PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini ^ _AA Abb. postale I gruppo L5. novembra v Stockholmu. Kovaljev pa je posebej zavrnil idejo o sklicu konference strokovnjakov 35 d .žel v Bernu, na kateri bi razpravljali o stikih med ljudmi in pri tem omenil, da Gonzalezov predlog ni v skladu z interesi SZ. (dd) TOKIO — Prvič po koncu druge svetovne vojne so japonske oblasti izgnale iz države nekega sovjetskega diplomata, ki ga obtožujejo, da je zbiral podatke o japonski industriji. Tokio pa se ni poslužil običajne formule o »nezaželjeni osebi* temveč je diplomatu svetoval, naj »prostovoljno* zapusti državo. MOSKVA — Zunanji minister Gromiko je včeraj poudaril, da bo vrh Andropov . Reagan možen šele, ko bo ameriška administracija dokazala razpoložljivost za resen in konstruktiven dialog. »Toliko vaščanov, kot se jih je v ponedeljek zbralo na enotnem antifašističnem sestanku, nisem še nikoli videl skupaj,* to je splošna ugotovitev, ki velja skoraj za vsako vas, predmestje ali mestno četrt na Tržaškem in ki smo jo včeraj neštetokrat slišali med ljudmi, ki so se v manjših ali večjih skupinah zbirali pred sedeži krajevnih organizacij in predvsem pred spomeniki padlim v narodnoosvobodilni borbi. To je glavni podatek, ki označuje res množično in zelo doživeto mobilizacijo slovenskega prebivalstva v odgovor na nezaslišane dogodke prejšnjih dni v Bazovici, na Proseku, v Nabrežini, spet v Bazovici, pa v Lonjerju, kjer je fašistično nasilje doseglo višek in izzvalo splošno o-gorčenje in gnev. Poleg obsodbe stopnjevanja fašističnega nasilja se .je na ponedeljkovih javnih sestankih po vaseh in mestnih četrtih spontano izoblikovala popolna pripravljenost ljudi, da organizirajo aktivno budnost, da zavarujejo predvsem sedeže in spomenike pred morebitnimi fašističnimi akcijami. Ta pripravljenost je zajela vse, ne glede na ideološke in politične razlike, čeprav smo dejansko v najbolj vroči fazi predvolilne kampanje, in ne glede na starost in spol. Pred spomeniki smo pozno v noč videli golobrade mladince in o-semdesetletnike, ženske in dekleta. Slovenskemu prebivalstvu pa so se marsikje pridružili tudi demokratični Italijani. V tem vzdušju množične budnosti je potekal ves včerajšnji dan. Predstavniki posameznih krajevnih organizacij so bili tudi v stalnem stiku med sabo, obenem pa so bili v stiku z organi javne varnosti, ki so včeraj (udi sami pokazali veliko budnost. Policijske in karabinjerske izvidnice je bilo včeraj videti na vseh koncih in krajih tržaškega o-zemlja. Tu pa tam se je v kakšen kraj prikradla tudi vest o premikih fašistične škvadre in med ljudmi je tedaj takoj završalo. K sreči teh premikov dejansko ni bilo. če odštejemo par misovskih shodov v mestnem središču in napoved shoda v Devinu, kateremu so se pozneje sami odpovedali. Lahko pa za včerajšnji dan zabeležimo, da je neofašistična stranka v Trstu, potem ko je v soboto napovedala svoj odstop is odbora za volilno premirje, včeraj tudi formalno odstopila, kar z drugimi besedami pomeni, da bo stranka, če je bo volja, priredila svoje Veleposlanik SFRJ interveniral v Rimu Izrazil je zaskrbljenost zaradi fašističnih napadov na Slovence RIM — Jugoslovanski veleposlanik v Rimu Marko Kosin je v ponedeljek izrazil predstavniku zunanjega ministrstva v imenu vlade SFRJ in v imenu jugoslovanske javnosti zaskrbljenost in vznemirjenost zaradi zadnjih dogodkov na Tržaškem. Obžaloval je dejstvo, da so bili fizično napadeni pripadniki slovenske narodnostne skupnosti, da je prišlo do resnih izgredov in do žalitve bivšega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita in še zlasti, da oblasti niso ustrezno posredovale. Z italijanske strani je bilo izraženo obžalovanje v zvezi z dogodki in zagotovitev, da nikakor ne gre za italijanske in-tencije, ki so usmerjene prav obratno k dobrososedskim odnosom in ustvarjanjem ozračja sožitja na meji. shode, kjerkoli se ji bo zljubilo in ne da bi prej kogarkoli o tem obvestila. Tudi zaradi tega je budnost, s katero je naše prebivalstvo včeraj odgovorilo na fašistična izzivanja preteklih dni, še vedno potrebna. Tudi Friulia pri glavnici REL? PORDENON — Pred skorajšnjim občnim zborom delničarjev grupe Zanussi, ki bo 29. junija obravnavala obračun (130 milijard deficita) in problem novega vodstva, se bodo predstavniki deželne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL jutri sestali z deželnim odborom Furlanije Julijske krajine, kateremu bodo predočili nujnost, naj se s sredstvi po zakonu 828 podpre le proizvodnja elektrogospodarskih strojev. Furlanska parlamentarca KD Fioret in Giust pa sta ministru Pandolfiju predlagala, naj bi novonastala družba REL odstopila 10 odst. svojih delnic deželni finančni družbi Friulii. MOSKVA — V krogih moskovskega radia so sporočili, da so pred dnevi sprejeli na zdravljenje v umobolnico radijskega napovedovalca Danceva, ki je v maju kar štirikrat spregovoril o »sovjetski invaziji v Afganistanu* v angleški informativni oddaji moskovskega radia, TUDI VČERAJŠNJI DAN V ZNAMENJU SPLOŠNE MOBILIZACIJE V v V VSEH KRAJIH TRŽAŠKE JE BILA ORGANIZIRANA MNOŽIČNA IN ENOTNA ANTIFAŠISTIČNA BUDNOST Vrstijo se obsodbe fašističnega nasilja - Izjave pokrajinskega tajnika KPI Tonela - Predstavniki Slovenske skupnosti obsodili izzivanja Tudi včerajšnji dan je potekal v znamenju splošne mobilizacije slovenskega prebivalstva po vaseh in predmestjih. Ljudje, ki so se pred-sinočnjim množično, kot že dolgo ne, odzvali pozivu iz Bazovice, da se zberejo na sestankih, obsodijo fašistično nasilje in organizirajo antifašistično budnost, so dejansko dokazali, da jim je dovolj fašističnega izzivanja in da so pripravljeni sami zabraniti sedeže svojih organizacij in spomenike svojim padlim v narodnoosvobodilni borbi. Budnost, ki so jo vsepovsod organizirali, je bila res zgledna in nadaljevala se bo, kot poročajo iz vseh krajev tržaškega ozemlja, tudi prihodnje dni in noči. Poleg splošne obsodbe fašističnega nasilja, ki jo je prebivalstvo izpričalo že s svojo množično mobilizacijo, se vrstijo tudi formalni izrazi obsodbe nesramnih fašističnih izzivanj preteklih dni, ki so privedli, kot vemo, do hudih fizičnih napadov na naše ljudi. Skoraj z vseh ponedeljkovih sestankov so izšle enotne izjave ali resolucije, ki so jih poslali prefekturi in kvesturi in drugim organom, nekateri celo predsedniku republike Pertiniju. Vsi ti dogodki imajo še naprej velik odmev tudi v tržaški politični stvarnosti. V intervjuju, ki je objavljen v današnji številki komunističnega dnevnika d'Unita* je pokrajinski tajnik tržaške federacije Claudio Tonel med drugim izjavil, da je bila KD kot stranka glede fašističnih nasilij iz teh dni povsem odsotna in si je v bistvu kot cilj zastavila kako iz volilnega pogleda iztržiti čim več iz teh fašističnih provokacij. To je razvidno iz izjave, ki jo je dal italijanskemu mestnemu dnevniku tajnik Coslovich, v kateri je med drugim dejal, da je sožitje ponovno v nevarnosti zaradi nasilja fašističnih škvader, ki vedo, da provokacije lahko imajo učinek, če se jim kdo zoperstavi; med volilno kampanjo ni mogoče misliti, da bi si politične sile, je še izjavil Coslovich, v tem primeru komunisti, same kovale pravico. Take trditve je Tonel z odločnostjo zavrnil in izjavil, da je KD ne samo nezmožna izraziti jasno protifašistično stališče, ampak ponovno obuja staro teorijo o nasprotujočih si ekstremizmih. ' K ffrir* • ^poudaril je tudi, da KD namerno ignorira stališče KPIvoki hoče z enotnim nastopom Slovenčev in Italijanov in vseh demokratičnih strank izolirati fašiste in preprečiti nove razkole v Trstu. Samo s takim odločnim in enotnim nastopom je moč preprečiti te provokacije, poudarja Tonel; v zvezi s trditvami KD, da si komunisti sami kujejo pravico, je pokrajinski tajnik KPI izjavil, (da te besede zvenijo kot provokacija k že znanim provokacijam. Tonel je intervju zaključil z ugotovitvijo, da bi vsi Slovenci in Italijani zelo cenili, ko bi v teh dneh med niimi videli tudi pokrajinskega tajnika KD. toda Coslovich je lepo stal ob strani in Tembesi se sploh ni udeležil seje protifašističnega odbora. Tako se tudi LpT ni udeležila seje: (Bog jih ustvari in jih nato združi, morda do povolilne poroke,» je zaključil Tonel. Divjanje neofašističnih skupin po slovenskih vaseh sta med svojimi včerajšnjimi shodi na Opčinah, v Repnu, na Colu. pri Briščikih, v Zgoniku, v Repniču in v Koludrovici obsodila pokrajinski tajnik SSk Ha-rej in kandidat za deželne volitve Tul. Od oblasti sta zahtevala, da ne dopustijo več takšnega ustrahovanja in žaljenja slovenskega prebivalstva. Zato je povsem upravičena ogorčenost Slovencev, proti katerim je prvenstveno usmerjena napadalnost znanih predstavnikov MSI iz Trsta, da se sami branijo. Tudi sedanja praksa dokazuje pravilnost načela, da se moramo Slovenci naslanjati predvsem na lastne sile. in to na vseh področjih od športa in tiska pa do šol, gospodarstva in političnega nastopanja. Danes, ob 20.30 bo na strankinem sedežu v Ul. Machiavelli 22 protifašistično zborovanje SSk, na katerem bo med drugim prvič predvajan kratkometražni film o nedavni proslavi 40-letnice padca fašizma na Opčinah. Vabljeni člani strankinih organov, raznih komisij, aktivisti, simpatizerji in prijatelji. Včeraj se je oglasila tudi tržaška pokrajinska federacija PSDI. V tiskovnem pioročilu, ki nam ga je poslala, izraža zaskrbljenost žara- . di hudih provokacij, do katerih je prišlo v mestni okolici in katerih glavni namen je skaliti odnose miroljubnega sožitja med italijansko in slovensko narodnostno skupnostjo v teh krajih. PSDI obsoja tepistič-na dejanja MSI in px>ziva vse demokratične sile ter organe javne varnosti, da ukrenejo vse, da bi te provokacije prenehale in da se vzpiostavi red. Med izjavami, ki obsojajo fašistično nasilje nad slovenskim prebivalstvom na Tržaškem, izražajo solidarnost ranjencem in pozivajo pristojne organe k odločnejšemu nastopu proti neofašističnim škva-dram, naj omenimo še izjavi revolucionarne komunistične lige in vodstva ter ekipe zasebne radijske postaje Trst . Ljudski val. Odločno zahtevo po kaznovanju krivcev sobotnega napada v Lonjer-ju z obsodbo vseh fašističnih iz-zivaških akcij preteklih dni je na- ’ slovil na tržaško prefekturo. ..tudi . delavski syet„,jnduStrjjskep 'JjfjrMft. ; Term, v katerem je zaposlen Stojan Sancin, ki so ga fašisti v. soboto . ranili v Lonjerju. Včerajšnji dan je drugače potekal sorazmerno mimo. Fašisti so sicer imeli par volilnih shodov v mestnem središču, v okolico pa jih ni bilo. V popoldanskih urah se je razvedelo, da so napovedali shod v Devinu, a so se mu kasneje sami odrekli. Zvečer pa so imeli zborovanje v znamenitem brlogu v Ul. Paduina. Kar zadeva dosje, ki naj bi ga policija poslala tržaškemu tožilstvu, so včeraj napovedali, da ga bodo pripravili do sobote. Medtem bodo preverjali, katera dejanja so tožlji-va in kazniva in katera ne. Včeraj so tudi zaslišali ranjence iz Lo-njerja. NA SINOČNJI SEJI OBČINSKEGA SVETA Župan obsodil nasilje med volilno kampanjo Presenečenje zaradi zelo bledega proračunskega poročila Župan Rossi je na začetku sinočnje seje tržaškega občinskega sveta obsodil dogodke, ki so v zadnjih dneh skalili miren potek volilne kampanje v naši pokrajini ter tudi miroljubno sožitje med tukaj živečima narodoma. Rossi je med drugim povedal, da je takoj po proseških dogodkih posegel pri prefektu ter mu izrazil zaskrbljenost občinske uprave nad nevarnim stopnjevanjem nasilja v mestu in zlasti na Krasu. Župan je nato na kratko povzel sklepe antifašističnega odbora, ki jih objavljamo na prvi strani ter na koncu izrazil u-panje, da bo tukajšnje prebivalstvo posvetilo svoje sile v skupna prizadevanja za splošni razvoj in napredek Trsta, za zaščito in ovrednotenje demokratičnega življenja, za miroljubno sožitje notranjih komponent ter za prijateljstvo s sosednjimi narodi. Rossijevi izjavi ni sledila razprava, ki jo občinski pravilnik formalno tudi ne dovoljuje, zato se stranke niso izrekle o njeni vsebini. Le svetovalska skupina KPI je ocenila županovo stališče kot «zelo bledo in blesavo» ter obžalovala, da župan ni v svojem posegu niti enkrat omenil MSI ter tudi ni pojasnil, kdo je pravzaprav odgovoren za incidente v Lonjerju in drugod po Krasu. Naj omenimo, da sta na sinočnji seji svetovalca Parovel (Tržaško gibanje) in Lokar (SSk) v znak protesta proti provokacijam MSI zapustila svoji običajni mesti ter se (vselila* na levo stran sejne dvorane, kjer sedijo svetovalci KD in KPI. Glavna točka včerajšnjega zasedanja občinskega sveta pa je bilo proračunsko poročilo, ki ga je podal župan. V 27 tipkanih straneh pa ni prišlo do izraza kako sploh u-prava misli izoblikovati svoje proračunske smernice, ki jih župan ni znal ali ni hotel sinoči posredovati svetovalcem. Zelo preseneča in obenem zaskrblja tudi dejstvo, da je Rossi takoj po pioročilu hitro prekinil sejo, medtem ko so vsi pričakovali poseg odbornika za proračun Bassanija ali vsaj kako pojasnilo v zvezi s potekom razprave o proračunu. Županova odločitev je naletela na neodobravanje skupine KPI, ki je označila sinočnjo potezo koalicije LpT laiki za nesramno in za skrajno arogantno. kot da bi šlo za volilni spopad med komunisti in misovci. Pri tem pa spregleduje dejstvo, da je šlo za fašistični napad na slovensko prebivalstvo in nato za odgovor slovenskih in italijanskih antifašistov. Odgovor je prišel do izraza z enotnim zborovanjem Slovencev v Bazovici in ponovno z enotnim stališčem antifašističnega odbora, ki ga objavljamo na prvi strani. Zahvala Milke Kjuder Za obiske v bolnici, za cvetje, za telegrame, tisku, radiu in televiziji, vsem dobrim ljudem, Slovencem in Italijanom, onkraj in tokraj prijateljske meje, borčevskim organizacijam v matični domovini, pokrajinskemu in deželnemu VZPI - AN Pl, Združenju aktivistov tržaškega ozemlja, slovenskim ustanovam, predstavnikom vseh strank, generalnemu konzulu SFRJ Dragu Mi-rošiču in vicekonzulu Nevenki Kovačič, sekretarju Komunistične partije Italije Berlinguerju, parlamentarcema Jelki Gerbec, Marini Ber-netič in Antoninu Cuffaru, Mariu Colliju in Dragu Štoki se v imenu ranjencev fašističnega napada v moji vasi Enza Forausa, Pavla Kranjca, Stojana Sancina in mojem vsem srčno zahvaljujem za izkazano solidarnost. Milka Čok - Kjuder SESTANEK VODSTVA PSI S SKGZ Socialisti so ponovili obveze o globalnem zaščitnem zakonu V delegaciji PSI so bili tajnik Bravo, De Carli in Carbone Takojšnje posredovanje pri podtajniku za notranje zadeve Na sedežu SKGZ v Trstu sta se sestali delegaciji deželnih vodstev socialistične stranke in Slovenske kulturno gospodarske zveze. Sestanku so prsostvovali: za PSI deželni tajnik Gianni Bravo, član direkcije Francesco De Carli in namestnik deželnega tajnika Gianfranco Carbone, za SKGZ pa predsednik Boris Race, predsednik teritorialnega odbora videmske pokrajine Viljem čer-no, predstavnik teritorialnega odbora goriške pokrajine Edmund Košuta in Bogo Samsa. Predstavniki PSI so se zanimali za podrobnosti fašističnega napada na slovensko prebivalstvo in so ogorčeno obžalovali, da se kaj takega dogaja v sedanjem razdobju italijanskega demokratičnega ustroja. Takoj so posredovali pri podtajniku za notranje zadeve v Rimu, da posreduje pri policijskih in drugih oblasteh, da se kaznujejo krivci in da se s takim početjem preneha in končno so izrazili solidarnost s prizadetim slovenskim prebivalstvom. Obsežnejši razgovor pa se je razvil okrog problemov globalne zakonske zaščite slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Predsednik SKGZ je obžaloval, da to vprašanje ni bilo formalno vključeno v program obvez, predvidenih za sestavo vlade. Deželni tajnik Bravo pa je ponovil zagotovilo, da bodo o globalni zaščiti razpravljali, kadar bo po volitvah govor o eventualni vladni iiiiiiiiiitiiiiiiitiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiitniuiiiiuiiiiiiiiiiiifiiniiiiimimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimimi PLATNICI POSVEČENI ŠKEDENJSKEMU ETNOGRAFSKEMU MUZEJU Več tisoč ljudi se je v ših vaseh in društvih ponedeljek zvečer udeležilo sestankov po na-za organiziranje aktivne protifašistične bud- nosti. Od zgoraj sestanki v Bazovici, Boljuncu, Borštu in Skednju Čudna stališča dveh demokristjanov Tržaški demokristjanski poslanec Tombesi pravi, da se v Trstu dogajajo čudne reči: nekdo špekulira s fojbami in to so komunisti, ki sklicujejo antifašistični odbor, ki sprejema čudne pobude. Za zaključek pa prihaja celo do ugotovitve, da so antifašistični odbori in njih izjave samo volilno orodje komunistov in da užalijo mrtve ter ločujejo mesto*. Tombesijeva izjava je neresna, lažniva in ne bi bila omembe vredna. Tombesi je pač desničar, ki lovi glasove na desnici ne oziraje se na resnico, na demokratični čut. Toda zelo resno in zaskrbljujoče pa je dejstvo, da tudi tajnik KD Coslovich v uradni izjavi stranke obravnava zadnje dogodke na podoben način. Družba SIP predstavila novi telefonski imenik Razdeljevati ga začnejo danes • Na Tržaškem 123.000 naročnikov - Navzoč novi deželni ravnatelj SIP Bosio Ravnatelj tržaške agencije družbe SIP Sandro Trivellato je včeraj na tiskovni konferenci orisal predstavnikom sredstev množičnega obveščanja značilnosti novega telefonskega imenika 1983 - 84 za našo pokrajino. Naročnikom, ki jih je na Tržaškem 123.000, bodo imenik pričeli razdeljevati danes. V primeri z dosedanjim vst'IWJč .‘jnovi imena kakih-A.GOVsvežtt^-telefonskih uporabnikov, poleg tega pa kar 14.000 poimenskih in številčnih popravkov zaradi selitev -občanov in drugega; natančnost popravkov pa odvisi v veliki meri, kot je poudaril Trivellato, od sodelovanja samih naročnikov, ki morajo ob prejemu novega izročiti osebju SIP stari imenik. Najvidnejša značilnost pravkar natiskanega imenika tiči na naslovni in hrbtni platnici, posvečenima ške-denjskemu etnografskemu muzeju, ki ga je, kot znano, uredil župnik Dušan Jakomin ob sodelovanju krajevnega, slovenskega življa. O Slovencih in o tem, da je narodna noša v tipični nekdanji škedenjski spalnici, kot jo je videti na naslovni platnici, slovenska, m v orisu muzeja na notranji strani hrbtne platnice niti besedice; na sami hrbtni platnici je posnetek iz muzeja, ki prikazuje stare železne likalnike. PRORAČUN PREDVIDEVA 30 MILIJARD LIR IZDATKOV INTERVJU Z JURETOM CANCIANUEM, DEŽELNIM KANDIDATOM KPI Kdo plačuje fašistične pretepače in zakaj? Jure Canciani, član pokrajinskega vodstva KPI, je kandidat na deželnih volitvah. Zastavili smo mu nekaj vprašanj. Vpr.: (Slika tržaškega gospodarstva je izredno zaskrbljujoča. Katere so po vašem mnenju osnovne o-vire za razvoj industrijske in pristaniške dejavnosti, ki jo vi, kot član upravnega sveta Pristaniške ustanove, dobro poznate?* Odg.; «Da se je gospodarska moč Trsta od vojne sem tako izničila, je veliko razlogov. Odgovornost nosijo podjetniki, ki si niso upali v tvegane investicije, ki niso pokazali stvarne podjetniške žilice. Mislim pa, da je glavni razlog širšega, vsedržavnega značaja. Gre tu za slepoto in- nesposobnost vodilnih razredov v Trstu in Italiji, ki so našo deželo in še posebno mesto Trst vedno imeli za nevarno cono. za področje, ki ga je treba žrtvovati, ker je zaradi meje z Jugoslavijo (in po njihovem pojmovanju torej s socialističnim blokom sploh), stalno izpostavljeno nevarnostim. Kdor tako misli, je'jasno, da ne bo investiral v Trstu. Mislim. da je industrijski in pristaniški propad Trsta eden najtežjih dav- kov, ki jih je naše mesto plačalo hladni vojni.* Vpr.: «Kako iz težkega položaja?* Odg.: «V kratkem intervjuju je težko predstaviti podrobno gospodarsko analizo, vendar: nujno je, da se vsaj v naši deželi uveljavi zavest, da smo res ob meji, toda ob meji s prijateljskimi državami in ljudstvi. Okrepiti bi torej morali izmenjavo z njimi, predvsem na gospodarskem, pa tudi na kulturnem področju. V našem programu so med drugim predvideni državni posegi v korist podjetništva, sanacija podjetij z državno soudeležbo, ki imajo v Trstu izredno pomembno vlogo, predvsem pa je nujno, da pride do stvarnega načrtovanja gospodarske dejavnosti tako v javnih kot v zasebnih podjetjih.* Vpr.: (Kakšna je vaša politična o-cena škvadrističnih pohodov po slovenskih vaseh?* Odg.: (Fašistično izzivanje in rovarjenje me izredno zaskrblja. Ob tem pa bi rad poudaril nekaj stvari. Fašistične tolpe so se v zadnjih letih številčno okrepile, pozna pa se tudi, da so pretepači izurjeni, da se dobro spoznajo na tehnike, ki spominjajo na gverilo. Njihovi kolovodje jih začenjajo selekcionirati in zbirati v okviru športno - navijaških skrajnežev, tako imenovanih ultras. Jasno je. da vsa ta organizacija stane. Osrednje vprašanje je prav to: kdo plačuje vso' to dejavnost in s kakšnimi cilii. Kot smo lahko preverili v prejšnjih dneh, je eden izmed njihovih namenov skaziti prijateljske odnose med Italijo in Jugoslavijo. Morda pa je še kaj več. Znano je namreč, da so po vsej Evropi pritiski za obuditev desničarskega gibanja. Če ima pri vsem tem prste vmes tudi kaka tajna službi, ki bi si želela okrepitev desnice v Evropi in Italiji, na tudi ni iz trte zvit argument. (N.F.) • V sklonn tržaške?« velesejma prispe v naše mesto 26. t.m. delegacija avstrijske zveze industrijcev. Tu se bo mudila tri dni. - - Vpisovanje otrok v dijaški dom Uprava Slovenskega dijaškega doma (Srečko Kosovel* v Trstu sporoča, da je odprto vpisovanje otrok, ki bj radi, bili gojenci doma v prihodnjem šolskem letu. Rok vpisa bo potekel konec .junija. Uprava je letos tudi odločila, da bo dom, z razliko od prejšnjih let, ostal odprt do 1. julija. V obdobju od 15. junija do 1, julija, z urnikom od 8. do 18. ure, bodo storitve doma na razpolago tudi otrok, ki v teku1 leta niso bili gojenci. Vse informacije nudi uprava doma, Ul. Ginnastica 72, telefon 573-141. Porazdeljena sredstva iz sklada za Trst Porazdelitev orisal predsednik Pittoni - 70 milijonov lir SSO, 490 okoliškim občinam in 375 družbi ANAS za izplačilo starih dolgov v Sesljanu Predsednik sklada za Trst Ar-naldo Pittoni je včeraj na tiskovni konferenci orisal proračun tega inštituta za letošnje leto; orisal je cilje sklada, ki ga poleg vladnega komisarja upravlja posebna komisija, ki jo sestavljajo tržaški župan, predsednik pokrajine in pet deželnih svetovalcev izvoljenih v tržaškem okrožju: to so Pittoni za PSI (ki je tudi predsednik), Tonel za KPI, Pietri in Vigini za KD ter Giuricin za LpT. Za letošnje finančno leto je v proračunu. nakazanih trideset milijard lir, ki jih je komisija razdelila takole: za gospodarske de ja v- (■11111111111 ItflltlllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllUltll, lili ni || •m lini«) BIVŠI AKTIVISTI IN INVALIDI OBSODILI ŠKVADRISTIČNE POHODE Fašistično divjanje po naših vaseh, skrunjenje spomenikov, ki smo jih postavili našim padlim, zaostreno dejavnost tržaških škvadristov in zadržanje odgovornih oblasti spremljamo aktivisti, člani Zveze vojnih invalidov NOV in vsi napredni in dobromisleči ljudje, antifašisti, z vse večjo zaskrbljenostjo, pa tudi z vse večjim ogorčenjem, ki se odraža tudi z našo osebno prisotnostjo na vseh dosedanjih protifašističnih manifestacijah in zborovanjih, ki so bila v teh dneh na Tržaškem, z našim soglasjem z enotno izjavo vseh zastopnikov kulturnih, športnih in drugih slovenskih organizacij na Tržaškem, z našo pripravljenostjo, da sodelujemo pri obrambi sedežev naših društev, naših spomenikov in ustanov, da onemogočimo fašistom nadaljnje pohode po naših vaseh in napade na naše ljudi. Ko ponovno izražamo svojo solidarnost tovarišem in tovarišici iz Lonjerja, ki so bili žrtve fašističnega nasilja, menimo, da je prav, da se tudi sami sestanemo in pogovorimo o vsem, kar je treba tudi z naše strani storiti, da preprečimo fašistom njihove nadaljnje naklepe, da se tudi sami pogovorimo o tem, kako bi najbolj koristno sodelovali pri izvajanju ukrepov za boj proti fašizmu. V imenu Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje in Zveze vojnih invalidov NOV zato pozivamo vse naše člane in prijatelje na skupni sestanek, ki bo danes ob 18. uri v prostorih Odseka za zgodovino pri NŠK v Ul. Petronio 4. S svojo številno udeležbo bomo podkrepili zahtevo po prepovedi shodov fašistov po naših vaseh in zahtevo, da se krivci izgredov strogo kaznujejo ter da tudi oblasti zaščitijo naše spomenike in ustanove. nosti, (pristanišče, mala in srednja industrija, tovorno postajališče pri Fernetičih. EZIT in velesejemska ustanova) šest milijard in 657 milijonov lir; za kulturne in rekreativne dejavnosti (univerza. Zavod združenega sveta) ena milijarda in 977 milijonov lir; za zdravstveni sektor 780 milijonov lir; 618 milijonov lir za skrbstvo, v glavnem v korist o-starelih: 20 milijard in 392 milijonov lir za javna dela; 68 milijonov lir za razne stroške vladnega komisariata ter 25 milijonov lir za delovanje same komisije. V zvezi s posameznimi postavkami se je Pittoni posebej zaustavil pri nakazilu za tržaško občino, ki bo na osnovi večletnih obvez in letošnjega prispevka prejela štiri milijarde lir: iz tega sklada je komisija namenila eno milijardo in 200 milijonov lir za obnovo občinskega nogometnega igrišča Grezar. Pokrajina bo prejela 830 milijonov lir za razna javna dela, ustanovi za tržaško industrijsko cono — EZIT — pa sta namenjeni dve milijardi in 350 milijonov lir (ena milijarda na osnovi petletne obveze, preostalo pa za razna dela v coni pri Orehu); avtonomna pristaniška ustanova bo prejela sedem milijard lir (eno za okrepitev prometa, štiri za integracijo dotacijskega sklada in dve za opremo, vzdrževalna dela in posodobitev) ; naj k temu dodamo, da bo pristaniška ustanova v pet-letju 82-86 iz sklada za Trst prejela skupno 32 milijard lir. Center za znanstveno in tehnološko raziskovanje bo prejel dve milijardi lir, IACP 1,5 milijarde lir, krajevna zdravstvena enota pet milijard lir. Okoliškim občinam je sklad za Trst za letošnje leto nakazal 490 milijonov lir (petletni načrt predvideva eno milijardo in 175 milijonov lir prispevka) in sicer 240 milijonov lir za športni center devinsko - nabrežinski občini, 200 milijonov lir zgoniški občini kot predujem za socialni center ter 50 milijonov lir dolinski občini. Če pregledamo še ostale postavke vidimo, da je komisija sklada za Trst namenila 350 milijonov lir za gledališča; 170 za Verdi, 110 za Stabile in 70 milijonov lir (lansko leto 50) za SSG. Ob robu naj še dodamo, da je komisija namenila 375 milijonov lir družbi ANAS, ki ima še stare dolgove v zvezi z izplačevanjem odškodnine za razlastitve pri gradnji vozlišča v Sesljanu. Ogorčenj« Slovencev iz miljsk« občine Društvo Slovencev miljske občine je na sinočnjem sestanku soglasno odobrilo naslednjo izjavo glede fašističnega divjanja po slovenskih vaseh: Slovenci miljske občine, o-gorčeni nad nesramnim izzivanjem in podlimi napadi fašističnih tolp na slovensko prebivalstvo, obsojamo neodgovorno zadržanje organov javne varnosti, ki ne znajo takim nedemokratičnih nastopov prepovedati in preprečiti, in vabimo k treznemu razmišljanju vse oblasti in politične stranke, ki so v vsej povojni dobi omogočile nemoten razvoj in delovanje teh zločinskih tolp, kar je samo v sramoto državi ter ustvarja nezaupanje ljudstva. Izražamo svojo najglobljo in občuteno solidarnost žrtvam teh napadov in jim želimo čimprejšnje o-krevanje ter jim zagotavljamo, da ne bomo nikoli dopustili, da bi se povrnili tragični in žalostni čaši iz leta 1921, ki so povzročili toliko žrtev in gorja po naših krajih, potem pa še po Sloveniji in Jugoslaviji ter pahnili Italijo v najmrač-nejše obdobje fizičnega, socialnega, moralnega in kulturnega nasilja. Mimo navedene pomanjkljivosti na škodo naše narodnostne skupnosti pa je pobuda seveda dobrodošla. Imeniku sta priložena katalog z opisom storitev družbe SIP in navedbo najsodobnejših aparatur telefonije ter ustreznimi barvnimi ilustracijami, in snopič (Tuttocitta*, naročnikom že dobro znan. Tu je tudi 'še bralni1' znak' k telefonskimi st^ vilkami javnokoristnih služb; novost ; nje kuhinjskih receptov gospodi-njtfffiyš|iyiagjb vrifružini sladokusce (zaenkrat je sicer treba zavrteti videmsko številko, kmalu pa bo za takšno službo poskrbljeno neposredno v Trstu). Ravnatelj Trivellato je časnikarjem predstavil tudi novega deželnega ravnatelja SIP: to je Giorgio Bosio iz Benetk, ki je nasledil Di Ren-za, poklicanega na novo službeno mesto v Rim. (dg) • Finančno ministrstvo je izdalo odlok, ki dovoljuje trgovcem, da smejo uporabljati tudi na tržišču razpoložljive blagajne vse dotlej, dokler bodo obvezno morali imeti nove e-lektronske blagajne: seveda jih bo treba do konca decembra 1987 prilagoditi novim predpisom. Novih blagajn namreč do julija ne bo na trgu dovolj. VOLILNA ZBOROVANJA KPI Ob 12. uri pred Arzenalom (Cuf-faro), od 13.35 do 15. ure pred tovarno Grandi motori (Cuffaro), ob 12. uri na Rocolu (Calabria), ob 18.45 v Nabrežini in ob 19.45 v Devinu (Iskra in Cuffaro), ob 20.30 v Cerovljah in ob 21. uri v Trnovci (Iskra), ob 19. uri pri Ferlugih (Spetič), ob 19.30 pri Briščkih - Giran-dole (Parovel), ob 20. uri pri Briščkih, ob 20.30 v Repniču in ob 21. uri v Gabrovcu (Švab), ob 20. uri v Borštu, ob 20.30 v Logu in ob 21. uri v Ricmanjih (Budin), ob 20. uri v Trebčah in ob 20.30 v Padričah (Spetič), ob 20.30 v Gropadi in ob 21. uri v Bazovici (Gerbec), od 18.30 do 20. ure v miljski občini shodi z Millom, Donadelom in Ferlugo. PSI Ob 11. uri, ob 12. uri in ob 17. uri pred tovarno Grandi motori (Gruber - Bencova) in ob 19. uri v Rocolu (Carbone). SLOVENSKA SKUPNOST Ob 19. uri na Škorklji, ob 19.15 v Ul. Cordaroli, ob 19.30 v Ul. Moren, ob 20. uri na cesti za Piščance, ob 20.30 pri Piščancih in ob 21.15 v Rojanu (pri cerkvi). Ob 20.30 bo na strankinem sedežu (Ul. Machiavelli 22) protifašistično zborovanje SSk, na katerem bodo med drugim predvajali film o nedavni proslavi 40-letnice padca fašizma na Opčinah. koaliciji, ki bo zajela tudi socialistično stranko. Pri tem je podčrtal politično vlogo socialističnega predstavnika De Carlija, ki bo zadolžen, da se ukvarja v Rimu s konkretnimi problemi. Pri tem gre za obvezo, da vlada izdela ustrezni zakonski predlog, pri čemer bo igrala socialistična stranka odločilno vlogo posredovalca. De Carli je nato ponovil obvezo in dejal, da gre v konkretnem primeru za eno izmed ključnih vprašanj dežele, saj je treba do kraja rešiti probleme sožitja na meji. De Carli je tudi zaprosil predstavnike SKGZ za aktivno podporo pri tem zahtevnem delu. Izšel četrti del monografske enciklopedije o deželi F-JK V Časnikarskem krožku so včeraj predstavniki Zavoda za enciklopedijo Furlanije - Julijske krajine Scarcia (predsednik), Russo (ravnatelj), Cerroni (uredniški koordinator) in Toffolini (uredniška tajnica) predstavili tisku četrti in poslednji izvod deželne monografske enciklopedije. Le-ta je posvečen (inštitucijam* in obsega snovi, ki gredo od javnoizobraževalnih dejavnosti do socialne, juridične in organizacijske ureditve dežele, pokrajin ter občin s primerjavo nasproti državni ureditvi, potem še do organizacijskih in zgodovinskih plati športne stvarnosti. Zajetna, čez 600 strani obsegajoča knjiga s skoraj 500 čmo-belimi in 90 barvnimi ilustracijami stane ok. 40.000 lir. Na tiskovni konfe renči so se obregnili ob dejstvo, da se cena poprečnemu človeku zdi pretirana, ne ve pa, kolikšni so stroški za sestavo in izdajo takšne publikacije, ki vrh vsega predstavlja lahko dragoceno študijsko gradivo. Zadnji, kot tudi prejšnji trije deli obširne monografske enciklopedije, so izpod peres vidnih strokovnjakov, sicer pa med drugim univerzitetnih docentov in časnikarjev ter publicistov. NA TRŽAŠKEM VELESEJMU i iril Včerajšnji dan posvečen kavi in Češkoslovaški V okviru tržaškega mednarodnega vzorčnega velesejma je bil včeraj «dan Češkoslovaške*. Za to priložnost je sejmišče obiskal veleposlanik ČSSR v Italiji Pelikan, ki je poudaril, da je zanimanje njegove dežele za tržaško luko nezmanjšano, četudi se je češkoslovaški tovorni promet skoznjo zadnjih nekaj let skrčil. Zavzel se je za nadaljnjo raztegnitev in poglobitev trgovskih in sploh gospodarskih odnosov med ČSSR in Italijo ter seveda s Furlanijo - Julijsko krajino in našim mestom; okrepili naj bi se, kot je še poudaril, tudi stiki na kulturnem in znanstvenem področju. Ambasadorja je spremljal češkoslovaški trgovski svetnik v Milanu Borski, ki je o-menil, da se je obseg češkoslovaškega blaga v tranzitu čez Trst v zadnjih desetih letih zmanjšal » 400.000 na 50.000 ton, kar pa gre pripisati mednarodni gospodarski krizi. Borski je sicer izrecno poudaril važno vlogo tržaškega pristanišča, ki bi jo ČSSR morala v bodoče bolje izkoriščati. Na sejmu je bilo tudi zasedanje o trgovini s kavo, ki ga je priredilo združenje kavnih operaterjev iz našega mesta. Lani je skozi tržaško prosto luko šlo 5 milijard 789 milijonov vreč surove kave. V teku so napori za ponovno odprtje tržaške terminske borze za kavo, ki pa bo mogoče le z izboljšanjem morskih zvez med našo luko in deželami pridelovalkami ter najpomembnejšimi kavnimi tržišči. Na zasedanju so bili navzoči predstavniki številnih dežel, ki pridelujejo kavo. • Vseh 14 uslužbencev Konzorcija za znastveno - tehnološki center na Krasu, ki so bili doslej začasno zaposleni, je prišlo v redni stalež. Gre za štiri delavce, dve upravni uradnici, strojepisko, centralinistko, tri tajnice in tri uradnike dokumentacijskega središča. Ob izgubi dragega očeta JOŽEFA izreka iskreno sožalje Ivanu Lazarju in sorodnikom BK Kraški dom. Sožalju sc pridružuje KD Kraški dom. Nenadoma Pas je zapustil naš. predragi oče, ded in praded JOŽEF LAZAR Pogreb dragega pokojnika bo danes, 22. junija, ob 13.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na repentabrsko pokopališče. Žalujoči: hči Marica, sin Ivan, zet Robert, nevesta Stana, vnuki Janko, žarko z ženo Vando, Sonja z možem Maurom, pravnuka Andrej in Jasmtn ter drugo sorodstvo. Repen. Salež, 22. junija 1983 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3) Gledališča VERDI Od 2. julija do 14. avgusta bo v gledališču Verdi pomladni Festival operete. CANKARJEV DOM LJUBLJANA Razstave Do 24. avgusta (sprejemna dvorana) 15. mednarodni grafični bienale. Do 30. t.m. (I. preddverje) Ob 20. obletnici fotogrupe SOLT - Ljubljana. Okrogla dvorana V petek, 24. t.m., ob 22. uri: Nočni šanson Svetlane Makarovič. Mala dvorana Teden italijanskega filma od 20. do 25. junija. Danes, 22. t.m., ob 20. uri: «Oči, usta», režija - Marco Bellocchio. Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega doma v Emonskem prehodu od ponedeljka do petka od 9. do 11. in od 16. do 20. ure, ob sobotah o.. 9. do 11. ure in pred pričetkom predstave. Kino Grad sv. Justa 21.30 «La scelta di Sophie». 23.42 «11 pianeta azzurro». V primeru slabega vremena bodo filme predvajali v kinodvorani A-riston. Eden 17.00 «Savana, violenza carna-le». Prepovedan mladini pod 18. letom. Nazionale Dvorana št. 1 ob 15.15 «E-rotic vvoman*. Dvorana št. 2 ob 21.21 «Giochi bagnati». Dvorana št. 3 ob 15.15 «Una vergine per 1’impero romano». Vsi prepovedani mladini pod 18. letom. Grattacielo 17.00 «' nuovi mostri*. A. Sordi, O. Muti, U. Tognazzi, V. Gassman. Fenice 17.00 «Incubo sulla citta*. Mignon 16.30 «11 film pirata». Aurora 17.00 «Bon appetit». Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol 18.00 «Cinque giomi un’esta-te». Cristallo 16.30 «Porno market del pia-cere*. Prepovedan mladini pod 8. letom. Moderno Zaprto. Radio 15.30 «Un emir e L'Auvergne». Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.30 «Febbre eroti-ca del piacere*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 16.00 «Rude boy». Glasbeni film z ansamblom «The clash*. Giardmo pubblico 21.15 «California Dolls». Razstave SKD Tabor - Prosvetni dom. Do 26. junija bo odprta razstava Mira Kranjca. Urnik: ob delavnikih od 17. do 19. ure: v nedeljo od 10. do 12. in od 16. do 19. ure. V občinski galeriji na Trgu Uni-ta bo razstavljal od jutri, 23. -5^30. t.m. tržaški slikar Fabio ZuBini. O-tvoritev bo ob 18. uri. • « e V galeriji »Cartesius* je odprta razstava skulptur in risb slikarja Vil-libossija. V okviru junijskih glasbenih in likovnih večerov, ki jih prireja KD Valentin Vodnik, bo v galeriji Torki a v Dolini do 30. junija razstavljal svoja dela slikar Boris Zuljan.' V galeriji Rettori-Tribbio razstavlja avstrijska slikarka Denisa Lister. Razstava bo odprta do 8. julija. Razna obvestila Vaška skupnost od Ferlugov vabi jutri, 23. junija na kresovanje «Pod gankom* pri Roži, kjer bo ob 21. uri koncert ženskega pevskega zbora Tabor. Vabljeni. V Skednju praznujeta danes zlato poroko ČEŠKO in ZORKA SANIIN Sin in hči z družinama jima hvaležno čestitata, vnuki pa jima želijo, da bi še mnogo let ostala v njihovi sredi. h GLASBENA MATICA TRST sklicuje danes, 22. junija, ob 20. v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju na sedežu Glasbene matice v Trstu — Ul. R. Manna 29 REDNI OBČNI ZBOR Dnevni red: 1. otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva; 2. poročila: 3. razprava: 4. razrešnica staremu odboru: 5. volitev novega odbora; 6. razno. _ , DRUŠTVO m L,... ZAMEJSKIH ’ LIKOVNIKOV organizira nje na prijateljsko sreča- KROGU (samostan nad Sečovljami) dne 26. junija v dopoldanskih urah. Za informacije in prijave telefonirajte na št. 767303. Cena 8.000 lir. Prevoz z zasebnimi avtomobili Šolske vesti Znanstveni licej F. Prešeren sporoča, da bo vpisovanje za šolsko leto 1983/84 vsak dan od 10. do 12. ure do vključno 7. julija t.l. Šola bo zaprta zaradi volitev od 25. do 28. junija. Godba na pihala iz Ricmanj obvešča, da bo v četrtek, 24. junija, ob 20.30 v Kulturnem domu v Ricma-njih zaldjučna prireditev učencev glasbene šole. Vabljeni. Zaključni nastopi šole Glasbene matice. Jutri, 23. junija, ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Devinsko - nabrežinska občina sporoča, da se bo pouk v občinskih o-troških vrtcih zaključil 24. 6. Vpisovanje otrok za šolsko leto 1983/84 pa se bodo vršila 27., 28. in 29. 6. od 9. do 12. ure n£t posameznih, sedežih otroških gričev., '7 iJifr.Taiii—a V spomin na Jožeta Žerjala daruje družina Ota (Boljunec 77) 10.000 Ur za Zvezo borcev Boljunec. V spomin na Jožeta Žerjala daruje nečak Benedikt z družino 10.000 lir za KD F. Prešeren in 10.000 Ur za Zvezo borcev Boljunec. V spomin na Leonoro Kerkoč-Križ-man daruje Duša Kosmina 10.000 Ur za Dijaško matico. V spomin na brata Ivana daruje Jožko Batič 10.000 za spomenik padlim v NOB iz Križa in 10.000 lir za športno igrišče A. Sirk. V spomin na brata Mirota daruje Marjo Sedmak (Ruško) 10.000 za KD Vesna in 10.000 Ur za športno igrišče A. Sirk. Danes, SREDA, 22. junija AHAC lonce vzide ob 5.15 in zatone ob 10.58 — Dolžina dneva 15.43 — Luna vzide ob 18.16 in zatone ob 2.22. Jutri. ČETRTEK, 23. junija KRESNICA Vreme včeraj: najvišja temperatura 23,2 stopinje, najnižja 18.1 stopinje, ob 18. uri 23 stopinj, zracm tlak 1016 mb pada. brezvetrje, vlaga 64 odstotna, nebo skoraj jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 18,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Stefano Uliari. Lu-ca Meriggioli, Marco Bagozzi, Paola Mengotti. Tomaso Cabri, Luca Candini, Christian Mariani, Roberto Peric. UMRLI SO: 61 letna frvina Gobi-na-Gimona; 60-letna Bianca Coslo vich vd. Marconi, 77-letna Otelia Ze rovaz vd. Raccolini, 73-letna LuciUa Ruzzier vd. Osana, 71-letni Pietro Cherti. 91 letna Annavalcria Petro nio vd. Baciochi. 43 letna Ljubinka Boskovic por. DeUa Venezia, 79 letni Giovanni Fernetti. 39 letna Franca Cotterle por. Riosa, 80-letni Gia-como Sterle. 73 letni Giuseppe Lazar, 75 letni Mario Ferluga. 594etna Noe-lia Catalan por. Salvini. 59-letna Io-landa Marzano por. Ciana. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50. Zgonik, Milje (Drevored Mazzini 1). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Oriani 2. Trg Venezia 2. 21. 6. 1983 Ameriški dolar 1.505.— Kanadski dolar 1.220.— Švicarski frank 713.— Danska krona 163.— Norveška krona 205.— švedska krona 195.— Holandski florint 528.— Francoski frank 195.— Belgijski frank 26,50 Funt šterling 2.300,— irski šterling 1.860.— Nemška marka 591.50 Avstrijski šiling 83.50 Portugalski escudo 12,50 Pezela 10.- Jen 5,- Avstralski dolar 1.200.— Drahma 16.50 Debeli dinai 14.70 Mali rimar 16 7(| tS®5 ■ ■ v 3ANICA Ol' CREDITO Q) TRIESTE 4 tržaška kreditna banka . ..N« ■ S. P. A * ' >-■' «• trst - ulica r riLzno - "S* ei-4«ae TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR PINKO TOMAŽIČ petkova vaja zbora in orkestra odpade Prenesena je na torek, 28. junija, ob 20.30. Otroški glasovi pa bodo imeU vajo v petek, 24. junija, ob 19.30. Generalka celotnega ansambla za nastop na velikem partizanskem slavju v Bazovici 2., 3. in 4. julija pa bo v petek, 1. juUja, ob 20.30. Prosimo za točnost in polno udeležbo Ob praznovanju farnega pa-trona slovenska skupnost pri Sv. Ivanu vabi k običajni večerni maši v stvari cerkvici, ki bo jutri, 23. t.m., ob 20. uri. Ob 21. uri sledi domača družabnost s sodelovanjem domačega zbora in ansambla v Športni gostilni pred farno cerkvijo Vsi toplo vabljeni Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij Mladinski pevski zbor Glasbene matice Trst vabi vse, ki jih zanima petje, da se mu pridružijo. Informacije na Glasbeni matici, Ul. R. Manna 29. telefon 418-605. SKD Igo Gruden - Moški in dekliški pevski zbor priredita v soboto. 25. junija, ob 21. uri v na-brežinski telovadnici «Letni koncerta ki je posvečen 15-letnici neprekinjenega delovanja moškega in 10-letnici neprekinjenega delovanja dekliškega zbora. Vabljeni. Izleti Društvo upokojencev v Trstu sporoča, da bo odhod,avtobusa za izlet po Istri jutri, 23. t.m., ob 7. uri izpred sodnijske palače. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Oriani 1. Trg Venezia 2. Zgonik, Milje (Drevored Mazzini 1). LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211001; Prosek: tel 225 141; Božje polje, Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel. 200 121; Sesljgn: tel. 209-197. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732 627. predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. GUMIJASTI čoln Callegari m 3,50, motor Johnson 25 ks., z opremo, zelo malo rabljen ugodno prodam. Telefon 0481-20109. UHANI in ogrlice v modnih barvah po zmernih cenah. Kozmetika 90 Opčine. PRODAM novo kuhinjsko pohištvo po ugodni ceni. Telefonirati od 12. do 15. ure na št. 040/943207. MILAN Kraljič je v Prebenegu odprl osmico. Toči belo in črno vino. ODDAM na velikem travniku blizu Briščikov travo. Telefon 040/ 211-068. PRIVATNIK proda zaradi premestitve popolnoma obnovljeno stanovanje veliko 92 kv m, s samostojno centralno kurjavo na začetku Ul. Rossetti. Telefonirati na št. 040/225740 v popoldanskih urah. PRODAM skoraj nov motor za čoln znamke crysler 25 HP. Cena 1.200.000 lir. Telefonirati v večernih urah na št. 040/213643. 30-LETNA ženska nudi pomoč v gospodinjstvu, kot varuhinja otrok ali kot čistilka - tudi več ur dnevno. Tel. 040/811396. PRODAM fiat 131 special letnik december 1976, prevoženih 55.000 km, v dobrem stanju. Telefon 040/227284. OSMICO je v Nabrežini odprl Du šari Radovič. Poskrbljeno za pri grizek. OSMICO je odprl Robert Pipan iz Mavhinj. Toči domačo kapljico. OSMICO je odprl Stanislav Novak -Križpot 122. Toči belo in črno vino. 'LABRIJA - tirenska obala; prodaja in oddaja v najem vile, stanovanja, zemljišča. Studio immo-biliare FEMA dr. Felicetti, Praia a Mare, telefon 0985/72903. Informacije SIP uporabnikom Menjava telefonske številke Družba SIP obvešča, da bodo danes, 22. junija t l., menjali telefonsko številko približno 600 tržaškim abonentom (katerih številke se začnejo s 74 in 75). Interesenti so bili že obveščeni. Nove številke bodo objavljene v telefonskem Imeniku 1983/84. Za nadal|nje informacije se lahko poslužite št. »12» (informacije v zvezi z naročniki — brezplačna služba). Societd Italiana per 1'Esercizio Telefonlco SE TRIJE DNEVI VOLILNE PROPAGANDE Slovenski kandidati so v svojih govorih odločno obsodili fašistično divjanje Zahteva po budnosti proti fašističnim provokacijam ■ Tako KPI kot PSI in SSk za pravice Slovencem v vsej deželi Volilna kampanja se izteka, še nekaj dni, tja do petka zvečer, so dovoljena volilna zborovanja. Na njih pa je malo ljudi in marsikdaj govorniki govorijo v mikrofon ter imajo na trgu poleg dveh somišljenikov le dva karabinjerja. Ljudje so se v glavnem že odločili komu bodo oddali svoj glas. Poslušajo raje doma v komodnem naslanjaču vsedržavne voditelje strank. V naših krajih pa si kandidati prizadevajo dobiti čimveč preferenčnih glasov. Demokristjani bodo v petek zaključili svojo kampanjo z veselico na goriškem gradu. Sicer so se s podobnimi veselicami ukvarjali tudi socialisti in komunisti. Prvi z nekaj večjimi prireditvami na katere so povabili znane pevke in politični govor je bil le postranskega značaja, drugi pa s prazniki komunističnega tiska, kjer je bilo zabave precej, govori pa so bili spet postranska stvar. Poleg teh pa so bili na vrsti tudi nekateri drugi shcdi. V Rupi so se prejšnji večer s somišljeniki sestali slovenski socialistični kandidati Vladimir Nanut, ki kandidira v poslansko zbornico, Marko Wal-tritsch, ki kandidira v deželni svet in Jože Cej, ki ponovno kandidira v pokrajinski svet. Govorniki so obrazložili stališča socialistične stranke v vsedržavnem merilu, še posebej so se zaustavili ob krajevnih vprašanjih. Prisotnost slovenskih naprednih ljudi v vsedržavnih strankah je nujna in pozitivna, še posebej zato ker se na tak način večinski narod sooča z našo slovensko stvarnostjo in se lahko marsikaj reši hitreje kot če bi se zapiral v nekak politični apartheid, so dejali govorniki. Orisali so tudi kaj vse je na Goriškem socialistična stranka napravila v prid prebivalstvu, tudi slovenskemu, tako na gospodarskem kot upravnem ter kulturnem področju ter tudi kako se PSI zavzema za sodelovanje z Jugoslavijo in odpravo sedanjih težav. Socialistični govorniki so tudi obsodili divjanje proti Slovencem s strani fašistov na tržaškem Krasu ter izrazili vsem prizadetim solidarnost. Istočasno so opozorili tudi na budnost, ki mora biti prisotna tudi pri nas, saj smo hib pred leti vajeni tudi takih fašističnih podvigov, pa čeprav ■ k * sreči vlada pri nas na Goriškem danes mir. Kandidati Slovenske skupndsfp so imeli nekaj shodov v slovenskih vaseh: GovdriD '-'so Andrej Bratuž, Damjan Paulin, Marija Ferletič, Drago Štoka, Marjan Terpin. Poudarjali so predvsem pomen samostojnega nastopa njihove stranke tudi na parlamentarnih volitvah in pomen izvolitve njihovih predstavnikov v deželni in pokrajinski svet. Polemični so bili do drugih strank še zlasti do levičarskih v katerih se udejstvujejo tudi Slovenci. Zavzeli so se za globalni zaščitni zakon in izrazili nezaupanje do drugih strank. V Števerjanu so imeli mladinci Slovenske skupnosti svoj zamejski mladinski tabor, na katerega so prišli kot gostje zastopniki ZSMS iz Nove Gorice in mladinskega odbora SKGZ, mladih iz Koroške pa ni bilo. Tako se je tabor vršil le v znamenju soočanja problemov, ki tarejo mlade na Goriškem in na Tržaškem, še*.zlasti v-luči sedanje volilne kampanje. Na okrogli mizi so govorili Milenka Rustja, Renco Frandolič in Tomaž Simčič, vodila jo je Marija Brecelj. Razprava se je osredotočila predvsem okrog vprašanja kako uskladiti naravni kulturni in idejni pluralizem z nujno- stjo enotnega nastopanja v ključnih vprašanjih, šlo je za vprašanja strpnosti in medsebojnega bogatenja, k čemur hočejo mladi prispevati svoj delež. Poudarili so pomen samostojnega nastopanja v SSk. Zvečer je govoril kandidat Ivan Peterlin, ki je tudi obsodil fašistično divjanje na Tržaškem. Fašistične škvadriste so obsodili tudi komunistični kandidati na shodih, ki so jih v teh dneh imeh v Rupi, na Peči, v Pevmi, v Dolu in na Poljanah. Govorih so Ivan Bratina, Aleksandra Devetak, Mario Lavrenčič in Ace Mermolja. Poudarili so nevarnost fašističnega izzivanja ter zahtevah, da vse demokratične stranke enotno nastopijo proti obnavljanju fašizma, ki je toliko gorja prizadejal v prvi vrsti Slovencem. Govorniki komunistične partije so se obvezah, da bo njihova stranka še vnaprej zahtevala sprejem globalnega zaščitnega zakona za Slo- vence in se bo za enakopravnost zavzemala na vseh ravneh, v vseh izvoljenih organih. Poudarili so tudi pomen alternative v državi ter omenili razne škandale v katere so vpleteni vodilni možje vladnih strank, še zlasti Bratina je povsod govoril o hudem gospodarskem položaju na Goriškem, iz katerega se zdi da ne more biti izhoda in dejal, da so za tako stanje krive stranke, ki so bile v deželnem odboru. Volilna zborovanja KPI: drevi, ob 20.30 v Podgori, govorita Ivan Bratina in Silvino Poletto; ob 20.30 v Jamljah, govorita Aleksandra Devetak in Mario Lavrenčič, ob 21.30, na Vrhu. govorijo Aleksandra Devetak, Ivan Bratina in Mario Lavrenčič. SSk: ob 20.30 v Sovodnjah; ob 21. uri v Štandrežu. Delavci podgorske tekstilne tovarne danes spet v Trstu Delavci podgorske tekstilne tovarne bodo danes dopoldne v Trstu, na protestni manifestaciji pred sedežem deželnega odbomištva za industrijo. Tako so odločili na Zadnji skupščini, v ponedeljek, ko so z zaskrbljenostjo, tako kakor nič kolikokrat doslej, ugotavljali, da se podpisani sporazumi in sprejete obveznosti ne izvajajo. Na osnovi e-nega od treh načrtov, ki sta jih predložila nova podjetnika Burgi in Moltrasio, naj bi v tovarni pričeli, seveda postopoma delati že od 1. julija dalje, to je čez dober teden. Kako in pod kakšnimi pogoji v tem trenutku še nihče ne ve. Ob tem pa ni mogoče zamolčati niti dejstva, da je sindikat tekstilcev (FULTA) šele pred nekaj dnevi končno dobil v roke vse tri načrte in da jih sedaj podrobno analizira. Gre za načrte, na podlagi katerih je bil v Trstu, na deželnem od-borništvu, tudi dosežen sporazum. Dva je predstavila družba Moltrasio, enega pa Burgi. Kakšno, bo mnenje sindikatov po preučitvi o-menjenih načrtov, je v tem trenutku težko reči, vendar ni mogoče mimo dveh treh osnovnih ugotovitev: to so za zdaj edini načrti glede obnovitve proizvodnje, predvidena je v končni fazi zaposlitev za nekaj nad 220 delavcev, vrednost investicije pa znaša okrog 42 mi- lijard. In prav tu se menda prične zatikati, saj vsota, v primerjavi s številom zaposlenih delavcev, niti ni tako skromna. Kdo in v kakšni obliki jo bo dal na razpolago? Ker smo tik pred volitvami, potem pa bo treba še kar precej časa, da se bodo pomenih za sestavo deželne vlade, odločitev ne bo padla še tako kmalu. Sicer pa so delavci v podgorski tekstilni tovarni zaskrbljeni tudi zaradi drugih razlogov. Že nekaj mesecev namreč ne prejemajo denarnega nadomestila iz sklada dopolnilne blagajne. Zaradi zastoja pri izvajanju načrtov preosnove pa bi bilo treba nujno za nekaj mesecev podaljšati varovalni ukrep. In prav tu so se menda pokazale določene težave. V neddjo tombola na Travniku Spet tombola za sv. Petra in Pavla. V nedeljo, nekaj dni pred dnevom dveh svetnikov, ko se je v Gorici igrala na Travniku tombola, ki so jo potem opustili, ob 22. uri, bo na Travniku v Gorici tombola. Čisti dobiček bo šel » sklpd za finansiranje pobud za subnormalne otroke. iiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiumiiiiiiiiiHitaiiiitiimniiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiinniiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMimiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiMiiiKiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiia UL. DE GASPERI JE POSTALA DVOSMERNA Mnogi šoferji v zadregi zaradi novosti v prometu f., -'rii *, \ 1 * 's\,u \V* £.v*.!:>'> . • • • Največje težave povzroča usmerjanje prometa na Občinskem trgu in njegovih dovodnicah Vse kaže, da spremembe v prometu ob prihodu kolesarjev Gira dTtalia niso bile vse samo naključne in kratkotrajne. Mislimo predvsem na uvedbo dvosmernega prometa po Ul. De Gasperi. Le-ta je bila do pred nedavnim enosmerna, pred dnevi pa so, zaenkrat le po-skupno, uvedli promet v obe smeri. Ta ukrep je privedel še do drugih sprememb na trikotniku Trg Municipio, Ul. Mazzini, Ul. Crispi in Ul. De Gasperi. Poglejmo kako se morajo šoferji ravnati v tem predelu. Avtomobilisti, ki prihajajo na Trg Municipio iz smeri sodišča lahko izbirajo med nadaljnjo vožnjo po Ul. Mazzini ah po Ul. De Gasperi. Pri tem pa morajo upoštevati; da je < po-TMrih pravilih na koncu UL Mazzinjnrepovg-J .dano zavijanje Gji-. spi: lahko gredo naravnost proti Raštelu, ali pa- na- -desno -po Ul. Marconi. Za šoferje, ki nameravajo na Travnik pa je gotovo prikladne jša vožnja po Ul. De Gasperi in ne, kot doslej, po Ul. Mazzini. Ta novost je povzročila nenavaje-nim šoferjem precej težav in tudi slabe krvi, ko so jih mestni redarji preusmerili in jih prisilili na daljše kroge, da so lahko prišli do zaželenega cilja. Enake, če ne celo hujše težave, je na Trgu Municipio povzročila prepoved zavijanja na levo za šoferje, ki privozijo iz Ul. Garibaldi. Po tej ulici so namreč doslej vozih predvsem šoferji, ki so nameravali nadaljevati vožnjo po Ul. Mazzini, sedaj pa so s kar dvema uicama, ki z Trga Municipio vodita proti severnemu delu mesta, prisiljeni zavijati v nasprotno smer. Občinski tehniki menijo, da je sedanja izbira najprimernejša, zato da se zagotovi tekoč promet, šoferji, ki se bolj kot prometnih znakov držijo dolgoletnih navad, pa niso nad novostjo nič kaj navdušeni. Nekateri celo ugibajo, če ni morda občinska uprava preusmerila del prometa proti Raštelu, zato da bi naredila uslugo tamkajš- njim trgovcem. Občina seveda odločno nasprotuje takšnemu tolmačenju. Ugotavljajo namreč, da je treba težave pripisati predvsem ustaljenim navadam šoferjem ne pa nefunkcionalnosti norih rešitev. Te rešitve pa tudi niso dokončne, ampak bodo po poskusnem obdobju u-gotavljali, katere morebitne nevšečnosti povzročajo in s katerimi popravki se lahko odpravijo. Uslužbenci bolnišnice v Tržiču za boljšo organizacijo dela....- 4 V tržiški bolnišnici imajo vjtatfr njem časa- poleg prostorskih težav tudi težave drugačne narave. Znano je, da traja gradnja nove boWii?9 niče že pretirano dolgo in da še nj povsem jasno, kdaj se bodo nekatere službe in odelki preselili v novi objekt. V zadnjem času pa so se oglasili- tudi uslužbenci, ki opozarjajo na vrsto organizacijskih vprašanj, ki bi jih kazalo čimprej rešiti, saj negativno vphvajo na reden potek dela v nekaterih oddelkih te zdravstvene ustanove. O teh vprašanjih so razpravljali pred kratkim na skupščinah, sestavih dokument z vrsto zahtev o katerih naj bi razpravljali na srečanjih z upravnim odborom goriške KZE in vodstvom bolnišnice ter sklenili tudi o teh zahtevah obvestiti javnost. Svoje zahteve so uslužbenci strnili v sedem točk. Med drugim u-službenci zahtevajo, da uprava bolnišnice poskrbi za zadostno število osebja. DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'Udine, Trg sv. Frančiška, telefon 84124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Al Redentore, Ul. Rossehi, tel. 72340. uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiniiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiifmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiHiiiiiiiiHuiiii* Neobičajna lovska sreča Simona Komjanca iz Števerjana Izredna lovska sreča se je včeraj zjutraj nasmehnila Simonu Ko-mjancu, mlademu lovcu iz Števerjana. Uspelo mu je namreč upleniti kar tri merjasce: dve odrasli Živah, težki 106 in 76 kilogramov ter pujska težkega okrog 12 kilogramov. «Kaj takega*, pravi Simon, ki se z lovom aktivno ukvarja šele štiri leta, «se mj še ni pripetilo*. Najbrž pa tudi starejšim lovcem ne. Živali je uplenil včeraj zjutraj, na območju Kaštelade pod Oslav- jem, kjer ima svoja lovišča lovska družina iz Pevme, kjer je Komjanc tudi sicer član. Živah so po 'vsej verjetnosti prišle z druge strani meje in to verjetno v večjem številu. Že prejšnje dni so lovci pobih dve odrasli Živah, Komjancu pa se je včeraj zjutraj ponudil dokaj nenavaden prizor: na krmišče, kjer so lovci že nekaj dni nastavljali koruzne storže je prišla prava čreda kosmatincev: pet odraslih Živah in kar sedemnajst pujskov. Skorajda neverjetno. Pod streh sta obležali dve odrasli Živah in pujsek, drugi so se kajpak razbežali. Pujsek je imel ranjeno zadnjo nogo. Seveda je bil včeraj na domačiji na Valerišču cel dan praznik, saj se je norica kmalu razširila po vasi in je bilo kar dosti takih, ki so si kosmatince, ki jih je gospodar medtem že očistil in obesil v hladno klet, hoteli ogledati. ZAKAJ UMIRAJO BRESTI? Bresti umirajo. Sušijo se mlada drevesa pa tudi mogočna debla, ki so desetletja kljubovala vsem vremenskim neprilikam. Tako kakor pred leti kostanji, le da je vzrok njihovega propadanja drugačen. Za kostanje so strokovnjaki trdili, da gre za neko čudno in ne dovolj raziskano bolezen, pri brestih pa je krivec znan: drevesa napada gliva «graffium ulmi», oziroma *of-fiostoma ulmh. V tkivo pride skozi majhne poškodbe, ki jih na vejicah povzročajo žuželke, ptice ali pa veter. Glice se razmnožujejo v celicah, po katerih še pretaka drevesni sok. V razmeroma kratkem času se pore povsem zamašijo, deli rastline odmrejo. Po navadi gre za drobne vejice, ali vršičke vej. Prvemu stanju okužbe sledi drugi, ki je po posledicah, veliko hujši in se navadno konča s tem, da drevo odmre. Iz vejic se gliva razširi tudi v druge dele drevesa. Pri tem imajo pomembno vlogo, sveda kot prenašalci trosov, zajedavci, ki živijo v lubju ali pod njim. Trosi potujejo tudi s tekočino, ki se pretaka v deblu, 0-ziroma ti vejah' Proces ‘bdmiranja 6bHSajtU}‘'iri^k'nekaj let. odvisno pač od -večje ali manjše odpornosti drevesa, od rastišča in dru-fflJhktorjffi-Vrebd ŠČ ptišuši. ker gliva povsem prekine pretakanje limfe. Vse kaže, da je tgraffium ulmi» v zadnjih letih v ekspanziji, vsaj kar zadeva naše območje. Vse več je namreč opaziti suhih brezovih debel po naših gozdovih in gmajnah. Zlasti so posledice delovanja glive vidne spomladi in poleti, saj suha debla že od daleč izstopajo iz zelene okolice. Odmrla drevesa so prav lepo vidna od daleč in ni treba riniti v gozd, da bi pojav lahko opazili. Zelo okuženo področje je med Rubijami in Vrhom, tako imenovanem Baronovnem gozdu. Res pa je po drugi strani, da doslej nismo ničesar ukrenili proti tej nevarni plesni, ampak samo čakamo na posledice nekakšne naravne selekcije. Odmrle naj bi samo manj odporne rastline, bolezen pa naj bi se sčasoma umirila. Kakšni bi bili primerni posegi za zatiranje glive, smo te dni vprašali dr. Luigija Marizzo, strokovnjalca, ki dela v Institutu za ugotavljanje bolezni rastlin in njih prehrane. Možnosti so vsaj tri,» nam je prijazno odgovoril, «odstranjevanje okuženih vej, škropljenje in uvajanje bolj odpornih vrst, kakor je recimo sibirski brest. Do zdaj v naših krajih nismo počeli pravzaprav nič. In tako postajajo poljski bresti, ta vrsta je namreč pri nas najbolj razširjena, vse bolj redlci, kljub temu da je bilo drevo v starih časih po vsej verjetnosti dosti bolj razširjeno, njegov les pa dosti bolj cenjen, kakor danes. Da je bilo tako, smemo sklepati tudi po številnih, še zmeraj živih ledinskih imenih na našem ožjem ob-močpu: npr. Brest je in Brstovc na Vrhu, Brestovica na Krasu itd.» Nezadovoljstvo skupščine v kočniku V Ločniku so sila nezadovoljni s sedanjim občinskim odborom. Na zadnji skupščini rajonskega sveta so sprejeli resolucijo (poslali so jo županu in v vednost časnikarjem) s katero protestirajo zato ker nameravajo na kmečkem območju Ločnika izkopati jame v katere bodo pokopali trupla poginulih Živah. Člani rajonskega sveta protestirajo ker jih ni nihče vprašal za mnenje, kot bi bili morali na občini napraviti, upoštevajoč občinski pravilnik. Zastopniki Ločnika omenjajo a tem v zvezi tudi prejšnje podobne dogodke. Trdijo tudi, da so zemljišče, kjer naj bi bilo to pokopališče živali, zahtevah da se na njem zgradijo male obrtne delavnice. Niso pa nikdar dobih odgovora. Kulturno srečanje esperantistov V novem sedežu goriškega združenja esperantistov, v Drevoredu 20. septembra, je bilo te dni prvo kulturno srečanje esperantistov, članov in prijateljev društev iz Vidma, Trsta, Benetk, Conegliana in tudi iz sosednje Jugoslavije. Gostitelji so bih kajpak domačini, člani goriškega združenja esperantistov. Zanimiv in pester je bil tudi sam kulturni spored: gostje iz Vidma so prišli s Ruskim zborom, Tržačani so poskrbeli za izbor poezjj^ medtem ko so Goričani v glavnem 'skrbeli'za' 'družabnost. T)d"t»feafite-znih nastopov* velja vsekakor omeniti priložnostni koncert goriškega kitarista Claudia Liriera. Prometna nesreča pri Pevmskem mostu Na križišču med Drevoredom XX. septembra in Ulico Don Bosco tik pred Pevmskim mostom je prišlo sinoči okrog 17.30 do prometne nesreče. 18-letni Roberto La Manda, bivajoč v Uhci Ponte del Torrione je vozil s svojo vespo od Drevoreda XX. septembra proti Pevskemu mostu, v nasprotno smer pa je prihajal s svojim avtomobilom ford 77-letni Riccardo Marini iz Ulice Porta. Marini je zavil s ceste v Uhci Don Bosco in ni dal prednosti. Mladi vespist je .irecej hudo poškodovan in bo ostal v bolnišnici 60 dni. Kino Gorica VERDI 21.00 Nastop baletne šole iz Foljana in Redipuglie. CORSO 18.00-22.00 «11 buon solda-to». Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTOR1A 17.30 - 22.00 «Facciamo 1’amore. purche rimanga fra noi». Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 18.00 - 22.00 «Fashion mowie». PRINCIPE Zaprto. OBČINSKO GLEDALIŠČE 19.30 «11 mondo nuovo». Noe« Gorico in okvlicu SOČA 19.00—21.00 «Preko sedem postelj*. Nemška erotična komedija. SVOBODA 19.00-21.00 »Projektil X». Ameriški vohunski film. DESKLE 20.30 «Velika avantura*. Francoska komedija. POGREBI Danes v Gorici, ob 9.30 Teresa Lizoni vdova Mauri, iz bolnišnice sv. Justa na glavno pokopališče, ob 11. uri Alma Malfatti vdova Colhni iz splošne bolnišnice v cerkev na Placuti in na glavno pokopališče, ob 11. uri Luigi Sfiligoi iz mrliške veže glavnega pokopališča, ob 12.30 Emibo Križnic iz splošne bolnišnice v cerkev v Loč-nik in na tamkajšnje pokopališče. PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNISKO PODJETJE La Goriziana --------------------------------------- S. R. L. GORICA - VIA D. D’AOSTA 180 - TEL. 20-787, 20-866 Prevzemamo prevoz vsakovrstnega blaga OB VEČJIH ZMOGUIVOSTIH MANJŠA PORABA TABORJENJE BO OD 7. DO 27. JULIJA Taborniki Rodu Modrega vala Diesel s turbinskim polnilnikom zadnja novost Fiatove argente V Višjem srednjem razredu, ti- stem, ki vsebuje avtomobile s ku-baturo do 2000, če gre bencinski motor, ali pa do 2500, če gre za dizel, je turinski Fiat prisoten v glavnem z dvema modeloma: z argento in s 131 mirafiari. Oba modela jasno dokazujeta, da čas mineva in da ni daleč dan, ko bo v Turinu privekal ila dan nov model, ki se bo lahko kosal s prestižnimi limuzinami drugih avtomobilskih hiš. v> V pričakovanju tega dneva so pri Fiatu nekoliko posodobili argento, kar pa je najpomembnejše sedaj je na voljo tudi dizelski motor s turbinskim polnilnikom. V primerjavi z normalnim 2500-kubič-nim dizlom, ki je seveda še vedno na razpolago, zmore nova ar-genta turbo disel 18 KM več, se pravi, da ima sedaj kar 90 KM pri 4100 vrtljajih v minuti in 20 kpm pri 2400 vrtljajih. Vse to ji omogoča najvišjo hitrost 160 km na uro, kar pa je zanimivejše so pospeški mnogo bolj podobni bencinskim modelom: argenta turbo diesel doseže namreč hitrost 100 km na uro z mesta v pičlih 13 sekundah. Pri vsem tem pa je poraba nižja kot doslej in baje po mestu porabi ar' genta le nekaj več kot 8 litrov za TOO km. Prednji kolotek je pri novi ar-genti za 6 cm širši, kar seveda, ob nekoliko spremenjenih obešali, zagotavlja boljšo lego na cesti in nekoliko več udobja, kot se za ta; ko limuzino tudi spodobi. Zaradi večjih zmogljivosti ima argenta turbo diesel kolutne zavore tudi zadaj, kjer so obesam dodali stabilizacijski drog. Zunanjost se ni kaj prida spremenila. Popolnoma nova je maska, ki ima sedaj piet poševnih črt, značilnih za vse zadnje fiate. Spremenjeni so tudi odbijači iz plastične mase, iz katere so tudi zaščitni pasovi, ki tečejo vzdolž bokov. Modeli, ki jih poganja di zel imajo še vedno na pokrovu motorja neestetsko grbo, ki je pač odvisna od večjega motorja. Sicer pa deluje argenta dokaj impozantno, še zlasti zaradi širšega koloteka, čeprav se širina karoserije ni spremenila, saj bi to terjalo spremembe v tekočih trakovih. c ‘ Poleg modela turbo-diesel, ki je popolnoma nov, ostanejo seveda na razpolago drugi modeli argente in sicer 1608» (98 KM, 165 km/h), argenta 120 IE (122 KM, 170 km/h) in argenta diesel (2500 kub. cm, 72 KM, 150 km/h). Na sliki: tako zgleda nova argenta z bencinskim motorjem: od dizla se razlikuje le po tem, da na pokrovu motorja nima značilne grbe. bodo letos taborili v Završnici Tabor Rodu Modrega vala 83 bo v Završnici. Taborniki smo kar se tiče letnih taborjenj precej navezani na Gorenjsko. V tridesetih letih našega delovanja smo mnogokrat razprostrli svoje platnene strehe v osrčju Julijcev in Karavank. Letos bomo na Gorenjskem že trinajstič taborili. Tokrat je na vrsti dolina Završ-nice med Stolom in Begunjščico. Naši šotori bodo stali v bližini reke Završnice v podnožju krasnih Karavank. Tja se vračamo po precej dalgem presledku dvajsetih let. Taborni prostor je torej ob reki Završnici. Nedaleč od tabora se razprostira akumalicjsko jezero. Voda je, precej hladna. Na drugi strani pa je idealna za kajake, ki jih premore taborniška organizacija. Do Završnice ni tež- ■iNMiiiMiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiinfiiiiiiiiiiiiiiuiifiniiiiiiiiiiiiitiiiiiHfiiiiiimiiiiiiiHiMiiiiiiiiiiMiiiiiniiiiiiiiiiiiuiiiiiiitiiiiiHiiiiiiiiHiiiimiiii 90 KM OMOGOČA SAMBI SKORAJ 180 KM NA URO Samba rallye: v znamenju hitrosti Da je skupina Peugeot Talbot v velikih težavah menda ni nobena skrivnost, številke izkazujejo velike izgube in njihovi modeli zadnje čase niso več tako priljubljeni pri kupcih in sicer ne samo po Evropi nasploh, temveč tudi v domovini, v Franciji. Zato poskušajo menažerji Talbota in Peugeota nuditi kupcem kar se da široko paleto proizvodov. Prav v ta okvir sodi zadnja operacija s sambo, ki ima sedaj 1200-kubični motor, ki zmore 90 KM in požene malo Tal-botcvo limuzino do najvišje hitrosti 176 km na uro. Vsemu so dali športni videz z imenom rallye in z agresivnih barvnih črt vzdolž bokov. Samba je doslej slovela kot pohleven avto za malo družino, kot drugi družinski avto ali pa v različici cabriolet kot avto za sina ali hčer dobrostoječe družine. Model rallye je očitno namenjen samo tej zadnji kategoriji, saj je tudi nekoliko bolj žejen od svojih starejših bratov. Na voljo je celo kit, s katerim je mogoče frizirati motor ter ga okrepiti, da zmore 115 KM. seveda ob okrepljenih o-besah, posebnih zavorah in okrepljeno karoserijo. Koliko bo ta kit veljal za sedaj še ni znano. Na vsak način menijo, cfa bodo letos prodali skupno kakih 5.000 šamb'c •rallye, čeprav kaže, da je ta majhna športna limuzina v Franciji dosegli velik uspeh irt da mislijtrce-" lo nekoliko okrepiti proizvodnjo. Pa še besede o cenah: proti pričakovanjem samba rallye, ki je na vrhu modelov samba kot zmog ljivosti, ni tudi najdražja, saj je za dobra 2,5 milijona cenejša od kabrioleta in velja, vključno z davkom IVA 9.248.000 lir. Samba rall.ve se razlikuje ob bolj pohlevnih limuzin zaradi raznobarvnih črt, ki ji tečejo ob bokih in ki jih je na naši sliki videti le delno ko priti. Po gorenjski magistralni cesti je treba priti do Žirovnice. Tam se na velikem križišču zavije v dolino Završnice. Lepa bela cesta te pripelje najprej do odcepa, ki zavije proti mogočnemu Stolu. Nas pa pot pelje še nekoliko bolj v notranjost doline Završnice proti drugemu mogočnemu vrhu Begunjščice. Vse skupaj ni daleč od Žirovnice, vendar je toliko oddaljeno, da ne čuti več utripa velikih naselij. Završnica se nahaja v občini Jesenice. Lega tabornega prostora je izredno primerna za izlete. Najprej nekaj besed o planinskih izletih. Povsem naravno je izhodišče do Stola in Begunjščice. Tudi do Mo-strane ni predaleč, kjer je najlepše izhodišče skozi Vrata, Kot ali Krmo v Julijce. Na drugi strani pa bo tabor na primerni razdalji od Bleda, Jelovice in Pokljuke. Poleg omenjenih planinskih poti pa je v majhni razdalji od Završnice precej kulturnih spomenikov. Na razmeroma majhnem prostoru se je rodilo nekaj velikih slovenskih osebnosti: France Prešeren, Franc S, Finžgar, Janez Jalen, Anton Janša. V krajevni skupnosti Žirovnica so uredili pot kulturne dediščine, ki o-značuje vse te osebnosti. Poleg tega bo stal tabor relativno blizu kraja Begunje. Tam so za časa narodnoosvobodilnega boja bili zloglasni zapori, kjer je za svobodo dalo mnogo ljudi svoja življenja. V Dragi pri Begunjah pa so streljali talce. Vse to je da- nes označeno z muzeji in spomeniki. Tako se je slovenski človek oddolžil spominu na žrtve, ki so omogočile današnje svobodno življenje. Naša taborjenja trajajo dvajset dni. Tako bo tudi letos, saj bo taborjenje trajalo od 7. do 27. julija 1983. Izjemo bodo predstavljali edino naši najmlajši člani — taborniki jih imenujemo murne — ker bo njihov tabor trajal od 10. do 17. julija. Za ostale kategorije članstva (čebelice, medvedki, tabornice. taborniki) je seveda rok tabora predviden za dobo dvajsetih dni. V naši navadi je, da pride na taborni prostor nekoliko prej tako imenovana predhodnica. Ta bo šla na pot 5. julija. V teku so torej priprave za letošnjo izvedbo rednega letnega tabora Rodu Modrega vala. Taborjenje je po navadi največja akcija taborniške organizacije. Tokrat se ji bo pridružila še ena, ker letos praznujemo taborniki RMV svojo tridesetletnico neprekinjenega delovanja. V ta namen prireja taborniška organizacija R MV izlet slovenskih tabornikov, ki bo konec avgusta v občini So-vodnje ob Soči. mp Prispomjlp zn DIJAŠKO MATICO GARELLI Cottur P1AGGIO ZASTOPNIK ZNANIH KOLES - VVILIER - MOTORNIH KOLES GARELLI - PIAGGIO - CIMATTI - FANTIČ MOTOR B.M. - PERIPOLI DODATNI - REZERVNI DELI ZA KOLESA - ŠPORTNI ARTIKLI REZERVNI DELI GARELLI IN VESPA Ostani mlad, vozi se s kolesi Cottur COTTUR - UL. CRISPI 9 - TEL. 793982 CITROEN A PLAHUTA VISA Ulica Brigata Casale 1 — TRST — Tel. 813-242 ZASKRBLJENOST PRISTANIŠKIH POVELJSTEV Še vedno ni zakona o jadralnih deskah POGOVOR Z DOPUSTNIŠKIMI KAPITANI V LUCIJSKI MARINI «PORTOROŽ» Navtični turist je v Jugoslaviji cenjen Zamujeno bodo nadoknadili, še vedno pa je premalo naporov, da bi tuji gost porabil več denarja . ■—.p*. e* ^4 iiiisiii BsSauhsi Zakonska ureditev pa mora biti smotrna in uresničljiva FTeko milijon jadralnih desk že osvaja italijanske obale, julija in avgusta se bo to število še povečalo, saj se bodo domačim pridružili še ljubitelji tega športa iz dežel preko Alp. Nič čudnega torej, da so izvedenci in pomorske oblasti zaskrbljene. Vedno bolj glasna je zahteva, da bi tudi jadranje na deskah zakonsko uredili, da bi predvsem poskrbeli za varnost kopalcev, obenem pa, da bi omejili tveganja jadralcev. Do sedaj je vsako pristaniško poveljstvo določevalo svoje omejitve, ki so si bile v kričečem nasprotju. Ob še omejenem številu jadralnih desk ni bilo večjih zapletov. A že lani se je delo pristaniških poveljstev in varnostnih organov neprimerno povečalo. V glavnem so morali priskočiti na pomoč tistim jadralcem, ki so se nenadoma znašli v brezvetrju, številni pa so bili primeri, ko je zaradi poslabšanja vremena jadralcem kar trda predla. Precej manj je bilo primerov, da bi z jadralno desko poškodovali kakega kopalca. Pristaniška poveljstva so navadno jasno določila prepovedana območja, so pa obenem v številnih primerih pozabila na označene pristope za jadralne deske. V zmešnjavi ukrepov še vedno ni jasno, kaj je zakonsko jadralna deska, v bistvu lahko trdimo da je za oblasti le igrača, ne pa plovilo. Zakon je torej nujno potreben. Na žalost pa se zakonodajalci bolj malo zanimajo za potrebe zainteresiranih. Zakonski o-snutek, ki ga je pripravljala skupina demokristjansldh poslancev, je bil zgovoren primer. Predlagali so namreč, da bi morala imeti vsaka jadralna deska tudi pomožna vesla, jadralec pa rešilni jopič in rakete. Nedvomno bi taka dotočila hudo za vrla tako jadra- nje. Z jopičem in raketami se strinjamo, če se jadralec poda daleč od obale, v takem primeru bi bil še boljši poseben kombinezon, ki bi jadralca držal na površju in ga obenem varoval pred ohladitvijo. Daleč od obale so lahko tudi rakete koristne, vesla pa bi bila v vsakem primeru v napoto, saj si bomo z njimi kaj malo pomagali, če nas zaloti nevihta. Da se oddaljimo za nekaj metrov od obale je že dovolj premična smerna ploskev, prav tako si lahko po magamo s plavanjem. Novi zakon bi moral predvsem urediti obnašanje jadralcev, ki je sedaj skrajno vprašljivo, saj brezbrižno »režejo* pot drugim plovilom, ekshibicionizem pa ogroža varnost kopalcev. PORTOROŽ — O navtičnem tu-ruzmu zadnja leta že toliko govorimo, da je začel zanimati tudi tiste, ki doslej o svojem plovilu na vodi (predvsem na morju) niti sanjali niso. Slišimo pa laiiko vse mogoče. Turistični delavci zagotavljajo in obljubljajo pravi turistični Eldorado, ki naj bi ga prinesel jahtni turizem. Podpredsednik hrvaškega izvršnega sveta Ante Skataretiko je pred tedni zatrjeval, da naj bi do leta 1990 v 160 navtičnih centrih zgradili 60 tisoč privezov, s čimer naj bi kasneje zaslužili kar 800 milijonov dolarjev. Najrazličnejši »statistiki* vedno znova ponavljajo, kako petični so in koliko porabijo navtični turisti. Kakšna je pravzaprav podoba v eni najsodobnejših marin v državi, smo se vprašali in zavili v marino Portorož. Ko se človek sprehaja po z le- som obdanih mostičkih, dobi občutek, da je zašel v drugačen svet, kjer so pravila, navade in življenjski utrip nekaj posebnega in povsem drugačnega od siceršnje vsakdanjosti. Bodimo odkriti — če se tudi Slovenci ne bi zaljubili v morje, verjetno ne bi i-meli take marine in toliko samo na videz podobnih jadrnic. Nekdo je svojo ljubezen poimenoval Kirka po očarljivi čarovnici z otoka Aia, ki je začarala Odisejeve mornarje, drugi «Bela krajina* po domači deželi, tretji je hotel biti kar se da -strupen in ji je rekel »Scorpio*, četrti je bil romantičen in jo je primerjal z luninim žarkom. Vsi pa so se odločili e-no: da bodo z njimi zapluli najprej po domači luži in potem o-svajali val za valom velikega morja. Te in še drugih 300 je večji del leta privezanih ob trdnih mostičkih in mirnem zavetju lucijske marine »Portorož*. Kakšno je vzdušje v tej marini zdaj. ko se je že preuredilo poletje in so praktično že vse jadrnice lepo zloščene in »zlikane*, pripravljene za visoko morje in počitniško uživanje? Ste kdaj pomislili, da lahko v taki marini stanuje hkrati več turistov, kot v največjem portoroškem hotelu (minuli konec tedna jih je v marini prespalo vgč kot 1000) in da v njej en pomol-ček pomeni kot v mestu ena u-lica. Tako se stanovalci s tega pomola lepega dne zmenijo: danes pa bomo priredili regato samo za naš pomol — kot če bi rekli: v naši ulici bomo igrali nogomet. V lucijski marini oddajata letos dva tuja kluba 45 plovil, od vsakega gosta dobi marina po 60 nemških mark. Vsi si zadovoljno manejo roke — tako turisti, kj se z najtjem jahte najlaže in najceneje prelevijo v petične navtične turiste, delavci v marini, najbolj pa seveda lastniki jaht Marina v Luciji razpolaga vsega z dvema jadrnicama «Elan - ex-press* (4 do 5 ležišč). Za počitnice na taki barki je potrebno na teden odšteti 23.500 dinarjev in položiti 13 tisočakov kavcije. Teh prehodnih »čarter gostov*, pa o-stali prebivalci marine ne spoštujejo najbolj. Tudi zaradi malomarnega odnosa do skupnih prostorov (naprimer sanitarij), ki naj bi ga imeli prehodni gostje. Stalni gostje pa se v marini počutijo kot doma. Občutek imajo, da je delček marine njihov. Kako ga ne bi imeli. Letni privez je dodobra zasoljen. Tako lahko gost dobi občutek, da iz leta v leto odplačuje kamen za kamnom, ki so ga vzidali v to lučico. Za plovilo med 8 in 10 metri mora naš državljan odšteti kar 48 tisoč dinarjev na leto, toda tujec plača za isto barkico skoraj dvakrat več — 2.650 nemških mark. Najprej smo o življenju v marini pobarali Dragovana Justina iz Kopra: »Ne vem zakaj nas i-majo za take bogataše, že kar »kapitaliste*. Sam si v svojem življenju nisem zgradil hiše, niti Vikenda. Vse sem se posvetil la-diji. Zanjo bi moral danes odšteti kakih 45 milijonov lir. Toda u-poštevati morate, da sem uvozil le polovico vse vrednosti — plastično lupino in jambor. Ostalo pa sem delal sam in zapravil na sto-i tine ur, da sem jo dopolnil z vso potrebno opremo. Zdaj mi za leže tako, kot nekomu drugemu morda počitniška hišjca v hribih. Sam pridem vsak konec tedna, poleti pa preživim vsaj mesec dni na njej. Cene privezov se mi zdijo tukaj res visoke. Soglašam s tem, da mora turizem od navtičnih turistov kaj zaslužiti. Toda nikakor ne smemo prepustiti morja samo drugim, da se šopirijo po njem in ga poznajo celo bolje kot mi sami. .. Ferucio Benedetti je Italijan, ki živi v Portorožu in pozna marino do zadnje bitve na pomolih. Šibka točka te sicer lepo urejene marine, je servis. Če se komurkoli kaj pokvari, mora v Trst, pa čeprav gre samo za vijak. To pa je. roko na srce, precej neprijetno. Pa še nekaj: v vsaki marini (tudi v Pulju in Poreču) imajo zaposlene študente ali druge pomorce, ki poleti pomagajo privezati ali odriniti ladjo, prišleka pa tudi opozorijo na to, kje je v marini še prost privez, da ne pride do nepotrebnih kreganj med gosti, (če kdo zasede že oddano mesto). Ravno ob tem pogovoru je v turistično lučico priplula 18-me-trska jahta pod panamsko zastavo. Izkušeni sogovornik je takoj ocenil: vredna je več kot milijardo lir, toda nihče ji ne pomaga pri pristanku, čeprav bi vsakomur lastnik stisnil najmanj pet tisoč lir napitnine, saj bi bil pri stanek precej bolj varen...* Dnev-' ni privez za tako jahto znaša 40 tisoč lir. Sogovornik je sicer bolj retorično dejal, da takle ne ve, kam bi z denarjem, Toda ta je vedel, zvečer se je odpravil v portoroško igralnico... Seveda niso vsi gosti v marini tako' premožni. Giovanni Comelli iz Trsta nam je takole razložil: «V to marino pridemo zelo radi, tokrat smo našo jahto privlekli na suho in jo pripravil1 za poletje. V portoroški marini je za nas ceneje kot v naših marinah, seveda moramo material pripeljati s seboj. Poleti gremo na otok Brgulje pri Molatu, ki je naš najlepši otok. Na teden pa porabimo na naših počitnicah po 100 tisoč lir na o-sebo, saj v glavnem kuhamo sami . ..» Kljub vsemu gospostvu in bogatim jahtam, jedo iz dneva v dan špagete, na stotine na-BORIS ŠULIGOJ (Nadaljevanje na zadnji strani) Ir mA fo| f Pl 1 3 ■ji pf M P ITALIJANSKA TV Prvi kanal 10.15 - 11.55 Filmski program 12.30 Šola in vzcja 13.00 Kulturne zanimivosti 13.25 Vremenske razmere 13.30 TV dnevnik 14.00 Zgodilo se je v Ziirichu 15.10 Stanlio in Ollio 15.30 šola in vzgoja 16.00 Risanka 16.20 Redakcija odgovarja 17.00 TV dnevnik - kratke vesti 17.05 Dogodivščine Scooby-Dcoa 17.30 Come fanno a farli cosi belli 17.45 Tarzan - TV film 18.50 Trapper 19.45 Almanah jutrišnjega dne in vremenske razmere 20.30 Volilna tribuna 21.25 Caccia al tesoro - nagradno tekmovanje 22.25 TV dnevnik 22.35 Športna sreda Ob koncu TV dnevnik in vremenske razmere Drugi kanal 12.30 Opoldanski program 13.00 TV dnevnik ob 13. uri 13.30 Volilna tribuna 13.40 šola in vzgoja 14.15 - 16.30 Tandem 14.15 Paroliamo 14.50 Preveč čudno 16.25 V studiu 16.30 šola in vzgoja 17.00 Čarovnik Mer lin - TV film 17:30 TV dnevnik - kratke vesti 17.35 Komični film 17.55*Inšpektor Maska 18.05 Dekle v nevarnosti - TV film 18.40 TV dnevnik športne vesti 18.50 Mangimania - oddaja o pre-■ hrani 19.45 TV dnevnik 20.30 Mixer 21.50 TV dnevnik - večerne vesti 22.00 Za pest diamantov - film 23.35 Spoleto anteprima 00.05 TV dnevnik - nočne vesti Tretji kanal 10.15 - 11.55 Filmski program 16.00 Neapelj: Plavanje 17.00 Pian Camuno: Kolesarjenje 17.25 Racconti minimi 17.55 L’altro suono 18.30 Drupi na koncertu 19.00 TV dnevnik 19.35 400 milijard marmorja 20.05 šola in vzgoja 20.30 Morilec na Orient-Expresu -film 22.35 Živeti z računalnikom 23.20 TV dnevnik JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 17.50 Poročila 17.55 Ciciban, dober dan 18.10 Reportaža o MPF Celje '83, glasbena oddaja V dneh od 2. do 5. junija so se v sončno Celje zgrnile ‘jliUO • : • l-.U : .. „ TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00. 14.00, 17.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Sprehodi po tržaških predmestjih: 8.45 Glasbena matineja; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Poldnevniški razgledi Beležka; 12.00 Pod Matajurjan, posebnosti in omika Nediških dolin; 12,45 Volilna tribuna; 13.20 Od TOZD do delegatskega sistema: pogovori o samoupravljanju; 14.10 Roman v nadaljevanjih: Ivan Tavčar; »Izza kongresa*: 14.30 Ever-greeni; 14.55 Naš jezik; 15.00 Dijaška tribuna; 16.00 Bratje in sestre. na zdarl; 16.35 Instrumentalni solisti; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Na goriškem valu; 18.30 Pri ljubljeni motivi. KOPER (Italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 19.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30 18.30 Radijski dnev- nik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Horoskop; 7.30 Glasba; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Vrtiljak motivov; 11.00 Svet mladih; 11.30 Na prvi strani; 11.35 Glasba; 12.00 Glasba po željah;. 14.00 Posebna oddaja iz Rima; 14.32 Glasba popevka tedna- 15.00 Na svežem zraku; 15.10 Glasba, 16.00 Znane in neznane besede; 16.15 Edig Galletti; 16.32 Glasba; 16.55 Pismo iz...; 17.00 Lepo petje; 17.32 Glasba; 20.00 Zaključek programa. KOPER (Slovenski program) 6.30. 13.00. 14.00, 15.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobr ojutro; 6.45 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.45 skih in TV programov; 13.00 Prisluhnite med glasbo; 13.10 Pred stavitev popoldanskega programa H 20 Zanimivosti, reportaže, po govori; 13.45 Mladi izvajalci, Ob iave, kinospored, ekonomska pri ooročila; 14.20 Naši zbori; 14.35 Glasbene želje poslušalcev po te lefonu: 15.30 Glasbeni kiosk; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba pc željah; 17.00 Primorski dnev nik; 17.30 Pogovor o . . . RADIO 1 7.00. 8.00, 10.00. 11.00, 12.00, 13.00. 14.00. 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 8.45 Glasba za dobro jutro; 9.00 Glasbeno - govorni program; 10.30 Popevke; J 1.10 Glasba za vse okuse: 11,34 Radijska nadalje-”anka; 12.03 Ulica Asiago Tenda; 13 25 Poštna kočija; 13.35 Master glasba dan za dnem; 14.30 Raj oddajo vodi Ombretta Colli; 15.03 množice pojoče mladeži, glasbeni strokovnjaki so se lotih tehtanja pevskih dosežkov, ljubitelji petja so uživali m kritizirali, v neštetih parih oči si lahko zasledil vse odtenke človeških čustev, od solz do radostnega zanosa, pd užaljenosti do presenečenja, skratka, glasba je razgibala in ravznela ljudi, tako kot je to že postala tradicija mladinskega pevskega festivala. Kamere so zabeležile dobršen del pevskih poustvaritev na odru Narodnega doma, urejene v posamezne oddaje se bodo tudi zvrstile v programu tem od septembra dalje. V tokratno reportažo pa so želeli zajeti prve vtise, mnenja in dosežke, ki jih je pač uspelo zabeležiti sredi festivalskega vrveža. Oddajo je pripravila urednica Jasna Novak, s TV ekipo pa jo je realiziral režiser Igor Prah 18.40 Mostovi 19.10 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.00 Film tedna: šanša, poljski film Zoltan Frabri je scenarij za svoj film napisal po romanu Joszefa Balasza. Dogajanje je postavljeno v čas od konca prve svetovne vojne dalje. Glavna oseba filma je Fabian, ki ga na začetku filma spoznamo kot vojaka na avstroogrski fronti. V času njegove odsotnosti ga žena vara z vaškim župnikom. Ko za to zvesta njegova odrasla sinova, utopita župnika, v materini duševnosti pa to pusti hude in težke sledove. 21.30 Kulturne diagonale 22.10 TV dnevnik H. Koper 14.00 Odprta meja 17.30 Odprta meja 17.55 TVD - novice 18.00 Ponovitev filma 19.30 TVD - Stičišče 19.45 Dossier našega časa 20.45 Dokumentarni film 21.45 TVD - Danes 22.00 Turistični vodič 22.15 Zeit im Bild - čas v sliki Zagrep 17.45 Aliče in njena druščina 18.15 TV koledar 18.25 Občina kronike Bjelovar 18.45 Zeleni kabaret 19.30 TV dnevnik 21.05 Spomini: Sutjeska, dok. oddaja 21.50 Glasbena dogajanja '22-3-5. TV ^dnevnik Radijska priredba; 16.00 Kulturne aktualnosti in glasba; 17.03 Volilna tribuna; 18.05 Radijska priredba: 18.30 Glasbene novosti; 19.30 Jazz glasba; 20.00 Radijski variete; 21.03 L. Van Beethoven in njegova glasba; 21.30 Dragi E-go . . - monologi; 21.45 Simfonič- ni koncert; 22.35 Radijska priredba; 23.05 Telefonski klic. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30', 17.30, 18.30 19.30 Poročila; 6.00 - 7.20 Jutra nja oddaja; 8.00 šola in vzgoja; 8.05 Radio 2 predstavlja; 8.45 Radijska nadaljevanka; 9.32 - 10.13 Glasba včeraj in danes; 10.30 -11.32 Radio 2 3131; 12.48 Izgubljeni otok natečaj za kantavtor-je; 13.41 Sound-Track - glasba in kino; 15.00 Fanfan la Tulipe radijska nadaljevanka; 15.42 Natečaj za radijske drame; 16.32 Festival; 17.32 Glasbene ure; 18.32 Knjižne novosti; 19.57 Radijska priredba; 20.40 Nihče naj ne spi...; 21.30 Potovanje skozi noč proza in poezija; 22.50 Radio 2 3131. RADIO OPČINE 18.30 Oddaja SKDT Opčine; 19.00 Rock'n roli radio; 20.30 Lahko noč želi. . . (pravljica). LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 14.00 15.00, 19.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacije; 7.45 Iz naših sporedov; 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 8.30 Izbor v sredo; 9.05 Z glasbo v dober dan1; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za . ..; 11.05 Ali poznate?; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Vfliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture: 13.00 Danes do 13. - Iz naših krajev Iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25 Vrtiljak; 15 05 Radio danes, radio jutri: 15.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo: 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Zabavna glasba: 16.35 Vrtiljak: 17.00 Studio ob 17.: 18.00 Zborovske pesmi Danila Švare; 18.15 S knjižnega trga; 18.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Ludvi ka Lesjaka; 20.00 Koncert za besedo Renesansa: 20.25 Ivo Po-gorelič s skladbami Roberta Schumanna; 21.05 Od arije do arije; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za ljubitelje jazza. i^UtoLiSert Last. A. PERESSUTTI Costruzioni Automeccanich* Industneli *.f.l PEUGEOT TR2IC Ind. cona — Ul. Timavo — Tel. 470504 - 470505 TEHNIČNI SERVIS Skladišče originalnih nadomestnih delov — Vlečna kljuka in prikolice za vse vrste avtomobilov košarka PO ZMAGI NAD JUGOSLAVIJO Braziliji svetovni pokal «Plavi» domačinom skoraj do konca enakovredni - Italija tretja SAO PAULO — Brazilija je torej, v veliko veselje 8.000 gledalcev, ki so prisostvovali finalu, zmagovalec turnirja, ki so ga nekoliko evfemistično imenovali svetovni pokal. Jugoslavija je s pomlajeno postavo o-svojila zadovoljivo drugo mesto, medtem ko je Italija v finalu za 3. mesto brez večjih težav premagala Argentino. Finale za 1. mesto Brazilija — Jugoslavija 86:80 (41:44) JUGOSLAVIJA: Zorkič 4. Ivanovič 8, Vujačič 12^ Vilfan 19, Muta-pčič 2, Radovanovič 25. Vučurovič, Savovič, Bukumirovič, Cvijetičanin, Sunara. Grbovič. Brazilija, ki je nastopila s prvo Postavo, je v finalu premagala Jugoslavijo. Mlada jugoslovanska eki-Pa pa nikakor ni razočarala, saj je bila lep del tekme v vodstvu. Ob Polovici drugega polčasa je še vodila s 66:62, nato so jo Brazilci pod bučnim navijanjem domače publike dohiteli in vodstvo obdržali do konca. Najboljši strelci v domači ekipi so bili Marinho (17 točk), Oscar (20) in Marcel (10). Finale za 3. mesto Italija — Argentina 88:71 ITALIJA: Savio 17, Gracis 2, Mot-ta 6, Magnifico 6. Brunamonti 14, Premier 9, Ricci, Riva 18, Polesello 12. Generali 4. Tonut, Terenzi. Italija je v finalu za tretje mesto zanesljivo odpravila Argentino, Pri kateri še vedno nastopajo Raf-faeli in Perazzo. ki sta bila pred leti kot «oriunda» v Italiji. Trener Italije Gamba je bil z nastopom «az-žurrov* na tem turnirju zadovoljen, saj je lahko preveril, katere igralce lahko vključi v spisek za Los Angeles. Končna lestvica: 1. Brazilija. 2. Jugoslavija, 3. Italija, 4. Argentina, 5. ZDA. skega pokala med Juventusom in Verono. Pri Juventusu ne bo nastopil Galderisi, ki je bil izključtn za dve koli. Tekmo bo posredno prenašala tudi prva italijanska televizijska mreža s pričetkom ob 22.35. Totocalcio «hitrejši» REVI — Italijanski olimpijski odbor CONI je na svoji zadnji seji potrdil, da bo s postopno mehanizacijo od sezone 1984 - 85 mogoče izvedeti število zmagovalcev Toto-calcia in kvote dvanajstič in trinajstič že uro po zaključku tekem. Bersellini ostane v Turinu TURIN — Vodstvo Torina je sporočilo, da bo Bersellini tudi prihodnje leto treniral člansko ekipo tega društva. Kičanovič v Pesaro? PESARO — Predsednik kluba Scavolini Palazzetti je dejal, da namerava obnoviti pogodbo s Kičano-vičem še za eno leto. Sedaj bo torej sam jugoslovanski as lahko Izbiral med Partizanom in Pesa-rom. Medtem se je izvedelo, da bo Dtello Savio, ki je lani nastopal pri pordenonskem Cisu, v isti skupini C-l lige kot Jadran, prestopil k beneški Carreri, ki bo igrala v A-2 ligi. NOGOMET ITALIJANSKI POKAL Drevi Cremonese - Como RIM — Cremonese in Como se bosta drevi spoprijela v drugi tekmi miniturnirja za prestop v A ligo. V prvi tekmi je Como izgubil s Catanio in mora zato nujno zmagati, da še lahko upa na prestop v višjo Ego. Tekmo bo neposredno prenašala druga italijanska televizijska mreža s pričetkom ob 18. uri. TENIS V WIMBLEDONU Jaušovčeva uspešna WIMBLEDON - V prvem kolu slovitega 'teniškega turnirja v Wim-bledonu je bila uspešna tudi Jugoslovanka Mirna Jaušovec. Premagala je Britanko Croft s 6:1. 6:2. Nadvse presenetljivi pa sta izločitvi Argentincev Clerca (ki ga je premagal Claudio Panatto s 6:1, 6:4, 6:2) in Vilasa (ki ga je odpravil nepoznani Nigerijec Odizor s 3:6, 5:7, 7:6. 7:5, 6:2). ItaEjanka Simmond je odpravila Američanko Hepner s 6:0, 6:1. NOGOMET GLEDE TUJIH IGRALCEV Zveza se še ni izrekla Kljub temu kaže, da bo Žico le igral v Vidmu ATLETIKA Srečanje dežel v Materi V. Pečar prvi v troskoku Naraščajnik Adrie skočil 13,42 m ■ F JK druga Dan«s povratna tekma v Turinu TURIN — Drevi bo v Turinu povratna tekma za finale italijan- V Materi se je v nedeljo odvijalo meddeželno tekmovanje naraščajnikov šestih dežel in sicer: F-JK, Benečije, Tridentinske, Abruzza, Mark ter Lukanije. Kot smo že na-povedaE, je barve naše dežele branil tudi adrievec VasiEj Pečar, ki je tekmoval v troskoku. Kljub izredno dolgi vožnji (več kot 17 ur vlaka in avtobusa) ter slabimi vremenskimi razmerami je adrievec dokazal veEko zrelost in je bil edini, med tremi deželnimi atleti, ki mu je uspelo zmagati. Rezultat 13,42 m je sicer slabši od osebnega rekorda, dosegel pa ga je z nasprotnim vetrom, ki je pihal s hitrostjo kar 7 m na sekundo, zaradi česar je bilo zelo težko dobiti pravi zalet. Poleg njega sta zmagala v skoku s pa-Eco še Videnjčan Gregoricchio ter v metu kladiva Videmčan Spiesan-zotti, v skupnem seštevku točk pa je naša dežela zasedla drugo mesto, za Benečijo. Med adrievci pa se je v nedeljo izkazal še eden najmlajših članov, Andrej Batič o katerem doslej še nismo nič poročaE, ki je na teku 9 km v Žavljah zmagal v kategoriji dečkov v dobrem času 44’ in zadal drugouvrščenemu celih 5’ zaostanka. Sicer pa nas ta mladi atlet ne preseneča več, saj je letos v kategoriji dečkov do 10 let zmagal že celo vrsto tekmovanj, med katerimi tudi občinsko ter pokrajinsko fazo mladinskih iger v krosu, in osvojil več prvih mest na raznih netekmo-valnih pohodih. (R. F.) POPRAVEK V predvčerajšnjim članku o Borovi atletinji Tiziani Natural, ki je na mladinskem državnem prvenstvu zasedla odlično 17. mesto, se je vrinila neljuba napaka. Namesto ročno merjenega časa 16”3 je v teku na 100 m z ovirami dosegla električno merjeni čas 16”13, kar je očitno mnogo boljši dosežek. Tiskarski škrat pa jo je zagodel v enem prejšnjih sestavkov, ko je ista atletinja na tekmovanju v Trstu sko-č:la v daljino 5,49 m namesto zapisanih 4.49 m. KOLESARSTVO Contiju šesta etapa GUIDIZZOLO — EmiEjanec Conti je zmagal na šesti etapi «Gira» za amaterje. V sprintu je premagal sovjetskega kolesarja Volohina in še sedem drugim tekmecev. Na skupni lestvici vodi Piccolo (Veneto), ki ima 14 sekund prednosti pred Dancem Veggerbyjem. RIM — Italijanska nogometna zveza se še ni izrekla, ali bodo pogodbe, ki so jih društva sklenila s tujimi igralci po 13. juniju (tedaj je namreč nogometna zveza zaustavila vse nakupe), veljavne aE ne. «Počakati bo treba še nekaj dni,* je dejal predsednik zveze Sor-dElo, «da se sestane poseben odbor strokovnjakov, ki bodo preučili posamezne primere.» Ob vprašanju, aE ni ta odložitev odvisna od bEžnjih voEtev (kjer bosta med drugim kandidiata Mattarese in predsednik Rome Viola), je Sor-diUo dejal, da je predsedstvo nogometne zveze sprejelo to odločitev popolnoma neodvisno od tega dejstva. Kaže vsekakor, da ne bo za nakup Žica nobenih problemov, medtem ko bo za Cereza bržkone težje. V zvezi z Zicom (katerega nakup s strani Udineseja je dal pravzaprav povod za zaustavitev nakupov tujih igralcev) je medtem dospela vest, da so furlanski navijači izbrali več kot stotisoč podpisov, da bi izrazih svojo solidarnost s predsednikom Mazzo. Kdo ve, ali so bih med podpisniki tudi delavci Zanussija, ki jim grozi odpust? PLAVANJE Svetovni rekord 200 metrov prosto HANNOVER — Zahodni Nemec Michael Gross je postavh nov svetovni rekord na razdalji 200 m prosto s časom 1'48”28. Prejšnji rekorder je bil Američan Gaines s časom 1'48”93. ATLETIKA Svetovni rekord v metu kladiva MOSKVA — Sovjet Sergej Litvi-nov je dosegel nov svetovni rekord v metu kladiva. Orodje je sunil 84,18 m daleč. Prejšnji rekord je postavil isti atlet lani s 83.98 m. časna in neuradna, ker so številne jahte vložile protest. Danes se bo začela zadnja in obenem najdaljša 250-miljska regata od Trsta do Benetk in nazaj. KOŠARKA v S petkovega občnega zbora ZSSDI 1. DIVIZIJA Bor A — Prevenire 112:67 (54:29) BOR A: Oblak 11 (1:1), Gerdol 4, Jančar 13 (1:3), Ferluga 18 (2:3), Parovel 16 (2:2), Schillani 10 (4:5), Kapic 9 (3:6), Sestan 11 (1:3), Mesesnel 4, Baitz 16 (0:3). Po osmih zaporednih porazih so borovci končno dosegh zmago, to pa prav v zadnji prvenstveni tekmi. Bor A končuje tako prvenstvo na sredini lestvice, kar pa nikakor ni zadovoljivo, saj so nerodno izgubili vsaj pet tekem. Zaključna tekma je bil monolog borovcev, ki so neusmiljeno polnili nasprotnikov koš že od prve minute TRENER BUFFONI 0 KOMAJ MINULI SEZONI TRIESTINE V C-l LIGI Pozitiven obračun, ne samo zaradi napredovanja Tržaški klub je letos dosegel domala vse cilje, ki si jih je zastavil - Prihodnje leto bo težje Na petkovem občnem zboru ZSŠDI v Sovodnjah je bila udeležba delegatov več kot zadovoljiva JADRANJE THREE QUARTER TON Tržaška jahta na prvem mestu TRST — Včerajšnjo četrto regato prvenstva «Three quarter ton» v Trstu je osvojila francoska jahta Nastro azzurro. Šlo je za 18-milj-ski olimpijski trikotnik. Na skupni lestvici vodi sedaj italijansko plovilo Serbidiola, last prireditelja, se pravi tržaškega kluba «Yacht club Adriaco*. Lestvica je vsekakor za- Tudi za Triestino se je začelo obdobje upov in nad, ki ga ponavadi označujemo z izrazom «pogovorni nogomet*. Obdobje, ki gre od za-i ključka sezone do začetka nove, je ponavadi polno novic o «senzacio-nalnih» novih nakupih igralcev, bobnečih izjav in ambicioznih programov. Bili pa smo nemalo presenečeni, ko smo v razgovoru s trenerjem Triestine Buffonijem zaznali umirjenost v izjavah in konkretne programe. «Gospod Buffoni, pred kratkim se je zaključila sezona igranega nogometa. Kako bi jo ocenili, sedaj, ko se je val navdušenja že nekoliko polegel?» «Ne glede na dejstvo, da se je prvenstvo zaključilo z našo končno zmago mislim, da je bila ta sezona za nas izredno pozitivna predvsem ker smo uresničili vse cilje, ki smo si jih žastavih, tako na športnem področju, kakor tudi glede ha društveni., položaj. JEd PA smo morali s; mi ravno _ ki pa smo jih ob podpori igralcev prebrodili in dosegli ta izjemni u-speh: napredovanje v drugo ligo.* «V valu navdušenja, ki je sledil napredovanju, smo slišali veliko iz- ■ C n - '•* t.. . * wy- *' 'j * .. :. . jav, da je uspeh Triestine velika pridobitev za celotno mesto in, ;ie-Jiml njegovega^Brejioroda na vseh poljih. Ali se s tem strinjate?* * «Brez dvoma! Nogomet je v mnogih primerih izraz mestnega življenja. Tako je športni rezultat, ki smo ga letos dosegh mogoče znak, da se Trst, ki se mi je večkrat zdelo nekoliko «zaspano* mesto, le prebuja. Med drugim bo ta zmaga ponesla nekoliko optimizma, ki je v zadnjih letih v tem mestu nekoliko, pešal. Nehote se mi vrača spomin na lansko poletje in na val optimizma, ki je sledil zmagi Italije na svetovnem prvenstvu. I-sto, čeprav v manjšem obsegu, doživlja Trst v tem trenutku.* «PoIeg zmage s članskim moštvom je Triestina dosegla letos zelo dobre uspehe tudi z mladinskimi vrstami. Ali je bil ta uspeh pred- vi den?» «če sem prav iskren ne. Uspehi, ki smo jih dosegli z mladinskimi ekipami so bili zame vebko presenečenje, saj ob začetku sezone nismo začrtali nobenega jasnega programa v tej smeri. Zato je treba še bolj pohvahti naše trenerje mladinskih ekip. ki so želi primerne sadove za trud, ki so ga vložih v svoje delo. Poleg rezultatov pa bi podčrtal razveseljivo dejanstvo, da so .se.,« te.Lš«wni\i'4;V#ALneliaMi, mladi nogometaši, ki so res zelo perspektivni in bi lahko v bodoče dobili svoje mesto tudi v članski vrsti. Ne bi navedel imen teh i-gralcev, saj bi lahko komu storil krivico. Kot primer pa bi lahko navedel šestnajstletnega Zurinija, ki ODBOJKA ..........milili................umu..mm......mmtimmmmm.................................................................................... V ŽENSKEM DELU TURNIRJA P. ŠPACAPAN Dvojna zmaga 01ympie Bertolini Coričanke so premagale Sočo in Mosso - Skupaj nastopa šest ekip Začel se je tudi ženski del turnii-ja «Peter Špacapan*. To je prvič, da ŠZ 01ympia organizira tudi zensko izvedbo. Prijavilo se je sest e-kip. V prvem dnevu so se pomerile 01ympia - Bertolini. Šoča - Mossa. Vreme sicer ni bilo posebno naklonjeno, vseeno pa so se vse tekme odigrale na odprtem društvenem i-grišču v Katoliškem domu. 01ympia - Bertolini — Mossa 2:1 (18:20, 15:9. 15:9) 01ympia - Bertolini — Soča z.i (15:10, 13:15. 15:8) Mossa - Soča l-'} (15:5. 15:7) . OLYMPIA BERTOLINI: Perše, Primožič. Tomšič. Mažgon. Kosič, Olivo, Flego, Košič, Klara m Manja Bertolini. SOČA: Elizabetta in Bogdana Maraž, Cotič. Černič, Ferlat, Pavla in Dorjana Devetak. Favorit te skupuie je bila domača ekipa, ki je res premagala oba konkurenta in se tako uvrstila v finale za prvo mesto. Drugouvrščena Mossa se bo borila za tretje mesto. medtem ko ostane požrtvovabia Soča praznih rok, tudi če se je na turnirju še kar dobro odrezala in prikazala marsikatero nevarno akcijo. 01ympia - Bertolini se je izkazala predvsem v prvi tekmi. Tudi tokrat pa je prišla na dan stara hiba Go-ričank, to je. da na koncu niza popustijo, ker že čutijo zmago v žepu. Na ta način so izgubile dva niza, k sreči pa so bile premočne, da bi to ogrozilo njihovo zmago. G. R. Sovodnje v finalu V Sovodnjah se je v ponedeljek pričel odbojkarski turnir v okviru ^poletnega praznika, ki ga prirejajo športno in kulturno društvo Sovod-njc, sekcija VZPI in sovodenjska občina. Še posebej je letos to praznovanje pomembno, saj bodo v petek zvečer uradno odprli novo telovadnico v Sovodnjah. Na letošnjem odbojkarskem turnirju nastopa šest ekip iz raznih kra- jev Goriške. V ponedeljek so odigrali tekme A skupine. Izidi: MKG - MO Štandrež — Danica Vrh 2:1 (6. —12, 8); Sovodnje — Danica Vrh 2:0 (8. 5); Sovodnje — MKG - MO Štandrež 2:1 (7, -11, 12). Sovodenjska ekipa je zasluženo zmagala saj je pokazala najbolj dovršeno igro. Postave ekip: Danica Vrh: M. Černič, I., K.. D., A., R. in G. Devetak in V. Černič. Mladinski krožek Gorica in mladinski odsek iz Štandreža: A. Cej, A. Vogič, L. Mučič, I. in R. Cotič, D. Brajnik, A. Fajt, L. Batistič, A. Waltritsch. Sovodnje: M. Butkovič. R. in R. Petejan, P. Butkovič, J. Prinčič. F. Čavdek, M. Tomšič. Drevišnji spored (skupina B) ODBOJKA RERNARD SORAN 0 NEUSPEŠNI SEZONI SR JAMUE Pomanjkanje vadbenih prostorov največja hiba Jameljci so trenirali le enkrat na teden v goriškem Kulturnem domu - Večja pozornost mlajšim Ekipa Jamelj je letos prvič nastopila v odbojkarskem prvenstvu D Ege. V minulih dveh letih so namreč Jameljci igrali v 1. moški diviziji, športno društvo Jamlje so ustanovili leta 1980 z namenom, da bi se športna dejavnost razvila tudi na področju goriškega Krasa, kar velja še posebej za odbojko, ki vzbuja precej zanimanja med tamkajšnjim prebivalstvom. Jameljci se v letošnjem tekmovanju v D Egi niso najbolje izkazali, saj so izpadli iz Ege, čeprav so ravno v končnici prvenstva dokazali, da prav gotovo ne sodijo v nižjo Ego. Po končanem prvenstvu smo se povezali z Bernardom Sobanom, ki je eden izmed ustanoviteljev ŠD Jamlje, obenem pa tudi igralec 19.30: Klapa GO - MO Štandrež: članskega moštva. Zanimalo nas je 20.30 Doberdob - Štandrež; 21.30 I pobliže spoznati «stvarnost» jamelj Klapa - Doberdob Finalne tekme bodo jutri na odprtem igrišču sovodenjskega Kulturnega doma. skega moštva ter načrte za prihod njo sezono, ki se je pravzaprav že začela. «V letošnjem prvenstvu nismo u- POGOVOR Z OSNOVNOŠOLSKO VADITELJICO NATAŠO ŠKRK Tudi naši otroci vidno napredujejo F f -Z* e Med tistimi, ki se v okviru šport-ega krožka Kras ukvarjajo z naj-ilajšuni, je tudi Nataša Škrk. Mlada in simpatična Nataša je po okhcu učiteljica in prav tako, kot e mnoga druga dekleta, se je tudi na udeležila tečaja za otroške va-itelje v Mozirju. Š« več, tečaj je pravila kar trikrat, da jo upravi-eno lahko imamo, kljub mladim le-xn, za pravo veteranko. Tudi pri jej sta poklic in ljubezen do športa 'ripomogla. da se je lotila tako zah-svnega in za naše mlade tako po-nembnega posla. Lotila pa se ga je veEko angažiranostjo in vnemo, ot je pač značilno za mladega člo-eka, saj se dobro zaveda, da vad a odločilno vpliva na pravilnejšo ast otroka, ga navaja k upornejše-nu načinu življenja in ne nazadnje nu utrjuje občutek, ki sedaj pri sta-■ejših že malo pojenja, da je akti-en član slovenske narodnostne skup- nosti v ItaEji, kar mu hošeč nočeš nalaga določenega bremena. Tudi Natašo pestijo enaki problemi, ki jih srečujemo pri ostaEh vzgojiteljicah: «Vadimo v osnovni šoli v Saležu, kjer, kot skoraj povsod, primanjkuje orodja, ali pa je zaradi sodobnejšega načina vadbe že zastarelo. Komaj zasije sonce se zato z otroci podam v naravo, prekrasno «telovadnico». kjer nam ni-česarne primanjkuje. V bližini je tudi trim steza, ki nam je v veliko pomoč.* ..... • u Natašo smo vprašali, ali imajo ob koncu sezone na spored” kakšno pomembnejšo prireditev. «Vsako leto imamo zaključno prireditev. Letos smo nastopih v Ljubljani, kot gostje pobratenega društva TVD Partizan - Moste. Imeli smo skupen nastop, na katerem smo lahko primerjaE delo naših in njihovih vaditeljev. Brž smo opazili, da so 1 lit Ljubljančani boljše organizirani, saj se z najmlajšimi ukvarjajo že vrsto let in imajo zato več izkušenj. Vendar tudi pri nas je opazen precejšen napredek, še zlasti se pozna, da je pri izoblikovanju vadbenega načrta letos pomagal prof. Robert Milič, ki je študiral na Visoki šoli v Ljubljani.* Prihodnje leto si bodo pri ŠK Kras še prizadevaE izboljšati vadbo, predvsem z vključitvijo novih otrok, ki bodo letos prvič stopili v vrtce zgo-niške in repentabrske občine. (M. Šušteršič) Na sliki: Nataša Škrk (levo) s svojimi mladimi varovankami. resničili naših ciljev in želja,* je pričel razgovor Bernard Soban, «saj smo si zadali kot cilj obstanek, ki ga pa žal nismo dosegli. Lahko bi ga, saj smo dokazaE, še posebno v zadnjih nastopih, da smo ekipa. ki sodi v sam vrh prvenstva. Po prihodu Borisa Cotiča v naše vrste, ki je kot trener in igralec okrepil moštvo, smo nedvomno bistveno napredovali, škoda le, da do teh sprememb ni prišlo mnogo prej . . .» cKatere so bile po tvojem mnenju še druge težave, ki so botrovale neuspehom?* «Najprej bi želel poudariti, da smo letos imeli na voljo le telovadnico Kulturnega doma v Gorici in še to samo enkrat na teden, kar je vsekakor premalo za katerokoli odbojkarsko dejavnost, kaj šele za D Ego, kjer je kvaliteta solidna. Pomanjkanje treningov smo skušali nadomestiti s številnimi prijateljskimi tekmami, a še to v nezadostni meri. Vrhu tega pa bi moral «pokarati» nekatere igralce zaradi neresnosti, saj so bih treningi večkrat slabo obiskani. Prvenstvo pa smo končali le s sedmimi igralci. Vse to pa seveda ni jam- OBVESTILA TPK Sirena prireja tritedenske jadralne tečaje v razredu optimist za otroke od 8. do 14. leta starosti, ki dobro plavajo. Tečaji bodo od 27. junija do 11. julija in od 25. 7. do 31. 7. Za vpisovanje in informacije ob delavnikih od 11. do 14. ure na ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20, ob nedeljah pa na terenu v Barkov-Ijah od 9. do 12. ure do vključno 26. junija. # * * V ponedeljek, 27. junija, se bo na pobudo teniške sekcije ŠZ Gaja začel vsakoletni rekreacijski tečaj za odrasle. Vsega bo 10 lekcij in bo potekal trikrat tedensko, vsakič ob 20. uri. Vpisovanje ob prvi lekciji na teniških igriščih na Padričah. Vpisnina 50 tisoč lir. * * • ZSŠDI obvešča, da bo urnik urada v Trstu do konca meseca julija naslednji: od ponedeljka do petka, od 8. do 14. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure, ob torkih in četrtkih od 18. d« 20. iv*. stvo za uspešno in dolgotrajno športno dejavnost.* «Kako pa gledate pri vašem društvu na prihodnost oziroma na novo sezono?* «Vse je odvisno, v katerem prvenstvu bomo nastopili. V primeru, da nas bo odbojkarska zveza ponovno vključila v D ligo, se ji ne bomo odrekli. Večjo pozornost pa bomo namenjali mlajšim. Predhodno pa se bomo morali zanimati za telovadnico. Želeli bi jo imeti na voljo najmanj dvakrat na teden. V poletnih mesecih pa bomo trenirali na odprtem šolskem igrišču v Jamljah, tako da bomo delno že pripravljeni za prvenstvo, ne pa kot lani ko smo z nastopi pričeli popolnoma nepripravljeni. Ob koncu bi še izrazil upanje, da bo tudi do-berdobska občina zgradila primerno športno dvorano. Priložnost se ponuja v zvezi z jusarskimi zemljišči. Zadevo bi bho namreč treba podrobneje preučiti.. .» V letošnjem prvenstvu moške D Ege je šesterka Jamelj nastopila z naslednjimi odbojkarji: Ivo Devetak, Gabrijel Ferfolja, Robert Antonič, Boris Cotič, Maks Gergo-let, Marij Pagon, Bernard Soban, Damjan Klanjšček, Pavel Pagon. Silvan Semolič, Renzo Frandolie, Andrej Ferfolja in Božič Legiša. (I.K.) Gaja na prisrčnem gostovanju v Postojni Teniška sekcija ŠZ Gaja je preteklo nedeljo prvič gostovala v Postojni. Prisrčno so Tržačane sprejeli člani postojnskega teniškega kluba. Odigranih je bilo nekaj srečanj r, končno zmago Gaje. Fo krajši družabnosti so predstavniki obeh klubov sklenili, da bodo v prihodnje nadaljevali in ekrephi prijateljsko sodelovanje, posebno kaj' zadeva mladino. (K. R.) si je zagotovil nastop v mladinski državni raprezentanci in je resnično veliki up našega društva.* «Kakšni pa so načrti za prihodnjo sezono?* «Sedaj so igralci na počitnicah, čeprav je vsak pred odhodom na dopust dobil tudi navodila, kako bi ne izgubil popolnoma svoje kondicije. Priprave pa bomo začeli 19. julija z intenzivnimi treningi, saj je prvenstvo B Ege zelo naporno in zahteva veliko porabo sil.* «Kako pa si zamislite naslednje prvenstvo?» «MisEm, da se tako društvo, kakor tudi mesto, mora prilagoditi B Egi. Tudi igra ekipe se bo mogoče nekohko spremenila, saj je jasno, da bomo morali zbrati precej točk, če si hočemo priboriti miren obstanek v Egi. Govoriti o jasnih ciljih pa je precejšen absurd, dokler ne vemo, kakšne igralce bomo imeli na razpolago. Skušali bomo seveda nekoliko izboljšati ekipo tam. kjer je bila letos nekoliko pomanjkljiva m povečati število igralcev na raz£ polago, saj je drugoligaško prvenstvo zelo težko. Vsekakor pa se mi zdijo skoraj blazne tiste govorice. da bi se lahko Triestina v prihodnji sezoni potegovala za napredovanje med prvoligaše.* IGOR PAVLETIČ De Falco nagrajen RIMINI — Tudi letos je revija Guerin Sportivo podelila posebna priznanja italijanskim nogometašem in sodnikom vseh štirih profesionalnih Eg. Med drugimi so nagradih tudi nogometaša De Falca od Triestine za C-l Ego in sodnika Balda-sa iz Trsta za C-2 Ego. Začetek jadralnih tečajev Čupe Ta teden je Čupa v Sesljanu začela z jadralnimi tečaji. Kot prvi je na vrsti tečaj za otroke na optimistih, vodi ga kot prejšnja leta trener Darij Bensi. V prvi tečaj je vpisanih 16 tečajnikov, trajal bo ves teden in se bo končal z regato. Organizu-an je pod pokroviteljstvom Hranilnice in posojilnice v Nabrežini. Naslednje tri tedne pa bodo tečaji za jadranje na deski. Na razpolago je še nekaj mest. Vabimo vsakogar, ki ga ta šport zanjjna, da pohiti z vpisom. Tečaji so brezplačni, dovolj je le vpis v Čupo, ki pa za mladino do 18 let znaša le 5060 Er letno. Tudi za vse tri enotedenske tečaje na potovalni jadrnici, ki bo plula julija in avgusta po Dalmaciji je že vse pripravljeno. Odpotovalo bo 27 tečajnikov. Vpisovanje je že zaključeno. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiinniiiiiiiiniiiiiiiiiininiiiiiiniuninnm BALINANJE NA 5. POKALU KRAŠKEGA DOMA V REPNU Gaja v finalu tesno klonila Hrastu Nedeljsko balinarsko tekmovanje za peti pokal Kraškega doma, ki ga je v Repnu priredh tamkajšnji balinarski klub Kraški dom, je doživel res popoln uspeh tako s tekmovalnega kot z družbenega vidika, šaj so slovenski športniki z obeh strani meje še bolj poglobili svoje poznanstvo in prijateljstvo. Dvanajst nastopajočih četverk so v izločilnem delu, ki se je odvijal na bahnarskih stezah v Repnu in v Zgoniku, porazdelih v štiri skupine, zmagovalci pa so se uvrstili v polfinale. Zmagala je objektivno najmočnejša ekipa Hrast iz Kobjeglave, ki pa je imela velike težave v zadnjih dveh tekmah. Hrast je namreč v polfinalu že izgubljal proti domačinom kar z 12:3, v finalu pa je Gaja povedla s 6:1 in 12:11. Na koncu so štiri prvouvrščene ekipe nagradili z lepimi pokah, ki so jih podarili Kraški dom, repentabrska občinska uprava ter Hranilnica in posojilnica z Opčin. IZIDI: Repentabor -- Logatec ljak. 13:10; Repentabor - Kraški dom A 13:5: Logatec - Kraški dom A 13:6; Gaja - Štanjel 13:10; Štanjel . Orlek 13:11; Gaja - Orlek 13:10; Kobjeglava - Sokol 13:8; Sokol - Kras 13:12; Kobjeglava -Kras 13:5; Dobravlje - Zarja 13:11; Kraški dom B . Zarja 13:10; Kraški dom B - Dobravlje 13:11. POLFINALE: Gaja - Repentabor 13:7; Kobjeglava - Kraški dom B 13:12. FINALE ZA 3. MESTO: Kraški dom B - Repentabor 13:0. FINALE ZA L MESTO: Kobjeglava . Gaja 13:12. KONČNA RAZVRSTITEV: Prvi Hrast iz Kobjeglave; 2. Gaja s Padrič - Gropade; 3. Kraški dom B z Repentabra; 4. Repentabor z Dola. POSTAVE HRAST: Franc Rudež, Angel in Stojan Grmek, Bogomil Furlan; GAJA: Pino Natural, Ivan in O-skar Kalc, Ivan Gojča, Ladi Milkovič; KRAŠKI DOM B: Pepi Do-Vinko Vodopivec, Pepi Mi- lič, Mirko Guštin in Milan Škabar; REPENTABOR: Alojz in Edo Guštin, Oskar Škabar, Janko Tavčar in Drago Šuligoj. B. S. ODBOJKA Corva (Juventina) izvoljen v odbor V nedeljo je bil v Gorici redni občni zbor pokrajinske odbojkarske federacije (FiPAV), na katerem so izvolili nov petčlanski odbor. V novem odboru je tudi Sandro Corva predstavnik in kandidat ŠD Juventina iz štandreža ter odbojkarske komisije pri TO ZSŠDI za Goriško. Corva je bil izvoljen z 51 glasovi, od 71 možnih. Drugi slovenski predstavnik Marjan Visintin (kandidat sD 01ym-pia) pa je prejel le 15 glasov, kar ni zadostovalo za izvolitev v pokrajinski odbor. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek TRSI Ul Montecchl 6, PP 559 Tel. (040) 784072 (4 llnlfe) TLX 460270 Podružnico Gorica, Drevored 24 magglo 1 Tel. (0481) 83382 (85723) Naročnino Mesečna 9.000 !r — celoletna 108.000 lir V SFRJ številka 6,00 din, za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000 00 din. za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ 2!ro račun 50101-603-45361 ADIT -» DZS 61000 Ljubljano Gradišče 10/II. naa.. teiefon 223023 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 St., vlš. 43 mm) 39.000 lir. Finančni 1.500, legalni 1.500, osmrtnice po formatu. 60žalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 300 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. 22. junija 1983 Odgovorni urednik Bogo Samsa Izdajal In tiska I član italijanske I T-i časopisnih 1™ založnikov flEG V ŽARIŠČIH NAPETOSTI - Piše Pavel Stranj Gverila na Severu in na Jugu Angole Angola je ena največjih afriških držav, sedma po površini, po številu prebivalstva pa je komaj na 16. mestu. Na površini, ki je velika za 4 Italije živi približno 6 milijonov prebivalcev; pri isti gostoti prebivalstva bi Italija štela le milijon in pol državljanov. Ta značilnost je važna tudi iz strateških razlogov; zlasti za državo v razvoju, kakršna je Angola, ki je dosegla neodvisnost šele leta 1975 m ki ni ozdravela še vseh ran zadobljenih v boju z imperialističnimi silami. Značilna redka in razpršena naseljenost je bila koristna, ko je zmagovito osvobodilno gibanje MPLA vodilo svojo partizansko borbo proti portugalskim kolonialnim silam, takoj po zmagi pa je postala koristna za o-stali dve gverilski gibanji, ki sta prejšnje zavezništvo z MPLA spremenili v bratomorno vojno. Angolski narodnoosvobodilni boj je bil izredno dolg in boleč. Začel se je že leta 1961 in kmalu doživel prve razkole, ki so privedli do nastanka treh organizacij: osrednje MPLA, ki jo je vodil Agostino Neto in ki je leta 1975 zmagala s podporo Sovjetske zveze in Kubancev; FNLA, ki jo je vodil Holden Roberto, katerega so podpirali sosednji Zaire. ZDA in Francija (predsednik Zaira Mcbutu in Holden Roberto sta si v sorodu) m tretja, UN1TA, ki jo vodi J. Satoimbi s podporo Južne Afrike. Že navedba zaveznikov ostalih dveh organizacij pove marsikaj o njihovi usmerjenosti in njihovem političnem programu. Zadnja leta se je o Angoli govorilo pretežno v zvezi z napadi, ki jih na Jug države izvaja Južna Afrika, da bi preprečila in «odsvetovala» angolsko pomoč partizanom namibijskega osvobodilnega gibanja SWAPO. Uradno se teh napadov udeležujejo tudi ostanki organizacije UNITA, ki se je Po porazu umaknila na južno mejo Angole, kjer se ohranja s pomočjo svojega rasističnega zaveznika. Skoro nikoli pa se ne omenja severna meja Angole, kjer še deluje ostanek organizacije FNLA. FNLA je bila leta 1975 temeljito razbita, bolj kot njen cjužni partner» in izgubila je vsa svoja oporišča z zavezniki vred. Po izjavah njenih da našnjih predstavnikov naj bi Mobutu ne podpiral več gibanja in Holden Roberto se je od svojega svaka preselil v Pariz. Kljub izgubi političnega zaledja v tujini, kar pa je treba jemati zelo previdno, kaže, da se je jedro gverilcev FNLA ohranilo in na novo zakoreninilo v severozahodnih pokrajinah Cuanza-Norte, Uige in Luanda. Vsiljuje se primerjava z obdobjem, ki je ne posredno sledilo prevzemu sovjetske oblasti v Rusiji, ko je protikomunistični tabor sprožil vrsto invazij in uporov, da bi zlomil novo oblast. Ime na kot Sawimbi in Roberto se navezujejo na svoje nič manj slavne in propadle vzornike, kot so bili Kolčak in Denikin (z vsemi potrebnimi zgodovinskimi dopolnili, seveda). Medtem ko angolska vlada govori brez zadržkov o bojih na jugu (ker gre za očitno agresijo rasističnega režima Južne Afrike) nerada govori o bojih na severu. Saj nima nobenega interesa, da bi delala reklamo svojemu sovražniku. Vesti o bojih se v mednarodnem tisku vseeno sirijo. Znani francoski dnevnik Le Monde je pred kratkim v reportaži iz območja delovanja FNLA navajal poročila o bojih, ki naj bi potekali med avgustom in decembrom lanskega leta. Poročila so sicer tako napisana, da bralec, ki nima nobene druge možnosti informacije, dobi meglen vtis redko naseljenih prostranstev, kjer samevajo redke plantaže, ki životarijo v nekakem novem srednjem veku. Ta naselja naj bi namreč proizvajala vso potrebno prehrano, medtem ko je zamenjava «z zunanjim svetom* zelo redka in vsi industrijski proizvodi, od plastike do tkanin tudi temu primerno dragoceni. Reportaže, vesti o bojih in posamezne številčne podatke (pripadnikov FNLA naj bi bilo 7.500 na ozemlju, ki je veliko kot pol Italije) je težko preverjati. Če je v njih le del resnice potem je gotovo tudi, da je ta nova notranja fronta zelo neprijetna za angolsko vlado. Južnoafriški vpadi na Jugu povzročajo veliko škode, a so nekaj tisoč kilometrov stran od jedra države, na nenaseljenih območjih. Delovanje FNLA pa sega do območja, ki je le dvesto kilometrov oddaljeno od glavnega mesta Luande, je razmeroma rodovitno in povzroča veliko politično in gospodarsko škodo. Če je res, kar poročajo reportaže, potem an golslca notranja gverilska fronta proti FNLA ne bo več dolgo ,nema’, ampak se bo prej ali slej vojavila na dolgem seznamu bojev, o katerih slišimo in beremo vsak dan. TRENTO — Sodnik Carlo Palermo iz Trenta se je včeraj povsem nepričakovano odpovedal preiskavi o mednarodni tihotapski mreži z orožjem, mamili in valuto. Pismo z utemeljitvijo svoje' odpovedi je že izročil nadrejenim, ki se bodo morali sedaj .odločiti, kako bodo zaplet rešili. Taka odpoved je precej neobičajna za italijansko sodstvo, na prstih ene roke lahko preštejemo primere, da bi se kaki sodnik prostovoljno odpovedal preiskavi. Med drugim je sodnik Palermo vodil preiskavo že tri leta. kar še stopnjuje izrednost njegove odpovedi. Razlogi so seveda tajni, sodnik Palermo jih ni povedal, prav tako so dosledno molčali njegovi nadrejeni. Med ugibanji o vzrokih takega sklepa pa je še najbolj verjetno, da se je Palermo odločil za ta neobičajni korak zaradi spora z odvetnikom Robertom Ruggierom, ki so ga po njegovem nalogu aretirali v četrtek v Rimu, kar je sprožilo ostre reakcije rimskih odvetnikov. Rug-gera Palermo obtožuje, da je vpleten v mednarodno mrežo tihotapljenja z orožjem in mamili in da je baje razkril preiskovalne tajnosti. Sam zaporni nalog pa ni še do volj opravičljiv razlog. Ob tem pa je treba dodati, da se je Palermo ostro sprl z Ruggierom pred meseci med zasliševanjem nekega obtoženca vpletenega v preiskavo o tihotapski mreži. Bržkone je hotel Palermo odpraviti sum in preprečiti morebitne obtožbe, da je izdal zaporni nalog prav zaradi starih sporov z rimskim odvetnikom. V Trentu pa ne izključujejo mož nosti. da je tridentinski sodnik sprejel svoj sklep iz objektivnih težav pri vodenju preiskave. V zadnjih šestih mesecih se je namreč preiskava prekomerno razširila. Veča se število oseb vpletenih v te nezakonite posle, med njimi pa je ved- IlliiiiiiMlliiiMiiiiiilniiiiitintiiiiiimilliiiHiiiilinii.miMiiiiitiiliiiiiiiiiniiililiiiuiiiiimiiti.MMiiiimniiiiiiiiiitnnillllliiifliiiiiiHiiiiiMilliiitiiiiiiiiiMHiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiuiiiiiniiiiiiniiB S TISKOVNE KONFERENCE KPI IN 12 PICCOLIJEVIH BESED Politični odmevi na neapeljsko preiskavo proti zločinski novi organizirani komori Včeraj še trije obtoženci za zapahe - KPI zahteva razjasnitev povezav med KD in kamoro ob primeru Cirillo - Piccoli odločno zavrača vpletenost svoje stranke NEOBIČAJEN IN NEPRIČAKOVAN SKLEP Palermo se je odpovedal preiskavi o tihotapstvu Vzroki so še neznani, baje vse izvira iz starega spora z nekim rimskim odvetnikom, ki ga je pred dnevi ukazaI aretirati no več takih oseb, nad katerimi ne bi nihče sumil. V svojih običajnih kratkih izjavah pa je včeraj Palermo odločno zavrnil možnost, da se je preiskavi odpovedal zaradi zunanjih pritiskov. Vsekakor pa je lahko vsakomur jasno, da bo sedaj nadaljevanje preiskave precej težavnejše. Palermo je namreč že imel precej jasne pojme o razsežnosti te mreže. Prav zato bodo bržkone preiskavo poverili kakemu tridentinskemu sodniku, ki vsaj delno pozna vso zadevo. Ni pa še povsem izključeno, da ne bi Palerma prepričali, naj nadaljuje preiskavo, če za njegove nadrejene niso razlogi za odpoved dovolj utemeljeni. Kvalifikacijske regate v Nevvportu --f • ■ ' '31 .'i V ponedeljek je na kvalifikacijski regati v Neuportu za America’s Cup posadka avstralske jadrnice »Au-stralia II.» premagala britansko «Vietory» (Telefoto AP) NEAPELJ — Dolgemu seznamu oseb, ki so se v okviru preiskave o «novi organizirani kamori* že znašle za zapahi, so se včeraj pridružile še tri: v Milanu so karabinje rji aretirali 47-letnega Francesca Battija iz San Giuseppe Vesuviana in Andreo Mainardija, 34 let, iz Anglija pri Salernu. Oba sta stara znanca policije in sta komaj pred letom prišla iz zapora. Tretji prestopnik, 44-letni Raffaele Santoro pa se je sam prijavil policiji. Neapeljski sodniki jih tako kot vse o-stale bremenijo združevanja v zločinske namene kamorističnega tipa in drugih prekrškov. Sicer pa je bila včeraj v zvezi z neapeljsko preiskavo v središču pozornosti tiskovna konferenca KPI na deželnem sedežu v Neaplju, od koder je prišel izraz solidarnosti de- mokratičnih sil s tistimi, ki se v prvi osebi borijo proti organiziranemu kriminalu vseh vrst. Giorgio Na-politano se je odločno izrekel proti kakršnemukoli zaviranju ali pogojevanju tega boja s strani tistih, ki bi želeli, da bi se preiskava ustavila pred kakim političnim »svetiščem*. Poleg Napolitana, ki je član vsedržavnega vodstva KPI, so se konference udeležili poslanec Abdon Alinovi, podnačelnik poslanske skupine KPI, senator Carlo Fermariello in deželni tajnik KPI za Kampanijo, Antonio Bassolino. Potem ko je izrazil priznanje sodnikom in varnostnim silam za u-spešno antikamoristično operacijo, je Napolitano dejal, da soglaša z ministrom Scottijem ko pravi, da se je treba izogniti vsakršnemu kritju ali izrabljanju neapeljske pre- •iiiaiitiiiiiiniiiitiitiniiiiiiiiHtiiiiiiimiii limflilUMIIMIIIIMIMMimillllfiaiMIIIIIIMIIIHtimillHIIIHM« ti m BENEŠKI DNEVNIK Minister Loris Fortuna obiskal Nediške doline V Grmeku ga je župan Bonini opozoril, da Slovenci še vedno čakajo na zaščito jezikovnih in narodnostnih značilnosti ČEDAD — Ob sklenitvi svojega potovanja po nekaterih vaseh in občinah Beneške Slovenije se je minister za civilno zaščito Loris Fortuna, ki sta ga na tem potovanju spremljala deželni kandidat PSI Valentino Noacco in tajnik sekcije PSI za Čedad in Nediške doline Basta. v ponedeljek ustavil v občini Grmek in ga je v občinski sejni dvorani ob prisotnosti vseh svetovalcev in občanov sprejel župan inž. Fabio Bonini. V svojem pozdravnem nagovoru je župan Bonini opozoril na odprta gospodarska vprašanja grmeške občine. ki so potem tudi vprašanja celotnega področja, pri tem pa je obžaloval, da še vedno čakajo na zaščito jezikovnih in narodnih značilnosti. Minister Fortuna se je zahvalil za prisrčen sprejem, poudaril je potrebo po sprejemanju stvarnih ukrepov za razvoj gospodarstva Nediških dolin in ponovil svojo obvezo, da bo v novem parla- mentu ponovno predložil zakonski osnutek za zaščito slovenske narodnostne skupnosti. Volilna propaganda v Nediških dolinah se je nekoliko razvnela šele v zadnjih dnevih. Tri največje stranke bodo v teh dneh v Čedadu predstavile svoje kandidate in svoje programe. V četrtek ob 18. uri bosta govorila deželni kandidat KPI Blasig in poslanec Mario Liz-zero, v petek deželni kandidat PSI Basta in Castiglione, v petek zvečer pa krščanski demokrat, poslanec Toros. (gv) WASHINGTON - V bolnišnici v kraju Newport News v Virginiji je te dni umrl Robert A. Lewis, drugi pilot v letalu 3-29, iz katerega so 6. avgusta 1945 spustili na Hi-rošimo atomsko bombo, ki je povzročila nad 100 tisoč smrtnih žrtev. Robert A. Lewis, ki je bil takrat kapetan vojnega letalstva, je bil star 65 M iskave. Po njegovem mnenju je nujno, da spregovorijo vsi, ki karkoli vedo o povezavah med krščansko demokracijo in predstavniki ka-more, predvsem pa je treba na dan s tistim, kar ve Flaminio Piccoli, ki je bil v času Cirillove ugrabitve tajnik KD. Ni torej na De Miti, da bi odgovarjal na vprašanja o zvezah kamora KD v primeru Cirillo z nekim splošnim »nimam podatkov o tem*. Poslanec Alinovi je zagotovil, da je med pogajanji za Cirillovo osvoboditev med teroristi in kamoristi v zaporu Ascoli Pičeno, v ozadju nedvomno bila spretna politična režija: ni naključje, da so bili v tistem času v Ascoli Pičeno premeščeni «pravi» teroristi, ki so bili sposobni pogajati se s Cutolom. Potem ko je opisal glavne faze ugrabitve demo-krščanskega deželnega odbornika, je Alinovi zatrdil, da je v vsakem primeru nesmiselno sklepati, da bi Ci-rillovi prijatelji ali sorodniki imeli moč pritegniti v pogajanja odgovorne pri notranjih in vojaških službah ter glavnega ravnatelja zapornih u-stanov, ki so povrhu vsi vpisani v ložo P2. To je lahko storila samo kaka visoka osebnost znotraj največje vladne stranke ali iz same vlade. Dokler to dogajanje ne bo povsem osvetljeno, dokler ne bodo obelodanjeni odnosi med centri skrite oblasti, kriminalom in terorizmom, ne bo moč do konca izpeljati boja proti kriminalu, je zaključil Alinovi. BassoLina in Fermariello pa sta se pomudila pri vpletenosti številnih mladih v kamoristično organizacijo in poudarila »močan družbeni in mladinski razvoj na mnogih območjih neapeljske pokrajine* ter nujnost takojšnjih posegov, da bi preprečili nenehen nabor, ki ga ka-moristične organizacije izvajajo med mladino. Na tiskovno konferenco KPI je nemudoma reagiral predsednik državnega sveta KD Piccoli, ki je odločno zanikal, da bi bila njegova stranka kakorkoli posegla za Cirillovo izpustitev. To je menda storila kvečjemu njegova družina in sorodniki morajo imeti dokumentacijo o tem. Sicer pa je Piccoli zgrožen zavrnil vse obtožbe in natolcevanja v tisku kot golo blatenje KD. Dodal je, da njegova stranka želi jasnosti v vsej zadevi Cirillo in se močno zavzema za odločen boj proti mafiji in kamori. vrsto let aktivno deloval na radiu in televiziji. Podlegel je raku na pljučih. TURIN - V neki kliniki v Turinu je včeraj umrl 56-letni športni časnikar Aridrea Boscione, ki je Nov po(res na Japonskem TOKIO — V Severni Japonski so včeraj ob 15.24 po lokalnem času zabeležili potres z jakostjo 6,9 stopinje po Richterjevi lestvici. Zaenkrat ne poročajo o nobenih žrtvah. Isto področje je 26. maja prizadel potres, ki je povzročil več kot 100 smrtnih žrtev, med temi tudi 13 učencev neke osnovne šole. Četrt ure po potresu je severne obale otočja zajela serija izredno visokih valov, ki pa tudi niso povzročili večje škode, saj je bilo prebivalstvo pravočasno obveščeno o bližajoči se nevarnosti. ODGOVOR JUGOSLOVANSKE VLADE NA DELEGATSKA VPRAŠANJA Pomanjkljivosti pri preskrbi tržišča izhajajo predvsem iz nakopičenih težav Bencinski boni za turiste še vedno burijo duhove BEOGRAD — Delegat Batrič Jovanovič je na seji zveznega odbora skupščine Jugoslavije postavil delegatsko vprašanje, kdaj se bo izboljšal sedaj položaj na tržišču. V nekaterih predelih države nekatere izdelke kupujejo z boni, drugod so ti izdelki v prosti prodaji. S tem se bistveno kršijo ustavne določbe o enakopravnosti občanov Jugoslavije. Poleg tega je Jovanovič vprašal, ali se stališče predsednika predsedstva CK ZK Jugoslavije o odhodu tistih ljudi, ki niso bili sposobni organizirati redne preskrbe, nanaša tudi na najbolj odgovorne v zveznem sekretariatu za tržišče. V odgovoru je zvezni sekretar za tržišče in splošne gospodarske zadeve Luka Reljič dejal, da pomanjkljivosti pri preskrbi izhajajo iz nakopičenih težav v prejšnjih letih. Zdaj so povezani s plačilnobilančnim položajem države. Popolna normalizacija preskrbe je odvisna od povečane proizvodnje in boljše organiziranosti in še posebej od razpoložljivih deviznih in plačilnih možnosti za uvoz surovin, ki so potrebne za deficitarne izdelke. Problem deviz so do zdaj urejali med drugim z intervencijami Narodne banke, popolna ureditev preskrbe pa bo možna, ko bodo vsi dosledno izpolnjevali družbeni^ dogovor o zagotavljanju in koriščenju deviz za plačevanje u-voza nujno potrebnih izdelkov in surovin. V zvezi z odgovornostjo je Reljič dejal, da je zvezni sekretariat za tržišče in splošne gospodarske zadeve stalno obveščal ZIS in skupščino Jugoslavije o položaju na tem področju in je potemtakem izpolnil svojo ustavno obveznost. Alojzija Planinšek iz Slovenije je vprašala, kaj bo ZIS storil v zvezi z znatnim odpovedovanjem aranž-manov za letovanje in sicer zaradi zmede, ki je nastala okrog bencinskih bonov. Terjala je tudi, da naj ZIS pojasni, kako je bilo možno, da sta dva člana ZIS v roku nekaj dni dala popolnoma različne izjave o bencinskih bonih. Dodala je, da je potrebno ne le kritizi- rati, temveč tudi ukrepati v primerih takšnih pojavov. Luka Reljič je poudaril, da je v prvih petih letošnjih mesecih domači turizem zabeležil 1-odst. rast v primerjavi z enakim lanskoletnim obdobjem. Danes še ni možno oceniti, kakšna bo glavna turistična sezona, V zvezi z različnimi izjavami članov ZIS je dejal, da so bile dane v različnem času in ne istočasno, kot bi lahko sodili po pisanju časopisov. «V obdobju januar - maj, smo uvozili in predelali 1,6 milijona' ton nafte manj. kot je bilo načrtovano in od tod prvi sklep, da ni pogojev za ukinitev bonov. Ker je ZIS preučeval možnosti, da bi za letne dopuste poskušali zagotoviti dodatne količine bencina, so bili v tem smislu obveščeni tuji novinarji in novinar Tanjuga, kasneje pa se je izka zalo, da to ne bo možno — v skupščini je bilo rečeno, da še ni pogojev za ukinitev bencinskih bonov, niti za povečanje zdajšnje mesečne količine. Torej izjave niso bile dane v istem času in od tod tudi'zmeda*, je dejal Reljič. (dd) * KLJUB OBSODBI REVOLUCIONARNEGA SVETA Nadaljujejo se oboroženi spopadi med Palestinci DAMASK — Po burnem zasedanju, ki je trajalo vso noč, je revolucionarni svet najmočnejše organizacije v okviru PLO, Al Fa-tah, izdal včeraj dokument v katerem obsoja disidentsko gibanje proti Arafatu. Toda zasedanja sveta, ki šteje skupno 75 članov, se je baje udeležilo le 40 predstavnikov, odsotnih pa je bilo vseh 8 voditeljev upora proti Arafatovemu vodstvu, pa čeprav so v dokument vključili več njihovih zahtev glede ustanovitve raznih komitejev za reformo delovanja palestinske osvobodilne organizacije. Navzlic obsodbi, določenemu popuščanju (svet ni izrekel nobene kazni) in pozivom k ohranitvi enotnosti Fataha in PLO, so se torej bratomorni boji med prosirskimi in neodvisnimi oddelki palestinskih borcev nadaljevali v libanonski dolini Bekaa, kjer so zbrane tudi sirske čete. Te se baje niso vmešale v spopade, a so le obkolile s tanki področje bojev. Ponoči so se vneli srditi boji med Palestinci tudi v bližini Tripolisa v severnem Libanonu, kamor je Arafat odhitel takoj po zaključku seje revolucionarnega sveta. K ognju bližnjevzhodnih zapletov prilivajo novo olje ZDA, ki na povedujejo ponovno vzpostavitev sodelovanja (predvsem vojaškega) z Izraelom, ki so ga bile formalno prekinile ob samovoljni aneksiji Golanskih hribov v letu 1981. To naj bi bilo sad julijskega obiska izraelskega premiera Begina v Washingtonu. ZDA so tudi uradno sporočile, da bodo sabotirale konferenco OZN o Palestini, ki bi morala biti v Ženevi od 16. do 19. avgusta, češ da večina OZN «ritualistično obtožuje Izrael* in napada Južno Afriko. Švicarske oblasti pa so sklenile, spričo turistične sezone in priprav za zagotovitev varnosti udeležencev, odložiti konferenco za dva tedna. tlllll|||||||l|||||||||||||||||||IMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|||||||lli|||||||||lll|lllllllllll|||||||||||||||||||||||||U|||||||||||||||||l||||||ll||l|||||||||||l||,|||||||||||||||||||||||||,|||||,„„|||||||n||||n||||||||n|||||||||||||||||||t||n|||||||||||||||||||||||M Zaradi finančnih težav skrčenje programov koprske založbe Lipa • Navtični turizem (Nadaljevanje s 4. stranij činov sicer in dobro pripravljene, a denar jim le ne leti tako iz rok, kot govorijo statistiki. Luciano Bracati iz Barkovelj, sicer tudi nekdanji borec tretje istrske brigade, se vsako leto poda s svojim šestmetrskim čobii-čom ob naši obali. Do Ulcinja je že bil: »Raje grem n kamniti o-bali, če se namreč kopam na peščenih plažah, si moram še vse poletje čistiti pesek iz ušes. Sicer pa me ob vašem morju najbolj privlači ribolov.* Gerd Baumler iz Innsbrucka (Avstrija) ima svojo jahto privezano v Lignanu na drugi strani jadranske obale, toda počitnice preživlja (vsaj 15-krat doslej) ob našem morju. Pa ni nobena izjema, severne italijanske marine vabijo tuje turiste z geslom, da so le streljaj od slavne dalmatinske obale . . . »Na jahti porabimo veliko manj, kot če bi bili v Hotelu — za tri tedne 4 do 5 tisoč šilingov na osebo. To pa je celo manj kot doma. Povedati pa moramo, da veliko raje potujem če* morsko mejo, kjer so vaši cariniki res prijazni. Toda tega ne morem reči za tiste, na cestnem mejnem prehodu. Lani sem moral dvakrat čez mejo, ker sem izgubil propeler, to sem si dobro zapomnil . . .» Werner Stolz, študen geografije iz Kraiburga (ZR Nemčija): »O-pazil sem, da je letos vaše morje bolj nastlano s plastičnimi vrečkami in odpadlimi posodami, pa tudi oljnih madežev je več. Nemški turist pa porabi za teden dni počitnic na barki 600 do 700 mark za vse stroške skupaj. Bolj kot pri vas dražite cene in bolj kot vam kaj primanjkuje, bolj turisti hrano prinašajo s sabo — vaš dohodek od turizma potem seveda ni tak kot bi lahko bil...» Veliko bi še lahko povedali o marini in gostih iz nje. Kako so prehodni gostje v nekaj tednih povsem uničili nove sanitarije v najnovejšem objektu, kako domači gostje dodobra izkoristijo plačano pristojbino za letni privez, saj preživijo na privezanih barkah po tri in več mesecev, elektrika in voda je v neomejenih količinah vračunana v privezu, kako težko uspejo v marini nadzirati, koliko gostov imajo pravzaprav, kako se trudijo v novi restavraciji, ki slovi kot najboljša od družbenih lokalov na obali. . • Kljub nekaterim pripombam, pa imajo gostje o portoroški marini dobro mnenje, zato tudi tako radi zahajajo vanjo ali pa v njej iščejo prosto mesto za svoje barkačo. (Na privez v tej marini čaka kakih 500 plovil). Prav zaradi tega vsega navtični turizem pravzaprav ni občutil take krize, kot ostali turizem. Že v jeseni bodo ob marini Portorož začeli graditi drugi del le te, imela naj bi kar 500 privezov. Je to res šele začetek? Znane so težave, ki v zadnjih letih pe stijo slovensko založništvo in zaradi katerih smo v stalni zakasnitvi tako pri izdaji domačih del kakor tudi glede tujega leposlovja in poljudne znanosti. Tu gre predvsem za po večane obresti za kredite, za pomanjkanje in za podražitev papirja, za podražitev grafič nih uslug, za povečanje avtorskih honorarjev, za pomanjkanje deviz, ki jih je treba pla čati tujim avtorjem in še za vrsto drugih te žav, med katerimi je seveda tudi zmanjšan? kupna moč potrošnika. Koprska založba Lipa je do zdaj kar do bro plula mimo Scile in Karibde in ji je u-spelo uresničevati tudi nad 80 odstotkov svojega obsežnega programa. To so dosegli pred vsem s hitro prodajo tujih bestsellerjev in :: raznimi oblikami delitve dela, med katerimi sta na prvem mestu sozaložništvo in sofinan siranje zainteresiranih gospodarskih organi zacij. Zdaj pa sp se znašli v položaju, ko se bo treba močno utesniti, saj niti subvencija Kulturne skupnosti Slovenije ni mogla prepre čiti velike deficitarnosti izdaje domačih del Letos je Lipa izdala Zidarjev roman Hra stov med, pesmi Jaše Zlobca in Milana Kleča ter v sozaložbi z DZS in Obzorji knjigo spe minov in dokumentov Ivana Krefta iz NOB in iz prvih povojnih let. Od načrtovanih 18 del domačih avtorjev, pa so se morali orne jiti le na sedem. Tako bo do srede novembra izšla knjiga Julija Beltrama Tukaj je Juge slavi ja, v kateri bo avtor dokumentarno prikazal diplomatski boj za združitev Slovenskega primorja z matično domovino. Nadalje je v pripravi roman Maks Dimitrija Rupla, za katerega nekateri menijo, oa gre za dokaj drzen poskus modernizacije intelektualistične ga romanopisja. Mnogo zanimanja bo nedvo mno vzbudila tudi knjiga Spomini D. Sardoča, Tu gre za obravnavanje vloge predvojne primorske organizacije TIGR, o kateri je bilo mnogo polemik, končno pa smo s pomočjo zgodovinarjev le dobili objektivno oceno. Knjiga bo izšla v sozaložništvu z Založništvom tržaškega tiska in ob sodelovanju dr. Milice Kacin. Ob pomoči republiške konference SZDL bo založba nadalje izdala knjigo France Bevk borec in pisatelj, v njej pa bodo referati in diskusijski prispevki s srečanja kulturnih delavcev OF v Novi Gorici, posvečenega de vetdesetletnici rojstva in desetletnici pisatelje ve smrti. Skupaj z založbo Obzorja bo Lipa izdala roman Plebanus Joannes Ivana Preg Ija. To je nedvomno najboljše Pregljevo de lo, s katerim bodo počastili stoletnico pisateljevega rojstva, ob tem pa načrtujejo tudi knjigo Marjana Dolgana Kompozicija Preg ljevega pripovedništva. Predstavili jo bodo na proslavi stoletnice Pregljevega rojstva na Mo stu na Soči. Končno je tu_ še knjiga Vloga in pomen prevajalca v sodobni družbi, lu jo bo- do izdali s pomočjo Kulturne skupnosti Slovenije. Redno bosta izhajala zbornik Slovensko morje in zaledje in revija Primorska srečanja. Vsa druga domača izdajateljska dejavnost založbe pa je vprašljiva, če se bodo razmere popravile, bo izšla knjiga Simona Rutarja Zgodovina Tolminske, morda pa bodo uresničili tudi zamisel o sozaložništvu z za ložbo Borec in o skupni izdaji knjige o par tizanski bolnišnici Franja. Vsa druga načr tovana domača dela bodo preložili v prihod nje leto. Še močnejše restrikcije kot domača, bo doživela tuja literatura. Načrtovali so 15 knjig, izšlo pa naj bi jih /. zamudo devet, nekatere morda celo prihodnje leto, vmes pa so tudi zaostanki iz preteklega leta. Zagotovo pa bodo izdali nekaj priročnikov (kuha nje, vezenje, vozlanje). Koprska založba Lipa ima izredno pomemb no vlogo v prostoru, kjer deluje. Tu gre za osvetljevanje zgodovine, polpreteklosti in se danjosti Primorske in Slovenske Istre s po udarkom na NOB, tu sta morje in povezava z zaledjem, tu sta italijanska narodnostna skupnost v Jugoslaviji in slovenska v Ita liji, tu so vsakodnevni stiki med našo in so sedno napredno italijansko kulturo itd. V Palermu armirani razpečevalci heroina PALERMO — Po nalogu florentinskega sodišča so včeraj v Pa-lermu aretirali deset oseb, priprli pa nekaj nad sto. Aretacije spadajo v okvir širšega pregona mafijskih dejavnosti in razpečevalcev mamil, ki ga je sprožila nedavna najdba 86 kg heroina v čevljarni Gaetana Giuffrida v Firencah. Policijski agenti so med drugimi aretiral; 46-letnega Tommasa Spada-ra, ki so ga dalj časa zasledovali zaradi združevanja v zločinske namene in sodelovanja z mafijo. Skupaj z njim so aretirali tudi dva njegova sinova in nečaka. Na zahtevo florentinskega sodišča so *' genti pregledali tudi pisarni dveh znanih odvetnikov, in sicer Nina Mormina, branilca omenjenega Spači ara, in Nicole Di Benedetta. Odvetniki palermskega sodišča so v znak protesta prekinili delo na so-dišču ter se bodo danes zbrali n* izredni skupščini.