GRADIVO ZA SEJO SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK, Kl BO V MESECU JUNIJU 1981 1. STANJE KMETIJSTVA NA OBMOČJU OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK 2. INFORMACIJA O REZULTATIH GOSPODARJENJA V OZD NA OBMOČJU OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK V OBDOBJU JANUAR-MAREC 1981 3. ODLOK O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK ZA LETO 1980 4. SKLEP O POTRDITVI ZAKLJUČNIH RAČUNOV DAVKOV IN PRISPEVKOV ZA LETO1980 5. DRUŽBENI DOGOVOR O DRUŽBENEM SVETU ZA DRUŽBENE PRIHODKE OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK 6. ODLOK O DRUŽBENEM SVETU ZA DRUŽBENE PRIHODKE OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK 7. POROČILO O SPREMLJANJU IZVAJANJA DOGOVORA O URESNIČEVANJU DRUŽBENE USMERITVE RAZPOREJANJA DOHODKA V LETU 1980 8. INFORMACIJA O POPISU PREBIVALSTVA, STANOVANJ IN GOSPODINJSTEV V OBČINI LJUBLJANA VIČ-RUDNIK 9. ODGOVORI NA DELEGATSKA VPRAŠANJA 10. SKRAJŠANI ZAPISNIKI Poleg zadev, objavljenih v delegatski prilogi občine bodo zbori skupščine obravnavali in sprejeli tudi zadeve objavljene v prilogi skupščine mesta Ljubljane, med katerimi so vključena v dnevne rede skupščine občine vsa letna poročila pravosodnih organov. SKUPŠČINA OBČINE LJUBUANA VIČ-RUDNIK Številka: 06-3/78 . > Datum: 10/6-1981 ' ¦ VABILO Na podlagi 188. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) sklicujem 32. skupno zasedanje družbenopotitičnega zbora, zbora kra-jevnih skupnosti in zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, dne 24. junija 1981 s pričetkom ob 16. uri v veliki sejni dvorani skupščine občine, Ljubljana, Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Ugotovitev sklepčnosti zborov . ¦ 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 31. skupnega zasedanja 3. Obravnava in sprejem poročil o delu pravosodnih organov a) Temeljnega sodišča Ljubljana b) Temeljnega javnega Tožilstva Ljubljana c) Sodišča združenega dela Ljubljana d) Pravobranilstva samoupravljanja Ljubljana ' e) Sodnika za prekrške Ljubljana 4. Uvodno poročilo o stanju na področju kmetijstva občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik 5. Obravnava poročila o graditvi in vzdževanju zaklonišč na območju mesta Ljubljana 6. Predlogi komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve. PREDSEDNIK SOB: i Vili Belič, l.r. SKUPŠČINA OBČINE UUBLJANA VIČ-Rudnik Številka: 06-3/78 Datum: 10/6-1981 VABILO Na podlagi 192. čiena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) in 41. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 1/79) sklicujem 29. sejo družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik, ki bo v sredo; dne 24. junija 1981 po končanem skupnem zasedanju zborov v sejni sobi skupščine občine, Ljubljana, Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 28. seje zbora 3. Obravnava stanja o kmetijstvu na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik 4. Obravnava informacije o rezultatih gospodarjenja v OZD v obdobju januar-marec 1981 5. Obravnava in sprejem predloga družbenega dogovora o druž-benem svetu za družbene prihodke občine Ljubljana Vič-Rudnik 6. Obravnava in sprejem predloga odloka o družbenem svetu za družbene prihodke občine Ljubljana Vič-Rudnik 7. Vprašanja in predlogi delegatov. PREDSEDNIK DPZ: Emil Dolčič, l.r. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK Številka: 06-3/78 Datum: 10/6-1981 VABILO Na podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) in 41. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 1/79) sklicujem 35. sejo zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, dne 24. junija 1981 po končanem skupnem zasedanju zborov v veliki sejni dvorani skupščine občme, Ljubljana, Trg MOB 7. V sprejem predlagam naslednjj DNEVNI RED: 1. Ugotovitev sklepčnosti seje zbora 2 Odobritev skrajšanega zapisnika 34. seje zbora 3. Obravnava informacij o rezultatih gospodarjenja v OZD za obdobje januar-marec 1981 4. Obravnava in sprejem predloga družbenega dogovora o družbenem svetu za družbene prihodke občine Ljubljana Vič-Rudnik 5. Obravnava in sprejem predloga odloka o družbenem svetu za družbene prihodke občine Ljubljana Vič-Rudnik 6 Obravnava in sprejem predloga odloka o zaključnem računu-proračuna občine za leto 1980 7. Obranava in sprejem predloga sklepa o potrditvi zaključnih računov davkov in prispevkov za leto 1980 8. Obravnava poročila o spremljanju dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980 9. Obravnava stanja kmetijstva na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik 10. Obravnava gradiva za seje zborov skupščine mesta Ljubljane in delegiranje delegatov za sejo zbora združenega dela SML 11. Vprašanja in predlogi delegatov. PREDSEDNIK ZZD: . Stojan Gomezelj, l.r. SKUPŠČINA OBČINE UUBUANA VIČ-RUDNIK številka: 06-3/78 Datum: 10/6-1981 VABILO Na podlagj 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) in 41. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 1/79) sklicujem 35. sejo zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, dne 24. junlja 1981 po končanem skupnem zasedanju zborov v mali sejni dvorani skupščine občine, Ljubljana, Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 34. seje zbora 3. Obravnava in sprejem porodila o stanju kmetijstva na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik 4. Obravnava in sprejem predloga odloka o zaključnem računu proračuna občine za leto 1980 5. Obravnava in sprejem predloga sklepa o potrditvi zaključnih računov davkov in prispevkov za leto 1980 6. Obravnava in sprejem predloga družbenega dogovora o druž-benem svetu za družbene prihodke občine Ljubljana Vič-Rudnik 7. Obravnava in sprejem predloga odloka o družbenem svetu za družbene prihodke občine Ljubljana Vič-Rudnik 8. Obravnava gradiva za seje zborov skupščine mesta Ljubljane in delegiranje delegatov za sejo zbora občin SML 9. Vprašanja in predlogi delegatov. PREDSEDNIK ZKS: Jožica Krištof, l.r. STANJE KMETIJSTVA na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik Na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik so nosilci kmetijske proizvodnje: DO Ljubljanske mlekarne - TOZD Posestvo, Kmetij-ska zadruga Ljubljana - TZO Vič, Kmetijska zadruga Velike La-šče. TOZD Posestva ima lastno kmetijsko proizvodnjo, ki je usmer-jena na proizvodnjo mleka in poljedelstvo (rž, pšenica, koruza). Obe zadrugi pa usmerjata in pospešujeta proizvodnjo na usmer-jenih kmetijah združenih kmetov in to v mleko, meso, konjerejo in delno ovčerejo. Temu je prilagojena tudi celotna poljedelska proizvodnja (seno, silažna koruza). Stanje zemljišč v občini po stanju 16/3-1981 Družbeni sektor sku- sku- orga- OZD neor- Zasebni paj paj nizi- gozdar- gani- sektor ha ha rani ha stva ha zirani ha ha vsapovršlna 54.357 8.926 1.485 5.805 1.636 45.431 1. Njiveinvtr. 5.983 706 494 212 5.277 2. Sadovnjaki 602 49 49 553 3. vinogradi 4. Travniki 16.399 844 433 411 15.555 5. Pašniki 2.081 140 140 1.941 6. Trstičja, močvirja 201 172 172 29 7. Gozdna zemlj. 26.988 6.769 306 5.805 658 20.219 8. Nerodovitna zemlj. 2.103 246 31 215 1.857 odtega: r - obdelovalnapo- vršina(1do4) 22.984 1.599 976 623 21.385 Kmetijska po- vršina(1do6) 25.266 1.911 1148 763 23.355 Rodovitna po- vršina(1do7) 52.254 8.680 1.454 5.805 1.421 43.574 Tabelarni pregled nam prikaže, da je večina zemljišč v lasti zasebnega sektorja, in da ima TOZD Posestvo, ki predstavlja primarno družbeno kmetijsko proizvodnjo, v intenzivni obdelavi le 494 ha njiv in 433 ha travnikov. Vsa ostala zemljišča pa so v obdelavi pri združenih kmetih preko kooperacijskih pogodb za določeno vrsto proizvodnje. Poleg tega je pomembno poudariti, da je pretežni del zemljišč (cca 16 000 ha) na barju, kar je še poseben problem pri razvijanju kmetijske proizvodnje. 1. TOZO Posestvo Ljubljanskih mlekarn: TOZD Posestvo, ki je v sestavu DO Ljubljanskih mlekarn razvija svojo proizvodnjo v štirih občinah (Moste-Polje, Vič-Rudnik, Vr-hnika, Grosuplje). Na območju naše občine ima dva obrata: Gmajnice in Brest. Na obratu Gmajnice je proizvodnja mleka (300 krav), na Brestu pa intenzivna poljedelska proizvodnja. Ima omejene možnosti ra-zvoja za povečano proizvodnjo. Možna je gradnja mlečne farme Brest. Kot je predvideno po družbenem planu občine Vič-Rudnik. Povečano proizvodnjo na sedanjih kapacitetah je možno doseči le z modernizacijo in povečano molznost po kravi (do leta 1985 6.000 lit). Za farmo Gmajnice ostaja problem vprašanja izguba kmetijske zemlje, ki so jo letos izgubili zaradi izgradnje obvoznice in to 15 ha travnikov in 20 ha njiv. Pri litru mleka izgubljajo 3,20 din zaradi razlike med ceno repromateriala in odkupno ceno mleka. Repro-material se je povečal za 49,7% (umetna gnojila, krepka kr-mila...). S tem se je povečala polna lastna cena mleka, odkup mleka pa je ostal na ustaljenem znanem nivoju. Tako je tudi vprašljiva izgradnja farme Brest, ki bo doprinesla v sedanji situa-ciji iste izgube. , 2. Kmetijska zadruga Ljubljana - TZO Vič Kmetijska zadruga Ljubljana ima v svojem sestavu 3 temeljne organizacije združenega dela, ena od teh pa je na področju naše občine TZO - Vič. Zadruga deluje na področju 26. KS na teritoriju naše občine, ter ima v kooperacijskih proizvodnih odnosih 1.800 vključenih združenih kmetov, od tega števila ima zadruga skle-njenih dolgoročnih pogodb z okoli 1.300 združenimi kmetijskimi proizvajalci. Poleg glavne proizvodnje mleka in mesa se je na novo organizi-rala in razširila proizvodnja ovčjega mesa, širi in povečuje se proizvodnja konjskega mesa in konj, krompirja, ter delna proi-zvodnja pšenice z uvedbo donosnejših sort. Začeli so s proizvod-njo zelenjadarstva, predvsem na področju Iga, kjer je že nekaj tradicije. Po programu kreditiranja uvajajo v proizvodnjo najsodobnejše kmetijske stroje in tehnološke postopke za obdelovanje površine in gospodarske objekte, kar omogoča nadaljno modernizacijo in povečuje v program zajete proizvodnje. Program TZO - Vič pa predvideva tudi sanacijo obstoječih skladišč - prodajnih prostorov za kmetijski repromaterial, ker potrebe po umetnih gnojilih, zaščitnih sredstvih in semenih iz leta v leto naraščajo. Na podlagi pregleda o poslovanju in analiz je možno ugotoviti občutnejše povečanje v proizvodnji vse od leta 1975 dalje, kar dokazuje večjo angažiranost vseh delavcev še posebej pa stro-kovno pospeševalne službe. Kljub tako široko zastavljenemu programu in iskanju vseh možnih rešitev znotraj več vrstne proizvodnje, se TZO Vič srečuje tako kot ostale kmetijske organizacije z določenimi težavami, katere pa je potrebno odstraniti; rešiti je vprašanje sofinanciranja pospeševalne in rodovniške službe; redno nabavo plemenske živine, vštevši tudi konje. Regresiranje je potrebno poenotiti za celotno Ijubljansko področje predvsem pa dati prednost koope-rantom na višinskih predelih. 3. Kmetijska zadruga Velike Lašče: Kmetijska zadruga Velike Lašče deluje na področju 3 krajevnih skupnostih in sicer: Rob, Turjak in Velike Lašče ter ima v koope-racijskih proizvodnih odnosih vezane s pogodbami okoli 600 kmetovalcev kooperantov. Zadruga v vseh letih ni spreminjala svoje organiziranosti. Proi-zvodnja je usmerjena na mleko, meso in kot dopolnilno dejavnost še suha roba. Vse več kmetov se vključuje v redno delovno razmerje izven kmetijstva, kar bo imelo daljnosežne posledice v kooperacijski proizvodnji. Tudi mladina se zaradi navedenih problemov izredno težko odloča za kmetijstvo, ker niso usklajeni pogoji dela in zagotovljeni normalni ekonomski pogoji. Podatek o povprečni starosti kmetov (60 let) je izredno zaskrbljujoč. Kreditiranje kmeta poteka v skladu s sestavljenimi programi. Ni pa rešeno stanovanjsko vprašanje kmeta. Stanovanja so stara in neurejena, zato bi morali pristopiti h kreditiranju stanovanj. De-nar pri HKS je problem obstoja samo pri benificiranju obrestne mere, za katero bi se moral dobiti denar. To bi bistveno vplivalp na situacijo v kmetijski proizvodnji. Proizvodnja mleka bo vedno bolj vprašljiva zaradi podražitve repromateriala. Opaziti je, da se posamezni hlevi praznijo, poleg tega pa se mlečnost po kravi ni dvignila nad 2.000 I na leto. Pospeševalna služba pri KZ je sodelovala pri izgranji poljskih poti in ravnanju površin in to s finančnimi sredstvi Kmetijske zemljiške skupnosti (v vaseh: Škrlovica, Dvorska vas, Velika Sle-vica, Mala Slevica, Veliki in Mali Osolnik, Četež, Laporje, Mali Ločnik, Lužarji, Krvava peč, Purkače, Podulaka, Jakičevo in Stope). Poleg navedenih problemov je problematično reševanje vpra-šanja, kako stimulirati mlade gospodarje, da bi ostali na kmetijah in kako izboljšati krmljenje živine in s tem v zvezi kmetijske agrotehnične mere (predraga umetna gnojila...), da bi dvignili hektarske donose in povečali mlečnost in prirejo mesa. Nujno je povečevati gradnjo silosov. V prvem četrtletju 1981 je opazno, da kmetje prodajajo v zakol nedopitano živino in po številu v večji meri kot v letu 1980 v tem obdobju. Obe kmetijski zadrugi imata močno razvito hranilno-kreditno službo, ki se bo na območju naše občine organizirala kot samo-stojna služba v okviru kmetijske in gozdarske dejavnosti. Obstoja še organizirana pospeševalna služba ;TZO Vič 4 pospeševalci in KZ Velike Lašče 1 pospeševalec) in rodovniška služba kot se-stavni del selekcije za izboljšanje proizvodnosti osnovne črede. Stalež živine v občini po stanju 15/1-1981: - govedi , 14.215 - konj 1.264 - ovce 283 - perutnine 27.807 - prašiči 3.600 - čebele (panjev) 3.443 Od vseh govedi je 6.640 molznih krav. Ostalo predstavlja ple-menske telice, teleta in pitano živino. Premiranje in mlečna kontrola: - število premiranih telic v letu 1980 - v mlečni kontroli krav v letu 1980 - premiranje državnih rezerv (pitanci in telice) TZO Vič KZ V. Lašče 507 173 2.970 700 340 140 Realizacija programa tržne proizvodnje za leto 1980 je prika-zana za TZO Vič in KZ Velike Lašče v spodnji tabeli: Vrsta proizvoda TZO - Vič KZ Velike Lašče kom. kg/lit. kom kg/lit. goveji pitanci 1.710 906.300 350 161.000 Torgan pitanje 100-200 kg 150 15.000 organ. pitanje 200-450 kg 70 14.000 ostalo govedo 420 221.600 teleta 165 17.750 100 10.000 plemenska živina - telice 80 24.000 40 20.000 plemenske kobile 100 50.000 konji - odkup 400 180.000 prašiči 50 6.000 merjasci 5 450 ovce - plemenske 200 8.000 mleko 4,200.000 1,250.000 krompir - pozni - 200.000 seno - kislo - 300.000 gozdni sadeži - 14.000 zelje - sveže - 100.000 zelje - kislo - 20.000 Vlaganje v usmerjeno kmetijsko proizvodnjo pri TZO Vič in KZ Velike Lašče od 1976-1980: Krediti - kmetijska mehanizacija leto TZO - Vič KZ Velike Lašče 1976 3.476.270 1831 1977 5.001.790 2.387 1978 8.202.850 3.000 1979 9.210.606 2.427 1980 6.951.000 2.772 Krediti - govedoreja 1976 1.430.000 1.500 1977 ¦ 1.741.000 ¦ 1800 1978 5.402.500 1405 1979 4.438.800 ', 1.800 1980 5.302.900 ', , 1200 Krediti - nakup plemenske živine . . ;..,,..,,., 1976 78.000 • *V ' \ 500 1977 - 1.200 1978 , - 1000 1979 25.000 . ' 200 1980 1.059.094 . 800 Za obdobje 1976-1980 je bilo za TZO - Vič danih kreditov za usmerjeno kmetijsko proizvodnjo 52.319.810 din. Od tega je udeležba banke 54,22%, Hranilno-kreditne službe 42.03%, Kme-tijsko živinorejske razvojne skupnpsti 3,75%. Soudeležba kmetov na omenjeno višino kredita je povprečno 40% do 50% glede namenskega koriščenja. Stanje kmetijske mehanizacije in število stojišč za živino v občini Ljubljana Vič-Rudnik: 1975 1980 - traktorji 893 1.690 - motorne kosilnice 97 1.250 - pobiralne prikolice * 402 790 - molzne naprave 97 250 - prevetrovalne naprave 150 400 - kombajni za žito + silažno koruzo 26 65 - trosilci hlevskega gnoja 54 195 - trosilci umetnega gnoja 23 50 - silo-kombajni ¦ . 23 60 - kombajni za žito 3 5 - sodi za gnojevko 21 115 Število pridobljenih novih stojišč za živino v letih 1975-1980: - novogradnja 748 2.880 (vsega od 1975-1980) - adaptacija 960 1.628 (vsega od 1975-1980) SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA RAZVOJ KMETIJSTVA V OBČINI LJUBLJANA VIČ-RUDNIK 21. 1. 1979 je bil sprejet samoupravni sporazum SIS za razvoj kmetijstva. K Samoupravni interesni skupnosli za razvoj kmetij-stva je pristopilo 20 organizacij združenega dela in družbenopoli-tičnih skupnosti. Svojo obvezo je doslej izpolnjevala le SOb Ljubljana Vič-Rudnik. Iz tabele I. je razvidno, da je bilo v letih 1975-1980 porabljeno za pospeševanje kmetijstva 11.647.000 din, t. j. prispevek pretežno iz občinskega proračuna. Iz priloženih tabel II. in III. je razviden srednjeročni program SIS za razvoj kmetijstva SOb Ljubljana Vič-Rudnik ter plan za leto 1981 glede na sredstva, ki nam bodo na razpoiago za leto 1981 iz občinskega proračuna. Iz plana leta 1981 je razvidno, da s priča-kovanimi sredstvi iz proračuna občine ne bomo mogli realizirati plana tako, kot je predvideno s srednjeročnim programom, saj bo sklad imel na razpolago komaj 50% predvidenih sredstev. Plan SIS za razvoj kmetijstva predvideva za obdobje 1981-1985 finančna sredstva za pospeševanje kmetijstva v večji meri kot pa je dotok sredstev. Edini vir finančnih sredstev je občinski prora-čun. Dejanske potrebe so večje, zato je nujno poskrbeti, da se v SIS za razvoj kmetijstva vključi vse potrošnike hrane. Srednjeroč- nega plana (1981-1985 tabela II.) ne bo možno realizirati niti 50%, če ne bo večjega dotoka finančnih sredstev. I. PREGLED FINANČNIH SREDSTEV ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA V LETIH 1975-1980 (v 000 din) III. SREDNJEROČNI PLAN - SIS ZA RAZVOJ KMETIJSTVA SOB LJUBUANA VIČ-RUDNIK V LETIH 1981-1985 (v 000 din) Leto 198") 1982 1983 1984 1985 Skup. Vrste regresiranja v letih 1975 1976 1977 1978 1979 1980 1. Stroški nabave zava-rovanja in umet. osemenjevanja plm. živine 1.056 305 70 104 123 608 2. Regresi 50% za OD pospeševalne službe 123 160 184 243 298 327 3. Regresi 50% za OD rodovniške službe 43 50 185 227 314 395 4. Regresi dela obresti za kredite za kmetij- sko mehanizacijo 311 493 645 779 891 1.336 5. Regresi za poskuse, analize tal, krme... regresi umet. gnojil, semen 34 22 28 50 17 1.095 6. Regresi za strok. izo-braževanje (štipen-dije, strok. izleti, te- čaji.) 31 62 69 5 14 96 7 Stroški SDK 3 2 5 2 3 3 8. Regresi za načrte za 1 hleve, prevetrovalne v naprave in ostalo 167 5 211 211 173 391 2 poljski poskusi 12 1"2 16 Skupaj 1768 1091 1397 1621 2940 2830 II. PLAN SKLADA ZA RAZVOJ KMETIJSTVA UUBLJANA SOB VIČ-RUDNIK ZA LETO 1981 Realiz. 1980 Plan 1981 % vOOOdin v 000 din 1980/1981 1. Regresi za plem. živ. (nabava, zavar.) 608 22 3,61 2. Regres za nabavo plemenj. za prir. - pripust in regres za umet. osemenj. 980 3. Regresiranje dela obresti za kmetij. mehanizacijo 1.336 900 6,73 4. 50% OD za pospe- ševalno službo 327 780 238,53 5 50% OD za rodov- niško službo 395 474 200,00 6. Regresi za umetna gnojila, semena, kr-mila 7. Regresiranje načr- tov za hleve, silose 39 40 102,50 8. Regresi za izobra-ževanje, razstave, ekskurzije 96 20 29,83 9. Regresi za posku- se, analize 10 10 100,00 10. Stroški SDK 3 10 333,30 11. Regresi za razne druge oblike po 16 - — speševanja kmetij. (600) 12. Stroški za razne ho- norarje - Skupaj 2.830 3.235 114,31 1. Regresi za plem. živ. (nabava, zavar.) 2. Regresi za nabavo plemenj. za prir. pripust in regres za umet. osemenj. 3. Regresiranje dela obresti za kmetij. mehanizacijo 4. .100 % OD za pospe-ševalno službo 5. 50% OD za rodov-niško službo 6. Regresi za umetna gnojila, semena, kr-mila 7. Regresiranje načr-tov za hleve, silose 8. Regresi za izobra-ževanje, razsta^e, . ekskurzije 9. Regresi za posku-se, analize 10. Stroški SDK 11. Regresi za razne druge oblike po-speševanja kmetij. 12. Stroški za razne ho-norarje 900 950 1.000 1.500 2.000 6.350 1.240 1.240 1.240 1.240 1.240 6.200 1.200 1.300 1.400 1.500 1.650 7.050 720 835 970 1.100 1.200 4.825 545 600 660 1.225 1.350 4.38Q. 1.000 1.200 1.300 1.400 1.500 6.400 290 320 350 385 425 1.700 480 530 580 640 705 2.935 80 90 190 210 230 800 15 20 25 27 30 117 340 375 415 420 480 2.030 85 90 95 95 95 460 Skupaj 6.895 7.550 8.225 9.74210.90543.317 Razvojne usmeritve do leta 1985: Razvojne usmeritve v srednjeročnem planu 1981-1985 predvi-devajo: - pospešena rast osnovne tržne proizvodnje in to mleka, mesa, povrtnine in izvoza konj (po letni stopnji 3,5%) - ohranitev dobrih kmetijskih površin (prostorski plan) - načrtno izboljševanje kmetijskih površin in to na podlagi hidro in agro melioracij ter v doslednem čiščenju odvodnih jarkov predvsem na mokrih barjanskih zemljiščih preko že organiziranih proizvodnih skupnosti - nadaljnje iskanje vseh oblik kooperantskih odnosov pri zdru-ženih kmetih in ostalih usmerjenih v tržno proizvodnjo - vzpostavitev dohodkovnih odnosov na podlagi združevanja zemlje, sredstev in dela v primarni kmetijski proizvodnji - investicijske naložbe: , -TOZD - Posestvo: - izgradnja farme Brest - vlaganja v izboljšavo zemljišč in melioracijo - v osnovno čredo TZO - Vič: - vlaganje v povečano tržno proizvodnjo mleka, mesa, ovac in konjereje (povečanje stojišč) - nakup mehanizacije in osnovne črede - izboljšavo zemljišč - dograditev skladišč za oskrbo kmetijskega repromateriala (Ig, Podpeč, Dobrova) KZ Velike Lašče: - vlaganje v povečano tržno proizvodnjo (mleka, mesa) - vlaganje v mehanizacijo - izboljšavo zemljišč Pri realizaciji omenjenih razvojnih usmeritev se bo pri ozbolj-šavi zemljišč vključevala tudi kmetijska zemljiška skupnost naše občine. Predvidena vlaganja za realizacijo razvojnih usmeritev 1981-1985: investicije (v 000 din): leto TZO-Vič KZ Velike Lašče - govedoreja 1981 4.000 1982 4.000 1983 4.000 1984 4.000 1985 4.000 - konjereja 1981 3.990 1982 4.218 1983 4.408 1984 4.636 1985 4.902 - kmetijski stroji 1981 11000 1982 11.000 1983 11.000 1984 11.000 1985 11.000 Za realizacijo omenjenih razvojnih usmeritev je potrebno po-svetiti največjo pozomost: - dosledni organiziranosti zadrug, Komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo ter Kmetijski zemljiški skupnosti kot tudi Tozd - Posestvu kot osnovnemu nosilcu kmetijske proizvodnje - kadrovski problematiki (sestavu in strukturi) in ureditevsofi-nanciranja pospeševalne službe - urediti dohodkovne odnose v reprodukcijski verigi - eko-nomski stimulaciji za doseganje povečane kmetijske tržne proi-zvodnje (davčna politika, kreditiranje, ravnovesje cen med repro-materialom in prodajnimi cenami) - socialni politiki (vprašanje ostarelih kmetov, pokojninsko in invalidsko zavarovanje) - opredelitvi namembnosti zemljišč kot tudi vsa skrb skrb-nejšo in doslednejši obdelavi vseh razpoložljivih zemljišč za kme-tijsko proizvodnjo (prostorski plan) - usmerjanju sredstev za preskrbo mesta Ljubljane, ki se na-menjajo ne samo za kompenzacije ampak tudi za povečanje primarne kmetijske proizvodnje. 4. Veterinarstvo Na območju občine je za veterinarsko dejavnost zadolžena veterinarska organizacija Veterinarski zavod »Krim« s sedežem v Grosupljem. Delokrog zavoda je na področju občine Ljubljana Vič-Rudnik, Vrhnika, Logatec, Cerknica, Ribnica in Grosuplje. S svojimi delavci opravlja tudi preventivo v živinoreji na področju občine Kočevje. Za opravljanje celotnega območja ima organiza-cija 31 veterinarskih delavcev razporejenih na 5 delovnih enot. Delavci delovne enote Ljubljana Vič-Rudnik skrbijo za zdrav-stveno varstvo živali, reprodukcijo in ostala veterinarska dela na območju občine. Lastnih prostorov in telefona na področju Viča nima, poslužuje se začasnih prostorov pri posameznih delavcih zavoda. Oddelek za reprodukcijo v delovni enoti Ljubljana Vič-Rudnik ima organizirane tri osemenjevalne kroge. V vsakem krogu dela po en delavec. Osemenjeno je bilo v letu 1980 5.850 plemenic. Delavci skrbijo za izboljšanje plodnosti plemenic in s tem prispe-vajo k povečanju števila telet. Pregledano je bilo tudi 2.300 plemenic zaradi neplodnosti in tudi vse te živali zdravljene. Za plan smo si zadali, da ima vsaka plemenica vsako leto teleta. Redno spremljamo plodnot pri svinjah in kobilah. Zdravstveno varstvo domačih živali je organizirano tako, da ima porabnik uslugo v vsakem času, zato je na področju občine organizirana dežurna služba. V letu 1980 je bilo zdravljeno: 230 konj, 1.950 govedi, 340 telet, 296 prašičev, 1.150 psov in mačk. Proti endoparazitom in ektoparazitom je bilo zdravljeno 1.960 živali. Preventivno smo tretirali 96 živali z minerali in vitamini. Veterinarsko sanitarna služba je na področju Viča skrbela za varstvo okolja in zdravstvenega varstva prebivalcev. Redni vsako-dnevni pregledi živil živalskega izvora, meso in mleko ter izdelki iz teh, v trgovinah, prodajalnah mesa, skladiščih mesa in izdel-kov, klavnicah, mlekarni, zbirališčih mleka in proizvajalcih mleka, mesa - redni zdravstveni pregledi živali pred nakladanjem itd. Pregledano je bilo: - 430.000 kg mesa in izdelkov pripeljanih iz drugih republik - 280.000 kg iz sosednjih občin - 3.200.000 jajc. Izločeno iz prometa je bilo: - 3.240 kg konzerv - 16.110 kg mesa in izdelkov - 499 kg drobovine in - 12.600 jajc. Ob zakolu pregledanih: - 388 govedi - 41 telet - 395 prašičev Pregledano živali pred nakladanjem za klavnice in pitališča: 202 konja, 2.231 govedi, 226 telet, 123 prašičev, 53.000 piščancev. Odvzeto 1.320 vzorcev mleka za pregled na bakterije - antibio-tike - metale - Bang. Preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni posebno zoonoz: Zaščitno je bilo cepljenih: 1. proti šumešemu prisadu - 68 živali 2. proti vraničnemu prisadu - 186 živali 3. proti prašičji kugi - 553 živali . , , * 4. proti prašičji rdečici - 3.015 živali 5. proti kokošji kugi - 14.200 živali 6. proti pasji steklini - 3.732 živali 7. tuberkulinizirano - 7.127 živali 8. pregledano na infekciozno anemijo - 218 kobil 9. pregledano psov in mačk sumljivih na steklino - 86 živali 10. cepljencfproti slinavki in parkljevki - 350 govedi 11. odvzeto 140 vzorcev čebeljih mrtvic in drobirja za pregled na pršičavost in varoatozo. 12. Poslano za pregled na Bang 380 vzorcev krvi 13. Poslano za pregled na levkozo 352 vzorcev krvi. V sklopu epizootiološke službe je bilo organizirano izobraževa-nje proizvajalcev - kmetov. Organizirana so bila predavanja o kužnih boleznih, higiensko pridobivanje mleka, prva pomoč pri porodih in pomen vitaminov in mineralov v prehrani domačih živali. Zanimanje proizvajalcev je bilo veliko, saj je obiskovalcev bilo preko 2.200. Zelo aktivna je bila veterinarsko higienska služba. Nabavljen je bil tovorni avto za odvoz kadavrov in kombi za odvoz malih živali. Nabavljene so bile kletke za opazovanje živali sumljivih na steklino. Leta 1980 je bilo v strokovnem in delovnem vzdušju zadovoljivo, nismo pa uspeli za delovno enoto Ljubljana Vič-Rudnik dobiti lastnih prostorov. V prvih treh mesecih leta 1981 se je število osemenjenih živali nekoliko povečalo napram letu 1980 vzrok je izločitev plemen-skega bika na področju Gradišča. Zdravljenih živali v prvih treh mesecih je bilo za 15% manj. V letu 1980 je bila pri konjih influenca, pri govedih pa zimska driska. Nekoliko manj je bilo pripeljano na področje občine mesa in izdelkov iz drugih republik. Ob zakolu pregledano večje število živali, le teža teh je bila manjša, isto velja za pregled živali pred nakladanjem namenjene za klavnice. 5. Kmetijska zemljlškerskupnost: Sodelovanje: Sodelovanje pri izdelavi prostorskega načrta občine. KZS je v sodelovanju z občinsko komisijo za izdelavo občinskega kmetij-skega prostorskega plana v letih 1975, 1976 in 1977 pripravila osnutek kmetijskega prostorskega plana, upoštevajoč uzako-njeno metodologijo. Tako je izdelana strokovna osnova na katero se lahko opiramo, ko zagovarjamo kmetijsko rabo prostora. Za- radi novega načina prostorskega planiranja (Ur. I. SRS febr. 1978), ki je sestavni del družbenega planiranja, se v občini ne sprejema več samostojni kmetijski prostorski plan, temveč je občina dolžna, da enakopravno z drugimi sektorskimi prostor-skimi plani vključi v prostorski načrt občine tudi prostorski načrt za potrebe kmetijstva. KZS zato pri prostorskem načrtovanju ne more samostojno delovati, pač pa mora uveljavljati in zagovarjati kmetijsko rabo določenega prostora v usklajevalnih postopkih. Promet z kmetijskimi zemljišči Leta 1979 je bilo ne območju viške občine ponudenih v prodajo 220 ha kmetijskih in gozdnih zemljišč. Število ponudb je bilo 520. Promet z zemljišči se rra leto v obdobju 1975-97 ni bistveno zmanjševal, tako da podatek za leto 1979 lahko uporabimo kot približen tudi za ostala leta. Večji vpliv na promet z kmetijskimi zemljišči ima KZS po 12. 2. 1979, ko so v veljavi dopolnitve zakona o kmetijskih zemljiščih, po katerih zemljišča I. območja zaščite (10. člen) ne smejo preha-jati v last nekmetov. KZS je v obdobju 1975-1980 odkupila sicer samo 6,5 ha zem-Ijišč, je pa večkrat posredovala, da je bilo zemljišče prodano kmetu, oziroma odkupljeno preko drugih organizacij in skupno-sti kot nadomestno zemljišče za kmete, ki so izgubili zemljo zaradi urbanizacije. Opozoriti je potrebno, da se več kot polovica prometa z kmetij-skimi zemljišči odvija na proizvodno nepomembnih zemljiščih, kjer bi bilo uveljavljanje prednostne pravice nakupa s strani KZS nesmotrna naložba družbenega denarja (meja - gozd - pašnik, delno zaraščene površine, plitka zemlja, strmi tereni za strojno obdelavo ipd). Taka kmetijska zemljišča praviloma prehajajo v last nekmetov, ki ta zemljišča neorganizirano pozidavajo z počit-niškimi hišami, kar razvrednoti krajino in prinaša s seboj konflikte v prostoru, ki pa so druge narave, kot pa je proizvodna namemb-nost zemljišča. Za tako stanje ni kriva KZS, kot se večkrat napačno prikazuje, saj je promet z kmetijskimi zemljišči in uveljavljanje prednostne pravice nakupa čisto druga zadeva, kot pa je nedovoljena spre-memba namembnosti zemljišča. Nekmet lahko kupi manjvredno kmetijsko zemljišče, s tem pa ni dobil še nikakršne pravice nasilne spremembe namembnosti. Sprememba namembnosti kmetijskega zemljišča KZS je po posameznih letih izdala sledeče število soglasij ali mnenj: leto 1975 1976 1977 1978 1979 Od 12. 2. 1979 dalje so soglasja izdana le za take objekte za katere se po dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih lahko izda soglasje, tudi če občina še nima prostorskega načrta. Za ostale primere pa KZS izda le mnenje o spremembi namembnosti in to le takrat, ko z gotovostjo vemo, da bo v prostorskem načrtu občine neko zemljišče opredeljeno kot gradbeno (predvsem gre za gradnjo v sklopu naselij, za nadomestne gradnje ali gradnje kmetijskih gospodarskih objektov). zasebne gradnje večji objekti soseske, ceste 46 1 69 6 83 5 158 14 98 7 Dela izvršena za boljše.izkoriščanje zemljišč ali za samo nji-hovo izboljšavo zajemajo naslednje ukrepe: - odvodnjavanje (izkop novih ali čiščenje obstoječih jarkov), - ureditev dostopov na kmetijske površine v hribovitih prede-lih občine, - krčenje zarasti in planiranja površin za strojno obdelavo. - vzdrževanje površin Ijubljanskega barja z čiščenjem jarkov preko melioracijskih skupnosti. Poleg navedenih del je potrebno omeniti še celotno financira-nje projekta za sanacijo nekaterih površin (100 ha) za potrebe farme Gmajnice ter financiranje idejnega in glavnega projekta za hidro in agromelioracijo Horjulske doline (520 oziroma 330 ha) kar znese skupaj 2,600.000,00 din. Posredno ali neposredno je bilo tako od leta 1975 do 1980 vloženih v izboljšavo zemljišč 17,249.400,00 din na 3.240 ha. OBVEZA KOMITEJA ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVOIN PRESKRBO ZA OBDOBJE 1981-1985 Komite se obvezuje, da bo v srednjeročnem obdobju izvajal stališča CK ZKS glede nadaljnjega razvoja kmetijstva (2. seja konference ZKS 25/6-1980) in to bo skrbel predvsem za: - poglabljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v kmetijstvu in gozdarstvu na vasi, - načrtno usmeritev razvoja kmetijstva in gozdarstva, - hitrejšo modernizacijo družbenega in zasebnega kmetijstva, - vključevanje zasebnega sektorja v širšo družbeno program-sko zasnovo kmetijstva, - združevanje kmetov v kmetijske zadruge, - združevanje dela, sredstev, zemlje, - samoupravne organiziranosti proizvajalcev, predelovalcev in trgovine, - povečano kmetijsko proizvodnjo in za zagotovitev organizi-rane preskrbe potrošniških središč, - okrepitev večje povezanosti med organizacijami v SOZD in SOZD mora prevzeti večjo odgovornost za razvoj, - dosledno organiziranost zadrug in njenih TZO, - modernizacijo, produktivnost in uvajanje sodobnejše tehno-logije v proizvodnji (pospeševalna služba), - povečanje kmetijske proizvodnje, kar naj se doseže s stabil-nejšo prodajo kmetijskih proizvodov, - nadaljnjo organiziranje proizvodnih skupnosti, - prevzemanje skupnih proizvodnih obvez na podlagi konkret-nih programov in urejenih dohodkovnih odnosih, - uvedbo spodbudnejše diferencirane politike povečanja proi-zvodnje v hribovitih predelih, - usmerjanje finančnih sredstev, predvsem kot vlaganje v zem-Ijo, primarno proizvodnjo, skupne objekte; v usmerjeno proi-zvodnjo združenih kmetov in večjo tržno proizvodnjo kot tudi zagotoviti nepovratna sredstva, - zaščito kmetijskih zemljišč in takojšnjih opredelitev v občin-skem prostorskem planu, tako da bo kmetijski prostor dolgoroč-neje namenjen kmetijski rabi. Izboljiane kmetijske površine z agro in hidrotehničniml ukrepi na območju občine po letih in finančna soudeležba KZS leto ha prispevek KZS (zaokroženo) 1975 1976 1977 1978 1979 1980 , 30 150 260 410 770 1290 132.800,00 760.000,00 491.600,00 1.450.000,00 3.010.000,00 8.805.000,00 Skupaj: 2.910 14.649.400,00 stališče predlagatelja - Za potrebe kmetijske mehanizacije naj občinski komite za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo skuša zainteresirati ustrezne OZD za ustanovitev servisa za kmetijsko mehanizacijo na po-dročju občine Ljubljana Vič-Rudnik. - Kmetijska zadruga Ljubljana poskrbi, da veterinarska po-staja dobi ustrezen prostor za svoje delo v poslopju kmetijske zadruge. - Komite mora v tem letu pripraviti konkretne podatke 6 obde-lovalnih in neobdelovalnih kmetijskih zemljiščih in o tem izdelati kriterije za smotrno izkoriščanje vseh neobdelanih zemljišč na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik. - O stanju barja komite pripravi v tem letu kompletno poročilo v sodelovanju z Območno vodno skupnostjo Ljubljanica-Sava. V petletnem obdobju komite poskrbi, da se problematika barja obravnava vsaj vsako leto enkrat. - Politiko štipendiranja na kmetijskih šolah naj rešuje komite s kadrovsko službo občine in ustreznimi kmetijskimi organizaci-jami. Po možnosti bi se ta sredstva zagotavljala preko Samou-pravne interesne skupnosti za razvoj kmetijstva občine Ljubljana Vič-Rudnik. - Komite za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo mora stalno spremljati razvoj gospodarstva na TOZD Posestvu Ljubljanskih mlekarn in po svojih močeh usmerjati njihov razvoj. - V srednjeročnem obdobju komite vsaj dvakrat letno prezen-tira celotno problematiko kmetijstva izvršnemu svetu občine Ljubljana Vič-Rudnik. IZVRŠNI SVET O REZULTATIH GOSPODARJENJA v organizacijah združenega dela na območju občine Ljubljana Vič-Ru-dnik v obdobju januar-marec 1981 V neugodnih gospodarskih razmerah, ki so bile močno pri-sotne skozi vse leto 1980 in so se nadaljevaie tudi v prvem tromesečju letos, za občino Ljubljana Vič-Rudnik v prvem trome-sečju letos niso bila značilna tolikšna odstopanja od smerj ra-zvoja začrtane v resoluciji o družbeno-ekonomski politiki in ra-zvoju občine, kot je bilo to značilno za republiko Slovenijo. Kljub doseženim nekaterim relativno ugodnim rezultatom, kot so eko-nomski odnosi s tujino, zaposlovanje ter nadaljevanje ugodnega trenda v delitvi dohodka in čistega dohodka, pa še vedno bele-žimo slabo akumulacijsko in reprodukcijsko sposobnost gospo-darstva, izredno povečanje višine izgub v OZD, pojavljanje neka-terih težav z oskrbo z repromaterialom, izreden porast cen tako industrijskih proizvodov kot cen na drobno, kar je imelo ob relativno nizkem povečanju nominalnih osebnih dohodkov za posledico padec življenjskega standarda delavcev. Po podatkih industrijskih organizacij se je količinski obseg industrijske proizvodnje v prvem tromesečju letos povečal v primerjavi z enakim obdobjem lani za6,3%, kar je nad planirano stopnjo za leto 1981. Istočasno ugotavljamo, da je dinamika rasti industrijske proizvodnje nad dinamiko v primerjavi z ostalimi Ijubljanskimi občinami, kjer se je zaradi visokega porasta v prvem tromesečju lani v letošnjem prvem tromesečju celo znižala za 0,4% in nad dinamiko v SR Sloveniji, kjer je proizvodnja na ravni proizvodnje prvih treh mesecev 1980 leta. Iz podatkov zadnjih petih let pa je za občino značilno, da je v prvih treh mesecih dinamika rasti industrijske proizvodnje vedno nad celoletnim poprečjem občine. V posameznih OZD se je v obravnavanem obdobju obseg industrijske proizvodnje najbolj povečal v DO Avtomontaža TOZD Utensilia za 52%, kar je posledica uvedbe novega proizvodnega programa, v DO Tovil za 9,5%, v DO Kolinska TOZD Vinocet za 9,7%, v DO TTL TOZD Proizvodnja za 13%, v DO llirija Vedrog za 8,5%, zmanjšal pa se je v 9 organizacijah od tega najbolj v DO Zmaga za 16,5%, v DO Emona Merkur TOZD Pekarna Center za 13%, v DO Slovenijales - Žičnica TOZD Proizvodnja za 15,1%. V prvih dveh mesecih letošnjega leta je bilo v družbenem sektorju občine v poprečju zaposlenih 17.957 delavcev (podatki so obdelani na osnovi obrazcev RAD-1) ali za 1,9% več kot v enakem obdobju lani. V gospodarskih organizacijah je bilo konec februarja zaposleno poprečno 1,6% več delavcev kot v istem času lani, medtem ko se je v organizacijah združenega dela s področja negospodarstva povečalo za 2,7%, medtem ko se je v primerjavi s koncem meseca decembra zmanjšalo za 0,8% ali za 151 delavcev, kar je posledica zmanjšanja števila zaposlenih v gospodarstvu za 1,4%, medtem ko se je v negospodarstvu pove-čalo za 0,5%. V obdobju januar - februar je znašal v občini izplačani po-prečni osebni dohodek 10.959 din, kar je za 26% več kot v enakem obdobju lani. Povečanje v gospodarstvu je znašalo 27,4%, v negospodarstvu pa 23,5%. Navedeno povečanje je no-minalno, ob upoštevanju porasta življenjskih stroškov v Ljubljani za 46,8% pa ugotavljamo, da je realni osebni dohodek v občini v obdobju januar - februar za 14,1% nižji kot v enakem obdobju lani. Rezultati zunanjetrgovinske menjave OZD kažejo v primerjavi z lanskimi izboljšanje, iz česar je razvidno, da je zunanjetrgovinska menjava potekala v znamenju stabilizacijskih prizadevanj. V prvih treh mesecih je namreč znašal izvoz 99.037 tisoč din in se je v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za 6,9%, na drugi strani pa je bil uvoz dokaj umirjen saj je za 31,7% nižji kot v enakem obdobju lani in je znašal 67.072 tisoč din. (Podatki OZD za prvo tromesečje 1980 leta so zaradi spremembe deviznega ¦ tečaja korigirani, tako da je zagotovljena primerljivost z letošnjim letom.) Skladno z gibanjem se je bistveno izboljšala stopnja pokritja uvoza z izvozom in je v prvih treh mesecih letošnjega leta znašala 148% za razliko v preteklem letu, ko je bilo v enakem obdobju 94%. Ne glede na to, da so doseženi ugodni rezultati delno posledica tudi prenašanja izvoznih obveznosti iz preteklega leta, smo z doseženim lahko relativno zadovoljni, saj je značilno, da OZD pretežno izvažajo v drugi polovici leta. Na drugi strani pa se nižji uvoz lahko odrazi negativno, saj zasledimo nedoseganje planira-nega uvoza prav pri investicijski opremi in reprodukcijskem ma-terialu. Še nadalje pa ostaja neugodna regionalna struktura me-dnarodne menjave, ki se v letošnjem letu še stopnjuje. Največji izvozniki glede na delež izvoza občine so: DO Hoja (17,5%), DO TTL (12,9%), DO llirija Vedrog (10,3%). DO Utensilia TOZD Avtomontaža (10,0), DO Plutal TOZD Zapiralne embalaže (8,7%), DO kovinarska industrija Ig (8,6%); največji uvozniki glede na delež uvoza občine pa so: DO Plutal TOZD Zapiralne embalaže (20,4%), DO Iskra Elektrozveze TOZD Radijske zveze (17,5%), DO llirija - Vedrog (14,8%) in DO Elektrozveze TOZD Elektronika Horjul (14,2%). Povečanje blagovne menjave za 79% v OZD s področja znan-stveno-raziskovalne dejavnosti je posledica 123% povečanja uvoza in le 16,5% povečanja izvoza, tako da je na tem področju doseženo le 36% pokritje uvoza z izvozom. Glede na strukturo izvoza blaga in storitev odpade 40% izvoza na investicijsko opremo in 54% na storitve, medtem ko odpade 52% celotnega uvoza na uvoz surovin in repromateriala in 4,7% uvoza na uvoz opreme. Pri tem je DO Inštitut Jožef Stefan največji izvoznik v občini s tega področja (40%), sledi mu DO Inštitut za elektroniko in vakuumsko tehniko (36%), medtem ko je največji uvoznik DO Inštitut za kakovost in metrologijo (50%) in DO Inštitut Jožef Stefan (30%). Gospodarstvo na območju občine je v prvih treh mesecih letos doseglo 6.117.101 tisoč din celotnega prihodka, ki je za 39% večji od doseženega celotnega prihodka v obdobju januar - marec 1980. Dinamika povečanja je na prvi pogled ugodna, vendar je treba upoštevati vpliv visoke rasti cen, ki je nedvomno največ prispevala k doseženi rasti celotnega prihodka. Za doseženi celotni prihodek je gospodarstvo obračunalo po-rabljena sredstva v znesku 4.809.295 tisoč din, v primerjavi z višino porabljenih sredstev v prvem tromesečju lani jih je letos za 43% več. Hitrejša rast porabljenih sredstev od celotnega pri-hodka kaže, da je vpliv povečanih cen deloval bolj na povečanje stroškov občinskega gospodarstva. Hitreje od celotnega pri-hodka so naraščala porabljena sredstva skoraj vvseh področjih z izjemo industrije, obrti (usklajena rast) in kmetijstva. Znatno hitreje od celotnega prihodka so naraščala porabljena sredstva zlasti v prometu in stanovanjsko komunalni dejavnosti. Nad 100 din porabljenih sredstev je občinsko gospodarstvo v obravnavanem obdobju doseglo 127,2 din celotnega prihodka, medtem ko je bilo v enakem obdobju leta 1980 doseženo 131,4 din, v celem letu 1980 pa 128,2 din. Razlika med celotnim prihodkom - porabljenimi sredstvi je doseženi dohodek, ki znaša za obdobje januar - marec 1981 za gospodarstvo na območju občine 1.307.806 tisoč din, to pa je za 24% več od doseženega dohodka v enakem obdobju lani. Že omenjena rast porabljenih sredstev je v preležnem delu gospo-darskih področij vplivala na skromno povečanje dohodka z iz-jemo industrije, kjer je dohodek večji za 42% - kmetijstva (32%). Neugodno je v tem obdobju stanje v področju stanovanjsko komunalne dejavnosti, saj je doseženi dohodek kar za 32% nižji kot v enakem obdobju leta 1980 (KPL - TOZD Komunalne grad-nje). Tudi v nekaterih drugih organizacijah znatno nižji doseženi dohodek ni zadoščal za kritje obveznosti iz dohodka in akontacij za osebne dohodke, zato so tromesečno poslovno obdobje skle-nile z izgubo. Takih organizacij je v občinskem gospodastvu v obravnavanem obdobju 9 (Savske elektrarne DSSS 1.026 tisoč din, KIP Ljubljana - 2.256 tisoč din, ISKRA Elektrozveze - TOZD AIN - 3.081 tisoč din, SCT - TOZD Opekarne Ljubljana - 6.214 tisoč din, HOJA - TOZD Tesarstvo - 407 tisoč din, LM - TOZD Strojni park - 2.152 tisočdin, Pleskoobloga-943 tisočdin, KPL-TOZD Komunalne gradnje - 20.954 tisoč din in ISKRA Elektro-zveze - TOZD SPS - 839 tisoč din). Skupna višina izgube pa znaša 37.871 tisoč din in je znatno višja kot v prvem tromesečju lani (4.677 tisoč din). Med osnovnimi vzroki za nastalo izgubo so neugodni vremen-ski pogoji, povečani stroški predvsem pogonskih goriv, nespre-menjene prodajne cene in odsotnost kvalitetnih premikov v^jo-spodarjenju v samih OZD. Po podatih iz periodičnih obračunov negospodarskih OZD pa je razvidno, da je poslovanje v prvih treh mesecih leta 1981 sklenilo z izgubo sedem organizacij združenega dela s tega področja, skupna izguba pa znaša 2.424.111 din. Izguba je tako manjša za 13 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem v letu 1980, ko je bila ugotovljena v šestih organizacijah. V obravnava-nem obdobju je bila ugotovljena izguba v naslednjih organizaci-jah: v DO Šola za živinorejsko veterinarske tehnike v višini 50.677 din, v DO Poklicna kovinarska šola v višini 65.888 din, v Do FNT VTO Fizika v višini 500.995 din, v DO VVZ Malči Belič v višini 525.854 din, v VVZ Sonje Vidmar v višini 145.282 din, v DO Zdravstveni dom Ljubljana, TOZD Zdravstveni dom Vič v višini 679.769 din in v DO Radio Študent v višini 455.646 din. Izgube v navedenih organizacijah so predvsem posledice izpada dohodka zaradi zakasnele valorizacije programov, ki so bili v prvem trome-sečju še vedno na nivoju cen iz leta 1980. Razporejeni dohodek gospodarstva za prvo tromesečje letos znaša 1.345.065 tisoč din in je zaradi izgub večji od doseženega dohodka. Globalna razporeditev dohodka (v 000 din); l-lll. 80 l-lll. 81 IND Struk-tura - za skupne družbene potrebe 187.603 242.163 129 17,7 18,0 - za splošne družbene potrebe 28.117 28.203 100 2,7 2,1 - za druge namene 175.628 239.899 136 16,6 17,8 - za čiste OD, skupno porabo delavcev in akumulacijo 668.354 834.800 125 63,0 62,1 Skupaj 1.059.702 1.345.065 127 100,0 100,0 Iz strukture globalne razporeditve dohodka je razvidno, da je delež za skupne in splošne družbene potrebe v razporejenem dohodku nekoliko nižji (0,4 odstotne točke), močno pa se je povečal delež dohodka za druge namene (del dohodka za de-lovne skupnosti, obresti itd). Zmanjšal se je v razporejenem dohodku tudi delež, ki ostane gospodarstvu za čiste osebne dohodke, skupno porabo delavcev in akumulacijo. Razporeditev dela dohodka za čiste osebne dohodke, skupno porabo delavcev in akumulacijo: t l-lll. 80 l-lll. 81 IND Struk-tura - za čiste osebne dohodke 332.721 409.567 123 49,8 49,1 - za skupno porabo delav. 73.885 71.003 96 11,0 8,5 - za akumulacijo 261.748 354.230 135 39,2 42,4 Skupaj 668.354 834.800 125 100,0 100,0 Gospodarstvo na območju občine je ob 24% povečanju do-hodka razporedilo za osebne dohodke (bruto) 560.688 tisoč din ali za 24,2% več kot v enakem obdobju lani (za lansko obdobje znižana masa razporejenih sredstev za osebne dohodke za pri-spevke, ki se letos ne plačujejo !z OD), ob doseženi rasti dohodka pa naj bi možni odstotek rasti sredstev za osebne dohodke po 4. členu dogovora znašala 22,80%. To je sicer globalna ocena rasti sredstev za osebne dohodke za celotno gospodarstvo, ki ne upošteva možnosti zaostajanja glede na ustvarjeni izvoz blaga in storitev (7. čl. dogovora) in možnosti iz 5. člena dogovora (doho-dek na delavca, dohodek na poprečno uporabljena poslovna sredstva v letu 1979 in prvih devetih mesecih leta 1980 v primer-javi s podskupino dejavnosti). Iz dohodka razporejena sredstva za akumulacijo so znašala v prvih treh mesecih letos 354.230 tisoč din ali za 35% več kot je bilo za akumulacijo razporejeno \z dohodka v enakem obdobju lani. Povečanje akumulacije je ugodno zlasti v industriji (IND 184), kmetijstvu (IND 156) in obrti (IND 162), dočim v drugih področjih povečanje sredstev akumulacije ni tako ugodno, ozi-roma je obseg akumulacije nižji kot v enakem obdobju lani (promet za 22%, stanovanjsko-komunalna dejavnost za 68%). Izvršni svet SO Ljubljana Vič-Rudnik Ljubljana, 22. 5. 1981 Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2-81 /78) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne sprejela ODLOK o zaključnem računu o izvršitvi pro-računa občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1980 1. člen Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik za leto 1980, katerega sestavni del je tudi zak-Ijučni račun rezervnega sklada občine Ljubljana Vič-Rudnik. 2. Clen Zaključni račun proračuna izkazuje: Prihodke din 264,790.427,60 Odhodke din 264,790.427,60 3. člen Zaključni račun rezervnega sklada izkazuje: Prihodke , din 4,046.877,70 Odhodke din 600.000,00 Presežek prihodkov ¦ din 3,446.877,70 4. člen Presežek prihodkov po zaključnem računu rezervnega sklada v znesku din 3,446.877,70 se prenese v rezervni skiad proračuna za leto 1981. 5. člen Ta odiok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije Številka: 400-11/81 Predsednik skupfičine občine Oatum: Ljubljana Vič-Rudnik Vili BELIČ BILANCA PRIHODKOV IN RAZPORED PRIHODKOV PO GLAVNIH NAMENIH V PRORAČUNU OBČINE LJLBLJANA VIČ-RUDNIK ZA Lf TO 1980 Vrsta P R I H O D K D Doseženodin Glavni namen RAZPOREDITEV PRIHODKOV Porabl jeno din 1 Davki od osebnega dohodka in 01 Dejavnost orgonov družbenopolitič. nadohodek - 178,427.654,65 skupnosti 80,273.690,00 2 PromeHii dovek na premožen je 02 Ljudska obramba 5,026.190,00 innadohod.od premoženja 68,966.615,80 „_ . -¦ i ... 03 Dejvnost druzbenopol.organizaci| 3 Takse 6,347.186,70 in društev , 11,143.900,00 5 Prihodki po posebnih predbisih 3,945.170,90 04 Negospodarske investicije 27,109.843,10 6 Prihodki upravnih organov in 07 Kulturno prosvetna dejavnost 1,299,450,00 drvgi prihodki 7,103.799,55 Q8 Socialno skrbsfvo , 11,471.011,90 ' , 09 Zdravstveno varstvo 622.437,85 - . 10 Komunalna dejavnost t 16,900.549,75 / 11 Dejavnost krajevnih skupnosti - 13,665.500,00 12 Prispevek proračunom drugih - '¦ . družbenopolitičnih skupnorti 29,601.000,00 16 Intervencije v gospodarefru 18,461.919,40 . . 17 Tekoča proračunska rezerva in , obveznosti iz prejšnjih let 1,526,508,00 18 Krediti,vezana in izločena sredstva 47,688.427,60 S K U PA J : 264,790.427,60 S K U PA J : 264,790.427,60 poročilo V o izvrševanju proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik v letu 1980 Proračunska poraba za leto 1980 je bila oblikovana na podlagi družbenega dogovora o ukrepih za omejevanje splošne porabe v občinah v letu 1980 (Uradni list SRS, št. 15/80), ki določa, da bodo celotni izvirni prihodki za splošno porabo v občinah nara-ščali v skladu z ustvarjenim dohodkom gospodarstva, vendar največ do 16% glede na leto 1979, izvzemši sredstva za kompen-zacije za določene živilske proizvode ter za oblikovanje rezerv. Ker se Ljubljana smatra proračunsko kot celota, je bil sklenjen z Ijubljanskimi občinami in mestom dogovor o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana. Vsi presežki nad dovoljeno porabo za leto 1980 so bili na podlagi metodologije izvajanja družbenega dogovora o omejevanju splošne porabe v občinah v letu 1980 izločeni na posebni račun, namensko za kompenzacije za določene živilske proizvode ter za oblikovanje rezerv. Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik je na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopoli-tičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni lit SRS, št. 2/78) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. marca 1980 sprejela odlok o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1980. Občinski proračun je predvideval - prihodkevskupnemznesku 243,695.000,00 din - od tega: za razporeditev v posebnem delu proračuna 188,085.000,00 din za združevanje sredstev v Ljubljani 29,601.000,00 din za intervencije v gospodarstvu 26,009.000,00 din Na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. decembra 1980 pa je skupščina občine sprejela odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik za leto 1980 - rebalans. Rebalans proračuna je predvideval za leto 1980 - prihodkevskupnemznesku 251,955.000,00 din - od tega: za razporeditev v posebnem delu proračuna 189,721.000,00 din zazdruževanje sredstev v Ljubljani 29,601.000,00 din za intervencije v gospodarstvu 32,633.000,00 din Dodatna sredstva za razporeditev v posebnem delu občinskega proračuna v višini 1,636.000,00 din in znižanje na naslednjih postavkah: - fluorografskaakcija 200.000,00 din - tekoča proračunska rezerva 830.895,00 din - INDOK Ljubljana 7.200,00 din vskupnemznesku 2,674.095,00 din so bila z rebalansom proračuna razporejena takole: - sofinanciranje smučarskega središča na Krvavcu 1,000.000,00 din - vzdrževanjespomenikovingrobovborcevNOV 99.450,00 din - stroški kritja razlike v ceni za izdajanje dnevnika Ljubljanski dnevnik 976.645,00 din - pristojbinazaveterinarsko-sanitarnepreglede 200.000,00 din - veterinarska postaja Krim-stroški za vodenje evidence o veterinarsko san. pregledih 58.000,00 din - vlaganje vobvezni rezervni sklad proračuna 340.000,00 I. PRIHODKI Podlaga za oblikovanje proračunskih prihodkov občine so ve-Ijavni predpisi, ki jih sprejemata republiška in občinska skup-ščina, z drugimi besedami proračunski prihodki občine določe-nega leta se oblikujejo na podlagi veljavnega davčnega instru-mentarija. S sprejetim proračunom za leto 1980 je bilo predvi- deno, da bodo prihodki v globalu doseženi v višini 243.695.000,00 din, z rebalansom proračuna pa 251.955,000,00 din. Po zaključni praznitvi proračunskih prihodkov pa ti znašajo 264.790.427,60 din oziroma 105,1% na sprejeti rebalans. Pri vrsti 1 Davki od osebnega dohodka in na dohodek je davek od osebnega dohodka delavcev nekaj višji, kot smo predvidevali, medtem ko je davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavno-sti nekoliko pod predvidevanji in izkazuje indeks 95%, vendar v finančnem smislu ne predslavlja velikega znižanja. Prihodki iz davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti in davka od osebnega do-hodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev so se gibali nekaj nad predvidevanji. Pri vrsti 2 - prometni davek na premoženje in na dohodke od premoženja je izredno velik razkorak pri planiranih in ustvarjenih prihodkih pri davku na tovorna cestna motorna vozila in pri-klopna ter kombi vozila. Razlika je nastala zato, ker je osnutek zakona o davkih občanov predvideval ukinitev te vrste davščine. Uprave za družbene prihodke zato niso, v skladu z navodili, predpisale akontacij za davek na posest tovorno cestno motornih vozil, priklopnih in kombi vozil. Zakon o davkih občanov pa v letu 1980 ni bil sprejet in zato so uprave za družbene prihodke predpisale in odmerile ob koncu leta to vrsto davščine. Tako je nastala sprememba iz planiranih 330.000,00 din na realiziranih 4.646.574,20 din. Indeks 262,7 izkazuje tudi davek na dohodek od stavb, to je oddajanje stanovanjskth in poslovnih prostorov v najem in najemna ter zakupna vrednost poslovnih prostorov. Razlog je v povečanju te vrednosti in v doslednejšem ugotavlja-nju davčnih osnov teh vrednosti. Globalno vzeto je bil rebalans prihodkov naravnan na takrat zbrane podatke in predvidevanja, s tem da se je že računalo, da bo doseženo nekoliko več prihodkov, kot je planirano iz razlogov, ker sredstev, ki so vplačana v drugi polovici decembra in do konca leta ne pridejo na račun ni mogoče trošiti. To pa na razporede prihodkov nima vpliva, saj je bila splošna poraba limitirana, vsi preseženi prihodki pa so bili v skladu z dogovorom o oblikovanju splošne porabe SR Slovenije odvedeni na posebno partijo računa pri Službi družbenega knjigovodstva. II. RAZPORED PRIHODKOV: Sredstva predvideva v proračunu za leto 1980 so bila porab-Ijena na podlagi ustreznih izplačilnih dokumentov posameznih strokovnih služb upravnih organov, oz. v obliki dotacij predka-zana končnim koristnikom. Preko posebnega računa 637 »organ DPS skupščina in izvršni svet«, ki je bil odprt pri Službi družbenega knjigovodstva v skladu z zakonom o knjigovodstvu (Uradni list SFRJ, št. 58/76) pa so se vršila vsa direktna izplačila za poglavje 01 - Dejavnost družbeno-političnih skupnosti in za poglavje 04 - Negospodarske investi-cije - postavka: odplačilo anuitet. Izvrševanje proračuna je spremljal izvršni svet, za namensko porabo sredstev pa so še posebej skrbele pristojne strokovne službe. Vsa izplačila v breme tekoče proračunske rezerve so bila izvr-šena na podlagi sklepov izvršenga sveta, za kar ga je pooblastila skupščina občine z odlokom o proračunu občine za leto 1980. PREGIED DOSEŽENIH PRIHODKOV Vr*lo P R I H O D K I Predvideno po proročunu_____ Rebalam Doseženo Indeks 3:2 1 Davki od oseb.dohodka in na dohodek 2 Prometni davek na premožen|e In na doh.od premoženja 3 Takie 5 Prihodki po pos«bnih predpisih 6 Prihodki upravnih organov in drugih prihodki l SKUPAJPRIHODKI 162.020.000,00 69.710.000,00 3,950.000,00 2,675.000,00 170,170.000,00 65,090.000,00 6,370.000,00 3,600.000,00 5,340.000,00 6,725.000,00 243.695.000,00 251,955.000,00 178,427.654,65 104,9 68,966.615,80 106,0 6,347.186,70 99,« 3,945.170,90 109,6 7,103.799,55 105,6 264,790.427,60 105,1 PREGLED PORABUENIH SREDSTEV PO GLAVNIH NAMENIH PRORAČUNA Giavtii namen . _. Predvideno po Spremembe z rebalansom Izvršeno - Indeks _______________________________________proračunu___________in virmani______________________________________________ 01 Dejavnost organov družbenopol. skupnosti , 81,184.800,00 80,273.690,00 80,273.690,00 100,0 02 Mudska obramba 5,522.300,00 5,026.190,00 5,026.190,00 100,0 03 Dejavnost družbenopol.organizacij indruštev 11,151.100,00 11,143.900,00 11,143.900,00 100,0 04 Negospodarske investicije 29,449.500,00 27,109.893,00 27,109.843,10 100,0 07 Kultumo prosvetna dejavnort 1,200.000,00 1,299.450,00 1,299.450,00 100,0 08 Socialno skrbstvo 11,369.100,00 11,471.200,00 11,471.011,90 100,0 09 Zdrovstveno varstvo 850.000,00 622.600,00 622.437,85 100,0 10 Komonalna dejavnost 12,316.700,00 16,900.032,00 16,900.549,75 100,0 11 Dejavnost krajevnih skupr.osti 13,665.500,00 13,665.500,00 . 13,665.500,00 100,0 12 Prispevki proračunam drugih družbeno- političnih skupnosti 29,601.000,00 29,601.000,00 29,601.000,00 100,0 16 Infervencije v gospodaretvu 17,616.000,00 18,461.945,00 18,461,919,40 100,0 17 Tekoča proračunska rezerva in " obveznorfi iz prejšnjih let 1,880.000,00 1,526.600,00 1,526.508,00 100,0 18 Krediti,vezna in izločena sredtfva 27,889.000,00 34,853.000,00 47,688.427,60 136,8 v tem: obvezni rezervni sklad, 1,880.000,00 2,220.000,00 ' 2,220.000,00 100,0 uedstva za kotnponzaci je,blagovne rezerve in intervencije v gospodaržtvu 26,009.000,00_______32,633.000,00_____________45,468.427,60_________139,3 SKUPAJ ODHODKI 243.695.000,00 251,955.000,00 264,790.427,60 105,1 OBVEZNI REZERVNI SKLAD PRORAČUNA OBČINE UUBLJANA VIČ-RUDNIK Na podlagi 37. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) mora družbenopolitična skupnost izločati v sredstva re-zerv vsako leto najmanj 1% od vseh tekočih prihodkov, ki ji pripadajo po zakonu. Sredstva rezervnega sklada se uporabljajo - za odhodke, nastale kot posledica izrednih okoliščin, za katere sredstva niso zagotovljena v proračunu, - kot posojilo proračunu, kadar prihodki neenakomerno prite-kajo - za kritje proračunskega primanjkljaja Obračun 1% odvoda v rezervni sklad v letu 1980: - izvirniprilivprihodkovzaleto1980 264.790,427,60 din - minus odvod v proračun mesta Ljubljane za skupne mestne potrebe, po odloku o proračunu 1980 29,601.000,00 din - osnovazaobračun 235,189.427,60 din - 1 % obveznost za odvod v rezervni sklad 1980 2,351.894,30 din - vletu 1980jebilonakazano 2,220.000,00 din Razlika je bila nakazana 18/3-1981 131.894,30 din NAMEN REALIZACIJA I. PRIHODKI 1. Prenos salda iz leta 1979 din 1,590.131,30 2. Priliv v letu 1980 . din 2,456.746,40 SKUPAJ din 4,046.877,70 II. ODHODKI 1. Kmetijska zadruga Vel. Lašče, po sklepu IS SOb za nadomestila kmetom zaradi ele- mentarne nesreče - neurje, toča din 200.000,00 2. Kmetijska žadruga Ljubljana - TZO Vič po sklepu IS SOb za nadomestila kmetom, zara- di elementarne nesreče - poplave Barje din 400.000,00 SKUPAJ: din 600.000,00 III. Presežek prihodkov nad izdatkl din 3,446.877,70 Priliv v tekočem letu sestoji iz naslednjlh sredstev: - obveznost 1 % obvezne rezerve za decem- ber79 din 19.697,35 - obveznost 1 % obvezne rezerve po ZR pro- računa 79 ' dfn 164.593,85 - VNOVČENJE 4. anuitetnega kupona ob- veznic federacije din 52.455,20 - 1% obvezna rezerva od tekočih prihodkov v letu 1980 din 2,220.000,00 Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je na pod-lagi 14. člena odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1980 odobril v breme sredstev obveznega rezervnega sklada skupaj 600.000,00 din, za delno kritje izgub, ki so jih utrpeli kmetje zaradi elementarnih nesreč - neuria, toča (Velike Lašče) in poplav (Barje). statišče predlagatelja Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je na svoji 103. seji dne 25/3-1981 obravnaval in sprejel predlog odloka o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik in ga predlaga v sprejem občinski skupščini, v predlože-nem besedilu. IZVRŠNI SVET Na podlagi 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) in 21. člena pravilnika o knjženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne.....sprejela SKLEP o zaključnem računu davkov in pri-spevkov za leto 1980 i. Zaključni račun davkov in prispevkov za leto 1980, zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1980 in zaključni račun za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za leto 1980, se potrdi. Zaključni račun davkov in prispevkov za leto 1980 obsega: -obremenitev nadavkih in prispevkih za leto 1980 345 124.004,95 - plačila davkov in prispevkov v letu 1980 323.415.871,65 -neporavnani davki in prispevki nadan 31/12-1980 21.708.133,30 III. Zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1980 obsega: - obremenitev prispevka za leto 1980 5.906.328,80 -plačilaprispevkazaleto 1980 3.589.242,65 -neporavnani prispevki na dan 31/12-1980 2.317.086,14 IV. Zaključni račun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča obsega. -obremenitevprispevkazaleto 1980 24.288.788,21 -plačila prispevkaza leto 1980 16.349.975,50 -neporavnani prispevki nadan 31/12-1980 7.938.812,71 V. Ta sklep velja takoj. Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik VILI BELIČ Številka: 400-6/81 obrazložitev % s I. Na podlagi 21. člena pravilnika o knjižehju davkov občanov je dolžna uprava za družbene prihodke po poteku leta pripraviti zaključni račun davkov in prispevkov, W ga-predlaga strokovna komisija, imenovana od izvršnega sveta. Strokovna komisija, ki je pregledala zaključni račun davkov in prispevkov za leto 1980 in zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1980, je svoje delo opravila in v zvezi s tem predložila poročilo: Davčni zaključni račun obsega brutto bilanco, bilanco, pregled skupno doseženega prometa in pregled dolgov in predplačil za zavezance. V njem je prikazan v letu 1980 dosežen promet po računih s stanjem na dan 31/12-1980, ki zajema vse družbene obveznosti občanov, katere je uprava za družbene prihodke od-merjala, izterjevala in vodila o njih evidenco. Komisija je pregled zaključnega računa opravila po vzorčni metodi Pregledovala je prenos saldov iz leta 1979 v leto 1980, na kartice davčnih zavezancev in ugotovila popolno soglasje s pre-gledom dolgov in predplačil. Pregledane so bile tudi knjižbe odmerjenih zneskov, zneskov odpisov in pripisov ter knjižbe dospelih plačil. Komisija je primerjala plačila s prometom službe družbenega knjigovodstva in ugotovila soglasje pri vseh računih, razen pri računih samoupravnih interesnih skupnosti, kjer priha-jajo vplačila tudi direktno, mimo prehodnega računa. Praznitve iz zbirnega prehodnega računa so se vršile trikrat mesečno, kot to določa pravilnik o knjiženju. Davčno knjigovodstvo je v letu 1980 petkrat sestavilo ključ za delitev dohodkov uporabnikom. Ob pregledu zaključnega računa davkov in prispevkov in zak-Ijučnega računa prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1980 se je komisija posluževala evidence iz knjigovodstva in odmere. Pri tem je preizkusila v izbranih primerih pravilnosti knjiženja obremenitev in plačil obveznosti na računih zavezan-cev, pravilnost knjiženja na sintetičnih računih prispevkov in davkov, soglasnost evidence davčnega knjigovodstva z evidenco službe družbenega knjigovodstva ter preizkusila soglasje bi-lance. Ugotovila je, da so za vknjižbe sestavljene pravilno likvidi-rane temeljnice. Zato komisija predlaga občinski skupščini Ljub-Ijana Vič-Rudnik, da potrdi zaključni račun prispevkov in davkov in prispevka za starostno zavarovnje kmetov za leto 1980. V potrditev predlagamo tudi zaključni račun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, čeprav taka potrditev ni posebej predpisana. Zaradi celovitosti opravljenega denarnega prometa na davkih in prispevkih za leto 1980, s katerim upravlja občinska uprava za družbene prihodke, smo šteli za primerno, da promet za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča vključimo v potrditev zaključnega računa. V zaključnem računu nadomestila za uporabo stavbnega zem-Ijišča je prikazan promet, dosežen v letu 1980 s stanjem na dan 31/12-1980 in vsebuje: - bruto bilanco, - pregled doseženega prometa, - pregled dolgov in predplačil. Zaključni račun je sestavljen na podlagi evidence in ima - analitični račun zavezancev in - račun denarnega prometa. II. 1. Iz druge točke sklepa zaključnega računa je razvidno, da znašajo neizterjane obveznosti na dan 31/12-1981 pri davkih in prispevkih 21 708.100,00 din, kar predstavlja 6% od celotne letne obremenitve. Občina Ljubljana Vič-Rudnik sodi po številu davčnih zavezan-cev in po obsegu obremenitev v vrh slovenskih občin oziroma naša občina je na drugem mestu v SR Sloveniji, takoj za Maribo-rom. V naši občini je zelo razvita zasebna dejavnost, tako po Stevilu zavezancev (preko 1.800 zavezancev) kot po višini dohod-kov, na osnovi katerih so ustrezno odmerjene družbene obvezno-sti, ki jih plačujejo občani, ki opravljajo samostojne gospodarske in poklicne dejavnosti. Te obveznosti presegajo tretjino enolet-nega občinskega proračuna oz. enoletnega priliva proračunskih dohodkov. Lastnikov stavb je blizu 18.000, ti občani plačujejo pomembne družbene obveznosti, razen tistih, ki so oproščeni plačevanja. Zavezancev za davek od zemljišč je okoli 7.500. Zaradi teritorialne razsežnosti je zelo razvit promet z nepremič-ninami, s pravnimi posli kupoprodaje, darovanjem in dedovanji. 'Promet z nepremičninami ima bistven vpliv na oblikovanje prora-čunskih dohodkov in razumljivo tudi na celotno obremenitev pri upravi za družbene prihodke. Nadalje ima pomemben vpliv na višino obremenitve promet s cestnimi motornimi vozili, čeprav je prometni davek v občinskem proračunu vsebovan v sorazmerno majhnem deležu, pretežno namreč nastopa zvezni prometni da-vek. V letu 1980, kot je razvidno iz sklepa, je znašala skupna obre-menitev 345.124.004,05 din, plačila pa 323.415.800,00 din, kar predstavlja 94 odstotno izterjavo. Na realizacijo plačil vpliva vrsta faktorjev, tako subjektivne kot objektivne narave. Večino plačil opravijo zavezanci sami, pri vrsti zavezancev pa je treba poseči po številnih prisilnih ukrepih. Občani, ki opravljajo gospodarske dejavnosti, pogosto plačujejo svoje obveznosti s tem, da ob ragistraciji računov občinska uprava za družbene prihodke odtegne zapadle obveznosti. Račune v registracijo predlagajo občani v večjem obsegu v zadnjem kvartalu, zlasti pa v mesecu decembru. To je tudi razlog, da je prav neplačan obseg obveznosti po registriranih računih sorazmerno visok, saj v globalu znaša 10.576.593,00 din. To pa je polovica neporavnanih obveznosti ob koncu leta. Povedati je treba, da so organizacije združenega dela in druge organizacije te obveznosti poravnale v prvih mesecih leta 1981. Ta plačila znašajo preko 7 milijonov din. Okoli polovico neplačanega dolga pa so dolžni občani neposredno, ki jih iz različnih subjektivnih ali objektivnih razlogov niso poravnali, čeprav je uprava za družbene prihodke podvzela mnoge ukrepe (opomini, sklepi o prisilni izter-javi, rubeži), v mnogih primerih tudi uspela, v nekaterih težjih primerih, ki so bolj zapl^teni, pa so poskusi prisilne izterjave še v teku. Primerjava izterjave za leto 1980 in za zadnje petletno obdobje v občini Ljubljana Vič-Rudnik, mestu Ljubljana in v SR Sloveniji: Leto Petletno 1980 obdobje a) Občina Ljubljana Vič-Rudnik - obremenitev din 345.124.004,95 978.487.300 - plačila din 323.415.871,65 925.645.800 - odstotek izterjave 94% 95% - dolg din 21.708.133,30 52.841500 - odstotek dolga 6% 5% b) mesto Ljubljana - obremenitev din 989.226.300,00 3.453.504.300 - plačila din 912.484.400.00 3.226.972.700 - odstotek izterjave 92% 93% - dolg din 76.741.900,00 126.531.600 - odstotek dolga 8% 7% c) SR Slovenija - obremenitev din 4.116.807.700 13.799.774.800 - plačila din 3.726.561.700 12,649.167.300 - odstotek izterjave 91 % 92% - dolg din 390.246.000,00 1.150.607.500 - odstotek dolga 9% 8% 2. Prispevek za starostno zavarovanje kmetov plačuje 1.385 kmetov od enake osnove, kot plačujejo davek \z kmetijske dejav-nosti, to je od katastrskega dohodka negozdnih površin in vre-dnosti lesa, določenega za posek. Najprej je treba izvesti posto-pek za odmero davka in prispevkov iz kmetijske dejavnosti in potem šele po posebnem poslopku prispevek za starostno zava-rovanie kmetov. Odmera prispevka za starostno zavarovanje kmetov, kot je bilo že opisano, teče po posebnem postopku. V skladu z določili 46 člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov so k sodelovanju odmernega postopka vključeni zavezanci sami, krajevne skupno-sti ter drugi krajevni faktorji ter končno pred izdajo odločbe še posebna komisija skupščine občine, da se tako predhodno ugo-tovi plačilno sposobnost posameznih zavezancev. Takšen način odmernega postopka pa zaključek nalog nujno odloži na jesenski čas leta. V letu 1980 so bile vzaključevanju vse potrebne faze računalni-ške obdelave prispevka za starostno zavarovanje kmetov tako od odmere do evidentiranja tega prispevka. To zaključevanje je povzročilo, da je bila dokončna realizacija naloge še nekoliko zakasnjena. Zavezanci so dobili odmerne odločbe in plačilne dokumente proti koncu leta 1980, zaradi česar obveznosti niso mogli poravnati, niti jih ni bilo mogoče prisilno izterjati. Zaradi tega je koncem leta 1980 znašal dolg na prispevku za starostno zavarovanje kmetov 2,317.086,15 din. Do sredine maja 1981 je bilo plačanega 1.224.282,00 din dolga, poskusi prisilne izterjave za preostali dolg so v teku. 3. Z odlokom o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Ijubljanskih občin je bil sistemsko spremenjen način obračunavanja omenjenega nadomestila. Pred izdajo odmernih odločb za leto 1980 je bilo treba zbrati številne podatke, ki so imeli bistven vpliv odmerjenega nadome-stila in nato te podatke ustrezno oblikovati. Nov odlok je prinesel tudi številne nove zavezance, ki jih je bilo treba zbrati in ustrezno urediti. Zaradi velikega števila zavezancev, odločb ni bilo mogoče pripraviti pred začetkom novembra 1980 in so zato zavezanci za prvo poletje 1980 plačevali obveznosti po prej veljavnih predpi-sih. Računalniška obdobja je omogočila, da je bilo odmerne postopke mogoče sorazmerno hitro zaključiti, potem ko so bili zbrani in oblikovani podatki, tako da so zavezanci prejeli nado-mestila za uporabo stavbnega zemljišča v mesecu novembru in decembru 1980. Ta okolnost sprememba sistema je razlog, da je bila v letu 1980 sorazmerno slaba realiziacija predpisanega nado-mestila za uporabo stavbnega zemljišča. Dolg koncem leta 1980 znaša 7.938.817,71 din. Do sredine aprila 1981 je bilo plačanega 4,774.772,85 din dolž-nega nadomestila. 4. Po določilih 232. člena zakona o davkih občanov zastara pravica prisilne izterjave odmerjenih obveznosti v 5 letih, abso-lutno zastaranje pa nastopi v 10. letih. Po določilih 224. člena zakona o davkih občanov je mogoče dolg, ki se niti prisilno ne da izterjati, odpiše kot neizterljiv: - če je zavezanec umrl ali se neznano kam odselil in ni pustil niti premičnega niti nepremičnega premoženja, iz katetega bi se mogle izterjati obveznosti, - če se s prisilno izterjavo, ki se je vsako leto brezuspešno poskušala, dolg ni mogel izterjati niti tretje leto, odkar je zapadel v plačilo; izjemoma se dolg odpiše tudi pred potekom treh let, če se pri prisilni izterjavi ugotovi, da ne kaže, da bi se mogei dolg v določenen času izterjati. Uprava za družbene prihodke se teh določil ne poslužuje do-sledno, saj pri posameznikih pogosto uspe prisilna izterjava, predno nastopi zakonito zastarenje. Uprava za družbene prihodke Ljubljana, 22/5-1981 Uresničujoč z ustavo določene funkcije družbenopotitičnih or-ganizacij, ki skupaj s skupščino občine Ljubljana Vič-Rudnik in njenimi organi ter temeljnimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi odgovorno oblikujejo pobude, mnenja in stališča o vprašanjih, ki zadevajo razvoj in uresnifievanje socialističnih sa-moupravnih odnosov, oblikovanje in izvajanje določene politike: 1. Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik, 2. Občinska konferenca ZKS Ljubljana Vič-Rudnik, 3. Občinska konferenca SZDL Ljubljana Vič-Rudnik, 4. Občinski svet zveze sindikatov Ljubljana Vič-Rudnik, 5. Občinski odbor ZZB NOV Ljubljana Vič-Rudnik, 6. Občinska konferenca ZSMS Ljubljana Vič-Rudnik, 7. Samoupravna interesna skupnost za razvoj kmetijstva, Ljub-Ijana Vič-Rudnik, 8. Samoupravna interesna skupnost za socialno skrbstvo, Ljubljana Vič-Rudnik, 9. Obrtno 2druženje občine Ljubljana Vič-Rudnik, Tržaška 15, 10. Uprava za avtomatsko obdelavo podatkov skupščine mesta Ljubljane, 11. Uprava za inšpekcijske službe mesta Ljubljane, Vilharjeva 33, 12. Občinska uprava za družbene prihodke občine Ljubljana Vič-Rudnik, sprejemajo kot soudeleženci v skladu z določbami 22. in 23. člena zakona o družbenih svetih (uradni list SRS, št. 5/80), DRUŽBENI DOGOVOR o družbenem svetu za družbene pri-hodke občine Ljubljana Vič-Rudnik Lčlen Za uresničevanje organiziranega družbenega vpliva na zago-tavljanje demokratičnega samoupravnega družbenega odločanja z doslednim izvajanjem delegatskega sistema, za organizirano ustvarjalno spodbujanje razvoja socialističnih samoupravnih družbeno ekonomskih in političnih odnosov, kot tudi za čim širši družbeni vpliv na uresničevanje funkcije oblasti na področju oblikovanja in izvajanja davčne politike, se v občini Ljubljana Vič-Rudnik za področje občine uprave za družbene prihodke usta-novi družbeni svet za družbene prihodke (v nadaljnjem besedilu: družbeni svet). 2. člen Družbeni svet je kot oblika organizirane demokratične izme-njave in usklajevanja mnenj, medsebojnega sodelovanja in po-svetovanja o načelnih in konkretnih vprašanjih oblikovanja in izvajanja politike na področju družbenih prihodkov. 3. člen Družbeni svet pri izvrševanju svoje funkcije predvsem: - omogoča demokratično izmenjavo mnenj in usklajevanje pri oblikovanju in uresničevanju politike, pripravi in izvrševanju od-lokov in drugih predpisov ter samoupravnih sporazumov in dru-gih predpisov ter samoupravnih sporazumov in družbenih dogo-vorov na področju družbenih prihodkov, - daje pobude za proučitev posameznih pomembnejših vpra-šanj pri izvajanju politike ter sprejemanju odlokov in drugih predpisov ter samoupravnih sporazumdv na področju družbenih prihodkov, - obravnava pobude in predloge, ki jih dajejo udeleženci do-govora, organi in organizacije, ki ne sodelujejo v delu družbe-nega sveta, samoupravne organizacije oziroma skupnosti ali de-lovni Ijudje in občani, - zagotavlja demokratični družbeni vpliv na delo občinske uprave za družbene prihodke, - vpliva na čimhitrejše uvajanje sodobnih metod dela v občin-ski upravi za družbene prihodke, na njeno smotrnejše in učinko-vitejše izvajanje upravnih funkcij. 4. člen Družbeni svet ustanovi skupščina občine z odlokom, s katerim določi njegovo področje dela, udeležence v delu sveta ter način njihovega sodelovanja, zagotavljanja sredstev za delo sveta in način opravljanja strokovnih in drugih nalog za potrebe sveta. S poslovnikom družbeni svet uredi organizacijo in način dela sveta, način uresničevanja javnosti dela ter druga vprašanja, pomembna za delo sveta. i • ' 5. člen Družbeni svet sestavljajo delegati udeležencev pri delu sveta. Sestav delegatov določi skupščina občine z odlokom. 6. člen Delegat v družbenem svetu je dolžan upoštevati smernice in predloge svoje organizacije, skupnosti oziroma organa, ki ga je delegiral v svet v skladu s skupnimi in splošnimi interesi. Za svoje delo v svetu je delegat soodgovoren udeležencu dogovora, ki ga v svet delegira. Deiegat v svetu lahko poda pobudo za proučitev posameznega vprašanja, enako pravico imajo tudi organizacije in skupnosti, ki so delegirale delegate v svet. 7. člen Družbeni svet s poslovnikom predpiše, ali vodi delo sveta predsednik ali predsedujoči. Družbeni svet s poslovnikom določi čas trajanja funkcije predsednika oziroma predsedujočega ter predpiše vrstni red, po katerem se voli izmed udeležencev pri delu družbenega sveta. Čas trajanja funkcije predsednika oziroma predsedujočega do-loči družbeni svet vsakokrat tudi v aktu o izvolitvi. 8. člen Za uspešnejše delovanje družbeni svet zahteva od občinske uprave za družbene prihodke potrebna poročila in informacije o izvajanju sprejete politike, o izvrševanju predpisov, programov, sklepov in stališč skupščine občine. 9. člen Družbeni dogovor je sklenjen, ko ga sprejmejo in podpišejo vsi udeleženci. Številka: 021-18/81 Datum: PODPISNIKI DOGOVORA: 1. SKUPŠČINA OBČINE UUBUANA VIČ-RUDNIK 2. OBČINSKA KONFERENCA ZKS LJUBLJANA VIČ-RUDNIK 3. OBČINSKA KONFERENCA SZDL LJUBUANA VIČ-RUDNIK 4. OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV LJUBUANA VIČ-RUDNIK 5. OBČINSKI ODBOR ZZB NOV UUBLJANA VIČ-RUDNIK 6. OBČINSKA KONFERENCA ZSMS UUBLJANA VIČ-RUDNIK 7. SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA RAZVOJ KMETIJSTVA UUBLJANA VIČ-RUDNIK 8. SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA SOCIALNO SKRBSTVO UUBLJANA VIČ-RUDNIK 9. OBRTNO ZDRUŽENJE OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK 10. UPRAVA ZA AVTOMATSKO OBDELAVO PODATKOV SKUPŠČINE MESTA LJUBUANE 11. UPRAVA ZA INŠPEKCIJSKE SLUŽBE MESTA LJUBUANE 12. OBČINSKA UPRAVA ZA DRUŽBENE PRIHODKE OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK Na podlagi 202. člena ter 205. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) in 23. člena zakona o družbenih svetih (Uradni list SRS, št. 5/80) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela dne... na seji zbora krajevnih skupnosti ... in na seji družbeno političnega zbora dne... sprejela ODLOK o družbenem svetu za družbene pri-hodke občine Ljubljana Vič-Rudnik I.člen V občini Ljubljana Vič-Rudnik se pri občinski upravi za druž-bene prihodke ustanovi družbeni svet za področje družbenih prihodkov (v nadaljnjem besedilu: družbeni svet). 2. člen Družbeni svet razpravlja, daje mnenja in zavzema stališča ter daje predloge o oblikovanju politike družbenih prihodkov za financiranje splošnih družbenih potreb, spremlja izvajanje spre-jete politike na področju družbenih prihodkov iz pristojnosti občinske uprave za družbene prihodke in daje predloge, mnenja ter zavzema stališča o vprašanjih Iz delovnega področja občinske uprave za družbene prihodke. Družbeni svet v skladu z zagotavljanjem demokratičnega odlo-čanja v samoupravnih institucijah občine zlasti: 1. razpravlja, izmenjuje in vsklajuje mnenja ter daje pobude in predloge oziroma sprejema stališča k osnutkom in predlogom splošnih aktov. ki jih pripravlja občinska uprava za družbene prihodke in sprejema skupščina občine za področje - davkov občanov in civilnih pravnih oseb, ki jih plačujejo iz osebnih dohodkov, od dohodkov in od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic, - davkov od prometa s proizvodi in plačil za storitve ter davkov od prometa z nepremičnim premoženjem, - upravnih in komunalnih taks. 2. razpravlja, daje mnenje in predloge k samoupravnim aktom, s katerimi se zavezujejo občani, družbene pravne in civilno pravne osebe, plačevati določene obveznosti za financiranje splošnih družbenih potreb in potreb posebnega pomena, 3. Razpravlja, daje mnenja, predloge in pobude k izvajanju zakonov, odlokov in samoupravnih aktov. katere je pristojna izvajati občinska uprava za družbene prihodke. V zvezi s tem proučuje kako občani, družbeno pravne in civilno pravne osebe izpolnjujejo prej omenjene akte - predvsem v pogledu prijavljanja dohodka in izpolnjevanja predpisanih obvez-nosti, ter kako občinska uprava za družbene prihodke pristopa k tem nalogam, da zagotovi najučinkovitejše in smoterno izpolnje-vanje. 4. Razpravlja in spremlja, kako občinska uprava za družbene prihodke izvaja sklepe, navodila in načelna stališča skupščine in njenega izvršnega sveta. 5. Razpravlja o pridobivanju prihodkov občanov ter sprejema stališča in pobude za odpravljanje morebitnih nesorazmerij med pridobivanjem prihodkov in stanjem premoženja. 6. Razpravlja, sprejema mnenja in stališča ter daje pobude za čimširše in smotrnejše uvajanje sodobnih metod dela v občinski upravi za družbene prihodke. 7. Razpravlja ter zavzema mnenja in stališča o splošnih aktih, ki jih izdaja funkcionar občinske uprave za družbene prihodke. 8. Razpravlja ter zavzema mnenja in stališča o organiziranosti in kadrovski politiki občinske uprave za družbene prihodke. Družbeni svet lahko razpravlja o vseh drugih vprašanjih s podorčja pristojnosti občinske uprave za družbene prihodke, kadar šteje, da je izkazana potreba. 3. člen Oružbeni svet lahko zahteva od funkcionarja občinske uprave za družbene prihodke, da predloži potrebna poročila o delu ali informacije o določenih okoliščinah in stanjih na področju izvaja-nja politike družbenih prihodkov. Funkcionar občinske uprave za družbene prihodke je dolžan proučiti vse predloge, mnenja in stališča družbenega sveta, ki jih je ta sprejel po določenihr vprašanjih. V primeru, da funkcionar uprave za družbene prihodke ne sprejme predloga, mnenja ali stališča družbenega sveta, je o tem dolžan obvestiti izvršni svet in družbeni svet ter navesti razloge za odklonitev. Kadar družbeni svet obravnava določeno vprašanje iz pristoj-nosti občinske uprave za družbene prihodke na pobudo delovnih Ijudi, občanov ali samoupravnih organizacij oziroma skupnosti, je o svojem mnenju oziroma stališču, poleg občinske uprave za družbene prihodke, dolžan obvestiti tudi pobudnike. 4. člen Udeleženci v delu družbenega sveta so: 1. Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik, 2. Občinska konferenca ZKS Ljubljana Vič-Rudnik, 3. Občinska konferenca SZDL Ljubljana Vič-Rudnik, 4. Občinski svet zveze sindikatov Ljubljana Vič-Rudnik, 5. Občinski odbor ZZB NOV Ljubljana Vič-Rudnik, 6. Občinska konferenca ZSMS Ljubljana Vič-Rudnik, 7. Samoupravna interesna skupnost za razvoj kmetijstva, Ljub-Ijana Vič-Rudnik, 8. Samoupravna interesna skupnost za socialno skrbstvo Ljub-Ijana Vič-Rudnik, 9. Obrtno združenje občine Ljubljana Vič-Rudnik, Tržaška 15, 10. Uprava za avtomatsko obdelavo podatkov skupščine mesta Ljubljane, 11. Uprava za inšpekcijske službe mesta Ljubljane, Vilharjeva 33, 12. Občinska uprava za družbene prihodke občine Ljubljana Vič-Rudnik. 5 č|en Udeleženci v delu družbenega sveta iz prejšnjega člena imajo v svetu po enega delegata. Udeleženci v delu družbenega sveta določijo stalnega koordinatorja, ki ureja razmerja do družbenga sveta. Udeleženci v delu družbenega sveta pošiljajo delegata na seje družbenga sveta v skladu z določbami svojih samoupravnih aktov oziroma kakor odloči ustrezni samoupravni organ udeleženca. Delegat se na seji družbenega sveta izkaže s pooblastilom. 6. člen Funkcionar občinske uprave za družbene prihodke je dolžan delati v delu družbenega sveta in sodelovati na sejah. 7. člen Prvo sejo družbenega sveta skliče predsednik izvršnega sveta skupščine občine ali član izvršnega sveta, ki ga določi predse-dnik izvršnega sveta. 8. člen Družbeni svel sprejme poslovnik o svojem delu, s katerim natančneje določi organizacijo in način dela, uresničevanje jav-nosti dela in druga vprašanja, pomembna za delo sveta. 9. člen Strokovna in druga opravila za delo družbenega sveta opravlja občinska uprava za družbene prihodke. 10. člen Sredstva za delo družbenega sveta zagotavlja skupščina ob-čine v proračunu. 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik skupščine občine Številka. 021-19/81 Ljubljana Vič-Rudnik Datum: VILI BELIČ obrazložitev Predlagatelj je dal osnutek dogovora in odloka o družbenem svetu za družbene prihodke v razpravo vsem podpisnikom dogo-vora. Vsi navedeni podpisniki dogovora so o dogovoru razprav-Ijali in so se načeloma strinjali z njegovo ustanovitvijo in tudi z njegovo vsebino dela. Nekateri pa so dali določene pripombe in predloge. Pripombe in predloge k dogovoru in posebno še k odloku so dali vsi trije zbori občinske skupščine, komite ZK, predsedstvo SZDL in še nekateri drugi. Vsi so bili enotnega mnenja, da se variantna predloga v 3. in 4. členu odloka črtata. Pripomba, podana na zboru krajevnih skupnosti glede zadnjega odstavka 3. člena dogovora in šeste točke 3. člena odloka je bila smiselno upoštevana pri sestavi predloga. Komite občinske konference ZK in predsedstvo skupščine sta bila mnenja, da se v 4. členu odloka vnesejo kot udeleženci v delu družbenega sveta vsi podpisniki, to je vse družbenopolitične organizacije. V osnutku je bilo zapisano, da bi vse družbeno-politične organizacije zastopal delegat SZDL kot frontne organi-zacije. Predlagatelj meni, da je predlog komiteja in predsedstva umesten in sprejemljiv. Ljubljanska banka je do udeležbe v svetu zavzela odklonilno stališče in je zato kot podpisnik dogovora izpuščena in tudi v 5. členu odloka ni navedena kot udeleženka dogovora o delu sveta. Predlagamo, da vsi navedeni udeleženci dogovor o družbenem svetu za družbene prihodke podpišejo in s tem omogočijo občin-ski skupščini sprejem odloka o družbenem svetu za družbene prihodke, ki naj bi ga sprejela na isti seji, ko bo sprejemala družbeni dogovor. Občinska uprava za družene prihodke O SPREMLJANJU IZVAJANJA DOGOVORA o uresničevanju družbene usmeri-tve razporejanja dohodka v letu 1980 v občini Ljubljana Vič-Rudnik Izvršni svet SO Ljubljana Vič-Rudnik je v skladu z določili 25. do 28. člena Dogovora o uresničevanju družbene usmeritve raz-porejanja dohodka v letu 1980 tekoče spremljal vključevanje OZD v dogovorjena merila. V skladu z določili dogovora in po predhodnem mnenju KO za stabilizacijo pri OK SZDL Ljubljana Vič-Rudnik je izvršni svet obravnaval vloge OZD za prekoračitev limitirane mase za bruto osebne dohodke delavcev oziroma oblikovanje sredstev sklada skupne porabe. Od 28 vlog, ki jih je izvršni svet obravnaval, jih je 20 rešil pozitivno, medtem ko je za 8 OZD ugotovil, da ni uteme-Ijenih razlogov za odstopanje od določil dogovora. Med letom je na podlagi informacij, ki jih je pripravil komite za družbeno planiranje in gospodarstvo sproti opozarjal organiza-cije združenega dela na vključevanje v dogovorjena merila. Tako je že ob spremljanju dogovora v prvem tromesečju skupaj z občinskim sindikalnim svetom sklical individualne poslovodne organe, predsednike DS in predsednike IO OS vseh OZD v občini Ljubljana Vič-Rudnik in jih opozoril na naloge in obveze, ki izhajajo iz resolucijskih in drugih določil v zvezi z izvajanjem stabilizacije v letu 1980 Pri pripravi informacij o vključevanju v dogovorjena merila ob polletnih, devetmesečnih in letnih rezultatih je bilo od OZD, ki so prekoračile limitirana sredstva za bruto osebne dohodke, pa za to niso dobile odobritve izvršnega sveta, zahtevano, da podajo obrazložitev vzrokov prekoračitve. Po obravnavi vzrokov preko-račitev OZD med letom je Izvršni svet ugotovil, da ni razlogov za ukrepanje, kljub temu pa je organizacije opozarjal na potrebno ravnanje z določili dogovora. Na podlagi dokončne informacije izdelane na osnovi zaključ-nih računov OZD pri čemer je bilo upoštevano poleg določil dogovora, sprejetih stališč odbora udeležencev dogovora ter sprememb in dopolnitev dogovora ter po predhodni obrazložitvi vzrokov prekoračitev razporejenih sredstev za OD v OZD, je Izvršni svet organiziral še dodatne razgovore z organizacijami in sicer v cilju, da bi dobili celovito sliko poslovanja in ugotovili objektivne razloge, ki so vplivali na relativno nizko rast dohodka, oziroma kršitev temeljnih določil dogovora. Omenjeno informacijo je obravnaval tudi KO za stabilizacijo pri OK SZDL in zavzel stališče, da morajo vse OZD, ki se niso držale predvidenih usmeritev dogovora oziroma so razlogi nespoštova-nja subjektivne narave v skladu z določili 25. člena dogovora za leto 1981, preveč razporejene zneske nadomestiti v okviru plani-ranih in razporejenih sredstev za osebne dohodke v letu 1981. Iz sklepa IS in stališč KO za stabilizacijo izhaja, da pri razpore-janju sredstev za bruto osebne dohodke OZD niso v globalu odstopale od sprejetih družbenih usmeritev, ki bi imele za posle-dico bistvene motnje v družbeni reprodukciji, da pa morajo v DO Gostinsko podjetje Vič, DO Tiskarna Ljubljana, DO Pohištvo, DO Zavod za urejanje stavbnih zemljišč, DO Mizarstvo Trnovo, DO ARS Inženiring in DO Vodno gospodarski inštitut preveč razpore-jeni znesek nadomestiti v okviru planiranih razporejenih sredstev za osebne dohodke v letu 1981. Prizadete organizacije so bile na individualnih razgovorih, ki jih je po sklepu Izvršnega sveta opravil komite za družbeno planira-nje in gospodarstvo, seznanjene s predvidenimi ukrepi oziroma sklepi izvršnega sveta in so zagotovile, da so že oziroma da bodo v letu 1981 v skladu z njihovimi planskimi akti, to obveznost poravnale. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Ljubljana, 26/5-1981 O POPISU PREBIVALSTVA, stanovanj in gospodinjstev v občini Ljubljana Vič-Rudnik Aktivnost na popisu prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj se je začela z imenovanjem 11 članske obfiinske popisne komisije na decembrski seji skupščine leta 1980. Priprave za popis so se pospešeno nadaljevale v letu 1981 od meseca januarja naprej in so zajemale: - razpis in izbiro kandidatov za opravljanje del in nalog občin-skih popisovalcev in inštruktorjev; zaradi obsežnosti območja občine smo potrebovali za izvedbo popisa v 463 popisnih okoliših 360 popisovalcev in 54 inštruktorjev; - priprava seznama počitniških hiš, le-ta se je pripravljala v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi, na podlagi izvedene an-kete med lastniki hiš ter v sodelovanju z ustreznimi upravnimi službami pri IS SO Ljubljana Vič-Rudnik; - priprava geografskih kart za celo območje občine; nosilec naloge je bila Geodetska uprava, ki je v sodelovanju z Zavodom SRS za statistiko pripravila karte z vrisanimi popisnimi okoliši, gradbenimi objekti ter seznam ulic in objektov po popisnih okoli-ših; - priprava začasnih hišnih številk; nosilec naloge je bila Geo-detska uprava, ki je pripravila seznam zgradb, za katere so bile hišne številke namenjene ter predlog oštevilčenja; - inštruiranje izbranih kandidatov za inštruktorje ter popiso-valce; inštruiranje inštruktorjev je potekalo v prostorih SO Ljub-Ijana Vič-Rudnik, medtem ko je bilo inštruiranje popisovalcev zaradi velikega števila le-teh razdeljeno na 12 inštruktažnih mest po krajevnih skupnostih in v prostorih SO Ljubljana Vič-Rudnik; inštrukcije so trajale v povprečju 4 dni; - dostava vsega gradiva potrebnega za izvedbo popisa (popi-snice, geografske karte, seznam počitniških hiš, register prebi-valstva) v prostore določene za sedež popisovalcev in inštruktor-jev v času popisa, sedeži so bili večinoma v prostorih krajevnih skupnosti občine Ljubljana Vič-Rudnik. Popis se je začel 1. 4. 1980 ob 7. uri in je bil zaključen v večini KS do 10. 4. 1981. Izjemoma se je nadaljeval v nekaj krajevnih skupnostih, kjer je bilo zaradi odsotnosti krajanov ali izpada popisovalcev potrebno zaradi popolnosti zajetja popisati še preo-stale popisne enote. V skladu s sprejetim rokovnikom del na popisu je občinska popisna komisija do 15. 4. zbrala vse popisno gradivo ter do 20. 4. izdelala prve rezultate popisa in jih dostavila Zavodu SRS za statistiko. Hkrati pa je od 13. do 17. 4. 1981 bila izvedena kontrola kvalitete zbranih podatkov v popisu ter kontrola zajetja podatkov v 4 popisnih okoliših na območju občine. Vzorčne popisne oko-liše je določil Zvezni Zavod za statistiko. Rezultati tega popisa kažejo, da so podatki po kvaliteti zadovoljivi, medtem ko zajetje popisnih enot ni bilo popolno. Prvi rezultati popisa izdelani do 20. 4. 1981 so naslednji: .3: ' -'0 POPIB PBBBIVAL8TVA, GOBP0DHJ8TST 3 STHOTIIJ 31.3.1981 PETl HJZULTATI FO ISAJSmS SHJFIOBTJB OBfinii LjuBum Tic-Bunn DUJZVIA BIDHIQ6T St.Btalnih preblT«lc»T io reg.prebl. -.12.1980 s 06KB TFISAHIH T sainnB atrakto- "T" 2 SPJHTO 6TETIL0 apor. ¦tor. ¦k%. itu. r«i«n filADOT gO«p. oseb- odaot-nlh ii -nroki 5 7 goepo-dlnj- 8t»T s: ¦kapa^ TT I« »tslno atanovanja TS" BABJZ BB90 BBSZOTICA CHTI VBH SOBROTA GALJIVICA GOLO-ZAPOTOI EOBJTTL &a TIS KOLEZIJA IOZAEJE IBIII IAVBICA iulSi bklič HIUH ČffiBH HOBGLS ¦OTEUJE OOBICI rrauzzi PIJAVA GOHICA FOISOT GRABEC FH]8LBJX BAJCITBA RAIOVA JZLSa BOB SOZSA DOLHA Btrwrt sun sms ŠlOJLJIOi. *8»0T0 TOIISKLJ TDKJAI mm laSCi TIUJZ G0HICK TBHOTOI ZELOn L06 , ZILOILJE 995 1. 484 1. 624 524 5.516 3. 597 398 2. 681 1. 956 422 4. 397 2. 512 2. 595 1. 381 4. 002 4. 165 1. 546 1. 524 750 243 1. 888 2. 214 389 2. 596 729 4. 798 1. 638 3. 861 2. 211 3. 880 857 531 1. 980 4. 827 1. 173 2. 538 656 294 1.75? 1.51? 1.656 529 2.576 2.282 400 2.683 1.959 403 4.039 2.319 2.16? 1.349 3.565 3.895 1.685 1.544 1.102 543 1.916 2.202 381 2.505 715 4.522 1.513 3.673 1.980 3.395 875 520 2.075 4.644 1.194 2.393 717 284 2.4 2.1 §:? 3,5 1:1 0,6 5,5 3,2 2,9 1,8 iii 2,1 1,5 0,7 2,6 5,0 0,5 3,4 1,0 6,2 2,0 5.0 2.7 4,6 1,2 0,7 2,8 6,3 1,6 3,2 1,0 0,4 24 Vs 8 23 167 38 93 11 141 128 1 51 i 90 14 222 80 104 29 144 9 8 16 179 8 7? 27 58 2Š 1 17 11 21 7 8 2J 14 10 7 445 56 106 180 801 4? 101 89 1.911 365 260 121 16 7 2 22 19 24 24 6 22 23 21 8 16 39 27 14 2 19 ?4 9 i 4 7 32 9 7 51 9 7 6 2 7 3 14 5 8 1 23 17 1 10 4 1 6 9 15 1 2 14 4 1 21 5 562 510 504 154 789 751 282 800 612 208 1.579 712 794 413 1.433 1.529 5*7 439 326 306 633 671 263 606 312 1.691 495 1.216 608 1.310 278 175 686 1.672 H? 192 103 588 s rro p a j i 76. 372 73.462 100 2.130 319 4.478 561 20? 24.605 25.227 23.936 LEGENDA: - Število oseb vpisanih v seznam 1 (zap. št. 3) osebe, ki imajo v kraju popisa stalno prebivališče; - število oseb vpisanih v seznam 2 (zap. št. 5) osebe, ki stanu-jejo v kraju popisa, vendar stalno prebivajo v drugem kraju; - število oseb vpisanih v seznam 3 (zap. št. 6) osebe, ki so bile v kritičnem trenutku (slučajno prisotne) v kraju popisa, a stalno prebivajo v drugem kraju; - skupno število oseb odsotnih iz vzroka 5 (zap. št. 8) osebe, ki so bile v kritičnem trenutku popisa v tujini na začasnem delu, ki ga opravljajo pri tujem delodajalcu ali samostojno; - skupno število oseb odsotnih iz vzroka 7 (zap. št. 9) osebe, ki so bile v kritičnem trenutku popiga v tujini, kot družinski člani oseb, ki so v tujini na začasnem delu; - skupno število stanovanj za stalno stanovanje (zap. št. 12) skupno število stanovanj zmanjšano na število stanovanj, ki se uporabljajo za počitek in rekreacijo ali v času sezonskih del v kmetijstvu; Na območju občine je bilo popisanih 80.389 oseb (seznam 3+5+6+7), od tega 768 oseb na začasnem delu v tujini. Števila stalnih prebivalcev ni moč točno določiti, ker jih je poleg zajetih v seznamu 3 (73.462 oseb), del zajet tudi pod uporabniki skupin-skih stanovanj (4.487 oseb). Kljub navedenemu je izvedena pri-merjava s podatki iz registra prebivalstva, saj so podatki za tiste KS kjer skupinskih stanovanj ni (domovi, samostani, itd.) primer-Ijivi. Popolnejše in bolj obdelane podatke iz popisnega gradiva bo izdelal Zavod SRS za statistiko. Občinska popisna . komisija Ljubljana, 29. 5.1981 OSTALI HEZDMATI P0PI8A PO KSAJEVHIH SroPBOSTIH, BTAHJE 31/3-1981 ESAJBTHA SEunoei konj goT»di ot«c prail- pemt- Todnja- k<»- ivf nine koT baj-eistern oor 1 !>-3»5 5 7 S BABJI 126 487 1 163 3.113 19 BRDO 4 39 - 4 334 46 BSIZOTICA 25 "333 3 72 1.965 60 Sffll TEH 34 506 7 118 560 j87 5oLoTA 59 1.251 7 264 3.028 137 1 OALJTTIOA 3 55 3 23 501 85 1 GOLO-ZAPOTOS 40 239 5 108 821 81 HOBJDL 140 1.881 85 492 2.579 116 - 10 156 1.034 - 311 2.453 76 * lllATAB 22 327-148 1.091 15 lOLEIJA - 4-29 27 16 I0ZABJI 10 73 - 13 624 67 Qn - 10 - 9 LATSIOA 55 351 - 97 1.152 102 HAICI BSLIC - ... 5 14 HILAI CS»B - " 5 HOTOLI - 2 57 2 ¦OTRAIJl OOBIOI 138 488 2 183 1.706 74 PHTOZZI - 54 - 9 218 6 PIJATA 00MCA 17 '190 J ?? 847 1J7 P01H0T 0RAM0 75 1.108 56 281 1.792 UJ HAKOTA^A - ^ 5- 61 k193 4 - BOZKA D0LHA - ... 52 94 1 mjIBII 9 151 9 87 427 49 8» AIS 8ITIB 1 2 3 - 186 16 SIOTLJIOA 71 473 1 89 1.675 142 TBHOTO 2 30 - 3 220 7 TOSIBSLJ 106 532 - 272 1-758 42 TOHJAI .12 300-46 657 97 VttHB LAfl«« 105 1.348 19 150 3-073 248 Tl8 1 18 - 15 106 9 VMIJZ GOEICI 41 411 - 152 1.572 89 THHOTOI 4 109 - 8 369 57 uni loo - 9 20 3 299 žanaji________16 172 - 52 568 31 iufi; 1.450 13.42? 328 3MM9O 39.690 2.426 odgovori na vprašanja delegafov^—odgovorina vprašanja Ljubljana, vendar bi morala družbenopolitična skupnost v Ljub-Ijani predhodno sistemsko rešiti združevanje sredstev vseh Ijub-Ijanskih občin, na načelu vzajemnosti in solidarnosti. J Komunalna skupnost Vič-Rudnik Predsednik 10 Srečo Zorn, dipl. ing. I. r. KRAJEVNA SKUPNOST ROŽNA DOLINA VPRAŠANJE, postavljeno na 32. seji skupščine ZZD, DPZ, ZKS dne 25/3-1981 Ugotavljamo, da so cestni podvozi na Cesti 27. aprila (Erjav-čeva cesta in Cesta III.), Jadranska ter podhodi za pešce na Oražnovi ulici, Cesta v Rožno dolino, Idrijska (Stan in dom), Cesta IX silno zanemarjeni, polni smeti in odpadkov, slabo razsvetljeni in pomanjkljivo kanalizirani. Vprašujemo, kdo je odgovoren za čiščenje in redno vzdrževa-nje teh javnih površin in kako naj se uredi to vprašanje? Pripominjamo, da v zimskem času predvsem na podhodih ni odstranjen sneg in ledene ploskve niso posute s peskom, kar je pešcem povzročilo že več telesnih poškodb. Nadalje vprašujemo, kdo je odgovoren za redno čiščenje vo-dnih hidrantov (zaradi ev. nastalega požara) v našl KS, da niso po zimi založeni s snegom in ledom? ODGOVOR: . Za redno čiščenje cestnih podvozov na Cesti 27. aprila (Erjav-čeva cesta in Cesta III.), Jadranski podvoz, ter za podhod za pešce na Oražnovi, Cesti v Rožno dolino (Stan in dom) Cesta IX, je zadolženo KPL-TOZD Javna higiena, ki ima vse podhode od letos dalje v rednem programu vzdrževanja in opravljanja komu-nalnih storitev. V zimskem času pa opravlja pluženje in posipavanje podhodov KPL-TOZD Komunalne gradnje, kateri so tudi vključeni v redni program opravljanja zimske službe. Redno vzdrževanje in upravljanje vodnih hidrantov je v pristoj-nosti IPK - TOZD Mestni vodovod, zato vam lahko posreduje informacijo o lokaciji vodnih hidrantov omenjeni TOZD. KRAJEVNA SKUPNOST KOLEZIJA VPRAŠANJE, postavljeno na 33. seji ZZD, ZKS, DPZ dne 22/4-1981 Zaradi omejenih sredstev republiške skupščine za ceste se bo dograditev južne obvoznice verjetno zavlekla za daljše obdobje, kot smo prvotno računali. Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik zaradi tega z lastnimi sredstvi gradi mestno cesto med Tržaško in Dolenjsko cesto. Ta cesta poteka v trasi Tbilisijske ulice, Ceste v Mestnl log, Jurčkove poti in Peruzzijeve ceste. Ker se naša občina že več let trudi, da bi to cesto dogradila vprašujemo, zakaj in v kakSni vsoti bo za to cesto prispevalo mesto in republiška skupnost za ceste, sicer bo naša občina z lastnimi sredstvi po sedanjih izkušnjah gradila to cesto v strošku 12 - milijard dinarjev /120 milijonov din še vsaj 8 let. Verjetno bo to kasneje kakor bo zgrajena južna obvoznica -avtocesta. ODGOVOR: Komunalna skupnost občine Ljubljana Vič-Rudgik z lastnimi sredstvi gradi cestno povezavo med Tržaško in Dolenjsko cesto v trasi Ceste v Mestni log, Jurčkove poti in Peruzzijeve ceste, brez finančne pomoči Republiške skupnosti za ceste in mesta Ljub-Ijane. Zato podpiramo pobudo delegacije, da se v finančni kon-Strukciji graditve pojavita Republiška skupnost za ceste in mesto DELEGACIJA KRAJEVNE SKUPNOSTI KOLEZIJA VPRAšANJE: Delegacija Krajevne skupnosti Kolezija je na 25. seji ZKS z dne 25.6.1980 postavila delegatsko vprašanje, glede lokacije za zidavo nove šole v KS - Cesta v Mestni log - Rezijan-ska ulica. Na to vprašanje smo dobili odgovor v delegatski prilogi št. 9-7. oktobra in sicer, da je zemljišče za novo šolo zagotovljeno v Murglah ob VVZ Murgle. S takšnim odgovorom se delegacija KS ne strlnja in prosi za pojasnilo, glede spremembe lokacije za zidavo nove šole. ODGOVOR: Glede na to, da je predvidena na področju Kolezija-Murgle osnovna šola s 24 učilnicami, dvema telovadnicama, večnamen-skim prostorom in kuhinjo, je prvotno predvidena lokacija za WO Sonje Vidmar premajhna in je lokacija ob VVO v Murglah primernejša in omogoča realizacijo izgradnje omenjene osnovne šole. KRAJEVNA SKUPNOST POLHOV GRADEC VPRAŠANJE: Zanima nas, zakaj je predvidena investicija zdravstvene postaje Polhov Gradec izpadla in kateri organ je o tem razpravljal in sklepal brez sodelovanja samoupravnih orga-nov naše Krajevne skupnosti? ODGOVOR: Zaradi omejenih sredstev za investicije programa samopri-spevka III. je občinska zdravstvena skupnost morala izgradnjo nekaterih objektov prenesti na kasnejšo obdobje po letu 1986. KRAJEVNA SKUPNOST TRNOVO VPRAŠANJE: Zanima nas, ali je že znano o zamenjavi parcele Peršin v Trnovem za izgradnjo VVZ Trnovo in za Verbiča? ODGOVOR: Peršin je sprejel novo lokacijo in bo predal zemljišče investi-torju za gradnjo VVO Trnovo takoj, ko se bo lahko preselil na novourejeno lokacijo, kar bo realizirano predvidoma do konca jeseni 1981. Vse to ureja pogodba oz. sporazum, ki je bil sklenjen in podpisan med Peršinom in občino Ljubljana Vič-Rudnik v marcu 1981. S tem aktom je bilo zemljišče za gradnjo VVO pridobljeno. VPRAŠANJE: Naša delegacija ponovno postavlja vprašanje kdo bo nosil politično škodo ob Samoprispevku III, zaradi odla-ganja rešitve problema izgradnje VVZ Trnovo (na Peršinovem zemljišču). ODGOVOR: Gradnja VVO Trnovo je bila po odloku predvidena za leto 1980. Zaradi znanih težav pri pridobitvi zemljišča, se je pričetek gradnje zavlekel, saj je bilo treba izvesti vse postopke za preseli-tev kmetije in zagotoviti za to preselitev potrebna finančna sred-stva (okoli 8 milijonov). Predvideno je bilo, da bo celoten pro-gram samoprispevka II. realiziran do leta 1983, zato ne moremo govoriti o politični škodi, saj bo dejansko zadnji objekt v naši občini dograjen v letu 1982. OK St. 48 - zasebnl kmetovalcl DK. St. 46 - KIT - KZ LJublJana VPRAŠANJE: Na 25. skupnem zasedanju zborov skupščine občine, 16. 7. 1980 je bil sprejet predlog obeh delegacij (ob sklepanju o uvedbi postopka redne likvidacije .MKZ Rakitna), da izvršni svet skup-ščine občine poroča v mesecu decembru zborom občinske skup-ščine o stanju ter možnostih ureditve in koriščenja objekta na Rakitni. Ker poročilo izvršnega sveta ni vključeno v dnevni red sej zborov 24. t. m. delegaciji vprašujeta, kdaj bo zborom podano to poročilo? ODGOVOR: Izvršni svet skupščine občine doslej ni mogel predložiti poro-čilo o ukinjenem MKZ na Rakitni glede ureditve in koriščanju objekta, ker še niso bila opravljena sanacijska dela, ki so pogoj za ponovno uporabo objekta za katerekoli namene. Sanacija ob-jekta je bila vključena v program samoprispevka III. z namenom, da se opravijo sanacijska dela in objekt ponovno usposobi za delovanje. KRAJEVNA SKUPNOST STANE SEVER VPRAŠANJE: Zakaj prihaja, do tako velikih razlik pri financiranju delegat-skega sistema v posameznih KS in zakaj so v krajevni skupnosti »Stane Sever« odvzeli 2 stara milijona, kar je bilo objavljeno v naši Komuni. Predhodno pa smo bili obveščeni, da bomo dobili več sredstev. ODGOVOR: Krajevne skupnosti dobivajo sredstva za redno dejavnost oz. delegatski sistem po kriterijih, ki jih je sprejel IS in skupščina v začetku leta 1979. Do razlike 20.000 din je prišlo zato, ker so bile KS o višini teh sredstev obveščene prezgodaj, ker je bil takrat osnutek predloga proračuna še v fazi usklajevanja. OBČINSKI KOMITE ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI KS MURGLE • Na delegatsko vprašanje, ki je bilo podano na 29. seji zbora krajevnih skupnosti o gradnji južne obvozne ceste, odsek Dolgi most - Malnice posredujemo sledeč odgovor: Izgradnja južne obvoznice je v srednjeročnem programu za obdobje 1981-1985 in se v bistvu že gradi. Na trasi se izvajajo geomehanske in arheološke raziskave ter ostala preddela. Zaradi izbire primerne tehnologije gradnje so v gradnji poiskusni nasipi. Na podlagi pridobljene lokacijske odločbe je izdelava projektne dokumentacije v zaključni fazi. Velike težave, ki nastopajo pri pridobivanju zemljišč, nas ovi-rajo pri intenzivnejši gradnji. Že 19. 2. 1980 smo z dopisom št. 402/9/78 zaprosili SO Ljubljana Vič-Rudnik da izda odlok o ugotovitvi javnega interesa za gradnjo južne obvoznice. Na pod-lagi tega odloka bi se postopek pri pridobivanju zemljišč skrajšal ter bistveno poenostavil. Republiška skupnost za ceste Vodja programskega sektorja Marjan Krajnc, dipl. ing. Zodločbošt. 464-129/80 zdne 11.5.1981 Komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja je bilo zemljišče dodeljeno upravi za Ijudsko obrambo skupščine mesta Ljubljane. SEKRETARIAT ZA UUDSKO OBRAMBO ODGOVOR NA DELEGATSKO VPRAŠANJE KRAJEVNE SKUP-NOSTI KRIM V ZVEZI Z ZAKLONIŠČEM »B« NA RAKOVNIKU V zvezi delegatskega vprašanje delegacije KS Krim sporočamo, da je bila opravljena sprememba lastništva zemljišča za gradnjo zaklonišča »B« na Rakovniku. delegati so sklenili - delegati so sklenili - delegati so sklenili SKRAJŠAN ZAPISNIK 28. seje družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki je bila 27. maja 1981 s pričetkom ob 16. uri. Sejo zbora je na podlagi statuta občine in poslovnika za delo skupščine, sklical in vodil predsednik zbora, Emil DOLČIČ. Predsednik Dolčič je predlagal dopolnitev dnevnega reda, ki je bil predlagan s sklicem seje zbora, z dvema predlogoma, in sicer: 1. obravnava in sprejem predloga družbenega dogovora o spomenikih revolucionarnega gibanja NOB in socialistične iz-gradnje na območju Ijubljanskih občin, 2. obravnava in sprejem družbenega dogovora o izgradnji in financiranju nove stavbe Muzeja Ijudske revolucije Slovenije. Delegati so sprejeli dopolnitev dnevnega reda ter nato tudi naslednji dnevni red: ' . 1. Ugotovitev sklepčnosti, 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 27. seje zbora, ¦ 3. Obravnava poročila o izvajanju skrbi za vojaške in civilne invalide vojne ter borcev NOV in drugih vojn in njihovih družinskih članov v občini Ljubljana Vič-Rudnik, 4. Obravnava poročila o vzdrževanju spomenikov, spominskih plošč, obeležij, vojaških grobov in grobišč NOB na območju . občine Ljubljana Vič-Rudnik, 5. Obravnava in sprejem predloga družbenega dogovora o spomenikih revolucionarnega gibanja NOB in socialistične izgradnje na območju Ijubljanskih občin, 6. Obravnava in sprejem predloga družbenega dogovora o izgradnji in financiranju nove stavbe Muzeja Ijudske revolu-cije Slovenije, 7. Obravnava in sprejem predloga odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o obvezni pripravi dokumentov Ljubljana 2000, 8. Obravnava poročila o realizaciji urejanja stavbnih zemljišč v letu 1980 in plan urejanja stavbnih zemljišč za leto 1981, 9. Obravnava in sprejem osnutka sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju Ijubljanskih občin, 10. Predlogi in vprašanja delegatov. KTOČKI 1. Od 29 delegatov družbenopolitičnega zbora je bilo na seji prisotnih 17 delegatov, s čimer je bila zagotovljena sklepčnost seje. Izostanek s seje so opravičili: Janez Čebulj, Anton Črnivec, Cilka Rakar, Franc Malovrh, Breda Čižmek, Stane Tesner, Brane Pečan. Brez opravičila pa so s seje izostali: Ema Durjava, Rado Škraba, Gabrijel Trček in Betka Vrančič. Seji zbora so prisostvovali tudi: Rado Pehaček, predsednik komisije za zadeve borcev in invali-dov, Jože Šketa, predsednik komisije za spremljanje izvajanja DD o kadrovski politiki v občini ter Franc Krumberger, Aleš Šarec in Belko Bovcon kot predstavniki izvršnega sveta. K TOČKI 2. Skrajšan zapisnik 27. seje družbenopolitičnega zbora z dne 22. aprila 1981 je bil brez dopolnitev ali pripomb soglasno odobren. K TOČKI 3. Uvodno poročilo o izvajanju skrbi za borce NOB in drugih vojn, vojaške in civilne invalide ter njihove družinske člane je podal predsednik komisije, Rado PEHAČEK. Poudaril je, da se preko komisije uspešno razrešuje borčevska problematika s stalnimi in občasnimi priznavalninami, enkratnimi denarnimi pomočmi, itd. Hkrati je predlagal, da skupščina tudi v naprej namenja toliko skrbi kot dosedaj razreševanju vprašanj in problemov borcev in invalidov ter njihovih družinskih članov. Delegati družbenopolitičnega zbora so bili seznanjeni tudi s stališči, ki jih je sprejelo k poročilu predsedstvo občinske konfe-rence SZDL in predsedstvo občinskega odbora ZZB NOV. V razpravi so sodelovali: Ivan Beti, Mile Škabar, Emil Dolčič in Rado Pehaček. SKLEP: Družbenopolitični zbor je soglasno sprejel poročilo o izvajanju skrbi za vojaške in civilne invalide vojne ter borce NOV in drugih vojn in njihove družinske člane v občini Ljubljana Vič-Rudnik z uvodnim poročilom predsednika komisije ter z nasled-njitni predlogi in stališči: 1. materialno stanje borcev in invalidov ter njihovih družinskih članov je sicer relativno zadovoljivo rešeno, vendar pa je po-trebno posebno pozornost in skrb nameniti temu, da bi sedanja inflacijska gibanja v večji meri ne prizadela standarda borcev, ki prejemajo priznavalnino in pomoč, 2. ukrepi izvršnega sveta za zmanjšanje občinskega proračuna naj ne prizadenejo sredstev, ki so namenjena razreševanju bor-čevskih vprašanj in problematike, 3. zdravstveno varstvo borcev je z organizacijo posebnega dispanzerja za borce zadovoljivo, kar pa ne velja za zobozdrav-stveno službo. Zato naj izvršni svet preko pristojnih organov in služb zagotovi organizacijo zobozdravstvene službe za borce v enakem obsegu in kakovosti, kot je organizirana splošna zdrav-stvena služba za borce, 4. poročilo komisije naj v bodoče ločeno prikaže problematiko in stanje civilnih žrtev vojne in vojnega materiala ter kadrovskih oskrbnin in stanje ter problematiko borcev. K TOČKI 4. Poročilo je bilo objavljeno v delegatski prilogi, delegati pa so bili seznanjeni tudi s stališči predsedstva OK SZDL in predsed-stva občinskega odbora ZZB k poročilu. V razpravi so sodelovali: Ivo Starin, Jože Modic in Emil Dolčič. SKLEP: Družbenopolilični zbor je soglasno sprejel poročilo o vzdrževanju spomenikov, spominskih plošč, obeležij, vojaških grobov in grobišč NOB na območju občine z naslednjimi predlogi in stališči: 1. V vsaki krajevni skupnosti bi morala sodelovati komisija za spomeniško varstvo, 2. ugotovljeno je, da vsi spomeniki na območju občine, niso vključeni v pregled in evidenco, zato je pottebno evidenco izpo-polniti in vanjo zajeti vse spomenike, po potrebi, glede nazgodo-vinske dogodke, pa predlagati tudi postavitev manjkajočih spo-menikov in obeležij. Hkrati je potrebno za vsak spomenik konkretno določiti, kdo skrbi za njegovo vzdrževanje, 3. spomenik v Krvavicah je potreben obnove, prav tako je treba obnoviti črke na spomeniku v Lapušni dolini, ob cesti Iška vas--Gornji Ig; Preprečiti je potrebno širjenje črnih gradnej v okolico spome-nika v Kozlarjevi gošči ter za izvedbo takojšnjih ukrepov imeno-vati posebno komisijo, sestavljeno iz predstavnikov izvršnega sveta, ZB, KS in drugih. Proučiti je potrebno predlog, da bi cerkev v Iški vasi, v kateri je delovalo italijansko vojaško sodišče, prevzela kulturna skupnost Ljubljane, 4. poročilo naj se dopolni z naslenjimi popravki: - spomenik pot tč. 1 ni nov, temveč obnovjen, - pod tč. 4 se naj besedilo glasi ¦-spomenik 14 talcem iz Zapotoka«, - pod tč. 14 se naj besedilo glasi »spominski kamen nad breznom v Logarjevem grabnu, kjer je bila zverinsko umorjena skojevka Angela Škulj« KTOČKI5. Predlog družbenega dogovora je objavljen v delegatskem gra-divu mesta. O osnutku dogovora je razpravljal in sklepal zbor na seji 25/2-1981. Razprave ni bilo. SKLEP: Družbenopolitični zbor je soglasno sprejel sklep o sprejemu predloga družbenega dogovora o spomenikih revolu-cionamega gibanja NOB in socialistične izgradnje na območju Ijubljanskih občin. K TOČKI 6. Uvodno obrazložitev k predlogu družbenega dogovora o iz-gradnji in financiranju nove stavbe Muzeja Ijudske revolucije je podal podpredsednik izvršnega sveta, Franc Krumberger. Pred-log dogovora je objavljen v mestnem delegatskem gradivu. Družbenopolitični zbor je soglasno sprejel: 1. sklep o prenehanju sklepa o sprejemu družbenega dogo-vora o izgradnji in financiranju nove stavbe muzeja Ijudske revo-lucije, sprejet 16. julija 1980, 2. sklep o sprejemu novega družbenega dogovora o izgradnji in financiranju nove stavbe Muzeja Ijudske revolucije Slovenije v Ljubljani, ki določa kasnejši rok dograditve in drugačno trošenje sredstev v posameznih obdobjih. K TOČKI 7. Po krajši uvodni obrazložitvi, ki jo je podal član izvršnega sveta Aleš Šarec, je družbenopolitični zbor soglasno sprejel predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o obvezni pripravi dokumentov »Ljubljana 2000«. K TOČKI 8. Predsednik zbora je seznanil deiegate, da je v delegatski prilogi objavljen le povzetek obširnega poročila o realizaciji urejanja stavbnih zemljišč v letu 1980 in k planu urejanja v letu 1981. V razpravi so sodelovali: Ivan Kurent, Emil Dolčič in Jože Lekšan. Zboru so bila posredovana tudi stališča in sklepi predsedstva OK SZDL k poročilu, in sicer: 1. predsedstvo občinske konference SZDL sprejema poročilo o realizaciji urejanja stavbnih zemljišč v letu 1980 in planu ureja-nja za leto 1981 ter hkrati podpira stališča izvršnega sveta skup-ščine in komiteja za urejanje prostora in varstva okolja, 2. Predsedstvo sodi, da so sistemski predpisi s področja ureja-nja in pridobivanja stavbnih zemljišč pomanjkljivi in premalo precizni, zaradi česar predlaga, da se o tem obvesti delegacijo za zbore republiške skupščine, ki naj da pobudo za spremembo dosedaj veljavnih zakonitih predpisov s tega področja, 3. predsedstvo predlaga zavodu za urejanje stavbnih zemljišč, da poročilo dopolni in pojasni, v čem se kaže premajhna angaži-ranost upravnega organa in kdo so udeleženci pri urejanju pro-blematike stavbnih zemljišč, 4. predsedstvo ugotavlja, da je zavodu za urejanje stavbnih zemljišč, zaradi nedodelanosti samoupravnega sistema in svobo-dne menjave dela na tem področju, prepuščena izvajalska in upravljalska funkcija, kar povzroča težave tako zavodu kot tudi ostalim uporabnikom na področju urejanja stavbnih zemljišč. 5. viri sredstev so v planu urejanja za leto 1981 nerazrešeni, zlasti glede zaostrenega kreditiranja s strani bank. Postavlja se vprašanje, kdo bo investiral vlaganja v sosesko do zazidalnega načrta ter kdo bo pokrival lastno udeležbo v primerih, ko investi-tor še ni znan. Pretežni del nalog bo potrebno preusmeriti v pridobivanje sredstev ter iskati načine in možnosti za združevanje sredstev za uresničitev plana, 6. predsedstvo priporoča zavodu, da v bodoče bolj racionalno razpolaga s pridobljenimi sredstvi, zlasti pri investiranju v nove soseske tako, da bo čim manj sredstev potrebno zagotoviti za rušenje obstoječih objektov. kakor tudi za nakup nadomestnih stanovanj. Potrebno je torej večje sodelovanje z urbanisti in ostalimi subjekti pri načrtovanju novih sosesk. 7. glede na prehod na nov sistem financiranja, med njimi tudi stanovanjskega dinarja, ki se bo financiral iz čistega dohodka OZD, predsedstvo meni, da bi bilo potrebno sprožiti akcijo v OZD, da ta del čistega dohodka v obliki akontacije-nakazujejo samou-pravni stanovanjski skupnosti tako, da bodo sredstva razpolož-Ijiva skozi celo leto in da bo mogoče zastavljena planska izhodi-šča na področju stanovanjske gradnje uresničevati. Na podlagi razprave in stališč predsedstva OK SZDL, je družbe-nopolitični zbor soglasno sprejel - poročilo zavoda o realizaciji urejanja stavbnih zemljišč v letu 1980 in o planu urejanja v letu 1981 s stališči izvršnega sveta, komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja in predsedstva OK SZDL ter z naslednjim sklepom: 1. zavod za urejanje stavbnih zemljišč naj do naslednje seje zbora predloži pismeno poročilo, kateri predpisi ovirajo uspešno delo in zaviralno vplivajo na realizacijo programa, 2. ker je potrebno razjasniti navedbo v poročilu o premajhni angažiranosti upravnega organa pri pridobivanju stavbnih zem-Ijišč, naj zavod pismeno posreduje konkretne primere, izvršni svet pa vzroke, ki so pogojevati take primere. K TOČKI 9. Uvodno poročilo je podal Jože Šketa, predsednik komisije za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini. V njem je opozoril, da pogojuje spremembe in dopolnitve družbenega dogovora, ki je v osnutku predložen, dogovor o kadrovski politiki v SRS, o katerem je skupščina že razpravljala in sklepala. SKLEP: Družbenopolitični zbor je brez razprave soglasno spre-jel osnutek sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju Ijubljan-skih občin. K TOČKI 10. Predlogov in vprašanj delegatov ni bilo Seja zbora je bila zaključena ob 18.10. Zapisnik izdelala: PREDSEDNIK ZBORA: Marija Mihelič, I. r. Emil Dolčič, I. r. SKRAJŠAN ZAPISNIK 34. seje zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki je bila 27. maja 1981 s pričetkom ob 16. uri v veliki sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB 7. Sejo zbora združenega dela je sklical in vodil predsednik zbora Stojan GOMEZELJ. Soglasno je bil sprejet naslednji dopolnjeni DNEVNI RED: 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora, 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 33. seje zbora, 3. Obravnava in sprejem poročila o realizaciji urejanja stavbnih zemljišč v letu 1980 in plan urejanja za leto 1981, 4. Obravnava in sprejem poročila o izvajanju skrbi za vojaške in civilne invalide vojne ter borce NOV in drugih vojn ter njiho-vih družinskih članov, 5. Obravnava in sprejem poročila o vzdrževanju spomenikov, spominskih plošč, obeležij, vojaških grobov in grobišč NOV na območju občine, 6. Obravnava in sprejem predloga družbenega dogovora o spo-menikih revolucionarnega gibanja NOV in socialistične iz-gradnje na območju Ijubljanskih občin (gradivo SML), 7 Obravnava in sprejem predloga družbenega dogovora o iz- gradnji in finansiranju nove stavbe Muzeja Ijudske revolucije Slovenije (gradivo SML), 8. Obravnava in sprejem predloga odloka o spremembi in do- polnitvi odloka o obvezni pripravi dokumentov Ljubljana 2000, 9 Obravnava poročila odbora podpisnokov o dotoku in porabi sredstev v letu 1980, 10. Obravnava osnutka sprememb in dopolnitev družbenega do-govora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na ob-močju Ijubljanskih občin (gradivo SML), 11. Obravnava osnutka o spremembi in dopolnitvi odloka o spre-jemu generalnega urbanističnega razvoja mesta Ljubljaneza določitev območja Smodinovec, 12. Obravnava ostalega gradiva za sejo zborov skupščine mesta Ljubljane in določitev delegatov za sejo zbora združenega dela SML, 13. Vprašanja in predlogi delegatov K točki 1. na podlagi oddanih pooblastil je predsednik zbora razglasil sklepčnost zbora, ker je bilo na seji prlsotnih 31 delegatov od skupno 49 delegatov. Seje zbora se niso udeležili delegati naslednjih delegatskih konferenc: DK št. 1 - Inštitut Jožef Stefan DK št. 3 - Iskra Elektrozveze TOZD PMD DK št. 4 - Iskra TOZD SEM DK št. 6 - IGO DK št. 9 - DO Iskra Horjul, Elektrozveze TOZD PMD DK št. 10 - Avtomontaža TOZD Utensilia DK št. 13 - Kemijski inštitut Boris Kidrič DK št. 14 - Slovenijales Žičnica DSSP DKšt. 17- GG Ljubljana DK št. 19 -Zmaga DK št. 20 - Slovenijales TOZD Lesni in gradbeni material DK št. 25 - HP Kolinska TOZD Vinocet DK št. 32 - SGP Grosuplje TOZD Splošne gradnje DK št. 34 - Zavod za slepo in slabovidno mladino DK št. 38 - FAGG DK št. 42 - Zveza skupnosti za zaposlovanje SRS DK št. 45 - Ljubljanske mlekarne TOZD Posestvo DK št. 47 - KZ Velike Lašče > K točki 2. Skrajšan zapisnik 33. seje zbora združenega dela z dne 22. aprila 1981 je bil brez pripomb sprejet soglasno. K točki 3. K poročilu o realizaciji urejanja stavbnih zemljišč v letu 1980 in planu urejanja za leto 1981 sta uvodno obrazložitev podala pred-stavnik Zavoda za urejanje stavbnih zemljišč Vič, Jani VOGELNIK in predsednik komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja, Marjan KRMAVNER. V razpravi so sodelovali: ¦ - Aleš KRNEC - delegat DK št. 46, ki je podal skupno pripombo DK št. 46 in DK št. 48. Delegacija meni, da bo v precej soseskah prišlo do konflikta med kmetijsko in drugačno rabo. Zato želijo še posebej podpreti mnenje in stališče komiteja za urejanju prostora in varstvo okolja, ki med drugim zahteva, da je treba posvečati večjo pozornost pri pridobivanju zemljišč za gradnjo in že v času nastajanja urbanističnih in zazidalnih osnov vključiti v razgovore tudi lastnike zemljišč. Delegati menijo, da je potrebno to stališče še posebej dosledno spoštovati takrat, kadar gre za lastnike zemljišč, ki so kmetje in jim je kmetovanje osnovni vir preživljanja. Hkrati pa želijo opozo-riti na 141. člen zakona o kmetijskih zemljiščih, ki določa, da se do sprejetja občinskega prostorskega plana na njivskih površi-nah ne sme graditi, kar lahko vpliva na preusmeritev gradnje oziroma zmanjšanje površin za gradnjo v nekalerih soseskah in s tem tudi na delno spremembo plana urejanja stavbnih zemljišč za leto 1981. - Martin REPOLUSK - delegat DK št. 2, je podal naslednje pripombe delegatske konference k poročilu o realizaciji urejanja stavbnih zemljišč v letu 1980 in k planu urejanju za leto 1981: a) poročilo je pripravljeno z vidika Zavoda za urejanje stavbnih zemljišč, ker so tudi finančni kazalci in izhodišča tako postav-Ijeni Zato pričakujejo na današnji razpravi ali v dopolnilu, stali-šča in dopolnitve vseh dejavnikov, ki so in bodo sovplivali na uspešno realizacijo prevzetih obvez. b) Poročilo o realizaciji je obsežno, vendar iz gradiva ni mo-goče razbrati dejansko izvršenega obsega del in zadolžitev glede na planske obveze. Priložena tabela daje selektivno drugačno sliko, kot je poudarjena v uvodni navedbi: 95% realizacija vlože-nih sredstev. Ker so bile v rebalansu plana postavljene obveze po sklopu del, ugotavljajo, da smo planirano finančno realizacijo stanovanjske gradnje dosegli le 89%, poslovne gradnje 67,5% in ostalo (Opekarna, PST, Park OF, VVZ, OŠ) le 36,6%, med tem ko so za 37% preseženega vlaganja v cestni program. Vlaganja v pripravo sosesk brez upoštevanja cestnega programa so dose-žena 80%, z vključno cestnim programom pa 85%. Kaj predstav-Ija neplanirana poraba, v katero jezajeto 9% sredstev, potrošenih v realizaciji urejanja? (18,556.929 din) c) Ker vključujejo finančni kazalci tudi vplive gibanja cen v letu 1980 in ne samo predvidenih oz. v plan vkalkuliranih podražitev, je potrebno tabelarno primerjavo dopolniti z indeksnimi kazalci: vloženih sredstev in izvršenega dela. Naslednja nujna dopolnitev je prikaz faze realizacije ureditve posamezne soseske, ki je reali-zirana s porabo tekočih sredstev, kar so svoječasno v tej skup-ščini že predlagali. Predlog: tabelarični prikaz realizacije naj se dopolni z indek-som realizacije po vloženih sredstvih napram planiranim, indek-som realizacije fizičnega obsega del (vsaj za glavne skupine potrošnje in po bistvenih deležih) in specifikacijo neplanirane porabe. č) K splošnim ugotovitvam, ki so podane ob razlaganju tekoče realizacije, je delegaciji težko zavzeti stališče, ker vsebinsko niso razčlenjene zadolžitve posameznih udeležencev pri izvajanju rea-lizacije programa. Prikazi so naravnani zgolj na obseg realizacije zavoda. Zato bi pred sprejemom poročila in ob oceni uspešnosti dela želeli obrazložitve vseh udeležencev pri izvajanju urejanja stavbnih zemljišč, katerih delo se v splošni obliki navaja v prvem poglavju na začetku poročila. d) Program za leto 1981 je postavljen veliko bolj ambiciozno kot za leto 1980, saj so indeksi rasti finančne realizacije 294, kar pomeni za 194% več vlaganja v pripravo in opremo zemljišč, od tega za področje stanovanjske gradnje 219% več. Ker je preteklo že pet mesecev letošnjega leta, vprašujejo predlagatelja, oziroma zavod, kolikšen del je že izvršen in ali realno ocenjujejo, da je tako dinamiko ob sedanjih, zaostrenih pogojih gospodarjenja in finančno kreditne politike možno doseči? Poleg tega tudi želijo ocene, kolikšen del povišanja predstavljajo podražitve. Tabela-rične preglede naj se dopolni z enakimi kazalci kot so predlagali pri realizaciji za leto 1980. e) Sam program temelji na vrsti predpostavk in predpogojev. Preden lahko sklepamo o sprejemanju plana - poročila, je po-trebno slišati tudi stališča in ocene vseh dejavnikov v stanovanj-ski in komunalni gradnji, ki naj opravijo vsaj del svojih obvezno-sti. Iz tabelaričnega pregleda to ni razvidno. Predlog: Predlagajo, da se poročilo ustrezno preuredi in do-polni, natančneje opredeli stališče komiteja pod tč. 4, glede vprašljivosti realizacije v povezavi z obveznostmi vseh dejavnikov (ki so s sprejeto resolucijo in plani postali obvezni). Tako dopol-njeno poročilo naj bo sprejeto na eni od naslednjih sej, kar pa ne sme zavirati izvajanja programa nalog v stališčih komiteja pod tč. 3, 5, 6 in 7. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel: - poročilo o realizaciji urejanja stavbnih zemljišč v letu 1980 in plan urejanja za leto 1981, - pobudo DK št. 46 in 48 ter pripombe DK št. 2, ki jih je zavod dolžan upoštevati pri izdelavi polletnega poročila ter na postav-Ijena vprašanja podati pismene odgovore delegatski konferenci. K točki 4. K poročilu o izvajanju skrbi za vojaške in civilne invalide vojne ter borce NOV in drugih vojn ter njihovih družinskih članov je uvodno obrazložitev podal predsednik komiteja za družbene de-javnosti Anton BREGAR. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno in brez pripomb sprejel poročilo o izvajanju skrbi za vojaške in civilne invalide vojne ter borce NOV in drugih vojn ter njihovih družinskih članov. K točki 5. Uvodno obrazložitev k poročilu o vzdrževanju spomenikov, spominskih plošč, obeležij, vojaških grobov in grobišč NOV na območju občine je podal svetovalec za družbene dejavnosti, Stane MOHAR. SKLEP: Zbor združenega dela je brez pripomb soglasno sprejel poročilo o vzdrževanju spomenikov, spominskih plošč, obeležij, vojaških grobov in grobišč NOV na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik. K točki 6. K predlogu družbenega dogovora o spomenikih revolucionar-nega gibanja NOV in socialistične izgradnje na območju Ijubljan-skih občin je kratko uvodno obrazložitev podal svetovalec za družbene dejavnosti Stane MOHAR. SKLEP: Zbor združenega dela je brez pripomb soglasno sprejel predlog družbenega dogovora o spomenikih revolucionarnega gibanja NOV in socialistične izgradnje na območju Ijubljanskih občin. ' K točki 7. K predlogu družbenega dogovora o izgradnji in financiranju nove stavbe Muzeja Ijudske revolucije Slovenije je uvodno obra-zložitev podal podpredsednik izvršnega sveta Franc KRUMBER-GER. V razpravi sta sodelovala: - Janez LUŽOVEC - delegat DK št. 31. ki je predlagal, da naj se v 5. členu družbenega dogovora o izgradnji in financiranju stavbe Muzeja Ijudske revolucije spremeni besedilo: - v 5. odstavku 2. alinea - namesto besedila »komunalno opremo gradbenega zemljišča v skladu z medsebojnim dogovo-rom«, se naj glasi »ureditev (priprava in oprema) stavbnega zemljišča v skladu z medsebojnim dogovorom«, - prav tako v 5. členu, 2 alinea se naj spremeni besedilo »Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik komunalno neoprem-Ijeno gradbeno zemljišče« in naj se glasi »Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik pridobitev zemljišča«. - Martin REPOLUSK - delegat DK št. 2, je predlagal, da se v spremembo 4. člena vključi tudi zahteva po preveritvi realnosti ocene investicije, saj je po njihovih informacijah, dobljenih iz sredstev javnega obveščanja ter zaradi nenehne rasti cen pri-prave zemljišč, stroškov gradnje in opreme, predlagano poviša-nje za 14 mesecev (od oktobra 1979 do konca leta 1980) prenizko ocenjeno. V družbeni dogovor naj se postavi čim realnejša vre-dnost vsaj za začetek leta 1981. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel: - predlog družbenega dogovora o izgradnji in financiranju nove stavbe Muzeja Ijudske revolucije Slovenije, - sklep o prenehanju veljavnosti družbenega dogovora, ki je bil sprejet na seji zbora združenega dela 23. 7. 1980, - pobude in pripombe delegatske konference št. 31 in delegat-ske konference št. 2. K točki 8. K predlogu odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o obvezni pripravi dokumentov Ljubljana 2000 je uvodno obrazložitev po-dala pomočnica predsednika komiteja za planiranje in gospodar-stvo, Tatjana BRANK. SKLEP: Zbor združenega dela je brez pripomb soglasno sprejel predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o obvezni pripravi dokumentov Ljubljana 2000. K točki 9. Uvodno poročilo k poročilu odbora podpisnikov o dotoku in porabi sredstev v letu 1980 je podala predsednica odbora, Ivanka KUMŠE. V razpravi je sodeloval: - Martin Pevec - delegat Dk št. 15, ki je povedal, da so vse TOZD Hoje, ki so v poročilu navedene kot dolžniki, po njegovi intervenciji že poravnale svoje obveznosti. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel poročilo odbora podpisnikov o dotoku in porabi sredstev v letu 1980. K točki 10. K osnutku sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju Ijubljan-skih občin je uvodno obrazložitev podala vodja kadrovske službe Tanja JELEN. SKLEP: Zbor združenega dela je brez razprave soglasno spre-jel osnutek sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju Ijubljan-skih občin. KtočkiH. K osnutku odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejemu generalnega urbanističnega razvoja mesta Ljubljane za določitev območja Smodinovec je uvodno obrazložitev podal predsednik komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja, Marjan KRMAV-NER. SKLEP: Zbor združenega dela k predloženemu osnutku odloka ni imel pripomb. K točki 12. K ostalemu sejnemu gradivu za seje zborov skupščine mesta Ljubljane sta pismene pripombe posredovali DK št. 2 in DK št. 35. Pripombe bodo posredovane skupščini mesta Ljubljane in dele-gatom, ki se bodo udeležili sej zborov skupščine mesta. Soglasno so bili za udeležbo na 47. sejo zbora združenega dela skupščine mesta Ljubljane, ki bo 4. junija 1981, določeni nasled-nji delegati: za področje gospodarstva: - Žgombič Marjan - DK št. 11 - Voglar Leopold - DK št. 18 _ ' . - Korehauser Drago - DK št. 24 - Slapšak Vera - DK št. 28 za področje kulture in prosvete: - Lenasi Konrad - KD št. 39 - Smrekar Drago - DK št. 41 za področje zdravstva in sociale: - Čoko Marija - DK št. 43 za področje obrti: - Stane Vidmar - DL št. 44 : za področje kmetijstva: - Krnec Aleš - DK št. 46 K točki 13. Vprašanj oziroma predlogov delegatov ni bilo. Seja zbora združenega dela je bila zaključena ob 17.40 uri. Zapisnik izdelala: . PredsednikZZD: Andrejka Novak, I. r. Stojan Gomezelj, I. r. SKRAJŠAN ZAPISNIK 34. seje zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki je bila dne 27. maja 1981 ob 16. uri. Sejo je sklicala in vodila predsednica zbora krajevnih skupno-sti, Jožica Krištof, ki je prisotnim delegatom predlagala razširitev dnevnega reda z zadevami iz gradiva skupščine mesta Ljubljane in sicer: - obravnava in sprejem predloga družbenega dogovora o iz-gradnji in financiranju nove stavbe Muzeja ljud,ske revolucije Slovenije - Obravnava in sprejem predloga družbenega dogovora o spo-menikih revolucionarnega gibanja NOB in socialistične izgradnje na območju Ijubljanskih občin - Obravnava in sprejem osnutka odloka o spremembi in do-polnitvi odloka o sprejetju generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane za določitev območja Smodinovec. Soglasno je bil sprejet naslednji DNEVNI RED: I. Ugotnvitev sklepčnosti zbora 2. Odcl.ritcv skrajšanega zapisnika 33. seje 3. Obravnava poročila o realizaciji urejanja stavbnih zemljišč v letu 1980 in plan urejanja stavbnih zemljišč za leto 1981 4. Obravnava poročila o izvajanju skrbi za vojaške in civilne invalide vojne ter borce NOV in drugih vojn in njihovih družinskih članov v občini Ljubljana Vič-Rudnik 5. Obravnava poročila o vzdrževanju spomenikov, spomin-ski.h plošč, obeležij, vojaških grobov in grobišč NOB na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik 6. Obravnava in sprejem predloga družbenega dogovora o spomenikih revolucionarnega gibanja NOB in socialistične izgradnje na območju Ijubljanskih občin 7. Obravnava in sprejem predloga družbenega dogovora o izgradnji in financiranju nove stavbe Muzeja Ijudske revolu-cije Slovenije 8. Obravnava poročila odbora podpisnikov o dotoku in po-rabi sredstev v letu 1980 9. Obravnava in sprejem predloga odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o obvezni pripravi dokumentov »Ljubljana 2000« 10. Obravnava in sprejem osnutka odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju generalnega plana urbanistič-nega razvoja mesta Ljubljane za določitev območja Smodi-novec II. Obravnava in sprejem osnutka sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju Ijubljanskih občin 12. Obravnava ostalega gradiva za seje zborov skupščine me-sta Ljubljane in določitev delegatov za sejo zbora občin SML 13. Vprašanja in predlogi delegatov. K točki 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora Na podlagi oddanih pooblastil se ugotovi, da je od 38 delegatov zbora krajevnih skupnosti prisotnih na seji 32 delegatov. Zasedanja zbora krajevnih skupnosti se niso udeležili delegati krajevnih skupnosti. Milan Česnik, Pijava gorica, Rakitna, Tomi-šelj, Turjak in Zeleni log. K točki 2 Odobritev skrajšanega zapisnika 33. seje zbora / V razpravi je delegat KS Krim-lvan Šega predlagal popravek formulacije delegatskega vprašanja in sicer: »Glede na to, da ni bila sporna lokacija«. Skrajšan zapisnik 33. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 22. aprila 1981 je bil s popravkom soglasno sprejet. K točki 3 Obravnava poročila o realizaciji plana urejanja stavb-nih zemljišč v letu 1980 in plan urejanja stavbnih zemljišč za leto 1981 Poročilo je podal direktor Zavoda za urejanje stavbnih zemljišč Jože Lekšan. V razpravi so z vprašanji sodelovali delegati KS Peruzzi - Ivan Kumše, Murgle - Stane Ocepek in Malči Belič - Marko Razinger. Na vsa vprašanja je odgovoril direktor Jože Lekšan. Delegati so bili z odgovori in pojasnili zadovoljni. Delegatka KS Peruzzi - Ivanka Kumše seje v razpravi dotaknila še perečega vprašanja gradnje objektov, ki po njenem mnenju ne bi smeli biti dovoljena dokler primarni objekti niso priključeni. Po njenem mnenju je treba razrešiti tudi problem financiranja grad-nje primarnega omrežja glede na to, da na našem območju gradijo tudi občani iz drugih občin. Vili Belič - predsednik skupščine jt v razpravi ugotovil, da se na področju delovanja komunalnih skupnosti že kaže določen napredek pri prelivanju sredstev, razen pri gradnji in vzdrževanju cest in poudaril, da je treba sistem solidarnosti vztrajno razvijati še naprej. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel poročilo o realizaciji urejanja stavbnih zemljišč v letu 1980 in plan urejanja stavbnih zemljišč za leto 1981 in sprejel naslednja stališča in pripombe: - treba je razrešiti problem financiranja primarnega omrežja - sprejme se stališča komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora - izvršni svet skupščine občine mora 3 mesečno ocenjevati izvajanje plana. K točki 4 Obravnava poročila o izvajanju skrbi za vojaške in civilne invalide vojne ter borce NOV in drugih vojn in njihovih družinskih članov v občini Ljubljana Vič-Rudnik Uvod k poročilu je podal član IS Anton Bregar. V razpravi je sodeloval delegat KS Murgle - Stane Ocepek, ki je načel vprašanje višine pavšalnih denarnih nadomestil in pravice uživalcev družinskih invalidnin do ortopedskih pripomočkov, ki sedanji zakov ne proznava. Predsednik SO Vili Belič pa je predla-gal. da ZZB izdela predlog, kako naj se to vprašanje razrešuje oziroma poda svoje stališče do tega problema. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel poročilo o izvajanju skrbi za vojaške in civilne invalide vojne ter borce NOV in drugih vojn ter njihovih družinskih članov v občini Ljubljana Vič-Rudnik in obenem predlaga, da 00 ZZB izdela predlog ozi-roma poda svoje stališče do problemov obravnavanih v razpravi. K točki 5 Obravnava poročila o vzdrževanju spomenikov, spo-minskih plošč, obeležij, vojaških grobov in grobišč NOB na ob-močju občine Ljubljana Vič-Rudnik Uvodno poročilo je podal član IS Anton Bregar. Razprave ni bilo. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel poročilo o vzdrževanju spomenikov, spominskih plošč, obeležij, vojaških grobov in grobišč NOB na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik. K točki 6 Obravnava in sprejem predloga družbenega dogovora o spomenikih revolucionanega gibanja NOB in socialistične iz-gradnje na območju Ijubljanskih občin Uvodno poročilo je podal član IS Anton Bregar. Razprave ni bilo. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel predlog družbenega dogovora o spomenikih revolucionarnega gibanja NOB in socialistične izgradnje na območju Ijubljanskih občin. K točki 7. Obravnava in sprejem predloga družbenega dogovora o izgradnji in financiranju nove stavbe Muzeja Ijudske revolucije Slovenije Uvodno poročilo k predlogu je povedal Vili Belič-predsednik SO. V razpravi sta sodelovala tudi delegata KS Murgle-Stane Ocepek in KS Peruzzi-lvanka Kumše. Na njuna vprašanja je odgovoril Vili Belič. Delegata sta bila z odgovorom zadovoljna. Oelegati so bili seznanjeni tudi s stališčem izvršnega sveta skupščine občine, ki je sestavni del tega zapisnika in soglasno sprejeli naslednje . ' SKLEPE: - delegacijo zbora za zbor občin skupščine mesta Ljubljane se pooblasti, da glasuje za sprejem predloga - da se razveljavi 3klep, sprejet na seji zbora krajevnih skupno-sti zdne 15.7.1980 - skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik bo v skladu z medse-bojnim dogovorom enakopravno sodelovala z ostalimi občinami v Ljubljani ter skupščino mesta ostalimi občinami v Ljubljani ter skupščino mesta Ljubljane po petem členu tegadogovora. Obve-zuje pa se, da bo posebej prispevala sredstva za odkup zemljišča. K točki 8. Obravnava poročila odbora podpisnikov o dotoku in porabi sredstev v letu 1980 Uvodno poročilo je podal član IS Anton Bregar. V razpravi so sodelovali delegati KS Murgle-Stane Ocepek, ki je bil mnenja, da je treba pozvati podpisnike, da redno poravnavajo svoje obvez-nosti, obenem pa ga je zanimalo kdo so tisti, ki k sporazumu niso pristopili. Delegat KS Malči Belič-Marko Razinger pa je vprašal, kaj je bi!o napravljenega, da bi vse OZD podpisale sporazum. Obema je odgovoril Anton Bregar. V razpravi je sodelovala tudi Ivanka Kumše-predsednica od-bora podpisnikov, ki je delegatom pojasnila stanje na tem po-dročju. Na podlagi razprave so delegati soglasno sprejeli nasled-nje , SKLEPE: - sprejme se poročilo odbora podpisnikov o dotoku in porabi sredstev v letu 1980 - v »Naši komuni« se objavi seznam tistih, ki sporazuma niso podpisali - ugotovi se, kdo so tisti, ki prispevka niso plačali s posebnim ozirom na to ali jim njihove bilančne možnosti to dopuščajo. K točki 9. Obravnava in sprejem predloga odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o obvezni pripravi dokumentov »Ljubljana 2000 Uvodno poročilo je podal član IS Anton Bregar. Razprave ni bilo. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o obvezni pripravi dokumentov »Ljubljana 2000«. K točki 10. Obravnava in sprejem osnutka odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane za določitev območja Smodinovec Uvodno poročilo je podal član IS Marjan Krmavner. Razprave ni bilo. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane za določitev območja Smodinovec K točki 11. Obravnava in sprejem osnutka sprememb in dopolni-tev družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju Ijubljanskih očin Poročilo je podala članica IS Tanja Jelen. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel osnutek spre-memb in dopolnitev družbenega dogovora o oblikovanju \n izva-janju kadrovske politike na območju Ijubljanskih občin. K točki 12. Obravnava ostalega gradiva za seje zborov skupščine mesta Ljubljane in določitev delegatov za sejo zbora občin SM. V razpravi so sodelovali delegati KS Kozarje-Marjan Stanovnik, ki je opozoril na neredno udeležbo delegatov na sejah zbora občin Delegatka Ivanka Kumše pa je bila mnenja, da do takih prime-rov prihaja zato, ker imajo delegati redko kdaj pripravljene pri-pombe na gradivo, ki naj bi jih prejeli od ustreznih strokovnih služb, obenem pa je izrazila resne pripombe na poročilo IS SML o preskrbljenosti Ljubljane z energijo, v katerem je individualnim porabnikom posvečeno premalo pozornosti, čeprav jih je v Ljub-Ijani največ Približno enako tematiko sta v razpravi obravnavala tudi delegata KS Murgle-Stane Ocepek in KS Stane Sever-Jernej Logar. Glede na razpravo je zbor krajevnih skupnosti sprejel sklep, da delegacija na seji zbora občin SML predloži naslednje pripombe in stališča na poročilo IS SML o slanju preskrbljenosti z energet-skimi gorivi in električno energijo: - poročilo je preveč splošno in posveča vso pozornost in skrb tistim občanom ali gospodinjstvom, ki so priključena na daljinsko ogrevanje in mestni plin. Zelo malo pozornosti pa je posvečeno tistim, ki imajo individualna kurišča in se ogrevajo s trdim gori-vom, plinskim oljem ali z elektriko, - poročilo naj se dopolni s pnkazom števila gospodinjstev, ali stanovanj v vseh petih Ijubljanskih občinah. V okviru tega naj bo prikazano koliko stanovanj je priključenih na daljinsko ogreva-nje, koliko na mestni plin in koliko gospodinjstev se ogreva z mestnim plinom, koliko se jih kompletno oskrbuje, se pravi ogreva, kuha in ima toplo vodo in koliko jih ima samo plin za. kuhanje, - vsi občani oziroma gospodinjstva v mestu imajo pravico do enake skrbi za oskrbovanje z gorivi kot tista, ki so priključena na daljinsko ogrevanje ali mestni plin Za 43. sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljane, ki bo 4. junija 1981 se določi naslednjih 6 delegatov: 1 KS Barje - Zadnikar Stane 2. KS Brdo - Mrdjan Marjan 3. KS Črni vrh - Košir Milan 4. KS Lavrica - Janežič Jože 5. KS Murgle - Ocepek Stane j 6 KS Rožna dolina - Tadel Anton. Predvidoma se za 44. sejo zbora občin SML, ki bo v mesecu juliju 1981 določi delegate iz naslednjih krajevnih skupnosti: Brezovica, Dobrova, Ig, Kolezija, Rakova jelša in Vnanje Gorice. K točki 13. Vprašanja in predlogi delegatov 1. Delegacije KS Krim, Rudnik in Peruzzi zahtevajo poročilo, ki naj bo objavljeno v Naši komuni na naslednje delegatsko vpraša-nje: Poročilo o poteku gradnje VVZ in telovadnice ter o roku za dokončanje objektov, s posebnim poudarkom na vprašanje ali so sredstva za dokončanje v celoti zagotovljena, tako, da vprašanje sredstev ne bo vprašljivo za dokončanje objektov v planiranem roku Ali je zanovo šolo preskrbljen varen prehod otrok čez cesto in železnico? 2 KS Murgle: - v Murglah na gradbišču »otroškega igrišča« stoji že leto dni bager, nezaščiten in izpostavljen rjavenju in propadanju. Pristojni inšpekcijski organi naj ustrezno ukrepajo, - ob Riharjevi cesti je prekopan pločnik, dela potekajo že cca 3 mesece zelo počasi. Prehoda za pešce ni, promet na cesti je gost in je nevamost nesreč. Predlaga se, da se zadeva preveri, dela pospešijo in čimpreje vzpostavi prejšnje stanje. 3. KS Stane Sever: Zakaj predlog ukrepov OZD KEL v zvezi s problematiko pre-skrbljenosti Ljubljane z energetskimi gorivi in električno ener-gijo, ne kvantificira pomanjkanja obratnih sredstev za nakup goriva na zalogo in ne vsebuje možnih rešitev? 4. KS Kolezija: - semafor na križišču Gerbičeve in Vipavske ulice še vedno ni vzpostavljen. Vprašuje se, zakaj semafor še vedno ne dela in kdo je za to odgovoren, - kdo odgovarja na sinhronizacijo del Komunalnih podjetij v Ljubljani'? Posebej še za koordinacijo del v Koleziji. 5. KS Horjul: '•' Zakaj je bila ukinjena nedeljska avtobusna proga Pohov Gra- dec-Lučine brez poprejšnjega obvestila ali pojasnila? 6. KS Trnovo: - delegacija ponovno vprašuje, zakaj taka zakasnitev z izgrad-njo mostu čez Mali graben in Ljubljanico? - krajani so vložili pismeno pritožbo-zahtevo za ureditev kana-lizacije ob Stranski poti, ker talna voda vdira v stanovanjske hiše. Predlagajo, da pristojni organ občine poskrbi za strokovni ogled in ukrene vse potrebno za ureditev kanalizacije v tej ulici, ker obstaja nevarnost okužbe širšega območja. Seja zbora krajevnih skupnosti je bila zaključena ob 18.30 Tajnik zbora KS: Predsednica zbora KS: Jure Pretnar, I. r. Jožica Krištof, I. r.