§ KATOLJŠK CERKVEN UST. , Danica" izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gl. 60 kr.. za pol leta 2 gl. 40 kr.. za C-etert leta 1 gl. 30 kr. Vtiskarnici sprejemana za celo leto 4 gl., za pol leta 2 gl., za četert leta 1 gl.. ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica dan poprej Tečaj XLI. V Ljubljani, 6. mal. serpana 1888. List 27. Ss. Cirilu in Metodu za god. Ciril, Metod, o sveta brata! Sprosita že, da za Slovane Nesrečne, v veri vse razdjane. Zašije skoraj doba zlata! Kako je molil sv. Filip Nerij? Pij IX je zlasti večkrat sveto leto ra/pisal, v kterem se veliko moli, kakor je znano. Sedanji papež Leon XIII pa še bolj priganjajo k molitvi in priporoču-jejo molitev in družbe, v kterib se veliko moli. tako n. pr. so en mesec v letu poseoej odmenili za molitev rožnega veocs. Tako tudi močno priporočajo 3. red sv. Frančiška Asiškesa Tako so zapovedali naj tečniše kratke molitve po vsaki sv. maši. Dobro je bilo znano obema papežema, da se bližajo hudi — prehudi časi za sv. Cerkev: zato sta začela katoliški svet živo priganjati k molitvi, k priserčni molitvi v prehudih napadih zoper sv. Cerkev. Kako slaba pa je naj večkrat naša molitev, koliko lepega semena izhaja iz suhih sere in pada na suho skalo in med bodeče ternje časnih skerbi, ki nam žuga ves sad zadušiti. Kako mlačno, nerazumljivo se molijo dostikrat tisti prelepi zdibljeji po vsaki sv. maši v domačem jeziku. Marsikteri n. pr vroče govore ali pišejo za liturgijo v domačem jeziku, ko se pa molijo res naj priserčniše molitvice v domačem jeziku, so morebiti pervi, ki beže iz cerkve in ne čakajo konca! In kako malo tacih moli rožni venec v cerkvi ali pa doma, kar je vender v domačem jeziku! Sv. Filip Nerij je dobro poznal lepoto in imenit-nost molitve in marsiktere prekrasne iskre nam so v tem oziru ohranjene iz njegovega življenja. Imel je tako izurjenost v molitvi, da koder koli je šel in kjer je bival, je bil njegov duh k nebeškim rečem povzdignjen. Zato je večkrat pozabil jesti ali je med napravljanjem kakor ostermel z očmi nakviško. Na poti ga je bilo treba opomniti, kadar mu je bilo odzdraviti ali višega pozdraviti. Filip, zamišljen v božje reči, večkrat ni mogel zaspati; o tacih prilikah je večkrat poklical P. Antona Gallonja in mu je rekel: „Anton. veš, kaj moraš storiti, ako me hočeš vsniti? daj mi kake bukve, ki ne maram za nje.u S tem je hotel naznaniti, da naj skuša od silovite gorečnosti v molitvi odverniti ga z branjem kacega latinskega pesnika, ali kake filozofske knjige, take bukve je imel pri sebi, da je ogenj svojega duha od časa do časa hladil, ker drugač bi ne bil mogel živeti — tako močno ga je vse gnalo le k Bogu ter k molitvi. Predno je pričel kako delo, je vselej pribežal k molitvi, in s tem je dosegel toliko zaupljivost do Boga, da je večkrat rekel: „Hočem. da to naj se zgodi tako in uno na oni način,u in zgodilo se je ravno tako. „Da le imam čas za molitov," je rekel, „sem si svest, da vsako milost od Boga dobim, ktere ga prosim." O nekem prav modrem in pobožnem starem fantu se pripoveduje, da je večkrat vabil svojega gospoda župnika, naj ga pridejo kaj obiskat Res pridejo gospod o neki priliki v njegovo hišo. — toda po naključji ravno ko je verli iant klečal in rožni venec pobožno molil... In kaj se zgodi? — Fant se nič ne zmeni za gosp. duhovnega očeta, temveč zbrano naprej moli svoj rožni venec, dokler ga ue opravi. Gospod tedaj poterpe in čakajo, da moiivec vse lepo opravi. Potem ga pa vprašajo, kako da se zanje nič ni zmenil, ko so prišli v v stanico?.. on pa je odgovoril: „Vidijo, gospod oče, Bog je več kot so oni." Nihče ne bo dvomil, da je stari fant to storil s premaganjem samega sebe, češ, da zarad gospod župnika ne sme pretergati pogovora z Bogom, in da je bilo pri Bogu tudi sprejeto, ako je storil iz dobrega namena. Toda sv. Filip Nerij je drugač delal; on je precej prejenjal s svojimi pogovori z Najvišjim (z molitvijo), ako je bil poklican. Rekei je: „To sicer se ne pravi molitev zapustiti, temveč to ie. Kristusa za Kristusa zapustiti; pravi se, duhovnih sladkost se znebiti, da se duše za Kristusa pridobivajo.* Kadar je bilo opravljeno, zarad česar je bil poklican, se je vernil v svojo samoto in je nadaljeval svoje premišljevanje . . . Rekel je, da po doveršenem djanji ljubezni je bil še bolj vnet in v duhu zbran. Ako mu je kdo rekel, da je j remalo spal, je odgovoril: „Ni časa za spanje, ker nebeško kraljestvo ni za lenuhe." Navado je imel spati štiri, ali k večemu pet ur. Ako je Filip brevir molil sam, se je precej zamaknil; zato ga je navadno molil z drugimi, ker sam bi ga bil težko doveršil. Hotel je, da pri tej molitvi naj človek ima bukve zmeraj pred seboj, da bi se tudi le v enem zlogu ne zmotil. Zraven molitve si je Filip prizadeval vsak dan brati duhovne bukve in zlasti življenje svetnikov. Kdor ni mogel dolgo premišljevati. temu je živo priporočeval kratke molitvice'in zdihljeje. na primer: nCisto serce stvari v meni. o Bog! — Jezus, bodi meniJezus! ljubim Te. — Pomnoži v meni vero, o dobri Jezus! — Beseda je meso postala, da bi mene mesa rešila. — Ne pelji me v skušnjavo. — Ne pon i. o Gospod, mojih grehov. - Ako raiTint j omaga š, zgubljense m, moj Jezus!..." In še veliiso druzih. „Izversten pomoček moliti se učiti," rekel je, „je ta. da se te velike dobro,e uevrednega ceuiš iu se popolnoma podaš v roke Gospodove." Ako se zboljša bolniku, za kterega se moli. je rekel, uaj se ne opusti dalje moliti zato, ker se mu je /boljšalo; zakaj kakor se zboijšauje doseže z molitvijo, tako se mora tudi z molitvijo polno zdravje zadobiti. „Ako nsetia duhovnega življenja, ki Boga prosi kake milosti, pri tem občuti velik pokoj v duhu. je to znamnje. na ji je Bog to milost že podelil, ali da jo v kratkem podelil bode. — Nikoli naj se od Boga ne prosi milost drugač. kakor s pogojo: ako je to po volji Tvojega božiega Veličastva." Ouimiujal je ta svetnik, da naj človek večkrat premišljuje štiri poslednje reči in rekel je: „Kdor živ ne gre v pekel, je v veliki nevarnosti, da po smerti rje-doli pride." Ko so mu zdravniki zarad zdravja prepovedali j i *ev. je sicer vbogal u kaj časa. potem pa ni irogel \c0 k > živeti in rekel je Gallonju: rO Auton, meni se ziii. -«em se pogovedil!" Tudi je rekel: „Clovek brez molitve t- govedo brez razsodnosti." — „Nikoli se ne sme molitev opustiti zarad drugotnih misel, ki človeku med tem prihajajo, ali zarad kakoršne si bodi skušnjave; zakaj Gospod podeli velikrat v trenutsu, česar človek v desetletjih ni mogel doseči. Ni je reči. da bi se je hudobni duh bolj bal ali jo bolj skušal odveruiti, kakor molitev." S temi in diugimi podučevan,i so ne ie menihi, ampak tudi svetni liudje dobili toliko duha. da so sredi svetnega šuma živeli tako čisto in bjgolmbuo, kakor naj gorečniši :edovuiKi. Tako rokodelci, tergovci, zdrav-uiki. dvorniki iu pravdosredniki, ki so bili pod njegovim vodstvom. (Gl. obširuiše: „Der heil. Philippus Nerius, Apotel der heil. Liebe im 10. Jahrh . v. J. Barci. Wien 1&48), str. 39—95.) Nova papeževa enciklika. „Lumeu oe coelo" — luč z neba so po pravici sedanji papež imenovani v prerokovanji. Kakor je svet spačen. to uobro se mu mora priznati, da učenost čisla iu kadar spreg< vori Leon XIII, vesoljni svet posluša — rad ali nerad. Nova enciklika, ki so jo zdaj Leon XIII proglasili, obravnava popolnoma času primerno tvariuo, namreč, ^človeško prostost," in pričenja se z besedami: „Libertas. praestantissimum naturae bonum" — „Prostost, naj imenitniša naravna dobrota." Ni je tvarine, ktero bi učeni svet čital s toliko zanimivostjo te dni, kakor papeževo encikliko o prostosti, o svobodi. Svet je toliko pisal in piše o prostosti, io lejte: zdaj hoče slišati, kaj uči o človeški svobodi on, ki se imenuje luč z neba! Pokazuje se svetu modroslovska, bogoznanska in poli-tiška vrednost razsvitljenega pisanja, ki izhaja iz usti Leona XIII. V omenjeni encikliki, kakor listi že ene dni pišejo, je pred drugim kratko in jasno zazuamnjano, kaj da je prostost, svoboda umnih bitji, tisti dar, ki človeku daje še le pravo vrednost. Potem je omenjeno, da volji človekovi je puščeno, um in pamet poslušati in svojo prostost obračati v skazovanje dobrega ali pa hudega. Jezus Kr. je pa tudi volji prišel na pomoč; s ponudbo zaklada svoje milosti, z obljubo večne blaženosti v nebesih je človeka kviško povzdignil. Katoliška Cerkev, ktera ima nalogo, dobrote Jezusa Kristusa skoz vse stoletja ljudem izročevati, to prostost človeštva visoko ceni in velike zasluge ima za njo. Pri vsem tem pa ni brez tacih. ki menijo, da Cerkev je nasprotnica prostosti. Od kod je to? Od tod, ker imajo sami napačne in lažnjive misli o svobodi. Že v encikliki rImmortale Dei" so sv. Oče govorili o uovošegni svobodi in so na to kazali, da se mora ločiti, kaj je prava in neprava sreča ali blagor. Ob euem so pokazali, da vse kar je dobrega pri teh svoboščinah, je tako staro, kakor resnica sama, da to je Cerkev vselej po-terjevala in zagovarjala. Prostost je lastna le samo umnim, s pametjo cb-darovanim bitjem, zato pri vživanji svobode pamet vodi voljo iu ta vodba se imenuje postava in sicer nravna postava. Kar pa je nravna postava oziroma na prostost posameznega človeka, to je človeška (deržavljanska) postava oziroma na družbinstvo. Sv. Oče dalje pojasnujejo, kako začetniki lažnji-vega liberalizma svobodo ravno tako lažnjivo rabijo v politiki ter družbinstvu, kakor naravomoljci in umo-moljci v knjigah, v filozofiji: pehajo se za brezujzdno samostojnost, vsled ktere bi ue bilo nobene naj više postave, vsak bi si po svoji glavi smel skovati vero (ta bi opravičeval tatvino in rop, uni nesramnost in prešestvo, laž, krivo prisego, kakor tudi res delajo pro-stomišljaki), zgubil bi se razloček med tem, kaj je dobro in kaj hudo, kaj je prav in kaj neprav (po taki veri so framasoni papežu posestvo ugrabili.) To je pa brezglavnost in vertoglavuost, s čimur pride v zmešnjavo vse človeštvo, — le kdor bi bil močnejši, tisti bi gospodoval in druge strahoval in plenil (kakor se tudi pogosto že godi). Zraven tega pa tudi moč sama ni zmožna, da bi krotila človeške strasti, kakor se dan na dan vidi pri boritvi zoper rudečkarje, socijaliste in razne prekucuhe. Sv. Oče dalje naštevajo razue lažnjive prostoati. Taka je verska svoboda ali prostost, ktera pa človeka poropa vse svobode in ga stermoglavi v pregrenko suž-njost pregreh. Podobna je svoboda v besedi, v tisku ter časništvu. v knjigah, v nauku. K sklepu poterjujejo sv. Oče, da Cerkev je postavljena za varhinjo resnice in le v nji so shranjeni zakladi prave sreče za človeško družbinstvo in njegov pravi napredek. Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. (Na prijaznem Rožniku.) Katol. družba, kakor je bilo naznanjeno, je 3. t. m. na Rožniku imela drugo letošnjo sv. mašo za svoje žive in umerle družnike. Maševali so milgsp. prošt dr. A. Jarc. To pot nas je razveselilo posebno to, da se je bila prav velika Prej, ko v smert so te peljali, Dana tebi je radost, Da Boga on s tabo hvali. Ki ti smertno dal je ost.4) Za Gospoda glavo dal si, Sveti Jakob počeščen; Za Gospoda smert prestal si — Z zemlje v raj bil premeščen! Iv>in Zur nik. Razgled po svetu. Laško. Tudi v mladolaški zbornici so nekteri značajui poslanci, ki se ne ustrašijo lačnim in grab-ljivim framasonom resnice pod nos drobiti. Taki mož je n. pr. poslanec Odescalchi. Ta )im je o obravnavi zastraD novega zakonika dokazoval, da paragrafi zoper duhovne so ^absurdni" (nezmiselni in vertoglavi), boteči rešiti nerešljiv problem, ker zahtevajo da naj se kaznuje duhoven zarad nečesa, kar je z njegovim značajem ne-razvezljivo sklenjeno. Italijanska ueržava ima mnogo zoperkatoliških postav, kterih katoliški duhoven nikoli ne more odobravati (pač tudi svetni katoličan ne, ako noče biti izdajavec svoje Cerkve). Take so n. pr. civilne ženitve. kakoršne bi sicer tudi musulmanski mufti ne priznal. Brez Cerkve se te vprašanja nikoli ne morajo rešiti, in vender se Cerkev odbija pri reševanji. Vladni listi zdaj napadajo papežev ogovor in Crispieva rRi-forma" pravi, da je sv. Oče hotel s svojo alokucijo zbuditi počenjanje v Italiji in na tujem, da pa je njegovo prizadevanje ostalo čisto brez vspeka. iu v druzih deželah so ostali hladuokervni za papeževo stvar. V Italiji pa da je tako neznatna agitacija, da je komaj spomina vredna. — Toda še le prihodnjost bode pokazala, če ima alokucija vspeha ali ue; da je pa katoliški svet hladnodušen za proticerkvene postave, to je buto-glavna laž ministrovega lista, ker znano je. da povsod je obsojevau Crispi-Zanardelli-ev zakon. 1. Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva. Vesoljni n a m e u za m e s e c m a I i s e r p a n (j u 1 i j). ••) G1» v n i n a in e u : Razširjanje Sera Jtztnoiegu bratovščine. (Spis poterjeu in blagoslovljen od sv. OCeta Leona XIII.) (Konec.) To storiti, to nalogo ima pobožnost k Jezusovemu Sercu. »Božje kraljestvo »e ue pokaže očitno; tuui se ne bo reklo: Glej, tu je! ali: Glej. tam! Kajti, glej: Božje kraljestvo je v vas samih." (Luk. 17, 20. 21.) Ta Odre-šiteljeva beseda velja vsem časom, tudi sedanjemu. Ne nenavadne prikazni — znamenja in čuueži so, ki Božj9 kraljestvo vstanovljajo u širijo, ki rešujejo v hudem času, če tudi sedaj brez njih ni, kakor so se tudi o Kristusovem času prigodile, ampak večinoma deluje le notranja nevidna milost, deluje milost, s ktero Oče ljudi k Sinu vleče, da jih zbudi k večnemu življenju. Tako je bilo tudi razširjanje bratovščine *) Jozija, ki je aposteljnu motoz okoli vratu vergel. Jezusovega Serca. kar se je pred 200 leti začela ter se do danes razvila, s čudeži in znamenji združena. Vsekako je sama na sebi naj večje razodenje Gospodovo od njegovega včlovečenja. uaj močue.ši solnčni žarek, ki nam je sploh zasijal kdaj od pervega binkoštnega dne; a moč veka Serca Jezusovega, s kterega češčenjem se je začel, ne obstaja toliko v čudežih, ampak vse bolj v notranjem nevidnem bistvu te pobožnosti in p* v zakladu milosti, ki ga je Gospod z njo združil Bistvo te pobožnosti je v tem, da molimo iu častimo neskončno božje-človeško ljubezeu Jezusovo ua podobi njegovega Serca. Tako tedaj je ta pobožnost v uaj hujeni nasprotji s protikerščanskim duhom, ki Jezusu Kristusu odrekuje ljubezeu ter vero vanj zatajuje. Njegovo telesno Serce nudimo kot z Bogom osebno združeno, božje človeško Serce; mi molimo na podobi tega Serca božjo nevidno ljubezeu kot s tem Sercem združeno božje-človeško ljubezen Jezusa Kristusa; s tem toraj spoznamo vsem sovražnikom in tajivcem Kristusovim nasproti z vso odločnostjo. da je Jezus Kristus Bog in človek skupaj. Bog-človek. srennik med Bogom in ljudmi. Da. s tem očitno pred svetom spoznamo Kristusa, v kterega verujemo, kteremu ^nio dolžni ljubezen, ne le kot svojemu Bogu. Stvaritelju in Gospodu, amoak tudi kot svojemu prijatelju in pomočniku in Odrešeniku. Prav na to pa meri ta pobožnost: ravno sedaj, zadnji čas, ko ima zlobnost že toliko tal, ko je ljubezen m nogim ugasnila, naj ogenj, ki ga je Gospod prišel priuest na zemljo, z nova vžae! Pred vsem naj serca vernikov, t. j. njih notranje življeuje. po vzgledu Jezusovega Serca prenaredi in prenovi ter s Kristusovim duhom napolni. Tako bodo serca. če tudi morebiti le nektera. postala kvas. ki bo ves človeški rod napolnil ter ga do cela. prav de tal pokristijanil. Ta pobožnost je piamenica. ki sveti na temnem kraji, dokler se ne zdani ter ne vzide danica v naših sercih. t. j. dokler ne pridemo k popolnemu spoznanju iu ljubezni našega Gospoda. Ona je luč na svetilniKu. ki naj sveti v^em, kar jih je v hiši Gospodovi ali zunaj nje. S to pobožnostjo zagotovljamo Odre-šitelju svojo ljubezen, zadostujemo ob enem ter ga sprave in odpuščanja prosimo. To pa prav posebno 8 spominom na njegovo grenko terpljenje in s pobožnostjo k zakrameutu Sv. Rešnjega Telesa, nasproti ljudem, ki se za vse ro nič ue brigajo, kterim je celo Križani nespamet in sv. Zakrament gujusoba. ki ga kolikor morejo, sovražijo iu preganjajo. Neizmerna hinavščina in neukroten napuh sta bila znak pervega nasprotnika Serca Jezusovega bratovščine, namreč janzenizem, in dedič njegov, prostozidarstvo, zlo v pravem pomenu, je uzor, je skupna vez vseh sovražnikov božjega kraljestva današnjih dni. Prostozidarstvo je podedovalo dvojnega duha te verske ločine, in ga razodeva s tem, da kvari in pači resnico ter se hinavsko. iu če mogoče tudi s prederzno lažjo in očitno vstajo bojuje proti postavni oblasti. A Serca Jezusovega bratovščina kaže nam naj krajšo pot k zveličanju v priprostosti iu ponižnosti vere. ki se vdaja v nesebični ljubezni, v ponižnosti, ki se uklanja vsaki od Boga postavljeni oblasti, v poterpežljivosti, ki hudo z dobrim premaga. Ta pobožnost si skuša po laži popačenega, zašlega duha zopet pridobiti z vzgledom in ljubeznijo, kar naj bi ga oprostilo serda do resnice, ne pa toliko z dokazi, za ktere uima ušes. „ Zadnji napor svoje ljubezni" imenuje Gospod razodenje pobožnosti k njegovemu svetemu Sercu, zadnji trud, da reši ljudi; upajmo, ta trud ne bo zastonj. Jaz bom vladal, govori on sam z ozirom na to pobožnost. satanu in njegovim pomagačem Prej, ko v smert so te peljali, Dana tebi je radost, Da Boga on s tabo hvali. Ki ti smertno dal je ost.4) Za Gospoda glavo dal si, Sveti Jakob počeščeu; Za Gospoda smert prestal si — Z zemlje v raj bil premeščen! Iv-in Zurnik. Razgled po svetu. Laško. Tudi v mladolaški zbornici so nekteri značajui poslanci, ki se ne ustrašijo lačnim in grab-Ijivim framasonom resnice pod nos drobiti. Taki mož je n. pr. poslanec Odescalchi. Ta )im je o obravnavi zastran novega zakonika dokazoval, da paragrafi zoper duhovne so „absurdniu (nezmiselni in vertoglavi). hoteči rešiti nerešljiv problem, ker zahtevajo da naj se kaznuje duhoven zarad nečesa, kar je z njegovim značajem ne-razvezljivo sklenjeno. Italijanska ueržava ima mnogo zoperkatoliških postav, kterib katoliški duhoven nikoli ne more odobravati (pač tudi svetni katoličan ne, ako noče biti izdajavec svoje Cerkve). Take so n. pr. civilne ženitve, kakoršne bi sicer tudi musulmanski mufti ne priznal. Brez Cerkve se te vprašanja nikoli ne morajo rešiti, in vender se Cerkev odbija pri reševanji. Vladni listi zdaj napadajo papežev ogovor in Crispieva rRi-forma" pravi, da je sv. Oče hotel s svojo alokucijo zbuditi počenjanje v Italiji in ua tujem, da pa je njegovo prizadevanje ostalo čisto brez vspefca. in v druzih deželah so ostali hladnokervni za papeževo stvar. V Italiji pa da je tako neznatna agitacija, da je komaj spomina vredna. — Toda še le prihodniost bode pokazala, če ima alokucija vspeha ali ue; da je pa katoliški svet hladnodušen za proricerkvene postave, to je buto-glavna laž miuistrovega lista, ker znano je, da povsod je obsojevau Crispi-Zanardelli-ev zakon. 1. Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva V e s i 1 j n i u a m e u za m e s e c m a I i s e r p a u (j u 1 i j). ••) Glavni n ni e u : l!'izširjanje Sera Mzutoiegu bratovščine. (Spis poterjeu in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII.) (Konec.) To storiti, to nalogo ima pobožnost k Jezusovemu Sercu. ^Božje kraljestvo »e ue pokaže očitno; tuui se ne bo rekio: Glej, tu je! ali: Glej. tam! Kajti, glej: Božje kraljestvo je v vas samih.- (Luk. 17, 2U. 21.) Ta Odre-šiteljeva beseda velja vsem časom, tudi sedanjemu. Ne neuavadne prikazni — znamenja in čudeži so, ki Božje kraljestvo vstanovljajo in širijo, ki rešujejo v hudem času, če tudi sedaj brez njih ni. kakor so se tudi o Kristusovem času prigodiie. ampak večinoma deluje le notranja nevidna milost, deluje milost, s ktero Oče ljudi k Sinu vleče, da jih zbudi k večnemu življenju. Tako je bilo tudi razširjanje bratovščine *) Jozija. ki je aposteljou in o t oz okoli vratu vergel. Jezusovega Serca, kar se je pred 200 leti začela ter se do danes razvila, s čudeži in znamenji združena. Vsekako je sama na sebi naj večje razodenje Gospodovo od njegovega včlovečenja. uaj močueiši solnčni žarek, ki nam je sploh zasijal kdaj od pervega binkoštnega dne; a moč veka Serca Jezusovega, s kterega češčenjem se je začel, ne obstaja toliko v čudežih, ampak vse bolj v notranjem nevidnem bistvu te pobožnosti in pa v zakladu milosti, ki ga je Gospod z njo združil Bistvo te pobožnosti je v tem, da molimo iu častimo neskončno božje-človeško ljubezeu Jezusovo ua podobi njegovega Serca. Tako tedaj je ta pobožnost v naj huiem nasprotji s protikerščanskim duhom, ki Jezusu Kristusu odrekuje ljubezeu ter vero vanj zatajuje. Njegovo telesno Serce nudimo kot z Bogom osebno združeuo, božje človeško Serce; mi molimo na podobi tega Serca božjo nevidno ljubezeu kot s tem Sercem združeno božje-človeško ljubezen Jezusa Kristusa; s tem toraj spoznamo vsem sovražnikom in tajivcem Kristusovim nasproti z vso odločnostjo. da je Jezus Kristus Bog in človek skupaj. Bug-človek. sreonik med Bogom in ljudmi. Da. s tem očituo pred svetom spozuamo Kristusa, v kterega verujemo, kteremu ^mo dolžni ljubezen, ne le kot svojemu Bogu. Stvaritelju in Gospodu, amoak tudi kot svojemu prijatelju in pomočniku in Odrešeniku. Prav na to pa meri ta pobožnost: ravno sedaj, zadnji čas, ko ima zlobnostže toliko tal, ko i e ljubezen mnogim ugasnila, naj ogeuj. ki ga ie Gospod prišel prinest na zemljo, z nova vžge! Pred vsem naj serca vernikov, t. j. njih notrauje živijeuje. po vzgledu Jezusovega Serca preuaredi in prenovi ter s Kristusovim duhom napolni. Tako bodo serca. če tudi morebiti le nektera. postala kvas. ki bo ves človeški r(;d napolnil ter omagaš, zgubljensem, m oj Jezus!..." In se veliko druzih. „Izversteu pomoček moliti se učiti," rekel ie. „je ta. ua se te velike dobrote nevrednega ceniš iu se popolnoma podaš v roke Gospodove." Ako se /.boljša bolniku, za kterega se moli. je rekel, naj se ne opusti dalje moliti zato, ker se mu je zboljšalo; zakaj kakor se zboijšauje doseže z molitvijo, tako se mora tudi z molitvijo polno zdravje zadobiti. rAko oset>a duhovnega življenja, ki Boga prosi kake milosti, pri tem občuti velik pokoj v duhu, je to znamnje. ua ji je Bog to milost že podelil, ali da jo v kratkem podelil bode. — Nikoli naj se od Boga ne prosi milost drugač. kakor s pogojo: ako je to po volji Tvojega božjega Veličastva." Oncminjal je ta svetnik, da naj človek večkrat premišljuje štiri posleduje reči iu rekel je: „Kdor živ ne gre v pekel, je v veliki nevarnosti, da po smerti he-doli pride." Ko so mu zdravniki zarad zdravja prepovedali .. l;'ev. je sicer vbogal u kaj časa. potem pa ni mogel \tv r; k > živeti iu rekel je Gallouju: rO Auton, meni se /ui. • -»em se pogovedil!" Tudi je rekel: „Člo vek brez molitve c govedo brez razsodnosti." — „Nikoli se ne sme molitev opustiti zarad drugotnih misel, ki človeku med tem prihajajo, ali zarad kakoršne si bodi skušnjave; zakaj Gospod podeli velikrat v trenutku, česar človek v desetletjih ni mogel doseči. Ni je reči. da bi se je hudobni duh bolj bal ali jo bolj skušal odverniti, kakor molitev." S temi in diugimi pouučevan,i so ne le menihi, ampak tudi svetni ljudje dobili toliko duha, da so sredi svetnega šuma živeli tako čisto in bjgol^ubuo, kakor naj gorečniši redovniki. Tako rokodelci, tergovci, zdrav-uiki. dvorniki iu pravdosredniki, ki so bili pod njegovim vodstvom. (Gl. obsirniše: „Der heil. Philippus Nerius. Apotel der heil. Liebe im Iti. Jahrh . v. J. Barci. Wien 1888), str. 89—95.) Nova papeževa enciklika. rLumeu ae coelo"4 — luč z neba so po pravici sedanji papež imenovani v prerokovanji. Kakor je svet spačen. to uobro se mu mora priznati, da učenost čisla in kadar spregovori Leon XIII, vesoljni svet posluša — rad ali nerad. Nova enciklika, ki so jo zdaj Leon XIII proglasili, obravnava popolnoma času primerno tvariuo, namreč, »človeško prostost," in pričenja se z besedami: „Libertas. praestantissimum naturae bonum" — „Prostost, naj imenitniša naravna dobrota." Ni je tvarine, ktero bi učeni svet čital s toliko zanimivostjo te dni, kakor papeževo encikliko o prostosti, o svobodi. Svet je toliko pisal in piše o prostosti, iu lejte: zdaj hoče slišati, kaj uči o človeški svobodi on, ki se imenuje luč z ueba! Pokazuje se svetu modroslovska, bogoznanska in poli-tiška vrednost razsvitljenega pisanja, ki izhaja iz usti Leona XIII. V omenjeni encikliki, kakcr listi že eue dni pišejo, je pred drugim kratko in jasno zazuamnjano, kaj da je prostost, svoboda umnih bitji, tisti dar, ki človeku daje še le pravo vrednost. Potem je omeujeno, da volji človekovi je puščeno, um in pamet poslušati in svojo prostost obračati v skazovanje dobrega ali pa hudega. Jezus Kr. je pa tudi volji prišel na pomoč; s ponudbo zaklaua svoje milosti, z obljubo večne blaženosti v nebesih je človeka kviško povzdignil. Katoliška Cerkev, ktera ima nalogo, dobrote Jezusa Kristusa skoz vse stoletja ljudem izročovati, to prostost človeštva visoko ceni in velike zasluge ima za njo. Pri vsem tem pa ui brez tacih, ki menijo, da Cerkev je nasprotnica prostosti. Od kod je to? Od tod, ker imajo sami napačne in lažujive misli o svobodi. Že v euci-kliki „Immortale Dei" so sv. Oče govorili o uovošegni svobodi in so na to kazali, da se mora ločiti, kaj je prava in neprava sreča ali blagor. Ob euem so pokazali, da vse kar je dobrega pri teh svoboščinah, je tako staro, kakor resnica sama, da to je Cerkev vselej po-terjevala in zagovarjala. Prostost je lastna le samo umnim, s pametjo eb-darovanim bitjem, zato pri vživanji svobode pamet vodi voljo iu ta vodba se imenuje postava in sicer uravna postava. Kar pa je nravna postava oziroma na prostost posameznega človeka, to je človeška (deržavljanska) postava oziroma na družbinstvo. Sv. Oče dalje pojasnujejo, kako začetniki lažoji-vega liberalizma svobodo ravno tako lažnjivo rabijo v politiki ter družbinstvu, kakor naravomoljci in umo-moljci v knjigah, v filozofiji: pehajo se za brezujzdno samostojnost, vsled ktere bi ue bilo uobene uaj više postave, vsak bi si po svoji glavi smel skovati vero (ta bi opravičeval tatvino in rop, uni nesramnost in prešestvo, laž, krivo prisego, kakor tudi res delajo pro-stomišljaki). zgubil bi se razloček med tem, kaj je dobro in kaj hudo, kaj je prav in kaj neprav (po taki veri so framasoni papežu posestvo ugrabili.) To je pa brezglavnost in vertoglavnost, s čimur pride v zmešnjavo vse človeštvo, — le kdor bi bil močnejši, tisti bi gospodoval in druge strahoval in plenil (kakor se tudi pogosto že godi). Zraven tega pa tudi moč sama ni zmožna, da bi krotila človeške strasti, kakor se dan na dan vidi pri boritvi zoper rudečkarje, socijaliste in razne prekucuhe. Sv. Oče dalje naštevajo razne lažujive prostosti. Taka je verska svoboda ali prostost, ktera pa človeka poropa vse svobode in ga stermoglavi v pregrenko suž-njost pregreh. Podobna je svoboda v besedi, v tisku ter časništvu. v knjigah, v nauku. K sklepu poterjujejo sv. Oče, da Cerkev je postavljena za varhinjo resnice in le v nji so shranjeni zakladi prave sreče za človeško družbinstvo in njegov pravi napredek. Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. (Na prijaznem Rožniku.) Katol. družba, kakor je bilo naznanjeno, je 3. t. m. na Rožniku imela drugo letošnjo sv. mašo za svoje žive in umerle družnike. Maševali so milgsp. prošt dr. A. Jarc. To pot nas je razveselilo posebno to, da se je bila prav velika sem jest videl, sta s svojimi starimi lepo ravnala, zato Vama je pa Bog tudi visoko starost Gal dočakati! — Kerščanski tu pričujoči otroci! Poglejte tu ta dva starček*, kterima je Bog dal tako starost in tudi veselje zlate poroke učakati, in vedite, da ie to plačilo za zvesto spolnovanje četerte zapovedi. Hočete tedaj dolgo živeti in da se vam bo dobro godilo, spolnujte 4. zapoved, ljubite, spoštujte in vbogajte svoje stariše! Veselo je bilo tudi danes videti, da sta \idva. stara ženin in nevesta, čversto in brez palice proti cerkvi stopala. Bog daj, da bi še dolgo palice ne potrebovala. Kar pa drugo podporo zaoeva, ne bodite v skerbeh, ljubi stariši! Izredili ste dve palici, ki bote Vaša podpora ua stare dni. Če naji Bog pusti, iz serca rada bov* s Šimnom Vam pomagala, da ne bote pomanjkanj - terpeli. Ljubezen, ki ste jo Vi starišem ska-zovali. hočeva midva nad Vami povračevati! — Ce bo mogoče, še večkrat Vaji bodeva obiskovala, pa tudi. ako Vaji Bog pred pokliče kot naji, bova zadnjo otroško dolžnost skazala, da bova prišla k Vajini smertni postelji, da Vama bova oči zatisnila in k večnemu počitku Vaji spremila. Ljuba oče in mati! Bodita prepričana; Če bo se enkrat, kar naj bi se še dolgo ue zgodilo, — če se bo enkrat posvečena zemlja nad vama zagernila: Janez in Šimen Vaju ue bota pozabila! Kakor že zdaj vsa ki dan moliva za Vajin dušni in telesni blagor, tako hočeva tudi potem moliti Vama za večni mir in pokoj! — Preden sklenem, naj še eue reči opomnim. Zdi se namreč, da pri današnji zlati poroki nekaj manjka. Pri takih prilikah namreč je uaj veči veselje to. če morata stara ženin in nevesta na veliko število otrok, vnukov in prevoukov pokazati. Ko sem pred devetimi leti na Dovjem dva poročal, ki sta 58 let v zakonu preživela, sta lahko rekla, da izmed 15 rojenih otrok jih 10 še živi, da imata že 12 vnukov in 3 ali 4 pre-vnuke. — Če tega tukaj ni. je pa drugo vse veče veselje, ki ga ponesete v večnost saboj. Če sv. Pavel Koriučane zato imenuje svoje otroke, ker jih je z evangelijem rodil (I. Kor. 4, 15.), smeva tudi midva vse tiste svoje otroke imenovati, ktere sva ali jih še bova s pridigami na pravo pot obernila. ali s sv. kerstom in sv. pokoro za nebesa pridobila in so torej po du-duhovno najini otroci in v nekem pomenu vajini vnuki. K Bogu torej zaupam, da bova oa dan sodbe veliko trumo zveličanih postavila pred Gospoda, in da se takrat ne bova bogate žetve samo midva veselila, ampak tudi Vidva, oče in mati. Sploh naj Vaji tolaži, da sta vsih dobrih del in zasluženj, ktere sina pridobita, tudi Vidva deležna. In zdaj, preden Vaji poročim, se vsim pričujočim zahvalim za skazaoo prijaznost in ljubezen, posebno pa dragim gg. duhovnim in svetnim prijatlom in znancem, ki ste od blizo in daleč prišli današnje slovesnosti in našega veselja se vdeležit. Bog Vam vsim poverni, posebno pa oam dodeli, da bi enkrat po tem revnem življenji tudi vsi skupaj se v nebeškem kraljestvu pri mizi Očetovi dobili in s psalmistom spoznovali: da je Gospod (zares) dober in da njegovo usmiljenje terpi vekomaj! (Psi. 117, 1.) — Po tem nagovoru se je veršila poroka, kakor škofijski obredoik predpisuje in nazadnje se je navdušeno zapela zahvalna pesem. Vso slovesnost je povikševalo tudi lepo zvonjenje in so vnanji gostje posebno občudovali veliki, od ranikega preč. g. prošta Zupana darovani zvon. ki se je veličastno razlegal. Pogosto pokanje iz dninarjev spremljevalo je zvonjenje in razne napitnice, ki so se verstile pri kosilu v gostoljubni hiši Kropar-skega župana g. Klinarja, ki je razobesil dve velikanski zastavi (cesarsko in narodno) v znamenje, da se nena- vadno veselje obhaja v njegovi hiši. Pa je tudi njegova hiša za take slavnosti pripravna, kakor nobena druga ne. Dasiravno je pri dvakrat zakrivljeni mizi sedelo 57 oseb. vender ni bilo nič drenja in so svatje in gostje lahko med sabo občevali, vse videli in slišali, kar pri razdeljenih gostijah ui mogoče. Vse napitnice so bile kaj primerne. Župnik Ažman je napil starišem kot ženinu iu nevesti, in svojim sorodnikom; potem papežu, škrfu. cesarju, monsignoru Potočniku, domačima dvema gospodoma, obema gg. župnikoma iz Bohiuja, g. župniku Jerebu iz Šentjanža, gg. Aljažu, Deaku in Berlicu. Tudi je napil gostoljubnemu županu Klinarju in Dovškemu županu Šetinu. c. kr. pristavu Gutmanu, kakor tudi vsem gostom z Dovjega, iz Ljubljane, iz Škofie Loke, z Jesenic i. t. d. — Najbolj iznenadili ste pa napitnici, kteri je govorila stara nevesta. V pervi napitnici zahvalila se je gospodoma sinoma. ki sta to slavnost osnovala in priredila in prosila je Boga, da bi jima to in vse druge dobrote obilno povernil. — V drugi napitnici pa je zahvalila nazoče gg. duhovne za veliko čast, ktero so jima skazali, pa tudi prosila, da bi prišli še k zadnji slavnosti, namreč k pogrebu, če bi pa to ne bilo mogoče, da bi se obeh vsaj spominjali pri oltarji. Obe napitnici je stara nevesta govorila brez strahu in spotikleja, z vnemo in prepričanjem, tako da so vsi pričujoči, prijetno iznenadeni, burno ploskali. Napitnica c. kr. finančnega pristava g. Gutmana na vso Ažmanovo družino bila je mojtersko zložena in govorjena, pa tudi z občno pohvalo sprejeta. Naj več smeha pa je provzročila napitnica g. župnika Jereba, ki je flegmatično govorjenje in djanje starega ženina popisoval, če slednjič še omenim napitnice srenjskega župana in gospodarja Klinarja do v. č. g. monsignora Potočnika, v kteri se mu še posebno zahvaljuje za vse kroparskemu tergu in cerkvama podeljene darove, sem omenil poglavitne napitnice. — Ves čas pri obedu je vladalo prav priprosto in domače veselje. Godbe sicer ni bilo, zato sta pa oba Kroparska pevska zbora, cerkveni in šolski, zadnji pod vodstvom g. nad-učitelja Kovšce, družbo prijetno razveseljevala. Proti večeru so se jeli svatje razhajati; le nekteri so še kake dve uri posedeli. In da bi bil ta dan tudi dan občnega veselja, so bili tudi Kroparski reveži, kterih je zadnji čas posebno veliko, obdarovani po njih veči ali manjši potrebnosti. Vsi v cerkvi ali pri kosilu pričujoči pa so rekli, da kaj takega še niso doživeli in ne bodo. in da jim ta dan ne bo nikoli zginil iz spomina. Jest pa pravim: Naj bo vse k veči časti Njega, ki je to pripustil, ki je mogočen in je sveto njegovo ime! Peš-potovanje z Juga skoz Slovenijo v Rim. (Dalje.) 17. septembra. Praznik vtisnjenja ss. ran. Ob iih začno se ss. maše v omenjenih svetiščih sv. gore Al-verne na 17 oltarjih. So pa še tri svetišča, na kterih se tudi presv. daritva opravlja, mnogo jih pa je, na kterih se ne opravlja, ker so ohranjene v pervotnem naravskem stanju. Trideset ss. maš se je opravilo samo v svetišču, na mestu, kjer je Jezus Kristus ponižnemu služabniku sv. Frančišku Asiškemu čudežno vtisnil svoje svete rane, ter ga je sebi na križu vpodobil. Dal,e so maševali na oltarju v kapeli, ki je na mestu, kjer je stala kolibica, v kteri se je 40 dni postil. V tej cerkvici ima tretji red svoj sedež, v cerkvici svetih ran pa svoj mesečni shod. Vseh ss. maš se je ta dan bralo čez 80 na blaženi višavi sv. gore Alverne. Velikansko število je bilo obhaja ncev; sv. obhajilo se je delilo v vseh treh cerkvah. Naj več časa sem to jutro preživel v svetišču — svetih ran; tu sem prejel križano Ljubezen pod podobo kruha. O, kaki občutki, o kolike milosti! to se popisati ne da. Na mestu, kjer je Jezus Kristus z angeljem serafom iz nebes prišel k sv. Frančišku in mu je svoje presv. 5 rane vtisnil, pa ravno oni dan. ko sv. Cerkev ta god obhaja; ravno tam klečati, z živim Jezusom v sebi, kjer se je to zgodilo ... Skesani, ponižni in ljubijoči sin ali hči sv. očeta Frančiška iz pervega, druzega ali tretjega njegovega reda bode znal to nekoliko razumeti iu ceniti; ali pa sploh pobožen častilec Svetnika, serafina v človeškem telesu, Frančiška Asiškega Ob 9ih je bila slovesna sv. maša na oltarju svetih 5 ran za III. red, potem pa vesoljna odveza, podeljena po č. v. Patru Orlandu, ravnatelju III. reda na gori Alverni, bratom in sestram III. reda. Ob lOih slovesna, konventuvalna sv. maša v veliki cerkvi. Bolie vbranih in čudolepo glasečih orgelj in orgljanja velečastite in umotvorne glasbe nisem slišal nikjer v Italiji, niti v samem Rimu, dostojniše kakor je tu na sv. gori Alverni. Na to sem obiskaval vse tri cerkve v zadobljenje popolnih porcjunkuliskih odpustkov. O poldne obed v samostanu. Potem obiskovanje svetišč; poglavite so že opisane, naj kratko omenim drugih: Obiskala sva s tovaršem sv. kraj, celico, sedaj kapela, v kteri je živel sv. Bonaventura na gori Alverni; ta celica je ravno pod cerkvijo vtisnjenih ss. ran. Za tem celico, sedaj kapela, sv. Antona Padovanskega, v kteri je živel on, bivajoč na tej sv. gori; ta celica je ravno pod cerkvico, kjer je v Kolibici bival sv. oče Frančišek, ko se je 40 dni postil v čast sv. Mihaelu nadangelju. Od tod se ide po vertoglavni višini, navpik stoječih silno visocih skal, okroglim stolpom jednacih, na večerno stran sv. gore Alverne. Tu se pride na mesto, pred kterim je železni mostovž. kjer je bil hudi duh sv. Frančiška z višave skala v globočino potisnil; toda angelj Gospodov ga je prestregel in pritisnil k skali, ktera se je vdolbla in Frančiška v votlino sprejela; v nji se dobro poznajo v skalo vtisnjena znamenja komolca, kolen in deli telesa. Od tod smo šli po stezi in stopnicah v strašni prepad in skalnate velikanske razpokljine na mesto, kjer je sv. oče Frančišek pod silnimi ssalami premišljeval in se ostro pokoril; tu visi čez prepad grozovito velika ssaia, skoraj prosto v zraku, samo z jednim ozkim robom se druzih skal deržeča; po naravni poti menda ni mogoče, da bi ta rob tako ogromno io tolike silne teže skalo vzderžaval. Neki naravoslovec, Lutrove vere, to videč in presojevajoč, je vskliknil: »Božja vsegamogočna roka jo derži, to je vedni čudež!" In to ga je nagnilo, da je prestopil v sv. katoliško Cerkev. Pod ovo skalo stoji velik Križ, od kterega verni romarji delčike režejo v spomin. Jaz sem pa odbil kos skale na mestu, kjer se je ljubi sv. oče Fraučišek poKoril iu sem ga vzel v spomin. Potem šli smo v veliki mostovž, hodišče, z ujega je vbod po stopnicah navzdol z grozovite razpoke in votline skalovja; tu v votlini pod groznimi skalami je skalnata postelja, ua ktero je — ne k počitku, ampak k pokori celo v kratkem spanju položil svoje spokoruo telo sv. Frančišek. Ta ploščoata ssala je ravna, malo visi, je z železnim omrežjem zavarovana. To je postelja serafinskega svetnika na sv. gori Alverni. Odbil sem kos skale nad to posteljo in vzel v spomin. Zatem gren.o v kapelo sv. Petra Alkantara; pod to kapelo je druga kapela, v njej je tisti oltarni kamen, na kterem je sam Jezus sedel, ko je is. sv. Frančišku prišel, služil je ta kamen za mizo sv. Frančišku, pri kteri je svoje revno in pičlo kosilce užival. Sedaj se mašuje na njem, ni posvečen od biskupa, ker ga je sam Jezus posvetil. — Potem k kapelici, kjer je ona bukva stala, izpod ktere je na prošnjo sv. Frančiška čudežno studenec bistre vode izvirati začel. Nadalje v kapelico ptičkov, ki stoji pri sredini mnogobrojnih stopnic, vodečih doli k samostanski ovčarski pristavi in romarski hiši za ženski spol, pod čudovitim verhom sv. gore Alverne. Ta kapelica pa je ono mesto, kjer je sv. oče Frančišk. kakor govori legenda, večkrat sedel in so ptičice k njemu hitele in se je z njimi pobožno razvearoval. V kapelici je ta dogodba mično predstavljena v rezbarskem izdelku. (Dalje nasl.) Sveti Jakob, apostelj. Med aposteljne Gospoda, Sveti Jakob si prištet; Judovskega sin naroda, Ves za Jezusa si vnet. Ribič, do sedaj neznani, Ves pohleven stan je tvoj; Vendar Jezus ti oznani. rHodi, hodi, za menoj !" Koj Gospodu se pridružiš, Zvest apostelj si Njegov; Jezusu goreče služiš. Primši Njega blagoslov. Znana tvoja je gorečnost Za Gospoda, Njega uk; Svet ti mar ni, vse le večnost; Svetnih nisi bal se muk! Jezus te posebno ljubi, Ker goreč si, ves mu vdan; Tebi Ou je po obljubi Svoj pokazal svitli stao. *) Ko Gospod je šel v nebesa, Njega uk oznanoval. Mnogo muk terpel telesa, Vse z ljubezni zanj prestal. Mnoge pridobiš Gospodu, Podeliš jim sveti kerst; A sovražnikov v narodu Najdeš tudi mnogo verst. V Samariji in Judeji. Evangelij hi učil; Zarad uka s farizeji Si razločnih misel bil. Vse obmolkne, ko dokažeš, Da je Jezus pravi Bog; Z mnogo čudežev pokažeft, Da je rešil zemlje krog. — Slednjič ura se približa, Da poplača te Gospod; Da te reši stisk in križa, Rajskih podeli dobrot *)JNa gori Tabor. v kljub. Že vlada veliko bolj, kakor se je sploh zdelo s početka te pobožnosti zaničevalcem in sovražnikom njegovim, vspeh presega daleč vse upanje njegovih prijateljev. Da popolno postane njegovo kraljestvo, v to ime molimo: Hvaljeno bodi povsod naj svetejše Jezusovo Serce! A Gospod ne zahteva le naše molitve, temveč tudi naše djanske pomoči. Vterdimo toraj naj prej sami v sebi Božje kraljestvo s pravo pobožnostjo k Jezusovemu Sercu; potem pa skuša jmo pridobiti še drugih! Ko bi bili sedaj celo noč svojega življenia zastoni delali, vendar nam ne manjka blagoslova za prihodujost. ako delamo v Jezusovem imenu, če se trudimo in potimo v zaupanji na zaklade milosti in usmiljenja njegovega Serca. b) Posebni nameni: 11. S. Pij. Obče koristna in za katoliško gibanje siluo važna podjetja. Nekteri, ki so v veliki dušni nevarnosti. Vradnik. 12. S. Janez Gvalbert. Mir med družinami. Več sodnijskih zadev. Dva. ki se grozno sovražita. 13. S. Anaklet. Bamberška uadškofija. Več občin, posebno ena. v kteri vlada sovraštvo in razpertija. Srečen izid pri delitvi neke dedšine. 14. S. Bonatentura. Važne volitve. Več učiteljev in učiteljic. Vstanovljenje proste katoliške akademije ved in umetnosti. 15. S. Henrik. Cesar avstrijanski. Prekmorski misijoni in njih dobrotniki po naših deželah. Več cerkvenih popravljani. 16. Marija D. Karmelska. Z molitvenim apostolj-stvom posebno združene redovniške družbe. Več nravno globoko padlih. 17 S. Aleš. Vpljivno visoko plemstvo. Več ženinov in nevest. Brez sledi zgubljen. Med dušno stisko in hrepenenjem po veselii omahovajoč. 18. 5. Kamil Ltlliški. »Duhovni in obhajanci." Prav veliko hudo bolnih. Več preskušenj. 19. S. Vincencij Pavlj. Usmiljene sestre. Več siromašnih. slabo vzgojenih, spridenih otrok. Neko sirotišče. (Dalje nasl.) II. Bratovske zadeve N. lj. Gospč presv. Jezusov. Serca. V molitev priporočen: Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. HermagorainFortunata, naših angeljev varhov iu vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad tn brezverstvo, prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Siu priporoča svojega bolnega očeta v molitev, da bi na priprošnje Naše ljube Gospe in svetega Jožefa pomoč in zdravje dosegel, če je njemu v zveličanje. — Na persih zelo bolna oseba se priporoča v bratovsKO molitev in prosi vse ude vsaj za eno češeno Marijo; terdno zaupam, da na priprošnjo sv. Agate, svc Valentina, sv. Jožefa in sv. Antona bom še ozdravela. Ce dosežem to veliko milost, jo bodem po „Danici* naznanila. O Naša ljuba Gospa presvetega Serca, sprosi mi še ljubo zdravje, ali pa mi saj polajšaj bolečine! — Oseba v veliki sili in potrebi, da bi presv. Serce Jezusovo naklonilo usmiljena serca, ter da bi ji bilo polajšano, ako je presv. volja Božja. — Da bi milostljivi Bog na mogočno prošnjo prečiste M. D. svoj blagoslov dodelil za poljske pridelke in nas obvaroval hude nevihte. — Več mladenčev v dober namen. Zahvale. Pred nekaj časom ste prosili dve osebe našo ljubo Gospo in sv. Jožefa po „Daniciw za zdravje, iu pa da bi v neki časni zadevi dospele do svoje pravice. Oboje se je spolnilo, dobili sve potrebno pomoč in tudi druge dušne in telesne milosti. Prav z ljubeznijo in iz dna serca sve hvaležni presvetim Sercu Jezusa. Marije in sv. Jožefa. Prosive pa še za naprej, za zdaj. in pa na zadnjo uro, da bi bili nama pomoč v vsaki sili Jezus, Marija in sv. Jožef Presv. Serce Jezusovo, usmili se nas! Naša ljuba Gospa presv. Serca. prosi za nas! Sv. Jožef, prijatelj Božjega Serca. prosi za nas! V Ljubljaui 2(3/0. 1888. JU F. — F. M. Bil sem v časnih zadevah prav v hudih stiskah in si nisem mogel pomagati; začel pa sem se priporočati N. lj. Gospej presv. Serca Jezusovega in sv. Jožefu za pomoč, in pred kapelo N. lj. Gospe pod Rožnikom sem obljubil po „Dauici- zahvalo razglasiti, če bom uslišan, ter sem še dalje molil. Iu res se mi je v ne-kterih tednih tako očitno vse na boljše obernilo. da spoznam v tem uslišanje svoje "prošnje na priprošnje N. lj. Gospe in sv. Jožefa, zato s tem tudi svojo obljubo spolnujem, uaznanujoč očituo zahvalo Naši ljubi G. in sv. Jožefu za to veliko dobroto. V Ljubljani. 1. jul. 1888. France Picelj. Izdatno svoto denara, ktera se mi je bila zgrešila, sem na prošnjo k sv. Antonu srečuo našla. Bodi vselej hvaljen, veliki pomoček sv. Anton! V Ljubljani. M. C. Listek za raznoterosti. Dijaška miza v ljudski kuhinji (119 mlaaenčev, vmes 14 iz Rozmanovega zaklada. 3 prosti) nam je pobrala za mesec rožnik (junij) 155 gld. 22 kr. Drugi stroškj za ta mesec so tudi veiiki. Šolski sklep na ljubljauski gimnaziji bode 14. t. m., ter se bodo po sv. maši razdelila spričevala. Za priva-tiste bodo preskušnje 11. iu 12. t. m. — 14. t. m. popoldne in ua«lednji teden bodo zrelotne izpraševanja. — Vpisovanje za 1. gimuaz. razred bode v nedeljo (!) 15., pisna in ustna preskušnja pa Ui. in 17. julija; za druge, ki se zdaj ue morejo vdeležiti. bo v začetku prihodujega šolskega leta. Toča je okoli Jezera, ,po Zaspem itd. v nedeljo, 1. t. m., hudo pobila. V Bohinjski Bistrici so imeli sv. Janeza K. dan prav ginljivo spominsko opravilo pri novi kapelici. Dopis prih. O verleiu r. župu. J. Lesjaku prelep življenjopis nam je dospel za zdaj prepozno; torej prihodnjič. f V Mariboru je 23. rožn. umeri čast. gosp. Ant. Druzovič. duhoven v pokoju. R. I. P. V Karlovih varili je 1. t. m. zvečer ob lOih umeri čast. g. Štefan Gnjezda, župnik v Bohinjski Beli. Ranjki je bil rojen 22. grud. 1837 v Idriji, mašnik posvečen 1. avg. 1861. R. I. P. „Reptilienfondsu — kaj je to? — rVaterlandu dunajski je omenil, kako se je pričakovalo od pravico-ljubnosti novega pruskega cesarja in kralja, da bode Welfovski rodovini med drugim povernil znane Wel-fovske zaklade (Welfenfonds). ker za njih vderževanje ni čisto nobenega pravnega vzroka več. Zarad tega so dunajaki judovski listi grozno zarohneli nad omenjenim dnevnikom. Ta pa jim je prav osoljeno odvernil: „Kaj pa da. sej to je zaloga, ktere bogatih prihodkov se nemški merkeji domače in vnanjih dežel kermijo, kterih sledi se v naših liberalnih listih le preveč očituo ka- množica ljudi zbrala k presv. daritvi oa tem tako prijaznem homcu; in ni čudo; kako prijazno namreč se poživi jutranji šetalec, ako pred vžitkom malega kosilca (zajuterka) dobi tudi dušne hrane pri Mariji Devici, in to ne le zase, ampak tudi za žive in mertve svojce. Že marsikdo je skusil, kako prav mu pride, ako se tudi pred znamnjem Lurške M. D. nekoliko pomudf. Kako z lahkim sercem potem gre na svoje delo — veliko ložej, kakor pa če le za svojega „iškarjotovičaa poskerbi pod Rožnikom, na duhovne potrebe pa pozabi. Druga radost nas je izneuadila tisto jutro v začetku sv. maše, ko so nepričakovano zadonele orgije pod spretnimi rokami in se je pričelo razlegati častitljivo cerkveno petje po svetišču, do konca svete maše in še pri darovanji za uboge. G. Tomec iz Št. Vida namreč ie s svojim pevstvom poveličeval presveto opravilo. Pre-serčna hvala njemu in Šentvičanom, pa tudi občinstvu za darovanje! Poziv in priporočilo. Kjer nravno čustvo kroti strasti človeštva, tam se veselo razvija in napreduje narod; a gotov mu je propad, ako bolj in bolj zginjajo izmed njega kreposti, ki imajo moč in obstanek jedino v versko-nravni podlagi. Take kreposti vzbujati med narodi je namen in naloga kerščanskemu časopisju. Dokaj *e je že storilo tudi za mili naš narod v tem oziru. Nekateri domoljubi, osobito prečastita slovenska duhovščina, ustanovili so pred leti »Slovenca", da čuje in zagovarja pravice narodove v verskem iu narodskem oziru. Le njeni požertvovaluosti pripisovati je, da se „?lovenec" bolj in bolj okrepuje, iu ima terdna tla med narodom. A dnevnik je za priprosto ljudstvo predrag in preobširen. Toliko nabranega gradiva priprosti narod prebavati ue more. ker uima temu niti časa. niti toliko politične izobraženosti, aa bi slediti mogel vsem dnevnim dogodkom. Oziraje se na to in drugo, sklenilo se je. od 1. julija t. 1. naprej pridevati „Sloveucu" dvakrat na mesec t. j. vsak pervi iu vsak tretji četertek v mesecu reduo prilogo, „I) O M O L J U B" imenovano. Dobival bode to prilogo vsak naročnik „Slo-veuca* brezplačn<». in dohajala mu bode ob imeuo-vanih dneh z glavnim listom vred A tudi na *amo prilogo bomo sprejemali uaročila. Stal bode . DOMOLJUB • pi.sehej brez -Slovenca" SO kr. ua leto. do konca tega leta torei le 40 kr. Ta priloga namenjena je našemu ljudstvu v pouK iu zabavo; njena cena je tako nizka, da si jo bode min.fit i mogel vsak. Na prečastiti duhovščini >e. oa DOMOLJUBA" zelo razširi med ljudstvom, ter mu odpre pot do hiše slovenskega Kmetovalca. obertnika, župana itd. V plačilo ji bodi za njen tru<' zavest, d . je tem potom neuopisijivo veliko storila za vzbujeuje naroda, ki je po vse katoliško-slovenski. A ne le gmotue. ampak zlasti še duševue podpore prosimo svoje prečastite gg. sobrate. Podpirali naj bi nas s pridnim dopisovanjem. Všeč nam bode vsak spis, ki more zanimati priprostega človeka. Članki, dopisi, kratka poročila, kakoršna koli. so nam draga, (ia so le ljudstvu umljiva ter poučna ali zabavna. Naročnino oa ,,DOMOLJUBA" spreiema oskerbnik in izdajatelj; dopisi pa naj se pošiljajo podpisanemu vredniku. V LJUBLJANI, dne 25. junija 18*8. Izdajatelj: Vrednik: MATIJA KOLAR, ANDREJ KALAN, stolni vikar. mestni kapelan. Iz Polhoveg;a gradca. 26. junija 1888. Kdor je bil že v Polhovem gradcu, mogel je občudovati veličastno , preblaženi Devici posvečeno farno cerkev z 51 m. visokim zvonikom. Pred 1. 1861 je bil ta zvonik mnogo nižji. Tistega leta so ga pa povzdignili do sedanje visočine. Zvonik so pokrili takrat s hrastovimi skodljami. Toda čez 27 let so skodlje že segnile in letos je bilo treba zvoniku dati uovo streho. Da hi ue bilo treba popravljati strehe vsakih 27 let. so sklenili Pograjski farmani, naj se pokrije z bakrom. De o je prevzel občeznani g. Anton Belec, klepar v Šent-Vidu. V teku jednega mesca je s svojimi delavci postavil oder, obil streho z deskami ter jo pokril z bakrom in zopet oder poderl. Streha dela vso čast gosp. Belcu, bodisi glede terdnosti, bodisi glede lepe oblike, ki jo ima sedaj. Saj je pa tudi potreba, da je vse prav terdno narejeno, g. Belec jamči celih 30 let. da bode streha dobra. Naj pri tej priliki omenim, da naša družba treznosti. ktera je bila že meseca marca kanonično vstanovljena, verlo napreduje. Šteje že 535 udov, kar je za Polhov gradeč, rekel bi skoraj, ogromno število. — to bode priznal vsakdo, kteremu so znane tukajšne razmere. Koze so po sosednji Dobrovski fari že popolnoma ponehale; pri nas so se pa še le dobro pričele.*) Pozimi je bilo le nekaj otrok kozavih. Pervi je umeri 26 nirtrca; do danes jih je umerlo že 11, med ujimi tu li eua odraščena oseba, in še jih je nekaj boluih. Iz Željimske doline. (Cerkveno.) Prija/ua lepa nova cerkvica v ŽeljiJiijah je zdaj popolnoma dodelana in tudi znotra; dokaj lepo okinčana. Pretečeuo uedeljo smo se še enkrat Bogu prav priserčno zahvalili, Ki je nam naklonil toliko dobrotnikov, na se je zamogla v resnici potrebna ce kvica sozidati iu lepo opraviti. — Molili smo za vse dobrotnike — žive in mertve, iu sklenili tudi zanaprej m iliti za one. ki so nam blago pomoč darovali, kakor tudi za tiste, ki nam še kaj nameriajo podeliti, ker dolga imamo še veliko. — Podpisani farni oskerbnik se nisem mogel še vsem. kteri so za našo cerkev naj darovair. ustmeuo ali pismeno zahvaliti; naj svoji dolžnosti zadostim in rečem: Bog uaj stoteruo poverne vsakemu, kar je darovai ali storil za našo novo cerkev! O tej priložnosti naznanjam pa tudi vsim dobrotnikom in drugim. da našo novo cerkev j»oset no iepo kiuča novi veliki altar in kerstni kamen, oba narejena iz marmornatega cementa. — Y*e to je i've-š'1 v splošno zadovoljnost g. Matija Ozbič. podoba.- v Kamuiku. siu raujcega Matija Ozbiča. — Posebuo lepe so podobe ss. Petra iu Pavla, iu sv. Vida. — vse polihromirane (mnog »barvane). — Izučil se je on tega dela ua Dunaju, in sme se vsakemu priporočiti. kdor želi kaj lepega v cerkvi napraviti, in nima odveč denarja, da bi si napravil kamnitni oltar in isti-niti kamen. — Kdor se hoče sam prenričati, pride uaj v ^eljimlje, in vidil bo, kaj zamore učen človek i/ cementa narediti. — J. Dernovšekfarni oskerbnik. V Kropi na Gorenjskem. (Konec.» Ljubi oče, ljuba mati! Lepo starost sta učakala, 73 iu 72 let. Ta lepa starost pa je po mojem prepričanji plačilo za to, ker sta 4. Božjo zapoved spoluovala. Kar *) Ne mara se maščujejo te ošabne ,,koze/4 da nočejo zapustiti dežele naše, ker so jih „evfemisti" degradirali in jim veljajo le samo za otročje o se p niče, ošpice? Pa sej je v duševnem oziru tudi tako: marsiktere prav gadne pregrehe novošegnemu svetu veljajo le za človeške slabosti! množica ljudi zbrala k presv. daritvi na tem tako prijaznem homcu; in ni čudo; kako prijazno namreč se poživi jutranji šetalec. ako pred vžitkom malega kosilca (zajuterka) uobi tudi dušne hrane pri Mariji Devici, in to ne le zase, ampak tudi za žive in mertve svojce. Že marsikdo je skusil, kako prav mu pride, ako se tudi pred znamnjem Lurške M. D. nekoliko pomudi. Kako z lahkim sercem potem gre na svoje delo — veliko ložej. kakor pa če le za svojega »iškarjotoviča" poskerbi pod Rožnikom, na duhovne potrebe pa pozabi. Druga radost nas je izneuadila tisto jutro v začetku sv. maše. ko so nepričakovano zadonele orgije pod spretnimi rokami in se je pričelo razlegati častitljivo cerkveno petje po svetišču, do konca svete maše in še pri darovanji za uboge. G. Tomec iz St. Vida namreč je s svojim pevstvom poveličeval presveto opravilo. Pre-serčna hvala njemu in Šentvičanom, pa tudi občinstvu za darovanje! Poziv in priporočilo. Kjer nravno čustvo kroti strasti človeštva, tam se veselo razvija in napreduje narod; a gotov mu je propad, ako bolj in bolj zginjajo izmed njega kreposti, ki imajo moč in obstanek jedino v versko-nravni podlagi, l ake kreposti v zbujati med narodi je namen in naloga ker>čauskemu časopisju. Dokaj je že storilo tudi za mili nas narod v tem oziru. Nekateri domoljubi, osobito prečastira slovenska duhovščina, ustanovili so prea leti »Slovenca'', da čuje in zagovarja pravice narodove v verskem iu uarodskem oziru. Le njeui požertvovaluosti prip.sovati je. da se „Slovenec" bolj iu bol) okrepuje, iu ima terdna tla med narodom. A dnevnik je za priprosto ljudstvo predrag in preobširen. Toliko nabranega gradiva priprosti narod prebavati ue more. Ker nima ;< temu niti časa. niti toliko politične izobraženosti, ua bi slediti mogel vsem dnevnim dogodkom. Oziraje se na to in drugo, sklenilo se je. od 1. julija t. 1. naprej pridevati »Slovencu" dvakrat ua mesec r. ;. vsak pervi iu vsak tretji četertek v mesecu redno prilogo. „l) O M O L J U B" imenovano. Dobival bode to prilogo vsak naročnik „Slo-veuca* brez,plačtio. in dohajala mu bo«ie ob imenovanih dneh z glavnim listom vred A tudi na *amo prilogo bomo sprejemali uaročila. Stal bode . DOMOLJUB * p« sebej brez -Slovenca*4 SO kr. ua leto. do konca tega leta torei le 40 kr. Ta i riloga namenjena je našemu ljudstvu v pouK io zanavo; njena cena je tako ui/.ka, da si jo bode naročiti mrgel vsak. Na prečast'ti duhovščini e. na DOMOLJUBA" zelo r a z siri med ljudstvom. ter mu odpre pot do hi^e slovenskega Kmetovalca. obertnika. župana it i. V plačil « ji bodi za njen truo zavest, u i je tem potom uepopisijivo veliko storila za vzbujeuje naroda, ki je po vse katoliško-slovenski. A ne le gmotne, ampak zlasti Ae duševue podpore prosimo svoje prečastite gg. sobrate. Podpirali uaj bi nas s pridnim dopisovanjem. Všeč nam bode vsak spis, ki more zanimati priprostega človeka. Članki, dopisi, kratka poročila, kakoršna koli. so uam draga, da so le ljudstvu umljiva ter poučna ali zabavna. Naročnino na ,.DOMOLJUBA" spreiema oskerb-nik in izdajatelj; dopisi pa naj se pošiljajo podpisanemu vredniku. V LJUBLJANI, dne 25. jucija 1888. Izdajatelj: Vrednik: MATIJA KOLAR, ANDREJ KALAN, stolni vikar. mestni kapelan. Iz Polhovega gradca. 20. junija 1888. Kdor je bil že v Polhovem gradca, mogel je občudovati veličastno , preblaženi Devici posvečeno farno cerkev z 51 m. visokim zvonikom. Pred 1. 1*01 je bil ta zvonik mnogo niž)i. Tistega leta so ga pa povzdignili do sedanje visočine. Zvonik so pokrili takrat * hrastovimi skodljami. Toda čez 27 let so skodlje že šepnile in letos je bilo treba zvoniku dati uovo streho. Da ni ne bilo treba popravljati strehe vsakih 27 let. so sklenili Pograjski farmani. naj se pokrije z bakrom De o je prevzel občeznani g. Anton Belec, klepar v Šent-Vidu. V teku jeduega mesca je s svojimi deiavci postavil oder. obil streho z deskami ter jo pokril z bakrom in zopet oder poderl. Streha dela vso ča*t gosp. Belcu, bodisi glede terdnosti, bodisi glede lepe oblike, ki jo ima sedaj. Saj je pa tudi potreba, da je vse prav terduo narejeno, g. Belec jamči celih 30 let. da bode streha dobra. Naj pri tej priliki omenim, da uaša družbi treznosti. ktera je bila že meseca marca kanonidno vsta-novijena, verlo napreduje. Šteje že 535 udov, kar je za Polhov gradeč, rekel bi skoraj, ogromno število. — to bode priznal vsakdo, kteremu so znane tuKajšue razmere. Koze so po sosednji Dobrovski fari že popolnoma ponehale; pri nas so se pa še le dobro pričele. *) Pozimi je bilo le uekaj otrok kozavih. Pervi je umeri nr»rca; do danes jih je umerlo že 11. med njimi tu li eua odraščena oseba, in še jih je nekaj boluih. Iz Željimske doline. «*>rtrenn.j Prija/.na lepa nova cerkvica v ŽtHaaijah je z iaj popolnoma dodelana in tudi zn »tra1 dokaj lepo okiučuna. Pretečeuo nedeljo smo se se enkrat Bogu prav priserčno zahvalili, ki je nam uaklouil toliko dobrotnikov, ua se je zam igla v resnici potrebna ce kvica sozidati iu lepo opraviti. — Molili smo za v-e dobrotnike — žive in ioe:tve. iu sklenili tudi zanaprej m diti za one. ki so nam blago pomoč darovali, kakor tudi /a tiste, ki nam se kaj namerjajo podeliti, ker dolga imamo še veliko. — Podpisani farni oskerbniK se nisem mogel še vsem. kteri so /;t našo cerkev Kaj uarovaii. ustmeno ali pismeno zahvaliti; naj svoji dolžnosti zadostim in rečem: 1;< g naj stoteruo poverne vsakemu, i-ar je daroval al; storil za našo novo cerkev! O tej priložuosti naznanjam pa tudi vsim dobrotnikom iu drugim, da našo novo cernev posebno lepo kiuča novi veliki altar in kerstni Kamen, oba mrejena iz marmornatega cemeuta. — to je i'vp'š 1 v splošno zad»voljno*t g. Matija Ozbič. podoba, v Kamniku, sin ran cega Matij* Ozbiča. — Posebno lepe so podobe ss. Petra iu Pavla, iu sv. Vida. — vse pol i hrom i rane (mnog obarvane). — Izučil se je on teg.i dela ua Dunaiu. in sme se vsakemu priporočiti. kdor želi kaj lepega v cerkvi napraviti, in nima odveč denarja, da t.i si napravil kamnitni oltar in isti-uiti kamen. — Kdor se hoče sam prepričati, pride uaj v Željimlje, in vidil bo. kaj zamore nčen človek i/ cementa narediti. — J. Dernovšek, farni oskerhnik. V Kropi na GorenjsKem. (Konec.i Ljubi oče. ljuba mati! Lepo starost sta učakala, 73 iu 72 let. Ta lepa starost pa je po mojem prepričanji plačilo za to. ker sta 4. Božjo zapoved spoluovala. Kar *) Ne inara se maščujejo te ošabne ,,koze,<4 da nočejo zapustiti dežele naše, ker so jih „evfeinistiu degradirali in jim veljajo le samo za otročje osepnice, ošp;ce? Pa ?ej je v duševnem oziru tudi tako: marsiktere prav gadne pregrehe novošegnemu svetu veljajo le za človeške slabosti! vkljub. Že vlada veliko bolj, kakor se je sploh zdelo s početka te pobožnosti zaničevalcem io sovražnikom njegovim, vspeh presega daleč vse upanie njegovih prijateljev. Da popolno postane megovo kraljestvo, v to ime molimo: Hvaljeno bodi povsod naj svetejše Jezusovo Serce! A Gospod ne zahteva le naše molitve, temveč tudi naše djanske pomoči. Vterdimo toraj naj prej sami v sebi Božje kraljestvo s pravo pobožnostjo k Jezusovemu Sercu; potem pa skušajmo pridobiti še drugih! Ko bi bili sedaj celo noč svojega življenja zastonj delali, vendar nam ne manjka blagoslova za prihodujost. ako delamo v Jezusovem imenu, če se trudimo in potimo v zaupanji na zaklade milosti in usmiljenja njegovega Serca. b) Posebni nameni: 11. S. Pij. Obče koristna in za katoliško gibanje silno važna podjetja. Nekteri, ki so v veliki dušni nevarnosti. Vradnik. 12. S. Janez Gvalbert. Mir med družinami. Več sodnijskih zadev. Dva. ki ae grozno sovražita. 13. S. Anaklet. Bamberška nadškofija. Več občin, posebno ena, v kteri vlada sovraštvo in razpertija. Srečen izid pri delitvi neke dedšine. 14. S. Bonaventura. Važue volitve. Več učiteljev in učiteljic. Vstanovljenje proste katoliške akademije ved in umetnosti. 15. S. Henrik. Cesar avstrijanski. Prekmorski mi-sijoni in njih dobrotniki po naših deželah. Več cerkvenih popravljanj. 16. Marija D. Karmelska. Z molitvenim apostolj-stvom posebno združene redovniške družbe. Več nravno globoko padlih. 17 S. Aleš. Vpljivno visoko plemstvo. Več ženinov in nevest. Brez sledi zgubljen. Med dušno stisko in hrepenenjem po veselii omahovajoč. 18. S. Kamil Ltlliski. „Duhovni in obhajanci." Prav veliko hudo bolnih. Več preskušenj. 19. S. Vincencij Pavlj. Usmiljene sestre. Več siromašnih. slabo vzgojenih, spridenih otrok. Neko sirotišče. (Dalje nasl.) II. Bratovske zadeve N. lj. G-ospč presv. Jezusov. Seroa. V molitev priporočen: Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, aaših angeljev varhov iu vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad m brezverstvo, prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Sin priporoča svojega bolnega očeta v molitev, da bi na priprošnje Naše ljube Gospe in svetega Jožefa pomoč in zdravje dosegel, če je njemu v zveličanje. — Na persih zelo bolna oseba ae priporoča v bratovsko molitev in prosi vse ude vsaj za eno češeno Marijo; terduo zaupam, da na priprošnjo sv. Agate, svc Valentina, sv. Jožefa in sv. Antona bom še ozdravela. Ce dosežem to veliko milost, jo bodem po „Danici* naznanila. O Naša ljuba Gospa presvetega Serca, sprosi mi še ljubo zdravje, ali pa mi saj polajšaj bolečine! — Oseba v veliki sili in potrebi, da oi presv. Serce Jezusovo naklonilo usmiljena serca, ter da bi ji bilo polajšano, ako je presv. volja Božja. — Da bi milostljivi Bog na mogočno prošnjo prečiste M. D. svoj blagoslov dodelil za poljske pridelke in nas obvaroval hude nevihte. — Več mladenčev v dober namen. Zahvale. Pred nekaj časom ste prosili dve osebe našo ljubo Gospo in sv. Jožefa po „Daniciu za zdravje, in pa da bi v neki časui zadevi dospele do svoje pravice. Oboje se je spolnilo, dobili sve potrebno pomoč in tudi druge dušne in telesne milosti. Prav z ljubeznijo in iz dna serca sve hvaležni presvetim Sercu Jezusa. Marije in sv. Jožefa. Prosive pa še za naprej, za zdaj. in pa na zadnjo uro. da bi bili nama pomoč v vsaki sili Jezus, Marija in sv. Jožef Presv. Serce Jezusovo, usmili se nas! Naša ljuba Gospa presv. Serca. prosi za nas! Sv. Jožef, prijatelj Božjega Serca. prosi za nas! V Ljubljaui 26 /6. 1888. M. F. — F. M. Bil sem v časnih zadevah prav v hudih stiskah in si nisem mogel pomagati: začel pa sem se priporočati N. lj. Gospej presv. Serca Jezusovega in av. Jožefu za pomoč, in pred kapelo N. lj. Gospe pod Rožnikom sem obljubil po „Dauici- zahvalo razglasiti, če bom uslišan, ter sem še dalje molil. In res se mi je v nekterih tednih tako očitno vse na boljše obernilo. da spoznam v tem uslišanje svoje "prošnje na priprošnje N. lj. Gospe in sv. Jožefa, zato s tem tudi svojo obljubo spolnujem, uaznanujoč očituo zahvalo Naši ljubi G. in sv. Jožefu za to veliko dobroto. V Ljubljaui, 1. jul. 1888. France Picelj. Izdatuo svoto denara, ktera se mi je bila zgrešila, sem na prošnjo k sv. Antonu srečno našla. Bodi vselej hvaljen, veliki pomoček sv. Anton! V Ljubljani. M. C. Listek za raznoterosti. Dijaška miza v ljudski kuhiuji (119 mlaaenčev, vmes 14 iz Rozmanovega zaklada. 3 prosti) uam je pobrala za mesec rožuik (junij) 155 gld. 22 kr. Drugi stroškj 7a ta mesec so tudi veiiki. Šolski sklep na ljubljauski gimnaziji bode 14. t. m., ter se bodo po sv. maši razdelila spričevala. Za priva-tiste bodo preskušnje 11. iu 12. t. m. — 14. t. m. popoldne in naslednji teden bodo zrelotne izpraševanja. — Vpisovanje za 1. gimuaz. razred bode v nedeljo (!) 15., pisna in ustna preskušnja pa 16. in 17. julija; za druge, ki se zdaj ne morejo vdeležiti. ho v začetku prihodujega šolskega leta. Toča je okoli Jezera, ,po Zaspem itd. v nedeljo, 1. t. m., hudo pobila. V Bohinjski Bistrici so imeli sv. Janeza K. dan prav ginljivo spominsko opravilo pri novi kapelici. Dopis prih. 0 verlem r. župn. J. Lesjaku prelep življenjopis nam je dospel za zdaj prepozno; torej prihodnjič. -j- V Mariboru je 23. rožn. umeri čast. gosp. Ant. Druzovič. duhoven v pokoju. R. I. P. f V Karlovih varili je 1. t. m. zvečer ob lOih umeri čast. g. Štefan Gnjezda, župnik v Bohinjski Beli. Ranjki je bil rojen 22. grud. 1837 v Idriji, mašnik posvečen 1. avg. 1864. R. I. P. „Reptilieufondsi- — kaj je to? — rVaterlandu dunajski je omenil, kako se je pričakovalo od pravico-ljubnosti novega pruskega cesarja in kralja, da bode AVelfovski rodovini med drugim povemil znane \Vel-fovske zaklade (AVelfenfonds), ker za njih vderževaoje ni čisto nobenega pravnega vzroka več. Zarad tega ao dunajski judovski listi grozno zarohueli nad omenjenim dnevnikom. Ta pa jim je prav osoljeno odvernil: „Kaj pa da. sej to je zaloga, ktere bogatih prihodkov se nemški merkeji domače in vnanjih dežel kermijo, kterih sledi se v naših liberalnih listih le preveč očituo ka- žejo... Ktera žival namreč ne toži io oe grize, kadar se boji, da bi ji kdo konta spod gobčka oe umaknil!" — „Merkejna zaloga" (nReptil!eDfonda") namreč je sarkastična beseda za tiste zaloge, iz kterih se pitajo lite-rati. kteri v vladno korist pišejo. AVelfovska zaloga posebej je iz dohodkov hanoveranskega kralja in hasen-skega volilnega kneza. Bili so se premoženja polastili Prusi; po dogoabi 1. 1867 so bili prisojeni hanoveran-skemu kralju Juriju, toda 1. 1868 zopet uzeti. Premoženje zuaša 48 milijonov; merkeji tedaj imajo že kaj serkati. Bismark jih je v govoru 30. jan. 1869 imenoval „merčese" (rReptilien"); ljudska govorica pa je zaloge na podobne pisače same obernila. Duhovske spremembe. V Goriški nadškofi ji: Č. g. Peter Vuga, provizor v Škerbini, je postal ondi kurat. — Č. g. Jož Priniša r, kurat v Jageršču. bode oskerboval tudi Šebrelje. Umeri je preč. g. Karol Culi o t, dekan v Gradiški, 27. maja. R. I. P. Oskerbnik ondi je postal č. g. Jan. Komar. duh. pom. — Č. g. Leop. Visintini se je odpovedal župniji Vileški. ktera je razpisana do 4. avg. Dobrotni darovi. Za dijaško mizo: Čast. gosp. župnik Jan. Brence 1 gld. 20 kr. — J. C. I gld. — J. Z R. 5 gld., da se spominjajmo z dijaki vred boloe sorodnice. — Miigsp. prošt P. Urh 2 gld. Za sv. Detinstvo: Iz Samobora po čast. br. Timot. Solomuuu 10 gld. — A. Merzlikar 10 gld. — Iz Kranja 31 gld. — C. g. M. Poč, duhovoik v Šturijah, 17 gld. — Č. 2. A. Koblar iz Mengša, 6 gld. 80 kr. Za sv. Očeta: Fara Dovje 5 gld. Za naj potrebniši misijon: J. C. 1 gld. Za družbo sv. Bonifacija: Milg. prošt P. Urh 3 gld. Za bratovščino X. I j. G. presv. Serca: Jos. Kavčič 1 gld. Za bratovščino sv. Leopolda: Milg. prošt P. Urh 5 gld. Zi Don-Boskov misijon: Milg. prošt P. Urh 8 gid. Za misijone v Kini in Japonu: Milg. prošt P. Urh 3 gld. Za misijone na Jutrovem: Miigsp. prošt P. Urh 3 gla. a misijone v srednji Afriki: Miigsp. prošt P. Urh 3 gld. (Drogi dar. prih.) Vabilo k naroeevanju na „Z G O O K J 0 Et IIE O 8" za 2. polovico leta 1888. Z naj višje nebeške višave sije na zemljo Zgodnja Danica, Marija Devica, na svoje otroke na zemlji. Visoko nad zemeljskim obnebjem plava znana zvezda ,,Zgodnja danica'4 in razveseljuje 8 svojo milino vsako občutljivo serce o jutrili in večerih. Xa zemlji slovenski pa si prizadeva naša „Zgodnja danica," katolišk list, prižigati in razširjati nebeško sijanje, in to s pomočjo blažili slovenskih pisateljev. Da bi še dalje mogla to nalogo spolno vati, priljudno vabi drage Slovence k obilnemu naroeevanju in pogostemu dopisovanju za drugo polovico tekočega leta. Z mnogoterimi poduki, kakor je znano, „Danica" obrača serca in oči zemeljskih otrok k višjim mislim, k boljšemu prizadevanju: s premnogih bližnjih in daljnih krajev sveta prinaša dopisov in novie, s kterimi čitatelje uči, meči, razveseljuje, pa tudi tolaži, — ali si saj tako delati prizadeva. Bog naj na Marijino priprošnjo naj bogatejše plačuje blagim naročnikom in dopisovalcem našega lista! Se nekaj. Omenili smo bili v začetku letošnjega leta, da utegnemo o drugi polovici 1888 oziramo na čerke in ceno ,, Danico" nekoliko spremeniti: pa čas je nas prehitel, mnogi so že za celo leto naročili, drugi zdaj že po starem plačali za druzega pol leta. Odložiti moramo tedaj to vrav-navanje za prihodnje novo leto, da vidimo, kako in kaj bo mogoče storiti. Naročnina znaša: Za celo leto po pošti 4 gld. 60 kr. „ pol „ „ „ 2 „ 40 „ V tiskarni primeroma 4 — 2, — 1 gld. Za prinašanje na dom se plača 40 kr. na leto. Za spremenjenje napisa med letom 15 kr. Naročnina se po naj cenejši poti poštnih nakaznic pošilja pod naslovom: ,,Blaznikova tiskarna v Ljubljani." Vredništvo in založništvo. Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožel Blaznikovi nasledniki v Ljubljaui.