Za gospodarje
Maribor, dne 10. oktobra 1934.
----------------------------------------------------*
Sadna razstava v Mariboru.
V dnevih od 29. septembra do 3. oktobra se je vršila v Mariboru kmetijska razstava. Ta razstava je imela 11 od-clelkov, v katerih je bilo prikazano bolj ali manj posrečeno sedanje stanje kmetijstva v okrajih mariborskih. Ker je na takih razstavah viden tudi napredek kmetijstva in se dobijo pri tem tudi važni trgovski stiki, bi bila dolžnost vsakega kmetovalca, da si tako kmetijsko razstavo ogleda. Zato bi bila pa tudi dolžnost upravnih oblasti, da delajo na to, da obišče tako razstavo čim več kmetovalcev in jim morajo to omogočiti z vsemi možnimi sredstvi.
Najlepši del cele razstave je bil sadni Oddelek. Na tem oddelku je bilo razstavljenega okrog dva vagona jabolk v zabojih. Polovico in še več tega sadja je razstavila sadjarska podružnica iz Sv. Petra pri Mariboru, kjer delajo sporazumno na čim večjem ijapredku sadjarstva vsi člani odbora z vsemi člani podružnice. Zato imajo na tako lepi razstavi zasluge v skoraj enaki meri člani odbora in razstavljale! sami. Samo želeti je, da bi jih v tem posnemali člani ostalih sadjarskih podružnic.
Na kmetijski razstavi razstavljeno sadje je bilo tudi ocenjeno. Ocena vpošte-va tako obliko, okus, aromo kakar tudi to, kako so bila jabolka pakirana. Najboljša ocena je odlično in je označena s petimi točkami, di-uga ocena je prav dobro in je označena s štirimi točkami, s tremi točkami pa je označena ocena dobro. Po pet točk so dobile poleg Vi-harske in sadjarske šole v Mariboru, ki je tudi razstavila mnogo lepega sadja, še sledeče sadjarske podružnice, deloma Pa tudi podružnice Kmetijske družbe: Sv. Peter pod Mariborom, Sv. Jurij ob Pesnici, Sv. Ana v Slov. gor., Sv. Martin pri Vurbergu, Sv. Barbara v Slov. gor., Spodnja Polskava in Limbuš-Ru-
še.Po štiri točke so dobile podružnice:! Sv. Lovrenc na Pohorju, Slov. Bistrica] in Sv. Lenart v Slov. gor. Tri točke pa| je dobila sadjarska podružnica Sv. Be-t nedikt v Slov. gor. Pri tem je treba pos hvaliti seveda predvsem tiste podruži' niče, oziroma člane podružnic, ki sef razstavili res tako lepo sadje, kakor ga; še ni bilo na nobeni sadni razstavi vj Sloveniji. Dobra ocena jim naj bo samoj vzpodbuda, da delajo na tej poti naprej* Ako kaka podružnica še ni dobila naj-i boljše ocene, zasluži zato vseeno pohväi lo, ker je že samo to velik znak napredi ka, da se je razstave udeležila. Pri tem je treba še posebej omeniti sadjarsko, podružnico iz Sv. Benedikta v Slov. g., ki je kljub veliki razdalji poslala na! razstavo mnogo sadja. Gotovo je to zaš četek in najbolj zanesljiva pot, da doi seže pri prihodnjih razstavah še boljšo oceno, s tem pa privabi tudi čim več sadnih trgovcev.
Glavni namen razstave je namreč ta, da dobijo razstavljale! čim več trgovi skih stikov, da dobijo odjemalce za svoi je dobro blago. To se sicer letos še ni posrečilo v polni meri. Da bo to v boi doče mogoče v večji izmeri, naj bi razi stavni odbor, ki je letos z zelo malim? denarnimi sredstvi napravil mnogo, pd! prihodnji razstavi pozval in povabil vse trgovske organizacije, naj organizirajo ogled te razstave. Letos je večino razi stavljenega sadja kupila Kmetijska drui žba, ki ima poleg sadnih trgovcev tudii pravico izvoziti' 50 vagonov jabolk v zai bojih v Nemčijo. To pravico je dobila Kmetijska družba pred vsem zato, da uravnava cene na sadnem trgu, da nd bi šli trgovci s cenami preveč navzdol.-Povsod tam, kjer vidi Kmetijska družba, da so cene jabolk prenizke in dai more trgovec še primerno zaslužiti tudi pri višjih cenah, bo morala začeti na-kupovati Kmetijska družba im bi s tem dvignila cene na primerno višino. Seve pa tudi ne sme obljubiti Kmetijska drm
— 130 —
žba takih cen, ki bi jih tudi sama ne mogla držati in bi s tem kmetom onemogočila prodajo jabolk,
Cene, ki so bile dosežene za jabolka na sadni razstavi, so zelo različne in se gibljejo od Din 2.20 do Din 3.50 za kg. Seveda so to cene za najboljše blago in se razumejo z zabojem vred. Ta jabolka so bila večinoma kupljena samo za trg iV tuzemstvo, za inozemstvo se je kupovalo le malo in še za to so bile cene nizke.Danes so cene jabolk, in to kanadk, katerih je namenjena večja partija v Italijo, Din 1.20 do Din 1.85. Pričakovati 'je, da se bo cena v prihodnjih tednih malo dvignila, vendar pa je kaj točnega 'danes še nemogoče reči. Izvoz v Nemčijo je še vedno zelo omejen, tudi je povpraševanje v Nemčiji po našem sadju ža sedaj malo, ker dobi Nemčija za enkrat še zelo velike množine s ulja iz Amerike.
*
Ljudski pravnik.
Pridobitev lastnine na odtrgani zemlji. Kjp. — Svoje posestvo imate v bregu. Vsled slabega vremena Vam je zemljo potegnilo na sosedov svet. Sosed Vam brani zemljo vzeti nazaj. Ra^l bi vedeli, koliko časa imate pravico, da vzamete svojo zemljo nazaj. — Lastninsko pravico na odnešenem svetu izgubite, ako iste v enem letu ne uveljavite. Ako Vam sosed ne pusti zlepega odnesti zemljo, ga morate tožiti, da Vam dopusti odnesti nanošeno zemljo nazaj. Ker pa tega ne znate sami napraviti, stopite k odvetniku, ki bo stvar uredil.
Odškodnina za skopani jarek. Rjs. — 2e lansko leto so skopali jarek za vodo. Zahtevali ste odškodnino in plačilo za zemljo, pa ničesar ne plačajo. Vprašate, kaj morate storiti, da pridete do plačila, i— Na Vaše vprašanje ne moremo točno odgovoriti, ker ne poveste, kdo je skopal jarek in kdo je napravil cesto po Vašem svetu. Če so napravili cesto, ki je javna, bi Vas morali predhodno razlastiti. Zahtevajte pismeno pojasnilo od lastnika ceste, da se boste vedeli prav ravnati.
Nezgoda na žagi. Dit. — Bili ste zaposleni na parni žagi, pa Vam je krožna žaca odrezala dva nrsta do prvih skle-
pov. Vprašate, če v resnici ničesar ne dobite in kam se morate v tem oziru obrniti. — Ker ste bili zaposleni na parni žagi, ste morali biti zavarovani pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani. V slučaju nezgode imate pravico do posebne odškodnine, ki je določena v zakonu o zavarovanju delavcev. Ta odškodnina obstoji iz brezplačne zdarvniške pomoči, zdravil, hranarine do konca zdravljenja, vendar največ do konca 10 tednov po poškodbi ter iz rente, dokler traja nesposobnost za delo ali dokler traja zmanjšana sposobnost za delo. To rento dobite šele po 11. tednu po poškodbi, ako ste do tega časa prejemali hranarino, sicer pa od onega dne dalje, ko so Vam ustavili hranarino. Zmanjšana sposobnost za delo pa upravičuje do rente samo tedaj, ako je Vaša sposobnost za delo zmanjšana za več kakor za 10%. Nezgodo mora delodajalec ali njegov pooblaščenec prijaviti pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani v 24 urah po nezgodi, oziroma ko je zvedel za nezgodo. Ako ni tega napravil delodajalec, bi morali to storiti Vi sami, oziroma storite to ša sedaj. Poizvedite pa preje pri svojem delodajalcu, ali ste bili zavarovani. Za koliko je Vaša sposobnost za delo zmanjšana vsled izgube dveh prstov do prvih členkov, Vam ne moremo povedati; iz tega razloga tudi ne moremo odgovoriti, ali boste dobili rento ali ne. Obrnite s" na Okrožni urad za zavarovanje del? cev, pa bost-' zvedeli vse potrebno.
Na javni dražbi prodana zemljišč. AJz. — Vprašate, če so se smela Vaša zemljišča prodati na javni dražbi za malenkostne zneske, in sicer se je to zgodilo med vojno, ko Vas ni bilo doma. — Vprašanje je nejasno. Nam se zdi, da sodišče ni brez pravnega razloga prodajalo Vašega posestva. V zakonu so do ločeni natančni predpisi za prodajo posestev. Mnenja smo, da se je sodišče strogo držalo teh določil. Med vojno «o pa bila posestva gotovo prodana za nižjo ceno, kakor pa bi bila ista prodana danes, ker je denar imel drugačno vrednost. Sicer je pa tudi popolnoma čudno, da prihajate s takim vprašanjem še le danes, ko je oi prodaje preteklo že 14 let. Obrnite se na odvetnika v dotičnem kraju, kjer je bilo prodano, pa Vam bo
IST •*»
lahko po pregledu tozadevnih spisov natančno povedal, zakaj je bilo prodano in za kako ceno. Brez točne obrazložitve cele stvari in brez pregleda spisov je pa nemogoč vsak točen odgovor.
Zarubljen prevžitek. Fjzgg. — Vaš oče ima mesečno 50 Din prevžitka, ki mu je sedaj zarubljen. Vprašate, če je to po zakonu dopustno? — Po zakonu so popolnoma odtegnjeni izvršbi preživitki, katerih skupni dohodkj v denarjih in naravnih dajatvah, vštevši stanovanje, ne presegajo na leto vrednosti 300 goldinarjev, in sicer v tistem primeru, ako so te prejemki za zavezanca in za njegove družinske člane, ki žive ž njim v skupnem hišnem gospodarstvu, neizogibno potrebni. Po praksi sodišč in po našem mnenju letnih 600 Din v gotovini ne dosega zneska 300 goldinarjev, tako je izvršba na ta preživitek nedopustna, ako oče rabi ta znesek za svoje preživljanje, oziroma če mu je ta znesek neizogibno potreben. Naj stopi oče na okrajno sodišče in predlaga, da se izvršba ustavi, ker ?e sega z izvršbo na pravice in terjatve, ki so sploh odtegnjene izvršbi.
Rednik ni dolžan plačati za rejenca bolniške stroške, razen seveda, če se je za to posebej zavezal, ali otroka sodno adoptiral, v katerem slučaju pa se itak ne more več govoriti o rejencu, ampak o posinovljenem če je kdo neprostovoljno plačal, ko ni bil dolžan, tudi v kakšnih drugih primerih, lO jih bo »Slovenec« v kratkem pojasnil ,lahko prosi, da se mu to vrne.
Razširjenje služnostne pravice vožnje. Res. — Vaš prednik je dovolil sosedu, da sme voziti čez Vaš svet v suhem, v mokrem pa ne, da bi ne delal kvara. Zdaj pa vozi tudi v mokrem že dolgo časa. Vprašate, če lahko za stalno prepoveste. — Kar dela sosed po svoji volji in brez dovoljenja, je razširjenje dovoljene služnostne pravice vožnje. Če morete nasprotniku dokazati, da mu je Vaš prednik dovolil voziti samo v lepem vremenu, potem ga tožite pri pristojnem okrajnem sodišču. Če še ne vozi 30 let v mokrem vremenu, ni mogel priposestvo-vati take služnostne pravice. Seve boste pa najbrže tako dovoljenje težko dokazali. Nasprotnik bo Vaši tožbi ugovarjal da :e dobil neomejeno dovoUenie. da
sme voziff ob' vsakem vremenu. 'Ako ni3 mate prevelike škode in če vozi samq včasih, zlasti pa ako je Vaš sosed, po-i trpite ali pa skušajte z njim urediti na lep in prijateljski način, ravnajoč seprj tem po reku: lepa beseda lepo mestej najde. Tudi pri iskanju pravic je trebaj rabiti pamet, ker sicer lahko nastanejo veliki stroški, ki šele opomnijo, da bi se marsikaj dalo urediti tudi brez sodišča in brez prepirov. Premislite dobrd vso stvar in bodimo vsi do vsakogar pravični, pa bodo izostali taki prepirčkij ki sosedskim odnošajem več škodujejo] kakor pa mastne pravde.
Sporna moja. Res. — Po mapi je meja med mejašema ravna in bi na ta načirt nekaj lesa pripadlo Vam. Vprašate, čel ga smete posekati. — Splošno je nazira-nje, da je odločilna mapa. To naziranje! pa je zmotno. Za lastnino je izključno! merodajno samo to, koliko je kdo de-' janeko užival, zlasti skozi priposestvo-valno dobo. V tem primeru ne velja; mapa, marveč dejansko uživanje skozii priposestvovalno dobo. Ker ne poveste*; kdo je užival v zadnjih 30 letih nemoteno in javno, tudi ne moremo povedati, če smete posekati. Ako pa so samoi meje sporne med sosedoma, je pa trebaj predlagati ureditev meje pri sodišču, kij bo določilo meje po zadnjem mirneml dejanskem stanju, ako je spor radi -reditve meje nastal vsled motenja posesti.
Napajanje travnika. Tšsvo. — V najemu imate kmetijo in napeljavate na! travnik vodo, kakor so doslej Vaš: posestni predniki vedno delali, pa jim nii nihče branil. Sosed ima pol ure nižje žago, pa Vam tega ne pusti in je tudi že sam prekopal jarek. Ako nimate napeljane vode na travnik, pa nimate sena, ker je drugače precej suho. Radi bi vedeli, če Vam sosed lahko prepoveduje: napeljavo vode na travnik, kar so to že od nekdaj delali in jim ni tega noben prepovedal. ■— Ker niste točno opisali, za kakšno vodo gre, smatramo, da je najbolje za Vas, ako napajate začasno svoj travnik kar naprej, med tem pa’ vprašate na pristojnem glavarstvu, kako je z Vašo pravico napajanja ' avnika. Z natančnejšim opisom položaja pa se lahko obrnete tudi na nas, pa Vam bomo odgovorili, če gre za javno vodo,
132
morate zaprositi okrajno glavarstvo, da Vam napajanje dovoli.
Poškodovanje vozne poti z vožnjami. jTšsvo. — Sosed je vozil po Vaši poti in [isto močno poškodoval, tako da sami ne boste mogli po njej voziti, zlasti ne voziti in spravljati sena. Pozvali ste soseda, naj pot popravi, pa tega noče storiti. Vprašate, kaj morate storiti in kam ge obrniti, da boste dosegli svoje pravi-jce. — Če je sosed vozil neupravičeno, ga lahko tožite, da nima služnostne pravice vožnje po Vaši poti. Ako pa tako pravico ima, pa tudi sicer ako te pravice nima, ga pa lahko tožite, da je dolžan pot na svoje stroške popraviti in spra-iviti v prejšnji stan, kakor je bila pot, predno jo je on rabil. Stopite k odvet-Iniku, pa mu potožite svoje težave; bo 'že vse ukrenil, kar bo smatral, da je za iVas najkoristneje. Ako pa nočete k odvetniku, pa se ob uradnem dnevu zglasite na sodišču, ki bo nasprotnika povabilo k sodišču, kjer bosta lahko vse :sporne stvari uredila brez posebnih po-• Proškov.
Izročitev posestva in dedni delež. Msk.
— Vaši stanši so svoje posestvo izročili že leta 1903 in so Vam določili 700 goldinarjev, od katerih je moral prevzemnik plačati polovico v enem letu, drugo ipolovico po smrti staršev, ki so umrli leta 1927. Sedaj bi Vam brat izročil samo 175 Din, Vi pa zahtevate 5000 D:o. — Po našem mnenju nimate nobene pravice, da zahtevate več, kakor je bilo to določeno v izročilni pogodbi, če ste pa drugačnega mnenja, je najbolje, ako se obrnete do odvetnika v svoje- kraju, ki Vam bo podrobno raztolma, zakonita določila. Brat prevzemnik je za takratni čas prevzel v pravilni vrednosti in ste tudi Vi prejeli vsak zadosten delež. Poleg drugega, je po našem mnenju stvar tudi zastarala, ako bi sploh kdaj obstojala Vaša pravica na zvišanje dolžnega deleža.
Prošnja za pomilostitev. Kfd. — Ako
ne znate take prošnje sami napraviti, morate za to najeti odvetnika, ker v upravi takih prošenj ne delamo. Če pa znate sami, pa napravite kar sami, da ne bo zopet novih stroškov. Ako boste pa za napravo prošnje najeli odvetnika, ga bo treba plačati, ker je popolno-
ma pravično, da za svoje delo dobi tudi odvetnik primerno in pošteno plačilo, brez ozira na to, ali ima prošnja uspeh ali pa ne. Tudi Vi morate plačati delavca na polju, ali pa sami zahtevate plačilo za delo, čeprav morda tuv uniči ves pridelek in gospodar ne prejme nobenega sadeža. Za pošteno delo pravični plačilo!
Žaljenje časti. Bil. — Neka ženska je leta 1933 govorila, da je Vaš oče kradel in da ga je eden pičil v levo roko. Vprašate, kaj naj naredite s tisto žensko. — Najbolje je, ako jo vprašate, zakaj take neumnosti raznaša, pa ji potem poveste v obraz, da so njene trditve neresnične. Če bi žalitve ne zastarale, bi jo lahko tožili, tako pa je prepozno. Pa Vam m treba biti žal, da ne more oče več tožiti. Z iskanjem časti pri sodišču je tako, kakor z onim, ki je pri belem dnevu iskal z lučjo pravico, pa je ni našel. Svetujemo Vam, da se s posestnico kar v lepem pogovorite in nič ne razburjate, ker so vse skupaj samo čenče in neumnosti, ki bi Vam lahko napravile veliko nepotrebnih potov in skrbi, ki bi bile gotovo združene s stroški. Pamet tedaj!
Razna obvestila.
Perutninarski razstavi v Mariboru in v Celju sta doslej edini, bodeta pokazali razvoj kmetske kokošjereje po srezih. Naše slovensko gospodarstvo je mnogo-lično ter zahteva od kmetovalca, da se prav živo zanirpa» zp. vse panoge kmetije. Nobene ne kaže opustiti, vsaka je za sebe važna in potrebuje napredka. Naj» bolj se pokaže razvoj kokošjereje na razstavah, ko tekmujejo perutninarji med sabo, ko se razstavljena perutnina lahko primerja z domačo. Vrhu tega so razstave semenj za plemenske živali, saj je mnogo upanja, da bo šla naša plemenska perutnina, ako bomo imeli lepo, na naš jug. Celjska razstava bode velika po obsegu, ves okraj bo zastopan, vrhutega pa zanimiva tudi vsled tega, ker bo nad 90% razstavijalcev kmetov, ki bodo rastavili samo štajersko pleme. Vrši se dne 20. in 21. oktobra; preložila se je, ker se bodo do tja osipane kokoši zopet obrasle. Pripravljenih je skoro 40 denarnih nagrad in 50 diplom,