l2i 5 T E V. 29. V L J U B L J A N l. D N E 22 J L L 1 J A 1 9 3 i • L E T O 44 Cena 38 Din za celo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna številka t Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor tO Din. Izhaja Tsako sredo. Spisi in dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati Upravništvu »Domoljuba« v Ljubljani. Bodimo previdni! Letošnje leto je polno gospodarskih težav. Ne samo pri nas, ampak po vsem svetu je tako. Rado se zgodi, da se vse nesreče spravijo na en kup. Tako je tudi letos. Splošni revščini se je pridružila še suša, ki grozi uničiti naša polja. Pa še nekaj je, kar nam vsako leto, posebno pa etos uničuje težke milijone našega narodnega premoženja: to so številni požari, o caterih slišimo in beremo vedno bolj po-|osto. Pregovor pravi, da ogenj in. voda do->ro služita, pa hudo gospodarita. Gotovo e, da se vsem nesrečam tega ognjenega psspodarja ne moremo izogniti. Marsikdaj bi se moč tega elementa dala omejiti, če bi bili mi dovolj previdni. Kateri pa so vzroki požarov po naši deželi? Mnogokrat zaneti požar strela. Zoper o je težko kaj uspešnega ukreniti. Da bi ■'sako poslopje imelo strelovod, ni mogoče ahtevati. Tudi ni strelovod, posebno če e slabo napeljan, vedno gotova obramba >red strelo. Sicer pa so požari vsled strele lavadno manjšega obsega, ker običajni na-iv prepreči razširjanje požara. Veliko večja nesreča so požari, ki na-tanejo vsled človeške nepazljivosti. In v cm oziru bi bilo treba več previdnosti. Kolikokrat zažgo otroci! Otrok je ne-azsoden, ne ve, kaj dela in kakšne posle-lice utegne imeti njegovo dejanje. Ne pu-jute otrok, da bi se igrali z vžigalicami, 'krijte jih, da ne bodo mogli do njih. Ne 'uscajte svojih otrok brez nadzorstva. Ko-iko nesreč so že povzročili taki sami sebi »repuščeni otroci. Tudi pametna beseda in Pouk že pri najmlajših zaleže. ,Pa tudi odrasli so mnogokrat glede Ja nad vse lahkomišljeni. Gospodinja Pobere iz peci navidezno mrtev pepel, ga lene v lesen zaboj in postavi na kraj, kjer e polno gorljivih snovi. Morda bo tleči PePel šele drugi dan povzročil požar in rožniki bodo iskali »neznano zlobno roko«, p.Je zažgala. Tudi moški niso nič boljši. gareta, pa tudi pipa sta upepelili že marsikatero domačijo. Nedvomno povzročijo tudi hudobni J«uje veliko požarov. Eni iz maščevanja, ragi vsled svoje splošne pokvarjenosti, ^uživajo na tem, če bližnji trpi. Takih »ročajev je vedno, več in fih bo, kakor kaže še več. Čim manj bo med nami vere in čuta za odgovornost pred vsevednim Bogom, tem več bo ljudi, ki bodo pripravljeni storiti vsak zločin, ako bodo videli, da jih roka pravice ne bo mogla doseči. Tu pa nosijo odgovornost vsi oni, ki skušajo na nešteto načinov omajati v ljudstvu temelj poštenosti: vero. Kaj nam je torej storiti, da to zlo kar moč omejimo? Bodimo pri ravnanju z ognjem skrajno oprezni. Ako gradimo nove stavbe, upoštevajmo vse varnostne predpise. Tudi če stane par desetakov več. S tem preprečimo veliko nesreč. Isto je z ometanjem dimnikov. Če že ne maramo dimnikarja, ali pa če ga ni, pa sami osna-žimo dimnik. Na kmetih je to lahko mogoče. Pazimo na pepel, ostanke cigaret, ogorke vžigalic. Majhna iskra velik plamen naredi! Če kje nastane požar, predvsem ne smemo izgubiti glave. Kolikokrat se zgodi, da pri požaru vse teka sem in tja, koman-dira, se prereka in modruje, pri tem pa zamude čas, ko bi ogenj lahko udušili, ali pa vsaj omejili. Najžalostneje pa je, kar se marsikje dogaja, da se ob takih nesrečah nabere vse polno radovednežev, ki križem rok gledajo in zbijajo neslane šale, mesto da bi bližnjemu pomagali. Pa še enot Kmetje, gospodarji, zavarujte svoja poslopja. Dan za dnem čitamo. Ta in ta je pogorel. Škode ima 50 ali 100 tisoč — zavarovan pa je bil za en ali dva tisočaka. Res je težko odriniti vsako leto nekaj stotakov za zavarovalnino, a je potrebno. Marsikdo se je že kesal, ker tega ni storil. Kar takoj se oglasite pri poverjeniku naše Vzajemne Zavarovalnice, ali pa pišite kar v Ljubljano, da boste svojo zavarovalnino času in razmeram potrebno uredili. Nima pravice do podpor sovašča-nov tak gospodar, ki si sam pravočasno ne mara preskrbeti najizdatnejše podpore: zavarovalnine. ___ Z našo nmctfio moštovo esenco .Mosfin" si lahko vsakdo 2 malimi »troSkl pripravi IzvrBtno obstojno ln zdravo domačo pijačo. Cena 1 steklenici 7.8 180 litrov Din 80--, po poStl DIntO--. Dobi ae samo v drogerijl A. Kano sinov«, Ljub-liana in drogerlll VVolfram nasl. M, Kano. Maribor, Gosposka M. PO SVETU Katoliška cerkev s S peklenskim strojem nad cerkev sv Petra. Slavna Italija je doživela pretekli teden žalostno slavo: Neznanec je položil v cerkev sv. Petra v Rimu bombo in sicer v neko spovednico. Pri običajnem pregledu cerkve ob 7 zvečer jo je našel papežev orožnik, ter jo je na ukaz vatikanske oblasti nesel preko noči v vatikanske vrtove, kjer naj bi se vršila prihodnji dan preiskava. Toda ura peklenskega stroja je ta čas tekla naprej ter povzročila ob 1.45 eksplozijo. Radi ogromnega zračnega pritiska se je pobila cela vrsta šip na vatikanskih oknih, posebno na oknih slikarske zbirke; iz tega se lahko vidi, kako velikansko nesrečo bi bil povzročil peklenski stroj, če bi bil eksplodiral na položenem mestu. Strokovnjaki menijo, da bi bil v tem slučaju najmanj poškodovan velik del katedrale sv. Petra, ako se ne bi bila zgodila še večja katastra Jamstvo varnosti s katerim se baha fašizem ne drži torej brezpogojno. Tudi fašiste je atentat zelo vznemiril, zakaj niso redki, ki kažejo s prstom na — črne srajce. s Razno. V Wellingtonu (Nova Zelandija) živi najstarejši katoliški škof na svetu 93-letni Frančišek M. Redvvood. — Profesor jezikov v Nazareth Hali, St. Paul, Minn. (Amerika) ima v svoji zbirki sveto pismos ki je spisano v Hindu jieziku na listih pal-mira drevesa in sešito skupaj. — Na misijonski postaji v Shaiovvu na Kitajskem je bil nedavno od komunistov ubit nemški katoliški misijonar Melhijor Gezer, iz reda salvatorijancev. — Zveza francoskih časnikarjev je na svoji seji 14. junija sestavila in odposlala italijanski vladi oster protest zaradi krivičnega postopanja s sv. stolico in katoličani v Italiji. — V Združenih državah je 145 katoliških semenišč, v katerih se je lansko leto učilo za duhovniško služba 17.616 dijakov. — 2000 dijakov obiskuje katoliško vseučilišče v ameriškem Chikagu. — Bivši nadporočnik avstrijske armade Fr. Lipa, ki se je udeležil tudi minule svetovne vojne, je svojo vojaško uniformo zamenjal z redovniško. Meseca junija je daroval novo mašo kot oče The-resius v samostanu karmelitov 'na Dunaju. — V Parizu nameravajo zgraditi krasno katedralo v spomin rešiteljice Francijle sv. Device Orleanske. Cerkev bo stala poleg 1* kapele sv. Denisa, kjer je Devica Orleanska prvič molila dospevša v Pariz. Častno pred-sedništvo odbora za grad bo nove cerkve Je prevtela soproga francoskega predsednik« P. Doumerja. — 46.170 misijonarjev katolike vere deluje po vsem svetu. — Za neke procesije v Vitoria na Španskem »o udeleženci med drugim vzklikali: »Naj živi Kristus KralL« Zdaj je policija oaebe, ki so tako vzklikale obsodila vsako na 500 peaet globe. (1 peaet okrog 6 Din.) I talita s Zopet napadena miličnika. Tržaški listi poročajo, da sta bila napadena te dni na patrulji obmej. miličnika M. Viviani in J. Pasfigli med Košano in Ribnica Ko sta prišla na razpotje deželne ceste, je nekdo iz zasede oddal proti njima strel. Miličnik Viviani se je zgrudil in obležal v mlaki krvi. Njegov tovariš je napadalcem odgovoril s štirimi streli. Da bi »lažje obvladal položaj, t je stekel na bližnji obronek ter od tam zopet oddal dva strela proti moški senci, ki je izginila v gozdu. Miličnik je nato hitel do prvih kmetskih hiš, odkoder je poslal kmete v št Peter, da bi obvestili o dogodku poveljstvo milične centurije. Kmalu nato so prispeli na mesto poveljnik centurije, policijski komisar in poveljnik knrabinjerjev. Istočasno so bila obveščena o dogodku oblastva v Postojni in z vso naglico so se odpeljali proti Št. Petru poveljnik obmejne milice v družbi miličnih častnikov, poveljnik orožnikov in policijski komisar. Oblastva so uvedla takoj strogo preiskavo s pomočjo policijskih psov. Ranjenca Bo pozneje odpeljali z avtomobilom v tržar 6ko bolnišnico. Zadet je bil v trebuh. Sodeč po obliki rane Je bil strel oddan iz lovske puške. s Dragoceni spomini... Italijanska ladja »Dona« je našla tri milje od otoka Visa sidro, na katerem je bilo pripetih nekoliko razbitih obročkov. Strokovnjaki so ugotovili, da to sidro pripada ladjam, ki eo se borile za čas« viške pomorske bitke leta 1866. Listi pišejo, da sidro najbrže pripada italijanski vojni ladji »Palestra« in admiralski ladji >Re d' Italiar, ki ju je potopil junaški avstrijski admiral Tegetthcf. s Čudna znamenje.. Pariški časopis >Quotidienr poroča iz Parme, da je tam neki oficir posredoval pri spopadu med nekim vojakom italijanske vojske in nekim miličnikom ter pri tem z revolverjem miličnika ubil. Nato je prišel poveljnik miličnikov s 400 miličniki pred vojašnico in ssahteval, da se mu izroči vojak in oficir. Poveljnik je to zahtevo odklonil. Zato je prišlo med obema strankama do boja, pri Čemer so pokale tudi mitraljeze. Dogodek $e vzbudil v Italiji veliko vznemirjenje. Nemčija s Težke dneve preživlja Nemčija. K tlom jo tlačijo posledice zadnje vojne, zlasti vojna odškodnina. Narodnjakarska prenapetost in boljševizem Imata v Nemčiji kaj ugodna tla za setev in žetev. Brezposelnost se izraža v milijonih. Za gospodarski dvig rabi republika veliko posojilo, ki pa ga doslej ni mogla dobiti, zakaj Amerika in zlasti Francija Nemčiji preveč ne zaupata. Temu Je Nemčija precej sama kriva, ker se je le preveč bratila z ruskimi so vjeti. In velik uspeh nemških fašistov (hitlerjevcev) pri zadnjih državnozborskih 2' volitvah na inozemske kapitalistične žepe tudi ni preveč blagodejno in priporočljivo vplivaL Pretekli teden Je počila atruna: nemške banke so zaprle svoje prostore, ker eo ljudje navalili na denarne zavode in zahtevali takojšnje izplačilo svojih hranilnih vlog. Banke niso mogle izvrSti obveznosti. Nemška marka je izgubila kot plačilno sredstvo takorekoč čez noč vrednost in nemškega ljudstva sta s« polastila strah in bojazen pred popotno izgubo premoženja. Na posredovanje Anglije, oziroma Amerike »o priSli nemški ministri te dni v Pariz . francoski vladi, da se pogovore o pomoči Nemčiji in o pogojih, pod katerimi bi velesile pomagale Nemčiji če ne več vsaj '> položaja, kakor je bil pred krahom. Francija stavi gotove pogoje: Nemčija naj se pred vsem zaveže, da se vsaj 10 let ne bo oboroževala ali kako drugače rovarila proti Franciji. Če Nemčija to obljubi, bodo baje francoski kapitalisti odprli milijardne mo-šnjičke. Nemčija pa pravi, da so francoski predlogi preostri in da ponižujejo Nemčijo, ki hoč: ostati kljub sedanjim teškočam — samostojna in neodvisna država. Rusko časopisje piše, da velesile ne ponujajo Nemčiji svoje pomoči iz ljubezni do nemškega naroda, ampak zato, da rešijo vsemogočnost svetovnega kapitalizma, ki bi bil resno ogrožen ako bi Nemčija skrahi-rala. Rumunja s Ko se može kraljevske hčere. V romunski Sinaji se vrše velike priprave za poroko princese lleane in Antona Habsburškega. Nevesta je dobila mnogo daril od svoje sestre, jugoslovanske kraljice Marije, med drugim lepo pohištvo, od Friderika Hohenzollerna, starejšega brata pokojnega kralja Ferdinanda, je dobila dvorec, ki se nahaja v Aachenbergu. Nien zairočnik je podaril nevesti dragocen prstan in polno drugega nakita. Čeho s'o vol'-a s Eviva Maearoni. (Živijo Makaroni.) V Pragi na Čehoslovaškem se je nedavno vršila — tako poroča »Ameriški Slovenec« — rokoborba med Italijanom Nizzola in Francozom Francoin. Domači ali Čehi so najbolj ploskali Francozu, Med gledalci je bil navzeč tudi tajnik italijanskega poslaništva v Pragi s svojim štabom. Ko je Nizzola v rokoborbi dobro nastopil, je eden izmed Italijanov zaklical: »Eviva Mussolini!« Takoj zatem je pa neki Čeh, sedeč blizu tajnika italijanskega poslaništva za-klicaJ: »Eviva Macaronik To je tajni, . tako razkačilo, da je vstal in prisolil Cehu krepko zaušnico, kar je povzročilo splošen nemir v dvorani. Tajnik italijanskega poslaništva je odšel tudi s krvavim nonom iz dvorane v zaščiti policije, še predno je bila rokoborba zaključena, inače bi ga bili Čehi do dobra pretepli. Španija s Ustavodajna sknpSfna se je sešla dne 14. julija v Madridu h prvi seji. Za predsednika so izvolili znanega učenjaka socialista, profesorja Basterio. Poslanci bodo prejemali mesečno tisoč pezet, govorili bodo pa lahko samo po 30 minut. Komunisti delajo še tuintam po Španskem nemire, vendar drži vlada državne vajeti za enkrat še dovolj krepko v svojih rokah. s S tiri največje republikanske stranu V španski ustavodajni skupščini so se *di, žile v en parlamentarni klub, ki bo&hli 180 poslancev, tako da so socialisti, ki imf Jo 120 poslancev, šel® druga najmočnefr skupina skupščine. Združeni republikami in socialisti bodo tvorili vladno večino, ka-teri bo stala nasproti močna opozicija Mt> gode pristopi k vladni večini še nekaj do slancev izmed 100, o katerih se spl^i ne ve, kam pripadajo. Vseh poslancev ustavo dajne skupščine je točno 474. Rusija s Usoda katoliške duhovščine. ____ lakote in mraza je preminul v Arhangelšinj tjakaj od boljševikov pregnani duhovnik Aleksejev. — Ob Bajkalskem jezeru umira 72-Ietni škof Malecki. V januarju so pa ruski komunisti pregnali k Bajkalu v Sibirijo, ko so mu prej pobrali za sibirski mraz Življensko potrebni kožuh in vse toplo perilo. — Več kot 300 katoliških duhovnikov je zaprtih in strada v Jaroslavu, zelo mnogo pa je pregnanih tudi na zlo-glasne Solovecke otoke, odkoder ni upenja na vrnitev. Amer ka s Razno. V Clevelandu so umrli: Viljem Tofant, rojen v Krškem; Marija Tro-ha iz Drage pri Kočevju; Jožef Zakrajšek z Griča, fara Velike Lašče; Frank Mramof, roj. v Selščku, fara Begunje pri Cerknici; Janez Šega iz Žlebiča pri Ribnici in Jožef Gornik iz Martinjaka pri Cerknici. — Dne 25- junija je nagloma preminul g. Antoni Bratina, župnik slovenske fare sv. Petra v Steeltonu. — V Jolietu je preminula Mariji Papež, roj. Perko, iz vasi Korinje, fara Krka na Dolenjskem. — V South Chikago je odšel na drugi svet Franc Levk (Lint rojen v vasi Poljane, fara Škocijan na Dolenjskem. — V Crested Butte Colo. je umrla Marija Kočevar iz Lipovca pri Semifu na Dolenjskem. — Letcs je v Združenih državah zahtevalo praznovanje 4. juliji (prc^lašenje državne neodvisnosti) 354 človeških žrtev. Pri rabi umetalnega ognja je bilo ubitih osem, ranjenih 508, drugi so ta dan utonili, bili povoženi od avtomobilov ali so se ponesrečili v aeroplanih. — Vse-učiliški profesor je postal ameriški Slovenec g. Janez Bevc. — Fr. Cankar v Chikagji je zadavil 58 letno vdovo Katarino Albrecht Cankar je pobegnil, a so ga že prijeli. Cankar je doma nekje v Icgaški okolici, Al-breehtova pa iz Trente pri Tolminu na Primorskem. Drobne novice 218 tisoč brezposelnih je bilo v preteki. mesecu na češkem; tamošnji kmetj« pa tožijo o pomanjkanju delavcev. ■. 12 milijonov Čeških kron je »P«6"' mestu Ogrski Brod Žid. trgovec Schweige'; Mnogo tisoč rib je poginilo radi vr čine v češki reki Moravi. , 4659 milijonov dolarjev so vredne m zaloge Združenih držav ameriških- Zgorela je električna centrala v ^ munski Konstanci. Člane ravnatelj« kot krivce zaprli. . .„~n;cj r Bomba ie eksplodirala v vojasm Jekaterminskem v Rusiji, šest ubitih, 10 težko ranjenih. . NeD]jjji 16.000 delniških družb je r Nenw Brli' Vutisn i/ šiniliela pri i\o\em im-stu vrši že nad 50 let vestno in živahno eer-kovniške posle. Majdica je svojim punčkam mamica. Ona skrbi za to, da so vse njihove oblekce vedno vzorno čiste. Enkrat, na teden ima veliko pranje. Seveda jemlje za to samo Schiditov Radion. 'Ona " je že pri svoji mamici videk, da-postane s Schichtovim Radionom oprano perilo belo kot sneg in da se pere hitro in lahko, kaiti SCHICHTOV RADION PERE S A M IN VARUJE PERILO ZAJAMČENO BREZ KLORA D ojcici Adelu in Barbara Zupane z Jezerskega praznujeta letos 80 letnico rojstva, "asiravno v pomanjkanju, sta še vedno živahni m zdravi. Obe sta vneti čitateliiei našega lista. Še na mnoga letal Glavni uradniki K. S. K. jednote, ki se mude v svoji stari domovini, so obiskali tudi našega nadškoia dr. Jegliča v Gornjem gradu. Od leve na desno: č. g. j. Plevnik. duh. vodja, gl. predsednik Opeka, g. nadškof, gl. podpr. Germ in gl. tajnik Zalar Frane Notar mežnari že 50 let v prijazni cerkvici sv. Križa na Ilribcu pri šk. Loki. d« KAJ JE NOVEGA Uprava »Domoljuba« ' Ljubljana. Podpisani -4r.0iiiftn Uriti, posestnik, Škrljevo pri St Rupertu, se najlepše za-hvaljujem ?a poslano podporo 2000 Din. ' 7. junija t.4. mi je hiš&.pogoreta in bil sem hrez vsakih sredstev, da 9i dom pozidam ha nova- Kot zvest naročnik > Domoljuba.- sem istega plačal že koncem lanskega leta za tekoče. • I*.uprava Domoljuba* mi je veliko* dušno danes izplačala veliko podporo dva tiscS Diif^ nje« «n list najbolje prip©*, rcCa vsem slovenskim družic iasm in jaz sani o želim, da bi ga res vsi naročili fn pra-voeasno-plačali. Št Rnpert r-i Mokronogu, dne 12. ju-liia 1931. Urite Avguštin. d 44-letnico duhovnega pasti rovanjn so obhajali 15. julija gg.: Češenj Andrej, župnik Podgradom, Hladnik Janez, župnik v Št Vidn pri Stični, Lesar Janez, župnik v Šmartnem pod Šmarno goro, Hromeč J. -nVz, vpok. župnik, sedaj v Stožicah pri Jezici, Oblak Janez, župnik na Bledu, Schif-f; er Avgust, vpok. župnik, sedaj na Bregu pri Kranju, Zupane Ignacij, župnik v Pre-dosljih in žužek Alojzij, misijonar iz družbe Jezusove. Od 14, ki so šli L 1887 v duhovno pestirstvo jih živi Se 8, od katerih sta samo 2 vpofcojena. d 71 let le im* g. Bele Anton, cerkovnik farne cerkve v Šmihelu pri Novem i e?tu. Šmiheleani pravijo, da je malo tako \e?£nih in natančnih cerkovnikov. G. Be-le.'a Bog živi še mnoga leto! d 50 iei ie slafi cerkvi g. Franc Notar, cukovnik v cerkvici Sv. Križa na Hribcu pri Škof ji Loki. Bog ga živi Se mnogo let! d Za predsednika osrednjega odbora Slov. plsniaskega društva je bil te dni izvoljen — namesto odstopivšega dr. Tomin-eka — dr. Pretnar. Profesor Janko Mlakar je dobil 126 g'asov. Dr. Tominšku je da! občni zbor naslov častnega predsednika. d Za predsednika Vincencijeve dražbe je bil na letnem občnem zborovanju, dne 19. julija sog asno izvoljen g. ravnatelj dr. Miiko Božič. d Obrtni dem so preteklo nedeljo slovesno blagoslovili in otvorili v Celju. Je prvi te vrste v Sloveniji. d Naš nadškof na obiska med dijaki. V dnevih, ko vse beži iz mesta, kar le more, ko so živa vsa obrežja, ko si išče vse solnca, zraka in 2dravja za duha in telo v prosti naravi, so si tudi nekateri dijaki iz Št. Vida poiskali mirno zatišje za letni oddih. Naselili so se na visoki planoti (ca. 800 m) nad Šmartnim ob Dreti pod Sv. fWf«t& m prvi Hmiitl cavoA Vzatcm« i&varralBlca Kjubljanot v lastni pdaB e% MiMsSHSevI ta Hasaryk šnika, da se vrši po Šelenburgovt -in« samo tramvajski in avtomobilni promet, dočim se promet z vpregami, razen nujne krajevne potrebe, prepove. d Klanje lastne iivine in prodaja mM te živine, je dovoljena. Upoštevati pa Je sledeča zakonska določila: a) živino je treba klati v klavnici, ako jo dotični kraj «"»• b) Živina namenjena za klanje, moja J pred in po klanju pregledana od določnega meaoglednika, ki se mu morajo Varno naložite swoj denar * Vzajemni posojilnic' v Ljubljani, poleg hotela ,Union Obrestovanie naiugodnej Poselila proti vknjižbi na posest *rB poroštvu i. t (>• v.tj ^vinski potni list. c) Vsako tako klanje L mora prijaviti občinskemu uradu radi morebitne trošarine in IV2 odstotnega prometnega davka. d Ljubljanska reševalna postaja vrši Jimdalje bolj obsežno reševalno delo za vso deželo. V prvi polovici tega leta je ljubljanska reševalna postaja izvršila 1009 voženj z avtomobilom in 546 voženj z vozom. Skupno torej 1555 voženj. Od teh je bilo posebno mnogo voženj izven mesta v naj-oddaljenejše kraje Dravske banovine. d Zrakoplov »Grof Zeppelin« je frčal v nedeljo 12. julija popoldne prav počasi preko Maribora. d Železnica na Pohorje. Nemška tvrdka iz Monakovega Ffihles in Schulze bo zgradila z denarjem zadruge »Pohorska vzpenjala« na Pohorje * talno železnico. Železnica na električni pogon bo šla iz Peker pri Mariboru preko Reiserjevega posestva v smeri proti Bolfenku ifa Pohorje. Imela bo dva osebna in dva tovorna voza. Vožnja bo trajala 20 minut in bo stala za osebo 25 Din. Železnica je proračunana na Din 5,250.000. Gradnja te važne in potrebne železnice je gotova stvar. d Za pravoslavno eerkev v Mariboru načrti gotovi. Z dodelitvijo sveta na krasnem mestu na Jugoslovanskeem trgu ni bilo težav. Cerkev bo 36 m visoka in bo z notranjo opremo nad 4 milijone Din. — Za pravoslavne hiše božje se je našel povsod v Sloveniji takoj najlepši pro-pV, bfv<,r«ij;ki luialiTatii pa ie toliko U itt-ip.-Lv,: 1? <•«•« 'ocrto/c e8n « a itoliho. likaj ttkot d Tudi v tujskem prometu se pozna kriza. Ob jugoslovanskem Jadranu je letos tujski promet za 20 do 80 odstotkov manjši kot je bil lani. Letos je izostalo mnogo Nemcev in Poljakov, dočim se število avstrijskih poletnih gostov ni zmanjšalo. d Vpliv vročine na uradne ure. V vseh ministrstvih so se spremenile uradne ure zaradi prevelike vročine. Uradne ure so od pol 8 do pol 12 dopoldne in od 4 do 6 popoldne. d 25.000 vagonov pšenice bomo vzlic težkim razmeram lahko takoj izvozili. d Kupne cene za pšenico. Minister trgovine in industrije je odredil, da bo Privilegirana izvozna družba plačevala zadrugam in izvoznikom 5 Din za 100 kg — mesto dosedanjih 3 Din — in to na račun njih Nagacinskih stroškov in zaslužka. Z ozirom na to bodo torej zadruge in trgovci plačevali za pšenico po 5 Din manj kakor oodo oni dobili zanjo pri Priveligirani izvozni družbi. , d Za primerne cene. Ker se je v zadnjem času razpasla navada, da se cene v na-že'n Pri morju brezvestno navijajo, je ban Stof in čifaj I 'Vrinl1?''^08'1 ~ >or«J popolnoma zastonj - Vam dam. 'Onima, podrobne Informacij« glede na fllulhn f stvari: Kje morete dobiti »talno Domačo dobisj? pl8m«n® dela. kje se morete zastonj nauttti dalo iS?"1" d?"»afe obrti, ali Ce ae telite bavitl a pro »eini, m B! 16,0 dob™ idofcga predmeta proti primer-v le zjutraj je bilo mogoče pregledati 38110 razdejanje, ki ga je ogenj naredil: predvsem čistega pridelka. Klimatske razmere so zelo ugodne. Za obdelovanje na | razpolago razni pripomočki. — Naslov se i izve v upravi »Domoljuba« pod št. 8190. Nadlesku 22 posestnikom so zgorele hiše z vsem, kar je bilo notri. Poleg tega so še štiri druge hiše močno ožgane in poškodovane. Poleg tega je pogorelo še 44 gospodarskih poslopij: skednjev in hlevov. — 26 družin je na cesti, brez hrane, obleke in strehe. Nevarnost požara je ostojala še v ponedeljek. Parkrat so morali pozvati gasilce iz oddaljenejših krajev na pomoč. Sij požara se je videl celo na Gorenj- V nedeljo na Brezje! Številni priglasi, ki prihajajo iz posameznih župnij pričajo, da bodo Brezje v nedeljo, dne 26. julija priča veličastne verske manifestacije. Ljubljanska škofija bo ta dan proslavila na lepi božji poti pri Mariji pomagaj 1500 letnico efeškega koncila. Hkrati bo ta verska manifestacija viden znak naše resne volje, da hočemo misijonarja Friderika Baraga počastiti tudi na naših oltarjih. Vsa proslava se bo izvršila v sledečem redu: V soboto 25. julija ob 8 zvečer slavnostna pridiga nato rimska procesija z lučkami. Med procesijo se bodo pele litanije Matere božje. V nedeljo 26. julija ob 10 pridiga preč. gospoda J. Plevnika, župnika iz Amerike. Nato sv. maša na prostem, katero daruje ljubljanski knezoškof dr. G. Rožman, pred čudodelno podobo Matere božje. Deputacija izroči g. knezoskofu spomenico za poveličanje misijonarja škofa Baraga. sko. Starotrška dolina pa je bila dobesedno razsvetljena. Na eno uro oddaljeni Križni gori je bilo svetlo kot po dnevi. Na Rakeku so mislili, da gori v eno uro oddaljeni Cerknici, pa je gorelo 25 km daleč. Uboga starotrška fara. Komaj se je poleglo razburjenje ob požaru na Gor. Jezeru, že je tu nova še večja katastrofa. Škodo cenijo na tri milijone dinarjev K sreči je bilo mogoče rešiti živino. Le nekaj prašičev je zgorelo. Za pomoč oškodovancem se je sestavil že poseben odbor, ki bo potrkal na usmiljena srca. Vsi smo dolžni pomagati: predvsem država, banovina, pa tudi mi vsak po svojih močeh tako, kot želimo, da da bi drugi nam v enakem slučaju pomagali. Versko zborovanje, katerega otvori zastopnik škofijskega odbora KA: a) Pozdrav zastopnika KSK Jednote iz Amerike; b) Pozdrav g. predsednika Baragove zveze J. Grdina; c) Marija Mati božja, govor; d) Misijonar škof Friderik Bnraga. govor; e) Povsod Boga pojo vsi verniki s spremljevanjem godbe; f) Procesija, v kateri se čudodelna podoba nese nazaj v cerkev. Po cerkveni slovesnosti koncert jes -niške godbe v parku. Ob 2 pete litanije. Romarska cerkev na Brezjah bo na predvečer proslave bajno razsvetljena. Verniki, ki se udeleže rimske procesije naj si pravočasno preskrbe svečke. Cerkev bo vernikom vso noč na razpolago. Vendar se prosi, da opravijo verniki kolikor mogoče sv. spoved že doma. Čudodelna podoba Matere božje se bo v slovesni procesiji tričetrt na 10 prenesla iz cerkve na prosto, kjer bo postavljen poseben oltar za sv. mašo. Polovična vožnja velja za vse vlake e* «« mm"- V nedeljo na Brezje! od 24. do 29. julija. Izkaznice, ki upravt-čujejo do polovične vožnje, se dobe po 5 Din v Prosvetni zvezi. Na vstopni postaji kupi vsakdo vozni listek do Otoč ter prosi za mokri žig. Na Otočah se vozni listek ne odda, ker velja tudi za nazaj. Izkaznice se bodo žigosale na Brezjah na vogalu v parku. C. župni uradi se naprošajo, da blagovolijo sporočiti čimpreje število udeležencev, da moremo pravočasno obvestiti Direkcijo drz. železnic radi ojačenih oz. posebnih vlakov. Vabimo vsa društva in Marijine družbe, da se proslave udeleže z d»užbenimi zastavami. Dr. Ivai Hubacf 7 3bozdravnik v Škof ji Loki ko ;et oro nir?. Pravni nasveti Prošnje za podporo vsled poginulih iivali. V. S. K. Kaitor smo zvedeli pri kr. banski upravi, ie prošnje za podporo vsled poginulih živali, ki poaos o dospevajo na kr. bansko upravo, ne morejo upoštevali, ker ni zadostnih sredstev na razpolago. V banovinskem proračunu je predviden le zneieK 40.000 Din za podelitev podpor za nezgode pri živini, Iako da ne odpade na vsak okraj niti 1100 Din. Zato se more dovoliti podpora le v resnici pot.ebnim siromašnim kmetovalcem, ki so prišli vsled nezgode pri živini v obupno gospodarsko stanje." ' Kitaj se plačuje bonoviaski davek oo hw »» kolil.of M. 6. H. Bansko davščino od hii bo plačati de 31. avgusta 1931 pri občinskem uradu, ki izda o plačilu potrdilo. Ta davščina znaša: od hiS s enim stanovanjskim delom 10 Din; i dvema stanovanjskima deloma 15 Din; s tremi stanovanjskimi deli 20 Din; s Štirimi 30 Din; s petimi 45 Dm. Ce je število stanovanjskih delov večje kot 5, se plača za vsak nadaljnji stanovanjski del 20 Din več. Za stanovanjske dele se smatrajo sobe in čumnate, v katerih ljudje stanujejo ali, ki so določene za. stanovanje, ne glede na to, v katere »vrhe se uporabljajo. Ta davek plačuje hišni lastnik, če pa gre za stalni užitek, uživalee. Strankam, ki se no bi hotele do 31. avgusta lame prijaviti pri občinskem uradu zaradi plačila tega davka, se bo davek odmeril na podlagi uradnih pripomočkov z 10% pri-bitkom. Banovinska davSčina se mora plačati od vseh hiš, ki so po čl. 32. točki 15 zakona o neposrednih davkih proste državnega hišnega davka. To no hiše, ki služijo izključno kmetovalcem bi njih kmetijskim delavcem za prebivanje po vaseh in kmetskih občinah, prav tako zgradbe, ki služijo istemu namenu, a stoje izven okoliSa mest, trgov in krajev, proglašenih za javna zdravilišča. Ureditev mapne meje. K. J. Od VaSe parcele uživa sosed že nad 30 let en del, ki je nekako 15 m širok. Ker pa še vedno plačujete davek od vse parcele, vprašate, kako bi najcenejše dosegli odpis tega dela parcele. — Ker gre le za malenkosten znesek davka, ki odpade na ta del parcele, svetujemo, da počakate uradnega zeinljemerca, ki bo prišel na občino. Temu takrat skupaj z mejašem pokažete dejansko mejo, ki jo bo zemljemerec zme-ril in se bo katasterska mapa uradno 'popravila. Nakup po pooblaščencu. M. O. S. Kupiti hočete zemljiiče, vendar nočete, da bi prodajalec vedel, da Vam prodaja in hočete za ppsredovanje naprositi tretjo osebo. Vprašate, kako to narediti, da ne bo treba plačati dvojne prepisnine. — Pooblačite osebo Vašega zaupanja za ta nakup. Seveda bo moral Vaš pooblaščenec prodajalcu povedati, da ne kupuje za sebe, marveč za neko zaenkrat neimenovano osebo. 'Dogovoriti se pa mora pooblaščenec t prodajalcem, da bo ta to prodajo potrdil, 5im se bosta oba pogodila glede kupnine in bo takrat posredovalec šele povedal ime kupca. Specialist za zobne in ustne bolezni dr. France Logar Sv. Petra c. 14, Ljubliana ae ordin/ra od 27. julija i to 24 avgusta 1.1. 6* PO DOMOVINI Cerkveni shod aa Strmi njivi (Kolovrat.) Prvo nedeljo v avgustu, to Je 2. VIII., bo na Strmi njivi običajni vsakoletni shod. Duhovno opravilo bo zjutraj ob 8 in ob 10. Vabljeni so tudi tujci, pa bolj k »v. zakramentom in v cerkev kot v gostilno. To nedeljo bo prvič nastopil novolmenovani kolovraSki župnik i. g. Fr. Učakar. NaS nori župnik (Radomlje.) Po dolgib petih mesecih smo dobili .">. julija v našo duhovni Jo zopet župnik« v osebi preč. g. Davida Doktoriia, bivšega ravnatelja Zadružne zveze v Goiiei. Že njegovo ime nam jamči, da imamo v svoji sredi ne samo dobrega duhovnika, marveč tudi izvrstnega organizatorja, ki bo tudi nam lahko dal nove smernice za zadružno misel. Zeppelitm amo viden. (Jesenice) 2« v sabofcj so se pripravljati ljudje na to. Pričali so zjutr»j ognji pod Golico, da so nekateri celo noč porabili za po*, da bi ja ne zamudili prizora, ki je bil napovedan za 0. uro. Ko je bila ura pol 10 so začeli nekateri odhajati, češ saj je bilo to vae izmišljeno ali pa agitacija za obisk G ulice. Ostali ao se ob zvokih dveh godb zabavali vsak po svoje, posebno z vsebino svojih nahrbtnikov. Bilo Je že tri četrt na eno, Medtem so prišli gori tudi zaspanci in pa tisti rediti turisti ki n* do v nedeljo še k sveti maši. Ravno ti 'so S srečo. Naenkrat se je razneeel po Golici glas' ✓Zeppelint se vidi nad Celovcem t Opanovali »m« ga do pol dveh. Prikazal se je nad Vrbskim jej«, rom in lepo mirno plul nad njim proli Be. ljaku, ga elegantno obkrožil in se zopet vrni! t ifti smeri nazaj v Celovec in izginil. l)a »Zeppe. lin< ni mala gtvarica, smo se prepričali, k« smo ga s prešlimi očmi vlleli ie nad Beljakom. Cerkev, ki je zelo velika, pa suio komaj opazili. 0«. nili eo ga ljudje različno. Prijatelji kislih kumare »o trdili, da je to velika kumara, ki bi jo Jeseni, čani lahko 14 dni ribali, kadilci so dejali, da je fo cigara in bi bilo precej časa treba, da bi jo po. kadili Jeseničani so navajeni na kritiko, zato amo tudi »ZeppeJ.iiHK pretakali jetra iu obisti _ v«j z jezikom. Novi zvonovi (Blagovica) Južno od župne cerkve nu prijaznem, strmem hribu Golčaju stoji podružna cerkvica sv. Neže. Pri tej cerkvici jc bil lani in je Mi letos za nekaj tednov na oddihu g. dr. Snoj, vseuč. boioslovni profesor v Ljubljani. Ker je cerkvica daleč naokrog vidna in se njeno zvo-nenje lepo sliši ne samo po domači blagov'lti ampak tudi po sosednjih župnijah, sc ni čuditi, da so *e ljudje iu domače kakor tudi oni iz fare St. Ožbolt letos spomladi zavzeli za to, da m Pel let le Zlatica ie noročena, le ljubezniva, srečna mlada iena. Nekoč r.a skrbni moteli fo vprašale, če novega perila ootrebate. tNiknr ne/* — pravi Tlutica smefillale »prihranila dtnarce sem Igrale — tit milo Zlatorot bo ao^krbtlo. '■> bo rcriio ftolgo leta belo.,.* O/ zlata Zlatico — glas gre okrog: '! vse le terpenttnsko milo Zlatorof/ (Nadaljevanje sledi.) ..havitu k staremu majhnemu zvonu le dva tako. d» 6o Goltaj imel tri z,o- nove kakor je bilo pred vojsko. Kakor sklenjeno tako storjeno I Možje so zbrali prostovoljne prispevke v domači in šcntožtoaltski fari in nabrali l>rav 'eP° vso'°- Na pomoč je priskočilo je par dobrotnikov tako, da upamo, da bo s tem, kar so ljudje obljubili, in kar upamo od nekaterih še dobiti, zbrana vsoia, ki jo ie treba odšteti za zvonove. Največii zvon bo tehtal 400 kilogramov in srednji 210 kg. Stala bosta okrog J6.0OO Din. Zvonova sta že vlita. Posvečenje tvonov se bo izvršilo na dan sv. Ane to je v nedeljo popoldne ob 4 pred župuo cerkvijo v Blagovici, da bodo mogli videti vsi faranš, tudi ,tari ljudje, zanimiv in lep obred posvečeuja. I dovoljenjem g. škofa - bo j>osvečenje izvršil {. profesor dr. Snoj. Zvonove bodo še tisti ali pa naslednji dan odpeljali na Goltaj, da jih potem obesijo. Par kratkih novic. (Iz Stroga trga pri Ložu.) Malokje veete za naš kraj, zato Vam povemo, da se pride k nam iz Ljubljane do Rakeka z viškom zjutraj ob 7, PjP. ob 2 in zvečer ob pol 7. Pred kolodvorom na Rakeku stoji avtobus, ki Vas ta 28 Din pelje skozi Cerknico tn Grahovo v Stari trg (fe se nočete še 2 kan dalje v naše mesto Loi peljati. Vam da 1 Din nazaj oair. plačate le 27 dinarjev, kar je 1 Din uvozne premije). Nazaj ven iz naše lepe doline pod Snežnikom (ia Je zdaj italijanski) in Križno gvro (naša notranjska božja pot) pa se lahko od(>ei.fe!e zjulraj ob 4, dop. ob Kil, zvečer ob M7, pa ste z vlakom iz Hakeka v LJutrliani zjutraj ob !»8, pop. ob 2 ali zvečer ob K10. (III. razred cela karla je 21 Din.) Ce Vas skrbi, kaj boste počeli, da Vam ne bo dolgčas, Vam svetu 'em: pcl v obč:no Stari trg), od koder zdaj vozijo zadnjo travo (jezarino za krmo in Icčje-tršoo za sleljo) in zadn;o ribe. Ribolov ima od graščine Snežnik v zakupu firma »Riba< v Ljubljani in vozi ščuko v avtu na trg; druge ribe, ki »o poginile vslei »raje, pa smrds nam na čast na iolncu. Alt stopite na Križno goro, ki nudi krasen rnglc.i na fezprgjn k-žko dolino. Da n* umrete »i le e ali lakote, Vas bo rešil brezalkoholni cerkovnik na gori. Ce izgubite peto ali podplat, Vam popravi tudi on. Ka 'nr Vam bo prevroče, se spu-»lile doli po severni strani in padete v ogromno hladilnioa * jezecfli in kapniki: »Križno jamo«, pa ne brez vodnika in zadostne svečave, ker bi tečko prišli ven. Tudi mesto lo« Vas bo zanimalo. Tam lahko dobite vse potrebno; zdravnika (ima tudi lekarno), Rtndarm«, sodnika, notarja, mehanika (za kolo), »veto pivo in prenočišče (pri g. Zrvklar-iiču) itd. V Starem trgu je fara, 1000 let stara, ima nad 5000 duS iu 22 podružnic; v mnogih so stare zanimivosti, zlasti leseni kasetirani stropi. Pri g. BenČini Vara datjo pivo kakor mleko, pri g. Kovaču vsakovrstno vino kakor med, rsati ga. Rom v konaumu Vas pa tako po ceni, dobro in izdatno nakrmi, da je nitooli ne pozabite. Malo dalje na Marofu lahko vidite največjega in najlepšega bika med Slovenci (od naše Živinorejsko zadruge, tehta zdaj 1070 kg), pa najmodernejšo žago na dva polnojarmemka in na$o elektrarno. Ako Vas to utrudi ali izsuši, imate blizu novi hotel g. Ludvika Kržiča, ki Vam nudi 12 »ob, izborno kuhinjo (tudi ribe, rake, race), »veže pivo, čoln za vožnjo (kadar je kaj vode — zdaj je suša), velik vrt in majhne cenena kopeli (banje, prho, toplo in mrzlo). Ce tukaj prenočite, Vas ejutraj očara lep razgled in dober zajterk. Na prostem pa se ne kopajte, ker je ob miži prepovedano! Vas lahko odpelje redta postave v hladilnico na sodni ji v Ložu, Morda nas naša občina kedaj reši tega pomanjkanja, sli pa se »korajži novi hotelir in n&ui uredi kopališče na prostem. Seveda, dokler ne bo vodovoda, bo to težko šlo. Vodovod, kakšnega ima-lo ie vse sosedne občine, pa je naža glavna potreba. Suša, tifus, nevarnost ognja, trpljenje ljudi in živine ga zahtevajo. Tudi občina je že štiri leta trkala na vsa vrata, pa le še rtič ni (v »Slovencu« zadnjega tedna je nekdo popisal ui*xk> akcije za vodovod). Pa ie doeti drugih zanimivosti in leipot imamo. Pridite in poglejte! Da ne zaoetanemo za ČB6om, »ta nas prišla učit tn bodrit zadnji čas načelnik Kmečke zveze g. Brodar in tajnik Katol. akcije č. g. Janez Kalam. Za slovesne, in vesele prilike nam gode godba mestno požarne hrambe. Ampak zdaj smo resni, ker nas mori suša; zelje, fižol, pesa, koruza — vse Je kar »vito in rumeno, ot&va pa pofeana, ml pa s procesijami prosimo Boga za dei. Zaslužka ni, žage malo delajo, vožnje manjka, letina, ki Je lepo kazala, grozi 7. lakoto, tudi drugod po svetu je slabo ln ne vemo kam za kruhom, živina se težko proda in le za slepa ceno. Menda bo kmalu moral izginiti ves ftepetrebni luksuz in bc«no morali začeti živeti preprosto in ubožno kakor nekdaj, trezno in bogaboječe. Boji- mo te, da Bog ne bo tako hitro vzel svoje šibe nazaj, ker je dosti javnega greha, laške tn hrvaike kletvine, pijančevanja, skrunitve Gospodovih dni itd. Od nas naprej pridete v hrvaški Prezid, Cabar, kočevske šume; čez mejo pa na Snežnik, v Trnovo, na Knežak. Nad nami so Bloke to Loški potok. Vzlic trpljenja polnem življenju na Krasu imamo dosti starih ljudi. Letos le umrlo med drugimi 9 ljudi povprečne starosti 83'A leta, ena žena z 93. leti. Jeseni se je ubil (padel z direvesa) 89-letni MallJaMlaikar, prejšnji teden pa je padel z voza in se ubil 80 letni Franc Kočevar. Razne novice. (Izpod Krima.) 'iu.it na Ižanskem pridno delamo, se potijne ln borimo za ljubi kruhek. Baš se tudi pri naa pozna svetovna kriza — vc- lar smo toliko na boljšem kakor drugod, ker vloviaio kak krajcar za pridelke, ki jih vozimo na trg v Ljubljano. Z lesno kupčijo je pa slabo. Letina kaže precej dobro — sena bo veliko — ta«to tudi drugih pridelkov. —. »Kaj pa naš vodovod?« se ljudje povprašujejo. »Toliko plačujemo, .a kadar človek vodo najbolj rabi, je pa nik Glede vodovoda tole: Glavni ne-doetatek pri našem vodovodu je ta, da so glavna cevi iz nabiralnika do Bke vasi manjše kakor cevi iz Iške vasi do drugih va»i. Drugi vzrok Je ta, d« ljudje premalo pazijo na vodo, Jo razlivajo in puščajo odprto. Krivično je krivdo zvračati na monterja, češ, mi monterja plačamo, vode p« ni. V ceveh se ie nabral v teku let že vodni kamen. Dobro bi bilo položiti še ene cevi iz »Krvavic« do Hke vasi. Zato naj bi se odgovorni možje glede tega posve',ovali in ukrenili, da ee Izpelje ta načrt — petem bo vod* tudi v najhujši vročini vsakemu na razpolago. Vode je v »Krvavicah« 5e za osem takih vasi, samo izkoristiti Jo Je treba. Da ljudje veliko plačujejo za vodo, so vzrok vedna popravila ln drugi »troSki. Monter ima isto plačo kol ob nastopu službe. — DomaČim. Obisk (žuženiberk.) V nedeljo je obiskal nas ve« nasmejan in poln mladeniškega o gaj a ugledni ameriški rojak g. Grdina v spremstvu prof. dr. Trdina. Namen njegovega obiska fe bil ogled znamenitosti naše doline in sporočitev pozdravov tukajinjim domačinom od svojcev v Ameriki. V medsebojnem raz- RAZNO t« se vaelava molki Marička, ie stokrat sem vam rekel, da je treba »saj največje pajčevine •mesti, pa »em že zopet naiel veliko na divanu. Ometel tem jo In vrgel * Peč. — Križ božji, gospod, to bova plesaial "j »l« vrgli v peč plesno «b!eko milostlive za no-c°Unji ples, . Kdaj j« Kolumb odkril "■erlko? V zgodovinskih »fnih knjigah te uče ? 0CI< da j« Krištof Ko-™b odkril Ameriko leta '*«■ Na kongresu ame-nkanistov pa, ki t« je "davno vrlil v Hambur-j lc bivši ravnatelj na-[°Me knjižnice v Limi p«u) prof. Illoa na pod-•Si svojih razitkovanj v »Panakem državnem arhi-ui kjer so shranjeni vsi ^umenti, ki >e tičejo Mani.li španskih odkritij osvojitev ameriških de-izrekel veliko pozor-K "fbniajoče mnenje o 3»>vih odkritjih. Na tov ? novih dokumenti, * dokazoval, »• Krištof Kolumb ,;0l1l3vn»i pred svojo ■Soflovinsko ekspedieijo Mina Bošijanova Roman. ' Hemiko tpital Paul KeHer, prevela Marija Kmetova Boštjanov Tone pa je zaklical v dvorano: »Krčmar je tepec. Učitelj Novak je najboljši učitelj na svetu. Moja sestra Mina je zares cvet naše vasi. Novakova ljubica pa moja sestra n 11« Tedaj se je predsednik vendarle neokretno dvignil, da bi ujel mladega napadalca. Pa mu je ko podlasica ušel v prišepetovalnico in skozi stranski izhod v krčmarjevo klet, od tu pa skozi okno na cesto. Polnokrvnemu krčmarju je nos strahotno krvavel. Še to je mogel zavpiti: »To so posledice Novakove vzgoje I«, nato je z robcem na nosu zbežal ven. Nastala je velika zmešnjava. Psovali so, grozili, se grohotali — prekričavali drug drugega. Bili so za ln zoper krčmarja, najstrožje so obsojali Toneta, ki ga je vsak poznal. Dekleta so vdrla v dvorano; prišla so na ples. Fantje so jih hrupno sprejeli. Nerodni predsednik ni mogel pomiriti zborovalcev. Njegovo pozvanjanje je utonilo v vihri glasov. »Sklepam sejo!« je kričal. Nihče ga ni razumel. Nihče ni poslušal. Predsednik je stopil z odra. Mina je šla domov. Na cest' je bil šunder. Otroci so kričali, fantje so se smejali, dekleta so se hihitala in vreščala. Mina vsega tega ni sliSala. Molče je šla dalje. Nekaj fantov je privzdignilo svoje čepice, a ker jih Mina ni opazila, jim ni odzdravila, in ljudje so se hudoveli nanjo. Ko je šla mimo šole, ji je burno utripalo srce, dasi je vedela, da Novaka ni doma. Ko jo je bil prej srečal in ji s trpkim in mrkim smehljajem povedal, da ga niso pustili na shod, je šel proti gozdu. Ondf je hotel biti sam zase. Rada bi mti povedala, kako je krčmar klavrno pogorel. A kako je prišlo do tega? Stari učenik je s svojimi milimi besedami komaj ganil mrzla srca. Njen govor je pač zanimal ljudi, ker ga je govorila ženska, a ni povzročil nikake očlvidne spremembe. Končni uspeh je bil posledica drznega Tonetovega napada. Radi tega je nastal šunder, v katerem je utonilo sovraštvo do Novaka. Mina ni vedela, kako bi s Tonetom radi tega. Ali bi ga s palico ali bi ga pa poljubila? Le srečna, ponosna je bila, polna zmagoslavja, ker je kfrčmar propadel. Še preden je prišla" Mina do doma, jo je srečal učitelj Novak. Za hip ji je zastala noga, nato Je pristopila k njemu. »Upam, Mina, da Vas to zborovanje ni preveč razburilo in razdražilo.« Kako se je zanj izteklo, ni vprašal. To jo je razveselilo. Nekoliko je pomišljala, a potem ga je povabila domov, češ, da mora z njim govoriti. Rad je sprejel ponudbo. Nekaj radovednežev ju je šepetaje opazovalo- A ta dva se nista zmenila zanje. Mina je odvedla Novaka v senčnico, sama pa šila po mater v hišo. Ta je pravkar prišla iz kuhinje in se je Mine močno prestrašila. Mina pa je bila sama tako vzburjena, da ni opazila čudnega materinega vedenja. Nagloma ji je povedala, da je konec shoda in da je Novak na vrtu in naj pride tudi ona tja. Prepozno je zdaj*, da bi pili kavo, zato bo šla danes, ker ie tak imeniten dan, po steklenico vina v klet. Mina je odšla v klet Mati Je odbrzela v kuhinjo govoru se je zaslužni goet zelo laskavo » po-hvalno izrazU o lepoti krike dolme er fihnal vse znamenitosti, da bo mogel po povratku v svojo novo domovino pokazati na platnu svo)im so-rojakom njihove rodne kraje in njih življenje. Med družim je filmal tudi vajo našega gasilskega dru-H"a. Še nekaj časa se je v prav prijateljskem po-gcvru pomudil med ljudstvom kakor že davni znanec, uslužno dajal slehernemu pojasnila, nakar ie je odpeljal. Pozdravljen in hvala naša za obisk! Sporočite tople pozdrave našim številnim roiakom v Ameriki! Novice (št. Jernej na Dolenjskem.) Na Rokovo nedeljo, dne 16. avgusta, bo na Tolstem vrhu tabor Katoliške akcije za župnije gorenjega dela leskovške dekanije. Natančni spored še objavimo. — Suša nam je naredila ze veliko škodo. Zemlja že ui bila namočena od dežja več kot tri mesece. Otave 111 detelje ne bo, sena je pa tretjina manj od lanskega leta. Koruza, krompir, fižol in drugi sadeži se suše. Ajde in repnega semena vsled suše m mogoče vsejati, ker ne bi moglo vzkaliti. Ne bo živeža ne za ljudi, ne za živino. Ce ne ho pravočasno prišla pomoč, je katastrofa neizbežna. — (Mda-no je delo za graditev novega šolskega poslopja na Gor. Vrhpolju za 1,000.092 Din. Smo mnenja, da v teh težkih časih ni umestno pričeti z delom. Kdo lxi pa plačal?! Poglejte gospodje samo nekoliko žalostno stanje našega kmeta, ki gara in dela noč in dan, pa si še za živež in obleko s težavo zasluži. Upamo, da bo tudi spomenica, ki je bila odposlana na pristojno mesto našla razumevanje in se bo vse odgodilo do boljših časov. — Igra »Divji lovec«, ki je bila uprizorjena v gozdu posestnika Jožefa Penceta na Dol. Mokrem polju je prav lepo izpadla. Nameravali smo igro ponoviti, pa smo to vsled suše, vsled katere postajajo ljudje že skoro kar obupani, opustili. Gospodu Pencetu se Prosv. društvo v Orehovici tem potom zahvaljuje, ker je dal prostor brezplačno na razpolago. Prav tako izrekamo zahvalo vsem, ki so pri prireditvi na ta ali oni način sodelovali_ Kmetska zveza zastopa koristi kmetskega stanu ! Belokranjski kotiček Loža j« tforeU. V Bukovju med AdleSiči in Vinico, kjer lež« prostrani gozdovi je nastal gozdni požar, ki je začel z dračjem, ki je po posekanih iozah ostalo in posegel tud ipo marsikateri skladovnici napravljenih drv, ki so čakala kupca in voznika. Ogenj je nastal že pred tednom in so prišli gasit celo delavci iz Črnomlja. Obse£ škode še ni ugotovljen. Blagoslovitev gasilske zastave V Gradca se vrši dne 26. julija slovesna blagoslovitev novega gasilskega prapora pod zaščito kralja. Kumica pa bo ga. Milena Zalokarjeva. Suša, suša... Tudi drugod tožijo, pa prav gotovo ni nikjer tako občutna kot po Beli Krajini. Pretekli teden smo vedno upali, pa brez uspeha. Videti je bilo, da je padalo v smeri proti Ljubljani in kot čitamo, je ponekod precej namočilo, pri nas pa še rose ni bilo. Vse toži in zdihuje, kaj bo. Krompir se suši, okopavine vsak dan bolj ginejo, otave nič, travniki vsi ožgani, celo trta je začela veneti. Ce še koruza usahne, bo položaj za mnoge kar obupen. Upajmo, da bo prej kaj dežja, kot se bo to bralo. 60 letnico gasilskega druitva v Metliki. Dne 19, julija smo slovesno obhajali tO letnico metliškega gasilnega društva. Ob 60 letnici žive še trije možje, ki so že od početka člani društva. NAZNANILA n Na Kri in i gori nad Ložem bo prihodnji shod o sv. Ani '26. julija. Zvečer pridiga, litanije, spo-vedovanje, v neJeljo zjutraj spovedovanje, sveta maša. n. Redni letni občni zbor. »Stro-kovnega društva tobačnih vpokojenk m vpokojencev v Ljubljani« se bo vršil v sredo, dne 29. julija 1931. ob pol 3. uri popoldne v prostorih Rokodelskega doma, Komenskega ulica. Vabimo, da se vse članice in člani istega v obilnem številu udeleže. — Odbor._'_ V vsako hišo Domoljuba! Življenje za življenje (Roman.) (Nadaljevanje.) XVII. Ta pisma so bila precej draga: plačal sem jih s skrivnostjo enega od svojih obeh ma. ščevanj. Ta pisma so obteževala očima, ta pisma so ga dajala v roke in na razpolago meni, kukot so ga prej dajala bratu vsa dolga leta. Kaj naj zdaj naredim z njimi? Začel sem jih brati kar v kočiji, ki je dr. drala po cestah. Prvo pismo, ki je' bilo zelo dolgo in zelo natančno, je očitalo F.dvardu Termondu nje- f;ove prejšnje napade in mu kazalo obupni po-ožaj, v katerem se nahaja. Pismo Je tudi namigavalo, ne da hi se jasno izrazilo, na možnost, da bi se ta nesreča dala popraviti in da bi Edvard potom spet srečno živel. Prvi pogoj je bil, da se pregnanec čisto podvrže predpisom in navodilom svojega brata. Moral je najprej tistim, katere ie obiskoval, naznaniti svoj odhod iz Newyorka, potem se pu preseliti v drugo stanovanje |km1 tujim imenom in tam pričakovati naslednjega pisma. To je bilo drugo pismo. Očividno je Edvard v pismu, ki je bilo odposlano v Evropo med prvim in drugim bratovim, sprejel pogoje, stavljene v prvem pismu. Drug« pismo je nesrečnežu naročalo, naj pride v Livc-rput na Angleškem, kjer ga bodo čakala nadaljnn navodila. Ta navodila, ki so bila predmet tretjega pisma, so se omejevala samo na sestanek iu razgovor, za katerega je Jakob natančno določil čas iii kraj. Dan sestanku jc bil določen prav kmalu, proti deseti uri zvečer v Pari7.11 11» pločniku med dvema ulicama. Ti dve ulici, ki ležita nu-d starimi vrtovi, sta zdaj zapučeui, kakor križišče dveh pode-žclskili cest. O predmetu, ki ga je Jukob mislil in ki je imel hiti predmet njunega razgovora po lo-likih!letih, ni bilo v tem pismu nič več govor« kakor v obeh prejšnjih. in dejala vsa prepadena nekemu moškemu, ki je »Mina je šla — ona ne sme vedeti — pojdite takoj stran. Tu je potrdilo.« Mož jo je začudeno gledal. »Zakaj — zakaj pa?« »Brž — brž — sicer bo huda reč! Mina ne sme ličesar vedeti glede denarja!« Mož se je željno ozrl na steklenico žganja, ki je dtala na mizi; Boštjanka mu je dala vso steklenico in dejala: »Brž — brž — tak pojdite, no!« Komaj je oni odšel, je prišla Mina s steklenico, jo odmašila in poiskala troje kozarcev. Tudi zdaj ji ni bilo mar vzburjene matere. »Pojdi no v senčnico, je rekla in šla naprej. Brez moči je sedela mati na stolu v kuhinji. Nekemu kme-tiču, ki je bival dve milji od Loke, so bili Boštjanovi pred leti posodili pet tisoč, dinarjev. Zdaj je mož prinesel denar nazaj in zahteval zadolžnico. A za-dolžnico je imela Mina v blagajni. Boštjanka pa je hotela imeti denar. In pregovorila kmetiča, da ji je odštel denar, ona pa mu je dala navadno potrdilo. In nato je prišla Mina domov. Ženica je globoko zavzdihnila, da se je vse tako posrečilo. Nasmehnila se je. V žepu je imela pet tisoč dinarjev. Ti so bili za Lojzeta! Čez dva dni je s pol funta masla podkupila pismonošo, da je poslal teh pet tisočakov Lojzetu v Hamburg. V senčnici je Mina natočila dvoje kozarcev in dejala: »Na Vaše zdravje— gospod Novaki Do spomenice ni prišlo.« »Ah!« Zagorelo lice je zažarelo. »Ah — kaj se Je občina vendarle izrekla zame?« »To ne, gospod Novak, žal — da ne!« Na kratko Je poročala o vsem, se njegovega govora komaj doteknila, a z ljubeznijo omenila govor 3» učenika in povedala, da je prišlo do smešnega izida le zato, ker je Tomte spet eno zagodel. »No,« je odvrnil, »to pač ni bila zmaga, ki bi bila izšla iz prepričanja navzočih. Tone je pa le navzlic vsemu in marsičemu imeniten tič- Le zakaj je udaril krčmurja?« »Ker je bil krčrnar zelo visok. Rajši bi bila umrla, ko povedala, zakaj da je Tone krčmarja napadel. »Krčmar bo še enkrat sklical shod.« »Ne! Bilo bi brez pomena. Rada bi Vam nekaj povedala. Še enkrat Vas pridejo nadzorovat. Prosli četrtek sem bila na vladi.« »Vi ste ...« »Seveda. Pred leti je neki vladni in sreski svetnik prebil s svojo nečakinjo počitnice pri nas. A odkar jaz vodim gospodinjstvo, pa nočem nobenih počitniških gostov. S svojim postajanjem in svojimi zahtevami ne spadajo v največjem delu na deželo-Ko je vladni svetnik spet pisal glede počitnic, sem mu stanovanje odklonila. V četrtek pa sem bila pri njem in mu dejala, naj le pride spet s svojo nečakinjo k nam. Pa sem mu tudi mimogrede povedala o loškem šolskem škandalu. In on mi je' tudi kar mimogrede omenil, da bo še pred počitnicami pre-iskal to stvar. Živčno bolni nadzornik, ki ga dobro pozna, je po njegovem mnenju že zdavnaj za v pokoj. Pa se bo o vsem še osebno prepričal.» »Čudoviti ste, Mina!« Zmajala je z glavo. »Čudovita je le strahopetnost, izbegavanje in bojazen. To je zame čudovito. Moj Bog, kaj pa je vse skupaj, kaj je tudi življenje in smrt? Kdor se ne boji, se mu ne more ničesar pripetiti!« Sitno mu je bilo, ko Je dejal t »Veliko sem Vam mnogokrat vozil po raznih morjih z danskimi morskimi roparji in da ie že takrat prišel do Amerike preko Irske, Greeti-landije, Labradorja, Nove Fundlandije in Floride. Profesor Iltoa tudi taji, da je bil Krištof Kolumb rojen v Genovi, ampak da je bil rojen v deieli Kataloniji na Španskem. Zalotgra otroške nesp«-meti V Soldinu pri Berlinu so se igrali brez nadzorstva doma otroci delavca Schulzeja. Dveinpol letna deklica je zlezla v zaboj z leseno volno, bratca, ki štejeta 10 » 8 let, pa sta hotela deklico prestrašiti ter sta zažgala strugovino. M veda je bil v hipu «1 zaboj v plamenu, predi* se jI moglo dete J* bacati iz zaboja. Deika sta kriče pobegnila, m«? tem pa je sestrica rela in so T, le še zogljenelo trupel«* Strešni vrtovi. - Tej«; nima le prvovrstnih u . nih prostorov, zdra« v „ih naprav, bolniških » ; oddelkov za odmor, « palnic itd., marveč >< lep« strešne vrtov ^ j, U mogoče, se Ivo pod." V opo dan, p odmoru na »^Vp«' se odpočiva „ uličnega šuma n. »v« A tudi ie bi ne bil jaz prej • svojim ne-iadnim nastopom izvabil Edvardu priznanja, j. je res on po bratovem naročilu umoril moje« očeta, bi za to prepričanje zadostovalo to, ha so to pt»®» » skrivnostnim pozivom padla prBV v tisti čas, ko »e je izvršil umor. Bral »em jih znova in znova, te obtožujoče liste — kakor sem prebiral nekoč pisma tvojega očeta, ki jih je pisal isti čas. Najprej sem jih bral v vozu, potem doma r samoti svoje sobe. In »trajna zarota, ki me je napravila siroto, se je začela pred menoj jasniti z vedno bolj ostro in strašno lučjo. To ulico, kjer jo Jakob igral mračnega irkušnjuvcu, sem slučajno dobro poznal. Moj stari sošolec 11 Versaja, Jožef Zedijo ie nekaj korakov stran «tanoval tista leta po najinem odhodu iz zavoda. Kolikokrat sem ga presenetil popoldne ali zjutraj na tem stanovanju, da sva potem poklepetala urico ali dve. Potem sem ga pa ponavadi odvedel v katero od listih restavracij na obrežju, kamor sva tako rada hodila. Zrla sva skozi okna In gledala zeleno rodo v Seni, delo brodarjev ln ladje, ki so plule . mimo. Kolikokrat to moje noge veselo udarjale i •b ta tlak, po katerem sta se zločinca sprehajala, j ko sta snovala svoje delo. Videl sem ju pred seboj, kako se pribliiu- i ieta. ^»IJujeta, kako hodita od ene plinske svetiljke do druge, slišal sem zvok njunih korakov, ločil sem naglas v govorjenju onega, ki je moral biti moj oče. Ta glas je govoril besede, katerih posledice so telile vse moje življenje. Zaradi teh besed je moral umreti oče, zaradi njih je umrla teta in jas sam sem v detinskih letih toliko trpel; toliko, da moje trpljenje niti zdaj. to minuto, nt bilo niti malo tako kakor tedaj. Pred očmi mi je vzraslo spačeno obličje nesramnega ničvredneža, ki me je bil v boju tako ugriznit v levo ramo, da sem jo Še zdaj otresal; videl sem ga, kako ureja svojo obleko, ko se;n jaz komaj stopil iz sobe, kako pripravlja kovčege, kako pritiska na zvonec in kliče slugo, zahteva račun in ga plača z enim od bankovcev, ki sem mu jih vrgel jaz... in odhaja. Kovčege mu nalože na voz, v naglici se da odpeljati na postajo — brez dvoma na Sferno postajo, ker je najbližja meje. Skoči v prvi vlak... odhaja... in nikdar več ga ne bom imel v svojih rokah. Strah nie je popadel znova. / Do zdaj še ni imel časa, da bi pribežal kani daleč... Ali bi tekel na policijsko ravnateljstvo? Označba, ki bi jo mogel dati, bi zadostovala. Prijeli bi ga. Prisegel sem mu sicer pri spominu na mrtve- ga očeta, da bom pustil, naj odide. A kaj Je vredna prisega, ki jo je človek dal takemu razbojniku! Prijeli ga bodo.., Prijeli j i h bodo... In mati? Mati? Odkar me je imela v oblasti sumnja o strasnl resnici, sem se prvič upiral spominu na mater. To minuto, ko me je prikazen bežečega morilca vsega razplamtela v divjo jezo, sem si upal očitati kot slabost to čuvstvo usmiljenja do matere. Zakaj to čuvstvo je bilo, zaradi česar sem moral žrtvovati pol maščevanja. Za mir svoje matere sem se mu moral odreči. »Pa naj trpi še ona,« sem si govoril. »Naj bo kaznovana še ona, ker ni ostala zvesta spominu na mrtvega očeta!« Potem pa me je bilo sram, da so moje misli zablodile tako daleč ln zdele so se mi kakor zločin. živela Je z morilcem petnajst let, nosila njegovo ime, delila z njim vse življenje. Nikdar ne bi mogla prenesti takega odkritja. In jaz ne bi prenesel očitkov vesti, da sein ji odkril to sramoto. »Ne!« sem dejal. »Naj pobegne.« , In vendar sem kljub temu pogledal na uro. Nihalo je udarjalo sem in tja in z vsakim zamahom je zločinec imel več upanja na rešite r. ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA Brzojavni ™g*jBANKA D. D. V LJUBLJANI (Miklošičev*t cesta tO) Teloton »t. 2057,3470, 2979 Viogfe nad Din 500.000.000 SS^ '?J£. 'SSJtVt Kapital In naer. nad Din 16,000.000 IsevrSufe vse bančne posle nafkulantneje > Poslovne iveae • prvovrstnimi savodl na vseh trliS^lh v tu* In Inozemstvu 28 triku ln na tolncu. Da se prtkorači čat odmora, so postavljen« ur« v vseh vtovih. Vg« naokrog so (radice polne cvetja in lelmi«. Sredi nt strehi 10 Itoli tn ležiiča. Po-•ebn« nastavljenka ima v •skrbi Stole, IežiSča, odele in blazine. Uradnic«, «i »tanujelo v oddaljenim krajih, ostajajo po •»vadi tudi med daljiimi •dmori v teh vrtovih, na-w se vračajo spočite ln •svežene na svoj« delo. . »« bakla v zraka. V »Mini pruskega mesta Neubrandenburga je nem-k' Pilot Besten priredil kUmno letanj«, da ob-f!" vzbut,i zanimanje letalstvo. To se mu je !!J«r v polni meri posre-c »>'. prav v nasprotje« smislu, nego jc želel, i" «°.k« « padalom je iS' Letl,ec padel "a I ktrovod Visok« nape-^ Hipoma je bil cel « Padalom v plam«- Vlmnoii" ga bom ubil.« In takoj se mi je porodilo neizogibno vprašanje: »Kako?« V začetku me je to spoznanje navdajalo z začudenjem. Zaprl sem oči, da bi se mogel sam pri sebi bolj zbrati in sem si govoril: jBojim se?« Bojim se? Česa? Da bi se bal besede morilec? Saj drugega ni bilo kot samo beseda. Ure, zlatnino in srebrnino kupite poceni in dobro pri tvrdki H. SUTTNER Ljubljana 1 Prešernova ulica 5t. 4 Razpošilja se na vse kraje Europe. Amerike, Afrike, Azije In Avstralije. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Ure v vseh cenah od Din 44-— naprej. Št. 120 Kovinasta anker ura Din 44'—, s sekundnim kazalcem Din 78'—. St. 121. Ista z radijem Din 58'--, s sekundnim kazalcem Din 94'—. St. 125. Budilna ura 16 cm visoka Din 49 — z radijem Din 76'—. Zahtevajte veliki ilustrovani cenik zastonj in poštnine prosto od H. SUTTNER, LJUBLJANA 1 PRAVA. MILA ZDRAVJA IN LEPOTE z znamko »EISA". Lilijino mlečno milo posebno fino cvetno milo. Lilijino kreme milo zelo blago delujoče. ' Rnmenjakoro milo. tudi za otroke. Cllieerinoro mile, tudi za raz-. pokano kožo. Boraksov« milo za solnčne pege. Katranov« milo za glavo in lase. Milo za britje, higijensko čisto, vsebuje medicinsko dobro delujoče sestavine, ki so potrebne za zdravje ln lepoto. Kdor jih enkrat posknsl. jtm ostane zvest. Storite tudi VI tako. pomagalo bo tudi Vami S poŠto 5 kosov mila i poljubni izbiri, (o se pošlje denar n&orej .12 Din, brez vseh daijnjih stroškov, ali s povzetjem 62 Din. Zraven Fellerjera ..Elia-Creme" pomada za laMIto lica ln koi«. FeUerjeva EUa-pouiadi. ca rast lai, za nanrel poslanih 40 Din 2 lonSka brez vseh daijnjih stroSkov. ali » povzetjem 50 Din. Elsadont krema ia zobe Din 8'80, Elsa-fibampou za pranje Klare Din i'90, Elsa-Saehet dlSeCa blazinica Dtn.6'60 - NaroSa se pri lekarnarju EfOEN T. rCLLER. StH&ICfi DOIiJO El.airg 1« SAVSKA BANOVINA. (Jrednilc: Jože KoMček. Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velia za enkrat Din 5. Naročniki ..Domoljuba" plačalo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke alt iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev ln "ha robe. Kovaškega vajenca sprejmem takoj proti popolni oskrbi. Jakob Zalokar, kovaški mojster, Mojstrana. 150 do 300 dinapjti dnevno zaslužijo -oni. ki imajo mnogo poznanstva 1, Za odgovor ZDaE)ko!.Kosmos, Ljubljana, poštni predal 307. Vajenca" sprejmem. - Hrana in stanovanje pri mojstru Janez Pokorn, Skofja Loka. Fflllttrezen in pošten, izufen mizar, pripraven za vsa gospodarska dela, ki se razume tud i na čebelarstvo išfe službo v kakem zavodu ali satuo-stanu. Naslov v upravi Domoljuba pod st.8010. II na na n ki dobro mol- RFBBar, ze se takoj sprejme na posestvo Fužine, D. M. v Polju. Plača 400 do 500 Din in oskibi. Proda se j&jc ječe iz hiše, skednja, 2 njiv, nekoliko gozda in kofenine. Nahaja se poleg drž. ceste, drset minut oddaljeno od me^ta in posta>e Višnja gora. Pojasnila daje Matija Perušek starejši v Višnji gori štev. 75. Mnibi srednje starosti muanl kateri ima ve-sel.e do goveje živine in poljskega dela se takoj sprejme na večjo posestvo v bližini Ljubljane. — Ponudbe s prepisom spričeval na upravo Domoljuba j>od »Pošten iu trezen« št. 8208. POSBStVO. ' rBohinjski Bistrici hiša s hlevon, zidana in krita z opeko ter 5 ha 47 a gozdov, njiv in travnikov i dvojno sečo za ceno Din 200.000-. - Hiša primerna za trgovino ali obrt. Ponudbe na oglasni in reklamni zavod Soklič, Bled, Ljubljanska cesta 86. Ilrpnfan Pridn°. ":ev- UbBattU nejša sprejme šivilja Antonija Dr,'no-vec, Pivka 13. p. Naklo. Prodam v prav dobrem stanju. Izve se pri g. Resman Igo, Zabreznica 4 p. Žirovnica, Gorenjsko. lishls 14—'et 8lar0 USnlB, sprejme trgovska hiša na deželi v pomoč gospodinji. Ako bi bila pripravna, se v teku 1 leta lahko sprejme kot trgovska učenka. - Naslov v upravi Domoljuba pod št. 8065. Prodam hišo nami, poljem, travniki in lepimi gozdovi v lepem kraju Gorenjske poleg glavne ceste med Radovljico in BrezjamL Naslov v upravi Domoljuba pod št. 8015. ftolarafiega vajenca krepkega. 15—16 let . starega sprejme takoj proti popolni oskrbi Jožef Lamovec, kolar, Polhovgradec. Uaisasr M čevljarsko »Bjenec obrt, krščansko vzgojen, tudi revnih staršev, se sprejme v moderno delavni«) na deželi z vso oskrbo v hiši. — Naslov pove uprava »Domoljuba« pod šifro »Čevljar« št. 7695. Hmetaho delilo pošteno srednjih let vajeno vseh poljskih in hišnih del sprejme Ignacij Morič, trgovec, Jesenice št. 34, Gorenj. Il.t.»»> za krojaško vajenca 0brt poštemi> in krščanskih staršev sprejmem. Hrana« stanovanje pri mojstru. Leopold Valjavec, kriv jaštvo, Tržič BlejskacJ Čevljarskega vajenca poštenega, sprejmem takoj z oskrbo. Alojzij Loboda, Domžale. Malo posestvo v Mateni (hiša, sada. vrt, pod, tudi neka parcel) ali t>a tud g sam zase naprodaj.«« slov pri upravi pod n i j - za seme naj-HJUU lepša siva in črna pri Sever & Komp., Gosposvetska cesta 5, Ljubljana Kmetje, pristopajte v K met. zve*>j Kmetje, oklenite se KmeLjvezc —-rel C'1 Za Jugoslovansko tukarao.