SpOMNlTE SE FINSKIH I^UNCEV pAKlM NoM! AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNINO DAILY NEWSPAPER •si"« CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING. OCTOBER 15, 1945 LETO XLVIII—VOL. XL/III f'A --------------- ~ j ie v teku kampanja za nabiranje rs? doneskov v (ommisnily sklad io t{ <]a prične danes s kam. 5tiitvnabere $6,000,000 v J i Sk,ad. Do 25,000 % a /glasilo, da bodo šle eV j, .teater Clevelandu. ,gj se imenu-ie ' H S«{a™Pania-" nt5'] C°00'000, ki jih bo ^ 0(1 v ta sklad, jih bo t4- 6'kaLl0L° raznih a«enciJ ; ^ i , ei'lh vzdrževanje je < i J10 od Community A se vzdr- žuje zavod za slepe, hromee, osirotele otrok'e, brezdomce ter druge reveže. Narod se je vselej odzval ter prispeval za to človekoljubno institucijo. Gotovo se bo odzval tudi v tej kampanji, ker s koncem vojne bodo nastale še razne druge potrebe, za katere bo moral skrbeti Community sklad, kot za pohabljene vojake, vojne sirote in podobno. Torej kdor le more, naj prispeva. fy ---- ; leva Sanga je silno bogatela na račun -51 nemskeqa naroda Zeitung je I"4 in % davČne rekorde Jfejo\ unicha- Ti re- IfflLp Jako so člani Hit-P ' v dobi na. Ij v Nemčiji. Uet kpa zabogatel oči-^'vJ. ie dajal svojim ''kZa denarna da-» v500-000 mark, kar : ^,Oo0ameriški denarni \ J" <^tvo je v po-Uredilo, da ta \ a "iso bila pod- j s Svi, lj,ub,jenci ^ k ut; h daril=zuna- § Sa ,7ntroP j« pre-K 1942 5(>0,000 of S-f.??k 500'000 ob S '^Idmaršal Milch t ŽSft'ii1, feldmaršal Cr° leta 1942; leta 1944 in Sepp Dietrich 100,000' leta 1942. j Dočim so nazijski voditelji dopovedovali narodu, da jim je pri srcu najprej ljudska blagi-| nja, so si sami polnili žepe z ljudskimi denarjem. Propagandni minister Goeb. bels je n. pr. leta 1932 .poročal 619 mark kot dohodke od plače, za leto 1943 je pa poročal dohodkov v vsoti 424,317 mark.' Vrhu tega je pa poročal nepre.1 mičnino v vsoti 457,000 mark. Von Ribbentrop je poročal za j leto 1932 38,572 mark dohodkov, leta 1943 pa že 456,059 mark. Walther Funk je leta 1931 po. ročal v davčnem izkazilu, da nima nobenega premoženja, leta ,1944 je pa poročal premoženje v vrednosti 634,000 mark. Vrhu tega je imel pa še v Bavariji posestvo, vredno najmanj 1,000,-000 mark._ K* SVILA ZDAJ k J^ral Mac Arthur I'' "Vile Vlada naznani '}% Tln tudi pove, f aPonska pro-Jt'% " bo MacArthur 'jLVrj^ Svile se more I IN ia°' da se ž nj° | Vb ^nski narod, pomoči V zimo- fl?v4?a2ai jap°n- vso svile za-''h®,' ki Jo imajo V ^00.00«. ^i^eb I /\ £ Vročil Ja avstrij- ii^iliir, ' da se vza-i i"' °Sebam vo-VfiX temi jih je M\i v Dunaju- Volks- A^^ i" pa A vH^. okratske W Kf* bo na ti- <\t VHiuel,avcev in (/■ , V !cla"i te ali ]J9 S strank. A V^lni dolžijo dr. [f ŽV t vlade, da >> Odobraval IN ^i^Nemčiji. Guverner Stassen bo goto- ; vo predsedniški kandidat!] Washington. — Kapitan Har- ; old Stassen, bivši guverner države Minnesote, bo do 15. decembra že v civilu. Potem namerava potovati po deželi v govorniški turi. Njegovi pri j ate- . lji trdijo, da bo Stassen prav gotovo kandidat republikanske stranke za predsednika leta } 1948-. Stassen se je odpovedal gu- ^ vernerskemu uradu ter vstopil | ] v mornarico, kjer je služil kot'] tajnik admiralu Halseyu, poveljniku 3. bojne f lotile. Stassen bo od zdaj pa do predsedniške nominacije predložil deželi program za boljšo' I ekonomijo in prosperiteho. S Item upa dobiti dovolj pozornosti, da ga bo republikanska1 stranka imenovala predsedni-' škim kandidatom. Okrog sebe' namerava zbrati največ take, ki so služili v tej vojni. -o- V New Yorku ne bo sob na razpolago New York. — Hotelska zveza zveza v New Yorku izjavlja, da med 15. oktobrom in 6. novembrom ne bo v New Yorku dobiti nobene sobe civilistom. To bo v času, ko bo v pristanišču zasidrana bojna mornarica in ko bo do 30,000 častnikov in mož hotelo imeli sobe v hotelih. / i Xkoledar za racioniranje flff) N V velTaS'0' mast. ribje konzerve — Rdeče znamke J U ^ avi zdaj. Znamke od V-l do E-l so veljavne JJh ,'•}( 2namka 38, za 5 funtov, je veljavna do 31. jiJ'C^e 1, 2, 3 in 4 iz knjige 3 "airplane" so ve- C /tfl SSV lcdor rad dobil nova avtna kolesa, mo. igO" ^^ v Kolesa komercijalnih vozil pa morajo A 'akih šest mesecev, ali na vsakih 5,000 milj. Sodno obravnavo proti glavnim 24 nacijem bodo pričeli danes , Amerika bo prekinila odnosa je s Titom? Včeraj smo slišali na radiu kolumnista Drew Pear-sona, katerega smatrajo za nabolje informiranega človeka v Ameriki. Pearson je tekom radijskega govora izjavil, da bo Mr. Truman, predsednik Zed. držav, pre. kinil diplomatske odnoša-je s Titovim režimom v Jv-goslmijii^ Kot narok tega koraka je navadel Pearson to., da predsednik Truman ne odobrava postopanje Titove vlade, ki da meče tuje-zemske diplomate v ječo. Več o tem Pearson ni povedal, ki te senzacionelne ve-sti gotovo ni vzel izpod, pazduhe. -o--— Japonska je dovolila kamba!iz@§i?r toda ne domačih vojakov Tokio. — Glavni stan generala MacArthurja je dobil v roke uradne zapiske japonske armade. Iz njih je razvidno, da je armadno poveljstvo z odlokom 10. decembra 1944 dovolilo svojim vojakom jesti meso ubitih sovražnikov, toda pod smrtno kaznijo prepovedovalo jesti meso domačih vojakov. Zapiski kažejo, da so bili usmrčeni štirje japonski vojaki, |ker so jedli meso svojih tovarišev. Drugi rekordi kažejo, da je major Morimoto s svojimi vojaki sam jedel meso avstralskih letalcev, ki so bili ubiti v akciji. -o- Antwerp bodo dali nazaj Belgiji 8. nov. Bruselj.—Zavezniki bodo izročili nazaj Belgiji pristanišče Antwerp na 8. novembra. To pristanišče je služilo zaveznikom v končni ofenzivi proti Raj-hu. Več kot 2,000 aretiranih na črni borzi London. — Angleška vojaška , policija je izvedla pogon na zelo aktivno črno borzo v Berlinu in to v angleški okupacijski coni. Aretirala je več kot 2,000 'oseb, med temi nad 100 ruskih i častnikov in mož.__ Tilo je obdolžil Šubaiiča zarote proti bodočim volitvam London. — Maršal Tito je ob. dolžil odstoplega zunanjega ministra dr. Ivana šubašiča, da je skušal dobiti posredovanje zu. nanjih držav, predno se bi vršile volitve v Jugoslaviji, ki so določene za 11. novembra. Dr. šubašič je odstopil kot zu. nanji minister v Titovi vladi zadnji teden, z izjavo, da je prisiljen to storiti, ker da Tito ni izvršil dogovora, ki sta ga podpisala, predno je bil Tito postavljen kot ministrski predsednik v novi vladi. Tito pa to zanika, kot trdi ra. dio iz Belgrada, rekoč, da je izvršil vse, kar so določili veliki trije na Krimu. Dalje je Tito izjavil, da se bo. do vršile volitve, kot so določene, čeprav šubašičeva in druge stranke niso postavile svojih kandidatov. (Vodja srbskih radikalcev, Lazar Markovič, je hotel s svojo stranko postaviti' kandidate, pa so ga takoj zapr-li. Tu se jasno kaže, kakšno priliko ima ta . ali ona stranka postaviti kandidate proti Titovi vladni stranki). -o- MacArthur bo govoril nocoj ob 6 na radiu Tokio, 15. okt. — Ker je de-mobilizacija japonske armade skoro domalega dovršena^ bo stopil general MacArthur pred radio ob 6 zvečer, clevelandski čas, ter razložil ameriškemu narodu dosedanji uspeh okupacije Japonske. General je dozdaj le malo govoril na radiu. Enkrat je govoril, ko so njegove čete stopile na Filipine in enkrat, ko so Japonci podpisali brezpogojno vdajo. Včeraj je general ukazal razpustiti japonski generalni štab. ---o----- Letos je 50 let, odkar ' poznamo X-žarke Nemški profesor Conrad Roentgen je pred 50 leti odkril takozvane X-žarke, ki so storili že toliko dobrega človeštvu. V začetku so jih imenovali Roent-! genove žarke. Razne vesti od naiih borcev v službi Sirka Sama V taborišču Indiantown Gap, i Pa., so bili častno odpuščeni sle- 1 deči slovenski vojaki: Stanley ^ Kožar, 1131 E. 177. St., Emil 1 Popovič, 10916 Hathaway, John Modic, 4738 W. 130. St., Adolph . Ovsek, 19901 Tyronne Ave., 1 George Sedlak, 3655 E. 104. St., . Edward Pibernik, 18806 Pawnee, Stanley Race, 1114 E. 77. ' St., Frank Kozel, 3910 Malek ; Ave. Iz taborišča Atterbury, Ind., so bili častno odpuščeni pa sledeči: ^Stanley Gabrovšek, 588 E. 102. St., Emil Perlic, 656 E. 101 St., George Vukmiroviič, 3243 Perkins, Elmer Knaus, 3601 Vade, Anthony Ujcich, 1060 E. 12. St. *» ma m Častno je bil odpuščen iz nornarice G. M. 3/C John J. Ftuss, sin Mrs. Josephine Kosič, 1857 E. 63. St. V mornarici je služil čez 3 leta. Udeležil se je mnogih bitk, toda iz vseh je odnesel zdravo kožo. En teden je bil pri svoji mami, zdaj se je podal pa k ženi in 6 mesecev staremu sinčku. Njegov naslov je: John J. Russ, 15 Rex St., Pemberwich, East Port, Chester, N. Y. Sodni tribunal sestoji iz zastopnikov 4 zaveznikov: Zed. držav, Anglije, Rusije in Francije. Obtožnica proti nazijem obsega zapisnik 24,000 besed. Danes odprejo zavezniki formalno sodno obravnavo proti 24 glavnim nazijskim vojnim zločincem, med katerimi zavzemajo prvo mesto: Rudolf Hess, Joachim Ribbentrop, Hermann Goering in drugi. Javna obravnava bo odprta danes v Berlinu ob navzočnosti sodnega tribunala štirih zaveznikov: Amerike, Anglije, Rusije in Francije. Od obtoženih vojnih zločincev Z ne bo noben navzoč, ampak bodo ostali v svojih jetniških celi-j eah v Nuernbergu. Obtožba I proti tem glavnim nazijem bo ' razglašena po vseh nemških radijskih postajah. Bivši prvi Hitlerjev pomočnik, Rudolf Hess, ki je leta 1941 z letalom pribežal v Anglijo, in ki je zdaj zaprt v Nuernbergu, bo po zdravnikih preiskan. Ugoto. vili bodo, če je res slaboumen, kot se dela. Ako bo spoznan normalnim, bo moral plačati z drugimi glavnimi naciji za vojne zločine. < Norveško najvišje sodišče je zavrnilo apel Vidkun Kvizlinga za pomiloščenje. Na 10. sept. , je bil obsojen na smrt radi sodelovanja z nemškim okupatorjem. Na 13. nov. se prične sodna obravnava proti holandskem fašistu Antonu Mussertu. Med drugimi je tudi obtožen, da je pisal pismo Hitlerju, v katerem ga priznava kot voditelja vsega nemškega naroda in kateremu je prisegel zvestobo. V Lueneburgu se bo ta teden nadaljevala sodna obravnava proti 44 nacijem, ki so obtoženi barbarskega postopanja proti ujetnikom v koncentracijskih taboriščih. Sodišče je dovolilo pokazati ruski film, ki kaže ujetniško taborišče Auschwiz. Zagovorniki obtoženih so se trudili, da bi film ne bil kazan, ker vedo, da bo kompromitiral zato-žence. Ta teden bo zaslišana 22 letna Irma Grese, katero slikajo bivši jetniki kot pravega satana ' v človeški podobi. -o- Država Massachusetts je prevzela ulično železnico Boston, 15. okt. — Guverner j Maurice J. Tobin je ob 12:01 danes zjutraj prevzel obratova-| nje poulične železnice, pri kateri je šlo na stavko 1,800 usluž-bencev. Toda država ne bo začela z obratovanjem, dokler stavkarji ne odločijo, če se vrnejo na delo ali ne. Glasovali bodo o tem danes dopoldne ob desetih. Več kot en milijon oseb se vsak dan poslužuje prevoza na tej ulični železnici in busih. -o- Poljski minister je na obisku v kapi tolu Washington.—Sem je dospel poljski zunanji minister Rzy-mowski, ki se bo posvetoval s predsednikom Trumanom in državnim tajnikom Byrnesom. , To je prvi vladni uradnik kake t države, ki je podpirana iz Mo-! skve, da je dospel po uradnih r opravkih v ameriško prestolni- r CO. -O- . DAJ BRAT. DAJ SESTRA, SPOMNI | SE BEGUNCEV S KAKIM j DOLARJEM I Pierre Lava! stopi danes pred puike, da ladosii pravici Pariz, 15. okt.' — Bivši ministrski predsednik Francije, Pierre Laval, ki je prebil zadnjo noč v svoji celici priklenjen k tlom, bo stopil danes zjutraj pred puške 12 vojakov in s tem plačal za svoje sodelovanje s Hitlerjem. Vstal bo ob 7 zjutraj in okrog 9:30 bo usmrčen v trdnjavi Chatillon v predmestju Pariza. Velika porota ga je obsodila na smrt 9. oktobra. Spoznan je bil krivim 'veleizdaje domovine in sodelovanja s sovražnikom. Še včeraj popoldne je Laval trdil, da je nedolžen in da bo zgodovina njegovo nedolžnost dokazala. Njegov glavni zagovornik ga je sinoči obvestil, da bo moral danes zjutraj pred puške. Laval je rekel, da je kaj takega pričakoval in da se bo pogumno obnašal do zadnjega. Zagovorniku je oddal zadnja pisma na svojo ženo in hčer. Na dvorišču trdnjave Chatillon je zasajen v zemljo kolec, ob katerega bo privezan Laval, častnik bo dvignil sabljo ter ž, njo zmahanil. To bo znamenje 12 strelcem, da sprožijo, šest jih bo merilo v glavo, pet na srce. Ena puška bo nabita s slepo pa-trono. Noben vojak ne bo vedel, če je streljal z nabito ali slepo patrono. Radio danes zjutraj je poro-ral, da je bil Laval ustreljen da. nes ob 6:30 zjutraj clevelandski čas. Smrtni kazni je hotel pobegniti s tem, da je povžil v zadnjem trenutku strup. Toda strup ni bil dovolj močan in od- [ vedli so ga na dvorišče, ga pri- ■ vezali ob kolec in ustrelili. Ob 12:30 (pariški čas) je odpeljal ' voz preprosto črno krsto iz tr-1 ! dnjave proti pokopališču. V krsti je bil nekdanji mogočni Laval, selaj najbolj zasovražen izdajalec Francije. -o- Trgovinski tajnik Wallace priporoča 15% zvišanje v plačilni lestvici Washington. — Trgovinski tajnik Henry Wallace je prepričan, da se delavstvu lahko dovoli 15% zvišanje v mezdi in plači. To bi bil odgovor na 30°/o zahtevano zvišanje od stra-' ni delavstva. Wallace je prvi vladni uradnik, ki je izrekel besedo za večjo mezdo v očigled dejstvu, da 'so delavske plače zdaj manjše, ker ni več overtima in dolgih ur v industriji. j Industrija bi gotovo privolila v večjo mezdno lestvico, če [ ji bo vlada dovolila zvišati čelno produktom. f j Razne drobne novice iz j Clevelanda in pa te okolice Zadnji dan za pakete— Kdov hoče poslati pakete vojakom preko morja, ima danes še priliko to storiti, če hoče. da pridejo pošiljke na cilj do božičnih praznikov. Paket ne sme tehtati nad 5 funtov in ne sme biti nad .15 palcev dolg ali ne nad 36 palcev podolgem in počez. Pohvali Jolietčane_ Jože Grdina, ki je šel na agitacijo za Ameriško Domovino, poroča iz Jolieta, da so naši rojaki tam izredno prijazni in po-strežljivi ljudje. Prvi dan nam je poslal iz Jolieta 3 nove naročnike, drugi dan pa še 4, pa to še ni vse, piše Jože. Važna seja nocoj— Ob 7:30 nocoj bo važna seja pevskega zbora SDD na Waterloo Rd. Starši naj se udeležijo v velikem številu, ker bo seja važna zaradi operete, ki jo pri. redi zbor na 18. novembra. Sporoiilo od domačih— Poznani Frank Matoh iz 15917 Holmes Ave. je dobil od doma besedo od matere, dveh bratov in dveh sester. Pišejo, da je oče umrl v januarju letos v visoki starosti 89 let, drugi so še vsi živi in zdravi. Sestra Ro. zi, ki je bila v Belgradu ob času nemškega bombardiranja, je prišla peš domov, ker ni bilo na razpolago nobenih prevoznih sredstev. Pišejo tudi, da je Novo mesto do polovice razdejano, 2abja vas je pa čisto razdejana. Vest iz domovine— Miss Mary Kukman iz 15107 Shore Acres Drive, je prejela pismo od brata Franceta iz Drage pri Beli cerkvi. Piše, da so vsi živi, toda pri slabem zdravju po prestanih nepopisnih težavah. Ljudje čutijo pomanjkanje vsega, zlasti pa obleke in obuvala. Pismo je bilo pisano 9. avgusta. Korporal zadušil ženo— Korporal Frank Likar, 3444 Kimmel Rd. je v soboto poklical policijo in ji povedal, da je za. davil svojo ženo, 18 let staro Marie. Vojak je na dopustu. S ženo sta se prepirala, nakar je ona odšla iz hiše. Mož jo je na. šel v bližnji gostilni ter jo pre-prosil, da je šla domov. Na potu domov sta se pa zopet začela prepirati, nakar jo je mož zadavil, šel domov in poklical po-I lici j o. ! Seja korporacije— V sredo ob osmih zvečer bo I seja korporacije za pozidavo na-J selbine. Ta seja bo zelo važna, ker bo samo par dni pred gla. j vnim programom, ki bo v sobo-jto na dan obletnice katastrofe 20. oktobra 1944. Na to sejo so vabljeni poleg rednih odbornikov tudi vsi, ki so posodili ali obljubili posoditi denar korpo-raciji. S tem so postali častni člani iste. Seja bo v javni knji. žnici na 55. cesti in St. Clair Ave. Sin ustrelil očeta— I John Macklin, star 17 let, je ( včeraj v prepiru ustrelil svojega 36 let starega očeta. Oče je ■. ukazal sinu, naj nese zaboj pive ; iz avta v hišo. Sin ni ubogal, na. • kar ga je oče udaril. Sin je od-■ šel nato v spalnico, tam vzel sa-L mokres in očeta ustrelil. Druži-, na stanuje na 2870 Sidaway ' Ave. ! Seja Škrjanekov— Jutri večer ob osmih bo seja 5 škrjančkov. Seja bo važna za. - radi koncerta, ki ga zbor priredi v nedeljo 28. oktobra. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio. Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $«.50. Za Cleveland, do Doitl. celo leto 17.60. Za Ameriko ln Kanado, pol leta 13.60. Za Cleveland, po Došti. pol leta M.00. Za Ameriko in Kanado. Četrt leta |2.00. Za Cleveland, po poŠti četrt leta 13.26. Za Cleveland In Euclid, po ramaialcih: Celo leto 16JO. pol leta 12.80. Četrt leta $2.00 __Powunema Številka I eenta______ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. M JO per rear. Cleveland, by mall. 17-M par fear. V. S. and Canada. MM for • month*. Cleveland, tar mall. $4.00 for 0 month«. U. S. and Canada. $2.00 for 8 month«. Cleveland, by mall. $2JB for 9 month*. Cleveland and Xuelid by Carrier. M&0 per year: $SJS0 for 0 month«. $2.00 for t month*. . ,_Blnttle coplee » cent«.___ Entered as *eoond-claw matter January 6th. 1$O0. at the Poet OfflM at Cleveland, Ohio, under the Act of Mareh Srd. 1870. —u-i—i—:-.------- «^jg|jg*>88 No. 240 Mon., Oct. 15, 1945 Borba s sumničenji Dne 5. septembra smo napisali članek: "Begunci, domobranci in njih sorodniki." Pozvali smo "Amerikanske-ga Slovenca," naj ne sumniči beguncev, kot da nimajo čiste vesti. Rekli smo mu, naj dokaže, kaj so storili napačnega, če kaj ve. Ugotoviti moramo, da "Amerikanski Slovenec" do danes ni poskusil doprinesti dokaza, da begunci nimajo čiste vesti. Očitek, da je sumničil in delal tako krivico ljudem, ki se ne morejo braniti, ostane v celoti na njem. Da se nekako izmaže, se je "A. S." skril za žensko krilo. Naenkrat je privihrala na junaški mejdan neka Ana Žitko. Prišla je v ta spor kot Pilat v vero. Nismo nje smatrali za tako pomembno, da bi jo klicali na odgovor, in tudi ni uredništvo z njenim gostobesedništvom podalo prav nobenega dokaza, da sme kdorkoli begunce sumničiti, da nimajo čiste vesti. Kup praznih besed, ki ne spadajo k stvari, ni nikak odgovor na določno vprašanje in poziv. Pa je zgodba dobila še svoj poseben dodatek, ki ga je treba registrirati. Pred kratkim smo brali, kako je jalova ženska ukradla otroka v Hollywoodu, da bi izpolnila praznoto svojega življenja. Jalova "Enakopravnost" v Cleve-landu, ki ne ve, kako bi branila divjaštva partizanov na Slovenskem, je smatrala, za važno da svoje prazne predale popolni s prepisom iz "Ameriškega Slovenca." V sili, pra-vipo, da hudič muhe žre. Tako je tudi "napredna" javnost v boju proti A. D. častno skrita skupaj z Am. SI. v zaščiti ženskega krila. Že večkrat smo pozvali nasprotnike, ki so včasih silno bojeviti v svojih izrazih, naj bi raje povedali, kaj nismo mi prav zapisali o naši stari domovini in njenem sedanjem trpljenju, namesto da gonijo lajno o nekem klerofašizmu. Bre^ uspeha pričakujemo, da z dokazi ovržejo, kar mi pišemo. Brez uspeha! iKajti vse navdušenje za partizane jim ne pomaga zabrisati žalostne resnice, da je Titovo parti-zanstvo spremenilo Jugoslavijo v totalitarno državo po komunističnem kopitu in da tam ni demokracije, ampak vlada ene in to komunistične stranke, da tam ni enakopravnosti, ampak dve vrsti ljudi: na eni strani partizani, ki so manjšina in komandirajo in na drugi strani ustrahovani ljudje, ki morajo moiičati in ubogati, čeprav tvorijo večino. To je "napredek" v Jugoslaviji. Nasprotniki ne morejo utajiti bridkega dejstva in ne ovreči naše trditve, da so v svoji slepoti zagovarjali dejansko izročitev stare domovine v roke komunizmu. Kar smo pisali, se je izkazalo vseskozi za resnično. Tudi vsi SANSovi poskusi, da bi opral grdobije parti-zanstva, so ostali jalovi. Zadnji SANSov poskus, da bi zmanjšal vtis, ki so ga napravila v Ameriki pisma beguncev, nas spominjajo na Krjavlja in na njegovo kozo. Jurčičev junak trdi, da ima njegova koza, naj se obrne kamorkoli hoče, vedno rep odzadaj. Naj se tudi SANS obrne kakorkoli in kamorkoli, vedno napravi nerodnost. In zakaj? Ker ne more v nobeni svoji objavi in izjavi shajati brez laži in podtikanj. Namesto, da bi prišel z dokazi in dejstvi na dan ter bi dokazal, da se begunci motijo, začne s sumnišenjem in neresnico. Pa bi že lahko vedel' po dosedanjih izkušnjah, da ima laž tudi v Ameriki kratke noge. Tudi "naprednim" so izmišljotine le v majhno in kratkotrajno tolažbo. "Razočaranja" je naslov SANSove zadnje tolažbe ameriškim partizanom. Takoj v začetku piše tajnik SANSa, da so šla pisma beguncev skozi italijansko cenzuro. Večina beguncev je na Koroškem in torej nima z italijansko cenzuro prav nobene zveze. Tudi ogromna večina pisem beguncev iz Italije je prišlo brez kake cenzure. Pozablja pa SANS, da je danes'Italija pod ameriško in angleško kontrolo in je tako tudi cenzura tam dejansko ameriška cenzura. Vse besedičenje o cenzuri je torej samo govorjenje ljudem, ki se še dajo varati od SANSa, ter poneumnjevalnice ameriških Slovencev. Od celega sumničenja, v katerem se razpisuje SANSov tajnik, ne ostane niti dlake kake resnice. Dalje SANS sumniči, da so begunci prejemali "izdajalski denar" in si "basali žepe na račun krvavečega naroda." Sedaj pa da ti prosijo pomoči iz Amerike. Če je SANSov tajnik kfaj moža, ga javno pozivamo, naj pove take "izdajalce," ki prosijo sedaj pomoči v Ameriki kar lepo po imenu. Zraven naj seveda dokaže, kar govori. Če tega ne stori, mu naj pred vso ameriško javnostjo velja očitek, da namenoma obrekuje. Ker govori v imenu SANSa, odgovarja za njegove laži ves odbor. Na vrsto je prišla spet domobranska prisega. Samo škofu Rožmanu je sedaj ni več pripisal. To prisego je SANS sedaj svojevoljno razširil in pravi, da so domobranci prisegali, da se bodo bojevali tudi proti zaveznikom. Zakaj prevračati besede? Ali je to komu v čast ali v korist? Nočemo se ustavljati pri nečednih zmerjanjih ubogih beguncev, kot na pr. da so "izdajalski oportunisti." Za zmerjanje še nihče ni žel časti in tudi ni tem ničesar dokazal. Tudi SANS ne. Samo to bi še radi pripomnili, da je zgovorni SANS tudi pozabil doprinesti dokaz, da se begunci "lahko vrnejo brez strahu domov." Ali niso ti ljudje ničesar slišali, koliko ljudi in prav teh, ki so bežali, je bilo na črni listi, ker so bili proti komunizmu.? Te liste ne bo mogel nihče utajiti! Kdo je tedaj tisti, ki daje garancijo, da onih, ki bi se vrnili, komunistična policija po noči ne zbudi, odpelje in pobije? Kdo je še verjeli volku, če je govoril, da ne bo 'več moril in klal?11 Tudi besedila takoimenovane amnestije izgleda, da pri, SANSu niso prebrali. Kako se blati in obrekuje tja v en dan, zelo jasno govori poročilo v "Prosveti," ki prinaša neke izmišljotine o domobranskem terorju. Opozorili smo že, da so ti obreko-val'ci večinoma vse, kar so Nemci naredili sedaj naprtili domobrancem. Ti domobranci se ne morejo več braniti. Ti so pobiti v partizanski krvoločnosti. Ameriški napredni list pa jih še po smrti obrekuje, dasi je celo stari pagan poznal načelo in se ga držal, da se o mrtvih ne govori razen dobro. Toda višek brezumnega blatenja dosega poročilo v "Prosveti" 5. oktobra. V skrbi za vero slovenskega naroda pravi, da je tudi vera trpela radi domobrancev. Potem pa nadaljuje dobesedno: "Tolminski dekan Vodopivec je namreč izjavil s prižnice: Ko obhajam terence (voditelje komunistov na terenu) gre namesto Boga v nje sam hudič." Blasfemi-ja, da mora vernemu človeku zagomazeti po hrbtu. Dekan Vodopivec pa govori, da iz posvečenega kel'iha in hostije preide v človeka hudič! Pripravljeni so prodati vero samo, da bi cerkev, s katero drže ljudi v oblasti, obdržala svojo moč." — Tako piše dobesedno "Prosvete." To je neumno in hudobno. Menda tudi najbolj omejen partizan ne verjame v tak opis dekana Vodopivca, znanega slovenskega skladatelja. Radi bi tudi vedeli, kateri'komunisti hodijo k obhajilu! Tistim okrog "Prosvete" radi blas-femije, ki so jo sami pisali, ni zagomazelo po hrbtu, čudimo pa se, da bralcem ne zarde lica sramu, da se kaj takega piše v Ameriki in v "naprednem" listu. Taka izmišljotina sama najbolj glasno svari, naj bralec tudi drugih klevet proti domobrancem ne vzame za resnico. Vsem klevetnikom slovenskega naroda, ki trpi pod komunizmom, vsem obrekovalcem beguncev izpod komunistične oblasti, naj se skrivajo pod kakoršno koli, firmo, kličemo: Z dokazi na dan, z dokazi, da je kdo storil kaj resnično obsodbe vrednega! Sicer ostane na vas očitek, da obre-kujete. Odpri srce, odpri roke.. . —n.n.i ......i- Nedavno je dospelo sem v A-meriko več slovenskih "časopisov," ki izhajajo na Koroškem v raznih begunskih taboriščih. Nekdo, ki jih je bral, mi je rekel: "Če sodim po tem pisanju, se beguncem ne godi ravno prešla, bo. . ." Res se nekatere reči v tistih "časopisih" kar prijetno bero in narede vtis, da v taboriščih ni tako slabo. Treba je pa vedeti, da se razmere zelo spreminjajo in da marsikaj, kar je bilo res poleti," ni več res zdaj na zimo. In kako bo šele pozimi ! Taboriški "časopisi" potujejo dolgo do nas in nam ne povedo, kako je, ampak kako je — BILO! * * * Tudi pisma potujejo počasi in med tem, ko so na potu, se v taboriščih marsikaj spremeni. Nekatera taborišča med tem celo — izginejo! Tako je izginilo taborišče v Vetrinju in ono v Monigu pri Trevisu. Mor. da še katero. Gotovo pa je, da taborišče v LIENZU na Tirolskem še stoji. Kako je DANES tam, ne vem povedati. Lahko pa nekaj povem, kako je bilo dne 30. junija 1 in zopet dne 11. avgusta. Imam namreč pred seboj dvoje pisem od tam, ki slikata razmere in mišljenje beguncev. Ni dvoma, da bo tudi bralce moje kolone zanimalo. Vzemimo nekaj iz teh dveh pisem. * * Ki Lienz, 30. junija, 1945. Včeraj smo se preselili iz Ve-trinja sem v Lienz, kjer je večje taborišče. Tu so imeli poprej | Nemci nastanjene angleške u-jetnike. Je cela vrsta večjih ( barak, kjer so nastanjeni Rusi,! Poljaki in razne druge narod-1 nosti. Med temi smo zdaj iu- | di Slovenci. Več tisoč ljudi je nastanjenih precej na kupu. j Jaz in moji zaenkrat stanuje-j mo v veliki sobi, kjer je bila j angleška obednica. Skupaj nas je v tej sobi približno sto ljudi. Spimo kar na tleh. Med nami so tudi duhovniki, zdravniki in drugi. Tako dr. Puc z družino, bivši kancelar Jagodic, profesor dr. Jaklič, dekan Škrbec i. t. d. ' Nekaj pravijo, da bodo Ruse in Poljake odpravili proč, sem pa da bodo zbrali vse Slovence in samo nje. Teh je polno po vsej Koroški in gornji Štajerski. Hrana je prav za silo. Zjutraj čaj in zvečer čaj brez sladkorja. Opoldne je pa še nekaj vredno. Sicer je vse skupaj na- metano vse mogoče, fižol, grah, moka, korenje itd. Kruha okoli 3 kg. na deset ljudi in ena kon-serva 80 dkg na 10 oseb. Kon-serva je mtfsna. Tako se bo bolj po piškavo živelo. Težko bo za otroke, ker primanjkuje kruha. V okolici se ne dobi nič, ker je vse preplavljeno z begunci. Ljudje so pa v tej okolici zelo dobri in verni. Radi bi dali, pa nimajo nič. Vse je popolnoma dognano. * ♦ * Kraj je lep in slikovit. Na songni strani so lepe kmetije, med njimi planine. Na osojni strani pa golo skalovje z deloma obraščenimi grapami in snegom. Iz Vetrinja smo se pripeljali do tu z avtomobili. Vozili smo štiri ure. Angleži so zelo dobri šoferji. Med odmori, ki so bili med potjo trije po 10 minut, so Angleži jedli bel kruh, ki je pri nafe bela vrana, pa še s sirovim maslom so ga mazali. Zraven so imeli nekako pašteto. Vse to so dajali tudi našim otrokom, kar je pomenilo velik praznik. Naši otroci tega ne bodo pozabili. Vozili smo se skozi Celovec, ' Beljak, Spital, Oberdrauburg. Žalostno je glfedati te kraje. Mnogo je razvalin. Beljaka je na primer tri četrtine na tleh. Povsod se vidijo posledice bom. bardiranja in obstreljevanja iz zraka. Ceste in hiše vsepovsod preluknjane. * * Torej zdaj smo tu. Daleč od doma. Okoli 250 kilometrov. Kaj se godi doma, ne vemo do-jsti. Le to vemo, da je hudo. ' Zapori so prepolni. Pred par dnevi je bil poslan v Slovenijo i večji transport ljudi, ki so jih | bili Nemci preselili iz Štajerske in Gorenjske, zraven pa še nekaj drugih nemških interni-jrancev. Pa so jih na meji partizani zavrnili, ker da nimajo j več dovolj prostorov za zapore. Da bi te ljudi sprejeli in jih pustili na svobodi, tega si niso u-pali. Zdaj so vsi tisti ljudje nekje v okolici Velikovca. Najbrž pridejo polagoma tudi sem k nam, ker domov ne bodo mogli. Sploh, kakor sem že rekel, mislijo vse Slovence tu nastaniti. Vsaj angleški major Bell nam je tako pravil. Gotovo ste tudi v Ameriki že zvedeli o strahoviti eksploziji v Ljubljani. Podrtih je okoli 300 hiš, mnogo pa razrukanih. Šipe in stekla ražbite po vsem mestu. Celo v Dravljah. V zrak je šlo par sto vagonov munici- Ali težko dobite PRALNI PRAŠEK! Potem pomagajte olajšati pomanjkanje maščobe, ki je potrebna za izdelavo mila . . . kakor tudi blaga, preprog in mnogo drugih stvari. ODDAJTE ODVIŠNO MAST! je, ki so jo Nemci pustili na gl. kolodvoru. Vžgala je raketa, ki so jih metali na velikem mi- tengu ob prihodu Tita. * * * Ko smo bili še v Vetrinju, so vsak teden prihajali kaki novi begunci k nam čez Karavanke. Vsak, kdor je prišel, je pripovedoval strašne reči. . . Gotovo tudi že veste tam, kaj se je zgo. dilo z domobranci To je tako žalostno poglavje v naši zgodovini, da se mi upira pisati o tem. O, Bog, kako se človeku stiska srce, ko se spomni na te dobre in idealne fante. Mnogo nepozabnih najboljših prijateljev ni več! Nekateri še umirajo po ječah v strašnem pomanjkanju in mučenju. Par jih je ušlo in ti so žive priče tega strahotnega gorja. (Nadaljevanje na 3. strani) -o- Seznam darovalcev za begunce iz Preserja Anton Grdina, 1052 E. 62 St. p.d. Slugov iz Prevalja $25.00. John Zaller (Zalar), 16006 Wa-terlo Rd., Pekov iz Prevalja, — $25.00. Jože Grdina, 6113 St. Clair Ave., Slugov iz Prevalja, $25.00. Lovrenc Suhadolnik, A-kron, O. (ni naslova), Mežnar-jev iz Kamnika, $20.00. Agnes Ivanetič, Waukegan, 111., Mas-letova iz Goričice, $15.00. Ana Belec, Waukegan, 111., Masle-tova iz Goričice, $15.00. Alojzij Jakopin, 'Chicago, 111., Masle-fcov iz Goričice, $10.00. Josephine Weiss/ Kirton Ave., Slugova iz Prevalja, $5.00. Frances Suhadolnik, 3614 E. 81 St. Lov-ričkova iz Dolnje Brezovice — $3.00. Neimenovana, Preserje $2.00. Joseph Repar, 1154 E. 60 St. "feohov iz Kamnika, $2.00. Ana Markovič, 1376 E. 43 St., Blažetava iz Kamnika, $1.00. Darovalci izven župnije Preser-ie, ki so dali za Preserce: Mrs. Lawrence Eržen, 946 E. 78 St. Gorenjsko (sorodnica preserskega župnika M. Per-čiča), $10.00. Mary Sajjovec, 5357 Standar Ave. Z Vrhnike, $5.00. Rose Bizjak, 1262 E. 58 St., Kožljek, Begunje, $5.00. Neimenovan, Štajersko, $5.00. Matija Flajnik, 6030 Carry A-ve., Parudina, Vinnca pri Črnomlju, $2.00.. Jože Ponikvar, gl. predsednik SDZ, Liplenje, Turjak, $1.00. Ti slednji so sami, brez kake prošnje, dali tudi za naše rojake iz Preserja, zato jim prav lepa hvala za njih pozornost in zanimanje. V gotovi meri to še bolj zaslužijo kot mi, ki smo iz Preserja. Poudarjam pa še: dajte kar mogoče v Ligo; šele ko ste tja dali, kar ste se namenili, ste vabljeni Preserci, ako pa slučajno kdo hoče. ki je izven, seveda ne odklonimo, a vpisali pa bomo in poslali imena beguncem iz Preserja, tako kot je tu označeno. Podprite pa v prvi vrsti Ligo! Presercem v tujini se je sedaj poslalo potom Lige $100.00 (sto dolarjev). Koliko se bo v bodoče, bomo pa naznanili. Jože Grdina. -o- Pri Ložanih bo veselo Tako je vselej bilo in bo prav gotovo tudi v soboto zvečer v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma, ko priredi samostojno podporno društvo Ložka dolina plesno veselico. Vse bo tako preskrbljeno, da bo vsak zadovoljen in prav gotovo tudi vesel. Srnikov orkester bo krožil slovenske polke in valčke, da bo veselje in vsak se bo lahko naplesal po mili volji. In petja menda tudi ne bo manjkalo, kako bi si pa sploh mogli misli, ti veselo družbo brez petja. — Pripravljalni odbor je obljubil, da bo skrbel in pripravil dovolj vseh telesnih dobrot, ki morajo biti na pravi veselici. Naše dobre kuharice bodo skrbele za o-kusen prigrizek in natakarji vam bodo pa postregli s prvovrstno kapljico, da j a ne bo nihče lačen in žejen. Ker se naše društvo vselej odzove, kadar je vprašano za kak. šno podporo narodnim ali kulturnim ustanovam, kakor, tudi v raznih kampanjah pomoči potrebnim rojakom v stari domovini, zato pričakujemo, da se boste rojaki odzvali vabilu na to našo veselico in nam pripomogli, da bomo mogli tudi v bodoče nadaljevati s tem. Prav prijazno vabim vse prijatelje našega društva in dobre zabave, da si rezervirate soboto večer 20. oktobra za našo veselico. Posebno pa še vabim naše vojake, ki so se že vrnili domov in one, ki so morda samo na dopustu, da se udeleže naše veselice, kjer bodo deležni par ur vesele zabave. Le pridite, čim več nas bo, tem bolj bo veselo. Na svidenje! Frank Bavec, tajnik. -o- Nasi begunci Spodaj prinašamo imena beguncev, ki so bežali pred komunističnim terorjem iz svoje domovine. Vsi ti se nahajajo sedaj na Koroškem. Navajamo kraj, odkoder so doma, ime in priimek ter leto rojstva. (Nadaljevanje) Iz KAMNIKA so sledeči: Barlič Ivana, 1900 Barlič Peter, 1897 Barlič Jožefa, 1926 Barlič Peregrin, 1929 Barlič Vinko, 1922 Dacar Jernej, 1911 Dacar Marija, 1911 Gerkman Jože, 1915 Hočevar Franc, 1875 Kladnik Silva, 1925 Kladnik Vida, 1926 Klemen Janez, 1896 Košir Helena, 1931 Košir Jože, 1912 košir Katarina, 1921 Košir Terezija, 192 Iz KRANJA so sledeči: Benedičič Ema, 1918 Bresar Alojzija, 1928 Bresar Anton, 1913 Bresar Jože, 1915 Bresar Matilda, 1925 Bresar Pavla, 1920 Brodar Janez, 1885 Brodar Frančiška, 1893 Eržen Slavica, 1919 Kosmač Jože, 1897 Kosmač Jože, 1925 Kosmač Jožica, 1935 Kosmač Marija, 1902 Kosmač Marija, 1924 Kosmač Anton, 1930 Kosmač Rafael, 1927 Lesjak Hilda, 1919 Lesjak Avgusta, 1917 Lesjak Jože, 1923 Meljač Alojzij, 1902 Iz DOMŽAL so sledeči: Berči Ivan, 1913 Berčič Ivana, 1914 Berčič Janko, 1942 Boltežar Ivan, 1914 Cerar Barbara, 1943 Cerar S. Celina, 1896 Cerar Frančiška, 1905 Cerar Helena, 1932 Cerar Jože, 1930 Cerar Justina, 1913 Cerar Terezija, 1882 Cad Ivan, 1941 Cad Valentin, 1915 Kepic Janez, 1907 Mehle Egidij, 1940 Mehle Ivan, 1903 Mehle Janez, 1932 Mehle Kristina, 1906 Mehle Marija, 1943 (Diilje prihodnjič) "Tista Angleževa * ti sem jo jaz presodil iz, ber škaf ali kvečjeffi iet la privezana z močni® i ( kom na ti rman ob 111 " jo pa privezujejo, sflC It saj ni krava, da bi us [, šen porepnik je to ^ j, še svoj živ dan niše®; ga. še jaz, ki sem b! J »j sile močan, bi koM3' ej. vreči gori čez žrd, k0 tč s porepnikom. . hi "Po ozki deski U vi gospodar na bar |j tam predstavil še P, e j imeli menda barkoce ^ "Ta lupinca nas J* ^ morju?" sem vpra^ % ki sem pričakoval i^JT so ljudje pripovedovat že videli na morju. ■!" "Aha," je rekel, Jto se ne boj. Je trdn* m va, pa hitra kar seflMr ž njo prejadral Ztilz i svet. Kadar je P® . j^i har, gremo k obrežJjj.iei točišče, da se Pre^ F ll "Le kar vsedi se 1 J; mo pa vse pripra^R mi je rekel £0Sp X so klicali mornarJ1 ^F je Pa sem se vsedel »Ite njo in gledal na Tr'Jp' od tukaj bolj d če primem še ( ; v° tukaj .Jd. nikar se ne < Je to!" ga zapro- 1 !" Je povej, kaj se je s f j C 4 dilo! ... He, ; sled pri nas! ; I 2(1,'.Jaz sem tat, ti š .a;i "lenda veš, pri , 5 gie tebi prav, da te i „ takimi priimki, 1 Sne ,Kai. ] "Ma.* J Pravis? < )' Jaz tatica? — Kdo . Itfe , 1 l'|tis a ljubezniva go- < »o , Posneto Ada- i %,Stl Peklenšček v , 'J'Vi^'-Hej-jaz tat! , S> «a svetu! Clo-ff|e 'Je Pošten, napo- i 1 >01 Svoj živ f^Vri1" nič prema- j fliS f nisem tudi i J Jevka pa tatvi-j Jfl!besedah'se je bil h ik-^osorno.PoJ; •.»f • Je se jezen, 'J t lreSeL <i-°ktrne Jernej- : ,i'f>nič "rmi ^e, pa ne bo tre" 4 *rditPraSla ZdaJ /iS\l \a te bese- I aJti ni ve. ,eii;# 1 Slišal ženine '•liC^ta^ iS'1 m A V1ia T' " • blebe" erneJ- "Jaz fl-4d'i^Larnpak drugi rm tega ble_ M' grem inše! •efilillG tin , pa sem za-Nečem I »A žulje in ' 6 J zaslužek mi besedi!" da nekaj posve-, u ®e Je zgodila v®k^-ii6 preveč f >^ou—"i l^Zdr*vnika,! V puljenje \\ >Wbite v va-, i -J* Z ?Vl dr.zup- narejeno, I j Sca. Uradni -i k /j »J Č * Ave 5 iSlnoelican banko ' ^ ci^nja. ■fli!!/ f ' Knausovo • (i1 (0l«t. 12. 15) slabe volje, da bi se bil danes pogajal ž njim. Vendar mu reče z nekoliko mehkejšim glasom : "Kdor stiče, ta stakne in kdor vleče na ušesa, zmeraj kaj sliši! Prav ti je! Toda zdaj se ne o-botavljaj in skoči h kovaču pogledat, če je že okoval voz. Jutri ga bomo potrebovali. Ako ga še ni, naj vstane zgodaj in popravi, kar treba." "Jaz ne grem nikamor več po vaših poveljih!" odvrne Jernej odločno. "V hiši, kjer imajo mene za tatu, ne ostanem jaz za ves svet ne in si tudi nič več ukazovati ne dam! Kar reklo se bo: "Pojdi!" jaz bom pa ubogal, pa v žep vtaknil vse tisto! Ko bi bil jaz tak osel! Ali nisem!" ** "Kaj pa si drugega, kot o-sel!" "Tako, zdaj sem pa še osel! . . Pa naj bom osel! Če sem, pa sem! Boga naj hvalijo tisti, ki so pametni! Ali tat, tat! . . . Jaz sem torej tat! Kako pa to, da ne primanjkuje samo mesa, ampak da primanjkuje vseh stvari pri hiši? . . . Lanskega žita ni nikjer nič več! . . . Moka ?e kupuje ali pa jemlje na posodo in to pri taki hiši! ... Ali je bilo to prej kdaj tako? In jaz sem bil tudi prej že pri hiši! .. . Kdo je torej kriv? . . . A.li imam jaz ključe od kašče v rokah? In sem bil morda jaz tisti,, ki je natovoril zadnjič Kljukcu polno vrečo na rame, da jo je komaj nesel domov? . . Seveda, najlepše je, zvrniti li, ali se spomniš tedaj bodrc-i ke deve, kateri si bila na svatbi . družica? . . . Ne, ne smeš po-) zabiti — za tvojega in mojega . Boga, ne pozabi — veš, kaj ti je prerokoval naš stari vojvoda ... Ko pridejo iz teh pokrajin , po te poslanci — jih ne zavrni, I spomni se nas, pridi — pridi." "In bodi naša kneginja!" je pristavil Ljudevit k Jitruščinim prošnjam. "Saj naša in vaša domovina nista tako oddaljeni, ne presta-no bova vedeli druga za drugo, boš videla, Jitruška . . ." "Jaz sam bom gledal, da bosta vedeli druga za drugo, da druga na drugo ne pozabita." "Ti, oče Dobrogost?" "Jaz . . . saj ostanem tu pri vas ... Že davno imaš mojo besedo, Ljudevit!" "In kdo poj de z nami, če ti o-staneš?" "Zaneslivih) spremljevalcev je dovolj, svitla gospa . . . Spre. mi vas v domovino Gospod Beg in njegov angelj Rafael, in sveti Vaclav bodi z vami ..." Oče Dobrogost je zopet nekako težko govoril; glas mu je neobičajno odpovedal in se mu tresel, kar se pri njem ni dogodilo skoro nikdar . . . "Prosim te, oče Dobrogost, bodi jim tukaj tolažnik . . ." Draguška je pritisnila o.dgo-jiteljeve roke k svojim ustnicam in jih poljubljala, kar naj. bolj vroče je mogla ... ; "Težko se ločimo, toda tvoj namen je večji — to dobro vem — neizmerno vzvišenejši, kakor da bi se vrnil z nami. Ti postaneš temu kraju res Metod. . . . Pri nas bi te blagoslavljalo le nekoliko jezikov in tukaj ti-I soči in tiisoči . . ." Oče Dobrogost je poljubil Draguško na belo čelo ... In še vedno ni mogel spraviti iz sebe niti besedice . . ." "Da vsaj ti ostaneš tukaj!" "Ce Bog da, ležem v vaši deželi tudi k večnemu počitku!" Oče Dobrogost je stisnil starosti Ljudevitu desnico, neprenehoma zapiraj e oči, da bi zatajil notranjo ginjenost, kateri se je mogel le še s težo ustavljati. In drugi božični praznik zju. traj je zapuščala Malhov precej močna četa jezdecev, v katerih sredi se je počasi pomikal na pol pokrit voz . . . Vendar vsled nakopičenih množic ljud. stva skoro niso niti mogli naprej. Vsak trenotek so morali obstati. Gospa Adleta in Draguška sta še enkrat pogledali iz voza, nagnili se proti ljudstvu in mu zaklicali: "Vse dobro, kar ste nam vam 'poplača oni, katerega radodarnost je neizmerna . . . Bodite srečni, zadovoljni . . "In ti, ljubček naših duš, se brzo vrni k nam in nam bodi kneginja . . ." In vetrovi, ki so pihali od polnočne strani morebiti notri na Češko, so ponavljali nešte-vilnokrat: "bodi nam knegi- < nja!" j Le iSobehrd Cerninovec je bil , neprenehoma tako zamišljen, in zdelo se je, kakor da mu je vse. ^ eno, da se vrača v do-movino, da ( V BLAG SPOMIN TRETJE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE IN MATERE Josephine Toporis ki jo je Bog poklical k sebi dne 15. oktobra 1943. Draga soproga ln ljubljena mati, tri leta že počiva v grobu, zaklad spominov na Tebe draga večkrat prisili tihe solze v oči, k Oku naše prošnje se dvigajo, da v nebesih Ti on plačila da. Žalujoči ostali: FRANK TOPORIS, soprog; JOSEPHINE, hčer, FRANK, sin. Cleveland, O. 15. okt. 1945. bo kmalu videl starega očeta, ki ga že niti ne more dočakati . . . Za vojvodo je poslal vse štiri sinove in zdaj ve le za njega e-dinega . . . Taka je bila na Češkem ljubezen do priljubljenih vojvod iz rodu Premislovega . . . In če bi se tudi ta ne imel vrniti, bi to spravilo sivega očeta v grob . . . Toda Černinove glave bo še treba! — Le ta opomba Krasikovskega je pripravila mladega moža do tega, da se je današnje jutro pridružil četi. Jezdil je skoro med zadnjimi. Draguška se je nanj komaj ozr. la . . . Kako pa tudi? — Brez-dvomno ima v mislih kraljevsko krono, z zlatom obtežen plašč, prestol iz slonove kosti,! in tega bi ji on nikdar ne mogel priboriti ... In on je šel vendar pred vsem iskat njo — to deklico, katero je videl, ne-kolikokrat v otroških letih in katere podoba je ostala v njegovem srcu kakor v mramoru. "Nekako se vlečeš od nas, So. behrd!" je spregovorila gospa Adleta, ko je Cerninovec prijezdil na Vratislavovo stran. "In vendar smo pred vsem te. bi dolžni zahvalo, ker si zaradi nas toliko prestal!" je pristavila Draguška. Sobehrd je vprl oči v knezovo hčer, in zopet so se srečale njene oči z njegovimi, toda samo za trenotek, kajti prišle so ji iz njegovih ust na ušesa besede, kakoršnih doslej še ni spregovoril napram nji. "Kaj bi še storil zaradi tebe, častita gospa, in kaj zaradi tebe . . ." "Bodi naša kneginja —brzo se vrni k nam, ti ljubček naših duš!" Ta poslednji dokaz srčne ljubezni in resnične udanosti toliko stotin ljudstiva, spremljajočega češko vojvodsko rodbino na poti v domovino, je preglušil nadaljne Sobehrdove besede. t In kakor da so vetrovi, ki so pihali od morskih bregov močnejše, še iz druge dežele klicali za Draguško: "Bodi naša knfe-ginja in brzo se vrni!" Res za rodbino vojvode Pre-ryiisla, potujočo v svojo domovino, ni moglo biti ganljivejšega in pomenljivejšega pozdrava, kakor so bile te besede, h kate- j rim je oče Dobrogost, zroč s ču. .dno zjasnilimi očmi za odhaja-' j očimi, dokler se niso izgubili iz qči, dodal: "Spremljaj vas Gospod Bog, varuj vas njegov angelj Rafael, in sveti Vaclav bo- N0VICE--zne*me,a NOVICE--" i'h Potujete NOVI CE--kiifod°Meie sveže NOVICE-- P°P®ln°ma nepristranske NOVICE--ko,lkor originalne i NOVICE--kisozanimive vam vsak dan prinaia v hiio AMERIŠKA DOMOVINA Povejfe fo sosedu, ki ie ni naročen nanjo di z Vami!" DEL IV 1. Na Hradčanih se je vršila slavnost za slavno,st j o, ena kra. snejša in sijajnejša od druge. Pražkim meščanom so od vsega skoro oslepevale oči in oglušalaj ušesa. % i j Stari ljudje so videli že marši-' kaj, pozdravljali so pred mest-! nimi branami preimenitne goste, baje iz krajev, nad kateri-1 mi vzhaja solnce, iz dežel, nad! katerimi pada v grozno, nedo-; gledno globočino ... Za kralja 1 Vladislava dobrega spomina je I bila Praga res kraljevsko me-Isto, nato pa je njen lesk bledel,' se izgubljal in kalil, dokler ni ostala po njem samo slaba sen-1 ca , . . In novi vojvoda je pričel z najgotovejšim korakom stopati po stopnicah pokojnega o-četa . . . Vojvodska Praga mora zopet postati kraljevska Praga; samo da ji zdaj ne bo nihče smel odtrgati krone s her-melinovim plaščem. "Kako so stopali njihovi konji ! — Kakor bi vedeli, da nazaj popeljejo nevesto!" "Nevesto praviš?" je zaklicalo več častitih meščanov, pripadajočih različnim obrtim, kakor iz enega grla in vstali so za mizo ter nepremično vpirali začudene poglede v vojvodskega oprodo, ki je prišel pod grad na medico, o katere okusnosti so pred nedavnim celo zložili pesmico . . . Tukajšnja krčma je ležala nekoliko na strani, tujec je zablodil semkaj malokdaj. prihajali so le dobri znanci in tu posedali precej časa, hradčanska družina je vedela vselej kaj novega, mojster tkalec je bil z vsemi ena roka, mojster krojač ena duša, krznar kakor rodni brat . . . Oproda, ki je prinesel to novico, je bil še popolnoma mlad. Komaj mu je poganjal na bradi Women in War 6UCBT' AM EST ED mo | EMUSH Off VERS DURING 1 THE REVOLUTIONARY MR. DM $ WOMEN HELP THEIR COUNTRY EVERY mE THEY SAVE A TABLESPOON OF USED COOKING EAT. SINCE EATS AND OILS IMPORTS HAVE BEEN CUT Off BY MR, USED COOKING FAT MUST SUBSTITUTE, AND KEEP INDUSTRY TURNING OUT SYNTHETIC RUBBER., RAU/TS, FABRICS, SOAP AND PHARMACEUTICALS. prvi mah. "Vojvodino hčer Margaret-ko!" Rokodelci so temu poročilu prikimali z glavami. "In kam jo odpeljejo?" "Daleč, mojster . . . Težko potem še kdaj vidi rodno deželo!" In rokodelci so zopet začudeno pokimali z glavami. "In kako se imenujejo oni kraji?" "Danska dežela . . . Leži za morjem, za onim, ki se otaja samo za dva meseca ... V ti deželi ljudem po zimi zmrzujejo ušesa, odpadajo nosovi, in če kdo pihne, mu od ust pada led . . . Lisice so tam bele kakor sneg, jelene vpregajo v sani . . ." "Tako daleč? — Moj Bog! — Svoje Lidki bi ne dal tja, če bi ji obljubljali celo cesarstvo, kaj šele kraljestvo . . . Uboga Mar-garetka. .." # "Tako je že od nekdaj . . . Gosposke navade — ^ vade ... Ne vem — ne tako daleč!" j' | "In koliko ji je let?" M "Videti jih ji je kakKJL najst, toda toliko jih ne P* ne bode!" ,ij| "In kaj je še nove^;.! tukaj, Tleska . . • Inf j8' nekako suho grlo • • '.ji Mladi oproda si m* JR diti drugič in je pil t»»J(j se pravi, da mu je ^^j*1 niči samo uho cinaste' K "Novic, mojster, ^;, K ku kar v glavi vrti • •• A I Mojster mečar je P H pokimal z glavo. j g "Saj sem pravil: de v Prago Premi«• ^ % se vse izpremeni • • ■ .fjj M izpreminja vse že zd8^j ^li nas se bo godilo novic. ^ ^ si nismo mogli in si" | ll) niti misliti!" , J p (Dalje prih*' H| TRI SREČNE GENERACIJE i niisi jI j V vseh generacijah je modra mati, ki odda svojim je dobila v šoli izkušenje. Okrog 60 let so tri generacije q1 fZLLOV/S <3*T TO«ETHeB»*^ ..«{€ ffOS1' « 1 Mi ga imamo vedno dovolj v zalogi za B rtjje-tudi za privatne potrebe kot za ženitovanja- pa trinje , za javne dvorane in zasebne hiše. V zalogi imamo pivo sledečih finih vrst i|J GROSSVATER Najboljši ^ iz Akrona, ki je kuhano iz po- "'^rllll sebne studenčnice in ne iz mi v niiH'Bv navadne vode. HALMj!^ Za fino pivo pokličite HEndersofl ^ DOUBLE EAGLE BOTTLING 0; JOHN POTOKAR IN SINOVA, la3tI" J 6511-19 St. Clair ŽENINI IN NEVEŠČ Naša slovenska unij ska tlaka1"' .na vam tiska krasna poročn® rabila po Jako zmerni ceni. P*1" dite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovin* VI 6117 St Clair Ave. A fc—______