Poštnina plačana v gotovini Con« Mn •*- Ste v. 25 V Ljubljani, petek 31. Januarja 1941 Leto VI. Hitlerjeve napovedi o odločilnem Grožnje Ameriki - Zagotovilo o trdni zvezi z Italijo - Boj IVCU E W "f I Angliji - Spomladi - ojačen je podmor niške in letalske vojne Berlin, 31. jan. o. Kancler Hitler je včeraj ob osmi obletnici prevzema oblasti po narodnem socializmu imel v Športni palači velik načelno-poli-tiČeu govor. Pred kanclerjem je spregovoril propagandni minister dr. Goebbels, ki je dejal, da je Hitler peljal nemško ljudstvo od zmage do zmage, zaradi česar je nemško ljudstvo trdno sklenjeno okoli njega, čeprav ve, da ga v prihodnjih mesecih čakajo hudi časi. Zatem je kancler v poldrugournem govoru najprej ugotavljal, da je Nemčija izgubila preteklo svetovno vojno zaradi razcepljenosti in nesposobnega vodstva, a ni bila poražena, čeprav je bil ves svet proti njej. Nemško needinost je odpravil narodni socializem, ki si je postavil za cilj razveljavljenje versailleske mirovne pogodbe. Toda Anglija, ki je ustvarila svoje svetovno cesarstvo samo s krivicami, vojnami, podjarmljenjem drugih narodov ter s političnimi spletkami, je zavrnila vse njegove pobude za mirno ureditev sveta. Njeni vojni hujskači so tudi po začetku 3edanje vojne zavrnili vse Hitlerjeve mirovne ponudbe. Zaradi tega se je Nemčija oborožila tako. kakor ni bila nikdar obkrožena še nobena država Preprečiti hoče. da bi le Angleži uničili in doseči, da bodo oni deležni hsode,°ki so jo pripravljali Nemcem. Nemčija si je ustvarila na evropski celini pod-lago. Ko bo prišlo do odločilnega udarca, bodo Angleži poskusili, kaj Nemčija dejansko predore. Nemčija je že od začetka v svojih vojnih Jačrtih ukrenila vse potrebno tudi glede ameriške pomoči, na katero se Angleži zanašajo. Nemški narod nima nič proti ameriškemu narodu, če se bo pa Amerika mešala v evropsko vojno, se bodo stvari samo hitreje razvijale. Vsaka ameriška ladja, ki bi prišla v spremstvu ali sama v Anglijo, bo potopljena Kdor misli, da Angliji lahko pomaga, naj ve, da se bo Angliji zgodilo tisto, kar ji pritiče. Ce nasprotnik misli, da bo Italija odpadla od Nemčije, se moti. Prijateljstvo med Nemčijo in Italijo ni mešetarjenje, kjer bi bilo za medsebojno pomoč treba kaj plačevati, kakor je to pri demokracijah. Prazno je govorjenje, da si hoče Nemčija^ za letalsko pomoč, ki jo daje Italiji, prisvojiti Sicilijo. Drži samo to, da se bo Nemčija borila proti Angliji, kjer bo nanjo naletela. Sedanji neuspehi Italije ne dokazujejo, da bi zaveznici mogli propasti. Borili se bosta za vsak kilo-meter. Propaganda ne bo razdvojila Nemčije in Morda se Anglija zanaša na Balkan, toda kjer koli se bo pokazala, tam jo bodo Nemci tolkli, ker so dovolj močni za to. Ce Angleži upajo, da bodo zapletli še katero državo v ta boj, naj vedo, da je Nemčija vsako možnost pretehtala in ugotovila, da bo zmaga njena. Ker je Nemčija organizirala svoje življenje, jo navzlic pomanjkanju ne bo mogoče uničiti z lakoto in s stisko v surovinah. »Vem, da se je nemški narod zarotil z menoj in da pojde z mano čez drn in strn. Že živi v nas stari duh in nemški fanatizem, ki je pripravljen prenesti vsak udarec in za vsako ceno doseči cilj. V novo leto gremo z vojno silo, kakršne še nikoli nismo imeli. Na kopnem se je število divizij močno pomnožilo in oprava zboljšala. Nasprotnik bo že videl za koliko. Toda ni potrebno, da bi ljudstvu povedali vse, kaj imamo. Spomladi se bo začela podmorniškn vojna in videlo se bo, da nismo spali. Tudi letalska sila se bo pokazala. Naše sile bodo prinesle odločitev, tako ali tako. Naša vojna izdelava je dosegla že vse, kar imajo drugi šele v načrtu. Prepričan sem, da bo leto 1941 postalo zgodovinsko leto velikega novega reda v Evropi. To leto bo prineslo temelj za sporazum in spravo med narodi. S tem bo židovstvo moralo doigrati svojo vlogo v Evropi. Naš program je, odpreti svet vsem, uničiti posebne pravice posameznikov, uničiti nasilje nekaterih narodov in oblast nekaj denarnih mogotcev. Morda se bodo smejali mojim napovedim, toda bodoči meseci bodo dokazali, da imam prav. Preteklo leto je bilo leto velikih uspehov in velikih žrtev. Žrtev je bila za vsako posamezno družino velika. Svojo žrtev pa je dal tudi ves naš rod in z njim vsak posamezni Nemec, delale so ženske namesto mož in pokazal se je duh nemške skupnosti. Danes molimo za to, da bi se ta duh ohranil tudi v prihodnjem letu.c Prvi ameriški odgovori na Hitlerjeve »Amerika bo pošiljala svoje ladje, kamor bo sama hotela Ul Newyork, 31. jan. o. UP. Ves ameriški tisk radijske postaje danes razpravljajo o včerajšnjem Hitlerjevem govoru, zlasti o tistem delu, ki je veljal Ameriki. >Newyork Times« in »Newyork Ilerald Tribune« prinašata uvodnike, v katerih prihajata do sklepa, da je namen včerajšnjega Hitlerjevega govora oplašiti Ameriko pred izdatnejšo pomočjo za Anglijo. Hitlerjev opomin o tem, da bo vsaka ameriška ladja, ki bi plula v Anglijo, potopljena, listi zlasti poudarjajo. Odgovarjajo pa, da bo Amerika pošiljala svoje ladje II tja, kamor bo sama hotela in kamor se ji bo zdelo potrebno. Sicer pa pravijo ameriški listi o govoru, da je bil zelo podoben vsem dosedanjim in da je že znane stvari ponavljal z drugimi besedami. Iz napovedi o ojačenju podmorniške in letalske vojne spomladi, sklepajo ameriški listi, da je Nemčija — kdo ve zaradi česa — splošni naskok na Anglijo, o katerem je bilo zadnje čase veliko napovedi, odložila. 1 it 5* -v '9 ■ > ■ , -w‘ • ^ Nr J -* ^ r Avstralke čete so zased e Demo Večina itcli anske posadke se Je umaknila - Letalski napad na Suez - Patrolni bo.i po ostalih bojščih Nekje v Italiji, 31. jan. o. 237. italijansko uradno vojno poročilo pravi: Fronta v Cirenaiki: Živo topniško delovanje in nastopi patrolnih oddelkov s sodelovanjem letalstva. Fronta v Vzhodni Afriki: Na severnem bojišču smo zavrnili napade avstralskih oddelkov. Neki kraj, do katerega so bili prodrli avstralski oddelki, smo zopet osvojili. Ujeli smo nekaj vojakov in zasegli orožje. Na južni fronti smo napadli v treh odsekih in pognali v beg sovražni- 96. dan vo:ne med lta!i;o in Grčiio: O ačen grški pritisk na osrednjem a.banskem bojišču Nekje v Italiji., 31. januarja. Stefani: Uradno Poročilo št. 237 glavnega stana italijanske oborožene sile ee glasi. Grška fronta: Slabo vreme je oviralo operacije. Pri patrolnih obhodih emo ujeli nekaj eo-^rainikovih vojakov in zasegli nekaj orožja. Atene, 31 januarja. Reuter: Atenski radio je *nočj objavil naslednje uradno poročilo o razvoju bojev v zadnjih 24 urah: Na nekem odseku so grški oddelki uspešno prešli v napad «n pobili sovražne čete ter jim prizadejali hude izgube Ti boji so grške čete privedli v bližino neke zelo važne italijanske postojanke Na severnem vanja. Pri krajevnih oapadah so grške Čete dosegle ugodne uspehe. Grško topništvo je zlasti pripravljalo ozemlje za nastop pehote. Po ostalih odsekih je grško topništvo prizadejalo velike izgube sovražniku, zlasti pa na točkah, kjer so se te čete pripravljale na protiofenzivo. Severno od Klisure se grške čete še naprej bojujejo odločno in hrabro ter oočam, toda sigurno odbijajo sovražnika. Ta odsek ie zelo gorat in je zato razvoj bojev zelo težak. Ker pa grfke čete stalno izvajajo pritisk, dvomijo, da bi se sovražnik lahko še dolgo obdržal na svojih postojankah. Ateste, 31 jan. m. Poročila z bojišč so za Grčijo Se vedno ugodna ter pravijo, da so grške čete spet bojišču je prišlo do zelo živahnega ofenzivnega delo- ' odbile močne italijanske protinapade. Noč brez letalskih napadov nad Anglijo in Nemčijo Berlin, 31. jan. DNB. Vrhovno poveljstvo obkrožene sile poroča snoči: Med nasilnimi ogledi had britanskim otočjem je vojaško letalstvo napadlo industrijske naprave na vzhodni obali srednje Anglije in v jugovzhodnem delu države. Daljno-8trelno topništvo kopenske vojske je obstreljevalo JojaŠke cilje v jugovzhodni Angliji. Močnejše oonibniške enote so v noči od 29. na 80. januar vrgle eksplozivne in zažigalne bombe na vojaško **Žne cilje v Londonu. Isto noč je nasprotnik vrgel bombe na dva kraja v severozahodnem nemškem Primorju. Bombe so priletele izključno samo na na-fielbine, med drugim na neko delavsko taborišče. Nekaj civilistov je ubitih, nekaj pa ranjenih. Stvarna Škoda je neznatna. London, 31. jan. Reuter. Letalsko ministrstvo in ministrstvo za notranjo varnost sporočata: čez dan so osamljena sovražnikova letala metala bombe na londonsko področje in na jugovzhodni in vzhodni del Anglije. Poškodovanih je bilo nekaj poslopij. Po dosedanjih poročilih pa je bilo število žrtev majhno. Uničeno je bilo eno sovražnikovo letalo. V noči od četrtka na petek ni bilo nobenih dogodkov. — V noči od srede na četrtek je manjša skupina naših bojnih letal izvedla 42. napad na Čilhelmshafen ter na druge točke v severozahodni Nemčiji. Vsa naša letala so se vrnila. lcove oddelke. Naša letala so hudo obstreljevala sovražnikove čete in postojanke. Britanska letala so preletela nekaj naših letalskih oporišč in povzročila manjšo škodo. Eno lovsko letalo smo zbili. Kairo, 31. januarja. Reuter: Glavni 6tan britanskih čet na Srednjem Vzhodu poroča uradno: Libija: Derna je bila včeraj zjutraj vsa zavzeta, natanko teden dni po padcu Tobruka. Eritreja: Na odseku pri Agordatu in Baren-tu se zbirajo naše sile brez težav kljub velikim razdaljam in težavnem ozemlju. Abesinija: Vzhodno od Meteme močno udejstvovanje patrol. Italijanska Somalija: Na vseh odsekih delavnost na izpostavljenih cestah ob pomoči naših prednjih patrol, ki nadaljujejo s pohodi čez mejo. London, 31. jan. m. Posebni dopisnik Reuterja pri britanskem vrhovnem poveljstvu na Srednjem vzhodu .poroča, da so avstralske čete tudi pri Demi, kakor prej pri Bardiji in Tobruku, prve naskočile obrambne postojanke, za njimi pa je navalila ostala britanska vojska. Britansko poveljstvo je bilo prepričano, da se bodo Italijani tu bolj upirali, toda to se ni zgodilo. Med Demo in Benghazijem je več postojank, na katerih bi se po padcu Derne sovražnik^ mogel upirati, če bi hotel. Ker je na tem področju tudi nekaj važnih utrdb, mislijo, da britanske čete ne bodo mogle več tako hitro napredovati proti Benghaziju, kakor so prodirale prej. Italijanska garnizija v Demi je štela okoli 10.000 mož, da pa se je večini pred zavzetjem Derne posrečilo umakniti se. Italijanske civiliste so iz Derne preselili v Barko, preden so do mesta prišli Angleži. Pristanišče v Derni je majhno, Joda pomembno zaradi tega, ker je v njegovi bližini več dobrih in močnih studencev, ki bodo važni za nadaljnje preskr-bovanje angleške vojske v sedanji ofenzivi. Uradno poročajo, da je bil včeraj zjutraj letalski napad na področje Sueškega prekopa, Padlo je nekaj bomb, žrtev pa ni bilo. V Kairu in po drugih mestih so imeli tedaj, ko so tod letela sovražna letala, alarm. Politična obračunavanja v Romuni)! se nadaljujejo Bukarešta, 31 januarja. DNB: Uradno je bilo sporočeno, da je bilo poleg 106 aretiranih upornikov v Bukarešti in 392 po ostali državi, še prijetih *&radi hujskanja ali vodstva pri uporu v Bukarešti 2022 oseb, v državi pa 269 oseb, ki so se dejansko udejstvovale pri zadnjih uporih Vojaške oblasti so *aplenile mnogo orožja in streliva, ki so ga našli Pri upornikih. Državna policija za iavno varnost °bjavlja, da je bil aretiran tudi profesor Canta-cuzene, član legionarskega gibanja, ker so v njegovem stanovanju v Bukarešti našli radijsko oddajno postajo, ki je delala za upornike. Bukarešta, 81. januarja DNB. General Anto-nescu Je poslal vodju Nemčije brzojavko. V tej brzojavki je voditelj države med drugim rekel, da ca je pri obnovitvi miru in reda v Romuniji vodila zavest o obveznostih do Nemčije in njenega voditelja. Kancler Hitler je v odgovor poelal tole brzojavko: Zahvaljujem se vam za brzojavko z dne 26. januarja in za iskreno vdanost osi, ki je izražena v brzojavki. Obenem izražam željo za čim prejšnje pomirjenje notranjega reda in položaja Romunije ter za srečno bodočnost države. Nov pomočnik prosvetnega ministra Belgrad, 31. januarja, m. Za pomočnika prosvetnega ministra je postavljen bivši poslanec Mita Dimitrijev«. Vest! 31. ianuarja Vzrok za smrt generala Metaxasa je bilo sporočilo angleškega vrhovnega poveljnika na Bližnjem vzhodu, generala Wavela, da Anglija ne more več pošiljati pomoči Grčiji, trdi italijanski tisk. Z bivšim francoskim podpredsednikom Lavalom je bilo vse dogovorjeno za popolno sodelovanje med Nemčijo in Francijo. Laval je bil nemški človek, toda bil je odstavljen iz nepoznanih razlogov. V tem kaže vlada maršala Petaina voljo za kolebanje v svoji zunanji politiki. To je pomembno dejstvo, ki lahko odločujoče vpliva na nadaljnje razmerje med Nemčijo in Francijo. Tako se glasi pojasnilo, ki so ga o sedanjem razmerju med Nemčijo in Francijo dobili tuji časnikarji v nemškem zunanjem ministrstvu. , . , Odhod italijanskega zunanjega ministra, grofa Ciana, na bojišče, ne pomeni, da bi bil Ciano odstopil, temveč, da je samo začasno odšel na dopust, pravijo v nemških uradnih krogih, kakor poroča agencija Europa Press. Posebni odposlanec predsednika Roosevelta v Angliji, Hopkins, je bil včeraj sprejet pri angleškem kralju, ki ga je pridržal na kosilu, poroča agencija Reuter. Ne moremo verjetL da bi nam demokracijo zagotovila n pr. zmaga zahodnih držav (Anglije, Amerike in drugih demokracij) v sedanji imperialistični vojni. Za zmago demokracije je potrebna zmaga ideje, sodi nekdo, podpisan v »Delavski pravici« kot urednik. Zmaga katerih držav in katere ideje pa bi demokracijo zagotovila, o tem omenjeni modrijan molči. 79% ameriškega prebivalstva nasprotuje vsakim mirovnim pogajanjem z Nemčijo, je ugotovil znani Galupov zavod za raziskavanje javnega mnenja. _ Hitlericv odgovor na spomenico maršala Pe*a na Bern, 31. januarja. Stefani: Po poročilih j* Vichyja je francoski veleposlanik de Brinon, ki je sedaj v Parizu, sporočil odgovor vodje Nemčije in državnega kanclerja Hitlerja na poslanico, ki mu jo je 25. decembra poslal maršal Petain. Odgovor je zelo kratek. O njegovi vsebini ni bilo mogoče ničesar izvedeti, ker ga drže v popolni tajnosti. Politični obiski dr. Kulovca Belgrad, 31. januarja, m. Minister dr. Franc Kulovec je tudi včeraj obiskal več članov vlade, tako med drugimi tudi podpredsednika ministrskega sveta, dr. Vladka Mačka, ministra za oskrbo in prehrano, dr. Protiča, trgovinskega ministra dr. Andresa, ministra brez Ustnice dr. Konstantinovi-ča ter kmetijskega ministra dr. Cubriloviča. V večernih urah je imel sestanek še z ministrom za gozdove in rudnike dr, Kulenovičem in ministrom brez Ustnice dr. Smoljanom. Potrditev pogodbe o večnem prijateljstvu med Madžarsko In Jugoslavijo Budimpešta, 31. januarja, m Danes dopoldne se je sešel zunanjepolitični odbor madžarske poslanske zbornice in je na njem podal poročilo kot Južnoafriška vlada je odobrila bivšemu predsedniku Hertzogu 2000 funtov šterlingov (pol milijona dinarjev) pokojnine, čeprav je odločno nasprotoval sodelovanju Južnoafriške zveze v sedanji vojni. Zbornica je pa navzlic temu vladni sklep potrdila, češ da seje Hertzog pri vsej svoji nerazumljivo sovražni politiki do Anglije zavzemal za poštenost m nepodkupljivost v javni upravi, kar mora bm Južnoafriški republiki eno glavnih načel, poroča agencija Reuter. _ . Učite vojake samo tistega, kar je nujno potrebno znati ob vojni in učite jih tako, kakor da bi Rusija že bila v vojni. To je glavna misel naročil, ki jih je za izobrazbo sovjetskih vojakov dal te dni rdeči vojni minister, maršal Timošenko. Maršal poudarja zlasti pomen pehote v sodobni vojni in pravi, da je pehota odločujoča enota v modernem vojskovanju. Prvi pogoj za vsako uspešno vojaško v^ejo pa je najstrožja disciplina, ki jo je treba uvesti v vse vojaške panoge... Kako nekomunistični in neproletarski nazori ter zahteve, če pomislimo na proti vojaška, protimUi-taristično agitacijo boljševizma izven Rusije — po navodilih iz Rusije! . ... Ameriško zunanje ministrstvo je objavilo besnilo pozdravov, ki sta jih zamenjala predsednik Roosevelt ter novi angleški poslanik HIIt ob nedavnem prvem snidenju v Annapolisu. Roosevelt je tedaj poslaniku deJal-Amerika »trdno odločena vedno v večji meri pomagati Angliji in sicer z vs5|'m t vojnih potrebščin,« poroča agencija Reuter. Novi grški ministrski predsednik je vJeral'ziavj’ časnikarjem, da je naloga njegove vlade nadaljevati Metaxasovo delo in politiko. Zaradi teganitreba pričakovati nobene spremembe v kitični smeri Grčije, da se srečno konča zgodovinski boj grškega naroda za zagotovi- AmeHšk^vfadT^je nenadno poklieala v Wa- shington svoja pomorska vojaška zastopnika nri poslaništvih v Berlinu in Londonu, najbrž zaradi tega, da bi se iz prvega vira poučila o dejanskem stanju obeh vojnih mornaric, poroča United Press. Hitlerjev govor je vzbudil veliko zanimanje po Italiji, zlasti v tistem delu, kjer kancler izraža popolno in trdno zaupanje v italijanski narod, pravijo prve laške razlage včerajšnjega govora. t , ,.x Sovjetski tisk razpravlja o prepovedi komunističnih listov v Angliji in priznava, da je ta angleški ukrep spričo nevarnih časov umesten in izdan zaradi zagotovitve obrambe. S tem sovjetski tisk uradno priznava, da komunisti v vsaki državi predstavljajo, zlasti v vojnem času, nevarnost za uspešno obrambo. zastopnik zunanjega ministra, ministrski predsednik grof Teleky. Poročal je o splošnem zunanjepolitičnem položaju, bivanju grofa Csakyja v Bel-gradu in sklenitvi pogodbe o večnem prijateljstvu med Jugoslavijo in Madžarsko. Jugoslovansko-ma-džarski sporazum o večnem prijateljstvu in pristop Madžarske k trojni zvezi bosta slovesno potrjena v madžarskem parlamentu na seji v torek 4, februarja. Ljubljanska mestna klavnica je vzoren in moderen obrat Ljubljana, 31. januarja. Do leta 1881. je imela Ljubljana klavnico samo za goveda. Ta klavnica je bila urejena na koleh nad Ljubljanico v bližini bivše prisilne delavnice. Teleta in druge manjše živali pa so klali mesarji po svojih dvoriščih, prašiče pa največ na dvorišču sedanje gostilne »Pri Strajzelnu« na Poljanski cesti. Leta 1881 je občina zgradila novo klavnico na sedanjem prostora. Njene naprave so bile daleč okoli najbolj vzorne in je n. pr. štiri leta kasneje Monakovo zgradilo svojo klavnico po vzoru ljubljanske. Od takrat velja tudi predpis, da se mora klati vsa živina v klavnici. S tem, da so prepovedali klati živino drugod, ja bila omogočena tudi zdravniška kontrola mesa. Sčasoma pa so se potrebe tako povečale, da' je leta 1927. dozorela misel o novi klavnici, ki naj bi bila zgrajena po novih sodobnih in velikopoteznih načrtih. In ta nova zamisel se je naglo uresničila. Mestna občina je zgradila sedanjo novo klavnico, hladilnico, prostore za led, upravne prostore, trgovske hleve in drugo. Kakor nam povedo statistični podatki, se promet na naši klavnici naravno razvija in napreduje. Le v zadnjem letu moremo opaziti, da klanje pada. kar je vsekakor pripisati uvedbi brezmesnih dni, ki jih mestna klavnica najbolj občuti. Zmogljivost klavnice je seveda mnogo večja kakor kažejo številke in sedanji obrat. V naši klavnici bi lahko dnevno zaklali do 200 goved, 400 prašičev in enako število telet in druge drobnice. Dograditev klavnice je stala 21 milijonov di- narjev, katere je mestna občina najela pri Mestni hranilnici. Toda klavnica kljub temu, da njena zmogljivost ni povsem izkoriščena, vsa bremena te pri normalnem obratu krepko zmaguje. Klavnica nosi in krije vse režije sama. Največja postavka, ki jo mora mestna klavnica vsako leto kriti, so pač obresti in amortizacijsko posojilo. Mestna občina mora vsako leto plačati Mestni hranilnici za to 1,500.000 dinarjev. Mestna klavnica je važna ustanova tudi še za gospodarstvo vse dežele, predvsem pa je mestna klavnica učinkovita naprava za dobro in zdravo prehrano Ljubljane. Ljubljanska klavnica je s svojimi napravami najmodernejša daleč naokoli v naših deželah. Urejena je tako, da zmore še trikratno kapaciteto današnjega obrata. Samo nekaj številk naj navedemo o pregledu zaklanih živali: leta 1881: goved 532, prašičev 2800, telet 1035, konj 0, skupaj 5059; leta 1890: goved 3821, prašičev 6931, telet 6742, konj 0, skupaj 22577; leta 1920: goved 5124, prašičev 9943, telet 8813, konj 21, skupaj 28210; leta 1936: goved 9650, prašičev 27431, telet 15768, konj 120, skupaj 55528; leta 1939: goved 9132, prašičev 28254, telet 18321, konj 131, skupaj 58725. Do 1. decembra 1910 pa je bilo na klavnici zaklanih 9747 goved, 23.154 prašičev, 12.582 telet, 261 konj, skupaj torej 49.420 glav živine. Od vseh let, odkar stoji nova klavnica je bilo zaklanih največ živali leta 1939. V letu 1940 je zakol padel zaradi že omenjenih brezmesnih dni. Ljubljana od včeraj do danes Prijavite zaloge žtyl! Po krušne karte aK nakaznice naj ne hodijo tisti, ki imajo doma zaloge za več mesecev in ki so se preskrbeli v zadostni meri z drugimi živili. Tisti, ki (majo zaloge za več mesecev, naj na vprašalnih polah, ki jih prejmejo pred razdelitvijo krušnih kart, napovedo svoje resnične zaloge moke, testenin in drugih živil, ki so na karte Oblast bo na vsak način prisiljena začeti s preiskavami, saj je že 6edaj prijavljenih večje število potrošnikov kakor pa ima Ljubljana vseh prebivalcev. Razumljivo je zaradi tega, da za Ljubljano določena množica moke ne more zadostovati Tudi tisti, ki so prijavljeni na več straneh, torej tam, kjer stanujejo in tudi tam, kjer so na hrani, so upravičeni dobiti karto samo tam, kjer so na hrani. Ti so upravičeni dobiti karto samo pri 6vojem najemodajalcu, torej pri gospodinji, kjer stanujejo. Vse tiste, k; doma hranijo večje zaloge, pa spet mestno poglavarstvo opominja, da se prikrivanje zalog kaznuje z zaporom do 6 mesecev, poleg zapora pa še z globo do 100.000 dinarjev. Prekrški pri prijavah za krušne karte pa bodo kaznovani z zapoTom do 30 dni in povrhu še z globo do 10.000 dinarjev. Toda to še ni vse Tisti namreč, ki se bo večkrat ali z napačnimi imeni javil za krušne karte, bo kaznovan tudi še po kazenskem zakonu zaradi lažnjivih navedb in neupravičene uporabe javnih listin. Ljudje naj se torej ne igrajo s prehranjevalnimi uredbami, saj je znano sosedom, da so se nekateri založili z moko in dru#mi živili tudi za vse leto Sami pa se bodo lahko prepričali, da nevoščljivost in pomanjkanje odkrijeta tudi najbolj skrite zaloge. I Shod gradbenega delavstva Kakor smo svoječasno poročali, v jeseni leta 1940 mezdna pogajanja za stavbno stroko niso privedla do uspešnega zaključka in se je delavstvo moralo zateči k razsodišču. Na ta način so bile v oktobru uveljavljene mezde, ki predvidevajo za nekvalificirane delavce urne mezde od 5 do 5.75 din, za kvalificirane pa od 5.50 dc 7.50 din. Ker so cene v tem času znatno narasle, saj že seznam Narodne banke pokazuje več kakor \0% porast, je razumljivo, da gradbeno delavstvo hoče še pred pričetkom nove sezone uveljaviti mezde, ki mu bodo zagotovile možnost življenjskega obstoja. Zveza združenih de'avcev, ki ima kot večinska organizacija med gradbenim delavstvom v njegovem merilnem gibanju pobudo, je to gibanje otvorila g shodom, kj je bil v gredo, 29. t. m. ob 10 v dvorani Delavske zbornice. Stavbinci so že pred deseto uro napolnili dvorano in z zanimanjem sledili govornikom. Kot prvi je govoril strokovni tajnik ZZD g Breznik Albin ter navzočim obrazložil vzroke draginje in način, kako se morajo stavbinci boriti, da le sedaj, ko delo na stavbah še počiva, uveljavijo za novo sezono mezde, ki bodo odgovarjale draginji. Iz njegovih izvajanj se je dalo tudi ugotoviti, da ima gradbeno delavstvo v drugih banovinah znatno višje mezde kakor pri nas in se bo moralo gibanje voditi tudi z vidika izenačenja mezd v dravski banovini z mezdami v ostalih banovinah. Organizacija je ukrenila vse potrebno, da pride gradbeni delavec čimprej do pravične mezde. Predsednik strokovne zveze gradbenega delavstva ZZD g. Kralj Fr. je nastopil proti krivicam, ki se gode stavbincem glede na njihovo brezposelnostuo skrbstvo. Kol ko smo lani pojedli in popili Mestni trošarinski urad je zaključil svoje statistike, iz katerih naj navedemo samo nekatere najvažnejše življenjske potrebščine in njih uporabo v letu 1940. Nekaterih življenjskih potrebščin je Ljubljana porabila mnogo več kakor druga leta, nekaterih pa spet precej manj. Vzroki za take padce in poviške 6o različni. Draga živila niso več tako dostopna ljudem, in zaradi visoke cene živil je bilo treba malo »zategniti pas«. Trefoa je pač gledati na vsak dinar in dobro premisliti, kaj kupiš za denar, da bo zaleglo čim več. Uvoz raznih vrst moke je znašal lansko leto 9.574.000 kg (10,112.000 leta 1939). Ker se letni uvogodbah, bo š'a vsa stvar do banske oblasti, ki bo razsodila in uveljavila svoj sklep. Zanimive neugodne podatke • srednješolskih dijakinjah je v nekom zagrebškem dnem Va objavila neka profesorica. Povedala je svoj? mnenje k sedanji »modni sužnosti« žensk to'.e- da je na sredniih šolah komaj \(j% deklet do 1 + leta, ki nimajo trajne ondulacije, da se pa ta odstotek stopi, čim dekleta izpolnijo 14 ali več let. Večius med dekleti jih ni tako bogata, da bi strošek za onduliranje ne pomenil velikega izdatka. Tadi je skoro ni dijakinje, ki ne bi nosila sredi cime tanki! svilenih nogavic, ki tudi niso najbolj poceni. Profesorica pravi, da bi bili potrebni primerni ukrepi, da se modna norost med mla-Umi dekleti zavre, sicer se bo ta pojav stopnjeval do neslutenih izrodkov. K temu poročilu bi tudi slovenski vzgojniki veeMi marsikaj zanimivega posedati in ožigosati ta nesocialni pojav, ki so mu največkrat krive matere, ki svojim otrokom izpolnijo vsako kaprico, katero si le izmislijo... Zagrebška občina bo dobila v nekaj dneh sroj dokončni proračun. Prvi osnutek je bil že pred mesečin gotov in predložen banski oblasti v potrditev toda potrdila ni dobil, ker je hrvaški ban med tem črtal nekatere občinske davke in dovolil mestom, da obremene z novimi davki vsa zemljišča. Ta izprememba je naredila veliko zmedo v mestnih proračunih, posebno pa so se manjša mesta pritoževala, da jim novi davek še zdaleč ne bo vrgel toliko dohodkov, kolikor bi jih imela po prejšnjem načinu. Zagrebški proračun se je od prvotnega osnutka zmanjšal za 15 milijonov in bo znašal sedaj 197 milijonov, ne vštevši v ta znesek proračun mestnih podjetij, ki bo pa približno enako visok. Zelo plodno fe bilo delo belgrajskega odbora letalskega kluba »Naša krila« v preteklem letu, pravi poročilo, ki ga je na občnem zboru podal predsednikov namestnik inž. Tadija Sondermajer. Posebno skrb so člani posvetili izdelovanju novih letalskih modelov in jadralnemu letalstvu. Prirejenih je bilo v ta namen precej tečajev, ki so jih z vso vnemo obiskovali naši bodoči letalci. Naše tovorne ladje še vedno ne morejo pluti po Donavi, čeprav je bilo pred nekaj dnevi sporočeno, da te je odtajala. Nedavno je namreč spet nastopilo mrzlejše vreme in so ladje morale še dalje 06tati v pristaniščih Samo v Ivanovu čaka devet naših tovornih ladij, kdaj bodo mogle spet na pot na Madžarsko in dalje v Nemčijo. Zdaj so še iz Madžarske prispela poročila, da je Donava tudi tam znova zamrznila in da morajo ladje še dalje ostati v »prezimovališčih«. Po zadnjem mrazu je Donava pri nas tako zamrznila, da iz Pančeva in Ivanova, pa tudi iz drugih naših donavskih pristanišč, nc bo še taiko kmalu mogla odpluti kakšna ladja. Zadnie dni, ko je bilo vreme nekoliko lepše, je nekaj naših ladij s praznimi vlačilci moglo odpluli edino navzdol v Romunijo. Čudovito zdravilišče, ki P» zanj nihče več ne skrbi, čeprav je bilo nekoč znano po vsej Evropi, imajo v Guberju pri Srcbrcnici, Pravijo, da sta v vsej ostali Evropi samo še v Italiji dva takšna zdravilna studenca, kakor je ta. Nekoč^ je človek po lekarnah videl steklenice z reklamnim napisom »Srebrenica«, zdaj pa še te reklame ni več. Zdravilno moč te vode so začeli izkoriščati leta 1888 Tamkajšnje ljudstvo ve povedati, da je a to zdravilno vodo mogoče ozdraviti marsikakšno bolezen Če jo piješ, izgubiš celo grbo, otroci po njej izgube hraste, kakor bi iih z roko posnel, in celo ženskam, ki bi bile rade matere, pa so bile za to veselje drugače prikrajšane, pomaga. Z Guberjevo vodo zdravijo dalje prsne bolezni in krepčajo živce. Tudi uspešno zdravilo za razne konjske bolezni 60 našli v tem studeucu. Nekoč ie bilo tod zaposlenih 40 delavcev, ki so polnili steklenice, zdaj pa je ostal tam sam'' še čuvaj, ki postreže z Guberjevo vodo redkemu gostu. Tudi iz tega primera se vidi, da ne znamo pri nas izkoristiti niti tega, kar nam zemlja naravnost ponuja. In povrhu je to voda. ki ima radioaktivno moč in vsebuje tudi arzen in železo. Lahko je ponosen brivec Iz Resno, 62-letni P Filipovič, saj |e v svojih mladih letih bril že odlične glave, ko je imel svojo brivnico še v Bltolju. Številne slavne osebnosti so se ustavljal« pri njem, med drugimi tudi jugoslovanski kralj Peter l. Osvoboditelj, njegov sin krali Aleksander Zedinitelj in preporoditelj Turčije Kemal Ataturk, ki so zdaj že vsi med pokojnimi. Ljubljana, 31. januarja. Kazenski sodnik-poedinec v dvorani štev. 79. Mnogo občinstva, inladi juristi prihajajo poslušat razprave, ker se pripravljajo za izpite in se poglabljajo v kazenskopravni postopek. Mlad človek Ludvik jih je prav iepo razvedril s svojim nastopom Ludvik je po poklicu monter, dober človek, doma je iz trga, ki je pred vojno slovel po svojih lepih slaninikarskih izdelkih in ki je bil v nevarnosti pred valom germanizacije, ko so se tam naseljevali Tirolci z družinami. Ludvik je drugače krepak in zdrav človek, vedrega obraza in sokoljega pogleda. Sodnik ga je premotril od glave do peta in pristavil lahotno- »Ali se ne poznava?« — Ludvik zamolklo: »Morda. Jaz vas ne!« — In nato se je razpletal vesel dialog. Sodnik je znova povzel: »Jaz vas dobro!« — »Že mogoče?« — »Da, bila sva že skupaj. Bile so same malenkosti, kaj ne!c — »Prav take stvari, kakor danes!« — Ludvik: »Gospod sodnik! Mlada leta in fant se mi je smilil. « — Sodnik resno: »Kakor hitro vidite Skoka, že se vanj zaletite.« Sodnik je aludiral na orožnika narednika-komandirja Skoka. Z njim ima Ludvik večne ne-prilike. Ludvik je sušal težavno zadevo na vse načine omiliti. Ozadje je bilo tole: Lani 6. aprila je v nekem bufeju pri domžalskem kolodvoru razgrajal in delal nemir neki Janez Trdina, ki je bil tudi telesno pravi trdina. Gosp. Skok je bil poklican na intervencijo Ker se Trdina ni dal pomiriti in je postal surov, je bil odpeljan na orožniško postajo. Poprej pa je pristopil Ludvik in se začel vmešavati v uradno poslovanje. 2e v gostilni ni bil kdove kako izbirčen v besedah napram orožniku. Zaradi prestopka po § 127 k. z. zaradi vmešavanja in oviranja javnega organa pri izvrševanju službe je bil ovaden in tudi obtožen. Ludvik je nato začel s sodnikom razgovor o vprašanju orožniške službe. Ludvik: »Skoka nisem smatral, da je v službi, ker je bil v bufeju.« — Sodnik svarilno in odločno: »Morate vedeti, da je orožnik vedno v službi. To tudi dobro veste!« — Obtoženec: »Pri vojakih ni tako! To jaz dobro vem! Lahko me vojak v gostilni dobi, pa me ne more zapoditi ven v kasarno. To samo patrola!« — Sodnik; »Orožnik pa je vedno v službi. Zapomnite si to!« — Obtoženec je začudeno ugovarjal: »Ce stopi v gostilno in pije pivo.« — Sodnik: »Prav tako. Takoj lahko nastopi in dela red, če je nemir!« — Priča grožnik Skok je podal v preiskavi kratko izjavo, kako je sušal obtoženec Janeza Trdino rešiti aretacije. Sodnik je nato prečital pismo o glasu, ki pravi kratko: »Je na slabem glasu. Ze večkrat kaznovan.« — Obtoženec nejevoljen: »To je vendar stara tradicijal« — Sodnik: »Če Skoka vidite, je vam toliko, ko da bi puranu pokazali rdečo ruto.« — Nato se je obtoženec Ludvik po vojaško vzravnal in izjavil: »Gospod sodnik! Se kesam, kakor sem dolg in širok. Jaz sem usmiljenega srca. Šel sem na pomoč, ker me je njegova mati prosila.« Naposled je še prosil sodnika: »Gospod! Prosim za denarno kazen. Rad plačam.« Ni bil uslišan jiobri Ludvik. Zaradi prestopka vmešavanja v službene posle je dobil 15 dni zapora. Ludvik je kazen sprejel, prosil pa je za daljši rok glede nastopa kazni. Zaradi mazaštva je bil posestnik Jože C. iz Drtije, kamniški okraj, obsojen na 30 dni zapora, pogojno za tri leta. V okolici je slovel kot dober padar in je dajal bolnikom razne čaje, praške in predpisoval mrzle obkladke, kakor se 'je bil kot sanitejec naučil med svetovno vojno. Od treh pacientov je zahteval nagrada od 10 do 30 din. — Krošnjar Mate je dobil pred sodnikom-poedincem 10 dni zapora in 60 din denarne kazni pogojno za dve leti, ker je mlečnozobim dečkom skrivaj prodajal zrcalca z raznimi figurami. Krošnjarji sploh so tajni razSirjevalci pornografskih slik med mladino. Novi grehi razbofnika Bratka in nfegovih tovarišev Maribor, 30. januarja. Sloviti razbojnik Ivan Bratko se nahaja sedaj skupaj s svojimi pajdaši na varnem za zamreženimi okni. Ze ko smo poročali o aretaciji Bratka in tovarišev, smo pisali, da bodo naknadno gotovo Se prišli številni grehi te nevarne rokovnjaške družine na dan. Res je tako in preiskava, ki jo vodijo orožniki v raznih krajih, kjer so bili izvršeni še nepojasnjeni zločini, je v nekaj primerih nedvomno dokazala, da je imel pri tem svoje prste vmes Ivan Bratko. Tako je pojasnjen sedaj tudi roparski napad, izvršen v noči od 5. na 6. decembra lanskega leta v Sv. Miklavžu na Dravskem polju. V omenjeni noči sta vdrla dva razbojnika v hišo zakoncev Franca in Marije Pal pri Sv. Miklavžu. Zahtevala sta od prestrašenega gospodarja denar, ker pa se je nekaj obiral in upiral, je eden od razbojnikov potegnil pištolo ter dvakrat ustrelil. S tem je gospodarja »omehčal«, da mu je izročil več tisoč dinarjev gotovine. Za roparjema ni bilo nobenega drugega sledu, kakor stročnica patrone, ki je padla iz pištole na tla ter pokazala, da je razbojnik streljal s samokresom kalibra 7.65 mm. Tako pištolo pa so našli tudi pri Bratku. Obenem se je ugotovilo, da se je Bratko,, ki je skraja tajil zelo odločno, da Trbovlje 60 letnica gasilskega društva »Vode« Šestdeset let je poteklo, odkar deluje gasilska društvo »Vode«, Od ustanoviteljev živi samo še g. F ran ko v ič Jakob. , Slavnostnega občnega zbora, ki ga je vodil dolgoletni načelnik g. Hauptman, so se med drugimi udeležili ravnatelj inž. Kolka, častni član obratovodja Widra ter načelnik župe Laško g. Guček Franc. O plodonosnem društvenem delu pričajo poročila funkcionarjev, iz katerih je razvidno, da ima društvo 4 avtomobile, in sicer dva rešilna in dva za prevoz moštva ter dve motorni brizgalni, poleg ročnih brizgaln. Dolžina cevi znaša nad 800 m. Nadalje je društvo ustanovilo rešilni odsek, ki je od leta 1928 prepeljal 4466 oseb. Najdaljši prevoz je bil v Dalmacijo. V letu 1933, ko je stopil v veljavo nov gasilski zakon, je društvo dobilo nove delovne in paradne obleke. Mnogo orodja in cevi si je društvo nabavilo začasa ravna-teljevanja inž. Biskupskega. Društvo ima poleg enega ustanovnega člana enega častnega predsednika, štiri častne člane, 57 rednih in 159 podpornih članov. V 60 letih je društvo pokazalo mnogo volje in sposobnosti za delo ter zato tudi doseglo lepe uspehe. Obenem s čestitkami izražamo željo, da bi bilo društveno delo tudi v bodoče tako plodno. Odhod naših smučarjev v Cortino dAmpezzo Kakor smo že včeraj poročali, je odšla h tekmam za svetovno smučarsko pirvensto ▼ Cortini d' Ampezzo naša kompletna vojaška smučarska patrola, ki bo nastopila pri vojaškem patrolnem teku. Poleg naših dobro pripravljenih vojakov sta odila e njimi Franc Smolej, ki je naše vojake ves čas treniral » pa dr. Hubert Heim, ki služi »voj vojaški rok in ki je tudi ves čas vojaškega treninga nadzoroval zdravstveno stanje naših vojakov-tekmovalcev. Oba ta •— S ti — K iz £ Z C ■C c_ X'- - Veter Pada- vine C čsS C Qi X . • d c s « (smer, jakost' m/m vrsta Ljubljana (68-s -3*t 68 34 10 U 0.1 sneg Maribor /09-8 -6-8 -8.0 90 10 0 0-4 sneg Zagreb /706 -5-0 -6-0 8. 10 NE, — — Belgrad /71-3 -5-0 -9-0 80 8 Es 2.0 sneg Sarajevo 768-3 o-o -4-0 80 10 0 — — Vis 762 7 5*0 10 70 0 SE» — — Split 762-t 10-0 5-0 60 6 N, — — Kumbor 762-5 12-0 7-0 70 10 NE, — — Žirje 764 7 5-0 2-0 8J 10 N. — — Oifbraviiili 76 .-C 10-0 '7ti 90 10 NE, — — Vremenska napoved: Pretežno oblačno in mrzlo vreme. Najnižja temperatura na letališču je -7.5° C. Koledar Danes, petek 31. januarja: Jan. Boško. Sobota, 1. februarja: Ignacij, šk. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik. Mairijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10; mr. Bohinjec ded., Cesta 29. oktobra 31. Zimsko sobo v Cojzovi koči na Kokrškem sedlu je dosedai oskrbovalo Osrednje društvo SPD, namestilo ležišča in štedilnik ter skrbelo za zadostno količino drv. Brezvestni turisti so letos pozimi že trikrat vdrli v zimsko sobo te postojanke, poškodovali vrata in ključavnico ter napravili škodo s tem, da so pokurili vsa drva, ki so bila pripravljena za planince. Pri takem postopanju turistov ne more Slovensko planinsko društvo še nadalje skrbeti za kurjavo v zimski sobi ter drv odslej ne bo več pripravljalo. Planinci, ki hočejo uporabljati zimsko sobo v Cojzovi koči, dobijo ključ v Kamniški Bistrici, drva za kurjavo pa si morajo sami preskrbeti. Predavanje SPD: Osrednje društvo SPD v Ljubljani je izbralo okrog 200 najboljših diapozitivov od posnetkov, ki so jih napravili sledeči gg. fotoamaterji: dr. inž. Avčin, dr. Brilej, dr. Del Cott, dr. Koželj, dr. Hrovat, dr. Dular, dr. Kunst, dr. Pavlin, dr. Potočnik, Radovan, dr. Savnik, Tavčar, Trpin. Navedeni barvni diapozitivi bodo predvajani v torek, dne 4. februarja t. L ob 20 v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani Pojasnila k slikam bo podul g. dr. inž. Avčin France. Vstopnice so že na razpolago v predprodaji v društveni pisarni, Aleksandrova cesta 4-1. Vsaka druiina naj ima sliko Marije i Brezij! Ii centrale Zdrnienih slovenskih nameščencev. Kakor druga leta, tako bodo tudi letos nameščenci imeli svoj družabni večer in sicer dne 1. februarja i 1. ob pol 8 zvečer v dvorani Delavske zbornice. Ker je čisti dobiček prireditveni odbor namenil za zimsko pomoč, toliko bolj pričakujemo Številne udeležbe članstva in prijateljev društva. Vsi so vljudno vabljeni I Novo mesto. Podružnica vinarskega društva v Novem mestu ima v nedeljo dne 2. februarja svoj redni letni občni zbor v gostilni pri Košaku v Novem mestu s pričetkom ob 9 dopoldne po običajnem dnevnem redu. Ob priliki tega občnega zbora bo tudi strokovno predavanje. Vabijo se vsi vinogradniki člani in nečlani, da se tega zborovanja udeleže ▼ kar na j večjem Številu, saj se bodo pri tej priliki obravnavala zelo važna gospodarska vprašanja, ki se tičejo naših vinogradnikov. XIV. prosvetni večer, ki bo v petek 31. t. m. ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani, bo posvečen novejšim zgodovinskim najdbam v Sloveniji Predavanje, ki ga bo imel priznani strokovnjak dr. Rajko Ložar, bo opremljeno tudi s skioptičnimi slikami ki nam predstavljajo najdišča in pa najdene predmete. Predprodaja vstopnic pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva c. 7 in v trgovini Sfiligoj. Dijaki plačajo 1 din za sodež V poslopjih s plinsko napeljavo mora imeti dovodna cev v kleti glavno pipo, s katero se zapre plin vsem odjemalcem v hiši tako, da je hiša brez plina. Te glavne pipe so skoraj povsod v kleteh, a kjer ni kleti, je pa pipa v prostoru, kjer pride glavna dovodna cev v poslopje. Ob požaru ali bombnem napadu mora oskrbnik hiše ali tista oseba, ki ji je poverjena skrb za požarno varnost, v takih primerih takoj zapreti to pipo. Skoraj po vseh hišah pa ■» te pipe založene s premogom ah drvmi tako, da ie treiba odmetati premog ter preložiti drva, predno se lahko pride do te pipe. Zato opozarjamo vse hišne posestnike v njihovem interesu naj takoj puSte odmetati premog ali preložiti drugo blago, ki ovira dostop do plinske piipe neprestano naj pazijo, da bo pipa vedno lahko takoj dosegljiva. Če kontrola mestnega zaščitnega uTada najde zaporno pipo dovodne plinske cevi založeno, bo hišni gospodar kaznovan zaradi prekrška zaščitnih predpisov. Ljubljansko gledališče Drama. — Začetek ob 20. Petek, 31. jan.: Zaprto. (Generalka.) Sobota. 1. febr.: šesto nadstropje. Premiera. Red premierski. Nedelja, 2. febr.: Ob 15 Sneguljčica. Mladinska predstava. Znižane cene. — Ob 20 Othello. Izv. Ponedeljek, 3. febr.: Zaprto. Opera. — Začetek ob 20. Petek, 31. jan.: Ob 15 Fidello. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 16 din navzdol. Sobota, 1. febr.: Friderika. Izven. Gostovanje tenorista Josipa Gostiča. Nedelja, 2. febr.: Ob 15 Pri belem konjičku. Izven. Ob 20 Frasquita. Izvem. Gostovanji’ Zlate Gjungjenčeve, soDranistinje belgruj ske Opere. Mariborsko gledališče Petek, 31. januarja: zaprlo. . Sobota, 1. februarja, ob 20: »Sumljiva oseba Premiera. demijami nadaljevala svojo začrtano pot. In tudi letos naj prosvetna društva ohranijo sloves ko najagilnejša radeška in okoliška društva. V potrdil! slovesa Pa naj naši proavetarji ustre^o | lepi želji mnogih, k! si zaradi naklonjenosU do 1 naših društev ter izobrazbe v najvažnejSlhdom^ čih in svetovnih vprašanjih žele, da bi^ se “P®* uvedli prosvetni večari, prijetni m pestri kot *n bili leta 1968. Edinstven postopek pri zapuščinskih razpravah Poleg poklicnega sodnika imata v Nemčiji enako veljavno besedo po dva izbrana kmeta kot sodnika-prisednika Kakor se vidi iz nemškega zakona o dednih posestvih, nemški kmet ne sme čisto svobodno razpolagati s svojo lastnino, kadar jo zapušča dedičem, to pa zato da se posestva ne hi morda preveč zadolžila in tako razpadla, ali pa da ne bi vsaj zapadla gospodarsko škodljivim vplivom Ako sme kmet razpolagati 6 svoj m posestvom kot zapuščino, ali takrat, kadar ga prodaja, daje v najem, ali obremenjuje z zastavnimi ppravicami in podobno, je odvisno od sodniškega dovoljenja ki ga daje dedno sodišče (dedno-sodna oblast pri vsakem prvostopnem sodišču) Isto sodišče je pristojno tudi za ugotovitev, kakšnega značaja je dedno posestvo. Odloča tudi o posebnih kmetovih sposobnostih, o ukrepih proti kmetom, ki slabo gospodarijo ali ki nalašč ne plačujejo svojih dolgov. Z drugimi besedami: Dedno 6odišče je pristojno reševati vsa kmečka vprašanja, ki so važna za zaščito posestev. Sodnika brez pravniške izobrazbe Dedno sodišče tvorijo poklicni sodniki kot predsednik in dva kmeta iz dotičnega kraja kot pri-sednika. Kmeta opravljata enake sodne posle, kot če bi bila poklicna sodnika in njun glas velja prav toliko kot predsednikov. S tem naj bi bilo poudarjeno, da kmetje sami odločajo o svojih stvareh. Nekoliko čudno se pač zdi, da bi kmetje mogli postati sodnik« ne da bi za to imeli pravno izobrazbo. Če pa podrobneje pregledamo vsebino nemškega zakona o dednih posestvih, se ni treba več čuditi temu Po prejšnji nemški zakonodaji je bilo podrobno določeno, kako je treba reševati'vse mogoče odnošaje med kmeti, zdaj po novem nemškem zakonu o dednih posestvih pa ni več tako. V novem zakonu je samo nekaj temeljnih pravnih načel, ki določajo le glavni cilj in smer novega kmečkega prava. Poklicnemu sodniku ni treba poznati paragrafov Zato je po novem zakonu treba tudi drugače postopati Po prejšnjem, ki je skušal rešiti do podrobnosti vsak posamezni primer, je moral sodnik posamezne primere sproti spravljati v sklad vsak vrsto paragrafov Moral je vselej vedeti, kaj zakon za dotični primer določa. Sodnik je moral biti zelo izobražen in je moral natančno poznati zakonske določbe. Zdaj mu tega ni več treba. Sodišče je vezano samo na nekai glavnih pravnih načel v pravu dednih posestev Treba mu ie poznati le glavne smernice, drugače lahko postopa čisto svobodno. Paziti mora samo na to, »da njegove odločitve odgovarjajo kmečki miselnosti in kmečkim življenjskim dolžnost ra« Tako se lahko upoštevajo kar najbolj kmečki običaji glede dedovanja in 6ta zato poleg pokl:cnege sodnika potrebna še prisednika - kmeta. Primer: Če mora dedno sodišče odobriti pre-užitek. določa pozitivno pravo samo to, da dedno posestvo ne sme biti preveč obremenjeno. Kolikšen pa bo preužitek, je prepuščeno sodniku, ki pa mora pri tem upoštevati mnenje prisednikov-kmetov, ki povesta kakšni so v dotičnem kraju običaji. Tako 60 prišli do veljave spet prastari običaji. (Poklicni sodnik je odgovoren le za pravilni pravni postopek, v stvarnih odločitvah pa enako odločata oba kmeta. Razsodbe glede dedovanja so torej potemtakem pravi izraz sedanjih in nekdanjih kmečkih nazorov. Dvojna razbremenitev poklicnih sodnikov Iz vsega tega se vidi, da je nemški zakonodavec ves postopek pri zapuščinskih razpravah precej poenostavil, obenem pa precej razbremenil tudi poklicne sodnike v vsakem oziru, bodisi v tem. da jim je odvzel del odgovornosti, ali pa, da jim danes ni treba več niti poznati posameznih paragrafov, ki se nanašajo na zapuščino, saj jim kmetje sami povedo, kako je v posameznem primeru treba soditi po starem običaju. Če pa so kmetje med seboj skregani, pa je gotovo stvar nekoliko težja. V takem primeru bi nosila pač največjo odgovornost kmeta, k; sta sodnika-prisednika. Pa ne samo pri prvostopnih nemških dednih sodiščih, tudi pri višjih, in celo pri »dednem sodišču rajha« kot najvišjem, 6ta po dva kmeta kot prisednika, ki soodločata prj razsodbah. Določajo se kmetie-prisedniki na vsaka tri leta. Poročila iz Nemčije pravijo, da je sodelovanje izbranih kmetov za sodnike edinstven primer v pravnem razvorn in da se je v sedmih letih, odkar novi zakon velja, tudi sijajno obnesel. > r r o 1 F 1 y n n , junak iz filmov »Poročnik indijske brigade«, »Robin Ilood«, »Na zapoved kraljice«, v eni svojih zadnjih junaških vlog kot »Morski vrag«. Amer ske never etnosti V mestecu Wilmette, zvezna država Illinois, ima dobro vpeljano podjetje in olepševalni zavod neki frizer. Oboje mu uspeva kakor zlepa noben posel v mestu. Zakaj? Ker tako lepo frizira svoje odjemalke? Ne, temveč ker je strokovnjak za frizi ranje punčk, igrač, lutk. Vsak dan mora delati trajne kodre vsaj ducatu lutk, dvema ducatoma pa kodrati lase z vodo... Krasno zasluži in še to prednost uživa, da lutke — ne znajo govoriti kakor njihove žive sestre. * Po vseh večjih ameriških mestih je odprl podružnice poseben urad, ki si je zastavil naloge, noč in dan poslušati vse ameriške radijske jvostaje ter sporoča ljudem, ki jih to zanima, za neznatno odškodnino, kolikokrat in kje in kdaj je bilo jx> radiu imenovano njihovo ime. Zaradi človeške nečimurnosti posel temu čudnemu uradu prav lepo cvete. * V Salt Lake Cityju je podjeten človek odprl restavracijo, kjer se nihče ne more pritoževati nad hrano. Za določen denar ima vsak gost, ki pride v restavracijo, na razpolago vse »surovine«, potrebne za pripravo kosila: meso, testenine, sadje, maščobe, pa si lahko kosilo ali večerjo sam scmari, kakor ve in zna. Pravijo, da so moški s to ustanovo od sile zadovoljni, da pa jedo skoraj samo mrzle reči, ki jih ni treba dolgo in težavno pripravljati. Dobra Sola tudi za sit-neže, kakor smo Slovenci.., 'Mfljnd \titduenj '.-A«*''0'1 Ungarrri Ruma n i en Jugoslawien Butgarien Zemljevid, ki nazorno kaže dotok številnih Nemcev iz drugih držav spet nazaj v nemški rajh. Nemški podpis k tej sliki pravi, da se je po zaslugi genialnosti voditelja Hitlerja posrečilo dobiti nazaj te številne tisoče Nemcev, ne da bi bilo pri tem treba preliti eno samo kapljo krvi Kakor se iz slike vidi, se je vrnilo iz Dobrudžo 14.000 Nemcev, iz Besarabije 90.000, iz Bukovine 90 000 iz Galicije in Volinije 190.000, iz Letonske 51.000 in iz Estonije 12.000. Niso pa to že vsi Nemci izven nemških meja na Vzhodu. Kakor je bilo pri zadnjih pogajanjih med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo sklenjeno, se bodo v času dveh in pol meseca preselili iz baltiških držav še novi tisoči Nemcev. Letalski promet pod severnim tečajem _ Moskovska »Pravda« prinaša razgovor z znankn sovjetskim letalcem, voditeljem polarnega letalstva Mazurkom. Letalec je dejal med drugim, da so se letošnji poleti v severne polarne kraie začeli prej kakor druga leta. Redni promet gre po progah Igar-ka-Diksonovo otočje-Jakutsk-Viljusk Redni letalski promet se bo začel v začetku septembra, obenem se bo pa začel tudi letalski promet na progi Moskva-Curutka (8000 km). Ta proga ooteka v glavnem vzdolž sibirske severne obale. Zažgali so nad 1000 ha gozdov, da bi zabrisali sledove za seboj V gozdnih predelih ozemlja Čubuta ob čilski meji so pred nekaj dnevi izbruhnili veliki požari, ki so med tem zavzeli ogromen obseg. Dosedaj je popolnoma zgorelo nad tisoč hektarjev gozdov. Okolica gozdov je pokrita s pepelom in prebivalstvo sosednjih vasi je moralo zapustiti svoje domove zaradi prevelike vročine in zaradi nevarnosti, da bi 6e požar še bolj razširil Ugotovili so že, da požar ni nastal po naključju, ampak so ga najbrž zanetili tihotapci ali pa tatovi živine, ki so hoteli na ta način zabrisati vse sledove. Krajevne oblasti so zaprosile vlado, naj pošlje takoj nekaj letal, ki so opremljena s pripravami za gašenje velikih požarov. Požar gasj vojska skupno s civilnim prebivalstvom. Prva avtomobilska cesto čez Panamski prekop Amettško državno ravnateljstvo za ceste poroča. da bo le letos dograjena prva avtomobilska cesta čez Panamski prekop Mostovi na tej cesti bodo mogli prenesti breme 60 tonskih tankov. Konec slavne jahalne šole Ljubitelji konjskih dirk v Parizu, Berlinu, Nici in drugo ne bodo videli več — vsaj dokler bo trajala vojna — irskih jezdecev, ki so sloveli po jahalnem slogu, spretnosti in skokih. Slavna jahalna šola irske armade je zaradi vojne prenehala s poukom in rejo konj. Konji iz te šole so zelo sloveli in so bili priljubljeni na lovu. Ti konji so se obnesli tudi pri lahkih vozilih Pred petdesetimi leti si bil »nobel«, če si imel vpreženega — v zapravljivček, bi rekli po naiše — konja, ki so ga vzgojili v tej šoli. Kako pa se bodo jezdeci in konji iz te šole postavili v sedanji vojni, pa bomo morda še vedeli. Stvar, ki so vsakdan na vrsti: Pivo Pivo je alkoholna pijača, ki sestoji iz 85 do 92% vode, 2—5% alkohola, 0.2—0.4% ogljikovega dvokisa in 4—10% dekstrina in drugih snovi (hmeljeva grenčica, olje, glicerin, škro-bova guma, soli itd.). Za proizvajanje piva se rabi ječmen, hmelj, voda in glive kvasovke. V pivovarnah namakajo ječmen v posebnih kadeh in potem ga raztrosijo v debelih plasteh po podu v kalilnici, s temperaturo 12—15° C. Ječmen začne kaliti in pri tem se tvori dia-staza, ki pretvarja škrob v sladkor in škrobovo gumo. Ko so kali tako dolge, kot ječmenovo zrno samo, se ustavi kalenje na ta način, da se ječmen posuši. Vzkaljeni ječmen imenujemo slad. če se posuši slad ob nizki toploti in v hudem prepihu, se hitro posuši. Ogljikovi hidrati ne potemne in lahko vsi povro.. Ta slad je temno pivo. Ohlajen slad zmeljejo na grobo, postavijo v kadi in polijejo z gorko vodo (70° C). V vodi se raztepe sladovne tvarine. ’ Diastaza hidro-lizira škrob, kolikor ga je še ostalo, v sladkor •n dekstrin. Kmalu se tekočina (drozgalica) očisti in na dno se vsedejo tropine (lupine), beljakovine in ostalo. Vsedlina je dobro krmilo. Čisto tekočino imenujemo sl a d i n k o, ki jo odtočijo in v kotlih kuhajo s hmeljem, to je žinskim razcvet jem hmelja, ki da pivu aromo m grenak okus. V vročini skrknejo beljakovine in se uniči diaslaza Nato se sladinka (mlado pivo) ohladi in pretoči v plitve kadi, kjer se ji dodajo glive kvasovke, nakar se začne v teh odprtih kadeh alkoholno vrenje. Če gre to počasi (10—14 dhi) pri temperaturi 7—10° C, padejo kvasovke na dno kadi (spodnji kvas — spodnje vrenje). Pivo, ki ga dobimo, je rjavo, bolj ali manj grenko in trpežno. Če pa sladinka vre pri temperaturi 12—15° C. povre zelo hitro, kvasovke pa plavajo na vrhu (gornji kvas — gornje vrenje). Tako pivo pa ni toliko trpežno. Ko je glavno alkoholno vrenje končano, se pivo pretoči v velike, znotraj s smolo prevlečene sode, v katerih še nadalje vre. Pri tem drugem vrenju razvijajoči se ogljikov dvokis ostane v pivu, ker ne more uhajati in mu daje značilen okus. Iz velikih sodov se pivo pretaka v majhne, oziroma se z njim polnijo steklenice. Znane naše pivovarne so v Ljubljani, v Mariboru, Laškem, Žalcu,..Zagrebu, Varaždinu, Karlovcu, Os j eku Brodu, Apatinu, Daruvarju, Mostarju, Belgradu, Pančevu, Nišu itd. Roosevelt fe star 59 let Roosov.lt je danes star 59 let Zdravniki «o izjavili, da njegovo zdravstveno stanje ni bilo nikdar boljše kot sedaj, tako da se njegovo tretje predsedovanje Združenim ameriškim državam začenja pod naj*boljšimi zdravstvenimi pogoji. n mio Program radio Ljubljana Sobota, 1. februarja: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7 15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7 45 — 12 Venček plošč podaja to, kar vam ugaja: pesmice in ples in druge take vmes — 12.90 Poročila, objave — 18 Napovedi — 13.02 Opoldanski koncert Rad. ork. — 14 poročila, objave — 17 Otroška ura: Nastop Pavlihovega odra (prenos iz velikega študija) — 17.80 Drobiž za drobiž (plošče) — 17.50 Pregled sporeda — 18 Nastop otroškega zbora »Zvonček«, pri klavirju g prof M. Lipovšek — 18.40 Kako si uredimo lastno vremensko opazovalnico (gosp. Janko SicheH) — 19 Najmvedi, poročila — 19.25 Teden zimske pomoči v dravski banovini; govor g bana dr. M. Natlačena - 20 0 zunanji politiki (g dr. Alojuj Kuhar) — 20.30 Pisan večer: »Trp nopretekli deležnik — particij perfecti passivi, ali: Vesela in ža'ostna študenfovska zgodba ob koncu semestra«; besedilo napisal Jože Schwei-ger, izvajajo člani Rad. igral, družine — 22 Napovedi. poročila — 2215 Za dober konec tedna igra Rad. ork. — Konec ob 23. G B N K K A L KRIVIC K 1> BIL SEM V STALINOVI SLUŽBI Stalin se je do Kominterne in do njenih neruskih dostojanstvenikov vedno vedel docela zaničljivo in brezobzirno. Že leta 1927 je med neko sejo boljševiškega političnega odbora dejal: »Kaj pa so ti možakarji od Kominterne? Nič drugega, kakor zajedalci na naših sovjetskih plačilnih sezuamih! V devetdesetih letih še ne bodo nikjer spravili na noge niti enega samega prevrata.« Stalinovo najljuhše ime za Kominterno je »lavočka«, to se pravi, svojat. Toda Stalin si je skrbno prizadeval, da je to svojat ohranjal, ker mu je dobro služila za njegove notranjepolitične cilje ter za njegove mednarodne akcije. Poleg GPU je Kominterna njegovo najkoristnejše osebno orožje. Čeprav je Stalin dal Kominterni smrtni sunek, ko je sklenil zvezo s Hitlerjem, si vendar prizadeva, a seveda samo v demokratičnih državah, da bi ohranil ogrodje strankarskega stroja Ta stroj bo za bodoče le orodje totalitarnega samodrštva v okviru Stalinove stisniene moči. Seveda z eno razliko Svet ve od 23. avgusta 1939 resnico: kdor služi Stalinu, služi fašizmu. Stalinova roka v Španiji. Zgodovina sovjetskega posega v Španijo je tudi Še danes prava skrivnost španske državljanske vojne. Svet ve, da so se Sovjeti zapleti v Špansko mešetarijo, in to je približno vse. kar ve. Svet ve, zakaj je Stalin posredoval v Španiji, kako je delal tam, kdo je po njegovem nalogu skrlvai vodil voinški pohod, kaj je Stalin tam upal doseči. Tudi svet ne ve, kako se je ta prigoda končala. Naneslo je tako, da sem od skupine sovjetskih uradnikov, ki so pri pripravi sovjetskega posredovanja neposredno imeli prste zraven, jas edini v tujini, ki je ostal pri življenju, edini, ki mu je danes mogoče, da razodene to poglavje sodobne zgodovine. Kot voditelj sovjetske vojaške vohunske službe v zahodni Evropi, sem bil. kar se da, natančno poučen o vsakem važnejšem koraku. ki ga je sovjetska vlada storila v španski zadevi. Tedaj sem le dolga leta bil na mestu, ki me je spravljalo v najožjo dotiko s Stalinovo zunanjo politiko, katere neločljivi in važni del je španska prigoda. Od trenutka, ko je leta 1933 prišel Hitler na oblast, je Stalinovo zunanjo politiko določal strah. Gonila ga je bojazen pred osamitvijo. Ko si je prizadeval, da bi se zedinil s Hitlerjem, mu m danes nekaj dalo poguma, jutri pa ga kaj drugega odrinilo. Kadar se mu je v brezupnih urah zdelo, da ne bo nikdar imel uspeha, je skušal obnoviti staro carsko zvezo s Francijo. Toda tudi to se mu ni tako docela posrečilo, kakor je želel. Njegovi poskuži. da bi se pridružil Angliji, so bili še manj uspešni. Leta 1935 sta Anthony Eden ter ministrski predsednik Laval uradno obiskala Moskvo. Zunanji minister Litvinov je šel v Washlngton in poskrbel, da so Združene države priznale Sovjetsko zvezo, potem pa je v Ženevi igral vlogo filmske zvezde. Ves svet ga je gledal in poslušal, toda to Je bilo pa tudi vse kar je dosegel. Anglija se ni hotela nič za končno zvezati. Pogodba s Francijo pa je bila preslaba bilka, da bi se nanjo opiral. Pri takem stanju so se Stalinove oči obrnile v Španijo, ko je tam izbruhnila Francova vstaja. Stalin se ni podvizal, tega nikdar ne dela Neka! časa je budno opazoval razvoj ter na skrivaj preskušal tla Najprej ie hotel biti prepričan da Franco ne bo izvojeval hitre In nagle zmage Potem pa se Je Tpletel v stvar Mislil je na to — in to jr vedel vsakdo ki mu le pri tem služil —, da bi Španijo potegnil v vplivnostno področje Moskve. Oblast nad to državo bi mu zagotovila zveza z Anglijo in Francijo, na drugi strani pa bi mu ojačila stališče v mešetarjenju s Nemčijo. Da bi Ie bil go- spodar nad špansko vlado katere stališče je iz vojaških razlogov bilo za Francijo in Anglijo življenjsko pomembno, pa bi že vedel najti, kar je Iskal! Bil bi sila, g katero bi morali računati, zaveznik, za katerega bi se trgali. Svet še vedno misli, da je Stalinova španska akcija imela kaj posla s svetovno revolucijo. Pa to ne drži. Svetovna revolucija jo tedaj za Stalina že davno nehala biti pravi cilj. V Španiji je šlo samo za rusko zunanjo politiko. | Tri države so se neposredno udeleževale španske državljanske vojne: Nemčija, Italija in Sovjetska zveza. Udeležba Nemčije in Italije ni bila nič prikrivana. Obe državi sta uradno priznavali, kako se ndejstvujejo njune čete, bi sta jih poslali v Španijo. Skoraj bi bili prej njihova junaštva pretiravali, kakor pa zakrivali. 8ta!in pa je v nasprotju z Mnssoliniiem hotel hoditi po zanesljivi poti.^ Bil je daleč od tega, da bi se bahal s svojim posredovanjem in je le boječe korakal naprej — da. v začetku je sploh tajil svojo udeležbo 8ovjet«ko posredovanje bi bilo v določenih trenutkih voino lahko odločilo, če bi bil Stalin za vlado tvegal toliko, kakor Mussolini za Franca A Stalin ni tvegal ničesar. Da, preden je sploh začel, se je celo najprei prepričal, da je v španski državni banki tudi dovolj zlata za stroške njegove tvarne pomoči. Ni hotel Pustiti, da hi se bila Sovjetska zveza zaplela v kako veliko vojno. Svoje posredovanje je sprožil z geslom: »Ostajajte Izven topniškega ognja!« To je bilo in je ostalo naše vodilo med vsem španskim posredovanjem. 19 julija 193« na dan ko je general Franco razobesil zastavo vstaje, sem bil v svojem glavnem stanu v Haagu. Živel sem tam z ženo in otrokom kot avstrijski trgovec s starinami. Ta preobleka je zadostovala, da se je mole blvanle zdelo verjetno in je tudi lahko poiasnila, zakni prihaja name tolikokrat denar in zakaj tako pogosto potujem v druge evropske države. Z. Lluhltant Jože Kramarič * „ da, tat Sedla ~ Urednik MiVke Javornik ~ Rokopisa, ae vračam. ~ »Slovenski dom« ..h... v.,k dr,.,„ik ,2 - n * u °i *" ~n "''n" "* '* ** ** 4tn ** Samo ponedeljki *Slo»en*ki dom« velja mesečno 5 dinarjev polletno 25 dinarjev celoletno 511 dinarjev IJredoištto: Kopitar, c *lll - Up,.,.: Kopitar,.v. g, Lj.b,,... _ T„#U. d. w w „ p#(J| , Mttr|bur CelJ, ,.(u| Ju,eniee Kranj