Z mesečno prilogo »Slovenski Tehnik". SteV. 265. Q Ljubljani, o pondeljek, dne 19. nouemura 1906. LefO XXXII). leta „ „ ^^B^^fl za enkrat leta „ „ ^m ^B^^^M za dvakrat .... en mesec „ „ 2-20 ^ H M H ^B ^B M ^^B^B ^B ■ H I II ^bbi ^NH mm H ^B ^B W H ^^B H enostopna garmondvrsta leta „ „ ^^B H ^ H H BH H BI H H vefkratnem _ m ■ V ■ ■ H ■ ■ v ■ ■ ^^ W M M I M ^^ samezne 10 h. ^^^ ^^^ W ^ H ^HB '» s^S8 Političen list za slovenski narod ^azrr_________________ _______________________-— ....... Hdrmann. Bosanska vlada si domišljuje, da kraljuje v Kanicrunu. Kabinetna justiea vladnih šefov, predstojnikov in komisarjev posega v rodbinske razmere, preganja krščene mohamedance, ščuva Srhe proti katoličanom ter brani posameznikom, misliti in pisati po svoje. Črni nadškofa in se mu prilizuje, nahujska poulično mafijo, da pobija pri uredništvih vladi nepriljubljenih listov okna in obenem to demen-tira, pleni brzojavke in pisma ter izkuša frančiškane izrabljati proti katoliški posvetniški duhovščini. Voditelj tega hinavskega in laž-njivega sistema, ki se naslanja na najnižje nagone v politiškili bojih pa je šef Hdrmann. Odkar se je sarajevski »Hrvatski Dnevnik« jel potegovati za aneksijo Bosne in Hercegovine, je bosanska vlada kar pobesnela. Le ona sme imeti kakšno prepričanje, dasi od Kallaycvih časov do Burianovega režima še nikoli nobenega ni imela. Prvi ukaz: »Hrvatski Dnevnik«plača globo 200 K. Srbi so demonstrirali proti uredništvu »Hrvatskega Dnevnika«, ker mislijo, da list škoduje vse-srbstvu. Šef Hdrmann jc vedel za demonstracijo, ker ga je natančno obvestilo o tem uredništvo. Toda on jc dal le nalog, ako bi bil kdo slučajno ubit, naj vjamejo ubijavca. »Hrvatski Dnevnik« je zahteval preiskavo, a je bil zaplenjen. tudi več ljudi je bilo težko ranjenih, toda preiskave sodišče ni odredilo. Hormann je celo hitel k nadškofu, predno so mogli k njemu prizadeti Hrvati iu mu tam dokazoval svojo nedolžnost. Takoj na to se je seveda nadškof prepričal o nasprotnem. Hormann je romal k frančiškanom, češ, zakaj držite z jezuiti in rimskim glasilom, vi, stari sobojevniki prave hrvaške misli! Seveda so ga franv čiškani odslovili iu sc smejali njegovi liinav-ščini. Torej kako uničiti »Hrvaški Dnevnik?« Hormann pokliče v svoj kabinet urednika lista, duhovnika dr. Šegviča m upravnika lista, duhovnika Barbiča. Hormann jim tu pove,, da sta izgnana iz Bosne, ker »ščuvata narod«. Kanoniku Šariču pa piše Hdrmann, da bo »Hrvatski Dnevnik« pri prvi priliki ustavil! Na ta način sc skuša Hormann rehabilitirati. Misli, da jc gubernator v Kazanu ali Tit-lisu. Ako izvede svojo namero, gre deputacija najodličnejših bos Hrvatov z nadškofom na li na. Inženirjev palec. Angleški spisal Conan Doyle. (Dalje.) »Sedaj veni skoro vse, rekel sem. Samo nekaj mi je nejasno, kako hočete namreč ilovico pridobivati s hidravlično stiskalnico; saj jo jc vendar treba izkopati, kakor droben pesek iz jame.« »Ah, rekel je nato, to delamo na poseben način. Iz ilovice stiskamo opeko, da jo ložje in brez sumničenja odpošljemo. Toda to ne spada sem. Vidite, gospod Hatherley, jaz sem vam vse zaupal in zanesem se na vas.« Po teh besedaj vstane. »Pričakujem vas toraj v Eyfordu ob 11. uri 15 minut.« »Pridem točno«, odgovorim mu. »In da nc zinete besede o tem.« »Še enkrat me je sumljivo iu nezaupljivo pogledal in odšel jc.« »Ko sem o tem pozneje vse šc enkrat mirno premišljal, čudil sem se vendar nekoliko, kakor si pač lahko mislite, temu, tako nepričakovano poverjenemu naročilu. Deloma me je veselila visoka nagrada, kajti presegala je gotovo desetkrat plačilo, ki bi ga čelu k vladarju poročat o krivicah tega vladnega uradnika z nagajko. Kdor govori tako čisto resnico, kot Hormann, mora pasti. »Rcichs-post« je poročala nedavno o pouličnih demonstracijah proti »Hrvatskemu Dnevniku.« Hor-mann pa je dejal nadškofu, da mu je pisal glavni urednik »Rcichspošte« da je bil o demonstracijah napačno informiran ter da glavni urednik »Rcichspošte« prosi njega odpuščanja zaradi poročila, ki je slonelo na napačnih informacijah. Seveda so takoj na to br-zojavili uredniku »Rcichspošte« dr. Funderju, če je to resnično. In dr. Funder brzojavi, da sc je Hormann docela zlagal! Kako naj ostane na mestu človek, ki je nekoč dejal »Hrvatskemu Dnevniku«, naj piše proti Srbom, sedaj pa Srbe brani. Hormann pomenja — vso bosensko vlado. Na samo on, ves ta korumpirani sistem mora pasti! Bosna je osvojena za dragoceno krvno ceno, in ne za to, da postane torišče umazane kortcsijc. Otvoritev telovadnice .jloven-jke Krščanske socialne zveze". Včeraj dopoludne ob pol 11. uri so se zbrali telovadci in zbralo se je dokaj druzega občinstva k otvoritvi nove telovadnice v hiši 4el. stavb, družbe »Union«. Telovadnica ni sicer prostorna dvorana, opremljena z vsem komfortom, temveč je lična dvoranica, v kateri stoji za sedaj najpotrebnejše telovadno orodje: drog, bradlja, koza, konj, priprava za skakanje, ročke, palice in kiji. To orodje tvrdke .los. Vvndiš v Pragi jc lepo in najmodernejšega zistema. Telovadna dvorana je bila okusno deko-rirana s cvetlicami in zastavami in polna občinstva. Predsednik »Slov. kršč. soc. zveze« č. g. dr. Krek otvori zborovanje in po pozdravu oblastvenega zastopnika izrazi v svojem lepem, pomembnem govoru veselje na današnjem dnevu. V navdušenih besedah govori o pomenu telovadbe, ki vstvarja harmonijo med telesnimi iu duševnimi silami, je neprecenljive važnosti za zdravje in vzgajanje telovadcev do discipline. Telovadba vzgojujc do samostojnosti in samozavesti. Veselje svo.ie izraža govornik tudi nad tem, ker upa, da .se bode potom ljubljanskih telovadcev zaneslo zanimanje tudi v širše narodne sloje. Panoga telovadbe mora postati last celega naroda. Prepričan sem, pravi govornik, da bo vaše delo postalo last celcga naroda. Iz visokih umskih in etičnih načel, ki jih zastopa naša organiza- sam zahteval; tudi druge bi to naročilo mikalo. Deloma pa se mi je zdel obraz in obnašanje mojega novega klijenta malo zaupljivo. Ravno tako čudno se mi je zdelo, kako malo je opravičil svojo prošnjo, da mi je priti o polnoči; in nazadnje še njegova bojazen, da ne bi molčal! Toda bal sc nisem ničesar. Ko sem povečerjal, šel sem v Paddington in se odpeljal, ne da bi o svoji nakani komu kaj zinil. »V Readingu sem prestopil v nov vlak in tudi na drugo postajo sem moral iti; vendar sem še dobil vlak proti Eyfordn in dospel sem malo po enajsti uri na majhno, slabo razsvetljeno postajo. Edini potnik sem bil, ki sem tukaj izstopil iu razven zaspanega vratarja s svetilko ni bilo žive duše. Komaj sem zapustil postajo, žc sem našel svojega jutranjega znanca, ki me jc čakal na nasprotni strani postaje, kjer je bilo popolnoma temno. Ne da bi kaj rekel, porinil me je skozi odprta vrata nekega voza. Nato je zaprl oboja okna, spustil pregrinjalo in šlo ie, kolikor jc mogel konj dirjati.« ».leden konj?« prekinil jc Holmes. »Da, samo jeden jc bil.« »Ste li mogli spoznati njegovo barvo?« »Da, luč svetilke, ki je bila na vozu, obsevala ga je. Bil jc rjaveč.« cija, smo prišli do prepričanja, da je treba priklopiti naši organizaciji tudi telesno izobrazbo in prepričan sem, da bo tudi ta panoga našega dela vspevala, ako sc jc bomo poprijeli z vsemi močmi. Govornik sc dalje zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da sc je napravila telovadnica. Na čelu tem možem pa stoji dr. Vinko G r c -g o r i č, načelnik del. stavb, družbe »Union«, ki je po svojem plemenitem sodelovanju odprl vrata naši ljudski telovadnici. Hvala mu iskrena ! Vsem mladim junakom telovadcem, ki so prevzeli skrb vodstva in onim, ki so voljni vstopiti v telovadne vrste, pa kliče krepko na delo. Na zdar! In zaorili so po telovadnici navdušeni »Na zdar« klici. Nato da predsednik besedo g. Iva n u P o d I e s n ik u, čegar govor, ki ga priobča-nio vsled njegove programatične vsebine v celoti, je bil vsprejet z navdušenjem, (i. govornik pravi: Slavna gospoda! Dragi bratje telovadci! Zelja, ki jo je gojila »Slovenska krščanska socialna zveza« že dolgo, želja, po katere izpolnitvi .ie hrepenela zlasti naša mladina ta želja je danes izpolnjena Zbrali ste se danes tukaj, slavna gospoda, da izročite telovadcem njih novi dom in telovadci smo prišli semkaj, da sprejmemo te nove prostore v svojo last. Hvala Vam vsem, ki sle na ta ali oni način pripomogli k temu dnevu! ____ (iotovo je lep v človeškem življenju trenotek, ko vidi pred seboj izpolnjeno željo, po kateri se upa približati svojim ciljem. Tak lep trenotek uživamo mi telovadci danes. Ko pa vidimo pred seboj izpolnjen prvi predpogoj, ki nam odpira pot do naših ciljev, ie naravno, da se vprašate, vi, slavna gospoda, nekoliko natančneje o teli naših ciljih in da Vam odgovorimo mi, kako nastopimo to pot in s kakšnimi pripomočki sc hočemo približati našim ciljem. Naj mi bo dovoljeno nekoliko odgovora. Naše teženje temelji na želji, da spopolni-nio naše vrste s krepko, zavedno, inteligentno in telesno zdravo mladino. Hočemo, da je naš mladenič inteligenten in zaveden naroden delavec, hočemo pa tudi, da jc zdrav telesno, ker smo prepričani, da Ic zdrav, krepak in vesel človek more vspešno in vztrajno delati in slediti ciljem, ki mu jih kaže njegov inte-Ickt in do katerih ga vodi srcc. Pri tem delu nam je v prvi vrsti v mislih resno delo za narod. Živimo v časih, ki nam velevajo, da si nabiramo moči in duševnih zakladov, nc z namenom, da bi ti zakladi donašali nam samim obresti, temveč s plemenitim namenom, da ta individualna bogastva razdelimo med seboj tako da odpade večji del onim, ki so tega naj- »Ali je bil utrujen ali čil?« »Prav nič utrujen.« »Hvala. Oprostite, da sem vas motil iu pripovedujte, prosim, dalje svojo zanimivo povest.« »Peljali smo se torej v diru in sicer najmanj eno uro. Polkovnik Stark mi je govoril o sedmih miljah, pa po mojem mnenju jih ic bilo gotovo dvanajst *). Cel čas je sedel tiho zraven mene in ko sem ga slučajno pogledal postrani, videl sem, da me ostro opazuje. Pota so morala biti tam zelo slaba, ker sc jc voz vedno sem in tja gugal. Včasih sem mislil pogledati skozi okno, toda šipe so bile slepe iu včasih je švignila luč mimo okna. Hotel sem včasi prekiniti molk med to dolgočasno vožnjo, toda polkovnik je odgovarjal na moja vprašanja zelo kratko iu zopet sva molčala. Koncčno sc je nehal voz tresti, drčali smo po kameniti poti in vstavili smo sc. Polkovnik Lysander je skočil iz voZa in me potegnil, ko sem hotel iti počasi za njim, bliskoma skozi odprta vrata. Voz je obstal tako tesno pri hiši, da si nisem mogel prav nič ogledati zunanjosti poslopja. Komaj sva prestopila prag, žc so se vrata za nama zaprla in slišal sem samo še ropotanje drdrajočih koles. V hiši jc bilo temno kot v rogu, polkovnik jc tipal za *) Ena angleška milja — 1*6 km. bolj potrebni. 2c lepa organizacija »Slovenske krščanske socialne, zveze« ima namen, da bogati svoje člane intelektualno in jih plemeniti čuvstveno. Ta svoj namen dosega z mnogimi svojimi napravami, kakor predavanji, poučnimi kurzi, veselicami, petjem itd. Z današnjim dnem pa se je priklonila kulturnemu delu »Slovenske krščanske socialne zveze« nova panoga namreč telesna izobrazba. Ze prej sem omeni!, da smo prepričani, da more Ic zdrav človek uspešno in vztrajno spolnovati svoje dolžnosti, bodisi zasebne, bodisi javne in najbolj še svoje narodne dolžnosti. Kako velikega pomena pa je človekovemu zdravje telesna izobrazba, katere najlepša šola je zistematična telovadba, o tem, mislim, slavna gospoda, ste prepričani vsi, ki se prepričate lahko vsak dan, zlasti v sedanjem času. katerega imenujejo po pravici čas nervoz-nesti. Zal nam je tistih mladih duševnih moči. ki hirajo in se brezplodno pogubljajo, ker so navezane na ječe slabotnih, bolnih teles. In zato hočemo tudi šole vzgojevalniee do tega. S telesno izobrazbo pa hočemo spopolniti tudi naše duševno delo, ker vemo, da daje telovadba tudi dovolj vztrajnosti, poguma in odločnosti za intelektualno delo. To hočemo, to bodi podlaga našemu delu, ki naj temelji v trdni, vztrajni ljubezni do domovine. Ljubezen do domovine, ljubezen do naroda iu poleg ljubezni tudi resno, možato iu premišljeno delo za oboje, to je zvezda vodnica celotni naši organizaciji. Cuvstvu ljubezni do domovine in do naroda pa ne škoduje nič bolj kot samo lepe besede, v katerih se to čuvstvo razblini in preide v nezdravo sentimentalnost, katere posledica je obup in nezaupanje v lastno moč. Vsled tega pa hočemo, da ostane to čuvstvo vedno mlado in sveže in vedno plamcncče in da ga podžiga delo. Močna vez naj bo ljubezen do domovine. Močna vez, sklenjena v naših srcih, napolnjenih s hrepenenjem po delu. To je naš cilj, slavna gospoda! Kako bo-demo sledili temu cilju, o tem bodete sodniki vi. In sedaj nekaj besedi vam, bratje telovadci ! Prepričan, da ste vstopili v naše vrste z resnim namenom vztrajno slediti gori navedenemu cilju, vam podam samo nekaj navodil na pot, ki vodi približanju teh ciljev. Vsakemu delu podlaga je t r e z n o s t. Človek, ki se z netrezno glavo, z od neplc-nicnitili strasti razburjenim srcem poloti velikega dela, resnega dela, tak človek naj si bo svest, da svojega dela ne bo dovršil, temveč da bode pri tem delu samo v zavoro. Za vsako tesno delo je treba jasnosti v mišljenju in v načrtih. Posebno pa je še to potrebno za vsako socialno delo, in naše delo je social--ii o d c I o. Naj odpade od vas in odpade od vžigalicami in mrmral polglasno predse. Nakrat so se odprla na koncu hodnika vrata in dolg, svetel žarek luči, ki sc jc hitro razširil, naju je obsijal. Pri odsevu luči sem zapazil žensko podobo, ki je držala v povzdigujem roki svetilko in se okrenila s sklonjeno glavo k nama. Razločno sem videl njene lepe poteze iu ravno tako dragoceno blago njene obleke. Govorila jc nekaj besed z mojim tovarišem v tujem jeziku in zdelo sc mi je, da nekaj vprašuje. Njegovega ostrega in kratkega odgovora se jc tako prestrašila, da sc ji jc svetilka v roki nagnila in bi kmalu padla na tla. Polkovnik jc hitro pristopil k nji, šepetal ii nekaj na uho in jo porinil zopet v sobo. Nato jc pristopil k meni. »Ali bi bili tako prijazni iu bi počakali tukaj nekaj minut,« rekel je in odprl druge duri. Bila je majhna, pri-prosta čumnata. V sredi sobe jc stala okrogla miza, na kateri je ležalo več nemških knjig. Polkovnik Stark jc postavil svetilko na harmonij, zraven vrat. .Še eno minuto me nc bodete čakali,' rekel jc in izginil v temi. Pregledoval sem kn.iige na mizi iu spoznal, čeprav nc razumem nemškega jezika, da sta bili dve izmed njih znanstvene in ostale pesniške vsebine. Nato sem stopil k oknu, da bi pogledal vun, toda težki železni zapahi so bili dobro zaklenjeni. Hiša je bila čudovito tiha. S hodnika sem slišal glasno vse naše mladine vse ono. kar po svojih ne-Itpih lastnostih zavira napredek in zadržuje delo. Naš telovadec in naš sodelavec naj bo trezen mož in nizkotne strasti te ali one vrste naj ne razburjajo njegovega srca. Smatrajte dalje svoje delo za resno delo iu ne samo za zabavo. S tem, da vstopite v naše vrste, se molče vklonite naši disciplini. Disciplina pa je potrebna in lepa stvar. Vaša vklonitev tej disciplini je prostovoljna in mora biti vsled tega še lepša in boljša od one. ki jo nalagajo zakoni. V tej prostovoljni vklonitvi disciplini je ravno tisto lepo. kar naj odlikuje naše vrste. Priporočam vam tudi vztrajnost. Dosledna vztrajnost naj vas diči. Iz vztrajnosti pri našem delu sc bode rodila moč, ki vas bo pustila vztrajati tudi pri drugem, ali poklicnem ali narodnem delu. Zavedajte se vedno, da ste potrebni v naših vrstah in bodite vedno prepričani, da je vsako naše delo tudi potrebno narodu. Žc prej sem omenil, da živimo v času, ki zahteva od nas mnogo duševnih moči, s katerimi moramo bogatiti naš narod. Zato pa ne pc zabite n.kdar, da čc pustimo, da se izgubi ena sama moč, smo zgubili del narodovega kapitala. Ne imejte pred očmi samo obzorja, ki se nam odpira v telovadnici, temveč glejte glo-bočje, glejte iz teh ozkih mej naše telovadnice na domovino, ki potrebuje treznih, vztrajnih, zavednih in ljubečih delavcev. Cc storite to, spolnjujete svoje dolžnosti! Spolnovati dolžnosti pa je znak možatosti. In taki bodite vi vsi, ki ste se združili v trdno narodno falango, v bratsko našo falango ! Predsednik g. dr. Krek pojasni nato razmerje telovadnega odseka, »Slov. kršč. soc. zveze« do zveze same in povdarjav da je odsek popolnoma samostojen in avtčsnomen v svojem poslovanju, z zvezinim odborom pa ima to zvezo, da je en zvezin odbornik zastopnik zveze v telovadnem odseku. Po predsednikovih sklepčnih besedah se je oglasilo poleg že prejšnje dni oglašenili telovadcev še 37 vrlih mladeničev telovadcev. Telovadilo sc bo redno vsak torek in četrtek zvečer od 8. do 10. ure in v nedeljah popoldne od 5. do 7. ure. Prva te|pvadna ura je v torek ob 8. uri zvečer. Deželna fFJtflMP. D u n a j, 17. nov. Kako sc izpreminjajo časi! Pred dvajsetimi leti je bil »sovražnik države«, kdor je zagovarjal deželno avtonomijo. Danes pa so se politični potomci starih centralistov sprijaznili do gotove meje z deželno in narodno avtonomijo. To je pa najboljši dokaz, da mnogi trobijo v rog političnih sikofantov in da se s časom bistrijo nejasni pojmi. Povsem naravno je. ako Cehi in Poljaki zahtevajo najširšo deželno avtonomijo. Deželni zbori naj ureiajo ljudske in srednje šole ter določajo poslovni jezik v državnih uradih. V vsaki deželi so druge razmere in potrebe, torej se nc morejo meriti po enem kopitu. Tako deželno avtonomijo pa je mogoče zagovarjati brez pomisleka le ondi, kjer biva v deželi en sam narod. Kranjski Slovenci ali dalmatinski Hrvatje imajo zagovarjati najširšo deželno avtonomijo. Popolnoma drugače moramo deželno avtonomijo presojati s stališča obmejnih Slovencev. Z največjo silo se proti-viio deželni avtonomiji gališki Rusini. Rusin-ska poslanca dr. Kos in R o m a n c z u k sta včeraj in danes z vso odločnostjo pobijala češki predlog, ki so ga podpirali tudi Poljaki. Slovensko stališče. Dvorni svetnik Šuklje je danes v imenu »Slovanske zveze« označil jugoslovansko stališče glede dež. avtonomije. Rekel je: Glaso- tiktakanje stare ure, drugače pa jc bilo vse tiho, kakor v grobu. Spreletelo me jc nekaj čudnega in neprijetnega. Kdo so ti Nemci in kaj delajo na tem samotnem, od vsega sveta zapuščenem kraju? In kje se nahaja pravzaprav ta kraj? Mil sem najmanj deset milj od Eyforda in to jc bilo vse, kar sem vedel. Ali sem severno, južno, zahodno ali vzhodno, tega nisem vedel. Mogoče je ležal Rcading ali kako drugo večje mesto v bližini in ni bila hiša tako na samoti. Toda popolna tihota mc je prepričala, da sem na deželi. Hodil sem gorindol in žvižgal neko melodijo, da bi bil bolj vesel. Iznenada so se odprla vrata sobe, ne da bi kak glas motil skrivnostno tišino. Med odprtimi vrati jc stala gospa in pramen luči je obseval njen lepi, pa prestrašeni obraz. Soba, odkoder je prišla, jc bila temna. Zdelo sc mi je, da je vsled strahu, kakor v omedlevici, in ta pogled me jc pretresel. Dvignila jc prst in mc opomnila, naj bom tiho. Šepetala mi je nekaj besed brez kake zveze v angleškem jeziku; pri tem pa sc je skrbno ozirala nazaj v temo. »Šla bi odtod,« rekla je prisiljeno mirno, »šla bi odtod in nikakor bi ne ostala tu. Vi tudi bolje storite, če odidete.« »Toda milostljiva gospa,« odgovoril sem ji, »svoje naloge šc nisem izvršil. Nikakor se ne morem odtegniti, predno ne pregledam stroja.« »Ni vredno, da bi še dalje tukaj ostali,« vali bodemo za § 12, kakor ga je sklenil odsek. V bistvu novo besedilo določa isto, le oblika je jasnejša. Sicer pa tnali slovenski narod ne sme pozabiti, da so ga v boju za narodni obstanek podpirale tukaj ravno tiste stranke, ki zahtevajo širšo deželno avtonomijo. Nehvaležni nočemo biti. (Slovenski poslanci živahno pritrjujejo.) Pa tudi v stvarnem oziru nismo načelni nasprotniki deželne avtonomije. Razvoj deželne avtonomije jc utemeljen v zgodovini in bistvu naše avstrijske države. Avstrija je postala v tre-notku, ko sta se dve mogočni državi prostovoljno združili pod habsburškim žezlom. In v drugi polovici 18. stoletja je Avstrija dobila velik del poljske države. Prijatelj sem Dunaja, a rečeni, da imata Praga in Krakov v zgodovini slavnejše ime. Praga je bila veliko mesto evropskega slovesa, ko je bil Dunaj še srednje mesto. In Krakov nas spominja na davne in slavne čase poljskih kraljev. Zato jc bil v Avstriji centralizem največja napaka, ker naravnost nasprotuje ustavnemu zistemu. V državnem zboru se kujejo zakoni, ki ne odgovarjajo razmeram posameznih dežel. V deželnih zborih bi sc mnoga vprašanja reševala hitreje in tudi boljše. In če žc sedaj počasi deluje državni zbor, kaj bode potem, ko pride v zbornico 516 poslancev! Mi smo torej za večjo deželno avtonomijo. Tudi ljudske šole naj bi spadale v delokrog dež. zborov. Sedanja ljudska šola jc draga, pa slaba, ker je urejena po načelih centralizma in nc po razmerah posameznih dežel. V istem trenutku pa, ali pa še preje, ko se razširi deželna avtonomija, morajo se zakonito zavarovati narodne manjšine. Narodna avtonomija nas nc reši. Zahtevati moramo državni zakon, ki v jezikovno mešanih deželah narodnim manjšinam zagotovi ckzistenčni minimum, pogoje narodnega obstanka. Četudi izginejo iz bodoče zbornice politično propale stranke, vendar bodo ostala šc velika narodna nasprotstva. Teh pa drž. zbor ne more rešiti, pač pa posamezni deželni zbori, seveda vedno s pogojem, da preje dobe zakonito varstvo narodne manjšine. S tega stališča glasujemo za novi § 12, ki obsega jasnejšo interpretacijo deželne avtonomije. (Živahna pohvala.) Tudi Nemci v planinskih deželah so večinoma zagovoru ki dež. avtonomije. Znani dr. S t e i n \v e n d e r jc danes odločno grajal bi-rokraški centralizem, ki ovira gospodarski razvoj posameznih kronovin. Poljski poslanec dr. Globinski jc navajal besede dr. Blagotinška (Kaiserfeld) iz 1. 1867, ki dokazujejo, da očetje ustave niso bih taki centralisti, kakor njihovi nemški potomci v zbornici in ministrstvih. Zbornica jc z 201 glasom proti 35, torej z dvetretjinsko večino sprejela S 12, kakor ga je sklenil odsek, ni pa obveljal širši predlog dr. Mettala, dasi so ga podpirali vsi slovanski poslanci. Bodoča seja je v ponedeljek. * M. w Avtonomistiška debata v drž. zboru. Stern-berg zabava zbornico. Kakor smo že poročali, jc državna zbornica sprejela člen tretji vol. reforme tako, kakor ie predlagal odsek. Rusin Romanczuk je pri avtonomiški debati dejal, da avtonomije ne more skleniti umirajoča zbornica, ampak le nova zbornica in novi dež. zbori, izvoljeni na podlagi splošne in enake vol. pravice. Sicer je izumrl stari centralizem, toda v varstvo narodnosti in posebno narodnih manjšin je potrebna dobra centralna vlada. Rusini sc bodo posebno gališki deželni avtonomiji upirali z vsemi močmi. Rusini so Ic za narodno avtonomijo in čc hočejo izvesti gališko deželno avtonomijo, jc treba razdeliti Gališko v poljski in rusinski del. Zbornica naj prepreči, da bi premoč poljske šlahte pokopala tri milijone Rusinov in milijone poljskih kmetov. Soc. demokrat Daszynski jc izjavil, da sc poljski soc. demokratje ne morejo zavzeti za avtonomijo nadaljevala je. »Lahko greste mirno skozi hišna vrata in nihče vam nc Ho branil.« Ko pa jc videla, da le smehljaje majem z glavo, se ni mogla več premagovati, stopila je bližje, sklenila roki in iih povzdignila proti meni. »Za Boga, bežite, bežite, dokler ne bo prepozno.« »Toda jaz sem zelo trdovratne narave in čim več težkoč mi preti, tembolj me stvar mika. Razven tega sem pa tudi vedno mislil na nagrado 50 ginejk, na težavno pot in na noč, ki je bila samo na videz neprijetna. Ali naj bo vse zaman? Ali ne more biti gospa neumna? Odločno sem toraj zmajal z glavo in ji povedal, da ostanem na vsak način. Hotela je še dalje v tne siliti, toda zgoraj so sc zaloputnila vrata in slišati je bilo razločno korake na stopnjicah. Ona je en trenutek poslušala, dvignila je obupajoč še jedenkrat roki in zginila takoj in brez šuma, kakor jc bila prišla. Kmalu nato vstopi polkovnik Lysander Stark in šc majhen, debel gospod, ki jc imel na dvoje razčesano brado, ki se mi predstavi za gospoda Fergusona. »To je moj tajnik in delovodja,« rekel je polkovnik. »A propos, menim, da so bila ta vrata poprej trdno zaprta. Bojim se, da ste imeli prepih?« »Nasprotno,« rekel sem, »sam sem vrata odprl, ker je bil zrak v sobi zaduhcl.« Nemirno mc jc pogledal po strani. »Bolje je, da gremo na delo; gospod Ferguson in jaz vam liočeva pokazati stroj.« (Dalje prihodnjič.) gališkega dež. zbora, v katerega izmed 1 milijon 600.000 za volitev sposobnih mož 1 milijon nima vol. pravice in kjer volitve niso enake, ampak cefo indirektne in ustmene ter 2000 veleposestnikov vlada na podlagi privilegijev celo deželo. Dvorni svetnik Šuklje je podal daljšo izjavo, ki jc objavljena v našem državnozborskem poročilu. Nato jame govoriti grof Sternbcrg o vseh mogočih stvareh. Pruska država je »za mačko«, ker glede na Bolgarijo drži z Rusi, na Srbijo pa z Avstrijo. Kako grd je centralizem, dokazuje dejstvo, da je neki avstrijski general, ko je bil ministrski predsednik, prodal dva tisoč tovornih vagonov Italiji takrat, ko smo mislili na to, kako zopet osvojiti Lombardijo.. Govornik pravi: Pošljite nam za čas Viljema, bomo vsaj videli, kako zna vladati on. VoL reforma pome-nja ic strah Schonbrunna pred bombami. Toda gospod iz Schonbrunna je lahko brez skrbi, kajti njemu noben anarhist ne stori nič žalega. Vol. reforma je otrok prostitutke, ker ima toliko očetov, od katerih se ne ve, kateri jc pravi, ali Derschatta ali Kramar. Centralistično je tudi naše pravosodje, posebno pod varstvom Kleinovim-. Naša justica je postala baka-ratna igra na karte in eden od obeh ministrov, ali zunanji ali justični, spada v ječo.. Za deželno avtonomijo pa se bom potegoval, dasi nas je vlada izdala, dokler imam kapljico krvi v žilah. * # * Dr. Tavčarjevi nujni predlogi. Tovariša Sternbcrg in Tavčar sta v državni zbornici vložila cel kup nujnih predlogov. Dr. Tavčarjevi so sledeči: I. Reforma gosposke zbornice (Že preje je Choc predlagal naj se gosposka zbornica popolnoma odpravi, dr. Tavčarjev predlog je torej milejši in nekoliko prepozen). 2. Inkorporacija dveh hrvaških okrajev v vojvodinjo Kranjsko. 3. preosnova goriške državne gimnazije (mesto Gaberščcka). « » * Rdeča in rjava knjiga. Pismene znamke za Bosno. Avstrijska delegacija bo zborovala 25; t. m. ob 10. uri zjutraj v Budimpešti. Vlada predloži glede na maroško koufercnco v Algecirasu in makedonske reforme rdečo, glede na carinski spor s Srbijo pa rjavo knjigo. Cesar pride v Budimpešto 21. t. m. — Pismene znamke za Bosno so tako nesrečne, da bodo prišle celo pred delegacijo. Ogri namreč napadajo skupnega finančnega ministra Buriana, ker je uvedel poštne znamke za Bosno s samonemškim napisom. Sicer je vlada te znamke odpravila. Ogri zahtevajo seveda poleg nemškega tudi ogrski napis. Kaj porečejo k temu H r vali? # * * Težnje rusinsttih poslancev. Gališki cesarski namestnik grof Potočki, sc mudi na Dunaju, da-vodi pogajanja med ru-sinskimi in poljskimi poslanci; Poljsko pismo. Pri vas na Slovenskem torej še niste je-dini radi volivne reforme in. časnikarska polemika šc ni prenehala! — To čudno obnašanje dela slovenskega časnikarstva in slovenskih politikov jc drugim Slovanom naravnost nerazumljivo in jim je dokaz, da so Slovenci v politiki še jako malo izšolani. Ako je volivna reforma Slovencem v mnogih točkah krivična, bi bilo treba gledati,, da se v teku obravnav kolikor mogoče popravi s previdno in premišljeno akcijo slovenskih politikov in časopisje bi jih moralo podpirati. Vse drugače je s tem vsem v Galiciji. Gautsch ic z volivno reformo naskočil poljsko kolo, njegov močen vpliv je bil nemškim državnikom iieušečen in z volivno reformo so ga mislili razbiti. Bit je čas. ko so nemški in tudi slovanski listi vžc prerokovali, da sc ob volivni reformi razbije kolo, konservativna večina pojde v opozicijo, demokratična manjšina se pa pridruži vladi. V kolu samem so bil hudi boji, toda da bii sc dunajska poljska delegacija razbila, to je med Poljaki naravnost nemogoče. Res, da ic volivna reforma razburila deželo, Rusini so razvili živo agitacijo, socialisti so kričali, bauernbiindlerji izrabili priložnost, da so oznanjevali po deželi boj šlaliti in kleru: toda poljski narod kot tak jc ostal popolnoma miren in časnikarstvo poljsko sc je obnašalo jako taktno in previdno. Velik del inteligentnejšega prebivalstva si je želel reforme, vladajoči stranki konservativnih »Stančikov« je bila neušečna, toda prvi so razumeli, da ne smejo poljskih poslancev napasti zahrbtno, dokler se oni bore proti vladi in drugim parlamentaričnim strankam, ker bi jim s tem naredili stališče težavnejše in reformo še poslabšali. Z druge strani so na tudi poljski poslanci razumeli, da ne morejo iti v opozicijo proti volivni reformi, ker bi s tem ničesar nc dosegli, ampak si preje škodili. S svojo ra-zt.mno in previdno politiko so res dosegli Poljaki velike uspehe: število poslancev sc jim jc pomnožilo od 88 na 106, premagali so težave radi varnosti volivnili okrajev na tako spreten način, da so popolnoma dosegli svoj namen in so pri tem vendarle popolnoma neodvisni od Nemcev in lahko pri vsaki akciji za spremembo volivnega okraja tudi nadalje še podpirajo Slovane, dosegli so tudi v zadevi deželne avtonomije vse, kar so želeli. Kako čisto drugače je v tem oziru med Slovenci! Celo na najbolj konservativne Poljake, ki so načeloma proti razširjenju volivne pravice, napravi politika nekaterih Slovencev neoopisljivo čuden vtis. »Ako ste v politiki še tako malo izšolani,« pravijo, »potem bo slabo z vami.« Kakšna bo poljska politika v novem državnem zboru? — Bistveno taka. kot jc bila v starem, ker pri današnjih razmerah nc more biti drugačna, Število Rusinov bo nekoliko večje in naredili bodo včasih kakšno aventuro. Pri njihovi nizki politični izobrazbi in nekristalizo-vanih razmerah sc ne more prevideti, kakšno politiko bodo uganjali v novem parlamentu, najbrž bodo pa koketirali z Nemci in socialisti. Dalje bo prišlo iz Galicije nekaj socialistov, narodnih Judov in disidentov, ki pa ne bodo imeli nobenega vpliva na poljsko politiko. Kolo bo pa ostalo tako močno, kot je zdaj ali se pa bo celo ojačilo. Seveda se bo tudi v kolu izvršila neka izprememba. Zdaj odločuje v njem stranka konservativnih krakovskih »Stančikov«, potem bo pa najbolj številen poljski konservativni centrum in narodno-de-mokratična stranka. Sicer bo pa tudi velik del sedaj odločujočih konservativnih pleme-nitašev še vedno našel pot v novi državni zbor. Ako se tudi razmerje poljskih strank v kolu izpremeni, zunanja politika kola bo ostala bistveno ista in glavna načeto poljske politike se ne bodo izprernentla. Ta načela so zlasti: 1. Brezpogojne solidarnost vseh poljskih poslancev brez razlike socialnih, verskih in drugih nazorov na zunaj. Kakor se je doslej demokratična manjšina in konservativni kmečki centrum pokoraval arfstokratični konservativni večini, tako se bodo odslej poslanci drugačnih nazorov v zunanji taktiki pokoravali narodnim demokratom iii centrovccm. S tem bo prišla poljska politika v nekoliko hitrejši tempo. 2. Poljska delegacija na Dunaju ne more preiti v trajno in načelno opozicijo. Prt kakšnem posameznem predlogu za-morejo glasovati proti vladi iu tudi vreči kako ministrstvo, toda v trajno opozicijo ne pojdejo nikdar. Dokler so Poljaki na Nemškem in na Ruskem tako zatirani in brezpravni, jim mora Galicija služiti v oporo in podlago. Tu se goji poljska misel, zbirajo poljske sile in pripravljajo za dan, v katerega veruje vsak Poljak. Pri tem je pa Galicija že sama na sebi ena izmed najrevnejših poljskih dežel in je bila od Avstrije popolnoma izžeta in Poljaki nc tvorijo v njej, ako odštejemo Jude, niti polovice vsega prebivalstva. Razumljivo jc torej, da pojdejo Poljaki na Dunaju raje do skrajnosti r.a roke vladi, kot da bi se izpostavili nevarnosti, da izgube to, kar so si s takim trudom, s previdno politiko pridobili. 3. Poljaki bodo vedno in pred vsem gledali na potrebe države. Avstrija jim je tako potrebna, da bodo zanjo vedno radi doprinesli vsako žrtev. Dokler so v Rusije in na Nemškem (ako zatirani, imajo Poljaki, v Avstriji edino oporo. »Razdreti bi nam bilo lahko,« rekel mi je neki vpliven Poljak in dober politik, »toda kaj potem? Dokler ne moremo narediti pozitivnega načrta, kaj potem zidati, bi bilo neumno podreti staro stavbo.« Ako se bodo na Ruskem razmere uredile iti bodo Poljaki tam dobili samoupravo, pričeli bodo tudi v Avstriji popolnoma drugačno politiko. Postali bodo največji Slo-vanofili, vzeli slovansko politiko v Avstriji aktivno v roke in delali za zvezo: Avstrija-Rusija. Potem bo težišče Poljakov kraljestvo Poljsko, Galicija pa samo predna straža. Ako zasedejo pa Prusi kraljestvo varšavsko, potem se bo dosedanja politika nadaljevala. Združeni poznanjsko-šfeški in kraljevski Poljaki bodo stavili germanizaciji pasiven odpor, na katerem se bo slednjič razbila pruska pest, v Galiciji bodo nadaljevali konservativno politiko in čakali, dokler se Rusi kulturno in politično ne dvignejo in Prusi ne opešajo na pasivnem poljskem odporu. Poljaki so jako veliki slovanofili, seveda samo politično samostojno misleči Poljaki, zlasti pa višje plemstvo. Sedaj ni čas, da bi se to geslo vrglo med množico, toda kakor hitro se vrže. sc bo prijelo celega naroda. POSPEŠEVANJE AVSTRIJSKE TRGOVSKE MORNARICE. Peti oddelek avstrijskega industrijskega sveta je sprejel več važnih zakonskih predlogov glede na pospeševanje avstrijske trgovske mornarice. Ladje, ki so zgrajene doma, dobijo za eno četrtino več vožnega prispevka kot ladje, zgrajene v inozemstvu. Ladjedelnice dobijo zgradbeni prispevek za zgradbo avst. trgovinskih ladij za prosto paroplovbo. Prispevek dobe ladjedelnice za 50% gradbenega materijala, ki je izgotovljen v domovini in za vsak nadaljni odstotek, ki presega 50% doma narejenega gradbenega blaga, se podpora zvi-za za en odstotek. Pri ustanovitvi pomorskih paroplovnih družb se dovoli družbam oprostitev od davka in gotovih pristojbin. Dovolijo se tudi prometne premije za doma zgrajene ladje in sicer po 40 kron za vsako tono. Vlada zgradi tudi šolsko ladjo, na kateri se bodo nautiški akademiki izvežbali? za kapitansko službo. Uredi se parobrodni promet v vzhodno Afriko iu Rdeče morje. Z Lloydom naj se sklene pogodba za dve leti za sedem ali osem letnih voženj v Vzhodno Afriko in naj se v to svrho dovali pavšal 80.000 kron. Podobno naj se uredi zveza z Brazilijo. PODMORSKE LADJE ZA NAŠO MORNARICO. Naša mornarica je naročila dve podmorski ladji sistema »Holland«. Za ti ladji je v proračunu namenjenih en milijon kron. Mornariška uprava jc izpremenila svoj načrt glede na torpedno flotilo ter sklenila zmanjšati število manjših torpedovk in namesto teh zgraditi dve večji visokoinorski torpedovki. KREDIT ZA POSPEŠEVANJE INDUSTRIJE. Dvorna svetnika Philippovič tn Hauffe sta se kot odposlanca industrijskega sveta trgovinskega ministrstva podala k trgovinskemu ministru, da poviša kredit za pospeševanje industrije od 780.000 na en milijon kron. Trgovinski minister je ugodno odgovoril. PRESNOVA KITAJSKEGA MINISTRSTVA. Cesarska naredba reformira kitajsko ministrstvo. Novo je prometno ministrstvo (Jučtianpu). Doslej so brzojavne in parobro-dne zveze bile podrejene podkralju Juašin-kaju, železnice trgovinskemu uradu, pošta pa pomorskim carinskim uradom. Sedaj spada vse pod prometnega ministra. Pošta je doslej pod pomorskimi uradi dobro poslovala, zato se velevlasti boje, da ne bi sedaj promet trpel pod neveščimi kitajskimi rokami. ZOPET RUSKI GENERAL USTRELJEN. P o 11 a v a, 19. "novembra. Tu je bil na ccsti ustreljen general Polkovnikov in neki slučajno po cesti idoči vojak. VOJAŠKA PRISEGA NA FRANCOSKEM. Vojni minister Picquard korenito reformira. Reformiral je že vojaško kazensko pravo sedaj pa namerava reformirati tudi vojaško prisego. V dotično besedilo bodo namreč vrinili odstavek, ki govori o »zvestobi nasproti republiki« in »državljanskih dolžnosti častnikov.« Poznamo te »državljanske dolžnosti«! VSA »INTELIGENCA« ZAPRTA. V Mologi je policijski predstojnik dal aretirati vso mestno »inteligenco«, izvzemši zdravnikov advokatov in učiteljev. (Mologa šteje 7000 prebivalcev.) Dnevne novice. Shod v Šmartnern. Pri včerajšnjem političnem shodu v Šmartnern pri Kranju so govorili. tjež posl. Demšar o boju slovenskih poslancev proti nemško - slovenski zvezi v deželnem zboru. dr. Krek o agrarno politiških zahtevah in o zadnjih politiških dogodkih na Dunaju in doma, Traven pa o izobrazbi in zadružništvu. Na njegov predlog so izrekli zborovavci soglasno svoje priznanje in spoštovanje dr Suster-šiču in Šukljetu Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsuo v Ljubljani ima v sredo, dne 21. novembra 1906 ob pol 5. uri popoldne v dvorani mestnega magistrata redno javno sejo. + P. n. »Zvezina« društva se nujno opozarjajo, da pošljejo »Zvezi« nemudoma svoja letna poročila na doposlanih jim dopisnicah, ker se s pripravami za »Koledarček« ne more več odlašati. — Iz Šenčurja. Prihodnjo nedeljo priredi naše izobraževalno društvo predavanje ob treh popoludne. Govoril bo prof. Evgen Jarc iz Kranja o slovenski zgodovini v novejši dobi. — Iz Cerkelj. Zadnjo nedeljo je predaval v izobraževalnem društvu pred velikim številom mož in fantov prof. Evgen Jarc iz Kranja o socialni zgodovini slovenskega kmeta v srednjem veku in kazal na težko pot bojev in truda, po kateri jc prišel naš kmet čez več kakor 1000 let v letu 1848 zopet do svobode. Predavatelj je obljubil, da o priliki nadaljuje svoje predavanje do najnovejše dobe. S predavanjem smo združili tudi razgovor o vprašanjih, ki jih jc sprožil govornik. — Požar. Dne 18. novembra ob 11. uri ponoči je začelo goreti gospodarsko poslopje A. Orla v Velikem Mengšu. Pogorelo je gospodarsko poslopje, kozolec in svinjak. Gospodar je bil zavarovan le za malo svoto. Ogenj ic zapalil sedemletni sinček, ki je ostale zbudil. Ker zažigavec ni mogel seči do strehe, je šel po kozo, na kateri sc drva žagajo, da je nanjo stopil in zažgal streho. — Konec varnostnih odredb proti kugi. Danes izpuste iz tržaške bolnišnice Sv. Magdalene vse one osebe, ki so jih opazovali ker so bile v dotiki z dne 8. t. m. za kugo umrlim mornarjem Dabovičem. Sodijo, da je vsaka nadaljna nevarnost izključena in zato dobivajo iz Trsta odplule ladje zopet »čisti« potent. Umrl je v Škofji Loki posestnik, kamnosek in svečar gospod Matevž Miklavčič, star 51 let. Rodbini naše sožalje! — Odlikovanje. Bivši predsednik dež. sodišča v Trstu g. Mihael Urbančič je povzdig-njen v plemski stan. — Poročil se je v Gorici zasebni uradnik gospod Rafael Vuga z gdč. Justino Corsi-govo. — Štiridesetletnico solkanske čitalnice bodo slovesno praznovali meseca junija prihodnjega leta. — Ponesrečen rojak. V Suttersaille (Pa.) jc povozil vlak Jakoba Magajne, ki jc bil doma s Studencga pri Postojni. — Preinemba posesti. Mesar gosp. Fran Golob je kupil hišo mizarjeve vdove gospe Marije Zicglcr za 16.000 K. — Žrtev alkohola. V sredo so v Dobru-njah nekega osemnajstletnega fanta v gostilni pripravili do tega, da je spil ccli liter žganja. Ko so sc razhajali, tožil je, da mu je mraz in da se nc upa sam domu priti. Spravili so ga na neki pod v seno in pustili zraven njega nekega drugega fanta za varuha. Ker je bil ponoči občutljiv mraz, šel jc ta spat v hlev. Ko so pa v četrtek zjutraj šli gledat, kaj jc z opijanjenim, so ga dobili ztnrznjcga na mrvi. Včeraj popoldne so ga pokopali. Nc moremo si kaj, da ne bi o tej priliki izpregovorili par besedi o tej stvari. Med našim ljudstvom šc vedno prevladuje mnenje, da žganje greje. A vendar je nepobitna resnica, da jc med zmrznjenimi največ — žganja rjev. Prav pa bi tudi bilo, da bi dajali koncesije za gostilniški obrt Ic res zancsljivil ljudem, take pa. ki mlade ljudi v nepopisni lahkomiselnosti silijo s oijačo. zlasti z žganjem, pa občutno kaznovali. Tako bi nc bilo toliko naglih smrti in tudi ne toliko telesno in umsko degeneriranih ljudi. — Nesreča v Borovnici. 63letni kočarjevi ženi Tereziji Tišler je pri jemanju zelja iz kadi padel težek kamen na nogo in jo tako težko poškodoval, da so jo morali prepeljati v deželno bolnišnico. — Nesreča na železniški postaji Dovje. Dne 30. apr.la t. I. je dospel na postajo Dovje tovorni vlak št. 1784 ob 3. uri in 46 minut iz Jesenic per postal na tiru št. 3. Postajenačel-nik Ivan Soklič je pregledal prernikalnike. Ko je videl, da jc vse v redu, dal je tovornemu vlaku št. 1787, ki je prihajal iz j r»r,H'm Prva domača slovenska pivovarna G. Auerievih dedičev Ustanov jena leta 1854. v Ljubljani, Wolfove ulice štev. 12 »'« priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno Stev. telefona 210. 2469 150—7 m apen.«» pivo v noclrih in Htcklenicah. fllnsKa razstava. V soboto popoludne je »Kranjska kmetijska družba« otvorila v veliki dvorani »Mestnega doma« vinsko razstavo. K otvoritvi je prišlo mnogo dostojanstvenikov, na celu um ii dež. predsednik Sch\varz. . * (j deželni glavar Oton pl. Detela je kot predsednik »Kmetijske družbe« otvoril razstavo v daljšem govoru v katerem ic po™-jal, kako ie srečno izvojevan boj Proti tr mus kako se v prenovljenih vinogradih, dviga po kvaliteti in kvantiteti naš domači vinski pride-i Tr na uš je obiskala 83 odstotkov vinogradnikov. Ob taki katastrofi je pnhite a drsava na pomoč z 598.500 kronami ... de/.ela s 578.500 kronami brezobrestnega posojila J trudoljubno pomočjo gg. ';aynatelja olen. a deželnega potovalnega učitelja (joinbacs in vinarskega inšpektorja Skalickegascjeposc čilo, da se jc pridelovanje vina na K an ske od 50.000 lil z 1. 1884 dvignilo /c na 200 000 hl m jc upati, da sc poviša Sc na .300 00Cl ali na 400.000 hl. Po teh podatkih je zakhcalg de/, irhvir »Slava« cesarju in otvoril razstavo, hodba jc stirala cesarsko himno Oostoe so nato pokusili razna razstavljena vina. tu sc o razstavi, katero jc uredil gospod C.ombač, jako pohvalno izrazili. Razstava, lepo vrejena ob stenah velike dvorane »Mestnega doma«. obsega. Krški , kraj- Oro! Anton liarbo. Rakovnik, f no na-,So vino, letnik 1905,1900. Ivan Pie.fcr, 1 eskovec. rdeči cvičck, bel. cv.cck, 190h. -Ivan Globočnik, Dobrava, belo namizno vino. 900 - Dr. 1. Hočevar, Krško, rdeči cvicek. 894' 1895, 1896, 191)4. 1905. 1906. I umska graščina (Lenarčič). Leskovec Silvanec. črnina, 1905, 1906. - Gustav de Cott Kostan e-vica rdeči cviček. 1906. - Anton Ulm. Klc-vevž, fino namizno vino. 1905. 1906. Albina Sclioner, Leskovec. rdeč, cviček, 1906 -Gombač in Pire. Ljubljana, salonski cviček heli 1905. — Ema Wutscher. bt. Jernej, črnina tična, desertno vino. - Martin Colaric, Slinovcc, rizling, rdeči cviček. 1906 — Lavos. Bučar, Kostanjevica, kraljevina rizling, poki-nel s čistimi drožmi, 1906. - Ivo Gregor.c, Gadovapeč, rdeči cvičck. 1906. - Vipavski okraj ie posebno bogato zastopan po: Kmetijsko društvo VZ. Vipava, Ortliber. namizno belo, Pinola, Sina, beli burgi.ndcc. Zelen Silvanec, 1906. 1905. — Fran Kavčič, St. Vid. beli burgundec. rulandec, zelen, I90o. ■ n iP Semič St. Vid, belo namizno. 1906. - Mirko Perhavc, Vipava, burgundec iu pinola, rizling ni pinola, 1906. — Ivan Lavrenčič, Vrhpolje, rizling in beli burgundec, kraljevina in gr-ganja. 1906. — Štefan Hrib, Vipava, silvanec, burgundec, sipa, zelen, zelen in ortliber, 1905 1903. Ivan Pretnru, St. Vid, namizno-belo' vino, 1906. — Grof Lanthieri, Vipava, Vrhpolje (Kindermacher), burgundec beli, nemški rizling, 1900, 1905. — Jul. Sclnvickert. Vipava, beli vipavec, zelen, 1906. — Aloj-čar, Št. Vid, belo namizno vino, 1906. Alojzij ' Fcrjančič, Slap, beli burgundec. 1905. Vipavska vina so se s to razstavo znatno povzdignila, ker ima občinstvo priliko, da se pri bogati, fini vipavski vinski razstavi prepriča, da je vsak predsodek proti vipavskim \ niom neutemeljen. Vipavska vina na razstavi so naravnost zmagovita. Kakovost vipavskih vin se ic zadnje čase z novim načinom vinske priredbe znatno povzdignila in so vinski pridelki Vipavcev uprav na čast našemu vinarstvu. — Novomeški okraj: Gnnska šola, Ru-dolfovo, beli burgundec, veltlincc, cviček rdeči, žametasta črnina, 1904, 1906. — Državna klet, Rudolfovo, različna vina, razni letniki. Anton Urbančič, Čatež, 1906. Marija Knncilja, Gorenja Straža, beli cviček, 1906. Metliški okraj: Fr. Skušek, Metlika, belo vino, 1906. Franjo Guštin, Metlika, belo vino, 1904, 1905. Anton Rajmer, Metlika, uamiz no vino, 1906. Litijski okraj: Franc Miklav-Oič, Sv. Križ, rdeči cvičck, 1904. — Vsa razstavljena vina pričajo o povzdigi domačega vinarstva ter odpirajo deželi upapolnc poglede v bodočnost. Najmanj kar sinemo ob tej priliki zahtevati, je, da se sedaj, ko je naše vinarstvo tako razvito, toči po vseh naših gostilnah le pristna domača kapljica in da se zapro vrata pred tujimi vinskimi agenti. Razstava ie bila v soboto in včeraj izborno obiskana. Obakrat je svirala društvena godba. Občinstvo je bilo ob pristnem domačem vinu veselo ter bo izvestno sedaj povsod izvrševalo reklamo za domača vina. Danes se razstava zaključi. Čast in hvala vsem, ki so se trudili, da se je priredila ta vinska razstava, ki bo domačim našim vinorejcem še v veliko korist. Vinarski shod v Ljubljani. Ob precej dobri udeležbi se je vršil včeraj dopoldne vinarski shod na starem strelišču, katerega so počastili med drugim tudi deželni predsednik, deželni glavar, vladna svetovalca pl. Chron in Laschan in ravnatelj kranjske hranilnice. Društvo za varstvo avstrijskega vinarstva na Dunaju ic zastopal društveni vodja Fr. Wenisch iz Kremsa. Iz Štajerske so prišli gg. c. kr. vinarski nadzornik F. Matjašič, c. kr. vinarski asistent J. Zabavnik, oba iz Gradca, deželni vinarski ravnatelj P. Stiegler iz Gradca in J. Belic iz Maribora, kot odposlanca deželnega odbora štajerskega, inštruktor A. Žmavec iz Gradca kot odposlanec štajerske zadružne zveze, dalje državni potovalni učitelji Ivo Sancin iz Buzcta v Istri iu A. Štrckelj v Gorici ter mnogo drugih interesentov iz Kranjske in Štajerske. Shoda se je udeležilo tudi več tukajšnjih producen-tov. Ob desetih je otvoril shod predsednik grof Barbo slovenski in nemški na kar se je takoj pričelo razpravljanje o raznih točkah. Najprvo je referiral g. vodja R. Dolenc o razmnoževanju žlahtnih trt na Kranjskem. Debate se je udeležil c. kr. vinarski nadzornik g. Skalicky, ki je malone vse Dolenčeve trditve iu priporočila zanikal. Pri tej točki je referiral tudi g. dr. F. Kranicr o kemični sestavi raznih vin. O drugi točki jc referiral deželni vinarski komisar g. Gombač o pospeševanju vinske kupčije s kranjskimi vini. Debate so se udeležili gg. Zniavec, Rohrman,, Skalicky, Rozman in Sancin. Poročevalčevi resoluciji in sicer: 1. C. kr. kmetijska družba sc naproša, da vstanovi v Ljubljani založilo klet z nalogom, s pravilnim in umnim kletarstvom starati finejša vina ter kot taka razprodajati večinoma lc v steklenicah. 2. Država iu deželni odbor sc naprošata za podporo v svrho priredbe vinskih razstav, zlasti v nevinorod-nih večjih mestih na Kranjskem in Koroškem ter za udeležbo pri večjih razstavah v Pragi in v Galiciji, sta bili soglasno sprejeti. O tretji točki, glede uporabe umetnih gnojil je obširno poročal g. c. kr. vinarski nadzornik Boh. Skalieky, ki jc priporočal porabo umetnih gnojil zlasti tam, kje/ jc preskrbljc-vanje navadnih gnojil otežkočeno. - O četrti točki: Dosedanji uspehi s streljanjem zoper točo in v koliko je opravičeno nadaljevanje tega dela še v bodoče, jc poročal g. Gombač, prebravši poprej privatno poslane izjave gg. dr. Vošnjaka v Pohorju, dr. Schiniedcrerja v Mariboru in c. kr. profesorja Seidla v Gorici. Z ozirom na negotovost streljanja pri površni uredbi in ker ne vlada ne dežela ne prispevata nikakih sredstev več v te namene, ni referent stavil resolucije glede nadaljevanja streljanja v sedanjem zmislu, pač pa da bi sc osnovala splošna deželna zavarovalnica proti toči. Ta resolucija jc bila soglasno sprejeta. Tudi pri tej točki se je razvnela prav živahna debata. Shod sc jc zaključil ob tričetrt na eno pop. SSouensko §\zMm Giannino Traversi: Svatbeno potovanje. Dramatični problem je lbsenov: Zakon bodi začetek novega življenja, torišče oživljenih moralnih energij, zadnji in najtemelji-tejši obračun s starim življenjem. Zato zahteva mož od žene, da jc pred zakonom živela čisto, neomadeževana na duhu in telesu, in tudi žena ima pravico do take zahteve. In če nc to, mora, predno se sklene zakon, med zaročencema vladati vsaj jasnost, brezobzirna, Iieroiška odkritosrčnost. Kakor odprta knjiga ic zakonskemu življenje druga, bel list, na katerem je vse izbrisano iu se začne pisati novo, svetlejše poglavje življenja. Taka zakonska reforma se je zdela Ibsenu nova etična pridobitev, ker po njegovih mislih zakon nc sloni zgoli na privolitvi zaročencev v to zvezo, ampak še bolj na popolni duševni enakovrednosti in harmoniji moža in žene. Tej aprioristiški tendenčnosti lbsenovi se je Traversi v svojem »Svatbenem potovanju« ognil, ui pa dosegel diskretnega mojstrstva švedskega misleca. Traversi očito posnema redkobesednega Skandinavca, njegov koncizni slog in semtertja njegovo proroško odkritosrčnost, toda v tem, kako premakne iz ozadja v ospredje dialoga v II. dejanju intimnosti iz zakonskega življenja, ki se temu zdč naivne in nevredne problemov, drugemu pa lascivnc, kaže dramatika iz d' Annuncijeve domovine. Snjet Traversijeve drame jc enostaven, tehniška razporedba pa zelo komplicirana. V tem oziru je drama izdelana še preveč skrbno iu minucijozno. Pisatelj je posamezne motive dejanja, zapljctljajc in konflikte med osebami v posameznih aktih tako natančno in premišljeno razvrstil, da se skoro zdi, da je pisatelj stremil po sceničnem efektu. Tu me je drama spominjala na sccnični rafinma Sudermannov. Bogata Latira Sarti se omoži z inženirjem Araldijem, ki ima nekoliko kočljivo preteklost z neko vdovo za seboj. Vzlic temu je Araldi entuziast za nravno čistost, kar je z ozirom na njegovo prejšnje življenje v tej psihološki drami nekoliko premalo utemeljeno. Tudi Laura ni precizno izdelan značaj. Njen nastop v drami je hipen pojav, strastna žena, ki ljubi Araldija, vdana, globoka in tajinstvena: ali odkod ta njena preteklost, ki jo sili k samo-umoru? Rebeka v Ibscnovemu »Rosmershol-niu« jc demonična, nravno v najgloblje dno propala duša, toda njeno izpremembo in ljubezen do pastorja jc Ibsen do zadnje pičice motiviral. Nc tako Traversi. Laura nam ostane nerazumljiva, kakor so njene prejšnje pregrehe, o katerih do konca drame nc vemo drugega nič, kakor da so bile nekdaj in nekje izvršene, neumljivc in neznane njenemu očetu Pietru Sartiju. Le mati Ana sluti nekaj, a svojih slutenj ne razodene. Mati je nesimpatičen, nervozen značaj. Lanzi izve za Lauriuo preteklost v poročni noči. To pove očetu Lauri-nemu v dolgem dialogu, ki jc zelo indiskreten in pokvari dramo. Fizijološkcga utemeljevanja gotovo ni treba, ker je preporna, psihološko bi sc pa bilo dalo izvesti finejše in diskretnejše. O lascivnem tonu ne govorim, da me ne zadene anatema moderne. Ta sujet je Traversi zapletel s tem, da oče Lan rin sumniči, predno ve o hčerkinih pregrehah, na podlagi neke menjicc »lepe vdovice« zeta, tla jc živel lahkomiselno in s tem povzročil samoumor Laurin. Naposled ga ima vsled nejasne izpovedbe svojega idiotskega sina Giulija, celo za morilca, dokler mu vsega nc razodene Araldi. Ti dvomi in te sumil ie so sceniška sredstva, ki gledalca storijo nestrpnega in pozornega, kako se razvozlja dejanje. Zlasti bebasti Giulio je psihološko nepotrebna, scenično tehnično potrebna oseba. » « « Igralci so bili vsi dobri, g. Dragutinovič kot Laurin oče je bil ponekod celo nedosežen. Težke zahteve Traversijeve drame, kar se tiče mimike in gest, jc Dragutinovič izpolnil v polni meri. Razočaranega očeta je igral brez pretiravanja, odlikoval se je zlasti v dialogih z Araldijem, ki ga jc predstavljal g. Nučič. Temu igralcu vsa pohvala! On zares napreduje. Isto velja o g. Boleški, ki je igral bebastega Giulija. Tudi on je igral, ne da bi karikiral. Gospa Taborska jc bila v svoji nagli vlogi izborna, kot vedno. Gospa Danilova jc ena izmed naših najboljših domačih moči. Nervozno razburjenost Laurine matere je docela pogodila, morda je nekatere, zlasti mimiške momente izvedla še preveč krepko. Franc Terscglav. Lepa stanovanja v novih hišah na Selu tik glavne ceste z 1, 2 ali 3 sobami, kuhinjo in drugimi pripadki se takoj oddajo po zelo nizki ceni. 2065 8 Več se poizve v Ljubljani, Ambrožev trg 7, priti. Špecerijska oprava dobro ohranjena se po nizki ceni proda na Dolenjski cesti Si. 6. 2601 2—2 Borzna poročila, Kreditna banka1 v Ljubljani. Uradni kuril dunajska boria 19 novembra 1906 Zololbenl papir]). Dent» Blago 1*/. majava renta...... 9915 99-35 I'/, srebrna renta..... 10015 100-35 1'/', avstrijska kronska renta 99 - 99 20 i*/, , zlata renta . . . 117 15 117 35 1'/. ogrska kronska , ... 95- - 96 20 1 •/. , zlata .... 113 35 113-66 1 •/. posojilo dežele Kranjske 94-60 99-60 l1///, posojila mesta Spljet . . 11345 113 65 IV/. . . z&ieT ■ ■ 9*30 100-30 IV/. bosn.-herc. tel. pos. 1902 . 99 70 100-70 1 •/. češka del. banka k. o. . 98 80 9910 17. . , , i 0. . 99- 99-60 t V/, zast. pisma ga!, d. hip. b. . IV/. pošt. kom. k. 0. s lo7. pr. 100 40 101 40 105 — 106"— l'/.7, iast. pisma Innerst. hr. 100 - 101 - IV/. . ■ ogr. con. dež. hr. 100 — 100-50 IV/. . » . hip. banke. 100 — 100-50 t1/,7. obl. ogr. lokalnih žel. d. dr, loo-— 101 — IV/, obl. češke ind. banke . . 10025 101-25 47, prior. Trst-Poreč lok. . . 99-90 47, prior. dol. žel...... 99 80 — 37. , Jul. žel. kup. '/,'/, ■ • 314 76 316 75 t V/, avstr. pos. za šel. p. o. 100'15 101 16 Br.ik. Srečka od 1. 1860'/. .... 218 50 224 60 . , 1864 ..... 273 50 275-50 tizske...... 153 25 155 25 tem. kreditna I. emisija 280 - 290 — , ta II* , i 290 50 300-50 , ogr. hip. banke .... 257 - 262 — , srbske i frs. 100 - 102 - no-— , turška ..... 63 90 164 90 rtasilika »račka . . . 22 80 24 80 Kreditne ,, 464 50 '66 60 tnomoške „ 78 «6- - Krakovske „ 88 [Jubljanske „ . . 68-50 «4-51 Vvstr. rud. krii» „ . . 47-75 49 75 Dgr. .... 28 50 30-60 iudolfove ,, 65- 60-— saleburške „ . . 71 77-- Dunajske kom. „ . . 104 - 614- D O 1 D 1 • . [užne železnice...... 173 - p4 _ Državne železnice..... *>7**60 67b 60 Avstr. ogrske bančne delnica 1758 768-- \vstr. kreditne banka .... 677 25 678 26 Ogrske „ ,, .... 816 - 817- Zivnostenske ,, ... J42-— 243 60 Premogokop v Mostu (Brili) 708 - 712 — Vlpinske montan...... 606 25 6 6 25 Praške žel. indr. družbe . . . "r 69 2679- - Rima-Murinyl....... 667 50 ^68 50 Trbovljske premog, druiba . . 280 - 282 - \vstr. orožne tovr. druiba . . 660 - »70-- faške sladkorna druiba ■ . . '47 - 148 50 Tilala, C. kr. cekin ...... 11-35 11-39 10 franki..... . . i 9135 I9"l7 10 marke...... . . 23-61 23-68 Severeigns........ 24 04 24*11 'Jarke........ 117-55 117-75 Laški bankovci...... 96 «0 96 80 »t ubij i......... 3'54 266 V'ar]l...... 4-84 » — Dr. H, vit. Porenta, primarij dobrodelnega zavoda v Trstu, spričuje, da jc s presenetljivim, sigurnim uspehom proti želodinim težkočam in črevesnim boleznim uporabljal V » v b C k1 v v v želodčno tinkturo t C h U v k) C C v V v t ooccfsocfjccccecccccccficfirr.cfseftccv G. Piccolija, dvornega založnika Nj Svetosti in lekarja v Ljubljani, Dunajska cesta. 1 steklenica velja 20 vin. in se vnanja naročila z obratno pošto 2371 izvršujejo. 7 | «1 J^fltll Podružnica v SPLJETU. V Ljubljani, Špitalske ulice Št. 2 Podružnica v CELOVCU. Delniška glavnica J&t — Rezervni zaklad »i. JOOO.OOO-— • prejema od I. novembra tekočega leta vložne knjižice in /I O ter jih obrestuje od dn« na tekoči račun po ** 2 SO dne vzdiga;_____ vloge vloge na do obenem zviteje obrestno mero starih vlog na knjižice od sedanjih 4% m II Ol začenši s I. novembrom t. I. 2291 iu 2 10 = Rentni davek plača banka sama. : Podružnice: Praga 1 menjalnicami Oraben 25, Mala itran, Most. ulica 17, Žlikow. Brno, Barion, (Vika Upa. t>*ka Kamnlca, Jloramkl Zamberg, Nfrlllng, No»l JIM., Hren, Siliti, in Llberte. Menjalnic® na Dunaju: I. W.IUcllt 10, II. Taborstrasse «, lil UngarR.ue 69 (vogal Rennwega), III. Lil-wenprasse 27, IV Wl« žuhovine . 2428 15 od gl. 2*50 višje 11 j j D 11 11 11 11 11 ti ii 2 50 2-50 2 50 7-50 11 ii 11 n 11 Največja in najlepša izbera konfekcije za gospode, dečke, dame in deklice. Angleško skladišče oblek O. BERNATOVIČ Ljubljana, Mestni trg št 5. Več sprejme takoj tovarna vozov PETER KERŠIČ 2 72 3—3 Spodnja Šiška. SVT5f!t rtv^t MVTP! wy;rw»jW," r(V v,irwv. ' -M' W> Usodna prilika za nakup tapetniškega blaga, oprave za stanovanja kakor: modernih divanov, otomanov, garnitur, pohištva, stenskih slik. Velika izbera preprog, zagrinjal, zastorov, namiznih == prtov, dekoracijskih izdelkov itd. = Ugoden nakup nam omogočuje prodajo do 50° o pod tovarniškimi cenami. Prevzemamo popolno opremo stanovanj in naročila za tapetniške izdelke ter dekoracije. tc pc čudcuitc nizl^il} cena!} edioc pri turdl^i PUC & drug i v Ljubljani, Sodnijske ulice.