fteo. Zl. Velja po poŠti: ta telo leto naprej K 26'— ta pol leta „ „ 13'— sa (etri leta „ „ 6-50 >ia cn mesec f, „ 2-20 V upravniStvu: m celo leto naprej K 20'-hx pol leta „ „ 10u— sa Sietrt leta „ „ 5°— sa «n mesec H „ li"?® V Ljubljani, u petek, M 26. januarja 1906. BLamvKTcsrcusuc rv- a "aHKI 'A* poSIlj. na dom 20 h imjj mesec. iPoumoznc Stev. 10 h. Uredništvo J« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod ?ez ...- dvoriSHe nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma sc ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Leto xxm Inserati: Enostop. petitvrsta(72mm)i za enkrat ...» 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za v«? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-|avljenju primeren popust Izhaja tfsak dan, IzvzcmSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. (Jpravništvo Je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — —1--- Vsprejema naročnino, Inserate in reklamacije. U p r a v n IS k c g a telefona Stev. 188. Avstrija in luški sosed. Vse jugoslovansko časopisje ed časa do časa opozarja merodajne kroge na delovanje našega južnega soseda onkraj črne-žoltih kolov v deželi makaronov. Prav zanimivi podatki prihajajo i z B e n e t k od prav zanesljive strani. Iz teh podatkov posnemamo : »Kakor v vseh italijanskih mestih, deluje tudi v Benetkah, neovirano od oblasti; panoga društva „Trieste-Trento" (Trst Tri-dent), čegar namen je agitacija za osvojitev ali mirno priklopitev Trsta in laških Tirol h kraljestvu Italiji. To zadnje naj bi pome-njalo kot nekako nadomestilo Italiji zato, ker je Italija dala po berolinski pogodbi Avstriji dovoljenje za prodiranje „preko Mitrovice". To društvo sedaj opetovano prireja predavanja profesorja Silvestri ja pod naslovom »Benetke-Pulj" ; predavanja j>o-jašnjuje s skioptičnimi slikami, ki jih je povzel iz puljske okolice. Predavanja so seveda prirejena popolnoma v iredentistiškem smislu in številno obiskujoče občinstvo jih spremlja z burnim odobravanjem. Predavanja naznanjajo veliki rdeče belo-zeleni plakati, na katerih je izrecno rečeno, da je bil predavatelj rudi fotog.afiških posnetkov, ki se kažejo v skioptiku, izgnan iz Avstrije. Seveda je bil mož izgnan, kakor je navada, prepozno in važnih fotografij fortov, utrdb i. t. d. okrog Pulja ni najti več med onimi slikami, ki se tu kažejo, ampak so že davno romale v tajni arhiv kr. italijanskega generalnega štaba. Po Kranjskem, Koroškem in Istri že nekaj časa, kar je tukaj v Benetkah prav zanesljive znano, vse mrgoli laških vohunov, ki neovirano merijo, rišejo, fotografirajo, poizvedujejo za razna pota i. t. d. Med drugimi se zanimajo tudi za okolico Vrbskega jezera, za Naborjet, za prelaz na Predilu in za gorske steze, ki vodijo k fortom. Policija in c. kr. orožništvo na Koroškem je očividno popolnoma nedelavno napram italijanskim vohunom ter pride še-le opozorjeno na lice mesta, ko je tiček že davno sfrčal. Pred leti so oddali v Pulju nekaj javnih del italijanskemu podjetniku, kije bil brat takratnega italijanskega ministra. Ravno tako za- LISTEK. nIHorje» morje!" Portugalska novela. — Po nemškem priredil F. K. (Konec.) Ko sta se naslednjo nedeljo vračala od maše iz vaške cerkvice, je stisnil nenadoma Marijino roko ter jo šepetaje vprašal: »Kdo je onale deklica z granatnimi dra-guljci na vratu ?" Marija Gesino se je nasmehnila. „ Katera druga v vasi Espinho je pač v stanu oblačiti svilnati jopič in si vpletati lase z zlatim glavnikom, kakor le hči starega Santeira ?" „Za Boga", šepetal je Pedro; „lepa je, kot jutranja zora in ponosna kot kraljica." Med kosilom ga vpraša Marija: „Zakaj si tako molčeč in zamišljen, Pedro ?" „Kakor v snu se mi dozdeva, da sem pred nekaj dnevi mudeč se v Oportu, videl Santeirovo hči iti v bolnišnice Dos Alie-«»dos;" »To je bilo mogoče. Santeirova mati upljivo je bile sedaj avstrijsko železniško ministrstvo. Popolnoma odkrito se govori, da je pri zgradbi turške železnice nastavljenih mnogo delavcev in tudi inženirjev, italijanskih podanikov, ki niso drugega, ko laški vohuni. Pogosta zrušenja raznih zgradb in tunelov, ki še danes niso prav pojašnjena, nadalje gotovo ne le slučajno nastale eksplozije viaduktov na karavanški železnici, dejstvo, da so nekateri italijanski uslužbenci nenadoma skrivnostno izginili, vse to govori za to, kakor je tudi pri neki sodni razpravi na Dunaju namignil član vojnega ministrstva, da je vohunstvo v teh krajih silno živahno." Tako se glasi poročile iz Benetk o vohunstvu v naših krajih. In nič manjše pozornost ne obrača Italija na varstvo svoje meje proti Avstriji. V tem oziru je pred vsem važno vojaštvo, takozvani »alpini". Častniki teh »alpinev" so navdušeni „ama-teur-fotografi", ki kaj posebno pridne fotografirajo avstrijske utrdbe, in sicer ne od blizu, ampak česte v daljavi 40 km. In vendar so te reprodukcije take natančne, da se razloči na njih celo cementov omet med posameznimi kamni na zidovju. Toda bolj važno, ko te amateur-fotografije, je za nas to, kako se pod krinko vojaških vaj vrši oficielne obmejne vohunstvo. Italijanski „al-pini" se dajo primerjati našim lovcem, le da so urejeni mnoge bolj praktično in primerno ter se lažje gibljejo. Ti ljudje se re-krutirajo večinoma iz goratih provinc Bel-luno, Bergame, Videm, Como in iz zelo goratega Piemonta. Te krepko ia vstrajno, a obenem skromno pleme daje izvrsten material pssebno za gorsko vojsko. Častniki, ki poveljujejo te vojake in jih izobražajo, so skrbno izbrani in morajo biti absolutno presti vsake vrtoglavosti. To je poglavitna in potrebna zahteva od takega častnika; kajti glavna naloga teh vojakov obstoji v tem, vojskovati se z Avsrijci za slučaj vojske po karnskih in julijskih planinah, in pota, po katerih hodijo, so kvečjemu narejene gorske steze. Kakor že ime »alpini" —planinski vojak — pove, je njihovo vež-bališče gorovje. Oficijelno sc priznava, da jih je le nekaj bataljonov, ki so po stotni- biva vsled neke neozdravljive bolezni tamkaj, in Santeiro jo večkrat obišče s svojo hčerko Evfrozino." Poslej je Pedro jel pogostoma zahajati na morsko obrežje. Vozeč se po morski gladini v lahno zibajočem se čolnu je prepeval pesmice svojim srebrnočistim glasom; njih odmev pa je segal do bele hiše, kjer je sedela za oknom, polnim evotečih nageljnov lepa Evfrozina ter se ozirala za njim. V celi vasi ni bilo enakega Pedru; bil je vitke postave, popolne moške lepote, drzen in pogumen. Prinesel ji je nekoč med raznimi rezbarijami tudi lepo izdelano malo srčece ter ga ji podaril. Zahvalila se mu je z iskrenim pogledom in mu stisnila roko. Očetu pa je pokazala le rezbarije, ki jih je kupila, srčcce pa je skrila na srebrni verižici v nedrije. Od tega časa se ji je razjasnil pogled, obraz ji je postal cvetoč, lica zardela. — Vsakokrat ko je začula njegov spev, mu je mahala ljubezenski pozdrav z robcem izza cvetic na oknu, in ko je odhajala iz cerkve, jah razstreseni po celem goratem severnem robu Italije ; a v resnici, kaker se glase zanesljiva poročila, jih je 70.000 do 80 000 mež. Posamezni bataljoni, ki so jim odde-ljeni posamezni rajoni, se nahajajo vedno v popolni vojni moči in dobivajo tudi med popolnim mirom polno plačo, kakor v vojski. Ko se pozimi za 3 mesece odpočijejo v svojih g&rnizijah, odrinejo v popo ni vojni opravi, ki jo izpolnijo še z gorske palice, na vaje ob avstrijsko-laški meji. Te vaje pa niso vedno taktične, ampak poizkušajo se tudi prehodi na sosedno avstrijsko ozemlje. Ker moštvo v teku svoje službe pride v eno in isto ozemlje najmanj devetkrat, ni čuda, da vsak teh gorskih sinov na vsak korak prav natančno pozna vse te obmejne kraje. Samoobsebi je umevne, da so ti »al-pini" prav porabni za razdiranje železnic. Vsak, ki prebiva na meji in ki se giblje v krogih Italijanov iz države, bo dobil prepričanje, da na italijanski strani delajo po načrtih priprave za vse slučaje. Tako dela sosed. In Avstrija ? jpor Avstrije s Srbijo. (Pismo z Belgrada.) Vprašanje o srbske-bolgarski carinski zvezi in korfiiktu, ki je nastal vsled tega z Avstrijo, je potisnile vsa druga vprašanja na stran in zavzema zdaj po časopisju prvo mesto. Opravičena in razumljiva je misel, da stojimo zdaj pred carinsko vojsko z Avstro Ogrske. Zanimivo je pri tem kocfliktu postopanje bolgarskih listov in Bolgarov sploh, ki hočejo vztrajati v svojih zahtevah do konca in v vsem sporu ničesar popustiti. Pred par leti so tu same besede »carinska vojska z Avstro Ogrsko" ostrašile celo Srbijo, a dandanes zahtevajo prvi srbski ekonsmi boj do skrajnosti. To je tem važnejše, ker stoji pred očmi esedepolni boj Srbije in Bolgarije z Avstrijo, borba, kjer se prvikrat angsžuje jugoslovanska solidarnost. Pretresujoč vprašanje, kdo bi imel od obeh strank večje škodo v tej carinski vojski, se je prišle po časopisih do zaključka, da bi imela to Avstro Ogrska, kakor je že bil to slučaj t carinski vojski z Rumunijo. Srbija ima za svoj izvoz, kakor za žito, sadje, suhe slive, kožo, jajca, odjemalcev tudi izven Avstro Ogrske, in škoda, nastala po carinski vojski, bi se občutila samo na iz vozu živine. Zlasti izpočetka bi bila. ta škoda se mu je vedno najljubezniveje nasmejala. Nekega dne pa se je oblekel krepki mladenič v popolnoma nov žametast jopič, ovil si okrog vratu svilnat rdeč robec ter se napotil ponosno in samozavestno v belo hišo na obrežju. Prišel je prosit starega Sauteira roke njegove edine hčerke. Evfrozima je Pedru prisegla zvestobo in trajne ljubezen, zagotavljajoč ga, da bo le njegova, nikogar drugega, ker ga tako iskreno ljubi, bolj kot vse na svetu. Po solnčnojasnih dnevih sreče so prišli temni oblaki nad Pedra in njegovo mlado, upanja koprnečo ljubav. Stari Santeiros se je izprva zaničljivo smejal, potem pa je postal jeze ves iz sebe in divji, pokazal je Pedru vrata ter še za odhajajočim vpil z odurnim glasom: ,Ce se be še kak tebi enak bere Ški pritepenec drznil ozreti za mojim otrokom in denarjem, le povej mu, da bo dal Rodri-guez Santeiros hčer le takemu zetu, ki mu bo polnevredes in ž njim enake premožen." občutljiva, ali bi jo čutila tudi Avstro Ogrska. Srbija bi to škodo tekom časa poravnala s tem, da bi pričela z izvažanjem živine in mesa na druge strani. Avstrijski industrij ci bi trpeli med tem velike škodo, ker ne bi imeli potem, ke bi jim bila vrata v Srbijo zaprta, kje pošiljati svojih proizvodov. Izguba Srbije in Bolgarske bi bila za avstrijske trgovce velika ne-prilika, katere ne bi mogli nikakor nadomestiti, kakor ne more nadomestiti škode, ki je nastala vsled carinske vojske z Rumunijo. V Rumunijo uvažajo zdaj nemški industrijci in tako bi tudi vsled carinske vojske pozneje v Srbije in Bolgarije Avstro-Oftrska bi zašla torej v položaj, ki bi bil njej zelo škodljiv, Srbija bi se pa gotovo iz nastalih neprilik nekake izkopala, ne da bi se morala predati na milost in nemilost dunajski vladi. Pred odločitvijo ogrske krize? Danes zasliši vladar grofa A n d r a s -s y j a , ki se še prej posvetuje z vojnim ministrom Pittreichem in F e j e r -v a r y j e m. Včeraj je bil skupen ministrski svet, ki mu je načeljeval vladar sam. Navzoči so bili samo skupni ministri in Fejervary. Sklepali so o Andrassyjevi spomenici. Vprašanje o mažarskem poveljnem jeziku baje ni več glavna ovira rešitvi krize, ker dobe Mažari druge izdatne koncesije. Koalicija je baje voljna, da prevzame vlado, če ji omogočijo sestaviti v adresi program. Fejervary ostane na Dunaju do sobote. Ako se sporazumeta Andrassy in vladar, odstopi že danes F e j e r v a r y in grof Andrassy se bo nadalje pogajal z vojnim ministrom P i 11 r e i c h o m. K o š u t je priobčil v svojem listu članek, v katerem pravi, da Fejervary vedno tiči pri vladarju in da se ondi tajne pripravlja program, oziroma da na Dunaju pripravljajo absolutizem. Pričakovati je cesarjevega manifesta. »Magyarorszag* javlja nasproti vsem vestem o miru, da ni govora, da bi koalicija popustila v vojaških vprašanjih. Fejervary bo baje z Dunaja prinesel koaliciji naslednji ultimatum: 1. Vojaške zahteve treba popolnoma izločiti in sprejeti stališče liberalnega odbora devetorice. 2. Za leti 1905 in 1906 se Še enkrat se je ozrl Pedro na hišo, v kateri so bile za vedno pokopane njegove nade na srečo ljubezni. Bil je bled, težko je dihal in oči so mu žarele, ko je žugaje s pestjo starcu zaklical: »Kdo ve, če ne bom kdaj premožnejši cd tebe! Ne bahaj se in psovko o beračih ohrani zase! Poglej morsko valovje: Meniš li, da to ni vstanu izpodkopati tebi grob in zagrebsti tvojo srečo?" Santeiros se mu je na ves glas smejal. # c » Ni preteklo mnoge časa od takrat. Nekega viharnega jesenskega dne je moije strahovito divjalo, temni oblaki so viseli pod nebesnim obokom, lilo je kot iz škafa in valovje se je z vso silo zaganjalo ob morsko obrežje ter izpodkopalo zemljo. Ob vsakem sunku se je zrušil v morje del zemlje. Hiše prebivalcev obrežja so se jele rušiti; čulo se ni drugega, kot ihtenje ljudstva in bučanje valov razburkanega morja. Pretresljiv klic in krič: »Morje, morje!" jc šel cd ust do ust. To ni bil zmagovit klic, kaker onih Grkov, ki se prekeračivši mora odobriti vojaški konti-gent. 3. Treba je dati jamstvo, da bodo vladarjeve pravice ostale nedotaknjene. 4. Vse trgovske nagodbe, ki se uveljavijo 1. marca, treba brezpogojno odobriti. 5. Fejervaryjevo ministrstvo mora dobiti absolutorij. .Magyarerszag" pravi, da bi te točke izvale še večji odpor in da tudi Andrassy ne miili, na izločitev vojaških vprašanj. Nekatere vesti trdijo, da bo ogrski drž. zbor najpoznejše razpuščen 15 febr., nakar bi za nekaj mesecev sledil absolutizem. V kratkem se mora kaj zgoditi, tako ne gre več naprej. Država preveč trpi na ugledu! Carinski spor med našo državo in Srbijo. Srbski poslanik na Dunaju V u j i č je priznal poročevalcu »N. Fr. Presse", da je res očital cesar na zadnjem dvornem plesu srbski vladi nepravilno postopanje. Cesar je rekel, da postopanje srbske vlade pri trgovinskih pogajanjih ni bilo korektno. NaVu-jidevo vprašanje, zakaj da ne, je rekel vladar: „Ker je bila sklenjena tajna pogedba, predno so se pričela pogajanja o trgovinskih pogodbah." Vujič je nato rekel: »Tako bi bilo želeti, da se obravnava te vprašanje izključno le z ozirom na gospodarske koristi in ne s političnega stališča. Upam, da bosta premagali vladi težkoče in se bo končno doseglo dobro sporazumljenje." Cesar je nato rekel, da tudi. upa na sporazumljenje, ako ne povzroči srbska vlada novih nepravilnosti. Zaradi tega razgovora je Vujič odpoklican z Dunaja. Srbska vlada namerava izgnati iz Srbije potnike, ki so avstrijski državljani, odvzeti predpravice .Donavski parobrodni družbi", odpovedati državna naročila pri avstro ogrskih tovarnarjih Pripravljajo tudi spomenico na velevla-sti, ki bo obravnavala spor z Avstro-ogrsko. Srbsko železniško ravnateljstvo je že brzojavno razveljavilo vsa naročila v naši državi. Vlada upa, da srbska skupščina brez razprave odobri srbsko bolgarsko carinsko zvezo. — Liberalci so sklenili, da glasujejo proti carinski zvezi. Srbske banke je obvestila vlada, da bo Srbija prisiljena vsled gospodarske vojske z Avstrijo najeti posojilo pri domačih bankah za vzdrževanje proračuna. Vsled gospodarske vojske to leto vlada ne poviša nobeneg a č a s t-nika in nobenega uradnika Dasi razvijajo belgrajski listi silovito agitacijo, naročajo še vedno srbske tvrdke blago v Avstriji in še v večjih množinah, nego prej. Samo to zahtevajo, da se jim mora blago poslati, dokler je še veljavna stara trg. pogodba. Odpovedana so le ona naročila, pri katerih se je znižala ccna. Upanje na novo belgrajsko klavnico se je izjalovilo, ker je prepovedala naša vlada tudi prevoz mtsa. V klavnici so zaklali več sto prašičev, katerim so prepovedali prehod čez mejo, a mesa ne morejo izvažati. Poizkusili bodo prevažati meso čez B .lgarijoin po Črnem morju Berolinski .Borznikourrier" piše o carinskem sporu med našo državo in Srbijo: Srbski vladi grozi boj neenak z mogočnim sosedom. Dozdaj je izvažala Srbija devet desetick vsega izvažanega blaga v Avstrijo, ko je primeroma le malo uvažala iz Avstrije. Za Avstro Ogrsko pomenja carinska Kurdijsko pogorje prišli do Trapezunta in ugledavši Črno morje navdušeno klicali: »Morje! Thalatta!" Bil je klic obupa in strahu obmorskih prebivalcev Espinha." »Hiša za hišo se je zrušila, ulico za ulico so požrli pogubenosni valovi. Edina cerkvica je ostala cela. Starega Santeira in njegovo hčer vzela je vdova Gesino pod krov svoje gostoljubne koče. Postal je v istini berač, a Pedro mu sedaj ni ničesar očital. Lov na sardine je bil vedno srečen zanj in izdeloval je tako lične lesene izdelke in rezbarije, da je njegova krasna mlada ženka lepa Etfrozina, vsako nedeljo lahko oblekla svileno krilo in vpletala v bujne lase zlat glavnik, edino bogastvo, ki je izmed vsega obilnega lišpa cd tiste strašne noči še ostalo. Marija Gesino pa je zadovoljna s svojo kočo, četudi je oddaljena od morja; zato pa je varna pred požrešnimi morskimi valovi. vojska le neprijetnost, za Srbijo pa veliko gospodarsko škodo. Italijanski listi kratko pišejo: Srbija bo dobila, kar je iskala. Avstrija je morala na zahrbtno ravnanje Srbije odgovoriti, da je zaprla mejo. Belgrajska vlada bo v kratkem odnehala. — .Times" poročajo iz bo-flje, da zahteva Turčija razveljavljenje srbsko bolgarske carinske zveze po vplivu avstrijske vlade. — Pariški »Temps" piše, da je carinska zveza med Srbijo in Bolgarijo velike politične važnosti. Spor lahko povzroči mednarodne zapletke, ker Avstrija in Turčija ne moreta trpeti z voze med Srbijo, Bolgarijo, (..rnogoro in Rumunijo. Nemško poslaništvo namerava ugovarjati, ker je Avstrija prepovedala prevoz dveh železniških v Nemčijo namenjenih voz s svinjskim mesom. Srbska vlada namerava prepovedati zemunskim prodajalkam prodajo zelenjave v Belgradu. Srbski trgovci s prašiši so jako prizadeti, ker se imeli naročeno, da do konca aprila pošljejo že prodanih 50.000 prašičev. Nekdanji srbski fliančni minister Petrovič je izjavil, da odobri srbska skupščina soglasno vladno politiko proti Avstriji, dasi bo imela Srbija le izgubo po carinski zvezi z Bolgarijo. Srbija ne more gospodarsko obstati brez svojega severnega soseda. Svoje blago, posebno živino, je izvažala Srbija do-zdaj v Avstrijo. llolivna izprememba. Poslanec dr. Syl vester je izjavil 0 volivni izpremembi, da nemške stranke ne smejo načeloma nasprotovati splošni in enaki volivni pravici. Pred vsem moramo delati na to, da ne bo po volivni preosnovi trpelo stališče Nemcev. Pri razdelitvi mandatov ne sme odločevati samo število prebivalstva Nemške pokrajine morajo zahtevati, da dobe toliko poslancev, kolikor jih imajo zdaj. Pri določitvi stalnega bivanja se ne sme zavzeti stališča, ki bi onemogočilo volivno pravico ljudskim slojem. Nemci morajo skrbeti, da dobe toliko poslaniških mest, da ne bodo oškodovani po splošni volivni pravici. Nekateri listi pišejo, da bodo preprečili Mladočehi volivno preosnovo, ker jim povsem ne ugaja. Sodijo, da G a u t s c h raz pusti zbornico, ko se pojasni položaj, ne da bi čakal na končni izid glasovanja. Središče poljskega kola, ki mu nače-Ijuje Pastor, je sklenilo resolucijo za splošno, enako in direktno volivno pravico. V Bolcanu je poročal 21. t m. kršč. soc. poslanec Schraffl o volivni preosnovi. Rekel je, da bodo po njegovi sodbi glasovali proti volivni izpremembi središče, Schonererjevi pristaši, večina veleposestnikov in del Poljakov. Schraffl pravi, da ne upa na volivno preosnovo po zbornici, a ker mora priti do splošne volivne pravice, bo izprememba izvedena tudi brez zbornice. Poslanec se je izjavil za petletno bivanje. Preosnova Gautschevega ministrstva izjalovljena. O izjalovljenih pogajanjih za Pacakov in Derschattov vstop v ministrstvo piše glasilo ministrstva za vnanje stvari, da kljub temu vlada še ni opustila svojega načrta, da pokliče zaupnike velikih strank v ministrstvo. Razmere v zbornici se bede zlasti po volivni reformi pojasnile in zato splava samoobsebi na površje vprašanje o preosnovi ministrstva Dasi so pogajanja izjalovljena, se pa vseeno imeli razgovori med češkimi in nemškimi voditelji uspeh, da so se v mnogih tečkah zedinili, kar se bo tudi kmaiu pokazalo. V odboru nemške četvorice je poročal dr. D.rschatta, da se je pogajal pred vsem s češkimi voditelji o kompromisu med Cehi in Nemci v zadevi volivne preosnove. Raz-govarjali so se pa poleg tega tudi o imenovanju uradnikov, o ustanovitvi več želez niških ravnateljstev za nemški del Češke. Cehi so bili voljni priznati Nemcem eno tretjino namestniških in deželnih uradnikov, jamčenje sedanjega nemškega posestnega stanja in ustanovitev dveh železniških ravnateljstev. O češkem vseučilišču na Morav-skem in o notranjem uradnem češkem jeziku niso razpravljali. Predsedništvo mladočeškega kluba izjavlja, da je onemogočilo P a -caku vstop v ministrstvo pred vsem naziranje Nemcev o porazdelitvi poslaniških mest po posameznih kronovinah. Rusija. Car je podaljšal dobo za vpisovanje vo-! livcev v gosudarstvenno dumo do 14 fe 1 bruarja. V R i g i so streljali 23. t m. zvečer ! na vojaško patruljo iz revolverjev. Ranjena 1 sta bila dva vojaka. V riškem Moskovskem j predmestju so napadli policijski oddelek, ki ! je peljal v zapor nekega jetnika. Policija je i edbila napadalce, ki so pobegnili. Na L i v s k e m je odložil orožje del ! prebivalstva zaradi odločnega vojaškega na-' stopa. Izročili so tudi voditelje, ki so jih vojaki potem ustrelili. Drugo prebivalstvo je pa pobegnilo v gozde. V F e 11 i n u so ustrelili 22. t. m. 44 oseb. Livski vstaši so prekoračili Dino in vdrli v Tamsdorf, kjer so oropali upravno blagajno in sežgali uradne spise, raztrgali vse carjeve podobe in vzeli seboj uradne pečate. VBatumu je zopet otvorjen železniški promet. Iz Irkutska poročajo, da so zasedli vstaši postajo Zima. Došli vojaki so prijeli glavne krivce, a pravi krivci se ušli. Veliko pozornost vzbuja, da se je kirasirski ritmojster baron Kerff ustrelil pred svojimi četami. Dobil je ukaz, naj da streljati na livske kmete, a je ubogal šele na ponovno povelje. Padlo je 42 k matov. Ritmojster se je nato ustrelil, ko je še prej zaklical: »Ta posel je nedostajea za čaatniško in gentle-mansko čast." V L o d z u je bil ustreljen na cesti dne 24. t. m. tovarnar Krakovski. V lodski bolnišnici so zabodli delavci nekega svojega tovariša, o katerem so sumili, da je policijski ovaduh. Prej že so ga ranili s streli iz revolverjev. V o dešk i oro žniš k i vojašnici je razpočil peklenski stroj, ki je uničil vso opravo in ubil orožniškega častnika in tri orožnike. Na Ruskem se zdaj pečajo z vprašanjem, kako pomoči prebivalstvu v 22 gu-bernijab, kjer se boje, da nastane lakota, ker nimajo niti semena za žito. Iz Peterburga poročajo, da zahteva general Linevič, da se izvrši transport 140.000 ruskih rezervistov iz mandžurskega bojišča v domovino v najkrajšem času, ker se boji uporov. Izpolnitev te želje dela silne težave, ker sibirska železnica še vedno ne funkcionira. Nemški državni kancler grof Bulow proti socialni demokraciji. V pruski gosposki zbornici je stavil včeraj grof Eulenburg Prassen na vlado sledeče vprašanje: Ali zadostujejo sedanji zakoni za boj proti nevarnim namenom socialne demokracije? Na to vprašanje je od govoril pruski minisrtski predsednik in nemški državni kancler knez Biilow : Ob raznih prilikah sem že opozarjal na nevarnosti, ki groze domovini po socialni demokraciji. Dolžnost vlade je, da nastopi proti tej nevarnosti. Vsa sredstva moramo uporabiti, da zatremo državnemu redu nevarne organizacije. Pred tiranstvom ulice se ne bomo uklonili. Ničesar si ne damo izsiliti po demonstracijah in grožnjah. Na Pruskem ne bomo trpeli izgredov druhali in demonstracij. Vlada za zdaj ne potrebuje, da pomnože njene pravice, a odločno bo uporabljala svoje zakonite pravice. Meščansko časopisje in meščanske stranke naj nastopajo složno in naj v medsebojnih bojih ne sklepajo vo-livnih zvez s socialno demokracijo, kar se je žalibog že zgodilo. V naših resnih časih je nujno potrebno, da nastopajo skupno vsi meščanski sloji. Načelo vlade in meščanskih strank mora biti: »Proti prekucijski socialni demokraciji!" Središče makedonske revolucije. Carigrad. Po zanesljivih turških informacijah so izvolili okrajni bolgarski odbori Solun za središče svoje revolucijske organizacije v Makedoniji. Pred kratkim se je v bolgarski šoli v Solunu vršila volitev revolucijskega načelnika za solunski okraj. Nemiri na Kitajskem. Iz Pekina poročajo, da dohajajo na inozemska poslaništva vedno poročila o nemirih in izgredih na južnem Kitajskem. Uporno gibanje baje ni naperjeno toliko proti Evropcem, kakor proti reformnim načrtom kitajske vlade. Francozi in Rusi. Moskva. Framasonska loža razširja oklic .na vse čestnye in nravstvennye ljudi" brez razlike in vere, naj pristopijo k framasonom, ki hočejo, da dobi rusko pre bivalstvo tiste svoboščine, ki jih je vživalo od XVI.-XVIII. stoletja. Štajerske novice, Stavka v Trbovljah in Hrastniku. Trbovlje, 24. jan. Ravnateljstvo je izjavilo, da zahtevam soc. demokratov, razun nekaterih manjših koncesij, nikakor ne ugodi, če tudi traja stavka mesece. Zato je »Pazniško in delavsko podporno društvo" na svojem današnjem izrednem občnem zboru stavilo te le za zdaj izvedljive zahteve: 1. jamskim spravljačem (Grubenforderer) naj se zviša minimalna plača (herenšiht) od j K 1 55 na K 1 70. 2. Na mestih v jami, kjer znaša tem-! neratura nad 30'C, Daj delavska mezda ravna po temperaturi, kakovosti kamenja in drugih okoliščinah, a znaša naj najmanj 3 K in čez. Do zdaj običajna doklada za taka mesta se pa opusti. Ako se pri določevanju mezde pojavi spor, naj razsoja odbor, obstoječ iz dveh udov društva in dveh udov lokalnega delavskega odbora, kateri predloži svoj sklep ravnateljstvu. 3. Olje za jamske luči naj se oddaja konzumu po tovarniški ceni, prištevši transportne stroške, kateri se naj od 100 kg mesečno natanko določijo ter objavijo. 4. Koncesije, dane soc. demokratom, se sprejmejo. 5. Proti točki 7. soc. demokratov, naj mašinsko osobje dobi mesečno plačo, se protestira, ker večina strojevodjev niso pro-tesionisti in bi bilo to tudi v škodo bra-tovski skladnici, ki je itak pasivna; tudi so drugi profesionisti, zlasti dobri, izkušeni rudarji bolj potrebni, da se jim določi mesečna plača. 6. Vsi delavci in profesionisti, ki delajo zunaj, naj dobe zvišanje plače za 10 %. 7. Odgovor se pričakuje v 48 urah. Na občni zbor, pri katerem je bil navzoč rudniški nadkomisar pl. A g g e r -m a n n, so bili na lastno prošnjo povabljeni tudi vodja soc. dem., Linhart, z dvema zaupnikoma, a z izrecnim pogojem, da samo slišijo naše zahteve, a se v debato ne vmešavajo, ker zborovanje ni bilo javno. Linhart zato ni mogel dobiti besede. Zato je pa potem pismeno protestiral preti zahtevam .Pazn. in del. podp. društva", ker baje nasprotujejo solidarnosti stavkujočih. Toda naj pomisli, da ne moremo z glavo skozi zid, skušajmo za zdaj doseči, kar se d£, da odvrnemo pretečo nam mizerijo. Iz tega razloga je pa tudi njegovo pismo predsedniku »podpornikov" o stavkolomcih in lažniku netaktno. Soc. demokrati naj pomislijo, da na posvetovanje glede svojih zahtev nas tudi niso vabili ter se odločili za štrajk, ne da bi bili nas vprašali za mnenje. Poslali so nam sicer svoje zahteve pismeno, a jim na to nismo odgovorili, ker nas drugače vedno prezirajo in ker smo vedeli, kake bodo posledice teh zahtev. Docela nepripravljeni smo šli v stavko, samo da pokažemo stanovsko solidarnost z njimi. Trbovlje, 25. jan. Včtraj pop. ob 4. so napovedali soc. demokrati shod. da se posvetujejo o stanju stavke. Na shod je prišel Kristan. Drugače vse mirno. š Umrla je pri Sv. Lovrencu na Dr-polju dne 23. t. m. nekdaj precej premožna in zaradi gostoljubnosti daleč na okrog znani vdova Marija Korošec. š Vfastian ima danes volivni shod v Slov. gr»dcu. š Starčev samoumor. 741etni Vincenc Hammer, bivši posestnik v Lučanih, je že več tednov imel v najemu nekako kavarno v Tegethoff jvi ulici v Mariboru. £e večkrat je dejal, da noče več živeti. Dne 22. t. m. je vzel blagoslovljeno vodo, rožni venec in dve sveči ter vse to postavil na mizo. Nato je izpil arzenik. Poklicani zdravnik ni mogel več pomagati; ob pol 12. uri ponoči je bil Hammer mrtev. š Za mesto Gradeo zahtevajo Nemci pri novi volivni reformi štiri mandate. Gospodje res ne poznajo ponižnosti. š Ponesrečil se je na železniški postaji Pragersko premikač K o v a d i č. Vozovi so mu stisnili čeljust. KoroSke novice. k Nesreča. Posestnik Simcn Hobein se je 15. t. m. peljal iz Borelj v Zilski dolini v Belo. Ko se je vračal, se mu je konj splašil. Poizkušal ga je obdržati, pa se mu ni posrečilo, pač pa je sam padel pod konja, ki ga je s kopitom tako udaril po glavi, da je v pol ure umrl. Mož zapušča ženo in šest nedoletnib otrok. k »Svobodna šola« je izrekla celovškemu občinskemu svetu svojo zahvalo za sklep z dne 9. t. m. glede udeležbe otrok pri verskih vajah. k Cirkus »Buffalo - Bili« bo imel meseca majnika v Celovcu en dan svoje predstave. Zastopnik cirkusov na Dunaju je že naprosil celovško občino za prepustitev prostora. k Sooijalnodemokraška modrost. Na zadnjem socijalnodemokraškem shodu v Celovcu se je posebno odlikoval neki Einspinner, ki je nekaj kvasil o I81etnih mladeničih in volilni pravici. To pač kaže, kako zabiti morajo res biti ti ljudje. Vse govori in piše o volivni pravici in tu pride tak modrijan — prvak — z novico o volilni pravici 18lctnih fantalinov j No res, socijalni demokratje si lahko časti-tajo na učenosti in modrosti svojih vodite-; ljev Ta učenost je končno vendarle toliko i pošegetala Rieseja, da je pripomnil, da otroci j ne bodo imeli volilne pravice. In takim lju-j dem plačuje delavstvo davek, takim ljudem j nosi svoj težko, krvavo zasluženi denar. — | Lepa hvala za take voditelje! k Kopelj po zimi. So sicer ljudje, : ki pravijo, da je kopelj tudi v najhujši ?imi ! prijetna, ali nam se zdi. da je le malo pre-1 več — mrzla. To je izkusil tudi neki 16 letni dečko, ki se je drsal po ribniku pH Schleppejevi pivovarni nad Celovcem. Vdrlo se mu je, in stati je motal do vrata v mrzli vodi, dokler ga niso .rešili". Rekel je baje potem, da se po zimi ne gre več kopat. k Službi seje odpovedal. Kakor smo že poročali, se je g. župnik Matija K a n d o 1 f, ki jc bil imenovan ka-tehetom na velikovških šolah, odpovedal tej službi. Vzrok je bil pač, da je g. Kandolf izpoznal, da mu ni mogoče povoljno vršit podeljene mu službe, ker ni zmožen jezika nad polovico učencev. Kako naj pa občuje z njimi, posebno v izpovednici, ako ne zna slovenski! Nemški nacijonalci seveda sedaj bobnajo v svet, da je novoimenovani kahhet le zato odstopil, ker so slovenski velikov-ški duhovniki spletkarili proti njemu in ne bi bil imel med temi »hujskaškimi duhovnimi brati" miru. To je nesramna laž, kakršne je zmožen le koroški hajlorec. Sicer bi pa tudi ne bilo napačno, da bi bil vsaj nekaj časa nameščen kak Nemec za kate-heta v Velikovcu, da bi vsaj izpoznal, kako nesramno znajo velikovški hajlovci teptati pravico in resnico. Ali tudi za te bi bil dober nemški katehet, da bi tudi videli, da je resnica iz nemških ust enaka oni sloven skih, da bode v oči. — Radovedni smo pa sedaj, kaj bo storil deželni šolski svet: ali bo zopet razpisal službo in namestil potem slovenskega kateheta, kajti Nemec se ne bo nobeden več potegnil za to službo. k Dvojna mera. Pri nas na Koroškem imajo slavne c. kr. oblasti vedno pripravljeno dvojno mero, s katero se meri pravica. Za Slovence je ena, in ta je zelo kratka, za vse druge pa je dolga, brezkonč na, kajti reže celo čez vse tako zakrivljene c. kr. paragrafe. Ni še dolgo temu, kar so bili nekateri Slovenci kaznovani z globo, ker so ob priliki zadnjih državnozborskih volitev pritrjevali slovenske plakate, češ da so se pregrešili zoper tiskovni zakon. Plačati so morali kazen. Pred kratkim pa s« imeli sociji zborovanje v Borovljah in so kar na kupe delili oklice in ne vem, kaj še vse, med ljudstvo. Sicer je res naš tiskovni zakon še za staro šaro preslab, ali če se uporablja proti enemu, naj se uporablja tudi proti drugemu. Ako sme koroški socjalne-demokraški bog R i e s e deliti oklice, ako je njemu tiskovni zakon dovoljeno ignorirati, zakaj se potem proti Slovencem postopa drugače! Ali kaj hočemo! Kar je na Koroškem ,c. kr.", plava vse v nemško nacijo-nalni m'akuži, in sociji so pa tudi Nemci. Torej „gliha vkup štriha". k Imenovanje. Predsedništvo c kr. fin. ravnateljstva za Koroško je imenovalo davčnega praktikanta Jožefa K o 1 e n c a za provizoričnega davčnega pristava. k Italijansko vohunstvo. V Glodnico so prišli pred kratkim trije tujci, ki so, kakor so sami priznali, fotografirali dolino To je vzbudilo pozornost, ker je čudno, da bi kdo fotografiral zimsko krajino Ljudi tudi niso hoteli fotografirati. Po izvršenem delu so se gospodje dobro imeli, a na naglasu in živahnem kretanju se jim je poznalo, da so Italijani. Stari so bili 18—26 let. Najbrže so bili laški vohuni. Avstrijska zaspanost jim je pustila nemoteno izvršiti nalogo k Ponesrečeni vojak. Celovško vojaštvo je 24. t. m. imelo svoje vaje okrog Gospe Svete. Pri tem je padel en vojak tako nesrečno, da se je hudo poškodoval. k Umrla je mati g. Josipa Dobro v c a , kanonika v Velikovcu. Pogreb umrle se je vršil včeraj v Nazarji na Štajerskem. Večni mir pokojni in naše odkritosrčno sož' lje vrli rodbini Dabrovčevi! k Celovec. V našem slov. krščansko secijalnem delavskem društvu se vrši letošnjo zimo mal socijalni kurz ped vodstvom g. d r. E h r 1 i c h a. Fantje se učijo različnih stvari Vadijo se v pisanju in branju, deklamirajo pesmi in se vadijo v govorništvu. Lepo je gledati naše mladeniče iz dežele, kako pogumno nastopajo. Fantje | obiskujejo namreč orglarsko šole in zato je stvar lahka, ker stalno bivajo v Celovcu. Mnogo uspeha in sreče, fantom pa krepki živio! Književnost In umetnost. * Slovensko gledališče. Re- priza opere .Carostrekc" je bila vsestranski povoljna bodisi za blagajno bodisi za občinstvo. H ša je bila razprodana kakor vedno pri tej operi; brezdvomno bo še napolnila gledališče. To moramo reči, da so letos vse vloge v dobrih rokah, tako da vsak igralec ume prikriti morebitno indisponiranost. Seveda ni nikdo zavarovan na svoj organ, zato moram« male nedostatke drage volje oprostiti. Na podlagi rečenega zaslužijo vsi solisti naše neomejeno priznanje. Tudi zbor je bil boljši od zadnjič. Gospa S k a 1 o v a in gdč. R i n d o v a ste b:li vrlo debri ter tudi ob odprti sceni dosegli posebne aplavze. — Gospodu Orželskemu se je mestoma poznalo, da se je trudil, a je pel s pravim j čutom in nam bolje ugajal, kot prvič. Go sped B e t e 11 o je bil še bsljši kot pri pre- j mijeri; skoro bi lahko trdili, da je — če upoštevamo seveda to, da ni imel prilike za višjo pevsko in igralsko izobrazbe — nad-krilil vse prejšnje interprete svoje vloge. Igral je vlogo Gašperja s pravim temperamentom in pel s pevsko fineso, ki prekaša marsikakega konservaterista. Nastopil bi lahko na večjem odru. A g. B e t e 11 o ne sme proč od nas! Gospod Oufednikje bil — kot vedno — na svojem mestu; njegova vloga ni velika. Gdč. Hočevar-j e v a in g. Bukšek sta se dosledno pridružila ostalim in pripomogla, da je opera dosegla harmoničen uspeh; take tudi gospod Patočka ing. Zach, čegar slovenščino je bila malo boljša, ket zadnjič, a še daleko ne dobra. V soboto, dne 27. januarja, se poje letos prvič Smetanova opera „ D a -1 i b e r ". Ta opera se je pela na slovenskem odru zadnjič leta 1903. ter je dosegla izboren uspeh Glavne vloge pojejo gg. O r-želski in O u f e d n i k ter gospa S k a-1 o v a in gdč. R i n d o v a. Prihodnja predstava bo v t o r e k , dne 30. januarja. Pred stavljal se bode I b s e n o v igrokaz „ S o-vražnik ljudstva". Gostuje ravnatelj kr. dež. gledališča v Zagrebu gospod A n d r. F i j a n. * Dootor Angelicus Sv. Tomaž Akvinski. Frančišek Kovačič. Maribor. 1906. Marljivi g. prof. Kovačič, ki je še pred kratkem izdal spis o Aniciju Beetiju in njegovem modroslovju in nam je podaril vestno sestavljeno, prvo slovenske „Ontologijo", je ravnokar izdal knjižico z gornjim naslovom, kjer nam opisuje življenje prvaka modreslovcev, sv. Tomaža Akvin skega, označuje njegov pomen in ga slika sredi miljeja 13. stoletja vestno in objektivno. G. pisatelj je dobro označil prednike Tomaževe in vpliv arabske in judovske filo-zife na tedanje filozofske probleme in nazi-ranja. Morda bi bilo delo še popolnejše, ako bi se bil ta zadnji del še obširneje obravnaval. O veliki verziranosti in temeljitosti pisateljevi priča II. del knjižice, kjer se navajajo vsa dela Tomaževa, njihove izdaje in prevodi. Knjižica, ki je zlasti za kandidate bogoslovja prepotrebna. stane 1 10 K. * Vojska na Daljnem vzhodu be zopet jela izhajati in sicer bo izšlo vse ostalo delo v dveh snopičih po štiri pole, tako da be to krasno delo v kratkem času popolno. * »Dve igri za žensko mladino" je naslov lični knjižici, ki je ravnokar izšla v „Naredni tiskarni" v Gorici. Obseza dve igri s samo ženskimi vlogami namreč: .Poboljšana trmoglavka" in „Luknja v namiznem prtu". Obe igri je iz nemščine prestavil Vinko Vodepivec. — Priporočamo knjižico zlasti Marijinim družbam. Za neznatno cene si lahko nabavijo dvoje efektnih iger. Dobiva se v .Narodni tiskarni" v Gorici. Cisti dobiček je za „Šolski dom". Dnevne novice. Pobožni katoličan dr. Tavčar. Dr. Tavčar ni sprejel ponudenega mu dvoboja. Silno radovedni smo bili, kako bo te utemeljil. In včeraj smo brali v .Narodu* sledeče: Dr. Furlan je dobil dva vojaka, ker je menil, da bode naš odgovorni urednik padel takoj na kolena, če bo ugledal dve svetli brambovski sablji. A dr. Ivan Tavčar ni Miha Plešec iz Brezovice pri Sv. Katarini! In zategadelj dr. Furlan ni doaegel svojega cilja, ki je prejkone v tem obstajal, dr. Tavčarja z najetimi brambov-skimi sabljami v kozji rog ugnati, da bi podpisal izjavo, vsled katere bi nepotrebna postala disciplinarna preiskava priod-vetniški komori. (Te je neresnično. Op. ur.) Tukaj tiči korenina najnovejšemu Furlanovemu junaštvu. Sicer pa izjavljamo slovesne, da nas nikdo ne bode spravil v strah, da bi ne žigosali, kar je slabega v naši javnosti Te svoje pravice si ne damo jemati niti po dr. Furlanu niti po njegovih »rambovskih oficirjih. V tem pogledu odkritosrčna beseda! Naš list je nasproti vojaštvu od vsikdar kulantno postopal. In sedaj vprašamo: je li bilo treba brambov-skima oficirjema se vtikati v to zadevo, pri kateri pri ljubem B^gu ničesar nista imela iskati? Ce hoče naš Furlando furioso po vsi sili pretakati kri, naj si izbere sekun-dante v svoji pisarni, vojake, ki imajo pri nas itak težko stališče, pa naj pušča v miru! V tem pa tiči ob enem dober svet, katerega dajemo gg. brambovskim oficirjem! — Končno še omenjamo, da se je zatekel dr. Furlan k ^Slovencu" in ta mu je dal drage voljo prostora, kolikor ga je hotel, da se je mogel norčevati z dr. Tavčarja, ker ni hotel storiti smrtnega greha, d a b i g a b i 1 i p s o f a c t o izključil iz katoliške cerkve. Tudi to je komično na celi stvari! Dr. Furlan pa sedaj ve, kje mu bode v bodoče iskati se-kundantov ! Morda še celo gosp. Anton Bonaventura prevzame častni ta posel! V posebnem »Poslanem" pa dr. Tavčar izjavlja, da se on ae mara dvobojevati zaradi svoje lojalnosti. Zdaj torej vemo, da je edino le njegov klerikalizem dr. Tavčarju rešil življenje. Bal se je smrtnega greha, to je njegova rešitev, sicer bi ležal že pri sv. Krištefu ! Glejte plačilo za pobožnost! Ia kako zvest sin svete cerkve je postal nenadoma dr. Tavčar ! Odstopil je ed sabljaške „Save", katere pogubno pre-grešnost je spoznal, in se je zatekel v naročje svete cerkve, da ga kot dobrotna mati obrani pred strašnimi sabljami. Ker dr. Tavčar fe nikoli ni napisal deset vrst, da se ne bi spomnil ljubljanskega škofa, se seveda tudi zdaj ne čudimo, da mu je pri tej priliki izkazal homagij svoje izobrazbe. A kaj porekč gg. častniki, ob katere se obrega izsmuknjeni tintoberec? Pred njihovimi sabljami je gotovo za vselej varen dr. Tavčar, a častnik nima le sablje ... Mi smo seveda silno zadovoljni z dr. Tavčarjem, ker je tako lojalen in pobožen mož Zs davno nam je dajal dr. Tavčar dokaze skritega klerikalizma ; zdaj ga pa lahko že .Bogoljub" priporoča kot zgled pobožnega odvetnika in »Osel" ga lahko predstavi v mežnarski opravi ali vsaj kot tretjerednika. Strahovito se bojč Lahi, da ne bi vlaia premestila ravnateljstva tržaškega „Lloyda" iz Trsta na Dunaj. O tem smo pisali že lani, a je ostale pri starem. Včerajšnji „Piccolo" poroča da so se sešli zastopniki mesta, predvsem župan in zastopniki tržaške borze, da protestirajo proti vladni nameri, kajti premeščenje lloydevega ravnateljstva bi bilo »Lloydu" silno v kvar. Tržaški judje seveda dobro ved6, da bi pri tem ne trpela ne Llaydeva družba, ne mesto, ampak le tista iredentevska golazen, ki se je zaredila po vseh kotih Lloydeve uprave in njegovega ravnateljstva. „Lloyd" dobiva ogromne vsote od države, a njih uporaba v iredentovskih rokah je taka, da je potrebna najostrejša kontrola. Kdor ni ire-dentovec, niti službe ne dobi pri „Lloydu". Znani so nam slučaji, da so izučene tehnike izgnali le zato, ker so bili slovanskega rodu. V tem oziru mora vlada najodločneje nastopiti ! Skrajni čas bi bil, da se vlada ne zboji laških protestov, ampak stori vse korake, da jame „Lloyd" redno poslovati in graditi moderne ladje, ki bi služile v pomoč vojnemu brodovju Drugače nam bona Balkanu in ob Adriji slaba pela. Lahi grozijo, da bodo ministrstro zasuli z neskončnimi protesti istrskih županstev in vseh mogočih zbornic. — Ošpice so v Novem mestu. Radi tega sta zaprti deška in dekliška ljudska šola. — Stalni obrtni odsek je končal včeraj drugo branje obrtne novele. Za glavnega poročevalca v zbornici so izvolili poslanca Malachewskega. Poročalo pa bo o izpremembi obrtnega reda v zbornici o podrobnostih tudi več drugih poročevalcev. Obrtni odsek je sklenil zahtevati sposobnostne izpričevalo za trgovine z mešanim blagom in za kolonialno ter špecerijsko trgovino ter za trgovino z materija-lijami. — Sled za medvedi so našli ljudje v gozdih med Kočevjem in Cubrom. V lovskih krogih velja te za .alarm" — na medveda. — Ovirane pošte na Krasu. Burja brije po Krasu in po cestah med Postojno, Vipavo, Senožečami in Gorico tako, da poštne in druge vozove znatno zadržuje. Te pošte imajo vsak dan po eno uro zamude. Tudi z dvema konjema ni dosti po magano. — Trgovina s prešičjem in človeškim mesom v Pragi. Dne 23. t. m. je bila opozorjena praška policija, naj hitro posreduje, da reši neko 151etno deklico iz rok dovajalke, ki jo je že hotela oddati prometu. Takoj je odšel detektiv v neko trgovino prešičjega mesa v starem mestu. Duša te prodajalne je bila neka Le-ontina Hollander, pri kateri je našel sedem deklet, starih po 15 let in več. Nobena od teh ni bila v službi pri HjMnderjevi. Detektiv je odpeljal dekleta na policijo. Pri zaslišanju niso hotele dosti povedati; le ena, in sicer tista, radi katere je bila storjena ovadba, je povedala, da je le enkrat ponoči neki gospod obiskal Helianderjevo. Sicer pa je dekle tajilo, da bi imela biti katera izmed njih speljana. Dekleta so govorile tako raziično, da je bilo takoj jasno, da nobena ne govori resnice. Ostale so zato v zaporu. Vršila se je preiskava v prodajalni, policija je prepričana, da je bila trgovina namenjena le v to, da zakrije nečedno obrt. — Pred kratkim se tudi v Smichevu odkrili take trgovino s prekajenim prešičjem in človeškim mesom. Pri tem pa so odkrili še te zanimivost, da je bilo vse blago le narejeno iz popirja. Če je kdo prišel v »sel-harijo" pe prekajeno mese, so šli ponj k sosednemu prekajevalcu. — Mlad samomorileo. Iz Sent Vida nad Ljubljano se nam poroča: Ivan G r m e k , mizarski učenec star 15 let doma iz Vrbljen se je danes Podgoro h. št. 6 pod streho obesil. Za vzrok se ne ve. — Štrajk gimnazijcev imajo v Sarajevu. Kanor se vidi, so štrajki gimnazijcev sedaj v modi. V Sarajevu štrajkajo esmošolci katoliki, ker nočejo semestral-nega izpita iz veronauka. — V konkurzu je tvrdka Josip Moravec v Novem mestu. — Društvo za krščansko umetnost v Ljubljani je imelo dne 22. t. m. odborevo sejo, v kateri se je preso-jeval načrt za nove župno cerkev v Pre-čini pri Novem mestu. Cerkev bo zidana v gotskem slogu; imela bo eno ladijo. Načrt je napravil arhitekt Josip pl. Vancaš iz Sarajeva. — Odlikovanje. C. kr. dež. predsednik za Kranjsko je pedelil občin, slugu g. Antonu Petelinu na Studenem čast. svetinjo za štiridesetletno zvesto službovanje. — Mornariška vest. Visoko-morska torpedovka „Gaukler" odslej ne bo več služila v vojne namene in mesto nje so oborožili torpedovko rGeier". — Umrl je v Žireh mlekar Andrej M o h o r i č , star 41 let. Bil je zvest Slovenec in vnet pospeševatelj dramatičnih iger, član štirih društev. Bil je priljubljen v vseh slojih, kar se je pokazalo ob priliki sijajnega pogreba. Naj mu bo žemljica lahka! — Velika ladjedelnica. Reka, 25. januarja. Tvrdka Vaclav Celigoj je tu začela graditi velikansko ladjedelnico, ki bo obsegala šest zgradb v dolžini devetdeset metrov in bo izdelovala tudi velike vojne ladje. — Pokopali so v Tomišlju učiteljevo soprogo gospo Rozalije Trošt rojeno P r e m r o v. — Nezgoda na železniški posteji Planina. Na zatožni klopi sta sedela zaradi pregreška zoper telesno varnost Anton Jernejčič iz Dol. Logatca in voditelj postaje v Planini, ter strojevodja Andrej Ahčan iz Črnuč. Pustila sta namreč pomožni stroj stati dne 17. junija na glavnem tiru, ne da bi skrbela za to, da bi bil ta tir prost, vsled česar je brzo-vlak, vozeč zjutraj z Dunaju proti Trstu, zadel ob pomožni stroj, na katerem je spal kurjač Ivan D e b e v c ter je pri tem bil na glavi nevarno poškodovan. Andrej Ahčan je pa tudi dne 27 junija peljal pomožni stroj iz Planine proti Borovnici, in ker ni pazil, da je distančna plošča pred postajo Borovnica zaprta, vozil je dalje ter zadel s svojim strojem ob na postaji stoječi tovorni vlak ter ga znatno poškodoval. Anton Jernejčič se je zagovarjal s tem, da ga je ob času nesreče napadla omotica. Ahčan pa trdi, da ni zapazil, da je distančna plošča )red postajo Borovnica postavljena na „stoj", ser mu je „Wasserstandsglas" počil ter je drugega ustavljal in pri tem prezrl distančno jloščo. Pri razpravi je bile navzočih mnogo železniških uslužbencev, ki so pazljivo sledili teku obravnave. Oba obdolženca sta bila od zatožbe oproščena. — Ižanske novioe. Naša domača požarna bramba je napravila dne 14 januarja veselico s tombolo v prostorih gospoda Grbca. Veselica se je izvršila ob veliki udeležbi in na zadoveljnost zbranega občinstva. Le nastop in petje .narodnih pevcev" nas je motil pri zabavi in neprijetno dražil naša ušesa. GospGd načelnik sam, kakor sme zamogli izpoznati iz njegovega obnašanja, ni bil posebno zadovoljen z »narodnimi pevci" in kakor slišimo, namerava prihodnjič povabiti na veselico cerkvene pevce. — Serenada. Dne 16. januarja so napravili naši »narodni pevci" podoknico „Narodovcu" Mežanu, ket svojemu podpornemu članu, povodom njegovega godu. Na njegovo čast in srečo so mu zapeli zanj kakor tudi za pevce par zelo pomenljivih pesmic o »venčku na glavi" n pa pesem .Na klopci sva sedela". Petje e bilo tako ubrano, da so pri sosedovih trave v hlevu ob teh lepih »štimcah* milo se spogledale in mirno dalje prežvekovale. A vkljub temu so se pa »narodni pevci" v gostilni pri krtfih in kračah le dobro imeli in šele proti jutru se razšli kot n-e redni pevci. LInbllonske novice. Ij Umrl je danes g. Franc Pust, občeznani tesarski mojster. Ij Sestanek „Leonove družbe'1 v mali dvorani »Uniona" je bil številno obiskan; predavanje g. prof. Grudna o Lamennaisuje lepo uspelo. Kar je predavanje delalo zanimivo, je bilo to, da ( je g. predavatelj moida tako jasne ket do-1 slej še malokdo, pojasnil, kaj je slavnega Lamennaisa devedlo do tradicionalizma. Nje • govo demokratiške naziranje in predvsem njegovo sociološko pojmovanje vseh pojavov v zgodovini je bilo izvor vseh njegovih vrlin i<» tudi hib. V marsičem je La-menais prekosil svojo dobe in dal duška idejam ki se šele danes jameje uveljavljati. G. predavatelj bo svoje predavanje nadaljeval prihodnjič in bo pojasnil, katera načela krščanske demokracije je »ovdarjal že Lamennais in kako jih je on zasnoval in izvajal. K debati sta se oglasila g. L a m p 6 in g. prof. J a r e c, ki je podal zanimive paralelo med Lamennaisom in drugimi francoskimi mislitelji. — V sredo 31. t. m. bo dr. Gruden nadaljeval in končal svoje predavanje: r,L a m e n e j e v socializem". lj Stara vraža. V starih časih je vladala med priprostim ljudstvom vraža, da ako pride v lekarno rdečelasec, ga tam spe-ljejo na nek prustor, kjer se takoj pogrezne in ga usmrte, da ga potem rabijo za razna zdravila. Da ta vraža še vedne vlada med nekaternikimi, je pokazal včerajšnji slučaj. Soproga nekega lekarnarja je nakupila v neki trgovini nekaj blaga, katerega naj bi trgovec poslal na dom, kar se je tudi zgodilo. Ko je prišla trgovčeva rdečelasa služkinja v lekarnarjevo hišo, je opazila v la-boratorju, da se mešajo zdravila. Popadel jo je tak strah pred smrtjo, da je glasne kričeča zbežala nazaj po stopnjicah, kjer je padla in mislila je, da se že pogreza. Urne se pa pobere in zbeži n«zaj v trgovine, kjer so je začudeno povpraševali, zakaj da je prinesla blage nazaj. Ko jim je razložila, kaj je videla in si mislila, so se ji seveda smejali. Ko se je prišla še lekarnarjev« soproga informovat, zakaj je služkinja zbežala, je zvedela pravi vzrok, kateri ji je tudi napravil dokaj zabave. Služkinje so pa poučili, da naj bode brez skrbi in naj pride poljubne v eno in drugo lekarno, se bode že skrbelo, da se ne bode „pogreznila". lj Izžrebani porotniki pri c. kr. deželnem sodišču v Ljubljani za porotne sodbe, ki se pričnejo 2 6. februarja 190 6. Glavni porotniki: Breskvar Fran, knjigovez v Ljubljani; Bri-celj Jože, usnjar in posestnik na Vrhniki; Gad Jože, posestnik in gostilničar na Glin-cah; Cesenj Ignacij, mlinar v Bredu (Ljubljana) ; Crobath Fran, trgovec v Kranju; Cukjati Jože, posestnik in trgovec v St. Gotardu (Brdo) ; Dekleva Polde, mlinar in posestnik v Buju (Postojna); Demšar Fran, posestnik v Stranski vasi (Skofjaloka); Dell Cott Gustav, c. kr. okrajni glavar v p. v Ljubljani; Dobida Matevž, gostilničar in posestnik v Lescah (Radoljca); Eberl Adelf, pleskar v Ljubljani; Fajdiga Janez, mokar v Ljubljani; GčStzl Altxander, pozla-tar v Ljubljani; Grašek Janez, trgovec z Kamniku, mesto; Hafner Jože, posestnik in gostilničar Trata (Skofjaloka); Jerančič Anton, trgevec in posestnik v Ljubljani; Kaš-man Fran, trgovec v skofjilcki; Klinar Pavel, posestnik in gostilničar v Plavskem rovtu (Kranjska gora); Knez Janez, trgovec in posestnik v Ljubljani; Kordin Adolf, trgovec v Ljubljani; Krisch Peter, gostilničar v Ljubljani; Lavrič Jože, posestnik in vine-tržec na Viču; Lenče Jože, trgovec in posestnik v Ljubljani; Moro Viktor, zavare-valnični reprezentant v Ljubljani; Muller Anten, hišni pesestnik in vinski trgovec v Stebli; Omerzu Janez, trgovec in posestnik v Loki; Požlep Anton, trgevec in posestnik v Ljubljani; Presker Anton, krojač in po-, sestnik v Ljubljani; Rozman Peter, posest in gostilničar na Savi; Slane Fran, veleposestnik v Litiji; Stare Anton, graščak v Velikem Mengšu; jušnik Lerenc, pekovski mojster v Skofjiioki; Tschurn Emil, trgovec v Ljubljani; Vilfan Vinko, pek in posest, v Tržiču; Zakotnik Janez, posestnik, tesar in župan v Zgornji Šiški; Zelenka Edvard, tovarnar testenin v Spodnji Šiški. Nadomestni porotniki: Albert Anten, gostilničar v Ljubljani; Arko Anton, hra-nilnični eflcijal v Ljubljani; Lovše Fran, mesar v Ljubljani; Orehek Matija, kramar in posestnik v Ljubljani; Praprotnik Simen, mizar in posestnik v Ljubljani; spreitzer Matija, trgovec v Ljubljani; Smuč Jože, kantiner v Ljubljani; Taborsky Janez, pesestnik v Ljubljani; Wressnik Jože, stavbni tehnik v Liubljani. lj Zmrznjenega so naftli včeraj popoldne na vojaškem vežbaliSču nekega moškega, ki je identičen z 28ietnim Antonom Vodnikom iz Podgorice, o katerem smo včeraj poročali, da ga pogrešajo že od 19. t. m. lj Nesreča na železnioi. Tovorna vlaka sta skupaj trčila ponoči v Trbovljah. Poškodovanih je deset voz. Stroj ni mogel naprej. lj Andrej Fijan v Ljubljani. Dne 30. t m. priredi ljubljansko slovensko gledališče predstavo Ibsenovega „ N e p r i-jatelja ljudstva", v kateri gostuje ravnatelj in upravitelj zagrebškega gledališča Andrej Fijan. lj Umrli so v Ljubljani: Marija S i o p a r , mizarjeva vdova, 75 let; Eli- zabeta Cešnevar, posestnica, 76 let; Andrej Kristan, krojač, 72 let. lj Davčni urad za mesto Ljubljana caplja gledč zapostavljanja slov. jezika tudi za davčno administracijo Ravnokar je nabit razglas tikajoč se davkov in uplačevanja, pri katerem je nemščina na prvem mestu, slovenščina pa na drugem, a spodaj pa je celo firma — mestnega magistrata ljubljanskega ! lj Poset gluhonemnioe. »Društvo zdravnikov na Kraajskem" ogledale si je predvčerajšnjim pod vodstvom gospoda deželnega zdravstvenega svetnika dr. Frana Zupanca gluhenemnico. V vsakem oziru vzorna in vsem higijeniškim zahtevam odgovarjajoča vreditev tega zavoda, kakor tudi način podučevanja in njega presenetljivi uspehi, ki so jih razkazovali vodja zavoda gospod J. Pianecki in ostali učitelji, vzbujal; so občo pozornost. Posebne ugajal je zdravnikom kopalni in plavalni bazen za gojence, ki je nastanjen v kleti. To za zdravje tako važno napravo priporočati je vsem sličnim zavodom. Bojazen, da bi bazen v hiši provzročal vlago in škodoval zidevju, izkazala se je zbok izvrstne izpeljave kot popolnoma neutemeljena. Gorko vode za kopel daje centralna kurjava, po kateri se kuri tudi kopalni prostor sam, tako da se gojenci tudi pe zimi neprenehoma kopljejo v prostornem bazčnu. Živahno občudovanje vzbujale so risbe, ki so jih gojenci napravili po naravi, kakor tudi drugi izdelki njih strokovno-obrtnega poduka, tako obrazci v mavcu, kartenaže, rezbarska in mizarska dela itd. Zdravniki se se prepričali, da je dežela z gluhonemnice pridobila vzorno oskrbovan in hvalevredno poslujoč dobrodelen zavod Razne stvari. Najnovejše. Tovarna usnja Bern. O e s t e r-reicher je v Olomucu popolnoma pogorela. Velik kenkurz. V Budimpešti je napovedala konkurz veletrgovina z usnjem Salomon S t r a u s s. Dolgovi znašajo 1 '/» milijona kron Stavka krej ašk i h p o m oč-n i k o v se pripravlja na Dunaju. Na dunajsko univerzo pride namestu Nothnagla profesor N o o r d e n pod pogojem, da nove kliniko zgrade tekem dveh let. Skozi Simplon predor je včeraj vozil prvi osobni vlak. Potres so čutili včeraj ob 5. uri 10 min. zjutrsj. Stavka delavcev v Plznu je v ondotni akcijski pivovarni. Za ženo v smrt V Moravski Ostravi se je vstrelil pol ure po smrti svoje žene dr. Emil Munk, ker ni mogel preboleti ženine smrti. Zakaj se ljudje streljajo. V Sepronu se je ustrelil častniški sluga Josip Konda, ker mu ni jprijala uniforma, katero bi bil moral nositi. Zverinski stariši. Orožništvo je odvedlo v okraju AUios na Ogrskem kmeta Atanazija Voda in njegovo ženo v zapor, ker sta osumljena, da sta umorila svoje dva tedna staro dete. Mati trdi, da je odnesel otroka hud duh. Govori se, da staumorilaže prej vseh dvanajst svojih o t r o k , ki so vsi izginili pe 2 do 3 tedne stari. Rusini na Dunaju bodo imeli 2. februarja shod v zadevi splošne, enake in direktne volivne pravice. Vseruski shod dramatičnih pisateljev bode dne 27. svečana v Peterburgu. Udeležitelji se bedo med drugim posvetovali o dramatični cenzuri, o auterskih pravicah, o razmerah med dramatičnim pisateljem in gledališkim ravnateljem in dr. Zakon proti ponarejanju vina je sestavil drž. poslanec M a r k e 11. Zakon se razpravlja že v odsekih. Umrl je nižjeavstrijski kršč. soc. drž. poslanec J. Schreiber. Ženska pekarska šola. Pekovski mojstri v Nemčiji so sklenili etvo-riti za svoje žene, hčere in sorodnice trgovsko strokovno šolo, v kateri se ne bodo učili samo pekovskega obrta, ampak tudi knjigovodstva. Mednarodni kongres za kriminalno antropologijo bo 28. apr. 1906 vTurinu pod predsedstvom profesorja Lombroza. Razpravljalo se bo o postopanju z mladimi zločinci in ženskami, o odnoš. ju med ekonomskimi kriminalitetami itd. Društva. ,,Prostovoljno gasilno društvo" v Zgornji Šiški je imenovalo na občnem zboru dne 20. januarja 1906 g župana Ivana Zakotnika častnim članom. Telefonsko In brzojavna poročilu Budimpešta, 26. jan. V koalicijskih krogih nimajo veliko upanja v misijo grofa Andrassyja in o današnji njegovi av-dijenci pri vladarju. Kešut se je izjavil, da je za vsaki slučaj treba biti pripravljenim na nove borbe. (Glej poročila v političnem pregledu. Ur ) Dunaj, 26. jan. Danes je cesar sprejel grofa Andrassyja. Avdi-jenca je trajala eno uro. Andrassy se je izjavil, da stvar za koalicijo ni nič kaj ugodna. V kompleksu pogajanj stoji v prvi vrsti vojaško vprašanje, v katerem ima krona tako stališče, da upanje koalicije ni nič kaj povoljno. Vladar je bil jako milosten, vendar stališče koalicije ni povoljno. Andrassy ostane tudi še jutri na Dunaju, ter ni izključeno, da ga bo cesar še enkrat sprejel v avdijenci. Po današnji avdijenci je Andrassy imel pogovor z vojnim ministrom Pittreichem. Dunaj, 26. jan. Cesar je včeraj sprejel v avdijenci barona Sckwegla. Dunaj, 26. januarja. Zopet se pojavljajo vesti, da bo vladar potoval v Budimpešto, kjer bo ob tej priliki velik dvorni ples. Trbovlje, 26. januarja. Položaj ne izpremenjen. Vse pričakuje napete izida stavke, ki bo bržkone kmalu končana. Stavka je skoraj brezuspešna, ker ni splošna, ampak omejena na Trbovlje in Hrastnik. Pokazalo se bo, kako malo taktični so bili načrti Linharta in sodrugov, dasi jim želimo najboljšega uspeha. Družba še ni odgovorila na zahteve „Pazn. in del. podpornega društva", rok 48 ur poteče danes. Demokrati se imeli včeraj zopet shod. MQrzzuscblag, 26. januarja. V gozdu blizu kapele so našli danes umorjeno žensko, zašito v vrečo. Trst, 26. jan. Pe shodu obstrukcije-nistev so takoj brzojavili v St Peter, na Rakek in na Zidan most, kjer so se izrekli železničarji solidarne z Nabrežinci, da ob-strukcija preneha. S tem je obstrukcija južne železnice končana. Dele se je včeraj popoludne zopet pričelo. Belgrad, 26. jan. Ce Avstrija ne odneha od svojega stališča, odpove Srbija vse trgovske in denarne zveze z Avstrijo, srbski trgovci odpovedo vsa naročila v Avstro-Ogrski. Četi nje, 26. januarja. Crnogora pre-klicuje vse vesti „Vos3ische Zeitung" o po-izkusni mobilizaciji in vojaških vajah, pri katerih bi bili navzoči srbski in italijanski častniki. Pariz, 26. jan. „Patrie" piše, da tiči za avstrosrbskim sporom Nemčija. Cesar Viljem je baje določil svojega sina Jeahima za srbskega kralja. (Kakor Eitelna za ogrskega!) in je pritisnil na Avstrijo, da onemogoči zvezo med Srbijo in Bolgarije ter tako Srbijo in vladarsko hišo Karadjordje-vičev oslabi. Peterburg, 26. januarja. Na Kavkazu je silna revolucija. Revolucionarji obstreljujejo vojaške vlake. Vojaštvo vsled slabega terena težko nastopa. Mobiliziranih je preti revolucionarjem šest novih kazaških polkov Mitava, 26. jan. Vstaši so v Tanisdorfu oropali vladno blagajno, strgali carjeve podobe in ukradli uradni pečat. Peterburg, 26. jan. V Penzi je dobil šef orožništva od revolucionarjev pismo, da je bil šef 78, divizije pomotoma umerjen in da se bo ta pomota kmalu popravila z umorom šefa orožništva. Berolin, 26. jan. V neki vilnski restavraciji so se izvršile važne aretacije. Policija je zasačila zaroto preti W i 11 e j u , ki je nameravala na W i 11 e j a bombni aten-tat. Madrid, 26. januarja. Zaroka špan-škega kralja Alfonza s princezinjo Batten-berško je uradno ebjavljena. Pekin, 26. januarja. Kitajska vlada je pooblastila japonskega atašeja, da izdela načrt za preesnovo kitajske mornarice. Meteorologično poročilo. Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736*0 mm 25 26 Čm op»-zovin|a 9. rveč. 7. zjutr. 3. pop. Stanja barometra ▼ mm 738-2 7364 736 6 T.mpo-ratura po CflNiJu -87 Vatrori brezvetr. —12-8 —41 si. jzah. sr. sever jasno megla jasno U' o o Srednja včerajšnja temp. —6 6a, nera. —2 1». Zahvala. Za vse dokaze srčnega sočutja ob bolezni in smrti našega ljubljenega očeta in brata Jožefa Grudna kakor tudi 7.a spremstvo predragega pokojnika k večnemu počitku izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem iskreno zahvalo. Imenoma se zahvaljujemo gg. občinskim odbornikom, ki so svetili ob rakvi, odbornikom hranilnice in posojilnice, odbornikom kmetijskega društva, zastopnikom cestnega odbora, gg. uradnikom iz Vel i.ašč za spremstvo, katol. slov. izobraževalnemu društvu za ganljivo petje in vsem, ki so kaj pripomogli k častnemu pogrebu dragega pokojnika. 169 Volaka, 25. januarja 1906. rodbina. Zahvala. Za vse Številne, povodom prebrldke izgube predragega nam strica, veleča-stitega gospoda Jožefa Jaklič kanonika v Novemmestu nam tako dobrodojno došle dokaze iskrenega sočutja izrekam v svojem, kakor tudi vseh ostalih sorodnikov imenu vsem najtoplejšo zahvalo. Posebej se še zahvaljujem milostljl-vemu gospodu proštu dr. Seb. Elbertu, ostali preč. duhovščini ter 00. frančiškanom, vsem c. kr. uradnikom, vsem gospodom in gospem, slavni meščanski godbi in sploh vsem, ki so spremili predragega pokojnika na njega zadnjem potu ali kakorkoli izkazali rajniku zadnjo čast. 176 Bog bodi vsem obilen plačniki Ljubljana, 26. januarja 1906. Ivan Jaklič poduradnik c. kr. juž. železa Vabilo 172 1—1 občnemu zboru I. tržiškega del. konsumnega društva kateri se vrši dnč18. svečana 1906, ob 4. ari popoldne v prostorih g. Henrika Dobrina na SkaH. SPORED: 1. Citanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za I. 1905. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Sklepanje o razdelitvi čistega dobička leta 1905 (§ 20 dr. pr.). 8. Slučajnosti. V slučaju, da bi občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, vršil se bo pol ure kasneje v istem prostoru in z Istim sporedom drugI občni zbor, ki sklepa brez ozira na število navzočih (§ 24 dr. pr.). V Tržiču, dne 24. januarja 1906. —= ^aVvU V 4omac\ ^\esxv\9ese\\c\ Va\eta se 168 1—1 9 ^o\>o\o, Ano 2,1. januarja \. 9 30sV\V\ ^acVsu , ^ovv jan^V® uVvce 33. o\j 8.ur\. ^s^ Priloga 21. &tev. »Slovenca" dne 26. januarja 1906. Razmere v Stari Srbiji. (Izvirno poročilo „Slovencu".) P r i z r e n , meseca jan. Razmere v Stari Srbiji se niso popolnoma nič zboljšale. Minulo leto se bili umorjeni 103 Srbi in 2 Srbkinji; med ubitimi je tudi 7 orožnikov in 3 učitelji. Največ Srbov je našlo smrt meseca junija in julija po zUčinih Arnavtov. Zelo mnogo jih je tudi poginilo, da se ne tč zanje, njihove obitelji in sorodniki pa se boj d to naznaniti, ker imajo strah pred maščevanjem. Srbe hočejo iz Stare Srbije iztrebiti in zato so jih morili ponoči in podnevi. Tako je bilo minolo leto in tudi novo ne obeta ničesar boljšega. Že od novega leta sčm so ubili Ar-navti 7 Srbov, enega celo v Peči sami, kjer so ubili tudi nekega agenta — Žida. Za tfga juda so se potegnile turške oblasti in so zaprle dva ubijalca, to pa zato menda, ker je bil umorjeni jud in ne kristjan. Malo kasneje je dal vsled istega umora prijeti pečki mutesarif 10 arnavtskih zlikovcev. Nato se je dvignila 200 mož braječa arnavt-ska tolpa in odšla v Peč, da bi oprostila drugove in odstavila mustesarifa, a je bila razkropljena od turških vojakov. Iz drugih strani prihajajo ravno taki za Srbe žalostni glasovi. V vasi Seljanci so odpeljali Arnavti v gore 3 kmete, ki niso imeli denarja, da bi se z njim odkupili. V zadnjem času so povečale davek tudi turške oblasti in tako morajo dati Srbi pol vladi in pal razbojniškim Arnavtom, sami pa trpijo glad in bedo. V Sjenici so vjeli Turki nekega sumljivega človeka, ki ga imajo za Nemca, četudi govori dobro srbski jezik. Pri njem se našli 2000 frankov v zlatu in nekakšne zemljevide; zato ga imajo Turki za ogleduha. Društvo »Abstinent". Iz zadnje odborove seje je poročati sledeče sklepe: 1. Društvena konferenca. V kratkem času povabi društvo .Abstinent" vse lastnike tovarn ali večjih podjetij in njih ravnatelje oziroma vodje k posvetovanju, kako bi se dalo omejiti pitje alkohol nih pijač, zlasti žganjepitje med delavstvom. Ker je namen tega posvetovanja velevažen, upa društvo, da se bodo povabljenci povabilu odzvali. 2. Razstava. Društvo je pripravilo in nabralo vso slovensko literaturo, ki se bavi z zmernostjo ali pa abstinenco, ter pošlje isto na Dunaj v razstavo za pospeševanje zdravja, ki se bode vršila v dunajski rotundi od 15. maja do 13. julija t. 1. Ab-stinenčna društva in zveze bode imele na tej razstavi svoj oddelek. 3. Brošura. V teku par mesecev izda društvo brošuro. Brošura bode zelo za nimiva ter bode služila v agitatorične namene, zlasti za našo inteligenco in dijaštvo. 4. Društveni shodi. V nedeljo, dne 28. t. mes., se vrši društveni shoJ pri DeviciMarijivPolju. V začetku posta pa se vrši shod v S t. Lambertu ob Savi. 5 Pravila in obveznice je poslalo društvo dosedaj vsem članom. Tiste člane, ki dosedaj ebveznice še niso vrnili, prosimo, da store to kmalu in da obveznico natančno izpolnijo. 6. Društveni znaki. Ugleden slov. šolski vodja piše:.....izražam željo, da si društvo kmalu omisli tudi društvene znake ia abatinentne člane. Nositi znake bode častno bojevnikom proti alkoholizmu, pa tudi zelo ugodno abstinentu, ker bode ob raznih neprilikah pivskih razvad govorilo društveno znamenje." — K temu pre-koristnemu nasvetu, o katerem je društvo že ob času svoje ustanovitve razmišljalo, pripomnimo, da bo društvo storilo vse, da se ta prepotrebna naprava kmalu uresniči. — Dalje piše gsri omenjeni gospod: „.... zelo me veseli, da društvo vrlo uspeva. Cim več nas bo. tem s;gurneji bodo uspehi. Žal mi je le, da učiteljstvo sicer priznava abstinenco ter je prepričano, ravno oso moglo v tem kako uspešno bi oziru delovati, a jih je tako malo, ki bi imeli pegum stopiti v vrsto bojevnikov. Pričakujem, da se bode društvu posrečilo pridobiti tudi narodnih vzgojiteljev. Šele potem, ko se bode vzgo jevala mladina v smislu abstinence, je tej pripravljena pot v srce naroda. Pri odraslih je doseči težavno, a lahko pri mladini. Vzgojo pa mora podpirati vzgled, sicer pada dobro seme na kamenita tla. Vzgojitelj bodi abstinent. Le tako bs abstinentna mladina in s časem nastanejo abstinentni in krepki rodovi. Zato pa učiteljev ne sme manjkati v društvu. Živela abstinenca 1" 7 Naše gibanje: V Tržiču je priredilo društvo v nedeljo, dne 21. t. m. predavanje, na katerem je govoril društveni tajnik opomenu in namenu društva »Abstinent*. Dobilo se je v Tržiču 9 krepkih mladeničev, ki so se zavezali, da se za getov čas vzdrže pitja vseh alkoholnih pijač. Čast jim! Le krepke na delo v tej važni naši postojanki, napolnjeni z mnogoštevilnim delavstvom, med katerim je prepotrebne naše gibanje. Fantje abstinentje v Tržiču! Pomislite, da pri vsakem, ki ga pridobite za abstinenco, ne osrečite in rešite morda samo njega, temveč tudi njegovo družino. Zato pegumno na delo! Naj nas ne straši zasmehovanje in zabavljanje. Avantgarda absti-nenčna mora biti neustrašena in nepristopna zabavljanju in zapeljevanju. Na našem gibanju nas veseli posebne, da se oglaša v krog abstinentov zlasti mnogo mladeničev iz vseh strok in stranu Imamo mladino, pridobili jo bomo še mnogo in zato zremo upapelni v bodočnost! Iz Mirne pri Gorici se nam poroča, da nameravajo tamošnji propaga-torji abstinenčne misli samostojno društvo »Abstinent". Iz tozadevnega poročila na naše društvo navedemo sledeče: »Naznanjam Vam, da je tukaj abstinenca se že precej razširila. Čudno to ni! Kdor to enkrat peizkusi, čuti v sebi nekaj izredno veselega, kar je gotovo znamenje, da je človek stvarjen že po naravi za abstinenta. Pač pa je čudno, da so nekateri, od katerih bi tega ne bilo pričakovati, tako strastni nasprotniki abstinence. Največji sovražniki abstinence so takozvani zmerni pivci. Težko je take spraviti do tega, da bi o tem kaj več premišljevali, ali da bi o tem vsaj ne govorili kar tja v en dan. Vsak šs tako neumen dokaz za pitje jim pride prav." Opomba. K temu pismu pripomnimo sledeče: Gori omenjeni prijetni čut, ki ga ima abstinent povzroča gotovo osvoboditev iz težkega jarma, v katerega vprega tiran alkohol svoje sužnje-pivce. Zal le, da se tega jarma toliko milijonov ljudi ne zaveda in da čutijo, da jih trinog alkohol obenem ko jim nudi strupene omame, tudi biča s svojim jeklenim bičem ter jim vsekava tise-čere globoke rane. Kar se pa tiče naših nasprotnikov samo eno: odgovarjaj m o jim z neustrašenim delom za našo prekoristn® stvar in z vsestransko agitacijo! V Celovcu se ustanavlja a b s t i -nenčni krožek. Iz slovanskega sveta. si Izlet srbskih časnikarjev v Pefito. Srbski časnikarji so sklenili, da napravijo izlet v P e š t o in obiščejo tako mažarske svoje drugove si Občinske volitve v oeli Srbiji se bode vršile 28. januarja. Zanimanje zanje je zelo velik« in tudi agitacija je zelo živahna. Največ upanja na zmago imajo mladi radikalci. V Belgradu je 6 kandidatov za župana. Kandidat mlaclh radi-kalcev Kosta D. G 1 a v i n i d , sedanji župan, bo najbrž izvoljen. Po občinah je vpeljano tajno glasovanje s kroglicami in propercionalni volilni sistem. Tako bo v Belgradu župan mladi radikalec, a večina občinskega sveta b« v rokah opozicije, ker bodo v občinskem s?etu številu do bljenih glasov primerno zastopani piedstoj-niki vseh strank. si V Berolinu naseljeni Poljaki nameravaj® ustanoviti do^iisovalno pisarno, ki bi Nemčijo in druge dežele po- učevala o pravih razmerah poljskih stvari in popravljala tendenčna parečila ter odbijala napade hakatističnega tiska. Pri znani vztrajnosti in požrtvovalnasti Poljakov bode se ta načrt gotovo v kratkem uresničil. si Število Slovanov na oelem svetu znaša 136,987 518 oseb. Rusov je 95,165.023. Poljakov 18 764 353, Cehoslo-vanov 8,639.347 (5 955.397 Cehov in 2.919 641 Slovakov), lužiških Srbov 116 811, Hrvatov in Srbov 8,107.131, Bolgarov 4,850.000 in Slovencev 1,352 780. si Nov političen list je pričel izhajati na Cetinjah, ki bo v duhu novega političnega življenja, zasnovanega na ustavi, razpravljal o političnih, društvenih, narodnih ekonomskih in trgovskih vprašanjih. 8r e i ke. Srečke od 1.1860'/, • 1864 . . V »D „ tizske....... tem. kreditne I. emisya . . . , JI- , ■ , ogr. hip. banke . . . , „ srbske i. frs. 100-— . , „ turške....... Basilika srečke . . Kreditne , . . Inomoške , . . Krakovske , • • Ljubljanske „ . . Avstr. rud. križa , . . Ogr. , , , • • Rudolfove , • . Salcburške , . . Dunajske kom. , . ■ D elnl o Južne železnice...... Državne železnice..... Avstr. ogrske bančne delnico Avstr. kreditno banke . . . Ogrske „ „ ... Zivnosteaska , ... Premogokop v Mostu (Br(ix) Alpinske montan..... Praške žel. indr. družbe . . Rima-Murdnyi...... Trbovljske premog, družbe . Avstr. orožno tovr. družbe Češke sladkorne družbe ■ . Valute. C. kr. cekin....... 20 franki........ 20 marke........ Severeigne....... Marke......... Laški bankovci..... Rublji......... Dolarji......... Janaurja 1906. Deuar BUgo Borzna poročila. Ljubljanska ,Kpeditna banka1 v Ljubljani. Uradni kurzi dunajske borze 25. Zaloibenl papirji. 4*/, majeva renta...... 4•/, srebrna renta..... i I, avstrijska kronska renta . 4*/, , zlata renta . . . 4'/, ogrska kronska , ... f/. , zlata , . . . 47, posojilo dežele Kranjske . posojila mesta Spljet . . 4 V/. » » Zader . . 4*/,*/, bosn.-herc. žel. pos. 1902 . 4•/, češka dež. banka k. o. . . 4'/. , , „ ž.o. . . */. zast. pisma gal. d. hip. b. . 4»/,'/. pešt. kom. k. o. z 10*/. pr. 41/«*/. zast. pisma Innerst. hr. . *'/«*/• > > ogr. cen. dež. hr. n n a hip. banke. 4 V/, obl. ogr. lokalnih žel. d. dr. 4Vi*/, obl. češke ind. banka . . 4•/, prior. Trst-Poreč lok. . . 47, prior. dol. žel...... 37. , juž. žel. kup. '/,'/, ■ • 41/."/. avstr. pos. za žel. p. o. 99 95 99-96 10015 118- 96 25 114-40 9950 100-65 100— 100-50 100 — 100-15 100-45 106 46 100 50 100 — 100 — 99-50 100-50 99-90 99-60 31550 101-25 195-50 290 — 16115 297 50 299'b0 264-— 102-149 40 25-30 477 — 79--93-61 — 52-25 33-10 57-— 72-529-50 120-— 666 50 1631--675 75 797— 246'— 664— 534-40 2655--530 — 277 — 562-— 159-50 11-33 1912 23-60 2396 117-425 95 6b 251-50 4-84 100 16 100-15 100-35 118 20 96-45 114-60 101*— 101*65 101-50 100-30 100-50 10140 107-46 10150 100-45 101-— 100'60 101-50 100-— 317-60 101-75 197 50 291*— 163 16 307-50 309"— 26960 111-150 40 27 30 486— 85-— 99— 68.- 54-25 55-10 63--78-50 539-50 12080 667 50 1641 — 676 75 798— 246-50 667— 535-40 2675-— 631— 279 -566 — 160-- 11-37 19-14 23-54 24-04 117 625 95 90 252--6.- = Veliko presenečenje! = Nikdar v življenju več take prilike! & 500 komadov K 163 3-2 £a Ud. 1-95. 1 prekrasno pozlačena precijska ura z verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za gospodo, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec (ustnik) za smotke iz jantarja, 1 elegantna damska broža, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalca, 1 usnjat mošnjiček za denar, 1 žepni nožek s pripravo, 1 par manšetnih gumbov,3naprsni gumbi, vsi iz 3 % duble zlata s patentiranim zaklepom, 1 par boutonov iz simili briljantov, zelo podobni, 3 šaljivi predmeti, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko veselost, 20 predmetov, potrebnih za dopisovanja, in še črez 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja, vredna velja samo gld. 1-95. Razpošilja proti poštnemu povzetju ali če se denar naprej pošlje. Dunajska centr. rezpoSiljalna tvrdka P. Lust, Krakov št. 565. NB. Za neugajajoče se vrne denar. mt Starine vseh vrst, posebno sohe, oltarje ali njih dele, lesene podobe (reliefe), svežnike, cerkveno posodo, omare, skrinje, stole, peži, cinnsto posodo, orožje, oklepe, izkopnine itd. itd. 165 3—2 kupuje po najvišjih cenah za neko zbirko Ambrož Rohracher v Liencu (Tirolsko). Ponudbe, tudi v slovenščini se rešijo najhitreje. 1164 51—35 S*me 6 dni Havre - New York vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki Francoske prekomorske družbe. Edina najkrajša črta čez Bazel, Pariz in Havre v Ameriko. Veljavne vozne liste ln brezplačna pojasnila daje edino oblastveno potijena potovalna pisarna ED. ŠMARDA v LJubljani, Dunajska cesta 18 v novi h'Si »Kmotske posojilnice«, nasproti znane gostilne pri tFigovcu«. ©S)®® kamnoseka m o K ki sta zmožna izdelovati različne pred-m mete iz marmorja, posebno nagrobne ^^ spomenike, se sprejmeta takoj v trajno BH delo. Želi se popolna zmožnost v delu in solidno obnašanje. Jakob Golobič, podobar, Ljutomer, Štajersko. m 6-3 (Iznajditelj P. Herr-mann, Zg.PoUskava.) „Andropojon" je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi uspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, ki zabrani izpadanje las in 781 41 odstrani prahaje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. — Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. Glavna zaloga in razpošiljatev r Ljubljani pri gosp. Vašo PBtfiČIČ-U. V zalogi imajo tudi Kff- O. pl. Trnkoczy, Anton Kane In Ernst Sork v Ljubljani, M. Kant v Kranju, In lekarna ,.Prl angelju" v Novem mestu. 2291 52 »Ljubljanska kreditna banka w Ljubljani" Podružnica v CELOVCU. Kupuje ln prodaja vso vrsto rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K 2,000.000*-. Rezervni zaklad K Zamenjava in ekakomptnje Daje predujme na vrednostne papirje. Izžrebana vrednostne papirje in vnovčujo Zavarujo arofiko proti kurit nI zapalo kupone. izgubi. Vlnkuluje In devlnkuluje vojaško žonitnlnske kavcijo. MS- E.hompt ln lnbaaso menlo. *»» JBT Bomna niroflUa. Podružnica v SPLJET U. Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložna knjižico proti ugodnim obrestim. Vloženi denar ob res tuj o od dne vloge do dne vzdiga. Promet s čeki ln nakaznicami. snr Na V nji te prodaja. vsakovrstnih drJavnlh papir,lov, aredk, denarjev itd. Xavarov«nJ|A za izgube pri irobanjlh pri izžrebanju najmanj-Ssga dobitka. — Promese za vsako žrobanjo. K a I a n t n » « v r ft ! ? « v naročil na boril. ftaiijarična delniška družba Kit C UR" i., VVoilzeiie 10 in 13, Dunaj, I., Strebelgasse Z Pojasnila v vseh gospodarskih in dn&ndnlh stvareh, potara o kurznih vrednostih vseh ipokulaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor is mogočo visocega obrestovala pri popolni varnosti naloienlh glavnlo, 67 150-9 -^em m zrn s«: tm j G$. oMstom, cerkvenim in društvenim zborom priporočamo s Maše za mešane glasove. Fajgel, Op. 69. Missa „Jesu, Rex Gloriae", za 4 glasove, partitura......... Foerster, Op. 15. Missa St. Caeciliae, part. 4 glasovi.............. Foerster, Op. 56. Missa S*. Francisci Sera-J phici, part.............. 4 glasovi po............. Foerster, Op. 82. Slovenska maša v 6ast sv. Ceoilije, za mešan zbor in samospeve z orglami, part............. Foerster, Op. 85. Missa B. M. V. Immacu-latae. Trium (vel quatuor) vocum, part. . . glasovi po ............. Goller, Op. 25. Missa B. M. V. de Loretto, part................. 4 glasovi.............. Goller, Op. 34. Missa brevis St. Aloisii Gonzagae, part............ 4 glasovi.............. Gruber, Op. 69 b. Missa S. Ignatii de L.o- yola, za 4 glasove, part......... Gruber, Op. 96. Missa Dominicalis, za sopran in alt (tenor in bas poljubno) ter orgle, part. Hladnik, Op. 19. Missa Sacratissimi Ro- sarii B. M. V., part.......... 4 glasovi po............. Hladnik, Op. 23. Missa pro defunctis, part. Hladnik, Op. 34. Missa pro defunctis pro quatuor, tribus vel una voce, part...... Hladnik, Op, 46. Latinska maša. Po motivih Gregorija Riharja, part. in 4 glasovi .... Hladnik, Op. 50. Missa salve Regina, part. in 4 glasovi............. Hribar P. Angelik O. S. F. Missa pro defunctis, part............. Hribar P. Angelik O. S. F. Missa St. Antonii Paduani, part. in 4 glasovi...... Kaim, Op. 1. Missa Sancta Caecilia, part. 4 glasovi.............. Kimovec, Requiem. Voce media una cum organo concinendam............. Mitterer, Op. 98. Missa selemnis in laudem S. S. Salvatoris, part......... 4 glasovi.............. Schweitser, Op. 27. Missa in honorem Ss. Angelorum Custodum, part..... 4 glasovi.............. Schweitser, Op. 26. Missa in honorem S. S. Infantis Jesu, part.......... 4 glasovi............. Schweitser, Op. 18. Messe zu Ehren des hI. Johannes d. TSufers, part..... 1 'urnik, Missa pro defunctis, part. . . . Razno za mešan zbor. Bervar, Op. 6—5. Tantum ergo, (ad IV. voces), part................. Foerster, Op. 5. Lamentacije in očitanja ali žalostne pesmi Jeremija preroka, part. . , . Foerster, Op. 54. Gradualia tractus et sequentiae pro doininicis et festis anni ecclesiastici cum vesperis in sabbato sancto (ad IV. voces), part. Foerster, Op. 58. Te deum (ad IV. voces inae- qual. aut 1 voce cum organo), part..... Foerster, Op. 60—60. Gradualia etc. De com-muni sanctorum, in festis B. M. V. et ex proprio sanctorum (ad IV. voces), part....... Foerster, Op. 69. Ecce sacertos magnus (ad IV, voces), part........... Foerster, Op, 73. Litanije v čast presve-temu Srcu Jezusovemu in 2 Tantumergo, part................. Foerster, Op. 73. Cecilija, prvi del. Cerkvena pesmarica, broš.............. Foerster, Op. 73. Cecilija, drugi del. Cerkvena pesmarica, broš............. Goller, Op. 5—12. Pange lingua (Tantumergo), part................. 4 glasovi.............. Hladnik, Op. 15—16. Marijinih pesmi, part. Cena za sopran in alt (tenor in bas razprodano) Hladnik, Op. 18. Čvetero božičnih pesmi za mešan zbor, part........... Hladnik, Op. 24. Pange lingua et IV. himni ad processionem in festo Ss, Corporis Christi, part................. Hladnik, Op. 24, „Ave(>. 17 Marijinih pesmi, part. Hladnik, Op. 27. Asperges me, Vidi aquam et 3 Ecce sacerdos magnus (ad IV. voces), part, Hladnik, Op. 29. Gloria in excelsis Deo. Trije božični napevi ter Ofertorii za Sv. Dan, praznik sv. Štefana, Novo leto in za svete tri Kralje, part.............. Hladuik, Op. 39. O. Sacrum Convivium, 36 obhajiinih, presv. Rešnjega Telesa in Srca Jezusovega, pesmi, part.......... Tenor in bas (sopran in alt razprodan) . . . Hladnik, Op. 44. Petero božičnih pesmi, part................. Hladnik, Op. 43.-10. Velikonočnih pesmi in Regina coeli laetare, part......... Hlaclnik, Op. 45. Češčena Kraljica, 15 Marijinih pesmi. Cena part. in 4 glasovom . . . glasovi posebej po........... Hladnik, Op. 17. Te deum laudemus, part. Hladnik, Op. 4S. Ofortorji za največje in večje praznike cerkvenega leta (Vnebohod, Binkoštna nedelja in pondeljek, Sv. Rešuje Telo, Sv. Peter in Pavel, Vel. Šmaren), I. zvezek, part. , . . Cena s požtnino K 1-80 „ 1'70 „ i "30 2-90 0-35 1-10 2-10 0-35 2-98 1-06 2-04 1-30 1-54 2-50 2-10 0-26 0'90 1-10 3-20 2-60 1-10 2-20 3-20 1-16 1-10 6-20 2-60 1-90 0-82 1-30 0-58 2-50 1-10 0-80 0-80 3-30 0-60 4-30 0-70 0-50 1-60 1-60 2-14 1-16 1-1(1 0-25 0-90 0-60 2" 10 0-90 1-10 2-70 0-50 1-30 110 3-20 0-35 1-10 1*10 Cena s s poštnino. . K 1-10 Hladnik, Op. 49. Regina coeli, part. . . . Hladnik, Op. 49. 5 Tantum ergo in pet mašnih pesmi, part............... M0 Hribar P. Angelik in P. Hugolin Sattner, Slava Bogu, Cerkvene pesmi. I.zvezek: Dvaj- set mašnih, part............ 1-70 Tenor in bas (sopran in alt razprodan) . . . „ 0-35 Hribar P. Angelik in P. Hugolin Sattner, Isto, II. zvezek 23 Marijinih, part....... 2-10 4 glasovi............... 1-40 Hribar P Angelik, Slava Brezmadežni ob petdesetletnici. Napevi za Marijino družbo . . „ 1-40 Kimovec, Tantum ergo, part......., 0-35 Kimovec, Šmarnice. Marijine pesmi, part. . . „ 1-10 Mitterer, Op. 80. Laudes Ss^L" Sacramenti, 12 Tantum ergo, part..........„ 1-90 4 glasovi............................3-80 Ocvirk, Petero mašnih pesmi, part. in 4 glasovi ................. 1-70 Ocvirk, Deset napevov k blagoslovu, 6 za mešani In štirje za moški zbor, part. in 4 glasovi , 2-10 Ocvirk, Šestero velikonočnih pesmi, part. in glasovi..............B 1-60 posamezni glasovi po.........„ 0-15 Pogačnik, Op. 8-12. Marijinih pesmi, part. „ 1-10 4 glasovi..............b o-90 Sattner P. Hugolin O. S. F. Šmarnice. 12 pesmi za mešan zbor deloma z orglami, part.. „ 2-10 Sattner P. Hugolin O. S. F., Postne pesmi, Pfrt- .................. 1-flO glasovi..............' . „ 170 Sattner P. Hugolin O. S F, Slava Jezusu. Pesmi na čast božjemu Zveličarju, part. . . . „ 3-30 4 glasovi..............n i-30 Fresch, Op. X. Enchiridion fUr Pfarr-kirchenchSre. 31 Offertorien und 19 andere oft treffende lateiuische Kirchengesiinge fiir 4- 6 gemischte Stimmen. Part..................i-88 4 glasovi..............b 2-12 Maše za jednake glasove. Auer, Op. 2« Missa B. M. V. immaculatae de Lourdes flir 4stinimigen Frauenchor, part. 4 glasovi.............. Edenhofer, Messe in O. Fiir eine Singstimme, part. glas................ Foerster, Op. 21. Missa Ss. Jacobi Apost. ad IV, voces aequales, part........„ 1-30 4 glasovi..............„1-40 Foerster, Op. 67. Missa St. Aloysii Gonzagae una cum Intruitn, Oraduali, Offertorio, Communione et Responsoriis, part. in glasovi . Kimovec, L. Belarja Slovenska maša. Za tri ženske glasove, part.......... Ruta, Op. 4. Missa Sti Thomac de Villa-nova. Kurze und leichte Messe fiir vierstim- migen MSnnerchor, part......... 4 glasovi.............. Schmeitger, Op. 11. Messe in C dur flir vier Mannerstimmen, part.......... 4 glasovi po............. TFeber, Leichte Messe fiir zwei gleiche Stimmen............. 2 glasa............... 1-54 1*16 1-30 0-30 3-fi0 0-70 2-14 1-30 1-66 0-27 1-30 0-10 Raznoterosti za jednake glasove. Arnfelser, Op.80. FUnfzehn,,Tantum ergo" fiir eine, z\vei und drel Obeistimnien (za orgle ali harmonij), part........... sopran .... alt................; Foerster, Op. 63. Te Deum ad IV. voces aequules, part................. Foerster, Op. 86. 3 Ave Maria ad 1,2 et 3 voces, part.............. Foerster, Cantica sacra. Cerkvena pesmarica za moški zbor, broš........... Hladnik, Op. 21. 23 cerkvenih napevov za moški zbor. (4 mašne pesmi, 10 Marijinih, 7 obhajiinih in 2 Tantum ergo) part...... Jurkovič, Veselje angelsko. Napevi za dvo- glasno petje, part............ Mihelčič, Op. 3, Ecce sacerdos magnus. Ad IV. voces aequales, part........ Spindler, Spremljevanje k ,,Ljudski pe-smarici" za nabožno petje v cerkvi, šoli in doma, vez.............. Spindler, Ljudska pesmarica za nabožno petje v cerkvi, šoli in doma, vez. v platno . . vez. eleg, zlata obreza......... 1-90 0-41 0-23 o-co 0-80 2-20 1-70 0-60 0-50 4-30 1-20 1 -(X) Prelndije (za orgle) za cerkv. porabo. Bach, Orgel-Album..........„ 3-90 Blied, 160 Orgelstiicke........, 3-80 Brosig, Ausgew3hlte Orgel-Compositio- nen, 5 zvezkov po........... 3-80 Dachs, Op. 13. 50 Kadenzen und Pr&ludicn „ .''08 Fischer-Album (Pahne).......... 2-G0 Geissler, IG TonstUcke fiir die Orgel . . „ 1-30 Hesse, Ausgeurahlte OrgelstUcke . . . „ t-30 Hesse-Album (Zanger).......... 3*90 Hladnik, Op. 40. Božične predigre . . . „ 1-10 Komer, Der praktisehe Organist . . , „ 3-90 Kothe, Priiludienbuoh fUr Orgel . , . . , 3-90 Kothe. Handbuch fUr Organisten: I. Teil: FUr Mindergetibte........, :V70 II. Teil: Flir OeUbtere.........„ f>.70 III. Teil: Bah's Fugen und PrSludien (Zalin) . , 5-70 Liebig, Sechs Festspiele zvezek I. in II. po Mendelssohn, Compositionen (Volckmar). . Rinck-Album (Hiinlein)......... Rinck, Vor- und Nachspiele (Zanger) . . Schumann-Compositionen (Fugen) . . . TDpfer, 71 Kadenzen und kleine Vor-spiele............... Volckmar. Orgelmagazin (10 Abteilungen TonstUcke flir die Orgel mit und ohne Pedal, so\vie fiir Harmonium)......... Volckmar, 4 Festspiele........ Volckmar, 10 Festspiele........ Op. 320. 6 FestprMludien . . . „ Orgel-Album, zvezek I. lahko, II. težje, III. umetno po.......... Volckmar, Orgel-Archiv: I. zvezek: Vor- und und Nachspiele............ II. zvezek: Trios und Fugen....... III. zvezek : ChorSle.......... IV. zvezek: Orosse Tonstlicke...... Wol/ram, Pr£ludien-Album...... Wachs, La Chapelle Chatolique za harmonij in orgle, part............. Westbrook, Pr3ludien-Album flir Harmonium oder Orgel, part............ IFolfram, PrSludien-Album...... Haydn, Harmonium-Album (L0\v) .... Cena s poštnino. K 1-30 » 2' — , 2-60 „ 2-70 . 1-54 , t-30 10-38 , 1-90 , 3-80 „ 1*30 „ 1-96 „ 1-95 „ 1-95 „ 1-95 „ 1*95 „ 1-30 2--1-30 1-54 Raznoterosti za teoretično in praktično porabo. Birkle, Der Choral. Das Ideal der katholisehen Kirchenmusik, broš........... Birkle, Katechismus des Choralgesan-ges, broš.............. Foerster, Teoretično-praktična pevska šola, broš.............. Foerster, Harmonija in kontrapunkt, broš. Kothe, Praktisehe Orgelschule, broš. . . Mettenleiter, Das Harmonium - Spiel in stufemvciser, griindlicher Anordnung zuni Selbst- unterricht, I. in II. del, broš. po...... Mettenleiter, dtto III. del......... Schildknecht, Harmoniumschule mit den allerersten Anfangen beginnend und progressiv fortschreitend, unter Beriicksichtignng des Spieles beim katholisehen Gottesdienste, broš. . . . Singenberger, Theoretisch - praktisehe Harmonium -Schule fiir den kirchlichen Oebrauch mit liber 300 Ieichten Vorspielen in allen Tonarten und den Begleitungen zu den Mess- und Vesper-Responsorien, PrSfationen, Pater noster, Psalmtonen, Asperges, Vidi aquam, O salutaris, Tantum ergo und Veni Creator, broš. Razne koralne knjige. Officium majoris Hebdomadae a dominica in Pahnis usque ad sabbatum in albis. Cum cantu, vez.............. Graduale de tempore et de Sanctis. Cum cantu, vez............... Vesperale Romanum, vez........ Psalmi officiorum, hebdomadae sancta e (Haberl), vez........... Psalmi officii in die Nativitatis D. N. I. C. (Haberl), vez............. Officium et missa defunetorum (ljudska izdaja)........... ... Ordinarium missae (ljudska izdaja) . . . Psalterium vespertinum (Haberl), vez. . . Processionale Romanum, rudeč in črn tisek, vez................. Ordinarium missae, vez........ Officium defuntorum, vez........ Magister Choralis (Haberl), vez..... Conapedium Gradualis et Missalis Romani, vez.............. Epitome Gradualis Romani, vez..... Manuale Chorale (ljudska izdaja), vez. . . . IVi/t, Op. XIII. Organum comitans ad Ordinarium missae ......... „ 3-20 „ 2-20 „ 1-70 » 3-40 „ o-— „ 3-80 . 4-52 9-30 7-50 Za glasovir. Foc'^7cr,Teoretično.praktična klavirska šola. Zvezek l. in II. po........ Isto, zvezek III. po .......... „ IV. po.........! Gerbič, Album slovenskih napevov. 50 slovenskih narodnih napevov za klavir. 3 zvezki, broš. po.............. KShler, Praktisehe Klavierschule, vezano Za društvene zbore. AljaS, Slov« nska pcsmarica, z notami za moški in mešan zbor I. in II. del po . . . . Bajuk, Slovenske narodne pesmi za čvetero- glasno petje............. Ferjančič, Venček narodnih pesmi, I. in V. zvezek po ............. Kimovec, Venček narodnih pesmi . . , Ocvirk. Nageljni. Pesmi za mešane ii>. moške glasove............... Žirovnik, Narodne pesmi z napevi, I. del, vez. 0 , , , „ II. del, vez. , 5-32 „ 7-08 , 5-28 , 1-20 . 0-72 . 6M1 „ 0-41 » 1-08 „ 1-80 . 0-84 „ 1-08 „ 1-08 , 5-28 „ 3-36 » 2-40 . 3-56 1-90 2-40 2-80 3-10 6-30 1-60 1-05 0-55 0-45 2-10 1-30 1-10 Gospodje opyanisti, ki nimajo pri nas odprtih računov, naj blagovolijo denar naj zahtevajo v svrho predplačila poštno-hranilnične položnice. Poštnina je v poslati naprej po nakaznici, ali pa navedenih zneskih že vračunjena. »Katoliška Bukvama" v Ljubljani.