TRST, četrtek 20. decembra 1956 Leto XII. - Št. 289 (3527) DNEVNIK Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638, 93 808, 37-338 ^^S^Podruž* GORICA'0”1! *s 'penic^l’11 Tel^S^ — OGLASI*4'^*«"la^o5^1 irwP*iV,A,:, ‘JL. SV. FRANCISKA st' 20 ~ Tel- “ALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna Višine v širini 1 stolpca- trgovski '8a sedaj določiti potrebne ukrepe, da se na to področje Povrne normalnost. Izključil je možnost, da se bo ob povratku iz ZDA ustavil v Kairu, ker mor(a biti v Novem Delhiju na določen dan. Na fazna vprašanja je Nehru iztekel mnenje, da bi morati Predložiti morda mednarodnemu sodišču vprašanje jasnega tolmačenja pravnih določb ? uporabi prekopa, in se je izrekel za sklenitev nove konvencije. Glede dogodkov na Madžarskem je izjavil, da ni «pre-yeč zadovoljen«. Pripomnil pa je, da je vprašanje v tem. ®li prizadetim narodom zadostujejo ostre resolucije, ali Pa ne bi bilo bolj koristno konstruktivno obravnavanje Vprašanj, . Glede razorožitve je Nehru izjavil, da se je stališče dveh spornih svetovnih skupin znatno približalo, in je dodal, da bi zadevni sporazum moral določati omejitev oboroženih sil, omejitev njihove Uporabe ter prepoved atomskega orožja. Potrebno pa hi bilo ustvariti s sistemom nadzorstva pogoje za dejansko zaupanje, da ne bo nihče kršil sporazuma. Na vprašanje o morebitnem Eisenhovverjevem obisku v Indiji je Nehru odgovoril: «Go-tovo hočete, da bi prevzel obveznosti v imenu vašega Predsednika. Toda če bi prišel v Indijo, bi jaz bil zelo Zadovoljen«. Zatem so ga večkrat vprašali za njegovo stališče do "ovjetske zveze. «Mislim, da so sedanje spremembe v Sovjetski zvezi temeljne važnosti za demokratizacijo in liberalizacijo, je dejal Nehru, ki Je izrekel mnenje, da Sovjetska zveza ne bo nikoli uvedla parlamentarnega sistema, kakršen je v ZDA ali v Indiji. Dodal pa je; ((Mislim pa, da obstajajo druge oblike demokratičnega izražanja, ki bodo lahko zavzele jasne oblike in v katerih bo ljudska volja lahko prevladala«. Na druga vprašanja je Nehru odgovoril, da ni mnenja, da Sovjetska zveza in Kitajska sestavljata en sam blok, ter da misli, da je v Rusiji *slabo in dobro«, tako da bi bilo težko jasno ločiti dve Področji. «Rusko ljudstvo, je dodal Nehru, je izredno prijateljsko, gostoljubno in naklonjeno miru in težnje po demokratizaciji in liberalizaciji, ki se sedaj nakazujejo, bodo na koncu prevladale«. Sicer pa se borba med stalinizmom in nasprotniki stali-. nizma ne vodi samo v Kremlju, pač pa ima globoke korenine v ljudstvu, «ki se je naučilo čitati« in izvajati moderno tehniko Sinoči je Nehru govoril po ameriškem radiu in televiziji *h je poudaril, da je imel Veljko korist od razgovorov * Eisenhovverjem. Eisenhovverja je označil za Človeka, #čigar človečanstvo in vdane usluge stvari miru so mu priborile edinstveno hi Bedo med dniavnikii »veta«. «ZDA, je dejal Nehru, so v veliki meri povečale svoj u-gled, ko so dostojanstveno o-hranile načela Združenih narodov med zadnjimi svetovnimi krizami. Kriza na Madžarskem in na Srednjem vzhodu^ je pokazala, da najmočnejše države se ne morejo povrniti k otarim kolonialnim metodam in vsiliti svojo nadvlado šibkim deželam. Svetovno javno mnenje je pokazalo, da se lahko organizira za odpor proti takim tragedijam. Morda bo kot rezultat teh tragedij svoboda bolj obširna in bo imela bolj trc-no podlago.« Nehru je dalje dejal: «0-hranitev miru je glavni smoter indijske politike. Prav pri izvajanju te politike smo izbrali pot nepriključevanja k nobenemu paktu ali vojaškemu zavezništvu. Nepriključe-vanje ne pomeni pasivnost v mislih in akciji, ne pomeni pomanjkanje zaupanja ali prepričanja, kakor tudi ne pomeni nizkotno podrejanje temu, kar imamo za podlo. Pomeni obravnavati na dinamičen in pozitiven način vprašanja, na katera naletimo. Nevarnost vojne ni mimo in prihodnost nam lahko prinese nove preizkušnje in trpljenje za človeštvo. Toda sile miru so močne in človeštvo je budno. Prepričan sem, da bo mir zmagal.« Nehru se je danes razgovarjal poldrugo uro tudi z dr-žavmim tajnikom Dullesom. Po razgovoru sta oba državnika odklonila sleherno izjavo. Predstavnik indijskega poslaništva je izjavil, da se je Nehru danes ločeno sestal s poslaniki Izraela, Sirije in Iraka v Wa«hingtonu. Bela hiša pa je javila, da bo poročilo o razgovorih Nehru-Eisenhower objavljeno jutri verjetno ob 15. uri (po srednjeevropskem času). Indijeiki listi te dni obširno pišejo o Nehrujevem obisku v Washingtonu. «Hinču Times« piše med drugim; «Ver jetno pričakujejo Američani od Nehruja pomoč, da najdejo sueškemu vprašanju trajno rešitev, ki naj prepreči Sovjetski zvezi, da bi imela oporno točko v Zahodni A-ziji, Indija priznava pravico Izraela do uporabljanja Sueškega prekopa, toda Izrael mora zagotoviti arabskemu svetu, da bo živel kot miren sosed in ne kot prednja postojanka zahodnih čržav. Indija bi rada videla Sueški prekop pod egiptovskim nadzorstvom. ki naj bi se učinkovito upravljal in v skladu z določbami, ki bi jih odobrili koristniki prekopa. Indija noče, da niti ZDA niti Sovjetska zveza izpolnita »praznino« v Zahodni Aziji.« Sile OZN prevzele upravo v Pori Saide PORT S AID, 19. — Angleško - francoski vrhovni poveljnik general Stockwell je danes izročil civilno upravo Port Saida poveljniku varnostnih sil OZN v tem mestu polkovniku Engholmu. Pozneje bo civilna uprava postopoma izročena egiptovskim o. blastem. KARAČI. 19. — Predstavnik pakistanskega zunanjega ministrstva je sporočil, da je Pakistan javil Iranu, da je pripravljen sodelovati na konferenci dežel Srednjega vzhoda, kjer bi razpravljali, kako zmanjšati napetost na tem področju. Iran je namreč doslej vprašal za mnenje druge države, ne da gi razposlal formalna vabila. Tudi Naser v ZDA? WASHINGTON, 19. — Na tiskovni konferenci je danes republikanski senator Ralph Flanders predlakal, naj bi predsednik Ei::enhower povabil v Washington egiptovskega predsednika Naserja, s katerim bi se pogovoril o možni rešitvi vprašanja Srednjega vzhoda. Flanders,' je dejal, da bi po njegovem mnenju Eisenhovver iahko pomagal svetu napraviti velik korak k miru, ge bi po razgovorih z Nehrujem imel še razgovore z maršalom Titom in predsednikom Naserjem. Selwyn Lloyd o Suezu LONDON, 19. — Zunanji minister Selwyn Lk>yd je danes v spodnja zbornici izjavil, da ostane britanska politika glede Sueškega prekopa nespremenjena, to je da je treba uvesti mednarodno nadzorstvo nad prekopom. Dejal je, da londonska vlada želi, naj bi se pogajanja obnovila čimiprej, in je izrekel mnenje, da tudi egiptovska vlada želi isto. Na razna vprašanja KADAR: ZE VEC DNI ni padel niti en strel Predlog sindikatov proti nevarnosti inflacije Voditelji delavskih svetov niso fašisti, poudarja madžarski tisk BUDIMPEŠTA. 19. — V intervjuju vzhodnonemškem^ radiu je predsednik madžarske vlade Kadar izjavil, da bo »politična borba proti kontrarevoluciji zelo dolga, ker se sovražnik več ne razkriva in dela tajno, zaradi česar je akcija proti njemu skrajno zapletena«. Kadar je dalje izjavil, da so se komunisti sedaj reorganizirali po vsej Madžarski, obžaloval pa je, da je delo partije povsem nezadostno. Zatem je Kadar izjavil, da je »nevsečno«, da je Kardelj, »eden od voditeljev prijateljske Jugoslavije podprl centralne delavske svete. Načelna napaka je zahtevati od delavske vlade, da prepusti oblast delavskim svetom«. »S političnega stališča je ta zahteva še bolj nevarna. Vlada se ne more naslanjati na organizem, v katerega so se vrinili kontrarevolucionarni e-lementi. Mi menimo, da bo politično uničenje kontrarevolucije s političnimi sredstvi uresničeno v relativno kratkem času.« »Gospodarski položaj na Madžarskem, je zatem izjavil Kadar, je zelo težaven. Mi smo še prepričaini, da bodo množice podpirale napore _ vlade za večjo demokratizacijo političnega in gospodarskega življenja.« Na koncu je Kadar izjavil, da nove vojaške in policijske enote ne potrebujejo več v večini primerov sovjetskih čet za #pobijanje izzivanj kontra-revoluiconarjev«. ((Državam, ki so zavzele stališče proti Madžarski v OZN, je pripomnil Kadar, začenjajo primanjkovati argumenti, ^ ker na Madžarskem že več dni ni več počil niti en strel.« Glasilo madžarskih sindikatov »Nepakarat« pa objavlja danes seznam predlogov sindikatov, da se prepreči nevarnost inflacije in brezposelnosti. Sindikati poudarjajo predvsem, da je gospodarski položaj v deželi zelo težaven in da se je še poslabšal zaradi stavk v preteklem tednu. Predlogi proti nevarnosti inflacije do sledeči: 1. odpraviti pomanjkanje premoga in e- lektričnega toka; čim večje število delavcev mora delati v premogovnikih. 2. Distribucijski načrt za energijo. 3. Uporaba vseh rezerv industrije. 4. Zmanjšanje državnega aparata in aparata v vojski. 5. Revizija načrtov za izvoz: moralo bi se proizvajati za izvoz samo to, kar se lahiko dobro in kmalu proda. 6. Za notranji trg bi te moralo proizvajati samo potresno blago. Sindikati poudarjajo zatem, da se nevarnost brezposelnosti veča in da je že na deset-tisoče delavcev brez dela. Vlada bi morala na primeren način pomagati brezposelnim. Uiti list kritizira tudii »pretiravanje nekaterih sodnih organov« in pravi, da «samo nekatere aretacije so opravičljive«. List piše, da so nekateri ravnatelji tovarn brez vesti o nekaterih svojih sodelavcih in da številne matere ne vedo za usodo svojih sinov že dva tedna. Zatem omenja ankete svojih sodelavcev s' tem v zvezi. Na podlagi teh anket so te osebe baje aretirane, niso pa bile še zaslišane in so le s težavo stopile v atik z advokati. List pravi dalje, da so bile rudarjem in delavcem naložene hude kazni in nadaljuje; «Banditi im požigalci se ne rekrutirajo med delavoi in študenti.« Podobne komentarje je opaziti v drugih madžarskih listih, med katerimi je »Mai Nep«, ki pravi: »Ali se lahko označijo za fašiste voditelji delavskih svetov, ki so jih tisoči njihovih tovarišev poznali za poštene in i-skrene? prišel je trenutek, da se napravi konec veemu temu« Medtem so dar.es sporočili, da so včeraj v Budimpešti a-retirali 52 oseb. Na rudarskem področju Ke.vzoelcs so bile tri osebe obsojene na 15 let zapora zaradi nošnje o-rožja in ker so »proglasile svojo vas za neodvkmo republiko«. V sredini Budimpešte so začeli izkopavati mrliče, ki so jih med boji pokopali v javnih vrtovih in na cestah. Pokopali jih bodo na pokopališčih. je nato odgovoril, da si glede tega sedaj izmenjujejo misli z glavnim tajnikom OZN. Omenil je nato resoluoijo ZN, ki določa šest načel za rešitev sueškega spora, pripomnil pa je, ca je Velika Britanija že tedaj izrekla prednost za rešitev ki jo je predlagalo 18 držav. Dejal pa je, da je pripravljen proučevati vsako drugo rešitev, «re-veda, če Sueški prekop ne o-stane pod absolutnim nadzorstvom enega samega človeka ali ene same države«. Sporočil je nato da je E-gipt dal jasna jamstva o varnosti angleških in francoskih ladij in moštva, ki jih bodo uporabili pri čiščenju Sueškega prekopa v Port Saidu. Poveljnik britanskih pomorskih sil v Egiptu admiral Dunford Slater je danes na tiskovni konferenci izjavil, da je general Wheeler predložil Kairu predloge za sodelovanje angleških in francoskih ladij pri čiščenju prekopa. LL0YD IN GAITSKELL 0 POLOŽAJU NA MADŽARSKEM Gaitskell za ustanovitev nevtralnega področja v Evropi, s katerega bi se umaknile zahodne in sovjetske čete LONDON, 19. — V spodnji zbornici so danes govorili o Madžarski. Prvi je govoril zu. nanji minister ,fČ5elwyn Lloyd, k: je izjavil, da «se borba na Madžarskem nadaljuje« in da «je bilo v zadnjih tednih malo sprememb. Zdi se, da so se množične deportacije prenehale in zatrjuje se, da znatne skupine oboroženih odpornikov nadzorujejo še nekatera podeželska področja«. »Po zatrjevanju nekaterih poročil, je dodal minister, so se nekatere sovjetske enote umaknile iz Madžarske. Toda mislim, da ne bi bilo pametno videti v tem premikanju začetek evakuacije« Selwyn Lloyd je nato Izjavil, da je bilo 11.500 madžarskih beguncev pooblaščenih priti v Veliko Brita„no. Dodal je, da ostane v Avstriji 12.000 beguncev in da se to število veča za tisoč vsak dao. Selwyn Lloyd je zacem za-trjeval, da sta Velika Britanija in Francija «podprli Združene narode z umikom iz Port Saida« in je pripomnil: »Pravico imamo zahtevati, da Sovjetska zveza spoštuje resolucije, ki so bile sprejete s tako veliko večino.« Na koncu je izjavil, da je «aingleška vlada vedno pripravljena skrbno proučiti, ob posvetovanju s svojimi zavez- niki, vse nove predloge SZ, ki bi učinkovito prispevali k splošni rešitvi evropskih vprašanj«. Voditelj opozicije Gaitskell je pozval vlado, naj podpre zahtevo voditeljice madžarske socialdemokratske stranke A-ne Keth!y, da bi govorila v glavni skupščini OZN. Poudaril je tudi, da je treba doseči dovoljenje za odhod opazovalcev OZN na Madžarsko in eventualno pozvati voditelje diplomatskih odposlamštev v Budimpešti, naj pripravijo za OZN skupno poročilo o položaju na Madžarskem. Dalje je Gaitskell pozval vlado, naj da pobudo, da se ustanovi .-klad OZN za pomoč, ki bi omogočil mednarodnemu Rdečemu križu povečanje pomoči Madžarski. Gaitskell se je izrekel proti sleherni iintervenciji OZN s silo na Madžarskem, ker bi to lahko povzročilo tretjo svetovno vojno. Končno je predlagal, naj se prouči možnost, da bi se v Evropi ustvarilo obširno nevtralno področje, ki bi ga ščitil varnostni pakt in s katerega bi se umaknile vse vojaške sile, tako sovjetske kakor zahodne. Na koncu je še izjavil, da njegova stranka ne bi se urpla, če bi za Madžarsko sklenili podobno pogodbo kakor za Avstrijo. Pineau posredno priznava istočasnost priprav za napad in v Ustra kritika ameriške politike v OZN NATO - 0 vzrokih »prehitre« ustavitve sovražnosti in o odnosik z vzkodnoevropskimi državami PARIZ, 19- — Pri nadaljevanju razprave o zunanji politiki francoske vlade so v glavnem govorili o napadu na Egipt, o odnosih med atlantskimi zavezniki in o politiki zahodnih držav do Vzhoda. Med prvimi je govoril komunistični poslanec Waldeck-Rochet, ki je omenil porazne gospodarske in socialne posledice napada na Suez ter obsodil klasične reakcionarne metode, ki se jih vlada poslužuje v zvezi s sedanjim položajem. Zahteval je popolno odškodnino za zgubljene mezde zaradi brezposelnosti, aktivizacijo vseh rudnikov ter polno izkoriščanje francoskih hidroelektričnih virov. Bivši zunanji minister Robert Schuman je imel dolg govor, v katerem je obsodil sovjetsko intervencijo na Madžarskem, ne pa napada na Egipt. Izrekel se je proti zamisli istočasnega umika sovjetskih in ameriških čet iz Evrope. Obžaloval je, da je področje atlantskega pakta ozko, da pa ga je po njegovem mogoče spremeniti. Izrekel je razočaranje nad delovanjem zahodnoevropske zveze, «ki ni do sedanjega trenutka dala nobenega dejan- CIPRSKA USTA VA» dejansko vso dosedanjo oblast na otoku Dva odposlanca sta odšla na Sejšelske otoke, da predloge sporočita Makariosu - Selwyn Lloyd je govoril o možnosti razdelitve otoka, kar je Bevan ostro obsodil ATENE, 19. — Grški zunanji minister Averov je nocoj izjavil, da so predlogi ciprske ustave, ki so bili danes objavljeni, nesprejemljivi. Dodal je, da poročilo o ustavi in izjave angleškega ministra za kolonije «ni v skladu s povojnim duhom in z visoko stopnjo kulture Ciprčanov«. Grška vlada pa je poudarila, da so predlogi «nedemokra-tični in neliberalni in ne nudijo podlago za rešitev ciprskega vprašanja». LONDON, 19. — Danes so objavili v obliki bele knjige načrt ustave za Ciper, ki jo je pripravil lord Radcliffe. Načrt predvideva neko vrsto angleško-ciprske «diarhije», toda obramba, zunanje zadeve in notranja varnost bodo ostali v rokah britanske vlade, ki jo bo predstavljal guverner. Razen nekaterih izjem bosta' ostale vladne funkcije vršila ministrski predsednik in vlada, ki ju bo imenovala zakonodajna skupščina. Ta bo imela 30 izvoljenih članov, od katerih 24 Grkov in 6 Turkov ter drugih 6 imenovanih članov, eden od katerih bo predstavljal neciprske britanske prebivalce, drugi pa maronit-sko skupnost. Načrt določa, da bo ministrskega predsednika izbral angleški guverner med elani zakonodajne skupščine, pri čemer bo upošteval tistega, ki uživa največjo podporo te skupščine. Ministrski predsednik pa bo priporočal guvernerju imena ostalih ministrov. Guverner bo moral izbrati enega ministra za zadeve turške manjšine med šestimi turškimi členi izvoljenimi v skupščini. Koordinacija dvojnega vodstva (angleškega guvernerja in vlade) bi se izvršila v skupnem svetu, ki bi mu predsedoval guverner in v katerem bi med drugimi bili ministrski predsednik, en minister, ki bi ga ta priporočal, in minister za turške zadeve. Svet bi ime! «za guvernerja posvetovalni značaj«. Zakonodajna skupščina bi določala zakone v okviru svoje pristojnosti. V primeru nesporazuma s skupščino bi guverner lahko predložil načrt zakona ciprskemu visokemu sodišču. To bi odločalo o ustavnosti zakonov upoštevajoč ustavne omejitve in jamstva. Načrt določa nato, da bi guverner imel popolno nadzorstvo nad policijskimi silami in nad kaznilnicami. Sole bi bile pod nadzorstvom skupnega organizma etničnih skupin, ki bi bil odgovoren pred guvernerjem. Radijske oddaje na otoku bi bile pod nadzorstvom neodvisne dtužbe. «tako da bi se od teh oddaj eliminiral vpliv raznih skupnosti otoka«. Načrt ustave je predložil danes v spodnji zbornici minister za kolonije Lennox Boyd, ki je izjavil, da je britanska vlada po posvetovanju z guvernerjem Hardingom predloge sprejela. Lennox Boyd je dalje izjavil, da so načrt ustave in njegove izjave v zbornici danes sporočili nadškofu Makariosu. Tajnik lorda Radcliffa in neki visoki grški funkcionar ciprske vlade bosta prišla jutri na Sejšelske otoke, kjer se bosta sestala z Makariosom. «Ce se nadškof Makarios hoče sestati s predstavniki, ki prihajajo s Cipra ali iz Grčije, je dejal minister, bo britanska vlada preskrbela za vse potrebne olajšave.« Len-nox Boyd je dodal: «Nočem reči, da mislita vlada ali guverner obnoviti pogajanja z nadškofom.« Minister je nato trdil, da predlogi lorda Radcliffa predstavljajo pravilno ravnotežje med različnimi in pogostoma nasprotujočimi si interesi in da je angleška vlada pripravljena izvesti ustavo, «takoj ko bodo lahko svobodne volitve brez naisilja in ustrahovanja«. Nadaljeval je: «Ko bosta mednarodni položaj in strategija to dopuščala, in če bo samovlada zadovoljivo funkcionirala, bo britanska vlada pripravljena revidirati vprašanje izvajanja samoodločanja.« Dodal je, da spričo mešanega prebivalstva ma Cipru bo treba pri določitvi samoodločanja upoštevati možnost razdelitve otoka in da bo turška skupnost morala svobodno odločati prav kot grška skupnost o svoji bodoči ureditvi. Laburistična poslanca James Callaghan in Aneurim Bevan sta kritizirala omembo razdelitve otoka. Bevan je izjavil. da *aka ideja še bolj za struplja ozračje in onemogoča ureditev ciprskega vprašanja. Lenrox Boyd je odgovoril, da vidi vlada v razdelitvi «eno od mogočih rešitev«, ko bo to vprašanje prešlo vse vmeisne faze. Ciprski guverner Harding pa je danes napovedal omilitev nekaterih izrednih ukrepov na otoku. Med drugim se ukine kazen pretepanja mladeničev pod 18 letom starosti ter kolektivne kazni in globe. Dalje obljublja guverner spremembo ukrepov, na podlagi katerih guverner lahko prepove izhajanje katerega koli časopisa brez utemeljitve. To sporoča guverner z uradnim sporočilom in pravi, da upa, da bodo ukrepi prispevali k izboljšanju ozračja, zato da se bo lahko mirneje razpravljalo o predlogih za ciprsko us*avo. Poročilo zaključuje: «Guverner poudarja, da ostane nespremenjena njegova odločenost, da bo energično nadaljeval z operacijami proti teroristom.« Medtem javljajo, da so danes izpustili 26 oseb. ki so bile aretirane na podlagi izrednih ukrejov, ki so do sedaj v veljavi na otoku. Sporočili so tudi, da bodo v kratkem izpustili glavnega tajnika sveta etnarhije Nikosa Kranidio-tisa, ki so ga aretirali septembra. Toda Kranidiotis bo ostal pod policijskim nadzorstvom. Danes pa so neznanci v Nikoziji s streli ranili dva angleška vojaka in vojaštvo cblastila Segnija, da postavi — če se mu zdi potrebno — vprašanje zaupnice ob Lom-bardijevi resoluciji, ki se nanaša prav na omenjene tarife. Lombardijeva resolucija je namreč naletela na ugoden sprejem tudi v nekaterih de-mokrščanskih krogih. Zato si hoče vlada s pozivom k disciplini, ki jo glasovanje o zaupnici zahteva, utrditi položaj. Vendar gre tudi za to, da se vlada utrdi spričo čudnega ponašanja Fanfanija, ki si kar ne da miru s pripravljanjem spremembe kurza italijanske zunanje politike. Zaupnica naj bi za sedaj še bila pregraja Fanfaniju, da ne bi preveč mislil na predčasne volitve. V katoliških krogih sodijo, da se Fanfani zavzema za zahodnoevropsko skupnost, vendar pa ne zgolj v sklopu angleško - francoske politike, k' jo prepogosto narekujejo predvsem motivi nacionalnega značaja. Toda medtem, ko so nekateri mnenja, da z eventualno vladno krizo ni treba hiteti in da se naj počaka vsaj do socialističnega kongresa, pa se v tajništvu KD misli, da je prav sedaj ugoden trenutek, kot so to pokazale volitve na Goriškem in tudi že prej v tridentinski pokrajini. Zaradi dvolične politike Fanfanija je vlada sugerirala predsedniku poslanske zbornice tudi odložitev volitev za predstavnike italijanskega parlamenta v Evropski jeklarski in premogovni skupnosti. Pa tudi poročilo Martina, ki bi ga moral imeti na jutrišnji seji viade, so odložili; počakali bodo, da se vrne Fanfani in da jim da potrebna pojasnila. A. P. Parlament lovi RIM, 19. — Kakih štirideset senatorjev in poslancev se je danes udeležilo lova v Ca-stelporzianu- Na kosilo je prispel nalašč iz Neaplja tudi predsednik republike Gronchi ki se mu je predsednik senata Merzagora zahvalil. Govorili pa so še nekateri parlamentarci, nakar je še Gronchi spregovoril nekaj prisrčnih besed. Prihodnji lov bo 12. januarja, in sicer za diplomatski zbor, medtem ko bodo 15. januarja lovili častniki NATO. Lovska sezona se bo zaključila z lovom časnikariev, ki pa zanj datum še ni določen, čen. skega dokaza o svoji vitalnosti«. Obrazložil je zatem načrt za pospešitev evropske združitve, ki določa: 1. sklicanje stalnega sveta evropskih ministrov za vskladitev zunanje politike raznih držav. 2. Izvolitev evropske skupščine na podlagi splošnega in neposrednega glasovanja. Bivši predsednik vlade Paul Reynaud je izjavil v zvezi z napadom na Egipt, da so »izbira akcije, njenih pogojev :n dneva bili nesrečni«. »Izkušnja, je dalje pokazala, da Francija in Velika Britanija nista več imeli pred seboj Rusije iz časov krimske vojne.« Dejal je, da hoče rajši gledati v prihodnost in da je sedaj važno čimprej vzpostaviti zaupne odnose z ZDA in priznati «temeljno važnost Združenih narodov«, kjer se normalno obravnavajo svetovna vprašanja. Tudi on se je zavzemal za naglo združitev Evrope. V razpravo je posegel zunanji minister Pineau. ki je med drugim izjavil: »Tri skrbi so stalno vodile vlado: nevarnost, kj jo za mir predstavlja položaj na Srednjem vzhodu, razvoj sovjetske politike po XX. kongresu KP SZ in nujnost zgraditve Evrope, s tem da se ji v čim večji meri pridruži Velika Britanija.« Pineau je predvsem govoril o Suezu in je prebral dolgi izjavo, v kateri je poudaril med drugim naslednje: 1. Razumljivo je, da je Izrael začel »policijsko akcijo«, da prepreči nevarnost pravega uničenja. Uradni egiptovski dokument, ki so ga poslali vojaškim poveljnikom na Sinaju, je predvideval uničenje Izraela z najbolj brutalnimi vojnimi metodami. 2 Ni bilo tajnega sporazuma med Francijo, Veliko Britanijo in Izraelom. Francija in Velika Britanija sta ocenili položaj na Srednjem vzhodu in normalno je, da sta predvidevali, kaj se bo zgodilo, če bo Izrael začel svojo akcijo. 3. Ce bi bile francosko-britanske čete lahko zasedle vse področje orekopa, bi ta gotovo bil sedaj očiščen in ne bi bilo krize z gorivi. 4. Štiri elementi so vsilili prezgodnjo ustavitev operacij: razdeljenost javnega mnenja v Veliki Britaniji, ameriški pritisk, pritisk Združenih narodov in samo na zadnjem mestu sovjetska grožnja, katera »ne glede na zelo neverjetno atomsko bombardiranje Cipra ne bi mogla imeti nobene realne daljno-sežnosti«. Glede krize z gorivi je izjavil. da ne bo dolgo trajala. Dejal je tudi, da ni mnenja, da bo zaton francoskega vpliva na kulturnem področju trajen, in se je tolažil, da je Naserjev prestiž danes znatno padel. Izrekel je zadovoljstvo, «da je Izrael zopet našel varnost«, in je poudaril, da je Sovjetska zveza «z uničenjem egiptovskega vojaškega potenciala doživela udarec, ker je računala, da bo napravila iz Egipta svojega satelita«. «Mednarodna policijska sila, je nato dejal Pineau, ne bi mogla brez resne nevarnosti zapustiti Egipta, dokler ne bo izpolnila svoje naloge. Ocenitev uspeha bo naglo očiščenje prekopa in sposobnost OZN. da doseže uveljavitev načela neenostranskega upravljanja Sueškega prekopa.« Nato je Pineau izjavil, da nasprotuje ohranitvi režima premirja med Izraelom in arabskimi državami in je naklonjen sklenitvi mirovne pogodbe, «ki naj da Izraelu jamstva. kakor demilitarizacijo področja Gaze in svobodno plovbo po Sueškem prekopu«. Pineau je nadaljeval; «Ce Angleži in Francozi niso obvestili ZDA o svoji akciji, niso pa nastopali proti tvojim zaveznikom, medtem ko so upravičeno čutili nekaj zagrenjenosti spričo nekaterih ameriških glasovanj v Združenih narodih.« Zavrnil je nekatere namige, da je napad na Egipt bil naperjen proti ponovni izvolitvi predsednika Eisenhoiverja. O zadnjem zavedanju sveta NATO je Pineau izrekel obžalovanje, ker so ZDA izrekle željo, «da ohranijo veliko svobodo akcije v nekaterih državah sveta, kar mi razumemo. čeprav je to težko v skladu s potrebami akcije, ki naj bi bila res skupna. V Okviru pogodbe morajo biti pravice in dolžnosti -kite za vse« Pineau je končno omenil bodoče odnose zahodnih držav z vzodnoevropiitoimi državami in omenil sledeče: «1. Sovjeti niso na Madžarskem zamorili želje po svobodi mladih generacij in ve v sami Sovjetski zvezi že čutijo znaki neizbežne evolucije. 2. Ta položaj je nevaren. Živimo v enem najbolj težavnih razdobij zgodovine sveta. Bati se je reakcije sovjetskih voditeljev spričo znakJv razkroja ki se čutijo v njihovem imperiju. Kaj bi se zgodilo, če bi te v Vzhodni Nemčiji dogodili enaki neredi kakor na Madžarskem Pineau je pohvalil «previdnost bonn-ske vlade«, 3. Brez koristi in nevarno bi bilo prekiniti diplomatske odnose s Sovjetsko zvezo ter gospodarske odnose med Francijo in SZ. Obstaja interes za razvoj kulturne izmenjave. 4. Paziti je treba, da se ne vsilijo ali predlagajo ljudskim demokracijam, ki _ so na poti samo-osvobajanja, politični režimi, ki jih ne izberejo one same.« Prvi del diskusije je skupščina končala na večerni seji. V predsedstvu skupščine je položenih pet resolucij, oid katerih štiri podpirajo politiko vlade, ena pa (komunistična) jo obsoja. Novi člani VS NEW YORK. 19. — Kolumbija. Irak in Švedska so bili izvoljeni za nove člane Varnostnega sveta namesto Peruja, Irana in Belgije. I%ilumbi-ja in Irak sta bila takoj izvoljena s 73 in 68 glasovi, medtem ko sta se za tretje mesto potegovali švedska in Španija. Pri treh glasovanjih ni prišlo do potrebne večine, nakar se je špainski delegat odpovedal v korist Švedske, ki je bila pri četrtem glasovanju izvoljena z 71 glasovi. POLEMIKA O ZADNJEM KARDELJEVEM GOVORU Borba» odgovarja «Pravdi» na članek «Komu to koristi?» « BEOGRAD, 19. jugoslovanski tisk je v celoti objavil odgovor ePravden na govor Edvarda Kardelja v zvezni ljudski skupščini, tako da je mogla jugoslovanska javnost lahko v celoti primerjati govor z odgovorom in potegniti potrebne zaključke. «Pravda» seveda ni imela za potrebno objaviti govor Edvarda Kardelja, temveč je rajši ponovno uporabila metodo falzifikata, da bi tako dokazala tisto, kar je hotela dokazati. V odgovoru na tak način diskusije postavlja današnja eBorbas najprej vprašanje aMar si v redakciji «Pravden po štiridesetih letih od oktobrske revolucije ne zaslužijo je stari del mesta, kjer je bil toliko spoštovanja, da bi se izvršen atentat, obkolilo ter * lahko verjelo njihovi sociali- začelo iskati napadalce. Vlada bo mogoče zahtevala zaupnico (Od našega dopisnika) RIM, 19. — Znano je, da se Segni nič kaj ne poteguje za svoje mestg na Vim,-r.alu. Pripravljen je sicer braniti delo vlade kakor človek, ki se ne otepa odgovornosti za to, kar naredi sam ali drugi člani njegove vlade. Vendar je tudi pripravljen vsak čas svoje mesto prepustiti komu drugemu. Zato hoče biti od časa do časa na jesnem. kar pa doseže najlaže z glasovanjem o zaupnici. Danes zvečer je vlada na kratki seji, ki je bila posvečena električnim tarifam, po- stični zavesti in sposobnosti razsojanja in analiziranja?». Glede metod, ki jih «Pravda» uporablja in na podtikanja v zvezi z govorom Edvarda Kardelja, eBorban ugotavlja, da članek mma podlage za načelno diskusijo. «Borba» ugotavlja. da je osnovni pogoj za vsako odkrito diskusijo, da se najprej prikaže stališče druge strani, s katero se želi polemizirati, medtem ko moskovska sPravdas o govoru Kardelja ni objavila nič razen falzificiranih stavkov, iztrganih besed iz govora Edvarda Kardelja v polemičnem članku pod naslovom «Komu to koristi?». Radi ilustracije navaja «Borba» nekatere odstavke iz govora Edvarda Kardelja o zadnjih dogodkih na Madžarskem in istočasno navaja citate iz članka sPrav- Včerajšnji de» in ugotavlja, da je očitno, da «Pravda» ne vodi resne in stvarne razprave s stališčem ZKJ niti o aktualnih vprašanjih socializma mednarodnega delavskega gibanja, temveč dai ima za cilj pred svojim javnim mnenjem in mednarodnim demokratičnim gibanjem kompromitirati načelno stališče ZKJ. »Poleg izrazov iz in-formbirojevske dobe: arevizio. nisti«, santimarksisti», iiantilo-ninistis, ugotavlja eBorbati, «Pravda» podtika Jugoslovanom — ki izvajamo najširšo decentralizacijo in demokratizacijo družbenega in gospodarskega življenja, ki se že leta borimo za zmago načel enakopravnosti v delavskem gibanju, za gradnjo socializma po specifičnih poteh vsake države — svoj centralizem, vmešavanja in vsiljevanja svojih metod v zadeve drugih.» V zvezi z ironično ugotovitvijo ePravdes, da Kardelj kot vnet pristaš odmiranja države ni v svojem govoru rekel nič o izumiranju vojske, sodišča in policije, «Borba» ugotavlja, da je Lenin v odgovoru na teze Buharina ugotovil, da mora v procesu odmiranja raznih funkcij države najprej odmreti prisilni karakter dela, nato organizacija notranje represije in končno vojska. V zvezi s tem sBorba* nadaljuje: »Torej najprej odmiranje prisilnegd značaja dela, t. j. neposredno sodelovanje neposrednih proizvajalcev pri upravljanju gospodarskega družbenega življenja. Lahko smo le ponosni tej poti, t. j. skozi naše de-|vjetske države, katerim so lavsko in družbeno samo- pripisovali nesmiselne krivde upravljanje.» I kot «dvoličnost», »vohunstvo«, pripravljanje nekakšnih iz- »Oa je vprašanje sodelovanja delovnih množic v dejanskem upravljanju družbenih poslov eno od osnovnih vpra-i šanj socialistične demokracijf in hkrati razvoja socializma sploh, to je prisiljena priznati tudi «Pravdaš, čeprav le na posreden način, »Komunisti ne morejo, piše »Pravda« v zvezi z govorom tov. Kardelja, preko špekulacije revizionistov, ki postavljajo diktaturo proletariata proti demokraciji. Vsem je znano, da se celo v dobi najostrejše razredne borbe, v dobi državljanske vojne diktatura proletariata ni nikoli izčrpala v nasilju. Ona je predstavljala politično vodstvo delavskega razreda nad vsemi področji družbenega življenja v interesu ustvarjanja socialističnega sistema, vključevanja najširših množic delovnih ljudi v upravljanju države.« «Ko je pisala te vrstice, je «Pravdat< očitno pozabila, da so bile naslednje besede izgovorjene s tribune XX. kongresa Komunistične partije Sovjetske zveze: »Tedaj ko so že bili likvidirani vsi eksploatatorski razredi v naši deželi, tedaj ko ni bilo niti sledu o kakršnih koli resnih razlogov za množično izvajanje izrednih ukrepov, za množični teror, je Stalin u-smeril partijo, usmeril organe NKVD na množični teror. Izkazalo se je, da ta teror ni bil naperjen proti na to, da gre v Jugoslaviji 1 ostankom reakcije, razbitih iz-proces gradnje socialističnih koriščevalskih razredov, tem-družbenih odnosov prav po 1 več protj kadrom partije *o- mišljenih »atentatov« in podobno.« «Borba» pravi dalje, da prišteva «Pravdaš njeno kritiko kakršnega koli sistema med napade na socialistično družbeno ureditev sploh. «To je ena od glavnih tez v članku »Komu to koristi«, čeprav je tovariš Kardelj v svojem govoru izredno precizno dejala ((Potemtakem je povsem jasno, da — ko govorimo o političnem sistemu — ne mislimo niti na socializem niti na leninski sovjetski sistem, ki je bil grajen tako, da bi množice mogle vplivati na politiko države in partije. Mi razumemo v tem primeru pod političnim sistemom skupnost vseh onih političnih oblik in metod, ki ločijo socialistične delovne množice od neposrednega vpliva na oblast in ki krepijo birokratične elemente v partiji in državi in jim prepuščajo korak za korakom v roke posamezne vzvode oblasti, ki mora » tem degenerirati v nekaj drugega kot pa je oblast delavskega razreda.« Očitno je torej, da ePrav-dinas teza o našem zatrjevanem napadu na socialistično družbeno ureditev ni posledica nepoznavanja ali neobveščenosti o naših stališčih. Zamolčevanje resnice in obrekovanje pa ne more koristiti interesom delavskega gibanja. V tem je tudi vsebina odgovora na vprašanje, ki ga je sPravda» postavila v naslov svojega članka. B. B. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 5,5. naj-nlžja 3.7. ob 17. uri 5.2. zračni tlak 1028,5 stanoviten, veter 3 km. vlaga 90 odst., nebo oblačno, morje mirno, temper, morja 10,2. M m? i 'm Danes, ČETRTEK, 211. decembra Liberat, muč.. Boživoj Sonice vzide ob 7.42 in zatone ob 16.23. Dolžina dineva 8.41. Luna vzide ob 20.01 in zatone ob 9.31. Jutri, PETEK, 21. decembra Toma?, a,p.. Tomislav Konservatorij «G. Tartini^ in Glasbena Matica V «Piccolu» od 15. t.m. je objavljen izpod peresa g■ F. R. Incardona zelo zanimiv članek o tržaškem »Tartiniju #, ki zasluži nekoliko pojasnila z naše strani. «Pojasnila» pravim;, ne kritike in še manj polemike. Obširni članek g. Incardona kaže dobro poznavanje in informiranost o položaju Tartinija, predvsem pa veliko ljubezen do «gospe Muzike» in živo razumevanje za e-minentno vzgojno vrednost in pomembnost glasbe. Iz članka doznavamo, da bodo prostori Tartinija v palači Rittmeger na novo — moderno in razkošno — urejeni; da je vprašanje učiteljskega osebja (40 Po številu) ugodno rešeno; da ima zavod nad 170 gojencev; da je pouk strogo natančen in uspešen; da je učnina zelo nizka, tako da je pouk v glasbi dostopen tudi neimovitim ljudem; glede tega članek zelo lepo pravi: »La mušica e it talento non conosccmo diffe-renze di classe» (Glasba in talent ne poznata razrednih razlik). In končno razberemo iz članka, da dobiva Tartini iz javnih sredstev podporo, ki gre v milijone, celo v desetine milijonov. Nehote nam pri čitanju tega zares odličnega in človeško toplega članka pohiti misel k naši Glasbeni Matici. So razlike: Tartini je javna, državna šola, a mi smo običajno društvo, ki ima v programu gojitev glasbe na vseh področjih in ki v ta namen predvsem vzdržuje s težko muko in žrtvami svojo glasbeno šolo. Tartini t-ma zavidanja vredno visoko število učnih moči, ki zaradi tega svojega števila gotovo niso preobremenjene, medtem ko so naši maloštevilni glasbeni pedagogi obremenjeni do skrajnih možnosti in se res žrtvujejo v svojem svetem poslanstvu. Tartini ima na razpolago eno najlepših palač v Trstu s prostori, ki imajo postati razkošni, mi pa smo stisnjeni v nekaj skromnih sob in sobic. Zlasti pa uživa Tartini podporo iz jarmih fondov v obliki mnogih težkih milijonov, mi pa iz javnih fondov — kljub prošnjam — ne dobivamo niti ene lire. Moramo se zato zatekati, s pomočjo našega šibkega Kulturnega sklada, k radodarnosti slovenskih prijateljev glasbe, da tako utegnemo izhajati ob večnem žalostnem škripanju naše blagajne. Imamo pa s Tartinijem tudi marsikaj skupnega; v prvi vrsti je podlaga naši Glasbeni šoli ista živa iskra ljubezni do glasbe, ki je v srcu slehernega Slovenca ravno tako močna — če ne še bolj — kakor v srcu slehernega Italijana. Kakor član-kar g. Incardona poudarja zavest o kulturni funkciji vsakega glasbenega zavoda (consapevolezza della funzio-ne cuiturale di ogni conser-vatorio), tako se tudi mi zavedamo velikega kulturnega in vzgojnega poslanstva glasbe, posebno v današnjih časih, ko se nam mladina tako neugodno »amerikanizi-ra«. da res ne vemo, kaj bo iz nje. Kakor gotovo pri Tartiniju, tako velja tudi pri nas geslo; Človek, ki ljubi glasbo, ni in ne bo nikoli slab človekl Kakor Tartini, imamo tudi mi nad 170 gojencev, s to obtežujočo okolnostjo. da naša mladina Živi deloma v o-kolicj Trsta, kar nam je naložilo težko, a obenem ponosno nalogo, da smo zanesli pouk glasbe v okoliške vasi (podružnice v Nabrežini, v Boljuncu in v Trebčah z nad 50 učenci). In lahko rečemo, da to sedanje število naših podeželskih podružnic ni dokončno. Se bolj nego Tartini upo-žfeuamo mi geslo, da »muzika ne pozna razrednih razlik«. Zato je naša učnina resnično skromna, gotovo bolj nego pri Tartiniju, ker hočemo in želimo, da bo glasba dostopna vsakomur. Kakor pri Tartiniju je tudi pri nas šola deljena v nižji in višji tečaj s primerno strogo selekcijo, A višje izpite polagajo naši gojenci itak pri Tartiniju, kakor to g. Incardona sam poudarja. Bolj nego gospodu lncar-doni so vse te opazke namenjene oblastem, ki delijo p odpore- imamo pač tiho u-panje, dg se bodo tudi nam enkrat odprli javni fond i-Zato tu še dodajamo, da so tudi naši gojenci, kakor pri Tartiniju, ljudje in pa — i-taUjanski državljani. Posebno pojasnilo pa moramo dati gospodu Incardo-ni še glede naslednjega njegovega odstavka, v katerem piše: »Ob koncu uojne so Slovenci ustanovili Tartiniju podoben zavod, ki še živi v Ulici Ruggero Mannu in glede katerega se širijo glasovi o izrednem navalu gojencev. Preteklo pa je deset let in — žal — še. nikogar ne slišimo in nikogar ne poznamo. Prihajajo v zavod Tartini na izpite, ki jih na kak način izdelajo, in nato se vrač/ijo v svoj skrivni fevd (nel toro segreto feu-dn)». Naj mi gospod Incardona ne zameri, če bom tu nekoliko ironičen. Stara in nerazumljiva hiba tržaških italijanskih javnih delavcev je ta, da so skrajno slabo poučeni o vseh zadevah, ki te nanašajo na tržaške Slouen-ce. Ni čuda, ko svoje znanje o nas črpajo le iz «Piccola», kateri nas dosledno ignorira. Torej: slovenska Olasbena šola v Trstu ni bila ustanovljena »po drnci svetovni vojni», temveč že leta 1909 in je tudi tedaj dosegala približno enako število gojencev kot danes. Marsikateri tedanji gojenec igra danes vidno vlogo na glasbeno-vzgojnem in ustvarjalnem področju. Imenujem samo e-nega, ki je nedavno žel vidno priznanje tudi v italijanski glasbeni javnosti; Ubald Vrabec. Lahko bi pa navedel še marsikatero ime. Fašistični režim ni mogel popolnoma zatajiti prirojene italijanske muzikaličnosti ter je našo glasbeno šolo razpustil prav kot zadnjo leta 1928, medtem ko so bila vsa druga številna naša združenja razpuščena že mnogo prej. Naša glasbena šola torej leta 1945 ni bila ustanovljena, temveč obnovljena. Glasbena Matica je javno društvo, podvrženo vsem zakonitim normam, pod nadzorstvom oblasti, in torej ni nikak «segreto feudo». Naša Glasbena šola ima letno najmanj, tri javne nastope gojencev (večinoma v Avditoriju) in tudi več manjših, Naj omenim, da smo letos začeli redni pouk že pred 1. oktobrom in smo imeli že tudi prvi lepo uspeli nastop gojencev, medtem ko je Tartini, če sem prav poučen, začel z rednim poukom šele 1. decembra. Glasbena Matica ima svoj orkester, svoj pevski zbor (zborovsko petje je pač naša slovenska specialiteta), a poleg tega posreduje svojemu občinstvu, ki je — hvala bogu — še precej številno. najrazličnejše glasbene prireditve, ki so vedno kvalitetne in mnogokrat visoko kvalitetne. Imeli smo v gosteh že odlične pevske zbore, orkestre, soliste in tudi Opero. Vse naše prireditve se s plakati in v listih najavljajo in nato tudi ocenjujejo. Torej; nikakih skrivnosti. Svoječasno so se «Piccolu« pošiljala redna obvestila o napovedanih prireditvah, ki jih pa ta list ni nikoli objavil. Od tod menda izvira nepoučenost gospoda Incardo-ne. Od sedaj naprej ima pisarna Glasbene Matice nalog, da za vsako prireditev pošlje Vam osebno, gospod F. R. Incardona, vabilo na uredništvo »Piccola», dokler ne dobimo drugega naslova. Kar pridite, gospod incardona, iskreno ste vabljeni tudi tu s tem člgnkgm. Ne boste edini Italijan, ki prihaja na naše prireditve, in gotovo Vam ne bo žal. Spoznali boste deloma naše ožje slovensko in jugoslovansko glasbeno ustvarjanje, a poleg te ŽE MOBEMH POGAJANJ Z\ REŠITEV SPORA M PDn.IF.TJB flCEGUT USLUŽBENCI TRAMVAJEV IN VČERAJ ZAČASNO PREKINILI STAVKO Ostalo osebje Acegata nadaljuje stavko - Danus se botlo uslužbenci zopet sestali na skupščini in se pomenili o nadaljnji akciji Včeraj ob 14.30 so zopet začeli voziti tramvaji, filobusi in avtobusi mestnega podjetja Acegat. Po skupščini osebja Acegata sta namreč tajništvi obeh sindikatov sprejeli sklep, da se ponovno vrnejo na delo: osebje mestnih prevoznih sredstev, delavci, ki so zaposleni v nadzorstveni izmeni v tramvajskih remizah, uslužbenci urada za mestni promet, osebje, ki dela v izmeni pri nadziranju napeljave tramvajske žične napeljave, izmenično osebje kabin in električnih central. Pri tem pa je treba upoštevati, da gre za prekinitev ne pa za zaključek stavkovnega gibanja. Stavkajo pa še naprej uslužbenci u-pravnih uradov, raznih delavnic, plina itd. Sindikata sta pismeno obvestila o svojem sklepu upravno komisijo, ki je nato zahtevala, naj povesta, koliko časa mislijo uslužbenci delati ter naj jo tudi obvestita 24 ur prej, če bosta ponovno napovedala stavko. Tajništvi sindikatov pa sta odklonili odgovor bodisi glede trajanja rednega dela bodisi glede predhodnega sporočila o napovedi morebitne nove stavke. Z začasnim prenehanjem stavke je osebje tramvajev in lilobusov hotelo le pokazati svojo dobro voljo za rešitev spora. Sedaj pričakujeta sindikata, da bo prav tako tudi upravna komisija pokazala nekaj dobre volje za obnovitev pogajanj. Ce se to ne bo zgodilo bodo seveda tudi vozači in sprevodniki tramvajev ponovno stavkali in n* bo mogoče doseči nobenega sporazuma. Vsekakor so delavci na včerajšnji skupščini ponovno poudarili svojo pripravljenost, odiočno nadaljevati stavkovno borbo. Sindikalni voditelji so tudi izjavili, da ne prevzamejo nobene odgovornosti glede dobave plina in morebitnih nezgod. funkcionarji podjetia so namreč prevzeli neposredno odgovornost za redno dobavo plina ter s lem ignorirali tiste delavce, k; jih je stavkovni odbor pooblastil, naj ostanejo na delu, da nadzirajo pritisk plina v plinohramih in v plinski napeljavi. Včeraj popoldne so se predstavniki obeh sindikatov zglasili še pri drugih predstavnikih strank. Danes ob 9.30 bo na vrtu stare Delavske zbornice CISL v Ul. Duca D’Aosta skupščina uslužbencev Acegata. Včeraj je izvršna komisija nove Delavske zbornice CGIL na svojem sestanku izrazila solidarnost vsem uslužbencem Z, £25 Acegata, ki so zopet prisiljeni sto srečali z ljubimi znanci iz italijanske in iz drugih svetovnih glasbenih literatur. Vsekakor pa hvala Vam za kratko zanimanje, ki ste ga mimogrede posvetili naši Glasbeni Matici. Vašemu vrlemu Tartiniju seveda želimo obilo uspehov ravno tako kot naši Glasbeni Matici na področju najplemenitejše umetnosti; glasbe. Dr. Fortunat Mikuletič predsednik Glasbene Matic* začeti borbo, da dosežejo sklenitev normativne pogodbe. Izvršna komisija zavrača vse obtožbe proti uslužbencem Acegata in pravi, da je dovolj dokazov, da so ti uslužbenci bili zelo potrpežljivi ter da so tudi ob sedanji stavki izjavili, da se bodo takoj vrnili na delo, če pokaže upravna komisija le nekaj dobre volje za obnovitev pogajanj. Zato pada vsa odgovornost za nevšečnosti, ki nasta- SKUPŠČINA ZDRUŽENJA LASTNIKOV JAVNIH LOKALOV Gostilničarji proti povišanju trošarine na navadno vino Povišanje trošarine bi po mnenju gostilničarjev nujno vplivalo na prodajno ceno na drobno 'Vprašanje občinskih restavracij Na začnji »kupfečini Zd*u»-ženja lastnikov javnih lokalov je predsednik sporočil, da je združenje poslalo osrednjim oblastem priziv proti povišanju trošarine na navadno vino - Kot je znano, »pada povišanje trošarine na navadno vino v okvir uveljavitve zakona št. 703 v tržaški občini. Ta zakon, ki ga večina svetovalcev v občinskem svetu ni hotela sprejeti in ga je uveljavil posebni prefekitumi komisar, določa povišanje trošarine na skoraj vse predmete široke potrošnje in še posebno na živila. Trošarina na navadno vino je bila na oonovi, zakona št. 703 povišana za 3.75 lire pri ljtru v prodaji na drobno. Lastniki javnih lokalov zahtevajo, ča se to povišanje ne uveljavi, ker bi povzročilo povišanje prodajne cene na drobno. Prepis priziva je združenje poslalo tudi vladnemu komisariatu in pokrajinski upravni komisiji. V prizivu se združenje oklicuje na sklep občinskega odbora, ki ni hotel uveljavjti povišanja trošarine na navadno vino. prefekturni komisar pa ni upošteval tega sklepa in je uveljavil omenjeni zakon za vse predmete, ki j:h zakon omenja. Poleg tega pa so na skupščini razpravljali tudi o občinskih menzah oziroma restavracijah. Po mnenju lastnikov javnih lokalov te menze ne vršijo več svoje zučet-ne dejavnosti socialno-podpor-nega značaja, ampak so se vključile v občo konkurenco z zasebnimi restavracijami in gostilnami. Zaradi tega so na skupščini sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo od županstva, naj bo načaljnja dejavnost občinskih menz izključno socialno-podpornega značaja in naj nudijo svoje usluge samo resnično revnim ljudem. Ta pritožba lastnikov javnih lokalov te nanaša na delovanje dveh občinskih re- »tavracij, in sicer restavracije na Trgu Ldberth in restavracije v Drevoredu 20. septembra, ki nudijo svoje uelu-ge vsakomur, ne glede na njegov socialni položaj. Priznati moramo, da »ta ti dve restavraciji dobro obiskani in da se klienti, ki ju obiskujejo, pohvalno izražajo. Cene so zmerne, hrana dobra in postrežba v redu. To so tri glavne odlike, ki jčh mora u-poštevati tudi vsak zasebnik, če hoče, da bodo gostje obiskovali njegov lokal. Zato menimo, da pritožba zasebnikov proti tema dvema občin-ukima restavracijama ni utemeljena, ker ne vršita nobene nelojalne konkurence, ampak samo nudita ljudem o-broke hrane po zmernih ekonomskih cenah. Hkrati pa je treba poudariti, da se obe restavraciji vzdržujeta sami. Sicer pa je zelo koristno, da imamo vsaj na gostinskem področju dva lokala, ki o-pravljata vlogo uravnoveša- nja cen. 2eleli bi, da bi tudi pa drugih področjih uspeli postaviti ustanove, ki bi preprečevale neutemeljeno povišanje cen, ki je v poslednjih mesecih tako močno prizadelo veliko večino potrošnikov. Skupščina pekov Jutri ob 17.30 uri bc v Ulici Zonta skupščina pekovskih delavcev. Na skupščini bodo podali najprej poročilo o zahtevi po .premembi pokrajinskega dopolnilnega sporazuma. Nato bodo predložili načrt za ustanovitiv podporne blagajne v koiist vseh pekovskih delavcev. Končno se bodo pomenili o bližnjem kongresu sindikalnih zvez pekovskih delavcev CGIL. O V petek bodo podelili nagrado na natečaju za najboljša vina našega ozemlja, za kar konkurira 20 vinogradnikov. jajo zaradi stavke, na upravno komisijo. V svoji izjavi poudarja nadalje izvršna komisija, da so skušali uslužbenci večkrat doseči sporazum, da so pa vedno naleteli na nepopustljivost upravne komisije. Končno so uslužbenci predložili minimalen program svojih zahtev, toda komisija ni hotela začeti pogajanj niti na podlagi teh zahtev. Končno izvršna komisija obsoja ravnanje upravne komisije Acegata in tudi oblasti, ki niso posredovale, marveč so raje poskrbele za pomožno službo z zasebnimi vozili, kar pomeni kršitev pravice delavcev do stavkanja. Seja izvršnega odbora SGKZ Nepriznanje statuta Dijaške Matice Sinoči je bila izredna seja Slovenske gospodarsko-kultur* ne zveze, na kateri so razpravljali o raznih zanimivih vprašanjih. Tako so razpravljali o vprašanju Slovenskega narodnega gledališča, ki se bori z raznimi težavami. Tu gre predvsem za gospodarsko-finančna vprašanja, saj je znano, da je SNG že dalj ča- sa preživljalo resno gospodarsko krizo, kot tudi za nekatera notranja vprašanja orga-nizacijsko-tehničnega značaja, ki so povzročala preveliko preobremenjenost nekaterih članov upravnega odbora. V zvezi s tem je izvršni odbor sprejel nekatere sklepe, ki bodo vsaj v glavnem odpo-moglj obstoječim težavam. Poleg tega je izvršni odbor SGKZ razpravljal o Dijaški Matici, pri čemer je dr. Fer-luga sporočil, da je odbor Dijaške Matice prejel negativen odgovor od ministrstva za prosveto v zvezi s prošnjo, da bi se Dijaški Matici priznal javno-pravni značaj. Pravniki so mnenja, da ne gre za dokončno stališče, za nikakršno odločitev, ampak le za mnenje, ki izvira iz nezadostne poučenosti o značaju, vlogi in delovanju te ustanove. Zaradi tega je izvršni odbor sprejel potrebne sklepe, da se to vprašanje ponovno načne. Poleg tega je izvršni odbor SGKZ še razpravlja! o nameravani ukinitvi neobveznega mesta za poučevanje srbo-hrvaškega jezika y okviru tržaške univerze, o odpustu znanega slovenskega zdravnika in o nekaterih drugih vprašanjih. C KRITIKE IN PORO ČILA ^ SPANSKA GLASBA IN PLESI V «VERDIJU> Falla: cKratko življenje» in balet Ximenez-Vargas Uprava gledališča ((Verdi« je včerajšnji večer poleg dvo-dejanske De Fallove opere «Kratiko življenje« lepo izpolnila s španskimi folklornimi plesi in pesmimi. Španski skladatelj Manuel de Falla (1878-1948) je napisal opero «Kratko življenje« že leta ,1905. a šele 1. 1913 je doživela prvo uprizoritev. V Trstu so jo pa včeraj sploh prvič predvajali. Delo se res prav pogosto ne predvaja razen v Španiji in Južni Ameriki. Qčita ce mu močan vpliv Masseneta in Puccinija; z Ma-scagnijevo Cavajlerio rustica-no pa ima delo tudi precej sličnosti. Pod vplivom Pedrella, ki je v Španiji proti koncu preteklega stoletja posebno vnel zanimanje za domačo ljudsko glasbo, so uporabljali v svojih skladbah folkloro in moderne glasbene smeri Al-beniz in drugi. Ko se je De Falla vrnil iz Pariza, kjer se je navzel francoskih vplivov, se je predal še domači glar-beni folklori, poleg njegovih številnih del odituje tak glasbeni izraz tuči njegova opera, v kateri je položil vso izvajateljsko težo na nosilko glavne vloge Salud. Na včerajšnji predstavi je INTERVENCIJA OBČINSKEGU SIETOIALCI TOV. PETBOtHA la odpravo cementnega prahu ki ga povzroča «ltalcementi» Odbornik ing- Visintin je izjavil, da bo cementarna namestila posebno filtre, ki bodo povsem preprečili Izpuhtevanie praho Prebivalci, ki stanujejo v | prečiti karambol, se jima ni bližini industrijskega pristani, šča, se že dalj časa pritožujejo zaradi nevarnosti, ki jo predstavlja prah cementarne »Italcementi« za zdravje ljudi, živali in rastlin. Na tem področju je še vedno mnogo vrtnarjev in drugih kmetov, ki jim prah cementarne povzroča znatno škodo Hkrati pa povzroča veliko nevarnost za zdravlje prebivalstva vsega okoliša. 'Prizadeti so se že ob začetku obratovanja tovarne pritožili in zahteval) ustrezne ukrepe, da se ’ prepreči širjenje cementnega praha. Občinski svetovalec dr. Jože Dekleva je svoj čas zahteval od občinskega odbora posredovanje pri lastnikih tovarne, da rešijo to vprašanje. Do sedaj pa niso še ničesar ukrenili in je škoda, ki jo povzroča tovarna tamkajšnjemu prebivalstvu, vedno večja. Zato je občinski svetovalec Petronio (NSZ) na torkovi seji občinskega sveta ponovno načel to vprašanje in postavil županu naslednje vprašanje: «Ne vem točno, na katerega odbornika naj se obrnem s tem vprašanjem. Zato menim, da je najbolje, da se obrnem na župana. Gre za vprašanje, s katerim se je prejšnji občinski svet že ukvarjal. Mislim na resne posledice, ki jih povzroča stalno izpuhtevanje cementnega praha cementarne «Italcementi», ki se razširja po široki predmestni okolici. Kljub posredovanju bivšega občinskega sveta in kljub zanimanju za zadevo posebne komisije, ki je bila ustanovljena v omenjeni tovarni, da prouči to vprašanje; niso do sedaj še ničesar ukrenili. Prah še nadalje povzroča škodo prebivalcem prizadetega področja, škoduje njihovemu zdravju, tamkajšnjim kmetijskim kulturam in živini. Zato menim, da bi se moral občinski svet oziroma odbor ali njegov predsednik ponovno zanimati za rešitev tega vprašanja«. Svetovalcu Petroniu je odgovoril odbornik ing. Visintin, ki je tudi zastopnik občine v »Ustanovi za industrijsko pristanišče«, in dejal, da je družba «Italcementi» sklenila čim-prej namestiti posebne filtre, ki bodo popolnoma preprečili izpuhtevanje škodljivega praha. e nove naprave bodo stale okrog 20 milijanov lir. Upajmo torej, da bo družba nltalcementi« držala besedo in da bodo v najkrajšem času preprečili veliko škodo, ki to povzročajo predvsem tamkajšnjim kmetom. posrečilo. Huč sunek je manjše vozilo naravnost dvignil e tal in ga vrgel nekaj metrov v stran in se je le sreči treba zahvaliti, da se ni prevrnil, kajti v tem primeru bi bile Pastorjeve poškodbe veliko hujše. Volitve v CRD A Danes ob 7.30 se pričnejo v ladjedelnici Sv. Marka, v ladjedelnici Sv. Roka v Miljah, v Tovarni strojev in na osrednjem ravnateljstvu CRDA volitve notranjih komisij. Vprašanje cen Včeraj' dopoldne je bil pri vladnem generalnem komisariatu sestanek, na katerem so bili prisotni župani področja, direktorja SEPRAL in UPIC ter predstavniki trgovine na veliko ter trgovine na drobno. Na sestanku so razpravljali o gibanju cen različnega potrošnega blaga. Prisotni so obširno proučili položaj na tržaškem trgu zato, da bi preprečili neupravičene dvige cen, do katerih prihaja zlasti zaradi ugodnejše konjunkture pred božičnimi in novoletnimi prazniki. Po mnenju prisotnih predstavnikov, kot obvešča tiskovni u rad vladnega generalnega komisariata, ne obstaja bojazen, da bi cene nenadoma močno narasle. Na sestanku so trgovci na veliko in na drobno zagotovili svoje sodelovanje, zato da bo položaj na tržaškem trgu ostal neizpreme-njen. Seja miljskega občinskega sveta Miljska občina dobi nov prapor Sinoči se je ponovno sestal občinski svet v Miljah, seja pa je trajala manj kot običajno, ker so bile na dnevnem redu le kratke upravne zadeve in odobritev nekaterih sklepov upravnega odbora. Precej svetovalcev ni bilo prisotnih na seji, občinstva pa sploh ni bilo Občinski svetovalci so predvsem na predlog raznih sku pin izvolili občinsko davčno komisijo. Sledila je diskusija o nabavi novega občinskega prapora, ki se je precej zavlekla, ker je moral župan ponovno pojasniti vso zade vo. Zupan je z raznimi dokumenti in dekreti dokazal, da je bil s kraljevim dekretom leta 1937 določen grb in » tem tudi prapor miljske občine. Dejal je, da ima miljska občina ta privilegij in da bi bilo prav imeti svoj prapor za razne svečane prilike. Socialdemokratska svetovalca sta izjavila, da bosta glasovala proti predlogu občinskega odbora za nabavo novega ob črnskega prapora, češ da ima miljska občina že svoj prapor, ki se sicer razlikuje od uradno potrjenega, da pa ima tvoje tradicije že izpred prve svetovne vojne, ker so ca njem barve italijanske trobojnice. Ta dosedanji prapor pa m uradno potrjen, zaradi tega je župan vztrajal pri svojem predlogu za nov prapor, kot je ljil določen s kraljevim dekretom. Da se ne bi zadeva zavlekla preveč na dolgo, je nato župan stavil predlog na glasovanje. Večina svetovalcev je glasovala za nabavo novega občinskega prapora, trije svetovalci so se glasovanja vzdržali. 4 pa so glasovali proti. Nato je občinski odbor soglasno odobril nekatere spremembe staleža občinskih u-službencev ter predlog o poenotenju plač občinskih nameščencev to vlogo pela Nora de Rosa, ki je znala zlasti v nekaterih ecenah — v duetu s Pacom, nato v drugem dejanju, ko odkrije Pacovo izdajstvo in v končni sceni — poleg lepega petja nuditi tudi prepričljivo igro. Ostalim osebam avtor niti ni dal posebno velikih vlog. Bruna Roncbini, Alfredo Kraus, Vito Susca, Rita Pierobon. Ruggero d’Ambrosi in Eno Mucchiuti so povsem dostojno prispevali k celotnemu uspehu. Posebno pohvalo pa zasluži še baletni cel v drugem dejanju, ki sta ga pripravila Ximenez in Vargas. Dirigiral je Francesco Mander, zbore pa je uvežbal Adolfo Fanfa-ni. Režiral je Carlo Piccinato. Drugi del včerajšnjega večera je bil izpolnjen s šipan-sikimi baleti, ki jih je plesala skupina pod vodstvom Xi-meneza in Vargaso. Poleg teh dveh so se na očru zvrstile še plesalke Ana Mercedes', Victoria Salcedo, Pepita Re-yes. Maria Gloria ter plesalec Alberto Portillo in nekateri drugi. Težlko hi bilo reči, kdo med njimi je bil boljši. Vsi so pokazali popolno obvladanje telesnih gibov ter dovršeno predajanje ritmu-Pri tem so pa ti Spanci še pravi virtuozi’ v uporabi ka-stanjet, katerih škrebetanje se preliva v pravo glasbo, ki daje plesu na nekaterih mestih naravnost divji ritem. Roberto Ximenez je pokazal tudi vrhunsko sposobnost plesa e samim udarjanjem in poigravanjem s stopalom in peto. Svojevrstno doživetje je nudila tudi Fina Vivo s svojim petjem, ki jo je na kitari spremljal (kakor tudi nekatere druge točke) Emildo Bonet. Maria del Carmem Carrera, ki ima umetniško vodstvo te skupine, si je zares zaslužila priznanje. Vse ostale predstave De Fallove opere in španskih baletov boe o v tem tednu do vključno nedelje. Brezvestni šofer V bolnišnico je včeraj zjutraj moral tudi 24-letni pleskar Viktor Frandolič iz Praprota pri Nabrežini, katerega je med vožnjo z lažjim motornim kolesom po Miramar-£'kem drevoredu proti mestu oplazil neki avto, ki ga je prehitel, kar je zadostovalo, da je mladenič izgubil ravnotežje in padel. Frandolič se je poškodoval in ker mu ni preostalo drugega, se je z rešilnim avtom zatekel po zdravniško pomoč Bil je tudi precej prestrašen vendar so ga zdravniki potolažili in ga nato po izpra-nju prasik na glavi, obrazu, ustnioi in rokah odslovili, pri čemer so mu priporočili teden dni počitka. Ponesrečenec je tudi pojasnil, da je šofer avta, ki je zakrivil njegov padec, nadaljeval vožnjo in mu ni priskočil, kot je bila njegova dolžnost, na pomoč. Podlegel poškodbam Predvčerajšnjim zgodaj popoldne je na 4- zdravniškem oddelku 50-letni Franc Černigoj z Vrdelce Timinjana podlegel poškodbam. Starega moža so pridržali v bolnišnici malo prej zaradi pošk-odb, ki si jih je povzročil med padcem na Lonjeraki cesti. Tovornik v Fiat 1400 Kljub hudemu trčenju, cO katerega je prišlo včeraj zjutraj v Ul- Doda, ni bilo treba na srečo zabeležiti hujših posledic, razen materialne škode na obeh' vozilih in ranjenega šoferja enega izmed avtov. Kdor je prisostvoval nezgodi, je pričakoval, da se je 51-letni Valeriano Pastor iz Ul. Lazzaretto Vecohio, kil je bil za volanom Fiata 1400, last avtocentra vladnega generalnega komisariata, znatno huje poškodoval. Toda ko so ga odpeljali z rešilnim avtom v bolnišnico, so mu zdravniki ugotovili le rano na levi itrani glave ter udarec na levem delu prsnega koša z verjetnimi kostnimi poškodbami. Seveda so ga pridržali na prvem kir. oddeLku. vendar menijo, da bo v 10 ali v najslabšem prjmeru v 25 dneh zopet sposoben za delo. Do trčenja je prišlo kmalu po 8.30, ko je 30-letni Ame-dej Žužek, stanujoč v Vižov-ljah, vozil s tovornikom po Ulici Doda, Na križišču z U-lico d'Alviano pa je z derne strani privozil Pastor in kljub temu, da sta oba skušala pre- IZPRED PRIZIVNEGA SODIŠČA SNG za Tržaško ozemlje V soboto 22. t.m. ob 20.30 na KONTOVELU Robert Anderson: ČAJ IN SIMPATIJA Za mladino izpod 16. leta starosti neprimerno V nedeljo 23. t.m. ob 16.30 v dvorani na stadionu «Prvi maj«, Vrdelska c. 7. Rade Pregare ŠAGRA GOJENCI SLOVENSKEGA DIJAŠKEGA DOMA pnredijo v soboto, 22. t.m. ob 20.30 pod pokroviteljstvom Prosvetnega društva Škamperle v dvorani na stadionu »Prvi maj« prosvetno prireditev Na sporedu sta šaloigri «Prvi april« in «Burka o jezičnem dohtarju«, balet ter slovenske in dalmatinske narodne pesmi, ki jih zapojeta kvartet in duet. Na prireditvi nastopi tudi domski mladinski pevski zbor. Vabljeni 1 BOŽIČNA in NOVOLETNA VOŠČILA akad. slikarja Lojzeta SPACALA dobite v TRŽAŠKI KNJIGARNI Trst, Ul. sv. Frančiška 20 Tel. 37338 Po treh letih tožarjenja dosežen sporazum glede milijonskega dobitka na Totocalciu v • • , - ' Šofer, ki je sprožil tožbo, bo dobil en milijon - Potrjena raz- sodba Zimatoreju in Pappuci, ki sta bila obsojena na 5 let zapora Pred sodiščem se je končno zaključila pravda. Soi jo je sprožil šofer avtotatosija Ro-dolfo Vecchiet v zvezi z dobitkom Totocalcia z dne 27. decembra 1953. teta. Tedaj se je raznesla po mestu vgst, da je družina Calligaris iz Ulice Pascoli začela dve «12» in eno «13», za katero so tedaj izplačali 24,580.723 lir. Vecchiet je namreč tožil vse tri člane družine Calligarij) zaradi poskusne prevare, češ da so mu hoteli utajdrti del dobljene vsote. Njemu je An-na Quargnali vd. Calligaris da la samo dobitek ene «12», to je 544.725 lir ter izjavila, da je ostalo dobil njen sin En-rioo. Seveda to ni ugajalo Vecchietu, ki je v staro ženo stalno igral na Totocalciu, in ker družina Calligaris ni hotela popustiti, je šofer, ki se je čutil prevaranega, sklenil iti po poti sodnega postopka- Sodišče mu je januarja leta 1955 dalo prav in je obsodilo Anno Quargnali, njeno hčer Jolando in njenega z>i-na Eriča vsakega na 6 mesecev zapora in 6000 lir globe, vendar s tem ni izreklo zadnje besede, kajti vsi trije so takoj vložili priziv. Medtem pa je dobljena vsota brezobrestno ležala zaplenjena v banki na razpolago zmagovalcu te dolge in brez dvoma tudi drage pravde. O zadevi *o ponovno spregovorili maja letos preč prizivnim sodiščem, kamor sta prišla zagovarjat tožečo in obtoženo stranko sedaj že po- kojni odv. Calamandrei itn odv. De Marsico. Tedaj pa je prizivno sodišče odložilo razpravo za leto dni v pričakovanju, da se zadeva reši na civilnem todiSču. Končno sta se stranki sporazumeli in sta 24. novembra letos podpisali pred preiskovalnim ročnikom dr. Rugge-rom Falchijem listine o tem. Vecchiet je s sporazumom sprejel vsoto 544725 lir. katero bo družina Calligaris zaokrožila na 600.000. Obtožena stranka se je tudi obvezala, da bo izročila Vecchietu in to kot pomoč za plačevanje eodnih in drugih stroškov, še nadaljnjih 400.000 lir, kar pomeni, da bo mož dobil, ko bo seveda prenehala zaplemba denarja, točno milijon lir. S tem sporazumom so se obtoženi zopet predstavili prizivnemu sodišču, ki jih je z razsodbo oprostilo obtožbe po'1'usoe prevare s formulo, da čejanje ne obstaja. rireds. Gnezda, tož. Pasco-Kt zapf Rachelli, obramba odv. Jo-na in Morgera. odv. zas. stranke Poilucci in F- Ze-nari. * * * Pred drugim prizivnim sodiščem se je včeraj zaključila razprava o prizivu, ki sta ga letoo vložila proti razsodbi kazenskega sodišča 54-letni dr. Romolo Zimatore in njegov 35-letni tajnik Tullio Pap-pucia iz Ul. Ginnastica. O-meniti moramo, da je tudi državno tožilstvo vložilo proti mili razsočbi priziv. Zimatoreja so kot nekdanjega direktorja tržaške podružnice bančne ustanove «1-stituto Nazibnale di Previden-za e Credito delle Comunica-zioni« -kupno s pappucio obtožili, da sta poneverila javni denar in prevarala bančno ustanovo za katero sta delala, za 283:022.322 lir, katerih je sodnim organom uspelo rešiti le dobro desetino. Seveča »ta oba zanikala poneverbo in prevaro, češ da sta denar posojala, a da ga večina ni več vrnila. Seveda jima sodišče ni verjelo in ju 30. avgusta lani spoznalo za kriva obtoženih dejanj ter Ju obsodilo na 5 let zapora, na 60.000 lir globe, na plačilo 4Q0.000 lir stroškov odvetnikov zasebne stranke, na povračilo škode, ki znaša 270 milijonov lir, bančni urianovi in na dosmrtno prepoved dostopa v javne službe. Na prizivni razpravi je malo manjkalo, da ni sodišče prvotne kazni še povečalo: tožilec je namreč to zaheval in predlagal lo let zapora ter 200 000 lir globe. Od teh bi morali pomilostiti 3 leta zaporne in celotno denarno kazen, kakor je bilo določeno že na prvi razpravi. Toda sodišče je sklenilo potrditi prvotno razsodbo in obsoditi oba na plačilo večjih rodnih stroškov. Preds. Miele. tož. Santana-staso, zap. Maggi. dbramba odv. Kezich, Jacuzzi, Petrac-co in Sbisa iz Milana I ( OEEPALlSČA ) GLEDALIŠČE VERDI Danes ob 20.30 druga predstava Manuel De Fallovega «Kratkega živlienja«. tudi za abonente reda B. TEATRO NUOVO Danes, 20. t. m. ob 21. uri: C. Bertolazzi: «Luiu». Razna obvestila ZAHVALA Otroci in vodstvo otroškega vrtca pri Sv. Ivanu se najtopleje zahvaljujejo g, Justu Kocfnzkru za dobre kolače ob nedavnem miklavževanju. ■ • » • SLIKE z miklavževanja, ki Je bilo 5. t. m. v Ul. Montecchi 6, so oa ogled pri vratarju. • * # SLIKE z miklavževanja, kt Je bilo 5. t. m. v dvorani na stadionu «Prvl maj«, so na ogled v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMRTI IN POHOKE Dne 19. decembra t. 1. se ie v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo je 7 oseb. poroke pa so bile 3. POROČILI SO SE: kovač-me-hamlk Dionisio Bertoochi in gospodinja Ondina Fonda, električar Giorgio De CaroJis in uradnica Luciana Vidali. mesar Ger-mano Ieneo in gospodinja Guer-rina Fogato UMRLI SO: 61-1 etna Olga Ca,L turani. 80-letna Margherita Za-non vd. Mlllo, 52-letni Giusto Berglievaz. 54-letnl Augusto Zu-lich, 80-letni Emrico Camerino, 89-leini Fedete Rado, 55-letni Marcello Ravalico. NOČNA SLUŽBA LEKARN v decembru Codermatz, Ul. Tor San Piero 2; De Colle, Ul. Revoltella 42: Depangher. Ul. S. Giusto 1: Alla Madonna del Mare. Largo Piave 2: Zanettl - Testa d’oro. Ul Mazzini 43: Harabaglia v Barkov-ljah in Nicoli v Skednju. O Tržaška agencija ASTRA sporoča, da ugodno posluje novo industrijsko podjetje zgrajeno v tržaškem industrijskem pristanišču ATLAS (A-zienda Triestina laminazione siderurgica), ki proizvaja s hladnim postopkom valjane železne trakove. R A D i O ČETRTEK, 20. decembra 1956 TRST POSTAJA A 11.30 Lahka glasba: 12.00 Predavanje; 12.10 Za vsakogar nekaj: 12.45 V svetu kulture: 12.55 R. Strauss: Fantazija iz opere «Zena brez sence«; 13.30 Slavni pevci: 13.50 Ritmični orkestri; 17.30 Plesna glasba; 18.00 Saint-Saens: Koncert za violino in orkester; 18.26 Ameriški zbori: 18.45 Orkester Roger Roger: 19.15 Sola in dom: 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.05 Vesela glasba; 20.30 Znani operni odlomki: 20.52 Finale iz MacDo-vvellovega koncerta za klavir; 21.00 Dramatizirana zgodba: 22.00 Predavanje; 22.15 Zenski vokalni kvartet Večernica: 22.35 Bizet: Simfonija v C-duru; 23.05 Poje Jean Šablon. TRST I 18.15 W. A. Mozart: «Cosl fan tutte«, opera v 2 dej.: 2100 Koncert orke^ra Armaodo Fragoa; 21.30 Tomy Schvvartz: «Zvoki mojega mesta«, dokumentarij: 22.15 Kriminalna zgodba. KOPI!« Poročila v slovenščini: 6.00, 7.00. 7.15 13.30. 14.15 15.00. 19-00. 22.00 poročila v Italijanščini: 6.30. 12.30. 19.45 23.00. 5.00-6.15 Spored iz Ljubljane, 6.15 Jutranja glasba: 7.00-7.15 Spored iz Ljubljane; 7.25 10 minut ritma: 7.35 Tri jutranje Popevke: 7.45 Koledar: 11.00 Otroški kotiček: 13.45 Naš operni četrtek; 14.20 Glasba po željah. 15.00-17.00 Spored iz Ljubljane, 17.00 V spomin na Josipa Sia-venskega (ob 1. obletnici smrti). 18.00-19.30 Spored iz Ljubljane, 19.30 Nekaj napolitanskih popevk. 20.00-23.00 Spored iz Ljubljane. SLOVENIJA 327,1 m. 202,1 m. 212,4 m Poročila ob 5.00, 6.00. 7.00, 13.00. 15.00. 17.00 19.00 22.00. 11.00 Pesmice za otroke; 11J* Cicibanom dober dan (Roman* Mlkulašek: Nečimrni petelin« Stana Vinšek: Pesmice in n®*!? ke); 11.30 30 minut simfoničnih plesov; 1200 Lahek opoldanan glasbeni spored: 12.40 Odlomk1 iz opere «Traviata» Giuseippa Verdija; 1315 Harmoniko i*ra Jože Kampič z ritmično spremljavo; 13.30 Popularne melodije iz orkestralne glasbe; 14.35 Želeli ste — poslušajte!; 15.40 U-trinki iz literature — Matevž Hace: Čevljev ni: 16.00 Z našimi in inozemskimi solisti; 17.10 Zabavna in plesna glasba; 18-110 Jakob Meško: Delo poklicne svetovalnice: 18.15 Bela Bartok: Dueti za dve violini (izvajata Jelka Stanič-Krek in Igor Ozim): 18.30 Reportaža; 18.45 Umetne pesmi poje Zenski vokalni kvartet: 20.10 Tretji javni četrtkov večer domačih pesmi In napevov; sodelujejo Fantje na vasi. Vaški kvintet. Božo in Miško. Rezika in Sonia in Avgust Stanko; 21.00 «Crni in, beli na afriški šahovnici« (odlomki iz knjig? »Afrika od blizu«); 21.30 Operni intermezzi, uverture in baleti. TELEVIZIJA 17.30 Spored za otroke; 18.30 Razgled ix> kulturnih dogodkih. 20.45 Vesti: 21.00 odnehaš ali nadaljuješ; 22.30 Benelux. Escelsior. 13.30: «Vojna in mir*. A, Hepburn. H. Fonda. Femce. 15.30: «Trapez». G. Lollo-brigida. B. Lancaster. Naziouaie. 15.30: »Pekoči dolarji". S. Cochran, I. Lupino. . . Filcdrammatico. 16.00: «Pacifiski vragi« H, VVagner T. Moore. Supercinema. 16.00: »Dvorski norec«. D. Kave. , Arcobaleno. 16.30: «Carski sel* (Mihael Strogov) C. JurgenSi S Koscina. . «- 21.00: «Odnehaš ali nadaljuješ". Astra Rojan. 16.00: «SamodržeC Hobson«, C. Laughton. Capitoi. 16.00: «jokala bom Ju' tri«, S. Hayward, 21.00: »Odnehaš ali nadaUo’"!'-Cristallo. 16.00: «Smrtni torped*-G. Kelly, J. Justin. 21.00: »Odnehaš ali nadaHuies*' Grattacielo. 15.30: «Dvorski norec«. D. Kave. 21.00: «Odnehaš ali nadaljuješ*-Alabarda. 16.00: «Revizor». u' Kave. 21.00: «Odnehaš ali riadaliui*^' Ariston. 16.00: »Kraljica Far We-staiu B. Stanwyck, R. Reagan-21.Od: «Odnenaš ali nadaljuje«*-Armonia. 15.00: «Cloveška džun*-la». G. Merrill, J. Sterling. . Aurora. 16.00: »Piknik«, W. Ho*' den. K. Novak. 21.00: ((Odnehaš ali nadaliuie Garibaldi. 16.00: ((Kriminalni delek. primer 24». M. Winds°r' J. Arsher. . 21.00: »Odnehaš ali nadaljuješ*. Ideale. 16.00: ((Pustolovščine ua-vvia Crocketta«. F. Parker. u' Ebsen. , Imcero. 16.00: »Piknik«. W. HW den. K. Novak. . 21.00: ((Odnehaš ali nadali"‘f Italia. 16.30' »Moje živi lente *' pripada«. A. Arnova. P. R0*-,. 21.00: »Odnehaš ali nadaliuies*. S. Marco. 16.00: «Cloveški vr«-■tak«. 21.00: ((Odnehaš ali nada"ul,„-Kino ob morju. 16.00: ((Branite mesto!« W. Pidgeon, A. TOtt^- 21.00- ((Odnehaš ati naflaUu Moderno, 16.00: «V deželi ken- gurujev«. Savona. 16.00: «Tista. s kateto bi se bil moral poročiti«. Stanvvvck, F. Mac Murrav. Viale. 1600: »Gangsterji na ringu«. A. Murphv, B. Rush. 21.00' »Odnehaš ali nadaliuie ■ Vitt. Veneto. 15.45: »Zadnji 1,u' bimec«. A. Nazzari. M. Britt- 21.00- »Odnehaš ali nadaliuies ■ Belvedere. 15.30: »Titanic*. Stanvvvck. C. Webb. . 21.00: »Odnehaš ali nadaliuies’' Marconi. 16.00: «Mož z zlato 1°" ko«. F. Sinatra. K. Novak. Massimo. 16.30' ((Rumena vrtnu* iz. Texasa». J. Ericson. M. chard 21.00- »Odnehaš ali nad3l1u,fV Novo cine. 16.00' »Jetniki nKe-" virja«, J. Peteirs, J. Hunter. 21.00: «OdnehaS ah nadaliuies ' Odeon. 16.00: «Padel z neba«, n-Rascel, C. Aubrv. j,i Radio. 16.00: »Kaznilnica, žens* oddelek«. G. Johns. D. Dor*-Skedenj. 18.00: «Car Južnih tn«-rij«. 21.00: «Odnehaš ali nadaliuies* Mali oglasi Pri MOTO GUZZ1 - RAZSTAVA: Cardellino 73 kub., Zijoli Galletto 192, poltovorniki 0010 nost 350, tovorniki z za avtomatsko razkladanje 13V brušenje Avtomotodiesel, ure0, tev glav, bati, nadomestni pritikline. Delavnica Cremasc0‘' Fabio Severo 18. , PRODAM lepo črno moško 00*. ko. Naslov na upravi lista. ' 37-338. BOŽIČNA DREVESCA vsen vrsl In posebni ek«emplare srebrnllt Jelk nabavite v Ulici V*'-dirivo 13 — tel. 3S-1**' Dostava tudi na dorij NAROČNIKI, pozor! ludi letos bomo razdelili boc/ato nagrade tistim izžrebanim naročnikom, hi bodo poravnali celoletno naročnino do W. lebruarja 1957. NE ZAMUDITE PRILOŽNOSTI! Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA mrnsš. Eisenhowerjeva avtoriteta in sodelovanje z demokrati Ko se bo v začetku prihodnjega meseca ameriški kongres prvič sestal v novem sestavu, se bodo republikanski parlamentarci znašli pred dvakrat spremenjeno situacijo: Predvsem se bodo zbrali že drugič zaporedoma premagani na volitvah, to se pravi s »prestižem« stranke, ki ima za seboj dejansko le manjšino: drugič pa pred dejstvom, da je avtoriteta njihovega leader-ja Eisenhowerja močno na-rastla, kar pomeni, da je ljudstvo izrazito pokazalo svoje nezadovoljstvo proti tradicionalnim likom in koncepcijam republikanske stranke. Dejstvo, da Bela hiša in Kapitol nista v istih rokah, ni v ameriški politični zgodovini nič kaj nenavadnega, vendar so bile take razmere vedno zanimive in to tako, z notranjega, kot tudi z zunanjega vidika. Sedanja »razdelitev oblasti« med demokrati in republikanci, ali bolje, med demokrati in Eisenhowerjem predstavlja še posebno zanimivo naključje- Po sedanjih znakih sodeč, ima Eisenhower pred seboj možnost, da še bolj krepko utrdi svojo «politiko srednje potili. To se pravi politiko, ki jo je on skušal izvajati že v času svojega prvega mandata, ki pa so jo skušali ovirati ne toliko njegovi strankarski nasprotniki, demokrati, ampak vprav njegova stranka — republikanci. Zaradi tega pričakuje večina republikancev v kongresu prihodnje zasedanje z dokaj deljenimi občutki, ker to pot ne bodo mogli o-stati toliko gluhi na zelje in težnje Bele hiše, kajti danes je avtoriteta Eisenhowerja še mnogo večja, kot je bila doslej. Da pa se seupina iz neposredne Eisenhovverjeve ok.i. lice ne namerava mnogo ozirati na tradicionalno razpoloženje lastne republikanske stranke, se ne vidi le po številnih izjavah o »pomlajevanju« in «okrepitvi» republikanske stranke in podobnem, ampak tudi v pripravah zakonskega programa, ki so prav sedaj v teku. Nekateri izmed ukrepov, k: so sedaj v pripravah, se nanašajo na notranje zadeve, drugi pa na zunanje zadeve Vse te priprave pa nosijo pečat novih odnosov tako v .notranjih okvirih republikanske stranke, kot v odnosih med cbema strankama. Vprašanje osnovanja posebnega oddelka za zaščito državljanskih pravic v ministrstvu sodstva, kakor ustanovitev skupne dvo- strankarske komisije, ki naj bi imela nalogo, da »preiskuje prekrške državljanskih pravic« in da «okrepi pravice manjšine«, bo prav gotova naletelo na odpor konservativnih političnih delavcev demokratske stranke, predvsem o-nih z juga. Toda glede tega Vprašanja bodo tudi njihovi tradicionalni zavezniki v kongresu — republikanska desni« Ca — sedaj verjetno pregledali svoje stališče. Desna povezava se je razen v izrednih primerih vedno ustvarila v kongresu samem in redko kdaj je prišlo do cepitve po strankarskih linijah. Desni elementi iz obeh strank so vedno našli pot za skupno medsebojno pomoč, celo ne glede na individualna gledišča glede posameznih konkretnih vprašanj. Ker se sedaj ne pričakuje, da bi kateri koli del republikancev nudil odpor proti omenjenim ukrepom glede zaščite državljanskih pravic, ki se dejansko omejuje trenutno le na vprašanje rasne diskriminacije, in ker je že vnaprej gotovo, da bodo demokrati iz drugih področij ZDA, razen z juga, te ukrepe podprli, »e računa, da bodo ti ukrepi tokrat prodrli. Kot drugo vprašanje, ki bo, kot se zdi, imelo prav take ali podobne posledice, je vprašanje nove koncepcije glede Prcgrama pomoči inozemstvu. Vsi znaki namreč kažejo, da prevladuje v vrhovih mnenje, po katerem se mora postaviti večji poudarek ekonomski pomoči nezadostno razvitim deželam, dočim naj bi se nekoliko zanemarilo vprašanje vojaške pomoči. Republikanska desnica, ki je doslej temu vprašanju dajala svoje obeležje, Je bila po tvoji tradiciji proti določanju večjih sredstev za pomoč inozemstvu. Predvsem je bila proti pomoči tistim nezadostno razvitim deželam, ki tako ali drugače nočejo sodelovati v blokih. V zvezi s tem je tudi v načrtu splošno povečanje proračuna, kamor moramo vključiti tudi vojaške izdatke. Proti tradicionalnim koncepcijam republikanske desnice so u-perjeni tudi neki drugi ukre-p\ ki so sedaj v pripravi. Gre za povečanje minimalnih plač, za razširjenje socialnega skrbstva, državna pomoč za zdravljenje in gradnjo bolnic za nadaljnje stimuliranje razširjanja zdravniške oskrbe in drugo. Vsa ta vprašanja bi prav gotovo bila na mestu tudi v zakonodajnem programu demokratskega predsednika. Posebno zanimivo je vprašanje preosnove zakona o delovnih odnosih, ki ga poznamo pod imenom Taft-Hartle-yev zakon. Ta zahteva je zahteva sindikatov in se vleče že dolgo let. Vse od leta 1947, ko ga je v tedanjem kongresu izsilila republikanska večina. Danes še ni znano, do kod bo šla vlada pri reviziji tega i zakona, toda že dejstvo, da se to vprašanje vnaša v seznam iniciativ, s katerimi se bo Eisenhower predstavil, ima svojo težo. Isto bi lahko rekli tudi za najavljene nove ukrepe glede podpore cenam poljedelskim pridelkom, kar brez dvoma predstavlja težnjo, da se zmanjša nezadovoljstvo farmarjev, nezadovoljstvo, ki se je še posebno pokazalo pri volitvah, kjer so vprav zaradi njega številni republikanski kandidati izgubili svojo bitko. Prav tako je zanimiv tudi način, kako se namerava Ei-senhower postaviti v svojih odnosih do svoje stranke. V pripravah novega zakonodajnega programa se Eisenower posvetuje z obema strankama. Potemtakem običajne strankar-sko-politične pripombe in nasveti republikancev pri sestavljanju vladnega programa ne bodo imele tistega pomena, tiste važnosti in teže, ki so jo imele doslej. To je Eisenho-vverju omogočil predvsem njegov velik prestiž, njegova av-i toriteta, ki si jo je utrdil na zadnjih volitvah, pri katerih so republikanci kot celota svojo avtoriteto še izgubila. Ko smo tako obdelali nekaj vprašanj v zvezi z umsko dejavnostjo, bomo pogledali še nekaj vprašanj, na katera človek neposredno ne more mnogo vplivati. Najprej se bomo pozanimali z vprašanjem v kateri življenjski ao'o J se človek ali bolje človeška osebnost najbolj menja. Odgovor na to vprašanje je precej določen. Znanstveniki zatrjujejo, da je ta doba med 25. in 35. letom starosti. Dosedanja proučevanja so pokazala, da se v teh desetih letih najbolj izmenja okus, zanimanje in nagnjenje. Starejši ljudje so čedalje bolj nagnjeni k določeni dejavnosti, ki jih vedno bolj zanima. Človek se s staranjem vedno bolj, poglablja vase, začenja s samovzgojo in z razčiščevanjem temeljnih vprašanj. Cim starejši je človek, tem raje je sam, dočim v mlajših letih stalno išče družbo. Pri tem je znanost ugotovila tudi to, da so te potoval vso Jugoslavijo, Svoje bogate doživljaje je opisal v knjigah, ki jim je nadel skupni naslov «Zapiski iz osvobodilnega boja«. V slovenščini smo zadnja leta dobili postopoma štiri prve knjige colakovičevih Zapiskov iz osvobodilnega boja. Zdaj pa je, prav tako pri Cankarjevi založbi in v prevodu Marijana Javornika, izšle peta in zadnja knjiga zapiskov. Ta knjiga obsega obdobje od začetka novembra 1943 pa do osvoboditve Beograda, torej dobro leto. Je pa to leto čas izredno pomembnih dogodkov, zato predstavlja ta knjiga še posebno dragocenost. Colukovi-čevo pripovedovanje je sicei tudi v tej knjigi enako pripovedovanju v prvih štirih knjigah. Je zanimivo, natrpano s podatki, pa tudi z raznimi avtorjevimi razmišljanji in pripombami. Toda pisatelj pripoveduje v enem poglavju o svoji poti v Jajce, v drugem pa o izredno pomembnem zasedanju AVNOJ v Jajcu, katerega se je sam udeležil kot delegat. V posebnem poglavju obravnava svoje doživetje na Hrvatskem, posebej pa u Sloveniji. To poglavje je zaradi tega, ker nam prikazuje kako je gledal na naše osvobodilno gibanje vodilni partizanski voditelj iz drugega predela Jugoslavije, za nas še posebno zanimivo. Docela posebej je prikazal svoje bivanje na Visu in končno še o-svoboditev Beograda, s čimer konča svoje pripovedovanje. To pa so dogodki tako važni za osvobodilno gibanje v Jugoslaviji, da mimo njih ne more nobeden, kogar zanima o-svobodilno gibanje jugoslovanskih narodov. Zato bo la poslopja in to knjigo z zanimanjem prebral vsakdo. Po spoji zunanji opremi je knjiga enaka prvim štirim. Prevod Marijana Javornika je lep, gladko tekoč in skrben. Sl. Ru. značilnosti bolj izrazite pri ženskah kot pri moških. Zdaj sledi vprašanje: v katerih letih je. ženska najlepša? Široka anketa, pri kateri so sodelovali številni moški in ženske vseh starosti, poklicev in pogledov, je ugotovila, da doseže ženska lepota višek med 20 in 24. letom. Vsaka peta oseba, ki je v tej anketi sodelovala, pa je odgovorila, da je ženska najlepša med svojim 16. in 19. letom, vsaka osma oseba, ki je sodelovala v anketi, pa je odgovorila, da je najlepša ali bolje najbolj privlačna okoli 30. leta. Sedaj pa še vprašanje, ki je z zgornjim vprašanjem precej sorodno. Kdaj se ljudje najlaže zaljubijo? Zenske se najpogosteje zaljubijo med 16. in 20. letom. Najnevarnejše leto pa naj bi bilo 18. leto. Moški se najpogosteje zaljubijo med 20. in 25 letom. Po teh letih pa se doba liričnih občutkov umakne in se povrne spet pri 40. letih. Kaj pa človeški občutki? Kdaj je človek najbolj občutljiv? Zenske so najbolj občutljive med 55. in 60. letom, pa čeprav so močno občutljive tudi pri svojih 30. letih. Najbolj hladne pa so med svojim 45. in 50. reiom. Vsekakor pa je ženska vedno bolj občutljiva kot moški. Moški pa je čeprav vedno manj emotiven kot ženska, vendarle bolj občutljiv v dobi med 40. in 60. letom. Za občutljivost trdijo, da je nekoliko soruana z reakcijo. To sicer še ni potrjeno, vendar nekateri to vendarle povezujejo. ..la j človek najl-itreje reagira7 Brzina fizične reakcije pri človeku najbolj raste med 24. in 27. letom, po 60. letu starosti pa človek reagira za 50 odst. bolj počasi kot pri svojih 25 letih. V zvezi s tem navajajo strokovnjaki celo statistične podatke, ki so v zvezi z refleksom. Kot primer jemljejo tudi prometne nesreče. Ko mlad človek sliši na primer klakson avtomobila, stopi takoj na pločnik, oziroma se umakne. To se zgodi tako rekoč hkrati z zvokom klakso-na. Star človek pa sliši klakson hkrati z mladim človekom, toda njegovi refleksi so zelo počasni in zato se pogosto prepozno umakne. Za konec bomo pogledali še, kako je z ustvarjalno sposobnostjo človeka v zvezi z njegovo živ-jenjsko dobo. V znanosti in matematiki dosežejo največje rezultate ljudje med svojim 33. in 44. letom. Za zdravnike in znanstvenike v zdravstvu pa je ugotovljeno, da so njihova najbolj plodna leta med 35. in 39. letom. Večina slikarjev in skladateljev ustvarja svoja najboljša dela pred 35. letom. Iznajditelji dajejo svoja največja odkritja med 30. in 35. letom. Pesniki dosežejo svoj vrhunec med 26. in 30. letom, pisatelji pa med 40. in 44. letom. Vse, kar smo doslej navedli, je mnenje strokovnjakov. Toda praktično življenje nam dokazuje, da je pri tem tudi mnogo izjem. Številni znanstveniki demantirajo predvsem zadnje podatke. Vsekakor pa je gotovo, da se s splošnim daljšanjem povprečne življenjske dobe, daljšajo tudi razne delovne sposobnosti in za.o je treba merila jemati tudi iz tega vidika. V. knjiga Colakovičevih Zapiskov iz osvobodilnega boja Mladenič, ki ga vidite na sliki, je odnesel ob belem dnevu iz znane londonske galerije »Tate Gallery» sliko iiJour d’ete» Berthea Morisota, ne da bi to opazili niti službujoči policaji niti čuvarji. Dogodek je v zvezi z že dolgo trajajočo razprtijo med Irci in Angleži ODGOVOR NA NEKATERA VPRAŠANJA, KI VSAKOGAR ZANIMAJO Katera življenjska doba je najlepša in najbolj plodna v v Zenska se najpogosteje zaljubi pri 18. najbolj privlačna pa je pri 30. letih . Človek se laže uči v zreli dobi kot pa v otroških letih - Največji uspehi se dosežejo v rani zreli dobi V katerih letih je človek najmočnejši? Kdaj je človeški razum najbolj pripraven za učenje? Katera življenjska doba je najbolj plodna, kar se tiče ustvarjalnosti človeka? V katerih letih se človek najpogosteje zaljubi? Kdaj je človek najbolj občutljiv? Vse to so vprašanja, ki zanimajo vsakogar. Da bi na ta vprašanja mogli vsaj približno točno odgovoriti, so se z njim ukvarjali mnogi strokovnjaki in mnoge znanstvene ustanove, ki so v ta namen izkoristile najrazličnejša sodobna sredstva. Rezultati dela strokovnjakov in znanstvenih ustanov nam na nekatera vprašanja odgovarjajo takole; Začnimo od začetka: Kdaj je človek fizično najmočnejši? Znanstveniki odgovarjajo, da so mišice najmočnejše v dobi med 20. in 25. letom, ko dobe mišice na rokah največjo moč. Vse do teh let fizična moč raste od leta do leta in doseže svoj višek v letih med 20. in 30. letom. Nato začne ta sila upadati, v začetku komaj opazno, v poznejših letih pa čedalje bolj naglo. Kdaj se človek najlaže uči? Strokovnjaki pravijo, da okoli 25. leta, ko človek vsako stvar laže dojame in se je nauči kot kdaj koli prej ali pozneje. Ta sposobnost raste od o-troških let do 25. leta. Nato pa se ta sposobnost začne manjšati približno za en odsto-, tek na leto. Po navadi se je mislilo, da je otroška in mladeniška doba za učenje najbolj prii .trna, češ da se v tej dobi človek najlaže uči. Toda to ni res, ker ge človek med 20. in 45. letom starosti mnogo laže uči kot pa deček med 13. in 19. letom starosti. Po 60. letu starosti se sposobnost za učenje naglo manjša, tako da se more 65-letni človek, na primer, v eni uri naučiti le 50 odst. tega, kar bi se bil mogel naučiti, ko mu je bilo 25 let. Kdaj pa so umske sposobnosti največje? Po 30. letu starosti se začne sposobnost za učenje manjšati. Zato pa se začne tedaj moč razmišljanja in razsojanja večati. Res je, da se more v tej dobi večati tudi moč učenja, vendar pa to le tedaj, če smo te sposobnosti ves čas dobro vadili, kajti učna moč povprečnega človeka začne po navadi že po 30. letit upadati, toda to zaradi teg., ker po navadi povprečen čdovek po zaključku svojih šol prepusti možgane, da se «polenijo. Ko so n. pr. proučili primer 5.500 fakultetsko izobraženih ljudi, ki so tudi po dokončanih strokovnih šolah študij sistematično nadaljevali, so ugotovili, da z leti učna sposobnost ljudi raste. Vendar pa to le v tem primeru. Povprečen 40-leten človek pa ima pri vsem tem mnogo več umskih sposobnosti kot človek tridesetih let, in ko mu je 50 let več, kot tedaj, ko mu je bilo 40 let. V. knjiga C Zapiskov iz osv ' Rodoljub Colakovič je sicer književnik, vendar je danes e-den izmed vodilnih političnih i osebnosti nove Jugoslavije. Kot star komunist, prekaljen v borbah v Španiji in zaporih stare Jugoslavije, se je takoj v začetku vstaje vključil v o-svobodilno gibanje in vsa vojna leta preživel kot borec, odnosno politični voditelj v Bosni, od koder je doma. Od leta 1941 pa do osvoboditve Beograda je bil Colakovič v prvih vrstah partizanskih borcev in je s puško v roki, čeprav ne več najbolj mlad pre- Edinstven primer v zgodovini grške trgovske mornarice Je dejstvo, da Je 27-letna gospa Athena Grimbla dosegla diplomo za kapitana na dolgih progah m na prvi vožnji prevozila progo od Glasgovva do Igarke v Sibiriji, kjer je med Rusi vzbudila veliko začudenje. Na sliki Je skupaj s svojim možem, ki Je tudi kapitan Tudi po darilu spoznaš človeka! Ce nočeš, da hi te slabo sodili, stopi v TRŽAŠKO KNJIGARNO Trst * Ul. Sv. FranfiiSKa 20 kjer si boš za mal denar izbral izredno okusne izdelke jugoslovanske folklore ki bodo darovalcu prav gotovj všeč PRED PRVIM ZASEDANJEM AMERIŠKEGA KONGRESA PO VOLITVAH Četrtkov količek • Žena • otrok • dom • gospodinjstvo • moda V Ameriki je že nad 10.000 žena rodilo otroke z umetno oploditvijo Večina teh otrok je stara že 15 let - Ves proces ostane strogo v tajnosti - S tem je bilo rešenih mnogo zakonov, ki bi se bili zaradi pomanjkanja otrok razdrli Ze lansko leto je v Italiji izšla zelo zanimiva knjiga »Zdravje in dolarji«, ki jo je po svojem zelo dolgem obisku v Združenih državah Amerike spisal zdravnik-pisatelj Mario Museila. Na obisku po številnih državah ZDA je spoznal način življenja povprečne ameriške družine in kot zdravnik se je posebno zanimal za tisto stra:« družinskega življenja, ki je najbolj občutljiva, to je dolgost zakona in za vzroke, ki dovedejo tolikšno število Američanov do razporoke. Ugotovil je, da je eden glavnih, če ne naj-glavnejši vzrok razporoke v Ameriki pomanjkanje otrok v zakonu. Veliko je namreč število zakoncev brez otrok, in ameriška družba je zaskrbljena nad temi zakoni, ki se razdirajo samo zaradi pomanjkanja potomcev. Ugotovili so, da ni pri ženski, kar je skoraj stoodstotno pri moškem, vzrok za neplodnost fizičnega, marveč predvsem psihičnega značaja, da se na primer pripeti, da vprav ženska, ki iz tega ali onega vzroka ni takoj, ko je stopila v zakon, zanosila, zaradi duševnega razpoloženja, to je potrtosti in stalne skrbi, da otrok ne ho, postala neplodna. O teh vprašanjih so po poročilu italijanskega zdravnika Muselle razpravljali največji ameriški in tudi drugi znaša število umetno oplojenih otrok ženskega in moškega spola pri petnajstem letu starosti 11.0QQ — ugotovili, da je bilo na ta način rešenih že mnogp zakonov in da so se vsi ti zakoni pokazal: za izredno srečne in u-spele. Kako pride do tega postopka, ki naj bi po zatrjevanju znanstvenikov omogočil, da zakon traja dalj in osreči oba zakonca? V Ameriki so v nekaterih mestih postavljena središča imenovana «blood banks«, tam se predstavijo mladeniči in možje, ki bi radi poklonili svoje očetovstvo. V začetku je bila ta akcija dobrodelnega značaja, kasneje pa so določili znesek 15 dolarjev za posameznika. Seveda zdravniki prej podrobno pregledajo vsakega moškega, če je zdrav in iz zdrave družine, nato mora posameznik podpisati izjavo, da ne bo nikdar zahteval otroka, sicer pa je vse storjeno na tako skrit način, da nobena izmed žena, ki stopijo v le laboratorije ne more izvedeti kdo je oče njenega bodočega otroka. Pokazalo se je, da so ženske, ki so zanosile na u-meten način postale srečne mamice in da je marsikateri ta umetna zanositev pomagala, da je pozneje zanosila s svojim možem, in zato prav v teh primerih znanstveniki iščejo dokaze za trditve, da večina žena ne zanosi iz psiholoških razlogov. Ne samo matere, tudi očetje, odnosno le-te bi lahko imenovali očime, postanejo zelo srečni zakonci. ki izredno lepo skrbe za otroka, kateremu dajo tudi svoj priimek. Znanstvenik Kleegman je dal izjavo, v kateri pravi, da je večina mož, k: so na ta način postali očetje izjavila, da biti oče s srcem velja dosti več, kot biti oče samo po prirodi. Vsekakor se ameriški zdravniki borijo, da bi se ta metoda zdravljenja neplodnih žena in mož še bolj razširila, vendar pa imajo pri tem veliko opravka s katoliško in anglikansko cerkvijo, ki temu ostro nasprotujeta, dočim pa se ameriška protestanska cerkev s tem strinja, ker upa, da se bo na ta način v Ameriki zmanjšalo število raz-porok. Ali znamo kuhati cmoke ? Prav gotovo je res. da so cmoki jed, ki se posreči le pri izkušeni gospodinji. Cmokov pa tudi ni tako lahko delati, da so dobri. Ne smejo biti pretrdi, ne prerahli in od sestave testa je odvisna prava stopnja odpornosti cmoka. Cmoki iz surovega testa, surovega krompirja, surovega mesa in moke potrebujejo snovi, ki jih rahljajo. Kot te lahko uporabimo že prekuhana hranila — kuhan krompir, kuhano meso, zdrob, jajce, krušne drobtine — seveda zmlete in namočene. Nasprotno pa je treba dodati cmokom iz kuhanih hranil vezivne snovi kot so surov krompir, surovo meso, pšenični zdrob, moka, jajce, seveda vse v surovem stanju, saj le tako obdržijo v sebi lepilo. Od rahljajočih porabe lepilnih ali rahljajočih snovi je potem odvisno, kakšen bo cmok — mehak ali pa tako trd, da s; bomo ob njem polomili zobe. Paziti pa je treba tudi pri kuhanju cmokov. Tako moramo kruhove cmoke kuhati pokrite, prav tako vse cmoke i? surovega krompirja, ki tako postanejo veliki in lahki. Medtem pa kuhamo cmoke iz kuhanega krompirja odkrite, sicer se nam že v loncu razlezejo. Cmoke polagamo vedno v vrelo vodo, ki pa ne sme dalje vreti, temveč cmoke samo počasi prekuhavamo. Za cmoke pa ne smemo uporabljati močnatega krompirja. Cmoke postavimo na mizo takoj, ko so skuhani. Kuha-mc jih od 20 do 30 minut-Tako pripravljeni cmoki bodo res zelo dobri in jih bo družina s slastjo pospravila, zla-t,si. če smo jih obilno zabelile. Cvetlice v naša ginekologi na prvem kongresu, ki je bil v New Yorku lansko leto in ki je bil posvečen prav vprašanju plodnosti človeka, bodisi žene ali moža, Ta kongres je po številnih razpravah odločil, da bo v svoj program borbe za zmanjšanje števila neplodnih, vključil tudi umetno oplojevanje, k: naj bi ga posredovali tudi ljudem in ne samo živalim. Kajti številni ameriški znanstveniki, ki so že pred 16 leti začeli uvajati umetno oplojevanje žena v Ameriki — saj 2e dolgo niso bile pletene volnene obleke tako v modi, kakor letos Ozke, krojene zelo preprosto in v vseh mogočih barvah od najsvetlejših do črnih so prikladne ob vsaki priložnosti. Posebno tiste, ki so zelo zmrzle se bodo za letošnjo modo posebno navdušile. Zgornjo pleteno obleko ki Jo bomo oblekle tudi ob praznikih bomo okrasile samo z lepim dokaj širokim pasom Nasveti — Kožico z jeter hitro odstranimo, če jih za trenutek pomočimo v vrelo vodo. — Ce se nam kolca, pojej-mo žlico sladkorja s kisom ali limoninim sokom. Kolcanje bo prenehalo. — Ce nimate pri roki žlice za obuvanje čevljev, potem uporabite trdo poštno razglednico. Čevlje boste prav lahko obuli in kar je še bolj važno, prizanesli boste opet-nikom. — Madeže na knjigah od-stranimo, če na madež položimo pivnik in ga prelikamo-Večje madeže odstranimo tako, da namažemo madež s kašo žgane magnezije in bencina, pustimo nekaj ur in nato otresemo. Ce je potrebno, postopek ponovimo. — Ce perilo, ki ni popolnoma suho, shranimo, se na njem rada pokaže plesen. To odstranimo z limoninim sokom, ali s kislim mlekom. — Gb spremembi vremena uhaja iz odtočnih cevi, lijakov ali stranišč neprijeten vonj. Ta vonj odstranimo, če zlijemo vanje hipermangano-vo raztopino. — Ce hočemo skuhati lep bel riž, kanemo vanj nekaj kapljic limoninega soka. — Umazane ali stare fotografije, ki so že porumenele, lepo očistimo, če jih zdrgnemo z vazelinom. Pri urejanju našega stanovanja ne smemo pozabiti na cvetlice, ki poživijo prostore in nas povežejo z naravo. Zato jih imejmo v tistem prostoru, v katerem prebijemo največ ur. Za tak prostor je najbolj primerna dnevna soba ali kuhinja. Postavimo jih lahko v kot in to kar prosto na tla ali pa na primeren podstavek. Temni prostori za cvetlice niso ugodni. Sploh moramo vedeti, da so sobne rastline občutljive. Imeti morajo dovolj dnevne svetlobe in čistega zraka. Cvetlicam škodujeta tudi prepih in naglo menjavanje temperature. Zato moramo biti zlasti pri zračenju previdni. Ce tega ne upoštevamo, opazimo, da listi venejo in odpadajo. 'Judi temperatura r plina na razvoj rastlin. Ker so rastline, ki jih imamo v stanovanjih večinoma tropske. moramo zlasti pozimi paziti da nimamo v stanovanju prenizke temperature. Najmija temperatura, ki jo rastline še prenesejo, je povprečno 6—10 stopinj C. Ugodna pa je temperatura 15—20 stopinj C. Važno je, da znamo cvetlice tudi pravilno zalivati. Zalivajmo vedno enakomerno in v enakih časovnih presledkih. Cvetlice s koreninami zalivamo najbolje tako, da posta rimo lonec z rastlino do roba v posodo z vodo in počakamo 3—5 minut, da se zemlja napoji z vodo, nakar vzamemo rastlino zopet iz posode. Cvetlični lonec obrišemo in postavimo na suh podstavek. Paziti moramo, da bo imela voda, s katero zalivamo cvetlice, temperaturo zraka v sobi, sicer jo moramo nekoliko segreti. Cvetlice s čebulčki zalijemo samo toliko, da se napolni podstavek z vodo. Vode iz podstavka ne odlijemo. Za gnojenje uporabljajmo le naravna gnojila. Umetnih se izogibajmo. Najbolj priljubljene so seveda zimzelene rastline, ki ohranijo vse leto enako barve. Njihovo listje je zelo lepo in dekorativno. Najčešča in tudi lepa rastlina je gumijevec (Ficus ela- stica). Cvetlica je še zlasti lepa, če je steblo nekoliko razvejano in ne popolnoma ravno. Prevelika vlaga i« neredno zalivanje rastlini škodujeta. Temperatura naj bo pozimi 8—10 stopinj C. Druga zelo priljubljena rastlina je filodendron (Philode-drom pertusum). Cvetlica je zelo slikovita. Ima velike šči-taste, temnozelene liste, dolge okrog 30 cm. Steblo je dolgo in tvori z listi in zračnimi koreninami bujno sliko. Raste zelo hitro. Zato je treba rastlino podpreti s količkom. Pozimi je potrebna temperatura od 12—15 stopinj C, Poleg navedenih rastlin, najdemo še nekatere druge, kakor na primer: Cecos — zelo velika rastlina, ima palmi podobne veje. Bromelia il-berpia — rastlina s čebulč-kom, cvete vsake 2—3 leta■ Zalivamo jo vsakih 15 dni z eno čašo vode. Creton — ima Ob nastopu letošnje zime je zadnje za zakon godno dekle odšlo z norveškega otoka Grip. Z njo se je poslovilo od 22 samskih ribičev tudi zadnje upanje, da se bodo poročili v prihodnjih štirih letih, zakaj toliko časa bo treba potrpeti, preden se bo lahko poročilo zdaj najsta-lejše dekletce na otoku. Štiri leta pa 22 mladeničev ne more čakati, zato so naprosili otoškega župana, naj posreduje pri vladi, da bo poslala na otok dekleta, ki b; ve rada poročila. Grip je najmanjSa norveška občina, ki šteje 135 mož, žena in otrok, leži pa na pet kvadratnih milj velikem skal-ratem otoku. Zemljo za vrti-če, ki so si jo ribiči uredili pred lesenimi hišicami, so pripeljali z norveškega kopna. V zabojih pa ti ljudje gojijo borne cvetice in najnuj- rdeče, rumene in zelene liste, občutljiva je proti mrazu, temperatura naj bo vsaj 12 stopinj C, Sparmannia Afričana, Sanseveria in druge. Omenjene rastline postanejo precej velike in jih zato postavljamo neposredno na tla. Zaradi tega jih često ne moremo imeti v lončenih posodah. Uporabljamo leseno posodo, najbolje okroglo. Lahko je tudi štirioglato korito, ki ga naredimo sami. Višina in širina korita bi morala biti v medsebojnem odnosu. Ce ie širina korita 30 en, naj bo višina 27 cm. Širini 45 cm ustreza višina 40 cm, širini 55 cm pa višina 45 cm. Posodo namažemo na zunanji strani s firnežem in oljno barvo, notranje strani pa ne barvamo. Na dnu mora biti luknja za odtok odvečne vode. Pod kirito pa damo nanadno p!i-tet pločevinast podstavek iz pocinkane pločevine. nejšo zelenjavo. Dekleta do-raščajo na otoku in odhajajo na celino, ker jim možje, razen morja, ne morejo nuditi r.ičesar. Ribolov je donosen, ribiči veljajo za sorazmerno premožne ljudi, hiše so lepo opremljene, ni pa kina, plesa in kavarne. ((Vsepovsod te opazujejo, ker ni niti drevja niti brajd« — se pritožujejo dekleta. Vsaka pot te pripelje po treh minutah do morja. V minulih 20 letih je zapustilo otok in tako razočaralo meški svet kar 80 deklet. Le redko katera pride s celine, zakaj otok je precej od rok, zato pa je praznih precej hiš. Kdo ve, ali bo vlada uspela s svojim posredovanjem, kajti življenje na otoku je trdo, viharni valovi pogosto preplavijo dele otoka, ki leži komaj 3,5 m nad vodno gladino, z vodo pa kakšen krat izginejo tudi borni vrtiči. V zimskem času si bodo posebno dekleta in mlade tene privoščile praktično športno oblačilo iz dolgih hlač in Jope iz žameta, popelina ali nepremočljivega blaga, n takim kompletom gremo lahko tudi na motor in snežna polja tar na sobotne in nedeljske izlete Norveški otok brez deklet V preteklih 20 letih je otok zapustilo 80 deklet. Na njem ni nobene zabave, manjka pa tudi drevje in primerna goščava D VOLILNI Z1DI OBDNSKIH VOLITEV V TRŽ.ČU IN DRUGOD Krščanska demokracija v Tržiču bo prisiljena iskati zaveznikov Prejela je 13 sedežev v občinskem svetu, PSI, KPl in PSD1 pa skupno 12 sedežev - KPI je ohranila svoje tri občine v goriški pokrajini IZIDI ŠESTIH VOLITEV V GORICI OD LETA 1948 DO LETA 1956 . . S «3 : ..L- j l i!!! . Volilni izidi občinskih volitev v Tržiču so pokazali, da so levičarske stranke v porastu in da bo imela Krščanska demokracija trdo delo, če bo hotela uveljaviti svoja sta- lišča, predvsem pa se bo mogla odločiti za podporo levice ali desnice v sprejemanju sklepov pri upravljanju te zelo važne občine v goriški po-Krajini. KD je prejela KPI je prejela PSI je prejel PSDl je prejel MSI je prejel PLI je prejel PNM je prejel PRI je prejel Skupno 6.797 glasov 2 509 glasov. 1.950 glasov, 1.426 glasov, to je 1.091 glasov, to je 549 glasov, to je 351 glasov, to je 293 glasov, to je 15.004 glasovi to je 45 odst. to je 16.59 odst. to je 12.96 odst. 9.64 odst. 7.94 odst. 3.63 odst. 231 odst. 1.93 odst. Belih glasovnic je bilo skup. no 436, uničenih glasovnic pa 262. V občinskem svetu bo potemtakem imela Krščanska demokracija 15 svetovalcev, komunisti 5 svetovalcev, Nerv-rijevi socialisti 4 svetovalce, socialdemokrati 3 svetovalce, misini 2 svetovalca in liberalci enega svetovalca. V Gradiški so bili izidi občinskih volitev sledeči; KPI je prejela 907 glasov, Socialistična zveza (PSI in PSDI) 470 glasov, KD 1.457, to je za približno 1000 glasov manj jrot leta 1952. V Foljanu je levičarska zveza pod imenom «Gruppo Ri-nascita» prejela 637 glasov, KD pa 695 glasov. Komunistična partija je obdržala občine Škocjan, Turjak in S. Pier ob Soči. V Ronkah je Socialistična zveza (KPI in PSI) prejela 2 127 glasov, PSDI 628 glasov, PLi 21 glasov, MSI 149 glasov, KD pa 2.343 glasov. Krminski volivci so oddali svoje glasove takole; Komunistični partiji 1.256, PSI 481, PSDI 312, lipi 126, Krščanski demokraciji 2.308, liberalcem 185, MSI 240. V Zagraju je komunistična partija prejela 367 glasov, Socialistična zveza (PSI in PSDI) 315, Krščanska demokracija 576. Sestava šleverjanskeqa občinskeqa sveta Steverjanski občinski svet bo sestavljen iz 12 članov li-parske liste in sledečih treh predstavnikov Liste občinske enotnosti; Venčeslava Stekar-ja z 229 preferenčnimi glasovi, Ivana Humarja z 219 glasovi in Cirila Klanjščka s prav tako 219 preferenčnimi glasovi. Trgovine in poštni uradi ob bližn|ih praznikih Trgovine goriske pokrajine bedo v prihodnjih dneh odpr le po sledečem urniku; Ponedeljek 24. decembra; odprte ves dan tudi opoldne zvečer pa do poljubne ure. Pekarne in mlekarne bodo poskrbele da bodo imele dovolj kruha in mleka v zalogi, ker bodo drugi dan zaprte. Torek 25. decembra na dan bežiča; vse trgovine bodo zaprte ves dan razen cvetličarn k! bodo odprte do 13. ure. Sreda 26. decembra: odprte do 13. ure mlekarne, pekarne, prodajalne zelelenjave in cvetličarne- Vse ostale trgovine, tudi mesnice bodo zaprte ves dan. Goriški kvestor je odredil da bodo vsi javni lokali razen krčem, gostiln brez kuhinje in vinskih točilnic odprti dc poljubne ure 24., 25. in 31. decembra ter 1., 5., in 6. ja. nuarja. 25. decembra bodo zaprti vsi poštni uradi, 26 decembra pa bo glavna pošta odprta dopoldne in pošta razdeljena sa. mo enkrat, zaprta pa bosta tudi ta dan poštna urada št. 1 in 2 v Gorici. Objavljamo razpredelnico glasov, ki so bili oddani za liste posameznih strank in organizacij na šestih volitvah v občinski in pokrajinski svet ah v parlament od leta 1948 pa. do zadnjih volitev 16. decembra letos. (Rezultati sedanjih upravnih volitev za obe monarhistični stranki so združeni, glasovi LNiS pa so napisani kot glasovi DFS). 18.4.48 31.10.48 16.6.51 1412,52 7.6.52 16,12,56 pol. obč. pokr. obč. pol. obč. KD ... 16.954 10.302 11.512 9.527 13.374 12-621 MSI . . . 529 1.393 3 85.1 3.560 3.507 2.592 Unita Soc. . . 1.920 2.387 — — — PSDl . . — — 2.650 1919 1.977 2-405 Ljudska fronta 3932 — .— — — — KPi ... — 1.281 1715 1.494 2.369 1.067 FRI ... 251 982 — — 334 368 PNM . . . 283 — — 1.007 1.142 1.176 Blocco Naz. . 707 — — Neodvisni . , — 1.356 — 1.289 S. Gorizia . . — 427 — .— — — Upokojenci > — — 137 — — — PSI ... — — — — 1023 875 ru ... — — — 529 898 San Marco . . — — — 848 — — Auton, Soc. i — — — — 245 — Ali. dem. naz. — — — —. 72 — Lipa . . . — 1.122 1.502 1.542 — 1.801 DFS .... — 2.006 1.570 1.523 — 989 Skupno . 24.576 21.256 22.937 22.709 24 572 24.792 PO VOLITVAH V OKOLIŠKIH SLOVENSKIH OBČINAH Navdušenje prebivalstva v Doberdobu in Sovodnjah zaradi uspeha demokratične liste občinske enotnosti Številni Števerjanci so z belimi glasovnicami izrazili liparski listi nezaupnico, ki bi bila bolje izražena z glasovanjem za listo občinske enotnosti Prebivalci doberdobske in sovodenjske občine so z velikim navdušenjem sprejeli izid volilnih rezultatov, na podlagi katerih je doberdobska občinska uprava, ki je bila doslej pod vplivom SDZ, prešla v rcuke tistih svetovalcev demokratične skupnosti, ki so prejeli veliko večino glasov občanov, medtem ko je sovo-denjska rbčina se nadalje o-stala demokratična uprava na čelu z bivšim županom tov. Ceščutom. Pri tem naj omenimo izredno popularnost tov. Ceščuta, ki je preje' skupno nad 509 preferenčnih glasov in ne samo 140, kot smo včeraj pomotoma napisali. Omenjenih 140 preferenčnih glasov so oddali za lov. Ceščuta ki je bil obenem tudi nosilec liste, tisti sovodenjski volivci, ki so verjetno mislili, da se glasuje za listo s tem, da se odda glas njenemu nosilcu. Razlika med glasovi liparjev in občinske enotnosti zaradi tega ni več samo 24. ampak vsaj 164. kajti preferenčni glasovi se ne štejejo kot glasovi za listo. Z drugimi besedami to pomeni, da si je dosedanja občinska UDrava na če'u s tov. Ceščutom pridobila med občani tolikšno popularnost, da so ljudje brez pomišljanja glasovali za kandidate na listi občinske enotnosti, ki so v veliki večini bili že v prejšnji demokratični upravi. Kaj pa števerjanska občina/ Liparska lista je ostala na županstva samo s 14 glasov: razlike. Pri ocenjevanju volilnih rezultatov v steverjanski občini pa ne smemo prezreti tudi drugega nadvse zanimivega in poučnega dejstva, da je bilo v steverjanski občini oddanih €4 belih glasovnic, k' jih ne moremo oceniti drugače kot z volilnim glasom izrečen protest proti prejšnji ii-parski občmski upravi, ki ni rešila številnih občinskih vprašanj, zaradi česar se je med ljudmi ukoreninilo prepričanje, da bi bilo pod mestno občino bolje. Kljub temeljitemu pojasnjevanju, da z belimi glasovnicami izrazen protest proti bivši upravi ne bo pripomogel k temu, da se zamenjajo ljudje, ki vodijo števerjansko ob- čino, ampak da je to mogoče (nega zanemarjanja občinskih doseči samo z glasovanjem za listo občinske enotnosti, so nekateri volivci zaradi temeljitega razočaranja nad dosedanjo upravo in zaradi izgube slehernega upa, da bi se stvari popravile z demokratično občinsko upravo, ki bi jo postavili kandidati liste občinske enotnosti, oddali bele glasovnice, kar je v bistvu predstavljalo izstop iz borbe in neposredno poaporo stari občinski upravi, da bo še nadaljnja štiri leta vodila politiko popol- vprašanj, ki smo jih prav zadnje tedne pred volitvami temeljito poudarjali. Ne glede na izid volitev v steverjanski občini predstavlja velik uspeh list občinske enotnosti v doberdobski in so-vodenjski občini in utrditev demokratične fronte v Stever-janu nujno potrebno podlago za nadaljnje utrjevanje demokratične enotnosti našega prebivalstva, brez katere si ne moremo predstavljati uspešnega delovanja občinskega sveta. DVA PONESREČENCA zaradi slabega vremena Oba imata verjetno prebito lobanjo in se zdravniki o njunem zdravstvenem stanju še niso izrekli Včeraj je bilo tudi v Gorici zelo slabo vreme, megla je bila zelo gosta in po ulicah je bilo vlažno, tako da je bil promet zelo zmanjšan. V takem vremenu pride rado do prometnih nesreč. Tako je ob 6.30 tik pred vhodom v livarno spodrsnilo s kolesom 52-letnemu delavcu Severinu Zucchiattiju iz Ul. Rossini 10. Pri padcu se je Zuc- chiatti hudo ranil v glavo in v bolnišnici Brigata Pavia, kamor so ga odpeljali z rešilnim avtom Zelenega križa sc mu ugotovili prelom lobanje ter rano tudi na tilniku, in je njegovo stanje zelo resno ter zato zdravniki še niso dali prognoze. Drugi ponesrečenec je bil včeraj 32-letni Josip Okroglič iz Steverjana, ki je padel z lambrete pred pevmskim pokopališčem. Zdi se, da se mu je zaradi mokre ceste spodrsnilo in je izgubil ravnotežje nad vozilom. Pri padcu se je tudi on zelo potolkel po glavi in v bolnišnici se o njegovem zdravstvenem stanju niso še hoteli izreči. Kršiteljem prometa odvzele šoferske izkaznice S prefektovo uredbo so za dva meseca odvzeli šofersko izkaznico 34-letnemu trgovcu Piu Gandolfiju iz Ul. Pitteri 10, zato ker ni trobil na nekem važnem križišču in ni poskrbel, da bi s puščico pokazal smer vožnje. Druga oseba, kateri so za nedoločen čas odvzeli šofer-sKo izkaznico je 31-letni trgovec Silverio Hvala iz Ul. Rota, ki je s svojim avtomobilom povzročil prometno nesrečo. Tretja oseba, ki ne bo smela 2 meseca voziti avtomobila je 49-letni Mario Tacchino s Trga Medaglie d’oro. Ta se je s svojim avtomobilom ustavil na nekem nevarnem križišču, kjer bi lahko prišlo do prometne nesreče. — KINO — CORSO. 16.39: «Poletna doba«, V. De Sica, A. Lane. VERDI. 17.00: «Velikan iz gline«, H. Bogart. VITTOR1A. 17.00: »Matica«, J. Crawford; od 21. do 22.: «Gdnehas ali nadaljuješ«. CENTRALE. 17.00: «Dekle s podeželja«, G. Kel!y; od 21. do 22.: »Odnehaš ali nadaljuješ«. MODERNO. 17.00: «Psi in mačke«, A. I.ualdi. ZANIMIVA STATISTIKA PO OLIMPIADI PLAVANJE-ŠPORT MLADIH V Melbournu so plavalci plavali 58-krat bolje od starih rekordov - Povprečna starost zenskih plavalk * 17 let, povprečna starost moških -19 do 20 let Na olimpiadi v Melbour nu so med vsemi nastopajočimi atleti najbolj presenetili plavalci, ki so dosegli naravnost fantastične rezultate skoraj v vseh disciplinah in popolnoma zasenčili sicer odlične rekorde, ki so jih plavalci dosegli pred štirimi leti na olimpiadi v Helsinkih. Ljubljanski športni tednik «Polet» objavlja v tej zvezi zanimivo statistiko, ki jo objavljamo v celoti: 58-KRAT BOLJE OD STARIH REKORDOV V vseh trinajstih disciplinah plavalnega sporeda so bili v Melbournu izboljšani stari olimpijski rekordi. Ce skupno seštejemo vse tekmovalce, ki so plavali bolje od starih rekordov, dobimo številko 58. Najuspešnejši so bili plavalci metuljčka, ki jih je bilo kar 11 boljših od »starega« Davie-sa (2:34.4). To gre predvsem na račun novega delfinovega sloga. Tudi plavalci prsnega sloga so sedemkrat izboljšali stari rekord, seveda pa je bil ta še iz leta 1936, ko je zmagal Japonec Hamuro (2:42.5). Med ženskami so bile najuspešnejše plavalke prostega sloga, saj jih je 8 na 100 m doseglo boljše ča,?e, kot zmagovalka v Helsinkih. Nasprotno pa je med ženskami najmanjši napredek v prsnem slogu, kjer je le zmagovalka dosegla boljši rezultat od Novakove (2:54.0) iz Helsinkov. Ce k tem rekordom prištejemo se 12 plavalk metuljčka, ki so dosegle rezultate pod 1.20, (vendar se doslej ta proga še ni plavala na olimpiadi) povečamo nase število rekordov ■na 70. LE EN ZMAGOVALEC STAR NAD 21 LET Ko je na olimpijskih igrah leta 1932 v Los Angelesu na 100 m prosto zmagal 15-letni Japonec Mijazaki, je bilo to presenečenje nad presenečenji. Od tega časa dalje so se Japonci pojavljali na velikih tekmovanjih z izredno mladimi tekmovalci, vsi skoraj mlajši od 20 let. Plavanje je vedno bolj dobivalo vzdevek športa mladih. Zadnje olimpijske igre v Melbournu so to trditev najbolje manifestirale. Najstarejša zmagovalka je bila Nemka Happe, ki ima 30 let, medtem ko so se leta vseh ostalih tekmovalcev sukala okrog 20 in tudi pod 20 let. Povprečna starost zmagovalcev je znašala 19 let, po posameznih panogah pa so zmagovalci bili stari: 100 m piosto Henricks 21, 400 m in 1500 m prosto Rose 17, 200 m prsno Furukava 20. 200 m metuljček Yorzyk 20, 100 m hrbtno Theile 17; zenske: 100 m prosto Fraser 18, 400 m prosto Crapp 17, 200 m prsino Happe 30, 100 m metuljček Mann 18 in 100 m hrbtno Grin-ham 17 let. Kot vidimo so se leta med ženskimi zmagovalkami sukala med 17. in 18. letom, medtem ko so bili moški zmagovalci morda za leto ali dve Starejši. KJE SO ZMAGOVALCI IZ HELSINKOV? V Melbournu je nastopilo pet olimpijskih zmagovalcev z zadnje olimpiade. Najbolje se je odrezala Madžarka Sze-kely, ki je osvojila to pot srebrno medaljo. Dokaj slabša sta bila Američan Oyakava 100 m hrbtno in Madžarka Gyoerge, ki sta sicer upala, da se uvrstita v finale, vendar sta tam zasedla zadnje mesto. Najslabše sta končala Francoz Boiteux na 400 m prosto in Madžarka Szoeke na 100 m piosto, ki sta oba iz- Med vsemi tekmovalci, ki so nastopili v Melbournu, pa lahko za najuspešnejšo proglasimo Madžarko Evo Szekely, ki je sodelovala na treh olimpijskih igrah in dosegla v Londonu 4. mesto, v Helsinkih 1 in v Melbournu 2. mesto. Zanimivo je tudi to, da so se prav na 200 m prsno srečale v Melbournu kar štiri tekmovalke, ki so nastopile v tej disciplini na treh olimpijskih igrah. To so bile Madžarka Szekely, Angležinja Gordon, Danka Hansen in prej Madžarka sedaj Belgijka Eva Novak-Gerard. IN SE MEDALJE O blesteči premoči avstralskih plavalcev, ki so preko noči zatemnili nekdanjo slavo Američanov in Japoncev, smo že pisali. Toda poglejmo še, kako je bila ta premoč izražena v medaljah. Skupno so osvojili: Avstralija 8 zlatih, 4 srebrne, 2 bronasti, ZDA (2, 4, 5),Japonska (1, 4, 0), Nemčija (1, 0, 1), Anglija (1, 0, 1), Madžarska (0 1, 1), Sovjetska zveza (0, 0, 2) in Južna Afrika (0, 0, 1). In če računamo po točkah, koliko so jih zbrale posamezne države, bi bil takle vrstni red: 1. Avstralija 34, 2. ZDA 19. 3. Japonska 11, 4. in 5. Nemčija in Anglija 4, 6. Madžarska 3, 7. Sovjetska zveza 2 in Južna Afrika 1 točko. M. P. igralca Catanzara Torrinija, ki se je med samo tekmo zgrudil in nato v bolnišnici umrl. LONDON, 19. — Po vesteh iz britanskih športnih krogov naj bi se menažer angleškega nogometnega moštva prve lige Wolverhampton odpravil v Ženevo v zvezi z angažmajem madžarskega nogometaša Istva-na Kovacsa, ki se je zatekel v Švico. Kovacsa, ki je star 18 let m lahko igra kot krilec ali pa ko zveza, smatrajo za enega največjih talentov v vrstah mladih madžarskih nogometašev. Pretekli mesec je nastopil v Angliji z madžarsko mladinsko reprezentanco, ki se je včeraj razšla. BEOGRAD, 19. — Egiptovska kolesarska zveza je med j Udinese ITALIJANSKO PRVENSTVO TRŽAŠKI KOŠARKARJI ŠE VEDNO BREZ PORAZA V seriji A moškega in ženskega ita'ijanskega košarkarskega prvenstva sta tržaški e-kipi po 7. kolu še vedno v vodstvu brez poraza. Moški so tokrat na lastnem igrišču 'e s težavo odpravili ekipo iz Reggiane (59:52), ženske pa so imele razmeroma lažje delo z ekipo Autonomi (52:43). Obe lestvici sta po 7. kolu naslednji: Moški Triestina Riv Junghans Burrogig'io Itala Gallarate Tosi Ravenna Zenske Triestina Omsa Autonomi drugimi povabila na svojo tradicionalno kolesarsko dirko «Po Egiptu« tudi jugoslovanske kolesarje. Fiat Maurolico Standa C.M.M. 7 7 0 460 372 14 7 5 2 409 365 10 7 5 2 372 336 10 7 4 3 414 374 8 7 2 5 316 354 4 7 2 5 390 435 4 7 2 5 295 340 4 7 1 6 365 435 2 7 7 0 476 305 14 7 5 2 377 300 10 7 5 2 347 287 10 7 5 2 364 333 10 7 3 4 325 336 6 7 2 5 261 404 4 7 1 6 272 364 2 7 0 7 317 410 0 NOGOMET Jugoslavija - Surabaja 8:0 DJAKARTA, 19. — Svojo drugo tekmo na turneji po Indoneziji je jugoslovanska olimpijska nogometna reprezentanca odigrala v Surabaji proti reprezentanci pokrajine Surabaja in jo odločila v svojo korist z rezultatom 8:0. Čeprav je med tekmo deževalo in je bilo igrišče zelo težko, so jugoslovanski nogometaši prikazali lep nogomet in navdušili številne gledalce. Prvi trening Parodija Mon|uori m Biuari poškodovana FLORENCA, 19. — 10.000 gledalcev je danes prisostvovalo treningu Fiorentine, katerega se je udeležil tudi italo-paragvajski igralec Silvio Pa-rodi, ki je pred dnevi prišel v Florenco, ker ga bo Fioren-tina, če mu bo uspelo pravočasno predložiti potrebne dokumente o italijanskem poreklu, angažirala z možnostjo takojšnjega nastopa. Parodi je igral v sklopu mladinskega moštva na mestu levega krila in čeprav je imel proti sebi tako močna igralca kot sta bek Magnini in krilec Chiap-pella je vendarle pokazal znatno obvladanje žoge in dober smisel za odkrivanje, vendar pa se mu je poznalo, da ze tri mesece ni igral. Po treningu, ki se je končal z zmago prvega moštva s 4:0 (tri gole je dosegel Virgili in enega Bizzari) je Montuori tožil zaradi pretegnitve dim-lja, Bizzari pa zaradi zvitja leve noge. Oba igralca bo jutri pregledal zdravnik, ki bo odločil o njunem nastopu prihodnjo nedeljo proti Interju. Pavia-Catanzaro prekinjena zaradi megle PAVIA, 19. — Zaostala nogometna tekma C lige med Pavio in Catanzarom, ki je bila danes v Pavii, je bila prekinjena v 13. minuti drugega polčasa zaradi megle pri stanju 0:0. Prva tekma med obema enajstoricama je bila pre- NA IZREDNEM OBČNEM ZBORU F1GC RAZPRA V A 0 PRA VILNIKU profesionalne nogometne zveze MILAN, 19. — Na sedežu FIGC je bil danes prvi izredni občni zbor italijanske nogometne zveze, ki je razpravljal o načrtu novega pravilnika profesionalne zveze. Občnega zbora so se udeležili predstavniki moštev A, B in C lige, čiani nogometne zveze in predsednik zveze Barassi, ki je bil tudi izbran za predsednika občnega zbora. Osnutek načrta, o katerem so razpravljali, predvideva za profesionalno zvezo naslednje organe: 1. Občni zbor (vsi klubi s pravico do petih glasov za klube A lige, štirih glasov za klube B lige in treh glasov za klube C lige); 2. Izvršni svet (predsednik, ki ga izvoli skupščina, 12 svetovalcev od katerih 6 iz A lige, 4 iz B lige in 2 oz, , 3 iz C lige); 3. Urad predsedstva (predsednik zveze, podpredsednik in ‘en svetnik); 4. Razsodišče (predsednik zveze in 6 članov); 5. Komisija sodnikov (predsednik 'n 4 člani); 6. Kom sija za gospodarske spore: 1. Komisija za gospodarska poročila. Po daljši razprav' je bil osnutek načrta pravil načelno sprejet, cdbit pa je bil predlog klubcv C lige, da bi imeli v izvršnem svetu tri predstavnike. Z današnjim izrednim občnim zborom je prišlo vprašanje nove strukture profesionalne zveze do predzadnje e-tape. Osnutek bo predmet ponovnega študija 3. januarja ko bo o njem razpravljal zvezni svet, nakar bo predložen v definitivno odobritev državne mu svetu nogometnih zvez. Izključitve, globe... MILAN, 19. — Italijanska ■nogometna zveza je sprejela proti igralcem in moštvom med drugimi tudi naslednje disciplinske ukrepe: Od igraicev, izključenih med tekmo, je kaznovala s prepovedjo dvodnevnega igranja Palmo (Treviso), s prepovedjo enodnevnega tekmovanja pa Gandinija (Como) in Torriglio (Carbosar-da). Opomin je dobil Franchi-ni (Napeli). Od igralcev, ki niso bili iz- vala s prepovedjo tridnevnega nastopa Mora od Napolija, s prepovedjo dvodnevnega nastopa Garobinija (Siracusa) in Curtija (Sanremese), zadnji opomin so dobili med drugimi Ganzer (Torino), Carlini (Genoa), navadni opomin pa med drugimi: DellTnnocenti (Lanerossi), David (Lanero<-si), Cavallini (Spal), Branca-leoni (Torino), Azimonti (Udinese), Comaschi (Napoli), Hansen (Catf-nia), Be"oni (Triestina). Zaradi protestov proti sodnikom so bili kaznovani z globami: 6000 lir Sandell in Pren-na (Spai), Peasola. Morin, Po-sio, Beltrandi, Brugola (Napoli), Pinardi (Lazir), Ballac-ci in Randon (Bologna). Boni perti (Juventus). V zvezi s tekmo (Mšnese -Napoli je zveza kaznovala U-dinese / globo 50fl.(W0 lir. s 40.000 lirami je bil kaznovan Spal, s 30.000 lir Juventus itd. Zveza je preložila vsako odločitev glede pritožbe Samp-dorie in Siene. TENIS COLOMBO, 19. — Na mednarodnem teniškem prvenstvu Colomba, glavnega mesta otoka Ceylona, bodo nastopili i-gralci Avstralije. Japonske, Kitajske, V. Britanije, ZDA, Joljske, Indije, Pakistana, Nemčije, Egipta, Italije in domači igralci. V I. seriji — v najvišjem italijanskem razredu — se )t od volilne trojce odcepila ekipa Ignis Varese, ki je doživela izdaten poraz na lastnih tleh proti moštvu Simmen-thala. Rezultati v 10. kolu so bili naslednji: Simmenthal - Ignis 75:60, Virtus Minganti -Motomorini 64:58, Roma - Stel" la Azzurra 75:72, Vela Viareg-gio - Pavia Necchi 56:51, Pre* ti Gira - Reyer 84:59, Oraneo-da Cantu - Benelli 82:57. Lestvica Virtus Ming. 10 8 2 701 576 16 Simmenthal 10 8 2 701 579 16 Ignis Varese 10 7 3 707 645 14 Roma 10 7 3 617 589 lž Motomorini 10 6 4 796 611 12 10 6 4 596 647 12 10 5 5 659 624 10 10 5 5 673 704 10 10 4 6 634 625 8 Pavia Necchi 10 2 8 500 613 4 Reyer 10 1 9 646 753 2 Vela Viareg. 10 1 9 512 676 2 SMUČANJE Benelli Preti Gira Stella Azz. Orans. Cantu V Passo Rolle otvoritev smučarske sezone PASSO ROLLE, 19. — Uradna otvoritev smučarske sezone bo v nedeljo v Passo R°'" le. kjer bo tekmovanje za »Po* kal Fiamme Gialle« v nordijski kombinaciji (smuk in skoki), veljavni za državno kvalifikacijo. V okviru tekmovanja, ki ga organizira smučarski odsek Fiamme gialle i* Predazza bo tudi tekmovanje zadržavno kvalifikacijo v teku na 15 km za pokal »Mar-con» in v samostojnih skokih za pokal «Nikolaucic» na skakalnici «General Norcen«, ki ima kritično točko pri 54 metrih. Vsi najboljši italijanski skakalci ze nekaj časa trenirajo na tej skakalnici v Passo Rolle. V obeh disciplinah nordijske kombinacije je lani zmagal Al* fre*do Prucker, Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT - Trst KINO SKEDENJ predvaja danes 20. t. m-ob 18. uri film: «ČAR JUŽNIH M0RIJ»i®sS Obveščamo, da bomo v jietek. soboto in nedeljo predvajali POSLEDNJI MOST* « Ne zamudite prilike ter oglejte si ga že prve dni in ne čakajte na nedeljo. Kirn na predvaja danes 20. t. m. z začetkom ob 18. uri zanimivi film: Newyorški padla že v predtekmovanjih. | kinjena zaradi nesrečne smrti I ključeni med tekmo, je kazno- OOGGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOeOfjOOOCO-trOOOOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOeOOOOOOOOOOOOOKJOOiKOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOe DOBRIČA ČOSIČ Dimc it soice ♦Pojdi no, pojdi, kaj se boš šalil s starcem. Ded bi ti lahko bil...» je bil Jevta navidezno užaljen. Smeje mu je zagrozil z glavo: »Poznam vas, Moravane, stare lopove, osla bi speljali drugič na led.» ♦Videl boš, da se nisem norčeval iz tebe,* je bilo Pavletu prijetno, da ga je malo razveselil, zaradi kdo ve česa pa je bilo tudi njemu ljubo o tem govoriti. »Ti boš predsednik okrajnega odbora kot star partizan! Zares! Takšnih ljudi nam je treba na oblasti.* Jevta se je drobno hihital, kakor da bi ga ščegetali. Smehljal se je tudi Pavle. ♦No, zdaj pa, zdravo! Nocoj stopi v vas po hrano. Tako, kakor sva se domenila * ♦Razumem, vse razumem, tovariš Pavle... Kaj pa ti m jaz, se ne bova več videla?* ♦Nekaj časa ne.» ♦Da se poljubiva za srečno pot...* Objela sta se. ♦Vse sem si dobro zapomnil, nič ne skrbi,* Je zmedeno dejal Jevta, samo da je nekaj spregovoril; obrnil se je in z drobnimi starčevskimi koraki stopil k vhodu v pečino. 8. Kakor hitro je prišel na Belo steno, kjer si je bil odred izbral položaj, pričakujoč nemškega napada, se je Pavle malo zavlekel v gozd in sedel k debeli bukvi, obrasli z lišaji in mahom. Sivo nebo Je kakor nekakšna velikanska črepinja padlo na rjavordeče metlaste vrhove bukev, z vso težo pritiskalo na gozd in se spuščalo še niže... Zaspan in utrujen je Pavle takoj zaspal. Pozno popoldne ga je budil Mališa. ♦Tovariš Pavle! Hej, tovariš Pavle!* je klical nad njegovo ;lavo. S puško ob ramenu, ki od nje ni bil veliko večji, s kopitom zaritim v sneg, je cepetal na istem mestu; ko je videl, da je komisar pogreznjen v globok spanec, je neodločno obstal; bilo mu ga je žal prebuditi. Toda ukaz je ukaz, Prijel ga je za ramo in potresel: ♦Tovariš Pavle! Tovariš Pavle! Daj, dovolj sl spal. Ni dobro, da bi dalje ležal na snegu, zmrznil boš. Vstani, tovariš Uča te kliče.* Pavle se je zdrznil in počasi odprl oči. ♦Ti si, Maša. Kaj je novega?* ♦Tovariš Uča me je poslal, naj te pokličem. Ni dobro, da bi še dalje spal,* je mirno dejal Mališa; ko je opazil Pavletov pogled na kopitu, ga je začel dvigati in vleči lz snega. Ob komisarjevem nasmešku Je zardel. ♦Prevelika ti je ta puška, Maša. Dali ti bomo raje francosko. Lažja je in pripravnejša zate.* ♦Kaj, tovariš komisar, da bi jaz nosil puško, ki jo nosijo tovarišice? To pa ne. Mislim, tovariš komisar, da nisem zaslužil, da bi me tako podcenjeval...* je z užaljenim otroškim glasom odvrnil Mališa, snel puško in jo postavil predse. Pavletu ni uspelo, da bi skril sočuten smehljaj na račun tega otroka, ki je postal bojevnik, in sicer hraber bojevnik, ki pa se mu še ni nehalo tožiti po otroških igrah. V teh dneh se njegovi vrstniki igrajo ob toplih ognjiščih, gradijo korita iz koruznih stokov in pasti za sinice in šoje. Pavle se je spomnil, kako je Mališa, ko sta pred kakšnimi dvajsetimi dnevi skupaj prebila dan na vasi v isti sobi, skrivaj sodeloval pri igri dečkov, se smehljal in Jezil, kakor je pač tekla igra. Mališa je dolgo bolelo, ko se je v odredu zvedelo in pripovedovalo, da je na vasi, medtem ko so partizani spali v hiši, s svojim vrstnikom s kučmo lovil vrabce na dvorišču. Kadar je odred prišel v njegovo vas, je šel vedno v patruljo, molčeč in namrščen kot osvajalec, ne da bi se s kom pozdravljal in obračajoč glavo proč od svojih vrstnikov. V svoji vasi Je malo govoril, in sicer vedno resno, strogo in zviška. Iz komisarjevih govorov kmetom si je dobro zapomnil pogosto uporabljeni stavek: »Nihče nam ne bo prinesel svobode na zlatem krožniku!* pa se je strogo obračal k starejšim od njega, doraslim za vojsko: »Kaj čakaš? Cernu ne odideš z nami? Ceš svobodo na zlatem krožniku? Je ni. V krvi moraš namočiti spodnjice!* V odred je prišel letošnje poletje, potem ko so ga nekajkrat zavrnili in mu zagrozili s palicami. Prve dni Je na vprašanje, zakaj se bori, odgovarjal, da se bojuje za očeta in brata, ki so ju Nemci odgnali v suženjstvo, kakšen mesec pozneje pa je pričel govoriti, da se bori za delavce in kmete. ♦Cemu pa ti, Mališa, tako govoriš o tovarišicah?* je na videz strogo pričel Pavle. »Kaj se one ne borijo prav tako kakor mi moški? No daj, povej mi, ali je kakšna strahopetka med partizankami?* ♦Ne trdim, tovariš Pavle, da so tovarišice strahopetke. A saj veš sam: ženske so ženske!* Pavle se je prisrčno in veselo nasmejal in, kakor da bi se ustrašil tega zdravega, veselega smeha, je obrnil pogovor: ♦Dobro, kaj je novega na položaju?* ♦Tu okoli nas so Nemci. Uča je odločil, da jih bomo tu počakali. Maščevati se Jim moramo za včeraj. Kateri zlodej jih je poslal v Jastrebac! Ali, tovariš Pavle, ali je res, da bomo šli z Jastrebca?* ♦Kaj pa ti misliš, Mališa? Si ti za to, da ostanemo tu in da nas Nemci vsak dan preganjajo, ali pa da jih preslepimo in odidemo v drug kraj?* ♦Da tl po resnici povem, jaz sem za tu. Nikjer ni bolje kakor na Jastrebcu. Cemu neki naj bi šli in se bojevali za drugega. Naj se vsak sam osvobaja. Ne moremo mi sami vseh osvoboditi. Mi smo odšli v odred, oni pa sede doma in zdaj moramo mi zanje umirati. Ni prav, tovariš Pavle.* Pavle ga je zaskrbljeno poslušal. ♦Ali misli večina kakor ti, Mališa?* ga je s strahom vprašal. ♦Ne vem zatrdno, toda vsi, ki sem jih slišal govoriti ° tem, mislijo tako, kakor govorim jaz.* ♦Ni prav, Maša, da tako govoriš. Partizani ne smejo tako misliti. Samo četniki mislijo na svoj dom in nase. Zato ** tudi ne borijo za svobodo, mi pa smo komunisti in se borimo za vse ljudstvo.* ♦Dobro, mi smo komunisti, toda malo nas je, tovariš Pavle. Ne moremo biti povsod,* Je Mališa pobito rekel t*1 se zamislil. Pavletu je bilo hladno in Je vstal. Molčal je, premišljajoč« kaj naj reče temu otroku. ♦Ali je res, tovariš Pavle, da bo sto tisoč okupatorjev navalilo na nas? Kje le jemljejo takšno vojsko,* je boječe povprašal Mališa. ♦Kakšnih sto tisoč neki! Kdo ti je to rekel?* ♦Tako pripovedujejo. Jaz pa mislim takole: če bodo P°" slali na naš odred tolikšno vojsko, koliko jo bodo moral1 potem za vso Bosno. Kaj jim bo tedaj ostalo za Ruse? R*1®1 jih bodo potem lahko premagali. Samo da bomo mi potegnil* slabši konec... Zelo močan je ta Hitler,* je na koncu dodal Mališa, kakor da se pogovarja sam s sabo. ♦še je močan, toda ne bo dolgo...* se je Pavletu ustavil0« ko je iskal pripravnih besed, ki bi mogle pomiriti in ogret* prestrašeno otroško srce. Toda kakor da takšnih besed ni v njegovem vsakdanjem slovarju. Kako pojasniti temu otrok*1 smisel krvi, ki tako brez prizanašanja namaka pol zemlji**® krogle? s čim ga v teh dneh poraza prepričati o zmag*' Takšnih besed Pavle v teh trenutkih ni mogel najti. NekftJ navadnega, kakor dela to vsak dan, pa ni mogel reči. Končn° je samo vprašal: ♦Te Je strah, Maša?* ♦Ne gre zame...* ., Pavletu se je zazdelo, da je razumel Mališev nadaljni molk in njegov zamišljeni pogled. Ne da bi mnogo razmišlja. je naglo dejal: ♦Mališa, bi rad odšel domov?* ♦Domov?... Kaj naj počnem doma?* (Nadaljevanft tledi)