' Polemika z »Mursko Stražo«. O.
Bende je n-a sam pustni torek Gospodove;^ leta 1924 napisal »Taboru« dol odgovor v obliki uvodnika- S svojo pazko smo ga ujeli: priznal jc, da ga ve seli, če listi o njeni pišejo; včasih jc mislil j v svoji ponižnosti — pravi — da je atom, danes pa »se jc v meni vzbudilo prepri- j čanje, da najbrž« nisem karsižebodi- In to me veseli.« Verjamemo! Saj je to hote-!. .Upamo, da mu mi ne bomo delali preveč veselja. Nam zadostuje, da smo
obali Tihega oceana, na ustju rolcc Vagine. Ta narod je soroden Samojcd-om, razlikuje pa sc od njih po jeziku. Gorod-kov jc del j času proučeval šege iu način življenja neznanega naroda. Živi v '.malih vaseh in sc nahaja na zelo primitivni kultnim' stopnji. O svetovni vojni in veliki ruske revoluciji niso novo odkriti ruski državljani imeli niti pojma.
x Mednarodne glasbene slavnosti v Pragi. Koncerni! maja in prvih dneh junija so bodo v-ršilo v Pragi nm"1 narodne glasbene slavnosti. Iz češke godbo bo pa!
izvabili iz njega priznanje, da ga' Veseli, če listi o njem pišejo. Dobro ali slabo, to je vseeno. On noče biti več »atom« v jugoslov. političnem življenju! Saj srno vedeli ž-e zdavnaj, da ga -nekaj srbi. Mi-f)jjslili srno, da jc to poetična žilica, a »P-o-j Jiojena greda« nas je prepričala, da ta j kati slabo utriplje- Torej politična! He, he! Kako mu jc laskalo, da smo ga iz same porednosti imenovali poslanca in spe. Tako razveselilo, da ni opazil naše ronije. Če pokažeš ciganu beti kruh , . Kar pa se tiče njegovih načel, pustimo polemiko o tem, ker hvala Bogu pozna-
o
umetniški šef gledališča Rozmani-towci, jc »Redut-a« izgubila svojo gibalno moč in jc t tuli padla s prejšnje umetniške višine. Ansembl »Radhte« bo šel z dosedanjim repertoarjem' na turnejo skozi Poljsko, cvcntuelno tuili v druge slovansko dežele.
>,• Sodobna ruska glasba. Ruski tisk jo skušal v zadnjih dneh karakterizirati sodobno rusko glasbo ju delavnost njenih glavnih predstavlitcljcv. Najjnten-zivnejšo jo dol oval v letih' revolucije
Dunaju sc je vršili velik simfonični koncert ob udeležbi kancetar-ija, Seipla, zunanjega ministra Griiutber-iererja in dru«ih. Češka društva v Berlinu bo taldsto proslavila Smetanov .rubil^j. fcjjpv .^piaiTri^ Pckaterih tamošnjili operah se r	^
»pravljata »Prodana nevesta« in »D; lxrr«. Listi so priiictd^l -Smetane.
JRricediTi .v T
Gorodkov so je napotil tja, da prouči rastlinstvo toh pokrajin. Na ©halah Oho jo dospel v
rilo
vto-
i: i.
n t
^ mladi skladatelj Miaskovsky, ki je v prograjhu Ostrčilovm »Sym.f©niietta« in 1 tem času napisal mnogo dobrih'del,'mod Suikovo »Zorenje:.	;	nijimi več simtfpuij. Tnldfi Lja-pun-ov je
x bfhančna kriza poljskih gledališč, zložil celo vrsto glasbenili del, izmed CK L S P°roča fz Varšavo. Varšavska me-: katerih vzbuja posebno pozornost velika stna opera bo imela v tekoči sezoni •" skladba zn zbor in orkester na besede A. trilijone poljskih mark ali 1,600.000 zlat-i Homjakova. Bivši ra-vnatelj kijevskega nikov (okoli 27,000.000 Din.) deficita, —j lconzevvatorija Glier, ki. jo v inozemstvu Mestna občiua zahteva od države, da primeroma malo znan, je spisal godbo k ona krije ogromen deficit. Če država od- i baletu Ejepinovih »Znporožccv«. — Po kloni kritje, bo morala varšavska most- j sodbi kritika so Gljerovo delo odlikuje na občina ukiniti opepo in odpustiti o-! .po ortginalnosti kompozicije. Prof. L. Ni sc-bje, VcK3Br*S^it i** tuidj gk^aliS^p ?flaoJzgov, sloviti rus<ki glasbeni pedagog,
spehov s Scherzoan! jo bil prvič prod-avtorjev, sc več-fenena A. Aleksandrova bc Alelosandrova se 'h^wajiyo.čn-i invonciji in kra-KM3^a,vj. Krepp so naihn-K-jVintalske glasbe. Raji '.a Kroppa so.^j od-
toh pokrajin. Na obalah Obe	pa, bo	ic	posesaj*	znatnih	usi
kraje,-ka^ 4f»lej 8e	v	w	iv	itiM	wJwKžer,	ki	j
h4«04rttdtosot .tKfffeL ht* ih ^iM k,«
„ mm ...
Uto nekaj .jjsffloilog®e in vemo, kako/ nastajajo načeta. in ktaliikrat ■ jc 2X2<=-5. Pravima santo. to, 'da ‘je g. Bende v »Murski Straži« tako česito 'tapreininjal nazore kakor njegov najnovejši vzor'Sti-pica Radič. Naj nam g./Bende odgovarja, ker -bomo -mi do -nadailjinega). molčali, da .vidimo, kaj se ‘bojzleglo izmje--go ve ga »načelnega« boja in koliko muh sc bo ujelo na herostratski tim-
* Demokratski klub za opozicijski blok. Na včerajšnji seji demokratskega kluba, kateri so prisostvovali tudi člani glavnega odbora, je bilo po dalj«, diskusiji soglasno sklenjeno, da jo po ir ob a radikabvki režim zrušili, ker je to predpogoj sanacije državnih1 razmer. Nato je klub sprejel sledeči oficiclm komunike: »Po zaslišanju referenta šefu demokratsko stranke Davidoviča o predlaganem sporazumu z Jugoslovanskim ki uborni in 7, Jugoslovansko 'Muslimansko Organizacijo, jc poslaniški klmlb demokratsko stranke na svojih sejah od 6. in 7. marca po specijahii razpravi sklenil, da se predlagani parlamentarni sporazumi sprejme ter jo pooblastil’ svojega predsednika, da ga’ podpiše.
* Bratci', podajte si roke! N ar odno-socsijalno glasilo »Nova pravda« ve v Rvojii zadnji številki povedati, da je narod no-socijalna stranka že »od nekdaj na. avtonomističnem1 stališču«. Zakaj potem) posebna stranka? V socijalueni pogledu itak nič ne pomenite, v političnem pogledu pa. si miirno podaste roke s klerikalci in Radičem. Smo s; vsaj -nai jas-petni, s kom imamo opraviti. Radovedni smo le. če, avtonomistično stališče »Nove pravde« tudi dele ostanki narodnih soci-jalistov v Mariboru,
* Opozicijski blok — gol.ovo dejstvo. Iz Beograda poročajo, da bo danes, v -soboto ob' 9. uri podpisa,n zapisnik o ustanovitvi opozicijskega bloka. Blok tvorijo 'formalno trije klubi: demokratski, (59 posl.), klerikalni (24) in muslim;anski <18), skupaj tedaj 92 poslancev. Za; vsak slučaj ima -blok na razpolago -"O ra-dičev-fikih' mandatov. S temi so Pašičevj vlad: izpodbita tla. Nova vlada, ki bi jo imel bostaviii predsednik demokratske stranke g. Davidovič, bi najprej, poskusila z delom' v narodni skupščini. V sporazume ho določenem:1 delovnem programu- se nahaja med drugimi invalidski zakon, revizija uradniškega zakona, zakon proti korupciji, zakon; o samoupravah itd, — Govor; se, da bi v nov-i vladi imeli de-iniolcrati deset, klerikalci tri, muslimani dva iportfelja, in če pristopijo zemljo-radniki, dobe tudi oni en portfclj.
* Vlada pred padcem-. Iz Beograda javljajo, da so radikalci v najmiičnejšem položaju. Sami 'Pasic jo. postat nestrpen in je izjavil, da je treba v sedanjem kritičnem1 položaju najti odločitev. Govori se, da bo Pašič prihodnje dni podal deni isj j«, Predlagal bo kroni, da mu zopet poveri vlado in ga pooblasti za razpirat
najmlajših pridobili priznanje Scerfoa-čov, S. Je vse jev, E. Pavlov, daljo Kry-zanovsikg, ProtopopoV, Sapožnikiov, Se-hapijev m' nekateri drugi.
x Češko kulturno življenje na Dnhaju. »Lidovy Noyin1y« pišejo, da ima obstoj češkoslov. republike 'blagodejen vpliv na knlturria življenja. Cehov na Dunaju in da soda] Čohe cenijo taro, kjer preje niso mogli1 do besede. Na dunajskih gledališčih! so igrali z znatnim) uspehom' Cap-ikovi drami »R.H.R.« in »VečMalcropu-los«. Še večji uspeh pa je imlplu SVoibbdo-va ig-ra »Zadnji mož«, ki so jo dali čez 80 krat. — Na poziv kulturhumJda je predaval v j industrijski palači znani kritik in' pesnik prof. Otokar Fischer o češki drami In pesništvu. Poslaništvo organizira razno priredi tv o ju predavanja, ki imajo lep uspeh. Smetanov j-ubilej so med drugimi proslavili v Ljudski opori in v Državni opori. Razen' tega sc je vršila- ali 'bo vršila colia prsta proslav, Ici jih1 priredijo dunajski- Cehi sami.
x Novi uspehi roentgeivologije. članu Kusik» akademije znanosti iti profesorju pet rog rajskega politehničnega zavoda 'A. .L Joffcju-'se jo posrečilo -pa dvajset-1 etnem; napornem' dolu, ‘ ki ga jc začel .skupno z hm! umrlim Roentgenoim, povečat; dvestokratno vidljivost predimo-, tov. Ruski list'»Nakan u nje« pravi, da sc ta uspeh lahko meri) z najveČjimi izumi
yXlX.	d-a,
ir a,; i
m m Ufi. r»«r ■»jgrMaBaaaaa 8- -' '■»■■■*-'--
parlamenta. Če tega ric dobi, bo skušal sestasrtif i' koali ti.cn o vlado. Ako mu tudi to ne- uspe, ibo sestavil vlada blok.
* .Vi opoziciji pro-ti sedanji rackkal&kk vladi' jc tudi kiub zemljo-radnSkov, v katerem sedi slovenski kinctijec g. Pucelj.' ,G. Pucelj pa- je obenem solzdatatelj ljubljanskega, od Jadranske -banke, .vzdrževanega in iradikaiski-in interesom služečega »Narodnega dnevnika«, ki dosledno piše pro-ti opozicijtin proti snovanju opozicijskega bloka- G. Pucelj to pisavo mirno tolerira- Brez komentarja!
** Konferenca balkanske socijalne demokracije. Dne 15. marca bo v Bukarešti konferenca socijatnotaernokratskih ;sitrank iz- balkanskih držav. Na konferenci bodo sodelovali: predstavi tel ji Bolgarske, Rimnmrje, Jugoslavije, Grške in Turčije. S strani socija-listične fritenla-cijonale bo navzoč njen tajnik dr. Fritz Adiler, s strani: londonske socijaino-de-mokrafs-ke stranke pa vodja Bukston.
* Deputaciia primorskih Slovencev pri Mussoliniju. V petek dopoldne sta -bila sprejeta od Mussolinija odposlanca primorskih .Tugo slov eno,v dr. Wi-!fam in dr- Besednjak. Izrekla sta svoje veselje nad sporazumom Italije z Jugoslavijo, o katerem upata, da bo dobrodejno u-plival na položaj Jugosloveuov v Italiji Udeležba Jugoslovenov pri volitvah v parlament nima značaja opozicije proti državi ali vladi, ampak gre le za to, da kot manjšina po zakonu pridejo do zastopstva- Odposlanca sta Mussoliniju razložila želje jugos-Iovenskega prebivalstva v Italiji. Pa-zno je Mussolini sledil in dal zadovoljiva zagotovila.
Likvidacija odbora za prenos Judenburških žrtev. -
Imenovani odbor je dovršil svojo začrtano nalogo.
Po pregledu vseh računov 3n zlasti vseli odposlanih in’ vrnjenih 'nabiralnih ■pol sc je po sopodpisanih pregledovalcih računov ugotovil sledeči denarni promet:
celokupni dohodki so znašali' 103.-125.80 D od katerih odpade na nab. polo 79.228.75 D in na druge prispevke	24,097.05	«
103.32578OD
Skupni stroški prevoza in pogreba so dosegli_______________ 77.457.22	»
~25.86S58 D
Preostanek 25,Sd8'58 D se porabi po ključu enakosti med dve vdovi jn 3 sirote po ustreljenih žrtvah a 4500 D. Tretji zopet množeni vdovi se v počaščenje spomina ustreljenega moža prizna enkratna podpora v znesku- l.)00 D. 1868,50 D ozir. obresti toga zneska so določijo za vzdrža-va-nje in vsakoletno okraševanje grobišč.
Izkupiček od izdanih razglednic in še meiztirjani dolg se odstopi delom-a IJdiu-žeujii vojnih invalidov, deloma Savezu
bo v treh mesecih zaključil svoje delo jn nato objavil podrobnosti. .
x Mednarodni filozofski kongres v Neapolju. Zacotkomi meseca maja sc vrše v Neapolju velike slavnosti. Tamo-šnje vseučilišče slavi svoj jubilej. Ob tej priliki se vrši- od 5. do 9. maja .peti mednarodni filozofski kongres. To bo prvi, mednarodni filozofski kougres po vojni in' so se že priglasili- udeleženci skoraj iz vseh držav. Kongres bo razdeljen na 10 odsekov in sicer: 1. metafizika, logika in' noetika; 2. estetika; 9. etika; 4. filozofija, verstva; 5. filozofija prava; 6. zgodovina in' filozofija znanosti; 7 psihologija; 8. pedagogika; 9. speoiologija; 10. zgodovina filozofijo. Za razprave so določeni sledeči jeziki: italijanski, francoski, angleški, španski, nemški in latinski. Kongres 'bo proslavil tudi 651). obletnico smrti Tomaža Akvinskega (d njeni bo izpregovoril belgijski kardinal Morcicr)
-‘N. letnico rojstva I-mamiela Kanta.
• f	bonorar.if v Rusiji. Sov-
;|C4 1 1,|U,< ^i komisuTij-at prosveto je do-oci sledeči cenovni k honorarjev:	za
dramefmne predstavo izvirne ju v prevodu poidi ugi procent r^niČnil, prejem-;ov xa vsa^ alkt, za glasbeno predstave dva procenta, m koncertna ju choreo-grafiona dela ,tri procente oj celotnih -prejemkov.
l CJR5I
■ ■■■i*	—	....
doiSrovoljcev v LjuiMjaci, za’ pripadnike ibiivšpga 17. pp. —■■j.	.	jf;;T 'f' ih-k.-
•Knjige in računi so bili pregledani po podpisanih pregledovalcih računov, in- j« bilanigotovljena tudi popolna pravilnost ,iu skladnost vpisov ter se je blagajniku in) o d botru izrekel absolutorij.
Odboru jc onemogočeno izreči vsakemu posamezniku zahvalo za nabiranje in darovanje prispevkov in za drugo gmotno in moralno podporo. Tudi je nemogoče obelodaniti imena zelo velikega števila darovalcev. Večina prispevkov so tvorili drobni dohodki jn prispevki iz vrst našega preprostega naroda, tako, da je to po-membno vsenarodno manifestacijo omogočil naš priprostl človek, ki je s tem dokazal, da zna. ceniti in vpošteva-ti žrtve za našo svobodo in da jo zato vreden svobode.
Tiha sreča vdov in sirot, ker kosti njih najdražjih mož jn' očetov počivajo v blagoslovljeni domači zemlji, maj bo vsem1 darovalcem najčistejša zahvala; — Za požrtvovalnost naj jim, bo plačilo zavest. da jc bil njih trud posvečen’ veliki misli svobode stoletju teptanega naroda.
P,re dse d ni k:	B1 a ga ju ilc:
Dr. Tone Jamar Ir. Fr. Kramar lr.
Pregledovalca računov:
M. Osaua Ir.	A.	Bevc	Ir.
Dnevna kronika.
— Kdaj pride kraljevski par v Rim?
V dobro informiranih krogih sc trdi, da bosta jugoslovanski kralj in kraljica vendarle obiskala Rim, Odpotovala bosta S. maja. Pri tej priliki obišče kraljevska dvojica tudi Vatikan.
— Trdovratna je letos starka zinia. Že smo mislili, da jo jo premagalo spomladansko solnce, pa nam- je v potok zopet zmešala račune ju nasula sne-ga. v izclbi-liei. Kmetje, zlasti vinogradništvo, so se že pripravljali na poljska in vinogradniška dela, pa so sc zopet morali umakniti v svoje hiše. Danes ,v soboto sneg šc vedno naletava.
— Jugoslovensko-italijanska trgovska zbornica v Rimu. I/, Rima javljajo; da se je ustanovila jitgoslovensko-i-ta-lijanska trgovinska zbornica s centralo v Rimu. Zbornica bo imela svoje podružnice v Milanu, Trstu, na Reki. v Zagrebu, Ljubljani in v Beogradu ter v drugih važnejši: jugoslovenskih mestih, ki vzdržujejo živahne trgovske stike z Ita-hjo.
— Ples v slovenskih nošah v Beogradu. Kolo srbskih sester v Beogradu jc priredilo v svojem domu .velik bal izključno v slovenskih nošah.
— Državni kongres hišnih posestnikov b> v Beogradu 28., 29- in 30. tm. Kongresa se udeleže .vse organizacije hišnih posestnikov iz cele kraljevine.
— Nahod? Glavobol? Zobobol?Trganje? Odrečejo večkrat mišice in živci? Prijetno čuvstvo kreposti prinese pravi Feller-
O ta mSadina!
(Nekkj glos k mladinski drami »Nemoč«),
Vedno imamo odrasli z njo svoj križ. Hočemo, da je idealna, nedolžna, na vsak način pa priidnejša, kakor smo bili ™i. Pa noče in noče. Nalašč za njo imamo -previdno izbrano mladinsko knjižnice, z očetovsko skrbjo pripravljamo mladinske jgre, samo da hi so (nam1 mladina ne poliujšala, pa ti pride ista mladina in mam servira igro, da smo največji grešniki zardevali preko ušes.
Toda brez šale! Zastopnik mladine podaja igro, ki ni za mladino. Je to huda anomalija, kakor če Bila ali Moč napiše igro, ki dokazuje in' se naziva Nemoč. — Toda pri mladini je že tako. Obtožuje povojne razmere in šolo in- družim, da čisto nič ne skrbi za njeno moralo, gorje pa, čc R faktorji res nekoliko med njo posežejo! To je zopet ogorčenja: Bratje, kje jc svoboda! Hinavci nam zakrivajo resnično življenje itd., celo strani se dajo bro® znatnih s p r e memih >o apj s a t i iz Cankarja. ‘Kljub temu nam- jc baš ta borbenost pri mladini všeč, tud; tam, kjer si domišlja, da ms; stare templje, no vedoč, da je generacija pred njo delala isto^z istimi besedami ju gestami. Sim-patičnajnanii jc, kjer začenja ustvarjati, kjer z željnimi ročicami sega po uanet->«osti, In takjh oa^Uxs5-je: Ailo
ISfratl
jev Elzafluid.! Najboljše hišno sredstvol la jša-bolečine, osvežuje fin jača ter čel 25 let priljubljen kosmctjku.m za rieg<J leože, las in ust! Veliko močnejši, izdata nejši in boljši kakor francosko žgan jej S ipakov-anjem in poštnino *> dvojnato-atj 1 špecijalna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali. 12 špecijalnih steklenic.21 dinarjev jn' 19% dojpiatka razpošiljat*'le) karnar Eugen v. Feller, Stubica dotfjaf Hrvatsko. ■ .	20l
— Radi tei>eža ustavilen traniva.iski promet. Na beograjskem tramvaju sta sd stepla tramvajski sprevodnik Mihajto Bankovič in tramvajski kontrolor Zikp Spasič. Kontrolor Žika jc obdolžili spre« vodnika, da se bavi s »tihotapstvoma starih igralnih kart ter mu jc izvlckcbizi že-po ono sta.ro karto. Vsled tega sta' se sprla in se medsebojno začela neusmilje« no biti s pestmi. Vsled tega incidenta jc ostal tramvaj celo uro, dokler ni policija obeh spravila na varno.
— Nova afera v Subotici. Odpremi niška tvrdka M. D. Brusse v Subotici id oškodovala po svojih nameščencih drž, blagajno in nekatere privatne tvrdke. Glavni krivci v tej aferi so ravnatelj Lederer in uradnik Lariv. Dognano jc, da! so iz neke pošiljke, kjer jc bilo najfinejše žensko perilo., izvlekli vsebino in jo nadomestili s starimi cunjami, čevlji in suknjo, d« jc pošiljka odgovarjala teži in bila poslana na carinjenje v Novi Sad-Ko sc jc stvar tamkaj' razkrinkala', jel policija začela preiskovati in našla' v! suknji dve dopisnici, naslovljeni naf Lanya' tor jc aretirala njega in ravnatelja Ledererja.	*	;
— Ljubezen močnejša kot smrt. V!
Varšavi sc je odigrala nad vse pretres« 'Ijiva drama. Neki veleposestnik' jc .vzej na dom za odgojitoljico otrok učiteljico', ki je bila krasotica. V to krasotico se jel smrtno zaljubil on in njegov brat., Ker sel nobeden ni hotel odreči, sta se spotraz-u« meta. za amerikanski dvoboj. Eden obelj bratov jc izvlekel črno kroglo, se"pošlo« vil od brata Im odšel, da se ubije. Druzed ga brata jc pričeta peči ,ves.t in je oddfr« jal za njim, da ga v njegovi nameri spre-či. Dobil ga jc pri železniškem tiru, ravno ko je privozil ekspresni vlak. Nastalo je med njima ruvanje- Ekspresni vlak ja medtem privozil do mesta in povozil oba| kot žrtvi velike bratske ljubezni inrljubezni d;> ene žene.	• =•<■ ‘i.v.JVdčj
— Nov? serum za zdravljenje pljtični«
cc. Kakor javljajo Švicarski- listi' \z BenV na, sc je posrečilo nekemu tamkajšhjemul mlademu zdravnikit iznajti serum, s ka« terim sc mu jc posrečilo ozdraviti plgučJ uioo. Mladi zdravnik dr. Tomarkin sc jel posluževal tega seruma pri bolezni voj-' vode Aoste, ki je trpel na: močni pljuč« pici. Medtem ko je umrlo popreje 4d;,od« sfotkov ljudi, holmih na' pljučnici, Jzka4 zuje dr. Tomarkin v sv<»ji statistiki,-,dal jih je pri zdravljenju s tem seramomtat-l mrlo le 7. Dr. To marki jr je dobil poziv: od zdravnikov raznih držav, da priredi predavanju o načinu zdravljenja-
prireditvi obilo. Tudj. onren jena igrica rid dela izjeme. Mnogo dramatičnosti Je vi njej; drugi prizor, ki opisuje gigantski) boj in predvidni poraz mladega študenta, je izveden izborno, s tako rea,li«tiko^ da ostnpnemo. Toda baš te realistike sel drži toliko ogabnega Mata. da je treiba W njimi prizanest; nežn; mladini. Odrasrim! pa jo mladi pisatelj pokazal, da sta sel zopet zarotila Venps jn Bacehus in namj pretita pogubiti inteligentni, naraščaji Morebiti je igrica bolezni krik mladine( iz njene onemoglosti k vstajenju, iz «ni« lobe k ozdravljenju. Lc žal, da, vidimo! samo padec, ne pa tudi vstajenja. Niti' namignil mam ni, alj in kako se hb ne« srečna slabič, ki niti samokresa ne mor el izprožiti izkobaeal iz močvirja. Mar.jel nepreklicno zapisan) pogubi?	"LS
Brezdvoma 'je pisatelj z drarioroko inj reki; bi skoro preveč strokovnjaško oiJJ grm i 1 nevarno rano. Najti tukaj zdraviti no sredstvo, so sc od nekdaj trudili’ -naj« boljši duhovi. Zdi sc, da je treba hkratu) vo<: pripomočkov. Da veta sa.ma ne zadostuje, je pokazal že pisatelj; saj je bil) nesrečnež veren. Tudi zavedal se jc pogubnih posledic, in vendar jo padel. —1 Kajti boj proti demona; ki zdivja vrni a« di krvi z elementarno močjo, je peznatj Mlad človek ni niti najmanj nanj 'pripravljen'. Kdo ga je. učil, da jc treba ne lc razumi bistriti, temveč tudi voljo utrjevali, da .. je treba siMemutičgo. dan-riai
/Stesat
'VT X B G B«. •
-V 5?atiriEdftP tTnčT?. 5HfF3a ?9-J.
PF — Italija nabavlja tobak iz [Jugoslavije. Kakor poročajo iz Rima, je predsednik vlade Mussolini izdal brzojavno na-fpodbo italijanski komisiji za odkup tobaka, da opusti sklepanje kupčij z bolgarskimi tovarnarji. Istočasno je ukazal komisiji, da odpotuje v Beograd in v kraljevini SHS nabavi tobak za italijansko monopolno režijo-
— Človek, ki je obsodil Kemat-pašo »a
h ir rt. Sarajevska »Pravda« javlja, da je prišel te dpi v Hercegovino Ali Ruždi Kapic, rojen’ Hercegovec, bivši ^ turški toinister pravde. Zbira od muslimanov podpise za prošnjo, kjer prosi angorsko vlado za perniloščenje. On je namreč za časa svojega službovanja kot minister pravde olbsodjl Komakp-ašo na smrt a po osvobodi fvi in uspehu turško-nacijo-nalnega gibanja je obsodil Kemal-paša njega na smrt. Kapic je iz Carigrada pobegnil, sedaj bi se pa rad vrniil.
— Novi potresni sunki v Ameriki. V Nicaragui in Cestar! ci so občutili te dni ko pet nekaj potresnih sunkov. Več poslopij jo poškodovanih, nekaj ljudi mrtvih.
— Leninova grobnica ponovno odprta.
Jz Moskve poročajo, da je bila Leninova grobnica v teh dneh zopet otvorjeftn. Dostop h grobnici je dovoljen edinole z legitimacijo. Leninovo truplo je v pro-istom, ki je 5 metrov pod zemljo. Njegovo telo je pokrito s težkim pokrovom. Dobro ohranjeno Leninovo lice in roke se laliko vidijo skozi stekleni! pokrov, i&robnico straži redeča garda.
— Nove sovjetsko znamke. V Rusiji so prišle v promet nove znamke z Leninovo sliko. Lenin v celom svojem življenju ni dovolil, da bi se na kakšne državne listine tiskala njegova slika. Sedaj pa je izdala sovjetska vlada znamke z Leninovo sliko v črnem! okvirju po 3, 6, 12 in' 20 kopejk.
— Boksač Siky znorel. Znani boksaš Battling Siky, ki 'je znan po zmagi nad Carpentierjem, je na duhu oboleL V napadu mrzlice je skočil z balkona ini si težko poškodoval glavo. Ko so ga pa pripeljali v bolnico, je hotel tudi Od tam pobegniti, ter se je bolniškim) strežnikom fcomaj posrečilo ga zadržati.
— Spomenik 'Vilsomi. V Ameriki se Je po smrti Wi]scna vnela živa akcija, da se povzdigne \Yilsonu spomenik v Haagu in Ženevi', ker je on. za svetovni inir največ storil, ter mu zato ti dve mesti dolgujete večno hvalo.
— Radi poljuba v predoru obsojen. — 3Pred nekaj časom se je vozil mlad mož je ekspresnem vlaku in se je v vagonski, restavraciji seznanil z neko damo. V času, ko je vozil vlak skozi predor, je poljubil damo. Ona ga je šla radi tega tožit k londonski sodniji in v družbenih Strogih je zavladal velik interes, ker je tožiteljica znana kot londonska lepotica, žena nekega industrijalca. Sodnik je 'bil mišljenja, da jc poljub, ki se da. dami brez njegovega dovoljenja, kaznivo dejanje im je obsodil krivca, na 3 funte fcteriiinigov globa Kot obteži Ini razlog je Vizei sodnik, da se je Obtoženec pred 2 jneeoci poročil.
Kaj se godi v Prekmurju?
Hujskanje nisdžaronsfcc duhovščine.
Celo »Stovenec« mora poročati iz Prekmurja, kako je kanonik v Murski Soboti, znani Szlepez, orb priliki blagoslavljanja -novih zvonov v Tišini pozival »krščansko« ljudstvo, naj ne zaupa nobenemu »prišleku«, temveč naj zaupa le edino domačim tj. madžaronskim duhovnikom in domačim inte®geintom. »Slovenec« za tako hujskanje nima seveda nobene besedice graje. Saj je istih načel tudi prekmurski duhovnik — poslanec Kilekt- Prekmurska duhovščina pa ni tako stroga zaradi krščanskih načel, kakor je pridigo val hujskač v talarju- Na slavnostni -obed sta bila povabljena predsednik židovske občine in nadučitelj evangeljske šoie, ker sta domačina in istih (tj. madžaironskib) političnih n oziranj kot duhovščina. Naši »prišleki« seveda niso bili vabljeni, da ne bi tnadžaionov v govorih motili. Kanonik je glasom »Slovenca« seveda dober narodnjak, ker je naročil nov križev pot iz — Madžarske. Ker pa si ni upal naročiti madžarskih napisov, slovenski mu pa smrdijo kot kuga, je dal napraviti kar latinske. Seveda saj prekmursi kmetje razumejo latinsko boljše kot slovensko. Takšnemu hujskanju prekmurske duhovščine se mora iz strani državne cerkvene oblasti napraviti konec. »Prišleki« so po večini državni u-službenci, in to ščnvanje tangira ugled naše države- Nahujskano kmetsko ljudstvo seveda ne razume, kaj so »prišleki«, zato sovraži vse, justico, politične urade, šole in našo kraljevo oboroženo moč- Dokler je bilo Prekmurje pod madžarskim škofom v Sombotclju, jc bilo takšno ravnanje prekmurskih duhovnikov razumljivo, sedaj pa spada pod mariborsko škofijo, a deluje sc še tam vedno tako škandalozno. Mogoče je tudi škof dr. Karlin »prišlek«, da ga nočejo vpoštevati kot svojega glavarja?!
Ali bo posegel po železni metli?!
BREZ VIZUMA LAHKO POTUJETE V PRAGO
o priliki „Pražkega veltsejma* od 16. do 23. marca 132k Potniška legitimacija nadomestuie istega. Pojasnila daje Če-hoslovaški konzulat, jjubljanu. A letna Contpani, Ljubljana. 482 2—2
pozorffost' Jrf razsodi, ali se strinja delovanje teh dvoh-OTeKfctavnjkov »Fajcrbe-ra« % društvenimi pravili ali n'e, Vprašamo, ali so druga društVa, in to še narodna, dolžna trpeti slične napade in slično postopanje od tako priviligirane-ga društva, kakor jo požarna hramba, ki ima značaj pol javne korporacije in katera mora 'biti nadstrankarska, pred Vsem! pa pni nas slovenska ?	S.
Kapla. Tukajšnji planinski otroci s'o obhajali pust na otroškem odru. Mali di-letautje so v vsem zadovoljili občinstvo. Kaj ljnbk je bil nastop otroškega para v narodni noši: »Da, Slovenca sva oba, kot najin ded in babica«. Deklamacije so bile izrazito, igranje sigurno; milo petje naših slavčkov — pred vsem dvospev »Anice in Jerice« pa je poslušalce vidno gonilo. Umestno se nam je zdelo, da jc bil tokrat vstop prost; s tem' so se privabili tudi revni sloji, katerim do Sedaj ni bilo možno udeležiti se otroškimi uprizoritvam. Omenitj je tudi, da so si deklice oblačilca z narodnimi motivi v kojih so nastopile, vozile in ukrojile pod vodstvom učiteljic v šoli. Moratieri l uspeh o-troefce prireditve je bil zares lep.
Iz Ponikve, Dne 26. februarja 1924 je smrtno ponesrečil lbletni hlapec Štefan Šket, uslužben) pri posestniku Alojziju Kristan, pdm. Sečaku na Tiče ve m1, občina Ponikva. Vozil je les na saneh za svojega gospodarja do okrajne ceste v Ostrožno. Med vožnjo je po neprevidnosti padel pod Sani, katere so mlu šle čez trebuh. Zadobil je v notranjosti tako težke poškodbe, da jc še istega dne proti večeru umrl.
Rogaška Stotina- V soboto 1. trn. je priredilo tukajšnje požarno in reševalno društvo, kakor vsako leto, svoj običajni ples. Letos pridjada se je še mala burka, katera je dobro uspela. Krčmar je bil, kakor .vedno prav dober, tudi brivec jo jc pogodil. Manj dober jc bil eden »brezplačnih« gostov. — Ples se je po 10- uri prav lepo razvil. Plcsažcljmega občinstva je bilo polno. Razpoloženje je bilo obče
Prevrat 1918.
Dopisi
idan preskušati svojo moč ne le nad drugimi, temveč v prvi vrsti nad samimi se-fbojl Sami dobri nauki in pridige tu no itedajo, preveč vidi mladina nasprotnih IVHgtedov, prevelik jo čar prepovedanega (sadu. Uspelo 'bo takrat, če Izide iz mladine same tale pokret. Zato pozdravljeni Shladi 'borcil	Dolar.
Za smeh.
Požrešnost Oho©: *— Ne jed, sinko, tako' požrešno! Medtem; ko jaz pojem en zalogaj, jih že jtg poješ pet
San: — Res, papa, a tvoja usta Iso ve-Hjka ih tvoj zalogaj je petkrat večji od mojega.
{g3—O—©—©—□—£gR-[(3—{£^--{£0 Ir ’	Občili	Zbor
@ iBDODSTK)VENSKE MATIC® ©3 f	podružnica Maribor
Se vrši v pohdeljek, lo. marca ob’ 20. nrf V rest; prostorih Narodnega doma.
ODBOR.
Sv, Lenart v Sl. gor. (Predrzno izzivanje lenarških nemčurjev). Kakor smo že poročali, napravil je naš »Fajerbcr« na pustno nedeljo nalašč konkurenčni ples tukajšnjemu Sokolu. Pričakovani uspeh ni samo popolnoma izostal, narobe, napad je povzročil šo večjo vnomo za prireditev Sokola, tako da jc bila ista eden najsijajnejših plesov kakor po obliki tako po obisku. Fajerber pa jo imel smolo radi tega, ker je moral na »delo«.
O uspehu tega delovanja raje molčimo.
Pač pa jo porabil tukajšnji lončar Ernst Poljanec priliko, ko se jo vračal »fajerber« od požara, da se je pospel na oder in imel na zbrano občinstvo na.govor, v katerem je posebno hvalil človekoljubno in iplodomosnp delovanje tega društva.
Skušal je dokazati to na podlagi ravno, kar minulih dogodkov Zasukal je svoje besede tako, kakor da bi bili. vsi sovražniki sedanjega n e raču rskega vodstvo ob jednem sovražniki človekoljubnega delovanja požamištva v, obče in obenem sovražniki bednih pogorelcev. Ta govor je prednznoist svo-jc vrste. Nemčur.ii, med njimi Poljance, nočejo sprejeti Slovencev kot požarnike, ker so bojijo, da bi utegnilo društvo priti v slovenske roke in! mogoče še pristopiti slovenski zvezi.
Na drugi stranii pa zahtevajo, da bi morali ravno ti Slovenci priti polnoštevrlno na njihove prireditve, prav debelo prispevati in to radi tega, da bi si načelnik Karl Aubl kaj zaslužil >n da se »opet napolni prazna sKnajpkasa« za pridobivanje nemčurslcili volilcev. če se pa nekateri ne uMonajo tej komandi »Fran Aubl«, potem ea napravi ostemtativno konkurenčna veselica am se napade trdo-vratneže vpričo ljudstva.. — Prosimo okrajno glavarstvo, naj posveti temu delovanja kdke Aubl in Poljanec sv.ojo cDCDnoarOCna
dobro- Živahnost ravno prava, Saj ni treba z litri trkati ne preglasno »vikati«, ampak k predpustni veselici spada nekaj živahnosti — v postu bomo pa molili. Na lepem uspeha tudi y gmotnem oziru, smemo požarni hrambi ‘ častkati. — V nedeljo 2- tm. popoldne je priredil dekliški zavod »Elita« pod patronanco rav natclja Srctenoviča, bivšega podpolkovnika srbske armade, nemško veselico v prostorih internata. Mož ne zna nemški, nekatera srbska dekleta pa tolčejo le za silo. Povabljeno je bilo le »stramin-doutsch« občinstvo. Cela prireditev, jo bila najbolje priporočilo za g- Sretcnovi-ča kot bodočega župana. Kcdo se ne smeje, in vendar trdi, da ga Slovenci ne »volijo«. — Na pustni torek pa je priredil Sokol v prostorih hotela »Solncc« lepo uspelo maškerado. Maske so bile lepe ter originalne, nekatere celo prav okusne. Strašilo je imelo veliko nalogo, posebno s tistimi, katere je vzelo na piko. Res originalna ideja, katere tu še ni bilo. Veliko smehu je zbudilo, ko se jc zvedelo, kdo je bila ta maska. Vobče bi bile maslee lahko malo bolj razpoložene. Veliko jih ni govorilo Iz bojazni, da bi sc ne izdale. Drugače je ples dobro uspel. Plesalo in rajalo se jc mnogo. Tako jej prav. — Trjtanrkamcn je izvršil svojo na- j togo izborno. Kako jo prisluškovalo njegovemu prerokovanju zbrano občinstvo. — Kar narodno čuti, je bito tam skupno. Obisk je bil poveljem prireditev bj pa zaslužila še večjo udeležbo. Pogrešali smo nekatere člane. Ravno sokolsko društvo jc tisto, Kjer se lahko zbira vse, ka.r nosi narodno pošteno srce v sebi- Z
'Onkraj S*ot!e ni bilo nobenega.   Tudi
naših Nemcev nismo videli. Kako so se borili po preobratu, prvi dve loti, bili so prvi prj vsaki predstavi, kar pa gospodu-K. Schauer, postali so, kakor povsod, tudi pri nas bolj ošabni in oholi- Pa mo-ftočc pride še čas j za nje. Pri tem se odlikuje posebno oni, katerega »ščiti« nekako »čin« državnega uradnika. Pridobitni krogi so pa namenoma pozabili, kdo Jih ‘jc branil, ko so bili v zagati. Takih imamo več, pa pravijo:	čez sedem let
vse prav pride- Čakamo. — Restavrator g^Heščič je dobro postregel. CODUUDOODDDD □ □
Prevratne dogodke v. Mariboru in tik ob naši severni narodni meji na Štajerskem, v Prekmurju jn v Mežiški dolini boK popisal .v posebni knjigi. Pozive zas podrobne podatke sem poslal osebam, katerih požrtvovalno delo iz onega časa mi je osebno znano. Morda sem nehote vendar koga pregledal. Kdor torej ni dobil takega poziva, pa se je vendar udeležil ob prevratu v gori omenjenem o-zemlju osvobojevalnc akcije in bi hote! prispevati s kakršnimkoli poročilom iz one dobe, naj mj to naznani, da mu pošljem okrožnico z vprašanji.
Prevrat pa jc seveda potresel na slov. Štajerskem, v Prekmurju in v Mežiški dolini tudi mesta in druge podeželska kraje, ki sicer niso bili v neposredni bližini današnje državne meje, a se je po odločnem nastopu našega življa v njih vendar mnogo spremenilo nam na dobro. Dasi takim krajem cvsled ncdovolj-nega gradiva ne kaže posebej obcloda-njati svojega prevratnega dela, bi bilo vendar škoda, da se pozabi požrtvovalni trud posameznika, ali cele občine. Tudi zadevna poročila po novinah iz prevratne dobe so večinoma pomanjkljiva in še ta zdaj iz spomina.
V dosego celotnega pregleda tukajšnjega prevratnega gibanja nameravam, tudi to gradivo — seveda ako in kolikor ga pravočasno dobim — uplesti v istočasne zgodovinske dogodke na naši severni meji in prošim vse državne, občinske in župnijske urade, šolska vodstva, društva in sploh vse, ki želijo, da se njihovo delo očrta:	naj	pošljejo potrebne
podatke na moj naslov iv Maribor do 15. aprila 1924. Posebno naj poročevalci oVttenjajo prevzetja uradov* narodne svete, narodne straže, shode Itd, Neobhodno potrebni so mi zapisniki in uradni spisi narodnih svetov. Po vporabi jih bom vrnil, ali pa — seveda z dovoljenjem lastnikov —oddal z drugim dobljenim gradivom v hranitev »Zgodovinskemu društvu« v Maribora.
Poročila naj' bodo popolnoma nepristranska in naj jih podpiše več oseb, ako le mogoče take, ki so sodelovale ob prevratu.
Dobrodošle m? bodo fotografije, slovenski in nasprotni tisk onega časa (letaki, lepaki, časopisi), sploh vse, kar je v zvezi z našim osvobojenjem. 1 "
Imena poročevalcev bom navede! v! knjigi med viri.	v.;
GENERAL MAISTER. ~i
3DS.
Plenarna seja Glavnega odbora Demokratske stranke bo 16. tm. dop. jr,
Beogradu v demokratskem klubu.
Nedeljske prireditve v mariborski oblasti. Shodi v Gor. in Spod. Polskavi, Framu, Hočah, Sv, Juriju ob Pesnici, Radvanju.
aanaDODDPDDLj
Narolajt®
Jadranske Sfraiol
■ porodila, . i(i □ o □□□craoanciani 1
Porotno sodišče.
Maribor, 8. marca. Radi raztrganega rokava — nož v trebuh
Kal man Vaša, rojen 1903 v SeJu, mlinarski pomočnik, je obtožen radi hudodelstva _ uboja Ludvika Flisarja. Dne 13. jan. tl. je šel Ludvik Flisar s svojo ženo iz Murske Soboto domov- Na poti jih srečajo trije kolesarji, katerih zadnji je s kolenom zadel Flisarja v levo roko, Flisar je vzdignil dežnik tor zaklical za njim: »Ti drckavc, a® sc ne veš ogniti.« Kolesarja pa z dežnikom ni udaril. Ko sta prišla zakonca do gostilne »Hidveg« v Nemšovoih, jc kolesar kazal Flisarju rokav, češ. ti si mi ga raztrgal. Flisar je ugovarjal, nakar gnjc obdolženec -napadel in ga z nožem zabode! v trebuh. Bili so takoj orožniki na mestu in so Vaša aretirali.- Flisar je 17. jan. tl- na notranjem izkrvavlicnju umrl. Vaša sicer dejanje taji ter se sklicuje, da ga je brat zabodel, vendar se jc pri njem našel krvav nož.
Porotniki so vprašanje uiboja z večino glasov potrdili In je bil Ivalmart Vaša po oohtžbj obsoje na 6 let jfeče.
*
Porotna razprava (proti Jožefu Benka tn njegovi «cfitri Barbari Benko, ki bi s« imela danes vršiti, jo bila preložena, kes jo Barbara Benko nocoj ponoči v zapor«
SikL
,,K-
-O—i
y Hčffim; 5ae S. TffafrČa
Mariborske vesti.
Maribor 8. marca 1924.
m velika: manifestacija proti DRAGINJI IN KORUPCIJI. Danes v nedeljo, dne 9. tm. o« pol 10. uri dopol-dne, S3 vrši v veliki dvorani Narodnega doma protestno zborovanje proti dragi-nji iii korupciji tor njenim povzročiteljem. Vsi ki trpite, pridite! Pokažimo, da nismo voljni več prenašati te obupne razmere, ki so nastale po krivdi današnjega režima in raznih nedopustnih špekulacij. Samo če bodemo enotni'ih! neiz-presni, ,ie pričakovati uspeha pedvzete akcije. Zatorej jutri vsi v Narodni dom! — Skrieatelji.
m K jutrišnjemu shodu proti draginji. Naprošeni objavljamo, da je na lepakih za manifest, shod proti draginji podpisano »Društvo drž. nameščencev« ki ne obstoji, pač pa je mišljeno »Društvo jugo-6lovcnskih državnih uslužbencev in upokojencev«.
m Zopet razširjenje »Ljudske knjižnice«. Mladinski oddelek »Ljudske knjižnice« posluje ob sobotah od 18-	ure.
Kot smo že poročali, pa je obisk mladine tolik, da se ta uradna ura navadno raztegne še v 15 ure. Število mladih izposojevalcev pa je sedaj že tako noraetlo, da tudi te razširjene ure ne zadostne jo več. Vodstvo knjižnice je zato upeljalo za mladino šo eno novo urejevalno uro in 6icer za magdatensko predmestje od 17. do IS. ure v sobotah, da more oddaljenejša doca dospeti še pred tem domov. — Vseh Čitateljev beleži sedaj mladinski oddelek že 'krog 500, — toliko pred letom ni bilo niti vseh čitateljev skupaj z odraslimi vred. Tudi knjig je bjlo zadnji čas kupljenih mnogo, novih in. antikvari-čnih in slovenskega 'n nemškega, stvarstva in' ostalih v nemških prevodih'.
to! Predavanje Češkoslovaško-ju geslo-venske Lige v četrtek zvečer je pokazalo, da se naše občinstvo zelo zanima za Ligina predavanja. Tudi topot je bila dvorana polna, dasj je bila v gledališču premiera, na. magistratu pa anketa gospodarskih krogov. Slike so bilo jasne in lepe. Vodile so nas širom Češkoslovaške, v zlato Praho, v tovarne in indnstrijal-sKe naprave, ki so ponos In moč Češkoslovaške države. G. dr. Pivko je z velikim; poznavanjem krajev in razmer razlagal slike in seznanjal slušatelje z domovino naših severnih bratov. Slušatelji so hvaležml Ligi. ki skrbi za takšna zanimiva predavanja, in konzulatu ČSTt v Ljubljani, ki dobavlja slike. Z živo sliko se najlažje vzbuja zanimanje za gospodarsko in kulturno vzajemnost med narodi. — Skioptikon' je dal na razpolago Českv klub, čigar član g. Ellingcr jo s spretnimi vodstvom! aparata pripomogel K efektu slik.
m Olajšave 7.a praški veleseiem. Češkoslovaška vlada je za obisk spomladanskega velesejma zunanje goste oprostila obveznosti vizuma. Zadostuje predpisana izkaznica, na podlagi katero lahko zunanji obiskovalci od 9. 30. marca bivajo v Češkoslovaški.
m. Smrtna kosa; Umrli so: v Studencih, Slomškova ulica 6, Helena TTimen-čič, soproga ključavničarja juž, železnice, sfara 34 let? ▼ Stritarjevi ulici, Simon Kocbek, pomožni kurjač, star 60 let'; na Tržaški c. 39 Marija Baker, šivilja, stara 41 let; v Vojašniški ulici 15 Fritz Bretschnsider, magister, star 53 let; v Volkmajerjevi ul. 1 Kumigunda Dputsch-mnu. zasebnica, stara 63 let,
m Skrajno zanemarjena peta in prehodi v Studencih vzbujajo pozornost in nevoljo zlasti ob slabem vremenu ne samo tujcev, ampak tudi domačinov. — Nihče se ne zmeni, da bi kaj ukrenil v tem oziru. Ljudje sami hočejo, občina o-ziroma župan se pa za to ne brigata. Vaški Pekrčani osramotijo »mestne« Studenčane in orjejo zasnežena pota, medtem, ko čakajo StudenČani, da sneg skirla in vodo posuši ljubi Bogcc. Kadar je dežovje, se lahko voziš s čolnom ne samo pri posameznih prehodih, ampak tudi po ulicah. Prav posebno se odlikujejo po zanemarjenosti stopnice in P°t Pri Dravski sesalki, katero pasi ra dnevno gotovo do 1000 oseb. Prav tako je zanemarjen dohod do poste, pot ob železnici itd. Razni javni pozivi rta občinsko u-pravo nimajo uspeha, ker bo zanje no
»T A
zmeni in skrb; samo za, obrežno cesto. — Naj vendar nekaj ukrene nadzorstvena oblast v tem' oziru! Čas bi že bil!
m Ljudska univerza. V pondeljek dne 10. tm. predava polkovnik v, p- g■ I. Kovač o svojem potovanju po Maccdoniii-Predavanje bo velepoučno za spoznavanje razmer v najjužnejšem delu naše države.
m' Marionetno gledališče v Mariboru ponavlja jutri dne 9. tm. ob Vt 15. uri (2 %.) v Nar. donm priljubljeno igro »Smegulčica«. Otroci pridite vsi, bode zakurjeno. Zdravo. Gašpcrček.
m' Nočno lekarniško službo ima od 9. do 16. tm. lekarnar pri »Mariji Pomagaj (Mr, Konig) na 'Alcksandrvi cesti.
m Interesentom za velesejem v Pragi. Mariborska tiskarna dd- oddaje legitimacije za praški velesejem in naročne karte z., stanovanje. Navodila so ista at lansko leto, samo glede znižane vožnje se pripomni, da je začasno dovoljena samo za ČSR.
m Virtuoza na harfo brata Mostler, znameniti akrobati, 2 Edison, Kaupaty trio in Mara Zlatarjeva z novim programom so glavne atrakcije Klub-barovega programa od 1. do 15. marca. Na gla-sovir igra komponist Pepo Winterhaiter.
m Restavracija »Narodni dom« ima n"a razpolago okusno renovirao salon, lepe zračne sobe za klube in obnovljeno kegljišče. Izrecno pristna domača vina. Abonenti se sprejemajo po 20 Dinarjev
dnevno.
m, Grajska klet. V soboto 3. in nedeljo 9. tm. koncert nar. žel. gl. društva Drava. Začetek ob 20. uri
m Kavarna Promenada. Da,ncs kakor vsako nedeljo in praznik popoldanski in večerni koncert priljubljenega dueta, — Začetek ob 14. uri in'pol. Izborne pijače, solidna postrežba, vedno sveže domačo pecivo.
ra Gostilna «Pri treh ribnikih«. Vsako nedeljo jn praznik salonski koncert. Začetek' ob 15, uri.
m Kavarna mestni park, Vsalc večer od 21. do 1. ure svira ciganski trio. V nedeljo in praznik popoldan od 16. do 18. svira pianist Chalupa.
Narodno gledališče.
REPERTOIRE:	j	: ,
Sobota, 8. marca »ČarostreTec«. Ab B.
Nedelja, 9. marca ob 15. mri »Mogočni prstan«. — Ob 20. uri »Traviaita«. Ab- A.
Pondeljek, 10. marca »2X2=5«. Ab-E (kuponi).
Torek, 11- marca »Čarostrclcc«. Ab. C (kuponi).
Sreda, 12. marca: »Mogočni prstan«, Ab. D.
četrtek, 13. marca: »2X2=5«, Ab. B.
; -D~
»Mogočni prstan«. V nedeljo 9. marca ob 15. uri sc ponovno vp-izotri Milčinskega narodna pravljica »Mogočni prstan«, ki je imela pri .vseh vprizoritvah zelo lep uspeh. Pri predstavi sodeluje celokupni dramski ensemble, člani opere in orkester. Predstavo priporočamo mladini kot odraslim.
»La Traviata«. V nedeljo 9. marca zvečer ob 20. uri sc vprizori zadnjič v, sezoni krasna Verdijeva opera »La Traviata«. Predstava se vrši za ab. A,
Hudožestvenikj v Mariboru. Tudi gledališka uprava v Mariboru namerava povabiti svetovne draraatske umetnike za na enovečerno goetova,nje. Ker je pn to fiuPiUcijcluo za naše gledališče precej risikantno, je gledališka uprava sklenila: nko so javi do 10. tm’. dovoljpo število posotnikov, ki bodo obvezno rezervirali vstopnice zn to gostovanje, !>o gledališka uprava stopila takoj v stik z merodajnimi faktorji- Gene prostorom: lože Din. 600—400; sedeži od Din. 100—25; stojišče 50 D, dijaško stojišče 10 D,
Fiim.
I. Mariborski bloskop. Jutri 'v poirde-kok prične 2. er, oh a velikega amerikan-sdrcgn filma »Skrivnostna podmornica«, in sicer: 6. epizoda »Beg«, 7. epizoda, »V skrivališču«, 8. epizoda »Prst«. 9. pipjzodsa »Obsojeni«. Dejanje jr skrajno napeto, Eddfo Polo je velik v svojih dejanjih. — Vsaka eipoha za sebe lahko pogleda, ker nudi ysaka dovolj snovi za .raztreseni«.
D ne.
Orjuna.
Poziv! Ekspozitura ljubljanskega oblastnega odbora v Mariboru otvori govorniški ju predavateljski tečaj združen s politično šolo za enkrat za člane Or-jrnna v Studencih in v Mariboru. Tečaj se prične v torek dne 11. marca 1924 ob 20. uri v prostorih »Narodne čitalnice« in bo trajal približno tri tedne po dva do trikrat na toden. Člani, ki se nameravajo udeležiti tečaja, naj se javijo v uradnih urah tajništvu ekspoziture v pondeljek in v sredo od 19. do 20. ure v prostorih »Narodne čitalnice«,
Orjuna Studenci. Uradne ure tajništva vsak pondeljek in vsako sredo od 7.—8. ure zvečer v čitalnici Narodni dom. Sprejema se istotam tudi članarino za letošnje leto. — Zdravo! Tajnik.
Kultura in umetnost
»IIUDOŽESTVENIKl« V MARIBORU.
Kdor se le malo zanima za sodobno dramo, kdor ima količkaj iskrene ljubezni do gledališča kot templja umetnosti in kulture, se je moral razveseliti, ko je či-iaJ, da obstoji možnost gostovanja Hu-dožestvenikov v. Mariboru. Iiudožcstve-niki so danes najznamenitejši dramski ansambl v Evropi; gostova,li so z ogromnim uspehom v ,vseli večjih kulturnih centrih. Najodličnejši gledališki kritiki so hvaliil njih umetnost, ki je tako močna in resnična kakor samo življenje. Razvajeno občinstvo velikih evropskih in ameriških mest je polnilo gledališče, kjer so oni igrali; vzlic visoki vstopnini so jih mnogi občudovali večkrat v isti drami-H u dož e st ven iki so v gledališki umetnosti svet zase; najsi se o njih sodi tako ali drugače, nihče ne nuno ostati ravnodušen napram temu, kar oni podajajo. Tem manj mi Slovani. To, kar je v njihovi u-me hrasti tako globoko in očanujoče, je odraz slovansko duše, izraz slovanske kulturne individualnosti.
Lansko leto je Hudožestvenij teatr (Umetnostno gledališče) v, Moskvi slavil 25-letni’co svojega obstoja- Bil je to časten jubilej ruske odrske umetnosti, zakaj nobeno drugo rusko gledališče ni moglo prekositi Hudožestvonikov. V duhu genijalnega režiser ja Stanislavskega je bilo vzgojenih več »študijev«, ki poleta-vajo v svet kakor roj čebel iz materinske košnice in ki le združeni, nepomešani z gojenci drugih šol, lahko dajejo to, kar tolikanj karakterizira umetnost Hudiože-stvenikov.
Mislimo, da bi bilo treba storiti vse, kar je mogoče, da meteor ruske umetnosti sine tudi nad mariborskim Talijimim hramom. Ne zamudimo priložnosti, ki sc nam ne nudi vsako leto. Meteor se bo izgubil z našega bližnjega obzorja in kdo ve, ali se še kedaj ponudi prilika, da vidimo na naših tleh čarobno umetnost ruskih igralcev in igralk — čarobno, ji pravijo v samem Parizu, Berlinu, Stockholmu, Ncwyorku- Maribor ne sme zaostati za Novim Sadom in Subotico.
Ne prezrimo tedaj skromne notice, s katero naša gledališka uprava obeta veliki praznik v gledališču. Izpolnimo pogoje — ne za enodnevno, temveč vsaj za dvodnevno gostovanje Iludožestvemikov v Mariboru.	I-us-
I
x Umetniški klub »Svobodnih«. Kakor doznavamo se je pred kratkim časom! ustanovil v Mariboru nov klub »Svobodnih« oblikujočih umetnikov.
x Fridoliu Žolna: Dvanaist kratkočasnih zgodbic. Splošna knjižnica št. 12.
V Ljubljani 1923. Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigama. — Gospod Milčinski stopa tu s svojo tretjo knjigo v okviru »Splošne knjižnice« pred naše občinstvo. Prepričani smo, da bodo te kratkočasne zgodbice našle kakor vsako delo Milčinskega — čini največji krog bralcev. Njegov neprisiljeni humor, njegova satirika, ki žge brez osebne primesi, njegov lahkotni in sveži slog mora očarati vsakogar. Karikature naših tipov, naše v malenkost umerjeno miStlenie, naše male in velike napake so našle v Mil-činskem karikaturista, da jim ni mogočo želeti boljšega- Lepo opremljeni in v ceni skromni knjig! želimo čim največ uspeha!
x .Tul. Zajec: G n m pači Ju Konture saki. .Tapnski roman. T* češčine provel dr. Fran Bradač. Splošna knjižnica št. 20.
Y Ljubljani 1923.	tis ni la iu založila
Sr mp a. x
Zvezna tiskarna in knjigarna. Kakor' pravi v uvodu pisatelj sam, je povzel; snov za ta roman po nek, japonski legendi. Z mojstersko roko je pričaral pred nas pestre slike ljubavmega življenja tiste dežele, ki smo jo nedavno poznali komaj po imenu ter iz domišljije. Prijetna, bujna romantika veje iz tega dela. Dejanje se razpleta s primerno napetostjo, posebno slike so uprav razkošne. Roman Gompači in Komurasaki jo pesem ljubezni in zvestobe. Gotovo najde med nami mnogo čitateljev. Kakor vso knjige Splošne knjižnice, je tudi ta skromna v čemi ter dovršena po opremi.
x Na izrednem obenem zboru Strokovnega udruženja jugoslovanskih oblikujočih umetnikov, ki se jc vršil v sobo« to L marca, je bil izvoljen riov odbor, ki! se je konstituiral takole: Predsednik. F. Tratnik, tajnik S, Šantel, blagajnik A. Sever, ostali člani: A. Bucik, T. Kralj, R. Kregar, VI. Šubic; namestnika: V. Kos in A. Zupančeva, Glede razstavo v Hodoninu je bilo sklenjeno, da se prepusti prireditev iste slovenskimi umetniškim klubom. Ti imajo v ta namen sestanek, ki so vrši v nedeljo, 9. tm'. v kavarna Emona, (gornji prostori), ob II« uri. .	■
x Ant. Fogazzaro, Svetnik. — Roman. Prevel Pastuškin. Prevodna knjižnica 11 zv. V Ljubljani 1924. Založila Tiskovna zadruga. Fogazzaro, italijanski Tolstoj stopa v 1) zvezku »Prevodne knjižnice« na slovenski knjižni trg s svojim; najbolj uspelim' proizvodom »II Santo« V, točnem in sočnem prevodu drja Budala, Delo, ki predstavlja v prvi vrstj tajln« stvenega reformatorja, je doseglo v svetovnih umetniških krogih glasen odziv. Glavni junak Giovanni Selva očita vi njem katoliški cerkvi, da ni v s večen i« štvu nič več evangedskega smisla, da neopravičeno povsem izključuje laištvo •iz cerkvenega življenja, da je preveč oblastna lažujivost, vi adohlapnost, grabežljivost in miselna negibnost pri duhov-, ščini; ti štirje grehi so rodili v »Svetni« ku« od)>or, rodili katoliški modernizem!, ki mu je pote m takem Fogazzaro pročet-nik. Rimska kongregacija je postavila u-motvor na indeks prepovedanih knjig. Dejanje zanimivo in prikupno vsebuje! silno sugestivno moč, zato je morda ni italijanske knjige iz one dobe, kj bi sS bila pridobila uglednejše mesto v zgodovini evTopske misli. Knjigo, ki jo izšla; v lepi obliki, im ki se naroča pri Tiskom ni zadrugi, prav toplo priporočamte« ‘ ij
x Janko Samec: »Življenje«. Pesmi,
Splošna knjižnica št. 16. V Ljubljani, 19241 Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigarna- — Janko Samec, po poklicu učitelj v Primorju, nam je znati iz raznih revij. Bil je tudi prvi urednik Novega roda v Trstu. S samostojno pesniška zbirko stopa sedaj prvič pred nas. Njegova lirika, diskretna in topla, je preprečena z dihom tiste otožnosti, kakoršna je na tleh, kjer Samec živi, popolnoma) razumljiva. Njegovo čustvo jc resnično, Dasl ne razglablja, nas prepričuje in prevzame, da se mu brez odpora udaja-mo. Naj poje v ljubezni, naj hodi v naravo, naj prisluškuje vrvenju in trpljenju življenja, povsod je resničen in neprisiljen. Baš radi tega bo po tej knjigi segel vsak, kdor ljubi resnično in nepotvorjeno lepoto v pesmi. Založba je knjigo lepo opremila in je tudi nastavila ceno, kakor« šno zmore vsakdo-
x Jugoslavenski muzičar. Izšla je 3, štev. to muzikalnim vprašanjem posvečeno revije. Prinaša poročilo o organizacijskem pokretu (konferenca v Beogradu 20., 21. in 22. febr.), o vprašanju slovanske Konfederacije muzičar j e v, članek o Bedri čS. Smetani, Josipu L tiku itd. —« Vsem, ki so zanimajo za glasbena vprašanja, revijo toplo priporočamo. Uprava! jc v Zagrebu, Vojrička ul. 13 II.
Meia. St. 4. zanimive revije za gospodarstvo prinaša: A. Hribar: Neofosfat. — Sr j. Koydl: što 6vc ut ječe nepovoljnoi na razvitak, plodovi tnost i dugotrajnosfc naših vočaka? — Stj. Jurič: Danska po« kopriv red a. — Stojan Petrovič: O utica« jima na životinjski organizam — telo.—* IH ja Bošnjak: Težačka henrija, — Bilje« ške. — Razne vijesti. — Književnost.
K, Evvald: Jibo jezero in druge povesti. Slovenski mladini povedal Pavel Hoieček. Natisnila in zatožila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Umetniško izdelana naslovna stran, uam nakazuje tiho jc-
Strast
Vr x fe o n«
■	Milil	lUHl
V MarlBortf* 'dne 9. matša MS*
.A
jnetro, k J ipa EnSaln 'postatne či tat olju Ičra^ 10esftvo odkritij pri rod n ih skrivnosti iz fervijcmlja vodnih irt obvodnih živali. Mično biološko pripovedovanje vri ra ja pozornost in' prifcuipi knjigo mladini irt odraslimi. Knjiga ni samo zabavna temveč htidi poučna. KHor je čital! Ewaldovo s»Mati narava pripoveduje«, ki jo je tudi izdala Učiteljska tiskarna, ta ne bo za-hruidjl si nabaviti tudi Eivaldovo »Tiho 'jezero«. Poleg »Ti-hiega jezera« izpopolnjuje knji aro še šest Eva Ido vili mičnih Hal ljulbkih povestic in to: Prazne sobe.— Četvero dohrilf prijateljev. — Gosenica kapusovega belina,. — Lipovka. — Smtre-■kovi prelci. — Dvanajst sester. — Paglavci. Ena bolj mična kot druga. Vnanja oprema je knjigi prvovrstna bodisi glede papirja in’ tiska, posebno pozornost pa vzbuja naslovna stran, ki je izdelana v 'barvotisiku. Prav toplo priporočamo knjigo vsenn' knjižnicami jn tudi vsem šolam, 'ker je knjiga prikladna tako za odrasle kakor za mladino. Cena ji je izredno nizka.
Milan Pugelj: Zakonci. Drugi natis. Tzdala in založila Učiteljska tiskarna. Ljubljana 1954. Miilan Pugelj je znan po svojem' mičnem'pripovedovan ju irt po jezikovni spretnosti ter so priljubi tudi .Vsakemu novemu, čitatelju, ki ga vzame prvič v roke. Vsebina »Zakončev« nam kaže niz naslovov, ki jjli vsebuje delo i. t.: Ljubica, — Stava. — Obisk. — Albina in. dva zakonska moža. — Znamenje — Reza tega ne razume. — Stara kore-nina. — Rubežmf. «-- Zavist. — Na počitnicah. — Da je kn jiga dobra, hi potreba posebej dokazovati, saj je najboljši, dokaj; to, da je razprodana in da je doživela drugi natis. Priporočamo jo ljubite-Tjem! zabave in' dobrega čtiva. Knjiga je okras vsaki domači, društveni in javni knjižici, ker ima tudi elegantno vnanjo opremo.
Sokolstvo.
r o Izključitev i a sokolskega društva. — Odbor sokolskega društva v Mariboru je izključil in’ črtal jz članstva vse one člane in' članice, ki so se udeležili na pustni torek maškerado nemškega športnega tjnuštva »Rapid« pri Gotzu. Že narodni ponos jir zavest ne more dovoliti nacjjo-balistu, da bi posečal nemške prireditve in to tembolj tedaj, ko se je vršila ob istem časni slovenska prireditev. Društveni odbor jo na to že neštetokrat opozo ril svoje članstvo in tudi povdarjal, da pri nemških prireditvah za nas ni prostora, Ker v,svojih vrstah ne m ore trpeti (mlačnosti in’ 'sumljivega koketiranja z našimi narodnimi nasprotniki, je bila njegova dolžnost, da ljudi, ki se ne zajedajo svojih narodnih dolžnosti, črta iz ovojih vrst.
o Maškorada Sokola v Studencih' je letos prav posebno uspela. Privabila je bila toliko posetnikov, da je vladala nekaj časa skoro gnječa. Kl jub temu ni bife, vsled toga prav nič ovirana zabava, anitpak se 'je razvijala v prijetno domače prijateljskem! in’ bratskem' tonu med številnimi čednimi maskami in drugim Občinstvom’. Med posameznimi daljšimi Odmori jo pa odmevala ubrana, pesem pevcev »Drave« in »Jadrana«. V posebno častnem številu so pose til i Jadranaži bo prireditev in vzbujali pozornost in Priznam jo med številnim? občinstvom1. — 'Hvala jim!
o Sokol v Studencih hoče s svojim dramatičnim odsekom po zadnjih dveh Hepo uspelih predstavah svoje delonada-' Hevafi in šc tekonr postnega časa upri-Roriti nekaj dobrih domačih in tujih iger. Agilni odsek se že prav pridno pripravlja in' kmalu bomo zvedeli kaj več sdzza kulis«.
1 o Dom Sokola T. na Tabor« v Ljubljani bo tekoml pomladi dograjen in pod streho. O hmkoštnih praznikih posveti Sokol I. svoj dom) z vzida njem spominskih kamnov, ki jih pri nošo »Sokoli iz vseh delov naše očetnjave. V zvezi s slavnostjo bo večja prireditev pa Taboru na bin-koštno soboto, nedeljo in popdeljek. Vzidava spominskih kamnov bo na pondc-l.ick dopoklne. Bitikoštna nedelja bo posvečena dobrotnikomi in prijateljem Sokola, ki so z delomi ali denarnimi ja materij alnimd prispevki podprli gradbo doma. Za, prireditev vlada veliko zamima-h je.-Sokol iz Zagreba j© že 'javjl svojo
vdeležbo; prinesel' bo kamen1 s Petrovc-gore. Namerava, se tudi razstava načrtov, slik sokolskih domov itd., ki bo zelo zanimiva in poučna. Kakor nam poroča Sokol I. 'bo v kratkem! objavljen načrt cele prireditve. t ■'
Objave.
§ Cerčlc francais. Ker je moško učiteljišče ,rad'i Škrlatice zaprto, se bodo vršili francoski kurzi, 11. in' 14. tm. na drž. gimnaziji.	•	•
čafi takso postavke 157 taksne tarife tu-dj za potrditev knjig, ki jih po zakonu ni treba potrdili, katerih potrditev pa zahteva kdorkoli. Potrditev v zmislu zakona obsega, kakor je iz določb pod točkama a jn' b tar. postavk 197 posneti, tudi pri nas običajno uradno parafiranje. Ako kdo predloži svoje trgovske knjige, da se mu v zmlislu ministrske tfaredbe z dne 9. aprila 1850, drž. zak. št. 157 uradno parafirajo, mora torej tem povodom vse-kako plačati takso postavke 167 taksne tarife.«
—O—
Celjske vesti.
Krajevna organizacija JDS za Celje okolico je imela v četrtek dne 6. marca svoj drugi sestanek v gostilni Sokolskega doma, ki je bil zelo dobro obiskan. Stare demokratske bojevnike in mnogo na novo ystopivših članov je bodril v, pozdravnem govoru na delo g. Kolšek. Kratko sliko gospodarskega in političnega položaja v državi pa je podal g. Založnik. O organizatorienem delu krajevne •organizacije je govoril tajnik g. Mišja-Prihodnji sestanek se vrši v četrtek, dne 13. tm. ob pol 20. uri y, gostilni g. Gajše ka na Sp. Hudinji.
Promocija. Danes 8- tm- je promoviral na Karlovi univerzi v Pragi doktorjem medicine g. Drago Hočevar iz znane narodne rodbine ,y Celju. Iskrene čestitke!
Tridesetletnico književnega delova'
nja je slavi! pred kratkim g. Josip Brinar, ravnatelj meščanske šole v Celju. Za razvoj meščanskega šolstva in literarno delovanje sploh velezashržncmu možu častitamo ter pričakujemo iz njegovega peresa za jugo:,lov. narod šc mnogo koristnega dela.
Celjsko mestno gledališče. V nedeljo 9- tm- ob 16. uri se ponovi opereta »Mamzelie Nitouche« za zunanje goste, ki imajo jako ugodno zvezo z vlaki. — V pondeljek 10. tm. gostuje ljubljanski ansambel z igro »Kamela skozi uho šivanke«. Režira igro g- Rogoz. Ker je igra izven, naj si preskrbi občinstvo pravočasno vstopnice.
Ljudsko vseučilišče v Celju. V sredo 6. tm. se je Zaključil dvomesečni knjigo-vodstveni tečaj, ki ga je vodil bančni u radnik g. Oskar Černelč- Obiskovalci te čaja so imeli priliko sc popolnoma sezna niti tekom kratkega časa teoretično in praktično v dvojnem knjigovodstvu.
Na javni dražbi v torek 11. tm. bo carinarnica v Celju v carinskem magacinu javnega skladišča prodala razne nagrobne vence ter staro obleko.
Podružnica lovskega društva v Celju ima svoj občni zbor v soboto 15. tm. ob 20. uri v hotelu Balkan v Celju- Po občnem zboru je prijateljski sestanek.
Na državni gimnazij;,' v Celju je po ročal v sredo, dne 5. tm. predsednik Sve te vojske v Ljubljani g. Janez Kalan' o antialkoholnem! gibanju v naši državi in o potrebi organizacije mladih junakov Ker se je ustanovil na. tem zavodu nedavno Pomladek rodečega križa, se u stanovi v okvira te organizacije odsek ki so bo bavil prav posebno z ant i alkoholno propagando.
Gospodarstvo.
Kolkovanjc trgovski}, knjig p0 novih določilih.
V trgovskih krogih so nastali dvomi, ali so tarifna postavka 167. novega taksnega zakona, po kateri sc pobira za potrditev (parafiranje) trgovskih knjig, ki se potrjuje po zakonu za vsak list taksa po J Din, odnosno 50 para, nanaša tudi na Slovenijo, ali ,pn ]o na one pokrajine, v katerih so v veljavi' trgovski zakoni, ki predvidevajo obligatoričn-o sodno potrjevanje trgovskih knjig po analogiji ^ 11. trgovskega zakona bivše kraljevine Srbije, češ da sc trgovske knjige v Sloveniji po zakonu ne potrjujejo, ampak jih davčni uradi le kolekujejo.
Da prepreči napačno izvajanje zakona in obvaruje svoje interesente pred kazenskimi posledicami tega zakona, sc jo Trgovska in obrtniška zbornica za Slovenijo okrnila na finančno delegacijo v Ljubljani, ki jo glodo kolekovanja trgovskih knjig odločila nastopno:
»Po določilu v točki 2 člena 145 taksnega ja	^
g Na svinjski sejem v Mariboru dne 7. tm. se je pripeljalo 79 s vin j- Cone so bilo sledeče: Mladi prašiči, 5—6 tednov stari komad 225 —262.50 D, 7—9 tednov stari 275—350 D, 3—4 mesece stari 623—750 D, 5—7 mesecev stari 1000—1125 D, 8—10 mesecev stari 1350—1500 D, 1 leto stari 1650-2000, 1 kg žive teže 30-22.50 D, 1 kg. mrtve teže 25—28.75.	'	IV1
g Posetnikom praškega vzorčnega ve lesemnja niso potrebni čsl. vizumi. Trgovski, industrijski, obrtniški in gospodarski krogi so opozarjajo, ‘da1 nobenemu posetniku praškega vzorčnega velc-serrtnja, ki se vrši od 16. do 23, marca ter na katcreml razstavlja 250o prvovrstnih tovaren, izdelujočih najrazličnejše vrste blaga znano solidnosti pri konkurenčnih cenah, njso potrebni vizumi. Posetniki velesemhja prekoračijo mejo Češkoslovaške republike lahko samo rta podlagi legitimacije praškega velesemnja, kar velja za dobo od 9. do 30. marca t. I. Na to ugodno priliko poseta praškega velesemnja iu na ugodnosti pri potovanju, kakor tudi nato, da imajo lastniki legitimacij na čsl. železnicah 33% popust pri potovanju tja in nazaj, se opozarjajo vsi tukajšnji gospodarski krogi.
g Dobava mesa za vojaštvo. Pisarna komandanta mariborskega vojnega oknt-ga javlja, da se vrše ponovna direktna pogajanja za dobavo mesa do konca jn nija tl- in sicer: Dne 10. marca ob 11. uri dop. za garnizon mariborski pri komandi mariborskega vojnega okruga (Dravska kasarna soba 17)). dne 12. marca za garnizon ptujski pri komandi mesta v, Ptuju in isti dan za garnizon ljubljanski-Dnevna potreba za garnizon mariborski je približno J000 kg.
Kolektivni poset praškega velesejma. Češkoslovaško - jugoslovensko narodnogospodarsko udražanje v Pragi se je o brnilo na Zvezo za tujski promet v Slovenji s prošnjo, da organizira kolektivni posot praškega velesejma. Obenem bi- se moglo posetiti tudi razne trgovske in industrijsko centre češkoslovaške republiko. Posetnjki velesejma imajo 33% po pust na češkoslovaških železnicah ter jim je upotovan.ie dovoljeno brez vizuma že samo ua podlagi sejmsko legitimacije. Prijave za potovanje siprejema Zveza za tujski promet v Sloveniji, Ljubljana, Aleksandrova cesta 8. Ker se vrši praški vclesejm že od 16. do 23, tm. se naj blagovolijo interesenti prijaviti takoj g Dobava službenih oblek. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu se bo vršila dne 24. marca t- 1- ofertalria licitacija glede dobave službenih oblek (bluze, plašči, čepice). Predmetni oglas z natančnejšimi podatki jc v pisarni trgovske jn obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
g Mednarodni sejem v ValmicLji'. V Valenci ji (Španija) se vrši mednarodni vzorčni sejem' od 10. do 25. maja. Razstavljale,' dobijo pogoje v pisarni trgovske in' obrtniške zbornice v Ljubljani.
g Dobava vreč za sol. Pri upravi državnih monopolov v Beogradu se bo vršila dne 26. marca t. 1. ofertalria licitacija glede dobave 800.000 komadov novih vreč iz jute. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki j c v pisarni trgovske ip obrtniške zbornico v. Ljubljani interesentom na vpogled.
g Dobava živfl. V pisarni Stalne vojne bolnice Dravske divizijske oblasti v Ljubljani bo vršila dne 26. marca 11. ofertalna licitacija glede dobave živil in drugih !>otrebIčin’. Predmetni oglas jo v Pisarni trgovsko in obrhEko zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
g Dobava hrastovih pragov. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpi suje ofertalno licitacijo na dan 18. marca 1924 za dobavo 28.000 komadov hrastovih pragov 2 5-5 m dolžine. Pogoji so na bajajo v .vpogled Pri Ekonojns,konjj ©Je-
lenju, Gosposvetska cesta, nasproti velese jnSa.	i
g Dobava oglja. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje ponovno ofertalno licitacijo na dan 20. marca 1924 za dobavo 200.000 leg bukovega, oglja. Pogoji sc nahajajo v vpogled pri ekonomskem odolenju Direkcije državnih železnic v Ljubljani. Gosposvetska cesta (nasproti velesejma), vsak delavnik od 10—12. ure.
g Mednarodni vzorčni sejem v Milanu, v Milanu sc vrši mednarodni vzorčni sejem' od 12. do 27. aprila t, I. Pogoji za razstavljale© so ,v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
g Aktivna trgovinska bilanca Poljske.
Ne seji ekonomskega sveta je predsednik' Grabs'ky komstatiral. da je trgovinska in’ plačilna bilanca Poljske akti vrta. Momentu! na kriza se zboljša jc in nima na trgovino velikega upliva.	vi	ri
Tujci v Mariboru
&OVO prijavljeni v hotelih In preaočiičiS dne 8. marca 1924.
Hotel »Mera&sj
Kaiser Ljudevit, trgovec, Vukovar. Dekleva Peter, potnik, Ljubljana. Kul* berg Abraham, industrijalec, Dunaj. Vr-zovcc Matija, prokurist, Št, Vidi- Drab Josip, kavarnar, Ljubljana- Čeli Franc, trgovec, Ptuj. Kapuna Pavel, trgovec, Ljubljana. Lorber Leopoldkia, posestnica, Žalec. Schachcrl Umil, trgovec. Dunaj. Lovrenčič Ivan, advokat, Sodražica. Krisch Viljem, prokurist, Dunaj. Bacher Hinko, trgovec, ■ Hrastovec. Wagner L’., trgovec, Hirschbcrg. Šafrauko Viljm, potnik, Zagreb. Fiirst Adolf, zastopnik, Zagreb. Scherz Oskar, trgovec, Dunaj. Glaser Kari, trgovec, Zagreb. Puhringer Franc, uradnik. Line. Lach Henrik, trg., V. Kaniža- Liiii-nger Robert, trgovec, Maribor. Goldula Hugo, prokurist. Ogulim Nadasi Hinko, uradnik, Čakovec. Schulz Roman, uradnik, Klagenfurt. ,
'»Privat - Hotel«. •!
Fur Ladislav, trgovec, Čakovec. rAl-Ieram Hans, trgovec, Dunaj. Logar Avg-, trgovec, Pola- Serbinek Ivan, posestnik, Vrtiče.
1 1 Hotel »Pri zamorca«.
Antolkovič Nikola, trgovec, Varaždin. Popov Milivoj, trgovec^ Karlovac. Vogel Josip, monter, Časlavice. Klintz Hhrko, trgovec, Beograd. Deržina Rih., iiižcnir, Vukovar. Tigrisar Kairl, zasebnik, Ljutomer. Knzena Dezidcrij, ekonom, Suhopolje. Maver Konstantin, potnik, Dunaj. Czipott Irena, zasebnica, O-grško. Grobelšek Ivan, ti-govec. Mojstrana. Jakše Valentin, zastopnik, Ljubljana. Zupan Josip, delovodja, Hrastnik',
• tov i >■.
Hotel »Črni orel«.
Darn Anton, kmet, PJošič. FJiszar Isb, posestnik, Tesaitovci. Šiftar Ivan, kmet, Zankovci- Fartelj Josip, posestnik, Tesa-novoi. Sosič Rudolf, kovač, Tesanovcf. Erniša Josip, čevijar. Tcsanovci. Kern Josip, trgovec, Hirtl. Novak Ivan, kmet, Plošič. Kuhcc Karl, uradnik, Lendava. Podpac Štefan, potnik, Jesenice. Debeljak Janko, gostilničar, Ptuj.
Hotel »Kosovo«.
Keržc Maks. trgovec, Cirkovce- Vas Josip, delavec, Selo. Chop Ludvik, delavec, Prekmurje. Cvetko Ivan, Fokofsi. Babič Kari, železničar, Maribor.
Gofltiliift »Zlati konj«.
Hilveg Friderik, tesar, Sv. Marija. Strane Neža, dekla, Sv. Kungota. Hentak Josip, mes- pom., Ptuj. Ferk Anton, zidar, Saldenhofcn. Šober Josip, mes. pom. Rajhenburg.
Gostilna »Halbvridl«.
Reis Josipina. sobarica, LejtcrŠberg. Mesarič Franc, gostilničar, Bore. Rožo Josip, trgovec, Trst.
Gostilna »Pri groadn«.
Jurič Simon, kmet, Besina. Možek Anton, zastopnik, Ljubljana- Pichler Beti, zasebnica, Sv'. Lenart.
□ □ □□nmnmnnm
Darujte za .Sklad otroške bolnice1 v Mariboru.
!naaxanaxo3 o n anxo2Dnnacr*
Klobuke, iepieu
Vsled ugodnega materijalnega nakupa mi je mogoče prodajati najnovejše dunajske oblike po vsaki konkurenčni ceni.
Prepričajte »e in n® Is© Uam žaEl
Krasno preoblikovanje vsakega še tako starega slamnika, ter vedno ceneje kot drugod.
. ¥ v ¥ y\ “ ©ravsSts ulica <59 pod veliko kavarno. 521
dobro zobno kremo, ncj se prepriča, da je to ie
ki se povsod dobi
laos prtStn Ste jrtlvs T?03. pMlf?# PiagsfiStra PM&EBa
Maribor
Tel. 334 Aleksandrova cesta 26
ponuja ra’no
tekstilno in manufakturo!)
po najnižjih cenah.
Sil Prodaja na veliko le za trgovce.
imv:	m*
BSap za pcisivc Pas®« W'ii
>ztimre*to >tatlR m-ask T zalogi jpoMatra
Maribor
Oosfosk* uUca St. 20
(PtrchanoT* bj»a)
SSSS*1 Svoboden obleti , Cralki b re»pltt5ao S
i7 Mariboru, dno 9. malrca .192.4.
»T A it O K«.
Stran 7.
D. S. Merežkovski:
Miian Odpadnik.
(Dalje.)	(63;
Car je umolknil in ie zamišljeno, z Strežnim smehljajem, zrl v daljavo, našla* njaje glavo na fi a motni steber, ki je bil podoben strti liliji? na vrhuncu je že u-gasnil zadnji solncni žarek.	>
— Kakor umetnik govoriš, jc odvrnil Oribazij. — Toda .pesnikove sanjarije 'so sila nevarne, če je v pesnikovih rokah j moj prezir. Zares, usoda sveta. Kdor vlada, mora bit; večji' od pašnika.
— Kclo je večji?
— Ustvaritelj novega življenja.
.— Novega, novega! — jo vzkliknil Julijan. — Toda včasih me postano strah pred vašimi novotarijami. ■ Dozdeva se
ve/ra telesa ne kljujejo vrani in mrtvi rie vstajajo iz groba. Kaj boš storil, cesar, če se ne zgodi čudež?
— Ne bojim’ se ničesar: mioj pogin bo moja zmaga, — je vzkliknil car tako radostno, da se jo Oribazij nehote zdrznil, kakor da se že začenja čudež. — Živeli, tkj so zavrženi. Živeli, ki so premagani!
— Toda preden propademo, — je ua-
Brat Partenij ni mogel zaspati, —»ve steklenice, čopiči, skrinjice za barve,-Njegov obraz je bil bled in ljubezniv; k a-• posode za tekoče srebro in zlato.. Pre-
mi, da so hladne .in trde kakor steirt-’, niso zamišljali niti v sanjah, Gatilejec,
daljeval s ponosnim’ smehljajem. — se bomb še borili. Hotel bi, da bi si moji i Včasih sc je zaccl brez razloga smejati, sovražniki zaslužili mojo raržnjo, ne pal 'n 2e so ga strogi menihi vpraševali:
u' i
zarad,} tega, kor jih lahko pAmagami. mojem srcu plamti Dionizova radost, j Zflaj vstaja starodavni titnn in trga vc-' rige; še enkrat se zažiga na zemlji Pro-j metejev ogenj. Titan vstaja, da potlači Galilejce. Saj jc moj namen, dati ljudem’ takšno svobodo, takšno veselje, ki si ga
križal se jc, oprezno pomočil čopič in
repa dveh
pavoy; zlata pava na smaragdno zelenem polju sta čila iz modrega vrelca; dvigala sta kljune in iztezala vratove, kakor delajo ptiči pri pitju.
Na mizi je ležalo še nekoliko drugih nedovršenimi o-
Pravunl ti: moje srce jc na strani stare ga. Tudi Galilejei iščejo nekaj novega, tudi on> zanikujejo starodavne svetinje.
»Ver ja mi mi — novo jc zgolj v starem, | tel j, ja toda no v zastarelem, ne v umri očem' temveč v neumvj.c-Pcrn, v tem, čemur se sedaj rogajo — v lepem!
Vstal je in ;je nadaljeval bledega a j
bila zaprta in duri	zaklenjene, se je razle
ponosnega obraza, ki	so	ga	oživljale	pla-!^1, molitev;	medtem ko je	iz	dalje
< prihajal trušč bakantslke slavnosti, so me-1 *v“
da	jc	Hehula	mrtva!|nihi Prevali žalostne psalme,
,	,	,	,	.	•'	.. .	. ■	„ . i prev piti poganske	glasove.
55 vsch stram sveta pr,ha3a3° crmi »Bog, zakaj nas hočeš odvreči? Zakaj
meucee oci:
— Oni mislijo,
menihi in sedajo kakor vrane na belo mramornato telo ITelade; hlastno ga kljujejo ko da jo mrlič in veselo krakajo nad njim: »Hclada je mrtva!« Ali Hela-da no more umreti. Hclada jo tukaj — .v naših srcih." Hclada je božanska lepota ljudi na zemlji. Hclada sc bo predramila in' gorje takrat galilejskim vra-pam!	v
— Julijan, — je roke! Oribazij, >—
dar je govoril z ljudmi, so njegove velike, dekliško nedolžne oči izraževale tu-; začel risati na čelu poglavja robne dvome; sicer pa je govoril zelo':
•redko, nejasno, kakor da mu govorenje' dela velike težave; če'je govoril, s-o bilei njegove besede skoraj vedno tako ctroč-, je, nepričakovane, da ga navzoči niso S
mogli poslušati, ne da bi se mu smehljali. '- pergamentnih zvitkov z
krasi.
Bil je to cel svet nadnaravnih’ podob: m® ljubim sovražnike! »čemu kažeš zobe in delaš satanu vese- okoli izpisanih strani so se vrstila ča-y j Ije?« — jim je odgovarjal pohlevno, da'robna vzdnšna bitja, drevesa, trte in ži-se smeje »lastnim mislim«. To je njegove; vali. Partenij jc slikal, ne'da bi bi! kaj tovariše le bolj utrjevalo v mnenju, da; mislil; toda obraz mu je postal med deje Partenij slaboumen.	[lom veder in vesel. Hclada. Asirija. Per-
Toda brat Partenij je imel poseben ; zija, Indija 'in Bizant in vse temne slutnje ‘jdar: bil je umetnik v slikanju začetnih bodočih stoletij, vsi narodi in vše dobe so ‘ j črk in v okraševanju cerkvenih bukev- se prostodušno družili v meniškem raju, j Njegova umetnost je prinašala samosta-. obdajajočem začetno poglavje sv. pisma jnu razen denarja tudi še ugled in sloves; j in blestečem v barvah najrazličnejših j zaradi nje je bil ceito v daljnih pokraji- i draguljev.
nah na glasu. Partenij ni zna! ničesar o; Janez Krstnik je vlival vodo na Kritem, in če bi bil tudi mogel doumeti, kaj j stusovo glavo, tik njega pa je stal pogan-znači človeška slava, bi se bil prej ust;a-;ski bog Jordan in je kot stari vladar teh' ši'i nego razveselil.	■	j krajev držal posodo vode, z drugo roko
Umetnost, ki ga je včasih stala težke-j pa ponujal brisačo, da se Odrešenik po < ga truda, saj je tudi najmanjše podrobno-; krstu obriše.
sti izpopolnjeval do najifnojših odtenkov, j Brat Partenij se v svoji prostoduSmo-„ .trv ,n| biIa Y njegovih očeh delo, ampak po-Uj ni bal starodavnih bogov; še veselili hoteč ■ čitc-k; nikoli ni dejal- »zdaj pa grem de-, so ga saj .jc misli i, da so že zdavnaj po-' lat« — marveč je prosil starega priora | sta« kristjani. Tako je naslikal planin-Pamfila: »oče, dovoli, da si odpočijem«. < skega boga v podobi nagega mladeniča* Prior je bil zelo nežen ž njim.	jki na vHumcu griča; hoteč vpodobiti
tvoje carstvo izginja kakor senca. Veselite se, plemena in narodi zemlje! Jaz sem glasnik življenja, jaz sem osvo-bodi-sem — Antikrist!
Ilb
V sosednem samostanu, čigar okna soj
se toliko huduješ nad ovcami svoje črede?«
Ko jc dovršil kakšno podrobnost, kak- prehod Izraelov čez Rdečo morje, je na-
j »Dopustil si, da se nam sosedi roga-; fino arabesko, jc plosknil z rokami in j slikal morje kot ženo, ki drži vesi-o v ro "	*	’	‘	'	‘pohvalil	samega	sebe.	Tako	je	ljubil	sa-’ki,	nagi	moški	pa	je	bil	poosebljenje	bre-
jo, da se nam norčujejo in nas prezirajo
ljudje okoli nas.«	|	moto	in	tišino	noči,	da	se	je	navadil	dela-i zna —■ Cydos — ki je pogoltnilo Faraona;
Nov, nepričakovani pomen so dobile'ti pri luči:	sicer so bile barve nekam, na obali je sedela Puščava v podobi ža»
starodavne besede preroka Daniela: »Iz-j čudne, toda pravljične ornamentike nisoj lostne, s peščenožolto tuniko zagrnjene
motile.	j	žene.
V majhni celici z izbočenim stropom!
-ročil si nas, Gospod, carju odpadniku,) najzvitojšemu na zemlji!«
strah me je aate: ti IioooS nemogoče. Žl- inila, so se menihi razšli v celice
Urška, af žeVeš
da jc dobil
A. VICF.L, MARIBOR
Glavni trg št. 5 emadirano težko posodo znamka rGoliath“ in lažje vrste, SeSko-slovaškega proizvoda, ploiavi-nasto in lito posodo, povcdaaa-sto, kameninanto in stekleno robo najboljše vrste. Vse kupuje pri njamu; zato hiti, da na ja-mudiS.	40-3
Pozno v noči, ko je ulica docela u-tih-j je Partenij zažgal glineno svetilko in jo]
(Dalje prihodnjič.)
[postavil na polioo, kjer so že stale njego-l
; *Gnz5S*]ia 1 Ceejene dame! ° pom i Rti
Edino te električni
BRZOVAR
in
PftTfiPLJflLMIK
patenti p.
dasta v momentu vrelo _vročo alt mlečno vodo.
Dobivajo sc pri lastnjku
M. Nerat. Slovenska u!.12 kjer se vidijo tudi vsi apa-rati v funkciji. 20—7 356
Po lastili ceni
z* •‘sklamo prodajamo
cepice po D 45’-
in ostalo blago braz konkurenc« !
I ¥«s«i!8S¥lt fi Ki.
Maribor, Gosposka ulica 26
Nerosti prihajajo!
□□□maDannaamaacnnaanno3DncinDarx]noix)cq
Pr. ALEKSANDER KIJ M AR
PRIMARIJ JAVKE BOLNICE 528 je otvoril zdravniško prakso.
Ordimra začasno v hiralnici v Ptuju.
□□□□□□□□□□□□□DnonnoixMjmoDmEiaQr!ixicinnoto
128
mn
Reference: .Drava", Hochncgger in Vičher, Franc Pereler Maribor. Viktor Glaser, Ruše, In Skazcdonik, Muta, ’
polnojarmenikl,
vsakovrstne kombinirane Univerzalne stroje s tračno in krožno žago, s sko-belnikom (Abricht-und Dicktcnhobelma-. schinc), vrtalom, frezo in krožno žago, nadalje motorje in transmisije prvovrstne kakovosti, razpošilja po nizkih cenah in pod ugodnimi plačilnimi pogoji 1145
Welker-Werke
WšeB X. LaKcnburgerstraAe 12.
Vabilo
na
; 42. redni občni zbor Posojilnice v Mariboru r. z. z o. z.: v nedeljo, dne 16. marca 1924 ob 10 uri v sejni sobi; v Narodnem domu v Mariboru.
DNEVNI RED:
1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Citanje zapisnika o reviziji Posojilnice po Z družni zvezi v Celju.
3. Poročilo ravnateljstva.
4. Poročilo nadzorništva.
5. Potrdilo računskega zaključka za leto 1923 in razdelitev čistega dobička.
6. Volitev treh članov ravnateljstva.
7. Slučajnosti.	f P. n. zadružnikom-je na vpogled računski za-
|ključek osem dni pred občnim zborom v uradnih!
(p* Ceneno češko perje!
>-» En kg sivega opuljenega perja 65 Din, na pol j belo 80 Din, belo 00 Din, boljše 100 in 120 Din, S puh l5o in 180 Din, boljša vrsta 220 Din. Po-,	šiljalve	carine	prosto	proti	povzetju,	od	300	Din
—naprej poštnine prosto. Blago se tudi zamenja in nevšeče vzanie nazaj. Naročila samo na Benedikt Sach-| sel, Lobe: št. 38 kod Pilzna, Češkoslovaška. Poštne po-j šiljke gredo iz Češkoslovaške v Jugoslavijo krog 14 dni. j
a-1
Izš«! je ročni
prostorih Posojilnice v Narodnem domu. V Mariboru, dne 5. marca 1924,
Dr. Franjo Rosina S. r.
predsednik.
v
[Zemljevid sliv. ozemlja
l v merilu 1:600.000. priredil ravnatelj učiteljišč* i Matij a Pirc, risal učitelj Slavoj Dimnik, tisk ■litografija in zalažba Mariborske tiskarne d. d. Maribor. Zemljevid je izvršen v štirih barvah in obseg* se ozemlje, na katerem bivajo Slovenci, ter je namenjen predvsem šolski mladini. Cena zemljevidu v štirih barvah Din 9’—, isti zemljevid v osmih barvah Din 10’—.
Naročaje se pri
Mariborski tiskarni d. d.
se išče za novo postavljeno tekstilno 1| tovarno v Jugoslaviji.
Reflektanti, zmožni deželnega jezika in delovanja v sličnih službah, naj upošijejo ponudbe s prepisi spričeval na upravo lista pod
»Organizator 4701”.	M7
d. d. Zagreb podružnica Maribor
javlja, da je spremenila vsled fuzije z Banko za trgovino, obrt in industrijo, d. d. Zagreb in s Centralno eskomptno i mjcnjačno banko, d. d. Zagreb svoj
dosedanji naziv v
msmsE2mm>
bančne posle izvršuje pod	^
nespremenjenimi oogoji.	&
®®®®®®®®@®®®®®®®®®®®$t»j@®®®®®®®
»T 'Al s c ru
<'1F MffiiBSrtf.TBle- '».'SrFareii .1024.
Mate oznanila. PohiStvo
lastnih .izdelkov za spalne in je-aihie sobe najceneje ▼ zalogi Igeroer ft» drug, Vetrinjska »1. 2. 106
Ti Joško!
me imaš kaj rad, petem
  mi golovo kupil knjigo
„BABILONSKA UGANKA". Dobi se ▼ vseh knjigarnah. •406 J
'Ako jboi
Izjava. Podpisani preklicujem in obžalujem vse čez gospoda Ante Trstenjaka, akad. slikarja v Stročji vasi—Thutomer, izrečene žaljivke. Žagar Jo-ip, Maribor.	520
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem preselil svojo
kroiaike delavnico
iz Pod mostom št. 1 na Glavni trg št. 1, fer se cen’, občinstvu najtopleje priporočani.
5o5	Ivan	Šušterič,	krojaški	mojster.
i
Lahko je dobiti službo, ako veste za prosta mesta. Zato si naročite iz Osijeka konknrzni in posredovalni ■list ^.Fortuna". Vsaka Številka prinaša krog 300 ogla-sot Iz colo države o prostih mestih za moške in ženske v srbskem, hrvat-skem, nemškem in madžarskem jeziku. Cena 10 D-Naročnina za cel mesec 85 Din, četrtletno 100 Din.
809
Manufakturi st, en gros-en de-tal stroke, z prima referencami, poslovodja pri večji tvrdki hoče svoje sedanje mesto menjati. Reflektira samo na stalno mesto kot prva moč, eventuclno gre tudi za potnika, ker je U vpeljan. Cenjeni dopisi pod „S talen o23" na. upravo ,Tabora".	52.i
PREMOG iz svojega premogo-kopa pri Veliki Nedelji prodaja .Slovenska premogokopna družba* z o. z. v Ljubljani, Woifova ulica št. 1/1.	290
Popravilo čevljev brez izjeme kakor tudi vsa naročila po meri sprejema čevljarska delavnica R. Monjac, Jurčičeva ni. 9. Cene zmerne! Fostrcž ha točna!	34'J
Cenjenemu občinstvu, posebno primorskim rojakom, naznanjam, da sem prevzel krojaško delavnico
Ivana SušteriCa v Mariboru, Pod mostom 1. Postrežba točna in solidna. Cene zmerne, A. Jug, krojaSki mojster.
437
Rasno pohištvo, omare, no-stelja, umivalna miza, dobro ohranjeno, trdi les je radi od-potovanja po ceni na prodaj. Krčevina št. 199.	„	2—2
DmnomommDonaaom^SromcmDoocnccic n	D
n
•v
Bela Crepp de Chine-bluza
*e zamenja za surovo svilo e-nake barve. Maistrova ulica 3, II. nadstr.
.1
Zanesljiva in preiskušana
SEM&MM
za zelenjavo in cvetlice dobite kakor vsako spomlad v vrtnariji J. Jemec, Razlagova ulica 11 in na stojnici Glavni trg. 506 10—3
Moderno In htgijonsko nre-jeni brivski salon Fr, Novak,
Aleksandrova cesta 22, se cenj. občinstvu priporoča, prvovrstna postrsžba, gg. gostom in abo-n ant o m na razpolago predalniki za lastno brivno orodje. Uradnikom in poduradnikom v
predplačdupopust. 2622 50-3ž.vrvli gur);e> galan!erii0| drob.
Pletilni Stroj ra prodaj C.na 5 nari.i°' .phtarske izdelke i. t. d. se izve pri skladiščnika v - Scherbamovem skladišču, tam ■se -ga tudi lahko ogleda.
515 3—1
•Dobro ohranjena plišasta salonska garnitura s 3»/, mpre-
• proge na prodaj za D. 6.500,
Maistrova ulica 10, vrata 12.
527
Halle! Najboljša prigoda:
Trgovino, vinotoč, stanovanje itd. takoj oddam. Potrebno 22.000 dinarja sedaj. Segovič Studenci, Slomškova ij. 516
Mcbllrsna soba za dva gospoda sa takoj odda. Principova ulica 1, Melje.	516
Špago
rvi, gurte, galanterijo, dro »narije, pleterske izdelke i. t. d. priperoča na debelo in na drobno
Drago Rosina
Maribor, Vetrinjska 26.	2596
iasSstiega pridelka
dofoite v špecerijska trgovini
Matko Seršen
Hariber, Koroška c. 39.
n	519
□□□□□□□□OPOODOD □□□□□□□DDCDOOaDDCnOOClDDO
Polenovke, kislo zelje lečo
najfinejšo banatsko moko se dobi po najnižji ceni pri
BBBBBBBBBRBBBBBBRaRHBBHnBSraKSiISBRiai
ZAMENJAVA STANOVANJA. S
S
Zamenjam stanovanj« obstoječe iz treh na novo prepleskanih sob z balkonom in pritiklinami v neposredni bližini parka s stanovanjem iz 4 do 5 sob in kopalnico proti dobri odškodnini. Ponudbe na upravo lista pod .Zamenjava 492".	492	3—3
(S H ■
5 sa
R
g
g
m	K-*
^□□□□□nmnaonDn □□□□□□□□□□mmnnannnnnna
" „VIKT0RIA“ tvor^c5je£,j,h “
HEINRICH &LEPPICH, INDJ1JA SHS.
Proizvadja i otprema tačno saijio prcprodavaocima svoje najnovijih modela prvorazrednih: Djtčijih sportkolica, lieliea za »klapanje. kolica sr krovom, princes kolica, ko-lica za »jilianje, stolac« za letanje, stolaca za bolestnike, svakovrsnih dječijih stolaca za sklapanje, holendera. bi-oikla (trokotat«) kolica za lutke i. t. d. Ilustrovani ejenik ■136	na zahtjev beaplatno!	24—2
diobro
namočene
444
d—3
mm sirk
Glavni trg.
Iščejo se
velika skladišča
s porabo dvorišča v najem. Ponudbe se naj vlagajo pod „Skladiiče 511“ na upravo tega lista. 511 1
300-000 dinarjev posojila
t za Ri mesece proti visokim ■ ' obrestim išče hiSni posestnik v Marii aru, ki ima tudi večje polsestro. Isti ima tudi dobro vpeljano. manufakturno trgovi-> no. Znesek se lahko zemljiško vknjiži. Dopisi pod „Pošten na upraio lista. M8
Dežne ponjave za vozov« in
konje, gamaše, nahrbtnike, potne ktrvčeke in torbice, gonilne Jermen« v vseh širinah i. t d. priporoča Ivan Kravos, Aleksandrova c. 13. Sl«n»8k«v trg 'fi.	346
Bukova drva
brez okroglih in z 10 do 15% okroglih, potem večja količir-a lesa za papirnice se kupi. Isto-tam se kupijo hruškovi in topolovi hlodi.Ponud-be VINKO KRSTAN, lesna trgovina, Maribor, Maistrova ulica 13.	522
gBSfeVBanBBBgBBRBBBBBSiBBBBBBBBBSaaRSBBaBB
KEMIČNA PRALNICA IN BARVARIJA “
I J0S. REICH, LJUBLJANA
podružnica Maribor uljudno naznanja, da je s 1. marcem preše!!!* svojo poslovalnico iz Gosposke ul. 38 v Slovensko ul. 8 472	dvortSče	desno	_
B2>BBBBB23>3iZiaf!BBIBraaBBSlB9BBaBBBBBB
mo R ZIDA Ml POPRAVLJA HliO
o
c
kupi po najnižji ceni
g nosilce (traverze) - ži&tike (žreblje) - cement
strešne geperake i. t. dL
kakor vsako vrsto železnine pri
*5 Sl	m	m
! Ivan Korazija
S Aleksandrova 42 MARIBOR Meljska cesta 1
Na drobno
44 10—8
Na debelo
■	a1
5	^	d*	se	dobe	v trgovini !W©	Šolska	ulica 4, moderne srajce za gospode po Difi. 80 jj
Is i ............... „il-____1	komad. Prepričale se in videli boste, da le to res. 512 2-2 ;
|:»*m 1
lastnik io izdajatelj: Konzorcij »Tabor«. — Odffoyoxfli uredniki Rudolf Ozim, — Tiskaj Mariborska tlftk&riia d, i.