$tev. 209 Poštnina plačana v gotovini V Ljubljani, petek 13. septembra 1940 cona Din V- Leto V Začetek italijanskega napada na Egipt? Po ameriških vesteh je italijanska vojska pod vodstvom maršala Grazianija začela z ofenzivo iz Libije Rini, 13. sept. m. »United Press« poroča: Poročila o italijanski ofenzivi proti Egiptu, ki naj bi se pod poveljstvom generala Graziania že začela, snoči v Kirnu niso zanikali. Odgovorni krogi so izjavljali, da »vesti o ofenzivi proti Egiptu ne motfejo zanikati, vendar pa je treba potrditve počakati do tedaj, ko bo izšlo uradno poročilo glavnega generalnega štaba«. Ofenziva se je začela pred 48 urami, ko je prenehal puščavski veter. Tri italijanske armade so usmerjene proti glavnim točkam v Egiptu. Dve korakata vzdolž obale iz Cirenajke, za tretjo pa pravijo, da bo skušala prodreti skozi angleški Sudan v Egipt. Za obrežni armadi pravijo, da je njun cilj Suez, katerega hoče Italija zasesti in tako pretrgati najbolj važno pomorsko pot in zvezo britanskega im-Perl!?; Tretja kolona koraka v smeri proti pristanišču Fort Sudan ob Rdečem morju. Graziani-jevi ofenzivi, ki se je začela istočasno, ko nemška jetala srdilo napadajo Veliko Britanijo, pripisujejo Italijani velik pomen. V Rimu trdijo, da se Je ofenziva začela tedaj, ko je začela vročina v •Afriki padati in je mogoča uporaba tankov. Prav ■tako so doslej puščavski vetrovi zadrževali začetek ofenzive, ker so bili oblaki puščavskega Peska tako gosti, da so onemogočili uporabo motoriziranih enot. Pomnožene britanske napade na razne točke v Afriki, označujejo v Rimu kot del protiofenzive, ki naj bi preprečila italijanski udarec proti Egiptu. Britansko poveljstvo bo vrglo v boj več tisoč Novozelandcev in Avstralcev. Poročila iz domačinskih virov trdijo, da je prišlo v zadnjem času najmanj 30.000 Avstralcev iz Palestine v Egipt in so jih dodali novozelandskim polkom, ki so jih dosiej urili v Egiptu. Kairo, 13. septembra, o. Angleški piloti, ki so se vrnili z oglednega poleta, pripovedujejo, da so pričela velika premikanja italijanskih čet na egiptsko-libijski in egiptsko-sudanski meji. Pričakujejo, da bo italijanska vojska v najkrajšem času Napadla Egipt. Središče operacij naj bi bila trdnja-va Capuzzo. Nevtralni opazovalci trdijo, da mar-**1 Graziani že dalje časa pripravlja velik napad na Egipt in vse kaže, da so sedaj priprave končane. Italijansko vojno poveljstvo je posvetilo zlasti veliko pozornosti bencinskim zalogam in žalogam hrane. Nekje v Italiji, 12. septembra. Stefani. Uradno italijansko vojno poročilo pravi: Železniške naprave ob egiptovski obali in sovražnikove vojaške objekte v Solumu in Sidibaraiu smo spet bombardirali ponoči in podnevi iz zraka. Bombe so zanetile požare in povzročile razdejanje. Bombardirali in s strojnicami obstreljevali smo tudi sovražnikove oklopne avtomobile. Sovražnik je skušal leteti na Derno, a ga je naše protiletalsko topništvo pognalo v beg. Sestrelili smo neko sovražnikovo letalo verste Blenheim, drugo smo pa najbrž zbili. Eno letalo se ni vrnilo. Po naknadnih poročilih smo pri bombardiranju Adena prvega in drugega septembra potopili tudi dva sovražnikova konvoja. Naša letala so bombardirala Kartum in zadela han- London, 13, septembra, o. Po šestdnevnem neprestanem nočnem napadanju na Lcndcn, so imeli Londončani nocoj tkoraj vso noč mirno spanje. Letalski alarm je trajal samo eno uro in pol. Letalsko ministrstvo je izdalo davi naslednje uradno poročilo: Sovražna letala so včeraj in ponoči operirala posamezno ali pa v manjših skupinah, ki pa 60 bile preganjane od naših bojaih letal in naše obrambe. Večjje število močno eksplozivnih in zažigainih bomb so nemška letala spustila na notranjost in okolico Londona. Bombe so povzročile nekoliko požarov. Požare so takoj ukrotili gasilci. ŽUoda je mnogo manjša kakor pa v preteklih nočeh. Podrobnosti o smrtnih žrtvah še niso znane, računajo pa, da so manjše, kakor so bile dosedaj. Nekoliko hiš je bilo razrušenih v dveh mestih v Lancashireju in na zahodna predmestja Londcna. Tudi tu 60 bile najhne žrtve. Drugod pa so povzročila letala manjšo tvar-no škodo, V noči od srede na če'trtek so angleška letala hudo bombardirala Anthalsko in Potsdamsko postajo v Berlinu ter letališče Tempelhof. Pri tem naoa- gar in železniška križišča. Bombardirali smo tudi letališče Adbaro in zažgali tri letala. Ogenj se vidi od daleč. Naša letala so se vrnila v svoja oporišča. Sovražnik je skušal napasti mostišče pri Klasari, a smo ga odbili brez izgub za nas. Neko angleško letalo je bombardiralo Asab in poškodovalo civilna poslopja. Ena oseba je ubita, več pa ranjenih. Zbili smo neko sovražnikovo letalo, njegovo posadko pa ujeli. Sovražnikova letala so skušala napasti pomorsko oporišče Masauo, a so takoj naletela na protiletalski ogenj in so morala vreči bombe v morje. Pri sovražnikovem poletu nad Be-siro, smo zbili dve sovražnikovi letali. Neka naša podmornica je potopila na Atlantiku 27.000 ton sovražnikovega brodovja in se vrnila v oporišče. V zadnjih dneh je Hla močno ojačena protiletalska obramba v Londonu, {car )e tudi zmanjšalo silovitost včerajšnjih nemških napadov. London, 13. septembra, o Včeraj pozno v noč so nemška letala napadla angleški konvoj, ki se je premikal ob vzhodni obali Škotske. Topniško streljanje z ladij, kt so spremljale ta konvoj, je z uspehom branilo konvoj, da mu sovražnik ni prizadejal nobene škode. London, 13. septembra, o. Snoči so angleška letala bombardirala Hamburg in Ostemde. Napad na ti dve mesti je trajal štiri ure. Kraljevska letala so napadla tudi Bremen, Koblenz, Namur «n Bre-merhafen. Letalci, ki so se vrnili iz tega napada, poročajo, da je v Bremerhafenu, vzdolž vseh ladjedelnic videti ogromni požari, ki so jih povzročile angleške bombe. London, 13. septembra m. Reuter poroča: Predvčerajšnje bombardiranje Londona je zahtevalo 125 smrtnih žrtev, 250 pa ranjenih. Pri popoldanskem in nočnem bombardiranju včeraj je bilo ubitih novih 40 oseb, 71 pa je bilo ranjenih, London, 13. sept. o. Davi okoli sedmih je bilo dano v Londonu spet znamenje, da se bližajo sovražna letala. Slišati je bilo streljanje protiletalskih topov v južnozahodnem predelu londonske pokrajine. Sovražnih letal ni bilo videti, ker So bila skrita za gostimi oblaki. Davi je eksplodirala tempirana bomba v Regent Streetu, eni glavnih londonskih ulic, ko je šlo po cesti na stotine ljudi. Vsa okna na obeh straneh ceste so popokala, hudo je poškodovan hotel »Pic-cadilly« in poslopje, v katerem so pred vojno bili prostori italijanskega potovalnega urada. Podpis sporazuma o Izročitvi Dobrudže Bolgariji Bukarešta, 13. septembra. AA. DNB: Uradni list objavlja odlok, podpisan od voditelja države Antonesca, ki potrjuje sporazum med Romunijo in Bolgarijo glede odstopa Dobrudže, Nepotrjene vesti o odplutju nemških čet proti Angliji Newyork, 12. septembra, m. Newyorški radio je včeraj objavil vest, da je predvčerajšnjim del nemške mornarice s prevoznimi ladjami zapustil francosko pristanišče St. Malo v Bretagni. Računajo, da so bile na teh ladjah nemške čete, ki so se ponoči skušale izkrcati na angleških tleh. Angleži pa tega poročila pozneje niso potrdili, ne zanikali. Nafstarejše gotske slikarije -odkrite na Muti Sm*' Maribor, 13. septembra. Na Spodnji Muti stoji sredi polja vstran od vasi cerkvica Sv. Janeza, ki vzbuja po svoji obliki in slogu zanimanje poznavalcev. Ljudska legenda ve povedati o tej cerkvici, da izhaja iz 9. stoletja ter da jo je posvetil papež Leon IX. Tudi druge zanimive govorice so s to cerkvijo v zvezi. Asistent mariborskega muzeja akademski slikar gosp. Golob se je za cerkev že dolgo zanimal ter je končno spomeniški urad poveril njemu preiskavo, ki je te dni prinesla presenetljiva odkritja Cel presbi-terij te cerkve je namreč poslikan z gotskimi freskami od tal do stropa. Verjetno so iz 13. stoletja, torej iz tiste dobe, kakor freske v Crngrobu. Odkrit je tudi lep kasetiran lesen strop, pod beležem pa so se pojavile na stropu gotske slikarije iz 16. stoletja, Vsa odkrita slikarija je izredno bogata ter predstavlja nič manj kot 52 figur. Dela še niso končana. Drobne Zagreb, 13. sept. Zastopniki hrvaške delavske zveze in železničarskih organizacij so poslali podpredsedniku vlade dr. Mačku spomenico, v kateri razlagajo težko gmotno stanje delavcev in nižjih železniških uslužbencev. Ti slednji so dobili premajhno povišanje, da bi mogli vzdržati boj z vedno bolj naraščajočo draginjo. Zato prosijo vlado, da posveti njim nekaj več pozornosti, enako pa tudi staroupokojencem in delavskim rentnikom. to smrtonosno orožje, ker bi bile nemške represalije s plini upravičene in bi bile take, da bi jih človeštvo za večne čase pomnilo. Vesti 13. septembra Bivši romunski kralj Karol je snoči dopotoval s posebnim vlakom v Barcelono. Kralja spremlja 52 oseb V Barceloni ga je pozdravil tamošnji španski vojaški poveljnik. Združene države bodo morale kmalu »prejeti sklepe, ki bodo življenjskega pomena za njihovo bodočnost. Ti sklepi ee bodo nanašali na mednarodno politiko Amerike, je izjavil ameriški poslanik v Vatikanu Taylor po sprejemu prt predsedniku Rooseveltu. 32 angleških letal je zbil v sedanji vojni nemški letalski stotnik Molders, poroča nemški radio. Trije drugi častniki so zbili vsak po 20 angleških letal. Na bojišču v Libiji se bo kmalu razletela bomba mnogo močnejšega kalibra, kakor pa «o bombe, ki padajo zdaj na London, je obljubil v svojem zadnjem radijskem govoru italijanski časnikar Ajnsaldo, urednik lista »Telegrafo«, ki je glasilo zunanjega ministra Ciana. Iz romunske vojske so bili odpuščeni rsi generali, ki so podpirali prejšnji romunski režim. Razen tega je vlada izdala sklep, da se bodo kraljevi pribočniki in pa dvome dame menjavali vaakih šest mesecev, da ne bi ta ali ona skupina pridobila prevelikega vpliva na mladega kralja. Grška vlada je prepovedala vsak izvoz žita in koruze v tujino. S tem pametnim in edinim umestnim sklepom hoče vlada zagotoviti grškemu prebivalstvu kruha za čez zimo. Angleži se na Sredozemskem morju rtalno umikajo vsaki pomorski bitki z italijanskimi silami. Pomorska ojačenja, ki neprenehoma prihajajo v Sredozemsko morje, so tudi dokaz, da je Anglija izgubila nadoblast tam, pravi italijanski list »Giornale d’Italia«, ki s tem odgovarja na izjave angleških ministrov, da bi angleško bro-dovje italijansko mornarico uničilo v 24 urah, samo, da bi se z njo spoprijelo. Od vstopa v vojno je bilo po italijanskem uradnem poročilu 21 angleškihh vojnih ladij vseh vrst: Križark, rušilcev, podmornic itd. potopljenih, 35 pa bolj ali manj poškodovanih. Po istem poročilu je bilo italijanskih vojnih ladij potopljenih 14, poškodovanih pa 16. Poročila o letalskih izgubah Včerajšnje nemško uradno poročilo pravi: 80 angleških letal sestreljenih, 20 nemških letal izgubljenih. Angleškega uradnega poročila n I. Anglijo bo treba s *flo spraviti k pameti, čeprav je zasuta z nemškimi bombami, si še vendar upa poskušati, da bi se zaradi tega maščevala nad nemškimi ženskami in otroki, Anglija naj *e ne pritožuje, da je London bombardiran, ker je sama kriva, da mora voina potekati tako, pišeta »Frankfurter Zeitung« in berlinski »Lokal An-zeiger« v zvezi z angleškimi napadi na Berlin. Čas neusmiljeno dela proti voditelju Nemčije. Zaradi jeseni in bližnje zime je za Nemčijo življenjsko vprašanje, da čimprej začne napovedani napad na Anglijo ali pa, da ga opusti, piše včerajšnji londonski »Times«. Španski notranji minister Suner se Je včeraj na povabilo nemške vlade odpeljal v Nemčijo, kjer bo ostal nekaj dmi. V nemških uradnih krogih odločno zanikujejo vesti ameriškega tiska o tem, da bi btla nemška vlada pri nedavnih pogajanjih v Parizu zahtevala od Francije, naj ji prepusti 58 odstotkov živež-nih in surovinskih zalog v nezasedenem ozemlju. Skrajni čas je, da se konča malikovanje angleškega naroda, ki nima več mesta na evropski celini. Čeprav je Anglija izrinjena iz evropske celine, pa ima še vendar na razpolago možnosti za širjenje ^trupa s srvojimi vojnimi poročili. Se vedno je v Evropi mnogo listov in mnogo ljudi, ki verjamejo angleškim vojnim poročilom. Toda ti naj pomnijo, da je že marsikdo zaradi take vere trpel, piše nemški tisk, ko razpravlja o tem, kateri evropski listi še vedno prinašajo angleška poročila. Nemci so ae doslej držali pravil viteške in obzirne vojne, Angleži pa so se ve* čas zatekali k divjaškim napadom na civilno prebivalstvo in civilna poslopja, če so nemški napadi na London tako strahoviti, ni tega krivo nemško poveljstvo, marveč predsednik angleške vlade in njegovi sodelavci, sodi italijanski dnevnik »Popolo di Roma«. Zaradi vsakonočnih angleških letalskih napadov na Berlin, morajo od danes naprej biti vsi lokaji zvečer zaprti dve uri poprej, kakor pa so bik dozdaj. Angleška letalska sila »talno narašča. Če se bo angleško letalstvo izenačilo z nemškim, potem ne bo nemški vdor v Anglijo več mogoč, Če pa nemško letalstvo zavlada nad Anglijo, bi se vdor posrečil, toda zato je na razpolago samo malo časa, pravi glasilo sovjetske vojne mornarica »Krasniji Flot«. Mehikanska poslanika zbornica je včeraj izglasovala «klep, da je pn volitvah za predsednika republike zmagal levičarski kandidat Camacho, ne pa njegov nasprotnik general Almazan, ki je pri volitvah dobil večino glaaov. V zbornici imajo večino cocialrtU Camaeha je podpiral » vso državno silo tudi dosedanji predsednik Car-denas. Ameriški zunanji minister HulI je včeraj odločno zanikal italijanske vesti o tem, da hočejo kupiti Združene države od Anglije tudi Falklandske otoke ob južnem koncu Argentine, da bi dobile pomorcka oporišča tudi v Jušni Ameriki. Hull je dejal, da so vse take veeti samo »-vražna propaganda proti Ameriki. Pogajanja za določitev novih meja med Madžarsko in Romunijo Danes bo zaseden zadnji predel romunske Trans Ivanije Budimpešta, 13. septembra. (MII.) Po sklepu a»najskega razsodišča mora mešana madžarsko-romunska komisija določiti novo madžarsko-ro-»nunsko mejo. Tudi druga vprašanja bodo urejena 1 neposrednimi pogajanji. Na povabilo madžarske v,ade bo odpotovala v Budimpešto romunska komisija za ta pogajanja, ki se bodo začela 14. septembra v madžarskem zunanjem ministrstvu. Romunsko komisijo bo vodil minister ^aler Pop, J^adžarska komisija pa je sestavljena iz zastopnikov vseh ministrstev, generalnega štaba ter ravnateljstva železnic in pošt. Madžarska vlada je razširiia vse madžarske vojaške zakone že sedaj 11 Prev*eto ozemlje. , Sodelovanje med tudi v Podonavju Moskva, 13 septembra o. Uradno poročajo, da Je sovjetska vlada obvestila nemško vlado, da Sovjetska zveza kot država, ki meji na Donavo, ne more drugega kakor sodelovati pri reševanju vpra- Nova določila za iivl|en> na romunskem dvoru Bukarešta, 13. septembra, m. Transcontinental **ress poroča: Vodja dr/ave general Antonescu je °bjavil včeraj nova pravila za dvor in rekel, da so zadnji dogodki zahtev ali temeljilo izpreinemho v firžavnetn življenju in tudi na romunskem dvoru. dvora bo odstranjena zdaj vsaka politika, nemorala in spletkaricnje. Glavna odredba določa, da se kraljevi pribočniki in dvorne dame menjavajo vsakih šest mesecev in da se novi postavljajo le v soglasju s poglavarjem države. General Antonescu poudarja, da b0 moralo življenje na dvoru postati Vzor za vso državo. Nekateri listi odločno zahtevajo zaplembo premoženja prijateljice bivšega kralja gospe Lupescu. Listi pravijo, tla si je ta ženska na spreten način Pridobila premoženje, ki je vredno več kot deset bilijonov lejev. Madžarski voditelji v zasedeni Transilvaniji Budimpešta. 13 sept. m. Transcontinental 1 ress poroča: I o kratki seji vlade ie odnntnval Predsednik vlade grof I eleky v Transilvanijo. /. 'm je odpotoval tudi prosvetni imnister dr. llo-an m b0 preučil pogoje za uvedbo madžarskega Prosvetnega načrta v zasedenih krajih. Noeoi bodo odpeljan iz Budenipešte trije posebni vlaki, v ka-ler>ti bodo člani vlade, več parlamentarcev in dr-^?ym podtajniki. Regent liorthy pa bo v nedeljo «oiskaf Quj. Snočnje sporočilo madžarske vojske pravi, da so madžarske čete vkorakale včeraj v Barot, Na-gybacon in kotlino Zsiga. Cete so prispele do markacijske črte Zoombor, Rakos, kepec Mikoujfalu. Danes bodo madžarske čete zasedle Je zadnji predel, v katerem sta mesti Kezdivasarly in Sep-pintogoy. Sporedno z vkorakanjem madžarskih čet se •uvaja na zasedenem ozemlju vojna administracija, ki bo začasna in ki bo omogočila čim prej urediti državno administracijo v teh krajih. Na čelu vojne uprave v Erdelju je načelnik štaba madžarske vojske s sosvetom treh generalov in treh zastopnikov madžarske vlade. Madžarska vlada je za svoje zastopnike imenovala iMadžare iz Erdelja. Nemčijo in Sovjeti šanj, ki se nanašajo na Donavo in pri odločitvah, ki bodo sprejete na konferenci podonavskih držav, katero sklicuje Nemčija na Dunaju. *.• <•>... Strašna eksplozija v ameriški smodnišnsci Newyork, 13. septembra, o. V največji ameriški tovarni smodnika in dinamita v Kenvilu (Zvezna država Newvork) so se dogodile štiri velike eksplozije. Tovarna je uničena. Ubitih je bilo okoli <">0 oseti. Okoli 2o trpele zgodovinske stavbe in cerkve, katerih so nemške bombe porušile osem. Kaže pa, da bo žrtev tudi slovita katedrala sv. Pavla, pred katero leži nemška bom-ba, ki utegne vsak trenutek eksplodirati. Med porušenimi cerkvami je cerkev sv. Magnusa, sv. Dunstana, sv. Avguština in dve Marijini cerkvi. Napovedi o uporabi strupenih plinov Milan, 13. septembra. Stefani: »Corriera della Sera« pravi, da se po opombah ameriškega tiska lahko računa, du ;e bodo kmalu začeli v sedanji vojni uporabljati strupeni plini in da angleški vojaški voditelji že preučujejo to možnost. Vendar bi Angleži, pravi lisi, naredili še večjo napako, kakor so jih delali prej, če bi začeli uporabljati Mirna noč w Londonu in Berlinu Snočnji nemški napad na London je bil kratek, Angleži pa so bombardirali več nemških mest, a ne Berlina du je bilo vrežnih okoli 350 bomb težkih do 250 ktf. Stran 2 >SLOVENSKI DOM«, dne 13. septembra 1940. Štev. 209. Zakaj je zmanjkalo soli v Mariboru Nekateri Mar.borčani so se s soljo založili za dve ali tri leta Maribor, 12. septembra. Ljudem bodo menda že začele presedati neprestane tožbe in jamranja o grozečem pomanjkanju sedaj tega, -edaj onega blaga. Vse toži in jadikuje, če pa natančneje pogledamo, pa vidimo, da je dosti tega ’ jadikovanja po nepotrebnem. Je pa se* veda veliko stvari, ki so naenkrat zmanjkale, dasi si življenja brez njih ne moremo misliti. Med te spada vsekakor v prvi vrsti sol, o kateri pripovedujejo gospodinje v mestu, da se le težko dobi, prebivalci v okolici, zlasti v nekaterih bolj oddaljenih krajih pa to pomanjkanje že silno težko občutijo. Čudno pa je to, da soli primanjkuje, ko je pri nas vendar »mamo dovolj ter jo v večjih količinah uvažamo tudi iz inozemstva. Finančna oblast v Mariboru se je za to zadevo zanimala ter je ugotovila presenetljivo dejstvo, da so Mariborčani in okoličani samo meseca avgusta pokupili nič manj kot 208.000 kg soli, dočim so lani v istem mesecu kupili samo 103.000 kg. V enem letu je tedaj poraba narastla več kot za 100%. Finančna oblast je potem napravila statistiko za 5 let nazaj ter je ugotovila, da se je v tej dobi meseca avgusta vsako leto porabilo v Mariboru samo okoli 100.000 kg soli, pa nikoli več. Vzrok sedanjemu pomanjkanju, je tedaj v prvi vrsti pretiran strah meščanov, da bi soli res zmanjkalo ter potem s tem strahom zvezano preveliko nakupovanje ter ustvarjanje nepotrebnih zalog. Tako je znano, da 90 številni meščani nakupili po dve in tri vreče soli, dasi je v enem letu ne porabijo niti cele vreče. Tako so sedaj zailoženi s soljo celo za tri leta ter si bodo pač lahko pošteno nasolili svojo pamet... Pomanjkanje soli pa je povzročila še neka druga stvar. Veleprodajo soli sta prevzela dva nova zakupnika, ki pa Še nimata potrebnih skladišč. Stan zakupniki so sol že razprodali, nova pa je baje še nista niti naročila, ker nimata skladišč. To je vsekakor za zakupnike_ slabo priporočilo — če že reflektirajo ,na takšen'posel, kakor je j veleprodaja soli, potem se morajo nanj tudi primer- I no pripraviti. Primer soli pa je najnazornejši dokaz, kako je v resnici s pomanjkanjem vseh drugih reči. Ljudje so pač prevneto nakupovali, v svojem strahu so si ustvarjali pretirane zaloge, saj je o nekaterih imovifin meščanih znano, da so jim vozili na domove na stotine kg sladkorja, moke itd., pa ni čuda, če je tega enkrat zmanjkalo ter ga bo tudi manjkalo, če bodo ljudje še v bodoče tako bojazljivi ter si bodo povsem po nepotrebnem ustvarjali doma zaloge. Ljubljana od včeraj do danes Napisali smo bili včeraj, da »e bo slabo vreme obdržalo najbrž ves dan — pa smo se zmotili. To je človeška stvar, kaj hočemo. Saj se še tisti, ki so strokovnjaki in ki vsak dan napovedujejo »službeno« vreme, kaj radi zmotijo, pa še precej krat. Posebno letos, ko ima vreme res prav posebne muhe. , Včeraj se je tedaj že prav kmalu dopoldne začelo jasniti, vedno lepše je postajalo, pa tudi vedno hladnejše. Mrzel veter je pritisnil od severa. Tam so se 12 oblačnih grmad tu pa tam izmotali pobeljeni vršaci, in videti je bilo, da je sneg zapadel prav nizko. Hladno je bilo tako, da so popoldne in zvečer že mnogi Ljubljančani oblekli površnike. Ko je človek zunaj na periferiji [»gledal k žicam na brzojavnih drogovih in zapazil jate lastovic, ki »o se spreletavale, ščebetale in spet sedale, se je v tem hladnem popoldnevu nehote spomnil tiste lepe »viže«, ki začenja z »Mrzel veter tebe žene, drobna ptičica od nas«. Kmalu že, kaj kmalu, nemara da že v začetku prihodnjega tedna. Potem se bodo iz gozdov in od gora tudi v bližino vasi in mest priklatile drobne senice, kraljički, ščinkovci, taščice, kobilarji In čopasti škrjanci. Tl ptički pa že napove- dujejo pravi začetek jeseni, leto se bo nagnilo, drevje se bo ostilo in ne bo več dolgo, ko bodo pričeli pozni jesenski nalivi. Se nialo časa, nekaj mrzlih dni, ko bo skrepenelo blato po cestah, otrdela zemlja in pomrznila trava — pa bodo v zraku zarojile bele mušice, prvi sneg, glasnik prihajajočega zimskega časa, njegovih bridkosti, pa tudi radosti za tiste, ki se bodo lahko oskrbeli z vsem potrebnim. Drugi pa, zlasti letos v teh težkih kt so zajeli svet. s skrbjo in tesnobo v srcih glediip,prihodnjim mesecem naproti. Kje dobiti (tmar, s katerim bi si nakupili najpotrebnejše: hrano, kurjavo, gorkejšo objjeko iji obutev? Ta vprašanja mučijo siromaka. Dogatinec »o bo že nekako pretolkel, pa tudi če bi časi postali Še dosti hujši. Večer je bil lep, jasen, samo da Še nekoliko hladnejši kakor je bilo popoldne. Do jutra se je napravila izredno gosta megla. Hladno pa je bilo davi tako, da je večina ljudi že nosila površnike, ln tudi termometer se je že poskusil resno pri-bližali ničli. Komaj 0 slop. Celzija jo bilo ob 7 zjutraj. Ta gosta megla in jutranji mraz pa napovedujeta, da bomo najbrž dobili sončen, jasen in svež dan, ki bo prav pripraven za sprehod po gozdovih. Nič manj lepi in nič manj prijetni niso ti sprehodi kakor spomladi. Po dveh, treh mrzlih dneh bomo nemara zdaj dobili lepo vreme, ki nam bo dalo prijetno, zlato in sinjo jesen, kakor nam je vsem tako pri srcu. Danes padeta petek in trinajsti v mesecu na isti dan. Nekateri pravijo, da je tak dan slab, da prinaša nesrečo, drugi pa so nasprotno prepričani, da jim prav tak dan prinaša srečo in se zato tudi pogumno in samozavestno lotevajo tudi kočljivih poslov. Menda »e od malomarnih dijakov, ki bodo letošnje leto slabo končali, ob koncu ne bo nihčo izgovarjal, češ, saj ni nič čudnega, če sem »cppnik, ko pa sem začel šolsko leto v petek, in to povrlm še na trinajstega! Tudi praznoverni starši na tak njegov izgovor prav gotovo ne bodo dali nič. Neka) novic s policije Ljubljanska poliieja zasleduje nekaj osumljencev ki so se bojda pregrešili proti raznim paragrafom. Njeni organi so pridno na delu ter so v'stalni zvezi z orožniškimi postajami po širni Sloveniji. , , Tako med drugim zasledujejo 27-letnega delavca 1 vh*a Kluna. Ta je bil rojen v Kočevju, pristojen pa Je v Sodražico. Možak Je visok 185 centimetrov, je sloke postave, rjavih las, rumenih obrvi, velikih sivih oči, visokega čela in podolgovatega obraza. Kakor je javila orožniška postaja na Ježici, je Klun pred štirimi dnevi v neki je-ženski gostilni sunil z nožem tako silovito delavca Franca Pavliča, da je ta kmalu nato izdihnil. Ivan Klun je po tem svojem zločinskem dejanju ne-znanokam pobegnil. Mnogo je bilo na upravi policije prijavljenih tudi novih tatvin. Tako je prijavil Stanko Starašek, da mu je bil 8. septembra ukraden iz stanovanja na Sv, Petra cesti 85 znesek 1400 din. Črna denarnica na zadrgo — v denarnici je bilo 950 din •*- je bila izgubljena, ali pa še verjetnejše ukradena na poti s Tyrševe ceste 83 pa do Doba pri Domžalah Martinu Koviču. Rjava usnjena aktovka, 150 din vredna — v njej so bile razne toaletne potrebščine — je bila 8. septembra ukradena Izpred vesellščnega prostora na velesejmu Antonu Balagi, ki je oškodovan za 300 din. Dežni plašče »trenchoat«, 900 din vreden, je bil dne 10. septembra ukraden iz neke zdravniške čakalnice Francu Šuštarju. V Času od 7. do 9. septembra je bil ukraden nebarvan ročni voziček, vreden 700 din, z dvorišča na Jegličevi cesti 15. Alojziju Zidarju. Tatovi pa seveda prav pridno kradejo tudi kolesa. Nekateri se za ta posel še prav posebno »specializirajo«. Predrzni so, da človek ne bi verjel, in pri svojih »akcijah« tudi vražje spretni ter iznajdljivi. Na policjii so bile-nanovo vpisane naslednje prijave o tatvinah koles: dijaku Radetu Marčunu je nekdo ukradel mo-ško kolo znamke »Viktoriac, 1600 din vredno; kolo znamke »Turnir«, 1000 din vredno, je bilo ukradeno Silvestru Jagodicu; moško kolo znamke »DUrkopp«, 800 din vredno, je bilo ukradeno Francu Slamiču; 6150 din vredno kolo brez znamko je bilo ukradeno Francu Kolencu; Josipu Golobu pa je bilo ukradeno 400 din vredno kolo znamke »Ardilla«. Karambol dveh avtobusov V torkovi številki smo kratko poročali o ka-rambolu dveh avtobuaov na Tyrševi ceati v bližini topničarske vojašnice. Karambol s* je primeril okoli ene ure ponoči. Naprošent pojasnjujemo, da avtobusa, ki sta trčila, nista last niti avtobusnega podjetja g. Magistra, niti n« podjetja g. Rodeta iz Kamnika. Ljubljana dobi ia S novi gimnaziji Ljubljana, 13. septembra. Na ljubljanskih srednih šolah se prične redni šolski pouk prihodnji ponedeljek. Dane* so bile za nekatere zavode že slovesne šolske maše, prav tako bodo jutri. Ravnateljstva ljubljanskih državnih in zasebnih gimnazij so sestavila začasne statistične preglede o vpisovanju. Na mnoge gimnazije je bil velik naval. Prvi razredi zaznamujejo znaterf prirastek. Klasična gimnazija je vsako leto zaznamovala zadovoljiv in velik dotok dijakov. Letos je bilo na ta zavod vpisanih 1083 dijakov. V to število je všteto tudi 148 dijakinj, ki obiskujejo višje razrede. Lani je bilo vpisanih 1128. Letos je vstopilo v prvi razred 164 dijakov. Padec je treba tolmačiti tako, da se ustanavlja na II. realni gimnaziji na Poljanah posebna dekliška klaiična gimnazija, ki šteje že dva razreda. V II. razredu je letos vpisanih 45 dijakinj. V 1. razredu samo 28, dode ljenih bo še 14 dijakov. 1 < Nov vodovod za 4 milijone grade v Slov. Bistrici Slov. Bistrica, 9. septembra. Mesto Slovenska Bistrica, eno najmanjših pa najlepših v Sloveniji, ki šteje blizu 8000 duš, ima to redko posebnost, da še danes nima svojega vodovoda. Po vrtovih hiš tukajšnjih meščanov bi našteli veliko število studencev. Zaradi tega ni stiske za vodo, vendar pa je ta takšna, da je nikakor ni mogoče primerjati z zdravo, pitno vodo. Kadar nastopi kako večje deževje, ploha ali odjuga, ter se vode zgrinjajo s hribov v dolino, se v slovenjebistriški kotlini gode pravi čudeži: vodnjaki se hitro napolnijo, da voda sili iz njih, bog si ga vedi od kod pa se pripodi luža v nje, da postane voda kalna in pogostokrat nečista. Takšna potem ostane in meščani nimajo dobre, zdrave pitne vode. Tudi naše šole muči skrb zaradi vode, ker toliko učencev vsak dan pije umazano studenčnico ter obstojajo vedne nevarnosti nalezljivih bolezni, o katerih vemo, da je nezdrava voda njihov posebni prijatelj. To velja j>o-sebno za tukajšnjo meščansko šolo; drugod pa ni dosti boljše. Ravno zaradi tega so že mnogi ugledni slovenjebistriški meščani poudarjali nujno potrebo zgraditve mestnega vodovoda, ki bi ga lahko uporabljala tudi okolica. Naglaševali so njegov gospodarski, socialni in še posebno zdravstveni pomen, Češ da je v interesu nemotenega razvoja mesta in okolice. To hotenje sega že preko sto let nazaj, ko Slov. Bistrica še ni bila tako razširjena. Na vodovod so mislile tudi mnoge občinske uprave, vendar pa se ni krenilo k delu, čeprav so razmere kar kričale po vodovodu. Sedanja občinska uprava pa je upoštevajoč upravičene prošnje meščanov in okoličanov vzela stvar v roke in dosegla pri oblasteh razumevanje in podporo. Napravljeni načrti so postali dejstvo. Vodovod, katerega prva dela so pričela, bo speljan izpod Visolj čez Zg. Bistrico v mesto. Zaenkrat pride v poštev samo središče mesta, potem pa se bo napeljava razširjala na vse strani. Za njo se je priglasilo doslej 34 interesentov. Vsa naprava bo precej draga, ker gre največ na račun visokih cen kovinskim vodovodnim potrebščinam. Skupno bo znašalo okrog 4 milij. din. Čeprav je to lepa vsota, vendar pač nobenemu pametno mislečemu človeku to ne more biti preveč spričo bogatih koristi, ki jih bo naprava dajala še poznim rodovom slovenjebistriškega mesta in okolice. 1 Zadružna šola v Ljubljani Kot druga leta bo tudi letos v Ljubljani na Dvorazredni trgovski šoli zadružna šola, ki se začne sredi oktobra in traja do Velike noči. Šola ima dva letnika, prvega za novovstopivše, drugega za tiste, ki so prvi letnik dobro dovršili. Sprejemajo se v šolo fantje, ki žele kasneje delati pri zadrugah. Želeti je, da bi se oglasili v I. letnik zlasti fantje iz takih krajev, odkoder v šoli še ni bilo nikogar. Prosilci morajo poslati prošnje za sprejem na Zadružno zvezo v Ljubljano in sicer do 25. septembra. Priložiti morajo zadnje Šolsko spričevalo in rojstni list. Sprejemajo se le zdravi in dobro prij»oročeni mladeniči. Podrobnejša pojasnila o pogojih sprejema daje Zadružna zveza y Ljubljani. __Cel|e Sodna komisija je danes prevzela zemljišče na Glaziji, kjer bo zgrajena nova justična palača v Celju. Z današnjim dnem je občina prevzela poslopje starega okrožnega sodišča v Prešernovi ulici. Sedem navijalecv cen je bilo prijavljenih tukajšnjemu sodišču. Razprave proti tem ljudem bodo v kratkem. Tržno nadzorstvo pa je prijavilo neko prekupčevalko mleka, ki je pokupila vse mleko od kmetov in ga nato podražila. Prodajati jo hotela liter po 3 din. Lesena stanovanjska hiša je včeraj zgorela v Košnici pri Celju. Vnela se je bila namreč hišica delavcu Sajnerju. Vnel se je tudi hlev, ki je bil v neposredni bližini. Vse je zgorelo, le nekaj delov pohištva so rešili. Škode je za 20.000 din. Na HI. državni realni gimnaziji za Bežigra dom bodo letos izvedli novo razdelitev. Tam je letos vpisanih 1544 dijakov in vpisovanje bo trajalo še do 20. t. m. lo število bodo na polovico razdelili in bodo drugo polovico dodelili na novo ustanovljeni IV. državni realni gimnaziji, ki bo imela svoje prostore prav tako v novem gimnazijskem poslopju za Bežigradom. Na I. državni realni gimnaziji zaznamujejo naj-večji dotok dijakov. Bilo je letos vpisanih 1628 dijakov, vštetih je tudi 14 dijakinj. Lani jih je bilo 1431. K tej gimnaziji so priključeni tudi razredi, ki bodo nastanjeni na Rakovniku. Salezijanski zavod je dal učne prostore brezplačno na razpolago, da se postopoma tam ustanovi nova realna gimnazija za desni breg Ljubljanice od Karlovške ceste naprej tja do Rakovnika in dalje, kakor tudi za galjeviško kolonijo in druga barjanska naselja. Drugače je bilo letos na vseh državnih gimnazijah vpisanih 6379 dijakov in dijakinj, lani 6033. V L razred je vpisanih 1164, lani pa jih je bilo 1097. Maribor ima za cel regiment srednješolcev Maribor je nekakšen center »učenosti« našega štajerja ter ima v svojem območju celo vrsto srednješolskih zavodov — klasično in dve realni gimnaziji, trgovsko akademijo in dve učiteljišči — državno in zasebno šolskih sester. V vseh teh zavodih se je letos vpisalo 2928 dijakov in dijakinj. Ker se je povsod pouk začel, je mesto spet zažive- lo, ulice so polne mladine, ki jim daje posebno živahnost, katero smo za časa počitnic kar pogrešali. Med srednješolci je 1732 fantov in 1196 deklet. Število slednjih narašča od leta do leta ter menda ni več daleč čas, ko se bosta obe številki izenačili in slednja prvo celo prehitela. Največ dijakov se nahaja na II. državni realni gimnaziji, ki šteje 903 učencev. Zenski svet na tem zavodu prevladuje, saj ima ta gimnazija samo 295 fantov proti 612 deklicam. Na drugem mestu je potem klasična gimnazija, ki ima 750 gojencev, od tega 593 fantov in 157 deklet. Ta zavod je še vedno bolj »kmečki« — na njem namreč študira največ dijakov s podeželja. Ker pa so to tudi vedno najbistrejše glavice, saj kmečki človek nima denarja in ne ambicije, da bi študiral otroke, če niso posebno nadarjeni, je ta zavod glede učnih uspehov tudi vedno na prvem mestu. Lansko šolsko leto je dosegel rekord, saj je izdelalo nič mani kot 92.45% vseh učencev. Na tretjem mestu po številu dijakov je I. državna realna gimnazija, ki šteje 740 učencev. Na zavodu je 607 dečkov in 133 deklet. Potem sledi državna učiteljska šola s 234 gojenci. Med temi je 135 fantov in 99 deklet. Za ta zavod nastaja v zadnji dobi C oseben problem vprašanje moškega naraščaja. Iz-ira je-,zelo stroga, podeželske meščanske šole, od I koder bi moral prihajati najbolj zdrav in naj-bisirejši material, pa ne pošiljajo dovoljnega števila, ker kmečki starši pač težko zmorejo denar za šolanje otrok, če ga pa imajo, potem pa pošljejo svoje sinove raje na gimnazijo. Zato pa je tem večji naval ženskih kandidatov. Letos je razpisan sprejem arbiturieniov srednjih šol na učiteljišče v V. letnik, katerega bodo končali že meseca januarja, tako da bodo lahko prihodnje leto že nastavljeni kot učitelji. Razpisanih je 30 mest za fante ter 10 za dekleta. Dočim pa se je do sedaj moških maturantov javilo samo 20, se je prijavilo deklet že nad 30. Peta po številu gojencev je drž. trgovska akademija, ki jih ima letos 201, od tega 100 deklet. V prvem letniku prevladuje letos podeželje in je zanimivo, da so na prvem mestu Prekmurci-So to sami sinovi prekmurskih trgovcev, ki bodo dobili na zavodu solidno trgovsko podlago, da bodo potem lahko uspešno posvetili svoje znanje m moči domačemu podjetju. Med meščanskimi dijaki pa prevladujejo na zavodu sinovi in hčerke železničarjev. Zanimivo, da se na tem zavodu večkrat tekom gotove dobe izvrši kakšna pregrupacijai gojencev z ozirom na stanove, iz katerih prihajajo. Sedaj prevladujejo železničarii, pozneje pa bo prišel na prvo mesto spet kakšen drug stan. — Na koncu moramo omeniti zasebno učiteljišče šolskih sester v Mariboru, ki ima letos vpisanih 95 gojenk. Ta zavod, ki nam ie dajal poprej naiboliše učiteljice, je bil od prejšnjih režimov po krivici prizadet ter ni mogel več izpolnjevati svojega poslanstva. Letos pa ima spet svoj V. letnik ter je tako zopet postal popoln. Drobne Belgrad, 13. sept. Včeraj je bil objavljen ukaz kraljevih namestnikov o pomilostitvi in ublažitvi kazni obsojencem. Te amnestije so deležni le taki. ki so del kazni že odsedeli. Niso pa deležni amnestije obsojenci zaradi kršitve uredb o preskrbi prebivalstva s hrano, uredb o nadzorstvu nad cenami, uredbe o prisilnem odkupu pšenice in maksimiranih cen, torej sploh tiati, ki so se pregrešili proti odredbam zakonov za ureditev našega trga za življenjske potrebščine. Prav tako niso deležni ugodnosti tisti, ki so bili obsojeni zaradi vohunstva ali pa so pobegnili iz države, da bi se izognili kazni ali pa so bili obsojeni po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državL Repertoarni nažrt mariborskega gledališča Slovenska: Cankar »Za narodov blagor«. — Mrak »Karadjordje« in morebitne druge uspele novosti. — Štandekar »Čas in ljudje«. — Srbo-hrvatska: Nušič »Ujež«. — SeneČič »Nenavaden čiovek«. — Ruska: Dostojevski-Krasnopoljski »Zločin in kazen«. — Gorki »Na dnu. «— Ostrovskij »Gozd«. — Nemška: Hauptmann »Dorotca Anger-mann«. — Kaestner »Tonček in Pikica«. — Kla-bund »Praznik cvetočih Češenj«. — Werfcl »Jua-rez in Maksimilijan«. — Italijanska: Chiarelli »Maska in obraz«. — Pirandello »Henrik IV«. _ Goldoni »Lažnik«. — Angleška: 0’Neill »Strast pod bresti«. — Shakerpeare »Hamlet«. — Francoska: Deval »Tovarišč«. — Moliere »Namišljeni bolnik«. — Rostand »Cyrano de Bergerac«. — Finska: Vuolioki »Žene na Nisknvuriju«. ČajkovskiJ »Evgenij Onjegln« ali »Pikova dama«. Delibes »Lakme«. Gounod »Margareta«. BeneŠ »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron« (gostovanje Udovičeve). DcboviŠek-Gobec »Habakuk«. Granichstiidten »Na kraljičin ukaz«. Lehar »Ciganska ljubezen«. Parma »Caričino amaconke*. Suppo »Latinica«. STREL H| »Držite se bolj levice in posvetite v to smer!« mu je ukazal Slad. Shaldron je stekel v to smer, da je blato kar škropilo za njim. Tudi nadzornik jc tekel napre|. Serrpatja je slišal za seboj psovko, ko je kateremu od policajev spodrsnilo na nolz-kem in blatnem terenu. Iskanje je trajalo ža četrt ure. Teren je bil valovit, zdaj ac je dvigal, edaj spet spuščal. Ko se je Slad že tretjič vzpenjal na nek hribček, se mu je zdelo, da je v bližini slišal krik, Skočil je iz grmičja In 1 največio brzino etekel na višino. Tu je videl v bliižni pod seboj malo podolgovato jeaerce, okrog katerega je rastlo grmovje in ob čigar obrežju je prej nekdo tdksL Ne da bi se ustavil, je Slad i vpitjem povedal ostalim, da je nekoga zagledal. Z leve strani se je takoj pojavil Shaldron, ki je brez vsake muke pretekel svojega »Prestrezile ga na poti, Shaldron!« mu je zavpil Slad, ki je začutil Že p..ce)L.jo trudnod ’’ nogah. Tedaj je zaslišal tudi niščalko. Ca lam le razvrščal svoje ljudi, da bi jim plen ne ušel Razpostavili so r* u* primerno razdaljo drug od drugega. 47 Slad je bil prispel do jezera in videl, da se Shaldron vee bolj približuje b gin-cu, ki je tekel proti mali leseni hišici, ki je stala napol v vodi in se naslanjala na lesene stebre, ki so »tali v vodi. V istem trenutku je Slad opazil, zakaj begunec prav v to smer beli. Begunec je zares stekel do hišice in akočil noter. Shaldron, ki ie bil Uk za njim, se je ustavil, ker je mislil, da je begunec sedaj v pasti. Tu je počakal Slada. ►Razbil je okno hišice (n skočil noter,« e javil Sladu. »Ali ima orožje pri sebi?« »Ne vem.« Slad ni pomišljal na to, da bi moglo priti do borbe med beguncem, in šele Shal-drcnovo vprašanje ga je opozorilo na krvavo stvarnost! tri trupla v gradiču. Takoj nato 6ta nrlepela še Clineton in Calam ln nekaj policajev. »Ali je tam?« je vprašal ve« zadihan Calam in pokazal na hišico. »Da Kakšna pa je sploh ta hišica?« je odgovoril Slad. »Tukaj poeojujejo poleti čolne, v določenih dneh pa imejo od tukaj plevači skakati z deske, kajti tu je jezero najbolj globoko,« je pojasnjeval Calam. »Razumem,« je polahko odgovoril Slad. »če hi hoteli kaj vreči v vodo, česar nihče ne bi mogel najti, potem bi bilo pri tejle hišici najbolj primerno, ali ne?« »Da, tukaj jih je tudi 2e več utonilo,« je odgovoril Calam. »Tod* voda j« »ped v«gla trupla na suho, ali na?« ►Gotovo, toda ne tako hitro. Kadar kaj pade v goščavo na dno jezera, lahko traja tudi več dni, da pride apat na površje.« »Ali le nahaja pozimi kak čoln v bližini?« »Ne vem, je »odgovoril Calam. »Ali ve kdo od vae?« je vprašal policaje okrog sebe. »Se nahaja,« je odgovoril eden od njih. »Tam med vrbami je čoln. ki ic ‘a*t nadzornika te hišice.« »Ukažite, naj ga pripravijo«, je rakel Slad Calamu. »Morebiti ga bomo potrebo vali.« Calam ni razumel, čemu jltn bo čoln. »Morebiti bo poskušal preplavati je-eero.« »Ne bo tako neumen. Saj bi zmrznil v tem mrazu.« »Človek je V obupu pripravljen na vee, Boljše je zmrzniti kakor pa biti povišan na vešala.« Calam se ni več upiral, temveč je svo-jfm ljudem takoj dal potrebne ukaze, da so takoj pripravili čoln. »Samo pasite in najprej poglejte, Če ni dno čolna morda trhlo, preden boste sedli v čoln,* jim |e pred odhodom zaklical. »Dobro in kaj bomo sedaj?« »Sedaj ga bomo izvabili iz hiše,« je odgovoril Slad. »Prej ga bomo, preden ec mu bo posrečilo vreči kaj v vodo.« »To je če vprašanj*. Moramo ga zgrabiti živega in najti pri njem tosto, kar je odnesel s sebo, da bi uničil, kajti le tako bomo imeli dokaze proti njemu ...« »Ali mislite, da bo streljal?« ga je vprašal Calam. »Če jo to človek, ki je izvršil tri umore, potem bo vsekakor streljal. Toda nima smisla, da si zaradi tega razbijamo glave. Clineton in vi Shaldron se bosta »plazila do hiše in bosta povedala, e katere strani je vdrl noter.« Minilo je nekaj minul, da «e je vrnil Shaldron, »Z desne strani, gospod nadzornik,« je javil. »Toda nikjer ni o njem ne duha ne sluha.« »Calam,« e ukazal Slad. »Vi boete z enim stražnikom ostali tukaj pri izhodu in mu bost« zaprli pot za primer, Če bi skušal tukaj pobegniti, Jaz pa bom z ostalimi obkolil hišo, medtem pa bodo prispeli tudi policaji na čolnu. Potem nikjer ne bo mogel pobegniti.« Slad se je oprezno približal kraju, kjer je bil Clineton na straži. »Nič, Clineton?« g* i* šepetaj« vprašal. , »Ne! Toda ali slišite (Isti šum znotraj,« mu je odgovoril CUneton, kt n! odmaknil očes od okna. Slad se je stisnil zraven Cll-netona, za n|ima pa je čepel Shaldron. Jezerska voda se je svetlikala v mesečini in tiho žuboiela. . »Ona dva sta potegnila čoln v vodo,« jč opazil Slad in pokazal 6 prstom proti vrbičju, odkoder se je odtrgal čoln. Ta trenutek pa je Clineton ponovno prijel nadzornika za rokav in rekel: »Ali e«daj slišite?« V notranjosti hiše je nekaj zaškripalo, kakor da bi nekdo stopal po razrahljanih deskah. »Kaj neki je to?« je vprašal Clineton. Ta šum sem ravno prej slišal. Meni zdi, da nekaj težkega vleče po tleh.« »Morebiti postavlja barikade za vrat-mi«, je pripomnil Shaldron in se zravnal, ker so ga bolele noge od dolgega Čepe* nja. »Ali naj posvetim noter z žepno svetilko, gospod nadzornik?« »Ne, to bi bilo preveč nevarno,« j* odgovoril Slad, čeprav je kar žarel od radovednosti, da bi zvedel, kai ee dogaja T hišici. Spet so slišali isti šum, kakor bi neko* vlekel težak predmet po tleh. »Glejte, naš čoln prihaja,« je rekel CH' neton. »In kje je vhod v hišico?« j* vpraša' Slad. »Okrog ogla, gospod nadzornik, na drugi strani.« »Za vraga, prepozno sem se spomnil,..« V trenutku, ko je Slad to izgovoril, 1« nekaj ploskatega udarilo v vodo. Škripanje, kakor škrlpljejo ob železne kline pr trjena vesla, se Je nenadoma zasllša • Slad se je začel glasno smejati, da so g njegovi pomočniki presenečeni pogl« Štev. 209. »SLOVENSKI DOM«, dne 13. septembra 1940. Stran b. Od tu in tam V praškem listu »Der neue Tag« je napisal trgovinski minister dr. Amdres članek o gospodarskih odnosih med našo državo in Češkoslovaškim protektoratom. Minister pravi, da izvirajo močni gospodarski stiki med našo državo, oziroma predvojno Srbijo in ostalimi pokrajinami, ter Češkomo-ravskim protektoratom še iz časov pred svetovno vojno. Po vojni je bila trgovinska izmenjava med obema državama zelo živa. Ustanovitev protektorata je sicer povzročila več sprememb, vendar le v ustroju jugoslovanskega izvoza in uvoza v Protektorat. Zadnji dve leti se je namreč jugoslovanski izvoz v Češkocnoravski protektorat zelo dvignil, uvoz od tam pa padel V lanskem koledarskem letu je Jugoslavija izvozila v Protektorat blaga za 769 milijonov dinarjev, uvozila pa je le za 308 milijonov dinarjev. Veliko posredovalno vlogo v tej trgovini igrajo velesejmi, zlasti pa zagrebški in bel-grajski na eni ter praški na drugi strani. V sredo je bila v predsedstvu vlade konferenca o preskrbi države z živili in nekaterimi drugimi važnimi potrebščinami. Na seji so bili predsednik Cvetkovič, podpredsednik dr. Maček, finančni minister dr. Šutej, kmetijski minister dr. Čubrilovič, minister dr. Mihajlo Konstantinovič in ravnatelj ravnateljstva za prehrano dr. čosič. Takoj po seji je predsednik Cvetkovič sprejel bana zetske banovine Krstiča, ki je prišel intervenirat za dovoz potrebne hrane za Čruno goro, ki je glede prehrane najbolj navezana na uvoz iz drugih pokrajin. Kakor poročajo, je dal predsednik vlade Cvetkovič ukaz, naj se vprašanje preskrbe zetske banovine takoj uredi. Paviljon Češkomoravskega protektorata na bel-grajskem velesejmu je obilno založen /. industrijskimi izdelki češke težke industrije. Razstavljeno je samo tako blago, ki bi utegnilo v nasi državi najti kupce. Predstavnik češke industrije na velesejmu je poudaril, da je češka industrija po svojih kakovostnih izdelkih že znana, zlasti pa njena str°ina industrija. Obisk v češkem paviljonu je velik. V sredo si je velesejem ogledat tudi prosvetni minister dr Anton Korošec. Minister dr, Korošec si je ogledal prvenstveno vse paviljone tujih držav. Skozi razstave ga je spremljal ravnatelj velesejma. Zagrebška občina je že sestavila lestvico, po kateri bo odtrgovala posebni socijalni davek od visokih mesečnih dohodkov svojih prebivalcev. Tako bo odtrgovala od letnih dohodkov 90.000 dinarjev 5%, od 130.000 din 10%, do 240.000 din 15%, za dohodke čez 240.000 dinarjev letno pa 20% davka. Občinski referenti so izračunali, da bo občina letno od tega davka dobila pet in pol milijona dinarjev. O zaplembi 120.090 kg mesti pri tvrdki Predo-vič v Zemunu smo že poročali. Policija je imenovano količino masti odkrila v skladišču in jo zaplenila. Takoj nato je prijavo poslala sodišču, ki je imelo zadnjo besedo o tem. Pri sodišču se je Pre-dovič zagovarjal, češ da je pred kratkim prijavil oblastem zalogo 97 000 kg masti, kmalu nato pa so v tovarni pripravili še dva nova vagona masti. Sodišče pa se ni oziralo na ta izgover kajti po določilih zakona za pobijanje špekulacije je prepovedano kopičiti zaloge. Sodišče je zaplembo masti Potrdilo. Sodna razprava proti Predoviču bo v nekaj dneh in tedaj bo končno odločena usoda zaplenjene masti, Do tedaj lastnik masti sploh ne bo smel prodati. V Bclgradu so včeraj pokopali 93 let starega zdravnika dr. Ralana Jovanoviča Batuta, ki je bil pionir srbske medicine in prvi zdravnik, ki je sistematično začel organizirati zdravniško in higiensko službo v srbskih krajih, Jovanovič je študiral v Parizu, Londonu, Berlinu in Dunaju pri največjih tedanjih medicinskih avtoritetah Pasteurju, Kochu, Galtonu in drugih. Mož je mnogo tudi pisal in je objavil več tisoč medicinskih člankov in deset strokovnih knjig. Pozneje je bil profesor na medicinski fakulteti belgrajskega vseučilišča, po vojni pa so ga klicali tudi na praško univerzo. Ugrabitev dveh otrok sl ne znajo razlagati v vasi Blagaj pri Peči v Južni Srbfji._ Tam je živela vdova Hata Rujovič z osemletnim sinom in enajstletno hčerko. Ko je nekega dne poslala svoja otroka v mesto po sol, se otroka nista več vrnila. Zaman ju je iskala in povpraševala po njiiu. Osem Mesecev ni bilo o njiju ne duha ne sluha Pred nekaj dnevi pa sta se otroka zdrava prikazala na Pragu hiše. Povedala sta, da ju je v mestu neki starejši moški naložil na voz in ju odpeljal. Pripeli,'11 je na svoj dom in ju lepo hranil. Nato ju je tal*jnekomu drugetnu, kjer sta se otroka prav oblpU t k-T? imela in ju je neznani dobrotnik tudi se ie6 l l jer n's° z njima grdo ravnali. Ker pa otroka*n*ibrže zbiil, da bi ga prijeli, ]e Od tim «* .na voz *n iu odpeljal spet v Peč. Hat! Urin i* *>1"j3'a domov. Otroka ne vesta oove- prijet1 Ut*'1 “is 'f: 'i,l“di r uva ne zna razioziti tega dogodka. industrije iz Hrvatske v vzhodne kraje Z ni «miUdVrfrv“**i dnevnik« in pravi, da ^0|cmo 7t fr, Presen8*iti, posebno pa se 116 'n nnlitU 6 nova oblast na Hrvatskem ali pa njena poli ika. še pred sporazumom je vsa Ju. gos ovanska ndustrija stremela proti Belgradu, kajti Belgrad ,e bil oprošfen v,0h banovinskih bremen m so vsi merodajni činitelji z vsemi silami delali na to, da bi Belgrad postalo središče jugoslovanske industrije in bankarstva.. Po drugi strani pa so vsi prejšnji režimi, po pisanju lista, stalno zanemarjali Hrvaško in zato so nastale tudi take razmere, da za industrijo niso bili dani preveč "godni pogoji. Oblast pa na ljubo industriji danes ^e more 'zapreti oči pred stvarnostjo in mora predvsem voditi zdravo socijalno politiko in skrbeti za koristi najširših ljudskih plasii. Župani vseh mest v donavski banovini so imeli zborovanje v Novem Sadu in se posvetovali o preskrbi prebivalstva s prehrano, največ pa so razpravljali o prečki mest s kurivom. Ugotovili so, da nikjer ne morejo dobiti zadosti drv, da bi vsaj urade in šole ter zdravstvene ustanove oskrbeli. Svoje predloge in sklepe so strnil' v posebno spomenico, katero bodo odnesli banu Kijunnu in predsedniku vlade Dragiši Cvetkoviču. Zveza srbskih kmetijskih Tndrug, katero vodi oivši minister Voja GjorjJjovič. je imela svoj občni zbor v Belgradu, Obravnavali niso le poslovnih poročil o delovanju te velike srbske zadružniške organizacije, temveč tudi o vprašanjih notranje organizacije. Pir tem vprašanju sta sa pojavili dv« struji. Eno je vodil Giorgjevič, drugo pa tedanji kmetijski minister dr. Čubrilovič Zv.zo kmetijskih zadrug je bila ustanovila srbska zemljoradnlška stranka, iz katere je bil izšel tudi Gjorgitvič. če-pra ne velja danes za oficijelnega zemijoradnika, kakor je to z ministrom dr Cubrilovičern, Gjorgje-vič je znal dobro zavarovati svoje postojanke v zadružniških organizacijah in se mu |* tudi na tem občnem zboru navzlic močni opoziciji posrečilo dobiti absolutno večino in obdržati torej celotno .vodstvo zadružne zveze. Za feSki HI.n Vražji Študentje ♦ vlada še vedno veliko zanimanje, a predvajati ga bomo mogli samo Se danes. Zato ne zamudite te priložnosti Predstave ob 16., 19. in 21. uri 1 Blagajna odprta od 11. do 12. in od 15. ure dalje! KINO UNION Telef. 22-21 Celfe mora priti v 1. dravinjski razred Skrbi mestne občine za prehrano preb.vatstva In za zv.šan.e mezd delavstva Vremensko poročilo »Slov. doma« Celje, 13. septembra. Najvažnejša gospodarsko socialna problema našega mesta sta, kakor tudi drugod, prehrana prebivalstva in zvišanje plač delavstvu in nameščencem, katere je današnja draginja tako hudo prizadela. Celje je znano kot eno najdražjih mest v državi, kar smo že večkrat dokazali z jasnimi gospodarskimi statistikami, katere so dobili v roke merodajni činitelji, da so jih predložili na najvišjih mestih. Kljub vsemu prizadevanju je Celje se vedno v drugem draginjskem razredu, kar vzbuja med državnim uslužbenstvom, ki ve, kakšne dohodke dobi država od industrijskega in zelo prometnega mesta Celja, veliko nevoljo. V takih razmerah državni in privatni nameščenec res ne moreta dostojno živeti, kaj šele delavec. Cene življenjskih potrebščin so poskočile kar za 100 odstotkov. Kam vse to vodi, to je vprašanje, katerega razpravljalo danes povsod na cesti, ulici, kavarni in doma. Narod pozdravlja vladne odredbe, prav bi pa bilo, da bi te odredbe tudi izvajali, ker bodo sicer brez vsakega pomena. Hrvatski časopisi obširno poročajo o drakoničnih nastopih banske oblasti banovine Hrvatske. Tudi pri nas bo potrebno špekulantom posvetiti več pozornosti. V protidra-ginjske odboie bo seveda potrebno poklicati več konzumentov iz vrst delavstva in nameščenstva. V mnogih krajih so v teh odborih po večini trgovci, dočim so v njih obrtniki in delavstvo slabo zastopani, Taki odbori seveda ne morejo dovolj delati. V Celju je pred tedni zmanjkalo koruzne moke in koruze, kar je bilo za delavstvo hud udarec, ker je moralo nakupovati belo moko. Kon-zum bele moka so je povišal tako, da jo dobite sedaj v trgovini le še po 1—3 kg. Celje potrebuje zase in okolico mesečno 35 vagonov moke, na razpolago pa je ima sedaj le 8 vagonov. Ali so različne vesti o skritih zalogah moke v raznih veletrgovinah resnične, to ne vemo, res pa je, da je oblast popisala vse zaloge in da jih je našla prav malo. Prebivalstvo je pokupilo zadnji mesec precej moke,saj so bile trgovine vedno polne občinstva. Nič ne pretiravamo, Če potrdimo žalostno dejstvo, da so prišli na račun predvsem premožnejši, ki imajo denar, dočim se delavstvo ni moglo založiti niti za nekaj dni. Od celjskih trgovcev z moko odnosno zastopnikov posameznih banatskih trgovcev smo izvedeli, da so jim njihovi mlini in tvrdke v Banatu in Slavoniji moko hoteli poslati oziroma je moka Že na potu, le Prizad še ni izdal potrebnega dovoljenja. Ker je pri nas občutno pomanjkanje moke, apeliramo na Prizad, da malo hitreje in uspešneje daje naknadna dovoljenja, ker bo sicer pri nas pomanjkanje. *** Po sklepu Združenja pekov v Celju so začeli skoro vsi celjski peki peči enoten kruh v obliki štruc in žemelj®Cene žemelj so zvišali od 0.50 na 1 din. Dosedanji hlebčki po 2 din so po 3 din, vse pa pečejo peki šele zjutraj ob 4. Zanimivo je, da so peki določili težo Žemelj na 6—7 dkg (okrogle!), teže luksuznega peciva, ki se ie prav tako podražilo, pa snloh niso določili. Celjski policijski organi so pregledali pekarne in ugotovili, da sta samo dva peka v Celju imela žemlje s pravilno težo, ostali pa so ceno samo zvišali za 100 odstotkov. Zanimivo je tudi, da dva peka v Celju prodajata žemlje še po stari ceni. Tako dobite v kavarni »Evropa« žemlje po stari ceni. Sicer so nekoliko manjše, cene pa so stare. Prehrana prebivalstva daje občini mnogo skrbi. Zato se je odpeljal snoči župan dr. Voršič v Belgrad, kjer bo s senatorjem g. A. Mihelčičem posredoval pri Prizadu za nabavo pšenice. Občina je tudi stopila v stik z Gospodarsko zvezo v Ljubljani. Za rezervo je občina že dobila potrebno skladišče. Zaenkrat gre predvsem za nabavo pšenice, dočim bodo koruzo dobavili pozneje, ko bodo imeli trgovci letošnji pridelek. Vse kaže, da bo letos koruze dovolj in da bo tudi cena padla. To bo vplivalo na pšenični trg, ker se bo konzum pšenične moke zmanjšal. Prav tako bodo storjeni tudi potrebni koraki za preskrbo masti. Rasne zgodbe iz sodne dvorane stiski in v priliki je kradla - Obsojena na 10 mesecev -razbojnika pa na 10 in 5 mesecev Dva Ljubljana, 13. septembra. Kazenski sodnik-poedinec je včeraj v dvorani št. 79 obravnaval različne zadeve in jih sodil. Predenj je prav boječe stopila delavčeva žena Marija. Bila je obtožena zaradi velike tatvine bankovcev, ki jili je nedavno zapazila na mizi pisarne nekega gostinskega veleobrata. Voditeljica obrata je pustila na mizi kopico jurjev in odšla, ne da bi pisarno zaklenila. Zena Marija je v tem usodnem trenutku stopila v pisarno, da bi gospo prosila za svojo najstarejšo hčerko, ki bi rada stopila v službo v tem velikem in živahnem obratu. V pisarni ni bilo niti žive duše! Na mizi jurji! Ženo je, kakor sama pravi, skušnjavec zmotil, naglo je pobasala več jurjev in odhitela iz pisarne. Pred sodnikom je Morija tatvino skesano in odkrito priznala. Potožila je v skromnih izrazih vso bedo in stisko družine. Mož kot delavec zasluži tedensko majhno plačo, ki komaj zadostuje za vsakdanji kruh in za stanovanje Otroci so bolj lačni ko siti in so vsi slabo blečeni, skoraj raztrgani hodijo okrog. Z ukradenim denarjem je najprej kupila otrokom razno bleko, deklicam perilo in svilene kombineže. Kupila je tudi nekaj boljših jestvin in drugih dobrin, da se je družina gostila. To jo je izdalo. Vsem sosedom je bilo sumljivo, kako je mogoče, da je Marijina družina tako hitro obogatela in si lahko privošči razne priboljške. Policija je pozneje napravila pri Mariji obisk in dobila še prav znaten denarni zaklad. Denar je policija vrnila lastnici, ki pa je nasprotno tudi zahtevala, da morajo detektivi zapleniti otrokom Šo vso novo obleko in perilo. Marija je bila zaradi te tatvine obsojena na 10 mesecev strogega zapora, nepogojno, ker je bila v povratku, kakor to označuje kazenskopravno izrazoslovje, kadar Človek zagreši že v drugič zločin. Mali kazenski senat je te dni sodil dvema razbojnikoma. Na Reki leta HX)7 rojeni v Čakovec pristojni ključavničarski pomočnik Štefan Labe-zan in na Brinju leta 1910 rojeni samski miner Mile Pavlovič sla bila obtožena zločina tatvine in zločina roparskega napada. Jožetu Peternelu na Žirovskem vrl.u sla po obtožnici 4. junija ponoči vzela iz kovčka 1000 din gotovine, nato pa sta še napadla Peternela in mu s silo vzela iz Žepa 300 dinarjev. Oba sta se skušala na vse mogoče načine pred sodniki opravičevati in si izmišljevala zgodbo, kakor da bi bil Peternel prveimi dolžan in da mu je prvi dal večjo vsoto v hranitev. Mali kazenski senat je tako razsodil, da sta oba res kriva, toda v drugem primeru nista zakrivila zločina roparskega napada, marveč le tatvino. Bila sta obsojena: Štefan Labezan na 10 mesecev in Mile Pavlovič na 5 mesecev strogega zapora. Razkosavanje okoliških kmetij Posredovalci za prodajo in nakup raznih nepremičnin sicer tožijo, da so sedaj posli slabi, da je nastopilo mrtvilo na nepremičninskem trgu, toda zemljiškoknjižni urad na okrajnem sodišču ie vedno zaznamuje veliko Število najrazličnejših kupnih pogodb, ko gre za kupčije s hišami, vilami, posestvi, stavbnimi in zemljiškimi parcelami. Cene zemljiškim parcelam v mestu in neposredni okolici so se v zadnjem času dvignile za 25 in še več odstotkov od zadnjega četrtletja naprej. Zemljiška knjiga je do 12. t. m. zaznamovala že 47 kupnih pogodb za celotno kupno vrednost 1,714.180 din. Opažati je, da skušajo pametni posestniki v okolici in tudi oni na periferiji mesta strniti svoja posestva v trdno enoto, da skušajo zemljišča ko* masirati in združevati, tako, da je posestvo pn-kladnejše za obdelovanje, Po nekaterih krajih v daljni okolici, kjer tarejo kmeta najrazličnejša bremena, ko nima takih ugodnih prilik za vnovčevanje pridulkov, pa nasprotno opazujemo tendenco, da kmetje za enjajo razkosavati in razprodajati posamezne dele svojega velikega grunta. To v prvi vrsti zato, da s« u-nebe dolgov in zadoste svojim obveznostim. Mnogi kmetje na Ižanskem, dalje okoli št. Vida, Medvod, [ pod Šmarno goro in v D. M. v Polju so začeli prodajati posamezne parcele, Za obširne njive v okolici Vižmarij je tudi med Ljubljančani precejšnje zanimanje. Gozdne parcele so v splošnem zelo poceni in interesenti lahko kupijo obširne gozdne komplekse za malenkostne kupnine. Gozdni svet je splošno cenjen od 1 do 5 din kv. meter. Divji prašiči pustošijo polja Vodice pri Dobrem polju, 12. septembra. Severovzhodno od Dobrepolja leže sredi velikega gozda razvaline nekdaj slavnega čušperške-ga gradu, ki daje tukajšnjemu ljudstvu snov za najrazličnejše bajke in pripovedke in ga spominja na žalostne čase, ko so tičali naši pradedi pod grajskim jarmom, na dobo tlake in suženjstva. Cušperskega gradu in grofov ni več. Edino stari »marof« Vodice, kjer so imeli grofje nastanjene svoje uslužbence in poljske delavce, še stoji. Tu domujejo sedaj štirje precej trdni kmetje, ki imajo svoja polja sredi velikega gozda, ki se raz- Erostira naokoli. Malokdaj se je zgodilo, da bi se il v le kraje zaletel v hudi zimi volk, medved ali pa divje svinje. Zadnja leta pa prihajajo skoraj vedno pustošit njihova polja divje svinje. Tudi po škocijanski dolini in okoliških vaseh so kmetje močno prizadeti, ker so se divje svinje zelo razmnožile, tako da jih vidijo ljudje pogosto kar skupai v čredi. V eni sami noči uničijo kar po več njiv. Najrajši se spravijo nad krompir in koruzo. Vodiški kmetje so že popolnoma obupani in pravi jo, da se jim ne izplača delati na polju, ker zve rine vse uničijo. Tudi stari medvedje so se priklatili iz kočevskih gozdov. Ljudi pa je obšel pred njimi velik strah. Prav bi bilo, da bi oblasti ukrenile vse potrebno, zlasti bi bili na mestu lovski pogoni od dobrepoljske, kočeveke in šentjurske strani. kiR: Kraj Barometer sko stanje 1 um pe-raturf. c O' 3.y' " <> , .7 ’« e = s Ljubljana /63-5 13-2 6-6 Maribor 767-5 11-0 4-0 Zagreb /62 7 14 0 9*U Belgrad lbi'b lij-o 12-0 Sarajevo 764-5 17-0 8-0 Vis / 61" _ 17-0 14-0 Split 76C4 23-0 13-0 Kumbor 760-1 22-0 14-0 11 ab 762'i 13-0 12-0 fluipovnlh 7CO-3 22-n 13-0 Vremenska napoved: hladno vreme. 93 90 90 90 8 j 31 70 70 99 90 Delno Veter (smer, i a kotit) Pada- vine WSW> 0 NE, S\V, 0 N, Si N, 0 Na odločno 79 0-5 1-0 1-0 7-0 dež dež dež dez dež anema Koledar Danes, petek, 13 septembra: Franc K. Sobota, 14. septembra; Ciprijan. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10; mr. Bohinec ded., Rimska c. 31. . Železniški delavci, ki so šli posredovat v Belgrad za povečamej plač, bodo sprejeti od g. ministra za promet dacies, v petek, doe 13. "t. m. t Pevce in pevke, ki bi bili pripravljen« sodelovati pri nekaterih opernih predstavah v letošnji se-zc-ni kot pomožni zbor, vabimo, da se zglasijo danes, v petek ali jutri v soboto, vselej ob 19. uri v opernem gledališču. ........ Trgovski učni zavod v Ljubljani, Kongresni trg št. 2 (telefon 28-96). Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj se vrši dnevno. Tečaj si je zavoljo svoie soud-nosti in odličnih uspehov pridobil izvrsten sloves. Pravica javnosti. Učciina zmerna, revni dijaki prejmejo popust. — Vsa podrobna pojasnila in prospekte daje vodstvo ustno ali piemeno. _ K razpisu gledališkega abonmaja. Gledališki abonenti imajo pri obttitu predstav različne ugodnosti: 1. Vso sezono stalni sedež. 2. Izognejo se kupovanja vstopnic in navalu pri blagajni pred vsa o predstavo. 3. Abonenti uživajo do 40% popust na dnevne cene. 4. Plačujejo abonma v 10 mesečnih obrokih. 5. Vidijo vse dramske, operne in operetne predstave. - Prijave sprejmejo v veži dramskega gledališča od 10. do 12. in od 15. do 17. ur«. ^ Združenje gledaliških igralcev v Ljjubljani ima v nedeljo svoj redni občni zbor z običajntm dnevnim redom. Zbor bo v Operi ob 10. im. dopoldne. Vrtnarski odsek podružnice Sadjarskega ta vrtnarskega društva v Ljubljani ima danes ob 20. uri svoj redni mesečni sestanek v restavraciji »Mrak« na Rimski cesti. Vsi, ki ste se interesirali na velesejmu za razstavljeno cvetje in povrtnino, pridite, da se sezmpnite z delom odseka. . , Pregled motornih vosih. Izjemoma no naknadni tehnični pregled motornih vozil, ki sluzijo javnemu prometu (avtobusi, avtotaksiji) za drugo polletje v Ljubljani na Bregu 20 - dohod z NV veča trga — v petek 13. septembra 1940 od 8 do 10. Pri tej priliki bodo pregledana tudi druga motorna vozila, ki letos iz kakršnega koli vzroka še niso bila pregledana, odnosno odobrena za prouiet v letu 1940. Mariborski drobiž V mestnem vojaškem uradu v Mariboru, Slomškov trg 11, naj se javijo vsi rezervni podnaredniki, ki so napredovali v ta čin v teku vojne « osvoboditev in zedinjenje od leta 1914 do 1918, ker bodo predloženi za napredovanje v čin narednika. Rok nepreklicno do 30. septembra 1940. Evidenca vozil in vprežne živine. Vojaški urad mestnega poglavarstva v Mariboru je pri primerjavi evidence lastnikov konj, vprežnih vozil, avtomobilov in motornih koles ugotovilo, tla posestniki konj, vozil, avtomobilov in motornih koles pri pro-daji, zamenjavi ali nakupu teh izprememb ne jav-Ijajo vojaškemu uradu, kakor to določajo obstoječi predpisi. Vsi lastniki konj, vprežnih vozil, av-tomobilov in motornih koles se zaradi tega pozivajo, da se v svrho ponovnega popisa javijo med uradnimi urami v pisarni mestnega vojaškega urada v Mariboru, Slomškov trg 11, Ako bi se kateri lastnik temu pozivu ne odzval, se bo proti njemu uvedel postopek po predpisih čl. 2. točke 14 Pravil popolnitvi vojske z živino in vozili, ki predpisuje za opustitev pajirve zaporno kazen od 1 do 30 dni oziroma odgovarjajočo denarno globo v korist remontno komorskega fonda. Fantovski odsek za Pobrežje ima danes zvečer ob 8. uri svoj redni občni zbor. Za redne člane udeležba obvezna, podporno člane in starešine pa vabimo, da se ga udeležijo, da slišijo o delu, ki je bilo posebno letos živahno. Sezda je preplavljena od Ijssdi »svobodnih« poklicev Današnji Čas je z vojno in gospodarsko krizo hudo udaril ljudstvo, zlasti nižje sloje. Raznovrstne redukcije po podjetjih, gospodarski polomi, ki jih ljudje i/. raznih stanov pogostokrat doživljajo, nesreče in še dt-uga zla so prisilila celo vrslo ljudi, da se bavijo z najrazličnejšimi posli, tako imenovanimi »izrednimi« poklici, samo da preživljajo sebe in družino. . , . Tako imamo »potujoče trgovine«, t. j. ljudi, ki v kovčegih nosijo različno manufakturno blago: »češko in angleške štofe«, različno zlatnino, barhent, nogavice itd. Zelo so zgovorni, govore nekoliko po slovensko, nekoliko po srbohrvatsko in hvalijo dobro blago m zmerne cene. Zadnje čase so ti ljudje pokrajino kar preplavili, 'tako da ob voglih že skoraj drug oIj drugega udarjajo. Njihov zaslužek je slab, lo bolj slučajnosten, ker ljudje me ^ preveč radi ne kupujejo na tako »prosti« način. I o-sel je slab, ker nimajo redne hrane tn tudi ne prenočišča ter vrelue pogosto škoduje njihovemu zdravju. . V isti krog spadajo »resetarji«, ki prodajajo rešeta in obode, krošnjarji, katerih število se jo tudi zelo močno pomnožilo. Prodajalci knjig, med katerimi so najgostejši oni z raznimi prerokbami in biblijami, ki bolj vle-če jo; nic manj delavni pa niso »prokuristi« raznih ateljejev za povečavo slik. Ta krog je pri zaslužku Že malo »na boljšem«, vendar si uspehe in neuspehe v glavnem deli s »potujočimi trgovinami«. V tretjo vrsto prištevamo zastopnike raznih poznanih in nepoznanih tvrdk in zavarovalnih družb, ki upajo na deželi priti do primernega zaslužka. Tako srečamo prodajalce raznih gospodarskih in gospodinjskih strojev, razne stanovanjske opreme, kuhinjskih oprav in vsega mogočega materiala ter sredstev v zdravstvene in druge namene. Zavarovalni agenti silijo ljudi na sklepanje »najboljših« pogodb, na sigurnost izplačil in slično. Prvim zaradi pomanjkanja denarja ljudstvo ni naklonjeno, drugi pa gredo večinoma praznih rok nuprej zaradi tega, ker ne verjamejo več slehernemu agentu in ker imajo svoja imetja zavarovana že pri domačih zavarovalnicah. Nato pridejo »mojstri iz mehanične in sličnih strok«: urarji, ki popravljajo po domovih ure, loncevezci, katere pa že redko vidimo, žagopilei z večletno prakso, brusači Škarij, nožev, igel in sličnih reči, okraševalci slik, podob in podobic, križev, popravljalci raznega orod ja in drugi. Od prej navedenih se ta »razred prostih poklicev« razločuje v neizbirčnosti. Zadovljen jo t vsem, kar jim kdo da( seveda pa najrajši vzamejo denar. Brezposelni še sedaj pohajajo po cestah ter se bo njihovo število gotovo še pomnožilo, ako ne bo naša industrija v doglednem času zalo-žena s potrebnimi surovinami. Ti ljudje so ve-liki reveži, vendar bi mnogi dobili delo na kmetih, pa jim ni za delo. Nekateri izmed njih, kakor tudi mnogi iz zgornjih »strok«, so zelo vsiljivi, včasih nasilni in tudi nej>osteni._ Obiralci hmelja, gobarji in malinarji pa so »sezonci« in se rekrutirajo vsako leto iz kmečkega in delavskega stanu. Njihov posel te vsako leto donosen le nekaj tednov, pa zato z mirnim delom zaslužijo toliko, da se za najtežje dni v letu založijo z najpotrebnejšim. Upamo, da bo vsem tem »svobodnim« in »sezonskim« Hudem v bodočnosti nastopil čas ko j10 nj;t»av zaslužek trdnejši m njihov kruh — lepši. stran 4_________________________________»SLOVENSKI DOMc, dne 13. septembra 1940. v Vsakdanje življenje med razvalinami v Londonu ... kakor ga popisuje ameriški časnikar - očividec Štev. 209. Ladje v pristanišču Calais na francoski obali. Tu je po vsej verjetnosti sedaj veliko zbirališče nemških sil za splošni napad na Anglijo Kako cenzurni strokovnjaki odpirajo pisma Londonski dopisnik agencije United Press Be-atti poroča, kaj je videl v bombardiranem Londonu 10, septembra, in sicer takole: »Če 61 tuji časnikar v Londonu zaželi, da bi obiskal kraje, poškodovane po bombardiranju iz zraka, se mu ni treba poprej obračati na angleške oblasti za dovoljenje. Seveda ga pa tud* angleške oblasti ne vabijo, naj take kraje obiskuje. Zaradi te okoliščine ima "tuji dopisnik v Londonu vedno svobodo za vvoje delo. Tako se je tudi meni nudila prilika, da sem z gasilci, s člani po-možne službe in z delavci odšel na kraje, ki 60 pretrpeli bombardiranje in da se neposredno prepričam, kako je. Hkratu se človeku nudi tudi prilka. da spozna duševno razpoloženje civilnega prebivalstva, ki neposredno trpi od bombardiranja Med šestumim pohajanjem po Londonu nisem imel prilike, da bi videl tudi eno samo znamenje o demoralizaciij, nevolji ali slabosti. Ta trditev je bila izrečena že pred dvema dneti takole: Dovolj časa še imam, da se bom boril za Romunijo. Ti, mladina, pa skrbi, da boš ohranila, kljub Pregledovalci zasebnih pisem imajo največ dela med vojno. Ti drago plačani in zaupni specialisti so v svojem poslu nenavadno izurjeni in so ga temeljito izpopolnili. Oddelek obveščevalne službe, ki se bavi z odpiranjem pisem, je v zadnjih stotih letih tehniko v odpiranju pisem izpopolnil. Obveščevalno službo na znanstveni podlagi je organiziral avstro-ogrski samodržec Mettemich. Če bi danes omenil uradnemu ccnzorju odpiranje pisem s pomočjo pare, bi se usmiljeno nasmejal. Včasih že pride prav tudi para, toda današnja znanost pozna boljša sredstva, ki so dvakrat boljša od pare. Pri odpiranju se največ uporabljati dve metodi in sicer, da se pismo »razreže« ali pa »preluknja«. V prvem primeru se kuverta na dnu pazljivo in fino prereže. Tako se pismo lahko vzame ven in fotografira s posebnim fotografskim aparatom, ki ujame vsako najmanjšo reč. Pismo se potem dene nazaj, kakor je bilo poprej. Toda ni lahko napraviti tako, da potem kuverta izgleda kakor poprej. Za to uporabljajo posebno zmes, ki popolnoma odgovarja barvi papirja, iz katere je napravljena kuverta. S te izmesjo se namaže prerezani del. Zmes se hitro strdi in samo 6 pomočjo mikroskopa se more ugotoviti, da je bila kuverta prerezana. »Preluknjanje «se naredi tako, da se odlepi znamka in se pod njo naredi majhna luknjica. Skozi to luknjico se vtakne majhen instrument, čeprav se to sliši neverjetno, okoli katerega 6e navije piemo in potegne ven. Ko je pismo fotografirano, 6e ga da nazaj, luknjico 6e zamaže z zmesjo in znamko prilepi nazaj. Vse je v najlepšem redu. Pismo izgleda, kakor da bi se ga nihče ne dotaknil. Kako so odpirali včasih Tisti, ki so preje imeli opravka z odpiranjem pisem, niso imeli pri rekah teh sredstev, Zanašati so se morali 6amo na spretnost svojih prstov in na 6vojo domiselnost. Ko je bilo pismo enkrat zapečateno, so najprej vzeli odtisek pečata, na to pa so vosek topili s svečo in odmrli pijmo. Posebnih aparatov za fotografiranje tedaj še ni bilo. Če so potrebovali kopijo prema, so ga morali narekovati celemu štabu uradnikov. Cenzor je hitro bral nekaj odstavkov enega za drugim, in vsak uradnik je moral napisati odstavke, ki je bil njemu namenjen. Za vsak jezik so bili posebni strokovnjaki, ki so delali noč in dan Ko so pismo prebrali in prepisali, so ga zopet dali v kuverto in zapečatili 6 pomočjo pečata, katerega odtis so prej vzeli. Razni oddelki obvešč-valne službe so imeli pečate iz kovine, ki so jih imeli vedno pripravljene, če jih je bilo treba rabiti. V časih so odpiralci bili poseben sloj, ki so bili dobro plačani in so morali vse skrivnosti, ki so jih izvedeli iz pisem, ohraniti samo zase. Najboljše so bili plačani tisti, ki so imel kako posebno nalogo, na primer določevati rokopise. Tem je bilo dovolj, sili časa 6vojo državo in da se boš znala za njo tudi žrtvovati .. Brez dvoma ima Maniu v Romuniji velik vpliv in njegove besede nič manjši odjek. Kot borec bo stal še vedno v prvih vrstah na braniku dobrobiti romunske države. da so samo pogledali z reko napisan naslov, pa so vedeli, kdo je napisal naslov. Naravno je, da so ljudje mnogokrat poskušali, kako bi ušU radovednim nosovom cenzorjev in mnogokrat so jih prekcečli. Pismo so poslali s posebnim človekom ali pa so se posluževali skrivne pisave. To je bilo najbolj v navadi. Pomagali pa so si tudi drugače Nekateri so menjali pečat, ali pa so poslali pismo iz kakega manjšega mesta. Skrivne pisave Za pisanje tajnih pisem je več načinov. Eden je tak, da se pod črke naredijo pike in če se te črke sestavi, se dobi besede, ki pomenijo tajno spo' ročilo. Tudi najbolj navaden časopis vsebuje tajna sporočilo, 'in sicer tako, da 6e v njem podčrta bc' sede. Nevidno čmilo je že dolgo znano in včasih se ga še danes poslužujejo. S tem črnilom se piše navadno na praznem prostoru med vrsticami, ki so pisane z navadnim črnilom ali pa na prostoru, ki ostane prazen. Če je to skrbno napravljeno, je težko priti na 6led. Cenzorji so iznašli sredstvo, s pomočjo katerega naredijo nevidljivo pisavo vidljivo in potem zopet ne vidljivo ter tako prepišejo pismo. Človek, ki dobi tako pismo, odgovori nanj in cenzorji fea zopet preberejo. Najbolj nerodno je bilo včasih to, da se je pismo zamudilo, čeprav so delali, koliko so mogli hitro in je zaradi predolge poti naslovljenec lahko kaj zasumil. Danes pa je zaradi kemije in fotografije vse tako izpopolnjeno, da pride pismo brez zakasnitve na naslovljenca in tako, da ne more nihče kaj dvomiti. Program radio Ljubljana Petek, 13. septembra: Belgrad: 20.20 Simfonični koncert RO — Zagreb: 21 Vokalni kon. — Bratislava: 20.15 Koncert — Brno: 20.45 Pisan spored — Praga: 20.10 Pisan spored — Sofija: 19.50 Smetana: »Prodana nevesta« — Budimpešta: 19.25 Koncert na violončelu — Hiir-by: 20.50 Zborov koncert — Rim-Bari: 20.50 Simfonični vok. koncert — Trst-Milan: 21 Orkestralni koncert — Sottens: 20 Lehar: »Dežela smehljaja« — Toulouse: 19 15 Simfonični orkester. Drugi programi Petek, 13. sept.: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napoved«, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov — 12 Pesmi naše domovine (plošče) — 13 Napovedi — 1302 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Poročila — 14.10 Tedenski pregled Tuj^koprometne zveze — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura — 19 40 Objave — 20 Za planince — 20.10 Zenska ura: Dobičkanosnost mleka v gospodinjstvu in gospodarstvu (ga. Ferjan M) — 20.30 Pe-ski in orkestralni koncert. Sodelujejo: gdč. Poldka Zupanova, ga Lida Kalinova, g. prof. M. Lipovšek (spremljava) in Radijski orkester — 22 Napovedi, poročila — Angleško pristanišče Dover ix zraka. Nemci so ga obstreljevali s francoske obale Dr. Julius Maniu - borec za pravice transilvanskih kmetov Francis Jammes: Roman o zajcu , Nihče jim ni mogel škodovati, ker jih je varovala vera. Varovala tako, da so se tedaj, ko so se Frančišek in njegovi tovariši ustavili sredi vasi, kjer so kmetje plesali ob godbi piščalk na mehe, ob času, ko se razpokajo bresti in so pri črnih krčmarskih mizah ob večerni sapici deklice dvigale v smehu kozarce, vsi zbrali okrog njih. In mladi ljudje, ki so streljali z lokom in arkebusoin, niso niti pomislili na to, da bi ubili zajca, tako jih je začudilo njihovo mirno šetanjo, tako se jim je. zazdelo kruto, da bi razočarali ubogo žival, ki je postavila svoje zaupanje k njihovim nogam. In mislili so, da je Fran-čišek človek, ki iz poklica kroti živali; in včasih so mu za čez noč odpirali svoje skednje in mu dajali miloščino, s katero je kupoval za svoje živali to, kar so najrajši jedle.^ Pa tudi sicer so se lahko prehranjevali, zakaj jesen, skozi katero so šli, je bila darežljiva in shrambe so se šibile od preobilja. Pustiii so jim. da so paberkovali po koruznih strni-ščih in se udeleževali žrtve, ki je pela ob sončnem zahodu. Plavolasa dekleta so pritiskala grozde na svoje svetle prsi. Njihovi lakti so se belili. Nad modrimi sencami kostanjev so se počasi utrinjale zvezde, črni baržun vresja je postajal vse temnejši. Iz globine alej se je čulo šelestenje ženskih kril.^ Gledali so morje, ki se je razprostiralo pred njimi, spuščena jadra in bele peščine v senci tamarisk, maginj in pinij, šli so prek svetlih gorskih zelenic, kjer se hudourniki, prihajajoči s čistih snežnih višin, spreminjajo v potoke, a vendar še hranijo spomin na raztoke in ledenike. Pa tudi tedaj, ko je zatrobil lovski rog, se zajec ni strašil sredi svojih tovarišev: varovali so oni njega, on pa nje. Nekega dne se mu je približala tropa psov, pa je pobegnila, čiin je uzrla volka; prav tako je pobegnila tudi mačka, ki je preganjala golobici, brž, ko je zagledala tri pse s trnovimi ogrlicami; neka lisica, ki je prežala na jagnje, pa se je skrila iz strahu pred skobci. Zajca pa so se spet zbale Iastavice, ki so se srdile na sovo. Zajec se je krepko spoprijateljil z enim izmed teh psov s trnovo ogrlico. To je bila blaga, majhna in čokata prepelička, s kratkim repom, z dolgimi, povešenimi ušesi in s krivimi nogami. Bila je prijetna in vljudna. Rodila se je v svinjaku pri nekem krpaču, ki je hodil ob nedeljah na lov. Ko ji je bil gospodar umrl in je ni hote) 'nihče drugi vzeti, je pobegnila na polje, kjer jo je našel Frančišek. Zajec je stopal poleg nje in kadar je zaspala, je položil svoj gobček nanjo, nakar je zadremal še sam. Opoldne so namreč vsi počivali in njihovo spanje je bilo v bledi poldanski pripeki polno sanj. Frančišek je tedaj ponovno gledal raj, odkoder je bil prišel. Bilo mu je, kakor da prihaja skozi velika odprta vrata v glavno ulico, kjer so stale hiše izbranih. To so bile nizke kočice, druga slična drugi, zasenčene z neko svetlobo, ki je silila k joku iz radosti. Na dnu teh kočic se je kazal blesk obliča, kladiva ali pile, Tu se je nadaljevalo divno delo, zakaj ko je Bog vprašal ljudi, ki so prišli k njemu, s čim žele, da jih nn-jsradi za njihovo dobra dela na zemlji, so vsi zaprosili, da bi jim bilo dano spet ono, knr jim je pomagalo, da so prišli v nebo. In tako so se njihova dela odela v neko nenavadao tajnost. Obrtniki so se pojavljali na pragih, pred katerimi so bile pripravljene mize zn večerjo. Čulo se je žuborenje nebeških studenčkov. Na trgih pa so se angeli, podobni jadrom ribiških ladjic, zavijali v blaženost tonečega večera. Živali pa niso v sanjah videle niti take zemlje ne takega raja, kakor ju vidimo in slutimo mi. Sanjale so o prostranih livadah, kjer so se medli njihovi čuti. Zagrinjala jih je megla. Zajcu je bil pasji lajež pomešan s sončno pripeko, z nenadnimi streli, 7. oznojenimi sapami, z vrtoglavim begom, s strahom, z vonjem gline, z bistro vodo potoka, z divjim korenjem, ki se je premikalo, s pokanjem koruze, z mesečino, z radostnim prebujenjem v času, ko zagleda svojo ženko, ki vstaja iz vonja dišeče perle. Vse pa so za zaprtimi očesnimi zaklopkami gledale, kako se gibljejo odrazi njihovih življenj. Samo golobice so zastirale pred soncem svoje nemirne glavice: te so v senci svojih kril iskale svoj raj. II. Ko je pritisnila zima, je dejal Frančišek svojim prijateljem. »Bodite blagoslovljeni, zakaj božje stvari ste. Mene pa obleta nemir, kajti krik gosi, ki lete čez nebo, naznanja, da se bliža glad in da ni božja volja, da bi vam bila zemlja naklonjena. Naj bodo hvaljene tajne namere Gospodove!« Okrog njih so bila polja zares prazna. Nebo je. pustilo, da je iz njegovih s snegom nadetih mehov pronicala nekakšna bleda in rumena svetloba. Vsi plodi na plotu so bili mrtvi in prav tako oni po vrtovih. Zrna so sc izmotala iz svojih luščin, da bi sc spustila v okrilje zemlje. »Naj bodo hvaljene tajne namere Gospodove!« je dejal Frančišek. »Morda želi, da me zapustite in du gre vsak izmed vas na svojo stran iskat hrane. Pojdite torej od mene, kateri ne morete, da bi šel skupaj z vami, ker vas notranji klic vabi vsakega na svojo stran! Vi ste namreč živi in potrebujete hrane, jaz pa sem vstal ml mrtvih in živim Ic-tu od milosti božje, rešen telesnih potreb. Bilo mi je dano, da pridi#,i in da vas vodim do današnjega dne. Toda čutim, da mi zmanjkuje znanja in da ne znam več skrbeti za vas. Če me torej želite zapustiti, naj se vsakemu izmed vas razveže jezik, da lahko to pove!« Prvi, ki je spregovoril, je bil volk. Dvignil je svoj gobec proti Frunnčišku. Njegov oguljeni rep se je v vetru majal. Kašljal je. Dolgotrajna beda ga je obdajala. Njegov klavrni kožuh je vzbujal videz strmoglavljenega kralja. Okleval je in gledal po vrsti vsakega svojega tovariša. Nazadnje mu je prišel glas iz grla, hripavi glas njegovega rod-negu snega. In ko je razkrečil svoje čeljusti, se je pokazalo v dolžini njegovih zob vse njegovo nekdanje trpljenje. Njegov izraz je bil tako divji, da nisi vedel, ali bo svojega gospodarja razparal ali lizal. Dejal je: Za Jugoslovansko tiskarno tr LJoblJanli Jože Kramarli - Izdajatelji Int Joie Sodja. - Uredniki Mirko Javornik - Rokopisov ne vračamo. »Slovenski dom« Izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, ta Inozemstvo M din. Uredniitvoi Kopitarjeva ulica UH. Ielelon it *00i do 400J. Upravai Kopitarjeva nl,c* *•