Leto LXm., št. 275
V Ljubljani, sreda 3. decembra 1930
Cena Din 1.-
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Inserati do 90 petit
a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO
LJUBLJANA, Knafljeva ulica fttev. 6. Telefon št. 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126.
PODRUINICE:
MARIBOR, Grajski trg St. 8. — — — CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c tel. St. 2«.       JESENICE, Ob kolodvoru 101.   — —
Račun pri poet. ček. zavodu v Ljubljani St. 10.351.
ZAOSTRITEV VLADNE KRIZE
V AVSTRIJI
Dr. Ender vrnil mandat za sestavo vlade — Nemogoč sporazum med dr. Schobrom in krščanskimi socialci — Komentarji dunajskega tiska
Naraščajoča napetost med Nemčijo in Poljsko
Nemški zunanjepolitični odbor cek) že razpravlja   o prekinitvi trgovinskih odnosajev — Poljske pritožbe zoper nemško nasilje
Berlin, 3. decembra. Zunanjepolitični odbor je na včerajšnji seji sprejel več predlogov nemških nacijonal-cev in narodnih socijalistov, v katerih se vlada poživlja, naj intervenira za odškodnino Nemcem, ki so bili oškodovani vsled volilnega terorja pri zadnjih volitvah v Sleziji. Končno predlagajo interpelanti. naj nemška vlada takoj prekine trgovinske odnošaje s Poljsko in odkloni ratifikacijo nemško - poljske likvidacijske posrodbe. Končno je odbor tudi sprejel narodno-soeialisticni predlog, naj Nemčija odpoklice iz razorožitvene komisije svojega zastopnika z motivacijo, da države niso pokazale nobene resne volje za razorožitev.
Varšava, 3 decembra A A. Pat poroča Poljski tisk prinaša vesti o rova rjenju Nemcev v Gornji Reziji proti Poljakom Razmere so se tako poostrile, da obstoja bojazen, da pride do naj-
težjih incidentov. Predstavnik Poljakov Krzenpan je opozoril predstavnika mednarodne komisije za Gornjo Slezijo Kalonderja da so pretnje Nemcev v stanu izzvati Krvave dogodke. Istočasno ga je opozoril na strašno postopanje s Poljaki v VVitolajki, v VVaslovi in Habrovi ter na šikane poljskih rudarjev v nekaterih rudnikih, kjer nemški uradniki in rudarji s Poljaki slabo ravnajo. Krzenpan je predal Kalonderju številna grozilna pisma, ki jih dobivajo poljski rudarji in Poljaki sploh, iz česa se vidi, da obstoja med Nemci načrt iztrebiti poljski element.
Vratislava, 3. decembra. AA. Pokrajinski predsednik Zgornje £lezije je prepovedal vse demonstracija in zborovanja na prostem. S tem ukrepom naj se preprečijo morebitni izgredi prebivalstva zaradi volitev v Poljski.
Po moskovskem procesu ne bo justifikacij
Moskovska javnost pričakuje mile obsodbe — Nadaljevanje zasliševanj
obtoženih članov industrijske stranke
Dunaj, 3. decembra. Avstrijska vladna kriza se je z neuspehom dr. Enderjeve misije še bolj poostrila. Med krščanskimi socialci in Schobro-vim blokom si> se pojavile take diference, da obstoja le še malo upanja na dosego sporazuma. Položaj je tako zapleten, da se širijo o nadaljnjem razvoju dogodkov najrazličnejše verzije in kombinacije, v katerih igrata razpis novih volitev in nacionalistični puč glavno vlogo. Krščanski socialci se zlasti h ud u je jo zaradi včerajšnjega glasovanja v Narodnem svetu, ko je dr. Schobrova skupina glasovala s socialnimi demokrati proti krščanskim socialeem ter pripisujejo odgovornost za neuspeh dr. Enderjeve misije izključno dr. Schobru. Očitajo mu zlasti, da je stavil nesprejemljive zahteve in s tem onemogočil sestavo vlade. Kakor poroča klerikalna »Reichs-post«, je dr. Sehober med drugim tudi zahteval, da mora dr. Straffella takoj odložiti mesto generalnega direktorja avstrijskih železnic Tej zahtevi se je dr. Ender odločno uprl in izjavil v kr-ščanskosocialnem klubu, da ne bo nikdar pristal na tako zahtevo, ker da je
London. 3. decembra. Položaj na Škotskem je neizpremenjen. Stavka okrog 80 odstotkov vseh rudarjev. Le v nekaterih revirjih ie prišlo do začasnega spora zuma Pogajanja se nadaljujejo Danes popoldne se sestane v Glasgo\vu konferenca škotskih rudarskih zastopnikov, ki bo sklepala o položaju. Če ne pride do sporazuma, bo v četrtek Zveza angleških rudarjev izdala parolo za splošno rudarsko stavko, ki bi obsegala okrog 600.000 rudarjev.
London. 3. decembra. Jutri se sestane plenarna seja rudarskih delegatov, ki bo sklepala o nadaljnjem stališču rudarjev do razporedbe delovnika,
Nevarnost poplav v Parizu minula
Pariz, 3. decembra. Reka Sena je pričela padati. Če ne bo novega deževja, bo nevarnost poplave minula,
Amerika bo vendarle pristopila k haaškemu razsodišču
Washington, 3. decembra. Ameriški predsednik Hoover je sklenil predložiti v par dneh senatu predlog za pristop Zedi-njenlh držav k mednarodnemu razsodišču v Haagu.
Revizijonistična demonstracija v Budimpešti
Budimpešta, 3. decembra. Ob velikanski udeležbi občinstva je bil odkrit spomenik madžarskemu pisatelju Rakoczciju, ki ga je poklonil lord Rothermere. Slavnostni govor je imel naučni minister Kle-belsberg. Vsi govorniki so poudarjali potrebo revizije mirovnih pogodb.
dr. Straffella pravi blagoslov za avstrijske železnice.
Pogajanja, ki jih je vodil dr. Ender po včerajšnji seji Narodnega sveta še pozno v noč. so ostala brezuspešna. Po kratki konferenci v krščanskoso-cialnem klubu se je dr Ender odločil vrniti mandat za sestavo vlade. I»anes dopoldne je bil sprejel pri predsedniku republike Miklasu, ki pa si je pridržal odločitev in bo šele popoldne objavil svoj sklep. »ReichsposK piše, da bo mandat za sestavo vlade najbrž poverjen bivšemu predsedniku Narodnega sveta dr. Giirtlerju.
Dunajski tisk se obširno bavi s položajem in najrazličnejše komentira zadnje dogodke, »\eues \Viener Journal« naglasa potrebo močne roke in enotne protimarksistične fronte. »Wie-ner Neueste Nachriehten . orsan dr. Schobra, zavrača trditve krščanskih socialcev. da fe dr. Sehober zakrivil neuspeh dr. Enderja. List piše. da ne zadene krivda niti krščanske soeialee, pač pa pade vsa odgovornost na Vau-goina, Seipla in Kienbocka. ki nočejo priznati, da so doživeli pri zadnjih volitvah poraz.
^Arbeiter Zeitunfir« se bavi z zaku-
ki določa, da lahko delodajalci poljubno razdele delovni čas na 14 dni Rudarska stavka na Škotskem traja dalje, škotski rudarji so odločno proti nameravani razporedbi delovnega časa in zahtevajo. naj se povsod brezpogojno uvede sedem in pol urni delovni k. Če ne pride v tem vprašanju do sprazuma, je izbruh splošne rudarske stavke neizogiben, kar bi imelo za angleško gospodarstvo zelo hude posledice.
London, 3. decembra. Dne 24. novembra je bilo v Angliji 2,286.460 brezposelnih , to je 473 več kot prejšnji teden.
Rakovski pregnan v Sibirijo
Berlin, 3. decembra. Iz Kovna poročam, da je sovjetska vlada izgnala bivšega sovjetskega poslanika v Parizu Rakovskega v Sibirijo, Češ da je roval proti sedanjim voditeljem komunistične stranke. Rakovski je živel zadnje čase v prognanstvu v Astra-banu. Stopil je v komunistično stranko že leta 1904.
Američani kupujejo angleške kinematografe
London. 3. decembra. Dailv Mail< poroča, da nameravajo Američani nakupiti celo vrsto angleških kinematografov. Doslej so kupili že 4 najelegantnejše kinmatografe v Londonu, pogajajo pa se še za nadaljnih 50. Ta vest je zelo razburila kinemato-! grafske podjetnike. O zadevi razpravlja društvo lastnikov kinematografov, ki zahteva od vlade zaščito pred ameriško konkurenco.
lisiiimi dogodki zadnjih dni in pravi, da gre v vsej stvari le za preračunano igro krščanskih socialcev, ki pripravljajo skupno z detroniziranimi heiimvehrovci državni puč. Graški general Elissen je baje že vse pripravil. Da se dr. Sehober ni kar na slepo uklonil, je nrav. Pravico ima zahtevati zadoščenje za vse žaMtve. ki jih je doživel pod Vaunroin-Starhemberarovim režimom in s polno upravičeostjo za hteva rehabilitacijo vseh uradnikov, ki so bili odstavljeni samo zaradi tega, ker so čuvali zakone Glavni vzrok neuspeha dr. Ender»a pa ie v tem, da dr. Schobei ni popustil v svoii zahtevi po izločitvi Heimwehra. s čimer bi krščanski socialci obenem izgubili oblast nad žandarmerijo in policiio. Zato so krščanski socialci raje razbili pogajanja. List svari pred nepremišljenimi koraki, naerlašajoč, da je delavstvo budno na straži.
»Deutsch-osterreiehische Tageszei-tung« piše. da so dosedania pogaiania za sestavo vlade dovoli jasno nokaza-la. da je nemogoče sestaviti delazmož-
Ine vlade in da bi bil nainaravneiši iz hod iz tega položaja razpis novih volitev.
Novi rumunski poslanik
Beograd. 3. decembra. Kakor poročajo listi bo za novega rumunskega poslanika na našem dvoru imenovan dosedanji rumunski  poslanik v Sofiii Bilcurescu.
Imenovanje profesorjev
Beograd, 3. decembra. >Službene Nbvt-ne-c objavljajo ukaz s katerim sta postavljena za profesorja na gimnaziji v Mariboru Evgen Vauken, dosedaj profesor gimnazije v Nikšiču in za tajnika na moškem učiteljišču v Ljubljani Humbert Marjano-vič, dosedaj tajnik arheološkega muzeja v Splitu.
Ratifikacija sanitarne konvencije z Madžarsko
Budimpešta, 3. decembra. AA. Korbiro poroča: Madžarski minister za zunanje zadeve Valko in jugoslovenski poslanik Luković sta izmenjala v ministrstvu za zunanje zadeve instrumente ratifikacije sporazuma iz leta 1928. glede uporabe preventivnih ukrepov proti nalezljivim boleznim in medsebojnega sodelovanja zadevno bolnikov.
Discipliniran beograjski zdravnik
Beograd, 3. decembra. Zdravniško disciplinsko sodišče je zabranilo znanemu beograjskemu zdravniku dr. Ilicu Rako vačkemu izvrševanje prakse za dobo 7 mesecev. Ta prepoved je posledica procesa, ki je bil naperjen proti njemu zaradi zdravljenja po Zeileisavi metodi. V kratkem bosta obtožena tudi dva druga beogradska zdravnika, ki posnemata vzgled Rakov ačkega.
Carinsko premirje med severnimi državami
O^/o, 3. decembra. AA. Predsednik mi* nistrskega sveta Movvinckel je imel preda* vanje o Društvu narodov in sporočil pri* šotnim, da bo sredi decembra v Oslu kon» ferenca zastopnikov Danske, Holandske, Norveške in Švedske. Na tej konferenci bodo razpravljali o norveškem predlogu o tem. da naj te štiri države sklenejo delno carinsko premirje.
»Emden« na potovanju
Wilhelmshafen, 3. decembra AA. Sol* ska križarka »Emden« je odplula na štiri* letno potovanje okrog sveta. Križarka bo najprej posetila mesto, kjer se je pogrez* nila njena predhodnica križarka »Emden« med svetovno vojno. Nato bo ladja od* plula v vzhodno azijska pristanišča.
Povišanje carin na Kitajskem
Šanghaj, 3. decembra. AA. Kitajska vlada je povišala uvozne carine za 10%. Nove carine stopijo v veljavo s 1. janu* arjem. Finančni minister se nadeja, da bo s tem dosegel letno 20 milijonov funtov šterlingov novih dohodkov.
Moskva. 3. decembra, d. Zanimivo je, da sovjetski listi nič več ne objavljajo raznih resolucij <lelavskih klubov, v katerih so ti zahtevali brezpogojno smrtno kazen za vse obtožence v velikem protiinženjerskein kongresu. Značilno je, da ni bila sprejeta resolucija moskovske odvetniške zbornice, ki je zahtevala smrtno kazen za vse obto žence Sodišče je motiviralo odklonitev te resolucije z ugotovitvijo, da se z njo otež-kočuje poslovanje zagovornikov obloženih inženjerjev.
V moskovskih političnih krogih prevladuje vse bolj prepričanje, da to pot ne bo prišlo do smrtnih obsodb ali celo justifikacij. Sovjetski mogotci hočejo poiabiti proces samo za spravo s krogi inteligence, ki so zelo sovražno razpoloženi proti StaJi-novi politiki.
Moskva, 2. decembra V nedeljo je vrhovno sodišče zaslišalo prof. Osadčija. Obtoženec je priznal, da je bil od leta 1930 dalje član izvršilnega odbora industrijske stranke in da je popolnoma poznal njegovo akcijo za intervencijo v Rusiji in da je ta odbor dobil iz inozemstva velike svote. Po večini je poslal ta denar francoski glavni stan.
Industrijska  stranka  je  polagala velike
upe na spore v komunistični stranki. Dna 10. julija se je sestal Osadči s predsedn'-kom Industrijskega in trgovskega odbora Denisovom, ki je izrazil svoje nezadovoljstvo nad nepripravljenostjo industrijske stranke v Rusiji, ker kljub milijonskim podporam ničesar storila za protirevolu-cijo. V odgovor na te očitke je Osadči izjavil, da je osrednji odbor industrijske stranke pripravil teren za intervencijo inozemstva v letu 1931. Denisov je odgovoril, da bi bilo v tem letu že prekasno.
Nato je bil zaslišan prof. Jurovski, ki je priznal, da je bil član industrijske stianke že leta 1928, ko se je sestal v inozemstvu z Miljukovom. Ta se je takoj izjavil za Intervencijo v Rusiji in dejal, da jo bo vodila Francija, čeprav so proti temu francoski delavci. Na ruski meji bi se izzval v tem primeru obmejni incident, nakar bi se pričela oborožena akcija. Vsem udeležencem intervencije so bile obljubljene nagrade. Rum-uniji bi se priznala v tem primeru aneksija Besarabije in ozemlja okoli Odese. Poljska bi dobila Ukrajino in del Bele Rusije. Estonska in Letonska bi dobili nekaj ruskega ozemlja. Finska bi pa anektirala republiko Karelijo. Franciji bi bili priznani predvojni ruski dolgovi.
Iz policijske kronike
Ljubljana,  3. decembra.
Zločin v Kosezah, kjer so v petek popoldne našli umorjenega neznanega moškega, je v Ljubljani še vedno predmet govoric in komentiranja. Včeraj je policija Izdala komentar, v katerem povdarja, da je identiteta umorjenca nesporno ugotovljena in da gre za 27 letnega bosanskega krošnjar-ja Smaila Vojnikoviča iz Bosanske Dubice, katerega so oblasti že del j časa pogrešale. V zvezi z umorom je bilo aretiranih več oseb, med njimi neki Jože L. iz Zgornje Šiške, ki je nujno osumljen umora. L. je bil zadnje čase večkrat opažen v okolici opekarne, oziroma vodnjaka, kjer so našli truplo umorjenega. Policija ima v rokah Še druge dokaze in je upati, da bo grdi zločin v kratkem popolnoma pojasnjen.
Policiji je bil včeraj prijavljen drzen napad. Ko se je vdova in prodajalka srečk Marija Jeromova vračala včeraj okrog polnoči z Rudnika proti domu v Ljubljano, jo je na cesti ustavilo več fantov. Eden ji je baje vrgel pelerino okrog glave in zahteval, da mu izroči denar. V strahu mu Je dala 45 Din, na kar so jo fantje pustili naprej.
Trgovcu Alojziju Rasbergerju je na Ovinkih na Gradu nekdo polomil ograjo in več reklamnih desk, tako da ima okrog 300 Din škode. — Tesarju 11 ji Hripinu je nekdo iz barake na Masarvkovi cesti odnesel 400 Din vreden temnomoder suknjič. — V stanovanje postrežnice Marije Tišler-jeve na Zaloški cesti 19 se je včeraj ponoči splazil neznan tat in ji odnesel ročno torbico z 250 Din.
Orožniška postaja v Dravogradu poroča, da je 26. novembra okrog 22 začelo noreti pri posestnici Justini Grogl na Goriškem vrhu, občina Ojstrica, srez Prevalje. Ogenj je baje zanetil neki moški, ki je prosil za brano in prenočišče. Ker so ga odslovili, je pri odhodu zagrozil, da ga bodo še pomnili. Poslopje je pogorelo do tal in znaša škoda okrog 120.000 Din. Neznani požiizaler ie okrog 30 let star, srednje, precej močne postave, širokega rdečega obraza. Oblečen je pa bil v rjav dolg sukniič in temne hlače. Na glavi je imel rjav klobuk brez traku. Govoril je nemško.
Novomeški vlomilec aretiran v Linzu
Linz, 3. decembra. Tukajšnja policija je aretirala Slovenca Gustava Ferjana, ki ga zasledujejo jugoslovenske oblasti zaradi raznih vlomov in tatvin. Ferjan ima med drugim tudi na vesti vlom v cerkev v Novem mestu, kjer je odnesel okrog 2000 Din gotovine  in  razne dragocenosti.
Tragična smrt znanega dirkača
Berlin, 3. decembra. AA. V mednarod* nih avtomobilskih krogih dobro znani vo» zač in dirkač \Villy Ehmke je tragično preminul. V noči od ponedeljka na torek je izbruhnil požar v pisarniških prostorih nemškega šoferskega društva. Ko so ga» silci prispeli, da pogase ogenj, so plameni udarili iz Ehmkejeve spalnice. Po pogasitvi ognja so našli Ehmkejevo truplo na tleh. Bilo je popolnoma zgolj eno.
Iz razorožitvene komisije
Ženeva. 3. decembra. Razorožitvena komisija je odklonila predlog nemškega delegata grofa Bernsdoifia, naj se skliče razorožitvena konferenca že 5. novembra 1931. Proti je glasovalo 14 držav Za predlog so glasovale Rusija, Italija, Bolgarija in Nemčija.
Ali ste 5e nvročeni na „ŽIVLJENJE IN SVET44?
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.77, Berlin 13.49, Bruselj 7.8894,   Budimpešta 9.S915, Curih 1094.4—1097.4 (1095.9), Dunaj 794.89—797.89 (796.39), London 274.72, Pariz 221.32—223.32 (222.32), Praga  167.39—168.19 (167.79), Trst 295.44—297.44 (296.44), Newyork 56.47. INOZEMSKE BORZE. Curih.    Beograd    9.1285,    Pariz 20.285, ! London   25.0675,  Newyork   516.25, Bruselj 72.00.  Milan   27.05,  Madrid  58.00, Amster-, dam 207.75, Berlin 123.10, Dunaj 72.67, So-
Ifija 3.74, Praga 15.31, Varšava 57.86, Budimpešta 90.26, Bukarešta 3.0626.
Borba za ureditev delovnega časa v angleški rudarski industriji
V rudarskem sporu še vedno ni prišlo do sporazuma — Delna stavka na Škotskem — Nadaljno naraščanje brezposelnosti
Konflikt med Kanado in Anglijo
Razburjenje v Kanadi zaradi govora Thomasa o politik! dominijonov Slabi izgledi za konferenco v Ottawi
London, 3. decembra   Med kanad- Thomasovo izjavo,    ki je tako užalil
skini ministrskim   predsednikom Ben- dominijone, ki so odkritosrčno hoteli
nettom in tajnikom za dominijone Tho- sporazum z Anglijo v vseh gospodar-
masom    je izbruhnil    oster   konflikt. skih vprašanjih. Će je to stališče an-
Preteklo sredo    je Thomas v svojem gleške vlade  nadaljuje v svojem poro-
govoru dejal, da je bila ponudba do- čilu BennerL je malo upanja, da pride
minijonov    na zadnji imperijalni kon- na konferenci    v Ottavvi do zadovolji-
ferenei v vprašanju preferenčnih carin vega sporazuma.    V tem primeru bo
navaden humbug.    Kanadski   ministr Kanada pač prisiljena, da najde nova
ski predsednik je izdal zato poročilo, pota in sredstva, da ojači svoj srospo-
v katerem pravi, da globoko obžalnje darski položaj v svetu.
Strmi 2
>8LOVENSKT NARO D<. dne 3. derembra 1930
Proslava našega arodnega praznika v ČSR
Bratski češkoslovaški narod je tudi kazal, da ga vežejo
Praga, 2. decembra. Smetauova dvorana Mestnega doma je bila v ponedeljek priča krasne, zares ma-nifestaeijske proslave narodnega praznika kraljevine Jugoslavije. Slavnostni koncert, ki so ga priredili eoškoslovaško-jugoslo-venska liga, Jadranska Straža, Jugoslo-vensko Kolo in akademsko društvo »Jugoslavija« pod pokroviteljstvom poslanika generala Pešiča in primatorja dr. Baxe, je zbral predstavnike vseh slojev, člane obeh zbornic. vla-lc. armade. diplomatskega zbora, zastopnike mnogih narodnih korpo-racij in veliko število prijateljev jugoslovanskega naroda z nje^ov-o praško kolonijo. To ni bila običajna priložnostna prireditev, temveč mogočna manifestacija bratstva m zvestobe. Večer je otvoril : Vino-hradski Hlahol« z obema himnama. Sledila sta dva sla/vnostna govora, prvi znanega češkega pisatelja Jaroslava Kvapila, drugi pa bivšega ministra dr. Tresič-Pavi-čiča.
V imenu češkoslovaškega naroda je "z-pregovoril pisatelj Jaroslav Kvapil, ki je v kratkem, jedrnatem govoru zelo lepo povedal, kaj prinašajo ćehoslovaki Jugo-slovenom na njihov največji praznik. Pod temi oboki, je dejal govornik, smo pred 13 leti prvič z vami prisegali, da si ostanemo zvesti v sreči in nesreči. Letos smo bolj ko kadarkoli dolžni obnoviti to obljubo. Teh 13 let ni prineslo pomirjen ja in nebo nad novo Evropo je še vedno oblačno.
Toda med vami in nami ni ničesar, kar bi nas ločilo, tako smo si blizu in sorodni. In nikoli ne bomo pozabili, da bi se zmračilo tudi nad šumavo in Tatrami. če bi se zmračilo nad vašim Jadranom.
Ne bomo se pa ozirali samo v preteklost, kakor svetopisemska Lrotova žena. Iskali bomo rodovitnh tal za svoje delo, ker vemo. da nas čaka v novem človeštvu velika naloga. Srečni smo, da vsaj naših dveh narodov v veliki slovanski družini nič ne loči in vse spaja. Zato je vaš zgodovinski dan  1. decembra tudi naš.
Navdušeno   pozdravljen   je izpregovoril pisatelj in politik dr. Ante Tresić-Pavičić. Izrazil je svoje zadovoljstvo, da  ima zopet priliko govoriti  v  Pra^i, ki je bila vedno tri   korake  pred  drugimi  Slovani. Govoril je obširno u skupni borbi obeh narodov za svobodo  in  zaključil  svoj   pesniško  zasno- i vani   govor,   poln   zanimivih zgodovinskih reniiniscenc.   z   naslednjimi besedami: Nobena sila  ne  more  uničiti 28. oktobra. \ če  ne   uniči    obenem   1.  decembra  in nasprotno,   češkoslovaško   in   Jugoslavijo vežejo tajr.e vezi usode kakor dvojčke. Skup-
letos s proslavo 1. decembra do-z nami trdne vezi
no sta se rodili iz istega ognja. Nai poraz in zmaga prihajata »kupno, toda mi lahko verujemo  v  zmago,    kajti   pravica je na naši atrani.
Dolgo je donelo po dvorairi ploskanje kot dokaz, kako mogočen vtis so napravile te besede na vse narv^ooe. Sledil je koncertni del prireditve, potem se je pa razvila intimna družabna zabava.
V proslavo jugoslovenskega državnega praznika je priredila Ceškoslovadško-jugo-slovenska Liga v Brnu z združenimi organizacijami v nedeljo dopoldne slavnostno akademijo, ki so se je udeležili predstavniki ciivilnih m vojaških oblasti in številno občinstvo. S proslave sta bili poslani pozdravni brzojavki prezidentu republike Masaryk'U in jugoslovenskeroo kralju Aleksandru.
češkoslovaško-jugoslovenska liga v Bratislavi je priredila v proslavo jugoslo-venskega državnega praznika v nedeljo zvečer slavnostno predstavo Smetanove opere »Hubička« z jugoslovenskJim gostom baritonistom ing. Cvejičem ve. Narodnega gledališča v Brnu. Slavnostne predstave so se udeležili med drugimi češkoslovaški prosvetni minister dr. Derer, trgovinski minister dr. Matoušek in naš generalni konzul Mišetič. Pred začetkom predstave je zaigral orkester obe državni himni, nakar je izpregovoril predsednik krajevnega odbora češkoslovaško-jugoslovenske Lige dr. Bella o pomenu 1. decembra kot simbola bratstva med obema narodoma.
Posebno svečana je bila proslava 1. decembra v Benešovu. kjer ima domači peš-polk ^Jugoslavija« tega dne tudi svoj praznik. Naš vojaški ataše v Pragi gene-ralštabni podpolkovnik Tešanovič je v nedeljo dopoldne na dvorišču vojašnice pregledal polk. Po paradi je nagovoril vojake in častnike in z veseljem ugotovil, da praznujejo naš praznik tudi čehoslovaki. Potem je prečital polkovnik Badjura posebno povelje, v katerm je primerjal češkoslovaški 28. oktober z jugoslovenskim 1. decembrom, ko so predstavniki Hrvatov in Slovencev izročili kralju Aleksandru spomenico, v kateri so svečano proglasili zedinjenje jugoslovenskih dežel bivše monarhije s kraljevino Srbijo in črno goro. Obe armadi se zavedata, kaj pomeni geslo Zvestoba za zvestobo«. Svečanosti so prisostvovali tudi predstavniki civilnih oblasti. Na predvečer našega narodnega praznika se je vršila slavnostna akademija, ua kateri je govoril senator dr. Veselv o pomenu 1. decembra in o sodelovanju z Ju-gosloveni v kritičnih dneh svetovne vojne
do ttnato
naši ettatelfi
Premočne luči
na avtomobilih
Pri velikem delu naših avtomobilov se je razpasla navada, da prižgo najsvetlejše luči, čim se prične mračiti ter vozijo z njimi po mili volji. Te luči pa so najnevarnejša ovira vsakega prometa, osebnega kakor rudi voznega, saj jemljejo vid na pol kilometra daleč ljudem in živini. Brezobzirnost nekaterih vozačev jih dela še nevarnejše. Kadar se dva avta posvetita, ki se morata srečati, zamenjata takoj močne luči z navadnimi. Za druge vozove in pešce se pa ne zmenijo, in mnogo prometnih nesreč, tudi velfkih. gre na ta račun. Za naše razmere so te močne luči sploh nepotrebne. Po mestih in drugih naseljih z razsvetljenimi ulicami še celo. Potrebne so pač v neznanih, nevarnih krajih, umestne v samotnih, temnih, za naše prilike pa docela zadoščajo navadne luči. V deželah z raz-vHini avtomobilizmom so to za varnost prometa toli važno zadevo že zdavnaj uredili. Tako namreč, da so močne, vid je-majoče luči prepovedane. Gotovo bi bilo tudi za naše kraje nino potrebno, da se uporaba promet ovirajočih mči po možnosti omeji. Pešec.
Še o razsvetljavi
Mišićeve ceste
() razsvetljavi Mišiceve ceste čitamo vedno in vedno jadna jadikovanja. Zadnji olanek v -Slov. Narodu je ponovno dovolj osvetlil vso našo mizerijo. Naravno je, da se prežvekujejo vedno iste tožbe v skoraj istih stavkih, ko je izvor tudi vedno isti.
Tako so bili posamezni stavki v zadnjem članku tako podobni kot jajce jajcu z mojim lanskega leta, dasi letos nisem pisal v imenu davkoplačevalcev. Dokaz — da res prav vsi ob tej ulici občutimo pomanjkljivost, ki smo pač primorani hoditi iz mesta po Misičevi cesti, bodisi iz uradov ali iz druaih zaposleni zvečer pozimi na svoje domove. Res — tri borne žarnice žare visoko med vejevjem, če namreč res vse tri še sore. A premnogokrat sta ena ali dve bolni, večkrat katera čisto mrtva. Posebno srednja je kronično bolna, le še sama sebi sveti       kot kresničica.
Za zboljšanje razsvetljave moledujemo zaman javno in zasebno že več let. Res le trma posameznika zamore ovirati odpomoč. ko se vendar vsakdo lahko sam prepriča, da so naše tožbe upravičene,
Lastnik hiše na tej ulici je lansko leto osebno interveniral proseč od pomoči. Dobil je pa odgovor: »Tudi mnoge druge mestnr ulice niso boljše razsvetljene in Če bi na
Misičevi kaj zboljšali, bi se moralo zgoditi isto i drugodc. Božanska pravičnost — tako se je odrezal odločujoči  mestni uslužbenec.
Primerjajte — recimo — razsvetljavo Ižanske ceste, kolikor je spada pod mesto, ali katerosibodi okoliško z našo, skoraj sredi mesta še, upoštevajte pri nas drevje in upoštevajte javna nameščenja posameznih organov, stanujocih tu ali tam, sploh socijalni položaj istih, pa se mora pač pravično presoditi uvidevnost naših javnih jadikovanj.
Apeliramo na gospoda župana in na ves gremij našega mesta, da se nas usmili, da ne bomo tako zapostavljeni. P.
Druga plat zvona
V tem članku pod tem naslovom se pritožujejo mlekarice čez prah in prepih, mi prodajalci emajlirane posode pa že štiri mesece prosimo mestno načelstvo za omenjeni prostor, na katerem smo izvrševali nad 24 let svojo obrt. Prepih In prah nam ni škodoval, morda škoduje prepih mleku in maslu, ker le prepih pride v postov, ker je prah po vsem trgu. Zato pa naj mestno načelstvo zopet nas prestavi nazaj na stari  prostor,  da bo s  tem  vsem ustreženo.
čudno se nam zdi, je bil pisec omenjenega članka tako srdit radi premestitve, da je naše blago označil kot pokva-rje-n o železno posodo, za kar si ga dovoljujemo pozvati, da to prekliče, ker bi bil sicer primoran dokazati, da je njegova trditev prava. Prodajalec..
Preveč dobrega
je cerkveno zvonjenje po nekaterih delih našega mesta. Pa dočim pri večini cerkva to reč bolj primerno, na kratko in celo nekam diskretno opravijo, delajo pri Sv. Petru s toliko večjo vnemo. Tu vam nabingljajo, nabimbonajo. nabingeljbongr-Ijajo čez dan toliko kot v vseh ostalih cerkvah skupaj ne. Kadar se pa temu hrušču pridruži še pritrkavanje ni te reči ne konca ne kraja, da človeka kar ušesa bole. Poudarjamo, da s tem nikakor ne nasprotujemo zvonenju kot takemu, temveč smo samo zoper tisto zvonenje, ki je tako prekomerno kot je nepotrebno, ker posega, in to kvarno, v življenje premnogih ljudi. Mnogo jih je, ki morajo po napornem delu uživati mir in počitek, ki jim ga tako pretirano zvonenje krati. Mnogo jih je zopet, ki jih tako zvonenje občutno moti pri delu. Da ne omenjano bolnikov,  vojakov, učečih se itd.
Kdor je veren, ga tudi zmerno, dostojno zvonenje opomni na njegove verske dolžnosti, če bi se jih že sam ne spomnil. Samo na zunanje vernemu ali verskemu mlačnežu ali nevernemu pa tudi še tako
dolgo in vsiljivo bunkanje ne Do vbunkalo vere v glavo in srce. Po raznih civiliziranih deželah so cerkvene in posvetne oblasti upoštevale izpremenjene življenske prilike današnjih časov ter so uravnale zvonenje, in ne v škodo cerkve ali vere. Marsikje so tudi uvedli takozvani Glo-ckenspielc namesto zvonenja. Ali bi se ne dalo tudi pri nas malo omejiti tisto, čezmerno, dostikrat toli mučno zvonenje? V tem pogleda je Ljubljana navzlic vsemu napredku res še prava dolga vas.
PrtaMleti.
Dolenjski tramvaj
K.er že govorite toliko o tramvaju, do*
volite, da pridemo tudi mi z dolenjske strani do besede, namreč tudi mi imamo tramvaj in smo Še cek> nanj ponosni. To? rej, zcio drag nam je tramvaj, mi smo pa njemu tudi gotovo. Saj se redkokrat ne more ločiti od nas, zaradi tega pa, revež, zamudi zvezo. V svoji ljubezni do nas je pa tudi primerno sramežljiv, ne more pri« znati, da se mudi pri nas pri frakeljčku, ki mu ga prav radi nalijemo, temveč se iz* govarja na vlak, češ, na vlak sem čakal, pa sem zamudil.
In zakaj smo ponosni nanj? Kaj bi ne bili! Kajti čim bolj je star. tem bolj čil in divji postaja. Pomislite, sedaj že vozi s takšno brzino, da se niti več na postajah ne ustavlja. Zaleti se kot svetec Elija itn že je mimo Cešnovarja. Kdor ga hoče za* jahati, mora pač biti urnih krač, da skoči nanj med peklenskim dirom. Priznati pa moramo, da smo tudi mi čili in iskri, ker ga vseeno dohitimo, naj jo nam še tako pobriše pred nosom kot danes zjutraj. Vi« dite, tudi mi se lahko bahamo s tramva« jem in govorimo o napredku.
Dolenjec.
Ljubljana v znamenju Miklavža
Prazniki so minuli, pozabiti pa jih ne moremo. Miklavž in parkelj sta zabrenkala na vse strune, da brenči vsem v glavah in srcih. In sanjajo. Kdo bi ne sanjal, ko je teh lepot, bogastva toliko, ki so nam jih odkrili ob praznikih naši trgovci in nam jih še odkrivajo. Ljubljana je postala res v vseh ozirih velemestna: zato je tudi tre« ba omeniti podjetnost naših trgovcev, ki korakajo z duhom časa. Miklavževe raz= stave ob praznikih nam to v polni meri do= kazujejo. Reklama ni bila vsiljiva, ne pri= siljena. temveč originalna in privlačna. Otroci še vedno vprašujejo, kdaj se bo zopet pripeljal Miklavž s tramvajem k Schmittu s toboganom, žogami, punčkami in z drugimi neznanskimi čudeži in boga' stvoin. Kajti na praznik se je moral tram* vaj ustaviti pred Schmittom zaradi velike gneče pred izložbami. Množica je namreč zaprla cesto. Tudi pri Krisperju so imeli otroci veliko veselje. Nekoliko so sicer zavidali srečna otročička, ki sta kraljevala sredi bajnega bogastva igrač — tolažili pa so se, da rudi njihvne bo Miklavž pozabil. In tista železnica! Komu neki jo bo podaril Miklavž? »Le pridni bodite, morda vam!« — Pri .Samcu pa je bilo rudi toliko lepega, da ni moči povedati.
Potem pa razstave! Pomislite. Ljubljana čanke v nedeljo niso hotele niti v naravo, niti Rožnik jih ni mikal, tako privlačne so bile razstave. Tesno so se privile k svojim vitezom ter jih doslovno vlačile od Sossa k Skabernetu in do Magdiča. In od razsta« ve do razstave so bile bolj sladke in po» nižne. Škoda, da takih razstav ni večkrat m da se jih ne poslužujejo tedaj, ko so, tisti, ki bi si radi pridob;li naklonjenost nežnega spola . . . Uspehi bi ne izostali.
Vidimo, da se imamo zahvaliti za Mi= klavževo obeležje predvsem našim voc>iI* n!m trgovcem, katerih trgovine dajejo Ljubljani velemestni značaj.
1. december pri Sokolu na Viču
Sokolski in državni praznik je agilni viški Sokol proslavil v nedeljo in ponedeljek s slavnostno akademijo in svečano sejo v dvorani Sokolskega doma. Sijajno razsvetljena in okusno prenovljena dvorana je bila v nedeljo zvečer zasedena do zadnjega kotička. Akademijo, ki je bila zelo pestra so posetili zastopniki naše vojske in pod-starešina ljublj. sokol, župe br. Mirko Kra-pež. Akademijo je otvoril društveni orkester z državno himno, ki jo je vse občinstvo poslušalo stoje, nakar je starosta br. Mesec v lepem govoru pojasnil pomen 1. decembra za jugoslovenski narod in sokolstvo. Po govoru br. staroste je sokolski orkester pod taktirko br. Zaletela zaigral prav dobro štiri skladbe, ki jih je sprejelo občinstvo z velikim odobravanjem. Kot po navadi je zopet pevski zbor pod vodstvom br. Verbi-ča st., žel gromovit aplavz za ubrano zapete pesmice »Slovan na dane, >Pod noče in »San c. Sledile so tri telovadne točke. Prva je nastopila sedmorica ženske dece, ki je proste vaje izvedla prav ljubko ln skladno ter žela zasluženo pohvalo občinstva. Lep in grandijozen je bil nastop 4 na-rašcajnic z beograjskimi prostimi vajami. Izvrstno se je pa odrezal moški naraščaj z vajami na bradlji, ki je izvedel več res naraščaju primernih vaj. Nato sta br. Grdl-na in'sestra Zora Slugova, prvi na vijolinl. druga na klavirju zaigrala Bragovo Sere-natto c in Nerudovo -✓Uspavanko-: in žela toplo priznanje občinstva. Končno je dramski odsek v režiji br. P. Borštnika vprizo-ril prvo dejanje Cankarjevega >Kralja na Betajnovi^. Vsi igralci so svoje uloge resili prav odlično in bili navdušeno aklamirani od gledalcev.
Po oficijelnem delu se je vršila animirana sokolska zabava s plesom v splošno zadovoljstvo vseh posetnikov. Moralni m gmotni uspeh je bil prav zadovoljiv. V ponedeljek 1. decembra se je Sokol udeležil svečane službe božje v župni cerkvi, nakar je bila ob pol 11. v Sokol, domu oficijelnr, proslava državnega praznika. Obisk je bil odličen.   Poleg   sokolstva   so prisostvovali
piorduvi občinski nastop z županom y. Pe-trovčičeiu. gasilno društvo, zastopniki meščanske in osnovne šole ter Rdečega Križa. Slavnostno zborovanje je otvoril pevski zbor z državno himno, nakar je starosta br. Mesec otvoril svečano sejo s pozdravom na vse posetnike proslave. Društveni pro-svetarbr. Stane Le^kovir je imel izčrpno predavanje o pomenu 1. decembra z državno nacijonalnega in sokolskega vidika. Njegovo predavanje so vsi poslušali z največjo pozornostjo ter je žel ob zaključku toplo priznanje vseh navzočih. Sledila je deklamacija ženske dece in nato svečana zaobljuba novo sprejetega članstva, ki je napravila na vse navzoče najgloblji vtis. Po zaobljubi se je br. starosta, ko je podal še nekaj smernk- uspešnega sokolskega delovanja zahvalil vsem za lep obisk ter zaključil lepo uspelo sokol, proslavo praznika ujedinjenja.
Novice iz Amerike
V Chicagu je 13, oktobra po kratki bo* lezni za vedno zatisnil oči 421etni Franc Arhar. V Ameriki jc bival že 23 let, doma je bil z Vrhnike. Zapustil je ženo in dve hčerki, — Hud udarec je zadel Suderjevo rodbino v kraju Thomas, kateri je umrla 13. oktobra Jlletna hčerka Marija. Bila je edinka in bolehala je že leto dni. — 5. no* vembra je v Jolietu, država Illinois, premi* nul v bolnici 56letni Alojzij Terlep. Zapu* stil je ženo, dva sinova in 8 hčerk, od ka» terih sta dve poročeni. — 30. oktobra je v kraju Holv Cross umrl Martin Bevšek, star 37 let. Pokojnik je bil iz Ljubnega v Savinjski dolini. V Ameriki je bival 20 let. Podlegel je jetiki. Zapustil jc ženo in dva sinova.
V Barbcrtonu je povozil avtomobil Alojzija šemrova. Zadobil je precej težke poškodbe in so ga morali prepeljati v bol* nico. .Njegova žena Frančiška je dobila sa* mo nekaj prask. — Težko se je ponesrečil v kraju E3y Janez Kocjan. Vozil je mrvo in padel pod voz, ki mu je zmečkal obe nogi. — Josip Banovec in J. MateŠa sta z avtomobilom zavozila v globok jarek in zadobila težke poškodbe. Prepeljali so ju v bolnico. — 27. oktobra je v kraju \Vhite Vallev avtobus povozi Franka Mlinarja. Težko poškodovanega so prepeljali v bol* nico.
1. dec. v Kamniku
Kamnik, 2. decembra. Kamnik   je   letošnji   praznik ujedinjenja in   sokolski   o razni k   prav  dostojno proslavu.
V nedeljo dopoldne se je vršila v : čitalnici slavnostna seja Sokola, takoj /ritem   pa   zaprisega   novih članov.
Zvečer je bila akademija. Slavnostni govor je imel starosta dr. Rihard Karba, zatem je >Lira< zapela himno in Jutro-. Po oeklamaciji narašča in ika in Sanice *o se vršili telovadni nastopi vseh oddelkov. Skoro vse vaje so bilo sprejeto % živahni in aplavzom. Na sporedu so bile tudi skupine.
Po telovadnem nastopu je bil odmor, oder se je medtem preuredil za igrico Maska Satana . ki je izpadla prav zadovoljivo. Sokolski igralci so se potrudili — hvala jim!
Obisk je bil — naravnost rekorden. Polno  &   zadnjega kotička.
Mislim, da se bodo zopet začeli stari časi, ko ne bo predstave, ki bi ne bila polno zasedena.
Naslednji dan je bila v nadžupni cerkvi maša, ki so se je udeležili vsi predstavniki uradov, korporacij itd. Sokol se je s praporom in močno deputacijo v kroju udeležil  cerkvene službe.
Proslava v cerkvi je bila res častna In dostojna! R- K*>>.
Baklanov kot Boris Godunov
Kakor smo pričakovali, tako je bilo: svetovno prosluli ruski pevec v ruski operi je pritegnil še več občinstva: marsikdo je moral celo resignirati, ker ni bilo več vstopnic.
Trije Rusi so bili veliki Borisi Godu-novi, da jih je kot vzornike priznaval ev* ropski gledališki svet: Šaljapin, Zaleski in Baklanov. Slišali smo poslednja dva, mlaj* ša, zato menda zdaj že lahko najstarejšega kar brišemo iz seznama svojega hrepene* nja.
Videli smo, da je Zaleski še efektnejši igralec kakor Baklanov, a da si je Bakla« nov ohranil več glasovnega materijala, ki pa je — kakor sem se že izrazil ob Scar* piji — tudi že na meji dozorelosti, torej pred padcem. Patologičnost, vizionarnost, strahoto razjedajočega kesa in strahu je podajal Zaleski mimično in v gestah, zla* sti pa v očeh učinkoviteje; tudi njegova maska je bila zanimivejša. Baklanov je v vseh izraznih sredstvih vzdržnejši, nobles* nejši, po svoji plavolasi maski liričnejši. Žal, da glasovno ni več svež in sočen. Go* tovo pa je, da ga je soigra motila in mu marsikaj pokvarila.
Pri tako naglo na oder vrženi predstavi izredno težke opere pač ni mogoče priča« kovati potrebne skladnosti v igranju.
Zbori v 1. in 2. sliki niso mogli biti točni in dobri, a niti vsi manjši solisti še niso bili s študijam gotovi ter so se Iovi> li ali izpuščali. V celem predstava ni bila niti približno podobna premieri. Soba v Kremlju daleč zaostaja za prejšnjo.
Izmed ostalih solistov sta se vzdržala na višini predvsem izvrstna Marina gospe T h i e r r v 5 K a v č n i k o v e (le toaleta ni več vzorna) ter g. Kovač kot Grigoril Demetrij (oklep je nekam komičen, ker dosti prevelik). Da, pozabiti ni tudi prav dobrih dveh solistk, gdč. M a j d i č e v e (Ksenija) in ge. Ribičeve (Feodor). Po* vsem ustrezna je bila dojilja gdč. špa» nove. *
Xov je bil šujskij, g. G o s t i č. pevski prav dober, zanesljiv, dasi premehak lirik, v igri pa preveč skromen, dalje Pimen. r». R u m p e 1 j. ki je odpel visoko noloženo basovsko partijo zelo zadovoljivo n jas» no, v hoji pa preveč mladostno ter končno
-NUo>alj, g. Sancin. ki je imel pač prema« k> časa za pevski del. a je zato igralski za« doščal. Tudi blaznika je pel g. Gostič /elo ustrezno, a igral le približno, brez fi» nes, ki jih je   mel g. Banovec.
Odličen Varlam je bil g. Zupan, ki jc tudi v »Tosci« kot cerkovnik prav zado* voljeval: v vsaki tragediji je pač — po vzorcu Shakespearja — komik zmerom do* brodošel, seveda ako ne pretirava.
Pri tej priložnosti naj še popravim tiskovno napako v svoji ocen: Zupanovega kneza Gremkia v »Onjeginu*. Zapisal sem dobro, a tiskarski škrat je besedo dobro izpremenil v »ostro«, kar jc očividca ne--smisel.
Predstava je bila obenem slavnostna ter se je uvodoma svirala narodna himna.
Slavni ruski umetnik je bil deležen po* novno prisrčnih ovacij ter mu je bil po* klonjen šopek.
Zdaj si želimo za izpremembo gostov, zlasti ženskih in pa tenorskih, še v naši opereti. Da gostje pritezajo občinstvo, se je pokazalo vnovič v sijajni kvantiteti.
Fr. G.
KOLEDAR. Danes:   Sreda, 3. decembra 19S0; katoličani:   Frančišek   Ks.;   pravoslavni: 30. novembra, Grigorije.
DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama:   Mladole«tje. C Opera: za.prto.
Kino   Matica:   Karijera  male DoMy.
Kino   Ideal-. Rdečelaska
Predavanje  v  društvu  Pravnik  ob 18,
v ^obi 79 na sodišču.
DEŽURNE LEKARNE.. Danes:   Bahovec, Kongresni  trg; Ustac, Sv. Petra cesta; Hočevar, Sp. Šiška
1. december
pri Sokolu III
Proslavo ujedinjenja in sokolskega praznika je praznovalo sokolsko društvo Ljubljana III na najsvečanejši način in ob polni udeležbi vsega članstva, naraščaja in dece.
Slavnost se je vršila v lepo okrašenem salonu restavracije brata Žagarja na Vodovodni cesti.
Točno ob 11.15 dopoldne dne 1. decembra je otvoril brat starosta Danilo šaplja svečano zborovanje ter pozdravil zastopnika kraljenre banske uprave, mestne občine in ljubljanske sokolske župe. Posebno radestno je pozdravil zastopnika naše hrabre narodne vojske s številnim zborom bratov oficirjev in podoficirjev. Nato le podal po dnevnem redu svoje temeljito poročilo o pomeoiu clržavne-ga praznika. Konec njearovega govora je izzvenel v gromovit živijo Njegovemu Vel. kralju in močni, svobodni Jugoslaviji. Vrli bežigrajski pevski zbor je zapel državno himno.
Br. prosvetar Blaganje je v svojem referatu naglašal pomen sokolstva v osvobodilnih bojih Jugoslovenov in bratov će-hoRlovakov, kakor tudi o razmahu sokolstva po osvoboditvi in zlasti še po zgodovinskem 6. januarju. Zaključil je svoj so-vor z živijo klicem našemu prvemu starostu Nj. Vis. prestolonasledniku Petru.
Sledile so deklamacije, pesnitve brata E. Gangla. Omenimo naj le srčkan nastop naše najmlajše sestrice Deržičeve in veličastno odo >>Od Beograda do Skoplja«, katero je dovršeno podala sestra naraščaj-nica Draga Gregoriče-va. Sledila je zaobljuba naraščaja po številu 32 in je pri tej priliki bil izročen po bratu starosti vsakemu naraščajniku sokolski znak in legitimacija. Razdelile so se tudi diplome zmagovalcem pri štafetnem teku. Pri zaobljubi članstva je osobito imponiral nastop bratov oficirjev in p< p^ficirjev.
Ob 1.30 je zaključil brat starosta slavnostno zborovanje, ponovno zahvaljujoč se vsem za udeležbo.
s.
ta
, naftrainefše, zsto **aiceneiiel
Iz gledališke pisarne
Miklavževi    prireditvi   v  drami sta
sedaj definitivno določeni za nedeljo in ponedeljek 7. in 8. t. m. ob treh popoldne. Vprizorila se bo Golieva pravljica Peterč-kove poslednje sanje z malim Mitjo Gor-čevim v naslovni vlogi. V gozdni sceni nastopi v prizoru, ki je zvezan z ostalo igro, sv. Miklavž s svojim spremstvom ter nagovori zbrane otroke. Z večjimi darili bodo obdarovani le najbednejši, ki bodo pri obeh prireditvah gostje Narodnega gledališča. Manjše darove oziroma spomine bodo dobili po možnosti vsi navzoči otroci. V dramsko gledališče prihajajo vsak dan darovi. Tako se je dane* oglasila tvrdka Rasberger, ponovno tvrdka Samec — obe s krasnimi larili. Nadamo se, da bodo prispevali vsi ljubljanski trgovci. Dobrodošel jO vsak najmanjši dar: košček zimske ob-e ali perila, pa tudi vrečica sladkorja, i !ja. kave itd. Darovi naj se oddajo v Iramskem gledališču, ali pa pokličite štev. 230« in zahtevajte, da prMe gledališki sluga ponje.
Stev 275
>8LOVENSKl N A R O D«, dne 3  decembra 1930
Stran <
Dnevne vesti
— Pozdravna brzojavka prezidenta Ma-earvka nagemu kralju. Prezident Masarvk je poslal Nj. Vel. kralju Aleksandru k narodnemu prazniku 1 decembra naslednjo brzojavko: >Srečen, da se morem pridružiti proslavam obletnice ujedinjenja kraljevine izražam Vašemu Veličanstvu v imenu svojih sodržavljanov iskreno željo, da bi bratska in zavezniška Jugoslavija neprestano proevitala. T. G. Masarvk.
— Napredovanje v prosvetni službi. Napredovali so na državni Tehnički srednji šoli v Ljubljani profesorji Rudolf Treo, Viktor Turušek, Anton Gojmir Kos in Ivan Žnidaršič, na državni trgovski akademiji v Ljubljani profesor Franjo Sič in na dvoraz-redni trnovski šoli v Ljubljani Ana Schilf-rer.
— Napredovanje v naši vojski. Za podporočnike so napredovali pehotni naredniki Mirko Marušič. Jane/. Grandovec, Peter Hrast Ivan Kurent. Tomo Klepec in Josip Brenholc. artiljerijski Albin Cizelj, Ivan Ermenc, Jožef Bajuk, Ivan Ožbald, Josip Mslie in Stanislav Čeh, inženjerski Mojz Rauhekar. Alojz Kranjec, Ljudevit lir/.e-njak, Ivan Kavčič in Milan Poh. v zrakoplovni Slavko Ožbald. Alojz Stebrnjak, Miha Klavora in  Ladislav Štrus.
— Božična ekskurzija *Jiicoslovcnskcg.i fnrista« v Slovenijo. Društvo >Ju?zosloven-skih turista-- v Beogradu priredi med božičnimi prazniki s posebnim vlakom ekskurzijo v Ljubljano in na Bled z morebitnimi izleti v Kranjsko pioro, k Bohinjskemu jezeru in v Vint^ar. Število izletnikov je omejeno na 300.
— Zveza   akademikih   pevskih društev.
V Beogradu je vzbudil veliko zanimanje nastop vseh akademskih pevskih društev na praznik ujedinjenja. V Beogradu so se zbrali člani akademskih pevskih društev iz Zaereba, Ljubljane. Skoplja in Subotice, da ustanove v sporazumu z beograjskimi tovariši Zvezo ju posloven ski h pevskih društev kot sekcijo Mednarodne zveze akademskih pevskih društev.
— Češkoslovaška-juaroslovenska liga ▼ Moravski (Mravi. V Moravski Ostravi je bila ustanovljena ČeškoslovaŠka-ju neslovenska lina. Za predsednika je bil izvoljen vladni  svetnik J. Buchar.
— Dobri  izgledi  za  naš  tujski promet.
V Beograd je prispel naš tiskovni ataše v New Yorku Gordon Smith, ki je storil naši državi že mnogo uslug. Tudi zdaj deluje r. vso vnemo za propagando naše revijere. Izjavil je. da bo storjeno v Ameriki vse, da se poveča med bogatimi Američani zanimanje za lepote jugoslovenskega morja rn da bo prihajalo od leta do leta več ameriških letovi ščarjev na našo revijero.
— Živalske kužne bolezni v dravski banovini. 25. novembra je bilo v dravski banovini 12 primerov svinjske kuge, 24 svinj-?kf* rdečice. 5 čebelne gnilobe. 2 vranicne-ga prisada. 1 šuštovca in 1 stekline.
— Konkiirzi in prisilne poravnave. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za Čas od 21. do vštetega 30. novembra sledečo statistiko. (Številke v v oklepajih se nanašajo na isto dobo prete-čenega leta): 1. Otvor fen i konkurzi: v dravski banovini 2 (2). v savski banovini 1 (1), v primorski banovini 4 (1), v drinski banovini 2 (4), v dunavski banovini 2 (9), v moravski banovini 1 (5), v vardarski banovini 2 (1), Beograd, Zemun, Pančevo 2 (6). 2. Otvorjene prisilne poravnave izven konkurza: v savski banovini 4, v dunavski banovini 2, v vardarski banovini 1, Beograd. Zemun. Pančevo 1. 3. Odpravljeni konkurzi: v dravski banovini — (4), v savski banovini — (2), v drinski banovini 1 (—), v dunavski banovini 1 (1), v moravski banovini 1 (—), v vardarski banovini 6 (1), Beograd. Zemun. Pančevo 1 (2). 4. Odpravljene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 1. v savski banovini 3, v dunavski  banovini X*.
— Dravlje. V bližini nove šolska palače je zraslo v zadnjih dveh letih nad 10 čednih hiš. Se živahnejša stavbna sezona bo pa prihodnje leto in se nam obetajo izpopolnjene avtobusne zveze z Ljubljano. S Celovške ceste drži poljska pot do nove šole. Želeti je. da bi jo posuli z drobnejšim gramozom, da bodo imeli šolarčki ugodnejšo ]>ot. Pitani prašiči so nenavadno po ceni. ali konsumenti nimamo nič od tega. Pečenka je draga, če jo kupiš pri mesarju ali če st jo naročil v krčmi, kj^r koljejo domače prašiče.
— Gostovanje Delavskega odra »Svobode« v Varaždinu. Varaždinsko kulturno društvo t-Sloboda« je povabilo 1 ju bij. Delavski oder. da ob priliki praznovanja 25-letnice obstoja tega društva dne 29. in 30. novembra t. 1. gostuje v Varaždinu. Ljubljanski delavski oder se je odzval temu vabilu in je gostoval pod režijo režiserja Petreta v soboto v varaždinskem mestnem gledališču z dramo Maksima Gorkega 7,Na dnu«, v nedeljo popoldne pa z Gogoljevc komedijo -ženitev«. Kako*- izvemo, je Delavski oder rešil svojo nalogo nad vse častno in zadovoljivo. Igralci-diletanti, čeravno po veliki večini delavci in delavke, so igrali s tako vnemo, da so želi vsestransko priznanje. Gledališče, ki je približno enako kakor ljubljansko dramsko gledališče, je bilo razprodano do zadnjega kotička. V Ljubljani bo premiera Gorkega drame »Na dnu« v nedeljo 7. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno in hladneje vreme. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 17. v Skoplju 12, v Beogradu 10, v Mariboru 9.S. v Ljubljani 9.6, v Sarajevu 9 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 773.5 min, temperatura je znašala 0.6.
— Družba sv. Cirila in Metoda v LJubljani je prejela meseca novembra 1930 sledeče prispevke: I. Podružnice. st. Jernej 236 Din, Limbuš 169.50 Din. Brdo 180 Din, Trbovlje m. 1180.60 Din, Radeče 145 Din, Kamnik ž. 150 Din, Št. Pavel-Prebold 400 Din. Šiška m. 1655 Din, Šiška ž. 550 Din; Celje ž. 6692 Din, Slovenska Bistrica 580 Din, Ljubljana, šentp. ž. 5860 Din, Ljubljana,    šentjak.-trnov. m. 704.75 Din;
I skupaj 18.494.45 Din. — TJ. Obrambni sklad šentp. ž. podr. Ljubljana 100 Din, šentp. m. podr. Ljubljana 100 Din, skupaj 200 Din. — ITI. monsig. Toma Zupana sklad. ž. podr. Maribor 400 Din, P. Kri-sper, Črnomelj 50 Din, skupaj 450 Din. — IV. Razni prispevk. Jos. Potočnik, Ljubljana 400 Din; Jos. Zupančič. Ljubljana 100 Din; A. Reggi, Ljubljana 152.50 Din; Pavla Hočevar, Ljubljana 100 Din; Kat. Subotičeva, Ljubljana 30 Din; I. Klemene, Ljubljana 100 Din; KI. Vončina, Ljubljana 33.75 Din; M. B. 100 Din; dr. P. Defran-ceshi, Ljubljana 20 Din; Borovnib i Vrba-nič, Zagreb 100 Din; Iv. Asič, Maribor 100 Din; dr. Jos. Majcen, Maribor 100 Din; R. Smielov3ki, Ljubljana 100 Din; dr. E. Gaj, Ljubljana 50 Din; št. šink, škofja Loka 100 Din: F. Stupica, Sv. Lenart 50 Din; dr. M. Gorišek, Sv. Lenart 50 Din; A. Vodnik, Ljubljana 100 Din; obitelj Janežičeva, Zag-eb 200 Din; šolska mladina, Zamostje 30 Din; skupaj 2016.25 Din. — Vsota vseh prispevkov 21 160.70 Din. 632/2 — Sava naplavila utopljenko. Včeraj so iz Save pri Zagrebu potegnili utopljenko, v kateri so spoznali 73-letno Ano We-ber, ki je pred enim mesecem skočila v Savo. Vzrok samomora je bila neozdravljiva bolezen.
Miklavž na Taboru
petek 5* decembra ob !4 16. za mladino, ob ZO. za od* —       rasle s plesom —
— Po plesu v smrt. V nedeljo zvečer je prosil dijak Branko Maric iz Sarajeva svojo gospodinjo Marijo Kolekovo, naj ga pusti na ples. Gospodinja mu je dovolila. Branko je ostal na plesu do 4. zjutraj in se dobro zabaval. Ko je hotela njegova družba okrog 4. domov, jo je Branko pregovoril še za en ples. Po plesu je odšel iz dvorane, takoj nato so pa prijatelji na hodniku začuli strel. Branka so našli s prestreljenimi senci. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je kmalu umrl. Vzrok samomora ni znan.
— Očetov grob iskal. V Murskem Središču so te dni ustavili 15-letnega dečka, ki je brez potnega lista prekoračil mejo. Oblasti so ugotovile, da je hotel na soško fronto, kjer je pokopan njegov oče, neki madžarski polK.'Viiik. cant je hotel biti že 1. novembra na očetovem grobu. S seboj je imel zemljevid, na katerem je imel natančno začrtano vso pot. Kraj, kjer je pokopan njegov oče, mu je točno opisal bivši sluga njegovega očeta.
— žena najela moževe morilce. O strašnem zločinu poročajo iz Požarane. Mlada žena bogatega kmeta Trajka Pavi-ča iz Požarane je tudi v zakonu nadaljevala ljubavno razmerje s svojim prejšnjim ljubčkom Trajkom Zorkovičem. Zato sta se zakonca vedno prepirala, končno je pa žena sklenila odkrižati se moža. Mož se je obupno branil, kiju o temu sta ga pa najeta morilca zadavila. V ponedeljek so našli Pavičevo truplo v bližnjem potoku. Orožniki so aretirali ženo, ki je izdal« tudi sokrivca.
— Zagonetna smrt. Na cesti med Višnjico in Cvetlino pri Varaždinu so našli včeraj nezavestnega trgovca Vladimir-ja Turkoviča, starega 28 let. Kraj njega je ležalo njegovo kolo. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je umrl, ne da bi se zavedel. Oblasti so uvedle preiskavo, da ugotove, če je postal trgovec žrtev zločina ali če gre za nesrečo.
— Fotoaparate kupite nafbolfše pri Fr. P. Zajec, optik, Liubljana. Star' trg 9. 13T
l? M^ffane
—lj Cestišče Dunajske ceste od Dalmatinove do Tavčarjeve ulice znižujejo. Kako je tu vegasta cesta, se je pokazalo šele ob položitvi tramvajskega tira. Cesto bodo morali znižati približno za 30 cm, da bo enako visoka s tramvajskim tirom. V to svrho zdaj odkopavajo tlak in odvažajo uepotreb ni materijal.
—lj Avtomobilček zajahal tramvaj. Včeraj opoldne je pripeljal po Miklošičevi ce sti na Marijin trg dvosedežen luksuzni avtomobilček ter se zakadil v priklopni tramvajski voz. Tramvaj jo je nameraval mahniti proti Stritarjevi ulici, ko se je zaletel vanj avtomobil in gotovo ni kriv nezgode, avtomobilist pa tudi trdi, da to ni njegova ->zasluga:. Stražnik je zabeležil nezgodo po zaslišanju prič, kje je pa bil prej. se ne ve. Kaj bo šele tedaj, ko bo razširjen tramvajski promet — najbrž bomo imeli vsak dan vsaj po eno tako senzacijo, ki je prišla včeraj radovednežem tako prav. Zaradi njih je zastal ves promet.
— lj Lončarska pot — dolgočasna pot. Liubljana nima ^>stez;, ima jih k večjemu Golovec! — in zato človek res ne ve. zakaj so dali Lončarski poti ime »steza<, kar v resnici ni in ne   pot , kar v resnici je, ker
se po  nji ne-le hodi  temveč tudi _ vozi!
Pa, zdaj gre pri tej poti za nekaj drugega. Ljubljančani iz šentpeterskega in poljanskega okraja bi prav za prav morali imeti ali vsaj enkrat dobiti svoj dostop na grad iz bližnje Streliške in ne iz Studen to vske ulice. Za tako bližnjico bi bila Lončarska pot kot nalašč uporabna. Od Hohnove posesti do grajske ceste naj bi se odkupil mal pas sveta, po njem izpeljala pot, pa bi bila zveza z grajsko rebrijo dosežena! Ta pot bi bila prikladnejša kot ona od konca Strme poti  nad Streliško ulico.
— Zima in brezposelnost. S koncem stavbne sezone, t. j. začetkom decembra, se pojavi v mestu ter bližnji ljubljanski okolici vsako leto občutna brezposelnost. Tudi letos jo že vidimo, kamorkoli pogledamo, pri zidarjih, težakih, voznikih, krov-lih, tesarjih, opekarjih in nekaterih profeti ion isti h. Ker se radi ugodnega vremena
zidarska, železobetonska in radi teh tudi nekatera težaška dela še izvršujejo, bo za te kategorije delavcev Še nekaj dni zaslužka. Potem pa sledi odmor do marca prihodnjega leta. Dve tretjini teh delavcev že počiva.
—lj Skrbite, da bo severozahodna stran gradu dobro zasajena. Kakor tivolski gozd,
se je zadnji čas tudi :>gozd našega gradu začel nekam redčiti. Človek bi dejal, da dobiva malo plešo. V resnici je izginil v goščavi nad mestom že marsikak grmiček in tudi že marsikatero drevo! Hudi nalivi izpodkopavajo drevesa in grmičevje in če se ta kos pogozdenega sveta nad mestom ne bo bolje kultiviral, bo v par letih le še prazna golicava, kakor jih kaže n. pr. že tudi zanemarjeni nas Golovec.
—lj Zahvala. Vsem dragim prijateljem in dobrim znancem, ki so se me spomnili ob šestdesetletnici, izrekam tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo za ljubeznivo pozornost, ker se ne morem vsakemu posebej zahvaliti na primeren način. V Ljubljani, dne 30. novembra 1930. Franc Pristovšek 1. r.
—lj Na živilskem trgu ni nobenih bistvenih izprememb. Dotoka novega blaga ni več, starih pridelkov pa je čedalje manj. Razveseljiv pojav pa je vsekakor pocenitev kislega zelja, ki ga je bilo več kot dovolj po 2.50 Din kg. Mnogo je bilo tudi še jabolk po 5—8 Din kg. Enako dobro je vedno založen »mlečni trg> pred semeniščem, cene so neizpremenjene, trd sir kg po 24 Din in surovo maslo po 36—40 Din kg. — Na kokošjem trgu so jajca vedno enako draga. Danes so bile uradna določene cene za sveža jajca kom. 1.50 Din. za osušena pa 1.25 Din. Poudariti pa je treba, da se na uradne cene ne ozira ne občinstvo ne prodajalke. Prodajale so jih po 1.75 do 2 Din sveža, osušena pa po 1.50 Din kom. V šolskem drevoredu ob mostu so prodajali tudi tople kmečke jope, ker se bliža zima, poleg pa šopke zimzelena. Pozornost je vzbujal tudi neki južni brat, ki je prodajal šivalni stroj. Na trgoi se res marsikaj dobi.
—lj Tramvaj. S polaganjem tramvajskih tirov so sredi mesta zaenkrat gotovi. Delavci so sedaj zaposleni na koncu proge v Šiški z monterskimi deli in z odvažanjem materijala. V slavnem pa je tudi na Celovški cesti delo končano. Tudi kanalizacijo *r> končali, polagajo pa Še cevi obcestnega jarka nasproti mitnice.
Miklavžev večer
S. K. Ilirije
6. decembra v Kazini
Darila se sprejemajo v soboto popoldne v kazinski dvorani.
Po Miklavževem nastopu
— — PLES do 3* ure —- —
—lj Petrovičev >VozeI« na Šentjakobskem odru. V soboto, 6. dec. in v nedeljo,
7. dec. se ponavlja na Šentjakobskem odru velezabavna veseloigra iz kmečkega življenja »Vozel<\ ki je imela pri obeh dosedanjih predstavah krasen uspeh. Posetniki so se izredno  zabavali  in se od srca nasmejali.
— Vstopnice se dobe v trgovini gosp. Miloša Karničnika na Starem trgu. Cenjene posetnike prosimo, da si že v predprodaji zasigurajo svoje prostore, da ne bo navala pri blagajni.
—lj Zdravstveno predavanje. V sredo 3. decembra bo predavala v veliki dvorani Delavske zbornice o boleznih na maternici ga. dr Mira Fink. speci jal istka za žene1-*'3 bolezni in porodništvo. Predavanje samo za ženske. Začetek točno ob 20. uri. Prostovoljni  prispevki za kurjavo in razsvetljavo.
—lj Violinski koncert španskega «*irtu o»a Juana Manena. Nocoj ob 20. uri nastopi prvič pred ljubljansko koncertno publiko svetovnoznani vijolinist Juan Manen, katerega prištevamo danes k največjim vijoli-nistom sveta. Od svojih mladih nog, ko je začel kocertirati pa do danes je žel največje umetniške triumfe, kjerkoli je nastopal. S svojo prekrasno igro je fasciniral publiko ter jo povsod navezal nase Velik je kot koncertni umetnik, ravnotako velik ie pa tudi kot komponist. V tem oziru ga lahko prištevamo med prve njegove vrste kakor Liszt, Chopin, Saint-Saens, Bussoni itd. Za ljubljanski koncert si je izbral prvovrsten program. Predvsem opozarjamo na Beethovnovo sonato, ki je znana pod imenom Kreutzer-sonata in pa na Paganinijev koncert, ki ga je sam na novo preredil m v tej priredbi ga ta večer prvič izvaja na javnem koncertu. Poleg tega je še nekaj krasnih točk. Občinstvo opozarjamo na ta izredni kjsncert, saj vijolinskih koncertov nimamo mnogo. Manenov nastop pa Je umetniški koncert v najidealnejšem pome-uu te besede. Vstopnice vseh vrst se dobe v prodaji v Matični knjigarni po običajnih koncertnih cenah. Prav posebno pa še opozarjamo, da se koncert ne bo prenašal po radiu.
—lj Hektor Berlioi: Faustovo pogubljenje, tak je naslov dramatični legendi za solo, zbor in veliki orkester, katero bo tz-\ajal na svojem koncertu v torek, dne 9. decembra v veliki unionski dvoran j pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske, pomnoženi operni orkester ter solisti ga. Zlata Gjurgjenac-Gavella. Josip Gostič, Robert Primožič in član zbora Tone Petrovčič. Koncert, ki bo eden največjih, kar se jib je po prevratu izvajalo pri nas, dirigira operni ravnatelj in zborovodja pevskega zbora Glasbene Matice g. Mirko Polič. Vseb nastopajočih je okrog 200 Predprodaja vstopnic od srede dalje v Matični knjiearnl.
—lj Društvo >Sočac opozarja svoje člane in prijatelje, da se vrši v soboto 6. t. m. v salonu pri »Levu« predavanje dr.. Pavla Pestotnika >o moralni koristi sokolovanja v slnibi nareda«. Pred tem bo prestava narodnega ujedinjenja s slavnostnim govorom predsednika dr. Puca. Na sporedu so tudi
deklamacije, recitacije in petje izbranih narodnih in rodoljubnih pesmi okteta i Ljubljanskega Zvona; pod vodstvom g. Matulje. Sočani in prijatelji vabimo Vas, da se polnostevilno udeležite te proslave in lepega sokolskeca predavanja. Začetek ob pol 9. uri zvečer. Vstop vsem prost. Predsedstvo.
— lj »Ženski pokret* ima važno sejo v četrtek 4. t. m. v damski sobi kavarne ♦Emona . Začetek ob 20.
— lj Siani — dežela belega sleaac Zveza kulturnih društev bo predvajala od jntri naprej v prostorih kina >Ljubljaii<ki dvor« popolnoma nov in zelo zanimiv film ~Siam Velezanimivo filmsko delo nam opisuje v nazornih slikah »deželo belega slona , tamkajšnje običaje živalstvo prostranih pragozdov in deročih rek, trgovino m državno upravo. Opozarjamo na ta film že danes naše občinstvo s pripombo, da Je film aktualen zlasti sedaj glede na knjigo popularnega našega raziskovalca inž. Fer-da Lupše, ki je v teh krajih bival in jih popisal v pravkar izišli knigi Vodnikove cl ružbe.
—lj Ljubljanski Sokol vabi svoje članstvo k poljudnemu predavanju, ki se vrši na praznik 8. decembra t. 1. ob 11. uri dopoldne v Narodnem domu (vhod iz Blei-vveisove ceste). Predaval bo brat dr. Mastni »O vplivu amonije na vse bolezni, ki imajo svoj vzrok v prehlajenju«.
—lj Usoden padec z gugalnice. V včerajšnjem »Ponedeljku« je bila objavljena nezgoda mladoletnega Janeza Vizjaka, ki si je na našem letnem telovadišču pri gu-galnici zlomil nogo. Ker se je pred tedni dogodila enaka nezgoda, katera je bila objavljena v ^Jugoslovanu«, vljudno prosimo za priobčitev sledeče ugotovitve: Letno telovadišče v Tivoliju je zaprto že od srede meseca oktobra ter je vstop vsake-
Ljubljana, 3. decembra.
Zadnjič, ko je gospod podžupan na Merkurjtvem večeru predaval o Veliki Ljubljani, je pozabil na najlepši dokaz. Kako naglo raste naše mesto, se namreč najlepše vidi v hotelu ^Union«. Kako velemestna in neznansko velika se je zdela Ljubljančanom velika dvorana pred 25 leti in slavili so jo in povzdigovali, češ, da bo zadostovala za 100 let. Res se je tedaj lahko v dvorani obračala vsa Ljubljana in je ni napolnila, pozneje so ji pa prizidali še dve dvorani, pa je bil ves ta prostor na letošnjem novinarskem koncertu tako tesen, da se je zabava mogla razviti šele, ko je odšlo tričetrtine občinstva, ki je napolnilo do zadnjega kotička restavracijo in kavarno v TJniouu in so bili po koncertu polni tudi vsi prostori pri Slonu, v Emoni, Zvezdi in po bližnjih gostilnah. Po novinarskem koncertu se je tako zabava razširila na celo četrt Ljubljane in sijajno razpoloženi gostje so hodili po restavracijah in kavarnah kakor iz ene dvorane v drugo. Na večih krajih so plesali in povsod je bilo veselo, najbolj pa seveda v unionski veliki dvorani, kjer je res ne-utrudljiva in ves čas ognjevita sokolska godba s Tabora premikala gnečo po dvorani kakor ogromno živo maso, ki se je raztezala in krčila, valovila in pljuskala v sosedne prostore. Mirno tudi tu ni bilo mogoče kramljati in srečen je bil, kdor si je vsaj za kratek počitek priboril stol med popolnoma tujimi ljudmi, čeprav se ljudje niso poznali, so se tako po naključju nastale družbe sprijaznile in ogrele pri Stepicevem pekrčanu, na vrsto so prišle kmalu tudi torte iz Motohovega paviljona in končno so Motohovi čudodelni likerji tudi naredili svoje, da so nova znanja v parih odhajala proti domu. Samo na črno kavo za slovo seveda in na čašico brinjev-ćka, slovito specijali teto od žlahte z dežele. In so se pomenili ter domenili, saj so dolge noči in je predpust blizu. Čudno, čudno, da ima v Ljubljani vsaka družina tako žlahte z brinjevcem, najdelikatnej-šim jagodovcem in najfinejšo slivovko. Drugi narodi poznajo le duhovno in krvno sorodstvo, mi Slovenci imamo pa tudi žganjarsko. Nobene ne obrajtamo tako zelo in nobena tudi Lako trdno ne drži. Sploh je žganje stvar zaupanja, vsak drugi brinjevec je pa čisti špirit.
Tudi kapitalna slivovka pri Motohu je bila seveda od žlahte, namreč od OgTizka iz Sv. Križa pri Rogaški Slatini, zabava po koncertu je pa to sorodstvo razširila po vsej Ljubljani. Ampak, naj nikdo ne misli, da je bil kdo nasekan. Bog varuj, saj smo gospoda in kofetek je panal vse bude dubove. Dosti je imela opraviti dišeča orijentalska pijača, saj so štepičevi sokovi od vraga, da se človek ne more ločiti od njih. Kako se pa požirek takole izbrane mokrote tudi prileze na tako šunko, kot jo je  rezala  gospa Javornikova vso noč, da sta ji odreveneli roki in ji je moral pomagati ves štab lepih pomočnic in okroglih pomočnikov. Križ božji, kako so ljudje brezsrčni in ne pomislijo, da je gospa Javornikova morala po veselici seveda ves dan delati, prav tako kot okroglo-lični Motoh in Stepiceva garda. Saj ni tako, kakor z nami, ki se zarijemo po kroku v posteljo in ustanemo šele za večerjo. Ne bilo bi napak, če bi koncert ponovili kako soboto, da bi tudi ti požrtvovalni prijatelji novinarskega s+anu imeli malo zabave, ne pa samo delo in tr^d. Sicer je pa moralo toliko ljudi ostati doma, ker ni bilo več vstopnic, da bi bil »Jnion tudi drugič še poln. če bi ponovili vsaj prosto zabavo. Potem bi pa sedli lepo skupaj, kakor smo sedaj malo pomoževali z dr. Ce-rinom,  Šimencem,  šivicem, Prelovcem in drugimi novinarskimi podporniki, še urezati bi kako veselo in prav lepo bi se jim zahvalili, posebno pa Javornikovi mami z Domobranske ceste, ki je s svojo ljubeznivostjo in postrežljivostjo presenetila vse.
:nu prepovedan, na prošnjo pa se je dovolilo tiem članskim rodbinam, da prihajajo v toplih dneh s svojo deco na otroško igrišče ter iz tega razloga tudi še nismo pustili odstraniti gugalmc. Oba ponesrečena dečka pa sta prišla. kakor mnogo drugih, ob času, ko je bilo telovadišče prazno, kai preko ograje na otroško igrišče. Odbor »Ljubljanskega Sokola«.
—lj   Sokolsko   društvo   v   štepanji vasi
je proslavilo že v nedeljo uaro-lni praznik 1. decembra Proslava se je pričela jb 19.30 in jo je ot^uril staroata brat Ivan Brk-elj v Sokolskem domu. vršila se je slavnostna seja ob veliki udeležbi tako članstva samega kot tudi ostalega sokol-stvu naklonjenega občinstva Bral starosta je raztoLmačil pomen 1 decembra <.a celokupni naš narod in še posebej pomen sokolstva, nato pa je zaobljubil novo članstvo. Zatem je zapelo pevsko društvo »Sava« pod vodstvom svojega agilnega pevo-vodje g. A. Gruma -.Bože pravde^ Brat načelnik R. žitnik pa je govoril članstvu o borbi za Jugoslavijo in končnem uspehu Sokola. Po govoru brata načelnika pa je zopet zapelo pevsko društvo Sava« istrsko himno. Nato so se izvajale telovadne točke članic in moškega naraščaja, ki so uspele prav lepo, enako tudi skupine aa-raščaja in članov, po telovadbi so se vršile še pevske točke in živahna zabava
—lj Koncert glasbe 15. stoletja. Dne 4. oktobra se vrši ob 8. zvečer v koncertni dvorani -Slogev v Pražakovi ulici (Ljubljanski dvor) koncert skladb Dufava iz 15. stoletja. Na sporedu so posvetne in cerkvene skfaibe, ki naj pokažejo, kakšna j« bila glasba takozvane prve nizozemske šole. Spored izvaja mešani zbor in godala. Vstopnice se dobe na večer koncerta pred dvorano.
Tako je pač na svetu, ampak, če bomo živi in zdravi, se novinarji s svojimi prijatelji zmenijo še tudi za prihodnje leto. do takrat pa naše odlične tvrdke Ivana Ja-vornika, Bogomirja Motoha in Petra Ste-pica prav toplo priporočamo, saj se je na koncertu vsa Ljubljana prepričala, da so priporočila in zaupanja vredne.
Nismo ga ne pozabili, namreč g. Rista, ki je s vso izkušenostjo in z vsem svojim vedno prvovrstnim aparatom poskrbel, da je velikanska prireditev tako sijajno uspela. In tudi upravniku mestnih vrtov, g. Lapu, se moramo zahvaliti, ki je na praznik imel polne roke dela, da je vse prostore tako okusno in bogato okrasil z najlepšim zelenjem in cvetjem. Da, gospa Co-tičeva se je pa pobrigala, da nobena dama ni odšla domu brez šopka najkrasnejših nageljnov, tvrdka Korsika se je pa izkazala s krasnim zlatim rimskim vencem, ki bo slavljencu dr. č^rinu lep in res trajen spomin. Novinarji se s ponosom zavedajo, da so vsi pevci in godbeniki dali svoje najbolje prav tako, kakor vsi drugi, ki so kakorkoli šli na roko prirediteljem. Novinarji so pa tudi ponosni na čast in simpatije, ki jim jih je izkazalo in ob vsaki priliki izkazuje občinstvo iz vseh slojev. Zato pa vsej Ljubljani prisrčna hvala!
Iz Celja
—c Celjsko učiteljsko društvo bo zborovalo v četrtek 4. decembra s pričetkom ob pol 9. uri v mestni osnovni šoli. Poleg stanovskih, Šolskih in društvenih zadev je na dnevnem redu zelo aktualno predavanje strok, učitelja g. I. Lovrenčiča iz Maribora »O telovadbi v novi šoli« s praktičnim nastopom 2. B-razreda mestne deške osnovne šole v telovadnici.
c— Sestajiek upokojenih učiteljev. Upokojeno učiteljstvo iz Celja in okolice ima svoj redni mesečni sestanek v soboto 6. t. m. ob 16 .uri v'hotelu ^Celjski dom^.
c— Svečana zaprisega novega sokolskoga članstva v Celju. Na praznik ujedinjenja 1. decembra dopoldne ob pol 1L. uri se je vršila v telovadnici celjske mestne osnovne šole izredna svečanost, kateri so prisostvovali poleg predstavnikov oblasti tudi zastopniki raznih narodnih društev in številno občinstvo iz mesta in okolice. Dijaški orkester je zaigral tri pesmi, nakar je po odsvirani državni himni otvo-ril svečanost društveni starosta br. dr. Milko Hrašovec s primernim nagovorom o pomenu sokolstva in 1. decembra. Nato je bilo pred staroslavnim članskim praporom in pa pred njegovim mladim nara-ščajskim bratcem -ipr*seženih 85 novih članov celjskega Sokolskega društva, za njimi pa ves tukajšnji sokolski naraščaj. Svečanost je napravila na vs3 prisotne globok vtis.
c— Tradicijonalnl Andrejev sejem, ki se je letos vršil zaradi državnega praznika in nedelje šele včeraj, je v splošnem prav lepo uspel. Kralja Petra cesta, Glavni trg, Gosposka in Prešernova ulica so bili po obeh straneh polni šotore- na katerih se je prodajalo naj raznovrstne jše kramarsko M*»*^ Marsikaj, zlasti suha roba, je bila razstavljena deloma kar po tleh. Prodajalci in trgovci so bili s kupčijo zadovoljni, vendar pa se je povsod občutno poznala težka gospodarska kriza, Nad vse zadovoljni pa so bili gostilničarji, pri katerih je bilo toliko ljudstva, da si le s težavo prišel do zaželjenega okrep-čila. Zlasti so bili »zapostavljeni- redni gostilniški abonenti, pa vendar brez hude jeze in zamere. Policija je bila ves dan budno na straži in do večera še ni prejela nobenih ovadb glede žepnih tatvin.
Med dekleti.
— Jaz občudujem samo močnega, samozavestnega moškega, ki ve kaj hoče.
— Kaj pa mora hoteti ?
— Mene.
Po novinarskem koncertu
Unionska dvorana, ki se je zdela prvotno zelo velika, je postala že
premajhna
Stran 4
>8COVEN8KI N ARO D«, dne 3. decemfcra 1930
Stev 275
G. Brown:
68
Vitez enega dne
Roman
Str Waker je zastokal, kakor bi se dušiL Zdelo se je, da mu dela dihanje preglavice.
— Križ božji! — je ponovila lady Beilerrby.
Jearme se je obrnila k lady Bellerby m ji segla v roko.
— Vem, da je bila ta namera predrzna, toda vi me razumete, je-li? Slika je edino, kar je nama z bratom ostalo, m raje bi izgubila roko kakor njo. Gotovo bi storili tako tudi vi, če bi imeli kaj tako radi.
Lady Bellerbv je prijazno prikimala in stisnila Jeanni roko.
— Seveda vas razumem, draga moja. Vaša namera sicer ni bila baš naj-umestnejša, toda dekle z lasmi, kakršni so vaši, ni moglo storiti nič drugega. Morda bi bila ravnala v vaših letih tudi jaz tako. Saj se mi je vedno zdelo, da ta slika prav za prav ni naša.
Jeanne se je zasmejala.
— Vidite! — je dejala. — Torej ji je tu dolgčas, ubožici. Hoče nazaj tja, kamor spada, k Terryju in meni. Zato... In kar na lepem ji je zaprlo sapo. Jeannin pogum, ki je bil vreden vsega občudovanja .je nenadoma splaval po vodi. Plaho se je ozrla na lady Beller-
byjevo, rekoč:  >(), bojim se___bojim
se, da zaplačem ... a to bi...
— To bi bilo docela odveč, — je dejala lady Bellerbv mirno. — Vstopite, prosim, in naplakajte se, Če se že morate. Gotovo ste utrujeni in lačni. In nikar si ne belite glave s to sliko. Sir VValter najbrž niti ne sluti, kako težko je vam brez nje. Prepričana sem, da se bo dala ta zadeva urediti tako, da boste zadovoljni. Pojdite z menoj, draga moja.
In odvedla je Jeanno v hišo. Ko sta izginili v veži, se je oglasil Tobby:
— No torej — to bi bilo v redu! Bogme, to je pa res vražji dan!
Str VValter, ki je stal kakor vkopan, se je naenkrat zdramil iz zamaknjenosti.
— Nečuveno! — je vzkliknil. — Neverjetno! Zdaj pa res ne vem, kam jadramo. To je pa že od sile! Kupčija je kupčija in čim prej si tale ... khm ... deklina to zapomni, tem bolj bo za njo.
Peter in Tobby sta ga ogorčeno pogledala.
— Hočeš reči, da ji ne daš slike? — je vprašal Tobby.
— Seveda ne! — je odgovoril sir "VValter. — Plačal sem jo pošteno in zato ne vem, zakaj bi jo moral vrniti, zlasti pa ne po tem, kar je storila ta gospodična. Pa menda vendar ne odobravaš njenega ravnanja? Bogme, če bi bila moja hči, bi jo naučil ločiti zrno od pleve. Tako moram pa samo premisliti, kako bi ji dokazal, da taka pot ne vodi do cilja. — Iz njega je govorila zmagovita škodoželjnost, kajti slednjič je bil našel nekoga, nad komur je lahko stresel vso svojo jezo. Jeanne Craigova ni bila predstavnica velikega bratskega naroda, temveč je bila sirota brez denarja in brez vpliva. Ne glede na to, da je v polni meri zaslužila kazen, je bila kot ustvarjena za strelovod vseh križev in težav, s kateri-
mi je počastil sira Waltera ta preklicani Hopper.
—Toda, papa, — je začel Tobby, — saj vendar ne moreš ...
— Neumnost! — je zagodrnjal sir VValter. — Kar sem rekel sem rekel. Prav nič me ne veseli debatirati s teboj o tem. Prosim, da mi tega sploh več ne omenjaš.
Obrnil se je in krenil proti domu. Toda Peter mu je naglo zastavil pot. Sir VValter je ravnal v Jeannini zadevi točno tako, kakor je Peter pričakoval. Toda Peter je imel v svojem tulcu še eno neizstreljeno pšico.
— Trenutek, prosim, sir walter, — je dejal prijazno.
— Ne mika me prav nič začeti znova debato o tej zadevi, — je odgovoril sir Walter hladno.
— Jaz tudi ne, — je dejal Peter mirno. — Rad bi samo izvedel naslov vašega pravnega zastopnika.
— Sir VValter se je ustrašil.
— Kaj? Mojega pravnega zastopnika?
— Da. In takoj vam pojasnim zakaj. Miroljuben človek sem, sir VValter, toda o meni ste izrekli nekaj zelo žaljivih trditev, katerih ne morem kar tako spraviti v žep tem manj, ker so bile izgovorjene vpričo tujih ljudi. Ne, poskusil sem, toda takih žalitev človek pri najboljši volji ne more oprostiti, — je nadaljeval Peter vesel, da je našel Ahilovo peto sira VValtera. — Sicer pa kaj takega tudi pričakovati ne morete od mene.
Sir VValter je prebledel.
— Smešno! — je dejal samozavestno. — Neumnosti govorite, gospod.
— O, baš nasprotno! Kar spomnite se vsega, kar ste govorili o meni Gibb-su in Hopperju! To se ne da oprostiti. In kaj vse ste govorili o meni drugim ljudem od trenutka, ko sem snoči zapustil vašo hišo. Tudi to sem si dobro zapomnil. To je čisto navadna žalitev, javno sramotenje. obrekovanje ali nekaj podobnega — moj pravni zastopnik bo že vedel, kako in kaj.
Sir VValter je postajal nervozen.
— Neumnost! — je zagodrnjal, toda ne več samozavestno. — Saj nimate nobenih ...
— Potem je pa še zadeva z dr. Bun-tingom, — je nadaljeval Peter mirno. — Zaprl me je bil v garažo. Tega mu ne morem oprostiti. To bo najbrž nezakonito kršenje osebne svobode ali habeas corpus. Nisem jurist, toda pravni zastopnik mi bo že povedal, kaj bi mogel opro ...
— Bežite no, kaj pa fantazirate! — je vzkliknil sir VValter. — Ne boste me zastrašili, pa če se postavite na glavo. Moje domneve so bile utemeljene. Nobenega dokaza nimate proti meni in zato me tudi tožiti ne morete.
— Mislite? — je vprašal Peter nekam nepričakovano. — No, morda imate pa prav. Navaden zemljan stori menda res najbolje, da dvakrat premisli, preden enkrat potiplje člana parlamenta. Na svetu ni nič kaj preveč pravičnosti. Je pa še nekaj, kar sem hotel omeniti.
— No? — je vprašal sir Walter nestrpno.
Peter se je previdno ozrl na vse strani, potem jc pa stopil k njemu in zašepetal:
Ali si že član Vodnikove cfruJhe?
Moskovski proces
se nadaljuje
Obtoženci priznavajo, da sq pripravljali napad na sovjetsko Rusijo
Obravnava proti članom industrijske stranke v Rusiji se nadaljuje. Glavni obtoženec Ramzin je izpovedal, da bi se bil moral na potovanju v Ameriko 1927 ustaviti v Parizu in pojasniti nekatera vprašnja slede intervencije in proti revo luci jo nemega delovanja v sovjetski Rusiji. Kar se tiče intervencije, je odbor za trgovino in industrijo priporočal, naj se počaka do trenutka, ko bo sovjetska vlada temeljito obnovila industrijska podjetja, dočim so francoski vladni krogi priporočali hitrejšo intervencijo, češ da oborožena sila sovjetske Rusije od leta do leta narašča. Predsednik sodišča je odredil, naj se prečita pariški list ruskih emigrantov, »Vozroždenje«, v katerem je izšel članek Rjabušinskega o neobhodnosti vojne in v katerem je bilo med drugim rečeno, da bi zadostovalo za intervencijo 500.000 mož, ki bi v 3 ali 4 mesecih očistili Rusijo bolj-ševikov.
Potem je Ramzki pripovedoval, kako se je odbor posvetoval v navzočnosti generala Lukom&kega in polkovnika francoskega generalnega štaba Joinvilla. Posvetovali so se o ukrepih, ki bi bili potrebni, da bi prišlo čim prej do intervencije. Ramzin je dobil povelje, naj točno poroča o stanju ruske armade in o razvoju vojne industrije. Hotel je ugotoviti obseg in vojaško moč nameravane intervencije, pa ni dobil odgovora, Dejali so mu samo, da bi se udeležile napada na sovjetsko Rusijo poleg ekspedicijskega zbora še Vranglova, poljska in rumun-ska armada. Vrhovni poveljnik naj bi bil general Lukomski.
Obtoženi Laričev je izpovedal, da je polkovnik francoskega generalnega štaba Richard njemu in Ramzinu zatrjeval, da se bo francoski generalni štab zelo agilno udeležil priprav za intervencijo. Bivši član osrednjega izvršnega odbora SSSR Osadži je priznal, da je bil poučen o vseh naklepih industrijske stranke. Na čelu intervencije naj bi stala Francija in poleg emigrantske armade naj bi napadle Rusijo tudi Poljska, Rumumja in Finska. Naloga Finske bi bila izzvati obmejni konflikt, ki bi bil dal povod za intervencijo. Do letošnje pomladi se je govorilo o poletju 1930 kot terminu intervencije, v marcu ali aprihi je pa Ramzin izjavil, da bo treba napad na sovjetsko Rusijo preložiti za leto dni, ker priprave še niso končane. Letos v juniju je odpotoval Osadži z Ramzinom v Berlin na mednarodno konferenco o energiji in v Berlinu se je sestal s predsednikom odbora za trgovino in industrijo Denisovim, ki se je pritoževal, da dobiva industrijsika stranka podporo, da pa ne deluje dovold energično.
Ko ga je Osadži opozoril na to, da je bila intervencija preložena na pole tie 1931, je Denisov ugovarjal da se lahko do takrat položaj temeljito iz-p remeni in da bi utegnila Amerika priznati sovjetsko Rusijo, kar bi lahko intervencijo preprečilo. Poleg tega bi lahko prišle v Nemčiji na krmilo stran-
ke, ki bi intervencijo preprečile. Na predlog državnega pravdnika je bil priložen sodnim aktom dnevnik znanega francoskega generala Janina, iz katerega je citiranih več odstavkov.
V soboto se je nadaljevalo zasliševanje 67 letnega tekstilnega inženjerja Fedotova. Obtoženec je izjavil, da je stopil 1. 1919 v sovjetsko službo, čeprav je bil odločen nasprotnik boljševizma. Leta 1925 je prišel v skupino tekstilnih inženjerjev in kmalu je spoznal njihovo protirevolucijonarno delovanje. Na vprašanje državnega pravdnika je priznal, da je dobival 4000 rublje v zato. da je dajal prednost nekaterim tvrdkam pred drugimi. Obtoženi inženjer Očkin je bil do lanskega leta lojalen državljan, potem se je pa^ pridružil protirevolucijonarjem. Obtoženi Sitnin se je pridružil protirevolucijonarjem 1. 1925. Splošno začudenje je vzbudila njegovo izjava, da razen plače 550 rubljev mesečno ni imel nobenih dohodkov, dočim so našli pri njem na domu za 7500 rubljev zlatnikov.
»Kristus" tožen
Sezona oberammergauskih pasijon-skih iger ima zelo neprijeten epilog. Okrajno sodišče v Garmischu je namreč dobilo 140 tožb zaradi protizakonitega zadrževanja plač. Tožijo večinoma sluge, ki so bili angažirani med sezono. Mnogi tudi napitnine niso dobiti. Po hotelih, prenočiščih in gostilnah so pobirali za napitnino procente, ki so jih pa zadržali gospodarji. Tako so v Oberammergauu med pasijonski-mi igrami izkoriščali ne le tujce, temveč tudi siromašne domačine.
Zanimivo je. da je med toženci tudi znani igralec Anton Ling, ki je nastopal med pasijonskimi igrami v vlogi Kristusa. Mož je obenem rezbar in letos je njegovo podjetje tako imenitno poslovalo, da so morali delati pomočniki čez uro. Za nadure pa niso dobili niti beliča nagrade in zato gospodarja tož rjo.
Stari in novi kadilci
Odlikovanje francoske kraljice elegantne kaje cigaret Maud Lottove je obrnilo pozornost javnosti na zgodovino kaje v Evropi, kjer traja že 400 let. Odlikovanje žene za kajo je baž v Franciji zanimivo, kajti Francozi smatrajo kajo še vedno za domeno mo ških in se čudijo, če vidijo žensko kaditi. Zato spominja najbolj dražestni kadilki podeljena nagrada deloma na naziranje angleškega pisatelja dr. Johnsona o pridigovanju žensk. — To je kakor če hodi pes po zadnjih ro-gah, — je dejal nekoč. Ne zna dobro hoditi, človek se pa čudi, da sploh zna. Odlikovanje ženske za kajo je najboljši dokaz, da se tobak vedno bolj uveljavlja. Pierre Lo»ay pripoveduje v kratki povesti o ženi iz stare Grčije, preneseni v moderni svet, da bi spoznala njegovo življenje. Po vseh izkušnjah pride do prepričanja, da nima mo-
derna žena nič dobrega, česar bi □«» imela  Atenka,  razen cigaret.
Drugače pa kaja med ženskami ni nov pojav. Ko je prišel tobak v Anglijo, je bil z veseljem sprejet na knežjih dvorih, v plemiških sobanah, v damskih budoarjih in po vojašniean 50 let pozneje so si prižigale posehn^ v zapadnih grofijah ženske cigare prav tako, kakor moški Okrog ieia 1700 se je razpasla navada nosljanja. Nosljanje je postala moda. kaja se je pa opuščala. Nekatere dame se niso mogle krotiti niti na gostijah in so neprestano nosljale Bilo je tako, kakor zdaj, ko nekateri gospodje in dame za mizo ne morejo pričakati trenutka, ko si lahko prižgo cigareto Dame so nosljale celo v cerkvi in ponujale tabat-jero svojim sosedom. S cigaretami k sreči še nismo tako daleč
Potem je prišlo nosljanje zopet iz mode in moški so se vrnili h kaji Pipa je veljala za znak možatosti, s cigarami pa ni bilo vse v redu Še v viktorijanski dobi je veljala kaja za slabost. Kurilo se je samo pri odprtih oknih Če je kadilec opazil, da ga vidi skozi okno hiše na nasprotni strani dama njegovega srca, jo je prosil, naj o tem molči in je takoj zaprl okno.
Da osvežite kri, pijte nekaj dni zapored zjutraj čašo naravne »Franz Josefo-ve« grenčice. Od mnogih zdravnikov zapisana »Franz Josefova« voda uravnava delovanje črevesa, krepi želodec, izboljšuje kri, pomiri živce, povzroči, da se človek splošno dobro počuti in da ima jasno glavo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Albrechtove komedije
Zadnje čase se širijo vesti, da se namerava bivši nadvojvoda Albrecnt ločiti od svoje žene Irene Rudnav. Te vesti so začele krožiti zato, ker sta zakonca res nekaj časa živela ločeno. Albrecht se je bil odpeljal v Debre-czin, Irena pa na posestvo svoje matere Lelbachove v Bačko Zadnje vesti iz Budimpešte pa razlagajo to zadevo drugače. Albrecht je baje poslal v Rim novo prošnjo, da bi mu dovolili cerkveno poroko z Ireno Rudnav in samo da omogoči ugodno papeževo dovoljenje, se je za nekaj časa odpovedal sladkostim medenih tednov. Albrechtu naklonjeni madžarski listi pišejo, da se pripravlja v tej zadevi temeljit preokret. V nasprotju z Žito, ki ni priznala Albrechtovega zakona, ga je Otto takoj po svoji polnoletnosti priznal. Albrechtovo bivanje v Debreczinu je bilo mišljeno kot zadnji pritisk v tej smeri.
Debreczin je pa središče levih rao-narhistov, ki so za svobodno volitev kralja. Vodi jih debreezinski škof Bal-thazar, ki je priredil Albrechtu na čast veliko gostijo, med katero so ponujali bivšemu avstrijskemu mogotcu madžarsko krono. Albrecht je izjavil, da se odpove članstvu v gosposki zbornici in da se bo pri prihodnjih volitvah potegoval za poslanski mandat mesta De-breezina. Ta čas se je pa vrnil zopet v Budimpešto, kjer ni hotel novinarjem o svojih naklepih ničesar povedati.
Kočljivo vprašanje.
— Ce me zavrnete, dušica, ne bom pogledal nobene ženske več.
—Dobro. Ali pa velja vaš sklep tudi za primer, če vas ne zavrnem?
Ustanovi ifMio   I .»ta 1823
-  M. URBAS -
(lastnik: Miroslav Urbas>
priporoča pristne
KRANJSKE KLOBASE
priznane kot »SPECIJALITETA« lastnega izdelka.
LJUBLJANA   —   SLOMŠKOVA ULICA ST. 13
poleg Mestne elektrarne. Brzojav: »URBAS LJUBLJANA« Telefon St. 3322
*°   Slov***& Mwrf.r.V«^
rt*
s*
Žepni robci
komad     — Din Mate k A JI i kes, Ljubljana
poleg hotel« ŠtraKelj.
Danes premiera iz* vrstne filmske šalo
V glavni vlogi    najmlajša in
najslajša »Ufina« filmska zvezdnica,    vesela, temperamentna
Dolly Haas
Njeni partnerji so: OSKAR KARLWEIS KURT GERRON
Karijera
male Dolly
Izven sporeda še: 1. Micky Mourse - šala: »žabji koncerta. 2. Predigra k U fini opereti: »3X1 = 2«. 3. Predigra Tau-berjeve krasne operete: »Zemlja sobica«. Predstave ob 4., 7. in 9. zvečer.
Telefon 2124.
Elitni kino Matica
Modna trgovina
na prometnem kraju Ljubljane, moderno novo opremljena, radi bolezni ugodno naprodaj. Najemnina nizka. Ponudbe pod »Sijajnoc na upravo Slovenskega Naroda, 2956
UČENKO
iz poštene rodbine za gornje dele čevljev sprejmem takoj. Prednost ima taka, ki se je že učila. Tabor Vinko, Radeče pri Zidanem mostu. 2971
VINSKI VELEPODJETNIKI
POZOR!
V vseh kletarskih poslih in manipulacijah, kakor v samostojnem vodstvu gostilne izvežban kletar, s prvovrstnimi spričevali, želi prostovoljno premeriti službo; z vstopom po želji. Ponudbe na naslov: Rudolf Ilj v Slovenskih goricah. 2970 Schicker,   restavr. Baum, Sv.
NOVOZEDANO HIŠO
z zemljiščem za 60.000 Din — ugodno proda Kmetic Mihael, Tezno, Ptujska cesta št. 175.
2972
Premog, drva, koks
prodaja
, »ILIRIJAc d- z o. z., Ljubljana, Dunajska cesta telefon 2820 — Miklošičeva cesta telefon 2595.
102/T
HARMONIKE
Izdelujem nove in sprejemam v Dopravilo vse glasbene instrumente. — JANC, LJUBLJANA, Bohoričeva 9.
DEŽNE PLAŠČE, Klobuke, perilo, obleke in vsa« kovrstne čevlje kupite za Miklavža najbolje pri Jančigaju, Ljubljana VH, Celovška cesta št. 44. 2925
NAJMODERNEJŠE VZORCE
ZAVES in PERILA
namignili in kuhinjskih garnitur veze najfineje in najceneje MATEK & M*KE*. LJUBLJANA
DALMATINOVA IS. Enttanje, ažuriranje, predtiskan je takoj,
Pri odraslih in otrec h
fe V1GOJL mnogo zahtevano zdravilo za čiščenje želodca in črev ter za zdravljenje bolezni ledic. jeter in hemeroidov, kadar so v zvezi s slabo prebavo. — FI-COL se dobiva v vsaki lekarni, razpošilja pa izdelovalec —
Apoteka Dr. Semelic. Dubrovnik z bo. • 3 steklenice s poštnino I05, S steklenic 1 steklenica 40 Din*
IGM. ŽARGI
priporoča bogato zaloge raznega zimskega perila kakor:
Ljubltana
Sv. f»etra c ilev. 3 in 11