štev. 290.
V lluiJllnnl, g sredo, dni 13. decembra 1906.
nnntr unč ^
Velja po poŠti: xa celo leto naprej K 261— ca pol leta „ „ 13' — 13 ictrt leta „ „ 6 50 i* en mesec „ ,, 2'20
V upravniStvu:
i* c°lo leto naprej K 20- — ta pol leta „ „ IO- —
ita i-etrt leta „ „ 51— .14 «n mesec „ „ 1'70
li poJilj. na dom 20 h na
mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Leto XXXIV.
Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 ,, za v«? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 Ii. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
Vsak dan, izvzemSi nedelje In praznike, ob pol 6 uri popoldne.
—Političen list zu slouenski narod
nc vračajo; nefrankirana pisma se n? sprejemajo.	VIIIIIII IMI lili /II \ 111||IYH I iiPlfillll	reklamacije.
Uredniškega telefona Stev. 74.	t UllllVvll 1141 LU MIUVmIImI&I IIU1UU	UpravnlSkega telefona Sfev. 188.
OosposKa zBornicc prsC odlo-čituijo.
Jutri sc zbero člani gosposke zbornice v plenarni seji, ki bo za Avstrijo historična seja. Če tn zmaga li za čas pade volivna reforma, videlo se bo vsaj, kje boleha ta visoka zbornica, v katerem kotu so zbrane tiste reakci-jonarne sile. ki s tem, da zavržejo ljudske težnje, ugonobijo same sebe. In vse kaže, da bo to domala celo fevdalno plemstvo, konservativci, združeni s paralitičniin Plenerjevim liberalizmom, kapital, fevdna gospoda in nai-inodrejša kri. Položaj še do danes ni razias-njen: za to, da prodere volivna reforma nespremenjena in se sprejme od vlade predlagano »omejeno število« kot poseben zakon, ie potrebna dvetretjinska večina. Poglejmo.
(losposka zbornica šteje po zakonu od 21. decembra 1867, št. 141 sledeči sestav:
Polnoletni princi cesarske hiše, katerih ie /daj 15.
Polnoletni poglavarji plemiških rodbin, ki imajo obširna veleposestva in katerim je cesar podelil dedno pravico državnega sveto-valstva; teh je zdaj v gosposki zbornici 65.
Vsi katoliški nadškofje in vsi tisti škofje, katerim pristoja knežja čast. Teli ie KS.
Možje, zaslužni za državo ali cerkev, znanost ali umetnost, katere cesar imenuje za dosmrtne člane gosposke zbornice in sicer, kolikor jih sani hoče. Teh je zdaj 155, med njimi 12 Cehov. To bi bilo torej vseli članov 253.
Ce se udeleže vsi ti jutri plenarne seje gosposke zbornice, je dvetretjinska večina za neizpremenjeno volivno reformo skoroda zagotovljena, posebno, če se tudi princi udeleže seje. Ker pa računajo samo z navzočnostjo 140- 150 članov, je stvar težja. 65 fevdalnih članov gotovo nc bo odnehalo od pluralnosti, v prvi vrsti T h n n, Pininski in Sclivv arzen-berg, dočim ie grof li ar rac h za neizpremenjeno volivno reformo. Naš parlamentarni poročevalec nam na primer piše sledeče:
Grof Thun je značajen kavalir, a slab politik. To je dokazal kot ces. namestnik na Češkem in kot ministrski predsednik. On je sedaj s Plenerjem tudi duša opozicije v gosposki zbornici proti enaki volivni pravici. Ko ie komisija gosposke zbornice sklenila pluralno volivno pravico iu omejeno število članov, zagnali so neprijatclji volivne reforme samega veselja krik, da bode morala vlada odstopiti. To veselje pa je bilo bržčas prenagljeno, ker govorila je šele komisija, v kateri je slučajno »nazadnjaška večina«. Z.c danes pa je gotovo, da je navadna večina v gosposki zbornici proti pluralni volivni pravici, ako se vdeleži seje v četrtek, odnosno v petek 110 do 150 članov. Navadna večina pa ne zadošča, marveč je potrebna dvetretjinska. In to utegne vlada dobiti, ker v istiui ni pametnega razloga, zakaj bi po 35 let in več stari moški imeli po dva glasova. Ze v komisiji je naglašal baron Beck, da je volivcev pod 35 leti okoli dva milijona, nad 35 leti pa okoli štiri milijone. Torej imajo starejši volivci ogromno večino in je zahteva gosposke zbornice nesmiselna, da, le izraz nagajivosti mogočne fevdalne gospode. S to gospodo pa ne soglašajo v tem vprašanju zastopniki industrije in vseučiliški profesorji.
Druga zahteva je omejeno število iiiiinerus clausus. Večina komisije je sklenila, naj se ta zahteva sprejme v volivn red poslanske zbornice. V tej zahtevi ie izražen »junctini« med volilno preosnovo sploh in določenim številom članov gosposke zbornice. Ako bi obveljala ta zahteva, potem je v nevarnosti volivna preosnova. Ta sklep bi moral namreč z vso volilno preosnovo nazaj v po-
slansko zbornico. Tu pa bi nasprotniki enake volivne pravice mogli z nujnimi predlogi preprečiti pravočasno rešitev do konca prosinca bodočega leta, ko preneha zakonita doba sedanje poslanske zbornice. To je vzrok, da je vlada predložila posebno novelo k osnovnemu zakonu iz I. 1867. Sicer so razni pomisleki proti tej zahtevi gosposke zbornice, vendar pa ic gotovo, da poslanska zbornica pritrdi tei zahtevi s pogojem, da gosposka zbornica sprejme volivno preosnovo brez izprenieinbe. To \ prašanje je sedaj predmet pogajanj. Čuie-jo se že glasovi, da bode komisija gosposke zbornice preklicala svoj prvotni sklep ter se sprijaznila z vladno predlogo, ki bi jo zbornica rešila nujnim potom. Torej je še vedno mogoče, da dobimo volivno preosnovo že kot božični dar.
»Dcutschnationale Korrcsporidenz« pa poroča, da je položaj nekoliko ugodnejši, kot je bil nedavno, (iosposka zbornica bo izvršila drugo branje volivne reforme, obenem pa rušila vladno predlogo o »omejenem številu« kot posebni zakon. Tej predlogi pa bo dodelala dostavek, da mora stopiti v veljavo obenem 7. volivno reformo. Medlem, ko se bo s to predlogo bavila poslanska zbornica, bo gosposka prenehala z branjem volivne reforme dokler poslanska zbornica predloge o »omejenem številu« ugodno ne reši. Na ta način je /a oba zakona dovoli garancije, da bosta sprejeta. Pogoj ie seveda ta, da gosposka zbornica odkloni predlog svoje komisije o pluralni volivni pravici. V poslanski zbornici bodo po mnenju gosposke imeli do 30. januarja časa in sredstev dovolj, da odstranijo barikado nujnih predlogo\ iu rešijo »omejeno število«. Če pa poslanska zbornica odkloni zakon o določenem številu gosposkozbornič-nili članov, poleni gosposka zbornica lahko volivno reformo odkloni v tretjem branju.
Prav je včeraj pisal neki dunajski list, da je tako postopanje, ki zahteva te garancije, pač umevno pri konjskih mešetarjili, ne pa pri kavaliriih, za katere se imajo fevdalni plemiči in akcijonarii južne železnice.
DlZDVili i£<yuF»
I) u n a j, 18. dec.
Nujni predlogi.
Češki radikalci in slovenski liberalci v zvezi s stranko grofa Sternberga, ki šteic cela dva moža, so vložili pred tedni do 50 nujnih predlogov. S temi so hoteli preprečiti vol. preosnovo. To se pa ui zgodilo, pač pa so nujni predlogi ostali na dnevnem redu. Vlada se je že v soboto pogajala s Klofačem iu dr. Baxo, naj bi umaknila nujne predloge, da more zbornica še pred prazniki dovoliti začasni državni proračun do 1. avgusta 1907. Včeraj se vladi ni posrečilo, pač pa so danes sklenili češki radikalci, da zapostavijo svoje nujne predloge na korist drž. proračunu ter jih po-iože na led do srede prosinca, ko se zopet snide poslanska zbornica. Nemci seveda zopet vlečejo na ušesa, kaj je vlada obljubila Klo-fa.ču, Chocu in tovarišem za to koncesijo. Tako je bilo mogoče, da je danes zbornica prišla do dnevnega reda, ki so ga bili zadelali nujni predlogi. Izvzcli pa so en sam predlog glede na pisarnfške pomočnike.
Pisarniški pomočniki.
Poslanska zbornica je 18. dec. 1901 sprejela načrt zakona, kateri določa po predlogih proračunskega odseka: I. Po triletni povoljni službi morajo biti diurnisti. kalkulantje in pisarniški pomočniki v državnih uradih stalno nameščeni z določeno plačo od 000 do 1800 kron; 2. odpoved jc mogoča prva tri leta po imenovanju iz važnih razlogov; 3. določbe za drž. uradnike glede na pokojnine in preskrb-nine veljajo tudi za pisarniške pomočnike.
Tedanii fin. minister dr. Rohni pa je izjavil v imenu vlade, da hoče to vprašanje urediti z naredbo in da ne priporoča zakona. Posledica je bila in je, da še danes sklep poslanske zbornice leži nerešen v gosposki zbornici. Vlada pa ic izdala naredbo z dne 19. julija 1902 št. 145 ter dovolila od zbornice določene
plače. Vse druge sklepe pa ie vlada prezrla v svoji naredbi. Torej sme vlada še vedno vsakega pisarniškega pomočnika odpustiti kadarkoli brez vzroka. S tem seveda pisarniški pomočniki niso bili zadovoljni, in poslanci Pommer, Pantuček itd. so predlagali v zbornici: Pisarniški pomočniki postanejo po triletni službi stalni c. kr. uradniki s temeljno plačo 1200 kron in šestimi štiriletnicami po 200 kron in aktivitetno doklado do 600 kron.
S temi predlogi se je bavil proračunski odsek, ki je z ozirom na certifikatiste odklonil nasvet glede na imenovanje pisarniških pomočnikov za uradnike. Pač pa je odsek sklenil soglasno, da se zakonitim potoni določijo plače iu sicer po službenih letih in štirih krajevnih razredih od 1200 do 2400 kron. Nastalo □u je vprašanje, ali kaže sklepati nov zakon, ko še onega načrta z dne 18. dec. 19(11 ui rešila gosposka zbornica .Ta pomislek je bil meroda-jen, da danes poslanska zbornica ni sklenila zakona, ampak le resolucije. Te naročajo vladi, naj z novo naredbo primerno zviša plače pisarniškim pomočnikom, dovoli jim dra-ginjske doklade ter primerne naslove. Ta razprava ie trajala do polu 5. ure. Skoraj vsi govorniki pa so govorili le skozi okno. Prvo in zadnjo besedo je imel gromeči dr. Pommer.
Začasni proračun.
Po dogovoru med strankami, je dr. Gross oh kratkem utemeljil nujnost predloga, naj zbornica takoj prične prvo čitanje državnega proračuna. Govorili so še grof Sternberg, grof Palffy in Prašek. Zbornica je nato skoraj soglasno pritrdila nujnosti. Sedaj se vrši meritorna razprava. Jutri zvečer bode proračun-.skf odsek rešil vladno predlogo, ki more že v četrtek priti v zbornico.
Tobačni delavci.
Poslanec dr. Šusteršič, Žitnik iu tovariši so danes na fin. ministra vložili naslednio interpelacijo. Vlada hoče s I. jan. 1907 uravnati tobačnemu delavstvu starostne preskrbnine. Tc preskrbnine znašajo sedaj po desetletni službi 12, po 40-letni službi 24 kron. Z novim letom se bodo zvišale na 15, odnosno 3(1 K. Ob enem pa te preskrbnine ne bodo določene po desetletjih, ampak od leta do leta. Ta uravnava starostnih preskrbnin pa naj bi veljala le za one delavce in delavke, ki šele po novem letu stopijo v pokoj, kar gotovo ni pravično. Zato vprašajo podpisani: ali hoče g. finančni minister potrebno ukreniti, da bodo veljale nove preskrbnine tudi za one tobačne delavce, ki so že sedaj v pokoju?
Pasivni odpor postnlli Uiliižfeenceu
lz Prage poročajo, da so 18. t. m. opolnoči pričeli praški poštni uslužbenci s pasi\ -nim odporom. Službo izvršujejo strogo po predpisih, zato občutno zaostaja redno dostavljanje poštnih pošiljatev.
Včeraj dne 18. i. n.. so se predstavile finančnemu in trgovinskemu ministrstvu depu-taeije poštnih oficiantov, poštno - brzojavnih manipulaiitinj in pisarniških pomožnih delavk, hinančni minister je izjavil, da še ne more zagotovti, da ugodi zahtevani v izročeni mu spomenici, ker mora prej proučiti zadevo. Poslanec l~lofftnann-Wellenhof, ki je vodil poštne oficiante, je pripomnil, da ie država po poštnih oficiantili mnogo prihranila, ker ni bilo potrebno, da pomnože število poštnih uradnike,v. Finančni minister je obljubil, da stopi \ dogovor s trgovinskim ministrom. Oba ministra sta obljubila, da hočeta natančno proučiti izražene želje.
Z Dunaja poročajo:
Poštni uslužbenci so vedno bolj razburjeni. Izvrševalni odbor je sklen i, da pričuo p< štni uslužbenci s tihim odporom v četrtek. Ministrstvo namerava zvišat, pristojbine dne I. januarja pr brzojavnih blankctih, zalepkah itd. Torej zopet pritisniti občinstvo.
Iz krogov poštnih uradnikov dohajajo izjave, da uradniki ne bodo le podpirali po poštnih uslužbencih že sklenjenega pasivnega odpora, marveč se jim nameravajo celo pridružiti. Nezadovoljni so, ker predloga glede na zvišanje aktivitetnih doklad ne bo rešena pred Božičem.
# * *
Deloma že pričet iu za jutri splošNo napovedani pasivni odpor poštnih uslužbencev ima lahko nepregledne posledice. Zdai o bo-
žičnih praznikih se še pomnože razne poštne pošiljatve tako, da poštno osobje komaj iz-\ rši službo z vsemi svojimi skrajno napetimi silami. Zdaj pa, namesto da bi pridnejše delali, bodo pa delali tako, kakor določajo dobesedno razni stari in novi predpisi, na katere se pa poštno osobje ui oziralo, ker se dela pri poštnih manipulacijah po praktičnih izkušnjah iu ne po preperelih predpisih.
Občinstvo bo po pasivnem odporu poštnih uslužbencev zelo prizadeto. So trgovine, ki so navezane le na božično kupčijo in če se ta ponesreči, so ua robu propada. Zdaj, ko smo navajanj na natančno dostavljanje pisem in pa poštnih pošiljatev, si niti ne moremo predstavljati zmešnjav, ki bodo nastale osobito med trgovskimi in pa obrtniškimi krogi, ako pričuo poštni uslužbenci in ž. njimi združeni uradniki po predpisih vršiti službo.
Odkrito in naglas pa moramo poudarjati, da je naša državna uprava sama kriva, da je prišlo tako daleč. Namesto da bi res zdatno izboljšali razmere, so pa tu in tam vrgli kako mrvico poštnim, uslužbencem. In zahteve poštnih uslužbencev n kakor niso pretirane in tudi v denarju kdosigavedi neizvedljive. \ko ln bili naši »vodilni« in »najvišji« birokraški krogi pametni, bi pač ne bili vedno in vedno s pravo kitajsko brezbrižnostjo iu počasnostjo odklanjali vedno se ponavljajoče malenkostne zahteve poštnih uslužbencev za v peljavo vednega napredovanja v službi, za določitev provizorične službene dobe pomožnih slug, za pravico do dopusta, za moderni disciplinarni in službeni red in za nedeljski počitek. Seveda, višji naši avstrijski mandarini so tako mogočni, da se iim ni zdelo vredno, izpolniti teli malenkostnih zahtev, ki bi pač ne obremenile zdatno in nekatere prav nič državnih financ. Ni čudno, da se tako po državni upravi naravnost pospešuje nezadovoljnost med poštnimi uslužbenci.
in kake so bile nekatere teli takozvanih reform. Koliko nezadovoljnosti je vzbudilo trgovinsko ministrstvo dne 26. septembra 1902, ko so »uredili« razmerje prejšnjih poštnih ekspeditoriev in določili, da preneha privatno lazmerje pomožnih poštnih uradnikov nasproti necraričniiii poštarjem. A še bolj prizadeti, kakor poštni oficianti, so pa bili sinovi iu hčere poštariev. Prestavljali so jih k drugim uradom, če so jih pa pustili pri stariših, so iili pa izločili iz statusa poštnih oficiantov in jih uvrstil v seznani uslužbencev. Še grše pa je, da otrokom poštarjev zaračunajo od I. oktobra 1902 nadalje za vsako leto, ako služijo pri očetovem uradu, pri uradih prvega razreda za pol in pri uradih drugega razreda le tretjino leta.
Vse pritožbe in shodi glede na to grdo krivico so bili zaman. Prej omečiš kamen, kakor pa kakega avstrijskega višjega birokrata.
* ♦ *
Poštni uslužbenci trde, da uradna razpredelnica o plačali ne podaja prave slike. Poštni sluga v stopi v službo kot pomožni sluga z dnevno plačo 2 K 4(1 h brez. uniforme. Čez eno leto dobi 2 K 60 h iu uniformo. Počasi mu povišajo plačo na 3 K. Sedem, osem dc j devet let mora čakati, da postane defiui-tiven z začetno plačo 800 K in pa z aktivitetno doklado, Ki znaša na Dunaju 50, po dni gili mestih pa 35 do 20 odstotkov plače. A odtegnejo se še prispevki za pokojninski zaklad in pa takse pri imenovanju. Po sedem do devetletni službeni dobi nima sluga po defini-tivneni imenovaniu nikakega dobička. Plača sc zviša ua tri leta za 100 K. dokler ne znaša letnih Kinu K. Ce ic prostor, postane sluga ckspediieut s IH00 K: torej brez izboljšanja in se mu zviša na tri leta plača za 100 K do 12(1(1 K. Poduradnik ima tud samo 1200 kron prvotne plače, zviša se plača na tri leta zopet za 100 K do letnih 400,K. Da postane sluga poduradnik, mora služiti v m^bolj ugodnem slučaju 29 Iel, da pa dobi letno plačo 1400 kron, pa 35 let. Ce hoče dočakati poduradnik prvo starostno doklado, mora služit 4(1 let. 45 let p;: v najugodnejšem slučaju, da učaka drugo, v neugodnem slučaju pa 47 do 4,s let. To dobo pa le malokdo učaka. Vsak pa ravno zato služi kolikor časa le more, vsled česar
so nap edovalne razmere jako slabe.
* * *
Neki \ isii uradnik trgovinskega ministrstva je izjavil: V najnižji kategoriji znaša dejansko najmanjša plača poštnega sluge samo M io K, a na Dunaju znaša aktivitetna doklada 5(1 odstotkov , tako znaša deianska letna plača I2(HI K. Najvišja plača slug pa znaša 2300
kron. Pripomnimo, da velja to le za dunajske | razmere, drugod so aktivitetne doklade znatno nižje. Sluge, pravi ministerialni uradnik, so brezplačno adjnstirani in imajo tudi postranske dohodke. Nadalje trde v trgovinskem ministrstvu, da je napredovanje v službi pri poštnih slugah bolj ugodno, kakor pri drugih državnih uslužbencih. Letos je izdalo ministrstvo za hipno izboljšanje nižjih kategorij nad I milijon K. Zadnjo reorganizacijo so izvršili leta 1899 in so od takrat nastavili 9890 pomožnih slug. Trgovinsko ministrstvo namerava v kratkem tudi priznati, da vračunajo starostne doklade k penzijam.
•	* M
Zanimivo je. da sedi zdaj v ministrstvu oni Marchet, ki je vodil leto za letom depo-tacije poštnih uslužbencev v trgovinsko ministrstvo. Tudi oba ministra nemške ljudske stranke lahko zdaj dejansko pokažeta, koliko resnice je v brezštevilnih spomenicah in predlogih, ki so jih glede na poštne uslužbence
vlagali poslanci nemške ljudske stranke.
*	* *
Na vsak način in brezpogojno mora vlada že enkrat prenehati s svojim načinom reform glede na poštne uslužbence. Dozdaj so imeli zanje po največ le lepe besede, tolažbo na bodočnost, uniazarije in zatiranje. Dolžnost vlade je, da ugodi skromnim zahtevam poštnih uslužbencev. Nikakor ni družba voljna, da po krivdi nepristopljivih starih in v staro šaro spadaiočih avstrijskih birokratov trpi ves javen promet in da pridemo v srednje-afriške razmere. Naš socialni čas pa zahteva, da imajo tudi sužnji države, poštni uslužbenci, take dohodke, da sc lahko s svojimi rodbinami vred dostojno prežive. Ako pride do boja, ve vsa avstrijska javnost že zdaj, da je umazani vladni zisteni nasproti poštnini uslužbencem izzval boj za boljšo bodočnost tako zatiranega in za nos vlečenega stanu v državnih uniformah.
NARODNOSTNO VPRAŠANJE V OGRSKI ZBORNICI. ŽUPNIK JURIGA IN MINISTER APPONVI.
Pri debati o naučnem proračunu je prvi govoril slovaški župnik prvoboritelj za prava svojega naroda, Ferdinand Juriga. Ožigosal je vladni sistem, ki v šolah goji velemažarstvo ter deco raznaroduje. Med Jurigovim govorom je bil precejšnji nemir. Seveda je na to naučili minister Apponvi branil vlado. Dejal je, da se vlada pri ljudskem šolstvu drži dveh načel: prvič hoče odpomoči velikemu pomanjkanju učiteljstva, drugič pa vlada ne bo trpela, da hi sc v kakšnih šolah gojile ideje, nasprotne težnjam mažarskega naroda. Da vlada celo takih šol ne mara, ki so v tem oziru nevtralne. Šola mora služiti veliki nacionalni ideji mažarski. Poslanec Juriga pravi minister — me jc napadel po krivici. Stanje učiteljstva je na Ogrskem povoljnejše kot v Avstriji ali pa na Pruskem. Sicer pa ogrska vlada kaže nasproti drugim narodnostim največjo blagohotnost in je nasproti njim zelo liberalna. Le poglejte na Poznanjsko in Runiunsko, kako tam delajo z drugimi narodnostmi. Na Ogrskem jc po -\pponyijevem mnenju za druge narodnosti odmerjena največja pravičnost. (RIjen-klici.)
ZA SVOBODO CERKVE.
(Pariško poročilo.)
Laiki, ali od vlade plačani ali pa gnani od boječnosti, so v Parizu pri oblasti prijavili za celo leto bogoslužje v sledečih pariških župnijah: Sv. Janez Ev., sv. German Šaronski, kapelica na pokopališču Pere Laehaise, sv. German Aurcrroiski, sv. Vincenc Pavlanski. Naša gospa lurdska, sv. Trojica, sv. Evgen, sv. Alojzij Antenski iu sv. Frančišek Ksaverski Za kapelico zavoda »Institut Catholigue« so izdana vabila, veljavna za celo leto. — Vlada ie, da sama sebi da poguma, objavila dosedanjo statistiko o verskih družbah. Teh je scdai na Francoskem 1060; 902 protestantskih, 78 judovskih in SO katoliških. Cc sc pomisli, da se 50.000 katoliških občin v smislu papeževega navodila ni združilo v verska društva, kakor jih je hotela vlada, so od teh 80 skoro vsa društva na inicijativo vladnih laikov zasnovana. Brzojavka papeža kardinalu Richar-dn, s katero mu ponuja za bivališče vatika-novo iiuncijaturo v Parizu, imenuje nuncija-turo last papeževo. To ic sedaj tudi pravno na vseh instancah dognano. Palačo ie papežu darovala grofica Besselievre.
Hudi nemiri v Provinciji.
Pariz, 18. dec. Prebivalstvo v St. Flouru se je policijskemu komisarju in žandarjem, ki so se hoteli podati k škofu, da mu izročiio povelje, naj zapusti škofijo, tako energično ustavilo da je moral župan brzojaviti naučnemu ministru, kaj naj stori. Minister je odgovoril, da sme škof oditi iz palače, kadar sam hoče. Nato jc škof izjavil, da odide v sredo, ne da hi bilo treba zato policajev.
ITALIJANSKI MINISTER Tli TONI O TROZVEZI.
V diplomatski loži parlamenta so 18. t. m. bili zbrani skoro vsi diplomatje, prvi med njimi avstrijski poslanik. Minister za zunanje zadeve Tittoni govori o trozvezi približno sledeče :
Popolnoma in prisrčno se pridružujem nedavnim izvajanjem Biiloua in Aerenthala, ki sta branila trozvezno razmerje. Trozvcza bo tudi v bodoče temelj naše politike in ostali ji bomo zvesti. Zato se motijo tisti, ki mislijo, da ic trozveza oslabljena. Šc trdnejša je. posebno zato. ker je zgolj mirovna zveza in omogočuje vsaki zvezni državi, gojiti prijateljska razmerja tudi z ostalimi državami, ki niso v trozvezi. Za Italijo pa ima trozveza ta največji pomen: njej se imamo zahvaliti, da smo lahko zasledovali samostojno politiko iu
nismo ostali izolirani, kakor smo bili pred trozvezo. Italija v trozvezi ne zavzema podrejenega mesta. Nisem dejal brez pomisleka, da je trozveza Italiji omogočila, delati samostojno politiko.
Tittonijeva izvajanja so brezdvomno bolj odkritosrčna, kot Biilo\va. Kajti to o »samostojni politiki« Italije je čisto resnično in ne izključuje, da bo Italija svojo zunanjo politiko iz samostojnosti izpremenila kmalu v popolno neodvisnost od trozveze.
RUSIJA.
Revolucionarci. V Harkovu so v neki hiši katero so policaji ravno preiskali, streljali na policaje ter jih pet nevarno ranili.
SPOR Z JAPONSKO.
V diplomatiških krogih trdijo, da je Angleška jela med Rusijo iu Japonsko v trgovinskem sporu posredovati. V posebni seji najvišjih dostojanstvenikov in ministrov v Peterburgu so sklenili sicer storiti vse, da se izognejo krvavemu konfliktu, vendar pa biti pripravljeni za vojsko.
SRBIJA.
Bel g rad, 18. decembra. Skupščina je sprejela predlogo o posojilu v prvem branju. Razmerje glasov: 90 proti 59.
JAPONSKE ASPIRACIJE V TIHEM OCEANU.
Pariz. »Exanimer« iz San Frančiška poroča, da se Japonci hočejo polastiti otoka Havai in da misli mikado 50 milj od otoka Honolulu oddaljeni otok Lanali kupiti s pomočjo nekega sindikata, kar jc pa ameriška vlada s prepovedjo predaje preprečila.
ŽALOSTNI POLOŽAJ RUSKE ARMADE.
Peterburg, 17. decembra. Po ruskih listih razpravljajo vprašanje, kako preurediti sedaj popolnoma nezadostno preskrbljeno armado. Splošno prevladuje misel, naj se sedanje število enega milijona mož zniža najmanj za polovico. Za toliko bi utegnili dobiti pripravnih podčastnikov in dovolj izobraženih častnikov, kakor tudi sredstev za potrebno opravo.
POLOŽAJ V JEMENU.
Položaj v Jemenu se baje zopet slabša. Upornikov je več in več in osvajajo si zemljo dalje in dalje. Zdaj je v turški posesti samo še cesta iz Hodeidc v Sanao. Veliko število vojaških čet se nahaja v krajini Hadža. Iz ostalih delov vilajeta prihajajo zelo neugodne vesti.
Dnevne nom
+- Knezoškof dr. Jeglič v gosposki zbornici za splošno in enako vol. pravico. Z Dunaja se nam poroča: Prvi govornik v debati gosposke zbornice o vol. reformi bo jutrj v četrtek Unger, ki bo govoril proti plur. vol. pravici, za vol. reformo sta oglašena k besedi tudi liubljanski knezoškof dr. Jeglič in češki pesnik Vrchlicky.
+ Občinske volitve v Stari Loki so se včeraj vršile. O izidu včerajšnje volitve se nam poroča: Podobčina Starološka naših 95, liberalnih 35, podobčina Dorfarje naših 97, liberalnih 50, podobčina Godešič naših 96, liberalnih 6.
+ Izjava. V Gorici se ic, kakor znano, osnoval »() s r e d n j i od b o r z a G r e g o r-č i č e v s p o m e n i k« in to iz ožjih prijateljev ali vsaj častilcev velikega pokojnika.
Sedaj pa jc svet izvedel (gl. »S 1 o v e n . Na rod«, št. 284, z dne 12. dec. t. 1.), v kaki nevarnosti da bi bili temu odboru izročeni prispevki slovenskih n a p r c d n j a k o v, češ, v imenovanem odboru »ni niti enega i z-ni ed p r c d s t a v i t e I j c v nar o d n o -napredne stranke« in bi ta odbor nabrani denar lahko porabil »celo v pod-k r e p I i e u j e klerikalnih političnih p c t i c i j.«
Toda v koliko je upravičen strah, da bi osrednji odbor kaj ukrenil na lastno pest, to menda dovolj jasno povejo v objavljenem o g I a su za Gregorčičev spomenik besede, da b i ujega obliko »naj dogovorno do-loč I celokupni slovenski narod potem osrednjega odbora in lokalnih pododborov«.
Ker pa je tako celokupnemu narodu o svojem času zagotovljena prilika, da glede v o r a b e u a b r a n e g a d e n a rj a i z r a-z : sv o j e m n e n j e, zato osrednji odbor s ponosom in z vso odločnostjo zavrača vsak-tero tozadevno sumničenie.
Ker bi se konečno iz omenjenega članka lahko sklepalo, da je na sestavitev osrednjega odbora imel ingcrenco odvetnik dr. Franc Pa v let i č, izjavljamo, da pri takratnem sestanku dr. P a v I c t i č ni bil n it i n a v z o č. Osrednji odbor za Gregorčičev spomenik: Ivan Berbuč, prof. v p. in dež odbornik, pred; sednik; Matija Rutar, deželnosodni svetovalec, podpredsednik; Josip Ivančič, prof. v p., blagajnik; dr. Kri Šorli, notarski kandidat, dr. Karol Ozvald. ginui. prof., Franc Sivec, vadnični učitelj, tajniki; Ivan Kokošar. mestni župnik, Franc Vodopivec. ces. svetnik, Andrej Ipavec, gimn. učitelj, Niko Omcrsa, ginin. učitelj, odborniki. V Gorici, dne 15. decembra 1900.
T Volitve v delavsko zavarovalnico proti nezgodam v Trstu in socialni demokratje. —
»Rdeči Prapor« se čudi, da obe slovenski stranki nastopata skupno pri teh volitvah. Nam se zdi. da hi bila tudi dolžnost jugoslovanske socialne demokracije nastopiti proti sedanji upravi tržaške zavarovalnice, ker pod sedanjo upravo najbolj trpe slovenski delavci. Namesto tega pa vidimo, da »Rdeči Prapor« priporoča Lalione za kandidate in se zadovolji le z dvema slovenskima socialnima demokratoma kot namestnikoma (Kocmur in Zu-
pan iz tobačne tovarne.) Ako »Rdeči Prapor« podpira take krivice, je to stvar njegovega socialnega okusa, mi pa imamo poštenejše pojme o narodni in socialni dolžnosti in tako bomo nastopali pri vseh volitvah v tržaško delavsko zavarovalnico, dokler ne bo odstranjena sedanja uprava, o kateri se čujejo naravnost kričeče stvari.
+ Izobraževalno društvo v Planini ie priredilo v nedeljo predavanje, v katerem je g. Ivan Podlesnik na poljuden način razložil nekatere knjigovodske potrebe v gospodarstvu. Društvo lepo napreduje in ker je upanje, da dobi v kratkem lastne prostore z lepo dvorano, je gotovo, da se bo v lastnem domu društveno življenje in delovanje še lepše razvilo.
+ »Naši Zapiski« o Aškercu. Medtem ko smo mi zadnja dela A. Aškerca označevali za to, kar so, za čisto naravne pojave njegove pesniške dekadence, so oficijelni kritiki »Zvona« in »Slovana« spoštljivo kadili Aškerčevim himnam velikemu Buddhi in bosopetniku Sto-pistranu. Vsake hinavščine pa je kmalu konec iu meseca decembra t. 1. so se našemu mnenju pridružili »Naši Zapiski«, ki pišejo o Aškercu tako-le:
»Stališče, ki ga sedaj zavzema naša kritika specielno tudi napram Aškercu, je nevzdržljivo Kajti to stališče je nepošteno, ker je neodkrito-srčno. Za hrbtom sc Aškercu obilo prereka, za javnost pa, kateri so kritike kot vzgajajoč faktor v prvi vrsti namenjene, sc pišejo tirade. Is-tina pa je, da z njegovimi deli počenši z Zlato-rogom nihče ni mogel hiti resnično zadovoljen, kaj šele, da bi bil zanje navdušen, ker je istina, da se ta najnovejša Aškerčeva dela z njegovimi prejšnjim deli niti izdaleka ne morejo meriti.« (str. 190.)
In na str. 191: »Dokažem, da pred objektivno kritiko nova Aškerčeva dela ne zaslužijo niti priznanja, kamoli takih tirad, kakoršne smo jih ponovno čitali.«
Nadalje »Naši Zapiski« primerno označujejo prvaško mrmovljcvsko kritiko, ki iz Aškerca fabricira največjega pesnika, za »lizun-sko bizantinsko kritikarstvo«. To fizilado si Aškerc lahko vtakne z bizantinsko pohvalo njegovo v »Volne Myslcnce« vred v žep. Saj je trd in neomajen dovolj, da oboje prenese.
+ Hrvaška zmaga v Buzetu. Iz Buzeta se nam piše: O izidu volitev občinskega zastopstva v Buzetu sem vam že brzojavno sporočil. O volitvah samih omenjam, da so se vršile dosti mirno. Dež, sneg in burja so nagajali samo prvi dan. Kljub nevremenu je prišlo na volišče precej naših volivcev. S ponosom so stopali tudi vse ostale dni prejšnjega tedna pred volivno komisijo in volili po svoji vesti. Italijani sc niso mešali ne v III., ne v II. razredu. One štiri glasove v tretjem razredu hi si lahko prihranili v žepu, da se ne smešijo pred svetom. Vse upanje so pa stavili na soboto, ko je volil prvi razred. Računali so na to, da bo slabo vreme odvračalo naše volivce, od volitve; pomežikovali so si zadovoljno, ker je naših volivcev dosti v Ameriki ali pa odsotnih radi dela v južni Istri in drugod; mislili so slednjič na to, da naši volivci niso organizirani in podučeni, zakaj se gre. Z leščer-liami v roki so hodili po noči od vasi do vasi iu gledali, koga bi požrli. Računi brez krč-marja. Vzdignili so vse, kar so le mogli, celo vojake so klicali, ki so hoteli glasovati. Ne morem drugače, kakor da očitno napišem spričevalo duševnega uboštva našemu c. kr. poštarju, g. Bonu, rojenemu Hrvatu. Kakor nevesto pred oltar peljala sta ga dva mladeniča na občino zatajit jezik, katerega je z materinim mlekom vsesal. G. Bon. drugič vzemite še poštni voz in se pripeljite pred občino. Mi pa mislimo, da v vaši glavi eno kolesce le vendar ne more biti v redu. — In ker so naši iz daljne okolice prihajali še le v poznih urah, vtripalo je srce marsikateremu rodoljubu, ko je videl, da sc širi neprijateljska vrsta. Še le ob tretji uri popoludne je zapla-polala hrvatska zastava v znamenje, da je zmaga zagotovljena. Kakor desetonošci pomikali so se nasprotniki v luknje, poskrili rakete in drugo pripravo za večerno razsvitljavo v trdem prepričanju, da jim ic nekako pred 20. leti odklenkalo res za zmiraj. Zbadalo jih je pa blizu srca, ko so ob 6. uri zvečer od šestih stranij zagrmeli naši topiči, vzplamteli k resovina visokih gorah, odmevali od blizu in daleč navdušeni živio-kici, a naš narod sc zbiral okolu glasbe naših vrlih Sokolov ter korakajoč okolu mesta Buzeta dal prosti dušek opravičenemu veselju — Jozua okolu Jcriltc. Da, prste proč od naše občine za zmiraj! Taka je osoda naših Italijanov posebno scdai. ko so bili v resnici razumni možje voljeni v naše občinsko zastopstvo. To so možje pošteni in pravični, ki ne hod gledali na svojo korist, nego na občno, možje, ki poznajo potrebe svojega naroda ter jamčijo, da bode naš hrvatski iezik užival pravice, ki mu po božjem in človeškem pravu pripadajo. Zato živeli zavedni volivci! Vi pa, občinski zastopniki, neustrašeno naprej za #blagor hrvatske občine v Buzetu.
4 Še ena hrvaška zmaga. Iz Pična v Istri javljajo, da so to občino Hrvatje pri občinskih volitvah pridobili in porazili Lalione.
Tifus na Reki. Na Reki je bilo tekom tedna 40 slučajev tifusa.
Nagla in čudna smrt. Ivan Milič iz Zgonika, star 62 let, se je zaprl v svojo hišo tako, da sosedje dolgo časa niso vedeli, kje da je. Včeraj, t. j. 16. t. m. so pa vlomili in našli so ga mrtvega pod posteljo.
Volitve za občinsko zastopstvo v Zgo-niku so razglašene. Imenik je že razpoložen. Za volitve se veliko trudi in dela — kraški teran itd.
Železniška nesreča. Pri Tounju je trčil včeraj iz Reke došli tovorni vlak z budimpe-štansko-reškim osebnim vlakom. Nekaj voz je popolnoma razbitih, vendar je le par potnikov ranjenih.
—	Dopolnilna občinska volitev v zagrebški občinski zastop se za II. razred (en mandat) vrši te dni. Združeno meščanstvo priporoča župnika llijaševiča, Starčevičeva stranka
—	Okradena igralka. Bivša članica slovenskega gledališča gdčna R ii c k o v a, sedaj članica zagrebškega gledališča, bi imela te dni gostovati v Varaždinu. Med potjo je bilo umetnici iz tovornega voza ukradena vsa prtljaga z dragocenostmi. Gostovanja vsled tega ni bilo. Umetnica ima škode 1000 kron.
—	V pokoj je šel sodni svetnik g. Alojzij J e n č i č v Višnji gori. Kmetje so te vesti zelo veseli.
—	Premog iščejo na Jagnjenici v župniji Svibno. Kakor pravijo, mora biti trboveljski premog v zvezi s šentjanškim. Ali bodo kaj našli in ali se bo obrestovalo kopanje, bo pokazala prjhodnjost.
Umrl je Zagrebu posestnik Stjepan pl. D e r u n ič, star 73 let. — V Št. Lambertti je v starosti 60 let umrla gospodinja Neža V r-t a č n i k.
Tridesetdnevnica po pokojnem pesniku Simonu Gregorčiču se bo obhajala v goriški cerkvi sv. Ignacija prihodnjo soboto ob 10. uri.
Nova lekarna v Gorici. V sinočni seji mestnega sveta je naznanil goriški župan, da je tržaško namestništvo dovolilo, da se sme otvoriti v Gorici nova lekarna in sicer v bližini starega pokopališča.
Šolski koncert gojencev »Glasbene Matce« v četrtek, dne 20. decembra 1906, zvečer ob pol osmih v zgornji veliki dvorani »Narodnega doma«. Spored: 1. Fr. Chopin: Balada v g-molu za klavir. Svira g. Niko Štritof. (Šola g. .1. Prochazke). — 2. Ch. Beriot: Koncert za gosli št. 8. I. stavek. Svira g. Miroslav Dežela. (Šola g. .1. Vedra I a). 3. a) Fr. Schiibert: Smrt in deklica; b) Fr. Gerbič: Arija Barbc iz opere »Kres«. Poie gdč. An g e 1 a Mali č. (Šola Fr. Gerbiča). 4. A. Dvorak: Variacije za klavir. (Thcma con variazioni). Svira g. Anton T ros t. (Šola g. .1. Prochazke). 5. a) Fr. Schubert: Radovednež; b) R. \Vagner: Romanca Wolframa iz opere »Thannhauscr«. Poje g. Anton S ve tek. (Šola g. Fr. Gerbiča). 6. F. Gricg: Sonata za gosli in klavir v c-inolu, I. siavek. Svira na gosli g. Niko Štritof (šola g. .1. V e d r a I a), na klavir gdč. A n a K i I a r (šola g. J. Pr o c h a z k e).
7. a) Fr. Gerbič: »Želel bi, da bil bi ptica«; b) R. Sehumann: »Ljubi moj, ti zreš«; c. G. Mayerbeer: Romanca Raoula iz opere »Hu-genoti«. Poje g. dr. Pavel K o z i n a. (Šola g. J. G c r b i č a). Na violi spremlja g. M i r o-slav Dežela. 8. .1. Haydn: Komorni kvartet št. 34. Svirajo: I. vi. N i k o Š t r i t o f, II. vi. I v a u T r o s t, violo Mirko D e ž e I a (šola g. I. Ve d r a 1 a), čelo A n t o 11 T r o s t (šola g: O. Z 11 s k c). I. Alegro di molto. II. Un poco Adagio affetuoso. Var. 1. II. II. IV.
III.	Mciuietto. (Allcgrctto alla zingarese.)
IV.	Presto scherzondo. - • Začetek točno ob pol osmih. Vstop prost na sedeže in stojišča. Rezerviram in numerirani sedeži po I K, da se jih posluži ono občinstvo, ki hoče v pokritje troškov kaj žrtvovati. Dobivajo se v trafiki gospe Šešarkove v Šelcnbur-govih ulicah in na večer koncerta pri blagajni. Vzporcd se dobi istotam brezplačno.
Smrt pod mlinskim kolesom. Iz Novega mesta, dne 18. t. in. 381etni mlinar Karol Fink je našel danes dopoldne v svojem mlinu na potoku Težka voda (mlin je znan pod imenom »Oblakov maln«) pri Šmihelu pod mlinskim kolesom na tragičen način svoj žalostni konec. Šel ie najbrže mazat tečaje notranjemu kolesu, pri tem pa prišel tako nesrečno z glavo med kolo, da 11111 ie strlo šinjak in zdrobilo desno roko. Kolo ga je moralo parkrat za seboj potegniti, nato šele sc je samoodsebc ustavilo. Ker so vsa druga kolesa stala in se je 10 edino tekoče kolo s sumljivim glasom naenkrat ustavilo, pritekla je hčerka, ki ie v bližnji sobi delala svojo šolsko nalogo, pogledat po vzroku. Ko je nekaj časa zastonj klicala očeta, našla ga jc pod mlinom med omenjenim kolesom vže mrtvega. Ponesrečeni je bil Ic malo časa v tem mlinu, zapušča ženo s tremi nedoraslimi otroki. Dobro, plemenito delo usmiljenja napravi, kdor se vsaj v tem kritičnem prvem položaju usmili obžalovanja vredne žene, oziroma njenih otročičev.
Sneg jih je zasul. Na Vratniku nad Se-njotn je II. t. 111. snežni metež presenetil 11 oseb, katere so našli orožniki v snegu polnili rtve ter so iili rešili .Med ponesrečenci so bili Zvonimir Tusina, odvetniški perovodja v Otočcu, Vckoslav Rubcli, farmacevt in g. dr. .1. Polovina, advokat v Otočcu.
— Naš rojak ponesrečil na Nemškem. Z Nemškega se nam poroča: Ponesrečil sc je 4. t. 111. pri Essenu ravno na dan sv. Barbare naš slovenski rojak K u s. Peljal se je v rudokopno jamo po vrvi. Ta sc je utrgala in padel je 60 metrov globoko. Našli so ga- mrtvega. Ko bi bil saj praznoval god patronc rudarjev sv. Barbare, kakor ga praznujemo skoro vsi tukajšnji Slovenci na Pruskem. Pogreb je bil 8. dec. v Fssen West. Dve slovenski društvi sta ga spremili na zadnji poti in kakih 2000 oseb. Naj počiva v miru v tuji zemlji!
Slovensko gledališče.
Včerajšnja predstava »Prodane neveste«
bila je Betcttetov večer. Njegov Kecal jc bil izboren iu lahko sc reče, na slovenskem odru še ni bilo boljšega, bodisi v petju, igri in maski. Gospa Skalova, g. pl. Režimov, gdč. Reisova, Kočcvarjcva iu Prochazkova, kakor tudi gg. Oufcdnik, Ranek. Bukšek in drugi bili so izborili, torej nič slabši od prve predstave. Gosp. pl. Zach pa je bil včeraj nesrečen, bil je prehlajen in torej brez glasu. Motile so gle-
• maske nekaterih igralcev. Nekateri so-
isti napravljajo si okrog oči tako močne •rne poteze, da izgledajo kakor da hi imeli močnike s črnimi okvirji. To ne povzdigne likakor bleska oči, temveč le osmeši dotič-lika. Želeti bi bilo, da režija tudi temu posveti lekoliko pozornosti. Predstavi prisostoval je (ospod deželni predsednik.
StcijersKB rinite.
š Slovenci in štajerski deželni zbor.
»Siidosterreichische Stimmen« priporočajo itajerskim slovenskim deželnim poslancem idločneiši nastop v štajerskem deželnem zboli ter pravijo: Brez slovenske kmetijske šole lobeuega proračunskega provizorija in naj zelja kar hoče.
š Dvojna mera! Cel teden je že minul od cga, kar je povzročil avtomobil ljutomerskega glavarja tako grozno nesrečo, a nemški isti še vedno molčijo. Ce se pa kje fantje ste-pejo, nemški listi hitro poročajo o tem, in še dobno pristavljajo: glejte, kako divji so Slovenci. (lospod glavar, zakaj ne poročajo nemški listi o tem?
š Čuden slučaj pasje stekline. V Kokarjih ic stekel Praznikov pes ogrizcl drugega psa iu šest oseb. Štiri osebe so odpeljali na Dunaj i poseben zavod za take. Kmalu pa se je pokazala pri Prazniku še večja nesreča. Stekli pes, ki jc hodil ležat v rezanico, jo oslinil in zastrupil, jc obgrizel tudi domačega vola, ki je kmalu poginil. Do sedaj ie poginilo nesrečnemu gospodarju troje živinčet, ostala živina pa čudno dela v hlevu in neprestano muka. Pričakujejo komisije iz Celja.
š Hči na svojem domu. Minolo nedeljo je prišla 17-letna posestnikova hči Amalija M o -dec, ki služi v Gradcu, domov obiskat svo-iega očeta v Brežulo pri Račjem. Dobila pa je prelep sprejem. Doma ic bila samo očetova priležnica, ki je domačo hčer iz hiše nagnala. Prišlo je med ženskama do hudega prepira, med katerim je priležnica Amalijo Modcc napadla s sekiro in jo tako težko poškodovala, da je morala iti v bolnišnico.
š Mariborski vžitninski zakup jc oškodovan po samomorilcu-tajniku Prelogu za kakih 27.000 kron. Prelogova zapuščina ne bo mogla pokriti tolikega poneverjenja, zato bodo razni mesarji in gostilničarji morali iz svojega plačevati primanjkljaj. Ves poneverjeni denar jc Prelog vtaknil v svoj lepo urejeni vinograd.
š Slovensko pevsko društvo s sedežem v Ptuju priredi na Silvestrov večer t. I. v »Narodnem Domu« v Ptuju majhen pevski in god-beni koncert. —- P. n. čast. pevke in pevci, posebno v Ptuju in okolici bivajoči, sc tem potom najuljtidneje vabijo k polnoštevilni ude-ležitvi pevskih vaj, v torek in četrtek ob polu 8. uri zvečer in v nedeljo ob polu 2. uri popoludne.
š Konkurz Mayr. Spodnještajerskim Nemcem se je v zadnjem času podrlo veliko močnih (!) stebrov. Koukurzi Kaiser, Gspaltl, Wegschaider in Mayr pričaio o trhlosti nem-štva. Zunaj lesk in blesk, notri dolgovi. Zlasti veliko dolgov ie imel vinski trgovec Emanuel Mayr v Mariboru. »Marburgerca« pravi, da jc tabularnih dolgov 150.000 K, ne-vknjiženih pa 270.000 K, skupaj torej 420.000 kron.
š Hiralnica v Vojniku dobi poleg novega zdravnika tudi novega oskrbnika. Deželni odbor štajerski jc namreč pisarniškega uradnika Karola Hoch prestavil iz mariborske bolnišnice v Vojuiško hiralnico ter mu poveril oskrb-ništvo iste. Hoch je zagrizen nemški nacionalec.
š I/, poštne službe. Poštar Edvard Pasch ic iz Mislinjc prestavljen na lastno prošnjo kot poštni oficijaut v Ljubno na Gor. Štajerskem.
š Promocija. Danes jc bil na graškem vseučilišču promoviran doktorjem filozofije bogoslovni profesor v Mariboru, vč. g. theol. dr. Avgust S t c g c n š c k. Castitamo!
š Bralno in pevsko društvo Maribor je izvolilo svojim predsednikom iz Ljubljane v Maribor prestavljenega železniškega oficijala g. Ivana K e j ž a r j a.
š Draga svalčica. V slovenski gostilni pri Grobušeku v Brežicah sc .ic prodala svalčica pri veseli mizi za 5 K 76 vin. v prid Brežiškemu Sokolu, vsota se jc izročila blagaj-ništvu.
Koroške nouice.
k Zopet slovenska zmaga na Koroškem. V
prostrani občini Rikarja vas smo pri občinskih volitvah 18. t. m. v vseh treh razredih prodrli. dasi so nasprotniki strastno agitirali in so si bili v svesti, da dobe vsaj 11. in I. razred. V 111. razredu so prejeli naši po 116 glasov, nasprotniki po 50 glasov, v II. naši po 31, nasprotniki po 17 in v I. razredu naši 14, nasprotniki 13. Živeli značajni možje!
k Zanimivo zborovanje kor. »Bauern-butida« je bilo preteklo nedeljo v Rožeku. Na shodu ie govoril poslanec G r a š, ki je odkrito priznal, da so nemško-nacionalni voditelji napravili veliko napako, da so sc zavzeli za ločitev zakona in svobodno šolo. Za Ora-šem jc pričel govoriti monsignor Pod gore. Pozdravil je volilno reformo, »v kolikor napravi konec neplodnemu narodnostnemu prepiru.« Navzoči učitelji so pričeli razgrajati in monsignora Podgorca niso pusti dalje govoriti. Tudi dr. A r n e j c a niso pustili govoriti.
k Odlikovanje. Imenovana sta častnim komornikom Njih papeževe Svetosti č. g. dekana Franjo Gugenbergcr v Špitalu na Dravi in Ivan Držanič v Šmohorju v Ziljski dolini. Nova monsignora sta si pridobila posebne zasluge radi lepe poprave in okrašenja njih žup-nih cerkva.
k Podeljen jc koroškemu deželnemu predsedniku baronu Heinu komturni križec I. razreda in vpokojenemu nadzorniku Južne železnice Adolfu Schenku, vitežki križec II. raz-
reda kraljevega saksonskega Albrehtovega reda.
k Železniška stroja skupaj trčila. Dne
16. t. m, popoldne je trčil na kolodvoru v Beljaku prcmikalni stroj v drug stroj, ravno ko je slednji iz kurilnice privozil. Pri prvem stroju sc .ic nekaj polomilo, drugi stroj je bil pa vržen iz tira. Ker je na tiru vsled nakopičenega premoga razgled oviran, sta strojnika pretečo nevarnost šc le opazila, ko sta bila s strojema že čisto blizu. Druga nesreča se ni prigodila nobena.
k Samoumor. Ustrelil se je 17. t. m. popoldne v hlevu gostilne »Buchenwald« v Celovcu pešec Rudolf Griinkranz od pešpolka št. 7. Zadel se je v prsa. Vzrok je bila baje nesrečna ljubezen.
k Nepošten dimnikarski pomočnik. Pobegu.I je z prejetimi denarji v znesku 44 K od dimnikarskega mojstra Lud\viger v Muti v Zgornji Zilski dolini, pomočnik Urh V u k, doma iz radovljiškega okraja na Kranjskem. Mojster ga je poslal v Lesno dolino, da bi ometal ter mu ob enem naročil naj prevzame letno plačilo od samostana v Logu iu nekega gostilničarja, skupaj 44 K. Pomočnik se pa ni več vrnil, ampak jo je pobrisal z prejetimi novci, gospodarjevim psom in v dimnikarskem kostumu proti Tirolski.
UutfeKe novice.
lj K ISletnici pevskega društva »Ljubljana« javili so nadalje svojo udeležbo, upravni odbor »Zveze slovenskih pevskih društev« v Ljubljani, pevsko društvo »Kolo« iz Zagreba in »Vodnikova čitalnica« iz Šiške. Pevski zbor društva pripravlja se kar najmarljivejše za slavnostni koncert, katerega program bo zelo obširen in užitka poln. Svoje sodelovanje na slavnostnem koncertu zagotovila je tudi slovita hrvatska umetnica na harfi, gospica Fmi Kornitzerjeva. Ostala društva, katera do sedaj šc niso prijavila svoje udeležbe, a imajo namen slavnosti se udeležiti, so naprošena, da blagovolijo svojo prijavo čimprcjc društvu naznaniti.
lj Izreden občni zbor »Glasbene Ma^ce« bo dne 2. januarja 1907 zvečer ob polu sedmih v društveni dvorani. Dnevni red: Ali naj se vloži pritožba proti razsodbi prve instance v zadevi konkurzne mase tvrdke J. Lozar. —
Odbor.
Ij Domača umetnost. V izložbenem oknu Fran Szantnerjevc trgovine v Selenburgovih ulicah je razstavil nam že dobroznani slikar Srečko M a g o I i č zopet veliko oljnato sliko »Prvi sneg«. Magolič nam ie bil doslej znan po svojih poletnih in jesenskih živahnih pokrajinskih motivih; s sedaj razstavljeno svojo sliko pa je pokazal, da razume tudi ubranost in poezijo zimskega večera v prosti naravi daleč od človeških bivališč izborno pogoditi. Zadnji žarki zahajajočega solnca poljubljajo mrzlo sneženo odejo; pod snegom se šibeče grmičevje, med katerim se vije leni potok, pa meče dolge, mehke, višnjeve scnce po rožnatoob-robijenem snegu. Ker jc ta umotvor bodisi v tehniki, kakor tudi v barvah dovršen ter slikan z občutkom, nc ugaja samo nam, temveč tudi sploh za umetnost se zanimajočemu občinstvu.
li Iz pisarne slovenskega gledališča. Jutri, v četrtek, sc uprizori tretjič v sezoni Smetanova komična opera »Prodana nevesta«. Marinko poje ga. Skalova, Kccala g. Betetto, Janka g. pl. Režimov, Krušino g. Oufednik, Vaška g. pl. Zach.
lj Goljufija. Predvčerajšnjim jc prišel hlapec Martin Stegenšek k premogarskemu hlapcu Antonu Jeranki in mu rekel, da ga je njegov gospodar vzel v službo in da bode pomagal prodajati premog. Jcranko .ie to verjel in dovolil Stegenšku, da sme nositi premog po hišah in pobirati denar. Ko .ic pa Stegenšek stržil 4 K, jo jc popihal.
Ij Pobegnila je od svojih starišev na Emonski cesti št. 10 šolska učenka Antonija Zaletljeva. Deklica ima temno modro šerpo, tako jopico in krilo ter črne čižme.
li Idealna mladina. Tudi ljubljanski tretje-šolci I. drž. gimnazije so se spomnili pokojnega niladinoljuba Simona Gregorčiča ter darovali v doneskih od 5 do 10 vinarjev za njegov spomenik 26 K. Naj bi našli mladi častilci pokojnega pesnika šc mnogo posnemalcev!
li »Društvena godba ljubljanska« priredi jutri v dvorani »Puntigamske pivnice«. Turjaški trg, (Remic) o priliki otvoritve restavracije koncert. Začetek ob polu osmih zvečer. Vstop prost.
Ij »Merkurjev« občni zbor se vrši v nedeljo, dne 6. januarja ob 10. uri dopoldne. Zve-Ij Božičnica 1. in II. mestnega slovenskega otroškega vrtca se vrši jutri, dne 20. t. m., ob 4. uri popoldne v veliki dvorani »Mestnega doma«.
ij Pod skrbstvo sta postavljena radi za-pravljivosti Ivan Goričan, vrtnar tia Poljanskem nasipu štev. 16, in France Bizjan, posestnik iz Podutika.
Ij Zatekel sc jc pred par dnevi majhen, črn psiček z dunajsko znamko. Lastnik ga dobi v gostilni pri »Sodčku« na Žabjaku.
lj V Ameriko sc jc včeraja odpeljalo z Južnega kolodvora 39 Slovencev in 2 Hrvata.
lj Tvrdka M. Rosner & Co. v Ljubljani jc premestila svojo pisarno s skladiščem in kletmi vred v lastno hišo v Spodnji Šiški pri Ljubljani. na Celovško cesto št. 73 (prei Koslcrjeva zimska pivarna), kjer jc napravila tudi žga-njarnico in destilacijo za paljenje in preka-panje.
Konkurz tvrdke R. & E. Rooss. Tozadevno sc nam poroča: C. kr. deželna sodnija v Ljubljani je dne 2. t. m. ustavila kazensko postopanje vsled svoječasno v našem listu objavljene privatne ovadbe proti trgovcema Rooss in knjigovodju Rudolfu Pibroutz, ker po desetmesečni strogi preiskavi državno pravd-
ništvo ne najde razlogov, tia bi se isti še nadalje kazensko zasledovali.
Književnost in umetnost.
* »Matica Hrvatska« je imela včeraj občni zbor. Navzočih je bilo okolu 80 članov in kot zastopnik »Slov. Matice« dr. Ilešič in g. Trstcnjak, kateremu so nadali hrvaški listi naslov profesor. G. prof. dr. Ilešič .ie govoril navdušen pozdrav. Občni zbor se je popolnoma mirno izvršil.
Iz šlouonšM sueta.
sl Veliko manifestacijsko zborovanje na korist Slovakov je bilo včeraj zvečer v Pragi v »Meštanski Besedi«.
sl Stavka belgrajsklh stavcev. Vsled plačilnih diferenc stavkajo v Belgradu stavci. Večina listov vsled tega ni mogla iziti.
sl Nova hrvaška radikalna stranka? Re-solucionaški listi, torej nič kaj verodostojni viri, poročajo, da misli poslanec Mirko pl. Pi-sačič izstopiti iz Starčevičeve stranke prava in ustanoviti novo radikalno stranko in glasilo te stranke.
sl Umrl je v Virju č. g. župnik Jurij i1 u -šc k , bivši tajnik nadškofa Stadlerja.
sl Pri volitvi v »Radničku zadrugu« v Dubrovniku so zmagali Starčevičanci proti revo-lucionašeni, ki so dobili 56 glasov. Po volitvi so Starčevičanci manifestirali po mestu.
sl Prenos črnogorske prestolnice. Iz Ce-tinja poročajo: Z ozirom na to, da na Cetinju nedostaje prostora in vode za razvoj prestolnice, ic 40 poslancev skupščine stavilo predli g, naj bi se proglasil kot prestolnica Danilov grad. Ako bi sc hotel ta predlog izvršiti, bilo bi za to potrebno več milijonov.
Razne stunrl.
Papež dedič. Rajni cezarcjski nadškof in partibus infidelium mons. Justin Adami je zapustil papežu 4 milijone lir.
Morilko Klein so zopet prepeljali v kaznilnico Neudorf, ker so dognali, da ni blazna.
Skale odtrgale so se v Pirenejah. Porušile so osem hiš. Pod razvalinami je pokopanih 8 oseb.
Potopljena ladja. Parnik »Arlington« jc potopil neki belgijski parnik. Utonilo jc osem mož.
»Phonix« tožen. Glede na posledice potresa v San Frančišku so izplačale angleške in ameriške zavarovalne družbe odškodnino. Nekatere evropske zavarovalne družbe pa izjavljajo. da ne plačajo odškodnine, ker je šlo tu za elementarno nesrečo. Več prizadetih prebivalcev v San Frančišku je zato vložilo tožbo proti družbi »Phonix«.
Dvanajstletni samomorilec. Na Dunaju je skočil s tretjega nadsropja I2letni učenec Re-zac II. meščanskega razreda, zaradi slabega izpričevala in sc je ubil.
Kotel počil jc v dortmuiidski tvornici Hoesch. Mrtve so štiri osebe, en delavec jc smrtno nevarno, več oseb pa lahko ranjenih.
Pravda za dedščino. Iz Varšave poročajo: Umrli posestnik Mirecki ic zapustil 500.000 rubljev za dobrodelne namene, med temi tudi »Poljski akademiji« za znanosti v Krakovem 50.000 iu za zopetno zgradbo kraljevega gradu v Krakovem tud, 50.000 rubljev. Sorodniki so se pa uprli oporoki, -češ, da akademija in kraljev grad nista splošno znana in iu ruska vlada ne prizna. Varšavsko sodišče jc pa razsodilo, da jc oporoka veljavna.
Zaprli so v Pragi zakonska Horak, ki sta svojega triletnega sinčka tako pretepavala, da je umrl.
Na legarju je zbolelo na lv'eki 4ii oseb. Tri so umrle. Zdravstvena komisija jc ukazala obširne zdravstvene obrambne odredbe.
Požar s smrtnimi žrtvami. V berolinski hiši na Reinickendorf ccsti št. 23 je nastal dne 18. t. m. požar. Tri ženske so zgorele.
Zupan požigalec. Zaprli so župana iu trinajst meščanov saksonskega mesta Siebenle-hen. Dolže .iih, da so zažigali, da dobe na ta način odškodnino od zavarovalnice.
Cin blaznega. V Castellanu pri Turinu jc zblaznel 40letni Maddio in je umoril svojega brata, svakinjo iu nečakinjo, nadalje .ic ranil šc več žensk in smrtnonevarno dva otroka. Končno je usmrtil šc sebe.
Zgorela je tvornica bratov Thonet pri Brnu. Brez dela je 1500 delavcev.
TeMonsKn ln traja« poročilo
GOSPOSKA ZBORNICA SPREJME SPLOŠNO IN ENAKO VOLIVNO PRAVICO.
Dunaj, 19. decembra. Dvorni svetnik Lammasch ie odložil poročevalstvo o sklepu Rosposkozbornične komisije. To priča, da se ie položaj znatno izpremenil.
D u naj, 19. decembra. Knez Auersperg je odložil načelništvo ustavoverne stranke gosposke zbornice.
D una i, 19 decembra. Vse tri skupine gosposke zborn ce so imele danes seje. Ze sedaj je gotovo, da bodeta ustavoverna stranka iu srednja stranka gosposke zbornice glasovali jutri za od vlade predloženo nespremenjeno volivno reformo. Desnica bo toliko svojih članov ahsentirala, da bo zagotovljena dvetretj nska večina. Vlada ima že to zagotovilo. Jutri pride na vrsto v gosposki zbornici » numerus ciausus« ter se čuje, da ho gosposka zbornica rešila obe predlogi o volivni reformi in o »numerus ciausus« jutri le v drugem branju, tretje branje pa izvrši takoj, ko poslaniška zbornica sprejme »numerus ciausus«. Dvorni se, da bi mogla poslaniška zbornica šc ta teden rešiti »numerus ciausus«, ker so na pot: še razni nujni predlogi in bi bile potrebne nočne seje. Ako pa poslaniška zbornica
še ta teden to delo Izvrši, tedaj bo gosposka zbornica že v soboto izvršila tretje branje obeh predlog.
Dunaj, 19. decembra. Ustavna stranka gosposke zbornice je z 35 glasovi proti 9 glasovom sklenila glasovati proti plnralitet'. Od skupine desnice, ki šteje 107 glasov, je bilo pri današnjih posvetovanjih navzočih 65 članov, od srednje stranke, ki šteje 46 članov, je b lo pri današnjih posvetovanjih navzočih 45 članov, od ustavne stranke, ki šteje 61 članov, je bilo navzočih 49 članov, nekaj se jih je pred glasovanjem ahsentiralo, a so pozneje izjavili, da bodo glasovali proti pluraliteti. V poslan ški zbornici se bo prvo branje o »numerus claususu« vršilo potom nujnega predloga. Poljski člani gosposke zbornice so sklenili glasovati proti pluraliteti in za to, da je »numerus ciausus« lahko posebna predloga, kakor jo je predložila vlada. Ustavovern člani gosposkozbornične komisije, ki se je pečala z volivno reformo, so odložili svoja mesta.
DRŽAVNI ZBOR.
D una i, 19. decembra. Državni zbor jc danes razpravljal o nujnem predlogu glede proračunskega pro v izorija.
Dunaj, 29. decembra. Državna zbornica nadaljuje prvo branje proračunskega provizorija. Začetkom seje je trgovinski minister Fort odgovarjal na interpelacijo o razdelitvi obrtniških dobav za armado med Avstrijo in Ogrsko ter je dejal, da se je napram prejšnjemu položaju doseglo za Avstrijo izboljšanje.
OBČINSKE VOLITVE V STARI LOKI.
Š k o f i a Loka, 19. decembra. V tretjem razredu naš h glasov 232, liberalnih 22.
VOLITVE V NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR.
B e r o I i u , 19. decembra. Včeraj se je vršilo sedem socialnodemokraških zborovanj. Sprejete so bile kardidature dosedanjih socialnodemokraških poslancev in se sklenilo, da se vse stori, da tudi to pot Berolin socialno-demokrat eno voli.
KULTURNI BOJ NA FRANCOSKEM.
Pariz, 19. decembra. Kulturna komisija je sklenila, da ue umakne nobene sklenjene točke v izvrševanju kulta iu da ostane II. december nepreklicno zadnji dan, katerega dne bi lahko verske družbe prevzele cerkveno premoženje. Na leto 1905 sklenjene pokojnine se ne bo več oziralo.
Lil le, 19. decembra. Vojno mn strstvo je odpustilo iz službe nekega kapitana 20. in-fanterijskega polka, ker pri inventuri cerkvenega premoženja ni hotel udreti v cerkev.
Pariz, 19. decembra. Do včeraj je bilo zapuščenih na Francoskem 2(> nadškofijskih, 31 velikih in 23 malih semenišč, skupno 83 po-slopii.
NOV NAČIN BOJEVANJA.
Pariz, 19. decembra. Kljub megli iu vetru se ie včeraj vzdignil Lebaudy s svojim zrakoplovom in poljubno obkroževal Par z in večje pariške stavbe ter se je vrnil potem lahko. dasi proti vetru, na svoj prvotni prostor. Sedaj zgrade še dva taka zrakoplova, da bo Francija imela pravo zrakoplovno flotilo, katere namen bo v vojski na sovražnika metati projekt le.
MNOGO LADIJ POTOPLJENIH.
London, 19. decembra. Sem so došla poročila, da se ie zadnie dni potopilo mnogo ladij.
VSTAJA NA KITAJSKEM.
Š a n g a i, 19. decembra. Vstaja v pokrajini Kiangsc je udušena.
VAŽNA OFICIELNA IZJAVA TITTONIJEVA GLEDE NA BALKAN.
Rim, 19. decembra. V svojem ekspozeju (glej današnji politični pregled) je italijanski minister za zunanje zadeve Tittoni o italijan-sko-balkanski politiki izjavil sledeče: »V mojih pogovorih z Goluchovvskem sva se domenila, da v slučaju, če ue bo mogoče na Balkanu vzdržati dosedanjega stanja, se bosta italija in Avstrija zavzeli za politično avtonomijo Balkana na podlagi narodnosti. Zato zavračam nedavno dani mi nasvet, naj Avstro-Ogrski predlagam razdelitev ozemlja med njo in nami iu naj jo vzpodbujam, da si osvoji še druga ozemlja razun tistih, ki so ji izročena od be-rolinske pogodbe, pod pogojem, da da Italiji drugod primerno kompenzacijo. To je nasprotno vsem načelom italijanske politike.
VELIKA EKSPLOZIJA.
Pariz, 19. decembra. V neki hiši se je zgodila strašna eksplozija. Dve nadstropji visoka hiša je razrušena, okolu 20 oseb je težko ranjenih, ena oseba je mrtva.
Listnica uredništva. Dopisniku iz Planine: Hvala Vam lepa za nasvete. Prav radi iih bomo upoštevali. Več oči več vidi — zato sc le še večkrat oglasite pa nam časih sporočite tudi kaj novic. G. prof. Ivančič v Gorici: Pojasnimo v kratkem.
Javna zahvala.
Tem potom se zahvaljujem slavnemu posojil-niikcmu odh ru posojilnice Izlake, posebno gosp. Jakobu Hribarju vulgo Sirku Andreju Groblerju vulgo Viberju, I.ambertu Malyju, trgo< cu, in drugim, da ste me h svojim sklepom dne 12. t. m. oprostili eventualnega hranilniškeua poloma in ker ste s tem pregnali g tajniku Fortunatu Luženu najVuj^i strah. Gosp. ljudski učitelj, Vam najlepša h-ala za prizadevanje!
Izlake, dne 1J decembra 5906.
Anton Werbole,
2840 1—1	trgovec.
2708 (i
Štev 1001 Srebrna cil remon. gld. 3 SO boljša na kamne tekoča . ,, .v70 prav fina .... . ,, 8
14 kar zlata........ 24 —
prav Hm zlata....... 44'—
v Lepa božična in novoletna poceni darila!
Fr. Čuden, urar in trgovec z zlatnino in srebrnino
v Ljubljani nasproti frančiškanske cerkve.
Največja in najbogatejša na novo založena tovarniška zaloga vsakovstnega blaga ki je deloma razvidno iz novih cenikov iz koledarjev, kateri izidejo z 1. decembrom za leto 1907.
Štev. 1002. Črna |eklena
cil rem. urica . . gld 3 Ml srebrna cil rem. ,, 4-fi'i zlata cil. rem.	,, lif'—
s 3 pokrovi zlata ,, 19' —
Posebno priporočam fine precizijske, zlate in srebrne ure, katere sem sam v Švici osebno izbral v najimenitnejših tovarn. Cene so najnižje, ker le mal dobiček iščem Poleg teh ur imam tudi v zalogi tu navedene po najnižjih cenah.
Prosim zahtevajte novi veliki cenik z koledarjem za leto 1907, tudi po pošti zastonj in katero blago se pošilja po celem svetu zlasti za razne spomine.
I0o3. Srebrna cil. rem ura z troj-
natlm pokrovom......gld, 6'do
enaka anker.......... 75o
U tula srebra ...... ,, 9*.r>o
14 kar zlala........„38 —
prav močna zlata...... ,, 54'—
Nafvl je odlikovanje ua mednar, r&tsu?l v Milanu I9C6
(avstr. razsodišče.'!
2745 I b Sestra
HILDEGARDA ROHRHAHH
samostan uršulink na Du-naju-Wahring, izreka najtoplejšo zahvalo, ker je bila ozdravljena hude želodčne bolezni z uporabo želodčne tinkture (tudi odvajalno) Iekarja Picco-lija v Ljubljani, i steklonica 20 vin. 12 stekknic z zavij. K 2"0
24	»	512
70 " l4'"
(postili zavoj).
Zunanja naročila izvr"i najtočnejc lekar PICCOLI v Ljubljani, Dunajska cesta.
-M-
"j.......t -JjC '.'•• .i
m m
U m .
. .......
• <i<i.,.iti>iiiit.ii>i<>iaiiaMiii<naii»>ii.ii<t<i
»,«f..n<t<MmiyM,1,,wtaM G«."'*
Zfitesits Jiouenca" u mzh $o-'" — Zohtevisjte na KoloduoiiS!

Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem Ho6°2m, srednji zračni tlak 716-0 mm
« S 0
a a	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura po CeUija	VetroTi	Nebo	► §23 'JOS 2
12	9. zveč.	7H9 7	rti	sl. svzh	obl. S	
13	7. zjutr« 1	741 0	2 2	sr. jvzh	„	1 4
	2. pop. i	74 2'ti	20	sl. szvh.	sneg.	
i : 2. pop. ; 74 rb 2-0 sl. szvh. sneg.
I Primerna božična darila! i i srad^a vsenosm. »«nP. s-«., nom. m
po čudovito nizkih cenah
sc prodaja konfekcija za gospode, dame in otroke v
Anžlm. skladišča oblek
O. BERJJfiTC^SČ
Ljubljana, Hestni trg štew. 5.
______2128 14-S

Sloviti karpi in ščuke iz ižanske graščine
se prodajajo na tukajšnjem ribjem trgu dne 89., 29. in 24. decembra v največji izberi.
—fflJ
i Ha novo založena trgavi^a, ) ( ■ : blago najnovejše »cot«! : : S
j " t' :■ ■ (O '	'.«'•-	•
ur ar i rs trgovec z aelatnino in srebrnino
nasproti rotovžu
\ : : Cene brez konkurence, : : ) ( mali dobiček, velike promet! >
" " --------- — '" — - rf^/VA/VV

2278 19

Zlatnina" in srebrnina, kakor: verižice, juhani, prstani, zapestnice, broške itd., in krasno blago iz kina srebra , vedno najnovejše vrsie v zalogi.
Zavoljo poštene postrežbe in dobrega blaga je moja tvrdka znana po celem svetu !
Mkarat. zlata	ura z	dvojnatim
pokrovom	. .	gld. 19'ft >
prav močna	...	„ 25 — in višje.
Velika izbira najnovejših precizijskih švicarskih ur, kakor znamke: „Glashiitte", Schaffhausen", „Omega", „Intakt", „Btlodes",.,.Schild" „Urania", „Roskopf' itd.	m VeUki cenik zastonj in poštnine prosto! m
IzJ.ij.itelj. Dr Ignacij ?.!t<iU.
Tisk .Katoliške tiskarne* v Ljubljani.
O Izvorni urednik: Mihael Moškerc.
Priloga 290.	»»Slovenca" 19. decembra 1906,
^vjks

Š

«« 86
Leopold Tratnik l
LJubljana, St. Petra cesta priporoča visok očastiti duhovščini in cerkvenim predstoj-ništvom svojo naj-i-taitj&i' ividko za izdelavo cerkvenih posod in
orodja. Vedno velika zaloga. Preiastiti gospod! Ako kaj potrebujete ali nameravate napraviti prosim Vas, blagovolite mi pisati in takoj pošljem vgorce. Stare reči popravim, potlatim itd.
Velika zaloga elektr. avett In kiparskih del.

Borzna poročila.
,Kreditna banka' v Ljubljani.
Uradni kurzi dunajsko borze 19. decembra 1906
Salotbenl papirji
4'/, majeva renta .....
i I, srebrna renta , . . 47, avstrUska kronska rent* i'/, , zlata renta . . . t"/. oursk* kronska , ... »*/. , .lata .... b'j, posojilo dežela Kranjske i V,*/, posojila mesta Spljet . i«/,'/. ,	, Zader .
!' ,*/, bosn -herc. Sol. pos. 190:» . t*/, Joška dež bank« k. o.
... * o. 4•",'/, zast pisma (ja? d. hip. b t'V/. Pešt. kom. k. o. » l0"/a pr. t';,*/, zast. pisma Innerst. hr. I1','/, , , ogr.cen. dož br »';,•/, , „ i h'P. bur.ke 4",'/. obl. ogr. lokalnih iol. d dr, t','/. obl. češke ind. banks l'j, prior. Trst-Poru5 lok. 1*1, prior. do!	...
37, . jul. iel. kup. */,'/, . t1:,*/, avstr. pos. za ioi p. o
8r » 6 fc o.
Sreike od 1. JR60'/.. • ■ . . "64
, tlzsk« . .
sein. kredita« I o.Tiisija v »9 II" » , ogr. hip. banke .
srbske A frs. 100 -, turftks	. .
Basillla	srsikf
Kreditne	„
Inomoške	»
JCiakovske	„
Ljubljanske	,,
Avstr. rud. krti* „ 0«r.
Rudolfove	»
Salcb urSke
Dunajske kost „
D e 1 B ) « * južne železnice Državne ioleznice Avstr ogrsko banine delnica Avstr. kreditne banka Ogrske „ „ Zivnostenske „ Premogokop v Mostu (Brtix) Aljunske montan .... PraAke žel. indr. družbo i?iina-Murinyi . . Tibovljsko protuog. druibi \vstr. oroine tovr drulb« G»sk» sladkorne družbi
v * i » • C. ki. cekin 50 fi 811*1 10 o arke . >ovcroign» viar tvt
...»Akj s-.anfcuv--f^larU . . .
Denar
9910 100 20
98-90 ' 17 3 "»
95-70 114 40 <>n 65 13 30 99 30 99 85
99	tO 9 60
10; 35 10)'—
100	-ino —
10U-—
loo-—
100-25
99-90 W'50
313 90 100-—
8 -26« 50 153-25 27« 75 28776 '59 101 -62 25 2 40 451 -78 »9
f 8'50 47-— 28
55 -72 49)
177 25 .79 9J 78« *89 25 836 2 2*3 — 752 -631 25 69
573-50 285 --68 48 -
Blugo
99-30 100-40
99	1) 117 50
95 90 114 50
%'8i H36S 100-^0
100	85 99 ?0 •)? 70
tOt 35 1C6 -
101	-
100	25 106 50
101	-10! 2*
315-50 101 -
219 -271 50 155 25 286-75 297-7 5 261 50 lo-63 25 24 '0 61 -5
03-►'4-5) 49 -30- — nO-81 -519 -
178 25 -5*0 9 • /00 o9i 25 837.25 2->4 -75i — 632 27C41 74-50 289'-570-— 150-
Kletarsko društvo v Ormožu,
vpisana zadruga z omejeno zavezof
priporoča svojo	s /4 lc «» %**■«»£*«»
pristnega Ijutomerčana
iz najboljših vinogradov ormoško-ljutomerskih goric.
---------_ ii Qene nizke!!
2399 8
Pošilja se od 56 litrov naprej.
Vzorci zastonj in franko.
Proda
2741 1—5
z proste roke
kmetija ¥ Črni vasi pri Ljubljani
obstoječa iz hiše in gospodarskega poslopja v dobrem stanu ter iz njiv in travnikov v obsegu 6 hektarjev, vse lepo arondirano in v suhi legi.
Ugodni pogoja poizvedel se v odvetniški pisarni dr. Frana Poček v Ljubljani, Staro trg št. 30.
= Najkoristnejša =r.
božično darila
!
dobite v trgovinah s tem kazalom.
—	2803 6
S!n$er Co. aKc. dr.za šlual. stro]£
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 4.

Gričar & Heiač
LjuLljana, Prešernove ulice 9
priporočata 2600 lo
svojo največjo zalogo zgotov= Ijenih oblek za gospode, dečke in otroke in _
PIT* novosti v konfekciji za dame.
priporoča raznovrstne
8S* vi z i t n i c e
po nizki ceni.
Primerno
bcžicsio darilo
Ivan Jax & sin
Ljubljana, Dunajska cesta št. 17.
2818 3-2
cr
W* u
(n &5
2
ni	_
-j	■
»
OO	■
^ a
O
O
O ""
crci

p
o' d>
^ 5
o< ..
	
o	
2.	
O	P9
M	
Ol	
3	
o	mmm*
	N
	
O	
■■■	
Martin Lampert
gostilna ,,Port Artur" v Lju Kolodvorske ulice štev. 31
prodaja najboljši • 1 *
NllfiiJSIl I
Obenem se priporoča slavnemu občinstvu za razne
vožnje in sel
po nizkih cenah. 2563 7-'
l K obuki se prevzemajo v popravila.
Pri nakupovanju
božionihinnovoletnih daril
naj se ozira na domačo priporočljivo manufakturno trgovino
C
(pri Češnšku)
Ljubljana^ Lingerjeve ulice.
Postrežba strogo solidna.	Nizke cene.
2-14 3—2
r
Primerna darila za Božič Novo leto!

in
Trgovina in zaloga umetnin
Josip Kaplan
Dugi ulica 12 - Zagreb - Telefon 245
je poznana kot najsolidneji in najcenejši vir za nabavo slik v najmodernejšem slogu v okusnih okvirih kakor tudi največja in najcenejša
zaloga okvirov. Ilustrovani ceniki zastonj in franko. 2795 lo- 6


Podobe
v največji izberi
priporoča
Alojzij P a u s c h i n
zaloga stekla, porcelana in svetilk
v Ljubljani,
Wolfove ulice 6.
2H23 32
»o
o i
o
pod navadno ceno prodajamo blago, pripravno tudi za boži&na darila, kakor: zastore, zagrinjala, preproge, namizne prte, stenske slike, dekoracije itd.
čudovito ceno
otomane, divane, garniture, pohištvo in drugo sobno opravo ter tapetniško blago.
Prevzemamo popolno opremo stanovanj in naročila za lapetniške izdelke in dekoracije. Postrežba točna, blago solidno.
2769 8-4
Puc & drug
v Ljubljani, Sodnijske ulice.
Prva zaloga
železnine, stavbenih potrebščin, cementa, bičja za strope, strešne lepenke, traverz, železniških šin itd.: mlatilnic, gepel-nov, čistilnic, slamoreznic, stiskalnic (preš) za grozdje in sadje, sesalk (pump) in cevi za vodo in gnojnico ter najraznovrstnejše
oprave za mlekarne je pri	1886 19-17
M « ■■ |» i OS«
v Ljubljani na Marije Terezije cesti št. I in na Ualva-zorjevem trgu št. 6, nasproti križanski cerkvi.
M «'
1 «*■ v.iiiei*«!««*


prodaja!
Popolna oprema
za novorojence, otroško perilo,
za vsako starost v zalogi priporoča znana trgovina perila
C. J.Hamann, Ljubljana.
Per lo lastnega izdelka. ^ 1870 ustanovljeno 1870.
Kisa na proda]!
iz proste roke pod zelo ugodnimi pogoji,^obstoječa iz 3 sob, kleti, kuhinje, sušilnice za meso, veliko šupo, prostoren zasajen vrt z zemljiščem Ves svet meri približno 780 kvadratnih sežnjev. Cena 8000 K. Natančnejša pojasnila da|e Ludovik Kotnik, Opekarska cesta št. 36, v Ljubljani. i76i 4



samo, ampak tudi skusiti se mora
Steckenoferd lilijno mlečnato milo
Bergmann & Co., Draždane in Dečin ob Labi
prej IJjrgmannovo lilijno mlečnato milo (znamka 2 hribovca) za dosego nežne polti
in odstranitev peg. Prodaja komad 1 80 vin. v Ljubljani: Lekarna : Jos. Mayer	1452 30—21
Drogueriji: A Kane in Victor Schiffrer Parfum.: 0. Fettih-Frankheim.
masnemu 1
(UK3052S8!
Od 10. decembra
po čudovito znižanih cenah pri
J. Grobelnik-u
Ljubljana
B (Pred Škofijo). 0
2771 6-4
OOO
Praktična darila
kakor: namizne preproge, stenske preproge, preproge, zastore, garniture, koci za potovanje, volnene in šivane preproge, angleške ogri-njalke in šerpe, perilo vseh vrst.
Prav posebno ceno in □ priporočljivo: ©
J(ajncuej5e uclneno blage za dam^a oblačila, barl^enti in fiaoele, Hal^or tudi 5u^nc za mcšl^e == obleke in pcur^nil^e. =-----=
Ostanki dobro porabnih mer za smešno ceno.
2771 6-2
Naznanilo.
Javljam tem potom slavnemu občinstvu, da sem svojo podružnico na Jesenicah opustil, ker odprem dne 10. decembra 1906
na Glavnem trgu v Radovljici
na novo urejeno
prodajalno.
Krojaškim mojstrom ali trgovcem dam svojo prodajalno na Jesenicah v najem, prodam pa tudi nje celo opravo.
Priporočam se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila, katera bodem, kakor vedno, najvestneje in ceno izvršil.	2797 2-2
Josip Pogačnik
krojaški mojster v Radovljici.
Izredno znižane cene
pri
Veliki tovarni'
v Ljubljani,
Resljeva cesta 3 — Sv. Petra cesta 37.
Priporoča svojo veliko in svežo zalogo konfekcije za dame in dečke.
Velikanska izbera konfekcije za dame in deklice.
Velika zaloga kožuhovina za gospode.	2621 20 i7
A. LUKI C, poslovodkinja.
Išče se
2837 3-2
stanovanje
za 1. februarij 1907, obstoječe iz 3 sob, kuhinje in pritiklin, prvo ali drugo nadstropje ; ne daleč od Marijinega trga. Ponudbe na „Anončni biro", Rimska cesta 2.
Prodaja na debelo in drobno.
"V
V i r ii e ž
le Iz kranjskega lanenega olja
1619 100-42 prodaja
Adolf Haiiptrnanru
v Ljubljani prva kranjska tovarna oljnatih barv firnežev, lakov in steklarskega kle-
ja. Največja zaloga
karbolineja in gipsa.
1121J Rtližjsi »i^eRisiiiJ^ :
Promese na kreditne srečke
Žrebanje: Glavni dobitek:	Žrebanje: Glavni dobitek:
a K I7-— 2. januarja K 300.000. I Promese na zemeljske kreditne srečke a K 5'|2 5. jan. K 100.000. „ „ srečke regulacije Donave „ IC 10-— 2. „ K 140.000. | Vse tri promese skupaj le 30'|2 krone.
Naročila izn\šuje z obratno p išto ,,Ljubljanska kreditna banka" v Ljubljani, Stritarjeve ulice 2, katera sprejema tudi vloge na knjižice i i tek či račun ter jih obrestuje po čistih 4'2°o od dne vloga do dne vzdiga.