*pedlsdone m abhonarnento postale. — Pcttnina plaCana v fotovlai. Leto XXII., št. 67 . yravUldlVO. ^JULliJiUm, fUCCUUjtiVd aitca 5 - reietoD «. tl-22 31 51-24 joseraLiu oddelek: Ljubljana. Pucclni-jeva ollca 5 — Telefon 31-25, M-2# Podružnic Noro mesto: Ljubljanska šesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri postno čekovnem zavodu št. 17.749, za ostale kraje Italije Servizlo Conti Corr Post. No 13-3118_ se tz Kr Ltaiije id inozemstva una I1 nionc PubbliHtA Italiana 9u A.. W*l«i»ir Ljubljana, torek 24« marca 1942-XX Cena cent. 70 izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Lir 15.— za inozemstvo pa L» 22.80 Uredništvo; Ljubljana, Puccinijeva ulica Ste*. 5 telefon 31-22. 31-23 31-24 Rokopisi ae ne vrača Jc CONCESSIONAKLA ESCLUSIVA per la pubblicita dl provenienza Italiana ed estera: Unlone Pnbbliritš Italiana S. A. Milano podmornic in letal konvoj Več Veslih in tovornih ladij zadetih s torpedi — V Cire- nalfrf vmesnih 40 angleških motornih vozil in dve bateriji Glavn" stan Italijanskih Oboroženih sil Je objavil 23 marca naslednje G60. vojno peročilo: Sovražnik, ki s? je z manjšimi silami vrini] v naše postojanke vzhodno od Mar-tube, je izsrubil kakih 40 motornih vozil in dvr. bateriji. Naši letalski oddelki brez prestanka bombardirajo in obstreljujejo s strojnicami sovražne sile, ki se umikajo. Naši lovci so sestrelili dve sovražni letali, 4 pa nemški lovci, medtem ko je bilo zajeto angleško letalo, ki je moralo pristati V vzhodnem Sredozemlju je naša podmornica navzlic odločno neugodnim vremenskim razmeram že pozno popoldne 21. t. m. zapletla medtem kn se sra 'z- vfcTn;fka ietn'a še ves n?«1ef»r>1- da^i zasle-rim .'1'a večj- «nvra*nš konvoj v močnem spremstvu, k' ;:» namenjen na Malto. Esl-r>tlre torpe^^vh l<"*a} so z več oporišč naenkrat v velikem številu »n v zaporednih valovih navalile na sovražne ladje. Naši letalci, ki so v odurnem zaletu premagaTi srci >t zaporni ogenj in umetno meglo spremljevalnih ladij, so napadli lz najbližje bližine in ponovno zadeli s torpedi vojne in prevozne ladje. Naši pomorski edinicj se Je včeraj popoldne posrečilo doseči v zalivu Slrte angleški pomorski oddelek, ki se Je skušal izogniti borbi, pokrivši se z meglo in mu je povzročil novo škodo, ki bo še naknadno ugotovljena. Nemško letalstvo Je ▼ večjem Številu zopet silovito napadlo letališči Ca Venezia in Luka ter uničilo ta mošnje lope in naprave. Dve letali sta bili uničeni v borbah v zraku, 7 pa na tleh. Napad na angleški konvoj v zalivu Slrte Berlin, 23. marca, d. S pristojne nemške vojaške strani javljajo, da so nemška letala v zalivu Velike Sirte Bapadla britanski ladijski konvoj, ki je bil močno zaščiten od vojnih ladij. Z bombami je bila ena 6000 tonska tovorna ladja potopljena, dve drugi ladji pa sta bili z bombnimi zadetki tako hudo poškodovani, da nista mogli nadaljevati vožnje. Obletnica ustanovitve borbeni! Svečani proslavi v Rimu Je prisostvoval osebna Tajnik Stranice, Eksc. Vidnssoni sovjetske iigube Nad 300 msit3rmh vozit5 23 vlakov in 54 letal uničenih Iz Hitlerjevega glavnega stana, 23. msrca. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na polotefiu Kerču so se ponesrečili nadaljnji napadi sovražnika. Na doneškem področju so nemške in romunske čete odbile v srditih bojih napade močnejših sovjetskih sil, ki so jih podpirali oklepni vozovi. V srednjem odseku fronte so bil' uničeni oddelki sovražnika, odrezani od svojih zvez. Pri tem je izgubil nasprotnik v dveh dneh razen mnogoštevilnih ujetnikov več tisoč padlih. kakor tudi 15 oklopnih voz, 31 lopov in drugih vojnih potrebščin. Tudi na ostali vzhodni fronti so hilc nev^ške čete uspešne v obramb? pred sov-ražn-koviml napadi In pri svojih lastnih napadalnih operacijah. Pri letalskih napadih je bilo uničenih nad 300 sovražnikovih vozil vseh vrst in 23 železniških vlakov. Sovjetske čete so izgubile včeraj 54 letal. V času od 18. do 22. marca je bilo uničenih za vzhodni fronti 137 sovražnikovih oklopnih voz. V severni Afriki so se 21. marca na področju vzhodno od Martube odbite angleške čete umaknile še nadalje nazaj. Pred severno afriško obalo so potopila nemška bojna letala z drznim napadom na konvoj, ki so ga ščitile angleške pomorske sile. trgovsko ladjo s 6000 tonami. 1 Dve nadaljnji trgovski ladji sta obtičali | po zadetkih z bombami, j Na Malti so dosegla nemška lovska in j strmoglavna bojna letala zadetke z bombami na letaliških napravah. Sedem an-! glešklh letal je bilo uničenih na tleh, dve ! nadaljnji pa sta bili sestreljeni v bojih v ' zraku. Pomors&a vojna ©i ameriški ©bali Ameriška pcMcjsacst stega roke tudi po francoski posesti FUjrlin, 23. marca d. »Deutsche diplomati-sche in politisehe Korrespondenz« zavzema staližče k potopitvi čilskega parnika »Tol_ ten« oh obali Severne Amerike, nedaleč od Nevv Yorka o kateri do-lej še ni nobenih avtentičnih informacij List, ki je v bližnjih stikih z nemškim zunanjim ministrstvom, naglaša, da na uradnih nemških mestih že n° razpolagajo z nobenimi službenimi informacijami ki bi mogle rešiti vprašanje, afi je bila morda pri nesreči čilskega parnika udeležena kaka nemška podmornica, v ostalem pa je premotrivanje zadeve ** potopitvijo teiem roke v rimski pozdrav. Zbor s prapori je pod poveljstvom Zveznega tainika prispel na trg Venera nekai i pred 10. dopoldne. Ogromna mnnž:oa. ki se i je tamkaj zbrala, Je z resnostjo in pono-š som sledila posameznim fazam svečanosti, medtem ko je godba rimske posadke milice igrala »Giovinezzo«. Prapori bodo viseli na balkonu palače Venezie do 18.. nakar jih bodo po istem obredu zopet prenesli na liktorski sedež. 23 letnica lašijev Ljubljana. 23. marca Pred 23. leti. 23. marca l 1919, so se na milanskem trgu San Sepolcro zbrali ustanovitelji Fašističnih organizacij; začela se je nova doba. Ta zgodovinski dogodek, ki je bil morda tedaj omalovaževan in ki njegovih posledic nekateri niso mogli do gledati, je pa bil eden največjih po prvi svetovni vojni. Tedaj se je začela revolucija, ki je začela spreminjati obraz sveta in polagati temelje novemu redu. Ustanovljena je bila organizacija in se razrasla v silo. ki zdaj odloča v svetovnih zadevah. Tedaj je bila Italija bolna na smrt; vojna, socialno vrenje, razkroj, ki ga je pospeševala slaba uprava, nedelavni ljudje, ki so iskali povsod le lastne koristi, nered — vse to je pahnilo državo na rob propada. Komunizem se je začel nevarno širiti, znaki bližnjega propada so bili vedno bolj očitni Kdo je veroval v prerojenje. kdo je pričakoval, da se bo iz razsula dvignila nova, močnejša, stvariteljska država, polna mladostnih sil in vere v veliko bodočnost? Tisti, ki so verovali, so se zbrali na trgu San Sepolcro in zdaj njihovo ime imenujejo v vsej Državi s svetim spoštovan jem: Sansepolcristi. Danes obhaja vsa Država znameniti jubilej; v vsej Državi se zbirajo edinice mogočne Fašistične organizacije in v velikih mestih ocenjujejo zgodovinski dogodek Sansepolkristi, ki so za to v resnici sami najbolj poklicani. Videli so rasi organizacije, sodelovali pri vsek njenih bojih in stremljenjih, a zdaj v urah velike odločitve še vedno niso veterani, temveč sobojevniki Kakor so se zavedali, kako odločilen trenutek je bil za Državo tedaj pred 23 leti, tako se zavedajo tudi zdaj, ko so v boiu zopet z enim in istim sovražnikom. Toda ne le oni: mogočne falange so za njimi. Pred 23 leti je bilo sumo nekaj izbranih borcev, ki so trdno verovali v svojo moč. v narod in Državo, zdaj so pa za njimi množice in armade. Zdaj jih potrjujejo v veri dosedanje zmage in prepričan je v končno zmago zori od dne do dne. Letos obhaja prvič jubilej ustanovitve Fašijev tudi naša pokrajina Na zunaj ni velikih proslav, saj živimo v času, ko je delo prvo in prazniki nas morajo samo izpodbujati k nadaljnjemu delu. Brez hrupa, v zbranosti, zavedajoč se svojih zgodovinskih nalog, v spoštovanju do žrtev, ki so padle v tej veliki revoluciji dveh deseiti j, se zbirajo pripadniki organizacij na svojih zborovanjih V duhu si obnavljajo zgodovinsko sliko v Milanu pred 23 leti in vse izvojevane boje in v duhu vstaja pred njimi velika bodočnost Države. Ustvarjanje velike Vzhodne Azije Japonska koSonijalna politika strani po sodelovanju domačega prebivalstva v delu za Skupni napredek Tokio, 23. marca. (Domei). List »Niči-Niči« se bavi s politiko, ki jo ima Japonska v načrtu pri upravljanju novookupira-nih pokrajin v južnem delu Pacifika, in naglaša, da se bo ta politika v bistvu docela razlikovala od kolonialne politike Velike Britanije. Zedinjenih držav in Nizozemske Vzhodne Indije na tem področju. Japonska namerava sposobnost domačega prebivalstva zasedenih pokrajin dvigniti na tolikšno višino, da bo polnovredna podpora v organizaeji nove velike Vzhodne Azije Pritegnitev domačega prebivalstva k delu na najširši osnovi smatra Japonska za najmanj tako važno kakor vojaško obvladanje okupiranih pokrajin. Japonske oblasti si bodo prizadevala uporabljati domačine v č!m večji meri prj vseh obnovitvenih delih. Število japonskega urad-ništva bo zmerom na najnižji možni višini. Z vzgajanjem si bo Japonska prizadevala usposobiti prebivalstvo teh pokrajin za reševanje velikih nalog pri organizaciji skupne blaginje velike Vzhodne Azije. Filipini v sestavu vzhodne Predsednik začasne filipinske vlade o novih nalogah filipinskega otočja Pomorske izgube skandinavskih držav Kodanj, 23. marca. s. Skandinavske države so imele, kakor znano, močno trgovsko mornarico, v sedanji vojni pa se je njihovo trgovsko brodovje znatno zmanjšalo. Mnogo ladij iz teh dežel, ki so prešle v angleško službo, so potopile osne letalske in podmorniške sile. »Aftonbladet« je objavil statistične podatke, po katerih je švedska do 1. marca na ta način izgubila 142 ladij s skupno 580.000 tonami in 900 mornarji. Norveška je izgubila skoraj 300 ladij z 2 milijona tonami. Danska okrog 200 ladj a 300.000 tonami. Skoraj vse potopljen« danske ta norvefike ladj« ao pripadale trgovsk-mu brodovju, ki so ga Angleži zaplenili, ko so se ladje mudile izven domačih luk. Tokio, 23. marca. (Domei). Predsednik začasne filipinske vlade Jorge Vargas je dopisniku japonskega lista »Asahi« izjavil, da se Filipini vračajo v svoj prvotni položaj, ter bodo Filipine* zopet igrali odrejeno jim vlogo kot člani družine vzhod-no-azijskih narodov. Vargas je naglasil, da se je Filipincev prijel sicer marsikak zunanji znak. ki naj bi izpričeval njihovo povezanost z zapadom, kar je povsem umlji-vo glede na dolgo tuje gospostvo na Filipinskem otočju, da pa so že pod bivšim predsednikom Quezonom pripravljali svoje i najširše sodelovanje z azijskimi narodi z namenom, prispevati k organizaeji skupnega napredka pokrajin vzhodne Azije. Njihova naloga v tej smeri bo postala po iz-vojevanju svobode in po iztisnjenju ameriškega gospostva s Filipinov mnogo lažja. Predsednik Vargas je izrazil svojo nado, da bo prebivalstvo Filipinov v bodoče prav tako zvesto čuvalo tradicije Filipinov, kakor tudi tradicije azijskih narodov v prizadevanju, osvojiti si najboljše značaj ne lastnosti Japoncev, namreč patriotizma in preprostosti, ki jih bo združilo z odlikami filipinskega plemena. Nadalje Je Vargas izrazil upanje, da bo prebivalstvo Filipinov zavzelo odlične položaje v trgovini in industriji pokrajin vzhodne Azije pod japonskim vodstvom. Naglasil je, da ga ne skrbi, da bi prebivalstvo ne moglo premagati vseh duhovnih in materialnih težkoč, ki se utegnejo pojaviti v razdobju prehoda filipinskega prebivalstva iz starih razmer v novi sestav vzhodne Azije ker odlikuje filipiniko prebivalstvo TellhB prilagodljivost Vargas js «aklju«l, da Je kilo aapad-njažtvo fllipmskega prebivalstva v preteklih stoletjih nenaraven pojav. Danes je glavna želja vseh Filipincev, da v vojnih razmerah razvijejo vse bogate naravne pogoje velikega razvoja. Bivši predsednik Quezon mrtev? Tokio, 23. marca. s. Radijska postaja na Cebuju je objavila, da Je pretekli torek zadela kap bivšega filipinskega predsednika Quesona. Queson se je zatekel v Atiloilo na otoku Pantaju. Queson je podlegel kapi. Manila, 23. marca. (Domei). General Emilio Ricarte, oče borbe za neodvisnost Filipinov. je v zvezi z nepotrjenimi vestmi o smrti bivšega predsednika Filipinov, Ema-nuela Quezona, izrazil svojo sodbo, da Je treba smrt pokojnega predsednika, ako se bo vest o njej izkazala za resnično, v veliki meri pripisovati postopanju Američanov. Ricarto je izjavil, da je bil bivši predsednik Quezon prisiljen spremljati ameriške oborožene sile na njihovem napornem umiku skozi džungle na polotok Ba-taan, čeprav je bilo vsakomur znano slabo zdravstveno stanje bivšega predsednika, ki je bolehal ha tuberkulozi. Tokio, 23. marca. d. Zastopnik japonskega urada Horl je danes v razgovoru z novinarji glede usode bivšega filipinskega predsednika Manuela Quezona, izjavil, da nima nikakega službenega potrdila za vesti, ki trdijo, da je bil Quezon umorjen, pripomnil pa je, da po njegovem mnenju ne bi bilo izključeno, da so ga Američani spravili s sveta. Obnavljanje gospodarskega življenja Teklo, 33. marca. (Domei). Kakor Javljajo iz Manile, so japonske oblasti dovolile filipinski narodni banki otvoritev novih podružnic na otoku Luzonu. Podružnice bodo otvorjene v mestih Tarlac. Canatuan in Legaspi. To dejstvo najbolje dokazuje, da se na Filipinskih otok-h pod japonsko upravo polagoma obnavlja normalno življenje in da se postopno oživlja tudi lokalno gospodarsko življenje. Težavna Crippsova misija Tiencin. 23 marca. s. List »Tungya« piše v zvezi s pogajanji britanskega ministra Stafforda Crippsa v Indiji, da ima njegova misija prav malo upanja v uspeh. V članku »Konec Velike Britanije in Zedinjenih držav« piše. da je prav malo verjetno, da bi Velika Britanija še mogla obdržati Indijo na svoji strani zgolj s tistimi silami, ki naj bi jih ustvaril Stafford Cripps v okviru svoje misije sedaj, ko je bila že povsod drugod izstisnjena iz vzhodne Azije in ko sta Churchill in Rooseveit postala tarči najostrejše kritike svetovne javnosti. Njuni neuspehi temelje v vmešavanju v probleme drugih držav Churchill in Rooseveit sta prevarala Francijo, Nizozemsko, Belgijo in Grčijo v Evropi ter Filipine, Malajo in Nizozemsko Vzhodno Indijo v vzhodni Aziji. Zaradi vseh teh neuspehov pada morala v Angliji in Zedinjenih državah v enaki meri, kakor postaja od dneva do dneva manjša tudi možnost obnavljanja materialnih sil obeh držav. V Indiji pa je postal položaj Velike Eritanije zdaj celo tako kritičen, da je le malo upanja v rešitev indijskega vprašanja v angleško korist. Panika v Kalkuti zaradi poskusnega letalskega alarma Ženeva, 23. marca. s. »Daiiy Telegraph« je objavil poročilo iz Kalkute, da so tam priredili poskusni letalski alarm, ki pa je povzročil veliko zmešnjavo in ponekod tudi paniko med prebivalstvom. Letalski alarm so priredili baš za to, da bi dognali reakcijo, ki bi nastala med prebivalstvom, če bi šlo zares ter preizkusili njegovo moralo. Ljudstvo se pri tej preizkušnji ni dobro izkazalo. Ko so se pričele oglašati sirene. je nastala povsod nepopisna zmešnjava. po trgovinah in velikih magacinih, ki so bili polni odjemalcev, nihče ni vedel, kam bi se zatekel. Čeprav je bilo prebivalstvo takoj obveščeno, da je šlo samo za poskus, je okrog 500.000 ljudi, med njimi tudi mnogo specializiranih delavcev, takoj zapustilo mesto. Angleške oblasti so silno v skrbeh zaradi bega specializiranih delavcev, ker bi bilo v primeru javnih letalskih napadov delo v vojni industriji ▼ Kalkuti res hudo ovirano. Ob Javi potopljena ameriška topnlčarka Buenos Aires, 23. marca. d. Iz VVashingtona poročajo, da je bila včeraj ameriška mornariško mornariško ministrBtvo objavilo lsgubo amerlSke topni č srka v vodovja južno od otoka Jave. WaaMiigtonsk,> poročilo pravi, da je izgubilo življenje 185 častnikov ln mornarjev. Poslanik Papen na obisku v Nemčiji Angleško-sovjetske intrige po ponesrečenem atentata v Ankari Berlin, 28. marca. Poslanik Papen je prispel v Nemčijo in se bo bržkone mudil tu nekaj tedDov. Kakor znano, je dobil resno poškodbo v desnem uše u o priliki eksplozije bombe, s katero je nameraval moskovski agent izvršiti atentat nanj. Papen oo svoje bivanje v domovini izkoristil za zdravljenje pri nekem znanem specialistu, porabil oa bo seveda tudi priliko, da poroča o rezultatih preiskave in o vtisu, ki ga je atentat napravil na turške kroge. Potemtakem se ni čuditi, pripominjajo v Berlinu, da je dal oohod nemškega diplomata iz Ankare v Moskvi, Londonu in Wa-shingtonu priliko, da mobilizirajo v-ie elemente, ki bi bili sposobni izkoristiti posebni položaj, ki je nastai v Ankari. Eno izmed sredstev je za vse one, ki hočejo ribariti v kalnem, pač širjenje fantastičnih vesti. Res ee je takoj našel »polslužbeni« informator, ki je v Ankari objavil, da je Papen odpotoval v Hitlerjev glavni =tan in da je treba njegovo potovanje spraviti v zvezo z velikimi ofenzivnimi operacijami, ki bi se lahko razšl i.e tudi na področje v neposredni bližini Turčije. Neka druga informacija lz istega vira pa pravi, da gre končno za neposredni manever, s katerim naj bi se izvedel ene gični pritisk na vlado v Ankari. Ta informacija se povsem sklada z govoricami, ki so se razširile seveda iz Londona in po katerih se je Bolgarija odločila da^ ti Hitlerju na razpolago 10 divizij švojih oboroženih sil. Obenem se je pojavila se tretja informacija poročevalca nekega ameriškega iista. po kateri se bodo vsi ti manevri izjaiovili. O tem naj priča okoliščina, da je prispel v Ankaro poseben odposlanec Bele hiša s točno nalogo, da kontrolira izvajanje zakona o najemih in zakupih, ki naj bi ga zkoristile odslej v prav velikem obsegu tudi turške oborožene sile. Treba je pač velike brezobzirnosti, če naj ie Nemčiji očitajo mahinacije v škodo Turčiji, kt ves svet ve, da je postala Turčija žrtev izsiljevanja brezobzirnih groženj in tudi pravega nasilja Angležev samih in njihovih ooljševiških tovarišev. O tem pričata že same premišljeni napad angleških bombnikov na Milas in zbiranje sovjetskih sil v iranr.kih krajih blizu turške meje. V ostalem pa rezultati preiskave, čeprav £o znani *ele v splošnih potezah, ne dopuščajo nikakega dvoma glede politike močne roke, za ka.tero so se odločili Angleži in Sovjcti v odnošajih do turške vlade. Poslednji aamen Moskve, Londona in Wa-shingtona e pač dobro znan: Razširiti vojno v nadi, da se bo tako zmanjšala perspektiva prenagle katastrofe. Čudno je, tako ugotavljajo berlinski pristojni opazovalci, da razen sovjetskih vsi sovražni informacij k: viri opozarjajo na pomen Bližnjega vzhoda in severne Afrike in v zvezi s tem naglašajo, da je prispe' v Kairo pomočnik poveljnika angleškega generalnega štaba, Cripps pa ne bo takoj krenil dalje v Indijo, marveč bo ostal nekaj dni v Egiptu, da skupno z generalom Auchinleckom prouči vojaški položaj in možnost njegovega nadaljnjega razvoja. (Piccolo. i Obisk bolgarskega kralja v Berlinu Stockhoim, 23. marca. d. Berlinski dopisniki švedskih listov poročajo v zvezi z napovedanim obiskom bolgarskega kralja Borisa v Berlinu, da je treba pričakovati v jugovzhodni Evropi in na Bližnjem vzhodu skorajšnjega naglega in odločilnega razvoja, ki bo imel važne posledice za splošni položaj v tem predelu Evrope. Splošno vlada prepričanje, da je imel nemški poslanik v Ankari Papen, ki se je včeraj mudil v Sofiji, važne razgovore v bolgarski prestolnici. Okoli Martlnlgua in Madagaskarja K potopitvi čilskega pamika „ToIten" Bern, 23. marca, švicarska brzojavna agencija je objavila vest iz New Yorka, da je 21. februarja priplula v luko na francoskem otoku Martiniquu nemška podmornica, da bi izkrcala ranjenega mornariškega oficirja. Ameriška vlada je bila obveščena o zadevi ir je zahtevala od vlade v Vichyju zagotovilo, da francoska posestva na zapadnem kontinentu ae bodo služila kot oporišča osnim vojnim ladjam in letalom. Vse kaže. pravi agencija, da je ameriška vlada prejela zahtevana zagotovila, izkazalo se pa je, 1a so nastali še drugi spori med Washingtonom in Vichyjem. Po informacijah francoske vlade je priplula v luko na Martiniquu nemška podmornica. da izkrca mornariškega oficirja, ki je dobil prisad na nogi in ga je bilo treba nomudoma operirati. Podmornica se je mudila v luki poldrugo uro. V luki sa ni z ničemer opremila in njena posadka tudi drugače ni imela nika«kega stika s francoskimi oblastmi na otoku. Te francoske informacije so bile kontrolirane še z raznih strani. AmerišKo zunanje ministrstvo pa je kfub temu formalno protestiralo v Vichyju. Med drugim je bilo kategorično izjavljeno, da Zedinjene države ne morejo dovoliti, da bi se osne sile posluževale katerekoli francoske luke na zapadnem kontinentu. V takem primeru bi Zedinjene države smatrale, da se krši pravica varnosti Zedinjenih držav. Ce Zedinjene države ne prejmejo ne-mudno kategoričnega zagotovila, da francoska vlada ne bo dovolila o nim vojnim ladjam in letalom, da bi si uredile kako oporišče na zapadnem kontinentu, bedo podvzele vse ukrepe, ki jih bodo smatrale za potrebno. Glede na panameriško konvencijo b; se lahko v nasprotnem primeru francoska posest na zapadnem kontinentu zasedla. Ameriški poslanik Leahy je prejel tako kategorično zagotovilo, ki ce lahko smatra z ameriške strani za zadovoljivo, Vichy pa je poleg tega opozoril na svoje stališče striktne nevtralnosti, spričo katerega se nobena vojujoča se sila ne more poslužiti francoskih luk na zapadnem kontinentu, čim francoska vlada kaj sličnega ne sme dovoliti osnim silam. Vlada v Vi-chyju je pristala na to, da imajo Zedini"-ne države med vojno opazovalce na Maifi-niqueu in na drugih francoskih otokih. Kar se tiče Madagaskarja, je ameriška konzul na tem francoskem otoku ugotovil, da sta tam le dva japonska državljana. Ameriška vlada je tudi z zadovol stvom sprejela na znanje, da osne sile doslej vladi v Vichvju niso postavile nikake zahteve glede franco kih oporišč na Madagaskarju. Cemu p h potem služijo vse te objave? Ali so se Zedinjene dižave v resnici odločile, da .*ie glede na podane okoliščine oa-rečejo Martiniquu in Madagaskarju, ali pa gre le za pretvaro? (Piccolo.) Lizbon* 23 marca d. V zvezi z vojaškimi neuspehi, ki jih je doživela Velika Britanija zadnji čas na vseh vojnih področjih kritizirajo tudi mnogi ameriški listi Churchillovo politiko, ki jo smatrajo za glavni -'zrok zavezniških neuspehov. Posebno os'ro kritiko Churchillove politike, predvsem izbiranja sodelavcev, objavlja newyorš«u revija »New Republic«. članek, v katerem list analizira Churchillove akciie, pravi, da enako kakor Roosevelt v Zedinjenih državah drži Churchill v Angliji vse politične niti v svojih rokah. Churchill pa se ni priučil modernemu načinu vladanja, da bi izvrševanje važnih nalog prepuščal tudi drugim o ebam, čeprav pod njegovim lastnim vodstvom. Zaradi tega bolehajo vse Churchircve akcije že od vsega početka na tem, da ni znal in tudi sedaj ne zna najti in koristno zaposliti sposobnih glav, ki jih je zlasti mnogo v srednjih slojih angleškega prebivalstva. Za strategijo tedanje vojne velja, — in tudi tega se Churchill še ni naučil, — da potrebuje današnje vo-jevanje i-oleg načrtnega vojaškega aparata na samen operacijskem področju tudi enako načrt jo izvedeni gospodarski ustroj v zaledju. Japonsko-sovjetski dogovor o ribolovu Tokio, 23. marca. (Domei.) Japonski informacijski urad je v ponedeljek dopoldne objavil, da je bil v Kujbiševu 20. marca podpisan modus vivendi, ki ureja vprašanja ribolova med Japonsko in Sovjetsko zvezo. Dogovor sta podpisala japonski poslanik pri sovjetski vladi general Tateka-va, za sovjetske oblasti pa poslevodeči komisar za zunanje zadeve Višinski. Poročilo japonskega informacijskega urada pravi nadalje, da so bila pogajanja, ki so tekla vse lansko leto, po izbruhu vojne med Nemčijo in Sovjetsko zvezo, prekinjena, na japonsko pobudo pa so bila decembra lanskega leta obnovljena in so do-vedla do podpisa začasnega protokola, ki naj nadomešča pogodbo, sklenjeno za daljšo dobo. Preganjanje Japoncev v Braziliji Tokio, 23. marca. (Domei.) List »Koku-min« poroča da živi v Braziliji približno 200.000 Japoncev, ki so zaradi postopanja brazilskih oblasti izpostavljeni najtežjim preizkušnjam. Dočim uživajo brazilski državljani na Japonskem in na ozemljih, ki jih kontrolira Japonska, največje svoboščine, so nasprotno japonski državljani v Braziliji brez vseh pravic in od uveljavljenja protiosnih ukrepov brazilske vlade celo brez konzularne zaščite. Pogreb umerjenega akademika Klklja Ljubljana, 23. marca Ob ogromni udeležbi pripadnikov vseh slojev ljubljanskega prebivalstva je bil včerajšnjo nedeljo popoldne pri Sv. Križu pogreb umorjenega akademika Jaroslava Kiklja. druge žrtve komunističnega terorja iz vrst akademikov. Ravno ta velika udeležba je pokazala, kako ljubljansko prebivalstvo obžaluje in obsoja žalostne metode komunistične borbe. Pogrebne svečanosti je vodil osebno ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman. Ko je pred kapelico na 2alah blagoslovil truplo, sta se od ranjkega poslovila dva akademika, prvi za akademsko Katoliško akcijo, katere predsednik je bil Kikelj, drugi v imenu njegovih tovarišev. Bogoslovci so nato zapeli žalostinko. nakar se je med gostim špalirjem razvil mogočen pogrebni sprevod. Poleg drugih predstavnikov so bili v njem Podprefekt dr. Bisia kot zastopnik Visokega Komisarja, poverjenik Vseučiliške organizacije na ljublian?ki univerzi inž. Carra, rektor vseučilišča dr. Kos z večjim številom profesorjev, župan dr. Adlešič, bivši ban dr. Natlačen, člani stolnega kapitlja itd. Pred krsto so akademiki nosili več krasnih vencev, prav tako so akademiki nosili tudi krsto samo. Po opravljenih molitvah v cerkvi Sv. Križa so akademiki zapeli žalostinko. potem pa se je sprevod nadaljeval na pokopališče. Ob odprtem grobu je imel škof dr. Rožman kratek nagovor, nakar so bogoslovci, akadenrki in z njimi velik del ostalih žalnih gostev zaneli, v skladu s škofovimi bese lami, mogočno versko hvalnico »Tebe Boga hvalimo«. Naše gledališče D B A M A Torek. 24. marca: ob 17.30 uri: Konto X. Premiera. Red Premierski Sreda. 25. marca: ob 17.30: Rokornjači. Red Sreda Četrtek, 26. marca: ob 17.30: človek, ki je videl smrt. Red B Petek, 27. marca: ob 15.: Lepa pustolovščina. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol Bed Premierski bo imel d revi ob 17.80 premiero Bernauerjeve in Oesterjeve tride-janske veseloigre: »Konto X«. Avtorja jo imenujeta »veseloigra o ljubezni in drugih nemodernih rečeh«. Osrednii lik te učinkovite igre je pisarniški vodja Izidor Sra-koper, komična vlosra velikega formata, ki nosi vse dejanje. S to vlogo so imeli znani sto*-*'—--»"mei-i komiki nenavadne uspehe. Dejanje se suče okroe skrivnostnega konta X. ki ga je ustanovil zaljubljen advokat, da bi na ta način lahko pomagal obubožani rodbini IjubHenega dekleta Igrali bodo: Vdovo pi. Alkano — Gorin-škova, Uli, njeno hčer — Starčeva, Oskar- Proslava v Ljubljani Ljubljana, 23. marca V LJubljani bivajoči fašisti »o proslavili zgodovinski dan 23. marca a posebno značilnimi svečanostim. Ob 10. dopoldne je imel Zvezni tajnik poročilo voditeljem Ljubljanskega fašija, ki mu jih je pi edstavil tajnik tega fašija. Zbor je bil v zborni dvorani Fašističnega doma in so se ga udeležili številni tovariši na čelu s tajnikom Ale-sanijem, ki je ob prihodu Zveznega tajnika odredil pozdrav, nakar je predstavil zbrane fašistične sile. Zvezni tajnik Orlandini je najprej odredil pozdrav Duceju in nato podal voditeljem fašija smernice ter se zadržal z njimi v razgovoru o vprašanjih, ki se tičejo organizacije Ljubljanskega fašija. Po poročilu Zveznega tajnika so voditelji Ljubljanskega fasija v spremstvu skupine fašistov spremili v častni straži prapor Ljubljanskega fašija na sedež pokrajinskega Dopolavora oboroženih sil kjer se je kmalu nato izvršila prosila zgodovinskega datuma z nastopom strankinega govornika tov. Bonsembianta. Še pred to slovesnostjo pa so se vodilne pokrajinske oblasti z Eksc. I risokim komiarjem, poveljnikom armijske-ga zbora, nacionalnim svetnikom Bonsem-biantem, poveljnikom voiaške divizije in drugimi funkcionar ji in oficirji na čelu podale na kolodvor, kier so jih pričakovali Zvezni tajnik, inšpektor Stranke in tajnik Dopolavora. fašisti in tovarišice iz ženskega fašiia in kjer je bila svečano otvorjena okrepčevalnica Dopolavora oboroženih sil. V dvorani, ki je bila prirejena za te dobrodelne namene, so bili zbram zastonniki različnih \Tst orožja. Po pozdravu Kralju in Duceju, ki ga je odredil tov Bonsembian-te. je bilo servirano vojakom oktepčilo. Ob 11.30 dopoldne pa fe v navzočnosti že omenienih oblasti ter vseh fašistov in fašistini. ki prebivajo v l.iubliani. strankin govornik Dino Bonsemb:ante v veliki dvorani Dopolavora oborožemh sil proslavil zgodovinski datum, spomin jaioč med drugim. da se letos vrši preplava ustanovitve borbenih fašijev v ozračju zrnatimi*e vojne. Govornik, ki je najnrej podal obš;ren prikaz zgodovinskega razvoja od začetka vojne I. 1915 pa do 23. marca /979 in je v tej zvezi z največjo ia*nost'c očrta! proti-komunistično in protidemnkratsko poslanstvo borbenega fašizma, orozariaioč na izjave Benita Mussoliniia na trsu San Sepol-cro v Milanu, je nntrdil nasjr-otie med boljševizmom kot obliko tatarskega barbarstva in rimsko civilizacijo. OneVa dalineaa leta /9/9 na je Mrr*solini postavil tudi idealne osnrrve nove F.vrone in vžcal olamen totalne revolucije ko ie v nasprotju s samo-drštvom zlata in bol'šrv:?k'm nasiljem po stavil zahtevo po svobodi v s\'etu. Ob zaključku proslave so vsi navzoči priredili tople manifestacije Duceju in fašistični Italiji. Gospodarstvo Obnova kmetijstva na Gorenjskem ja. sina — Blaž, očeta — Bratina. dr. šo-laria — Nakrst. Srakoperja — Gorinšek, Piškuria — Košič. njegovo ženo — Rakar-ieva Zamorška. bančnika — Košuta, Mino. sobarico — Križajova, stroierisko — R. Stritarieva. Režiser: Milan Košič. Abonenti reda Srede bodo imeli v sredo ob 17.30 uri predstavo Govekarjeve ljudske igre »Rokovnjači«. Delanje pokaže rokovnjaško tolno in njenesra voditelja Nan-deta, ki so živeli leta 1810 v Kamniških planinah. Vsebina ig;re slika Nandetovo usodo in njegov konec. Scensko glasbo je komponiral Viktor Parma. Režiser: prot Sest. Drama pripravlja ket prihodnjo novost klasično delo. Goethejevo »Ifigenijo«, v odličnem prevodu našega znanesra prevajalca Frana Albrechta in v režiji J. Koviča. Naslovno vlogo bo igrala Mila šaričeva. OPERA Torek 24. marca: ob 17. uri: Don Pasqua-le. Red A Sreda, 25. marca: ob 17. uri: Prodana nevesta. Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol Četrtek, 26. marca: ob 17. uri: Orfej in Ev-ridika. Red Četrtek Abonenti reda A bodo imeli danes ob 17. uprizoritev Donizettljeve komične ojiere »Don Pasqtiale«. Zasedba part'1 je sledeča: Pasquale — Bfttetto. Malatesta — Janko. Emesto — Sladoliev. Norina — Mleiniko-va, notar — Jelnikar. Dirigent: A. Neffat. režiser: R. Primožič, inscenator: ing. Franz. Nova postojanka D&polav&ra Ljubljana, 23. marca Pokrajinski Dopolavoro v Ljubljani je včeraj ob 11. uri dopoldne slovesno otvo-ril novo postojanko na glavnem kolodvoru. Ob postajnem poslopju, ob novem delu pokritega perona, je bila okusno urejena nova okrepčevalnica Dopolavora za Oboroženo Silo. Otvoritvi nove okrepčevalnice, ali kakor se italijansko imenuje: | Pošto di Ristoro. so prisostvovale najuglednejše osebnosti Ljubljanske pokrajine. Točno ob določeni uri so se pripeljali na kolodvor odlični gostje. Za njihov sprejem je bila na peronu postavljena častna četa, ki je izkazala visokim gostom čast Visoke goste so sprejeli Pokrajinski nadzornik Dopolavora g. Liberati, centralni nadzornik g. Pešci, mnogi častniki in drugi odličniki. Novo okrepčevalnico so si ogledali Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino Eksc. Emilio Grazioli, poveljnik Armadnega Zbora, armijski general Eksc. Mario Robotti, Zvezni Tajnik dr. Orlando Orlandini, poveljnik Divizije general Tadeo Orlando, podprefekt comm. Bisia, zastopnik Kvestorja podkvestor comm. Ferran-ti, Zvezni Podpoveljnik GILL-a prof. Cas-sani, šef univerzitetne organizacije inž. Carra, dr. Franchi in mnogi drugi odličniki. V novi okrepčevalnici so bili zbrani tudi števPni vojaki ljubljanske posadke, ki jim je bila prirejena zakuska. Tudi ostali gostje so se okrepčali. Po otvoritvi so se Eksc. Visoki Komisar. Eksc. General Robotti, Zvezni Tajnik in poveljnik Divizije zadržali v prisrčnem razgovoru z ostalimi udeleženci lepe slovesnosti. Vsi so bili zelo zadovoljni z novo okrepčevalnico. Nato so se visoki gostie skupno podali na se^ež Dopolavora na Taboru. Nova okrepčevalnica Dopolavora za Oboroženo Silo na liubljanskem glavnem kolodvoru je druga taka naprava v našem mestu. Prvo okrepčevalmeo za Oboroženo Silo je Pokrajinski Dopolavoro pred časom otvoril v svojem sedežu na Taboru. Voiakom take okrepčevalnice nudijo telesno in duševno okrepčilo. Pomen takih naprav občutijo posebno t'st.i voiaki. ki so na potu skozi mesto. Poleg ostalega ima i o v okrepčevalnicah na razpolago tudi čitalnico. Vodja oddelka za prehrano in kmetijstvo pri šefu za civilno upravo na Gorenjskem inž. Gayl objavlja v berlinskem dnevniku »Die Landware« članek o obnovi kmetijstva na Gorenjskem. V uvodu omenja, da je imelo gorenjsko kmetijstvo v Jugoslaviji težavno stališče, ker je bilo težišče kmetijske proizvodnje v vzhodnih rodovitnejših predelih in so bila obiastva pripravljena kranjsko kmetijstvo žrtvovati v korist industrijalizacije. Prevladovanje majhnih in najmanjših kmetij otež-koča v teh goratih krajih racinalno kmetijstvo, kar je nemško upravo postavilo pred znatne težkoče. Predvsem je šlo prizadevanje za tem, da se kmetijska proizvodnja dvigne in izgradi ter prilagodi docela spremenjenim razmeram. Takoj po zasedbi dežele je bilo treba postopno uvesti nemški sistem živilskih izkaznic, in sicer za vse področje Gorenjske, ki šteje 190.000 prebivalcev. Istočasno je oddelek za oskrbo in kmetijstvo pri šefu za civilno upravo pričel z ukrepi za dirigiranje kmetijske proizvodnje. Spričo zanemarjenja gorenjskega kmetijstva od prejšnjih oblastev so bila mnoga posestva zaostala, kar je zahtevalo številne ukrepe, da se kmetijska proizvodnja prilagodi nemškim razmeram. Potrebna bo še združitev in prilagoditev posestnih razmer, da ne bo zemlja razdeljena na tako številna najmanjša posestva. Najprej so obiastva v posebnih kartotekah registrirala vsa posestva v pogledu dejanjske proizvodnje in one proizvodnje, ki se da doseči za oskrbo trga. kakor tudi v pogledu samopreskrbe kmetijskega prebivalstva. Civilna uprava je na posameznih posestvih izvršila preiskave v pogledu rentabilnosti in je priredila že številne tečaje za strokovni pouk kmetov. Posebno važna je ustanovitev posvetovalnic za kmete, s čemer se bo pospešilo delo za dvig kmetijske proizvodnje. Akcija gre za tem, da se kmetje priučijo v večji meri uporabljati stroje in moderno orodje. Po znatno znižanih cenah so bili prodam kmetom moderni plugi, uvedeni pa so bili tudi sejalni stroji, stroji za okopavanje in drugi poljedelski stroji. Za nakup teh strojev so bile priznane razne olajšave. V Kranju so priredili razstavo kmetijskih strojev, ki je prinesla velik uspeh in so kmetje v nekaj dneh oddali naročila za 1300 strojev. Na široki osnovi je bilo uvedeno čiščenje semen. V šestih velikih postajah za čiščenje semen so morali v poletju delati noč in dan, da so lahko izči-stili 400.000 kg semenskega žita. Mnogo prvovrstnih semen je preskrbela civilna uprava, na drugi strani pa so kmetje n.a prizadevanje civilne uprave pričeli sami pridobivati v večjem obsegu deteljno seme, tako da je bilo mogoče del presežka tudi prodati drugam. Ustanovljenih je bilo več postaj za razmnoževanje selekcioniranega semenskega žita. Seme za pomladno žetev 1942 je v celoti zasigurano. V teku pa je velika akcija za dobavo kvalitetnega semenskega krompirja. Znatno se je povečala tudi uporaba umetnih gnojil. Za kmetijstvo Gorenjske je odločilne važnosti živinoreja. Ustanovljena je bila zveza živinorejskih zadrug za pinegavsko govedo. Na premiranje bikov je bilo lani v avgustu prignanih 700 bikov. Da se osveži kri gorenjskega pinegavskega goveda je bilo poslanih na Gorenjsko 70 bikov iz Koroške in Solnograške. Sedaj pa se uvaja obsežno razpredena kontrola mlečnosti krav. V kratkem je računati, da bo Gorenjska živinoreja pokazala znatne presežke. Za dvig konjereje so bili pri-bavljeni visokovredno žrebci. V svinie-reji se postopno uvaja nemška plemenita pasma. V ta namen je prispelo iz Nemčije mnogo čistokrvnih merjascev in svinj. Za pitanje svinj je bilo lani v jeseni sklenjenih 1900 pogodb, obnavlia pa se tudi ovčarstvo z zopetno uvedbo solčavske pasme. Gospodarske vesti = Veliki izdatki za pospeševanje kmetijstva. Rimski listi prinašajo zanimive podatke o novem proračunu za kmetijsko ministrstvo, ki predvideva izdatke v višini 1675 milijonov lir. Pretežni del tega proračuna se bo uporabil za melioracije in za zboljšanje zemljišč, za kar je v proračunu predvideno nič manj kakor 1225 milijonov lir. Za stroške kmetiiske uprave je predvidenih le 91 milijonov lir. za agrarne kredite in stroške kontrole kmetijske proizvodnje 171 milijonov lir. za gozdno upravo pa 79 milijonov lir. = K povišanju glavnice družbe Monteca-tini. Kakor smo že kratko poročali, bo družba Montecatini (Sccieta Generale per 1' Industria Mineraria e Chimica Montecatini) ponovno zvišala svojo glavnico od 1600 na 2000 milijonov lir. Kemični in rudarski koncern Montecatini obsega v 28 družban vsega 140 tvornic, 80 rudnikov in kamnolomov in 31 električnin central ter zaposluje 80.000 delavcev. Sama matična družba Montecatini je imela pred 10 leti glavnico 500 milijonov lir. Lani v aprilu je družba zvišala glavnico od 1300 na 1600 milijonov, soda j pa jc bo nadalje zvišala na 2000 milijonov, in sicer tako, da bodo lahko stari delničarji na štiri stare delnice vpisali eno novo. Družba ima v okviru svojega razpredenega koncema v načrtu velike investicije, ki se tičejo zla ti proizvodnje kovin, pogonskih sredstev, tekstilnih vlaken in kemičnih »zdelkov. = Pisma brez Kuverte. Pisemski promet se je v Nemčiji spričo vojne v izrednem obsegi povečal, zlasti promet med vojaki na tronti in njihovimi svojci. Navzlic povečani produkciji pisemskega papirja 'n kuvert pogosto nastopi pomanjkanje zlasti pri kuvertah. Da bi prištedili na papirju so v Nemčiji pričeli znova uvajati tako zva-ne zalepke, ki so jih uporabljali zlasti med svetovno vojno. To jc list papirja, ki je cb robu gumiran in perforiran. Na ta način bodo prištedili precejšnjo količino papirja. saj se pri zalepki tako rekoč piše pismo na notran jo si ran kuverte, ki se pri običajnem pismu splob ne uporablja in se po sprejemu pisma zavrže. = Izkoriščanje zemeljskih zakladov v bivši JuzrJ Srbiji. Kakor poročajo iz So-fiie, so v teku obsežna raziskovalna dela za ugotovitev rudninskih ležišč v Traciji . = Proizvodnja novih avtomobilskih gnm v Španiji prepovedana. Ker je uvoz surovega kavčuka sedaj nemogoč, je Španska vlada prepovedala izdelovanje novih avtomobilskih gum. Razpoložljive zaloge kavčuka se bodo uporabile za popravilo starih avtomobilskih gum. Da se potrošnja gnm zmanjša, je bila za tovorne avtomobile določena mak imalna hitrost 40 km na uro. = Og^mno naraslo število davkoplačevalcev v Zedinjenih državah. V zadnjem letu svetovne vojne je bilo v Zedinjenih državah 3 milijone ljudi, ki so morali plačevati državi nepo redne davke, že z lansko davčno reformo se je to število povišalo na 16 milijonov, ponovno znižanje davka proste meje za dohodnino in za uslužben-ski davek pa ima sedaj za posledico, da bo moralo v letošnjem letu 23 milijonov Američanov plačati državi neposredne davke. Spričo tako razširjenega kroga davkopla-| čevalcev je razumljivo da so se pričeli najširši sloji prebivalstva zanimati za razprave v ameriškem kongresu, pri katerih so prišli na dan izredni dobički posameznih podjetij, ki so dobavljala vojski in mornarici. Poslanec Hovvard Smith je v tej zvezi predložil amerikar.ski zbornici zakonski načrt, po Kateri naj bi se dobički industrijskih podjetij, ki delajo za vojsko in mornarico omejili na 5°/0 letno. = Nadaljnje produkcijske omejitve v Zedinjenih državah. Urad za vojno produkcijo v Zedinjenih državah je prepovedal izdelovanje strojev za pranje, ki se uporabljajo v zasebnih gospodinjstvih. Proizvodnja se mora ustaviti 1. maja. To prepoved utemeljuje s tem, da je treba štediti z vojno važnimi kovinami in tvornice preurediti za vojno produkcijo. Prepovedano je tudi izdelovanje otroških biciklov, v ostalem pa se smejo kolesa izdelovati le po dveh standardnih modelih (moško in žensko kolo). = Zmanjšanje obrokov kruha v španijL Iz Madrida poročajo, da je španska vlada ponovno znižala obrok kruha, in sicer za posamezne ootrošniške kategorije na SO, 100 in 150 gramov na dan. Pričakovati je. da bo ta ukrep le začasen, dokler Španija ne bo mogla z dovozom prekomorske-ga žita ustvariti si večje zaloge. = Dalekosežni japonski načrti za gospodarsko preosnovo Jugovzhodne Azije. V japonskih gospodarskih krogih pripravljajo dalekosežne načrte za gospodarsko preosnovo Jugovzhodne Azije, pri čemer poudarjajo, da je ta preosnova v celoti odvisna od rešitve transportnega problema, če hoče Japonska obdržati v svojih rokah to, kar si je zavojevala z mečem, bo morala imeti obsežno trgovinsko mornarico, ki bo ustvarila zvezo med Japonsko samo in obsežnim otočjem Jugovzhodne Azije. V strokovnih krogih računajo, da bo morala imeti Japonska trgovinsko mornarico v obsegu 15 milijonov brutoregistrskih ton, kar pomeni, da bo morala po vojni svojo mornarico (upoštevajoč dosedanje in morebitne bodoče Izgube) potrojiti, kar spričo sedanje kapacitete japonsldh ladjedelnic ne bo mogoče Izvršiti v desetih letih, če se ne poveča storitev ladjedelnic. Zato že sedaj pripravljajo načrte za gradnjo tipiziranih ladij in bodo pričeli graditi ladje po predpisanih šestih tipih. Pri tem računajo tudi na sodelovanje Italije in Nemčije. Ustanovitev turškega geografskega Instituta Ankara, 23. marca d. Pod zaščito predsednika turške republike je bil v soboto v Ankari na svečan način ustanovljen turški geografski institut. Njegov načelnik bo turški prosvetni minister H asa a Ječel. Glavna naloga novega zavoda bo. raziskovati ozemlje turške republike na osnovi modernih metod in z modernimi znanstvenimi pripomočki. Preko tepa bo institut vzdrževal stike z drugimi geografskimi instituti v inozemstvu. Poplave v Rumuniji Bukarešta, 23. marca. d. Nevarnost poplav Dunava v obrežnih predelih Rumuni-je še zmerom ni odstranjena Posebno poročilo, ki ga je o položaju v ogroženih pokrajinah včeraj objavilo rumunsko notranje ministrstvo, pravi, da je vodovje, ki je poplavilo mesti in okolico Giurgiu in Oltenieo. pričelo sicer upadati, da pa gladina Dunava v rečnih mestih Braili in Ga-lacu še zmerom narašča. Še vedno so zaposlene močne skupine reševalcev, ki v Braili in Galacu sproti odstranjujejo vsakovrstne naplavine, fei jih odlaga na bregu narasli Dunav. Birma je dežela sonca in lepote Budistično svetišče Po padcu večine vzhodnoazijskih zavezniških oporišč v japonske roke je Birma zdaj najogroženejši dragulj britanskega carstva. Japonske in siamske čete zmagoslavno napredujejo v več smereh v to deželo. Vzhodna vrata Indije Vprašanje Birme postaja vedno bolj aktualno, zato ga bomo osvetlili natančneje s podatki, ki z njimi razpolaga italijanska publicistika. Zadnji čas se razumljivo zelo mnogo piše o kronski koloniji britanskega cesarstva. Birmi. Skoro ni časopisa v Italiji, ki bi se na kakršen koli način ne dotaknil vprašanja te dežele, skozi katero se na široko odpirajo vrata v Indijo, srce britanskega imperija. Obstoj angleškega cesarstva se brez Indije ne more zamisliti in zato japonski vojaški udarci grozijo postati usodni za obstoj največjega državnega sestava, ki ga pozna zgodovina človeštva razen rimskega cesarstva. Angleški minister za Indijo Amery je pred kratkim izjavil, da so meje Indije na Singapuru in Suezu. Toda oporišča, ki so jih imeli Britanci za obrambo srca svojega imperija, in d plomatska prizadevanja Anglije v zadnjih sto letih niso mnogo zalegla. Hongkong je v rokah Japoncev, Ho-landska vzhodna Indija in Filipini prav tako. Francoska Indokina pa je izročena na milost Japoncem; Tajska je zaveznik vzhodnega cesarstva, ves Malajski polotok pa je tudi že v japonski posesti V Evropi Velika Britanija nima nikogar več, ki bi ga zapletla v borbo proti osovinskim silam. Angleška otoka Malta in Avstralija ter Egipt so zdaj na vrsti, da se uprejo vojaški premoči sil trojnega sporazuma. Po zavzetju Malajskega polotoka in Singapura je bila logična posledica teh bojev udarec Japoncev na Birmo. Najprej je bilo treba zavzeti visoko planoto Tenaserin, ki tvori v morje štrleč razčlenjen jeziček, s katerega so Birmanci v teku svoje zgodovine večkrat prodrli v Tajsko. Japonci so kljub močni sovražni obrambi dobili situacijo v svoje roke in se zdaj dogaja obratni primer-' s Tenaserima osvajajo Birmo. V vsakem primeru so dosedanji boji šele začetek pravega spopada za Birmo, ki tvori vzhodna vrata Indije, kakor je to pretekle dni zapisal nek italijanski list. Prelepa dežela med Indijo in Kitajsko Birma spada v angleško kronsko kolonijo. iz katere je Anglija dobivala največ orožnikov in podčastnikov za svojo vojsko. Britanija je Birmo svoječasno priklopila k Indiji, potem pa ji dala avtonomni položaj kronske kolonije. Zato Birma upravno rie spada k Indiji. V ostalem pa je od Indije ločena tudi po naravi, in sicer z morjem, planinskimi verigami in džunglo. To vse so elementi, kj bodo, kadar bodo obvladani, tvorili razlog, da se bo s strateškega stališča japonska zmaga lahko še bolj poudarila. Prebivalci Birme se po poreklu in po svojih navadah tudi razlikujejo od Indijcev. Italijanski znanstvenik Scipione Gemma piše v svojem delu »L'Impero Britannico«, da se Birmanci razlikujejo od Indijcev v prvi vrsti socialno. Loči pa jih od drugih indijskih narodov še poreklo, zgodovina, vera, -običaji in jezik. Kot budisti ne priznajo — in to dejstvo je iz socialnega stališča zelo važno — razlike med kastami in so njihove žene svobodne in neodvisne, česar ne poznamo pri indijskih ženah. Pripomniti je treba, da so gospodarski in intelektualni pogoji Birmancev boljši, kakor Janko J. Srimšek: Vandrovec »Jug je bil pobral zadnje snegove in posušil rebri in obronke,« je zagodel Jakob. »Na pašnikih v nižavi so ponekod še rjavele luže, no tu ln tam so se po strneh že bliskali prvi plugi ln so zemljo trgale prve brane. Takrat sem z razvožene poti zavil skozi odprta vrata na Benčakovo dvorišče. Pod šupo je hlapec, šepasta čmerika, pripravljal težak parizar. »Dober dan in dobro srečo!« sem zaželel možu. »Bog daj! — Aha, spet eden! Preklete lakote vandrovske!« je zamomljal hlapec čez ramo in jezno rožljal z verigo. »Mir, Kastor!« se je obregnil na ogromnega psa, ki je naježenega tilnika zamolklo renčal zraven njega in iz rdečih čeljusti kazal prezdrave zobe. »So doma, prijatelj, prosim —« »Kdo?« »Vaši — gospodinja — gospodar —« »Gospodinja je že deset let na britofu. Gospodar je tam — notri,« je pokazal v vežo, podzidano s kamenitimi stopnicami.1 »Kaj bi rad?« »Dela — Se bo kaj našlo pri vas?« »Vprašaj!« se je otresel. »Dela! Ha! 3e poznamo!« Krenil sem čez dvorišče proti hiši. V veži je nekdo zakašljal. Na prag je prišel možakar. Kakor som brkat. V visoke škornje obut. Roke zataknjene za hlačni pas. Postaven, da je z glavo ln pleči zaslonil vsa vežna vrata. »V kraj, Kastor! Jezik za čekane! Boš Jih imajo indijski narodi; zaradi tega je Birma država zase, kjer so globoko zakoreninjene separatistične težnje. Birma je v resnici ena izmed najlepših ln najslikovitejših dežeL ki jo je dobro razpoloženi Bog ustvaril na veselje in uteho dobrih ljudi, je pred dnevi v rimskem dnevniku »Messagero« napisal poznavalec tega koščka sveta. Dal ji je prostor med dvema najbolj izmučenima m najnemir-nejšima področjima na svetu — med Indijo :rn Kitajsko — kjer stoji kot otok vedrine na gladini človeškega nemira in kot Im.&m Japonskih Japonske dežele so preobljudone. zato bo znaten del previška odposlan na novo pridobljene otoke na Južnem morju. Iz Berlina poročajo o tem: Osvojitev prejšnjega nizozemskega otoka Sumatre je takoj dala pobudo, da so Japonci ustanovili naselitveno družbo, ki bo spravila sto tisoč japonskih družin na Sumatro. Ker lahko računamo, da šteje japonska družina povprečno po 5 glav, gre torej za preselitev okroglega pol milijona ljudi, ki bodo z japonskih tal presajeni na docela novo področje. Odkar japonsko prebivalstvo tako naglo narašča, so bili storjeni že razni poizkusi preseljevanja, ki pa se niso posebno obnesli. Kajti južnoameriška pokrajina kakor tudi mandžurska tla niso kaj posebno všsč japonskemu načinu življenja, zlasti ne po podnebju. Zdravstveni pogoji sicer tudi na Sumatri zaenkrat še niso ugodni in je malarija zlasti na obrežnih predelih močno razširjena. Toda Japonci so zelo spretni v pobijanju malarije in jim bo gotovo v razmeroma kratkem času uspelo cdpomoči temu zlu. saj v ostalem je podnebje na Sumatri za Japonce dosti znosno. Otok Sumatra, ki obsega 471.500 štiri-jaških kilometrov, ima samo 9 milijonov prebivalcev in šteje torej samo 19 ljudi na kvadratni kilometer (medtem ko ima Java na 132.650 štirijaških kilometrih 40 milijonov prebivalcev, oziroma 356 na kvadratni kilometer). Prebivalstvo r.a Sumatri pripada različnim rodovom in plemenom, ki »Nezažtljen tuiec« — tako se glasi naslov članka v velikem frankfurtskem dr.ev_ niku. Kdo je ta tujec? Članek pravi: Velike prirodopisne zbirke imajo v svojih mineraloških oddelkih njegov kipec. To je velix naguban stvor s svetlo površino, o kateri se zdi, dn so jo gnetle otroške roke. Ta stvor počiva po navadi na črnem podstavku, bodi že pod teklom ali svobodno, da ga lahko gledalec tudi otip1 je. V slednjem primeru gotovo lahko opazi bele sledove, ki so jih začrtali nohti, ko je ta ali oni gledalec radovedno preizkušal, ali je vse to pristno ali ne. Na žalost je pod zlatim bleskom samo mavec, saj kaj drugega ni mogoče pričakovati. Kdo neki bi tudi dopustil, da bi se kar takole potikal po svetu pristni »Weicome Stranger«, kakor se imenuje najtežji ko- zlata, kar so jih doslej našli, že sam odlitek lahko vzbudi presenečenje, ka'ti tudi r." vsakem odlitku je zapisano, da tehta pravi pristni kos zla*a nič manj kakor 190 funtov, ali okrog 80 kg. Ta velikanski kos zlata so našli pred ki-kimi 90 leti ob Lewis Pont Creeku pri Bar- sa—ttiu in......»i n i rT-rrr~riii;---------1 ubogal?« je zapodil psa, ki mi je godrnja je sledil za petami.« »Dober dan, gospodar! — Vdinjal bi se — Ce bi me sprejeli —« »Kaj? Dela? Ta je ponižen, če ni pretkan! Za delo sprašuje! Kdo ste? Kaj? Kakšnega dela? Odkod?« se je vsula izza možakarjevih mustač. »Izučen sem vrtnar. Ampak če bi takega ne bilo, za vse primem. Tole so papirji prosim —« »Tako, tako,« je dejal mož In poll3tal po moji knjižici. »Aha, tako, tako!« je ponovil čez čas in z očmi preletel po dvorišču. Se zapičil v moje čevlje. Potem zaklical v vežo: »Vida! Vida!« »Takoj, očka! Grem —« se Je oglasilo za odprtim oknom v hiši. Iz polmraka za gospodarjem se je utrgalo dekle, devetnajstletno ali tako. Zalo. Rdeče in belo v obraz. Kakor dozorevajoča kresnička vrh jablane. Crnolaso. V rožnato krilce, bele rokavce oblečeno. Z belim predpasnikom opasano. životek stisnjen v teman modrček s svetlimi gumbi. Kastor. pes, se je v dveh skokih zagnal na stopnice in se poleg dekleta posadil na zadnje noge. »Prosim, očka!« »Na, ti poglej te reči — Vrtnar je, trdi. In v bukvicah menda tudi piše tako —« »Vrtnar? Očka!« je vzkliknilo dekle tn me zvedavo zajelo v črne oči, da me je toplo obšlo in sem kri začutil v licih. »In drugega dela se baje tudi ne ustraši. Kako Je s poštenjem?« me je strogo pogledal izpod obrvi. »Pošten sem, gospodar! Zastran tega se ne bojte!« No, Vida? Ti si gospodinja. Kaj misliš?« zatočišče narodom na Daljnem vzhoda Zgodovinska funkcija Birme, ki Ji Jo Je namenil Stvarnik, naj bi bila v poslanstvu preprečiti, da ne bi prišla dva nasprotna sveta pregrobo v stik tn da zaradi tega ne bi nastali neprestani vzroki trenja. Kakor Nepal in Tibet — njena severna soseda — tako je tudi Birma tvorila neko vrsto vzhodne Švice, kjer so neprija-teljske obmejne rase mogle živeti skupaj in prebivati v isti državi po svoji volji. Clankar v »Messageru« nadaljuje, da Je Bog naselil Birmo z gostoljubnim in nasmejanim prebivalstvom, ki mu je dal lepo podobo in združil v njem dobre lastnosti Indijca m Kitajca. Birmanec ima od Indijca potrpežljivost prilagojevanja, od Kitajca pa spretnost in marljivost. Je pravi vzor poštenjaka in dobrega človeka, živ primer, kako se lahko združijo samo vrline in pa tudi napake raznih narodov, simbolični predstavnik utopičnegga sveta iz leta 3000.! Tudi v verskih zadevah je Birmanec strpen, ker je vdan budističnim naukom, ki so nekje na sredi med hinduskim fanatizmom in dlakocepskim konfucioniz-mom. Prebivalci Birme so relativno na visoki kulturni stopnji. Število nepismenih Je zelo nizko, ker je v Birmi mnogo verskih šol, ki so vzrok, da se birmansko ljudstvo tako zelo loči od indijskega, med katerim je nepismenost še vedno zelo razširjena. V vsaki vasi vidiš bele pagode. zelo številni pa so tudi budistični samostani, ki se nahajajo v vsakem večjem naselju. Ti samostani so prava žarišča birmanske duhovne kulture. V Birmi je tudi nekai kristjanov, med katerimi so najdelavnejši katoliški misionarji, ki so krstili že okoli 100.000 domačinov. družin za Sumatro , so večji del malajskega porekla, priseljeni Kitajci so številni na obalah in se pretežno bavijo s trgovina O neznanih divjakih, o orjakih kakor o pritlikavcih v pragozdovih Sumatre se je že marsikaj pisalo, vendar je njihovo žvljenje le še malo znano, — dokaz, da je otok Sumatra le še skromno prizadet od raziskovalcev in kulti vatorjev. Vsekakor je Sumatra za večjo naselitev zelo primerna. Kavčuk, oljke, tobak in razne rastline nudijo življenje miljonom ljud.. TistJh 200 večjih družb, ki so doslej vodile gospodarstvo na Sumatri, bi lahko bilo svoje uspehe početvorilo, če ne bi bilo stalnega pomanjkanja delovnih sil. Tudi pridobivanje kave, čaja in kinina ni niti za polovico tolikšno, kakor b-; lahko bilo. Se ugodnejši so izgledi za pridobivanje nafte na južnovzhodnj obali Sumatre. Ponuja pa se tudi zlato in srebro na južnem in zapadnem delu otoka. Nadalje kaže izkoristiti nahajališča bauksita na otočkih v soseščini Sumatre. Na dveh mestih je na razpolago tudi premog. S sklepom, da bo nova naselitvena družba zaenkrat na=eiila le 100.000 japonskih družin, je združena izjava ravnatelja te družbe, ki je rekel, da bo že zdaj, ob uvedbi novega reda na Sumatri mogoče pritegniti tudi delovne sile drugih narodov. Predvsem bodo k sodelovanju povabljeni vsi nemški in italijanski državljani, ki so že doslej živeli v nizozemskih kolon'jah ter so se navadili podnebja in poznajo krajevne razmere ter življenje domačinov. thuratu \ Novem Južnem Walesu. To je bil prostovoljen dar prirode. Od tistega lota dalje sc je av tralsko gospodarstvo z zlatem razvijalo prav tako kakor druge dežele, koder nahajajo zlato. Najprej so izpirali zlato po aluvijalnih nahajališčih. Sledilo je industrijsko izkoriščanje, ki je začelo zlato iskati v prvotnih legah. Razni iskalci zlata, špekulanti in lastniki točilnic so z vsem svojim priveskom izginili in jih dane- lahko vidimo samo še v filmih. Začelo se je trezno in trdo delo. V Londonu sc zbrali potrebno glavnico, nakar so nakupili stro'e v Middlandu in pozneje celo v sami Avstraliji. Pričeli so vrtati v globino, segli so do 1400 metrov globoko, obenem so uredili velikanske bazene. Prejšnje raziskovalce ali »prospeKtorje« so na-dome tili rudniški ir/enjerji, lovce za zlatom pa pravi rudarji. Ceste in železnice so stekle v zlata območja V primeri s kruhom in delom je padla vrednost zlata. že pred prvo svetovno vojno je nazadovalo tudi izkoriščanje zlatih ležišč. Avstralija, ki je bila ob koncu stoletja najvažnejša pridobitnica zlata na svetu, je mora-a »Vrtnar, očka — Naš vrt — Rada bi — Ce je vam po volji.« »Pojdimo v izbo, prijatelj! Morda se dogovorimo,« je zakoračil v vežo. Na prvi stopnici me jc ustavil pes in zagrmel iz debelega grla. »Ničesar vam ne stori,« je reklo dekle. »Kaj ne. Kastor? Priden bodi! Da ne boš tepen! Kastor!« »Kastor — Sva — bova prijatelja! Velja? Daj mi nogo! Lepo, Kastor! Daj!« sem kosmatega velikana lovil za taco. Pes me je povohljal po kolenih. Izprožll desno šapo in ml obliznil roko. »Niste hudoben človek, Jakob, saj vam je tako ime. Ali ne?« je reklo dekle dobre volje. »Da, za Jakoba so me krstili.« »Ali sem pogodila? Ono glede —« »Menim, da ste, gospodična —« »Nobena gospodična nisem — Nikoli več mi ne recite tako, Jakob — če boste ostali pri nas — Vida sem. Za vsakega pri hiši — Ne zamerite! Naš Kastor pozna ljudi —« »Čeprav so samo vandrovcl — Vida — — ?« Četrt ure pozneje sem bil Benčakov posel. Benčakov vrtnar. • Benčakovina je ležala nad vasjo. Po celem hribu se je razpasla. V breg in dol in počez. In še so je veliki kosi — senožetl ln oranja in gorice in hoste — bili razmetani ln razvlečeni vse tja za drugim in tretjim kotom dolinske vasi. Na jutrnjl strani hriba, nekaj k poldnevu nagnjeni, se Je za gospodarskimi poslopji z glogovo mejo ograjen raztezal vrt. Vrt. prijatelj, da mi je duša zavriskala, ko sem na vse zgodaj dati prednost Južni Afriki. Pol« 14 milijonov unč. ki ao jih predlanskim Izkopali v južni Afriki, so tri četrtine milijona unč avstralske proizvodnje kar skromne. Toda pridobljene so bile s naraščajočimi stroški, nakar so po dolgi poti izginile v ameriških skladiščih zlata. Dokler sta Amerika ln Anglija mogli dobavljati Avstraliji različno blago v zamenjavo, je bilo to Se vse v redu. Pomanjkanje ladjevja in druge ovire pa silijo Avstralijo k navezanosti na lastne moči. Vedno večje pomanjkanje delovnih moči na avstralski celini, kjer je itak le malo ljud tva, dviga človeško vrednost dosledno v škodo zlatu. Nekdanji »dobrodošli tujec< (Welcome Stranger) je danss nezaželjen. Poročila pravijo, da razmišlja avstralska vlada o tem, kako bi vse delov- »Emona«, Zavod za poljedelstvo in nepremičnine v Ljubljani, objavlja glavne pogoje, ki urejujejo oddajo v zakup njiv in posestev, odkoder so se izselili Nemci. Načrt družbe »Emona« je vzpostavitev malih posestev, kar pa zahteva dolga proučevanja tudi zaradi preureditve kmetijstva. Medtem je »Emona«, da bi olajšala položaj kmetov in priseljencev, ki nujno čakajo na dodelitev hiše in zemljišč, sklenila dodeliti jim to v zakup pod izredno ugodnimi pogoj L Prednost bodo imele družine, ki so vajene kmečkega dela, vendar pa je tudi prostora za gozdne delavce, ki potrebujejo samo hišo z malim vrtom, za trgovce, za obrtnike itd., ki bodo brez dvoma imeli priliko uveljaviti se s svojim delom. Vsem, ki so že predložili prošnjo, so bila že poslana povabila, da se predstavijo v vasi, ki so ši jo izbrali, in če bi tega povabila ne bili prejeli, se bodo kljub temu lahko predstavili v uradu v Kočevju, da se bodo potem podali na kraj, kjer se želijo naseliti. Takoj se bo izvršila dodelitev hiše v razmerju s številom družinskih članov in obsežnostjo gospodarstva, ki se želi ustanoviti. Za hišo je določena zelo nizka zakupnina, ki je začasnega značaja. Ob izročitvi hiše se sklene zakupna pogodba za kmečko gospodarstvo z obveznostjo, da se bodo dodelile njive v teku meseca aprila, travniki in pašniki pa v teku maja v razmerju z delovno močjo družine in obsežnostjo kmečke hiše. Tisti, katerim bodo zaradi sestave njihove družine in ker se pečajo s kakim drugim poklicem, dodeljena zemljišča samo v malem obsegu in sicer največ do dveh hektarjev, bodo plačali malo zakupnino za hišo in razen tega zakupnino v naravi za zemljišče. Tisti pa, ki bodo prejeli v dodelitev več zemljišč kakor v tej izmeri (njiv, travnikov in pašnikov v skupni izmeri od več kakor dveh hektarjev) bodo morali plačevati samo zakupnino v naravi, določeno za ta zemljišča, medtem ko se jim bo začasno določena zakupnina za hišo odobrila. S tem se daje prednost številnim družinam in olajšava za ustanovitev izdatnih kmečkih gospodarstev. Pri zakupih trgovskih in obrtnih podjetij se bo zakupnina hiše prištela zakupnini od zemljišč, ki se bodo zahtevala. V vednost in ravnanje interesentov se objavljajo zakupnine v naravi za vsak hektar, določene za že posejana zemliišča z žitom, kjer ima zakupnik izvršiti le še mnlo dela, odnosno za zemljišča za pomladno setev, katerih zakupnina je pre-računjena na podlagi pridelka v kromoir-ju. Za travnike in pašnike se bo določila ob izročitvi primerna zakupnina v razmerju z njihovo donosnostjo. Okraj KoCEVJE Žito: Najmanj 3 kvintali, največ 6 kvin- talov. Krompir: Najmanj 3 kvintali, največ 6.5 kvintalov. Okraj KOČEVSKA REKA Žito: Najmanj 1.5 kvintala, največ 3 kvintali. Krompir: Najmanj 1 kvintal, največ 4 kvintali. Okraj MOZELJ Žito: Najmanj 1.5 kvintala, največ 3.5 kvintali. Krompir: Najmanj 1 kvintal, največ 4.5 kvintali. Okraj KOPRIVNIK Z«to: Najmanj 1.5 kvintala, največ 3 kvintali. Krompir: Najmanj 1 kvintal, največ 4 kvintali. Okra! ČRNOMELJ Žito: Najmanj 1.5 kvintala, največ 4 kvintali. Krompir: Najmanj 1 kvintal, največ 5.5 kvintalov. naslednjega dne prvikrat z lopato in motiko in grabljami stopil vanj. »Fant, to je za tebe,« sem se zavzel navdušeno. »če je božja volja, si do zime preskrbljen!« Prijatelj! Vrt! Tak vrt! Za dva pluga ga je bilo in čez. Res nekoliko zapuščeno in zanemarjeno vse skupaj. Neurejeno. Toda kaj! Zemlja, žemljica je spomladi počivala tako, kakor sta jo pustili jesen tn zima. Dremala. Pridnih in sposobnih rok čakata. »Znoja se bo prelilo na potoke. Križ in pesti bodo dostikrat zabolele. Ali kadar bo delo dovršeno, Jakob, bo Benčak dejal, da sem mu z neba na njegov hrib presadil paradiž«. »Ne sami, Jakob! Skupaj ga bova. Oba,« se je za menoj oglasila Vida. »Kaj govorite! Take časti in slave vam ne privoščim! Kaj bi očka rekel. Bi me zmerjal z lenobo in nepridipravom, ki niti salate ne zna posejati. Kakor me je lansko leto, ko sem vse sama obdelovala z Jožino. In Jo-žina je za vrtnarijo kolikor 06liček za lon-čarijo. Veste, Jakob,« je drobila, »sem kupila v trgovini nekakšnega semena za korenje in peteršilj. Ali mi je iz njega zrast-lo, Bog vas vprašaj, kaj! Plevel. Cist plevel. Divji in koprivast. Očka je pokal od smeha. Me pestil in se zraven jezil. Da bi bil pametnejše zadel, če bi bil vrt posejal z deteljo, še krave ne žro tvojega peter-šiljčka in korenčka,« je robantil. Sedaj pa mi boste vi pomagali, Jakob, kaj ne? In me naučili. Bova pokazala očetu, kaj se pravi vrtnarltl.« »Bova, gospodična, bova —« »Spet. gospodična?« Je zacepetala z nogo. »Kar dajte! Nadaljujte! Boste ostali brez zajtrka in malice!« ne rile, ki so saposlene v industriji za pridobivanje zlata, rajši zaposlila na diugem mestu, neposredno v prid vojnemu gospodarstvu. Morda bodo tudi druge zlate dežele morale slediti temu zgledu. Svetovno gospodarstvo — zaključuje člankar — je v velikem celu že nekaj let brez zlata pa se kljub temu vrti vse kolesje ladje. Nemško gospodarstvo je znalo to prej urediti kakor drugi. Pravljičnemu kralju Midasu in onim na Fortu Knoxu — kakor se Imenuje tisti kraj v Zedinjenih državah, kjer hranijo velike rezerve zlata — bo poslej neprijetno pri srcu spričo velikanske kopice zlata, katero cenijo na 657 milijonov unč. Ameriškemu ljud tvu bi bilo delo, ki tiči v tem zakladu, gotovo ljubše kakor žolta kovina. Okraj STARI LOG Žito: najmanj 1.5 kvintala, največ 2.5 kvintala. Krompir: Najmanj 1 kvintal, največ 3 kvintali. Tisti, ki želijo dodelitev hiše in zemljišč, morajo upoštevati naslednja določila: 1. Morajo se požuriti, ker je hiš samo omejeno število in je število prosilcev mnogo večje. 2. Morajo prinesti s seboj vse orodje, sredstva in semena, s katerimi razpolagajo. 3. Ako želijo postati lastniki posestva, si morajo že sedaj izbrati posestvo, ki ga smatrajo za najbolj primerno po svojih gmotnih in delovnih možnostih. 4. V aprilu se bodo pričela velika gozdna dela: zaradi tega naj zakupniki razmišljajo o primernosti naselitve v kraju, kjer bi si lahko preskrbeli tudi izvenkmečko delo. »EMONA« je ukrenila vse potrebno za čim večjo in vsestransko pomoč v dobi setve, da bodo družine dobile iz zemlje, kar je potrebno za življenje. Načrt zakupne pvogodbe je na vpogled v uradih družbe »EMONA« v Ljubljani in v Kočevju, Mozelju, Koprivniku, Črnomlju, Kočevski reki in v Starem logu, kakor tudi pri preč. gg. župnikih raznih vasL S Spodnje štajerske Dve veliki zborovanji v Mariboru. S prvim pomladnim dnem je bil zaključen val pr opaga n dn ih zborovanj Heimatbunda na Spodnjem Štajerskem. Za zaključek sta bili v soboto zvečer sklicani v Mariboru dve veliki zborovanji V mestni avtobusni garaži, ki je v Mariboru najprostornejša, je govoril zvezni vodja Steindl prebivalstvu na desnem dravskem bregu, državni govornik Siegfried Tremi pa je govoril v Gdtzovi dvorani prebivalstvu na levem bregu Drave. Novi grobovi. V Mariboru sta umrla 65-letni prekajevalec Vaclav Ledvinka in 66-letni upokojenec Ferdinand Dreo. V Studencih pri Poljčanah, ob vznožju Boča, stoji starinski samostan, kjer se zdaj vršijo tečaji za voditeljice kmetskega izobraževalnega dela. Tečaji trajajo po 3 tedne. Dne 2. marca se je pričel drugi tečaj, ki ga je zdaj dovršilo 30 mladih Kočevaric iz brežiškega okraja. Dekleta so bila razdeljena v tri skupine — za kuhanje, šivanje in gospodinjstvo — in so se vsak teden menjala, da so spoznala vse tri panoge. Poučevali so jih tudi o vrtnarstvu, perut-ninarstvu in negi dojenčkov, razen tega so se vežbale v športu in petju. Inšpekcija celjskih motoristov. V Celje je prispel vodja alpske motorne skupine Dorfler. Nadzoroval je motorni oddelek celjskih brambovcev. Iz Celja je nadaljeval pot v Trbovlje in Brežice. Kaznovani navijalci cen. Policijsko ravnateljstvo v Mariboru je pretekli teden kaznovalo sedem obrtnikov, gostilničarjev in trgovcev z občutnimi denarnimi in zapornimi kaznimi. Obenem je zaplenilo precej blaga, najdenega pri preiskavi V Vojniku je bil prirejen roditeljski večer. Mladina je nastopila s petjem, godbo in rajalnimi vajami Listi pravijo, da izpričuje mladina dober napredek v učenju nemškega jezika. Graško gledališče v Šoštanju. Deželno gledališče lz Gradca gostuje zdaj ne samo v Mariboru, marveč tudi v drugih večjih spodnje štajerskih krajih. Nedavno je uprizorilo v Šoštanju veseloigro »Grda račka«. Obisk je bil zadovoljiv. V Ormožu je ženska krajevna skupina uvedla šivalnico, kjer se žene in dekleta dnevno shajajo in se posvetujejo, kaj se da napraviti iz starega blaga. Obenem se vežbajo v petju. Bova, bova, Vida,« sem popravil. »Nerodno mi je — takoj prvi dan — težko —« »Zadnji ali prvi, vse gre v eno vrečo! Nerodno — težko —c je žlobudrala. »Tak — tak —« je iskala pravo besedo, »čuk, da bi iz suhega klina vodo prešal, in mu je težko ln nerodno — ha!« Pregledala sva tn premerila vrt. Razdelila ga na lehe in lehice. Odbrala prostor za povrtje. Za cvetje. Za zgodni krompir. Jagode in drugo. Dva resnična inženirja. Celo načrt sem ji moral narisati. »Da ne bi v poslu pozneje česa pokvarila. In si bova za sleherni dan lahko v naprej odredila delo,« je zatrjevala Vida. »Ali bova v treh tednih opravila, Jakob?« »Skoraj. V štirih, če nama bo vreme količkaj naklonjeno, na vsak način, Vida. Vse bo prekopano. Posejano. Posajeno. Seveda lepo po vrsti. Kakor semena zahtevajo.« In sva začela. Prav zares začela. Poče-dila sva in osnažila sadno drevje. Obrezala brajde. Za njimi se je zavrstil suhi in gnili plevel. Odkopavanje in trebljcnje nasadov, ki so čez zimo ostali v zemlji. Pa zvaža-nje gnoja. Kopanje. Rahljanje. Od zore do mraka sva dan za dnevom rila in rovala. Dvema neutrudnima krtoma podobna. Vida je dostikrat upregla Jožino, hlapca. In se ob popoldnevih razhudovala na Lizo in Lenko, dekli, kadar sta končali s pospravljanjem v kuhinji ln hiši, in jih spodila na vrt. Benčak je včasih zarogovilil, da se krave v hlevu duše v gnoju in tope v gnojnici; da cvilijo prasci in so konji lačni in žejni; da je čas za oranje, brananje in tako. Ali ga je Vida vselej potolažila. In ja moral celo sam. bolj za šalo kakor za delo, prijeti za lopato in grablje. Pride še Nezaždjen tufee v Avstraliji Ponovna naselitev ozemlja ki so ga zapustili Nemci šil© življenje Nekdo bedi po mestu naokrog in raznaša časnike. To imenujemo delovanje. V drugih urah leži isti človek speč v svoji postelji. To imenujemo počitek. V resnici se gibije njegovo življenje tudi tedaj in razlika je samo v tem. da se življenje v spanju obrača naznotraj, med tem ko je bilo prej s svojimi silami usmerjeno v zunanji svet Tako smo zadeii v preprosti obliki na pojav, ki oovladuje vse življenje, tudi živalsko in rastlinsko, življenje si izsiljuje varen ter T-okcmeren potek s tem, da niha neprestano med dvema tečajema sur. in tja. V eni izmed faz sili nazven, v drugi umika vase in zbira sile, da bi se moglo pozneje sproščati spet ven. To se dogaja z rednimi sii ritmičnimi menjavami. Nekatere teh menjav so kratkotrajne, rabijo komaj sekunde, kakor n. pr. utripi srca. Druge trajajo tudi po več let. To ie pa nevažno spričo dejstva, da se življenje brez *ega valovitega izmenjavanja naprej in nazai, navzgor in navzdol, zbiranja in spraščanja sploh ne n.cre razvijati. Sredi jte-Mnih ritmičnih pojavov, k! jih kaže človeško življenje, se vidita opazovctl-cu dve de jstvi še posebno nenavadni. Prvič, da so rilrai, ki se rodc s človekom, in <"!ru gič, da obstoje tudi takšni, ki si jih pridobi šele v teku življenja. Med prirojene ritmične izraze, ki zahtevajo za svoj celotni potek mnogo let. spada ritmika rasti. Rast se običajno pokaže sicer že ic,;ia!u po rojstvu, toda v dobi ao-jenja gre i olj za tem da se dete prej nekako odebeli. nego da bi se daljšalo, šeie po tej prvi detinski de bi nastopi doba pi*ve rasti v drlzino, ki traja povprečno do šestega leta Nato sledi za nekoliko iet doba drugega detH-lenja, Ki traja z razlikami, ki so v zvezi 8 plemensko pripadnostjo, podnebnimi m sploh življenjskimi prilikami, pri deklicah nekako do 9. ali 10. leta, pri dečkih pa povprečno dve leti dalj. V tem času telo ne rase posebno v dolžino. Potem sledi tretja doba mogočnega stegovanja ki traja pri ueklicah približno do 16., pri dečkih pa do 15. leta. Odtlej se tempo pri obeh spolih ublaži, telo počasi dozoreva, se zmerno zaokrožuje in daljša, dokler se rast v dolžino najpozneje sredi dvajsetih let popolnoma ne ustavi. Te velike periode rasti so prepletene z majhnimi rastnimi dobami, ki se ravnajo — kar je zelo zanimivo — po letnem ča^u. če se telo namreč bas daljša, je ta njegova rast v dolžino, kakor so ugotovili biologi in kakor opazujemo tudi pri rastlinah, med zimskim ln poletnim sončnim povra^om največja, ln isto tako se telo polni najbolj jeseni ter v predzimskem času. Zastoj rasti, ki nastopi po dobi dozoritve, se v ostalem nič ne tiče cele vrste organov, kakor nohtov, las. površne kože, krvnih stanic, kiičmn stanic, mlečnih žlez pri Sen. skah itd. Toda pri tem so nekateri organi, ki jim potei', t. življenjsko delovanje v stro go sam ost jinih določenih ritmih. Rdeče krvne staruc? živijo n. pr. samo po tri tedne, tako da pogine vsak dan približno bilijon takšnih stanic, ki se morajo potem nadomestit: z novimi. Tudi ženske klične sta. niče se zmenjavajo v štiritedenskem kro-goteku, mod tem ko se zaplodek izzoreva-joči organi podrejajo kakor mlečne žleze zakonom k: jih narekuje spočetje. Pri mnogih ljudeh je tudi menjava las enako strogo ritmizirara kakor pri živalih. Trepalnice se objavljajo n. pr. vsakih pet mesecev in Le j periodičnosti se podreja lahko tudi lasovje na glavi. Tako poroča neki raziskovale c ženski, ki ji lasje v dobi, ko dobivajo žh ali svojo zimsko dlako, silno izpadajo ir se ji obenem isto tako silno obnavlja jo Zelo očiten ritem, ki obvladuje življenje vseh ljudi, se nanaša na vsakdanje spremembe .-crvne tempeiature. Tudi pri normalnem, zdravem človeku ta temperatura ne znaša ves dan nespremenjeno 36.5 stopinje, tei: več se suče. okrog nje, in sicer tako, da ia njeno stanje v zgodnjih jutranjih urah, torej pred prebujenjem, najnižje. potem kakšnih dvanajst ur stalno narašča in prične potem spet nazadovati. Seveda pri tem ne gre za posebne razlike. Zanimivo pa je to, da pri novorojenčku tega dnevnega nihanja telesne temperature ni opaziti, šele polagoma se polasti to čudno valovanje njegovega telesa in ga po. tem do smrti ne izpusti več. že pri starejših opazovalcih je ta pojav zbudil doiorevo, da mora biti v zvezi z astronomsko menjavo dnevov in noči. To se do neke mere ujema, vendar sodeluje pri tem nedvomno enako močno tudi dejstvo, da je dan doba delovanja ln napora, noč pa doba počitka. Zelo jasno se kaže to pri nočnih živalih (sovah) in nočnih delavcih, Kjer je krivulja dnevne krvne temperature baš obratna, fu se kaže, da je kozmično dogajanje, v katero je vprežen človek, njegove, mu telesu dejansko usodno. Kri, ki pri rojstvu ne pozna rednega temperaturnega nihanja, se v prvih mesecih življenja polagoma nauči korakati v istem ritmu, s katerim se menjavajo dnevi in noči. Isto velja seveda za menjavo budnosti in spanja. Spet je zanimivo, da novorojenček o kakšni pravilnosti te menjave ničesar ne ve. Njegovi prvi dnevi sestoje skoraj samo iz spanja, ki ga popolnoma neredno prekinjajo minute kričanja in bdenja. Ob koncu prvega meseca je podoba že bistveno drugačna, otrok spi samo še okrog osemnajst ur na dan, ob koncu prvega leta štirinajst ur, v tretjem, četrtem letu dvanajst ur in v desetem letu se je spanje dtrajfelo na okroglo deaet ar. tat od sebe a« Je čas spanja med tem prilagodil nočnim, uram, 6aa bdenja in. dela pa dnevu. Poznejše življenje čas spanja običajno Se nekaj skrajša, toda kdor ai more to privoščiti, spanja ali vsaj celotnega časa dnevnega počitka ne bo znižal pod devet ur. Stremi! bo tudi za tem, da bi svoj glavni počitek imel ponoči. Sicer gre po vsem svetu velikomestna kultura za tem, da bi odpravila »«cč, in je v raznih poklicih vzgojila ljudi, ki jim noč na videz ni potrebna za spanje, a tudi ti ljudje se ne morejo izogniti tisti periodiki, ki zahteva, da mora času dela in bdenja slediti čas počivanja. Razen tega pravijo zdravniki, da je to postavljanje narave na glavo zvezano s pojavi živčnosti, ki napadejo te ljudi prej aH slej. To je verjetno, kajti ne smemo poza-iti, da obsega 24-urna perioda bdenja in spanja tudi ritmiko srčnega in dihalnega delovanja ki si jo je velemestni človek pridobil v otroških letih isto tako kakor deželan in ki je navadila tako srce, kakor dihala smatrati dan za čas, ki jim prinaša delo, med tem ko jim noč podarja počitek. Pomisliti ricramo, da spanje podnevi že zavoljo hr-.«pa ne more biti nikoli tako kre-pilno kaker nočno spanje. V človeikem telesu pa je cela vrsta drugih perioličnih delovanj, ki so kakor polnilni material v širokem okviru doslej omenjenih periodnih dogajanj. Tako se očesne veke odpirajo in zapirajo neštetokrat na dan ter d:.iejo na ta način zelo občutljivi roženici notrebno vlago. Samo v spanju ostajajo zrprte. Omeniti je tudi gibe, ki gredo kakor valovi skozi mišice, pri čemer nastajajo v telesu drobni električni toki, kakršne opazujemo tudi v delujočih živcih. Nadalje naj omenimo periodične povratke gladu in Seje, periodiko žvečilnega ln prebavnega .ieiovanja, ki spravlja v zakonito nihanje vse pri tem zaposlene organe, ritmiko hoje. ki je za vsako brzino različna, in celo ritmiko dela, ki zahteva za vsak poklic svoj posebni potek, če upoštevamo še infekcijske bolezni, moramo navesti določene vročinske krivulje, ki so zanje značilne, kakor so značilni periodični napadi za neke dištvne bolezni ali epilepsijo, ki ima isto tako svoje kritične datume. Neki raziskovalec je opozoril celo na periodične povratke določenih sanj, ki sledijo tisti dvotaktni periodi 23 in 28 dni. kakršno so izračunali tudi za druge življenjske pojave. Po vseh teh dejstvih gotovo ni pretirano, da so ritem označili naravnost za činitelj življenja. Električno ogrevanje žebljev Varjenje je danes najbolj razširjeni način za spajanje dveh kovinskih kosov. So pa mnogi primeri, ko se ne moremo odreči zakovicam in žebljem. Žeblje običajno segrejejo, da bi bolje prijeli. Za ta namen je potreben ogenj, ki ga moramo podžigati s pihalniki. Dim. oglje in saje gotovo ne pripomorejo k snagi. Ta nedostatek pa so odpravili v Nemčiji seda; na ta način, da segrevajo žeblje z elektriko. Posebna priprava. spušča električni tok v žeblje in v kratkem času se ti segrejejo do potrebne temperature. To pripravo uporabljajo zlasti za zabijanje žebljev in zakovic pri gradnji strojev, vozil, ladij, jeklenih posod, v železniški praksi in v kemični industriji. Nemški tisk Ob pričetku te vojne je bilo v Nemčiji okrog 2500 dnevnikov s skupno naklado 19 milijonov izvodov. Revij je bilo približno 10.000 s skupno naklado 260 milijonov izvodov. Vojna je število periodičnega tiska seveda, zmanjšala, zlasti pa število revij, ki ao bite izključno znanstvenega značaja. Radio Ljubljana TOREK, 24. MARCA 1942-XX 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Lahka glasba — v odmora napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Koncert pianistke Rossane Bottaie 12.40: Koncert vio. linistke Francke Rojčeve (pri klavirju Marta Bizjak-Valjalo). 13: Napoved časa — poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v sloven-SčinL 13.20: Filmska glasba — orkester vodi dirigent Zeme. 14: Poročila v italijanščini. 14.15: Radijski orkester, vodi dirigent Drage Mario šijanec — Pisana glas. ba. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert sodobne italijanske glasbe, vodi dirigent Ettore Gracis 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Kvintet harmonik. 20: Napoved časa — poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slo-venčini. 20.35: Koncert izvaja papeški zavod za sveto glasbo s sodelovanjem družbe EIAR — v odmoru predavanje v slovenščini. 21.3f: Zanimivosti v slovenščini. 21.45: Cvetlične pesmi. 22.15: Sprehod v pomlad — orkester vodi dirigent Spaggiari. 22.45: Poročila v italijanščini. Dva človeka v mnetmm mv3zu Katera je najnižja temperatura, ki jo človek še zdrži? Odgovor ni enostaven, kajti odvisen je seveda od človeka samega, od njegove vztrajnosti. Vsekako pa so zanimivi poskusi, ki sta jih izvršila pred kratkim dva mlada švedska zdravnika. Oba raziskovalca sta se dala zapreti v stekleno, hermetično zadelano komoro. V njeni notranjosti so se posebnimi aparati znižali temperaturo na 30 stopinj pod ničlo. Moža sta bila popolnoma gola ;n sta sedela vsak ob svoji pisalni mizi, da b' zapisala svoje občutke v tem mrazu Toda že dve minuti potem, ko se je začel poskus, sta prenehala z zapiski, kajti nobeden izmed obeh moz. ki sta bila videti spremenjena v kamnitna kipa, ni bil več sposoben niti najmanjšega giba. Sodem minut pozneje je prvi mladi mož izgubil zavest, drugi pa po enajstih minutah. Truditi so se morali z njima poldrugo uro. da so ju z umetnim dihanjem in z drugimi pripomočki spravili spet v življenje. Iz zapiskov tistega, ki je vztrajal enajst minut, so razbrali tele stavke: »Moji občutki so podobni tistim, ki jih imaš cd sončarice. Moj živčni sistem ne deluje več in kri se mi je v žilah ustavila. Menim, če poskus« ne bodo takoj ustavili, se bc moja telesna temperatura znižala s tako neznansko naglico, da bo to povzročilo mojo smrt.« Obnovite naročnino! ZA SMEH IN KRATEK CAS V neki občinski šoli v Chicagu je profesor obravnaval starogrško mitologijo. »Kako se imenuje bog podzemlja?« je vprašal profesor. »Al Capone!« se je oglasil razred v zboru. * *Kaj ti je dejal doktor, ko si mu povedal, da trpiš za slabim spominom?« »Zapisal mi je kroglice.« »Ali so ti pomagale?« »Kako neki? Saj sem jih vendar pozabil jemati!« PRI IGRI »... ah. oprostite .. . zelo mi je neprijetno ... na žalost vam ne morem dati desetih lir, ki ste jih pravkar od mene dobili!« »Kaj ne morete dati? To je predrzno, gospod, da igrate brez denarja, razumete!... S čim naj plačam sedaj zapitek?« ANEKDOTA Knez majhne nemške državice je obolel in pruski kralj Friderik Viljem IV. je poslal enega svojih dvorjanov tja, da bi pov_ prašal po bolnikovem stanju. Ko se je dvorjan vrJl, je bilo prvo kraljevo vprašanje : »Nu, kaj dela naš dragi knez? AH je zelo resno bolan?« »Je, veličanstvo!« je odgovoril mož. »Z njegovim stanjem ni šale!« »Tako? Ali ne more več vladati?« »Nu, tako hudo pa spet ni — vladati more še vedno!« Adamsonovi suknji manjka gumb Knfturnl pregled Goliev ^Jurček" Merila za presojen je mladinske igre se ne morejo v bistvu razločevati od meril za teater odraslih: zakon odrskega učinka odloča tudi tu o sprejemljivosti aili nesprejemljivosti stvaritve. Toda kako različna je snov. iz katerih sta sestavljeni mladinska pravljična igra in na pr. sodobna psihološka drama! Medtem ko se v prvi uveljavlja čisto po svoje ona ista domišljija, ki pri mladih ljudstvih in pri zelo mladih ljudeh ustvarja mite, pravljice in najpreprostejše, poosebljene simbole neumljivih stvari v naravi in v človeku, slon i druga na tankočutnem opazovanju in zreli življenjski izkušenosti človeka, ki je skušal kar največ objektivno videti in kar največ spoznati. Ustvarjanje pravljičnega gledališča pa je takisto tvegano dejanje, ker je treba tudi fantazijski tok pravilno uravnati, vse dele dobro porazdeliti in medsebojno uravnovesiti, celotno drama t sko kompozicijo pa trdno zgraditi. Po avtorjevem delu se šele prično tu nemara še važnejše in še odgovornejše naloge smiselne in učinkovite odrske reprodukcije. Pesnik Pavel Golia je najpomembnejši avtor slovenskih mladinskih iger. Ne vem kakšni razloči ali nagibi so avtor;a »Pesmi o Zlatolaskah« zvabili v ta posebno s'abo obde'ani de! domače mladinske literature Ni pa ie do'gn dvoma d« je Pavel Golia izmed vseh. ki k> poskušali svoje dramatske sposobnosti v pravljični obliki, najbolj uspel. Prinesel jc v ta posebni svet s-.1« » liuli-jaiteku vojsko, itaiijau^ivi uradiji »ist objavlja dekiet, s Kuu-msi jo storjen nov iio-iuK spojitev aiuauuKe v ujoKt z Ldiijaa-«Ko. F o Uoiocilin ucjutiu wuo ai.«a.:,.vi.u podoriclijem piiznuui iuui v na.iijuu.->«:i armadi iijulovi orni, aia^u^au itu ..i ur ijje pravice, ki so si jih pnuobili. * i'j'o»uocij.i. une xo. t. m. je bil na zagrebški meaicirioiu laKiuieu pruiaovirau za UoKtoija iumvli&tva g. Kojc uojze iz LJubljane. CesLitaino! * Povečanj« Minskega mesta. V italijanskem iiliiiii.i.eiii mestu CiiiccKta. bo letaš zraslo številu ateijc^ev oa 12 na io. Stalno je zaposlenih že več kat-cor l.SOu oseb m sicer delavcev in tennkvov. Povprečno število igralcev, statihiov in vseh nauiešGen.-cev in delavcev se gibije med o.OUU 111 o.uUO. Cinecitta lahko zdaj letno izdela 16 vciiKin lilmov, 30 kratkih filmov in 50 sinhioni-zacij. * Tajni dokumeuti cesarice Elizabeti-. Okrožno civilno aod.šče v L»mu je izročilo nemškemu deželnemu sodišču v ±>rnu skrinjico s habsburškimi rodbinskimi družin-sk.mi dokumenti. Skrinjico je bii našel sekcijski šef baron dr. Siatin na graiu Moravsko Kromovo in sicer takoj po smrti bivšega vrhovnega dvornega komomiita cesar.a Franca Jožefa, kneza Rudolfa Liechtensteinskega. Na skrinjici je napisano: »Ta kaseta ne vsebuje ničesar, kar bi se nanašalo na mojo družino ar kar bi biio za njo važno. Po moji siniti naj jo dediči oddajo notarju, v čigar varstvu naj ostane neodprta do leta 1950. To leto naj jo dvigne kak član dunajske akademije znanosti, nakar naj jo ocipro v prisotnosti 7 članov dunajske akademije.« — Pi3ma, shranjena v skrinjici, je cesar Franc Jožef našel po umoru cesarice Elizabete v njeni pisalni mizi. Sam jih ni hotel čitati, ker je veiel, da j-h je cesarica varovala kot skrivnost Knez Lichtensteinski, kateremu je cesar izročil pisma, jih je nato zaprl v posebne kaseto, ki je zdaj v varstvu nemškega deželnega sodišča v Brnu. Pisma utegnejo vsebovati zanimive podatke o intimni zgodovini Habsburžanov. =s= Mrtvec ga je u.Liri i. O nenavadnem dogodku poročajo iz Salerna. Uslužbenec pogrebnega zavoda je ponoči stražil nekega mrliča, ležečega v krsti na nekoliko vzvišenem odru. Nočni čuvaj se je vsedel ob vznožje krste in je kazal mrliču hrbet. Naenkrat so začutili prebivalci v vsej hiši grozoten krik. Ko so prihiteli gledat, kaj se je zgodilo, so našli čuvaja pol nezavestnega, po obrazu vsega oblitega s krvjo. Ko si je mož opomogel, je povedal, da je na stolu dremal, ko mu je mrlič nenadoma zadal silovit sunek v hrbet. V grozj je mož planil po konci in hotel pobegniti, pil tem pa je treščil z glavo vrata in dobil veliko rano na čelu. Ko so doma.či pregledali mrliča. so ugotovili, da se ni nič spremenil, samo ena noga je gledala izpod pokrivala. Poklicali so zdravnika, ki je ugotovil, da ne gre za navidezno smrt. Sunek si razlaga zdravnik kot sicer nenavaden, vendar pa naraven pojav. Trenutno je popustila živčna ohromelost v boln kovi nogi, kar je posledica izprememb. ki se dogajajo v vsakem mrliču. * Diplomatski kovčeg ukraden. Švedsko poslaništvo v Budimpešti je pred nekaj dnevi policiji prijavilo, da je enemu njegovih uradnkev bil na vla-ku ukraden kovčeg z važnimi diplomatskimi in gospodarskimi dokumenti; v kovčegu je bilo tudii 60 funtov šterlingov in večja vsota švelskih kron. Policija je krivca prijela. Pri zaslišanju je tat izjavil, da je kovčeg z dokumenti vrnil švedskemu poslanstvu kot »najdeno stvar« in dobil za to 50 pen-gov najdenine. * Bučne peške brez lupine. Nemški profesor dr. Erich Tschermak-Seisenegg je vzgojil buče, katerih peške nimajo lupine. Peške bodo zlasti uporabne za izdelavo bučnega olja, ki je na štajerskem najbolj priljubljeno". Dr. Tschermak je bil dolga leta profesor rastlmogojstva na dunajski v:soki šoli za kmetijstvo in je odlikovan z Gothejevo kolajno. Za novo vrsto buč je treba le malo prostora, ker se ne razpletajo. * Prošnja nemških državnih železnic potnikom. Nemške državne železnice so m prosile potnike, naj v prenapolnjenih vozovih od časa do časa odstopijo svoje sedeže tudi stoječim potnikom. Vsakdo mora vedeti, da so nemške železnice preobremenjene in da ne morejo dajati v promet zadostno število osebnih vagonov. =.': Sn /ni viharji na severu. Iz, švedske in Danske poročajo o novi hudi z'mi, ki je nastopila v zadnjih dneh. V južnošvedski p okraj, n i Malmoe je zavladal tak mraz, združen s snežnimi v:harji, da kronika teh krajev ni še nikdar zabeležila tako hude zime ob tem času. Vsa pokrajina je odrezana od sveta in trpi zarad; pomanjkanja vode in živil. I-ju 1 je se morajo umivati z mineralno vodo. ker primanjkuje naravne. Mleko, meso jn krompir so v zadnjih dneh dobile samo bolnice. Danski meteorologi računajo, da je v zadnjem času padlo za mil i ion ton snega. * Pes kot k!"ent. Po švicarskih listih posnemajo Le Ultime Notizie« prigodo cu-riškega trafikanta. Neki gospod "je nava-d'l svojega psa, da mu je šel vsako jutro v trafiko po časnik. Vse je šlo v redu, do- kler se ni ta gospod odločil, da si namesto tega lista naroči po pošti drug list. O tem pa kajpak m poual svojega zvestega psa in le-ia prihaja vsako jutro po list, a mu tralikant ne more uopoveuat:, Ja je njegov gospouar odpovedal iist. Pes pa očitno jcinije zelo tesno svojo dolžnost in se ne da odpravit, dokler ne dobi lista v goDec. i x aiiKamt si ni mogel drugače pomagati, kakor da ima veuno pripravljeno kaKšno staro številko, ki jo pasjemu kiientu stsne nieu zobe. * Nove aretacije zaradi trgovine z zlatom. Tudi v Torinu je prišla policija na sled nedovoljenim kupčijam z zlatom. Za-; r.i so tii osumljence. V kovčegu enega izmed njih so našli 400 zlatnikov, ki jih -,e bil dan poprej nakupil pri torinskih posredovalcih za visoko ceno po 801) iir komad. 'Zo ceno so dosegli zlatniki na črni borzi in seveda daleč presega dejansko vieunost tega novca. Nadalje so odkrili^ pri tem kupčevaicu z zlatom dve šibiki zuata v vrednosti kakih 200.000 lir. V zvezi z »zlato« afero je pričakovati še nadaljnjih aretacij. . * V navalu blaznosti ustreiil ženo in brata. V Torinu se je odigrala te dni pretresljiva družinska drama. 43-letni Giuseppe Postore je na svoj god v navalu blaznosti ustreiil svojo ženo in petdesetletnega brata, nato pa je še nameril dva strela vase in se ubil. ,. ... „„ * Gradbena delavnost v Budimpešti. Po statistiki komunalnega uraia se je gradbena delavnost leta 1941. dvignila za 20 odstotkov, število novozgrajenih sob se je dvignilo od 10.625 na 12.015. število stanovanj se je povečaio od 4822 na 5201, zlasti se je pomnožilo število majhnih stanovanj z eno in dvema sobama. Predvsem so gradili velike stanovanjske hise. Kljub temu oa še vedno manjka stanovanj. * Na Madžarskem bodo pridelovali dišave. Zaradi težkoč pri uvozu inozemskih dišav je kmetijsko ministrstvo pokremlo akcijo za čim večje nasade dišav, ki lahko uspevajo tudi na domačih tleh. Predvsem hočejo" nasaditi kumno, majaron, gorčico in janež. * Poljska dela so najnujnejša! Rumun- sko kmetijsko ministrstvo je pozvalo vse kmetijske zbornice, naj od 15. marca do konca pomladnih del na polju opuste vsa pisarniška dela. Zbornice morajo zaposliti svoje osebje samo pri delih, ki so v najožji zvezi s pomladno setvijo. * Židom gre slaba povsod. Doslej v svobodnih noklicih zaposleni židje v Bolgariji so morali pretekli četrtek zapustiti svojo službo razen tako imenovanih »privilegiranih« Židov, katerih imena so bila objavljena v uradnem listu, in tistih Židov, ki jih po določbah bolgarskega rasnega zakona ni smatrati za Mde. Tehniki z gimnazijsko izobrazbo lahko ostanejo v svojih poklicih še do 14. julija, židovskim zobozdravnikom je prepovedano delati pri zobnih tehnikih, prav tako tudi odvetniki ne bodo mogli biti več zaposleni kot pisarji pri bolgarskih sodnih oblasteh. * Bolgarsrki obrtniki v Nemčiji. V sredo je odpotovalo 200 bolgarskih obrtnikov v Nemčijo. Po dogovoru med Bolgarijo in Raihom bodo obrtniki zaposleni v nemških delavnicah, kjer se bodo izpopolnjevali v svojih strokah. * Naseljevanje v Macedoniji. Bolgarska uprava je začela razdeljevati zemljo naseljencem v Macedoniji. V kumanovskem okrožju se je naselilo že 250 družin. Dodelili so jim 2000 hektarjev zemlje. Vsakdo pa vzame lahko v zakup še nadaljnjo zemljo za 20 do 70 levov letne najemnine za hektar. Kmetijsko-zadružna banka je naseljencem, ki nimajo kmetijskih strojev, dovolila kredite na odplačilo v petih letih. * V Rumuniji bodo zaposlili vojne ujetnike pri poljskih delih. Na prošnjo kmetijskega ministrstva je rumunski glavni generalni štab dovolil zaposliti vojne ujetnike pri pomladanskih poljskih delih v različnih pokrajinah dežele. * Kavo in čaj v Turčiji je treba prijaviti. Turška oblastva so izdala odredbo, da se morajo prijaviti vse količine čaja in kave. Posledica tega je bila, da se je cena čaju močno dvignila in stane zdaj 450 lir kg, kavo pa prodajajo po 150 lir kilogram. * Ostri ukrepi proti Židom v Rumuniji. Rumunski listi opozarjajo oblastva, da je z zakonom od 10. avgusta 1940. Židom prepove Jana tudi trgov.na s časopisi, šolskimi knjigami, zgodovinskimi, znanstvenimi in sploh literarnimi deli. — Po tem zakonu tudi židovski zdravniki, čeprav so krščeni, ne smejo zJraviti drugih ljudi kakor Žide. Vsak prestopek bo najprej kaznovan z enoletnim odvzemom pravice poklicnega udejstvovanja, v ponovnem primeru pa z doživljenjsko prepovedjo zdrav-Ijenia. * židje ne smejo šofiratl. V Rumuniji je pravkar izšla odredba, ki prepoveduje Židom šofiranje avtomobilov. Obenem so bila razveljavljena vsa dosedanja dovoljenja, ki so bila izdana Židom kot imetnikom ali kot šoferjem avtomobilov. * Cionistične zvezde na židovskih stanovanjih na Slovaškem. Notranje ministrstvo je izdalo ukaz, da morajo vsa židovska stanovanja na Slovaškem imeti na- zunanjih vratih pritrjeno 10 cm veliko rumeno zvezdo. S tem hočejo oblastva kontrolirati, če so se židje dejansko izselili iz območij, kjer ne smejo več stanovati. * Omejitve potovanj Iz Rumunlje. Po odredbi notranjega ministrstva no izdajala odslej potna dovoljenja za inozemstvo po- sebna komisija. Dovoljevala bo potovanje le, če je v zvezi s splošnimi potrebami, ali pa iz nujnih zdravstvenih razlogov. Prej izdana potna dovoljenja izgube svojo veljavo, če ne bodo imela označbe imenovane komisije. * V Grčiji je treba prijaviti radijske aparate. Grška radijska družba je sporočila vsem posestnikom radijskih aparatov, da jih morajo do 31. t. m., odnosno do 20. aprila brezpogojno prijaviti. * Mleko mešajo z vodo tudi v Bolgariji. V listih čitamo, da so 10. marca v Sofiji kontrolni organi napravili 134 analiz mleka in v 124 primerih ugoto%'ili, da je v mleku pomešana voda. Oblastva oodo proti prevarantskim kmetom postopala prav tako strogo kakor z drugimi navijalci cen. * »Kaj naj danes kuham?« je napis knjige, ki jo je izdala »Knjigama Tiskovne zadruge« na splošno željo gospodinj. Snov je povzeta iz GospodiujsKega koledarja za ieto 1942 in za to je dostopna po nizki nabavni ceni za najširše sloje interesira-nega občinstva. Knjiga se dobi v Knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenbur-gova ul. 3 in stane samo Lit 8.50. Priporočamo jo zlasti kuharicam in gospodinjskim pomočnicam. Proti pošiljatvi zneska Lit 9.— v naprej, pošljemo knjigo po pošti. * Steklenice od piva so, kakor že svoj- čas uradno objavljeno, last pivovarn in niso kupljive, niti se ne smejo uporabljati v kake druge svrhe. Za naš promet izgubljene steklenice so zlasti zdaj nenadomestljive, ker jih ni mogoče nadomestiti z novim nakupom. — ZaLo prosimo vse, ki hranijo ali uporabljajo naše steklenice, da nam jih vrnejo odnosno sporoče proti vrnitvi stroškov za obvestilo, kje se nahajajo. — D. d. pivovarne Union, Ljubljana. (—) * Zdravstvena zadruga za sodni okraj Vrhniko razpisuje službeno mesto zdravnika. GG. zdravniki, ki bi se zanimali za razpisano mesto, naj se obrnejo s svojimi vlogami na goil navedeni naslov (—) u— Novi grobovi. Po daljši bolezni je preminul splošno znani brivski mojster in posestnik g. JFranc Zaje star. Pokojni je bil neumoren delavec v svoji obrti in po-bornik za ]>ravice svojega stanu. Zato je bil večkratni predsednik Združenja brivcev, frizerjev in kozmetikov. V znak priznanja so ga stanovski tovariši izvolili za svojega častnega člana. Njegova delovnost v javnem življenju pa ga ni ovirala, da se ne be z vsem srcem posvetil svoji družinL S soprogo sta vzgojila več otrok, ki so vsi na uglednih položajih. Do nedavna je gosp. Zaje še sam vodil svojo obrt na Tyrševi cesti, kjer je znal z vsakim gostom tako prijetno kramljati. Ko pa so mu lani morali amputirati nogo, je ostajal doma, vodstvo obrta pa poveiil svojemu najmlajšemu sinu. Danes popoldne ob 16. bolo blagega rajnkega položili k večnemu počitku na pokopališču pri Sv. Križu. — Za vedno je zapustil svojce železniški uradnik v pokoju g. Josip Jerman. Na zadnji poti bodo blagega pokojnika spremili danes ob pol 16. iz kapelice sv. Jožefa na Žalah k Sv. Križu. — Po težki in mučni bolezni je za-tisnil svoje oči župnik in kurat na Golniku g. Hubert Leiler. Pogreb dragega rajnkega bo v sredo ob 16. iz kapele sv. Nikolaja na Žalah k Sv. Križu. — Pokojnim bomo ohranili blag spomin, žalujočim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje. u— Marčev sneg. Večkrat letos smo že pisali o muhavosti vremena- Včeraj nam jo je spet zagodlo. Naenkrat je začelo narahlo snežiti. Po slovitem vremenskem prazniku 40 mučenikov smo se gotovo vsi razveselili obetov, ki jih daje ljudski rele. če je na ta dan lepo. Nekaj dni je bilo vse v redu, potem pa nas je spet zazeblo in marsikdo je oblekel svojo že odloženo zimsko suknjo. V soboto in nedeljo je bilo hladno in pusto vreme in zato včeraj zjutraj nismo bili preveč presenečeni, ko smo zagledali pobeljene strehe. Sneg se je ponujal še vse dopoldne, toda obležati nI mogel, ker so tla že toliko topla, da se je sproti topil. Kljub vremenski spremembi pa še nismo izgubili vse vere v oblast 40 mučenikov. u— Nesreče. Zadnje dni so v ljubljansko bonišnioo sprejeli spet večje število ponesrečencev. Med njimi je zlasti mnogo otrok, ki zanje ne moreš biti nikdar gotov, da zaradi svoje živahnosti ne padejo v nesrečo. Triletni železničarjev sin Viljem Klarnik iz Ljubljane je padel na cesti in se potolkel po obrazu, šestletni posestnikov sin Jože Gruden iz Starega trga je padel z lestve in si zlomil desnico. 3 letni sin strojevodje Andrej Miklavčič iz Ljubljane si. je pri padcu poškodoval koleno. Prav toliko stara Tatjana Asternikova se je s pločevinasto škatlo obrezala na desnici. Dveletna delavčeva hči Julka Jamni-kova iz želimelj je padla pod voz in dobila hude notranje poškodbe. Pri delu se je ponesrečil 41 letni železniški ključavničar RuJolf Lekšan; stroj mu je odtrgal dva prsta levice. 29 letni ključavničar Karel Selan jz Ljubljane je padel in si zlomil desno nogo. Na domačem dvorišču je padla in si zlomila levo nogo 71 letna zasebnica Marija Repanškova iz Ljubljane. 40-letna gostilničarka Mara Smolejeva iz Ljubljane je padla na cesti *n se potolkla po glavi. S kolesa je padel 36 letni šofer Jože špacapan iz Ljubljane in se poškodoval po glavi. a— živilske nakaznice za april je mestna preskrbovalni urad začel raznašati včerajšnjo soboto, zato pa opozarjamo vse družinske glavarje in člane, naj takoj pripravijo glave živilskih nakaznic za mesec februar (ne za marec!) in potrebni denar, namreč po 30 centesimov za vsako živilsko nakaznico, tako za navadno kot za dodatno, da dostavljalcem ne bo treba po nepotrebnem čakati in s tem zavlačevati naglega dostavljanja. u— Ravnateljstvo drž. klasične gimnazije sporoča onim učencem in učenkam, ki še niso mogli priti v Ljubljano, da dobe v prihodnjih dneh na dom potrdila, s katerimi naj si skušajo dobiti pri pristojni vojaški oblasti dovoljenje za prihod v Ljubljano. Pouk imajo razredi od I. do VII. izmenoma vsak drugi dan na II. moški gimnaziji na Rakovniku. u— Literarni večer pisatelja Ivana Albrehta bo z odobritvijo oblasti v ponedeljek 30. t. m. ob 18. uri v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Vstopnice so na razpolago v predprodaji, uro pred začetkom pa tudi pri blagajni. u— Za mestne reveže je v opomin pokojnega velikoletnega člana Slava Ko-larja podarilo namesto venca Združenje elektrotehničnih obrti 300 lir, ga. Leopol-dina Lončar z Ulice stare pravde št. 5 je pa poklonila 50 lir v počaščenje spomina pok. ge. Nine Klein. Mestno poglavarstvo izreka dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Počastite rajne z dobrimi deli! u— Izgubljeno. Revna uradnica je v soboto opoldne Izgubila 200 lir, ki niso bile njena last. Bankovca sta bila zganjena skupaj. Pošten najditelj se naproša, da vrne denar v uredništvu »Jutra« proti nagradi 50 lir. u— Združenje brivcev ln frizerjev vljudno naproša svoje članstvo, da se polno številno udeleži pogreba našega zaslužnega častnega člana gosp. Zajca Franca starejšega v torek, 24. marca, ob 16. z žal. u— V počastitev spomina preminile ge. Marije Rozmanove darujeta g. dr. Marcatti s soprogo 100 lir v dobrodelne namene. Iz Novega mesta n— Dve po § 7. Pred sodnikom poedin-cem sta se morali zagovarjati po znanem paragrafu 7 kandrijska trgovka Marija in kočarica Jožefa iz Šmihela. Mariji je obtožnica očitala, da je lani v oktobru prodajala tedaj že racionirano milo mesto po tedanji maksimalni ceni 8.65 lir kg, po 12 lir in jajca po 1 liro, mesto po 0.65 lir komad, Jožefa pa je kot proizvajalka prodajala Mariji milo po 10 lir kg, mesto po 8.65 lir kg. Obe obtoženki sta oč-tani dejanji priznali. Marija se je izgovarjala, da je jajca kupila po 0.95 komad, zato jih nikakor ni mogla prodajati po tedaj veljavni maksimalni ceni. Zanikala pa je. da bi prodajala v svoji trgovini milo, ampak ga je prodala le iz usmiljenja neki stranki 2 kg. Druga obtoženka je v zagovoru navedla, da se že 10 let peča s proizvajanjem mila in da ji maksimalne cene, oziroma racioni-ranje mila sploh ni bilo znano. Sodnik je zagovor obeh obtoženk zavrnil kot neutemeljen, ker obtoženki v nobenem primeru ne bi smeli prodajati blaga preko maksimirane cene. Marija je bila obsojena na 10 dni zapora in 300 lir denarni kazni, Jožefa pa na 76 lir denarne kazni ali na 4 dni zapora. n— Usodno llčkanje koruze. Pred sodnikom poeJincem novomeškega okrožnega sodišča se je moral zaradi hude telesne poškodbe zagovarjati posestnik Lukše Jože iz Semiča. Lukše je s svojo ženo in z več domačimi fanti pomagal lani 9. decembra pri posestniku zuniču v Gradacu ličkati koruzo. Med ltčkanjem so seveda tudi pili. Ko se je delavec Rožič Anton razgovarjal nekoliko časa z Lukšetovo ženo, ga je obtoženec v vinjenosti vprašal, kaj išče pri njegovi ženi. Rožič mu je jezen odvrnil, da ga to nič ne briga in da se ne boji šest takih. Ta odgovor je že vinjenega Lukšiča tako razjezil, da je pograbil steklenico na mizi in z njo udaril z vso močjo Rožiča po glavi. PreJ sodnikom je dejanje priznal in se je zagovarjaj z vinjenostjo. Obsojen je na mesec dni strogega zapora, na plačilo bolniških stroškov in 380 lir Rožiču za bolečine. n— Učiteljico je okradeL V ponedeljek se je moral zagovarjati pred sodnikom po-edincem 441etni posestnik Janez iz Nakle-ga pri Črnomlju. Obtožnica mu je očitala, da je letos 19. junija odvzel na Planini učiteljici Mariji Kobalovi dva zaboja obleke in perila. Učiteljica je ta dan prišla na Planino, kjer se je začela šola. Prinesla je s seboj dva zavitka oblačilnih predmetov ki jih je pustila kar v veži hišne gospodinje, sama pa šla v vas poiskat gospodinjo. Med tem časom je prišel obdolženec slučajno po vasi in odnesel oba zavitka. Obtoženec se je zagovarjal, da je bil mišljenja, da so oba zavitka pustili v odklenjeni veži Kočevarji, ki so se izselili. Vso škodo je takoj povrnil, vendar je bil obsojen na 21 dni zapora. Z Osreniskega V St. Vidu nad Ljubljano je bilo v Ljudskem domu prvo javno zborovanje. Govoril je okrožni tiskovni vodja Lilling iz Kranja. Razlagal je naloge, ki jih mora izvršiti gorenjsko prebivalstvo v okviru Nemčije. — Tam je bilo tudi mladinsko zborovanje, na katerem je odposlanec iz Kranja pozival Hira ie prav za prav naoisana zanj; pred leti so želi ogromne uspehe s to vlogo znani slavni igralci: Feliks Bressart. Hans Mo-ser in Vlasta Burian. ki je nastopal z njo v eni sami sezoni 150-krat. Svoječasno so jo izvajali tudi v Mariboru, kjer je dosegla rekordno število predstav. V ljubljanski Drami bo premiera te igre drevi ob 17.30 Režijo ima Milan Kosič. Glavno vlogo, Izidorja Srakoperja, bo igral komik Danilo Gorinšek, ki bo to pot po dolgem presledku prvič nastopi! v Ljubljani. Naše občinstvo ga po>zna po gostovanjih v »Kralju na Betajnovi«, »Na dnu« in v njegovi lastni opereti »Vse za šalo«, ki jo jc režiral pred nekaj sezonami v naši Operi. Njegma je tudi priredba veseloigre »Konto' X«, ki je z njo v Mariboru dosegel velik u^peh. Razen nietja bedo nastopili v vidnejših vlogah še: Starčeva. Gorin?kova, Racarjeva Nakrst. Bratina, Košuta, Košič in Blaž. Za smeha željno občinstvo bo ta predstava prav dobrodošel dogodek. Dve slovenski drami v Zagrebu Zagreb, marca V zadnjem času je postalo kulturno življenje zagrebških Slovencev prav živahno, kur kaže zlasti prirejanje gledaliških predstav. v čemer prednjači Slovenska kmečko-delavska sloga. Njena dramska skupina prireja vsak mesec kakšno gledališko predstavo, izmed katerih je Remčeva »Magda« dosegla največji uspeh, ker je bila v vsakem pogledu na umetniški vi Sini. Tudi v marcu je to društvo priredilo novo gledališko predstavo, dr Stanka Cajnkarja štiri-dejansko dramo »Potopljeni svet«. Poleg SAov. kmečko-delavske sloge je začelo ži- vahno delovati tudi Slomškovo prosvetno društvo v Zagrebu, ki obstaja že kakšnih deset let. Le-to je uprizorilo 15. t. m. ob 16. uri tridejansko dramo S. Kocipra »Šent-jurjevski provizor«. Ta drama je prvotno izhajala v reviji »Dom in svet«, kier je bil delno objavljen tudi Cajnkarjev »Potopljeni svet«. Obe drami je režiral g. Davorin Petančič in obe sta bili izvedeni v Frančiškanski dvorani na KaptOlu. Pred to in ono predstavo je imel uvodno besedo g. prof. Joža Gregorič. slovenski župnik v Zagrebu in dolgoletni sodelavec kulturnega obzornika »Slovenca«. Govornik je siku šal pojasniti najvažnejše karakteristike vsake izmed dram. Treba pa je takoj povedati, da s>ta bili obe uprizorjeni povsem drletnntski, brez silehernih umetniških pretenzij. To se je posebno mučno poznalo »Potopljenemu svetu«, ker je občinstvo — po Remčevi »Magdi« — upravičeno pričakovailo od dramske skupine SKDS umetniško predstavo in umetniški užitek. Oboje je izostalo. »Potopljeni svet« je bil doslej uprizorjen v dveh slovenskih gledališčih in dramska skupina SKDS se je odločila, da ga uprizori tudi v Zagrebu. Bila jo to dokaj smela naloga: dati izven gledališke dvorane dramo. v kateri ni skoraj nobenega dejanja in ne fabule, marveč leži vse na igri interpre-tov in v njihovih neskončnih dialogih, ki nam je z njimi hotel pisec približati in utemeljiti neki problem z zornega kota svojega svetovnega nazora. Ta smeli načrt po-takem ni uspel. To pot so odrekli Člani dramske skupine SKDS prav kakor režija g. Petančiča, da o »insc enači ji« g. Toneta Zorka siploh ne govorimo... Velik del neuspeha je zakrivila tudi sama dvorana, ki ni primerna za gledališke predstave umet- niškega stila, ker ji nedostajajo tudi čisto tehnični pogoji. Posamezni igralci so> prikazali svoje figure ne samo igralski slabo, marveč so jih tudi napačno interpretirali. Škof msgr. Ciril je bil v kreaciji g. Toneta Zorka vse prej kakor prepričevalen cerkveni dostojanstvenik. Epdzodna figura nezaposlenega delavca, ki jo je igral g. Ciril Križnic, je uspela bolj komično kakor tragično, kakršna naj bi sicer bila itd. Gdč. Milena Zorčičeva kot Li-ljana Garnier je nastopila to pot bolna in o čitno indisponi rana. zato ni čuda. da je igralsko dokaj odrekla. Interpretirala je svojo vlogo neprepričevalno, rezko, z mnogo toatraličnega jxitosa. V takem okolju se je težko znašel tudi g. Viktor Kokalj v vlogi dr j a Pavla Velnarja, dasi je sicer povsem soliden in izkušen igralec. Nekaj sve-žosti je bila prinesla v tretje dejanje ga Vera Lavrihova v Vlogi Vivine. Najpozi-tivnejše na tej predstavi je bilo to. da nam je odkrila nov talent: gdč. Marijo Jerma-novo. ki je neprisiljeno in z mnogo rahlega okusa'odigrala vlogo Klare Vigny. V ostalem pa ta izvedba ni posebno v čast j dramski skupini SKDS. ki si je z dosedanjimi predstavami pridobila sloves umetniško solidne diamske skupine v pogledu repertoarja prav kakor glede izvedbe. Igralska družina Slomškovega prosvetnega društva v Zagrebu ima večjo tradicijo od prej imenovane skupine vendar ni 5e nikdar nastopila s kakšnimi umetniškimi pre-tenzijami. Omejila je svoj posebni repertoar na svoje posebno občinstvo, da oživi na odru slovensko besedo in da kdaj pa kdaj prikaže kakšno nezahtevno odrsko delo. večidel komedijo. To pot si je izvolila dramo in jo je izvedla pred napolnjeno dvorano ob velikem odobravanja svo- jega občinstva. »Sentjurjevski provizor« S. Kocipra nima niti zdaleč tako globoke vsebine kakor Cajnkarjev »Potopljeni svet«. Ni umetnina take vrste, tudi ni spisan v tako lepem, čistem književnem jeziku; takisto si ne zastavlja naloge, da rešuje na odru zapleten psihološki, socialni ali kakršenkoli drugi problem. Je to navadna ljudska igra, ki ima samo eno prednost: da je odrsko j»rav živahna in polna akcije, četudi je le-ta ponekod naivna; ima na svoj način zanimivo fabulo — zanimivo namreč za občinstvo, ki ga zadovoljujejo take igre. In prav v tem je skrivnost njenega uspeha. Slomškova igralska družina je uprizorila »Šentjur jevskega pre vi zor ja« v takem stilu, v kakršnem je spisan: n« ravni prave ljudske igre. ki v nji nihče ne išče in ne pričakuje visokega umetniškega doživljanja in v kater' je poenostavljeno vse do zadnje pičice. Vendar so dva ali trije izmed sodelujočih dosegli vsaj v nekih trenutkih nadpovprečno igro. To velja predvsem o g. ing. Starmanu, ki je igral naslovno vlogo, pa za interpretko Krampače-ve Urše, ki je ves čas dokazovala svoj nesporni talent in naposled za interpretko Požganove Magde. Id je dala svojo vlogo neprisiljeno in naravno. Pri režiji je uveljavil g. Davorin Petančič več svojih režiserskih sposobnosti kakor pri Cajnkarjevi igri, imel pa je kajpak lažjo nalogo. Poleg vseh nedostatkov. s katerimi sta bili uprizorjeni obe drami, je vendar jasno videti, da obstoji v teh krogih težnja in potreba kulturnega udejstvovanja. To moramo upoštevati in zato naj se delo samo nadaljuje, morda ne toliko kvantitativno, kolikor kvalitativno in moralni uspeh ne bo izostal. —a. fante ln dekleta, naj se prostovoljno priglasijo za kmečko delo na Koroškem. — Pristaši stranke so imeli pred kratkim tovari-ški večer. Govoril je vodja Zwenig o nemških nalogah na Gorenjskem. Brambovci in Magistrova godba so Izvajali pevski ln glasbeni spored. Na Bledu so ostanovili športno ln telovadno društvo. Za vodjo je bil postavljen Metod Jekler-Tomec. Začasno so postavili 10 športnih načelnikov in sicer za planinar-stvo, lahko atletiko, telovadbo, plavanje, tenis, nogomet, pingpong. boksanje, zimski šport in ročno žogo. ženska pevska skupina iz KleinkirchheL-ma, sestavljena iz 15 žena in deklet ter dveh godbenikov, je prišla v radovljiški okraj gostovat. Doslej je priredila pevske večer« v Bohinji Srednji vasi, na Bledu, Jesenicah, v Žirovnici, Radovljici in Kranjski gori. Izvaja koroške pesmi, narodne plese in glasbo. — Na Jesenicah je nedavno gostovala tudi policijska goabena skupina »Dunajski vrabci«. Nudila je poleg godbe solistične nastope in četverospeve ter je izvajala ne-1 katere šaljive akrobatične točke. Iz Mežiške doline poročajo: V Mežici je bil ženski zbor, na* katerem je govorila okrožna ženska voditeljica Jobstova iz Ve-likovca o dolžnostih žene v sedanji vojni. Obenem je dala smernice za ustanovitev ženske organizacije. — V Prevaljal so preteklo nedeljo imeli prvo spominsko svečanost za padlimi. Brambovci in Hitlerjeva mladina so odkorakali na pokopališče, kjer so položili vence. Zelenjava je za skupno ljudsko prehrano vedno večjega pomena, pravi gorenjski tednik in nadaljuje: Predvsem je zelenjava zelo zdravo hranivo, zato vedno bolj narašča potrošnja povrtnine. Da se temu ustreže, se mora povečati proizvodnja. Tudi v kamniškem okrožju bodo morali vse storiti za povzdigo zelenjadarstva. Okrožni kmetovalec je že pozimi dal lastnikom vrtnarstev podrobna navodila. Nasadi cvetic in lepotnih rastlin se morajo spremeniti v nasade zelenjave. V Kamniku bodo uredili veliko vrtnarijo. Posebna pozornost velja kmetijskemu zelenjadarstvu. Sicer je ta čas težavna nabava potrebnih obratnih sredstev, zlasti semen, toda delo ne sme počivati. Da se pri trgovanju z živino uvede tudi na Gorenjskem nemški red, je predpisano obvezno izdajanje sklepnih izkazov za klavno goved in prašiče. Pri vsaki prodaji mora biti izstavljen sklepni list, ki ga izda pristojni prehranjevalni urad. Sklepni list se izda v treh izvodih: enega prejme kupec, drugega prodajalec, tretji izvod pa je treba v teku osmih dni po kupčiji poslati onemu prehranjevalnemu uradu, ki je pristojen za prodajalčevo bivališče. Iz Hrvatske Sprejem častnikov v avtomobilsko stroko. V svrho izpopolnitve avtomobilskih čet s častniki bo sprejetih večje število rezervnih častnikov vseh vrst orožja v aktivno službo. Prošnje je treba vložiti vojnemu ministrstvu do 1. aprila. Tekstilno blago na karte. Trgovinski minister dr. Toth je izdal uredbo o omejitvi prodaje tekstilnega blaga. Od L aprila naprej morajo uvesti prodajo na karte mestne občine, od 1. maja dalje pa podeželske občine. Racioniranje bo urejeno po potrebah v posameznih področjih, Poglavnik na inšpekcijskem potovalen. Minuli torek je Poglavnik nepričakovano prišel v Sisak, kjer je najprej inspiciral urade okrajnega glavarstva, potem je obiskal magistrat, sodišče in še druge urade. V teku Jneva je Poglavnik posetil tudi gimnazijo in prisostvoval pouku. Nekaj časa se je mudil tudi v vojašnici in imel na vojake navdušujoč nagovor. Nov časnikarski statut. Hrvatsko novinarsko društvo je bilo reorganizirano v novinarski sindikat. Po novem statutu bo smel imeti naslov urednik samo tisti, ki se je najmanj pet let udejstvoval v tej stroki in je položil preizkušnjo, ki bo najmanj enakovredna srednješolskemu zrelostnemu izpitu Materialna stran novinarjev bo zadovoljivo urejena, predvsem tudi njihovo pokojninsko zavarovanje. Bolnica na Rebrn je stala 150 milijonov kun. Prostora ima za 1200 bolniških postelj. Odprta bo 10. aprila na dan obletnice Neza-visne države Hrvatske. Bolnica je najmo-derneje zgrajena in opremljena. Delavska naselbina v Dubravi je dozidana. Delavsko naselje, imenovano po dr. Ante Starčeviču, v Dubravi pri Zagrebu je tik pred dograditvijo. Stroški so znašali 14 milijonov 344.472 kun. Naselje je urejeno z vsemi sodobnimi pridobitvami: kanalizacijo, električno razsvetljavo, vodovodom itd. Pozimi je bil napeljan vodovod in so stroški za ta dela znašali nad 3 milijone kun. V nekaj dneh bodo vsa dela končana in naselje izročeno svojemu namenu. Spremembe v železniškem prometa. Ravnateljstvo hrvatskih državnih železnic javlja, da je na delu proge Doboj-Tuzla ustavljen potniški in prtljažni promet. Izvzete so samo vojaške osebe. Blagovni promet ni ukinjen. — Na progi Sarajevo—Bosanski Brod sta ukinjena dva osebna vlaka, namesto njih pa je uveden nov osebni vlak. Iz Srbije Poziv Srbom. V nedavnem nagovoru po radiu je srbski ministrski predsednik general Nedič naslovil na srbski narod opozorilo, naj nikar ne služi tuji propagandi. Svoj govor je zaključil: Dvakrat so se že Srbi razdvojili in obakrat nato morali končno spoznati, da so bili samo igrača svojih sovražnikov, če se bo narod še tretjič ura-čunal in sledil komunističnim svetovalcem, bo moral propasti. Umeščen je nov evangeljski Škof za Ba-nat. Preteklo nedeljo dopoldne je odposlanec nemške evangeljske cerkve iz Berlina Teodor Heckel umestil v Franzfeldu novega evangeljskega škofa za Banat Franca Heina. Orjaški hMroavica Pariz, 23. marca d. Na Seini so bili včeraj izvršeni prvi poskusni poleti s 43-ton-skim hidroavionom, ki je namenjen za trgovinski promet preko Atlantskega oceana. Letalo je tipa »Potez«, opremljeno s 6 motorji po 1100 konjskih sil. Akcijski radij je 8300 km, maksimalna brzina 360 km na uro in potovalna brzina približno 300 km na uro. Iz Pariza bo odletei novi orja_ ški hidroavion na oporišče Biscarosse v zapadni Franciji, kjer se bodo poskusni poleti nadaljevali. Dogoni klavne živine Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino priredi ▼ prihodnjem tednu te-le dogone za klavne živino: dne 30. m. 1942 v Metliki ca govedo ta prašiče; dne SL HI. 1942. ▼ Novem mesta m govedo ln prašiče; dne 31. DL 1942. v Mokronogu u govedo In prašiče; dne L IV. 1942. v Velikih Laščah aa govedo in prašiče; dne 1. IV. 1942. v Logatca za govedo ki prašiče. \ S POR T Zaine Po XXI. kolu vod! še Torino, Borna pa le znova tretja za Venezia — Uspeh Triestine proti Bologni mestu Malo j* manjkalo, pa bi bili zadnjo nedeljo doživeli največjo senzacijo letošnjega tekmovanja za točke v nogometni diviziji A, in sicer iz tekme o kateii smo — dosledno onim, ki vse te kandidate poznajo bolje kakor mi — še včeraj zapisali, da bo najmanj pestra in sta obe točki za zma_ govalca prav za prav že v naprej, v njegovem žepu. Mislimo na tekmo med prvim in predzadnjim v tabeli, ki sta jo Torino in Sfapoii igrala v Torinu in v kateri so bili Napolitauci že za 3:0 na boljšem, ko so se šele domačini zavedli, kaj jih čaka. Do odmora so potem naglo znižali na 3:2 (odn. nepriznani 3:3), v drugi polovici pa opravili še ostalo, spravili ves izkupiček in ostali še dalje na vrhu tabele. V stare čase se je vrnila in še popravila Bi je položaj tudi Venezia, ki je na svojem igrišču obračunala z Juventusom, ter ostala tako — po zameni za Romo na drugem mestu — tudi za naslednjih sedem dni le za dve točki oddaljena od čela tabele. Med trojico izbrancev je torej XXI. kolo udarilo samo Rorr.o, in sicer na nienem gostovanju proti istoimenski enajstorici iz Milana. Do odmora je vzdržala za remis, v drugem delu igre pa so domačini zaigrali na veliko in čisto zasluženo dobili nagrado v celoti. Za Romo. ki ie do zadnjega gojila največje nade, je padec na tretje mesto s tremi točkami razlike za vodilnim Torinom morda usodnega pomena. Genova, ki je že nekajkrat v tem tekmovanju poskrbela za ugodna presenečenja, se je to pot morala zadovoljiti z najmanj zgovornim izidom — remisom brez gola — z Atalanto v Bergamu. Spet je darovala dragoceno točko in že celih šest točk bo morala nadoknaditi, če bo sploh hotela v ožjo izbiro za boljše mesto v tabeli. Rimski Lazio je spet krepko stopil na pot; z gladkim 3:0 ie ukrotil ne baš nevarne partnerje iz Livima in se usidral sam na častno peto mesto mt-c tolikimi. Bologna in Triestina na igrišču v Trie-steu — kdo bi si nuslil? Prvaki iz lanske sezone in ona enajstorica, ki je zadnje tri mesece »plavala« od tekme do tekme ter se šele predzadnjo nedeljo ustavila ob tesni zmagi pod Vezuvom, so končali tekmo z 1:0 v korist slednjih. Trestina se je s tema novima dvema točkama izločila iz skupine povprečnih z 20 do 18 točkami in si tik za Bologno spet pomagala navzgor — natančno na sredo tabele. Seveda jo čakajo se nekatere še težje nedelje! Liguria je dobila proti Moreni — kakor pričakovano, čeprav pretesno, toda v prvenstvu štejejo goli in pa — točke. Ambrosiara je bila v Firenzi; že prvič so bili Fiorer.tinci prehudi zanjo in še hujši so bili v nedeljo doma. S 4:1 so spravili ves izkupiček in se spet odmaknili od nevarnih mest na koncu tabele, od koder vodi pot samo še — v divizijo B. Tabela sama se v bistvu ni premenila mnogo... Venezia je zamenjala mesto z Romo, Lazio je prehitel Juventus in Bo-lo.-.-. . .« ■ m v Ifg •v? V- -j m 9F« m m Wi 6S» E. Salgari: 13 Roman »O, koliko takšnih brezumnosti smo že napravili, in skoraj vselej so nam prinesle srečo!« Gusar je spet sedel in počasi popil še kozarec vina. Nato ie znova stopil k oknu. od koder je imel razgled po uličici. Čez nekaj časa se je razburjen vrnil s svojega opazovališča v sobo. »Ali je črnec zanesljiv?« je vprašal Carmauxa. »Preizkušen ie!« »Torej ni nevarnosti, da bi nas izdal?« »Roko položim v ogenj, da ne!« »Pa je tukaj!« »Kaj ste ga mar videli?« »Da, spodaj po ulici se klati.« »Poveljnik, gotovo naju išče. Priti mora gor!« »A kai ie neki napravil z bratovim truplom? Pokliči ga! Toda bodi previden! Ce te opazijo, sva izgubljena!« »Zanesite se name. gospod!« je smehljaje se rekel Carmaux. »Deset minut mi zadostuje, da se prelevim v maracaibskeea notarja!« POLOŽAJ FLIBUSTIRJEV SE POSLABŠA Deset minut ie bilo komaj prešlo, ko le Carmau* zapustil odvetnikovo hišo in se odpravil iskat za- morca. V tem kratkem času se i e bil vrli flibustir tako izpremenil, da ga ni bilo spoznati. S škarjami si je bil pristrigel brado in skrajšal dolge lase. Napravil se je bil v špansko obleko, ki jo je nosil notar samo pri posebnih priložnostih. Ker sta bila oba dokaj enake postave, se mu je dobro prilegala. Vsak bi bil imel zloglasnega morskega razbojnika za mirnega gibraltarskega meščana ali celo za notarja samega. Kot previden mož pa ie bil vtaknil v žep tudi svoji pištoli, ker se zgolj na obleko ni mogel zanesti. Kot miren izprehajalec, ki se hoče naužiti čistega zraka, se ie oziral v nebo, češ, ali se že užiga jutrnja zarja. Uličica je bila kakor izumrla. »Če je poveljnik šele pravkar videl našega prijatelja črnca, tedaj gotovo ne more biti daleč?« je zamrmral. »Gotovo je imel vzrok, da ni hotel zapustiti Maracaiba...« »Kdo ve, ali ie prekleti Van Gould zvedel, kdo mu jo je zagodel?« je modroval sam pri sebi. »Je mar res usojeno, da morajo vsi trije bratje pasti guvernerju v roke? A mi bi se maščevali! Oko za oko, zob za zob, življenje za življenje!« Ob tem samogovoru je bil krenil po ulici in je hotel pravkar zaviti okrog vogala, ko je vojak, ki ie stal dotlej pod nekim hišnim vhodom, nenadoma stopil oredenj tn grozeče zaklical: »Stoj!« »Strela božja!« Carmau* ie hitro segel v žep in »grabil za pištolo. »Smo že tam!« Nato n je dal izraz poštenega mdRana tn »lamo vprašal: »Kai želite goevo