POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstva mesečno Din 15.—» — Uredništvo in opravaa Maribor, Ruška cesta 5. poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana, De* lavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1.—, mali oglasi, ki služijo v social>«e namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0.50 Štev. 46 « Maribor, četrtek, dne 26. maja 1938 • Leto XIII Cekeslevallta možna v obrambi Vodja nacističnih krkonoških Nemcev je dobil nasvet, da se sporazume s praško vlado Delavstvo hoie Živeti! Dve vprašanji načeti na strokovnem kongresu v Ljubljani. Delavstvo v Jugoslaviji čuti vso pezo slabih socialnih razmer. Mnogo, mnogo delavcev in nameščencev ima po Din 300 do 700 mezde na mesec. Kako naj živi tak človek ali vzdržuje celo svojo rodbino? O tem vprašanju se v javnosti kaj malo razpravlja, kaj resnega ukrene Pa sploh ne. Naravno je, da se je na strokovnem kongresu govorilo o tem življenjskem vprašanju in o težkočah, ki jih imajo delavske organizacije v borbi za izboljšanje socialnega položaja delavcev. Kako žalosten je šele položaj onih množic, ki se ne zavedajo svojih pravic do primernega življenja, je pa pozabljeno Vprašanje; molče gre mimo njega vsa javnost. Kongres je uvidel, da verižniki vsako priliko izrabijo za navijanje cen. Zlasti je to pokazalo zadnje zvišanje cen mlev-skim pridelkom. Naravnost oderuške cene so nastavili za žito, polovico nad pariteto svetovne cene. To so storili brez pravega razloga. — Hoteli so samo izrabiti priliko, da odra konzu-mente. Plače delavstva so pa ostale iste; prej se znižujejo. Delavstvo mora Potom svojih organizacij glede umetnega navijanja cen napraviti predstavko ter zahtevati zakonito zaščito pred takimi mahinacijami in podobnimi akcijami kapitala. Imamo še eno važno vprašanje. Zakon o minimalnih mezdah, ki določa prenizke minimalne mezde, toda je še te težko uveljavljati marsikje, ker ni glede izvajanja obvezne kontrole. Minimalna mezda ni osnovana na eksistenčnem minimumu, ampak je določena na podlagi podjetniških izjav, češ, da »gospodarstvo ne prenese višje minimalne mezde«. Ta izgovor je seveda prazen, ker se izplačane mezde sproti vračajo v gospodarstvo. Zakor o minimalnih mezdah določa tudi sklepanje kolektivnih pogodb z oblastvenim, posredovanjem. Umestno je, da je moralni pritisk na sklepanje pogodb, če gre ta pritisk v prid pravičnejše pogodbe, ki odpravlja socialne krivice. Občutna neprilika pa je, da se sklepanje kolektivnih pogodb preveč zavlačuje. Vzroki so različni. Lahko je temu krivo upiranje in zavlačevanje od strani delodajalcev, lahko so tehnične ali umetne ovire. Vse to navadnoi delavstvu škoduje, ker delodajalci med dolgotrajnimi pogajanji lahko zasnujejo razne neprijetnosti proti delavstvu in končno delavstvo tudi izigravajo. V tem oziru so potrebna navodila, da se mora postopek brez ozira na izgovore in izbegavanja izvršiti naglo, v najkrajšem roku, ki je moigoč. Zakon sicer predvideva nagel postopek, treba ga je pa s posebnimi navodili terminirati. To po-vdarjamo zaraditega, ker je to zakonito, dasi še vedno trdimo, da bi bilo za delavce bolje, če bi bilo delavstvo svobodno glede sklepanja pogodb ter bi nadzorna oblast, to je, inšpekcija dela, z dobrohotnim, posredovanjem blagodejno vplivala na sklepanje kolektivnih pogodb in spore med delavci in delodajalci sploh. To sta dve aktualni vprašanji, za kateri se organizirano delavstvo opravičeno zanima in bi bilo želeti, da se zanju oblasti pozanimajo in želje delavstva vpoštevajo. »Vodja« rumunskih fašistov pred vojnim sodiščem. V Bukarešti je pričela razprava proti »vodji« »iželezne garde« Codreanuju. Nepričakovano odrejena zasedba meje po čehoslovaški vojski v soboto, dne 21. t. m. je napravila v inozemstvu najgloblji vtis. Povdariti je treba, da se je vlada odločila za ta korak vsled »manevrov« nemške vojske onostran meje in dejstva, da je vodja krkonoških Nemcev, Henlein, odšel na posvet k Hitlerju v Berchtesgaden. Čehoslovaška je pokazala svetu, zlasti. pa tudi svojim zaveznikom, da hoče braniti svobodo in demokracijo in da v odločilnem trenutku ne bo prepustila vse teže obrambe zaveznikom, ampak da bo predvsem sama poskrbela za varnost in nedotakljivost svojih mej. Minuli dnevi so bili gotovo kritični in praška vlada ni izdala svojih odredb kar tja v en dan, ampak po tehtnem premisleku. Podčrtati je treba, da je istočasno z ukrepi čehoslovaške vlade na meji, sledil nastop “Anglije in Francije v Berlinu in kakor sedaj naknadno izvemo, so ta korak pozdravile tudi Zedinjene države Severne Amerike. (Za nas je zlasti zanimivo, kako v takih trenutkih v Angliji vlada sodeluje z opozicijo. Chamberlain je poklical k sebi. dva prvaka delavske stranke, Att-leeja in Sneeja, ter dva prvaka liberalne stranke, in se z njimi posvetoval v štiriurni konferenci.) Z zasedbo meje je bil ustavljen vsak promet v ali iz Čehoslovaške. Med tem., ko čehoslovaška vlada trdi, da je napetost že popustila, trdi nemški radio obratno, da je še na-rastla, seveda po krivdi Čehoslovaške. Novejša poročila pravijo, da se nemške čete že umikajo z meje, ker da so spomladanski manevri končani. Prav tako se zdi, da je čehoslovaška meja vsaj deloma zopet odprta. Henlein voljan, da razpravlja. Da je res prišlo do nekega pomirje-nja, kaže dejstvo, da se je v nedeljo vrnil »voditelj« krkonoških nacističnih Nemcev iz rajha in je v Pragi odšel takoj k predsedniku čehoslovaške vlade dr. Hodži, pri katerem je ostal dolgo časa v razgovoru. Kot že rečeno, je čehoslovaška vlada pripravljena, urediti manjšinsko vprašanje na najpra-vičnejši način, toda ob strogem varovanju nedotakljivosti državne neodvisnosti. Še pred kratkim se je zatrjevalo iz vrst Henleinove okolice, da Henlein odklanja vsako pogajanje, ampak vztraja na tem, da se uresniči njegov program, ki ga je pred tedni razglasil v Karlovih Varih, t. j. da bo nemško ozemlje tvorilo državo v državi. Vsekakor bi do popuščanja krkonoških nacističnih Nemcev ne bilo prišlo, ako bi Čehoslovaška ne nastopila tako odločno in poleg nje tudi Francija, Anglija ter Rusija, z Zedinjenimi državami v zaledju. Prav ta energična gesta je rešila mir v Evropi. Nn m. i Zmaga demokratičnih strank pri občinskih volitvah v ČSR Občinske volitve v 100 občinah, v 77 obrinah je bila vložena le po ena kandidatna lista. Izid nedeljskih občinskih volitev v ČSR kaže, da je demokratična misel med Čehoslovaki globoko zasidrana in da fašistično gibanje med njimi nima tal. Dirugače seveda izgleda v nemških okrajih, kjer so odnesli Henleinovci 80 odst, glasov, vendar znatno manj, kot pa so pričakovali, V prid jim je bila zunanje politična napetost, ki je oplašila mnoge nemške volilce. '■»•* ?» ? s *it * < a* r.a delajo sedaj propagando za neki mednarodni »mladinski dan«, ki ga prireja »Zveza fantovskih odsekov«, in to še ni dovolj, tudi za mednarodni evharistični kongres v Budimpešti. Gospodje, povejte ali imate s svojo nacionalnostjo ljudi za norca ali pa mislite, da imate na mednarodnost samo vi patent, delavstvo pa bi se je v svojem boju za obstoj moralo odreči. Pristopajte k društvu za vpepeljevanje mrličev >OGENJ< MARIBOR oskrbuje za umrle vpepeljitev v krematorija v Gradcu. Sprejemnina, enkratna po starosti in mesečna članarina Din 15.—. Razen tega nimajo člani s pogrebom nobenih stroškov. Zahtevajte pravilnik na: „0BenJ", Maribor, Koroščeva ulica 8 Potetje_______________________________________ ■ m AKSIM GORKI (Prevel Tone Maček.) 12 Zaprl je oči, zmajeval s svojo plešasto lobanjo in molčal. Zasmilil se mi je: očividno je bila to razumna, živa duša, ki brez koristi propada: — Kako pa je, — Peter Vasiljevič. — z vašim učiteljevanjem? Pravijo — da ste ugleden pismo-lolmač? Nasmehnil se je. — Dandanes — je rekel — ne boš od tega sit; zdaj se nam je narodil drugačen bog. Prej smo molili — Oče naš, kateri si v nebesih, a zdaj — Vaše visokorodje, ki bivaš v mestu, ohrani in reši nas hudobnega kmeta! Znova se je hladno zasmejal in nadaljeval svoje šepetanje v temi: — Bil sem pismotolmač. da. pa sem se ogulil kot star pes na trgovčevem dvorišču. Ti, Jegor Petrovič, — skušaj razumeti, — kaj se to pravi, prehoditi pol stoletja življenja z edinim uspehom, da na koncu spoznaš, da si tepec — to, dragi moj, je precej bridko! Bil *sem, bil pismotolmač, poučeval sem ljudi brez globje misli, kakor škorec na veji, naklepetal sem dosti stvari, ki jih nisem našel v srcu, čisto tujih in izklepetal in zapravil sem dušo v posvetnih brigah, da! Ne gpvore čisto brez podlage, — da sem na koncu svojih dni postal jeretik, krivo- verec! Pravim ti, da bi mi res že bilo čas skrbeti za dušo. pa sem kakor da me je pamet zapustila. Umolknil je. Pogladil si je brado s svojimi črnimi, tresočimi se prsti. Opazoval sem njegovo golo lobanjo, ki se je motno odražala v temi in ohšla me je želja, da bi mu rekel bodrilno, ljubeznivo besedo, zasmilil se mi je in postal sem žalosten, morda radi njegovih petdeset let nikomur koristnega tratenja človeškega srca in uma. Začel sem mu govoriti o vzrokih človeškega po-niženja o zli borbi za košček kruha, o tem, da je nemogoče ostati izven te borbe, o pravičnosti življenja. ki brez prizatiašanja kaznuje tistega, ki samo jemlje od njega, a noče ničesar dati iz svoje duše. Iti o novih poteh življenja sem govoril, kako je treba zediniti narod, zbrati koščke človeka, razbitega v osamelosti. Govoril sem mehko in oprezno kolikor sem mogel, ker sem vedel, da se nahaja pred menoj razum, ki mu je še enkrat toliko let ko meni in ki je mnogo bolj izkušen. Starec se je naslonil ob steno in me je poslušal, ne da bi me prekinil, ne da bi me kaj vprašal, a ko sem končal — je dolgo in pobito molčal. Potem pa. kakor da se je namah prebudil, se je otresel in si začel meti roke, da so mu kar pokali sklepi in je vzdihuje spregovoril: — Da, dragi moj, to si dobro povedal. Dobro! In tudi jaz ti povem zdaj naravnost, — uganil sem. da si ti od stranke, veš. brate, to sem slutil! Pri nas ni samo eden, ki mu je duša ranjena, — je več takih, ki si žele nevihte in toče. Pri tebi so bili — Jegor Dosjekin, seveda, Vanjuška moj nečak, Aleksa ... Kajpada, to je mladina in mi z njimi ne moremo hoditi ... to se pravi, izgledajo nevarni že radi svoje mladosti in nam se zdi, da jih vidimo še v plenicah in nam nekako primanjkuje zaupanja do njih. Ko pa si prišel ti in so se oni takoj začeli zbirati okrog tebe, — sem uganil. Vseeno sem molčal, opazoval in tudi drugi so te opazovali. Jaz sem jim rekel: vi, bratci, bodite kakor da ničesar ne veste, to je — kočljiva zadeva, ki se lahko pokvari — to se pravi, lahko bi te oplašili. Zdaj pa vidim, da trdo in brez strahu hodite po zemlji. In tako nam je Savelj Kuz-necev svetoval: kakor izgleda se spet začenja; dobro bi bilo, da bi šli k njim in jih vprašali — kaj sie namerava? In tako sem prišel. Tiho se je zasmejal in zamahnil z dolgima rokama. — Veš, smo kakor otroci: eni se igrajo, drugi pa pridejo in prosijo — sprejmite še nas med-se! Dopadlo se mi je njegovo pospešilo besedova-nje, bodri glas, šala in pogosto čvrsto pribijanje izrazov. Mislil sem si: — Kako bi mogli zanetiti pri našem ognju te trhle vaške štore in korenine? Koliko bi mogli dati ljudem svetlobe in toplote? — Ničesar ne preostaja živemu človeku, kakor to kar ti praviš! — je zamišljeno rekel starec, stoječ sredi sobe in si je gladil brado. — Mar naj to pomeni, — sem ga v šali vprašal, — da pristopate k socialistom, Peter Vasiljevič. (Dalje prihodnjič.) 7g ftašiU lucUev TRBOVLJE Krojaški pomočniki tuidi osnujejo svojo stro-ovno organizacijo. Povabili so tajnika obla-cilcev s. Prezlja iz Ljubljane, ki jim je dal po-rebna navodila. Izvolili so si tudi že priprav-lalni odbor, ki ima nalogo, pridobiti vse podočnike za organizacijo. Iz,gleda, da bodo pomočniki razumeli, da gre za njihove koristi in se vsi organizirali. Značilno. Po razsežni koloniji v Trbovljah LJUBLJANA Nova mesna tovarna. Nedavno je tvrdka Franca Slamiča trdila v tožbi mesarskega pomočnika za plačilo nadur, da ni tovarniško-industrijsko podjetje in da vsled tega za njo ne velja 8 urni, ampak 10 uri delovni čas. Banska uprava pa sedaj razglaša da je zapro- obravnava. Sedaj, ko bo torej nova tovarna s kar tremi tovarniškimi oddelki, bodo pa menda pri tvrdki Slamič vendarle priznali uslužbencem čisti 8 urni delavnik in vso nadurno delo plačevali s 50 odst. poviškom. Rojaki iz Cerkna imajo tudi letos na bin- sila tvrdka Franca Slamica d. z o. z. v Ljub-1 kogtno nedeljo popoldne svoj vsakoletni sesta ----------------- ■ ^ , ^7. • odobritev zgradbe za tovarno nejj na običajnem kraju. Na to se opozarjajo razpasla kaj čudha navada. Za Binkošti pri- j izdelkov, mesnih, sadnih m socivmh posebno oni, ki bi morda zaradi pomanjklji- Pravljajo klerikalci velik pomp. Ker pa še ni- jon?erX ter Pločevinaste ambalaže. V to svr- j vega naslova ne dobili posebnega vabila. Prišlo uniform, so se baje odločili za nabiralno!110 bo dne 30- ma]a pn tovarni na Tržaški ce- < -i - , —•* a naš človek zasluži komaj minimalno mezdo. Kdor bo gradil carinarnico se mora obvezati, da bo zaposloval do- mače ljudi in jim plačal dostojno mezdo, ki bo odgovarjala tudi rastoči draginji ter tudi kulturnim potrebam delavca. misel novega vzgojnega sistema, ki ga izvede dobila službe. Obrtni zakon pa odločno pre- tn ■ 1., n nv* A n T nr o i01 r V"v * 1 rtW Ir'!,« v m«! I broj nezaposlenega, upa, da bodo poklicani pri oddaji tega velikega javnega dela upoštevali tudi interese delovnega ljudstva in doma- taki, ki so vabili na neko igro, za katero so baje angažirali igralce celo iz mariborskega gledališča, da bi stvar bolje uspela. Mogoče je kdo mislil, da dveh prireditev v Framu ne sme biti, pa je ukazal potrgati lepake za koncert. Kdorkoli je zagreši! to nekulturno dejanje, sram ga bilo. Delavski pevci niso hoteli s svojim prihodom nikomur škodovati, zato je tako ponašanje napram nameravani pevski prireditvi vse obsodbe vredno. 2Snn Mil Potrebujete, da zaslužite 1000 Din .T’"* »»III mesečno doma,—Postranski za-mžek.Dopisi: ,AnotS Maribor,Orožnova 6. I PTUJ Za stanovanje skrbijo, samo žal ne pri nas, pač pa v Mariboru, kjer bo zgradila občina 5 zasebnih stanovanjskih zgradb, in tudi drugje. Nedavno smo opozirili v našem listu, kako primanjkuje malih stanovanj pri nas in -da bi Mio potrebno dobiti posojilo, iz sredstev, ki jih je v to svrho občinam odobrilo ministrstvo socialne politike. Vendar se nič ne giblje in tudi že obljubljeno posojilo od Borze idlela za Zdravstveni dom izgleda, da je zamrznilo KRANJ Napadi po ia&ističnih metodah se vrste v Kranju in okolici. Predvsem v Stražišču je bilo že več takih napadov iz zasede, ki pri čajo, da so izvršeni zgolj iz politične mržnje. Mirni pasanti, ki na vljuden pozdrav dobijo v odgovor kamenje, so seveda nad tako »kulturo« zelo presenečeni. Nekateri ljudje si ne upajo več praznih rok od doma; vsekakor pa to še ni zadostno jamstvo, da bi ne mogli postati žrtev takega barbarskega napada. Zmotno ie misliti, da se 'da s takimi metodami pridobiti ljudi za kakršnekoli zmedene pojme. — Kristus pravi: »Kdor potegne za meč, bo z mečem pokončan.« Ti elementi, ki so pravi izmečki človeškie družbe, .zaslužijo za svoje početje pošteno plačilo. SLOV. BISTRICA Zahvala. Ker mi ni mogoče, da bi se vsakemu posebej zahvalil, se tem potom najsrčnejše zahvaljujem' za nabrano podporo, katero so prispevali v času moje bolezni uslužbenci tovarne 7ugmayer & Gruiber v Zg. Bistrici. — Gorjanc Franc. RIBNICA NA POHORJU Naše pritožbe in poziv delavstvu Tudi mi bi morala več dopisovati v našo »Delavsko Politiko«, da bi tudi po drugod vedeli, kako nam gre. Precej nas je naročnikov na našem vrhu in samo žal, da je ne dtobimo I pravočasno, čemur pa je kriva naša ipošta. —' Često se dogaja, da prideš vprašat na pošto, pa ti pravi poštna uradnica: »Danes »D. P.« še ni prišla.« Tako se zgodi, da dobijo nekateri naročniki »D. P.« en teden pozneje po štiri številke skupaj. Seveda vzbuja tak nezaslišan nered v dostavljanju lista nevoljo med naročniki. Ako bi kdb hotel odvračati naročnike, poveduje delodajalcu, da bi vpisal v službeno knjigo karkoli takega, kar bi oteževalo iskanje nove službe. Vsled tega so se odločili *tudi VVestnovi odpuščeni delavci, da bodo vložili proti vsemogočnemu VVestnu tožbe na izstavitev takih spričeval v knjigah, kakor jih predpisuje zakon v Jugoslaviji. Živi vendar ne morejo v grob. četudi so se zamerili največjim milijonarjem v Jugoslaviji, ki so pred vojno izo-bešali na svojih visokih dimnikih pangerman-ske zastave. JESENICE Zvočni kino »Radio« predvaja v četrtek (na praznik) ob 3. uri pop. in pol 9. uri zv., v petek in soboto ob pol 9. uri zv. in v nedeljo ob 3. uri pop. in pol 9. uri zv. velefilm »V carstvu valčka«. V gl. vlogi Hans Jaray in Irena Agay. Med dodatki domač kulturni film, barvana šala, risana šala in Paramountov zvočni tednik. Sledi »Škandal«. Sprejem bolgarskih pevcev. Pred nekaj dnevi so obiskali tudi Jesenice bolgarski pevci iz Plovdiva, ki so priredili tu zelo uspel koncert. Sprejem teh pevcev, ki se je vršil pred kraljevim spomenikom pred jeseniško ljudsko šolo, je bil v znaku jugoslovansko-bol-,. garskega prijateljstva in pobratimstva. Jeseniško delovno ljudstvo je r?.zumelo ta obisk v polni meri in se ga je tudi udeležilo v velikem številu. Na koncertu so pevci pokazali pravo pevsko umetnost in bi bili marsikateremu domačemu pevskemu zboru lahko za vzgled in vzpodbudo. Mi samo želimo, da se taki prijateljski stiki med narodi razvijajo še vse bolj in da tako pomagajo utrjevati prijateljske stike med sosedi in s tem tudi svetovni mir. Tiskovni sklad Kočevje: S. Knapič L. nabral na članskem ___________ sestanku din 32. Celje: neimenovani din 30. ne bi mogel tega bolje storiti, kot s tako ne-, Mežica: Na sestanku podružnice zveze rudar- redno poštno dostavo. Teh razmer simo siti. j jev se je nabralo za tiskovni sklad »D. P.« din Glede dostavljanja »Slovenca«, ■»iJomoljuba«, : 22. S. L. R. daroval din 4, S. Š. F. daroval din »Slovenskega Gospodarja« itd. še nismo čuli takih pritožb. Šveda bi bil tudi velik greh, ako bi katoliški dnevnik in niemu podobni listi ne prišli pravočasno naročniku v roke. Tudi tega zapostavljanja bo enkrat konec, čim se bo delavstvo zavedlo svojega položaja. »D. P.« jih je že veliko spravila na pot spoznanja. Naša želja je, da bi prihajala v vsako delavsko stanovanje, da ne bo več tako, kakor je sedaj v mnogih delavskih hišah, da najdeš vse drugo, samo »Delavske Politike« ne. Samo ne-zavedneži tožijo, da »D. P.« ne prinaša tistih »častivrednih« romanov in poročil o nesrečah, kakor gotovi listi. Zatorej, delavci, ne čitajte samo romanov, dolgih štorij o ubojih in nesrečah, ki iih imate itak preveč, glejte, kako bi se čim bolj izobraževali, postali zavedni in si končno pomagali iz bede. Poštni dostavi pa priporočamo, da vpošteva tudi to-le: Že par-krat se je zgodilo, da nekateri naročniki pri podjetju Lenarčič po ves teden niso sprejeli »D. P.«. Nek sodrug, ki je tudi naročnik »D. P.«, je nekega dne opazil na podjetnikovem smetišču več razcapanih številk ».D. P.«. Ta Sodrug je potem brskal dalje in se mu je posrečilo, da je našel tisti košček »tD. P.«, na ka-katerem je bil njegov naslov. Takoj je videl, zakaj je »D. P.« ves teden izostala. Torej, prosimo in zahtevamo, da bo dostava naše pošte redna, kot se spodobi. Naročnik naj dobi list direktno, ne pa po tuiih osebah, ki ga potem niti ne izroče naslovniku. Kamnosek. Knjige »Cankarjeve družbe« Vam dajejo razvedrila iti znanja, vzpod* bude in poguma. 10, s. T. K. nabral din 12.50. Sodrugi in sodru-žice, posnemajte. _____________________________ Dva velika kongresa, ki bosta obrnila pozornost vse države nase in na Ljubljano bosta med pomladnim Ljubljanskim velesejmom, ki bo od 4. do 13. junija. Iz vse države se bo zbralo okrog 6000 trgovcev na vsedržavnem trgovskem kongresu, ki se ga bodo udeležili tudi zastopniki trgovstva iz Bolgarije. Gospodarski pomen velesejma bo zrasel že zaradi tega kongresa, a letošnji velesejem bo tudi sam na sebi zelo pomemben, ker bo vseboval velike, reprezentativne gospodarske razstave. K temu je treba prišteti veliko posebno razstavo »Naša cesta«, ki bo pokazala, kakšne bi naj bile naše ceste in kakršne bodo morale prej ali slej postati, saj je Slovenija izredno pomembno mednarodno gospodarsko križišče. O velikem gospodarskem pomenu za vso državo primernega cestnega omrežja v Sloveniji bodo razpravljali na kongresu Društva za ceste. Razsta\'a sama bo lahko prepričala udeležence kongresa iz drugih pokrajin in zlasti iz Beograda, da je zahteva Slovenije po dobrih, modernih cestah v resnici življenjska ter v interesu vse države. Velika avtomobilska razstava pa bo hkrati pobuda za čim intenzivnejše pospeševanje motorizma pri nas. Splošna gospodarska razstava velesejma bo nudila lepo zaokroženo sliko življenjske sposobnosti slovenske industrije in obrtne delavnosti. Skupna, reprezentativna razstava Francije nas bo vzpodbujala, da se oklenemo 'čim bolj svoje iskrene in mogočne zaveznice, ki ut prihaja k nam z v --,,•»)( — s knjigo. Na razstavi bo namreč tudi 3000 francoskih knjig. Pred ustanovitvijo zveze krematorijev v Jugoslaviji in zidave krematorija v Beogradu. V torek, dne 23. majnika t. 1. se je vršil v Mariboru ob lepi udeležbi članov občni zbor »Ognja«, društva za upepeljevanje mrličev v Mariboru. Zanimivo je, da se je udeležila tega občnega zbora poleg članov iz Maribora in Celja tudi članica, kmetica iz nekega kraja na Dolenjskem, ki je prav živahno posegala v razpravo o poglobitvi dela »Ognja« za pridobivanje novih članov in članic, O stanju ideje kremacije v Jugoslaviji in inozemstvu je poročal društveni predsednik dr. Avg. Reisman. V pretekli poslovni dolbi je bilo upepeljeno 5 umrlih članov mariborskega »Ognja«, med njimi 2 zdravnika. Udeleženci so stoje zaklicali v spomin umrlih' članov »slava«. S tem je izvršil mariborski »Ogenj« že 19. upepeljitev od svoje ustanovitve. Tudi število novih članov je lepo narastlo in kažejo zadnji čas tudi prebivalci Ljuibljane znatno zanimanje za pristopanje k »Ognju«. Preteklo leto se je vršil v Londonu v zmislu predlanskega sklepa storjenega v Pragi že 2. Mednarodni kongres krematičnih društev , kjer sta zastopala tudi mariborski »Ogenj« delegata »Ognja« iz Beograda, dV. Kujundžič in delegat »Plamena« iz Zagreba, tajnik Saulik. Na tem kongresu je bila sklenjena ustanovitev »*Mednarodne federacije kremačnih društev«, kateri so pristopila tudi vsa tri jugoslovanska sorodna društva za upepeljevanje mrličev, .»Oganj« v Beogradu, »Plamen« v Zagrebu in »Ogenj« v Mariboru. Vsled nujne ipotrebe čim ožjega sodelovanja ter bodočega napredka pa je sprožil zagrebški »Plamen« ustanovitev »Zveze jugoslovanskih kremačnih društev« ter je občni zbor mariborskega »Ognja« tudi ta predlog pozdravil in soglasno sklenil, da pristopi tudi »Ogenj« tej zvezi, ko se bo ustanovila. Tudi po drugih državah se ideja kremacije mrličev stalno širi in zaznamujejo nenavaden prirastek novih krematorijev posebno Anglija, Nemčija, severne države Norveška in Švedska, I kjer propagirajo zgradbo krematorijev celo škofje, in Čehcslovaška, kjer imajo že 13 krematorijev. Skoro vsak odličnejši javni 'delavec v Pragi je upepeljen in je ibil med drugimi upepeljen tudi pokojni poslanik Bohdan Pavlu. Odpora ni skoro nobenega v ČehosLovaški proti kremaciji in gradijo krematorije na svoje stroške občine. Čehoslovaško društvo »Kremato-rium« v Pragi, ki je tudi z mariborskim »Ognjem« v stalnem prijateljskem stiku, ima že okrog 90.000 članov in 200 podružnic po vsej republiki. Občni zbor so prav iskreno pismeno in brzojavno pozdravili »Oganj« iz Beograda, »Plamen« iz Zagreba in »Krematorium« iz Prage. O internem delovanju »Ognja« je poročal tajnik, urednik V. Eržen, blagajniško poročilo pa je podal blagajnik Anton Hlebš. Na tajniškem poročilu je bila zanimiva ugotovitev, da je predstavnik rimsko-katoliške cerkve opravil obrede pri prvem upepeljenem članu, pokojnem zdravniku dr. Kuneju v Slovenjgradcu, ki je poklonil večji znesek za zgradbo kapelice v tamošnji bolnišnici in lansko leto zopet pri pokojni posestnici Posti v Limbušu pri Mariboru. Izgleda torej, da bo polagoma tudi pri nas minul vsak boj proti širjenju kremacije, ki je itak zgolj zdravstvena, gospodarska in estetska zadeva, a nikakor stvar vere ali politike, v katero se društvo nikdar ne vmešava. Volitve novega odbora so odpadle, ker traja funkcija odbora 2 leti. Član nadzorstva Tanc pa je ugotovil, da je poslovanje društva v popolnem redu. Kako tlaii draginja delavske družine Jesenice, v maju 1938. | zorno v številkah, ki najbolj dokazujejo, kako Ne bo odveč, ako poskusimo prikazati dra- zel° se ie poslabšal delavčev položaj: ginjo, ki tlači delavca in njegovo družino na-1 Indeks cen eksistenčnega minimuma za 5-člansko družino (mož, žena in 3 otroci, stari 12, 7 in 1 in pol leta. Maj 1932 Februar 1937 Maj 1938 P r e d m e t : Za enoto Skupaj za enoto skupaj za enoto skupaj Mesečna poraba Din Din Din Din Din Din Moka 0 15 kg 3.25 48.75 3.50 52.50 4.50 67.50 Moka za kuho 10 kg 3,— 30,— 3.25 32.50 4.25 42.50 Moka krušna 10 kg 2.75 27.50 3.— S^- 4,— 40,— Moka koruzna 20 kg 2.50 50,— 2.50 SO.— 2.50 50.— Krompir 70 kg 0.75 52.50 1.10 77.— 1.50 105,— Fižol 3 kg 4.25 12.75 3.50 10.50 3.50 10.50 Meso 1. vrste 11 kg 8,— 88,— 10.— 110.— 12.— 132.— Meso II. vrste 10 kg 6,— 60,— 8,— 60.— 12.— 120.— Mast 3 kg 14,— 42.— 16,— 48.— 18,— 54,— Sol 1 kg 2.75 2.75 2.75 2.75 2.75 2.75 Olje 1.50 lt. 12,— 18.— 14,— 21,— 16.— 24.— Riž I. vrste 2.50 kg 9,— 22.50 9,— 22.50 9,— 22.50 Riž II. vrste 2.50 kg 5.50 13.75 6.50 16.25 7.50 18.75 Sladkor kocke 2 kg 15.— 30,— 16,— 32.— 16.— 1 32.— Sladkor kristal 2 kg 14.— 28 — 14,— 28,— 14.— 28.— Kava Santos 0.70 kg 52,— 36.40 56.— 46.20 72.— 50.40 Kava Rio 0.70 kg 48.— 33.60 58,— 40.60 66,— 46.20 Frank 0.25 kg 16,— 4.— 17.— 4.25 17,— 4.25 Milo 1 kg 12.— 12 — 12,— 12,— 12.— 12.— •Kisova kislina 0.1 lt. 55,— 5.50 55.— 5.50 55.— 5.50 Caj 0.1 kg 100.— 10.— 120,— 12.— 125.— 12.50 Mleko 20 lt. 2. 40,— 2, 40.— 2. 40.— Rum 0.5 lt. 32.— 16,— 32 — 16,— 36 — 18,— Drva 1 kub. mtr. 50,— 50.— 70,— 70,— 100,— 100.— Premog 4 cente 62.50 62.50 30.— 120.— 120.— 120,— Čevlji en par 200 — 200,— 200 — 200.— 200.— 20').— Kamgarn (blago) 1 mtr. 180.— 180.— 130.— 130.— 150.— 150,— Ševizot (blago) 1 mtr. 100.— 100.— 90.— 90,— 100.— 100 — Molinos (blago) 2 mtr. 9,— 18.— 8.— 16.— 8.— 16.— Skupaj ... 1.294.50 Skupaj . . . 1.415.55 1.624.35 ČRNA Kakšne obresti in za koliko let nazaj se smejo terjati? POPRAVEK. Ni res, da imamo v Jugoslaviji že par let zakon, ki dopušča najvišje 8 odst. obresti, so to obresti, ki jih naše ljudstvo označuje kot oderuške in bi seveda že sodišče ne smelo do-volit izvršbe na take obresti. Res pa je, da gre v slučaju zahtevajoče stranke tvrdke Prah Jakob, trgovec v Črni, zoper zavezane stranke, razne rudarje v Črni pri Prevaljah, za dogovorjene in sodno pravo-močno prisojene obresti. Ni res, da kdor še danes zahteva preko 8 odst. obresti, je celo kaznjiv, res pa je, da se ode-ruštvo kaznuje le tedaj, če so dani za to zakoniti predpogoji, kar pa v konkretnem slučaju ni. Ni res, da ta gospod Jakob Prah, trgovec v Črni, niti ne ve ali pa noče vedeti, da vsake obresti v treh letih zastarajo, res pa je, da obresti zastarajo v treh letih le, če niso pravo-močno iztožene, ali pa jih dolžnik tekom zastaralne dobe izrecno ali konkludentno ne prizna. Ni res, da smejo trgovci zakonito zahtevati 6 odst. obresti, res pa je, da veljajo za opravilo po trgovskem zakonu zakonite 6 odst, obresti le, če sicer drugačne obresti aiso bile dogovorjene. Ljubljana, dne 19. maja 1938. * Uredništvo »Delavske Politike« je sprejelo gornji »Popravek« od zastopnika trgovca Praha iz Črne, odvetnika dr. Čampe iz Ljubljane in bi lahko ta »popravek« vrgli v koš, ker absolutno ne odgovarja predpisom zakona o tisku glede popraivkov. Bo pa za naše čitatelje ravno radi tega še bolj zanimiv in ga zato prinašamo v celoti. Čeprav nismo pravniki, kakor g. dr. Čampa, poznamo predpise zakona o tisku in uredbe o maksimiranju obresti in vsled tega popravljamo »Popravek« dr. Čampe tako-le: Ni res, da ni res, da imamo v Jugoslaviji že par let zakon, ki dopuSča najrvišje 8 odst. obresti itd., ampak je res, da imamo že od 3. avg. 1934 uredbo z veljavnostjo zakona o maksimiranju obresti, ki določa v čl. 1., b: Obrestna mera za posojeni denar se določa za ostale upnike z največ 8 odst. na leto. Predpis odst. 1 določa tudi največjo višino koristi, ki se sme pogoditi pri dajanju posojil v potrošnih stvareh. Člen 5: Ničnost, sodba — rubež. »Pogodba«, s katero se določajo le višje obresti ali večje koristi od tistih, ki so predpisani v čl. 1 in 2, je glede zneska, ki preseza najvišje obresti, ali največje koristi po čl. 1 in 2, je nična. Višje pogojene obresti ali koristi od tistih, ki so določene v čl. 1 in 2, se ne smejo prisojati, niti se ne morejo zavarovati, ne izvrševati (torej rubiti op. ur.), najsi so ugotovljene s pravno veljavno sodno odločbo ali kakšnim drugim izvršnim aktom. Čl. 8: k 43. razstavna prireditev 4.—13. junija 1938 Polovična voznina na železnici Pri blagajnah železniških postaj kupite rumeno železniško izkaznico za 2 din Sejmišče obsega 40.000 m-, preko 600 razstavfjalcev 14 držav POSEBNE RAZSTAVE: „Cesta“ / Francija / Pohištvo / Avtomobili / Tekstil / Ženska domača obrt / Lepo zabavišče 10.—12. junija: III. driavni trgovski kongres Vstopnica daje lastniku pravico do nagradnega žrebanja. — Vrednost dobitkov preko Din 75.000-— Kazen. Kdor naklepoma prekrši predpise te uredbe o višini obrestne mere na posojilaj v denarl® ali koristi za posojilo potrošnih stvari, se k**' nuje zaradi prestopka po kazenskem zakon1* z zaporom do 6 mesecev in v denarju do 25.00® dinarjev, če ni dejanje po kaz. zak. strožje kal' njivo. j Gospod trgovec Jakob Prah iz Črne pa rub* rudarja za svojo terjatev s 14 odst. obresti 0* 5. 2. 1931 naprej. Po §u 1480 o. d. z, prestanejo v 3 letih tef' jatve zastarelih vsakoletnih dajatev, zlasti obre* sti, rent, preživnin itd. Kdo ima torej prav? »Popravek« g. dr. Čam* pe ali »Delavska Politika«? PoviSanje mezd v ke-mlini tovarni v Hrastniku Uspeh Splošne delavske strokovne zveze Jugo* Hrastnik, 24. maja 1938» Pogajanja, ki jih je vodila Splošna delavska! strokovna zveza v kemični tovarni, so zaklju* čila zelo uspešno. Mezde se povišajo za 7 odstotkov in pavšal za kurjavo v zimskih mesecih za 50 odstotkov. Delavstvo, okleni se svoje razredne organi' zacije. Organizirajte se, ki še niste, ne pustite, da bi eni delali za vas, med tem, ko bi vi samo uživali. Delavski pravni svetovalec Računamo, da odpade od zneska 32 odst. za delavca, 25 odst. za ženo, 20 odst. za otroka nad 12 let, 17 odst. za otroka v šolski dobi, 8 odst. za malega otroka. Pri samcih, ki ne žive v skupnem gospodinjstvu, računamo, da je treba pribiti k zgornji vsoti 50 do 70 odst. Za 26 odstotkov dražje kot I. 1932. Povišek cen od maja 1032 do februarja 1937 'je znašal din 121.05 ali 9. 36 odst.; povišek cen od februarja 1937 do maja 1938 je znašal din 208.80 ali 14.75 odst.; I povišek cen od maja 1932 do maja 1938 znaša din 329.85 ali 26 odst. In koliko so se v tem času popravile delavske plače? »v. - • lac» opravljene nadure s temeljno mezdo, če bilo ob Vašem vstopu v službo izrecno dog^ vorjeno, da boste delali le 8 ur dnevno, ozitf' ma če se je to dalo sklepati iz vseh okolnos\' MALI OGLASI nnSifatclli kop5 ssfffisaBfiS Franc Rommtmoi nasl. Kor! Ro$$ Maribor, Gosposka ulica 3 — moda, galanterija, drobnarija in igrače vseh vrst. Največja izbira in najboljši nakup. Priporoča se ŠPECERIJSKA TRGOVIINA Delavski dom t.1 z o. z. Maribor, Frankopanova ulica 1. FRANC REICHER, MARIBOR Tržaška cesta 18, se priporoča cenj. občinstvtf za izdelavo oblek za gospode in dame po n3'' nižjih dnevnih cenah. Hitra in solidna izdelav ' _______Bogata izbira modnega blaga. - kolesa, gramofone, šivalrre stroje, otroške vozičke popravlja do bro in po kulantnih cenah znana tvrais* IUSTIN GUSTINČIČ, mehanična delavnica* MARIBOR, Tattenbachova ulica 14. Shramb koles čez zimo. MHemlte gedno H poosod Kruh in H nelmisKe nckntre u Mora, g Za'kmxoreil Izdala in urejale 'Adolf Jelen v Maribora. —* Tiska: Lludska tiskarna, d. d. v Maribora, predstaviteli Viktnr Eržen v Mariboru.