Pcsair ezna številka 10 vinarjev. štev. 200. v LMaoi. v petek, i. septembra m Leto XLIV. = Velja po pošti: = Za celo leto naprej . . K 28'— za en meseo „ . . „ 2-20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . . K 24'— za en meseo „ . . „ 2'— V upravi prejeman mesečno „ 1*80 — Sobotna izdaja: = za oelo leto......K T— za Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo inozemstvo. „ 12'— Inserati: Enostolpna petitvreta (72 mm široka ln 3 mm visoka ali nje prostor) za enkrat .... po 3) v za dva- iu večkrat . . 25 „ pri večjlli naročilih primeren popnst po dogoTorn. --Poslano: ч Enostolpna pttitvretapo 60 vin, Izhaja vaak dan, lzvzemil ne« delje in praznike, ob 5. nrlpop. Rodna letna priloga vozni red ifcs■ Uredništvo je v Kopitarjevi nlioi štev. 6,111. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74 = Upravništvo je v Kopitarjevi ollol št. 6. — Račnn poštne brantlnloo avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-herc. št. 7583. — Upravnlškega teleiona št 188. RifflDDski тШШ u Sofiji zobtevel potne liste. Proli Boloariji. Rusi proti Rolgariji. Genf, 31. avgusta. »Agence dc Bal-can« javlja iz Bukarešta: Ruske čete armade generala Ivanova so že v soboto zvečer prekoračile Donavo. Ruse spremljajo tri divizije srbskih čet, ki jih sestavljajo srbski begunci in prostovoljci, ki so prišli iz Amerike. Curih, 31. avgusta. Po švicarskih listih poročajo »Birževije Vedomosti« iz Bukarešta: Močna ruska armada koraka skozi Dobrudžo proti Ruščuku, kamor korakajo istočasno tudi tiste rumunske čete, ki so jih osredotočili pri Silistriji in pri Gorici. Ruski načrti v Bolgariji. Genf, 31. avgusta. V »Slovanski vzajemnosti« v Petrogradu, ki je imela pod predsedstvom Brjančaninova svojo plenarno sejo, so sklenili, da se bolgarski kralj in vlada postavita pod obtožbo pred navadno sodišče, da se nastavijo ententini komisarji za upravo Bolgarije, da se Bolgarom naloži trda vojna kontribucija in odstopi široke črte ozemlja Rumuniji in Srbiji. Nato se bo lahko Bolgariji podelilo mir. V Rerlinu in v Sofiji. Rerlin, 31. avgusta. Poučeni krogi zatrjujejo, da obstoja med Berlinom in Sofijo najboljši sporazum. Vsekakor tudi danes niso došla nobena nova poročila iz Sofije o bodočih korakih bolgarske vlade; tudi bolgarsko poslaništvo ni ničesar izjavilo. Bolgarija? Soiija, 31. avgusta. Vojno napoved Nemčije in Turčije Rumuniji z velikim zadovoljstvom povsod tolmačijo kot dokaz zavezniške zvestobe nasproti monarhiji. O načrtih bolgarske vlade se strogo molči. Rumunskemu poslaniku se dosedaj še ni posrečilo, da bi bil govoril z ministrskim predsednikom, ki se je vrnil včeraj; rumunski poslovodja je govoril predsinočnjim z glavnim tajnikom zunanjega ministrstva. Kmalu potem, ko se je vrnil Radoslavov, je zboroval ministrski svet, zvečer je zboroval ministrski svet drugič. Povsod je vse mirno. Danev o osrednjih velesilah, Sofija, 31. avgusta. Prejšnji ministrski predsednik Danev, ki se je vrnil z večmesečnega potovanja v Avstriji in v Nemčiji domov, je izjavil, da so njegovi vtisi najboljši o tem, kar je videl, in da je prepričan o tem, da razpolagata osrednji velesili z zadostno velikimi rezervami in da zato lahko hladnokrvno pričakujeta bodočih dogodkov. Delitev Bolgarije. Berlin, 31. avgusta. »Nationalzei-tung« poroča z ruske meje: Tu se trdi, da je četverozveza zagotovila Rumuniji, če se udeleži vojske: Rumunija dobi del Besarabije južno od Dnjestra in zahodno od Togolnika; meja bo šla mimo Kišineva. Dalje Bukovino in Ba-nat, Transylvanijo in neki mali otok pred Dardanelami s pravico, da bo smela tam ustanoviti postajo brodovja za dobavo premoga. Dalje so obljubili Rumuniji, da bodo delili Bolgarijo in da bo delitve tudi Rumunija deležna. Rusija se je obvezala, da bo dala na razpolago Rumuniji večje število čet za napad na Bolgarijo. Anglija se je končno obvezala, tla bo v dalekosež-nem obsegu ugodila zahtevam Rumunije glede na finančne potrebe. To pogodbo so določili že letos junija. Radko Dimitrijev. Sofija, 31. avgusta. Vest, da jc general Radko Dimitrijev baje imenovan za poveljnika proti Bolgariji, je napravila tu zelo močan vtis. Nihče no more verovati, da more bivši Bolgar gnati svoje izdajalstvo tako daleč in pripeljati sovražnika v lastno deželo. Sploš- no so mnenja, če bo Rusija v resnici poverila Radku Dimitrijevu to nalogo, bo to sovraštvo Bolgarov proti Rusiji povišalo do skrajnosti in sc bo pokazalo v bližnjih bojih. Vojna napoved F.umunije Bolgariji le formalnost. Budimpešta, 31. avgusta. »Az Est« objavlja z bolgarskega poslaništva na Dunaju: Vsako uro se pričakuje, da bodo prekinjene diplomatične zveze med Bolgarijo in Rumunijo. Kar se zdaj godi, gre le za formalno vprašanje. Bolgarija noče preje napovedati Rumuniji vojske, marveč čaka, da jo bo napovedala Rumunija, ker bi sicer nastal »Casus foederis« z neko drugo državo. Bolgarija ne dvomi o tem, da bo delila Rumunija usodo Srbije. Vojska med Bolgarijo in Rumunijo. Berlin, 31. avgusta. »Vossische Zeitung« izvaja: Bolgarija se nahaja vsled dogodkov, ki so prehiteli formelno vojno napoved, že dejansko v vojnem stanju z Rumunijo. Ni dvoma, da bodo izvajali Bolgari vse posledice, ki jim jih nalaga njih zveza z osrednjima velesilama, kar tukajšnji politični krogi izrecno potrjujejo. Ultimat Rumunije Bolgariji. Budimpešta, 31. avgusta. »Az Est« poroča iz Rotterdama: Rumunija bo stavila Bolgariji ultimat, s kaierim bo zahtevala, naj Bolgarija izprazni Srbijo in ponovi teritorialni status quo ante po bukareštski pogodbi. Ruščuk zaseden? Berlin, 29. avgusta. O stališču Bolgarijo se uradno še nič ne poroča, a poroča se že, da so zasedli Rumuni že Ruščuk. Rumunski poslanik v Sofiji odpoklican? Dunaj, 30. avgusta. Po došlih poročilih je rumunska vlada že odpokli-cala svojega poslanika v Sofiji, ki je baje že zapustil Bolgarijo. Berlin, 1. septembra. \Volffov urad javlja: Tukajšnje bolgarsko poslaništvo je obveščeno iz Sofije, da je rumunski poslanik sinoči zahteval popotne liste. Z rumunske strani so se torej sinoči ob 612 uri prekinile diplomatične zveze med Bolgarijo in Rumunijo. GršKa nevernost. Kodnnj, 30. avgusta. (Kor. urad.) »Ekstrabladet« piše: Zelo bi se motili, če bi mislili, da bo Rumunija s svojo vojno napovedja odločila svetovno vojno ali vsaj da bi jo mogla skrajšati, in usodna zmota v presoji položaja bi bila misel, da sta osrednji sili, ker imata od včeraj novega sovražnika in jutri morda dobita še enega, zato že pobiti ali vsaj takorelcoč pobiti. Osrednji sili sta si bili že davno na jasnem, da. se bo Rumunija slej ali prej pridružila njenim sovražnikom in sta seveda odredili vse potrebno jn-oti temu napadu in nihče niti v Berlinu, na Dunaju ali Sofiji ne more biti slep za nevarnost, ki grozi od strani Grške. Grški generalni štab. Bern, 31. avgusta. »Temps« poroča iz Aten, da so odstopili še trije polkovniki generalnega štaba, neki četrti polkovnik je prosil za 45 dni nadaljnega dopusta. To so storili menda v sporazumu z Dusmauisom Metaksom. Ni še znano, ali bodo njihove prošnje uslišane. Nasilsiva četverozveza nasproti Grški, Kolin, 1. septembra. (K. u.) Ko!n. Ztg. javlja iz Aten: Odstranitev načelnika generalnega štaba Dusmanisa in rodnačelni- ka Metaxa je novo nasilstvo četverozveze in novo vmešavanje v notranje razmere Grške. Četverozveza je nastopila očividno na željo Venizelosa, ki v svojem časopisju, odkar je nastopil, neprestano napada generalni štab, češ, da je odgovoren za nevtralno politiko kralja. Ententa pripravlja nov korak v Atenah. Berlin, 31. avgusta. »Daily Cro-nicle« poroča iz Aten, da bo ententa z ozirom na bolgarski vpad revidirala svoje pogoje, ki jih jc stavila 21. junija. Odločitev pade v kratkem. — Venizelos je zadovoljen s sedanjo vlado, Zaimis pa hoče odstopiti. Ultimat Grški. Haag, 31, avgusta. Trdi se, da je stavila četverozveza Grški ultimat, naj takoj da zaveznikom na razpolago armado sto tisoč mož v smislu prejšnjih pogodb s Srbijo. Nova nevarnost cd Grške. Kodanj, 30. avgusta. (Kor. ui'ad.) »Ekstrabladet« izvaja: Osrednji velesili sta bili že dolgo časa na jasnem, da se 1)0 Rumunija prej ali slej pridružila sovražnikom in sta seveda ukrenili vse za ta slučaj; nihče: ne v lh linu, nc na Dunaju in v Sofiji ne more biti slep nasproti novi nevarnosti, ki grozi s strani Grške. Pri grških volitvah mora vsekakor zmagati Venizelos. Kolin, 30. avgusta. »Kolnisclie Zeitung« poroča, da je Poincare rekel princu Andreju: Ce zmaga Venizelos, bo on vladal in tuje države se ne bodo več umešavale v grške stvari. Pa četudi Venizelos ne zma; j, ententa ne bo dovolila, da zavlada Gunaris. Berlin, 31. avgusta. »Lokalanzeiger« poroča, da jo Venizelos v nedeljo pred 30.000 ljudmi izjavil, da naj kralj spoštuje ustavo. Volitve se morajo izvršiti. Kraljevo ime naj se izloči iz vo-livnega boja, ker bi sicer izbruhnila že tleča domača vojna. Ženeva, 31. avgusta. »Pariš Midi« poroča, da tudi ententa nima nič proti temu, da se odloži grške volitve, ker je sovražnik zasedel kraje, kjer ima ravno Venizelos večino. Z HI1S1! AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 31. avgusta. (K. u.) Uradno se poroča: Na višinah vzhodno od Herkules — Fiirdoe smo odbili rumunske napade, C. in kr. čete, ki se vojskujejo v gorovju Csik, so zasedle na višinah zahodno od Csik—Szereda nove postojanke. Sicer se na ogrski bojni črti ni bistveno izpremenil položaj. Na mnogih mestih ruske bojne črte deluje sovražno topništvo. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 31. avgusta. Veliki glavni stan: Zahodno od Rige, v ključu do Dvinska, v ovinku Stohoda, južnovzhodno od Kov-Ija, jugozahodno od Lučka in v posameznih odsekih armade generala grofa pl Both-merja se bijejo živahni boji s topovi. V Karpatih smo, ko smo vzeli z naskokom Kukul, ujeli enega časnika, 199 mož; sovražne protinapade tam smo odbili. Med napadi na vojaške naprave v Lucku in v Torczynu so sestrelili naši lotalci tri sovražna letala, šc eno letalo smo premagali 29. avgusta pri Lislopadih ob Berezini. Prvi generalni kvartirni mojster pl. I-u-dendorff. Rusko uradno poročilo. 28. avgusta popoldne. Severno od Kolševskega jezera so poizkušali 26. avgusta napredovati sovražni oddelki, ki so se morali v ognju našega topništva vrniti v izhodne jarke. Nemci, močni dva bataljona, so napadali ob Ščari južno od železnice Barano* viče—Lunimer na zahodnem bregu reke; sovražnika smo odbili. Ob Stohodu južno od Stobihve so obkolili naši poizvedovalci neko avstrijsko stražo; del straže je bil ujet. Z bojem so se polastile naše čete pri Dnjestru severno od Marjampolja šume vzhodno od vasi Dclejov in se utrdile. Ujele so 1 častnika in 37 vojakov in zaplenile dve strojni puški. 29. avgusta popoldne. Sovražnik je na« padel na zahodnem bregu Stohoda naše postojanke pri Tobolu in pri Heleninem Žirovu (618 severnovzhodno od Stobihve), a smo ga odbili. Podnevi je izstrelil tam sovražnik nad 2000 krogel z dušljivimi plini. Južnovzhodno od Smolarov je sovražnik brezuspešno napadal naše oddelke, ki so tnborili na otoku. XXX Bramba Sedmograške, Vojni iiskovm stan, 31, avgusta. (Po vojnem tiskovnem stanu potrjeno poročilo vojnih poročevalcev.) V bojih včeraj sta se posebno čutili dve rumunski napadalni skupini, namreč tista, ki je prodrla ob Donavi in vzhodno od reke Črna na višine, in tista, ki je prišla na vzhodu čez prehode ob prelazu Gyimes in po potih na obeh straneh prelaza. Tiste rumunske sile, ki so nastopale proli soteski Črna, so napadle naše postojanke vzhodno od Herkules toplic, a so jih naši vselej odbili. Ozemlje v tem odseku: kraj je divjeromantičen s kvišku štr-lečimi čermi. Boji so težavni tako za napadalca kakor tudi za branilca, ker je ozemlja težko pregledno, a odlikujejo se lahko patrulje. Južno od gorovja Gyergyo prodirajoči oddelki so poizkušali udreti v naše postojanke na zahodnih strminah kotline Csik zahodno od kraja Csik-Szereda, a odpor naših čet jim je zabranil, da bi bili prekoračili obrambne črte, ki jih je določilo naše vojno vodstvo. V vseh ostalih mejnih oddelkih, kjer smo premikali našo bojno črto, včeraj ni bilo nobenih važnih spopadov. Prekoračenje gorovja Zibin južno od Sibinja (Hermanstadt) na obeh straneh prelaza »Rdeči stolp« je bilo vsled razmer ozemlja precej težavno. Rumunska krdela niso prihajala le po cestah čez prelaze čez mejo, marveč tudi po gorskih potih med prelazi. Teh oddelkov, ki so korakali deloma le s slabimi zvezami med seboj na celi 600 km dolgi bojni črti, ni bilo mogoče ustaviti, bojna črta se je morala zato v prvih dveh dneh skrajšati, preveč krvi bi se bilo prelilo, če bi se bila držala meja. Naše čete so se zato umaknile v glavno postojanko z zelo nizkimi izgubami, ker se je umikanje tako spretno izpeljalo, da jc ostal sovražnik ie na nekaterih delih bojne črte v stiku z našimi glavnimi silami. Boji pri Železnih vratih. Budimpešta, 31. avgusta. »Buda-* pesti Hirlap« objavlja poročilo očivid--ca, ki je zapustil v nedeljo Kladovo, Izvaja: Našo obrežne baterije so z dobrim učinkom obstreljevalo pristanišče Kladova. Neki ogrski parnik sc jo že nahajal na Donavi. Naša parnika ladjinega poveljstva v Oršovi »Franq Jožef I.« in »Franc Deak« sta. ostala nepoškodovana; le ladja vlačilnicaJ »Beresjo« je bila nekoliko poškodovana. Rumunsko topništvo je pričelo živahnejše obstreljevati mesto, a škodo ni veliko povzročilo. Prebivalci so mirno delali naprej. Tisti, ki so prihajali od rumunske meje, so pripovedovali, c podajo na svoje ladje. Govori se, da so itumuni na nekem mestu Donave položili mine. Boji na ruraunskem bojišču. Vojni tiskovni stan, 31. avgusta. (Po vojnem tiskovnem stanu potrjeno poročilo vojnih poročevalcev.) Ob rumunski meji se je položaj včeraj le malo izprenienil. Glavni boji so se prej ko slej bili kakor v prvih dveh dneh vojske na južni in na severni rumunski meji; v središču se nadaljuje po načrtu umikanje v pripravljene postojanke; večje rumunske čete našim ne morejo hitro slediti. Severno od Oršove poizkušajo Rumuni na vzhodnem bregu Črne hitro zavzeti vrh gorovja Domagld pri Herkules toplicah; več močnih napadov, ki so jih podvzeli Rumuni, so naši odbili. Tam gre za boje v gorah v pravem pomenu besede. Dolina Črne, v kateri še danes dokazujejo razvaline, da je vodila tam stara rimska cesta od Donave v Dacijo, se vije med skalami; tesen je prostor, na katerem stoje poslopja žvcplenih toplic. Južno od gorovia Gyergyoe so zavzele c. in kr. čete postojanke na zahodnem po-bcčiu kotline Csik. Izpraznitev Kronstadta. Budimpešta, 31. avgusta. Az Est« javlja o izpraznitvi Kronstadta: Nekaj minut pred 12. uro so razstrelili železniško postajo v Kronstadtu. Prebivalci, ki so zadnji odpotovali, pripovedujejo, da tisti, ki so ostali: približno 25.000 jih je, med njimi 10.000 rumunske narodnosti, mirno čakajo, kako se bodo razvili dogodki. Rumuni pravijo. da bodo poveljnika vkorakujočih čet prosili, naj imenuje priljubljenega zdravnika dr. Barjulescua za župana. Budimpešta. 31. avgusta. Az Est« javlja, da v Kronstadtu ni ostal, kakor se je prvotno poročalo, tamošnji župan dr. Schnel!. marveč najstarejšn svetnik magistrata Friderik Rubricius. Rumunska armada šteje 600.000 mož. Kolin, 30. avgusta. Bukareštski dopisnik K. Z. objavlja članek Carpovega lista Moldawa , ki trdi, da šteje rumunska vojska 600 000 mož. To število se bo le povišale, če bo vojska dolgo trajala, a ozirati se bode morali tudi na znižanje navedenega števila vsled izgub na bojišču in radi bolezni. Iz trdnjave Bukarešt. Haag. 31. avgusta. »Daily News« poročajo iz Petrograda: Rumunsko vojno vodstvo je radi nevarnosti, ker leži glavno mesto le 50 km od meje, zbralo močne čete, ki so zasedle utrdbe trdnjavskega pasu. Po posredovanju Rusije so razvrstili težke japonske topove v najsprednejše postojanke, V Bukareštu. Stockholm, 31. avgusta. Prva iz Bukarešta v Petrograd došla poročila so javila o manifestacijah, ki so trajale cel ponedeljek; po Rusih podkupljeni hujskači so vodili množico neprestano pred rusko poslaništvo; pred francoskim in angleškim poslaništvom je bilo mirno; niti ene manifestacije ni bilo pred kraljevim gradom. Ruski hujskači so namreč delali na to, da bi ljudje pozabili na kralja. Pozornost so vzbujali trije ruski generali, ki so se ves dan vozili po mestu z avtomobili. Ljudje so si to tako razlagali, da bo prišel car; ustavili so avtomobile in poljubljevali ruskim generalom roke. Trgovski krogi so pobiti; veliko trgovcev je namreč na sumu, da so prijazni Nemcem. Na deželi je vse mirno. V krajih, ki leže blizu ruske meje, se boje, da bodo izbruhnili izgredi proti judom. Od mej prihajajo begunci, Avstrijcev in Nemcev ni veliko ostalo v deželi; pravijo, da iih bodo kot civilne ujetnike prepeljali v Rusijo. Osredotočenje Rusov v Rumuniji. Geai, 31. avgusta. »Nouvellist« poroča iz Odese: Na železnicah Lipkany-Ma-maliga in Odesa-Črnovice prevažajo v velikem obsegu vojaške čete; tudi v Besara-biji delajo velike priprave. Vse kaže, da premikajo Rusi čete, da se bodo združili z Rumuni. Japonska dobaviteljica Rumunije. Bern, 31. avgusta. Švicarski listi poročajo iz Petrograda, da je sklenila rumunska vlada z Japonsko dogovore o dobavi znatnih množin topov in streliva. Vsi plavži, jeklene in municijske tvornice na Japonskem so z naročili ruske in rumunske vlade zaposleni do spomladi 1917. Napadi na železniške vlake. Stockholm, 31. avgusta. »Novoe Vfemja« poroča, da so bili na različnih progah izvršeni napadi na železniške vlake. Vlada je take napade postavila pod kazen veleizdaje. Izjava ministra Rosznerja. Dunaj, 31. avgusta. Ogrski minister ži latere baron Roszner je izjavil glede na rumunsko vojno napoved: »Bula se jc predrla; ali bodimo Čisto mirni, Rumune bomo samo nekoliko spustili notri. Z velikim zaupanjem lahko pričakujemo bodoČUosti. i Rumunski kralj v Kronstadtu. Budimpešta, 31. avgusta, »Neues Pester Journal« poroča: Rumunski kralj Ferdinand je žc prišel v Kronstadt. Rumunski kralj in car. Geni. 31, avgusta, Kralj Ferdinand je ( prevzel vrhovno poveljstvo armade in je odpotoval na bojišče, Car jc daroval ru- i munskemu Rdečemu križu« en milijon rubljev. Nisem več Hohcnzollerc, marveč rumunski državljan. Genf, 30. avgusta. Agcntura »Four-nier poroča u Bukarešta: Pred odločilnim kronskim svetom je izjavil kralj Ferdinand: Nisem več Hohenzollerc, marveč rumunski državljan, zato bom absolutno se pokoril sklepu večine kronskega sveta, Dina-stična čuvstva so zdaj izločena,« Brat proti bratu. Berlin, 30. avgusta. Brat rumunskega kralja, princ Hohenzollern, je prepovedal vsem svojim uradnikom nositi rumunske redove. Rumunska koncentracijska vlada. Haag. 31. avgusta. »Times« poročajo iz Bukarešta, da se bo zbornica danes sešla. Vintilla Bratianu, brat ministrskega predsednika, je imenovan za vojnega ministra. Čuje se, da sc bo sestavil konccntracijski kabinet. Predsednik zbornice Pherekyde bo baje imenovan za zunanjega ministra. Angleška sodba o nastopu Rumunije. Rotterdam, 31. avgusta. Londonski večerni listi objavljajo članke povodom rumunske vojne napovedi, ki splošno izražajo mnenje, da bo nastop Rumunije približal koncu sovražnosti, Evening Standard sodi, da se bo doba vojske moono skrajšala; sporazum ho zdaj predložil svoje mirovne pogoje, ne pa Nemčija. >■ Pall Mali Gazette« pravi: vojna napoved je izjava vsem prizadetim, da so se tehtale nemške nade, a da so bile prelahke. V/estminster Gazette« piše: Nemški poslanik je, kakor se zdi, izvedel zadnji obupni poizkus, da bi ostal kralj Ferdinand nevtralen, a rumunski kralj r,e možato ni vdal pritisku. Zastopniki Rumunije na vojnih posvetih sporazuma. Baselj, 31. avgusta. Iz Bukarešta se javlja: Vlada je določila za stalna zastopnika na vojnih posvetih četverozveze dosedanja vojna atašeja v Parizu in v Londonu. Diplomati zapuščajo vsled nove vojske svoja prejšnja mesta. Dunaj, 31. avgusta. Rumunski poslanik na Dunaju je že dobil svoje potne liste in je vse odredil, da bo odpotoval. Naš poslanik v Bukareštu, grof Czernin, je br-zojavil 29, t. m., da bo isti dan odpotoval, a o odpotovanju in o smeri se še ni poročalo. Po turški vojni napovedi Rumuniji je rumunski poslovodja odpotoval iz. Carigrada. Švicarska sodba o položaju. BaseL 31. avgusta. Vojaški sotrud-nik »Baseler Nachrichten« izvaja: Osrednji velesili postopata popolnoma pravilno, ker čakata na to, kaj da bo storila rumunska armada. Težav, ki jih mora Rumunija premagati med svojim pohodom v Sedmograško, branilcu ni treba premagati, če čaka napadalca v svoji deželi pod gorami; a premagati bi jih moral, ako bi novega sovražnika poiskal v njegovi lastni deželi. Armada, ki je nastopila zdaj v vojsko, bo imela opravka z drugimi ljudmi kakor so bili ti=ti, ki so stali 1. 1914. pod zastavami. Vojne izkušnje vojskovodij in izurjenost čet osrednjih velesil v bojih tehnično nadvladajo armado, ki bo prišla šele v boj, kar bodo Rumuni kmalu čutili. x x x Vesti iz vzhodne Galicije. Lvovski »Wiek Nowy« poroča iz Br-zezanov: V področju mesta in ob Zlati Lipi je položaj seveda resen, toda nikakor ne tak, da bi se moralo prebivalstvo vznemirjati. Pač je od jutra do večera slišati gromenje topov, v katerem se posebno razločno čuje bučanje naših težkih baterij, ki napolnuje prebivalstvo z zadoščenjem. Urade so 11. avgusta pač premestili iz Brzezanow, a življenje gre svojo navadno pot dalje in vsak dan svira godba na trgu. Magistrat uraduje seveda dalja in orožni-štvo vrši varnostno službo, — Iz Zloczowa poroča navedeni list, da je ondi vznemirjenje med krebivalslvom že minulo. Pač je veliko trgovcev odšlo iz mesta, zato pa delajo ostali temboljše kupčije, Vsled bližine fronte daje mnogo zaslužiti posebno vojaštvo, ki tu kupuje svoje potrebščine. Tu je videti nemške, avstrijske, ogrske in turške vojake. Tu delujejo oblasti dalje. Bojna fronta teče tu približno 24 k m vzhodno od mesta in je od časa do časa slišati gr- menje topov, V Zloczowu hodi prebivalstvo slejkoprej mirno po svojih opravkih. Iz Kovla poroča krakovska »Nowa Reforma«: Po razburjenju, ki je nekaj čaša vladalo med prebivalstvom, so nastopile sedaj zopet normalne razmere. V zadnjem času so se pač Cesto pokazali sovražni letalci, a naš obrambni ogenj jih je vselej hitro pregnal; eno letalo je bilo sestreljeno in trije letalci ujeti. O položaju ob Bugu poroča Ivovska »Gazeta Poranna«: Poljsko delo sc tu mirno nadaljuje, čeravno jc od daleč slišati gromenje topov. ki priha ja od Brodyjev sem. 2e-tev je z Vojaško pomočjo večinoma že pospravljena. Podmorski čolni na delu v finskih pristaniščih, Kodanj, 1. septembra, (K. u.) »Politi-ken* poroča iz Stockholma: Švedski mornarji došli s Finskega, pripovedujejo, da so potopili v finskih pristaniščih podmorski čolni več parnikov zaveznikov, kakor se je prvotno poročalo. V Uleaborgu sta bila potopljena tudi dva angleška parnika, edep pa v Kemi, Boji v Mscedonill. Francosko uradno poročilo. Pariz, 30. avgusta. Ob Strumi in pri Dojranskem jezeru so zavezniki obstreljevali sovražne naprave. Zahodno od Var-darja so nekoliko napredovali v smeri proti Ljumnici. V odseku Vetrenik in Ostro-vo se nadaljuje ljut artiljerijski boj. Bolgare, ki so napadli zahodno od Ostrovskega jezera, so pričele obstreljevati srbske baterije in so se morali z resnimi izgubami umakniti. Obstreljevanje Kavale. Amsterdam, 1. septembra, (K. u ) Dopisnik »Timesa« poroča iz Soluna o obstreljevanju utrdb Kavale: Obstreljevanje je trajalo 50 minut; obstreljevala sla dva monitorja in ena križarka 12 utrdb iz daljave 10 morskih milj. Obstreljevanje je vodilo neko letalo. Bolgari zasedli Seres. Baag, 31. avgusta. Poi'očevalec »Timesa« poroča iz Soluna: Trdi se, da so zasedli Bolgari Seres. Bolgarski podaniki, ki bivajo v zasedenih ozemljih. so sprejeli bolgarske četo z godbo in z zvonenjem. Macedonski četaši se združujejo z Bolgari. Izkrcanje Italijanov v južni Albaniji. Haag, 30. avgusta. »Times« poročajo iz Aten: V Chimaro, južno od Valone, je priplulo italijansko brodovje s transportnimi ladjami; Italijani bodo Chimaro zasedli. Načelnik bolgarskega generalnega štaba umrl. Sofija, 1, septembra. (K, u.j »Agence tael. Bulgare«: Načelnik bolgarskega generalnega štaba Jostov je umrl danes na vnetju črev, Turčija v vojski. Turško uradno poročilo. Carigrad, 29. avgusta, (K. u.): Kavkaško bojišče. Na desnem krilu in v središču smo odbili sovražnika z velikimi izgubami zanj, napadal je, da bi zadržal naše prodiranje. Sovražno delovanje v središču zadržuje ogenj našega topništva; njegove strelske jarke smo zrušili. Na levem krilu strelja le živahno pehota. Brezupen položaj Rusov ob perzijsko« turški bojni črti. Petrograd, 31. avgusta. »Novoe Vremja« opisuje položaj ruske armade ob perzijsko-turški meji kot brezupen. Splošno divja malarija, sanitetna služba ue deluje, dovoz je prenehal, napadi Turkov so pa vsak dan silnejši. V Teheranu se pojavlja močna struja, ki hoče na vsak način odstraniti sedanjo Rusom prijazno vlado. Vojska z Italijo. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 31. avgusta. (K. u.) Uradno se poroča: Nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml ч Italijansko uradno poročilo. Rim, 28. avgusta. Uradno: Na tri-dentinski bojni črti je sovražnik napadel naše postojanke v dolini Fargo-rida (v ozemlju Adamollo); na pobočjih Monte Zcbio (Asiaška planota), v Fazanskem odseku (Aviso) in v dolini Visdende. Napad na Monte Zebio je bil pripravljen z zadušljivimi plini, ki pa vsled pravočasno uporabe varnestnih krink niso škodovali. Sovražnik je bil povsod odbit in jo pustil nekaj ujetnikov v naših rokah. V zgornji dolini Buta živahno delovanje sovražnih težkih topov. V goriškem odseku in na Kraški planoti počasen, pa trajen sovražni topovski ogenj proti predkra-jem mesta in soškim mostovom ter proti Dolu. Naša artiljerija je krepke odgovarjala in je motila sovražna utr-jevalna dela. 29. avgusta. Na tridentinski bojni Črti so dosegle kljub slabemu vremenu naše čete nekaj novih sijajnih uspehov. V neki praski so naši preganjali sovražnika, mu zadajali izgube in ujeli 20 mož, med njimi enega častnika. Na Monte Cimone so naše bombe, ki so zadele, prisilile sovražnika, da je popustil kos lastne bojne črte severno od vrha. V odseku Fassa (Avlsio) so po trdem boju zasedli alpinci strmi vrh Cauriola in preplezali strme skale do višine 2095 metrov, Postojanka se je takoj ojačila in je trdno v naših rokah. Sovražnikov smo ujeli 30, med njimi enega častnika. Živahen sovražni ogenj s topovi na naše postojanke na Silfis (zgornji Corde-volc). Castelleto (Tofana) in na visoke doline Buta in Bele. Ob spodnji Soči so se nahajala predmestja Gorice in Gradiške od časa do časa pod ognjem. Neki sovražni letalec je metal bombe in pšice na kotlino Cortina d'Ampezzo, a škode ni provzročil nobene. Na celi bojni črti so pozdravljale naše čete bratsko vojake rumunske narodnosti. Sovražnik je odgovoril z dvojnim obstreljevanjem topov, metalcev bomb in strojnih pušk, a je vsled hitrega nastopa naših baterij moral utihniti, Na Goriškem. Goriško, dne 30, avgusta 1916.. V ponedeljek in torek ponoči posebno na komenski planoti močna kanonada naše težke artiljerije. Danes in včeraj bolj mirno. Laški letalci pridno trosijo bombe in listke. Primorski namestnik in goriški deželni glavar na Goriškem. Danes, v sredo, dne 30. avgusta, sta se mudila na Goriškem primorski namestnik baron Fries-Skene in goriški deželni glavar dr. Faidutti. Obiskala sta Ajdovščino. Denarne skrbi Italije. Lugano, 31. avgusta. (K. u,) Italijansk\ ministrski svet se je pečal z ukrepi, kako naj bi povišali državne dohodke in znižali državne izdatke. Vlada namerava tudi pooblastiti občinske uprave, da bodo smele pobirati naklade v korist meščanski vojni pomoči. Izkušnja je namreč dokazala, da italijansko prebivalstvo zelo redko tudi najmanjše zneske prostovoljno prispeva. Boji na zahodu. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 31. avgusta. Veliki glavni stani Sovražnik je živahno deloval v odseku bojne črte na obeh straneh Armentie-resa; odbili smo njegove poizvedovalne oddelke, ki so napredovali po močnih presenetljivih napadih z ognjem. Neka nemška patrulja je v angleškem jarku pri Roclincourt (severno od Arrasa) ujela več mož. Na obeh straneh Somme se je nadaljeval boj z ognjem z veliko močjo. Naknadno se poroča, da smo izgubil! včeraj zjutraj južno od Martinpuiha jarek, ki je štrlel proti sovražni postojanki. Ob Mozi je bilo včeraj mirno, izvzemš? malih bojev z ročnimi granatami pri Fleury. Prvi generalni kvartirai mojster pl. Lu» dendorff. Francosko uradno poročilo, Pariz, 30. avgusta.Ob 3. popoldne. Ne celi fronti običajno obstreljevanje, Razun vspeha vzhodno od Fleury ni ničesar poročati. Pri Fresnes-en-Woevre je bilo med bojem sestreljeno nemško letalo. Ob 11, uri ponoči. Ob Sommi srednje delovanje artiljerije. Slabo vreme traja dalje. Na Lotrinškem so sovražni oddelki v odseku Reillon dvakrat poskušali približati se našim črtam. Naš zapiralni ogenj jih je vrgel nazaj, Z ostale fronte nič novega. Belgijsko poročilo. Z belgijske fronte ni nobenih poročil. Gozdni požari na Francoskem. Pariz, 1. septembra, (K. u.) »Temps« poroča iz Toulona: V gozdih Sarmette Ba uoys so izbruhnili predvčerajšnjim ponoči požari; pred štirimi dnevi je pa gorel gozd na > Paradiški gori«. Švedi zapuščajo London. Rotterdam, 31. avgusta. Od 15. avgusta je zapustilo nad 1500 Švedov londonsko grofijo. Posveii v nemškem glavnem m, Berlin, 31. avgusta. Državni tajnik dr. pl. Helfferich se je podal v veliki glavni stan, v katerega je bil odpotoval kancler že pred dnevi. Oba državnika se bota vrnila najbrže jutri v Berlin. Politični krogi sodijo, da je navzočnost obeli državnikov v glavnem stanu v tvezi z vprašanjem, če ne kaže, da sc skliče državni zbor prej, kakor so prvotno nameravali. Ce bi se odločile merodajne osebe za to, da bodo sklicali državni zbor pred 28. septembrom, ga bodo sklicali najbrže že prihodnji četrtek. V krogih poslancev so pa gotovi pomisleki proti sklicanju državnega zbora, zato ni gotovo, da ga bodo že zdaj sklicali. Kancler se bo najbrže v nedeljo ali v ponedeljek posvetoval o tej zadevi z voditelji strank. Stališče nemškega državnega kanclerja zmagalo. Budimpešta, 30. avgusta. Dunajski poročevalec »Az Esta« poroča: Imenovanje feldmaršala pl. Hindenburga za šefa generalnega štaba nemške vojske se razlaga v tukajšnjih kompetentnih krogih, da je s tem zmagala politika državnega kanclerja pl. Bethmann Hollwega. Kakor je znano, je izjavil državni kancler v nekem svojem govoru meseca novembra lanskega leta, da se mora nastopiti z največjo silo proti Rusiji. Državni kancler je doslej vedno delal na to, da prepriča odločilne vojaške faktorje o pravdnosti tega stališča. V dobro informiranih krogih se govori, da je maršal pl. Hindenburg istega mnenja in da je smatrali njegovo imenovanje za voditelja operacij na vseh bojiščih, da je stališče državnega kanclerja zmagalo. Hindenburg je bil imenovan za načelnika generalnega štaba po generalu pl. Falken-haynu. Berlin, 29. avgusta. »Tagliche Rundschau« poroča: Imenovanje Hindenburga za načelnika generalnega štaba je predlagal generak pl. Falkenhayn sam. Voditelji strank pri kanclerju. Berlin, 31. avgusta. »Berliner Tageblatt« poroča, da je kancler v ponedeljek, na dan rumunske vojne napovedi, poklical k sebi voditelje strank. Nemčija skliče predčasno državni zbor? Berlin, 31. avgusta. »B. Z. am Mit-tag« poroča, da je tudi državni tajnik Helfferich odpotoval v glavni stan. Politični krogi govorijo o predčasnem sklicanju državnega zbora, ki bi moral začeti svoje redno delo šele 28. septembra. Zna pa se zgoditi, da bo sklican že prihodnji četrtek. Berlin, 31. avgusta. (Kor. ur.) Poučeni krogi ne verujejo, da bo državni zbor sklican predčasno. Bavarski ministrski predsednik o položaju. Berlin, 30. avgusta. (Kor. urad.) V razgovoru z ameriškim žurnalistom je rekel bavarski ministrski predsednik grof Hertling, da splošni vojni položaj navzlic Rumuniji ni vznemirljiv. Vprašanje o nadomestilih v armadi Nemčiji ne dela nobenih skrbi. Vsled ugodno letine nas sovražnik tudi letos ne bo sestradal. Nemški narod stoji tudi danes složno za svojim cesarjem in knezi. Pri zadnji seji odbora zveznega sveta za zunanje zadeve so se vsi ministri izrekli za kanclerjevo politiko. Doslej Hertling še ni slišal, da mislijo zopet začeti z brezobzirno podmorsko vojno. Nemčija se bo borila, dokler bo Anglija zasledovala cilj, da nas popolnoma uniči. Mirovni pogoji bodo seveda odvisni od vojnega položaja ob času sklepa miru. Hertling je končal: »Ce nam je z božjo pomočjo odločena zmaga, tedaj je umljivo, da se bomo zavarovali pred enakimi napadi v bodočnosti. To je naš vojni cilj.« V. vojno posojilo v Nemčiji. Berlin, 1. septembra. (K. u.) Od 4. septembra do 5. oktobra 1.1. se bo podpisovalo V. vojno posojilo v obliki 5% državnega fiosojila, ki se ne bo moglo odpovedati ao eta 1924. po kurzu 98 in 4Vs% državne za-kladne obdolžnice po kurzu 93 pri državni banki, pri vseh nemških bankah, bankirjih, hranilnicah, življenjskih zavarovalnicah, kreditnih zadrugah in pri poštnih zavodih. Razno poročil Poljak — ruski poslanik pri Vatikanu. Dunaj, 31. avgusta. Varšavski »Kuryer Polsky« izve, da je ruska vlada imenovala za poslanika pri Vatikanu namestnika intendanta carskih gledišč v Moskvi Kazi-mirja pl. Hulewicza. Vatikan je hotel imeti katoličana za poslanika. Odgoditev ogrskega državnega zbora? Duuaj, 31. avgusta. Včerajšnji razgovor grofa Tisza z Andrassyjem, Apponv-jem in Zichyjcm ni prinesel sporazuma niti v zunanji niti v notranji politiki. Opozicija graja zunanjo politiko in zahteva koalicijsko vlado brez Tisza. Ta se pa ne uda, ker je večina zbornice ž njim. Opozicija zahteva še vedno sklicanje delegacij in javno razpravo o zunanji politiki. Ni izključeno, da odgodijo državni zbor. Četverozveza upa, da ho zmagala. Genf, 31. avgusta. Briand v novi tajni seji zbornice svojo prejšnjo izjavo, da bo prineslo leto 1916. zmago Franciji, v toliko popravil, da so se pričele priprave na zmago Francije, a da se je morala zavleči še dalje zmaga čotverozveze. Nasilstva Angležev nasproti nevtralcem. Kodanj, 1. septembra. (K. u.) Dansko glavno poštno ravnateljstvo naznanja, da so zaplenili Angleži tudi na parniku Oskar II. celo pošto. Povzročitelj pisanega legarja odkrit. Dunaj, 1. septembra. (K. u.) AViener klinisehe Wochenschrift« objavlja članek, ki izvaja, da je odkril bakteriolog dr. Ev-gen Csernel v Budimpešti povzročitelja pisanega legarja. Dnevne novice. -f Njegova c. in kr. Visokost nadvojvoda Franc Salvator je v priznanje zaslug za vojaško-sanitetno oskrbo v vojski odlikoval sledeče slovenske mornariške- duhovnike: s častniškim častnim križcem »Rdečega križa« z vojno dekoracijo mornariškega supe-rijorja Ivana Koršič; s častnim križcem II. razreda z vojno dekoracijo mornariška nadkurata Antona J a r c in dr. Jožefa Sever in mornariškega kurata v rez. dr. Ivana T u 1. — Pohvaljeni so bili od vojaškega poveljstva v Gradcu: mojster M. D. 3 Anton Žitnik; narednik 7. pp. Jurij Arnejc; narednik 17. pp. Josip Jernej-čič; rač. podčastnik 87. pp. Franc Tre-pel; narednik Ivan Rakušček in rač. podčastnik Leopold Novak, oba pri 97. pp.; rač. podčastnika 6. polj. havb. p. Ivan Grobelnik in Matija Zorjan; stražmojster 5. drag. p. Karba; straž-mojster 3. tren. div. Josip Požun; na rednik Mohor Zupančič; višji orož. mojster 26. dom. pp. Franc Bibič; narednik Franc Marat in rač. podčastnik Maks Novak, oba pri 26. dom. pp.; narednik 27. dom. pp. Anton Posselt; narednik Ivan Grli; naredniki 27. črnovoj. okraj, pov. Martin Hrašovec, Franc Rupnik in Josip Cerar. — Svarilo. Občinstvo se z ozirom na »Svarilo« c. in kr. armadnega višjega poveljstva z dne 16. februarja 1916, k st. op. št. 8.928 znova najnujnejše svari, dajati pobeglim voinim ujetnikom prenočišče in hrano ali jim sicer na katerikoli način iti na roko, ker se vsako vedoma storjeno podpiranje vbeglih vojnih ujetnikov po § 327 voj. kaz. zak. zasleduje po naglem sodu kot hudodelstvo proti vojni moči države in kaznuje po določbah naglega soda s smrtjo na vislicah. — Ljubl'ana, dne 28. avgusta 1916. — C. kr. deželni predsednik: Henrik grof Attems 1. r. Odlikovanja pri 4. trdnjavskem topniškem polku. Srebrno hrabrostno svetinjo II. vrste so dobili: desetnik Treven Josip, predmojstri Blažek Franc, Košir Stanislav in Klanjšček Avgust in topničar Senica Martin. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: desetnika Klavžar Franc in Lipovšek Ludvik, predmojstri Anzelin Aleksander, Orožen Franc in Likar Miroslav, topničarji Fumis Ivan, Drufovka Alojzij, Vovk Ferdinand, Jagodnik Anton, Brajkovič Jurij, Nacinovič Ivan, Mi-hančič Ivan, Setničar Lovrenc, Ravnik Mihael, Kamušček Andrej, Pulko Anton in Zaje Franc. Odlikovani slovenski planinci. Za hrabrost in pogum v naskokih na Laha na južnem Tirolskem so bili odlikovani s srebrno hrabrostno svetinjo I. razreda fantje našega ponosnega planinskega polka: Karel Čoki iz Šmarja pri Celju, Franc Selušek iz Ptuja in Martin Horvat iz ptujske okolice. Slava junakom! — Zapiranje prodajalnic v trgovinskih obrtih. Z razglasom c. kr. deželne vlade z dne 25. julija 1916, dež. zak. št. 35, so se začasno razveljavljene določbe razglasa c. kr. deželnega predsednika z dne 11. aprila 1913, dež. zak. št. 15, o delovnem času in o zapiranju prodajalnic v trgovinskih obrtih in v sorodnih opravilnih obratih v mestnem ozemlju Ljubljane in v okolici, zopet uveljavile. Z ozirom na to morajo biti pri vseh v mestnem ozemlju Ljubljane, vštevši Spodnjo Šiško, dalje v krajih Zgornja Šiška, Udmat, Selo, Moste in Glince (ljubljanska okolica) obratovanih obrtih, pri katerih se blago prodaja v opravilnih prostorih (prodajalnicah), odprtih za promet odjemalcev ,ti prostori s pisarnami in skladišči vred, ki spadajo k njim — z izjemami, spodaj navedenimi — zaprti v času od pol 8. ure zvečer do pol 7. ure zjutraj. Pri trgovini z živili smejo biti prodajalnice odprte do pol 9. ure zvečer, nadalje smejo biti na delavnik pred nedeljo ali praznikom prodajalnice z živili odnrte do 9. ure zvečer. ostale prodajalnice pa do pol 9. ure zvečer. Pri prodaji pekarske in mesarske obrti, kakor tudi pri prodaji mleka se ne smejo prodajalnice odpreti pred 5. uro zjutraj. Prosimo darov za »Pozdrav iz domo-movine!« S tem izkažete našim vojakom neizmerno dobroto! Darove je pošiljati: Pozdrav iz domovine, Ljudski Dom, Ljubljana. — Odlikovanja. Najvišje pohvalno priznanje se je sporočilo kot tretje bojno odlikovanje poročniku v rezervi c. in kr. bos. herc. pešpolka št. 2 Rado Hočevarju. — Hrabrostno srebrno svetinjo 2. razreda je dobil naš priljubljeni junak Jurij Skamen, četovodja. — Hrabrostno bronasto svetinjo je dobil istotam junak Marko Prtnač, topničar. Oba služita pri 15-cm pozicijski bateriji št. 10. 4- češki socialni demokrati. Te dni je zborovalo v Pragi načelstvo čeških socialuodemokratičnih državnih poslancev in češko-slovanske socialno-demokratično delavske stranke. Vsako prvo soboto v mesecu bodo imeli seje. Predsednik dr. Smeral ima nalogo priti v zvezo z drugimi političnimi faktorji. Na Dunaju ustanovijo posebno tajništvo. Po končani vojni bo treba najbolj paziti na davke in finance, zavarovanje vojnih invalidov, povračilo vojno škode, socialno higijeno in zavarovanje. Govorilo sc je tudi o sedanjem stanju akcije za. združitev čeških strank. — Inserati o živilih so dovoljeni snmo z imeni. Uradno se razglasa, da smejo listi prinašati inserate, v katerih se ponuja neutrpne potrebščine ali se poziva zil stavljenje takih ponudb, Samo z imenom ali firmo in stanovanjem ali obratovališeem in ser en ta. — Karte za mast in olje, 15. septembra stopi v veljavo naredba notranjega ministra, ki uvaja uradne izkaznice za vse za človeško hrano primerne surovine, mast in jedilno olje. — V ujetništvu. Dne 13. t. m. ujeti domobranci 27. pp., IX. stot.: enol. prostov. četovodja Stancin Ignac, desetnik Šebesta Jožef, enol. prostov. poddesetnik Schvveiger Anton, poddesetnika Dorner Jožef in Plesničar Leopold, inf. Krašovec Jakob, Filas Deme-ter, Baudeš Jožef. Bergles Franc, Arn-šek Anton, Jelovčan Franc, Jakovčič Anton, Baudek Janez, Petrač Leon, Šuligoj Jožef, Ortncr Anton, Ramšak Simon, Moravec Štefan, Perkon Franc, Ferjančič Alojz, Kravanja Janez, Škrt Štefan, Perko Franc, Maver Rudolf, Vivoda Alojz, Kralj Jožef, Martinčič Jožef, Muzga Vladimir, 01exsc.ysen Peter, Bolć Rudolf, Sehaffer Jožef Brimg Janez. — Smrtna kosa. Iz Kranjsko gore nam pišejo: 25. t. m. je umrla g. Marija Krajec, mati preč. gospoda župnika Andr. Krajca. Bila je vzor žena in nadvse vestna gospodinja, dokler je ni priklenila na postelj težka bolezen. Trpljenje, ki ga ji je Bog poslal, je nad dve leti prenašala izredno vdano in v največjo tolažbo ji je bilo, če se je mogla vsak dan združiti z Jezusom v sv. obhajilu. Kako je bila povsod priljubljena, je pokazal pogreb, ki je bil v nedeljo 27. popoldne. Vodil ga je ob številni asistenci preč. gospod kanonik in dekan Jan. Novak. Preč. gospodu župniku naše iskreno sožaljc. — V Celju je umrl usnjarski mojster Adam Lasnigg, star 79 let. — V Mariboru je umrl pomožni uradnik v pokoju Ignacij Sterle. — Umrla jc v Mariboru gospa Josipina Sltočir roj. Mlekuš. — Umrl je v Celju vojak pri trenu M. Staute. -f- Ukaz c. kr. deželnega predsednika na Kranjskem o izdajanju prevoznih potrdil za pošiljatve krompirja. Izdajati prevozna potrdila za pošiljatve krompirja z množino nad 100 kg imajo po naslednjih določilih pravico politična okrajna oblast-va in ljubljanska podružnica vojnega prometnega zavoda za žito. A. Politična okrajna oblastva naj izdajajo prevozna potrdila: 1. za pošiljalne postaje v lastnem okraju, in sicer za proste zaloge krompirja brez vsake utesnitve, in za zaloge, ki so pod zaporo, ako jih odpokličejo politična oblastva sama in ne podružnica vojnega prometnega zavoda za žito. Izvzete so pošiljatve za obrtne obrate, ki podelu-jejo krompir, za katere sme izdajati prevozna potrdila brez izjeme samo podružnica vojnega prometnega zavoda za žito. 2. Za pošiljanje postaje zunaj lastnega okraja za zaloge krompirja, ki niso pod zaporo, ako množina, ki se naj odpošlje, ne presega 10 meterskih stotov. B. Ljubljanska podružnica vojnega prometnega zavoda za žito pa naj izdaja prevozna potrdila: 1, v vseh primerih, kadar gre za prevoz množin, ki so pod zaporo in ki jih podružnica sama odpokliče; 2. za pošiljatve obrtnim obratom, ki podelujejo krompir. Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve. — Poroka. V nedeljo, 27. avgusta je poročil trgovec iz Ljubljane g. Josip Muren gdčno. Mici Turk iz Šmihcla pri Novem mestu — Blazna ženska se je sama zažgala. Na Studencu je. bolniška strežnica pozabila v sobi bolne Aleksandre Logar škatljico vžigalic. To priliko jc blazna porabila ter jc zažgala svojo posteljo. Dobila je tako težke opekline, da je vsled tega umrla. Velik požar v mariborski okolici. V Bohovi vasi uri Hočah v mariborski okolici so otroci kadili cigarete ter tako zanetili požar v hlevu posestnika Rotha. Požar se je silno hitro širil. Pogorelo je 24 poslopij. Škode je 120.000 K. Brata vsled neprevidnosti ustrelil. Kočarjev sin Martin Hode v Curnovem pri Brežicah je ogledoval pred hišo lovsko puško. Makra t se je puška izprožila in zade-ia njegovega polubrata Jožefa Kostcvca v čelo. Deček jc obležal mrtev. — Poročil se je v Radečah pri Zidanem mostu učitelj g. Davorin Sterk z učiteljico gdčno. Mici Jurca istotam. — Veliki morski golobje. Iz Jablanca v Hrvatskem Primorju sc poroča, da so tamkaj ujeli tri morske golobe, ki so tehtali nad i00 kg. Dva sta imela po 35 kg, eden pa 40 kg. — Treščilo jo to dni v poln kozolec Franceta Kraljič v Brestu h. št: 26, ki jo do tal pogorel. Pod kozolcem se jo nahajalo večjo število z medom obloženih panjev ter gospodarski vu-zovi. Pogorelo je vse do tal. Škoda znaša do 10.000 K. Mož jc bil pa zavarovan pri Graški zavarovalnici le za 1800 K. — Požar. Iz Črnomlja se poroča, da je nastal pred par dnevi na podstrešju poda posestnice Marije Gašperič v Šipku, občina Butoraj, ogenj. Vsled močnega vetra sta se vneli hiši Gašperičeve in njene sosede Ivane Jankovič, kakor tudi gospodarska poslopja. Škode je okoli 13.700 kron, zavarovalna vsota pa znaša 5300 kron. lj »Slovensko Planinsko Društvo« v Ljubljani opozarja, da je koča na Veliki planini nad Kamnikom oskrbovana in kar najbolj preskrbljena z živili in pijačo. Sedaj je najlepše življenje na tej največji planini na Kranjskem. Dohod iz Stahovice čez Sv. Primož je zelo prikladen, ker je napravljena nova cesta čez Pasjo peč. Do koče se pride v pičlih treh urah. Na Veliki planini se dobi tudi mleko in sir. Prijateljem narave, planincem torej v sedanjem času priporoča izlet na Veliko planino, ki je tudi za dame in otroke prikladen. Duhovnik-begunec išče primerne službe ob železnici na Kranjskem ali Štajerskem. Zadovoljil bi se tudi s službo orga-nista in poslovodje hranilnice in posojilnice. Ker je v zadnjem času mnogo organistov in poslovodij hranilnic in posojilnic odrinilo k vojakom, ima čast. duhovščina priložnost sprejeti v svojo sredo duhovnika, veščega in priznanega organizatorja na izobraževalnem polju, v gospodarski stroki in pri cerkvenih organizacijah. Ponudbe z natančno označbo, v čem bi obstojale dolžnosti in dohodki, naj se naslovijo na uredništvo »Slovenca« na ime »Podgoričan«. — »Katoliška Bukvama« v Ljubljani priporoča: G. Freytags Karte von Rumanien, Mafistab 1:1,000.000. Cena 1 K 20 vin., s poštnino 1 K 36 vin. Primorske novice. Slovensko sirotišče na Dunaju. Konvikt za slovenske sirote na Dunaju, notranjem mestu, I. okraj, Vollaufgasse, ni ravno slab, celo kopelji ima za otroke. Hrana je baje dobra in zadostna. Gospodinja jc neka Poljakinja vdova, prefektinja neka Nemka in posredovalka med otroci in omenjenima ženskama neko slovensko deklel Išče se starejša izkušena slovenska učiteljica za isti konvikt. Prijave p. n. ordina-rktu goriškemu v Zatičini. Č. g. Jug ostal v Gorici. Č, g. Jug je skušal skupno s knezonadškofijskim tajnikom č. g. Setničarjem pod žičnimi ovirami plezajoč skozi Panovec zbežati iz Gorice. Č .g. Setničarju se je beg posrečil, č, g. Jugu pa ne. Darovi za goriške begunce. Ordinarijat ljubljanski od sledečih: Vrhnika 10 K; Mihael Saje, župnik v pok., 20 K; Cerklje na Gorenjskem 282 K; Dol pri Ljubljani 20 K; Kropa 47 K; Dobrava pri Kropi 7 K; Črnomelj 70 K 30 v.; Fr, Zorko, župnik v Čatežu pri Sori, 10 K; skupaj 466 K 30 vin. Z. Z., Ljubljana, 10 K; Robert Diehl, Celje, 20 K; Kovač Franc, kaplan v Hodišah, Koroško, 2 K 60 v.; Mestno županstvo Kranj še 10 K; župni urad Sp. Idrija 60 K; Kmečka hranilnica in posojilnica v Hudajužni 100 K; duhovnija Ob-Ioke 70 K; Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani 300 K; Ivan Sušnik, kanonik, 120 K; neimenovana 20 K; ga. Vehovec, Trnovo-Bistrica, in gdčne. Kolarjevc 220 kron 71 vin.; Jaklič Karol .župnik, Pre-žganje, 20 K; Klekl Jožef, župnik v pokoju, Črevsovci, Ogrsko, 110 K; Vinko Majdič, posestnik paromlina v Kranju, 1000 K; dr. F. Grivec, Ljubljana, 10 K; J. Sckol, Vogerce, Koroško, 5 K; Marijina družba v Dragatušu 40 K; neimenovani 10 K; Julij Stare .pivovarnar v Mengšu, 1 ootom :Ljudske posojilnice« namesto. venca na grob pok. Ludovika Moro, 50 K; obleko so darovali: mestno županstvo Kranj. — Danica Predovič, Ljubljana. — Dekliška Marijina družba v Sori. — Anton Hafner, Žužemberk. — Ema Peče, Selca, Gorenjsko. — Antonija Ručigaj, trgovka, Mengeš. — D. Pušnik. — Gdč. Kenda, Kamnik. — Družina Hočevar, Mekinje. — Cecilija Heybal. — Klekl Jožef, župnik v pokoju, Črevsovci, Ogrsko. — Ivana Jenko, Ljubljana. — Gdč. Greti Šepl. — Vida J. K. Stromlje. — Rozman Marija, učit. in še štiri druge, Črnomelj. — Župni urad, Špitalič, p. Motnik. — Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljana se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje. Razpisana mesta dež. računskih uradnikov v Istri. Pri deželni upravni komisiji v Poreču se imajo provizo-rično izpopolniti za dalj časa eno ali več most računskih uradnikov. Vpoko-jeni računski in davčni uradniki oziroma druge osebe, ki so sposobne in proste vsake vojne dolžnosti, naj takoj ulože svoje prošnje, opremljene z dokumenti, na komisijo in navedejo svoje zahteve. Zahteva se znanje deželnih .jezikov. — Predsednik La.sciac 1. r. Odlikovanja. Cesar je podelil zlato svetinjo za zasluge na traku hrabrostne svetinje stavbenemu adjunktu tržaškega poštnega ravnateljstva Mariju Osana in poštnemu oficialu Jožefu Persič. Padel je na tirolskem bojišču Anton Lašič z Opčin pri Trstu. Zadela ga je krogla iz šrapnela v glavo in je bil takoj mrtev. Nosil je na junaških prsih srebrno hrabrostno svetinjo. Tovarišem ostane v nezabnem spominu. Nagla smrt. Umrl je na begunskem vozu na poti med Renčami in Gradiščem cerkovnik iz Bukovice Jožef Krpan, ko je bežal od doma. Vojaštvo ga je preneslo na domače pokopališče, kjer je pokopali. Pri vojakih se nahajajo vsi štirje njegovi sinovi. Nesrečni družini naše sožalje! Filip Kogoj iz Mirna pri Gorici, oziroma iz Orehovlj h. štev. -42, p. Bilje pri Gorici, je bil ujet 29. avgusta 1914. Njegov naslov je: Rudna, gub. Saratov, Ujezd Kamišin, Rusija. To se naj sporoči njegovi ženi Bernardi Kogoj, o kateri se ne ve, kje se sedaj nahaja. Begunke iz Grgarja v ljubljanski dež. bolnici. Dne 29. avgusta sta došli v tukajšnjo deželno bolnico zopet dve begunki iz Grgarja na Goriškem, namreč Černe Ana, 80 let stara žena posestnika Valentina iz Grgarja št. 63, in Miljavec Marija, 75 let stara užitkarica iz Grgarja št. 28. Slednja ima štiri sinove pri vojakih. Šempas, Osek, Vitovije in Ozeljan še niso evakuirani. Evakuiranje se je podaljšalo do končane žetve. Ozeljancem, ki so morali zapustiti svoje domove, se je zopet dovolilo, da so se vrnili, da zamorejo pobrati še ostale poljske pridelke. Ljudstvo zre z zaupanjem v bodočnost in je sploh mnenja, da ne bo treba zapustiti svojih domov. Dosedaj smo še zdravi in nas niso obiskale nobene bolezni. Ob fronti je tako mirno, kot bi ne bilo vojske. Le vojaštvo nas spominja na bližino sovražnika in pa laški zrakoplovi nas večkrat vznemirjajo. Sicer pa nič strahu! Mestno županstvo v Kranju je nabralo v tamošnji občini znesek 720 K in nekaj obleke ter perila in poslalo posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani. Za to sočutje napram našemu nesrečnemu ljudstvu, ki je moralo zapustiti svoj nadvse ljubljeni domači krov in grudo ter bežati pred svojim dednim sovražnikom v neznane mu kraje, se gori omenjena posredovalnica slavnemu županstvu in vsem darovalcem najtopleje zahvaljuje. Mncgo beguncev iz Renč se nahaja v Kandiji, Mirni peči, Žabji vasi, v Šmarjeti in drugod po Dolenjskem. To javljajo svojemu župniku č. g. Val. Pipanu. Mi pa prosimo prebivalstvo teh krajev, naj bi begunce, svoje slovenske brate, ki trpe za nas, sprejemalo z največjo ljubeznjivostjo. Pri županstvu v Komnu se nahaja nekaj hišne oprave itd, od župana iz Renč, povodom, ker se mogla vas vsled vojnih operacii izorazniti. Ljiijanske mm. lj Nagla smrt. Ko je šla včeraj proti večeru vdova sodnega sluge Ana Kleino-va, rojena 1849. leta v Črnučah, pristojna v Črnomelj, stanujoča na Sv. Petra nasipu št. 57, po Marijinem trgu, se je nagloma zgrudila in padla v nezavest. Prenesli so jo v bližnjo vežo, kjer je umrla. Njeno truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. lj Umrli so v Ljubljani: Andrej Zaha-rajko, domeoranski pešec. — Marija Loč-nikar, hiralka, 84 let. — Radko Jane, hlapčev sin, 6 mesecev. — Ana Janko-vič, hči železniškega uslužbenca, 16 mesecev. — Ana Klein, vdova sodnetfa sluge, 67 let._" lj Kurja in zajčja reja pod Rožnikom. Neumorni vodja vojaške zajčarne pod Rožnikom, slotnik-avditor dr. Štefan Voszka pripravlja ne glede na svoje obilno delo, ki ga ima pri tukajšnjem vojaškem sodišču zopet nekaj novega. Že z organizacijo zajčje-reje si je stekel mnogo zaslug, sedaj pa hoče pod Rožnikom vpeljati tudi kurjerejo za 5. armadno poveljstvo. Ista bi se imela pri-klopiti že obstoječi zajčarni zato, da bi s kokošmi dobro izkoriščali razne odpadke zajčje krme, ki jih zajci ne použijejo in raz-tresejo po stelji in tako pridejo v gnoj. Na gnojišču najde perutnina še vedno veliko ovsa in drugih odpadkov od zajčje krme. Za perutninarstvo bodo zgradili nalašč še dva manjša in en večji paviljon. V vsakem bo prostora za 4 družine, po 1 petelina in 15 kokoši. Na ta način bodo imeli tamkaj 12 petelinov in 180 kokoši, ki bodo razdeljene na medsebojno ločenih 12 oddelkov. Z ozirom na to, da znese dobra nesna kokoš v enem letu 160 jajec, računa dr. Voszka, da bi bilo pričakovati od vseh kokoši kakih 23.400 jajec na leto, ako mu znese vsaka kokoš na leto vsaj po 130 jajec. Iz teh jajec bi se moglo na leto pod kokljami in v umetnih valilnikih izvaliti kakih 5000 piščancev. Gradbena dela hitro napredujejo in je pričakovati, da bo naprava morda v najkrajšem času že občinstvu pristopna. — Knjižica pod naslovom: »Reja domačih zajcev« se dobi sedaj tudi že v slovenskem jeziku za ceno 80 vinarjev v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. lj Za slepe vojake. Nastavljenci tvrdke Schneider & Verovšek v Ljubljani so darovali mesto venca na krsto pokojnemu Emanuelu Schneider zbirko 40 K za nameravani deželni zavod za slepe. Bog plačaj! lj Opozarja se dotična oseba, katera je dne 29. t. m., v sredo predpol-dan pri zobozdravniku dr. Praunseisu vzela dežnik z okroglim srebrnim držajem, da istega takoj nazaj vrne v VVolfovi ulici št. 4 na dvorišču, sicer bo dotična oseba na policiji naznanjena, ker je po imenu znana. lj Dotična dama, katera je pri zlatarju Černetu izpraševala za vrednost brilant-nega prstana, je tem potom posvarjena, naj prstan nemudoma vrne gosp. Černetu nazaj, sicer se bode stvar policijsko zasledovala. li Kje je kovčeg? Dne 22. avgusta je bil v Ljubljani pred rotovžem pri vodnjaku ob cestni železnici pozabljen črn, ponosen ročni kovčeg z različno vsebino. Pošten najditelj se prosi, da ga odda v uredništvu »Slovenca«, od katerega se mu bo izplačala primerna nagrada. Pogrešane вгиШз s PrimorsKep. Išče se Josipina Volk, poscstnica iz Gradišča pri Renčah št. 27, s 4 otroci. Kdor kaj o nji ve, naj sporoči ra nasiov: Marija Teran, Stari trg št. 19, Ljubljana. — Batistič Mihael, k. k. Landslurm Inf. Baon. 4/2, 1. Komp., išče svojo dru- žino iz Solkana pri Gorici, Šolska ulica št. 10. — Podpisana želi izvedeti, kje se nahaja njen sin Franc Marvin, trgovski pomočnik iz Gorice. 26 let star. Omenim, da vsa poizvedovanja v Ajdovščini in bližnjih krajih so bila zaman, pač pa morem reči ,da so mi pravili znanci, da so ga videli še dne 8. avgusta t. 1., to je zadnji dan izpraznjenja mesta, v Gorici in da jim je izjavil, da je namenjen takoj odpotovati. Kdor bi o njem kaj izvedel, naj blagovoli sporočiti na naslov; Uršula vdova Marvin, Col pri Vipavi št. 3. — Anton Kolarič iz Medane v Brdih na Goriškem se nahaja sedaj, ranjen na obeh nogah, v rezervni bolnici št. 2, objekt 4, soba 4 v Celovcu. — Janez Gorjan iz Dola. sedaj begunec v Unter-Retzbachu, p. Deizendorf, Nieder-Osterreich, išče svojega svaka Antona Boncta iz Dola, ki jc odLcl k vojakom 20. maja 1915 in od takrat ni od njega nobenega glasu. — N. Ferlctič, Kan. bat. 6, G. 3, išče Ivano Ferletič, Josipa Fcrlctič in Andreja Marušič, vsi iz Mirna. — Janez Gorjan, begunec, Unter-Retzbach, p. Deizendorf, Nicder-Osterreich, išče svojega 15lctnega sina, ki je služil v Mirnu pri Gorici. — Podpisani iščem svojo ženo Katarino Vižin, bivšo gostilničarko iz Kronberga pri Gcrici št. 32, s štirimi odraslimi otroci: dva sina in dve hčeri, Ako kdo kaj ve zanje, naj sporoči na naslov: Jožef Vižin, k. k. Landsturm-Rcg. Nr. 27, 2. Komp., Kdor kaj ve, kje se nahaja družina Marija in Janez Peršič iz Gorice, ulica Vetlurini št. 13, naj mi sporoči na naslov: Ivan Volarič, k. u. k. Krafifahr-Ersatz-Depot, Graz, Abt. Puntigain. — Humar Matevž, častniški sluga, 97. pp., 7. nad. stot., Mureck, Štajersko, išče svojo ženo z družino Frnnčiško Humar, Sv. Katarina 83, Kronberg, p. Solkan. — Marušič Antonija, Ribnice št. 32, p. Plasy, Češko, išče 17letnega Antona Marušič iz Opatjcgasela št. 8. ki jc služil pri Josipu Lutman v Dolnji Vrtojbi 140. liti' ki je zmožna slovenskega iti nemškega jezika v besedi in pisavi ter je vešča knjigovodstva, računstva in stroj episja sprejme takoj Jure j Šterk, trgovec, Vinica, Belakrajina. 2026 Iiflti'flliisiifi! dobro izurJena v J M M strojepisju in IvB ШШ1ЈН stenografiji se sprejme takoj. Ponudbe na upravništvo „Slovenca" pod št. 2061. vseh vrst sukno, podlogo itd kupi znvod za opremo armade (tudi na deželi), Dunaj I. Backcrstr. 9. — 1935 s prakso vešča slovensko nemškega jezika želi mesta, gre tudi na deželo. Naslov povo upravništvo „Slovenca" pod »Такој 20£4«. Sprejme se Plača po dogovoru. Ponudbe pod št. 2063 na upravništvo „Slovenca". — — — — Podpisana obžalujem in preklicujem vse, kar som govorila žaljivega o g. Ivanu Keruc-u, dimnikarskemu mojstru v Ljubljani dne 1. avgusta 1916. v Vospernigovi kavarni in dne 2. avgusta 1916 proti gg. Mariji Kernc in Mariji Leben. Marija Gaber. kJ P f> đSf' sprejme takoj proti dobri plači odvetniška pisarna v Ljubljani. -Stenografinje izključene. Ponudbe pod „F 1" na upravo tega lista Podobčina Bled odda dražbenim potom za dobo 6 let lov v najem v planini „Lipanca" v nedeljo dne 3. septembra 1916 po popoldanski božji službi v občinski pisarni na Bledu. prav dobra, izdatna kavina melanža iz zrnate kave in sadne kave, izborna po okusu, aromi iu moči. Boljša in izdatnejša kot sama zrnata kava. 5 kg K 18'— po povzetju pošilja velika pražarna kave v Solnici, Češko. (tepke) za kuhanje plača vsako množino po K 30-— za 100 kg Veležganjarna sadja osner&Co. LJUBLJANA. Zahvala. V težkih dneh ob smrti našega nepozabnega sina, ozir. brata, svaka in strica gospoda MIlana Klančtč so nam bili v veliko tolažbo mnogoštevilni dokazi odkritega sočutja, ki so nam došli. 1'rav posebno se zalivaliujeruo dobrim gg. tovarišem ljubljenega pokojnika v Vrbovcu in sploh vsem, ki so mu na katerikoli način pomagali že v hudi bolezni. Nadalje se zahvaljujemo za podarjene vence in vsem, ki so pokojnika spremili na zadnjem potu zlasti gonškiin rojakom-beguncem v Celju in sploh vsem, ki so nas kakorkoli tolažili ob dneh neizmerne žalosti. Gorje pri Bledu, 30. avgusta 1916. Žalujoči ostali. MM бжа Povodom smrti naše iskrenoljubljene soproge oz. matere, stare matere in tašče, gospe ifliij!! IKupOlU, vdov. nI hišne pocestnice ki smo jo pokopali dne 27. avgusta, mi je došlo tako veliko dokazov ganljivega sočustvovanja, da se more edinole tem potom zanje iskreno zahvaliti v imenu vseh ostalih. Spodnja ŠiSlra, dne 28. avgusta 1916. Avgust Leopold. тШ