Leto XVIII.
Stev. 212
direktor .borbe. VELJKO VLAHOVIČ GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK
DUŠAN blagojevic
UREJA UREDNIŠKI ODBOR •
List Izhaja vsak dan razen Petka — Cena 10 dinarjev
/L ML?/, L/M?/,t ■ML.
GLASILO ZVEZE 'Mi MM?a KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE
.LJUDSKA PRAVICA« USTANOVLJENA 9. OKTOBRA 1934 • MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT 14-DNEVNIK IN TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO 1. JUL 1951 KOT DNEVNIK, NATO PA KOT TEDNIK « OD l. JUNIJA 1953, IZHAJA KOT .BORBA- ZA SLOVENIJO
Moša Pijade
O NOVIM VOLILNEM ZAKONU
Beograd, 22. avgusta Osnutek zakona o pravicah in £a predloga. n°i2no«tih, izvolitvi in odpoklicu Tu govorim o volilnem zakonu,
e7niik l i_____________________________ i__,i__
rvezniih ljudskih poslancev, kakor \ čeprav ta naslov v celoti ne ustre-radi bližnje volitve, so v središču !	’">r	”	rrvo	t!1-
P°zornosti naše dejavnosti. V snovnih organizacijah o tem jnnogo govore. Iz pisem naših ralcev im poročil, ki jih prejema-, 12 posameznih krajev, je videti, a je tudi nekaj nerazčiščenih T?ra*anj. Zato se je uredništvo i. °U>e«_ obrnilo na podpredsedmi-•a 'zvršnega sveta tov. Mošo Pi-J ae s prošnjo, naj odgovori na nekatera vprašanja o osnutku vojnega zakona in o bližnjih par-mentarnih volitvah.
, ov- Moša Pijade se je prošnji ozval. V odgovoru na vprašanje Pomenu volilnega zakona in o ali hn ZvPi7ti'i i7i7ircni cvpd- rjn
. ali bo Zvezni izvršni svet do aeetka zasedanja Ljudske ekup-feine FLRJ zakonski osnutek še j}J spremenili, je tov. Moša Pijade Ogovoril.
»Pomen volilnega zakona, ki , aJ ga skupščina sprejme v začet-11 septembra, je vsekakor predvsem v tem, da' omogoča izvolitev a°ve ljudske skupščine, sestavljene H° predpisih ustavnega zakona. J° pa pomeni, da mora volilni za-°n po svoji demokratičnosti odrezati in biti popolnoma v skla-o z načeli socialistične demokra-01je, ki so glavna odlika novega Ustavnega zakona.
ZVEZNI IZVRŠNI SVET PROUČUJE PRIPOMBE K OSNUTKU ZAKONA
Ko je osutek zakona nedavno Pr,šel v javnost, smo storili to zato, a bi/ljudje o njem kar največ tl	Kot	o osnutku, tako
a ei, preden bomo dokončno se-a' '}| predlog zakona, slišali mne-iu či mširsih slojev državljanov ter morebitne predloge in pripombe.
. Mnoge pripombe in predlogi so “m objavljeni v tisku in poroči-" z raznih setankov. Več pripomb im predlogov pa je prejel vezni izvršni svet. Te dni bo Proučevanje vseh teh pripomb in Pfedlogov končano in najbrž že v jtaeetku prihodnjega tedna bo lah-Zvezni izvršni svet poslal skup-
ščini dokončno besedilo zakonske- potrebni in da ni treba, da bi jih meniti, ki govore za ustanovo na-
imeli.«	mestnika, vendar pa mislim, daje
»Zakaj se smaitra, da je usta- najbolj demokratično, če jih ni-nova namestnika nedemokratična?« mamo.«
»V tem, da imamo namestnike, »Ljudje tudi mnogo razpravni nedemokratičnih elementov, to- ljajo o težišču dela liudskih poda v primeru, da izvoljen posla- slancev. Ali je njihovo glavno nec iz kateregakoli razloga — delo v skupščini ali v okraju* smrt itd. — preneha biti poslanec, Nekateri menijo, da v osnutku to vendar s postavl janjem namestni- ni dovolj jasno izraženo. Po mno-ka jemljemo volilnemu telesu, ki gih nalogah, ki »ih dobiva podaje tistega poslanca izvolilo, mož- nec v okraju, sklepajo, da bo pre-nost, da znova presodi o tem, ko- več zaposlen s krajevnimi posli, ga bo poslalo v skupščino kot Kaj mislite Vi o tem?« svojega predstavnika. Volivci lah-	»Uvodni del osnutka	zakona o
ko spremene mnen je o namestniku pravicah in dolžnostih poslancev ki so zanj glasovali. Ustanova na- bomo morali še nekoliko predelati, mestnika torej ne bi bila nedeino- ker je biil to pravzaprav prvi pokradena. Mnogo preprostejša je skus, da bi to formulirali. Poglav-stvair, če na izpraznjeno mesto je o pravicah in dolžnostih poslan-po.slanca izvolimo novega kandi- cev ni nič drugega, kakor podrob-data.	na obdelava tistega, kar je dano v
»Potrebo po volilnih kombina- ustavnem zakonu. Če so v osnutku
za, ker v osnutku ne gre več, kakor prej, zgolj za volilno proceduro, marveč je v njem tudi poglavje o pravicah im dolžnostih ljudskih poslancev ter poglavje, o proceduri pri odpoklicu ljudskih poslancev.
DRUŽBENE ORGANIZACIJE LAHKO POSTAVLJAJO KANDIDATE »Zakaj smo opustili to, da družbene organizacije postavljajo kandidate, marveč smo dali to pravico zborom volivcev? Kako je treba to demokratično novost razlagati?«
»Prejšnji osnutek«, je odgovoril tov. Pijade, »je predvideval, da
postavljajo kandidate skupine j eijah, na pr. tam, kjer je mešano volilnega zakona odvečne podrob-
L	.	.	_	,	,	T\	nnklHi	ol.L	fi-n	id	J	v.	O	i	1-»/-tl 1	   -	1	  J	 It
Ljudska skupščina FLRJ se bo sestala 6. septembra
Nadaljevanje VI. rednega zajedanja Ljudske skupščine FLRJ 6. septembra ob 17. uri. Ka-Kjr je bilo že objavljeno, bo slsupščina med drugim obravnavala nekaj zelo važnih zakon-skih osnutkov, kakor so n. pr. 0snutek zakona o kazenskem postopku, zakona o pravicah in Jndžnostih, izvolitvi in odpoklicu ‘iudskih poslancev, zakona o Univerzah in druge.
Brž ko bo skupščina sprejela v°lilni zakon, bo po določbah "stavnega zakona izdala odlok 0 svojem razpustu.
Volitve nove Zvezne ljudske skupščine bodo v prvi polovici ®°vembra.
V Atenah zadovoljni 2 jugoslovanskim osnutkom
j Atene, 22. avgusta (Tanjug). Jz uradnih krogov se je zvedelo, "a je grška vlada sprejela jug<> Rovanški osnutek o organizaciji •talnega tajništva balkanskega ?Porazuma. Ta osnutek proučujete sedaj v grškem zunanjem mi-"istrstvu.
Italijanske oblasti zavrnile potna dovoljenja dvema beneškima Slovencema
Trst, 22. avg. — Zvedelo se je, na oblasti v Beneški Sloveniji nočejo izdati posameznim Slovencem potnih dovoljenj. Tako so "a primer v občini Taipana odklonili potni dovoljenji Slovencu Ivanu Kormonsu — Tončiču za Jugoslavijo in Alojzu Sadolu za Francijo.
Spričo te najnovejše diskriminacije italijanske oblasti proti beneškim Slovencem poudarjajo v Trstu, da to vnovič jasno kaže, kakšno »svobodo« uživajo Sloven-®i v Italiji
državljanov ali družebene organi zacije. Prvi in drugi so morali zbrati 200 podpisov. Tu pravzaprav ni nobene razlike, ker lahko tudi odslej postavljajo kandidate te skupine, politično nepovezane ali kakorkoli sestav Ijene 710 kakem krajevnem merilu, ali izbrane okrog kake osebnosti, torej skupine organiziranih državljanov. Seveda to ne pomeni, da bi družbena organizacija izgubila pravico zbrati 200 podpisov in postaviti svojega kandidata.
Napredek v primerjavi s prejšnjim osnutkom bi bil v tem, da smo kot novi način kandidiranja sprejeli kandidiranje na zborih volivcev. To je pravzaprav samo okrepitev demokratizma, ker je to vsekakor najbolj demokritični način postavljajnja kandidatov. Kandidiranje na zborih volivcev se je pokazalo kot upravičeno že ob volitvah v občinske, okrajne in mestne ljudske odbore. Ker predstavljajo kandidate zbori volivcev in skupine državljanov, je postalo odveč, da bi v osnutku zakona določili, da lahko družbene organizacije posebej postavljajo kandidate.«
»Glede namestnikov so organizacije Socialistične zveze mnogo razpravljale. Mnenja so deljena. Kakšno je Vaše stališče o tem vprašanju? Kaže, da o tem razpravljamo mnogo več, kakor vprašanje zasluži.«
»Res kaže, da je tako. kakor pravite,« je odgovoril tov. Pijade. »V organizacijah Socialistične zveze zlasti mnogo razpravl jajo o tem, kot da bi bilo to vprašanje prvenstvene važnosti, kar pa ni. Mnenja so deljena. Zanimivo pa je, da so proti namestnikom organizacije s tistih področij, kjer bi bilo naj-
prebivaltstvo itd., najbolj poudar- noeti, morajo odpasti.« jajo kot argument za ustanovo namestnikov.«
»So še dru.gi argumenti,« pravi tov. Pijade, »in ne samo pri nacionalno mešanem prebivalstvu, toda zdaj se v to ne bi spuščal. Priznati moram, da so še tehtnejši argu-
S SEJ POLITIČNEGA ODBORA OZN
PRVI TEDEN KOREJSKE RAZPRAVE BREZPLODEN
New York, 22. avg. (Tanjug). ’ blokih na politični konferenci ter Seje političnega odbora OZN so sovjetsko, po kateri naj bi se bile odgodene do ponedeljka, ker udeležilo konference pet velesil se v petek popoldne ni nihče ter Severna in Južna Koreja, oglasil k besedi. S tem je prvi te- Burma, Indija, Poljska in Sved-den razprave o korejskem vpra- ska. Kar zadeva zadnjo državo, šanju brezplodno zaključen, ni pa je švedski delegat zavrnil v videti, da bi v morebitni novi imenu svoje vlade udeležbo na potezi našli izhod, ki bi zadovo- konferenci, tako da je sedaj še Ijil vsaj kvalificirano večino manj upanja, da bo sovjetska OZN. To ne pomeni, da resolucija resolucija dobila potrebno število 15 držav ne bo dobila takšne ve- glasov.
čine.	j	Podoba je, da azijsko-afriški
Ameriški delegat je izrazil blok ne bo stavil posebnega kom-prepričanje, da bo ta predlog, ki ’ promisnega predloga in da tudi govori o »dveh strankah« na po- j ZDA ne bodo odstopile od svo-litični konferenci o Koreji in ki1 jega stališča, razen če se bo do
so ga zato kritizirali celo nekateri izmed predlagateljev kot velika Britanija, Kanada in drugi, ne bo dobil zadostnega števila glasov. Hkrati je trdil, da so ZDA zagotovile potrebne glasove proti resoluciji o sodelovanju Indije na tej konferenci.
ponedeljka zgodilo kaj nepričakovanega.
Politični odbor bo končal razpravo do srede ter bo zatem sprejete ali zavrnjene predloge izročil Generalni skupščini, da bo dokončno odločila o njih. V tem primeru bi bilo VII. zase-
Preostane še dejstvo, ki ga po- dan j e Generalne skupščine kon-
TE2IŠČE DELA POSLANCEV
»Očitno je, da je težišče narodnega poslanca v skupščini, toda tudi obveznosti, ki jih bo
(Nadaljevanje na 2. strani)
udarjajo malone vsi tukajšnji opazovalci, da nihče ni preveč zadovoljen s takšnim razvojem dogodkov in da bi bilo večini držav bolj všeč, če bi našli sporazumni predlog, ki bi nadomestil , tudi resolucijo 15 delegacij z I njenimi tezami o dveh nasprotnih
STAVKA V FRANCIJI DELOMA SE TRAJA
Sporazum med vlado in sindikati za sedaj ni rodil vidnih uspehov
Od stalnega dopisnika >Borbet
Pariz, 22. avg. Za sedaj je še težko dati neko določeno podobo
stopnje stavke. Najbolj približna ocena bi bila, da je položaj nadvse zapleten in vznemirljiv. Sporazum, ki ga je predsinočnjim sklenila vlada z zastopniki »For-ce Ouvriere« in katoliških sindikatov, ni za sedaj pospešil, da bi se delavci in uslužbenci, ki stavkajo v večjem številu, vračali na delo.
V tem oziru je značilna zlasti stavka na pošti, med
obsegu, pa je še zmeraj nejasno, | tembolj, ker v številnih panogah drugih javnih službah. Se več, 1 še niso konkretizirani posebni socialistični in katoliški sindikati ; sporazumi med prizadetimi mini-delavcev v elektrarnah in plinar- 1 strstvi in sindikalnimi organiza-nah še niso sklenili, da se bodo ) cijami.
uslužbenci imajo socialistični sin dikati »Force Ouvriere« pretežen vpliv. Podoba je, da so poštni uslužbenci in delavci sprejeli pogoje sporazuma z vidnim nezadovoljstvom. To nezadovoljstvo še povečuje dejstvo, da pogajanja med ministrstvom za pošte in sindikalnimi organizacijami poštnih uslužbencev o pogojih za uresničitev načelnega sporazuma
sklenjenega med vlado in pošto več argumentov, ki bi govorili za ; socialističnih in katoliških sindl
njihovo volitev.«
MENIM, DA NAM NAMESTNIKI NISO POTREBNI »Kar se mene osebno tiče,« je
katov še niso končana. S tem lahko pojasnimo okoliščino, zakaj se še dva dni po sklenitvi načelnega sporazuma večina poštnih delavcev in uslužbencev ni vrnila rekel tov. Moša Pijade, »vztrajam na delo pri mnenju, ki sem ga iunel že | Podobno razpoloženje so lahko prej, namreč, da namestniki niso danes opazili tudi na nekaterih
ETIOPSKA MISIJA DOBRE VOLJE NA REKI
Reka, 22. avg. Davi so prispeli, Zdenko Stambuk. Etiopske goste na Reko člani etiopske misije j je sprejel na železniški postaji dobre volje gg. Vilma Dereza,1 predsednik Mestnega odbora Lu-etiopski minister za trgovino in ciano Micheletti. industrijo, Ato Araja Obgagzzi,! r- i-	ni-	1	j	1
direktor gospodarskega oddelka ,	.so	SI	na	ogledali
etiopske vlade. Z etiopskima go- ladjedelnico »3. maj« in podjetje stoma je prispel tudi član Zvez- »Aleksander Rankovic«, nato pa nega izvršnega sveta Franc Le- so odpotovali v Opatijo, zvečer skošek. Etiopsko misijo dobre pa bodo odpotovali na Brione, volje spremlja jugoslovanski od- kjer jih bo, kakor se je zvedelo, pravnik poslov v Adis Abebi sprejel predsednik republike.
delavci vrnili na delo. Prav tako še zmeraj traja stavka v rudnikih, saj tudi v tej gospodarski panogi ni bil dosežen sporazum med rudarsko direkcijo in sindikati. Tudi obljube, da proti stavkajočim ne bodo sprožili sankcij, niso bile v večini primerov izpolnjene, n. pr. na železnicah. Jasno ni katere tudi to, ali bodo stavkajočim iz-' plačali dneve, ki so jih prebili v stavki.
Generalna konfederacija dela, ki ne priznava pogajanja in sporazuma, sklenjenega brez njenega sodelovanja, pa poziva delavce in uslužbence, naj nadaljujejo s stavko. Stališče generalne konfederacije dela je odjeknilo tudi med mnogimi pristaši »Force Ouvrire« in katoliških sindikatov, kar so zlasti opazili med poštnimi delavci in uslužbenci. Ker večina železniških delavcev pripada generalni federaciji dela, je poziv generalne konfederacije dela, naj bi se nadaljevala stavka na železnicah, dosegel, da se stavka na železnicah v zadnjih dveh dneh v glavnem ni bistveno spremenila Eden izmed glavnih vzrokov za ta nejasen položaj je dejstvo, da še ni bilo objavljeno natančno besedilo sporazuma, ki so ga podpisali zastopniki vlade in predstavniki sindikalnih vodstev »Force Ouvriere« in katoliških sindikatov. Vladni komunike je precej nejasen, kar je zadostovalo, da imajo številni stavkajoči občutek, češ da gre bolj za obljube s strani vlade kot za natanko sprejete obveznosti. Ta občutek bo povsem razumljiv, če upoštevamo, da je bil sporazum sklenjen v hipu, ko je bilo stavkovno gibanje v največjem razmahu in ko se je že začelo širiti tudi na zasebni sektor. To so torej vzroki, zaradi katerih še ni moč natančneje oceniti, ali so in v kolikšni meri delavci in uslužbenci s sedanjim stavkovnim gibanjem uresničili postavljene zahteve.
Za sedaj je moč govoriti samo o nekakšnem polovičnem uspehu. Vlada je navzlic izrecni grožnji, da se ne bo pogajala s sindikati vse dotlej, dokler se delavci ne bodo vrnili na delo, morala naposled vendarle popustiti pred silo in trdovratnostjo stavkovnega gibanja. Iz nejasnega sporočila j vlade je mogoče ugotoviti, da je morala vlada v določenih zahtevah popustiti pred stavkajočimi, do kake stopnje in v kolikšnem
Na drugi strani pa je sklepanje sporazumov z vodstvi »Force Ouvriere« in katoliških sindikatov pripomoglo, da je vlada od-godila izredno sklicanje parlamenta in da se je celo zmanjšale upanje, da bo le-ta sklican. Nekateri poslanci izven socialistične stranke in KP Francije so poudarili svojo zahtevo, naj bi bil parlament sklican, ter to utemeljili s tem, da po sklenitvi sporazuma ne bi bilo več potrebno, da bi se parlament sestal. Dasi je število zahtev zadostno za sklicanje parlamenta, pa primanjkujejo še tri pismena potrdila. Predsedstvo skupščine se bo vnovič sešlo v ponedeljek, da bi izdalo dokončno odločitev.
Francoska socialistična stranka še zmeraj odločno vztraja na sklicanju parlamenta. Francoska vlada bo do ponedeljka bržčas storila vse, da bi pregovorila nekatere poslance, naj se odrečejo svojim zahtevam. Zatorej še ni gotovo, katera stranka bo v tem srditem boju za sklicanje parlamenta žela končni uspeh.
Francoska vlada ima še en vzrok, da se bori proti sklicanju parlamenta — ta pa je afera s strmoglavljenjem maroškega sultana, ki bi bila, če bi bil parlament sklican, več kot gotovo poseben predmet parlamentarne razprave.
Kar zadeva vprašanje stavke, bo položaj tudi v tem oziru bolj jasen šele v ponedeljek. Odločitev generalne federacije dela, da nadaljujejo stavko, so pričakovali. • Generalna konfederacija dela, kateri ne pripisujejo pobude za začetek stavke, pač pa socialističnim sindikatom, je med stavko vodila zelo obzirno taktiko s tem, da je prepustila vso pobudo socialističnim sindikatom. Generalna konfederacija dela se je takoj pridružila sleherni sproženi akciji, pri čemer je mobilizirala vse svoje članstvo. Prvikrat po mnogih letih generalna konfederacija dela ni poudarjala političnih gesel v stavki, pač pa je vselej vztrajala na geslu enotnosti stavkovnega boja.
V takih okoliščinah je resna možnost, da sadovi sedanjega stavkovnega gibanja, ki so ga sprožili socialistični sindikati, pripadejo dobršen del generalni konfederaciji dela, ki se lahko v očeh stavkovnih množic predstavi sedaj kot edini dosledni borec za koristi delavskega razredi.
M. Vitorovič I
čano do konca prihodnjega tedna. Korejsko vprašnje pa bi bržčas ponovno prišlo na dnevni red VIII. rednega zasedanja Generalne skupščine, ki se bo začela 15. septembra.
Glede možnosti, da zaradi nesoglasja o značaju politične konference ne bi prišlo do predčasnega sporazuma, ki je določen za njen začetek, tukaj pripovedujejo, da je pot, da se le-ta od-godi, ne da bi pri tem kršili sporazum o premirju, ki izrecno govri o začetku korejske politične konference 90 dni po podpisu premirja. Po resolucije Indije, Burme, Indonezije in Liberije je bila Generalna skupščina v stiku s Kitajsko in Severno Korejo in bi se lahko z njima sporazumeli tudi o odgoditvi konference.
Ce sploh lahko govorimo o tem, kaj je bilo doslej doseženo na tem izrednem zasedanju o Koreji, lahko iz poteka zasedanja sklepamo, da bo izhod drugačen od izhoda, kakršnega si v resnici želi večina članic OZN. Vendar pa tukaj izražajo upanje, da bo čas napravil svoje, in da bodo dosegli kakšen rezultat vsaj na VIII. zasedanju Generalne skupščine, če to ni možno doseči na tem sedanjem zasedanju.
Poslovilno kosilo v počastitev g. Attleeja
Brioni, 22. avgusta. Predsednik republike Josip Broz Tito z ženo je priredil danes na Brionih intimno kosilo v počastitev voditelja britanske laburistične stranke g. Clementa Attleeja pred njegovim odhodom iz Jugoslavije.
Na kosilu so bili britanski veleposlanik v Jugoslaviji Iwo Mal-let z ženo, stalni tajnik britanskega zunanjega ministrstva Kirk-patrick z ženo, ki sta prispela na Brione, da bi obiskala predsednika republike.
Od Jugoslovanov so bili navzoči državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič, državni podsekretar za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler z ženo, generalni tajnik predsednika republike dr. Vilfan z ženo in načelnik protokola dr. S. Smodlaka.
G. Clement Attlee je danes ob 15. zapustil Brione. Pred odhodom se je prisrčno poslovil od predsednika Tita in njegove žene in drugih povabljencev, ki so se udeležili kosila.
Zahvala iz Pakistana
Beograd, 22. avg. (Tanjug). Predsednik republike maršal Tito je prejel od generalnega guvernerja Pakistana g. Ghulana Mohameda naslednjo brzojavko: »V imenu pakistanskega naroda in v svojem imenu se iskreno zahvaljujem Vaši ekscelenci za ljubeznive pozdrave in dobre želje, ki nam jih je poslala Vaša ekscelenca ob pakistanskem narodnem prazniku.«
Veleposlanik Vidič pri predsedniku republike
Brioni, 22. avg. Predsednik republike Josip Broz Tito je danes ob 10. uri dopoldne sprejel novega izrednega in pooblaščenega veleposlanika FLRJ v Sovjetski zvezi Dobrivoja Vidiča, ki bo v kratkem odpotoval v Moskvo. Pri sprejemu sta bila državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič in državni podsekretar za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler.
PRED ZASEDANJEM LJUDSKE SKUPŠČINE FLR JUGOSLAVIJE
Iz dela zaJtcnedafnih odborov
Pravni leki Učinkovita sredstva za zaščito in uveljavljenje obtoženčevih pravic
Beograd, 22. avg.
V 330 členih Osnutka zakona o kazenskem postopku smo se seznanili z mnogimi pravicami v kazenskem postopku sodelujočih strank in drugih oseb. Na včerajšnji seji zakonodajnega odbora Sveta narodov so govorili o sredstvih za zaščito in uveljavljanje teh pravic, o tako imenovanih pravnih lekih. Predvsem gre za pritožbo proti sodbi prvostopnega sodišča.
Členi osnutka, ki obravnavajo to snov, so precizni in jasni. Zato jih je odbor sprejel brez večjih sprememb. Ugotovil je lahko samo napredek glede na pozitivni zakon. 2e čl. 337 jasno kaže, da se je razširil v obtoženčevo korist krog oseb, ki lahko namesto njega vlože pritožbo.
Še važnejša novost v tem delu zakonika je možnost pritožbe »na tretjo inštanco« v primerih, ko je izrečena smrtna kazen ali kazen dosmrtnega strogega zapora, ali ko je drugostopno sodišče na novi obravnavi ugotovilo drugačno dejansko stanje kakor prvostopno in izreklo svojo sodbo. V zakonu o kazenskem postopku, ki še velja, te določbe ni. Poverjenik Zveznega izvršnega sveta Mihajlo Djordjevič je poudaril, da je smisel te določbe težnja po čim pravilnejši sodbi, kadar gre za najostrejše kazni.
Lahko se zgodi in dogaja se, da je kaka stvar v kazenskem postopku nepravilno ugotovljena in pravomočno razsojena, je rečeno v obrazložitvi kazenskega postopka. Kaj tedaj? Osnutek predvideva tako imenovane izredne pravne leke: obnovo kazenskega postopka, izredno ublažitev kazni, zahtevo po zaščiti zakonitosti.
Tov. Mihajlo Djordjevič nas je med premorom opozoril na čl. 377 osnutka, ki drugače, kakor pozitiven zakon, državljanom nudi poroštvo, da ustavljenega postopka proti njim ni moč znova sprožiti brez sklepa, ki ga sodišče sprejme na podlagi novih dokazov. Opozoril nas je tudi na čl. 379, v katerem je tudi izjema v obtoženčevo korist. Obnova kazenskega postopka v obsojenčevo škodo namreč ni dovoljena, če je minulo leto dni, odkar je tožilec zvedel za nove dokaze. Če pa gre za obnovo kazenskega postopka v obsojenčevo korist, osnutek ne predvideva nobene časovne omejitve. Še več, obsojenec lahko takšno zahtevo vloži tudi po prestani kazni, a takšna zahteva se lahko vloži tudi po njegovi smrti.	I
limi osnutek omogoča obtožen- so zaključili obravnavo drugega cu, da svoje pravice uveljavi. | dela osnutka Zakonika o '
Pojasnil je, da je povsem ne- j skem postopku, potrebno, praktično pa tudi nemogoče, dati pravico do zahteve
kazen-
(Nadaljevanje s 1. strani)
imel v mestu oziroma okraju, morajo bilti poudarjene. P rak a sama bo pokazala, kako la h ko poslanec ustreza in koliko bo ustrezal tem svojim obveznostim v okraju oziroma mestu. Vsekakor bo morail odgovarjati ljudem, ki so ga izvolili. Težišče poslančevega dela ne more biti samo v skupščini, toda prav tako težišče njegovega dela ne more biti samo v okraju oziroma mestu. Ljudski poslanec bo moral delati v skupščini in v okraju.«
»Nekaj pripomb o osnutku zakona se je nanašalo tudi na glasovanje vojaških oseb. Glede na značaj poslanca kot predstavnika predvsem delovnega ljudstva FLRJ predlagajo, naj bi vojašlke osebe, da bi se volilna prodecura poenostavila, glasovale v krajih, kjer služijo vojake.«
»Na to vprašanje ne bi hotel odgovoriti, ker je to jasno. Denimo, da tuna vsak okraj 1000 volivcev in da je v njem več tisoč vojakov. Kdo bo tu izvolil poslanca? Ali civilisti, ali vojaki? Tu ne bo velikih komklikacij, dr bo vsaka vojaška oseba glasovala v okraju, kjer prebiva. Tudi tehnika tega glasovanja ni zamotana.«
Zelo živahna razprava se je! razvila v zakonodajnem odboru POSLANEC BO MORAL PORO-Sveta narodov v zvezi s čl. 390 CATI VOLILNEMU TELESU o zahtevi po zaščiti zakonitosti.	c„	•	i
Osnutek daje pravico do zahetve voiftef poslancev v štete
Tvn 7ag?iti 7alfAm+f\oti 7o1a o7lro_ i . .	* A
po zaščiti zakonitosti tudi obto žencu.
V nadaljnji razpravi zakonodajnega odbora Sveta narodov so poudarili čl. 394, ki pravi, da se lahko vloži zahteva po zaščiti zakonitosti v obsojenčevo škodo šest mesecev po pravomočni sodbi (po dosedanjem zakonu je znašal ta rok Jeto dni). Če pa gre za zahtevo v obsojenčevo korist, tedaj ni tu nobene časovne omejitve.
Zakonodajni odbor Sveta narodov bo jutri svoje delo nadaljeval.
V POSTOPKU PROTI MLADOLETNIKOM OSVAJA OSNUTEK NAJNAPREDNEJŠE PEDAGOŠKE NASVETE
Na včerajšnji seji zakono-dajnega odbora Zveznega sveta
Odbor je posvetil veliko pozornost posebnim določbam o postopku proti mladoletnikom. Očitno je, da je predlagatelj v tem osnutku zakona upošteval najnaprednejše pedagoške, pravne in sploh človečanske nazore. Vendar so člani odbora o vsakem členu in poglavju izčrpno razpravljali in sprejeli več popravkov. Te določbe dajejo mladoletnikom kar največje olajšave, kolikor to dovoljujejo koristi skupnosti in borba proti kriminaliteti. Ker upošteva bodočnost mladoletnikov, predvideva osnutek takšen kazenski postopek, ki bo kar najmanj na njih škodljivo vplival. Zato mora biti postopek proti mladoletniku hiter, obravnava ni javna, in ni dovoljeno objavljati imen obtoženih v tisku in drugih publikacijah. Posebne določbe naročajo
preiskovalnim organom in sodišču, naj bodo pri zasliševanju mladoletnikov posebno obzirni, tako da postopek ne bi škodoval njihovemu nadaljnjemu razvoju. Pri tem je treba upoštevati razvitost mladoletnika, njegovo občutljivost .okoliščine, v katerih je živel in ki zahtevajo izjemno ravnanje. Ce je potrebno preventivno odvzeti prostost mladoletniku, je mogoče skupaj s skrbniškimi organi urediti začasno skrbstvo glede hrane, nastanitve itd. Osnutek izrecno pravi, da mora mladoletniku obvezno soditi svet, v katerega sestavu so kot sodniki - porotniki profesorji, pedagoški delavci in druge osebe, ki imajo vzgojne izkušnje. Razen kazni lahko sodišče za obtoženega mladoletnika določi tudi, da ga je treba poslati v vzgojne ustanove ali vzgojne popravne domove,
Zakonodajni odbor Zveznega sveta bo nadaljeval delo jutri popoldne.
   • I
Moša Pijade
O NOVEM VOLILNEM ZAKONU
nih in mestnih ljudskih odborov z volivci.«
»Kaj mislite, ali bodo ostanki reakcionarnih sil skušali izkori-
K izjavi Clementa Attleeja
Tovariš uredniki	slani ji baje ni soobode, ker si naši
*	.	.	,	. ,	. časniki ne upajo objaoiti kriiic-
nJ jtrei SB ,e- ŠT ',da S° nih Pripomb posameznih obisko-nasi usti po sooje prikrojili iz ja- nnir'
oe posameznih tujcev v Jugosla-,
viji, da so jih objavili nepopolne, | Ta trditev pa je nepopolna, pa
da so izpustili nekatere stavke, ki tudi netočna, kolikor se nanaša,na so jih smatrali za preveč kritične, ves naš tisk, ker so nekateri n*s» l roti takšnim metodam obvešča- časniki, med njimi »Politika«, ob-nja smo shsah v naši javnosti jaDili izjavo Clementa Attleeja o
Zrn°ZZen Z1, a,o iKaZe, Z da ce,oli’ »števši tudi del o enostran-niso mnogo zalegle, kar zlasti na-	• 4
zorno potrjuje primer z izjavo, ki karskvm slstemu'
jo je nedavno dal vodja laburi- Vprašamo še enkrat, čemu ie
stične stranke Clement Attlee na bilo treba »Tanjugu* in »Borbii
bledu.	popačiti te Attleejeve besede? Mar
V tej svoji izjavi o naši državi ni osnovno etično načelo o nooi-
je Clement Attlee izrekel o bistvu narstvu resnično prenašati izjave?
ugodno sodbo, navedel pa je tudi Zakaj posamezni novinarji P°d'
nekatere svoje nazore o enostran- cenjujejo moč našega družbenega
skem s,stemu v Jugoslaviji. Tako red«, ki je dovolj močan, da poslu-
”5 n;jj-~s
/ju ujKguueni mnenju, u j ugosiaoijl ~	v	/7	, , SL
uveljavi jena popolna demokracU . S taksnim početjem hkrati ja,?< odgovoril: »da je po njego- ni° med bralci iluzije o stahšcin
V. D.
po zaščiti zakonitosti zelo ozkemu krogu oseb: samo javnemu tožilcu ljudske republike in avtonomne pokrajine ter zveznemu javnemu tožilcu.
Ljudski poslanec Radovan Mi-juškovič je sprožil vprašanje, za
proizvajalcev. O pripombah, ki jih je bilo slišati o volilnih telesih za svete proizvajalcev, o tem, da bi morali sami opraviti volitve in se takoj razpustiti, da bi iz njih ne bilo treba delati nekakšnih foru-
stiti demokratičnost volilnega zakona, kakor se je zgodilo v posameznih vaseh ob občinskih volitvah lani jeseni?«
»To se bo dogajalo, toda laže je dobiti oblast v roke v občini, kakor v okraju. To je nekoliko težavnejša zadeva. Vse to je odvisno od politične zavesti volivcev in od političnega dela.«
PREDVOLILNA AGITACIJA
. . i mov nad krajevnimi organi ljud-kaj te pravice nima druga stran- ske oblasti, je tov. Pijade rekel:. .<% v enrm vni;inpm	•„
k», namreC obtoženec, kar ,ta p«	,Nalop>	p„, J k„S“J” 'fiS, ŽT
ca okrajnemu volilnemu telesu, ki člana Socialistične zveze, kako ga je izvolilo. To ne bo nekakšno telo, ki ima nekakšne pravice.
vsem osnutku obtoženec in tožilec v enakopravnem položaju.
»Prav Imate,« je rekel poverjenik Zveznega izvršnega sveta niti se ne bo moglo dvigniti nad Mihajlo Djordjevič, »toda potem krajevne organe ljudske oblasti, to ne bi bila več zahteva po za- j Ljudski poslanec lahko v svojem ščiti zakonitosti, marveč pritož- okraju zbere volilno telo, pa tudi ba na tretjo inštanco.«	j samo lahko zahteva, da mu po-
Radovan Mijuškovič je pri-. slanec poroča. Tam, kjer bo več pomnil, da je tako v teoriji, v' upravnih organov združenih v en praksi pa drugače.	j volilni okraj, bodo volilna telesa
Mihajlo Djordjevič je znova j najbrž glavna oblika za povezo-navedel vrsto možnosti, s kate-1 vanje svetov proizvajalcev okraj-
bomo zanju agitirali?«
»Če Socialistična zveza kandidira za ljudske poslance dva ali tri, tedaj Socialistična zveza kot organizacija vsekakor ne more nastopiti proti enemu izmed njih. V vsakem primeru ne bomo mogli^ agitirati tako, kakor so nekoč, pred vojno. Ne bomo mogli nastopati proti enemu izmed kandidatov in govoriti, da ne dela dobro, saj ima tudi ta kandi-
gornjega stavka črtal prvo polo-dat isti politični program, kakor lc>jco’ govori o enostranskem si
po njegovem mnenju v Jugoslaviji ’ avl jena
ja?« odgovoril: »da je po njego vem mnenju težko govoriti o po- pouličnih ljudi iz tujine glede popolni demokraciji v enostranskem sameznih vprašanj našega družbe-sistemu, da pa je imel na svojem nega razvoja, potovanju priložnost videti, kako v Jugoslaviji spoštujejo osebne » .	,
svoboščine«.	i	Izjava uredništva »Borbe«
To izjavo Clementa Attleeja je\ Uredništvo »Borbe« se strinja dopisnik agencije »Tanjug« poslal s pripombo tov. V. D. spričo po-v celoti svojemu uredništvu, ene- manjkljivosti o poročilu s tiskov-mu izmed urednikov »Tanjuga« ne konference Clementa Attleeja, pa se je zdelo potrebno, da je iz Naš sodelavec tov. Blago je Laziti
drugi, ker sta oba člana iste politične organizacije.
V predvolilni agitaciji se boj
stemu, in tako popačil Attleejevih besed.
smisel
ki se je udeležil konference, ie sporočil tisto, kar je Clement Attleee izjavil o »enostrankarskem n .	„	.	sistemu«. Urednik o zunanje pob'
-, . i, •-	i	••	aui	U	*	Lan	jug*	up	ver-	učni rubriki »Borbe« tov. MH°S
na osebni podlagi ne bo mogel	Attleejeoe izjave razsml tako Marinovič, pa je na svojo roko, ne
uveljaviti. Agitacija mora biti v domačih kakor tudi tujih od- » u,	t	,
lojalna, stvar volivcev pa je,	da	dajah.	Na podoben način	je ravna-	, , , se, Posvetoval z ured >
se opredele. Tu mora biti sodelo-	la	tudi »Borba«.	crtal ta del izjave Clementa AU-
vanje celo med kandidati,« je	re-	To	dejstvo so	izkoristili	neka-	leeja in s tem spremenil smisel
kel tov. Moša Pijade na koncu, teri tuji časniki trdeč, da o Jugo-, lzJaoe- Uredništvo »Borbe*
DNEVNA KRONIKA
Edvard Kardelj obiskal
Jesenice
Včeraj popoldne je tovariš Edvard Kardelj obiskal Jesenice in ondotno železarno.»V spremstvu direktorja železarne, predsednika upravnega odbora, tajnika sindikalne organizacije in okrajnih političnih predstavnikov si je ogledal nove predelovalne obrate železarne v Hre-novici, novo peč za praženje rude in druge obrate na Jesenicah in Javorniku. Zvečer je tov. Edvard Kardelj predaval članom delavskih svetov Jesenic in predstavnikom množičnih organizacij o bistvu novih gospodarskih predpisov. Po predavanju je odgovarjal na vprašanja delovnih ljudi.
Sinoči se je začel promet na železniški progi Breza—Vareš
Sarajevo, 22. avg. Nocoj o polnoči bodo izročili javnemu prometu normulnotirno železniško progo Breza—Vareš, ki je najtežja in najdražja izmed vseh prog, ki so bile po osvoboditvi zgrajene v naši državi. Ima silno velik gospodarski pomen, ker bo omogočila prevoz železne rude iz rudnika v Varešu za metalurški kombinat v Zenici.
Progo je predlagala posebna komisija, ^sestavljena iz predstavnikov železniške direkcije in članov Izvršnega sveta BiH. Proga je dolga 24 km in ima 2t prodorov,-razen tega pa še vrsto drugih objektov. Velik viadukt
veže dva tunela. Po upostavitvi prometa na normalnotirni progi Breza — Vareš bodo odstranili ozkotirno progo med Brezo in Varešem.
Ugledna indijska gostja v Jugoslaviji
Beograd, 22. avg.
Minuli teden je prispela našo državo kot gost Centralnega odbora AF2 gospa Satapadjaj Kamaladevi, predsednica Zadružne zveze Indije. Med svojim bivanjem v Beogradu je obiskala naše ugledne državne in zadružne funkcionarje. Dolgo se je mudila v družbi predstavnic AF2 Jugoslavije.
Njene prve besede o naši državi, ki jih je spregovorila pred mikrofonom radia Beograd, so bile: »Veliki idealizem, s katerim jugoslovanska vlada obravnava vprašanje kmetijskih zadrug in politike na vasi sploh, je napravil name globok vtis.« Potem pa je nadaljevala: »Rada bi poudarila, da je Indija nova dežela, čeprav je v resnici zelo stara. Nova je, ker s sodobnim nastopom spreminja sedanjo sliko sveta. Zato 6e v Indiji zelo zanimamo za nove dežele, kakršna je Jugoslavija, ki odkriva nova pota in metode ter nove socialne oblike.«
Burmanski novinarji /V Sloveniji
Ljubljana, 22. avg.
Tričlanska delegacija birmanskih novinarjev, ki se mudi Že več dni v naši deželi, je prispela
iz Zagreba v Ljubljano. Danes dopoldne so si ogledali papirnico v Vevčah pri Ljubljani, kjer se strokovno izpopolnjujejo za to stroko tudi njihovi rojaki. Ob 13-uri je goste sprejel podpredsednik Izvršnega sveta ljudske skupščine Slovenije dr. Marijan Brecelj, ki jim je odgovarjal na mnoga vprašanja o kulturnem, gospodarskem in političnem življenju pri nas, zlasti pa o utrjevanju ljudske oblasti in socialistične demokracije.
Na Okroglici bodo naslopili tudi tržaški pevci
Slovensko-hrvatska prosvetna zveza v Trstu marljivo pomaga pevskim zborom iz cone A Tržaškega ozemlja pri njihovih pripravah za nastop na Okroglici-ro končani vojni so namreč na Primorskem in v Trstu ustanovili veliko število pevskih zborov. Ti zbori so že večkrat skupno nastopali, tako na primer v jeseni prvo leto po vojni na proslavi v Bazovici. Na veličastni komemoraciji za bazoviškimi žrtvami je takrat nastopilo okrog 4000 pevcev, ki so jasno izrazili in manifestirali misel na združitev vseh Slovencev v eni državi.
Za prav tako pomembno štejejo tržaški Slovenci tudi letošnjo proslavo na Okroglici. Ker bo na proslavi lepa prjložnost za poglobitev stikov med tržaškimi Slovenci in Slovenci v domovini, bo prišlo na proslavo precej tržaških pevskih zborov. Pri združenem nastopu pevskih zborov, kjer bo nastopilo okrog 2000 pevcev.
POROČILO ODBORA ZA GOSPODARSTVO O JAVNI RAZPRAVI
Kaj je vplivalo na naš gospodarski razvoi v prvem polletiu 1953
Težka Industrija nam že omogoča razvoj predelovalne industrije in prometa
S tem nadaljujemo podlistek, ki je bil včeraj objavljen na tem mestu.
Drugi bistven' moment, ki vpliva na splošni položaj in gospodarski razvoj, so investicije Značilno je, zlasti za zadnja tri leta, da je bila struktura investicij enostranska, ker je glavni del ' na ključne ' ’ '-‘e.
L. 1947 smo Investirali 169.964 nx':jonov din (po cenah iz leta 1952), od tega v industrijo in promet 43.534 milijonov, leta 1948 smo investirali 242.078 milijonov (industrija in pomet 117.182), leta 1949 smo investirali 293.595 milijonov (163.272), leta 1950 237.142 milijonov (industrija in promet 136.698), leta 1951 22L971 (industrija in promet 155.621), lani pa 211 133, od tega v industrijo in promet 173.785 milijonov.
Ta pregled nam pokaže pre-
težni del industrijskih investicij v celotnem obsegu naših investicij. Takšna struktura investicij je omogočila, da smo strukturo našega gospodarstva spremenili. Znatno je narastel v celotnem nacionalnem dohodku delež dohodkov iz industrije, število v industrijski proizvodnji zaposlenih, v naraščanju industrijske proizvodnje pa odpade glavni delež na težko industrijo.
če bomo ključne objekte pravočasno dogradili, lahko računamo, da bodo investicije vplivale na naraščanje industrijske proizvodnje, in sicer: v letu 1952 858 nvli^rd din, v letu 1953 916, v letu 1954 995, v letu 1955 1100, v letu 1956 1176 milijard din (v cenah leta 1952). Ce tako ocenimo možnosti naraščanja, ki bo vplivalo na razvoj vseh gospodarskih področij, tedaj je očitno, kako važno je, da začno ključni objekti
pravočasno obratovati.
Leta 1947 smo od doseženega nacionalnega dohodka investirali: 28,6%, leta	1948	28,9%,	leta	1949
28,6%, leta	1950	25,1%,	leta	1951
20,9%, leta	1952	28,3%,	leta	1953
pa bomo investirali 22,0% doseženega nacionalnega dohodka. Ti podatki nam kažejo, da so se investicije zadnja leta (razen leta 1952, ko se je zaradi suše nacionalni dohodek zmanjšal, obseg investicij, v absolutnem znesku pa je ostal na ravni prejšnjih let) znatno zmanjšale.
Če primerjamo delež brutto investicij v brutto proizvodu pri nas in v drugih evropskih deželah, bomo videli, da obseg inve- j sticij pri nas ni bil znatno nad ravnijo investicij v drugih deže- j lah (v poročilu je navedena podrobna tabela). Toda pri nas ne gre za obseg investicij, marveč za njihovo strukturo. Zaradi zaosta-
losti naše dežele smo forsirall graditev težke industrije, zanjo pa so potrebna velikanska finančna sredstva (domača in devizna), a njena graditev traja dolgo in na proizvodnjo je treba čakati več let. S spremembo strukture investicij obseg investicijske graditve za naše gospodarstvo ne bo posebno naporen, marveč nasprotno bo pogoj za večjo gospodarsko delavnost in hitrejši razvoj. Iz dosedanje strukture investicij vidimo, da smo prehodili obdobje razvoja energetske baze našega gospodarstva in sploh težke industrije, ki se je ne glede na neogibn-« žrtve pokazal pravilen, ker je omogočil, da se je Jugoslavija otresla zaostalosti in skrajne nerazvitosti težke industrije, ki je povzročala v gospodarstvu velike neskladnosti.
Razvita težka industrija nam omogoča, da postopoma spremenimo strukturo investicij, da razvijemo predelovalno industrijo, promet in graditev stanovanj. Hkrati smo s tem položili temelje za hitrejši razvoj kmetijstva in vseh ostalih gospodarskih panog. Razvoj težke industrije je omogočil tudi povečanje obrambne moči naše države. Razvita težka industrija začenja roditi sadove
v naglem naraščanju industrijske proizvodnje, ki bo prišla do veljave zlasti v prihodnjih dveh letih.
Pregled investicij, ki nam nud' sliko brutto investicij za leto 1952 in 1953, pa kaže začetek spre-
PREGLED INVESTICIJ
bruto Investicije a) nove netto investicije v tem:
1. osnovna investicijska graditev (ključna kapitalna graditev)
2. Ostale investicije
3. Investicijsko vzdrže\ nje
Do konca maja smo od letošnjega plana izpolnili 31,3 %, kar znaša v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta 100% več po-rabljenh sredstev. Samo letos v aprilu smo izplačali več kakor za štiri mesece lanskega leta. Čeprav je indeks cen na debelo letos v maju v industriji gradbenih potreščin narastel za 5,5% v primerjavi z decembrom 1952, cene na debelo v lesni industriji pa za 32,3%, vendar so narasla izplačila v Investicijah predvsem posledica mnogo širše investicij-
membe strukture Investicij v smislu naraščanja investicij zunaj industrije in zunaj kapitalne graditve, povečanje izdatkov za vzdrževanje obstoječih zmogljivosti in investiranje sredstev iz skladov podjetij.
ZA LETO 1952 IN 1953
1952	1953
str- ktura	strukture
263.323 100,0	241.620 100,0
221.433	80,3	179.884	74,5
174.433	56,2	125.480	52,0
37.000	14,1	54 402	22,5
51.890	19,7	61.737	25,0
ske de* . nosti v tem obdobju v primerjavi z lanskim letom. To je med drugim razvidno iz večjega števila zaposlenosti v gradbeništvu, saj Je bilo letos v maju V primerjavi z majem lanskega let- zaposlenih 8 3% več. Povečani obseg investicij v prvih štirih mesecih letošnjega leta je dokaz večje sposobnosti naših gradbenih podjetij, da enakomerneje opravljajo investicijska dela ln bolje izkoriščajo svoje zmogljivosti.
(Se nadaljuj:.)
Nedelja, 23. avgusta
-C
NAŠA ZDRAVILIŠČA IN ZDRAVLJENJE V NJIH
>
1111 f H naše novo, morda najbolj lilHUU”zdravilno zdravilišče
/
razlilke. Sploh je zdravilišče v na-
sploh. Doslej je dajala denar za razna javna dela v tem zdravilišču republika. Potrebni pa bi bili večji krediti, da bi izkoristili naravne pogoje Iga la, če hočemo, da i bo res postalo zdravilišče v pra-j vem pomenu besede.
Igalo bo moderno zdravilišče j Po regulacijskem načrtu iz leta 1951, bodo v Igalu uredili in j zgradili več plaž, sončališč in zdra-j viliških poslopij z vsemi moder-! nimi napravami ter ustreznim šte-,	.	,	-..	,	,	ivilom stanovanjskih poslopij. V
,.	,,	vT ,	,n'. Pa zdravijo s toplimi ko- | sedanjem zdraviliškem poslopju
morskim blatom. Neko pelinu morske vode m s sončenjem. se bodn boll?dki zdravili «£mo £J0_
Berce gnani, avgusta maj ni nobene Igalo sodi med naša najmlajša Igalo edinstveno zdravilišča, saj je bilo odprto šele državi.
Pmd štirimi leti. Prvotno so ta	zdravilno	blato
*taj poznali samo kot divjo obalo, j Mnogi ne vedo, da bolniki v zdravilnost igalske slatine in mor- j Igalu zdravijo revmatizem z morskega blata še ni bila preiskana, skim blatom posebne vrste, kako so jo bolniki že uporabljali kršno nahajamo samo v dveh kra-brcz zdravniških navodil in nad- jih na svetu: na Helgolandu in v zorstva. Zdravilišče ni imelo ne Feodoziji na Krimu. Kazen z blatom zdravijo tu nekatere bolezni s slatino (toplo in hladno), ki izvira pri Sutorini, od koder po ceveh teče v Igalo. Nekatere bo-
Prostorov, ne opreme. V zadnjih štirih letih pa je skupnost tudi za t° zdravilišče že precej storila.
Ogradili so tako iemnovano blatečo, kjer se bolniki zdravijo z
zdravilnim
v*lo so preuredili, da stanujejo v Zato zdravijo bJe' bolniki, neko hišo pa raz- bolezni, šjjrili im uredili v njej jedilnico, ba pravo ureditev pa Igalo še caika. To, kar so storili v tem kra-Iu> je šele začetek.
tu mnogo razni n , zimi p^^pje bo dobilo med dru-
Z dravilišče, hi ni podobno drugim
Da si je Igalo pravzaprav nadaljevanje znanega letovišča Her-cegnovega, bi človek mislil, da je 10 primorsko mestece v zalivčku z lepimi vilami in plažo podobno mnogim drugim krajem na naši obali, bi so zdaj polni gostov. Za zdaj ta kraj še ne spominja na zdravilišče. Tu ni tistega znanega ‘zdraviliškega vzdušja«. Bolniki hodijo v kopalnih oblekah, zago-Teli od sonca in vedri, ko da so prišli na počitnice. Med njimi in letoviščarji v Ilercegnovem na zu-
Pačitka so potrebn vs delovni ljudje
Slehernemu delovnemu človeku, umstvenemu ali fizičnemu de-“vcu ne glede na starost, je po-citek nujno potreben. Ljudje ne hodijo na počitnice samo iz navade, to ni samo njihova pravica, htarveč tudi neobhodna potreba. Izobraženec čuti po umstvenem delu skozi vse leto željo in potrebo, da vsakdanje delo prekine, da se med počitnicami zabava in (udi malo fizično dela. Tudi dijakom in študentom počitnice kopijo. Nekaj tednov, ki jih prelive na istem zraku po šolskem le?u, lahko -prerodi in ppmladi Mihov organizem. Fizični delavci P.a tnorajo nekaj časa telesno po-f"ati. Tudi admini-strajivni usluž-phci hočejo letni dopust izko-.I8‘*ti prijetno, okrepiti organizem ^se v prosti naravi razgibati in odpočiti po delu, ki ga opravljajo Večinoma sede.
Počitnice pomenijo največkrat dejavnost drugačne vrste, dejav-n°st, ki je človeku po volji, ki &a zabava, da ob njej počiva ter P°zabi na vsakdanje križe in te-zave. človek, ki dela v pisarni, Počiva, ko hodi ali obdeluje vrt, aploh če opravlja kako fizično delo. Neki naš ugledni znanstvenik. matematik, je počival, ko je prebiral detektivske romane ali lovil ribe. Tudi fizični delavec yčasih počiva, ko prebira romane itd.
Mnogo je razlogov, zakaj hodijo ljudje na počitnice bolj spomladi, poleti in jeseni, kakor pozimi. Mestni ljudje na počitnicah obnove stik z naravo, da čimbolj okoristijo njene darove, podnebje, sonce, čist zrak in vodo, skratka vse, kar blagodejno vpliva na zdravje. Mestnemu človeku je potrebna sprememba podnebja, kar je bistveno. Čeprav je dovolj znano, da je »sprememba zraka« koristna, vendar še premalo vemo, da mora biti tudi način, kako dopust preživljamo, pravilen in smotern. Največkrat pa ni. Zato dopust marsikomu ne koristi, marveč mu celo škoduje.
Ni torej odveč, če se vprašajo, preden se odločimo za dopust, kako ga bomo izkoristili, kje ga bomo preživeli — v zdravilišču, v £orah, na morju, na podeželju.
Dr. V and jel Tasič
vse vrste kroničnega rev-j gjm modprno kotlarno, v kateri materna, zenske kronične bolezni, j bodo morsko biato segrevali do vnetje živcev, isijas, kožne bo- ?0 sto inj in	kanaU,h pre-
lezni, ki nastanejo po zlomu kosti, naša]j y kabi.ne- V Igalu bi bilo meningitis, astmo in zadnja leta dreba sčasoma urediti tudi rehabi-uspesno tudi Bazedovo bolezen, lucijski ceinter za invalide. Nekaj je novost. Bolniki s to bolez- , da,vn0 je dobilo to zdravilišče n,U? s?	zdravili v planin- aparate 2a tri meteorološke po-
krajih. _ l o je prva pnmer, staje, ki bodo v Igalu, Ulcinju in
skih krajih. To da zdravijo Bazedovo bolezen na morskem zraku.
Riisnu.
Vse bo treba šele zgraditi in urediti. Zdaj morsko blato dvigajo iz morja z zajemalkami. Treba bo pač še pošteno zavihati rokave, preden bo Igalo, zdravilišče na morski obali, zavarovano pred vetrovi, polno južne veeetacije, z in slatino, s
Vprašanje nastanitve bolnikov
Igalo je zaradi redkih lastnosti v štirih letih zaslovelo kot eno naših najboljših zdravilišč. Za bolnike je zmeraj premalo prostora. V zdraviliških prostorih jih j zdravilnim blatom in slatino lahko nastanijo kakih 100, ko pa | toplimi morskimi kopelmi in vro-bodo razširili glavno poslopje, bo I cim soncem, res lepo urejeno zdra-prostora za 150 bolnikov. Mnogo j viliišče. Pristojne oblasti in zdrav-bolnikov stanuje v privatnih hišah i miki si na vse načine prizadevajo, v Igalu, Hercegnovem ali okolici, i da bi ta cilj čimpreje dosegli, od koder se vozijo v zdravilišče z ! V Igalu se je nedavno mudila avtobusom. Stanovanjsko vpra- skupina znanstvenikov iz balneo-šanje je najbolj pereče.	j	klimatološkega inštituta v Beo-
Igalo sodi po zdravilnosti med gradu s profesorjem Neškovdčem najboljša zdravilišča ne samo v na čelu, ki je proučila zdravilnost Jugoslaviji, marveč v Evropi tega našega zdravilišča.
Pogled na Igalo
SpreM po zdravilišča v Topashcai
Kdor prvikrat pride v Topusko, radovedno ogleduje najprej razpoke v zemlji ali cementnih ploščah, od koder puhti para. Ljudje se hočejo najprej nrepričati, kako vroča je voda. Voda v Topuskem je radioaktivna, v njej so natrij, kalij, magnezij, klor, jod, sulfati, železni oksid in druge sestavine. Ker ima to zdravilišče samo 400 postelj, se ne more zdraviti v njem toliko bolnikov, kolikor bi jih to želelo. Samo ta mesec je v
400 so jih poslali tja zdravniki socialnega zavarovanja in komisije ža invalide, vsi drugi pa morajo plačevati prispevke za pregled in kopanje. Kmetje iz okoliških vasi pridejo enkrat ali dvakrat na teden v Topusko, da se kopljejo v zdravilnih kopelih, ki 60 dostopne vsem. 1
Vrvenje okrog zdravilišča Eni prihajajo v Topusko, da se zdravijo, drugi pa, da se zaba
Topuskem nad 1500 gostov. Samo vajo. Nekaj jih pride tudi na po
Utrinki z obiska v Niški Banji
Niška Banja, avgusta
Šele danilo se je, zdravilišče je bilo še tiho, ko so iz kopališča že prihajali bolniki. Čutiti je bilo poletno soparo. In glej, nekateri so celo v zimskih suknjah! Kmeta iz Matejevca vozijo na vozičku. Negiben je, invalid. Sledi kolona revmatikov. Vračajo se v posteljo. Prazni zdraviliški recepti!
Sajpo. ponoči, ko zdravniki »ne vidijo«, šelesti po gozdu kako prozorno erotično razpoloženje. Mladost zahteva svoje. Drugače pa velja v kopališču pravilo, da žene brez mož in dekleta poraz-dele po sobah z revmatičnimi babicami. In vendar...
KAKOR NA »ROMANJE«
Tudi letos je Niška Banja polna gostov. Največ je revmatikov in živčno bolnih. Le-ti prihajajo sem kakor na »romanje«. Čudna je ta svetlozelena reka z razpršenimi mehurčki. Izvira izpod pečine, okrašene s stalaktiti. Nekoč je pritekala iz zemlje samo v začetku maja, ker ji je tajanje snega omogočilo, da je odtekala.
Razen toplih vrelcev so v zdravilišču tudi vrelci hladne radio-
aktivne vode. Blizu vodnjaka,: imajo mnogo najbolj radioaktiv-kjer dobiš zdravilno pijačo, stoji i ne vode in nadkriljujejo sloveča nenavaden vodnjak. Ves je po- j svetovna zdravilišča, kakor so krit, da ga ni dobro videti. Nje- j Baden-Baden, Gastein in druga, gova voda pa je najbolj radio-1
aktivna v naši državi. Globok je	ZDRAVILNA REKA
V Niški Banji je bazen, ki ga ne najdemo med zdravilnimi. Vendar, pa je zdravilen. To, je tisti
7 m in ima stalno temperaturo 20 stopinj. To je čudno. Prav vrelci, ki jih ne izkoriščamo,
Niška Banja
Ilidža jih je pomladila
Ilidža, 21. avgusta. | niso mogli pomagati. Po zdravlje-j Bolniki so kar po vrsti protesti-Na Ilidžo prihaiaio ljudje nJu na Hidži pa je bil spet mlad, i rali. Za čas se niso zmenili, kon-
rojn zdravilišču U;
nad 50.000 bolnikov.
Upravnik zdravilišča pa pravi, da jih je ozdravelo kakih 90 %.
Kakor po vseh zdraviliščih tudi tu pripovedujejo o najbolj čudnih »ozdravljenjih«. Neki Beograjčan, ki mu je po kožni bolezni obraz razpokal ko hrastova skorja, da ji niti pariški zdravniki
V Sloveniji najbolj slovi zdravilišče Dobrna, zlasti za zdravljenje ženskih bolezni.
zdravnika. Roke so se mu gnojile Ker mu to ni pomagalo, je prišel na Ilidžo in po dvajsetih dneh zdravljenja sta dobili njegovi roki nežno in gladko kožo.
Na Ilidži so lepi parki, drevoredi kostanjev in platan, vrelec Bosne, z gozdovi poraščeni Igman, več hotelov, Dom kulture, kino. O vsem tem naj spregovoriva nekaj besed.
BURNA KONFERENCA Na Ilidži se zdravi zadnje dni 259 bolnikov — članov socialnega zavarovanja .Vse sobe v hotelih »Bosna« in »Hercegovina« so oddane, na poziv v zdravilišče pa čaka še kakih 250 bolnikov. Bolniki prihajajo iz raznih krajev. Različni so njihovi poklici, na-I vade in izobrazba, pa tudi mnenje o udobnosti in nastanitvi v zdravilišču. Nekaj časa traja, preden se ‘medsebojno seznanijo in zbližajo. Zdravilišče namreč nima družabnih prostorov za ples in zabavo, nima čitalnice in knjižnice, nima radia. Po parkih pa se ljudje porazgube kakor v gostem gozdu.
Zato so se mnogi začudili, ko so zvedeli, da bo 5. avgusta konferenca. Zahtevala jo je skupina bolnikov. V zdravilišču je bilo »nekaj gnilega«, viselo je v zraku, vsi so to čutili, treba je bilo javno obravnavati skupaj z zdravniki in zdraviliškim osebjem. Konferenca je bila burna.
hajo samo eno jed. Soba št. 49 je polna stenic. Rjuhe menjajo vsakih 15 dni, čeprav morajo bolniki po^ kopanju v žvepleni vodi po več ur ležati na njih. Godba, ki igra med kosilom, ni zanič, zdravilišče pa jo plačuje drago in predrago — 400 din za eno uro igranja vsakemu godbeniku.
Pa tudi zdravljenje ni dobro organizirano. Če hočeš dobiti mesto v blatni kopeli, moraš vstati ob petih zjutraj, potem pa spet žrtvovati malico ali kosilo. S sistemom številk izigravajo ljudi, ki so vajeni reda in ki nočejo dajati napitnine. Na konferenci so govorili tudi o nepravilnem odnosu zdraviliške uprave do osebja. Vodja restavracije Alija Rami« je mož nagle jeze.
Po konferenci, pravijo bolniki, so se razmere nekoliko zboljšale. Kritika je zelo pomagala tako upravniku Cemerliču, ki kot edini stalni zdraviliški zdravnik ni mogel vsega videti, kakor tudi drugim.
Izkušnja je najboljša šola. Spričo uspeha bolnikov, ki so bili na Ilidži v avgustu, lahko bolniki v tem in drugih zdraviliščih spoznajo, da jim je zmeraj omogočeno obravnavati vse, kar jih teži, in stanje izboljšati. Zdravi- I lišča imamo zato, da se bolniki j v njih dobro počutijo.
ozki kanal, ki se ko slap vleče skozi park. Po njem odteka voda iz kadi po okoliških livadah. Neuradno so ga nazvali »bazen št. 6«. Kopanje v njem je brezplačno. Kakor po gorskem potoku čofotajo tu otroci ves dan, proti večeru pa tudi dekleta v diskretno dekoltiranih oblekah.
Bazen, zgrajen pred desetletji, je namenjen zdaj samo moškim. Voda iz njega nenehoma odteka. Zdaj je okrogel s štirimi votlinami v zidu, kjer so se nekoč Turki pred kopanjem in po njem klanjali. V nobenem zdravilišču ni toliko vode kakor v Niški Banji. Njeni vrelci so pravzaprav nepregledna zdravilna reka, ki prihaja izpod zemlje, izvira, in vsakemu kopalcu, dokler je v bazenu, prinaša nad 2500 litrov vode.
V zdravilišču se lahko koplje na dan do 5000 ljudi. Gostinstvo pa jih ne more toliko sprejeti. Hoteli so sicer moderno in lepo urejeni, imajo pa samo kakih 700 postelj. Hoteli so neracionalni. Ostali gostje, ki jih je letos nad 2100, stanujejo v kmečkih hišah, ali pa se vozijo s tramvajem celo iz mesta. Vas tu ni vas. Namesto s prstjo oblepljenih bajt stoje po ulicah prijazne vile in nekatere imajo celo ves komfort.
Niška Banja je pred dyema desetletjema zaslovela iznenada ko feniks, čeprav je njena voda, kakor pravijo znanstveniki, stara 26.000 let. Zdravi pa »vse«: jetra, žolčne kanale, putiko, . ekceme, išijas, nevrastenijo ... Precej je takih, ki jih zaradi hudega revmatizma, pripeljejo na vozičkih, vračajo pa se ozdravljeni, hodijo in celo skačejo na tramvaje. Zaslovel je tudi bazen za živčne bolezni. To je edina hladna radioaktivna voda v zdravilišču. Vsako leto se zdravi v njej blizu 5000 bolnikov.
Zdravljenje je vsestransko. Razen kopanja in pitja slatine uporabljajo terapijo, masažo in obsevanje. Zdravilišče ima šest zdravnikov, moderne ordinacije in medicinski laboratorij. Vsak bolnik mora med »sezono«, ki traja 21 dni, trikrat na zdravniški pregled. Zdravniki pravijo, da je to zdravilišče zelo nevarno za tuberkulozne. Tudi zrak v hotelu in parku je radioaktiven. Učinek te »čudne« vodne pare kruši omet s kopališča, razjeda kabine in neslišno prodira povsod.
ZDRAVILIŠKE »TERAPIJE«
Avgust je, žetev je končana, potem pa se začne sezona zdravljenja kmetov. Ali pa, sestane se »zbor«, o katerem sem te dni v nekem časniku bral patetičen esej. Sejem nad sejmi. .Drugi dan pa je svečanost že pozabljena, po parku okrog zdravilišča hodi živina, na vse strani raznašajo melone, miličniki kaznujejo ljudi — toda vse je zaman, parkov je: mnogo, klopi pa nad 140. Takšna : je Niška Banja, brž ko je žetev' končana. Zjutraj se vse leskeče
čitnice. Ta mesec si videl v Topuskem tudi zadnjo modo. Iz kopališča odhajajo ljudje zaviti v tople plašče, odeje in rjuhe. V maju in juniju se zdravijo tu v glavnem delavci. Takrat na modo nihče ne gleda. Zdaj pa vidiš bolnike zavite v velike modne šale pestrih barv ali dragocene frotirke. Le tu pa tam se pomeša mednje kmetica iz okolice, ki se je prišla kopat v zdravilno vpdo.
Od železniške postaje do zdravilišča je štiri kilometre. Če ne ujameš enega izmed dveh taksijev, moraš hoditi peš. Tudi v Topuskem se gostje pritožujejo. Nihče pa se za njihove pritožbe ne zmeni. Bolniki pravijo, da je hrana neokusna in pičla, da je postrežba slaba. Javno ali prikrito, največ zabavljajo čez upravnika zdravilišča Jakova Krajnčeviča, ker se ne hrani skupaj z gosti, marveč v hotelu »Toplice«. Ljudje pravijo, da pač zna presoditi, kje je hrana boljša. In to drži.
Uprava zdravilišča oddaja sobe po vrsti, kakor prihaiajo bolniki, pa naj bodo moški ali ženske. Invalidi se pritožujejo, da imajo slabe sobe. V nobeni kadi, ne v kopalnici ni toplomera za vodo, ne ure, da hi se bolniki lahko držali zdravniškega predpisa o temperaturi vode in trajanju kopanja.
Strah
pred zdraviliškim zdravnikom
V zdravilišču zaposleni ljudje neradi dajejo podatke o zdravilišču, razen »prijateljsko med štirimi očmi«. Nisem verjel, da se ljudje boje zdraviliškega zdravnika, pa mi je nekaj podobnega povedal ravnatelj. Gre za dr. Klementa Trusa. O njem pravijo, da mu gre predvsem za denar, da izkorišča okoliške kmete, večkrat pa tudi bolnike, ki jih pošilja socialno zavarovanje. Kmetje mu
v snagi in zelenju, že opoldne pa Hajrudin Mehmedbašič so ulice kakor na trgu.	|
in Radmila Rajkovič i	D.	Markovič
Otroci v kopališču
morajo drago plačevati preglede Bolnike socialnega zavarovanja pa kliče na podrobnejši pregled v svojo privatno ordinacijo. V knjigi vtisov pa je mnogo pohval na račun zdravnika.
To so mj pozneje pojasnili: zdravnik na pregledu od bolnika zahteva, naj napiše pohvalo o njem in mu grozi s posledicami če tega ne bi storil, češ da bo v poročilo napisal, da je zdrav, d: mora torej zdravilišče zapustiti Zdravnik prejema mesečno 24.000 dinarjev, v Topuskem pa računajo, da mu vrže privatna ordinacija najmanj še toliko. V knjigi vtisov je mnogo predlogov, ki pa ostanejo samo na papir ju, ker se nihče ne potrudi, da bi jih uresničil.	Lj.	V,
Ni«
Maroku so po mesec dni trajajoči krizi strmoglavile in internirale na Korziki maroškega sultana Sidi Mohamed Ben Jusefa, kateremu so pred 25 leti zagotovile prestol. Tako je suverenosti v enotnosti in ozemeljski nedotakljivosti te dežele — ki so ji vselej priznavali mednarodne i>ogodbe, kar se ni spremenilo tudi po pogodbi o protektoratu s Francijo, sklenjen leta 1912 — prizadejan hud udarec. Zgodovina Maroka pa govori o njegovi neodvisnosti in suverenosti že od 8. stoletja, ko je bil Maroko ustanovljen kot država. Njegovi organi — finančni, vojaški,
je
V torek spet seja britanske vlade
London, 22. avgusta (Tanjug) Tretja seja britanske vlade bo prihodnji torek. Pričakujejo, da bo tej seji predsedoval predsednik vlade Winston Churchill, ki je sedaj na oddihu v Chesterju.
Zvedelo se je, da bodo na pri-
PO SPF.rr.IEMBAH V IRANU
London, 22. avgusta. (AFP.) Pozornost londonskega tiska po-hodnji seji vlade razpravljali novno privlačuje možnost uredi-predvsem o zunanjepolitičnih tve petrolejskega spora, ko so
vprašanjih. Menijo, da bo vlada	’	................
proučevala sporočilo iz Washing-tona o »odgovoru zahodnih vele-
strmoglavili predsednika iranske vlade dr. Mosadika.
Dopisnik lista »Daily Mail«
Strmoglavljenje maroškega sultana
Francoske kolonialne oblasti v gospostvo na pridobivanju privi-\in ki zahteva suverenost. Ko
ligiranih razredov —■ plemenskih'bila ta zahteva gladko zavrnjena, poglavarjev, postavljenih paš in j je sultan, ki se je postavil na čelo kaid ter duhovništva, s katrerimi nacionalnih zahtev predlagal kom-so potrdili privilegije in okrepili promis: Maroku suverenost, Fran-položaj. U prava je postala tako iz- cozom pa zajamčen je zakonitih ključna zadeva Francozov, saj ni koristi v okviru plodovitega šobilo srednjih razredov, da bi jo delovanja, na gospodarskem, kul-razdelili s Francozi.	turnem in mednarodnem področju.
Tedaj pa je izbruhnila vojna t Na konkretni predlog sultana, in po njej prizadevanja franco- naj bi ustanovili maroško vlado, skih oblasti, da bi pridobile ugled, j vzpostavili zdravo politično vzduš-ki je bil močno omajan s kapitu- i ie o državi ter uvedli določene lacijo Francije leta 1940. s priho- bistvene svoboščine, ki jih Maro-dom in vplivom ameriških sil med čani ne uživajo (n. pr. sindikalne vojno, s trganjem verig koloni-' svoboščin e), so Francozi predlo-alizma o Afriki in Aziji, z razgla- j žili načrt reform, toda samo o . .. . .	, .	..	-	-	sevanjem načel OZN o pravicah okviru pogodb o protektoratu. S
ciotlm in sodni so preživel t tudi	posameznikov in držav, o demo-	tem načrtom bi imeli v občinah
trenutke največ]e s abosti te drža-	kratičnih svoboščinah itd. Vse to	enako število svojih predstavnikov
ve, ko je njen vodja, sultan pred	je okrepilo težn je po neodvisnosti	' kot Marokanci, o izvršni oblasti
41 leti podpisal pogodbo o pro-	ustanovitvi narodnoosvobodilne	pa bi ustanovili Svet vezirjev s 'za državno varnost, drugi pa	demokratične	politične	koncepci
tektoratu s Francijo.	stranke Instiklal ter sultanove po-	sekretarjem iz protektorata, ki bi I kandidat za politbiro in glavni! je,	ki	bi	se	uprla	Ulbrichtovi
Francozi so in še kako upošte- bude, da bi odkrito povedali Fran- opravljal funkcijo sultana. Oblast ! urednik časopisa »Neues Deutsch- , politiki.	R.	Vujovič
vali ta dejstva. V nasprotju s soo-	cozom, da maroški problem ni več	bi bila torej razdeljena in pod ! land«) nezakonito Organizirala
jo prakso n drugih severnih afri-	vprašanje delnih reform o okviru	nadzorstvom francoskih oblasti. j majhno skupino ljudi, da bi str-
ških deželah so si Francozi vidno	pogodbe o protektoratu, pač pa	Teč tisoč Francozov bi še zmeraj j moglavila Ulbrichta ter prevzela
prizadevali	ohraniti	celotno	soci-	vprašanje celotnega naroda, ki je vladalo nad 8 milijoni Marokan-	«i
alno	strukturo	in	zasnovati	svoje	prispeval k zmagi nad fašizmom, cen.
Spletke, zarota in pritisk na sultana, zlasti pa način, kako je bil sultan strmoglavljen, ker se ni hotel ukloniti, so vzbudile gnus o francoski javnosti kar se je pokazalo tudi v francoskem tisku, nih svobodnih volitev, kt bi bile . Celo konzervativni »Figaro« pravi, razpisane pred združitvijo. | da je žalostno za francosko vlado,
Kako pa so sprejeli to noto j da je tako pritisnjena ob zid, da v Nemčiji, v obeh njenih conah? | se mora zateči k takim ukrepom.
O njenem odmevu v Vzhodni1 Nemčiji je težko določeno govo riti
London se nadeja ureditve petrolejskega spora
sil na poslednji noti sovjetske omenja izjavo iranskega šaha, da vlade in o položaju v Iranu«. i mora »vsaka rešitev temeljiti na
POL0ZAJ V VZHODNI NEMČIJI
Zaisserjevi načrti zoper UibricEtia?
Od stalnega dopisnika »Borbe«
Bonn, 22. avgusta. Glasilo Enot- i Ta boj v vršičkih stranke ne-ne socialistične stranke »Neues dvomno razkriva notranja neso-Deutschland« piše v današnji šte- glasja v Vzhodni Nemčiji, toda, vilki, kakor poroča agencija DPA, kakor poudarjajo poučeni pozna-da sta Zaisser in Hernstat (prvi, valci vzhodnonemških razmer, ni je bil član politbiroja in minister načelen in ne izvira iz določene
O usodi Neme ie
Pred tednom dni, dne 16. avg., je vlada Sovjetske zveze poslala noto zahodnim velesilam: ZDA, Veliki Britaniji in Franciji, posvečeno nemškemu vprašanju. Zadnji teden so izpolnili komentarji k njenemu besedilu. Več nenadnih in zelo viharnih do-
Uglednemu akademiku in knji-,	j.	.	,	.	i	ževniku, konzervatiocu Francoisu
vendar pa odtod poročajo, j	Jiau.rittcu, se je zdelo potrebno, da
,,	. .	...	.	satelitski funkcionarji in nji- .	je ]0£u Francijo po dogodku o
godkov, ki	niso	niti	najmanj	ne-	hov celotni prisilno prova-andm \ Maroku ter »uslužbence rezidence,
Nagib v Meki
vodstvo stranke. »Zaisser si je,1 Meka, 22. avg. (UP) Predsed-kakor trdi časnik, prizadeval, da i nik egiptovske republike gene-bi prišel na Čelo Enotne sociali-! ral Nagib je prispel včeraj s svo-stične stranke.« S Zaisserjem so, iirn spremstvom, v katerem so bili povezani izmed visokih stran- tudi nekateri člani revolucionar-
' nega sveta, v Meko. Nagib se je včeraj posvetoval v Meki z nekaterimi uglednimi muslimanskimi romarji, med njimi tudi s sudanskimi prvaki.
kinih funkcionarjev Jendricki,
Ackermann in članica vodstva ženskega gibanja Elly Schmied.
»Neues Deutschland« dolži Hernstata, da je bil »idejni zastopnik« junijske vstaje v sovjetski zasedbeni coni. »Če bi Zais- Na Jonskih otokih je bilo serju in Hernstatu uspela njuna nakana, piše list, bi demokratična republika Nemčija postala plen zahodnih imperialistov.«
Poznavalci političnih razmer
581 mrtvih in 788 ranjenih
Atene, 22. avg. (UP). V uradnem poročilu o številu žrtev, iti jih je terjal poslednji katastro-
pomembn i, pa ni moglo obrniti aparat organizirajo nešteta -bo-j PrCdidamiike''Ma^iaia^'njb v sovj^rMs^db^Troni1 meni- ?s!ni P°tres *?a Jonskih otokih, pozornosti političnih opazovalcev rovanja z govori, na ka^enh nlooe sodelavce o Parizu«	!	L	“ _	*
in svetovne javnosti s poslednjih oglušujoče poveličujejo n"V predlogov iz Moskve, ki zade\
najbolj občutljive, bistvene in kaj ponavadi delali
j jo, da ne g r e v zadevi Z aisse rja |	^
predlogov iz Moskve, ki zadevajo teze Moskve - kakor so to t m- \	381, ranjenih pa je bilo 788 oseb!
po-
Sporočilo pripominja, da se-
.	\ znamenje slabosti in nemoči ter	uprla Ulbrichtovi politiki, ker ni-
odločilne probleme v kompleksu	ne preveč priljublieniLTva9 ml/,es'w,z''ame^el	krize kol	sKb^ ^a.do}oie^.h	s°-	**-,.*-•
vprašanj okroa nezanesljivega Kancler Adenauer ie v 7a-	lo,t.lal!te politike, l.e-te m moc	cialističmh m demokratičnih po-	znam števila žrtev se ni popoln.
miru v svetu. Osrednje mesto v	hodni Nemčiji izjavil, Ja bi bilo	l’r!krlti. ? ??benimi dozdevnimi	zicijah, pač pa gre za notranje-,	Razen tega je bilo porušenih 20
noti je zavzelo mnenje Kremlja:	sprejeti sovjetski predlog »samo-	se izognili preliva-	politično borbo v birokratskih	tisoč hiš, gmotno; škodopa so oce-
da je treba v šestih mesecih	mor za Nemčijo« predsednik so-	n]u krm v Maroku' V’ T'	vrhovih Stranke'	ndl na st0 milijonov dolarjev.
sklicati konferenco, ki bi pro- cialno demokratske stranke 01-učila sklenitev mirovne pogodbe lenhauer pa je zavrnil komen-z Nemčijo (za razliko od njenega tarje, ki kažejo to noto kot sred- \ prejšnjega stališča, po katerem [ stvo volilne kampanje v zahod- \ naj bi bilo nemško vprašanje: nem delu Nemčije, pri čemer je zgolj eno izmed številnih med- hkrati obdolžil ZDA, da v res-narodnih vprašanj, o katerih naj nici podpirajo Adenauerja. »Sobi skupno razpravljali na konfe- j cialno demokratska stranka,« je renči štirih) in dalje predlog, naj dejal, »je imela že pred tem isto bi se vzhodnonemška in zahodno- I stališče, ki ga zavzema sedaj. Ta nemška vlada skupno udeležili. stranka vodi nemško politiko, ne priprav za izdelavo mirovne po- j pa politiko, ki zastopa tuje ko-godbe', zatem, da bi iz teh dveh risti.« Izrazil je mnenje, da je vlad sestavili eno, začasno vlado treba konferenco štirih nemudo-— da bi izvedli volitve po vsej ma sklicati ter se zavzel v na-Nemčiji.	j	sprotju s sovjetskimi predlogi —
Nota je bila poslana zahodnim za svobodne volitve, ki bi dale velesilam, ki so jo sprejele hlad- nemško vlado, da bi zatem ena-no in s pridržkom.	j	hopravno sodelovala na mirovni
PredloTv7rTiz7avTT^	g ijfcg
znal ssa	S r2
men, da bi ugodila na eni strani: J®**"1 P° ož“3 f0 * / l* naraščajočim težnjam Nemcev m	j	Z	t	<
Vzhodni Nemčiji za združitev \l° ^	b	jvetu	mnenje,
države in osvoboditev izpod kl bi 0*™t0 zan!kf°' da je trfT kompromitiranega satelitskega na^M kar na]bol] nu)n0 režima, ter na drugi strani pri- j te”;	°premlm°
spevala k slabitvi Adenauerje-	takoT^mški'problem
vih pozicij na bližnjih volitvah ln P
v Zahodni Nemčiji, s tem pa še Posebno izrazit to pa je, kot tudi možnosti popolne vključitve! vse. k“*e- tudl odnos med novo
^ZTTč^ro^'ZZ:\
nja nota Sovjetske zveze ne daje j niti najmanjšega upanja, da bodo |
spodarske, politične, predvsem pa vojaške sisteme Noti torej priznavajo samo propagandni po- ,
men, povezan z določenimi smo- | Te}ena up[ašanja> tod katerih je I
1 odvisen mir v svetu.
tri in potrebami sovjetske zunanje politike, ki jih nekateri razširjajo tudi na notranjepolitične nujnosti v sami ZSSR. State Departement vidi v ruski noti tudi taktične elemente, da bi rešitev nemškega vprašanja po možnosti še bolj zavlekli. Takšni so komentarji severnoameriškega tiska.
V britanskem zunanjem ministrstvu so ocenili sovjetsko noto kot ponovno izvajanje starih moskovskih tez, kar bi po njihovem mnenju pomenilo, da vlada ZSSR še zmeraj ni pripravi jena upostaviti nemško enotnost po demokratični poti, in da njene predloge ne bodo ugodno sprejeli. Toda sodijo, da ne bi smeli iti mimo predloga, naj bi bila konferenca štirih velesil v šestih mesecih.
V Franciji je bil glavni vzrok komentarjev domneva, da se ZSSR resno boji izidov morebit-
ZDA priznavajo spremembe v Iranu
VVashington, 22. avg. (UP) Zunanje ministrstvo je danes sporočilo, da priznava iranskega šaha kot vladarja Irana ne glede na to, da je moral zapustiti domovino.
Zastopnik zunanjega ministrstva je izjavil, da ameriška vlada, kot se zdi, prav tako priznava Zahedija za predsednika vlade, ker ga je šah imenoval še preden jfs zapustil Iran.
B. L.
Mesto Zakintos v plamenih po potresu
načelu neodvisnosti Irana in na stališču te države glede nacionalizacije petrolejske industrije«. Sah je izjavil tudi, da problem ni tak, da bi ga bilo možno takoj rešiti in da Zahod »ne bi smel ponoviti prejšnjih napak«. .
V dopisu iz Rima »Times« ne skriva zaskrbljenosti italijanskih uvoznikov iranskega petroleja, ki niso prepričani, da bo Zahedijeva vlada izpolnila obveznosti svojih predhodnikov. Dvomijo namreč, da bi bilo možno obdržati sedanje nizke cene, zlasti če pride do sporazuma z anglo-iransko petrolejsko družbo.
Šah prispel v Teheran
Teheran, 22. avg. (AFP) Dane« dopoldne je prispel na letališče Mehrabad pri Teheranu iranski šah Riza Pahlevi. Na letališču so ga sprejeli novi predsednik vlade general Zaliedi, vojaški guverner v Teheranu, šef policije, načelnik generalštaba t®r člani šahove rodbine.
Takoi po prihodu v Teheran se je šah napotil v svojo palačo v Saabadu, kjer se je sešel z generalom Zahedijem.
Novi incidenti v Iranu
Teheran, 22. avgusta. (AFP.) V nekaj pokrajinskih mestih je prišlo do spora med pristasi dr. Mosadika in rojalisti. V Ker-manšahu so ubili eno osebo, več pa ranili. V Reštu je bilo ranjenih 25 oseb. Poročajo tudi o incidentih v Hamadanu.
Pella dobil v senatu zaupnico
Rim, 22. avg. (Tanjug) Itali* janskt senat je izglasoval zaupnico novi Pellovi vladi s 139:86 glasovom ob 16 vzdržanih. Predsednik nove italijanske vlade Pella je v zaključnem govoru ponovno poudaril brezkompromisno stališče njegove vlade do politike Atlantskega pakta in evropske obrambne skupnosti. Kar zadeva notranjo politiko, je dejal, da bo njegova vlada ohranila blagi ton polemike in kompromisov z opozicijo tako dolgo, dokler bo opozicija ohranila enak ton v razgovorih z vlado.
Za novo vlado so glasovali demokristjani, monarhisti, liberalci in republikanci. Nennijevi socia-r listi in člani KP Italije so glasovali proti, Saragatovi socialni demokrati in neofašisti pa so se vzdržali glasovanja.
Kašmirski »dokumentirani dokazi«
Nem Delhi, 22. avg. (Tanjug) Predsednik kašmirske ustavodajne skupščine Sadik je sinoči v Bombayu izjavil, da ima kasmir-ska vlada dokumentirane dokaze o vmešavanju tujcev v kašmirsko vprašanje in da pripravlja objavo teh dokazov. Pristavil je, da sedaj to dokumentacijo izpopolnjujejo.
Sadik je eden izmed voditeljev kominformovskega gibanja za mir v Kušmiru. Pri nedavnih dogodkih je podpiral novega predsednika kašmirske vlade Gulama proti šejku Abdulahu. Pred dvema dnevoma se je v New Delhiju sestal s predsednikom Nehrujem.
r
Z VSEH STRANI SVETA
KORE.JA
izjavil novinarjem, da je nevarnost .	..	nove vojne vsaj za sedaj majhna.
Izmenjava ujetnikov brez Pripomnil je, da je na svojem poto-
..	f?nnlu ti -Jrtf A,M 1 da 5 n t IrtCo Č o rt t n Msleil
težav
Pan Mu n Joni, 22. avgusta. (UP). Izmenjava ujetnikov »a Koreji poteka zadnji čas brez veti jih težav. Kitajsk} in severnokorejski častniki iz komisije za izmenjavo ujetnikov so danes sporočili, da bo v izročenih 150 ameriških in 250 južno-korejskih vojnih ujetnikov v Pan Mun Jomu, središču za izmenjavo vojnih ujetnikov.
ZDA
Novi veleposlanik na poti v Turčijo
.1,
vanju ugotovil, da je vprašanje miru najpomembnejše vprašanje, o katerem največ govore narodi držav, ki jih je obiskal. Poudarjajoč, da se je politika Sovjetske zveze po Stalinovi smrti spremenila in da se le-ta, kot cauiivvv kaže» sedaj pametno umika, Je Ste-nedelio I venson izjavil, da nič ne kaže, da je njen skrajni smoter svetovno gospod-stvo. Vodja demokratske stranke je naposled izrazil obžalovanje, da je jel padati moralni vpliv ZDA ter obsodil dejavnost Mc Carthyjevega odbora in njegovo akcijo zažiganja knjig naprednih pisateljev.
Nov York, 22 avgusta, vi ameriški veleposlanik ameriške vojaške misijo Avra Warren je prispel
(UP). No-in vodja v Turčiji sinoči i ?
m j .
New Yorka v Pariz na poti za An karo. Warren, ki je bil poprej ameriški veleposlanik v Pakistanu, se ho ustavil v Parizu in Neaplju, kjer bo razpravljal s predstavniki atlantskega pakta. Pričakujejo, da bo pri-ipel & septembra v Carigrad.
Stevenson o svojem potovanju okrog sveta
New York, 21. avg. (AFP) Vodja demokratske stranke ZDA in nekdanji njen kandidat na minulih predsedniških volitvah Adlai Stevenson se je včeraj vrnil z letalom v ZDA \z Francije po šest mesecev trajajočem potovanju po svetu. Med tem je Stevenson obiskal 30 različnih azijskih in evropskih držav s približno eno milijardo prebivalcev.
Stevenson je ob svojem prihodu
VELIKA BRITANIJA
Konferenca o Nigeriji
London, 21. avg (Tanjug) Na konferenci zastopnikov Nigerije v Londonu je med razpravami o centralni vladi in pristojnosti vlad posameznih pokrajin vnovič prišlo do nesoglasij. Zategadelj so zapustili konferenco delegati »skupine akcije«, največje stranke v zahodni Nigeriji. Vodja te delegacije Awalowo je izjavil, da člani njegove stranke ne bodo sodelovali pri nadaljnjem delu konference, ker ostali delegati niso sprejeli njihove zahteve, naj bi bili štirje ministri zahodne Nigerije vnovič sprejeti v centralno vlado.
Vzrok za umik teh delegatov pa je bil tudi ta, ker so na konferenci sklenili, naj bi bilo glavno mesto Nigerije Da Lagos zasebno federalno ozemlje, ki bo imelo svoje zastopnike v centralni vladi. Zastopniki stranke »skupina akcije« so zahtevali, naj bi bil Da Lagos kot glavno mesto priključen ozemlju zahodne pokrajine.
Vzlic temu, da se Je doslej umak-
nilo večje število delegatov iz vseh treh pokrajin, so na konferenci izdali nove sklepe. Na včerajšnjih sejah so sklenili, naj bi britanska vlada zajamčila popolno samoupravo tistim pokrajinam Nigerije, ki bi to želele.
ITALIJA
Samomor sovjetskega mornarja
Neapelj, 22. avgusta. (UP). Sovjetski mornar, Ukrajinec Ostrokov, ki ga jo sovjetski konzulat v Avstraliji prisilil, da se vrne v Sovjetsko zvezo, se je obesil v svoji kabini na neki italijanski ladji v Neaplu Ta mornar je skušal v Port Saidu pobegniti z ladje s tem, da jo skočil v morje, vendar pa so ga ujeli ter se je moral vrniti na ladjo.
VELIKA BRITANIJA
Proučevanje lojalnosti 400 znanstvenikov
London, 22. avgusta. (AFP) Desničarski konservativni list »Dayli Ekapress« piše, da je britanska vlada pred kratkim znova začela raziskovati lojalnost kakih 400 znanstvenikov in tehnikov, ki hodo sodelovali pri preizkusih atomskega orožja v Wumeri (Avstralija). Ti poizkusi se bodo začeli oktobra.
Časnik sodi, da si britanska vlada prizadeva uresničiti enake varnostne ukrene kot so v ZDA, da bi tako pospešila izmenjavo obvestil o atomski energiji med obema državama. »Vrh tega pričakuje britanska vlada, kakor trdi ta Ust, da ji bo s temi ukrepi uspelo spremeniti znani Maclinra-nov zakon, po knterem ne smejo ZDA izmenjati mnenja in izkušnje o atomski energiji s tujimi državami.
ZDA z^iirao glasove	Iv d ni
Nem York, 22. avgusta. (UP.) Ameriški delegat v OZN Cabot Lodge je včeraj izjavil, da je v OZN zadostno število glasov, da bi lahko onemogočili sprejetje predloga Britanske skupnosti narodov, naj bi Indijo poklicali na politično Konferenco.
V OZN splošno sodijo, da je posebno zasedanje Generalne skupščine končano, razen če ne bo skupina azijskih držav ali Sovjetska zveza in satelitske države stavile med razpravo kakega novega predloga. Sedaj morajo samo še glasovati o predloženih resolucijah.
V primeru, da bi se Lodgeje-va napoved uresničila, bi morala Generalna skupščina priporočiti sklicanje vseh 17 držav, ki so sc borile na strani Združenih narodov, prav tako pa tudi poziv Sovjetski zvezi, če želi to druga stranka. Se zmeraj pa je možno, da bo poklicana tudi Indija, v primeru, če se bodo iz bloka ameriških pristašev umaknile nove države, kakor sta včeraj storili Švedska in Norveška.
Na drugi strani pa bi utegnil predlog azijskih in afriških držav, ki so ga stavile Burma, Indija, Indonezija in Liberija, odgo-diti dokončno odločitev glede delegacij OZN za politično konferenco do jesenskega zasedanja Generalne skupščine, ki se začne
15. septembra. Možno je tudi ti*. da bo konferenca v tem primeru odgodena celo na poznejši dan od 28. oktobra, kakor določa sklenjeni sporazum v Pan Mun Jomu.
Sodijo, da bo Indija sodelovala na politični konferenci
Nem Delhi, 22. avgusta. (TaD-jug.) Indijski krogi niso hoteli davi dati nobene izjave o končnem stališču svoje države glede udeležbe na politični konferenci na Koreji. Vprašanje se je pojavilo spričo koraka indijske delegacije v OZN, ki je sinoči razdelila vsem delegatom Nehrnjevo izjavo, ki pravi, da se bo »Indijo udeležila politične konference, samo če želita to obe stranki ii> če bo imela možnost ponuditi dobre usluge zu zagotovitev miru«.
Tuji opazovalci pa menijo, da ta korak indijske delegacije ne pomeni, da sc bo Indija avtomatično odpovedala politični konlc-renci.
Dobro poučeni »Times of In-dia« je davi znova kritiziral zahtevo, naj bi politična konferenca zajemala zgolj države, ki so sc udeležile vojne na Koreji. Časnik piše, da bi ta predlog lahko razumeli samo. če bi sodili, da je treba politično konferenco onemogočiti.
TA TEDEN NA BROADWAYU
Resi se,	kdor more/"
Od stalnega dopisnika *Borbe«
Nem York, avgusta. Vsaka dvorana na svetu, pa
gledališka, kinematograf-r5®. koncertna, kongresna ali ka-rsnakoli, v kateri se zbirajo ljudje ima pomožne izhode. Če na-jane požar, lahko gasilci oziroma P^lusalci zapuste dvorano hkrati Kozi deset takšnih izhodov. Da P® bi se v takšnem primeru ognili ecjim nesrečam, je zaželeno, da jR-l^vo ne zapade paniki. Klic: nesi se, kdor more«, bi povzroči samo brezglavo bežanje in nepotrebne žrtve.
,. Se nihče pa doslej ni razmiš-
o nevarnosti politične panike.
Odslej se nam nudi tudi takš-a priložnost. Zgodovina bo to ov° previdnost pripisala kot za-US° vrlemu južnokorejskemu Predsedniku, ki je zagrozil in še tteraj grozi, da bo čez 90 dni za Pustil politično konferenco in ob ovil vojno na Koreji. Konferenca
SICnf ®e n* začela, toda Sing ;,an Ri že trobi alarm: »Reši se Ktl°r more«.
, Za to je bil sprožen tudi že onkreten predlog. V dvorani po-1 VaDe konference naj bi visele ®me naslednje vsebine:
«eru nesporazuma teci — ne hodi ~~ Proti najbližjemu izhodu.«
n	seve samo šala, ki kroži
P? OZN in New Yorku sploh. V 1 Ifl pa je toliko resnice, da bi ®hko politični arhitekti povzeli i nie precej koristnih opozoril, ako naj pripravijo svoje mirov-® konference, da paniki podvrže-1 'Judje slabih živcev ne bi povzročili kake nesreče.
IZJEME POTRJUJEJO PRAVILO i In vendar, panika je včasih pristna. Seveda samo kot izredni ®krep, zlasti tam, kjer ljudi pra-^asno opozori, da jim preti nevarnost.
p. Morda je bil brat predsednika r-isenhowerja res — kakor trdijo nekateri ameriški časniki, panično razpoložen, ko je senatorja Me '--arthyja razglasil za največjo nevarnost za ZDA. »Ko mislim nanj,< je rekel Arthur Eisenho-JVer> »avtomatično mislim na Hit-erja.«
. Voda celo, če je to zastraševali (dobro znano vsakemu Evro-Pijcu, ki od blizu spremlja Hitler-pot na krmilo) pretirano, če 2e trditve nekaterih Američa-i ,v> da mi s »starega kontinenta« V°ienamo za manijo preganjavi-e v primeru nadobudnega senat-"iga preiskovalca, vendar je v * ’ Paničen 'n odmerjen, pred ,'rioglavim vzponom Mc Carthy-j?ve zvezde na ameriškem poli-lcnem nebu umesten. Če nič dru-pga, bo morda pripomogel, da ..'.Meje padla s piedestala taista ®n!j(iberalna zvezda enega izmed vaJ’oolj delavnih odborov ameri-kega Gornjega doma.
- Za zdaj se zdi. da je ta padec e daleč. Mnogi ljudje tu pa tr-da je neogiben. To njihovo |jrePnčanje podpirajo vesti, da
5ver izza kulis že vodita politični
Morda je to preveč optimistično napovedovanje tako glede usode »sežigalcev knjig«, kakor tudi glede števila njihovih pristašev in zagovornikov, vendar pa so bodrilni znaki, ki ta optimizem podžigajo.
En tak znak je dal sam Mc Carthy. Po izjavi Arthura Eisen-howerja je pohitel z izjavo, da »predsednika Eisenhowerja ne more smatrati za odgovornega za tisto, kar govore njegovi sorodniki«. Zlobni jeziki trdijo, da je senator -reagiral tako samo zato, ker se mu je »zdelo prezgodaj«, da bi pred svoj odbor za »protiameri-ško dejavnost« poklical predsednika ZDA osebno.
»Po treh mlačnih letih klicanja na odgovornost tisočev državljanov zaradi pripomb in mnenj njihovih sorodnikov, prijateljev, slučajnih znancev, neznanih sočla-nov dobrodelnih organizacij in soudeležencev na javnih obedih — na podlagi načela krivde zaradi združevanja — Mc Carthv zdaj javno priznava, da je to načelo brez sleherne vrednosti. Nekaj morda pri tem vsekakor ni v redu.
Tako je eden izmed pogumnih napisal v dopisu »New York He-rald Tribune«; treba pa je omeniti, da je takšnih tu precej. Posebno glasni niso, vendar pa jih je precej.
Zasluženo ali ne, Me Carthy prav po tej poti pridobiva na ugledu, po katerem sam tako hrepeni. Krivi so tudi vsi tisti, ki se ne morejo otresti spominov na Tollerjevo knjigo »Mladost v Nemčiji« in kdaj pa kdaj vprašajo ali ne bo nekakšen nov Toller moral pisati o »Mladosti v Ameriki«.
Upajmo, da ne bo potrebno. Medtem pa priznajmo, da Mc Carthy ni najbolj čitana rubrika v ameriškem tisku.
S POTI PO DANSKI
terem se mu stemni pred očmi, | veru Velikega Kanona, pod pe-roka pa seže po nožu.	j	činami, imenovanimi Stolpi Ka-	Kopenhagen, avgusta. Danska
Roko na srce, to je vendarle marpwa v Short Creeku je neka Je daljna severna dežela in le preveč panična slika. Razen sa- primitivna sekta ohranila običaje, j malo vemo o njej. Poznamo momora so še drugi izhodi. Če ja- ki jih je normanska Cerkev pre- Tme dveh Andersenov, izmed ka-me ohlajevalec zraka v tihi noči, povedala že pred 63 leti in ki so terih je eden klasični pisec bajk ko se ulični trušč nekoliko po-  --------1--------- *---	-	J-..-:	‘--
II Hamletoui deželi
Od posebnega dopisnika »Borbe*.
leže, na sosedovem oknu ropotati z 3i dekazvoki, kar ustreza brnenju poštnega štirimotornega bombnika (nekoliko pretiravanja lahko samo pripomore k pojasnilu stanja duhov), tedaj se lahko zatečete k izredno učinkovitemu sredstvu: kupite bučnejši aparat za ohlajanje.
Če vas to ne z a dovolj,, bo električna troblja prekričala vse hkrati sprožene aparate v soseščini. Uspeh vam je lahko zago-1 tovljen stoodstotno, če razen tega kupite kompresor, prenesete v svoje stanovanje avtomobilsko hupo, poženete pnevmatično kladivo in se preselite iz mesta v gore.
Tam se vam bodo živci po- i mirili, toda samo s pogojem, da ne boste prebirali časnikov s po- ! drobnim opisom učinka vodikove ! bombe, in sicer majhne baby-bombe, ki tako rekoč še ni shodila, če ne boste poslušali dr. Pearsonovih prerokb po radiu, če j ne boste razmišljali — če ste | Amerikanec, ali je imela vaša neprevidna babica znanca, čiga* pravnuka so našli kot pristaša pokojnega predsednika Roosevelta in če se boste vzdržali vsakršne panike, drugače boste morali uporabiti servis, ki ga tako vabljivo reklamira Frank Campbell.
v popolnem nasprotju s pozitivnimi ameriškimi zakoni.
Sto dvajset pripadnikov »invazijske enote« ter cela četa reporterjev in fotografov je po skrbnih ^ebnosti.'" m skrivnih pripravah te dni vdrla gPr iP*;
drugi pa pisec socialnih del; poznamo slavnega astronoma Tycho de Brahe, fizika in matematika Ole Remerja, ki je odkril svetlobno hitrost, in še nekaj drugih
v Short Creek, razdejala to gnezdo, njegove prebivalce pa razselila — za zdaj po zaporih.
Na vojaških zemljevidih ZDA bo Short Creek odslej zabeležen
Ker leži na prehodu iz Baltskega v Severno morje, ima Danska
učili sami Danci. Čeprav so pristop Danske k atlantskemu paktu sprejeli kot nujno potrebo zaradi obrambe pred morebitnim napadalcem, pa ljudstvo nad tem vendar nj navdušeno. Zdi se, da so v dvomu, ali Danski bolj grozi sovjetski napad ali nemška nadoblast. Še vedno niso urejene zahteve Američanov po odstopit-vi baz, ljudstvo pa tega nikakor ne želi. Dansko ljudstvo bj bilo bolj zadovoljno s paktom Skan-
HRUP CIVILIZACIJE Morda kot posledica »agitacije« izdelovalcev zastarelih ventilatorjev, najbrž pa tudi kot spontan rezultat karambolov nevvvor-škega trušča s premalo človeškim živčnim sistemom, so začeli časniki zadnje čase mnogo pisati o pritožbah proti sosedom, ki postavljajo v spalnice hreščeče aparate za ohlajanje zraka.
Broklynški sodnik Malwyn je nekem takem primeru izrekel razsodbo, ki bo vsekakor pomenila pravni precedens. Samuel Arcow je dobil dovoljenje, da se lahko še naprej hladi na škodo svoje sosede Estere Gerhsberg. Arcovvov aparat za ohlajanje zraka je sodnik v razsodbi razglasil za »blaginjo civilizacije«. Tudi avtomobile, letala in radijske aparate — tudi produkte naprednega človeškega duha in tehnike — bi lahko tožili, da motijo spanje pravičnih v New Yorku. In vendar nikomur ne pride na misel. da bi vložil takšne tožbe. Takšna je bila približno obrazložitev razsodbe.
Moralni nauk, ki ga je neki časnik takoj povzel iz tega primera, ni bil prav nič originalen.
INVAZIJA V SHORT CREEKU »Ce nas vprašate po pogrebnih storitvah, bo ena prvih stvari, ki jih boste opazili, da so naše pogrebne cene jasno označene. Politika označevanja cen s polnimi številkami bo vam najboljše poroštvo, da dobi vsak klient isti servis za enako ceno.«
Ali se boste potemtakem končno pomirili?
Samo nikar ne recite, da boste iskali rešitve v Short Creeku, v državi Arizoni. To bi bil nepopravljiv greh do civilizacije.
Ta Short Creek, menda ste že slišali, vas oziroma brlog, zdaj ni več ne vas, ne brlog: sredi našega 20. stoletja in v ZDA je v njej še nedavno gospodarila — poligamija. Daleč od slehernega stika s civilizacijo, sredi pustinje na se-
Pristaniško mesto Helsingborg
samo kot kota. Zato ostanite, kjer . Od ondod se je izseljevalo naj-ste, in uživajte prednosti razvoja'več Vikingov, ki so se zaradi pre-tehnike, poslušanja radijskih naseljenosti napotili na Atlantik komentarjev, gledanja panorame Izkrcali so se v Angliji in zavze-nadzemeljske železnice, ki vam j li Islandsko in Oronland in že vsakih pet minut zabobni pred zdavnaj pred Kolumbom dosegli okni prebiranje člankov Willia- Severno Ameriko. Osvajali so tudi ma Randolpha Hearsta mlajšega švedsko in Norveško ter vpadati in Scrips-Hovvardovih uvodničar- globoko v Nemčijo in druge bal-Jev-_ _	.	I	tiške dežele. Med vsemi narodi
Samo brez panike. Menda niste primitivec. Niti liberalec.
Če pa ste to zadnje, tedaj pra- j cem Danes pa'Danci'nimajo ve-vijo da je nekaj upanja. Hajkaci ,ikih za,]tev Zavcdajo ze kažejo sposobnost,, da s, zlo- majhno ljudst (]r-Java ’ k sj m,jo vrat. Njihovo orožje je po-j 4)200.000 prebivalci. Sprijaznit”«
dobno bumerangu. Ko se odbiji od stene razuma, se lahko z dvojno silo vrne na glavo tistih, k: ga še vedno niso nehali metati.
Jaša Levi
PISMO IZ NEMČIJE
velik trgovski, politični in stra- j dinavskih držav. Dansko ljudstvo teški pomen. Razumljivo je torej, j je trdno odločeno vedno in oroti da je imela ta država v minulosti j vsem braniti svojo svobodo in ne-tolikšno politično moč in vlogo, i odvisnost. Danci teže predvsem po
j tem, da se gospodarsko čimbolj dvignejo in dosežejo čimboljšo življenjsko raven.
Razumljivo je, da Danci o Ko-i penhagenu govore raje kot o »severnem Parizu« kot o »severnem s	j Gibraltarju«. Vlogo Gibraltarja
i pa je sicer nekoč imela trdnjava Kronborg pri Helsingorju, kamor i je Shakespeare postavil svojega J Hamleta. Številni turisti, ki obi-j sku je jo Dansko, prihajajo v Kron-j borg, k jer je vse tako urejeno, da se lahko čimbolj vžive v Hamletovo dobo. Vsako poletje uprizarjajo pod vedrim nebom med zidov jem dvorca to znano Shakespearovo tragedijo, ki jo predstavljajo najboljši igralci. Poleg Kron-bergovih obzidij še stoje stari topovi, usmerjeni v Sundsko ožino in proti Švedski obali, ki je oddaljena pičlih 5 km.
Cenijo, da ima danes Kopenhagen s predmestji okrog 1,200.000 prebivalcev. To je res preveliko mesto za tako majhno deželo, podobno kot je Dunaj za Avstrijo. Velikost Dunaja si lahko razložimo s tem, da je nekoč bil prestolnica velike države. Kopenhagen pa ima toliko prebivalcev, ker ni le glavno mesto Danske, temveč tudi glavno pomorsko in trgovske središče Severne Evrope. Ladje, vlaki in letala, ki potujejo v Baltske države, vozijo preko Kopenhagena. Čeprav mnogo zidajo, je vendar pomanjkanje stanovanj, v hotelih pa ni vedno lahko najti prostor. Kopenhagen se širi in je pogoltnil že mnogo naselij v premeru 30 km. Kjer so še pred kratkim bili travniki, se dvigajo sodobne stavbe z vsemi udobnostmi. Zidajo stalno, v ■čemer je Danska zelo podobna naši državi.
na svetu imajo Danci najstarejšo zastavo, »danebrog«, pod katero so se že 1219. 1. bojevali proti Eston
se morali z odcepitvijo Islandske, otokom Fererom pa so dali najširšo samoupravo.
O sedanjih mednarodnih političnih odnosih Danske so me po-
naj bolje žive
Neprikrite aspiracije nemškega gospodarstva, da bi prodrlo na svetovne trge
(Od stalnega dopisnika »Borbe*)
Dtisseldorf, avgusta Milijonti obiskovalec diissel-dorfske razstave »Vsi naj bolje žive« Rosemarie Kosatz, natakarica iz Kolna, je dobila 9. avgusta za darilo motocikel. To vest je zabeležil ves tisk kot dokaz velikega zanimanja ljudi za ne-
r r* ‘v-uujv, puvipuujv * vcni, uu
Carthy in predsednik Eisenho-/®.r izza kulis že vodita politični	_________ o__________
~°J- Zdaj, pravijo, prihaja počasi ( »Spite lahko tudi podnevi,« je"na- davno odprto reprezentativno raz aa vrsto predsednik senatnega pisal, ne da bi dolgo razmišljal, stavo, ki sicer ne sodi med obi
Pfeiskovalnega odbora, da da 'T‘	’■	"	■'	«—us-------
‘ji družini znak za alarm. Ko bo Mc Carthy kričal: »Reši se,
£
Sv°ii družini znak za alarm. Ko K> Mc Carthy kričal: »Reši se, dor more« — ljudje trdijo, da ®evarnosti pred paniko ne bo, ker tesilnih izhodov ne bodo zaprli: P° ena vrata bodo zadostovala ?a vsakega »antiameriškega haj-*sča«.
Njegova analiza vpliva raznih stopenj hrupa na človeško vzdržljivost pa je stvarni prispevek k moderni znanosti.
Kdor še ni opazil vse blaginje civilizacije, primitivne in najbolj razvite, bo zdaj natanko, po diagramu reakcije svojih živcev, vedel, kdaj napoči trenutek, v ka-
čajne tradicionalne razstave.
Zanimanje je res veliko. Razstavni paviljoni so polni obiskovalcev. Organizatorji razstave so z novinarsko spretnostjo izbrali naslov, kajti koga ne zanima, kako bi mogli ljudje bolje živeti v tej deželi, ki znova prodira na svetovni trg, v kateri pa je težko
V Iranu so bile te dni demonstracije, ko so šahovi pristaši strmoglavili dr.
dimo množico demonstrantov v Teheranu
Mosadika. Na sliki vl-
priti do pfeniga, še teže pa se je drobnosti prikazano »nemško go-
Sr'e«a	,	spodarsko čudo«. Vpričo obisko-
Motto: vsako sekundo se rodi valcev izdeluje 100 čevljarjev na svetu po en prebivalec. V pr- čevlje, vsak jih naredi na dan vem paviljonu vidi obiskovalec nenavadno uro. Ta ura šteje nove prebivalce sveta: vsako sekundo (natančneje l'/5 sekunde) se rodi po en otrok, vsak dan 71.233, vsak teden 498.631 (toliko prebivalcev ima Diisseldorf). Zdaj je na svetu trikrat več prebivalcev kakor pred sto leti. In vendar naj bi vsi bolje živeli. To je geslo razstave, bolje rečeno glavno vprašanje, na katero dobiš odgovor, ko greš skozi 17 paviljonov.
Preneseno na nemške razmere se vprašanje glasi: zvezna republika ima zdaj 9,000.000 prebivalcev več in četrtino zemlje manj kakor leta 1937 — in vendar bi lahko vsi bolje živeli. Racionalizacija na vsakem koraku, na vseh področjih življenja, od zibelke do zadnjega diha. Primerov je toliko, da človeku številke kar plešejo pred očmi.
S svinčnikom v roki lahko v treh dneh rešite enačbo z 10 neznankami in 600 računskimi operacijami (stane 30 mark), z računalom v enem dnevu (stane 10 mark), z elektronskim strojem pa v šestih sekundah (stane J 2 pfenigov). Primer je za vsakogar prepričljiv. Razlika med 30 markami in 12 pfenigi je velika: za 30 mark lahko skromno sedemkrat obeduješ, za 12 pfenigov pa niti časnika ne moreš kupiti.
Ali drug primer: samo pri vijakih, ki jih tipiziramo, lahko prihranimo na leto 5000 ton jekla. Vijaki pa so malenkosti, ki se jih človek spomni šele, kadar jih potrebuje.
Zdaj imamo v elektrotehniki 8000 tipiziranih izdelkov, v gospodinjstvu pa samo 175? To je razsipnost. Kuhate lahko, kolikor vam žep dopušča, toda kuhinje je treba uniformirati, tipizirati, kakor elektrotehniko.
Ce bi postavili vse modele sezonskih čevljev drugega poleg drugega, bi dobili od Bonna do Kolna segajočo vrsto (nad 30 km)
Čemu nam tolikšna pestrost, se vprašuje gospodarski komentator »Tagesspiegla«.
Pot skozi paviljone je dolga kakih 10 km. V njih je do po-
V velikih množicah si ljudje ogledujejo razstavo »Vsi naj bolje žive«.
9 parov. Vzporedni podatki kanejo, da je v industriji delovna torilnost večja kakor pred vojno, pač pa močno grajajo kmete kot sopotnike, ki nenehoma šepajo in zaostajajo. Kako bi tudi med mete zanesli ritem strojev?
(Nadaljevanje na 6. strani)
SIMPATIJE DANCEV DO JUGOSLAVIJE Prosil sem našega poslanika Careviča, naj mi v neka j besedah očrta razpoloženje Dancev do Jugoslavije. Poslanik je odgovoril: »V tej deželi srečujemo velike simpatije do Jugoslavije, ne le zaradi herojske preteklosti in narodnoosvobodilne borbe, temveč tudi zaradi razvoja družbenih odnosov v Jugoslaviji. Delavci se zanimajo zlasti za delavsko samoupravljanje v naših podjetjih. Smatrajo ga kot napredek socialistične misli in sodobnega razvoja družbenih in državnopravnih oblik. Všeč jim je neodvisno stališče Jugo-] slavije. Naiš boj proti sovjetski I nadvladi je kmalu po kominfor-j movski resoluciji vzbudil splošne i simpatije. Navdušeni so nad trd-j nim stališčem jugoslovanskih l judstev v obrambi neodvisnosti in svobode.«
NEIZKORIŠČENE TURISTIČNE MOŽNOSTI
Na vprašanje, ali obstoje pogoji, da bi čimveč danskih turistov pritegnili v Jugoslavijo, je tovariš Carevič povedal: »Danci radi mnogo potujejo. Dežela nima dovolj sonca in toplote, kar vzbuja med ljudmi želje po lepotah južnih krajev. Čeprav se zdi pretirano, je vendar res, da nekaj stotisoč Dancev prebije letni oddih v tujini, zlasti v Italiji, Franciji in Španiji. Le v Italijo potuje letno 150 do 200 tisoč Dancev. Poleg plačane vozovnice za odhod in vrnitev lahko vsak Danec na svoje turistično potovan je vzame do 2000 danskih kron, kar znaša nad 85.000 deviznih dinarjev. Na potovanju Danec ne štedi in rad dobro je in pije, kupuje spominčke in podobno. Pomeni torej, da je v vsaki deželi zaželen obiskovalec.
Dancem je Jugoslavije zanimiva tudi kot turistična država. Letos jih je bilo okrog 1000 v Jugoslaviji. Zelo hvalijo lepote naših krajev in nizke cene glede na njihovo valuto, zlasti pa poudar-jajo prisrčnost in gostoljubnost našega ljudstva. Mnogo Dancev objavlja ob vrnitvi iz tujine svoje vtise v raznih časopisih. Objavljeni vtisi iz Jugoslavije so v vsakem oziru pozitivni.«
Žal pa je naša propaganda in organizacija turizma na Danskem in v vsej Skandinaviji zelo slaba. Skoraj vse je prepuščeno naključju in pobudi Dancev samih. Tu so se ljudje navadili, da jim nekdo organizira in pripravi potovanje in se ne odločijo čez noč, kam bodo potovali, že zdaj Danec premišljuje, v katero državo bo (Nadaljevanje na 6. strani)
iZ VCEliAJSNJE DRUGE IZDAJE
AKA8SKI SVET PROTI FRANCIJI
16 arabskih držav zahteva intervencijo Varnostnega sveta OZN spričo
francoskega prevrata v Rabatu
Novi	Pi
Belgijska družina noče vrniti Franca Zagožna očetu v Bočni
Pariz, 21. avg. r. V Maroku vlada mir. Toda vse kaže, da je to mir pred viharjem. Izjemno stanje so sicer ukinili, toda vojaške in policijske oddelke v Casablanci in drugod so ojačili konjeniški oddelki maroških plemenskih poglavarjev. Novi sultan, ki je znan le po ^svojih ogromnih posestvih, je imenoval tri vezirje, ki bodo vodili verske in pravosodne upravne zadeve in je tudi že prisostvoval mahdenu, posvetu vezirjev in plemenskih poglavarjev.
General Guillaume pa je po opravljenem zarotniškem prevratu v Maroku dal izjavo, v kateri je priznal, da s sultanom Jusufom že dolgo ni bilo mogoče »iskreno in uspešno sodelovanje«. Spor je prišel prvič do izraza 1. 1950, ko je neki prvak maroškega nacionalnega gibanja ostro napadel Francijo, tako da ga je Guillaume pozval, naj zapusti konferenco, na kateri se je to zgodilo, in tedaj se je El Glaui, paša v Marakešu, postavil na francosko stran. Guillaume je prikazal dogodke v zadnjih dneh tako, da je Francija posredovala med marakeškim pašo in sultanom in nazadnje ukrenila, da ni prišlo do večjega prelivanja krvi. Guillaume je napovedal izvedbo ustavnih reform, za katere je dosegel tik pred prevratom še podpis sultana Jusufa,
Clement Attlee v gosteh pri predsedniku republike
Brioni, 21. avg. (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz Tito je nocoj ob 19.30 s soprogo priredil svečano večerjo v čast vodje britanske laburistične stranke g. elementa Attleeja, ki je pri njem v gosteh na Brionih.
Večerje so se udeležili tudi predsednik Izvršnega sveta Bosne in Hercegovine Djuro Pucar, državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič ter člani zveznega in republiških Izvršnih svetov, ki preživljajo svoj letni dopust na Brionih.
I ki se je, zato da bi ohranil mir | v Maroku in dosegel, da bi Fran-; cija pripravila marakeškega paša | k disciplini, celo odrekel svoji j formalni suverenosti, tako da bi jo delil s Francijo na pol in pol.
| Marakeški paša je novinarjem seveda izrazil svoje zadoščenje in prepričanje, da se bo sedaj položaj v Maroku uredil.
Medtem je sultan Jusuf z obema svojima sinovoma prispel na Korziko, a bo verjetno tam le začasno ostal, dokler mu ne določijo drugega stalnega bivališča.
Po vsem arabskem svetu pa je nastalo silno razburjenje zaradi zadnjih dogodkov v Maroku. Svet arabskih držav je imenoval posebno komisijo, ki naj preuči dogodke in žene maroško vprašanje pred OZN. Zaenkrat se še niso odločili, ali naj svoje zahteve predložijo Varnostnemu svetu ali Generalni skupščini. V Kairu je direktor arabske univerze, ki velja za najvišjo muslimansko znanstveno ustanovo, proglasil »sveto vojno« proti Franciji. General Nagib je v Meki demonstriral za neodvisnost »vseh arabskih dežel«. V Kairu so po mošejah napovedali »molitve za maroške mučenike«.
V krogih OZN pa ugotavljajo, da se bo morala ta mednarodna organizacija dejansko pobrigati za maroško vprašanje, pa čeprav je francoski delegat Maurice Schu-man v razgovoru z novinarji dejal, da bi zapustil zasedanje Generalne skupščine, če bi na njem načeli maroško vprašanje, ker naj bi to tudi v smislu ustanovnih načel OZN, ki prepovedujejo vmešavanje v notranje zadeve posameznih držav, ne bilo dopustno. V krogih OZN pa ugotavljajo, da maroškega vprašanja ni mogoče imeti za zgolj francosko interno zadevo.
Sultan Ben Araf je bil danes vpričo nekaj sto plemenskih poglavarjev in francoskih funkcionarjev ustoličen v Fesu. Nocoj je odpotoval v Rabat.
Za in proti Indiji in $2
v političnem odboru Generalne skupščine OZN
VVashington, 21. avg. (Reuter). Politični odbor Generalne skupščine OZN je danes nadaljeval razpravo o korejski konferenci. Debata se je še zmerom sukala okrog udeležencev konference.
Na današnji seji se je najprej danski delegat izrekel za avstralsko in novozelandsko resolucijo, po kateri naj bi tudi Indijo povabili na politično konferenco o Koreji. Za njim so se izrazili za to resolucijo še delegati Norveške, Izraela, Švedske in Egipta. Egipt-ski delegat je izrazil celo mnenje, da bi se morali konference razen indijskega udeležiti tudi zastopniki nekaterih manjših azijskih držav. Na Daljnem vzhodu bi ne smela priti do besede le Indija, marveč tudi druge azijske države, posebno če naj se na njej ne uredi samo korejsko vprašanje, marveč doseže splošno pomirjenje.
Delegat Kube se je izrazil proti tej resoluciji, češ da indijska vojska ni sodelovala v bojih na Koreji. Delegat Južno-afriške unije je dejal, da se bo vzdržal glasovanja, ko bodo glasovali o tem, ali naj se SZ in Indija povabita na konferenco. Južno-afriška unija se sama odreka udeležbi, čeprav so njene čete sodelovale v
| bojih v Koreji. Tudi švedski delegat je izjavil, da Švedska ne j bo prišla na konferenco, čeprav ! je bila v eni izmed resolucij (v sovjetski) predlagana za udeleženca. Pač pa bo glasoval za poziv SZ na konferenco.
Nazadnje je govoril še poljski delegat, ki je podprl sovjetsko stališče in ostro napadel ZDA zaradi pogodbe, ki so jo sklenile z Južno Korejo še po sporazumu o premirju.
Razprava nocoj še ni bila zaključena. Politični odbor bo nadaljeval zasedanje v ponedeljek.
PRIPRAVE ZA ODGOVOR NA SOVJETSKO NOTO O KONFERENCI ŠTIRIH
Pariz, 21. avgusta (AFP). V Parizu zasedajo diplomatski strokovnjaki ZDA, Velike Britanije in Francije in pripravljajo enotni odgovor vseh treh držav na sovjetske protipredloge glede konference štirih zunanjih ministrov. Razgovori bodo trajali še nekaj dni, tako da ni pričakovati, da bi ameriška, angleška in francoska vlada odgovorile na sovjetske protipredloge pred koncem prihodnjega tedna.
OKROG SOVJETSKE VODIKOVE BOMBE
Washington, 21. avg. (Reuter). Spričo vesti, da imajo v SZ vodikovo bombo in da so jo pred dnevi tudi že preizkusili, so danes v Washingtonu sklicali posvetovanje članov atomske komisije, centralnega obveščevalnega urada, zastopnikov vlade in parlamenta, na katerem so preučili položaj. Konferenca je bila tajna.
Predsednik kongresnega odbora za atomsko energijo Strauss je pozneje izjavil, da zaloge atomskih bomb v ZDA sedaj pač ne morejo preplašiti morebitnega napadalca, ki razpolaga z enakim orožjem. ZDA bodo morale ne-mudno organizirati svojo vojaško in civilno obrambo pred atomskimi napadi in se ne bodo nič več smele zanesti, da bi lahko nemoteno izvedle uničujoč atomski napad na nasprotnika.
Predsednik senatskega zunanjepolitičnega odbora Wiley pa je izjavil, da bi bilo treba sedaj doseči, da bi se najvišji zastopniki ZDA in SZ vendarle načelno sporazumeli za mednarodno kontrolo nad atomskim orožjem. Po
njegovem mnenju je SZ sedaj pripravljena na tak sporazum.
Kaže, da izhaja to tudi iz ugotovitve sovjetskega delegata pri OZN Višinskega, češ da je sedaj na zahodmh silah, da predlagajo novo zasedanje razorožitvene komisije pri OZN ki naj bi preučila vprašanje kontrole nad atomsko oborožitvijo.
Novo popuščanje
sovjetskega režima v Avstriji
Dunaj, 21. avg. (AFP). Avstrijske oblasti so uradno potrdile, da so Sovjeti evakuirali 5 komanda-tur v Dolnji Avstriji. Demotirali so tudi nekaj stražnic in kontrolnih postaj ob cestah ki vodijo, na Bavarsko in Češkoslovaško. Sovjetski vojaki so se umaknili iz več zgradb in z nekaterih kmetijskih posestev, ki so jih okupirali pred 8 leti. Zapustili so tudi posestvo, ki so ga takrat proglasili za nemško imovino in za svoj vojni plen. Sovjetska vojska je sedaj koncentrirana v treh dolnje-avstrijskih mestih.
Kairo, 21. avg. (AFP). Vodja maroških nacionalistov, organiziranih v gibanju »Istiklal,« Alal El Fali, ki živi kot pregnanec v Kairu, je danes zahteval, naj vse arabske dežele bajkotirajo Francijo.
Nevv York, 21. avg. (Reuter). Skupina 16 azijsko-afriških držav je danes vložila pri OZN zahtevo, da se nemudno sestane Varnostni svet in da preuči položaj, ki je nastal spričo »nezakonite francoske intervencije v Maroku, ki pomeni nevarnost za mednarodni mir in varnost«. Azijsko-afriške države zahtevajo od Varnostnega sveta, da izda potrebne ukrepe na osnovi načel OZN, Zahteva je bila izročena sedanjemu predsedniku Varnostnega sveta in kuomintan-škemu delegatu pri Organizaciji združenih narodov dr, Ciangu.
Prve Zahedijeve težave
Bagdad, 21. avg. (Tanjug). Po vesteh iz Irana še vedno križarijo po vsej deželi tanki in oklop-ni avtomobili, čeprav iranski generalni štab izjavlja, da ima položaj trdno v rokah.
Kar se tiče sestave nove vlade, se je izvedelo, da je Zahedi ponudil zunanje ministrstvo bivšemu predsedniku generalne skupščine Nasrolahu Entezamu, ki pa mesta za sedaj še ni sprejel.
Nadalje se je izvedelo, da je general Zahedi še sondiral teren za obnovo diplomatskih odnoša-jev z Veliko Britanijo in rešitev anglo - iranskega petrolejskega spora. Ni pa računati s tem, aa bo spor naglo likvidiran.
Nevv York, 21. avg. r. Ameriški tisk danes obširno komentiral dogodke v Iranu. Domala vsi listi se postavljajo na stran Rize Pah-levija in generala Zahedija. »Nevv York Times« se izraža takole: Mosadik bo odslej človek preteklosti enako kakor njegov zunanji minister Husein Fatemi, ki ni maral tujcev.
NADALJNJE ARETACIJE
Teheran, 21. avgusta (UP). Radio Teheran-je nocoj objavil, da je bil aretiran tudi bivši predsednik medžlisa Abdulah Moza-mi, dalje bivši poslanec Ahmed Parza ter da je policija obkolila hišo v katero se je zatekel Husein Fatemi.
Po sporazumu o Kašmiru
New Delhi, 21. avg. (Reuter). Sporazumu med Panditom Nehrujem in Mohamedom Alijem pripisujejo v tukajšnjih krogih velik pomen. Sicer sta se Indija in Pakistan že pred 5 leti načelno izrekla za plebiscit v Kašmiru, toda odnošaji so se pozneje zaostrili in obe državi sta poslali v Kašmir svoje vojaške kontingente. Odtlej se Indijci in Pakistanci niso mogli sporazumeti zlasti ne o postopku, po katerem naj bi se organiziral plebiscit, in o tem, kolikšni kontingenti ene in druge države naj ostanejo v Kašmiru tudi za časa plebiscita. Sedaj se Nehru in Mohamed Ali nista sporazumela samo o roku plebiscita, marveč tudi že o nekaterih vprašanjih, ki se nanašajo na priprave za plebiscit. Vsekakor je ostalo vprašanje indijskih in pakistanskih vojaških oddelkov v Kašmiru še odprto. Zatrjujejo pa, da ga bosta skušala osebno rešiti v okviru nadaljnjih razgovorov.
Iz Srinagara poročajo, da je kašmirski ministrski predsednik Bakši Gulam danes izjavil, da je kašmirska vlada v celoti za sporazum, ki je bil dosežen v New Delhiju in ki pomeni poroštvo, da bo kašmirsko ljudstvo brez tujega vmešavanja odločil o svoji usodi.
STEVENSON O EVROPSKI OBNOVI
Nevo York, 21. avgusta. (AFP). Bivši kandidat demokratske stranke za predsednika republike Stevenson se je vrnil v Nevv York s svojega večmesečnega potovanja po svetu. Novinarjem je izjavil, da je obnova Evrope po vojni naravnost fantastična in da je že to zaustavilo ekspanzijo informbirojevstva proti Zahodu. Stevenson je menil, da je Zahodna Evropa skupno z Ameriko zmagala v hladni vojni. Nevarnost vojnega spopada se je zmanjšala, vendar ne gre, da bi Zahodna Evropa zaradi tega popustila v svojih pripravah za obrambo.
UPOR V AMERIŠKI KAZNILNICI
Monroe, 21. avg. (UP). V protest proti zlostavljanju črnskega pripornika se je 180 kaznjencev v tukajšnji kaznilnici uprlo in zažgalo 12 barak, v katerih so bile kaznilniške delavnice.
Primer Ivana Pirečnika, ki je vzbudil tolikšno zanimanje in vznemiril ne le našo, temveč tudi precejšen del svetovne javnosti, še ni pozabljen, pa se že pojavlja novi. Spet je neki Slovenec, ki se je štiri leta bojeval za svobodo domovine in ki so mu nacisti razrušili dom, po dolgih letih iskanja končno našel svojega otroka na tujem. In spet so tu ljudje, ki nočejo očetu vrniti rodnega sina!
Med vojno je družino Zagožen v Bočni pri Gornjem gradu zadela huda nesreča. Jakob Zagožen je imel ob odhodu v partizane ženo in tri otroke, rojstva četrtega otroka ni dočakal. Dočakali pa so ga nacisti, ki so se hoteli temu hrabremu človeku, ki je odšel v boj proti njim, čim bolj neusmiljeno in podlo maščevati. Prvega maja 1942 se je rodil mali France, že 3. avgusta pa je Gestapo vso družino odvlekel v nemška taborišča — mater v Auselnvitz, odkoder se ni več vrnila, otroci pa so bili razkropljeni po taboriščih v Nemčiji.
Ko se je vojna končala, se je Jakob Zagožen vrnil domov. Našel je le opustošenje. Z bolestjo v src« je začel poizvedovati po družini.
MATI UMRLA V AUSCHWITZU
prosil našo vojaško misijo v Berlinu, naj mu pomaga iskati in vrniti otroke. Vojaški misiji se je posrečilo najti starejšega sina v Nemčiji in ga repatriirati. Za najmlajšega, malega Franceta, so izvedeli, da so ga iz nekega otroškega taborišča pri Leipzigu premestili v tisti del Belgije, ki so ga Nemci anektirali. Leta 1944 ga je družina Chantrain v vasi Lon-zen v Belgiji, ki ni imela otrok, posvojila pod pogojem, da ostane pri njih, dokler se ne oglase starši.
Jakob Zagožen je bil srečen in je upal, da mu bodo vrnili še enega otroka. Podatke o malem Francetu je poslal našemu poslaništvu v Bruslju. Poslaništvo je 1947. leta pri belgijskih oblasteh posredovalo, naj bi otroka vrnili očetu. Toda Jakob ni dočakal sinove vrnitve — družina Chantrain in občinske oblasti v Lon-zenu so to odklonile.
Nesrečno očetovo srce je zajela bolečina. Upiralo se mu je, toda na pravniške predpise se kaj dosti ne spozna. Kdo ve, mogoče se sme tudi tako?
P PREČNIKOV PRIMER JE VZBUDIL NOVO UPANJE
Pirečnikov primer mu je spet vrnil izgubljeno upanje. Ne, ni-Kmalu je izvedel za mučeniško kakršno pravniško učenjaštvo ne smrt svoje žene Marije. Nato je 1 more roditelju odvzeti otroka.
VLADA FLRJ ZAHTEVA ODGOVOR NA SVOJE NOTE
Bolgarija naj vrne naše otroke
Beograd, 22. avgusta (Tanjug). Vlada FLRJ je danes zahtevala od bolgarske vlade, naj odgovori na note iz leta 1951 in 1952, v katerih je zahtevala vrnitev jugoslovanskih otrok, ki so jih bolgarske oblasti nasilno odpeljale in jih še sedaj zadržujejo v Bolgariji. V noti, ki jo je danes Državni sekretariat za zunanje zadeve poslal bolgarski vladi po bolgarskem veleposlaništvu v Beogradu, je rečeno tole:
Vlada FLRJ do danes še ni prejela od vlade LR Bolgarije nobenega odgovora na svoje note z dne 28. aprila 1951, 24. septembra 1951, 23. februarja in 8. septembra 1952, s katerimi je vlada FLRJ zahtevala vrnitev jugoslovanskih otrok, ki so jih bolgarski obmejni organi nasilno odpeljali. Ti otroci so: Stanimir Kirov
V Hamletovi deželi
(Nadaljevanje s 5. strani) prihodnje leto potoval na oddih, izbira kraj in računa stroške. Propaganda za naslednjo sezono se je že začela in potovalni biroji se na veliko ukvarjajo z reklamo. Takih birojev je na Danskem okrog 40. Vsak dan oglašujejo v časopisih in vabijo na skupinska ali posamezna potovanje po Italiji, Franciji in Španiji.
Jugoslavija pa nima takega biroja, nima niti svojega turističnega predstavnika. In vendar obstoje možnosti, da bi desettisoč Dancev opustili potovanja po drugih državah in se napotilo v Jugoslavijo. Fred kratkim je bila v največjem danskem dnevniku »Poli-tiken« cela stran posvečena jugoslovanskemu turizmu, kar je vzbudilo veliko pozornost. Mnogi so pismeno ali po telefonu od našega poslaništva zahtevali podrobnejša pojasnila glede možnosti potovanja v Jugoslavijo.
TEŽAVE USTVARJA PUTNIK
Zdi se neverjetno, toda težave prihajajo ravno od tam, od koder bi jih najmanj pričakovali. Največji danski potovalni biro se je obrnil na naš »Putnik« glede organizacije skupinskih potovanj danskih turistov po Jugoslaviji. Čeprav so Danci dvakrat pisali, niso od Putnika prejeli nobenega odgovora!
Najboljšo turistično propagando za našo državo ustvarjajo sami Danci. Trije danski amaterji so med bivanjem v Jugoslaviji posneli vsak po en barvni film o naši deželi. Ti filmi so kvalitetno boljši in imajo večji uspeh kot vsak naš propagandni film. Popolnoma samoiniciativno jih prikazu jejo_ po vsej Danski. To je za našo državo nedvomno zelo pohvalno. ker priča, da naša domovina navdušuje tujce in da se lahko uvrsti med najznamenitejše turistične dežele.
Ozren Nedeljkovič .
Čez Atlantski ocean 733 km na uro
Lakenheath, 21. avg. (Reuter) Preteklo noč je pristalo v Lakenheatheju 17 ameriških reaktivnih letal, ki so preletela Atlantik v najdaljšem poletu reaktivnih letal brez pristanka iz oporišča v Georgiji (ZDA) je vzletelo 20 reaktivnih letal, vendar so morala 3 letala pristati pri Reykyavi-ku na Islandiji Letala so preletela Atlantski ocean s povprečno hitrostjo 733 km na uro. Med poletom so jih oskrbeli z gorivom nad Labradorjem, zahodno Gronlandijo in Islandijo.
Dimitrov, učenec III. r. osn. šole v Dimitrovgradu Milka Evstahi-jeva^ Vlajeva, učenka gospodinjske šole v Dimitrovgradu, Branko Evstahijev Vlajev, učenec II. r. gimn. v Dimitrovgradu. Le-ti so aprila 1951 med pionirsko akcijo za pogozdovanje goličav zašli in nehote prekoračili bolgarsko mejo pri Dimitrovgradu. Vlada zahteva tudi Stojka Ilijeva Ristova, starega 12 let, ki so ga ugrabili bolgarski obmejni organi v začetku 1. 1952 v hipu, ko je pasel ovce v bližini jugoslovansko-bol-garske meje.
Vlada LR Bolgarije ne le ni vrnila omenjenih otrok jugoslovanskim oblastem, marveč se ji je tudi zdelo nepotrebno odgovoriti na zgoraj omenjene note vlade FLRJ, kar je povsem upravičeno vzbudilo zaskrbljenost za usodo teh otrok tako pri njihovih roditeljih kot pri celotni jugoslovanski javnosti.
V nasprotju s stališčem LR Bolgarije pa je vlada FLRJ v skladu s človekoljubnimi n-čeli in mednarodnim pravom ob prehodu treh bolgarskih mladoletnih otrok na jugoslovansko ozemlje dne 25. decembra 1951, še predan so posredovali bolgarski organi, obvestila s svojo noto 2. januarja 1952 veleposlaništvo LR Bolgarije v Beogradu, da bodo jugoslovanski organi vrnili te bolgarske otroke, kar so tudi storili 7. februarja 1952.
Jakob Zagožen je ponovil svojč zahtevo, naj mu vrnejo sina.
Naše poslaništvo v Bruslju se je letos februarja obrnilo na belgijsko zunanje in pravosodno ministrstvo. Odgovor pa se je gja' sil, da, oni ne morejo ničesar storiti in da priporočajo »redno pot« — vprašati naravnost družino Chantrain in občino v Lonzenu, ali nameravajo otroka vvrn,tl' Uslužbenci našega poslaništva so nato obiskali družino ChantraiiL Mož in žena pa sta odločno odklonila, da bi izročila Franceta. Dovolila jim nista niti, da bi Sa videli. Uslužbenci so odšli na občino. Tam so jim povedali, da imajo v občinskih knjigah zapisanega kot Jugoslovana. Obljubili so, da bodo poklicali oba Čhantrainova in zahtevali otroka. O uspehu jih bodo obvestili-
Dne 23. maja t. 1. je občina Lonzen z uradnim aktom obvestila naše poslaništvo, da družina Chantrain ne želi vrniti jugoslovanskega otroka, ki »jim ?a je belgijski Rdeči križ zaupal kot siroto«.	.
Jakob Zagožen se kajpak tudi ne želi in ne more odpovedati svojemu otroku. Celotno za(^e\° so zdaj zaupali belgijskemu odvetniku iz Anversa. Razprava o ti-letnem Jugoslovanu Francu Zagožnu se bo začela sredi septembra.
GONJA KATOLIŠKIH KROGOV
Belgijski tisk zdaj piše o tem primeru, nekateri katoliški krogi pa ga izkoriščajo kot povod za nove klevetniške napade na naso državo.
Ne glede na pričakovani sodni spor in ne glede na tiste belgijske kroge, ki poizkušajo to globoko človeško dramo brezobzirno izkoristiti za svoje umazane nakane proti naši državi, vprašujemo v imenu človečnosti in morale tudi mi:
Mar ima družina Chantrain, ki verjetno ljubi malega Franceta in je z njim srečna, pravico, da svojo srečo gradi na bolečinah človeka, ki mu skuša odvzeti rodnega sina?
Mar more katerikoli pošteni človek na svetu dovoliti, da m odvzeli otroka očetu, ki se je štiri težavna leta prav zato boril za svobodo domovine, ker ni hotel, da bi njegovi otroci odraščali kot sužnji in ker jim je hotel zagbj to viti srečen in svoboden razvoj-Mar mu sme zdaj, ko si je to priboril, kdorkoli reči:	»Nimaš
pravice do svojega otroka?«
Mar ni Jakob Zagožen, ki se je proti fašističnim osvajalcem boril ne le za svobodo svoje domovine, temveč-tudi za svobodo vseh zasužnjenih držav, tudi Belgije, doživel dovolj velike tragedije, ko je moral to svobodo plačati z razdejanim domom in družino? Mar se sme temu plemenitemu borcu zdaj povzročiti še eno tragedijo?
In končno — mar ni Pirečni-kov primer dovolj jasno dokazal, na čigavi strani je svetovno javno mnenje in na čigavi strani je pravica?	D	j.	B■
„Vsi naj bolje žive"
(Nadaljevanje s 5. strani) Traktorje »Homag« poznajo naši traktoristi in zadružniki. Tudi na tej razstavi so jim namenili precej prostora. Tej veliki tovarni je v napoto mali posestnik, ker ne more kupiti traktorja. Zato tovarna zelo nazorno in prepričljivo prikazuje prednost velikega posestva in strojnega obdelovanja zemlje, agitira za zadruge. Na 50 ha obsegajočem posestvu plugu in konjski vpregi ni mesta. Zato se združujte, kmetje, in kupujte traktorje »Homag«.
Opomin pa so dobili tudi tovarnarji »24 tovarn traktorjev izdeluje 154 tipov — to je preveč«. Koristi nemškega gospodarstva zahtevajo, da se proizvodnja omeji samo na nekaj tipov, -da bodo traktorji za tretjino cenejši. Tako lahko vsi bolje žive.
ELEKTRIČNO VEDEŽEVANJE Na dveh krajih stoje dolge vrste: na prvem lahko obiskovalci v eni minuti dobe rentgenski posnetek pljuč, na drugem pa nay-lonsko škatlico z listkom, na katerem je napisano, kako dolgo
kova dolžnost je samo menjavati plošče in paziti, da ljudje v cerkvi glasno ne govore. Čudna ie ta tehnika, saj niti svetih oltarjev ne spoštuje.
SKRBI POSLOVNIH LJUDI
Mir na Koreji je prinesel vsemu svetu radost in optimizerh-Poslovnim ljudem v Nemčiji pa je prinesel hude skrbi. Tega ne prikrivajo. Cene nekaterih surovin so padle in še padajo. V Nemčiji so podjetja, ki obratujejo samo tri dni v tenu, ker ni trga. Treba ga je najti. Vse to je res šele začetek. Toda borzni in bančni seizmografi oddajajo zaskrbljenost vzbujajoče signale.
Tudi ta razstava, organizirana pod humanim in malone sentimentalnim naslovom »Vsi naj bolje žive«, v resnici zelo močno poudarja potrebo, da bodi proizvodnja cenejša, čim cenejša, da bi se nemško gospodarstvo tako usposobilo, da bi hitreje in zanesljiveje prodrlo na svetovni trg-Brez širšega izhoda na svetovni trg so perspektive žalostne — »boljše življenje« je v nevarno-
bodo živeli. Ljudi zelo zanima sti. To je zdaj najvažnejša za-prvd in drugo, zlasti pa drugo, hteva nemškega gospodarstva. Od Vedeževanje je zelo moderno,! tod, naj mi organizatorji razstave
brez gledanja na dlan. Pritisnete na gumb in ena izmed številnih škatlic pridrsi do vas. Neki mladenič nenehoma prepričuje občinstvo, da slone prognoze na matematiki, na verjetnostnem zakonu in na dolgoletnih izkušnjah zavarovalnice, ki je to drobno senzacijo organizirala.
V Berlinu sem prisostvoval službi božji v evangeljski cerkvi, kjer duhovniki in verniki skupaj poslušajo ves govorni del maše z gramofonskih plošč. Duhovni-
ce zamerijo, tista roditeljska skrb za prebivalce sveta.
Ni naključje, da so razstavo odprli tik pred volitvami, ko sindikati polemizirajo s kanclerjem c graditvi stanovanj in življenjskem standardu. Predvolilni boj se bije v različnih oblikah. Od papeževega pisma škofom v Nemčiji in maše z oltarja, vse se vrti okrog volilne kroglice. Razstava pa prikazuje volivcem res velike uspehe, dosežene od leta 1949 do danes.	Rade	Vujovič
Q PRED PRAZNIKOM NAŠE PRIMORSKE^)
Med grmenjem topov in regljanjem strojnic
SO ODPIRALI SLOVENSKE ŠOLE
Tudi italijanski učitelji so bili, no in tudi v organizacijah dela- | valescenti. Kjer so gospodarili I borilo svobodo, ko je spet smelo
illPl \\ O n n D ln + m-t lrnl	„	lVT«	/#	1J	n/\	+1 i nAMinlv« a	I	 —	-	^	t	...	£.1.	1..	..	-	  !	___‘1!	  1	5	r*
nosilci »2000 letne kulture«. Na koščku zemlje, odtrganem od ostale Slovenije, so hoteli malim kratkosrajčnikom, ki so se šele začeli učiti a b c, iztrgati iz srca Jezik mater in jim vbiti v glavo doktrino, ki je ljudem, sanjajočim 0 svobodi, obljubljala rešetke, Ucinus, pregnanstvo in smrt.
Nekje je učitelj, do vratu zapet v črno fašistično srajco, plju-hu v usta učencu, ki je spregovoril slovensko. Drug je za isti •greh« z iglo prebadal jezike ma-hm žrtvam. Tretji je — kaj bi naštevali dalje! Na vsem Primorskem so učitelji-fašisti uporabljali enake učne metode. Zato pa £udi niti enemu ni dala vest, da “i jeseni leta 1943, ko je prišel Polom, ostal na šoli in med Ijud-tei> ki so imeli časa in vzroka dovolj, da so zasovražili krute •nosilce kulture«.
* *
Ko je v hribovski vasici nad Cerknem stopila slovenska učiteljica Marjanca prvič v majhno Vaško šolo, kjer so,se zbrali star-in otroci, je presenečena prebrala naslednje besede, napisane Pa tablo:
»Dan 22. oktober 1943 bo ostal V kroniki naše vasi kot velik zgodovinski dan, ko se je po 25. letih sužnosti odprla zopet naša slovenska šola. Mussolinijev raznarodovalni poskus je šel po vodi- Vse milijonske žrtve so bile zastonj, ker Slovenci imamo trde buče, ki se niso omečile pod nobenim pritiskom in ne koroba- > cem.«
Ta pozdrav slovenski šoli je napisal z okorno roko oče sedmerih otrok.
Ljudje, ki so jih leta trpljenja, krivic in preganjanja napravila trde, so od sreče jokali, ko so takoj ob prihodu partizanov iz gozdov v vasi začeli izkopavati svoje bogastvo: stare slovenske knji-§e in abecednike. Hoteli so imeti slovenske šole in nihče več ni mogel čakati, da bo vojna kontna. V Baškem okrožju so bili Pajhitrejši. Še pred 22. oktobrom, ko je Narodnoosvobodilni svet za Primorsko izdal, sledeč želji in Potenju primorskega ljudstva, 0krožnico o ustanavljanju slovenskih šol, so v petnajstih vaseh paškega okrožja šole že delovale. p° 22. oktobru so zgledu sledile Vasi v ostalih 12 okrožjih.
Kakšne so bile šole, ki so nastajale in delovale sredi bobne-Pja topov in reglanja strojnic?
Lahko je danes brskati po starih arhivih in čitati v ohranjenih statistikah takele številke:
V času, ko je bilo število šol naj-}dš.ie, je na Primorskem delovalo “40 osnovnih šol s 16.158 učenci. Učilo je 481 učiteljev.
Toda debelo knjigo bi morali napisati, če bi hoteli zraven suhih številk opisati dobo in okoliščine, v katerih so po 25 letnem zatiranju slovenstva spet delovale slovenske šole.
Mati in oče sta stisnila sinku ali hčerki v roke starodaven abecednik »Preljubo veselje«, »Prvi koraki« in podobno. Pač težko bi v kmečki hiši izven Primorske še našli take stare bukvice. Na Primorskem pa so bile to edine knjige. Pred leti so jih bili skrili in zakopali s hrepenenjem v srcu — za takrat, ko bo prišel veliki dan.
Ta dan je zdaj tu. Ves srečen hiti malček z dragoceno knjigo v roki proti šoli, ki ni več strašen kraj. Saj se v jeziku, ki ga razume, uči o domovini, ki jo branijo starejši bratje in očetje Le kje so se naenkrat vzeli slov inski učitelji? Mar jih niso bili že zdavnaj pregnali daleč na italijanski jug in mar se niso le red1'! od njih vrnili? Seveda. Toda ljudje so šole kljub temu Lj teli! Izbrali so jih ljudje. Tak:, ki so nekdaj hodili v slovenske šole in ki so učili v duhu OF. Za marsikoga je bilo težko, toda treba je bilo. Učitelji in učenci so se skupaj potrudili, da opravičijo velika pričakovanja in zaupanje.
Tudi o rednem pouku je težko govoriti, če sam ne veš, ne kdaj, ne od kod naenkrat vdre v vas sovražnik. Takrat je treba učitelja hitro skriti in po možnosti rešiti še tablo. V Brdih se je primerilo znanemu učitelju Oskarju Venturiniju, da je rešil sebe in tablo iz goreče šole. Ko so Nemci pridrli drugič, so zažgali še tablo.
A niso bili še dobro iz vasi, pa se je pouk nadaljeval. Pisati pa je bilo treba na vrata.
Ohranil se je tudi naslednji zapisek: »... Na šoli, kjer zdaj učim, pomaga učiteljica Ma inič Pavla, rojena Kumar, sestra skladatelja Srečka Kumarja. Stara je 72 let. Je brez sredstev in se hrani v etapni kuhinji. ^ je: .Povejte vsem, da je pri nas vendarle pravi raj. Tu imamo vsi zjutraj in popoldne šolo, zvečer večerne tečaje za odraslo mladi-
ANKETA »BORBE« O GOSTINSTVU
Potrebna je decentralizacija
Za našo anketo o stanju v go- škov vsake poslovalnice. Zato so stinstvu smo dobili iz Gostinske cene v poslovalnicah A in B ka-zbornice Srbije ta-le članek Žike tegorije često enake cenam v ma-Bukumiroviča:	j lih poslovalnicah kategorije C in
»Prva decentralizacija velikih j D, čeprav so v slednjih režijski gostinskih podjetij, konec 1. 1951, stroški, plače in akumulacija ni mnogo spremenila načina pošlo- i znatno manjše. Zato cene v go-vanja gostinskih podjetij. Le-ta so i stinskih podjetjih niso več v skla-obdržala svoj monopolistični po- du s tržnimi cenami kmetijskih mo’.« Potem so tu zapiski o pad- I Nemci, ni hotel v šolo, ki so jo govoriti slovensko in ko* so iz fa-' loža j, kar negativno vpliva na cene ' pridelkov, ki letos poleti stalno lih tovariših učiteljih in še je | oni dopuščali, nihče, ne učitelj, šističnih mučilnic šole spet po-1v gostinstvu in na vse poslovanje padajo. Na določanje cen gostin-r.niconr,	m	vo	!	_».i_	—ji:..ui;— i—:	..».i,;-‘ foi,	ski'h storitev ni skoraj nikjer vpli-
val zakon ponudbe in povpraševanja, zato so cene ostale še vedno zelo visoke, čeprav se povpraševanje stalno zmanjšuje.
Takšno vodstvo gostinskih podjetij hromd pobudo uslužbencev le-teh, kajti dohodka ne dele so-
vpisano, kako so četniki zverin- ne učenci. Pouk pa je bil v ile- ; stale priljubljen sko zaklali sestro heroja Vojka, galni slovenski, partizanski šoli. mlademu rodu. ki je bila učiteljica, kako so ra- Če so letala dvakrat z bombami j	*
nili pomožno šolsko nadzornico preprečila konferenco, so se zbra-Jelko Jaklič na njenem službe- h učitelji tretjič na tretjem kraju, nem potu, kako so hoteli pod- Deset let mineva letos od ti-kupiti otroke, da bi izdali, kje se stih hudih, junaških in lepih dni, skrivajo učitelji, pa se ni nikdar ko si je primorsko ljudstvo pri-
v::x-x;: :X.x:X,y
■X ,	:	x :•
: l ,: :::
©C V«
0*2
-V«
mmmm
.
im
■I
mm
kraj učenja teh podjetij.
| V nekaterih krajih imajo samo *	j	eno gostinsko podjetje, ki določa
Po pripovedovanju tovariša cene vsem svojim poslovalnicam. Henrika Zdešarja, ki je bil med Seveda ni nikakršne konkurence narodnoosvobodilno borbo po- ?li tekmovanja. Gosti se pritožu-
krajinski šolski Primorskem.
nadzornik
jejo zaradi majhne izbire in slabe kakovosti hrane v gostinskih podjetjih, kjer nudijo samo po tri j razmerno z dohodki vsake poslo-vrste jedu dnevno, katerih kako- j valnice, marveč glede na dohodke vost ni nič boljša od hrane v slabi j celotnega podjetja. Primanjkljaje menzi.	nekaterih gostinskih poslovalnic
V krajih, kjer imajo dvoje ali j krijejo z dobički drugih, in tako ali troje podjetij, se direktorji le-! se ne eni ne drugi ne zanimajo teh med seboj dogovore glede cen. ! za boljše poslovanje. K temu je To se dogaja celo v Beogradu in j treba prišteti še centralizirano drugih večjih mestih, kjer imajo ! preskrbo, zaradi katere dobe ne-/eč gostinskih podjetij, in sicer | katere poslovalnice blago, ki ga zato, ker so si nekatera podjetja, sploh ne potrebujejo, večje režij-ki razpečavajo živila in pijače, ske stroške zaradi centraliziranega zagotovila monopol ali pa se, ka- poslovanja in podobno.
kor drugod, direktorji med seboj pogode glede cen.
Da bi te pomanjkljivosti od-! stranili, je treba gostinska pod-
Centralizem	glede določanja	jetja	popolnoma	decentralizirati,
cen pomeni ostanek upravnega	j	in sicer	po	načelu:	ena	posloval-
načiina vodstva.	Tako določa rav-	i	nica
nateljstvo cene	na temelju stro-	1	cija.
ena gospodarska organfca-
TRŽNI PREGLED
Med narodnoosvobodilno borbo se je na Primorskem tiskala slovenska beseda v 20 ilegalnih tiskarnah (»tehnikah«). — Na sliki vidimo glasilo raznih partizanskih enot in organizacij
V preteklem tednu splošna raven cen kmetijskih pridelkov na malo kaže težnjo po majhnem znižanju, kar je posledica različnega gibanja cen posameznih kmetijskih pridelkov. Tako se je sočivje in sadje znatno pocenilo, medtem ko so cene žita in mlečnih izdelkov, alkoholnih pijač in živinske krme pretežno v zastoju. Obilica sočivja, tako po količini,
I kakovosti in vrstah je povzročila na-daljno pocenitev. Cene so se v preteklem tednu znižale za 2.2%, medtem ko je znašal ta padec v pred-
nihče zagovoril in potem je tu še pismo Marije Majnik-Majde, nadzornice iz Istre: »Težko je in verjetno ne bom ostala živa. izvršila pa bom svojo dolžnost.«
* *
Leta 1944 je bilo šolstvo na Primorskem do kraja organizirano. Šolske zadeve so pretresali roditeljski sveti, v katerih sp bili zastopniki staršev, terenskega odbora OF, protifašistične ženske zveze, predstavnik ZSM in učitelj. Ze od 9. novembra 1943 je veljal odlok o obveznem pouku do 14. leta. Z vseh koncev so prihajala poročila o porastu šol. Prosvetni delavci so imeli konference, pouk v šolah pa so nadzorovali okrožni prosvetni referenti in nadzorniki. Tiskarna »Slovenija« je razpošiljala med mladino »Mladi rod«, učiteljem začetnikom pa Učiteljski list. Prvo številko »Mladega roda« so tiskali v 400, peto pa že v 1500 izvodih. List za učitelje pa je izhajal v 550 izvodih, dokler niso za vso Slovenijo začeli tiskati »Prosvete«.
Vse to se zazdi skoraj neverjetno, če se spomnimo, kako vroče borbe so takrat divjale po Primorski. In vendar je res. Šolstvo in ljudsko prosvetno delo je zadobilo tak razmah, da ga nobene težave niso mogle zavreti. Ko je bila ofenziva in so odšli na fronto tudi učitelji, so njihova mesta prevzeli invalidi in rekon- I
„Vpišite še mene“
Pismo iz Istre o pripravah na praznik na Okroglici
Za Titovo prski okraj
Jugoslavijo je Ko-zadnji vojni dal 4150 partizanskih borcev: 476 se jih ni več vrnilo domov. Za Titovo Jugoslavijo je padlo v zadnjih dveh leti vojne 193 talcev. In v internaciji je umrlo 160 ljudi. Samo v zadnjih dveh letih vojne so na tem malem koščku zemlje
proslave, na katerih bo okrog 150 najožjih sorodnikov padlih borcev prejelo spomenice.
Zelo razgibano je v zadnjem času v koprskem okraju zlasti kulturno življenje. Povsod so številne športne in kulturne prireditve ter partizanska zborovanja. Pred nami je še vrsta prireditev
bovelj, invalidski pevski zbor iz .
Ljubljane ter igralska skupina IX. . poceni. Povprečno
požgali 1870 hiš zato, ker so nji- j in gostovanj na čast obletnice hovi prebivalci ljubili svobodo, i ustanovitve primorskih brigad. Hiše in slovenske šole pa so go- Jutri se bodo v Cezalih, v Poberete v Istri že mnogo prej, že te- i gih zbrali vsi pevci, ki bodo šota 1921. Od leta 1918 do 1943 so delovali na Okroglici. Na kon-fašisti poslali v intenacijo in v za- j certu bo nastopilo 11 pevskih zbo-pore okrog 700 ljudi iz Koprščine, rov z okrog 300 pevci ter 10 godb 331 so jih mučili, 18 ustrelili. na pihala. V torek bo v Kopru ve-V Kopru, Izoli in sv. Luciji se liko partizansko zborovanje. Bivši ’ ’ " '	partizani bodo ob tej priložnosti
g otežili vence na ploščo padlih oprčanov. Pri tem zborovanju pa bo sodeloval tudi garnizon JLA. Večje svečanosti bodo prihodnji teden v Izoli, ko bodo odkrili spominsko ploščo padlim borcem ter preimenovali neko ulico po Borisu Kidriču.
Za prihodnjih 15 dni je v Koprskem okraju napovedanih tudi več gostovanj. Prišli bodo pevski zbor iz Rovinja, tamburaški zbor iz Celja, mladinska godba iz Tr-
bodo prebivalci oddolžili letos svojim padlim borcem z reprezentativnimi spomeniki. Pripravljalni štab bo izdal na čast X. obletnice ustanovitve primorskih brigad album s slikami padlih borcev, ki ga bodo prejete njih družine v dar.
Komisija za odlikovanja, ki deluje v okviru okrajnega štaba, je predlagala za odlikovanje okrog 500 zaslužnih borcev koprskega okraja. Prihodnji teden bodo po vseh občinah in večjih naseljih
preteklem tednu 2,1%. Na trg so pripeljali precej mladega krompirja dobre kakovosti. Ponudba je večja od povpraševanja, zato so se cene znižale za 2% v primeri s prejšnjim tednom. Povprečna cena krompirja je bila 14 din za kilogram, najnižja je bila 10 din v Zagrebu, Osijeku, Banja Luki, 12 din v čačku, Zrenja-ninu in Ljubljani, najvišja pa v Beogradu 28, medtem ko je bil v Sarajevu, Skopi ju in šabcu po 16 din.
Paradižnik j* bil v preteklem tednu za 9,2% cenejši. Povprečna cena paradižnika na malo je bila 15 din za kilogram. Najnižja: 8 din v šabcu, Čačku, Zrenjaninu in Skoplju; po 10 din je bil v Banja Luki in Titogradu, najdražji pa je bil v Sarajevu, in sicer 17, v Zagrebu 20, v Ljubljani 24 in v Mariboru 28 din. V posameznih krajih so prodajali kar na koše po 5 din za kilogram.
Zaradi dobre letine je zelje zelo
v preteklem
korpusa. Partizanske vasi sloven- 1 tednu prodajali kilogram po 6 din.
ske Istre obžalujejo, da jim je igralska skupina IX. korpusa namenila samo dve gostovanji v Marezike in Sv. Antonu. Povsod bi jih radi imeli.
Za udeležbo na prazniku primorskih partizanskih brigad na Okroglici se je prijavilo doslej okrog 6000 prebivalcev. Vsak večer prihajajo na osnovne odbore SZ novi in prosijo: »Vpišite še mene.« Iz portoroške občine, ki ie sedaj sredi turistične sezone in ki i
Najcenejši je bil v čačku. Novem Sadu in Zrenjaninu — 3 din. najdražji pa v Splitu, Sarajevu in Skoplju — po 8 din, in v Bitolju ter Titogradu — po 10 din.
Trg je bil s sadjem bolje preskrbljen kot v preteklem tednu, tako da so se cene znižale za 4,7%. Največje povpraševanje je po jabolkih, ki jih prodajajo povprečno po 20 din za kilogram. Najcenejša so bila v Šabcu (5 din), čačku (10 din), v Nišu (15 din), najdražja pa v Beogradu in
imajo v solinah ravno žetev soli, j Sarajevu (po 22 din). Novem Sadu ki ne čaka in kjer ne poznajo j in Titogradu (po 25 din) in v Splitu
praznika in odmora, se je vseeno prijavilo za partizanski tabor ' okrog 500 ljudi. Solinarji so dolgo razmišljali, kako bi uredili, da bi lahko tudi oni šli na Okroglico. Dogovorili so se s starimi ljudmi, z ženami in otroki, da bi 5. in 6. septembra delali na mesto njih na solinah. Vsak človek, ki bo tiste dni ostal na solinah, bo dela! za dva. Tako pa je tudi drugod po vaseh in zadrugah in po tovarnah — doma bodo ostali samo tisti, ki so neobhodno potrebni.
(30 din). Tudi cene ostalega sadja so v raznih mestih različne. Te razlike Pa niso gospodarsko upravičene, če vpoštevamo, da so zdaj prevozni st-ro-| ški znatno manjši in da stane na primer prevoz sadja na 400 km okrog j 1.90 din za kilogram. To kaže, da trgovinsko omrežje ni pravilno organiziralo povezave med pridelovalnimi in potrošniškimi središči.
Tudi pridelek sliv je bil letos dober. Zato so vedno cenejše. V preteklem tednu so se pocenile za 3,9%.
1 Povprečno stanejo 19 din kilogram.
Mažo	za IcJLo,MALO ZARES
DAJ, SNAHA, RAZDELIVA ZEMLJO C© kdo trdi, da tašča ljubi snaho, tedaj mnogi pravijo, da j© to ljubezen z bodicami. In prav imajo, saj je znano, da mnog© tašč© bolehajo za hudo mrzlico in trganjem v udih, ki 6e redno začne s tisto obrabljeno frazo: »Eh, draga moja, ko sem jaz bila v tvojih letih, je bilo kosilo skuhano, kakor bi trenil.« Tokrat dejansko ni bilo tako. Družina Aleksandra Nikolijeviča iz Donje Livadice zel0 ljubi zvesto snaho Stojano. To ve vsa vas. Tašča jo ima zelo v časteh. Tast Aleksander pa se rad celo javno pohvali:
»Takšn© snahe ni pod soncem, kakor je naša Stojana.«
Ostale snah© v vasi, katerih tašče pogosteje napadajo starčevski 'krči besa, so ji samo zavidale. In Stojana je živela tako dobro, dokler je bil njen mož živ, pa tudi po njegovi smrti.
Nekega dn© pa je prišel zakon in napravil zmedo. Tast ga je prebral takoj razumel. Nihče pe more imeti nad deset hektarov zemlje. On pa jih je imel štirinajst. Razmišljal je, kaj bi storil Obračal je tako in drugače, pa si ni mogel izmisliti nič pametnega Hodil je nekaj časa po vasi m tehtal »politični položaj«. Šele potem je zabrenkal na špeku-lantsko strun© — potipal je bilo (bilo sicer odpove samo pred davkar- |
jem) in njegova diplomacija je za-1 Potlej je vzel svinčnik in hitro
čela delati. Poklical je snaho in ji z resnim gfasom pošepnil: »Stojana, dete moje, daj razdeliva zemljol« »Križ božji, tast, kaj pa govorišt« j© vzkliknila.
»Govorim resno, bog mi je priča. Ne veš, da gazda Aca nikoli ni mlatil prazne slame!«
In ko ji je pojasnil, za kaj gre, je dobra snaha natanko uganila cilj. Tedaj je stari tast dejal z nekoliko povišanim glasom:
»Draga snaha, zlata si vredna. Strežeš mi bolje ko lasten otrok. Pet hektarov zemlje ti dam.«
Snaha je takoj ponižno poljubila tastu roko. Tast se je zadovoljno nasmehnil in pripomnil:
»Pod svojo roditeljsko streho boš morala za nekaj. časa. Ne bo dolgo trajalo, samo dokler n© umaknejo tega zakona. Nič ne skrbi, hitro bo minilo, saj menjajo zakone ko cigan konja.«
Snaha se je na hitro roko pripravila, vzela je najpotrebnejše in zavihtela culo na ramo. Po vasi pa je šlo bliskovito od ust do ust:
»Aleksander je napodil Stojano!« Ta zvijača s© ni posrečila. Zlasti ne pri komisiji za uveljavljanje zakona. »Stari, koliko zemlje imaš za odkup?« je vprašala predsednika komisije Aleksandra.
»Niti pedi, bog mi je priča,« je odgovoril.
izračunal;
9 + 5 = 14, 14 : 2 = 7.
Člani komisije so se spogledali in prebavili računsko lekcijo. Aleksandrovi »matematični« možgani so naglo mozgali:
»Devet meni, pet snahi Stojani.«
»Torej sta si zemljo razdelila!« je rekel predsednik.
»Kako, da je ne bi razdelila, ko Pa noben© stvar na svetu več ne drži.«
»Oho, od kdaj pa!«
Psovka je 6ledila psovki, potlej je snaha spremenila barvo, mrzla prha jo je presenetila in drzno je vzkliknila:
»Počakaj, tast, kam si pa zajadral!«
Zenska je ženska, nobena ne dosoli, da bi padel madež na obraz. Tak0 je nehote odkrila tastovo strategijo in taktiko. In tastu ni več pomagalo nobena zavijanje in špekulacija:	zakon mu je odmeril štiri
hektare. Tedaj pa ga je popadla starčevska mrzlica in snaho Stojano je res zapodil od hiše.
»SVETA« ZEMLJA
Križ božji, koliko je na svetu cerkvene zemlje! Za tisto, ki pripada cerkvi v vasi Zdravinju pri Kru-ševcu, pa v staroslovenskem in srbskem jeziku sploh ni toliko superlativov, da bi ji odmerili pravično me-
sto v kraljevstvu božjem. »Ta zemlja pripada svetnikom,« pravi pop Oglob-ljin. »To j© prostor, kjer počivajo in se zabavajo, ko pridejo na ta grešni svet.« Seveda, to je prostor, kjer včasih tudi malo zaplešejo.
Kmetje so mu na to odgovorili:
»Svetniki imajo dovolj prostora. Župnišče je veliko, deset kol lahko hkrati plešejo.«
Potlej pa so lepo prosili popa, naj jim odstopi samo nekaj metrov na robu cerkvenega dvorišča, da bi postavili spomenik padlim borcem Zdravinja, Češ da je ta svet najprimernejši, ker je sredi vasi.
»Brezbožnikj grdi, sveto zemljo zahtevate!« je odgovoril pop.
Kmetje so s© potem s prošnjo obrnili na cerkveni odbor. Dobili so enako odgovor Enako jim je odgovoril niški vladika dr. Jovan. Tedaj so kmetje skomizgnili z rameni. Čudili Pa so se, da stoji »sveta zemlja« zapuščena in neobdelana, cerkev pa ima denarja na pretek. In kam gre ta denar! Nekateri verniki so zahtevali pregled blagajniških knjig.
»To so svete knjige in pregleduje jih samo vladika,« je dejal pop Oglobljin.
Ko so ljudje to slišali, so se obrisali pod nosom, saj je znano, da je niški vladika strokovnjak ta takšne posle. Ljudje pripovedujejo, da je pred vojno uspešno končal tečaj pri uglednem finančnem strokovnjaku Milanu Stojadinoviču, Pridobljeno znanje je v praksi preveril v pante-lejskem samostanu, ko je strokovno in duhovno dokazal, da je šlo približno milijon din za kritje »dolgov
svetega Petra«. Seveda tudi tokrat o njegovi strokovnosti ne smemo dvomiti.
OBLEDELA MODA
Nekateri ljudje iz vasi Drakčičev se imenujejo komuniste. Kmetje pa menijo, da tega imena ne zaslužijo. Vsi si na vse kriplje prizadevajo, da bi se ognili motiki. In vsak dan paradirajo po Rankovičevu, pritiskajo na kljuke in iščejo zaposlitve, čeprav imajo dovolj zemlje. Kdaj pa kdaj so jim predlagali, da bi delali v tovarnah.
»Hvala, to ni za nas,« so se zahvaljevali.
In vsi so seveda navalili na Okrajni komite in zahtevali, naj posreduje. Tam pa so jim svetovali, naj se vrnejo v vas. Ko tudi to ni pomagalo, so jim rekli, naj sami povprašajo pri podjetju.
»Pa vendar ne mislite, da bomo delavci!« so se uprli.
Šele takrat je pravzaprav prišla i na dan prava nakana: hoteli so po-j stati uradniki. Skromne želje, saj se komaj znajo podpisati. Toda zasluge, j eh, te prazne zasluge, so jim zmc-| šale glave.
Okrajni komite jim ni mogel ustreči, ker za dodelitev uradniškega | zvanja ni pristojen Nejevoljni so se vrnili v Drakčiče in na komite javno zabavljali. Da pa bi bila njihova »kritika« v duhu mode, so takšno 6tališče komiteja nazvali birokratizem.
Tudi to besedo napačno obračamo in izgovarjamo, kjer je treba in kjer nL	J	R.
■I ■■■!■! Illl	iMMgMB
EVROPSKA GLEDALIŠČA
v prihodnji sezoni
Gledališke poletne počitnice se približujejo koncu. Igralci se vračajo z letovanj, vaje se bodo kmalu začele. V septembru se bodo spet razsvetlile gledališke dvorane in začela se bo nova gledališka sezona 1953/54. Kaj bodo naslednje leto prikazovala glavna evropska gledališča?
PARIZ
Pariz je vedno veljal za središče gledališke umetnosti. Kot glavno pariško gledališče pa so vedno smatrali »Commedie Fran-gaise«, ki je najstarejše ohranjeno pariško gledališče (ustanovljeno leta 1680) in verjetno gledališče z največjim svetovnim slovesom. Ob koncu minule sezone 1952/53 je Commedie Fran-gaise dobila novega upravnika, ki je znan kot zelo dober režiser in dramatik. »Commedie Fran-gaise« uprizarja svoje predstave v dveh dvoranah, v »Richelieu« in »Luxembourgu«. Predstave so skoraj vse leto, razen kratkega obdobja med poletnimi počitnicami. Nova sezona se bo začela sredi septembra v dvorani »Richelieu« z reprizo kakega klasičnega francoskega dela, verjetno Mo-liera ali Racina. Prva premiera bo šele 7. oktobra. V dvorani Lu-xembourg bo prva premiera drama »Resnica je mrtva« Emanuela Rabelaisa. V vodilnem uradnem, ozir. državnem gledališču »Commedie Frangaise« je že tradicija, da podpira predvsem domače francoske dramatike in igralce. Med ostalimi premierami v Commedie Frangaise bodo: Pegutova »Devica Orleanska« in drama »Pričakovanje svita« znane pisateljice Simonne. Ob Novem letu bodo izvajali otroško igro »Otrok, ki noče rasti«. Poleg tega pripravlja Commedie Frangaise vrsto repriz v novi inscenaciji. Med njimi je mnogo Sardoujevih, Claudelovih in drugih del. V repertoarju pa bodo seveda tudi reprize francoskih klasikov. Režirali bodo predvsem znani francoski režiserji, pa tudi nekaj mlajših. Tujih režiserjev in igralcev ne bodo angažirali.
»Snom kresne noči«. Sledili bodo Schillerjevi »Razbojniki«, Girado-ujeva »Sodoma in Gomora« in razna dela Tolstoja, Sardouja, Hauptmanna, Bernarda Shawa in drugih. Režirali bodo znani nemški režiserji Ernst Gingsberg, Bruno Habbner in ravnatelj tega gledališča Kurt Horvitz.
Drugo miinchensko gledališče »Kammerspiele« bo kot prvo premiero uprizorilo Karla Orfa »Astutuli«. Razen tega so na programu Petra Ustinova »Ljubezen štirih polkovnikov« (dramo bodo v naslednji sezoni uprizorili tudi v Parizu), Friedricha Durenma-ta »Angel prihaja v Babilon« (premiera), Gogoljev »Revizor«, Schillerjevi »Razbojniki«, nekaj Shakespearovih del itd. Večino teh del so v tem gledališču že prej uprizarjali, za novo sezono pa jih bodo na novo inscenirali.
Bavarsko državno opero v Miinchnu cenijo kot najboljšo nemško opero in eno izmed najboljših v Evropi. Znani dirigent' in skladatelj Rudolf Kempe je nedavno postal njen ravnatelj. Novo sezono bo Bavarska državna opera otvorila z Webrovim »Čarostrelcem«. Izmed klasičnih oper bodo na novo inscenirali Verdijevega »Falstaffa«, Bizetovo »Carmen« in še nekaj klasičnih! del. Na repertoarju naslednje sezone sta tudi nova Egkova opera »Čudežne gosli« in Orfova »Ber-nauerin«. Verjetno bodo pripravili tudi najnovejšo opero Got-frieda Einema »Proces«. Na Salzburškem festivalu je premiera te opere doživela velik uspeh. Opera je prireditev istoimenskega romana Franza Kafke.
LONDON
Michael Bantall, novi ravnatelj londonskega »Old Vic«, najbolj znanega angleškega gledališča, je pred nedavnim nakazal program za naslednjo sezono. Opisal je tudi obširen petletni delovni načrt. Po tem načrtu bo »Old Vic« v naslednjih petih letih uprizoril vsa Shakespearova dela v popolnoma novih inscena-
lan«, »Vihar«, »Kar hočete« in »Mnogo hrupa za nič«. Po prvotnem načrtu bi moral »Old Vic« v naslednji sezoni uprizoriti le Shakespeara. Zdaj pa so to izpre-menili in bodo ob nedeljah izvajali tudi druge klasike. Le izjemoma bodo dali premiero kakega sodobnega angleškega dramatika.
Londonska opera Covent Garden bo v naslednji sezoni obnovila svoj klasični repertoar. Med novimi operami bo »Gloriana«
Če gospod upravnik gradijo hišo...
Grob primer zlorabljanja delavskega samoupravljanja v gradbenem podjetju »Sograd« v Soboti
Vanja Radauš: Portret
Benjamina Brittna. Za izvedbo Wagnerjevih del, ki jih v Angliji zelo radi poslušajo, je Covent Garden angažiral nekaj prvovrstnih nemških pevcev, ker bodo Wagnerja izvajali predvsem v nemščini. Podobno je z italijanskim klasičnim repertoarjem. Dirigirali bodo sami znani dirigenti.
DUNAJ
mm*
Kulturni spomeniki: Marijin samostan na Mljetu
Pariška opera bo v naslednji sezoni izvajala predvsem reprize klasičnega opernega repertoarja. Pripravljajo gostovanje številnih uglednih svetovnih opernih pevcev. Glavni baletni koreograf pripravlja za naslednjo sezono nekaj novih baletnih premier. Med njimi je tudi novi balet »Vinska trta«, ki ga je uglasbil Darius Milot.
Ostala pariška gledališča pripravljajo pester spored. Jean Vil-lard se bo s svojim »Theatre Na-tionale Populaire« šele novembra vrnil s turneje v Pariz. Uprizoril bo Bernarda Zimmerja »Konjenike«. Znano gledališče »Sarah Bernhardt« bo otvorilo novo sezono s »Tovarišem« Jacquesa Devala. Glavne vloge bodo igrali znani igralci. Gledališče »Atelieu« bo otvorilo sezono z dramo »Hazarder« nedavno umrlega italijanskega dramatika Huga Bettija. »Theatre de Noctambulle« bo začelo delo s »Kozjim otokom« istega pisca.
BERLIN
V Zahodni Nemčiji je gledališko življenje najbolj razvito v Miinchnu. Zahodni Berlin ima sicer 9 gledališč, toda njihovo število je za 2 milijona prebivalcev premajhno, razen tega pa so slabša kot miinchenska. Repertoar zahodnoberlinskih gledališč bo v naslednji sezoni obsegal dela Terenca Rattigana, Grachama Greena, Sommerseta Maughamu, Cocteauja, Sartra in drugi! angleških, ameriških in francoskih dramatikov. Na odrih zahodnega Berlina redko uprizarjajo domače, oziroma nemške avtorje.
Mestna opera v zahodnem Berlinu je za novo sezono angažirala nekaj znamenitih pevcev. Glavni dirigent bo znani nemški glasbenik Robert Heger.
MUNCHEN
Mur. ' msko v	'"dališče
»Bavarsko državno gledališče« bo začelo sezono s Shakespeareovim
cijah in z mladimi igralci. Michael Bantall meni, da mora »Old Vic« postati njiva mladih igralskih talentov, »igralskih potencialnih sil«, ne pa oder, na katerem bodo nastopale že znane gledališke zvezde. Le izjemoma bodo angažirali ugledne igralce. Za naslednjo sezono so že angažirali znamenita igralca Claire Bloom in Richarda Burtona. Med mlajšimi pa bo nastopilo mnogo »novih nad« angleškega gledališča. V tej sezoni bo »Old Vic« izvajal šest Shakespearovih del: »Hamlet«, »Kralj John«, »Corio-
Dunajska gledališča so za naslednjo sezono najavila pester spored. »Volkstheater« bo začel delo ob koncu avgusta s Shakespearovim »Kraljem Learom«. Glavno vlogo bo igral Klaus Klausen. Ob Novem letu bodo uprizorili Shawovo delo »Andro-kel in lev« in Aristofanovo »Lizistrato«. Na repertoarju so tudi Hauptmann (»Rosa Bemt«), Strindberg in drugi.
Uprizorili bodo tudi nekaj sodobnih del, n. pr. Pristleyjev »Zlati dež« in druge. Razen rednih predstav uvaja »Volkstheater« v naslednji sezoni tudi cikluse posameznih del s posebnimi abonentskimi vstopnicami.
»Volkstheater« nima na sporedu nobenega domačega avtorja. Gledališče »Josefstadt« pa bo v naslednji sezoni izvajalo predvsem avstrijske dramatike. Prva premiera v »Josefstadt« bo Hansa Schuberta »Izgubljena«. Sledila ji bo Ulricha Becherja »Gospodična Loeventhorn« in druge.
Dunajska opera bo v novembru uprizorila Alberta Lortsinga ope-10 »Cesar in tesar« in Smetanovi »Dve vdovi«. Na sporedu je tudi
Gradbeno podjetje »Sograd« v Soboti se uvršča po številu delavstva in po obsežnosti gradbenih del med močnejša podjetja v Prekmurju. V podjetju je našlo zaposlitev več sto delavcev in okoliških bajtarjev. O notranjem življenju kolektiva vse do letos ni bilo kaj posebnega slišati.
Dogodki zadnjih dni, pravzaprav zadnjih dveh let — o čemer delavci z rastočim nezadovoljstvom šušljajo — dokazujejo, da se za lepimi besedami skrivajo v vodstvu podjetja samopašnost, grobo zlorabljanje delavskega samoupravljanja, intrige, ozki egoistični interesi posameznikov, hlapčevstvo, neodkritosrčnost in še druge nečedne stvari. Delavsko samoupravljanje je v rokah ozkega kroga ljudi, ki so že zdavnaj padli pod vpliv gospoda upravnika — tako ga delavci titu-lirajo. Sicer pa preidimo k dejstvom:
PODJETNI UPRAVNIK IN NJEGOVA DESNA ROKA
Dve leti bo kmalu, odkar je začel upravnik zidati stanovanjsko hišo. In ta lepa enonadstrop-nica, ki je že danes pod streho, je tako ozko povezana z zlorabami upravnikovega položaja in špekulacijo, da je treba o njej podrobno spregovoriti. Ko so bili temelji narejeni — to je opravilo podjetje po redni poti — je prevzel organizacijo upravnik osebno. Delavci še pomnijo, kako je obiskoval gradbišča ter med delom snubil zidarje in delavce za udarniško delo pri gradnji hiše. Težko je reči, kaj je napotilo ljudi, da se niso odrekli tej »prostovoljni akciji«. Znano je samo to
ku gradnje je v času splošnega pomanjkanja cementa vzel iz podjetja 4 tone cementa in to brez prošnje. Pri vseh delih je imel glavno besedo predsednik upravnega odbora, gradbeni delovodja Kološa. Delavcem je še danes uganka, na kakšen način se je Kološu uspelo vriniti' na predsedniško mesto! Ko so letos spomladi volili delavski svet in upravni odbor, je ravno Kološa zavrnil podpis kandidatne liste. Kološa je upravnikova desna roka, nepriljubljen pri večini delavcev, človek ki se pod legitimacijo ZK izdaja za nekakšnega »političnega vodjo«, v resnici pa je poslušno orodje svojega upravnika. Kot gradbeni delovodja je nujno potreben na gradbiščih, vendar sedi v pisarni kot »mezdni«, pri čemer se izgovarja na svojo bolezen. Ta bolezen pa ga niti malo ne moti pri gradnji upravnikove hiše, kjer je kuhan in pečen. Njegova mlačnost do političnega dela ni ostala prikrita ostalim komunistom, zato so ga pred kratkim izključili iz svojih vrst.
UPRAVNEMU OSEBJU 47,98%, DELAVCEM 17% VEČJE PLAČE
Kakšno stališče je zavzel upravni odbor do novega tarifnega pravilnika, samo nekaj skromnih primerov. Upravniku, kot nestrokovnjaku z nepopolno srednješolsko izobrazbo, so določili nad 19.000 din mesečnih prejemkov. Uslužbencem so se letos dvignile plače po sledečem ključu: pomožnemu knjigovodju za 78,70%, upravniku za 44,90% (ta je že od prej prejemal dokaj visoko plačo), poslovodju za 42,50%, ad-
da so zidovi zrasli izpod rok de- i ministratorki za 57,50%, — sku-lovnega kolektiva in to na šuš- paj upravnemu osebju za 47,98%.
marski način, pri čemer se je upravnik ognil akumulaciji, so cialnemu zavarovanju in drugim dajatvam. In potem, ko je pod-
Pri delavcih so se dvignile plače le nekaj nad 17%. 2e te številke, ki so vsaj v glavnem točne (podatke je težko dobiti), kažejo, da
jetje izstavilo račun za temeljna j pri sprejemanju tarifnega pravil-dela, je bila velika zamera, tako nika ni prišla v ospredje volja da so morali računček za nekaj ljudstva. Če še povemo, da so bili jurčkov »popraviti«. Ob zaključ- primeri, ko so vajenčkom v pod-
B talci nam piše i o:
Preprečimo izzivanje!
Slovenskim internirancem, ki smo bili od maja do julija 1941 v Begunjah in Šentvidu nad Ljubljano, ali pa so od 1. do 10. julija 1941 prebili v Šentvidu pred izgonom v Srbijo, je še v spominu V. P. z Jesenic, ki je tam v službi okupatorja predrzno zasramovala Slovence. 2enske je telesno preiskovala na izredno surov način, jim odvzemala skrite predmete, ki so jih poskušale skriti pred okupatorjem, ali pa celo snemala z rok, vratov itd. razne dragocenejše predmete.
Kako se je leta 1945 izognila zasluženi kazni vojne zločinke, ne vem. Verjetno z »junaškim« begom. Kljub vsemu pa je tako predrzna, da prihaja v Ljubljano in se sprehaja po njej.
koristna. Vsi so kazali razumevanje za moje delo, razen stanovanjskega odseka MLO Ljubljana. Zaradi njegovega nepravilnega stališča kuham že več let svoje preparate v kuhinji, veliki 1,35 X 2,20 m, ki jo hkrati uporablja tudi moja družina. Medtem ko na eni strani štedilnika kuhajo kosilo, kuham na drugi svoje preparate, ki vsebujejo najhujše strupe.
Vse moje prošnje, naj bi mi omogočili boljše delovne pogoje in odobrili stanovanje v lastni hiši, so ostale doslej brez uspeha.
Razen tega mi hišni lastnik dela stalno sitnosti, kar mi še bolj otežuje delo in študij. Pod takšnimi pogoji mi bo vsako nadaljnje delo kmalu
onemogočeno.
Ing. Lojze Prezelj
jetju odtrgovali že tako skromne mesečne prejemke od 20 do 520 dinarjev, postane zadeva še bolj jasna.
UPRAVA POZABLJA SVOJO DOLŽNOST
Delavci po gradiliščih nima)0 osnovnih sredstev za osebno hi-gieno. Ze več let pripovedujejo, da je treba urediti umivalnice, delavci pa še vedno odhajajo P° delu umazani domov. Uprava zanemarja kontrolo nad gradbišči, kar je posebno drastično pokazal primer na gradnji tovarne perila v Soboti. Zaradi nezadostnega zavarovanja se je ostrešje nenadoma zrušilo na 17 delavcev. Sreča v nesreči je bila, da se j® ostrešje v zadnjem trenutku obdržalo na majavih podpornikih. Tako so se ponesrečili le trije de" lavci. Komisija, ki je pregledala vzroke nesreče, je ugotovila, da so bili delavci v času nesreče na gradilišču sami, brez vodstva. Kakšne ukrepe je zavzel delavski svet z upravo in upravnim odborom? Ponesrečeni delavci vedo le to, da jih je v bolnici obiskal »poslanec« iz podjetja ter jih nagovarjal, naj izpovejo pred komisijo, da se je streha nenadno zrušila. V resnici so delavci že dalj časa opazovali sumljivo gu-ganje ostrešja. Torej namesto, da bi poiskali krivca, ki je povzročil nesrečo treh ljudi, zakrivanje lastnih grehov.
POCENI BI PRIŠEL DO HlSE, ČE...
In končno, za zaključek še to: Letos so bila dela na upravnikovi hiši v grobem zaključena. Za izdelavo notranjih del (okenski okvirji, vrata, stopnišča itd.) se je upravnik osebno obrnil na delavce v domačem mizarstvu (Sograd). Ker je vztrajal, naj mu naročena dela izdelajo izven delovnega časa (to se pravi brez plačila akumulacije), se je temu poslovodja odločno uprl. Ne oziraje se na njegovo mnenje, se je upravnik na svojo pest dogovoril z mizarji, da so prevzeli naročeno delo po delovnem času.
... SE NE BI VMEŠALA OKRAJNA DELOVNA INŠPEKCIJA
Vsa zadeva bi se najbrž srečno končala (za upravnika seveda), da se ni v šušmarstvo vmešala okrajna delovna inšpekcija, ki je prepovedala nadaljnja dela. Najbolj zanimivo pa je to, da so krivci takoj začeli iskati »krivce«, ki so baje signalizirali inšpekciji šušmarjenje. To se je najbolj pokazalo na enem izmed zadnjih sestankov (sej), kjer so hoteli odpustiti dva člana kolektiva z motivacijo, da rušita disciplino in da sta v mizarstvu nepotrebna.
Upravnik (medtem je bil vpoklican na orožne vaje) se sicer zakonitih ukrepov delovne inšpekcije ni ustrašil. Na okraj so
i _________,	,	,	romala grozilna pisma. V enem
Slovenci nismo maščevalni, toda	P	j*!	,	P'esno	; osebno obračunava z gospodom
vse kar je prav! Zaradi tega naj bij	godbo!	; tovarišem inšpektorjem, kakor
3SSJKS&. ”A«?r;.JL?^-rAeIV , SprejeU kake Pre«Pise Proti izziva-1 v počitniškem domu ESJ ob Bo- £
s	j s,	“-er: sr'
med njimi n. pr. tudi švedskega • tenorja Pera Grundna.	v™	v	.
Vse moje prošnje so zaman
N. Jovanovič
Zapiski iz tuji ne
Znani fraeoski književnik in dramatik Paul Claudel je obhajal 85. roj stni dan. Njegovo zadnjo dramo »Tobias in Sara*, so pred nedavnim z velikim uspehom izvajali v Hamburgu.
•
Ob 125-letnici rojstva Franza Schuberta bosta Dunajski komorni zbor in Dunajski simfonični orkester izvajala Schubertovo opero »Alfonso in Estrel-la«. Opero so prvikrat uprizorili 1854. leta v Weimarju. Takrat je di rigiral Franz Liszt.
•
Londonsko gledališče Old Vie je osnovalo »Klub prijateljev gledališča«. Poleg ostalih ugodnosti morejo člani kluba kupovati vstopnice za Old Vioove predstave teden dni pred redno prodajo, članarina v klubu je zelo nizka.
•
Miinchensko gledališče »Kammerspiele« bo novo sezono otvorilo z Petra Ustinova dramo »Ljubezen štirih polkovnikov«. Prihodnjo sezono bodo dramo izvajali tudi v Parizu. *
Festival dramske umetnosti je bil tudi letos v Normandiji, v Caenu, Constancu in znanem turističnem kraju Mont Saint—Michelu Med ostalimi francoskimi skupinami je na festivalu sodeloval tudi »Theatre Nationale Populaire« Jeana Villarda.
»Nagrado argentinske kritike« je letos dobil nemški dirigent in skladatelj Hans Rossbaud. Vsako leto podele namreč argentinski glasbeni kritiki
Tovariš urednik!
V stikih s svojimi poklicnimi pri- ] jatelji in tovariši sem spoznal, da posvečajo znanstvenim delavcem v drugih mestih veliko pozornost in
delavce, ki so na oddihu, neka godba iz Tržiča. Menda je gledala uprava doma zgolj na finančni efekt (dom je odprt za vse) ln ne na kulturno plat zabave svojih gostov, ko je naročala godbo. Instrumentalni izvedbi ni kaj reči, toliko bolj pa je vreden kritike njen besedni del. Razni senti-
jim omogočajo plodno ' znanstveno mentalni, solzavi, melanholični teksti, delo. Zato bo tudi vam najbrž ne- 151 so tudl vsebini primerno zapeti, razumljiv moj primer, ki me je hudo niso v ponos doma ESJ in se nad
nagrado tujemu dirigentu, ki je imel prizadel ln mi onemogoča, da bi. njimi mnogi zgražajo. N. pr.: o Ja-
v tistem letu med argentinskim občinstvom največ uspeha.
Glavno dunajsko gledališče »Burgh-teater« bo otvorilo novo sezono 29. avgusta s Shakespearovim »Kraljem Learom«. Glavno vlogo bo igral
se kljub vsemu nadaljuje. • Mnenja sem, da je vsak nadaljnji komentar odveč. Kje so komunisti, da dopuščajo vse to? Ali v prekmurskem gradbincu res ni toliko zavesti in revolucionarnega duha, da bi napravil red v lastni hiši?
Lojze Trstenjak
19 cigaret namesto 20
Ze večkrat, ko sem kupil zavitek »Drava«, sem naštel samo 19 ali celo le 18 cigaret. Posebno presenečen sem bil 19. avgusta, ko sem jih kupil
Ohoeknjige
razvil širšo dejavnost.	j	nezu in Micki, ki	sta šla	v Kranj po
2e sedemnajst let se	ukvarjam	s i	»Picka« s	teto in »koreto«,	pa so	zaradi
fitopatologijo, svojčas	sem	bil	prvi I	pijanosti	obležali	v nezavesti.	Pravo	dva zavojčka	v steklarski	menzi v
1 Rogaški Slatini ln ugotovil, da Je v obeh le 19 cigaret. Poprosil se-.il še soseda, ki Je imel še štiri neodprte zavojčke, naj	Jih prešteje;	v enem
jih je naštel tudi le 19.
Kadilci bi	želeli, da v	Tobačni
tovarni v Ljubljani dobro preštejejo cigarete, ne pa da moramo plačevati 19 cigaret za 20.	Pavel	Jordan
zdravnik za rastlinske bolezni in često banalno norčevanje iz Gorenjcev. Naj sem	pomagal	pri	zatiranju	nevarnih	omenim, da to	— nazovi skladbo —
rastlinskih	škodljivcev.	Težave	pri; predvaja tudi	Radto Ljubljana v
. ,	.	.	.	delu	so	bile	veIlke.	Utreti	je’	glasbi po željah. Zelo kulturno! Po-
znam nemški dramski igralec Klaus i bilo treba pot novi znanstveni Da- .
Klausen.	nogi. ki je kmetijstvunenavadno1 7 Tl ?	pastem dekletu
I	U	nenavaano	prl »Sestici« v L:ubljani, ki jo prosijo, »naj nič	ne da, samo malo
požgečka«. Potem pa sledi pripomba, da je »žgečkanje med plesom prepovedano«.
Ali je to ogledalo naše kulture? Ko pa zaigrajo kako slovensko narodno, pa Jo	potvorijo s kakim
jodlanjem na koncu in vi^ies, ali podobnimi »okraski«, samo da ni slovensko. Sicer pa prava slovenska narodna pesem ne spada v društvo smešnih tujih in domačih popevk, ki
Ob desetletnici upora Primorske smo izdali knjigo
France Bevk:
Pot v svobodo
Obsega 232 strani s pregledno karto primorskega ozemlja. Cena: broširano 350 din, vezano v platno 500 din
SLOVENSKI KNJIŽNI ZAVOD V LJUBLJANI
Še po osmih letih
V vasi Vrbovo pri Ilirski Bistrici so Italijani napravili vodnjak in vtisnili vanj fašistični znak. Grb Je precej velik in še danes spominja na bivše osvajalce. Takih vodnjakov je v Vrbcvu še več, verjetno so tudi po drugih vaseh. Pozoren sem postal nanj tem bolj, ker Je blizu šole. so plod malomeščanske fantazije in ! Vprašujem se, kako odgovarjajo uči-puhloglavostl nekoga, ki misli, da telh otrokom, če le-ti povprašajo, morajo naši ljudje vse prebaviti! Vse kak^en znak Je to ln zakaj Je vtis-to pa prenašajo še zvočniki, obrnjeni n-^en na vodnjaku Cudlm se in vpra-Protl jezeru in »cirkuško« opozarjajo ŠUjem' kako da od®ovornl tovariši iz
^	J J nicffion In nlrnlULIk ______1
nase. Smatrajo, da Je to reklama za dom. Zelo »častna« reklama, res!
Itoj.
Bistrice ln okoliških vasi niso tega opazili ln odstranili.
Kapetan Miko Mitrovič, Ilirska Bistrica.
c
ŠPORT IN TELESNA VZGOJA
WATERP0L0
Sijislaiija ziagovalec turnirja i
Nimwcgen, 22. avgusta. Jugosla-vJJa Je zasedla pivo mesto na tur-fJu najboljših vvaterpolo reprezen-tanc za »Pokal Italije 1953«. Ta zmaga ^e' čeprav je bila izbojevana v ne-Verjetno težavnih okoliščinah, popol-n°nia prepričljiva. Samo Jugoslavija Je ostala na turnirju neporažena.
Začetek svetovnega Modelarskega prvenstva
Ljubljana, 22. avgusta. Na letališču t Lescah pri Bledu se Je začelo sve-vno prvenstvo Jadralnih modelov “Pa »A-2«.
17 ?a«nes kartalo 30 modelarjev iz ’ *ti pa s0 izvedli samo po en nnf zaradi močnega deževja, ki Je "«mogo6ilo nadaljnje tekmovanje.
Pzvem startu so najboljše rezultate <Svin 1 Danec Hansen, Sved Person, Jni f Chaingquar, Francoz Gez in .“fPaibvan Boran Gunič, lanski sve-mn? Prvak. Vsi so dosegli največje možnosti števila točk 300.
° favoritih Je težko govoriti, ker “ tekmovalci zelo izenačeni. Dopol-ae so udeleženci napravili izlet v Panjsko goro.
FINALE mlad. nog, prvenstva
Odred : Kladivar
rn_FoiJet 22. avgusta. Po blatnem in fin i0 m IStišču so bila danes •naina tekmovanja za nogometno
‘ladinsko prvenstvo Slovenije. V pr-ena sta se P°merila ljubljanski
»v. poi.ivi iiu ljuuijuuoni
zuhJS+ ici odred in 2elezničar. Re-Šir.i • v ,reSularnem času in podalj-rini bil 1:1 (1:°)- Zato sta enajsto-streljali enajstmetrovke. Pri streči Ji1 so bili t0^n^jši Odredovi igral-v, drugi tekmi Je Kladivar pre-7agal Branik z rezultatom 2:0 (1:0).
.Kladivarja je zaslužena in leto i	Jutri popoldne tekmu-
fianca na^n^a zmagovalca in prema-
Naša reprezentanca gluhih - prvak
Bruselj, 22. avgusta. Od 15. do n»* avgusta je bila v Bruslju olim-wafla gluhih športnikov. Sodelovali t« .tekmovalci iz 16 držav, med ka-nnmi *^e 10 narodnosti tekmovalo v JSometu. Naša reprezentanca Je do-velik uspeh. V prvem kolu Je premagala Švedsko s 3:0, v polfinalu J5*l§ijo s 5:2, v finalu pa Italijo z vl- Tako je postala olimpijski prvak
Nogometu.
Zmaga na turnirju v Nimwegenu je ne samo največji uspeh našega waterpola, marveč pomeni tudi naj-dražjo zmago. Po več letih vztrajnih priprav in potrpežljivega dela je naši reprezentanci končno uspelo osvojiti mesto, ki ji po njeni vrednosti pripada, to pa ni bila lahka naloga.
Morali so predvsem vzdržati borbo z moštvom reprezentance Madžarske. Ta tekma, lahko rečemo, je bila prva ovira na poti k zmagi, ki Jo je naša reprezentanca uspešno obvladala. Za tem Je prišla najtežja naloga — tek- | ma z Nizozemsko. To ne trdimo zato, |
vali so jo v zares velikem spopadu z enakovrednim moštvom. Toda dvoboj z Nizozemsko je bil težji zato, ker Nizozemci od olimpijskih iger pa do zdaj niso hoteli razumeti, da je naša reprezentanca boljša. Del njihovega tiska je vztrajno ponavljal, da je Jugoslavija prišla v finale olimpijskega turnirja samo zaradi »zelene mize«. Takšno stališče, ki je, milo rečeno, nekorektno in nešportno, je povzročilo, da je skoraj vsa Nizozemska pričakovala »veliko povračilo« za Helsinki.
Tudi včerajšnja tekma je potekala
povračila pa so doživeli še en poraz. Naši reprezentanti so obračunali tako z vsem: od netočnega pisanja dela tiska do nešportnega obnašanja njihovih igralcev, pa tudi z občinstvom, ki od začetka do konca ni niti v enem trenutku pokazalo želje, da bi vsaj enkrat pohvalilo bleščeče zmage naše reprezentance. Jugoslovanska reprezentanca se je v borbi proti reprezentanci, ki se je več mesecev pripravljala na to srečanje, dokazala njej in gledalcem na zelo »vročem« terenu najboljša, in sicer najmanj za cel razred. Nizozemci se morajo za-
Slovesen začeten državnega sfrosnega prvenstva
Ljubljana, 22, avgusta. Danes je bila na strelišču ob Dolenjski cesti slovesna otvoritev VIII. strelskega prvenstva Jugoslavije. Vse zbrane tekmovalce je pozdravil tajnik Strelske zveze Slovenije tovariš Kostanjec. Za njim je govoril podpredsednik SZ Jugoslavije tov. Teodorovič. V svojem govoru je omenil kvaliteto naših strelcev, podčrtal pomen strelske organizacije in zaželel strelcem kar največ uspeha. Hkrati se je zahvalil tudi SZ Slovenije za vzorno organizacijo prvenstva. Tekmovalce je pozdravil tudi predsednik MLO Ljubljana dr. Modic.
Jugoslovanska vvaterpolo reprezentanca
ker bi bili Nizozemci nevarnejši od Madžarov. Nasprotno, zmaga nad Madžarsko pomeni največjo zmago v zgodovini našega vvaterpola. Izboje-
v takem vzdušju. Radio, televizija,
rekordno število gledalcev in športnih poročevalcev, vse to je bilo pripravljeno na »veliko povračilo«. Namesto
Jugoslavija: Belgija 5:1(0:1)
Nimwegen, 22. avgusta. Danes je jugoslovanska reprezentanca J odigrala peto, zadnjo tekmo. Pre- | magala je Belgijo s 5:1 (0:1). j Potemtakem je Jugoslavija na turnirju zasedla prvo mesto brez poraza in si tako pridobila pravico nositi naslov trenutno najboljše vvaterpolo reprezentance na svetu.
V prvem polčasu je proti Belgiji igrala precej neoprezno, tako
>"M sistem dunajskih moštev? — Dunajska šola je zastarela — Selitve igralcev
(Posebej za »Borbo«)
s. f?UnaJ» 21. avgusta. Po vojni se av-jrijski nogomet krčevito bori, da bi ‘asedel v svetu tisti položaj, ki ga nekdaj imelo »čudežno moštvo«. adnji uspehi avstrijske državne re-inZ*entance v	z	Madžarsko (1:1)
n Nemčijo (0:0) so znova povečali Pe naših sosedov. Avstrijski nogo-točneje rečeno dunajski, se še Oh?!10.11* uravnovesil, še vedno išče. 7«	sodijo,	da so zadnji uspehi
narnenje, da se položaj razčiščuje. ni,v zadnjem času v dunajskih športih krogih in v avstrijskem tisku nnogo govore in pišejo, da začenjajo ^Vhajska moštva uvajati WM sistem. vtdeU smo igro dveh najboljših av-trijskih moštev, »Austrie« in Rapida,
in
res da so v svoji igri prikazali
odtenke WM sistema.
. »Austria« gradi obrambo s tremi Dranilci. Krilca Ocwirk in Schlegart iStata zdaj ofenzivno, zdaj zopet defenzivno; medtem ko eden napada, Qrugi nadzoruje lastno polje. Glavna halika napadalne vrste »Austrie« je nJiro spreminjanje mest. bliskovite altcije, pri katerih nikdar'ne veš, kdo haPada. Tako vnašajo zmedo v na-sProtnikove vrste.
, Rapid igra v marsičem drugače K°t državni prvak. V obrambi upo-rabljajo nekatere oblike braziljskega sistema. Obramba zna često igrati tako imenovano diagonalo Napad Uveljavlja tipično dunajsko varianto sistema, in sicer tako imenovani *Wirbl« sistem, kar bi v prevodu pocenilo sistem vrtincev. Prednost tega hačina igre je hitra sprememba mest Jh zaključni udarec. Pokazal se je «ot zelo dober in učinkovit.
Razlika med »Austrio« in Rapidom Je tudi v tem, da prvi značilno prefinjeno tehnično igrajo in duhovito Kombinirajo, drugi pa igrajo ostro in oorbeno. »Austria« je tehnik, Rapid Pa borec.
Vse to še vedno ne pomeni, da so dunajska moštva opustila »dunajsko »olo«. Vsekakor pa pomenijo to koncesije WM sistema, ki se je že zdavnaj uveljavil v nogometu. Dunajska šola je v marsičem zastarela in zato
lastni način igre ali pa bodo postopno povsem opustili dunajsko šolo. Videti je, da je dunajski nogomet na razpotju.
SELITVE IGRALCEV
Pred novo prvenstveno sezono so na dnevnem redu preseljevanja igralcev. Veliki klubi kupujejo mlade nadarjene igralce iz manjših moštev, vtem ko se dosluženi mojstri žoge vračajo v manjša moštva Glavno senzacijo pri tem nakupu je storil Rapid, ki je nabavil nadarjeno desno krilo Halla (GAK), o katerem vsi sodijo, da Je eden izmed največjih talentov. Nekdaj znani avstrijski nogometaš Auredinegg je zapustil dunajsko »Austrio« in pristopil k »Au-
da so Belgijci vodili z 1:0, v drugem polčasu so naši odlično zaigrali in dosegli pet golov.
Jugoslavija je prva z desetimi točkami. Na turnirju v Nimwe-genu je premagala vse nasprotnike: najprej Italijo, potem Madžarsko, Španijo, Nizozemsko in končno Belgijo.
Prvenstvo Slovenije v plavanju
Kamnik, 2l avgusta. — Včeraj' se je začelo prvenstvo Slovenije v plavanju. Sodelujejo Ilirija m Železničar tz Ljubljane, ..Bled In Kamnik. Mladost iz Kranja ln Branik Iz Maribora se tekmovanja iz nerazumljivega vzroka nista udeležila. Za naslov slovenskega prvaka se bori v posameznih disciplinah kakih 80 plavalcev. Pred prvenstvom je predsednik Plavalne zveze Slovenije dr. Linhart čestital Tonetu Cererju za dvajsetletnico, kar aktivno sodeluje v plavalnem športu.
2e prvi dan tekmovanja so bile ostre borbe. Kamničani so slavili dvojno zmago v metuljčku na 200 m, kjer je prvo mesto osvojil Cerer pred svojim učencem Zrimškom. — Ostali rezultati:
| hvaliti samo Spancu Bataleu, ki je i sodil to tekmo, da je izid za njih j vendarle ugodnejši.. Kajti rezultat j 5:4 je bil dosežen samo s skrajnimi ] napori sodnika, da bi zagotovil zma-go domačega moštva. Sicer bi bil realen rezultat najmanj dya do tri gole razlike v našo korist. Naša reprezentanca je zares izredno zaigrala. Dala je najboljšo igro turnirja. Od Nizozemcev so bili naši vsekakor boljši.
Na ostalih tekmah zmaga našega moštva sploh ni bila problem.
Moški 1500 m:	1.	Pirc (I) 22:21.7,
2 Zrimšek (K) 23:01.9; 200 m metuljček: 1. Cerer 2:53.2, 2. Zrimšek 2:59.7 (oba Kamnik); 100 m metuljček prosto! 1. Hafner (I) 1:02.6, 2. Vergel (Z) 1:07.6. — Zenske 100 m metuljček: 1. Pelan (I) 1:36.4, 2. Polak (I) 1:40.2. 400 m: 1. Pelan (I) 6:25.0, 2. Juvančič (Z) 6:46.0.
Po prvem dnevu je vodila Ilirija
stri« iz Lustenaua. Epp iz Wienne je 1L Kamnik 49, Železničar 31 in Bled pristopil celo k ženevskemu Servettu, I 8 točk.
rs	ajs»srs: »r sr"
s	sis.sizrjrs*"hi	rrsafers;,,,.
odličen.	i.	M.	1	i.	z.
Crvena zvezda v četrtfinalu nogometnega pokalnega prvenstva
Beograd, 22. avgusta. Crvena zvezda se je uvrstila v četrtfinale nogometnega pokala Jugoslavije z zmago nad mostarskim Veležem 1:0 (0:0). — Neodločen rezultat Je trajal do 31. minute drugega polčasa.
Torino — Paliaga je dosegel nov italijanski rekord na 400 m prosto z rezultatom 4:47,8.
Po pozdravnih govorih so oddali častni strel uajstarejši reprezentant Cestnik, mladinec Cuk, pionir Markovič in članica Zlata Markovič-
Potem je bilo propagandno tekmovanje z vojaško puško na premikajočo se tarčo s svetlečo municijo. Prvo mesto je osvojila ekipa Slovenije (Planinc, Coko, Jež, Rems, Kveder), ki je dosegla 27 zadetkov in 206 krogov. Sledijo ji Hrvatska 12 — 98, Srbija 11 — 86, Crna gora 8 — 64, BiH 8 — 63 in Makedonija 7 — 60.
*
Na letošnjem državnem prvenstvu pričakujemo zelo dobre rezultate in ni izključeno, da bodo v nekaterih disciplinah strelci prekosili dosedanje rekorde.
Najbolj ogrožen je rekord mladinske ekipe z vojaško puško. O vrstnem redu posameznih ekip je sicer težko govoriti, ker so reprezentance republik zelo izenačene. Se večje izenačenje pa je pri posameznikih. To velja predvsem za vojaško puško, kjer je vsaj osem kandidatov za prvo mesto. S težko precizno puško imata največ upanja Mašek (Hr) in Planinc (Sl). Lanski prvak z malokalibrsko precizno puško Mašek bo imel hud boj. Strelci: Cuk, Planinc, Markovič (Srbija) in drugi mu resno ogrožajo prvo mesto. Ce bo Delorenzo v formi, bo lahko tudi sedmič osvojil prvo mesto s precizno pištolo. Vendar je pred nedavnim Alavanja (Srbija) dosegel nov državni rekord in s tem dokazal, da je dobro razpoložen.
Kako se bodo uvrstila moštva? Po mnenju Miče Stefanoviča, sekretarja SZ Jugoslavije, imata z vojaško največ upanja Hrvatska in Srbija, pri Ženskah in mladincih z -malokalibrsko puško pa je favorit Hrvatska. Z vojaško pištolo so kandidati: Srbija, Hrvatska in Crna gora, pri pionirjih pa imajo največ upanja Srbi in Slovenci. Tov. Stefanovič je poudaril, da je to njegovo osebno mnenje in da bo verjetno vrstni red marsikje drugačen.	J.	D.
ODBOJKA
ZDA : Trst 3:1
Trst — Odbojkarska reprezentanca ZDA Je odigrala tekmo z reprezentanco Trsta in zmagala z rezultatom 3:1 (15:5, 12:15, 15:9, 15:8).
Budimpešta — Na lahkoatletskem dvoboju med Madžarsko in Norveško je svetovnemu rekorderju Norvežanu Strandliju uspelo vreči kladivo čez 60 metrov.
DRŽAVNO PRVENSTVO V ATLETIKI
Dež je oviral tekmova ce
Nov jugoslovanski rekord v troskoku Radovanovič (CZ) 14,86
I
Maribor, 22. avg. — Danes so je žrtvovalni in borbeni kot sicer. Naj- j 3:54,4, Otenheimer (Partizan) 3:54,8
pričelo v Mariboru na stadionu Železničarja IX. državno prvenstvo v atletiki za posameznike, ki je eno izmed najbolj množičnih prvenstev po osvoboditvi. Skupno jo bilo prijavljenih 298 tekmovalcev in tekmovalk. Ker je to državno prvenstvo hkrati izbirno tekmovanje za moško in žensko državno reprezentanco, je tekmovanje toliko bolj pomembno.
Stadion Železničarja so za to tekmovanje deloma obnovili. Vse atletske naprave so izborno urejene. Prirediteljem in tekmovalcem pa je dež prekrižal račune. Atletska steza je podobna veliki luži, v kateri črt sploh ni več videti.
Kljub vsemu pa so se današnja predtekmovanja v redu razvijala. Tekmovalci so bili morda še bolj po-
prej so bili na sporedu štirje pred- j troskok; Radovanovič (CZ) 14,86, Milo-
Dubrovnik, 22. avgusta. Na kopališču v mestnem pristanišču Je večji hrup kot navadno. Množica se gnete okrog malega bazena. Dubrovčani so si prišli ogledat svetovnega rekorderja Janyja, njegovo sestro in izvrstnega Boiteuxa. V senci imen teh plavalcev svetovnega slovesa je plavala tudi 16-letna Eša Ligorio. To je bil njen prvi nastop na večjem tekmovanju. Poznali so jo samo njeni rojaki in noben drug. Medtem ko je z ritmičnimi gibi rezala vodo, jo je le malo gledalcev vzpodbujalo. Ligorio je zelo dobro plavala. Prvi večji nastop — prvi uspeh: na 100 m hrbtno je dosegla nov državni rekord 1:24.2.
To je bilo 1049 . . . Ligorio je bila na začetku svoje rekorderske kariere. Takrat Je začela stalno in uspešno
80 se morala tudi dunajska moštva; naskakovati rekorde,
oprijeti drugih sistemov, vprašanje Ze v naslednji sezoni Je popravila _____________________ __________________________
Je, ali bodo Dunajčani ustvarili nov, rekord za štiri sekunde. Dosegla Je re- no Je dosegla izreden čas 1:19,0. Potem
v višino nistu uveljavili Celjanki državna rekorderka Knezova in Železnikova. Pri moških pa je enaka usoda doletela letošnjega prvaka Slovenije Zupana in Beograjčana Bo-škoviča, ki nista preskočila 170 cm. Preseneča tudi slab rezultat Sarajevčana Gvozdeloviča U&> cm), ki je prav tako .izpadel.
V metu krogle za moške se je slovenski rekorder Golc šele kot deveti uveljavil v finale, medtem ko jo V vodstvu rekorder Šarčevič s 14,32. Med ženskami pa je bila najboljša Kotluškova (Odred) z 12,37. V predtekmovanju štafet 4 X 100 m moški so bili	najboljši Člani Vojvodine iz
Novega Sada z rezultatom 45,4. Slabi rezultati gredo na račun razmočene proge in naliva.
Danes popoldne se je vreme nekoliko izboljšalo in so tekmovalci zaradi tega dosegli tudi boljše uspehe. Vendar je bilo precej hladno ln je to še vedno vplivalo na rezultate.
_ 7 4-4- -a j	......	Najprej	Je	bil	finale	teka	na	100	m,
zultat	mednarodne	vrednosti	1:20,0. i	Je naskočila	rekord na 100 m prosto.	Kjer je	Pecelj dosegel rezultat 10,8.
* . « ,	’	r«? tega izboljšala: dosegla je V finalu meta krogle je dosegla prvo
 1?.J?	. zastoj.	Bolezen	1:09J).	mesto	rekorderka Radosavljevičeva
Petkratna rekorderka z 20 leti
teki na 110 m ovire.
V posameznih predtekih so zmagali naslednji tekmovalci:	Černe
(Odred) 16,4, Zurkovič (Spartak) 16, Kovač (Kladivar) 16,9, Jurič (Sloboda — Varaždin) 16,9.
Zaradi poškodbe na nogi na prvenstvu ne sodeluje jugoslovanski rekorder Lorger iz Celja.
Predtekmovanja moških in žensk v skoku v višino in v metu krogle so bila zgolj formalnost, da se izločijo slabši tekmovalci. Omeniti je treba, da se med ženskami^v sko-
bi velika matura sta Ji odvzeli eno leto. Zaradi nerednega treninga pozimi in spomladi v sezoni 1951 ni dosegla nobenega pomembnejšega uspeha. Dosti časa Je rabila, da se Je povrnila v svojo prejšnjo formo in nadomestila izgubljeno leto. Lani Je redno trenirala. Začela je že januarja. S trenerjem sta pričakovala sadove teh naporov šele v letošnji sezoni.
In zares je letos Eša Ligorio začela naskakovati rekorde. Že v začetku sezone Je plavala v Beogradu 100 m hrbtno v času starega rekorda. Nasprotnice ni imela. Borila se je samo s štoparico. Videti je bilo, da Je Eša v odlični formi. Pričakovali smo novih rekordov.
Nismo dosti čakali. Na 100 m hrbt-
D\m VELIKANSKA STADIONA
Brazilci bodo imeli prihodnje leto priliko videti revijo najboljših košarkarjev in košarkaric sveta. Oktobra 1954 bo v Sao Paolu drugo prvenstvo za moške, oktobra 1955 pa v Riu drugo svetovno prvenstvo za ženske. V ta namen grade Brazilci dvoje edinstvenih športnih objektov, največjih na svetu; pokrita stadiona, in sicer enega v Sao Paolu za 30 tisoč, in drugega v
Riu za 50 tisoč gledalcev.
V predtekmovanju žensk na 100 m so bile tri skupine. Najboljša časa sta dosegla rekorderka Babovič 12,0 in Bogičeva 12,8.
Zelo zanimivo je bilo tekmovanje v finalu 400 m moški. Sabolovič je zmagal v času 49,9 pred TomaševlČem 50,3 in Miladinovičem (CZ) 50,8. Zmago v skoku v višino pri ženskah je osvojila Sima (Odred) s 150 cm pred Tucejevo (Sarajevo) 145, Jovanovičevo (CZ) 145 in Kovačevo (CZ) 145. V metu kopja med ženskami je osvojila državno prvenstvo KaluŠevič (BŠK) 40,51. Druga je bila Koška (Vojvodina) 36,53, tretja pa Pristovšek (Ki) 33,46. Ostali rezultati: 1508 mt Mugoša (CZ)
Naposled je ob gostovanju fran- (CZ) 13,29, druga Je bila Kotluškova coskih plavalk v Dubrovniku Ligorio (Odred) 12,43. zlahka izboljšala tudi rekord na 400 m prosto v času, ki je med najboljšimi letošnjimi v Evropi — 5:28,6.
Ali pomeni to mejo in njeno zadnjo besedo v tej sezoni? Morda pa tudi ne? Kaj pravi Eša o tem?
Ligorio je zmignila z rameni in odvrnila: »Trener bo to vsekakor bolje vedel...
PREJ BI OPUSTILA PLAVANJE,
Kakor »jug«
Trenira Jo Barbleri. Odločen in strog trener. Vsak dan zahteva od nje, naj preplava dva do tri tisoč metrov. Dopoldne in zvečer. EŠa se včasih pritožuje, da je to preveč.
To je program njenega treninga V poletnih mesecih. Dejansko Je Eša v Dubrovniku samo tri mesece, sicer pa se mudi v Beogradu, kjer Študira pravo in redno trenira v bazenih DIF in »Severa«. Zato jo često mnogi vprašujejo, zakaj ne prestopi v kak beograjski klub, če se že tam večidel mudi.
Vsem Eša brez oklevanja odgovori:
»Prej bi pustila plavanje, kakor svoj ,JUg\«
Zares zgledna ljubezen do svojega kluba.
KAJ PRAVI TRENER?
Trener Barbieri gleda optimistično na prihodnost.
»Eša Je v dobri formi in se pripravlja na nove podvige, celo letos.
Toda da bi dosegla boljše uspehe, mora nastopati na večjih tekmovanjih. Letos Je imela šibko konkurenco, pa tudi koledar tekmovanj je bil preveč siromašen. Njene zmogljivosti oo večje od doseženih rekordov.«
»Na katere rekorde mislite?«
»Verujem, da bo Eša kmalu plavala 100 m prosto v času 1:06,0! Mnogo boljši rezultat bo dosegla tudi na 400 m prosto. Težavna naloga nas šele čaka,« je nadaljeval Barbieri. »Trening moramo še bolj okrepiti. Pri-
vanovič (Partizan) 14,41.
Finale:	100 m (moški):	1.	Pecelj
(CZ) 10,6, 2. Jovančlč (CZ) 10,8: finale 100 m (Ženske): 1. Babovič (Mladost)
12.4, 2. Bogič (Mladost) 12,4, 3. Knez (Zel. Mb) 12,7, 10.000 m moški: 1. Mihalič (Partizan) 30:24,8. štafeta 4X100 m (moški) 1. Dinamo 43,9, 2. Vojvodina (Novi Sad) 44,6, 3. Mladost (Zagreb)
45.4. Tekmovanje bodo jutri nadaljevali.
Današnji športni program
LJUBLJANA
Državno prvenstvo v strelja-IJanju. Strelišče ob Dolenjski cesti.
Ob 16.30:	Pokalna nogometna
tekma Odred : BSK II. — Igrišče Odreda.
Ob 20: Prvenstvena košarkarska tekma na novem igrišču 2elezniČarja Montažno (Zagreb) : 2elezničar.
Ob 10:	Zenska košarkarska
tekma za slovensko prvenstvo 2SD Celje : 2elezničar. Igrišče 2elezničarja.
MARIBOR
Ob 8.30: Na stadionu Železničarja nadaljevanje državnega prvenstva v atletiki.
Ob 14.40: Start za maratonski tek.
Ob 15: Na Mariborskem otoku dan plavanja društva Branik.
Ob 20.30: Kvalifikacijska tekma za državno prvenstvo Zadar : Branik. Predtekma ASK : Branik (ženske) za prvenstvo Slovenije. — Stadion Branika.
BLED
Svetovno prvenstvo modelarjev.
KAMNIK
Nadaljevanje plavalnega prvenstva Slovenije.
Profesionalni nogometni igralci bi radi opravljali še drug poklic
Nenavadno zahtevo »o postavili angleški nogometaši pred svojo zvezo. Hočejo, da se jim dovoli opravljati še drug poklic poleg nogometa. Kot jo znano* je Anglija zibelka profesionalizma v nogometu, vnedar pa so angleški profesionalci oni najslttb-še plučainih na svetu. Nogometaši se vprašujejo sedaj, zakaj si ne bi smeli zagotoviti ljudje, ki zabavajo 80 milijonov ljudi, Udobnejše življenje e tem, da opravljajo še drug poklic. Nekateri med njimi niso počakali na odločitev zveze, ampak te delajo izven zelenega polja. Tako so; Bentley (Chelseai priložnostni prodajalec, Wbllnms (Wolverhampton), lastnik športne trgovine, Mortensen, novinur, Matthe\vs (Blaekpool), hotelir. Finney (Preston), lastnik hidravlične delavnice itd. Vendar pa vsa društva ne dovolijo takega dela. Na primer Newcastle, Liverpool in Man-
__ ____ ______________ chester United strogo Zahtevajo od
hodnje leto bo evropsko prvenstvo svojih igralcev, da igrajo samo no-in upam, da bo Eša dosegla nove gomet. kor so z a to plačani Tom ?>,*i uspehe in najbrž tudi nove rekorde,« no preostane n.iče *'r driv^r ' - k*'* Je zaključil trener naše dvajsetletne ča.kati n.i ndio-Vov	^
petkratne rekorderke-	i Ali bo t« d<>	’	’
1 jati »Civilni« poklic? Odsluženi nogometaši samo povečajo številno vojsko brezposelnih.
ŠAH
DR2AVNI POLFINALNI TURNIR V LJUBLJANI Ljubljana, 22. avgusta. — Danes je bilo odigrano XII. kolo turnirja: Preinfalk : Janoševič prek., Horvat : Vidmar remi, (23 potez), Marič : Rabar (16), Božič . Trajkovič 1:0 (28), Levačič : Vuletič prek., Hočevar Kržišnik remi (39), Sokolov : Matulo-Vič 1:0 (28), Zaharijev : Zavila 0:1 (30).
Prekinjene partije iz prejšnjih kol so se končale: Zavila : Levačič remi, Matulovič Zaharijev remi, Janoševič : Horvat remi, Kržišnik : Sokolov remi.
Stanje po XII. kolu je naslednje: Vodi Rabar z 9 točkami, pred ja-noševičem 8,5 (1), Marič 8, Vidmar 7 (1), Sokolov 6,5, Trajkovič 6, Božič 5.6, Preinfalk 5 (3), Vuletič in Kržišnik po 5 (1), inž. Levačič 4.5 (2) Hor-vat in Hočevar po 4,5 (1), Zavila 4,5, -T-Uev 3,5 (1), Matulovič 3.
ŽELODČNE NALEZLJIVE BOLEZNI
. Dezinterija ali driska je na-1 mnogo vode. Če je bolezen huda, med boleznijo, mar-več tudi tedne lezijiva bolezen, za katero obole, izgubi otrok, če ni deležen po- včasih pa tudi mesece potem, kn v poletnih dneh mnogi otroci in j trebne nege, iz svojega organizma že ozdravijo.
Vedeti moramo tudi, da neka-
VZGOJA OTROK
IS
kot ttSitslj
Nič posebnega ni, da beremo v dnevnem tisku, kako povsod ustanavljajo klube šahistov, košarkarjev in drugih. Redko pa beremo, da so kje ustanovili filatelistični klub. Ko da je ta panoga važnega kulturnega, izobraznega in vzgojnega dela povsem pozabljena. In vendar je njen vpliv na izoblikovanje človeka in njegovega solidnega znanja zelo važen. ,	.	.	......
V ZDA so nekatere države uvedle	llz5s	?•	števno stolic	je	različno:	razjedajo	sluznico,	jo ranijo in Ženih z bolnikovimi klicami: uma-
ilatelijo v šole kot učni predmet.	’	“.	d0.30	v	24	«rah,	včasih	povzročajo	drisko.	Izl
odrasli, Dezinterija često povzro- j večidel vode: koža dobi sivkasto
ča dojenčku in malemu otroku j modro barvo, roke in noge posta- teri ljudje tudi zdravi prenašajo drisko lako na pr. v Beogradu ; nejo hladne in pomodre. Vnete oči klice, pri tem pa ne kažejo no-klice dezinterije povzročijo 10 do postanejo motne, dete težko in benih znaikov bolezni. Bolnik pre-d ,vs otr° h drisk.	hitro diha.	naša bolezen na zdrave ljudi na
Bolezen nastane navadno en Kužne klice, ki povzročajo bo- dva načina. To stori lahko zlasti do sedem dni potem, ko so klice lezen, pridejo v otrokov organi-, človek, ki neguje bolnega otroka, dezinterije prišle s hrano v otro- zem z nečistim mlekom ali drugo če ne skrbi dovolj za svojo čisto-kovo telo To pa se lahko zgodi hrano, ki jo večkrat onesnaži mati čo, zlasti čistočo rok in nohtov, tudi že nekaj ur po o*kužbi. Otrok z umazanimi rokami. Klice pri- Bolezen pa se lahko prenaša tudi dobi drisko, najčešče krvavo in dejo hitro v danko, kjer se	1	’
množe, posredno, prek predmetov, oku-
pa tudi več (nad 80). Dojenček strup, ki prodira .	.....
ima krče v danki, često bruha in struplja otrokov organizem.
filatelijo v šole kot učni predmet filatelija ni stara. Prve poštne znamke so namreč ljudje začeli uporabljati šele pred dobrimi sto leti. Mimogrede naj omenimo, da je sprožil misel o poštni znamki naš rojak, Slovenec Lovro Košir, predsednik »Poverjeništva za državne računske izpite« v Zagrebu.
Svoj izum je predložil ministrstvu na Dunaju in mu poslal vzorce panirja, na katerem naj bi znamke tiskali in jih ootem prilepijali na pisma. Avstrija tega predloga ni sprejela. Prve znamke so začeli uporabljati v Angliji šele maja meseca leta 1840. Od takrat se je razvijala tudi filatelija, in zdaj je razširjena po vsem svetu. Stari in mladi filatelisti si dopisujejo, čeprav drug drugega ne poznajo, ter izmenjavajo znamke in poštne vrednotnice.
To omen jam samo mimogrede, da bi bolje podprl trditev, da ima filatelija v človeškem življenju važno vzgojno, izobrazbeno in kulturno vlogo. Filatelist mora biti natančen, pazljiv, vesten, miren. buden in oprezen. Imeti mora torej vse lastnosti, ki naj bi jih imel vsak omikan človek. Pregledati in oceniti mora vsako najmanjšo napako na znamki. Imeti mora zelo bistro oko za barvo, poznati vse dežele vseh kontinentov. To pomeni, da mora biti kazen v zemljepisu dobro podkovan tudi v zgodovini. Na poštnih znamkah so liki slovečih državnikov,, politikov, znanstvenikov itd. Tako filatelist nehote spoznava tudi politično, kulturno in prosvetno življenje tujih dežel, ker sc zanima za njihove voditelje in graditelje.
Filatelist se seznani tudi s floro in favno tujih dežel, z njihovim gosoodarskim bogastvom.
Skratka, mladi filatelisti- črpajo iz filatelije neprecenljive koristi, saj vzbuja vsaka znamka v njih radovednost in vsestransko zanimanje za posamezne države, za "	“
njihove zemljepisne, zgodovinske,
kulturne, politične in gospodarske I obliva ga hladen znoj. Starejši razmere. Tako filatelist širi svoje | otrok pa se pritožuje tudi na bo-obzorje in izpopolnjuje svojo iz- lečine okrog popka in pod njim, obrazbo, filatelija pa mu pomaga i izgubi tek, hrana se mu studi in
) Za hladnejše dni
/
Izločajo	tudi	zanimi plenicami, posteljnim pe-
v	kri	in	za-	rilom, odejami in podobno. V
, mnogih vaseh, k jer nimajo higienskih stranišč, bolniki ali nosilci klic onesnažijo prostor okrog svojih hiš ali primitivnih straniščnih i jam, potem pa z obhtvijo prenašajo kužne klice v hiše in tako širijo bolezen.
Često z umazanimi rokami onesnažimo sočivje, meso, mleko, kruh in druga živila. Nezadostno oprana solata je prav tako pogost vir okužb. Zlasti pa prenašajo bolezen muhe.
Zato učite otroke, da se bodo že od mladih nog naučili umivati si roke po vsakem delu, obvezno pa pred jedjo. Dr. V. Čupič
Dve praktični kombinirani obleki. Morda vam bodo dale zamisel, kako bi lahko popravile staro, obnošeno.
Bratec se čuti varnega v rokah starejše sestrice, mamica pa lab* ko brez skrbi opravlja svoje delo.
Naučite se skrivati svoje hibe
tudi pri učenju v šoli.
To pa še niso vse koristi,
bruha. Utriip je hitrejši, tempera-kl | tu ra pa se gibl je med 38,5 in
jih ima človek od filatelije. Pa že 40° C. Zaradi mnogih stolic (često
te zadostujejo, da vidimo, da bi se morale naše pionirske in mladinske organizacije ob pomoči profesorjev in staršev bolj zanimati za organizacije filatelističnih klubov v organizaciji pionirjev in mladincev, ker bi imele od tega veliko korist. Tudi starši naj bi vzgojiteljem v tem oziru poma-
ga-'‘'	L	j. Krajnčič
Kapljica salmijakovca nblaži bolečino. če piči komar, mravlja ali čebela Če se opečemo z močnimi kislinami, nevtralizira kislino ealmija-kovec. Z njim odstranimo z rok neprijeten vonj po petroleja, čebuli in podobno To napravimo tako, da namočimo roke v mlačno vodo, v katero smo ga kanili nekaj kapljic. Z njim odstranimo tudi madeže joda.
pa tudi bruhanja) izgubi otrok
Da bi se te bolezni ubranili _ _____________ ______ _____
je treba vedeti, da ni potrebna . namen^na; predvsem široka krila in samo pravilna nega bolnika, marveč je treba tudi paziti, kako dobiva zdravila. Nepravilno ali nezadostno ozdravljeni bolniki izločajo klice dezinterije mnogo dlje in so nevarni vir okužb ne samo
Bistveni del pri lepoti in zunanji negi je obleka. Kako daleč naj 6e kdo pokori modnim muham, je individualna stvar, predvsem pa stvar denarnice. Mislim pa, da ženska, ki ni popolna lutka, temveč človek z lastno voljo in nazori, ceni predvsem izvirnost, zato bo vsako novo linijo prilagodila svoji osebnosti. Vsako pretiravanje škoduje, pa tudi misel, naj bo človek tak kakor ga je dala narava, ni na mestu.
Obleka da ženi samozavesten nastop v družbi in ponosno držo, kar jo dela lepo. Zato spoznajte svojo zunanjost, bodite objektivne sodnice in kritične opazovalke same sebe!
Prevelika postava-Velike ženske vedno zavidajo majhnim in tožijo, da se sploh ne morejo primerno obleči. Toda to ne drži! Ravno velika ženska ima nešteto ,,mojgno&ti*.	..	^
Izogibajte' se podolžnih liniji ki bi vašo postavo še podaljšale! Zelo graciozno pa vas bo napravila vsaka počez črtasta obleka. Ti, letos tako moderni vzorci, so kot nalašč za vas!
Tudi kar se tiče dolžine, ne izbirajte nikdar predolgih, pa tudi ne prekratkih oblek, temveč se odločite za solidno srednjo dolžino. Dobro vam bo pristojala pisana in veliko-rožasta obleka. Tudi velik karo je vaš adut.
Letos se vam je muhasta moda nasmehnila z bogatimi, nezalikanimi gubami in razkošnimi, zvončasto rezanimi krili. Tudi krila in bluze, kj so letos velika moda, so posebno vam
i-V® - .
bluze s širokimi in kimono rokavi.
Tudi s širokimi pasovi so vam storili veliko uslugo!
Čez obleko si umislite ohlapno jopico z velikimi žepi, širokimi rokavi in reverji.
Če nosite klobuk, naj ima široke krajce in nizko vzglavje!
Nikoli se ne kitite e kakimi igrač-kasto drobnimi okraski. Za vas so bolj resne stvari.
Premajhna postava Za vas pa velja ravno nasprotno. Izogibajte se počez črtastih blag, velikih vzorcev, dvodelnih oblek in kompletov, kril in bluz, prevelikih reverjev in * žepov ter sploh vsakega grobega in pretiranega okrasja.
Za vas so preproste obleke, nežen nakit in majhne torbice, cvetovi, ogrlice.
Če imate poleg majhne še drobno postavo, vam bodo dobro pristojale nabrane obleke.
Široki pasovi, ki so za velike postave nekaj idealnega, bodo zelo motili vašo skladnost. Zavedajte se. da vse ni za vsakega. Ni dovolj, da je kakšna stvar moderna, predvsem vam mora pristojati.
Srednja postava Zenska s srednjo postavo in z dobrim okusom si bo izbirala iz obeh
JCo.zMetika - na plaži
Čas za kopanje in sončenje še ni minil. Ker lahko sončenje povzroči na vaši koži neprijetne pojave, vam bomo dali nekaj koristnih nasvetov.
Poleti mnoge ženske zanemarijo negovanje obraza Pod vplivom sonca, prahu in peska se koža lahko izsuši, kar povzroči manjše ali večje, vidne ali nevidne poškodbe. Le-te pa so, dasi so na videz nepomembne, izvir okužb, kajti v pesku in umazani vodi vedno nahajamo bolezenske klice.
Zato moramo predvsem težiti za , nih neprijetnih pojavov, kot so pege
BODITE PRAKTIČNE!
Namesto velikih prtov, ki z njimi pregrinjamo mize, nam bodo kaj dobro služili manjši prtiči,
s katerimi lahko serviramo prav tako okusno, če ne še bolj in kar je važnejše, dajejo nam manj dela in cenejši so.
Slika 1. nam nazorno kaže, kako nadomestimo star, velik prt z novimi majhnimi prtiči, ki so bolj higienski, ekonomski in estetski. Z manjšimi stroški bi si jih lahko nabavila vsaka naša gospodinja. Blago naj bo trpežno, poljubno, enotno ali raznobarvno, saj ga imamo pri nas že v veliki izbiri. Posamezni prtiči naj bodo ravno tako veliki, da je na enem dovolj prostora za krožnik in jedilni pribor za eno osebo (glej sliko 2), najmanj 48 X 33 cm. Razumljivo je, da ho mnogo laže oprati majhen zamazan prtič, kot pa velik prt. Enaki podložki, seveda manjši (12 X 12 cm), nam bodo prav tako ugodno služili kot pod-pozimi »"sako Jutro, homo preprečili	stavki	za vaze stpklf*Tiiep	clnvlp
nahod Proti kožnemu lifia.iu: v	ta	flavK'	za vaze> steklenice,	škode-
namen spiramo kožo z raztopino 4 gr lice za kavo, Čase za pivo, vodo
z2\Xi*vaZi«Ztlek, Rjaste ma j" P<*tobno. Posebno veseli bodo deže na obleki drgnemo s čisto krpo ten prtičev^ naši najmlajsi, ki sc namočeno v raztopini soli in citrono že poskušajo hraniti sami. Majh-vepra soka, nato pa hitro speremo	do	nn	nroV,;xn„ n^v„ct	hi no
čistega. Po zadnjem splakovanju	ne	?.°’ toaa PraKtlcno novost,	bi na-
ostane niti sled po madežu.	i sim gospodinjam priporočali.
moramo imeti vedno doma. V higieni in kozmetiki jo uporabljamo za gr granje:	žlico soli razstopimo v ko
zarcu tople vode Krepilno kopel pri pravimo, če damo 2 in pol kilograma morske soli v banjo. Dalje uporabljamo sol proti nahodu Nasičeno slano vodo vzamemo v prgišče, globoko vdihavamo, tako da slana voda prodre v nosne votline Če to delamo
tem, da nam koža ostane mehka in prožna, ker je tako mnogo manj ranljiva. Zadostuje, če vsako jutro in vsak večer — če pa imate kožo že po naravi suho, potem tudi pred odhodom na plažo — namažete kožo z dobro mastno kremo. Telo pa si natrite z dobrim oljem, in sicer zjutraj in zvečer s čistim rastlinskim, za na plažo pa z mešanico rastlinskega in vazelinskega Na stopala tudi ne smete pozabiti, marveč jih morate pazljivo negovati, ker si jih lahko poškodujete.
Zelo je važno, da se po kopanju vedno temeljito umijete z milom. Še bolje bi bilo, če bi se po pranju namazali še z lotionom. Le-tega dobite, če zmešate 10 del blagega alkohola e tretjino žličke salicila. Z lotionom si dobro natrite stopala, namočite kosem vate v njem in natrite z njim tudi kožo med prsti.
Tako boste zmanjšali možnost raz-
po vsem telesu, ranice med prsti in na nogah it-cj. Hkrati pa boste odstranili nevarnost okužb.
Če pa se vam je na licu že pojavil mozoljček, ga natrite z mešanico močno razredčenega alkohola in pudra. Če so na telesu nastala manjša vnetja, ki se lahko tudi ognoje. jih namažite s praškom ali mastjo ki jo dobite v lekarni. Če pa je ognojitev hujša, se morate takoj zateči k zdravniku Ne smete se več kopati, ker vam to škoduje, saj boste odprte ranice s peskom in nečisto vodo še bolj okužili, škoduje pa tudi drugim, ker boste z gnojem onesnažili pesek, na katerega bodo za vami legli drugi kopalci.
Ne mislite, da je prhanje odvečno, če ste se kopali na plaži. Prav po kopanju je potrebno iz higijenskih razlogov in zaradi nege telesa, da se z vodo in milom umijemo.
Greta Konflno
Širok plašč iz mehkega karirastega blaga, ki ga bomo nosile jeseni, pa tudi sedaj, ko so večeri že hladni, bi nam dobro služil.
skrajnosti, ki sem jih navedla, to, kar bo za njo najbolj primerno, vsekakor pa se bo izogibala pretirane velikih in majhnih oblik. Sredn3a postaja je najbolj idealna, vendar se je pri izbiri modelov treba ozirati na to, ali gre za bolj polno, ali boU suho postavo. Zenska, srednje rasti m primernega stasa si lahko marsikaj dovoli, čemur se mora odreči srednje velika debela ali suha žena.
Če ste premočni
Vsak močna ženska si mora Pa^ poiskati svoj individualni stil. Če Pa nima sama smisla za to, naj se P°' svetuje s svojo šiviljo.
Kot prenizka, se mora tudi Pre' polna postava varovati linij počez, prav nasprotno pa se boste dobro oblekle s podolgasto črtasto obleko.
Če pa ste premočni le čez boke, potem naj bodo krila črtasta po dolgem, životki pa počez. Najlepše vain bodo pristojale enobarvne obleke. Ogibajte se raznih naborov in na bokih, kakor tudi preozkih kril* Dobro vam bodo pristoja4e obleke, ki v pasu niso rezane in tesni životki«
Širok pas je vaši pojavi v škodo!
Tudi ne izbirajte presvetlih barv, temveč se odločite za temnejše, solidne odtenke. Nosite čim daljšh krila!
Ker ste zalite in lepo oblikovanih ramen, vam bodo dobro pristojali globoki dekolteji.
Če ste presuhi
Tudi suhi ženski se ni treba pritoževati nad krivično usodo!
Izogibajte se ozkih oblek, tesnih bluz in prevelikih izrezov! Za vaa so idealni volančki, pentlje, trakovi, naborki, razkošna krila in rokavi, pU" seji, zvoni, vesele barve in razposajeni vzorci.
Tudi malo širši pas si smete privoščiti, vendar ne pretiravajte!
Javellova voda
Za vzdrževanje obleke. Madeže od črnila operemo z Javellovo vodo, ki ji dodamo kisa (1:1.) nato izplaknemo Recept velja samo za bele pralne tkanine. Javellove vode ne smemo nikoli uporabljati za blaga iz živalskih vlaken, temveč samo* za rastlinska. Javellova voda beli in desinfeeira perilo (približno 20 gr na 11 vode). .Javellova voda odstranjuje madeže od tanina in rje.
Naši vrlnarski noži
Za vrtnarska dela uporablja-1 rahljamo cepilni nož z ravnim
mo razno specialno orodje.
Vrtne škarje smemo rabiti le v primerih, kjer ne polagamo tolikšne važnosti na odrezano površino. Tam pa, kjer želimo, da ostane lesno tkivo nepoškodovano, uporabljamo za rezanje nož. Za odstranjevanje močnejših vejic uporabljamo krivec, ki ima navznoter upognjeno rezilo in navzven zakrivljen, na koncu odebeljen ročaj. Upognjeno rezilo preprečuje drsenje noža in zmanjšuje nevarnost poškodb, hkrati ga pa lahko uporabimo z večjo silo in dosežemo temu primeren efekt. Pri vsaki rezi, kjer potrebujemo zares gladko in nepoškodovano površino, moramo uporabiti kot rezilo orodje krivec. Ako so veje debele, potem jih najprej odžagamo z drevesno žagico, odžagano mesto pa zgladimo s krivcem. Zlasti se poslužujemo tega pri precepljanju in obrezovanju drevja. Kjer je potrebna manjša uporaba sile,
rezilom in ostro konico. Za oku-lacije (cepljenje na oko) uporabljamo okulirni nož z zaokroženo
konico, ki ima na hrbtni strani sploščen nastavek za ločenje luba od lesa ob priliki okuliranja. Z okulirnim nožem lahko opravljamo tudi vse druge načine cepljenja in je zato nenadomestljivo £>rodje v vsakem, tudi najmanjšem vrtu. Okulirni noži, ki imajo sploščeni nastavek kar na rezilu,
so bolj praktični kakor tisti, ki n. pr. pri cepljenju tanjših podlag imajo koščeni nastavek za loče-(kopulacija, sedlanje, jezičkanje) nje luba na nasprotni strani re-in za rezanje potaknjencev, upo- zila.	Miha Ogorevc
TEKSTIL-
TRGOVSKO PODJETJE S TEKSTILOM LJUBLJANA, NAZORJEVA ULICA ST. 4
obvešča
OBUTEV
NA V E L i K O
svoje cenjene odjemalce, da razpolaga z najnovejšim blagom
po novih cenah!
Izredna prilika nakupa flanele. bar-henta in volnenih tkanin za plašče
ŠAH
Rekordi v šahovski igri na stepo
brali
Nekega dne leta 1790 so Parižani
.. - v svojem dnevniku, da živi med dv x18“letni mladenič, ki je odigral p^e._ šahovski partiji z najboljšima anžanoma, ne da bi gledal na ša-ovnico in — zmagal. Obema je dal naprej po enega skakača. Ta mladi bil giasbenik in eden najbolj aaarjenih šahistov svoje dobe Andre ^anican Philidorf.
pRed veleturnirjem kandidatov za svetovnega prvaka
V ŠVICI
PREDSTAVLJAMO VAM KANDIDATE
Kandidat, katerega vam bomo da-predstavili, je dobil velemojstrski aslov s 27. letom. Je odličen šahov-i*1 teoretik. Njegova varianta je v , cilijanski obrambi zadnje Čase velika moda v šahovskem svetu. Le slušno se ni znašel leta 1948 v družbi z gotvinnikom, Keresom, Smislovom, t esnevskym in dr. Euvvejem na match »ali za svetovno prvenstvo. Na jaanjem turnirju kandidatov leta 1950 Budimpešti je delil 1. in 2. mesto 4, Bronsteinom, s katerim je pozneje zgubil dvoboj s 5 V* : 6 Va. S svojimi
* leti je udeleženec veleturnirja, ki J® izredno močan v vseh fazah igre
n zavzema med 9 kandidati iz SZ ktflesh	To	velemojster Isak
roTsak Efremovič Boleslavski je bil tT°iJen..27. avgusta 1919 v Zolotonoši, ^krajinska SSR. Njegovi uspehi so: 1945: Moskva: 2. mesto.
194fi: Gronihgen: deli 6. in 7. mesto. 1947: Moskva: šampionat SZ, 2. me-110Leningrad: 2. mesto.
1948: Medconski turnir Saltjobaden: mesto (l. Bronstein).
R 1949: Moskva: šampionat SZ: d^li
•	7.	mesto.
b 1950: Moskva: deli 7. do 10. mesto; Budimpešta: turnir kandidatov, deli l* in 2. mesto z Bronsteinom.
Po 67 letih je mojster Louis Paul-sen v Chicagu odigral prvo slepo simultanko proti 10 nasprotnikom. Od tedaj dalje so razni mojstri dosegli vedno boljše rekorde. Tako je mojster Zuckertort igral v Londonu leta 1876 že z 16 igralci, genijalni ameriški mojster H. W. Pillsbury pa leta 1901 v Moskvi zvišal na 22 partij. Velemojster R. Retty je leta 1919 uspešno igral slepo simultanko proti 24 nasprotnikom, Breyer pa dve leti pozneje proti 25. Pokojni svetovni prvak Aljehin je štiri leta nato v New Yorku zvišal število na 26 in
še isto leto v Parizu na 28. Ta svetovni rekord je leta 1925 presegel Retti z 29 partijami, šest let pozneje pa znani rekorder v igri na slepo Koltanovsky na 30. Spet se je pojavil Aljehin in origral leta 1933 v Chicagu slepo simultanko proti 32 nasprotnikom. Ta rekord pa Koltanov-skemu ni dal mirno spati, zato je leta 1937 v Edinburgu zvišal število na 34. Leta 1947 je število Igralcev zvišal kar za 11 poljski begunec velemojster Najdorf. V 155 letih se je rekord v šahovski igri na slepo zvišal kar za 43 partij Kje je meja?
F I L A T E LI 1 \
Znamka ob obletnici priključitve Istre in Slovenskega Primorja k Jugoslaviji
p * '%r w
Isak Boleslavski
1952: Moskva: šampionat SZ, deli
I in 5 mesto.
1953: Bukarešta: deli 4. do 6. mesto.
O. WURZBURG (»British Chess Magazine«, 1869)
Od kdaj je na svetu poštna služba
Težko je re&i, od kdaj na svetu deluje pošta. Našli so dokaze, da je imel že starodavni Egipt skoraj 3000 let pred našo dobo svoje poštarje in dobro urejeno poštno službo. Poštarji so za plašilo določene takse sprejemali, registrirali in raznašali papiruse Egipčanov po %’sej deželi. Posebna hitra vozna služba je raznašala celo zavoje in pakete. Poštarino je plačal pošiljatelj ali prejemnik, kar je razvidno iz najdenih papirusov, kjer so bili zelo natančno zapisani naslovi pošiljateljev in prejemnikov ter poštna taksa. Take papiruse so odkrili, ko so odkopavali grob faraona Amenotisa (XX. stol. pr. n. e.)
Našli so tudi mnogo papirusov s hieroglifskimi znaki, ki so bili neka vrsta poštnega žiga, V Britanskem muzeju v Londonu je nad 200 papirusov s takimi žigi. Te dni so v Egiptu začele krožiti prve vrednosti nove serije znamk, ki obravnavajo motive razvoja pošte v tej državi od najstarejših časov do danes. Nekatere znamke prikazujejo tudi faraone, pod katerimi je poštna služba dosegla največji razvoj
Znamka, ki propagira boj proti raku
V zadnjem času posveča Norveška veliko poaornoet boju proti nevarni bolezni raku. Priredili so šte-
Pred desetimi leti je AVNOJ sprejel zgodovinski sklep o priključitvi Istre iD Slovenskega Primorja k Jugoslaviji. Ta sklep je zaznamoval konec suženjstva sto tisočev Slovencev in Hrvatov pod fašističnim jarmom Mussolinijeve Italije. Obletnico tega velikega dogodka v zgodovini naših narodov bodo v vsej državi, zlasti pa v osvobojenih in priključenih krajih slovesno proslavili. Glavna direkcija pošt bo to proslavo počastila z novo priložnostno znamko za 15 dinarjev. Motdv znamke si je zamislil grafik Janez Trpin. Znamka bo začela krožiti verjetno v začetku septembra.
Nova turistična serija na Norveškem
Na skrajnem severu Norveško leži Severni rt, največja turistična privlačnost te dežele. Med kratkotrajnim poletjem obiskujejo norveško obalo cele turistične ladje z obiskovalci z vsega sveta in končno pri-	  .	.
Stanejo na Severnem rtu. 2e več kot „ ne raMta e ln mn°S° predavanj 20 let izdaja poštna uprava Norveške Ra2©n tega pa j© norveška poštna od časa do Časa propagandne serije uprava izdala novo znamko, ki pro-
iXSakšn&aeVmriiStiLaTUaerija°8treh p®*ra.b°1 pr<>t‘	,jc
znamk z doplačilom v korist Zveze i fdeče barve za 30 + 10 erov. Dopla-turističnih društev Norveške.	I čilo gre v sklad ža obolele na raku.
SsO< 8*01 *Mt*T
NOR <* f
V Ljubljani so se poročili 22. t. m.
Študent Vincencij Furla ln ing. rija Tomšič, 59 let; Anton Rugelj, arh. Vladtmira Bratuž, upokojenec 6 let; Marijan Nebec, 19 let; Rozalija
mm m
mš m.
mat v treh potezah
Beli: Kc5, Dež, Ld7 (3 figure) CrnI: Kb7, Pa6, a7, e5 (4 figure)
Uvrstil«' sp m«’d poverjeniku Prešernove tliiD.ii«>* — Vsuli poverjenik obdrži K)"/« p«il)r;in<> Ihn.-irine
Alojz Arselin ln pred. učiteljica BO' gomira Švigelj, služitelj Vincencij Se-tina in snažilka Marija Juvančič, nameščenec Ivan Stegu in delavka Nadina Ogrinc, livar Matija Karlovčec in Šivilja Danila Markešič, šofer Ignac Jerič in nameščenka Alojzija Humer, delavec Anton Tomšič in delavka Frančiška Tomažin, elektrome-hanik Jožef Lavrič in delavka Ivana Ceh, kovinostrugar Jožef Mikec in delavka Marija Bitežnik, ključavničar Janko Tomažič in krojačica Marija Koren, nameščenec Janez Ham in nameščenka Dragica Gravnar, ko-larskl delavec Peter Strotusack in pripr. banč. uslužb. Amalija Kotnik, matičar Alojzij Kutnar in učiteljica Nada Saksida, tehtničar Roman Lupine in krojačica Marija Malec, zidar Karel Anzelc in učiteljica Frančiška Hribar, tekst, tehnik Janko Babnik in nameščenka Milena Maček, operni pevec Simun Car in študentka Zdenka Lukec, šofer Avguštin Adamič in delavka Olga Gričar, trg. poslov. Bo-rislav Placer in učiteljica Sonja Av-šič, gradb tehnik Matjan Setina in uradnica Cecilija Glogovšek, nameščenec Zdenko Jilek In nameščenka Zdenka Pirnat, trg. poslov. Stanislav Pust in kroj. pom Ivana Uštinc, gospodarski pom. Ernest Zupan ln delavka Marija Tomšič, ekonomist Boris Miklič in uslužbenka Marija Koder, oficir JLA Lazar Rodič in študentka Ljubica Kokalj, abs. inšt. za fizkul-turo Gregor Hiti ln abs. inšt. za fiz-kulturo Borislava Accctto.
Cebohin roj. Birda, 53 let; Pavla Prepeluh roj. Pirker. 63 let; Melanija Stepančič roj. Barllll, 76 let; Rudolf Zajc, 21 let; Alojzija Accetto, 73 let; Helena Rožmane roj. 2vokelj, 67 let; Marija Adamič, 91 let; Ana Škof roj. Kleindienst, 70 let; Marjana Pajk roj. Bibnar, 73 let, Borut Gril, 3 mes.; Ivana Breskvar roj. Golobič, 84 let; Ivan Hrvatin, 51 let; Franc Rutar, 35 let; Alojzij SajeviC, 72 let; Franjo Sič, 60 let; Jože Dežman, 67 let; Gojko Divlč, "l let; Svetozar Adamovič, 32 let; Stane Japel, 26 let.
V tem času se Je rodilo 90 otrok. Otrok rojenih v Ljubljani, katerih starši imajo stalno bivališče v Ljubljani, je 51. Od teh 15 dečkov in 36 deklic.
Nesreče
Pri pospravljanju sena je nesrečno padla gospodinja Lepoldina Bezjak, Sela pri Pancah. Poškodovala si je
hrbtenico in pretresla možgane.
*
V opekarni se je prevrnil vagon-ček na delavca Janeza Košmrla, Turjak 67. Zlomljeno ima levo nogo.
•
Pred Kranjem Je bila avtomobilska nesreča. Mehanik Rado Jevšnik, Cesta v Rožno dolino XI, in uslužbenec Jože Kfafnek, Privoz 11, sta se prevrnila z avtomobilom. Prvi ima pretres možganov, več ran po glavi in odrgnine po nogah, drugi pa ima rane po vsem telesu.
• • • 111 llHirll od 15. 22. 1. m.	z zidarskega odra je padel kmet
Jože Grmek, 61 let; Ana Belič roj. Aleš Demšar, Dražgoše 4. Zlomil si Bolm, 64 let; Marsel Colja, 4
> JOlaUK IB UBUi SVKJIK
Oprsi«?*
»LJUDSKE PRAVICE - BORBE«
Aaaniki
(0 dlD
LieMiana
Kopitarjevo ulica 2
Poštni predal 42
DNEVNE NOVICE
Delavski svet Lesno industrijskega podjetja Ljubljana, Parmova cesta 37,
sporoča vsem družbenim organizacijam, podjetjem in sličnim, ki prosijo za kakršnokoli denarno ali materialno pomoč, da njihovim prošnjam ne moremo ustreči zaradi tega, ker je Ves razpoložljivi fond angažiran za reorganizacijo tehnoloških procesov. Na sedanje in bodoče prošnje podjetje ne bo odgovarjalo.
Pripravljalni štab za proslavo 10-letnice ustanovitve primorskih brigad obvešča vse bivše borce II. brigade VDV, da bo zbirališče za proslavo brigad dne 5. septembra 1953 Zvečer na določenem mestu na Okroglici.
Zbor II. brigade VDV pa bo dne 30. avgusta 1953 ob 10. uri na Lokvah. Vabljeni so vsi borci brigade, IX. korpusa in prekomorskih brigad ter aktivisti in ostalo občinstvo.
Stab II. brigade VDV.
Ravnateljstvo gimnazije v Idriji sporoča, da se bodo popravni izpiti vršili od 1. do 3. septembra, spre-
jemni izpiti za višjo gimnazijo pa od 2. do 4. septembra. Naknadno Vpisovanje v vse razrede bo 8., začetek pouka pa 9. septembra. Podrobnejši razpored izpitov na šolski tabli. Dijaki štipendisti naj takoj vložijo prošnje za štipendije pri svojih ljudskih odborih.
Odda se NAPRAVA ZBIRALNEGA KANALA V PREDRAČUNSKI VREDNOSTI 3,222.009 DIN
na Jesenicah od novega postajnega poslopja do iztoka v Savo na javni licitaciji, ki bo dne 7. septembra 1953 ob 10. uri pri Direkciji za železnice Ljubljana.
Glavni projekt lahko dobe reflek-tanti pri Odseku za Investicije od 27. avgusta 1953 dalje proti položitvi kavcije 1000, din, katera se vrne po predložitvi ponudbe. Za zavarovanje dela pod železniškimi tiri bo poseben proračun.
pismene ponudbe pošljite do 7. septembra 1953 do 9. ure.
Direkcija za železnice Ljubljana.
DANES IN JUTRI
K 1 NO
Cini:
Anica Bolka, 1 dan, Martin Nedoh, 61 let; Boris Kariž, 8 mes.; Uroš Gačnik, 7 mes.; Franc Mušič, 2 leti: Antonija Brčan roj. Dovč, 53 let; Ma-
Raznašafca - raznašajo
za dostavljanje našega lista na dom v ZALOGU sprejme takoj
UPRAVA »LJUDSKE PRAVICE-BORBE«, Ljubljana, Kopitarjeva 2
je levo roko v zapestju.
*
Levo roko si je poškodovala, ko je padla s kolesa Nada Anžlovar, Medvedova 5.
KONCERTI
Koncert delavske godbe na pihala Iz Stockholma bo v sredo ob 20. uri na vrtu Doma JLA, v primeru slabega vremena ob 20.30 v Unionu. Na sporedu so dela nordijskih skladateljev. Vstopnice od 10. do 12 in od 17. do 19. ure v Koncertni poslovalnici.
KINO UNION: Ameriški film »Sužnja preteklosti«. Brez tednika. Predstave ob 16, 18.30 in 21.
KINO KOMUNA: Angleški film »Dolgo je pomnil«. — Tednik: Filmske novosti Št. 33. — Predstave ob 16, 18 in 20.
KINO SLOGA:	Francoski film »Vsi
smo morilci«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. — Prodaja vstopnic v vseh treh kinematografih od 9. do 11. ter od 14.30 dalje.
KINO SOCA: Zaprto.
LETNI KINO TIVOLI: Angleški film »Hotel Sahara«. Tednik. Predstava ob 20.
LETNI KINO BE2IGRAD:	Angleški
film »Ne poj mi žalostnih pesmi«. Tednik. Predstava Ob 20. — Prodaja vstopnic v obeh letnih kinematografih eno uro pred pričetkom predstave.
KINO TRIGLAV: Ameriški film »Prostor na soncu« Brez tednika. — Predstave ob 16, 18 in 20.30.
KINO SISKA: Francoski film »Pariz poje«. Tednik. Predstave ob 10. 18 in 20. — Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 15. dalje.
LETNI KINO DOM MILICE- Angleški film »Pet prstov«. Predstava ob 20.
CELJE UNION: Jugoslovanski film »Skalna obzorja«.	^
CELJE DOM in LETNI: Amer. film »Hitrejši od zvoka«.
KAMNIK: Angleški barvni film »Ljubezen je lepa«.
ZADOBROVA: Mehiški film »La Mal-querida«.
VEVČE: Slovenski film »Svet na Kaj-žarju«.
DOMŽALE: Amer. film »Intermezzo«.
JESENICE: RADIO in LETNI: Amer. film »Konec sveta«. — PLAVŽ: Francoski film »Frizer za dame«.
KOROŠKA BELA: Angl. film »Pekel je razprodan«.
KRANJ STOR2IČ: Italij. film »Jutri bo prepozno«. — LETNI PARTIZAN: Franc, film »Ustreljen ob zori«. — SVOBODA:	Meh.	film
»La Malquerida«,
velikih mojstrov — 12.00 Pogovor s poslušalci — 12.10 Igrajo majhni zabavni orkestri — 12.30 Napoved časa, poročila in pregled dnevnega sporeda
— 12.45 Zabavna glasba, vmes objave
— 13.00 Za naše kmetovalce — Ing. France Adamič: Poletni nasveti sadjarjem — 13.10 2eleli ste — poslušajte! j
— vmes ob 15.00 Napoved časa, poro- j čila in vremenska napoved — 15.45; Radijska igra — Drago Gervais: Ka- j rolina Reška (ponovitev) — 16.40 Pri | naših ljudskih pevcih in godcih na j vasi ... — 17.40 Pron enadni koncert i
— 18.30 Radijska reportaža - Bojan Kardeli: S poti po Dalmaciji (II.) — i 18.45 Zabavna glasba, vmes ob 19.00! Radijske reklame —	19.30 Radijski .
dnevnik —	20.00	Giacomo Puccini: j
Gianni Schicchi — opera v 1 dejanju j
— 21.00 Športna poročila — 21.10 Prijetno zabavo! (zabavna in plesna1 glasba) — 22.00 Napoved časa, poročila in pregled sporeda za naslednji dan
— 22.15 Richard Addinsell: Varšavski koncert — 22.30—23.00 Literarno glas- I bena oddaja — Iz Goethejevih liube- | zenskih pesmi — 23 00—24.00 Oddaja j Radia Jugoslavija za tujino na valu 327,1 m (prenos iz Zagreba).
MARIBORSKE VESTI
Mestni ljudski odbor v Mariboru
predvideva du bi mariborske mlekarne prodajale razen mlekarskih izdelkov ludj pecivo, preti vsem pa brezalkoholne pijače, poloti morda tudi sladoled in podobno.
DEŽURNA LEKARNA:
Nedelja, 23. avgusta, lekarna: »Studenci«, Gorkega ul. 18.
KINO MARIBOR
PARTIZAN: Nemški film »Niki«. UDARNIK: Italijanski film »Ljubezen in strup«.
POBRE2JE:	Angleški	film »Pot do
plemstva«,
STUDENCI:	Ameriški film »Njen
otrok«.
MESTNI KINO MURSKA SOBOTA: Ameriški ljubayni film »Rebecca«.
RADIO MARIBOR
6.00—12.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana (Od 10.00—11.00 oddaja za borce JLA) — 12.00—12.20 Oddaja v madžarščini — 12.20—23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana.
CELJSKE VESTI
NEDELJSKA DEŽURNA SLUŽBA
23. avgusta 1953 tov. dr. Čerin Josip, Celje, Cankarjeva ul. 9.
Vremensko poročilo
hidrometeorološke Službe LRS Stanje dne 22. avgusta ob 7. uri zjutraj: Izredno globoka depresija z jedrom nad južno Norveško dovaja v Srednjo Evropo zelo hladne zračne mase, tako da v Alpah v Višini nad 2500 m sneži Hitrejši prehod frontalnih motenj preko naših krajev zadržujejo Alpe, zato se je ustvarila nad severno Italijo depresija, k» se bo pomaknila proti jugovzhodu.
V Sloveniji in Istri je bilo ob 10. dopoldne oblačno vreme z nevihtami, v srednjem delu naraščajoča oblačnost. dočim v vzhodnem in Južnem delu Jugoslavije jasno vreme. Na Jadranu so bile zabeležene naslednje temperature: Koper 21, Split 26, Dubrovnik 27 in Ulcinj 28® C. Temperatura morja v Kopru je znašala 20° C.
V Ljubljani je ob 12. uri znašal zračni pritisk 731 mm, pritisk se je v zadnjih dveh urah dvignil za 1 mm, temperatura zraka 13,8® C, relativna vlaga 90 •/■, nebo popolnoma oblačno, močan dež, vidnost 10 km, do 12. ure je padlo 36 mm dežja.
DROBNI OGLASI
RADIO
Dnevni spored za nedeljo, dne 23. avgusta 1953.
6.00—7.00 Dobro jutro, dragi poslušalci — vmes ob 6.10—G.20 Jutranja • telovadba — 6.30—7.00 Med glasbenim sporedom zanimivosti iz kmetijstva
— 7.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, pregled tiska in objava dnevnega sporeda — 7.15 Ra-, dijske reklame — 8.00 O športu in1 Športnikih — Rudolf Cvetko: Naš najstarejši aktivni športnik — 8.15 Lahka i glasba — 9.00 Po naši lepi deželi —! Zvone Kržišnik: Mlačev na Kozjanskem — 9.30 Pianist Aleksander Braj-lovski igra etude Fridericha Chopina
— 10.00 Opoldanski simfonični koncert — Nikolaj Rimski Korzakov: Fantazija na srbske teme, Robert Schumann:	Koncert za violino in
orkester v d-molu, Blaž Arnič: Gozdovi pojo (simfonična pesnitev) — 11.00 Od pravljice na pravljice — Milica Kitek:	Murnček s cvetne poljane
(ponovitev) — 11.30 Drobne skladbe
DELO DOBI
OSKRBNIKA za planinski dom na ..mohorju nad Laškim, poročenega, s kavcijo, sprejme Planinsko društvo Laško Ponudbe z življenjepisom do 10. septembra.	690
RAČUNOVODJO, perfektnega, sprejmemo. Nastop službe takoj. Javiti se pri DOZ Celje, Dom OF 689 SAMOSTOJNO GOSPODINJSKO PO-MOCNICO sprejmeta zaposlena zakonca z dvema otrokoma. Naslov v upravi »Ljudske pravice - Bčfbe«, Kopitarjeva ulica 2.
PEVOVODJO išče »Svoboda« Zabukovca. Zaposlitev po kvalifikaciji pri rudniku. Ponudbe poslati ali osebno zglasiti v tajništvu rudnika Zabukovca, p Griže	675
STROKOVNO NEGOVALKO za dva otroka, ali ženo, ki ima Izkušnje v negi in vzgoji otrok, išče družina v Beogradu. Stanovanje in hrana, plača pa po sporazumu. — Naslov pošljite oglasnemu oddelku »Borbe«, Beograd, Kardeljeva 31, pod »Strokovna negovalka«.
KUPIM
MOŠKO KOLO. nemške znamke, novo ali dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Ljudske pravice-Borbe«.	1115
PRODAM
TOVORNI AVTOMOBIL, znamke Die-sel-OM, nosilnost 4 tone, generalno popravljen, prodamo. Avtosrbija, Beograd, Vojvode Stepe 147.
SUŠILNICO za koruzo (hmeljarno) in trier prodam. Dragoljub Popovič, Obrenovac.
RAZNO
>KOMlSIJAvc — invalidsko podjetje s svojimi poslovalnicami Stari trg Št. 4 in 9, Ciril Metodova 16 sprejema v komisijsko prodajo razne predmete, in sicer:	harmonike,
računske stroje, šivalne stroje, radio-aparate. Istočasno sprejemamo vse galanterijsko in tekstilno blago Pridite in se prepričajte pri nakupu in prodaji gornjega blaga in predmetov, ker pri na9 s cenami močno konkuriramo vsem ostalim trgovinam.	611
Zahvaljujemo se od srca vsem, ki ste nam prijateljsko stali ob strani v času bolezni in ob prerani smrti naše blage mamice
TILKE ZOREC
učiteljice v Kranju.
Posebej se zahvaljulemo za pomoč v času bolezni zdravnikom dr. Pancetu, dr Mayru in dr. Majcnu. Nikoli ne bomo pozabili tovariške pozornosti kranjskega učiteljstva in ganljive zvestobe šolskih otrok, ki so naši mamici še v grob nasuli obil.ie cvetja - Jesenka, Mar-tinek in njun očka Črtomir Zorec.
Mestni odbor Zveze borcev in Združenje rezervnih oficirjev — Ljubljana,
pozivata svoje članstvo,
da aktivno sodeluje pri vseh pripravah za proslavo primorskih brigad ter da se polnoštevilno udeleži proslave na Okroglici, ki bo dne5. in 6. septembra 1953.
Istočasno obveščamo, da bo 29. in 30. avgusta proslava 10. obletnice ustanovitve X. SNOUB »Ljubljanske« na Golem. — Vabimo k udeležbi!
NAROČILNICA
Podpisani
.. kraj
ulica
pošta
naročam
»Ljudsko pravico • Borbo« In prosim, da mi jo začnete z_____________________________________________________
«
redno pošiljati.
Naročnino bom nakazal po položnici, katero priložite prvi številki, oziroma jo bom plačal po inkasantu.
Datum
Podpis:
■ Odrežite Id nam pošljite!
Raznašalca - raznašalko
za dostavljanje našega lista naročnikom na dom v ČRNUČAH sprejmemo. Ponudbe poslati na
UPRAVO »LJUDSKE PRAVICE-BORBE«, Ljubljana, Kopitarjeva 2
Tovarna vžigalic »Drava«
ima na razpolago večjo količino vžigalic, pakiranih po 500 vžigalic (NF format) v kartonskih škatlah prejšnje proizvodnje, ki ne ustrezajo kakovosti sedanje proizvodnje. Vžigalice so narejene iz nekoliko slabšega lesa in glavice so obledele;
zato so izločene iz redne prodaje.
Te vžigalice so uporabljive, zlasti primerne so za uporabo v gospodinjstvih (prižiganje plinskih kuhalnikov, štedilnikov itd.). Tovarna vžigalic takšnega formata ne proizvaja več in zato jih prodaja po ceni, znižani za tretjino.
Nova znižana cena:
Din 40.— škatla s 500 vžigalicami.
Razpošilja jih v lesenih zabojih po 500 škatel, embalaža je računana v ceno blaga.
Trgovinskemu omrežju dajemo 10% rabata in 2,5% kasa-skonta ob plačilu v desetih dneh od dneva, ko je bil račun izstavljen. — Naročila pošljite na:
TOVARNA VŽIGALIC »DRAVA«, KOMERCIALNI SEKTOR,
OSIJEK
1763
Obiščite
OSIJEŠKI
VELESEJEM
IZVOZNI VELESEJEM KMETIJSKO-PREHRAMBENIH IN INDUSTRIJSKIH IZDELKOV
29. VIII.—6. IX. 1953
KOMERCIALNI DNEVI 3. in 4. IX.
Edinstven velesejem te vrste v državi. Razstavljata kmetijstvo in industrija iz vse države.
Nad 300 razstavlj alcev.
Napovedani domači in tuji kupci.
Zahtevajte natančen seznam raz-stavljalcev, ki vam ga pošljemo brezplačno.
25 °/» popusta na železnici.
Osijek vas z veseljem pričakuje!
Informacije Velesejem — Osijek, telefon 31-42, kakor tudi vse trgovinske zbornice in poslovalnice »Putnika« v državi.
Sposobnega vodjo podružnice za našo poslovalnico v Zagorju ob Savi sprejmemo. Nastop 1. septembra. - Ponudbe poslati na upravo »Ljudske pravice-Borbe« - Ljubljana, Kopitarjeva 2.
Fluorescenčne
svetilke
primerne za industrijska podjetja, trgovine, dvorane, delavnice, gostinske obratovalnice, vse večje prostore, razstavne prostore in podobno.
Svetilke so opremljene z dvema fluorescenčnima cevkama po 40 W dolžine 1200 mm s sijajno lakiranim reflektorjem (senčnikom) in kompletno napravo za vključevanje in stabiliziranje obenem z vsemi spojnimi vodi znotraj svetlobnega telesa. Izdelujemo tudi preproste eno-csvne svetilke 40 W, 1200 mm dolžine. Svetilka je izdelana za pritrjevanje na strop z verižicami.
V vseh količinah nudi
»illtlDimSTRIJA ZAGREB«
ZAGREB, Folnegovičeva ulica št. 10. poštni predal št. 176
Telefon 37-849 in 32-189
7—1807
FILMSKE NOVOSTI
ŠT. 34
IZ NASE DRŽAVE:
1. Sprejem predsednika republike na Bledu v počastitev šefov diplomatskih
• misij.
2. Proslave 10-letnice češke brigade »Jan Ziška« in tradicionalne žetvene svečanosti v Končanici.
3. Graditev hidrocentrale MavroVo.
4. Otroški zabavni park pri Sarajevu
5. Francoska turistična kolonija pri Budvi.
6. En dan bodočih pilotov.
ŠPORT:
1. Tekma najmlajših nogometašev.
2. Rokomet: Zagreb — Pančevo 20:20.
3. Boks-match NSU — Partizan.
Redakcija — Reograa tel 21 191
Zahtevajte, da v vaših kinemato (jrafih redno predvajajo filmske novosti	2403	5	13
Kjerkoli ste na počitnicah, zahtevajte v hotelih in počitniških domovih »Ljudsko pravico-Borbo«.
Danes je žrebanje Jugoslovanske loterije!
KOLUBARSKI RUDNIKI LIGNITA VREOCI
(oddaljeni 50 km od Beograda)
razpisujejo
NATEČAJ
za sprejem v službo sledečega osebja:
izkušenega elektro- ali elektro-strojnega inženirja z daljšo prakso na termoelektrarnah; izkušenega rudarskega inženirja za delo na dnevnem ko£>u; izkušenega gradbenega inženirja; dva mlajša rudarska inženirja za asistenta upravnika podzemeljskih obratov; poslovodjo za dnevni kop; okretača — kovinostrugarja, visoko kvalificiranega; dva strojna ključavničarja, visoko kvalificirana.
Plača po tarifnem pravilniku. Stanovanja za samce in oženjene zagotovljena.
Ponudbe pošljite na naslov:
Kolubarski rudniki lignita, Vreoci, tel. št. 4.
MLO NOVI SAD tajništvo za komunalne zadeve razpisuje
Natečaj
za sprejem v službo direktorja ustanove s samostojnim finansiranjem »PUT«.
Pogoji za sprejem:
1. kandidat mora biti gradbeni inženir, ki ima najmanj 5 let prakse,
2. biti mora popolnoma zdrav in sposoben za opravljanje terenskih del.
Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe na gornji naslov.
Rudniki lignita »Kreka« v Kreki
potrebuje:
10 rudarskih Inženirjev
2 strojna inženirja
1 zdravnika splošne prakse
2 strokovnjaka za obrat kisi-karne
5 ekonomistov
Pogoji:
Stanovanje zagotovljeno v mestu Tuzli tako za samce, kakor za poročene.
Plača po tarifnem pravilniku ali po pogodbi.
Ponudbe pošljite Direkciji rudnikov lignita »Kreka, v Kreki ali pa pridite na- dogovor ob povrnitvi vseh potnih stroškov.
3482
/
MESTNA KOMUNALNA PODJETJA RAVNE NA KOROŠKEM
sprejmejo v službo
GRADBENEGA TEHNIKA
z daljšo prakso. Plača je določena po tarifnem pravilniku. Stanovanje preskrbljeno. Ponudbe poslati na naslov: Ljudski odbor mestne občine Ravne na Koroškem.
Nujno iščemo
dva rezača za steklo ter dva brusača za steklo
Plača po tarifnem pravilniku. —
Ponudbe poslati na naslov: Trgovačko poduzeče »KRISTAL«, Osijek, Republike br. 43
Ljubljančani
i
Pripravljalni odbor pri MO SZDL za proslavo desete obletnice priključitve Primorske k Jugoslaviji ter desete obletnice ustanovitve primorskih brigad na Okroglici pr) Gorici, ki bo dne 5. In 8 septembra t L, sporoča:
Pripravljalni odbor sprejema prijave od vseh množičnih, sindikalnih, kulturnih In športnih organizacij podjetij, ustanov in uradov, ki bodo sodelovali na proslavi. Vsak popoldan razen sobote dežurna služba od 15 do 18. ure.
Udeleženci, organizacije in podjetja ki bodo potovali na proslavo z vlaki, kamioni in ostalimi prevoznimi sredstvi, naj to sporoče najkasneje do 25. avgusta.
Pripravljalnemu odboru. Resljeva cesta 9/11-soba 26 ali telefonitno no št 20-223
Preberite in povejte še drugim
da je vsak naročnik »LJUDSKE PRAVICE-BORBE«
zavarovan za primer smrti za 40.000 dinarjev, za primer trajne invalidnosti pa za 80.000 din,
da ima »Ljudska pravica-Borba« dopisnike v vseh delih sveta in da priobčuje njihova poročila, iz katerih lahko bralci dobe jasno sliko o vseh važnejših dogodkih po svetu,
da »Ljudska pravica-Borba« budno spremlja gospodarsko, politično in kulturno dogajanje v naši državi in da o vseh važnejših zadevah podrobno poroča,
da posveča »Ljudska pravica-Borba« posebno pozornost našim delovnim ljudem in zaščiti njihovih koristi,
da ima »Ljudska pravica-Borba« dopisnike v vseh večjih krajih Slovenije in da stalno priobčuje njihove dopise,
da vam nudi »Ljudska pravica-Borba« najpreglednejšo sliko političnega, gospodarskega in kulturnega življenja širom po Jugoslaviji,
da ima »Ljudska pravica-Borba« vsako soboto posebno literarno prilogo, v kateri priobčuje kratke zanimive črtice domačih in tujih avtorjev,
da priobči »Ljudska pravica-Borba« vsak torek, četrtek in soboto celo stran zanimivosti, poročil o napredku znanosti in tehnike, o vseh pomembnih pridobitvah na področju človeške dejavnosti,
da želi »Ljudska pravica-Borba« ustreči našim delovnim ljudem tudi s tem, da jim nudi pri malih oglasih, osmrtnicah in zahvalah 50 % popusta
da bo začela »LJUDSKA PRAVICA-BORBA« v kratkem priobčevati zanimiv roman znanega angleškega pisatelja
J. B. Priestlegja
Zatemnitev v Greet!eyju
o nacističnem vohunstvu v Angliji med drugo svetovno vojno,
Ce torej še niste naročeni na »Ljudsko pravico-Borbo«, storite to takoj, svoje prijatelje in znance pa opozorite, naj se tudi uvrste v krog njenih naročnikov!
Zastopstvo traktorjev in motorjev
renomirane svetovne tvrdke s sedežem v Zagrebu
išče
strojnega inženirja
z dolgoletno prakso, ki bi bil sposoben prevzeti vodstvo zastopniških poslov na področju FLRJ.
V poštev pridejo samo prvovrstne moči z bogato tehnično in komercialno ožiroma zastopniško prakso in znanjem tujih jezikov, predvsem nemškega.
Podrobno obrazložene ponudbe pošljite na oglasni oddelek »Borbe« pod št. 1791.
1791
V sredo 26. avgusta 1953 koncertira na vrtu Doma JLA
Delavska godba na pihala iz Stockholma
Na sporedu so skladbe nordijskih skladateljev (Widquist, Grieg, Sibelius, Larsson itd.). Dirigent HANS JOENSSON. Vstopnice po 40 din so v prodaji od 10. do 12. in od 17. do 19. v Koncertni poslovalnici, Trg revolucije 9. — Začetek koncerta ob 20., v primeru slabega vremena ob 20.30 v Unionu
SAMOSTOJNEGA KNJIGOVODJO
ZA LJUBLJANO SPREJMEMO — NASTOP SLUŽBE TAKOJ ALI POZNEJE PO DOGOVORU — PISMENE PONUDBE POSLATI NA OGLASNI ODDELEK POD »IZVEZBANA MOC«
List Izdajo pravice-Borbe* !vai
■ i.ižniško podjetje »Borba« v Beogradu, Kardeljeva ul. 31, telefon 24-001 - Uredništvo Ljubljana, Kopitarjeva ul. 6/II1, tel. 23-261 do 23-264 - Odgovorni urednik »Ljudske »inkovec - Uprava Ljubljana. Kopitarjeva ulica 2, telefon 23-261 do 23-264 - Telefon za naročnino in oglase 21-030 — Mesečna naročnina za našo državo 250 din za tuiino 500 din — Čekovni račun pri NB 6011-T-19, poštni predal 42 — Tisk tiskarne »Ljudske pravice« — Poštnina plačana v gotovini.