Naj reč ji slovenski dnevnik • v Združenih državah | 3 Vdja za vse leto - - - $6.00 | Ž Za pol leta.....$3.00 1 H Za New York celo leto - $7.00 Ijj w Za inozemstvo celo leto $7.00 J ii gmaMr GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON: CORTLANDT 2876 Entered as Second Class Matter. September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876 NO. 218, — STEV. 218. NEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER 17, 1925. — ČETRTEK. 17. SEPTEMBRA 1925. VOLUME XXXTTI. — LETNIK XXXIII ŠPANSKA VZNEMIRJENA RADI POLOŽAJA V MAROKU Španska je v velikih skrbeh za svojo armado v rif-skem ozemlju. — 12,000 mož, ki so se izkrcali pri Albucemas zalivu, je v nevarnosti, da bedo ^ odrezani od dobav. — Strategični načrt se je izjalovil. — Napadi vstašev so prisilili gen. Pri-mo di Rivera, da je poklical čete nazaj za obrambo Tetuana. LONDON, Anglija, 1 6. septembra. — Maroška kampanja, posebno pa težkoče, na katere so zadeli Spanci pri Alhucemas, vzbuja velike skrbi n a Španskem. Poročevalec londonskega Times-a» pravi, da je španskim listom prepovedano objavljati komentarje glede operacij, a večina razumnih Spancev ni pozabila političnega učinka izkrcanja pri Albucemas. * • Misel na svote, katere bo treba dovoliti za vzdržan je armade 1 00,000 mož, vznemirja vse one, ki imajo v mislih uravnan proračun in njega ekonomske posledice. So pa še druge stvari, ki vzbujajo bojazni in srd Spancev. — Izkrcanje se je izvršilo, — pravi poročevalec, — na negostoljubni obali, koncem normalne kam-panske sezije mesto v pričetku. Iztočni veter lahko danes ali jutri pretrga stike z 1 2,000 možmi, ki so se izkrcali. FEZ, Francoski Maroko, 1 6. septembra. — Pri ponovitvi napadov na centralni sektor so Francozi s sijajnim naskokom zavezli Mezraura, šest milj apadno od Taunata, severno od Uerga reke ter pričeli z artilerijskim obstreljevanjem kraja Bi-bane, ki se nahaja v slični razdalji iztočno od Ta-tranta. Na ta način skušajo skleniti obe krili. Domača kavalerija maroškega sultana je bila poslana na poizvedovanje pri Bibane ter je sporočila, da je postojanka še vedno močno zasedena. Vrše se priprave za artilerfjsko obstreljevanje. Neka francoska kolona se pomika zapadno od Ain Aiša ter čisti gričevje južno od Uerga reke, ki je še vedno polno sovražnikov. Ko so Francozi zopet zasedli svojo staro črto, so opustili svoj stari sistem, ko jih vsaka ima en bataljon posadke in ki se nahajajo dosti blizu drugi poleg drugega, da si lahko priskočijo na pomoč. Caillaux si je svest popolnega uspeha. Na predvečer odpotova-nja v Združene države je Caillaux prepričan, da bodo pogajanja uspešna. — Prva ponudba bo znašala letno 970,000,000. — Evropski državniki na sestanku Lige so v dvomih. PARIZ. Francija, 16. sept, — Finančni minister Jo*. C'aiLiatix bo odipotovtad jutri v Združene države na cehi miš je, ki bo skušala »uravnati francoski vojni in povojni tlolj; v Združenih državah Njegove načrte, ki so ostali tajni, je odobril kdbinirt. Splošno prevladuje v Parizu ^tfts, da bo dosegel uspešno uravnavo. Njegovi kritiki pravijo, da bi .-gploh ne šel, če bi ne priea/ko-vaJ zadovoljive uravnave. Pariški listi so objavili številne bmojavke .ia Washingtona glede načina, kako se bo postopalo s Franco«i m kakšne pogoje smejo pričakovati. Ta poročila si v splošnem zelo nasprotujejo. Caillaux bo najforž čakal, da premo tri položaj, predno bo stavil svoj-o prvo ponudbo. Najlboliše informirana krogi pa izjavljajo, da bo najprej ponudil Ameriki $70,000.000 na leto in da je pripravljen iti do stotih milijonov. Splošno pa se tudi pričakuje, da bo zahtevala NAJNOVEJŠA VOJNA PRETNJA Pričela je pretiti vojna, ko so Turki napadli kristi-jane. — Londonska vlada je vložila pri Ligi pritožbo, ker so navalili na Irak. — Jetnike ženejo proti severu. — Dogodki, ki so se vršili pred enim letom, so se zopet ponovili. — Turki se zavedajo svoje moči. ŽENEVA, Švica, 16. septembra. — Londonska vlada se je včeraj formalno pritožila pri svetu Lige narodov, da krši Angora bruseljski dogovor glede musolskega ozemlja. Dogovora se morata držati obe stranki, dokler ne bo odločal svet glede tega ozemlja. Protest pravi, da so turški vojaki dne 8. septembra obkolili krščansko vas Bal j o ter odvedli prebivalce v Keroar, dočim je druga sila obkolila krščanski samostan pri Zaravaku. Sto in dvajset kristija-nov, ki so ušli tem napadom, je pribežalo v ozemlje Iraka. Dne 1 0. septembra je dospelo 260 kristija-nov v Zako, in ti begunci so izjavili, da so pričeli Turki depor tirati vse Goyan kr isti jane, kakih osen^ tisoč, v Baškalo. Angleški protest poudarja-, da je slična turška ak cija v preteklem letu prisilila Anglijo, da je vložila pri svetu Lige protest, kar je imelo za posledico bruseljski dogovor. Munir be j, turški poslanik v Bernu ter pomožni načelnik turške delegacije, je izjavil včeraj zvečer, da ne morejo biti angleške obdolžit ve resnične, ker ni že več kot eno leto nikakih kristijanov v prizadetem ozemlju. | — Baš pred enim letom, — je rekel, — so stopile turške čete v ozemlje, da kaznujejo osebe, ki so od-Amerika ndkaiko $130000,000 ua'vdle turškega governerja. Vsi kristijani so zbeža-kto. z laj&mi pogoji za prvih šest ][ pred turškimi četami in noben se ni vrnil. Anah deset let. Igleške obdolžitve so enostavno odgovor na turške Na ltunču ameriških in angle- i . * * . -i w «k% ca Slikarskih poročevalcev je zahteve g^de varnostnega dogovora. ^ rekel Caillaux, "da gre v Ameri-| Neki angleški uradnik je izjavil včeraj, da je Anko govorit z gcntLemaini in da bo glija pripravljena skleniti dogovor s Turki, da pa stavil eentiemamrico 'PonudboJ\i ?ahteva g]ecje Iraka ne varnostnega dogovora, tem- Franciji se ne sme preveč zaupati. Po svojem povratku. iz Evrope svari Samuel Untermeyer pred francosko lokavostjo. — Francija lahko zadosti vsem svojim obveznostim. Blazni natakar je napadel zdravnika. Iz umobolnice izpuščeni natakar je zasledoval z revolverjem dr. Grego-ry-ja, načelnika psiho-paticnega oddelka Bellevue bolnice. — Zdravnika je rešil prometni policist, ki je pobil blazneža na tla. l)r. Melias Gregory, načelnik ]>s"hopaticnega. oddelka Bellevtcre bolnici', s« mora zathvaliti izkljaič-no le naklonjeni mu -usodi, da je il.tnes še med živimi. IScdcun in trideset' let >rtani natakar »John l^lan^old, 'ki je bil pred petimi S pamikoiu "Olympic" se j ■ vrnil včeraj v New York znani odvetnik Samuel Untermever. ki se JP mudil v Evropi, da premotri tamošnji položaj. Ko se je i/.kr-eal. je rekel dabeM'dno: — Kljub vsej propagandi, s ka.ti.ro nats preplavljajo z oz!rom na francoski dolg v Ameriki, je dejtrtvo, da je danes Francija nai-i* , , , . , . „ ... . j tedni pod parolo lzfpusseeti iz umo- bojj evetoca dežela v Evropi. Pre- , . . . ..... j bolnice, v .kateri je bil zaprt s dem let. trpel na "fiksni ideji. I da «ra ji; dr. Gregory poslal v unicbohiico. Mangold je izjavil na policijski po-itaji in pozneje v bolnici, ki sede v uradih. se boje, da bi jih tH,k°J ^™' ko Je v takem slučaju spodili. Oe pusti-1 "P™™* študirati živijen.sk • na-n:o, da mas eeaieaio čustvovanje in bivale i dežele -so b<«i nr» upa ra- pi ^ti novih davkov. Oni. j zakrivanje dejstev z vodi /a nos tc:r nas napoti. da >pn jmenio trapasto obliko odplaeevasnjsi dolgov, to ona vlada, ki bo odgovorna /a to, zaslužila zaušnico, katero bo dobila, 'kaikorhit.ro r.<' bo več mogoče prikriti resničnih dejstev. Prvi brezžični brzojav. Rek il je. da bo gentleman le ponudbo, o kateri je prepričan, da jo lahko izpolni. Napori Amerike, da kolek tira vojne dolgove. tvorijo pogosto predmet razprav med evropskimi; .. državniki, celo onih držav, ki ne je postalo jasno v tukajšnjih visokih oricijelnih kro- dolgujejo Združenim državam ni- gih, ko SO dospele V London novice, da SO turške Če- j » . Brezžični kak ga denarja. Zadnji teden so fre prekoračile takozvano "bruseljsko črto" med v 'razpravljali v Ženevi o tem pr.d- LOXfK)X. Anglija. 14. w*pt. — Io mojem »mnenju je obstajal brezižični brzojav že takrat, ko so prazgodovinski možje prvikrat razumeli ali občutili smehljaj d"-kliee. — je izjavil slaivtni izmajdi-telj Marconi v nekem jjorvoim. katerega je imel ob pr"liki otvoritve eč 4'hands of F LONDON, Anglija, I 6. septembra. —Anglija in J radijske razstav*. Turčija sta bili na robu vojne pred enim letom vsled turške akcije, ki je bila slična včerajšnji akciji. To KJ r -i i -iii- • • i i v v i .|mrtut kot .da je na poslovniku INa rrontih zakopih delajo ovire iz bodeče žice, ki i zborovanja Uge narodov. Evmp- so močnejše kot pa one v svetovni vojni. Par sta-j*ki diplomat je izjavljajo, da bo rih postojank na vrhu gričev ni imelo nikake vo-j!° 'ko^Lrallje dra=° ** Ame iii- * i -1-11 ~ rko- Izjavljajo, da bodo cuttle dne dobave, m nekatere teh so izgubile do sto moz, drfave učiTiek lega? da u; U« »o Si; or !g0 združiie milijone Evropejcev v skupno \ieiz proti Amerilvi. Drugi pa pravijo, da ni zgodovina še iijkdar nudila slike, kot sedaj, da t>i eoia dežela plačevala drugi stalno denar prdko dobe dva in Šestdesetih let. V dva in šest-detsetili telili we laJiko dvignejo narodi, padejo ali pa izginejo. Voj- ki so bili zavratno umorjeni, ko so šli iskat vodo v doline. Maršal Petain je sedaj odredil, da mora imeti vsaka postojanka svojo lastno dobavo vode, tudi če bo treba dolgih komunikacij po zakopih, da se jo zagotovi. Na ta način bodo postale postojanke skoro nezavzetne. TANGER, Španski Maroko, 1 6. septembra. — španske oblasti v Tetuanu so vznemirjene glede po- jne bodo brez dvoma izbruhnile v ložaja španskih sil pri Morro Nuevo ob Albucemas zalivu, kjer so se izkrcale dne 9. steptembra. Jasno je, da je bilo izkrcanja le del obsežnejšega programa, ki pa je bil opuščen iz nepojasnjenih razlogov. Promontorij Morro Nuevo, kjer sq utaborjene španske sile, je bil utrjen, a naravno oblikovanje promontorja ni ugodno za taborišče. Manjka^vo-de in iztočni veter, ki piha že več dni, ovira* v veliki meri razgled. , Zagonetna smrt. HOLLYWOOD, Cal.. 16. «ept. Baron vo»n Gensdorff. izvedenec za umetnine ter prejAnji nemški ča-stn?k. je umrl včeraj v kopalni 9»obi v jtfanjovanju majbiralca umetnin, Wemscheciclca. Poklicani zdravnik je i*javil, da je nastopila smrt, 'ker je počite žila, y^de-ea k Kljuft) temu pa je odredil eoro-ner raxtetaaetxje, da se odpravi vse dvorne gtede vzroka smrti Izvoz žita iz Canade. OTTAWA, Oat., 14. septemibra. Tekom avjru^a meseca tekočega lita se je ticaportiralo iz Canade vee kot petnajst milijonov bušljev pšenice, dva milijona bu^ljev vee kot v istem mesecu preteklega 4eta. ftkoro enajst milijonov biui-ljev i>3.Btiee se je izvozilo v Anglijo in vee kot osam milijonov ibnaljev je šJo ^kazi prisstaniaea Združenj držav. tem časra ier vplivale na finančne >anožnosti olog one^ra ]>red dva in šestdesetimi leti ter stavite vprašanje: Kako bo izgleda Evropa leta 1987? AH bo obstajala Ifalija. da naan plaščuje dva hi » istde.set let od sedaj naprej ? Pred dva in šei^tdesetiimi leti jaivne j.o^taje, ker bmlo njih mesto za\1zeie majhne postaje, ki bodo hitro opravita svoje delo. ade dr. Grclgorv-ja. Ob petih (popoldne je zapustil zdr ivsiilk l>ohiicd. da we od]»clje v svoje stanovanje na zapadni 55. eerti. Ko je stopil v vežo, se mu je približali MaitgoM, pritisnil mu revolver na glavo t/ r sprožil. Počil je o prometni 7. Avenue, nepm^tano zasledovan od blaznega. b>kušiil n > je rešili v nelko hišo, a črni usluž-bcnrnil \"Stran tako moe-iodrobnositi glede no-\ega 4"FrtinKl-je-kla(Klasi se, da je to jeklo za 40 odstotkov lažje kot pa navadno. Uporabljeno pri zgradbah prihrani trideset od-•itotkov roško v nar\"adnega jekla. Proces je izumil rt^iki Švicar, po imenu Mosxhaard. KO JAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. Predsednica bo izgubila kuharico. WASHINGTON. D. l\. 16. sop. Tcflvom enajstih -t edino v, ko se je nrndil predsetlntk Coolidge s svojo ženo v Swamipscofct. je skoval bog LjubeKiii zaroto proti njima in vsled tega 'bosfa izigulbila sedaj svojo drugo kuharico. Miss Mar-gair ito Ca^-r. Mar-rareta se je seznanila mod tom časom s Jerrv _ . . , , ^ Sbea, upravi tel jem p<*»f*rtva Pr. rebrno, da bo o treba zap:* od-di mogoče ugotoviti njena učinfco- j pre* i nieje in izjalovili a se bo na-van.ja ter prati do sklepov. teme-j adnjs'ka, ncfeolidarna. in v svo- Iječih na dej-tvih. Naši čita.t lji vedo dobro, da je bilo preseljevanje zadnjega letu neizmerno manjše kot pa v kateremkoli prejšnjem lcitn, z edino izjemo vojnih let. Še več, število priseljencev je celo manjše ikot dovoljeno po' postavi, kajti le malo dežc.l je do-; seglo in izčrpalo kvoti-, jim daja priseljeniška Dežele z velikim številom priseljencev. — Anglija. Nemčija ;;ri Francija so precej daioe zaoKtaile jem bistvu delavstvu teovražna proti-priseljeniška politika harmonično združenih reakeijonarjev rarrrodno zavednega 'kapitala ter i! !* ji v /tva, ki *e ud&ja bedastim '..beutkom harmonije. V dvajsetem Mtokt-iu se ne more nobena dežela s ve* a obdati *ater« ^ita ;«skiin obzidjem. Oni časi so postava. hvala Fosru zn ve;lno izlili. Protipriseljeniška politika združenega kapitala in reakeijomame- ira par bnih tipkano ter raojjoslano prizadetim. Neprestano smo opozarjali na dabo razmerje med plačami ter življenjskimi .stroški. Naši čilatclji >c gotovo še spominjajo, da zaostaja plača, soglasno z štaitističnimi podatki tega oficijfllnega kongresnega poročila, za n kako širideset odstotkov za ugotovljenimi povišanimi zivljeii.sk i in i stroški. Poročilo pa vsebuje še nadaljne, skrajno zanimive podatke, ki jasno razkruikavajo vse trditve premogarslkih baronov. Ta gospoda izjavlja namreč, da je povišanje plač premogarjev absolutno nemogoče m sio r raditega, ker nimajo ipodjctnilki od svojega vloženega kapitala zadostnih dobičkov. Pri tem pa nimajo v misldi premogarjev, njih družin, splošne javnosti, temveč izključno le one. ki dobivajo dividenue. ^ ameriški okraj trdega ali antracitnega prMnoga obsega ne dosti več kot ozemlje petstotih kvadratnih milj. Iz tega, sorazmerno majhnega okraja, dobivajo podjetniki vSa-ko leto nekako sto milijonov profita, — na temeljni podatkov, katere je ugotovila zv.zna komisija, ki je preiskala vzroke ponavljajočih se stavk. V ta čisti dobiček pa niso vključeni niti trlbuti, katere plačujejo železnicam, ki so večinoma lastnice ali solastnice velikih premogovnikov. Akcijonerji teh železnic so si veda so bMi dobički Ilifeklatle Iron ana Coal Campany. Ta kompanija je izplačala lastnikom akcij v letih 1921 in 1922 štirikrat toliko ek*tra-dividend kot pa je iznašal skupni temeljni kapital. Razvmtega pa so izplačevali aikcijoiiarjem še redne divi-dende, ki so znašale H kom let od 1916—1922 sedemsto In pet in dvajset odstotkor v resnici vplačanega obratnega kapitala. Pennsylvania Coat Go., — stransko podjetje Pennsylvania železnice, resnične vladarice dtfnv* Penn>yh-ania. — je izpiatčala svojim akcijouarjem v razdobju desetih let, od 1913—1923, šestkratni znesek skupnega vloženega kapitala Kdor verpa tc številk • in podatke v .svoje možgane ter jih zgo-sti v pojme, bo moral reči, da premogarSki baroni res ne morejo plačevati vitjih mezd. Ena stvar pa je ugotovljena in to priznavajo eelo pnmiogar-fcki baroni. Lastniki premogovnikov morajo sedaj zalagati iz svojih la-inih 2rf»ov profits, za katere ne skrbe delavci. če bi zvišali plače delavcev, bi vbodoče lahko dobivali k večjem po trideset odstotkov dividend, ne pa petdeset ali šestdeset. Kdo bo ton^j zameril podjetnikom, če se postanijo po robu ta-kerau pristrizenju njih dobičkov, — dokler niso pr m o gar ji dosti močni, da bi s silo iz voje vali to, kar je njih pravica! rkški konzularni ii'radniki no varčni z viziranjem potnih listov. Skupno priseljevanj? v preteklem lertu je znašalo 291.314 ljudi, skupno Bzseljcvn.il je i '. 7/druie.nili držav pa 92.728. V-led tega jc obstojal čisti prebitek 201 .j86 pri-s rjeneev. število rtaikozx'anih i/učenih delavcev -e je izdatno zmanjšalo v primeri z lestnm poprej- Znašalo ie namreč še 42 422 napram 143 (Koeirn v iletu poprej. Tudi f;»r-i mentko delo. kateremu dajejo a-meriški konzularni uradniki v vfcrca.'in'h pr'-tariiwih predino?it piled drugam, je pn.-Ko na 14.762. 'ločim jih je bilo v letu poprej več kot 27.000. Tudi "neukih" d.lav-eev je prišlo v zadnjem jjoslovnem li tu manj krit pa v prejšnjem le-"inaja.io v/, .mzne hi j.iz-no-h»to~iie Evrope, čeprav je splo-"no. da prihaija iz teh dežel največ rii v je večina teh delavcev za verlm ter članica - trokovnMi or-tra-trcaeij. Priseljenci iz južne m 'vtr^ne Evrope tnidi niso priprav 1 jeni sprejeti vsaki plačo, k a te ro se jim ponn ii Z«i.htrva.;o : , /*ro-ra j omoajeno, i>a -stoje tenvu nas-j reri Mehikanci t<»r kitajski in ja-por i Vi krdijH ko.V.h ziv'l/un j-sik! 'andard ne bo nikdar prilagodi-! -tan hml'i delavcev, ki -n prišli iz Evrrpv V-:i pozorno t organiziranega l**la bi se mora'a za stran tega obračati. ik • proti evropskim priseljencem, temveč proti manjvrednemu delu..kojega življ»".Hki >lai:i-• iandi so ni^:i. POGLAVJE 0 JETIKI ifran-ijo, da se je to zgodilo v Dowmtownu. če c?e je pa kod drugod, pa. nazadnje tudi vseeno. Rojak je bil strašno zaljubljen v ošabnega, ponosnega in odkritosrčnega dek^a. La^ii je Ka njo podnevi in ponoči. in iko sta bila nekoč slučajno sama, je pokleknil prednjo ter ji ratakril svojo vročo ljubezen. Ona ga ie prezirljivo pogledala t ir mu osorno rekla: — Saj vendar veš, da te ne maram. Revež tisti, ki bo mene elo-bil. -laz sem groba in sirova, in tudi udarim, če ni dimgače. Fant se je stresel in zajeeal: — Samo liokaj mi dovoli, prosim te. >amo nekaj. — Kaj pa! — ga vprašala osr-rno. — Vidiš, ker sem že na kolenih teboj, mi dovoli, da še malo po klečim ter zmolim .par očena-ev za tistega reveža, ki bo tebe vzel. * Tu Ji o Cirdhii pripovedujejo n -ko zgodbico, ki j^. vredna, da jo objavim. Ko >o se romarji vrnili v Ljubljano. je Grdima ]>riredil sijajno večerjo v aiekein uglednem hotelu. PlVi so vsake vrste pijačo i t: jedli jedila, katerim Grdina niti "in na ni vedel. Precej Okajeni .^o se podali že /godaj k {»očitku. Naenkrat pa vidijo hot« !-iki usVuiibenci Grdinio ko-t norega letati semteitja jh) hodniku. ,Pa so si mislili: — Revež se je vrnil z dolgega romanja in .h' na.;-brže lačen. — Ali iščete restavracijo, go-■ j)od — so ga vprašali. — Ne, ne. — je odvrnil Grdina \cs zbegan in poten — ne. ampak ravno na-protno Koverta piše v svojem glasilti: Meseca novembra bo začel naš list izhajati kot dnevnik. To pravi, izhajal bo petikrat na t 'den V Londonu sf> je vrvil pred kratkim -kongres, ki se ,,e pečal v glavnem z jet iko pri otrocih. Konferenco je otvoril Sir Kings!ey Wocd, ki je czn^čal brezsolnčno.',5jl s tom skoraj toliko rečeno "anih. Mehikanci, ki prihajajo sridaj v Združene države, imajo še - kraju o nizek življenjski stan dard. Ni?in njih življenja je cenejši in njih /hijen>ke potrebščine s-o nni zrn orno manjše kot o-| ne Italijanov, gler^ katerih sei je pod trapastim vodstvom reak-cijc-namo Ameriške dela\-ske fe-jderacije domnevalo, da se je tniba iravarovatti pred njimi. V južnoizaipadnih in /.apadnili državah se ;e pričalo v-led tega že t:a tak način Čutiti kon-kurcneo ^kroirni-h Mehikancev, da je u-vedla Ameri>ika dolav-ka f; lie racija kampanjo rvi prepovedi me-hiškegri priseljevanja in da -o že vodijo pogajanja z mehiškimi • rokovnimi oigo zadosti delavskih ni oči, ki bi se lotile težkosr?. dela na poljih, ce-tah. železnicah. Sedemdesetletnica trojčkov. • iPlač redkokdaj se dogaja, da bi imeli trojčki ie sodem 'krišev na kvbtW, pri .tem pa bi biti ie popolnoma čili in zdravi. To se je dogodilo te dni v Lrokoeptagu na Švedskem, kjer so trojčki dosegli »tarost 70 let. Trojčki «so ^oetpe A-ugusta Johan.sso\-a. Zofija Nils-sonova in Šarloita LmdWadova. IVemci v fra^ooaki tajski UgijL Nemški liati ao 4« dau s gro«o belduli, da je % frwiflrfri tnjjpki Hw <*9K « Av- atrije in Nemčije in da je bilo v bojih v Maroka ranjenih okoli 5 tisoč, padlo pa najmanj 2500 nemških vojakov. LMfcr se čudijo kako da morejo Francozi izvabiti koliko Nemcev v svojo tujsko legijo in svarrijo vse one, 'ki bi se se dali varati po francoskih obljubah, naj pomislijo, kakšni usodi se -zapišejo, ako vstopijo v Omenjeno lejfijo." V *.1 rrr ROJAKI, 'GLAS NABODA' Ni ČKiOVBNSKI DNEVNIK La Follettov kip. * ummnin t. Kipar Afleflcsander Zeittin je oa-pravil k^p aenatorja La FoUet-ta'Kjp tb r droraoi wiaraoni-f&e wfegoed&ie. >laibo prezračeno in prenapolnjeno stanova>>«}e za. glavni zvor jc-tlki . Kar te tiče umrljivosti radi jtf.ke na pljučih otrocih, je kon->'tatiral po zbranih poelaitkili zadnje • desetletne dobe, da jc ta u-mrljivost patila za 4G (xlst. in u-imrljivost radi jetike na dmgih orga,ni h zp 42 ods.t. () jet i ki pri o-'roe h v Rusiji je govoril profesor Vore.bl.j.-v z vseučilišča v ?.!o-do veijni >e jv jetika j širila, kci- >o raz s a Jale raizne na-(lezljive bolezni, toda sedaj se razmere zboljšajo in be«.) proti jeiiki orjraniiizira n i široki podlagi. Troi'. Piripuit v. dnnajski ga vseu-j čiHšča jc izvajal, da jetika pri o-Ire-cih na .'•plo.h nikakor ni tako n varna, kakor se je prvotno mi-.'1'Uo. Ogroža pa človeka v srednjji starosti. Dr. Griffit z vseučilišča Cambridge je razpravljal o razli-'.i nalezijivosti z bakei!i .jetLke s vtrar.n človeka in s stra.ni govedi. Clovevki bakeil .je vedno pogostejši. Toda samo bakteriolog more razločiti obe oŽrltfvi obolelosti, lili »ko na jatiki boine »krave je ^matriti za prenašalca bole/.ni Ti'mperamentno je govoril Si' \ienry Gauva in o navamosti, ki •-Toži otrokom s ;->renašanjem jetike potom mleka. Xobemo dru^ hranilno sredstvo ne provzroči toliko iiolo/ini in ne nosi s sll>oj tako visoke umrljivosti kakor mleko. Profesor Frazer z vseuči-'1\šča v Ed-inburgihn je ugotovil, da j" več otrok na de/eli kakor pa v mestu bolnih na jotiki. Xje-govo preiskovanje .ie pokazalo, da .r na škotskem jetika med kmet skim prebivalstvom mnogo bolj razširjena kakor pa po mestih. Iiazlago za to razliko išče v prehranjevanju 7. mlekom. Posebno za^i'mir.o je ibilo ratzpravljanje c novem lečenjiu jertlke z zlatom. I-zumitelj prof. Molgaart iz Ko-penhajma je bil «am navzoč in je poročal o dc-.sedanjih uvpehih na univerzitetni kliniki v Kopenha-gnu. Novo sredstvo se imenuje 'iSanochrvsin Koneeim kongresa sc navzoči zdravniki izrekli »soglasno, da je pripL«a>ti znaten del tijrtaide pni otrocih s prenašanjem potom mleka na jetiki botrah kot da 'bi bil dnevnik. Za«*n»krat pa kljub ttViu še potrebujem se-demsto novih 'naročnikov. I>i bo že enkrat konec teh komedij. bi svtitoval. naj sc zbere sedem •'<> rojakov in vsak izmeni njih naj vohaj. Cc ti jih i>od no> pomolimo, je >> tem koraj to»jl'ko rečeno kot da bi ti jih dali. Če > 111 c on blufati (mI jrutra do večera in z dneva v dan. zaka j bi ^a pa vi ' nkrat ne potegnili. * Nekdo se je moral zagovarjati •pred ameriškim isodiščem ter izjavil, da je biia pijanost vznik njegove nerodnosti. Sodnik, ki je bil navdušen suli a č .p odkimal z glavo. Prejšnja leta bi sc mogoče brhko izgovarja»li s pijanostjo h; bi sodišče morda taidi vpošteval vi:š i/irovor. Soda j v teh časih je pa drugače. Sedaj je v Ameriki I«-ohibiciJa. sedaj ni v Ameriki niti pijače, niti piijanosti. Meni rb zdi, da je moral biti oikiik precej natrkan, ko je govoril te besede. * SONET. Pozdravljen Rim! Živelo sveto me r o! Od vseh sitrani ti ljudstvo slavo l>oje, žrtvuje ti prihr«*Rnke — žulje ftvoje — (Slovencev je zdaj tam baje nad šes-tsto). Pot romarMki se je zobličil v cesto. Široka cesta; trotoarjev dvoj?: sredina blatna je za nižje sloje, po trotoarjrih vodstvo stopa zvesto. Matere, če ne mo-ret ^dojiti svojega otroka, začnite takoj uporatti j a ti Bordenovo Ea^le Mleko. Eagle Mleko je vzredilo več otrok kot vsa druga hrana skupaj. Tri generacije so bile vzrejene ž njim. Če pošljete ta o-gfas The Borden Company, Borden Building, New York, vam bodo povedali v vašem jeziku, kako je treba hraniti vašega Otroka z Eagle Mlekom. Dept. 1 ČLANEK 142. Ktmdenzirano mleko vsebuje i »sie vitamine ki so potrebni za L-rajeuje ko^ti in mišic ter se lahko vsakdo zane.sM na tozadevno j vscbu.iočo kakovost. Tu >e tiče po-r ebno boljše vrste kondenzirane-' gi- mleka. Kot pri vsaki drugi hrani, je tudi tukaj razlika v kakovost:. Matere naj bi uporabljale kondenzirano mleko, ki jra iz- ilt Lii.je rirma. kati re kakovost je l - .. . , j riznaua. \ ettma mater izbere Bordenovo Eagle Mleko, o katerem je znano, ila nadkriljuje vse druge vrste. Priporočljivo je. -ia se v lno u]>orabl ja eno ii^to vrsto. Otrok je seveda upravičen do najboljšega i:i nič ni bolj važno kot prneerna hrana, posebno pa tekom gorkega vremena. j Otrokove zobje. Zdrav otrok dobi svoj prvi zob med šestim in sedmim nie-a eem. Prvi zobje >e imenujejo "mlečni •bjc". ter jih je dvajset po število. Velika razlika je v ča-u njihovega prihoda. Zaščita tih zača-sn:h zob ju zelo \a/na. Dvakrat n,n dan ;.:ii je treba čistiti > tem. da m jili narahlo riblje gori i;i tloli z ne. hko tkanino ali s koščkom oomba vi. < vlteira okrog prsta. '1 Kanina ali bombaž morata biti namočena v raztopnrni boraksove s; h. Z 'čipa boraksove soli mora hiti raz'opljm i v enem piiitu vrele vod«? ko je otri k starejši, ga > • treba naučiti, d.i se podnžnje zo-I'lie krtačiee. Zdravje in moč drn- --g:h, o/.iroma stalnih zob je oti. ki se jo pb.je se ' govee, čigar žena menda rada pojavijo v še zaph'?(•'. v pi i.jaizen pogovor. Ka/iiurjc med obema jc postaja- >be važnost; S'evilne ie ro za -talne '. dežni majo s\ oj izvor v slabih /o::; Ii. Zob. za katerega si dobro -krbi. Prične re.lkokdij gniti. l*ri-poročl.;ivo je. da peljete otrolca \>akih vi sf mesecev k ugh dnemu ;!o čim dalje prisrčnejše in lien::- zobozdravniku, ki b«> zaustavil de-ma je za gnnovjem s-kriti tr- ;r!ji!«-bo. i ^e je monla priči la. govcc opazil, da je njegova žen- zapomnite -i: — "Ena unča -ka izginila s študi utoni v kabi- PrrP"iM'hc je vredna en funt zdrani . . . P< ne)' se od jeze. je odšel vljenja." trgovec p0 ,u.ehranjen:h o-rnfltno (firndo. ojnnaeil pa se ;4rijk su r . I>ojavili v,le(I uporabe je kmalu tn napravil pikro pri- Bordenove-a Eagle Mleka. Sol-I>o,«l,o. Trgovca jc to ra^kaedo in • ^ otI,K.i? ki >f) trpcl| Vsk.(, >lal,n udaril je mladeniča večkrat s pa-1 .(rchrHn^ sn S(. ta&&i izb(yl^;ili ! co po -lavi- (la no/ave-^tc-n kakorhitro je bilo prideljemo Ea-obležal. Prepeljali .o ~a v bobti-j„.(. Mh.ko njih<)vi hrarai Ntaka{(.H eo. Zakonca na policijo, finale pa , pridohili na teži (lvjl!kna ^ bo na sodisč.u. ; . , , . . . , ... hitri kot hi s - zahtevalo od n.jiho- _ , vega normalnega razvoja. Da. ce- Rnmunski odvetniki v Jugoslaviji .kimiMa jo prkto!)ila ,t,)om Bumun-ki e lvetniki so dne 20.jimitov kot pa atroci cnako avgusta poselili svoje stanovske ];r;lnj>:ii z navadnim mlekom v tovariše jng. kraljevine, da po;rlo- stek'.tnieah. In učitelji so izza o-bijo prijateljske stike med obema ^p,^ C.;lsa opiV/\yK da (,troci llls0 narotloma. Velik požar v Busovači. Te dni jd pogon lo v Ru-ovači v BotNiii veliko lesno skladišč" tvrdke Lehr. Čavič & Jovatiovič. Zgorelo je nad 30C0 kubičnih me-l'rov drv in stavbenega lesa v vredosti približno S00 ti-oč dinarjev. Samomor pomočnika zagrebškega poš/nega ravnatelja. V stanovanju po?ttni »ga nael-upraviteljana Sušaku Dunačka. je odigral te dni no sobo. Ko pa i«a.si<'dn.je jutro gost ni «ii prišel iz sobcv ki je bila ml znotraj zatklenjena, je nad upravitelj I>oslaI |k> ključavničarja Filkovi-ča so našli v sobi nezavestnega. Tradni 'zdr/ivr»ik mu je nudil prvo pomoč. Z ^brzovlakom so ga peljali v Zagreb, vendar je mož na potu blizu Ognilina umri. Po zelravniški izjavi se je Fil-fcovič, ki je bil tbaje živčno bolan aastnipil z liaolom. '■J,. it^M er-fLjiač^ .lir =s5. .-j*-*. __it.Ja, GLAS -NAftOPA, 17. SEP. 1925. G. K. CHESTERTON: V ČETRTEK. Poslovenil Oton Župančič. PRVO POGLAVJE. Poeta v Saffron-Parku. Predmestje Saffron-Park je le-ialo na zahodni strani i Londona, rdeee im raztrgano 'kakor oblak v v< »Vrni -zarji. Vse hiše so bile zidali t iz svetle ojK^ke in so se farrta-Mifno očrt a vale na nebu; celo tla bila divje razdrapana. Bilo je delo drzne fantazije podjetnega M ivbarja z zmedenimi pojmi o u-inof uo-.ti, ki je naizival svojo arhitekturo včatsih t4>lojr Eilizafoeffrm'', včasih kraljice Ane", po vsej priliki pHipričan, o ničemer drugem ne, po njegovem nenavad-nam solnčncm zahodu. Kakor konec sveta. Ves nebes je bil zastrt kako z živim, trepetajočim perjem; nubo poirvo perja, perja, ki se ti je skoro na lahko dotikalo o-braza. V sredini nebeškega oboflca ;> bilo to perje >-rvo. hi se je čudovit o prelivalo v vijolično, «injka-Mo, nev»vrjetno rožno in bledo ze-ImkaNto; a nepopisni so prosojni in ja.rki toni na zahodni strani; zadnja razbeljeno-rdeča peresa na tej strani so zakrivala solnce kakor nekaj, kar je prelepo, da bi smele gledati človeške oči. In vse je bilo tako niziko nad zemljo, •kakor da hoče razode.ti silno tajno. Vse obnebje kaikor da je s*k.riv-nost: izraz za tisto bleščečo omejenost. ki je duša lokavega patri- AMERIŠKE KONCESIJE NA GRŠKEM sne posebne vrste ljudj-bi vte^rnili/.lotizma. Se nebo >e je zdelo ovko v njih prebivati. Ln če je srečava! Iji'di. je videl. o tem težkem nebu; drugi, ker se je takrat po-javtil v Safffron-Parku drugi po • t. Doljro je 'kraljeval ruši revo- v* II3-X) bili prebivalci umetniki, je j bicijonar brer. tekmeca ; pod noc bil vsemu ski. j udarjen vendarle p« eat ninetitue . Ta mila li mož postavim z dolgimi kostanjevimi lasmi vi mv-rainnim obrazom — ta m'adi mož res da ni pesnik; pač pa je sn. Ta stari froispod z .ta.l v znamenju nasprotja dajo^i ?0Hj>od s plešasto, jajčasto liohanjo in z golim ptičjim vratom nima pravice do učeni jaške man joti i, k&toro .-i jc nadel; ni odkril ničesar novega v biologiji; a kakšen 1» hkrjši stvor bi bil mogel odkriti l olotroni. nori vlačila neresničnost se jc razlivala črezenj idasti jxxl mrak. k rt dar -,o .štrleče strehe temnele na zadnji blee#eavi neba. in se je zd tlo vV to blaizno mesto kakor odločeno od drugega svata liki plavajoči oblak. Ta očarljivost je bila še večja v ri'\Vh lokalnih svečanosti, ki so bili mali vntiči cesto razsvetljeni i in .so žarele vedske kitajske svetil-liiee na pritlikavem drevju kakor divji, neznanski sadovi. Največja pa 'je biLa nekega posebnega večera. ki je o>tal okolici še do da-fies, da-i nejasno, v spominu, in katerega junak je bil poet s ko-ftemfjevimi lasmi. Sicer pa ni bil junak samo te-"k ob takih prl- Švicarski hotelirji in šolske počitnice. JgS imm ^ .Ji. corrni«HT.i( cvitomk v ti w "couTmw.ro««* Plitka nann ipredstavlja starodavno Akropolo pri Atenah pod katero bo začela kopati družba ameriških raziskovalcev. Amerikanei so plačali grški vladi nad -on miiijon dolarjev za dovoljenje. Pod tem -starodavnim poslopjem upajo zaslediti znake dosfi -starejše kulture kot je grška. bava na primer, ki .se vrši v svetem, tajnem in tihem redu, evo vam temelja vsej poeziji. Da, naj-poetiču jša stvar, .poetičnejša od evcitlic, poetičnujša od zvezd — najpoetičuejša stvar ina svetu je ne biti bolnemu. — Zares, — je rekel Gregory z vinska, — primeri, ki jih Lsbira- — Oprostite, prosim. — je de-'jal Syme grenko, — pozabil sem. da sail o odpravili w> .spodobnost. Prvič je .s t op id a Gregory ju rdečica na čelo. — Nemara ne pričakujete od Tr-"ne. — je rekel, — da bom re-volueijoniral človeško dnuabo na tej tratini ? Syme mu je jxvgledal naravnost v oči in se je nasmehnil. — Ne, tega ne pričakujem, — s |>oetom staroselcem. Gregoryjem rr'kl*1: — mislim-pa. da bi praA < vsem bi.st vu poezije. Syme je »izjavil o sebi. da je on poet zakona. poet r.xiu; celo to je rekel, da je pesmi k spodobnosti. Vsi Saffronci .-o pca pogledali, kakor da je pravlcar 'padel med nje iz tega nemogočega neba. Gospod Lucija n Gregory, poet-e/narhi-t. je oba dogodka res spravil v zvezo. — Z»> mogoče. — j> rekel sunkov to. po svojem liričnem načinu, — že mogoče, da je bilo treba take noči 7. oblaki in kmitimi barvami. da je rodila tako znamenje, kot je spodoben poet. Pravite, da ste poet zakonitosti; jaz vani pravim, da sto nasprotje v izrazih. Čudim S" >amo. da se niso pojavile repa-taee in potresi ob vašem prihodu na ta vrt. Mož z milimi modrimi očmi je prenašal to grmenje z nekako uda-no vzvišenostjo. Tretja oseba v družbi. Grogorvjeva sestra Roza-monda. ki je imela rdeče lase kakor njen brat. a pod njimi prijaznejše lice. se je zasmejaia in v nje -mehu .se je družilo občudovanje z zavračanjem, ton. v katerem j1 Treba se je privaditi. VABILO k veselici. katero priredi društvo "Bratska _jŽveza švicarskih hotelirjev se,ZVeza?' štv; 140 S- N P- ob jc obrnila do šolskih ravnatelj v \*rlhkl 15 lctao-a obstanka v z vprašanjem. aH bi ne bilo umc-|1>oto tln? 37' oktobra Po- stno, da bi pe šolske počitnicel$rtorih LouLs Lalnier, 178 Stoek-preložUe na čas. ki ne pade v ve-|holm St ' Brookl-vn' N Y- VstoP' » zdraviliških krajev, jn,Ua Je : za^L>tek i(*'no ob učiteljsko p-i^iio pra-|urI : l?raIa 1)0 ^>dba ^ vodstvom prof. Adamieh. polom uljudno vabimo vse liko sezono Švicarsko vi na to. da bi se ljudsko mnen.i? j" upravičeno uprlo oilkOd važen, če ne me-rodajen faktor v gospodarskem življenju Združenih držav. Vedo namreč dobro, da sili izvrševanje Dawesovega načrta Nemčijo k temu da izvaža v vedno večji meri izgotovljeno blago ter se ne varajo niti malo glede posledic te tendence. Na kongresu Narodne zunanj«* trgovine, ki se je vršil pred-kratkim v Seattle. "Washington, je iniiffl. Henr>- Robinsoin az I^os An pre bl-sa govor, v katerem je razpravljal o odnošajih Evrope napram Ameriki. Ta Robinson ni nikaka ničla. Bil je namreč član delegacije treh. katere je poslala vlada kot izvecJ.tnee na pariško renara-ci.]Hko konferenco, da varujejo tc. hoteli, čc bi vam bilo res ka.i za vaš anarhizem. Gregorv-ju so se (| ibele bikov- !i(ke oči nenadoma zabliskale ka- . . tam Liiterese ameriške industrije. kor »udrtemu le\-ai. in človek bi si lahlko mislil, da se mu rdeča prri-va ježi. — Toi*ej ne mislite, — je rekel n pretečim glasom. — da s.nn re- anarhist ? — Izvolite? — Jaz da nisem resen anarhist ? — je zakričal Gregory s stisnjenimi pestmi. — Dceko moj dragi! — jc reikel Syme in se je oddaljil. Z za čuden jfam, a -tudi z zagonetnim veseljem je zatpazil, da ga Rozamonda Gregorvjeva sprem-lja. — Gospod Svme, — ga je ogovorila. — ali ljudje, ki govore tako. kakor vi in moj brat. pogosto mislijo, kar izrelko? Ali mislite na to, kar ste ovzel dobrovoljno. v visokem govorniškem slogu: — Umcitndk je anarhls-t. Prestavljaj besede, kakor ti drago. Anat-hi>t je umetnik, (tlovek. ki vrže l:kah je bilo res ocicn paradoksov .bombo. j|-» umetnik. Jeer ceni veltk t< ga kraja. Bile so t.' ki mu je ne prizna nobena navadna ženska -. jx>srtušal" so ga. kadar je eo-vor l. I/n gospod Lucijan Gre1, "Lvafla", ali mislite, kaj govorite? Ne. Kadar pravite, — *:svet je okrogel", ali mislite, kaj govorite? Ne. Kar pravite, je rrts. in vendar ne mislite na to.. No. nvož kot'vaš bra.t, se nameri včasih tia Tstvar, ki jo resnično misli. — Morda je v tistem samo polovica resuier, samo četrt ina,deset i na ; a tedaj povemo že ve nego misli baš ker misli na t^ • . 1 — Ali je anarhist? — je vpra- aia. — Edino v tem tzmisln, o katerem sem govoril. — je odgovoril Svme; adi če hočete rajša. v tem uezmislu. . Strnfla je široke obrvi in rekla preltrgano: — Torej ne bi zares metal — boirfb in takih reči ? . Svme je 'bruhnil v sikti srnefh, ki je bil kakor premočan za njegovo šibko, nekoliko dandijsko postavo. — Bog se usmili, gotovo da ne! — je vzkliknil. — To se deda samo anonimno. ( In trdaj se je s konci ustnic tudi ona zasmejaAa; z veseljem je pomislila, kako absurden je Gregory, in kako se mu ne more nič hudega zgoditi. (Dalje prihodnjih) Bil je torilj zastopnik velekapita-lističnih interesov v Združenih državah. Kaj pa je povedal ta Ilenrv M Robinson glede učinkovanj novih industrijainih razmer v stari Evropi? V prvi vrsti je svaril pred pre.veli»kimi posojili v.\ evro.pskc industrije, "kojih stabilnost in dobiekanosnost nista vzvišeni nad vsak dvomRMkel je tudi. da j" Skrajno7 težiko ločiti pristne navedbe od pretiranih in napihnjenih. Za to nesrotovo^it ter zbeganost evropskih industrij je napravil odgovoren "popust kred i nega toka '\ katerega ja bilo lahko opazovati teiko/m zadnjih par let in 'katerega naj se sedaj iznači s povečanimi kreditnimi dovolili ameriške strani. Vsled tega je izrek I -svo^e svarilo : Če l>o dala Amerika sama. ne bc dobila povrnjenih svojih izdatkov v gotovem denarju. Povsod in vedlno bodo vsi upniki izjavljali. "da se bogata Amerika že itak vtaplja v svoji lastni masti". Vsled tega pravi, da naj se ustanovi "mednar'Mlne finančne konsorclje", pri katerih bi Evropa posodila šestdeset odstotkov. Združene države pa štirides t odstotkov potrebovau^ga kapitala. Se dosti večje skrbi pa mu povzroča neka nadaljna stvar. Svetovna trgovina bo morala šele v par letih premagati resnično krizo in sicer takrat, ko bo morala plačati Nemčija v pet mi leta iz-vedan j a Dawesovega načrta zaveznikom dve milijardi in pol zlatih mark. Da spravi skupaj tx> sveto, bo morala vreči na trg svoje industrijske proizvode t takih masah, da bo vsaka posamezna dežela, posebno |Zdnožene države, stavljrtna pred konkurenco, katere sploh ne bo mogoče premagati. On račisna z letnim nemškim impontom izdelanih industrijainih predmetov v znesku tristo in petdesetih milijonov dolarjev, t« je z obsegom imjporta. ti bo dosti velik, da npfliva na tukajšnje izdelane produkte in s tem tudi na plače delavcev. Njcgov native*, ki 4e gotovo dober sa njegovte stanovske tova- riše. — se glasi vsled tega. naj s? prične že sedaj s krčenjem plač, da se 1k> mogel ameriški dela vee polagoma privaditi stradanju. Dawesov načrt je res nekaj imenitnega, ne le za nemške kapitalist e. temevč tudi za ameriška :n one vseh ostalih kapitalističnih dežel sveta. Denar, katerega se hoče izsesa-ti iz Nemčije, naj bi povrnili delavni sloji vseli dbžela s svojim stradanjem in nižjim življenskim standardom. Mednarodni kapital je preveč dobro organiziran, da bi jra bilo mogoče ugnati v kozji roor z enostavnikn jadikovanjeni. Delavski sloji vscib dežela se morajo združiti, organizirati ter postaviti Skupno iai odločno fronto na pram modna rodnemu kapitalizmu. kojega izključni cilj je irromadenje kapitala in s tem tudi srromadenje moči. Denar, sveta vlada. Kdor ima dt nar. ladiko razpolaga s svetom, s t veda le jx-d pogojem, da so resnično produktivni sloji nezavedni. da s;? ne zavladajo svoje moči tre- >e puste izkoriščati. Nemški delavec trpi že sedaj in ameriški bo trpel v doglednem ča-su, in sicer predvsem vsled Izve-(.? inja zloglasnega Davvesovega načrta, kojega namen je še bolj "napolniti bi>-age mednarodnega kapitala. Propaganda za francosko držav-9 no posojilo. Naznanilo. vsem tistim, kateri hočejo poslati dolarje v staro domovino. DOLARSKA IZPLAČILA — izvršujemo v vseli delili Jugoslavije za pristojbino 4:%y istotako v Italijo—zasedeno o-zeinlje za pristojbino 3%. POSILJATVE V DINARJIH IN LIRAH — izvršujemo najtočneje in po jako zmernili cenah. Za vsako pošiljatev preskrbimo podpisano izplačilno potrdilo prejemnika. Brza in točna postrežba v vseli ozirih zajamčena. DENARNE VLOGE prejemamo na "Special Interest Account" in jih obrestujemo po 4% mesečno obresto-vanje. NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA FOSLOVNICA FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. NAZNANILO ROJAKOM Podpisani še redno popravljam harmonike, kont i rfine, klarinete, gosli in gramofone. sploh vse m n tikali jc: vsako delo jamčim. V zalogi imam vsakovrstne instrumente in pokvarjene prekupujem. Zdaj imam tudi v zalogi note vsakovrstne za domaee zabave, katerih ne dobite v Ckicagu. kakor tudi plošče in role v vseli jezikih. Velika zaloga imporfiranih koneertin. z K E CENE Frank Drazumerich 5122 Butler Street, Pittsburgh, Pa. Telefon: Kisk OjriT K RAZPRODAJA! 14 NAJVEČJA NA SVETU! $8.95 KOSOV OPREM £ Z A SPALNICO. VREDNE NEKAKO $16.95. POSEBEJ ZA TO VELIKO RAZPRODAJO SKUPAJ S KUPONOM SAMO — Te dni je imel Ilerriot propagandni jroivor za državno posojilo, kar smatrajo politični kmjri za spravni posikms med njim in Pa-iiileveom. Pariški nadškof, kardinal IXibois je izdal novo pastirsko pismo 7.a državno posojilo. V-p sinu pravi kardinal, da so ga nanoiri grajali, ker dela propa-gando v korist vladi, ki je nasprotna kaitotlikom. toda to n^ pride vpoštev. ker gre za dobrobit Francije. Ako se posojilo izjalovr. pride gotovo do soeiali.sfrLcne vlade in to bi ibil začetek socialne??, in verskega razkroja, zaeetek^ krvave komunistične revolucije. Proti bolečinam v hrbtu, straneh,' kolkih in v prsih, na otekline in krče rabite v Gothardol. Hišni liniment za mazanje zunaj ki hitro prežene revmatične in nevralgične bolečine. ŽENE! Pri tej priliki re* lahko prihranite denar. Vs'edtega Jo sedaj izkoristite. Ta ponudba bo veljavna samo toliko časa, da prodamo 2000 oprem. Odkar «rno jo stavitj, se jo smatra največjo dosedaj, in zares, kajti prvega dne, ko? smo otvorili to veliko kampanjo smo prodali 600 oprem: 2000 oprem, namenjenih za to razprodajo, bo morda v enem tednu prodanih. Ne mudite. Nočemo, da bi bili razočarani. J>/ dragoeena oprema 14 kosov, sestoji iz naslednjega: 1) Krasno prvovrstno posteljno pregrinjalo, kot je »a sliki. Močno stkano Iz dobrega bombažnf-gai sukanca, čisto bele barve, trajno vezeno. Ima. ostre vogule ter je lep uzorec*. Dobro se.bo pralo ln bo leta trajalo. Velikost pabližno "2X84 inčev. 2) 2 prvovrstni brezšivnt rjuhi, napravljeni iz finega, na. roko tkanega muslina, čisto bele barve. Velikost 72X9^ inčev. Se bosta dobro prali ter dolgo trajali. 3) 4 vezene blazine. Napravljene iz na roko tkanga musClna. bele barve. 42X36 ln. 4) 6 prvovrstnih turških brisač. Te brisače so težke in vekke. Napravljene so iz dobrega bontbažnega sukanca, snežno bole. imajo vezene konce ter lep barvasti pas. Velikost približno 18X36 Inčev. 5) 1 finft težko napolvolnato ogrinjalo. Močno stkano Mz dolgih koncev b^m-baža in volne, ki prehaja v mehke nitke na kraju. Kraj; so lepo vezeni ter trftjni To ogrinjalo je gorko, jako pripravno in lepega uzorca. VSAK DOM ABSOL.I"TNO POTItEBCJR TO ČUDOVITO OPREMO. TODA KJE JO LAHKO DOBITE ro NAŠI POSEBNI. NA POLOVICO ZNIŽANI CENI? Samo izpolnite spodnji kupon danes. Ne poštjite denarja. Samo 35c v znamkah za pofilljalne stroške. Plačajte posebno Ano $8.08, ko dobite opremo. Zapomnite si: Naia cena $8.98 za to opremo Je veljavna edinole s kuponom. In ne več kot eno opremo s« proda vsakemu odjemalcu. _ _ _ BREZPLAČEN! KUPON štv. 600 VREDEN $8. BREZPLAČEN! Cena »O.in <^0 fentoj. C H) fl H RAPID Madison S. Union Streets, Dept. 824, Chicago, III. Gospodje: Priloženo dobite 2ac v znamkah, zakar mi poftljite opremo 14 ko-' sov kot je naslikana, po vail posebni ceni s tem kuponom za $8.98. Razumljivo Je. da ml bo«te vrnili denar, če ne botn popolnoma zadovoljen. Ime ..................•............................................................. Naslov ............................................................................ Mesto .................................... Driava ............................. j ADAMB MAIL ORDER 00.. I t \ \ \ GI/AS NAHODA, 17. SEP. 1925. BRIOITA BOMAN. — Spisal C. M. Za "Glas Naroda" priredil O. P. 14 (Nada) je va n j e.) — Da vam «>vojo častno l>esedo, mikxsti j iva gospa. Moj poklic me sili, da ohranim zase marsikatero *4kriyne>st Tudi vaša mi bo sveta. — Hvala vam, dragi prijatelj in ne smatrajte me za bolj muhasto kot sem. I>r. Fn.msen se je nasmehnil. 1 — Tega >e vam ni treba bati, gospa. Le malo žensk sem našel, v kojih "muhah" bi letžalo toliko metode kot v vaših. Priznatm vam, da me zelo veseli, da bo ostala gospodična Lossen pri vas. }ieni in moji ženi se je naniah priljubila. Gospa Klavdina ji? zrla zamišljeno pred.se — ter mislila na oči Brite. ■ ^tj* — Da, ljubo bitje je in ostala bi pri meni, tudi če bi se ne pisala Lfosseai. Prosim, gospod doktor, da gospodični ne izdate, da bo trajno ostala tukaj. Fren&cn se je nasmehnil ter se poslovil. J* * , ' VI. Ko je Frenerm odšel, je tftala gospa Klavdina nekaj časa nepremično »redi sobe. Njen obraz je nosil isanjav izraz, ki nnu je dajal posebno mičnost. Nato pa se je stresla ter pozvonila. Ko je Friderik vstopil, je ukazala: — Moj voz. Gospodična naj bo pripravljena, ela se pelje z me«-noj v mesto. _ Četrt ure 'pozneje ji je nedela Brita v ekvipaži nasproti. Obiskali sta več prodajalen. Brita je imela pri tem priliko opaziti, ka ko spoštljivo so povsod stregli gosp j Klavdini. Ob dveh sta bili dami zopet doma ter zavžili kosilo. Tekom kosila je dobila Brita naročilo. Napisati je morala ise-znam gostov, katere je nameravala gospa Klavdina povabiti na slavi je v parku, ki se je vršilo vsako leto. Gospa Klavdina je bila zelo gostoljubna. Tudi tekom zime je priredila več veselic in povabljen je bil vsakdo, ki je pripadal elo-bri družbi /e tedaj se je pričelo z velikimi pripravami iza to veselico. Nekoč je živela v Monteuxju, kjer posebno vneto čas te sv. Janeza, deklica, kot zlato plavolasa. Klicali so jo za Rožo. Bila je gost ilničarjeva hčerka. In ker je bila vzgled na in j* pela kot angel, jo je monteški župnik izbral za prvo pevko v ^voji cerkvi. O priliki velikega memteškega praznika, ob sv. Janezu, je Rož in oče najel pevca. Pevca, ki je bil 5e mlael, je vsega prtiraela lepota zlatolaske. Zlatolaska pa se je zagledala tudi vanj in talko sta se nekega lepega dne dv<\ ljubeča vzela, ne da bi se prej dolgo iskala. Mala Roža je postala gospa Bordas. Zbogom, Mont eux! Odpotovala sta. Ah. kako div-no j? bjlo njunino življenje! Bila sta svobodna kot ptič v zraku in mlada kot vodni vali . . . oba brez ski"bi, vdana Je medsebojni Trgovci v mestu so Ji? zelo brigali za slavnosfci v hiši gospe Klav- l.M>efcni m <*diaia briga jima je bi- samo Sest dni preko Z OGROMNIMI PAŠNIKI NA OLJK PAR IS 26. SEPTEMBRA FRANCE 3. oktobra. HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE Kabin« tretjega razreda z umivalniki in tekočo vodi za 2, 4 ali C oseb. Francoska kuhinja in pijača. 19 STATE STREET mbbb ALI LOKALNI AGE NT JE NEW YORK AVTOMOBUNE NESREČE Frederic Mistral: Montežanka. m dine, kajti gospodinja je kupovala vse, kar je le mogla dobiti, pri domačih t Vrel ka h. Pri tem so bili interesi rani vrtnarji, slaščičarji, mesarji, peki in vsi drugi obrtniki in celo mesto je vedelo, da se nekaj pripravlja v hiši gospe Klavdine. Tudi med družbo samo so bile te veselice zelo priljubljene. Veselice (so bile vedno originalne in mične. Brita je bila vsa presnnGGena vsprieo Števila povabil, katera je morala adresirati ter odposlali. Tokom pisa.nja je mislila neprestano: — Bog ve, če bom še tukaj. ko se bo vršila ta veselica T. . Caj je zavžila gospa Klavdina zopet s svojo družabnieo. Tudi danes je sed .la stara da.ma mladi deklici precej molče na-sprot.i. Brit i pa se je zdelo, da ne terejo njene oči več tako ostro m mrzlo. Po čaju je morala zopet citati. Nato -Sta zopet napravili izpre-hod skozi park, a na goro nista šli, kajti gospa Klavdina jc ostala vedno le v dolenjem delu parka. lo petje, s čimer sta si »lu žil a svoj kruh. Prvi prazaiik. ko je Roža spet ped a, je »bil na dan sv. Agate, ki je varuhinja prebivalcev Mail-lain a. Toga dogodka se še tako živo spominjam, kot da sem ga doživel včeraj. B^lo je v glavni kavarni. Dvorana nabita. Roža je sttala zadaj na estradl brez strahu kot vraibec na v Pbi. zl atol asa, goloroka . . . njen mož pa jo je spremljal na kitari. To je bilo opojno! Poslušali so .io kmetje iz Gravesona. Saint Rein v ja. d'Eragneja bi iz Milana. Nihče ni črlmi.l omalovaža va joče Stotlsoč i*ok se proži k njej . . . Pozdravljfena lepota Ti, za Tabo vsa na pot, brez mej! O, zbogom kraj opojnosti! Na ntejc nas popelješ.Ti, le reci, pa sledimo vsi. ker brat nam bodi narod vsaik. in Ie tiran je naš •sovrag! Na tem izprehodu je stara dama le malo govorila. Niti malo ni|l>esedp- le: "KaSko l.i^*ka slutila, kako mučen je bil ta molk za Briito, ki je že zopet pričela I! kot Pa ta'ko izgubljati upanje. blizu je . . . iz Moirteuxja!" Tudi večerjo sta zavžili molče. Brita je podala vsled tr iga mol- Rož,a je le lc'Pe Pesm*- ka že popolnoma nervozna in stresla se je, 'ko ji je gospa KJavdina Fcla Jp 0 dmnoviTl1' ° za-kov. V očigled množeči m se avtomobilskim nesrečam, ki naraščajo v I Mich deželaih. bo tn.iba sčasoma 'povsod poostriti šoferske patente in odvizeti koncesije neprevidnim voznikom, katerih je danes že prav dosti. Samo na ta način bo mogoče povečati odgovornost za zaupana življenja, katera jemljo površni šoferji lahkomiselno. T dni se je ipeljal Evgen Nvari. generalni ravnaitel'j t vernice Brown Bo veri iz Budianpešte v kopališče Pairad. A\"tomolTil je vodil ravnateljev šofl ir. Poleg Nvarija sta sedeli v avtomobilu dve dami, rav-natedjeva žena in neka njena prijateljica. Ravnartelj je sedeti po-leeirg in je tako nlatoo ra\tial s krmilom, da je vozilo odletelo v neki jairdk. A\-tomobil j«? ostal cel. pač pa so težko poškodovani- tisti, ki so sedeli v nj iin. To pa sta bila zakonca Lreon in !x*la Biro. ki sta zletela daleč na cesto, doeim se je dr. Salin^iki le neznatno opraskal. 3G milijonov je zaigral v družbi magna to v v Budimpešti veleposestnik 'baron Gerloee*zy tekom št irih dni. K\ ir ni mogel odšteti ta