PRIMORSKI dnevnik J0 začel izhajati v Trstu 13- maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ^•klostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal ^ tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni “Slovenija« pod Vojskim Pn Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, Jjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecohi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 120 (13.653) Trst, petek, 25. maja 1990 Poseg Pininfarine na redni letni skupščini Confindustrie Kritika vladne politike in zagovarjanje reform Industrija za neposredno dogovarjanje s sindikati - Različna ninenja o poročilu - Pininf arina ostaja na čelu zveze industrijcev Po dveh letih razvlečene razprave V poslanski zbornici izglasovali osnutek ki urejuje stavkanje RIM — »Italija se mora soočiti z izredno modernizacijo. ki jo po svoji obsežnosti lahko primerjamo z obdobjem Prenove.« S temi besedami je danes začel svoj govor na rednem letnem zasedanju Confindustrie predsednik italijanskih industrijcev Sergio Pininfarina. Zavzel se je za Popolno prenovo političnih institucij, ki po njegovem “Jrtenju le na ta način lahko opravljajo svoje naloge v ^°rist prebivalstva. Pininfarina (na sliki AP) se je zavzel f j institucionalne reforme, za večja pooblastila vladi, poudaril potrebo po reformi zdravstva, govoril o problemih ^dga, zagovarjal pa je tudi večjo enakost v davčnem si- , . Predsednik Confindustrie, ki je v prejšnjih dneh ostro fdiziral gospodarsko politiko vlade, pa je včeraj delno . “Jažii ton svojim kritikam in se zavzel za dialog. Izrecno ddi ni omenil želje industrijcev po preklicu dogovora o Pomični lestvici, glede odnosov s sindikati pa je ponovil dano stališče industrijcev, ki zagovarjajo neposredno dogovarjanje »brez zakonskega vmešavanja v zadeve, ki bi oorale ostati v izključni domeni zainteresiranih strani.« ^ Prve reakcije politikov po govoru predsednika Confin-Ustrie so bile naslikane v črnobelih tonih. Po eni strani 0 Pozdravljali njegove predloge v z vezi.z Jugom, manj Pa sp jim bila všeč nekatera njegova stališča v zvezi z pjdimi izdatki, socialnimi vprašanji in varstvom okolja. n Mstavniki sindikatov pa so Confindustrie pozvali, da z h vjtHi predlogi in pobudami spremeni svojo politiko in °«retno prispeva k obnovi nekaterih delovnih pogodb. Ob zaključku zasedanja so Sergia Pininfarino potrdili 3 mestu predsednika Confindustrie še za eno obdobje. RIM — Poslanska zbornica je včeraj izglasovala zakonski osnutek o urejevanju pravice do stavke v primeru nujno potrebnih storitev. Za zakonski osnutek je glasovalo 333 poslancev, proti pa 26. Dodatnih 28 se je glasovanja vzdržalo. V glavnem so bili to misovci. Pri glasovanju odloka je prišlo do novega razdora med strankami vladne večine, saj so tako liberalci kot republikanci glasovali proti, prav tako pa so se izrekli tudi zeleni, zeleni mavrice, DP in radikalci. Razprava o zakonskem osnutku, ki naj bi uredil po ustavi zajamčeno pravico do stavke, a obenem zagotovil državljanom vse nujne storitve, se je pričela v senatu pred tremi leti. Kar dve leti je nato ždela v poslanski zbornici, kjer so jo končno izglasovali včeraj. Sedaj bo morala ponovno v senat, vendar nekateri trdno upajo, da bodo uspeli tokrat v čim krajšem času premostiti vse obrobne težave in spraviti že junija pod krov težko pričakovani in nujno potreben zakon. Sindikalne organizacije so v glavnem pozitivno ocenile včerajšnje vesti iz poslanske zbornice, vendar je vsaka iznesla tudi nekaj pripomb in pomislekov. Ottaviano Del Turco (CGIL) je dejal, da je bil res skrajni čas, da se poslanska zbornica reši zakonskega odloka, sedaj pa bo treba po njegovem mnenju vsekakor temeljito analizirati vsebino odloka in nastopiti v senatu, kjer bodo potrebne spremembe ali izboljšave. Rino Caviglioli (CISL) sicer trdi, da je poslanska zbornica naredila droben korak naprej, vendar meni, da so poslanci izglasovali zakonski osnutek, ki je že zastarel in ne zadošča več vsem zahtevam najsodobnejšega sindikalnega boja. Caviglioli je irazil tudi prepričanje, da bi bili morali zakonski osnutek sprejeti veliko prej, tako bi se bili lahko izognili valu stavk, ki zadevajo predvsem prevoze. Generalni tajnik UIL Benvenuto je tudi sam izrazil prepričanje, da bi bili morali že zdavnaj imeti zakon o stavkah, zato je dejal, da se bo njegova sindikalna organizacija potrudila tudi v tej fazi, ko je vsekakor nujno, da tudi senat sprejme zakonski osnutek in za končno spremeni v zakon. Cobasi odgovorili Beminiju: »Stavkamo« Dv°boj med ministrom za P voze Berninijem in cobasi strojevodij se nadaljuje. Po minis-Vr.J1 Potez.j vpoklica vseh stroje-dij, ki bi bili morali biti danes službi, so se cobasi zbrali na iskalni skupščini in sklenili, bodo sklicali novo stavko. vi a trC^ in ostri razpravi je pre-‘aaala najbolj umirjena linija, saj ki KCObasi sk^jcaP 24-urno stavko, Sr bo stopila v veljavo ob 14. uri v ®do, 6. junija, in se bo zaključila še uri naslednjega dne. Najtr-Val *° col:,asov je namreč zahte-di i 72-urno stavko v času mun-ala, tako pa bodo ljubiteljem jj^btneta pokvarili le začetek jjJ^kasi so tudi naslovili pismo bi keRSGdnika republike, ki naj V n/91111 bjrbove ustavne pravice, bini iT so namreč dejali, da Ber- bzakoni£riŠČa svoi P°ložai in Pr°- mto sega po orožju vpoklica. Jelcinovi radikalci bodo glasovali proti vladnemu načrtu gospodarske reforme Nikolaj Rizkov obljublja lepšo bodočnost od ljudstva pa hoče takojšnje odrekanje MOSKVA — Sovjetski premier Nikolaj Riž-kov (na sliki AP) je včeraj pred vrhovnim sovjetom orisal vladni načrt o prehodu s planskega v »dirigirano tržno gospodarstvo« in skušal prepričati poslance v »neodložljivost gospodarske reforme«. Trenutno še ni jasno, če je v tej nehvaležni nalogi tudi uspel, saj je po besedah radikalnih poslancev »medregionalne skupine«, Rižkov »zahteval takojšnje odrekanje in le obljubil boljši jutri«. Sovjetski državljani pa že 73 let čakajo na boljši jutri, tako da so siti takih obljub. Radikalci in populisti z Borisom Jelcinom na čelu so že napovedali, da bodo glasovali proti gospodarski reformi in s tem prisilili vlado, da odstopi, kot je obljubila. Če pa je Rižkovu uspelo prepričati večino, je Jelcinova skupina prepričana, da bo načrt gospodarske reforme na referendumu klavrno propadel. Resnici na ljubo je Rižkov včeraj res navajal predvsem mehanizme sprostitve cen, ki pomenijo drastične podražitve, vse ostalo pa je bilo precej megleno in nedorečeno. Že res, da bo vlada jeseni vrhovnemu sovjetu predstavila paket zakonov o svobodni gospodarski proizvodnji, o tujih investicijah, o reformi bančnega sistema, o preprečevanju monopolov, o reformi davčnega sistema in uvajanju premične lestvice za plače in socialne podpore za gospodarsko najbolj ogrožene sloje, a vse to pogojuje s predhodno sprostitvijo cen. Če k temu dodamo, da je moral premier priznati, da bo reforma z likvidacijo največjih izgubarjev povzročila od 6 do 8 milijonov brezposelnih, je lahko vsakomur jasno, da ljudje ne bodo mirno prenašali takih tegob. Toliko bolj, ker so včeraj priznali, da bodo prvi pozitivni učinki ljudje zaznali šele čez dve leti. Bržkone Kremelj upa, da bo na odrekanje navajeno ljudstvo še dve leti zategovalo pasove, ne da bi protestiralo. V ta namen bodo za pomoč najrevnejših nakazali kar 135 milijard rubljev (260 tisoč milijard lir), le podražitev živil pa bo stala prebivalstvo kar 198 milijard lir (280 tisoč milijard lir). S podražitvami pa vlada ne skuša samo porušiti sistem političnih cen, temveč skuša sprostiti maso denarja, ki leži neizrabljena v bankah. V preteklosti so namreč sovjetski državljani imeli več denarja kot so ga zaradi pomanjkanja dobrin lahko porabili, tako da znašajo skupne vloge varčevalcev kar 351 milijard rubljev (373 tisoč milijard lir). Ob teh težavah pa iz Moskve prihajajo za Pribaltik prve spodbudne vesti, Litva bi lahko postala v dveh letih svobodna, če se sedaj odpove svoji »nezakoniti« proglasitvi neodvisnosti. Spet hočejo konkretne korake v zameno za obljube. Prva skrb slovenske vlade je gospodarstvo BOGO SAMSA VR — Slovenska vlada se je včeraj pr- Pofni v; ®v,*a na tiskovni konferenci in to v nabito lSeh, tuHii dYorani' sai 80 Prišb novinarji prav “eferle i obrobnih slovenskih medijev. Predsednik ‘Dianin na’Prei Poudaril odločenost doslednega a°Sedani načeIa javnosti, za kar so tudi imenovali fnaner,r,ega Pomočnika ministra za informiranje ne9a ur ^vinarja Dela Branka Podobnika za nje-br?rašanja sta odgovarjala predsednik Pe-b^ovoritn^^f^rtik Menciger. Oba sta skeptična vZrib zakn 0- (rtajhnih možnostih posredovanja in o o bati. VlnH ' ^ so iib zagovarjali in ki morajo °9ietjn p0 ne bo rte ustanavljala, ne zapirala Pomagala jih bo reševati. Olajšati bo mo- rala breme gospodarstvu, zato bo morala ta sredstva odvzeti družbeni dejavnosti; pokojninam, šolstvu, zdravstvu, skrbstvu in podobno. Vlada se bo odločno uprla naraščanju bremen zlasti za armado in novim zveznim davkom. To pa je tudi vse, kar je trenutno realno možno. Glede Elana pa je bil včeraj poseben sestanek, na katerem so skušali razčistiti položaj, saj vesti o dolgovih naraščajo in je skupni dolg menda že presegel štiristo milijonov mark. Stanje slovenskega gospodarstva je po mnenju podpredsednika Mencigerja slabše, kot so pričakovali in nevarnosti mnogo hujše. Pri vsem tem pa morajo z obstoječimi instrumenti preprečiti razprodajo obstoječe družbene lastnine, kar je po mnenju vlade možno. Predsednik Peterle je tudi napovedal, da bo vlada pripravila osnutek ustave, saj je treba izhajati iz načela suverenosti republik. To ponudbo bo predstavila ostalim republikam in jugoslovanskim narodom. Vlada torej ne govori več niti o hitri odcepitvi, niti o ustavi, ki bi jo naredili čez noč, temveč o resnem sodelovanju vseh slovenskih političnih sil in razgovoru z ostalim delom Jugoslavije. Zato bodo tudi podprli one zvezne ustavne spremembe, ki so nujne za boljše gospodarjenje, ali ki so nujne za nadaljnjo demokratizacijo Jugoslavije. Na tiskovni konferenci ni bilo mnogo govora o zadnjih dramatičnih dogodkih v zvezi z orožjem in Jovičevimi nastopi. Neuradno pa se je izvedelo, da bodo čez nekaj dni vaje slovenske teritorialne obrambe in da je bil v tej zvezi sestanek z občinskimi štabi. To pa naj bi pomenilo, da se bo orožje iz vojašnic in straže JLA ponovno vrnilo v roke slovenskih fantov? Po Jugoslaviji krožijo govorice o vojaškem udaru. Tokrat prihajajo iz Črne gore, kjer naj bi bile enote JLA vedno bolj živahne in naj bi bil sestavljen seznam šest sto ljudi, ki se upirajo proti birokratski revoluciji. Po teh vesteh naj bi taki spiski obstajali po vsej Jugoslaviji in naj bi se čakalo samo na zunanji znak predsednika predsedstva Joviča. Po teh, seveda nepreverjenih in neuradnih vesteh, se omenjata dva datuma: ponedeljek, 28. maj, ko bo imel predsednik predsedstva Borisov Jovič svoj govor v zvezni skupščini in ko je že napovedal ukrepe, da se zavaruje ustavni red in zakonitost, ki sta ga prekršili Slovenija in Hrvaška z nelegitimnimi in protiustavnimi volitvami. Kot možni datum se omenja tudi torek in torej dan po zasedanju zvezne skupščine in dan pred ustoličenjem hrvaškega sabora. Defektne tudi jedrske rakete na bombnikih WASHINGTON — Po odkritju defektnih jedrskih raket v oporiščih v Evropi je včeraj iz Wasning-tona prišla še ena zaskrbljujoča novica. Nevarne naj bi bile tudi rakete kratkega dometa, s katerimi so oboroženi ameriški strateški bombniki. Če bi slučajno prišlo na letalu do požara, je velika nevarnost, da rakete eksplodirajo. Šlo naj bi za rakete SRAM-A (Short Range Attack Missile - A), alarm pa so sprožili direktorji treh jedrskih vladnih laboratorijev, v katerih za ameriško vojsko izdelujejo jedrsko orožje. Rakete SRAM-A imajo v svoji oborožitvi bombniki B-l, B-52 in FB-111, ki so v »stalni pripravljenosti« za polet nad SZ. Domet raket je 200 km, njihova moč pa je 200 KT, kar je trinajstkrat toliko kot atomska bomba, ki so jo vrgli na Hirošimo. Kljub kritikam republikancev in liberalcev na račun javnega reda Večina nasprotuje zahtevi KPI o »nezaupnici« ministru Gavi V četrtek v Cankarjevem domu v Ljubljani Azem Vllasi govoril o položaju na Kosovu RIM.— Predsednik vlade Andreotti bo danes odgovarjal na komunistične napade in zahteve o odstopu notranjega ministra Gave (na sliki AP). Samo po sebi umevno bo Andreotti branil svojo vlado, prav tako je že sedaj jasen rezultat glasovanja. Večina bo namreč zavrnila komunistično zahtevo o »nezaupnici« notranjemu ministru. Vseeno pa ostajajo nespremenjene kritike republikancev in liberalcev na račun javne varnosti. To izhaja iz sinočnjih izjav republikanca La Malfe in liberalca Coste. Kljub temu pa to ne bo vplivalo na današnje glasovanje. Še več, Costa je sinoči navajal, da bi bilo nedopustno in preveč enostavno vso krivdo valiti na notranjega ministra. Ob tem pa je precej protislovno, da je Costa navedel vse srhljive podatke o porastu zločinske dejavnosti v Italiji v zadnjem letu. Ti podatki pa do pičice sovpadajo s podatki resolucije komunista Violanteja. Podpredsednik komunistične skupine Violante poudarja, da v »nezaupnici« ni osebnih predsodkov, le prisotnost Gave na čelu notranjega ministrstva »ni več politično legitimna«. Prav zato je Violante pozval Gavo, naj sledi Cossigovemu zgledu, ki je odstopil s funkcije notranjega ministra, ko so rdeče brigade usmrtile Alda Mora. »Vedno več je nekaznovanih zločinov, ni nobenega strateškega načrta, v zameno se je priviligiralo eklatantne akcije«. Violante je tudi navedel, da se pravni sistem ni ločil mafijskih spon. Povsem nasprotnega mnenja je demokristjan Balestracci, za katerega je Gava ukrepal »z odločnimi in pravilnimi pobudami«. Še več, upoštevati je treba izrednost sedanje ofenzive organiziranega kriminala, ki se mu je treba postaviti po robu globalno na vseh ravneh in ne samo s silami pregona. Radikalec Mellini se ne strinja s tako oceno, a se ne strinja niti s komunistično resolucijo, ker ne verjame osebnim nezaupnicam. Medtem ko je KD enotna v obrambi Gave pa se razhaja glede Leoluca Orlanda in njegovih ocen o sodnih postopkih proti mafiji. Če je KD neenotna glede Leoluca Orlanda, pa se je PRI razklala ob vprašanju sicilskega veljaka Gunnelle, ki ga je tajnik stranke pozval, naj odstopi, ker »škodi ugledu stranke«. Namig na Gunnellova prijateljstva v mafijskih krogih ni bil niti prikrit. Nič čudnega torej, da je Gunnella dobesedno zatulil, da je tajnik s tem izpadom dokazal svojo nesposobnost in ga izzval na izredni kongres. To zahtevo pa je vodstvo stranke z veliko večino zavr- LJUBLJANA — Azem Vllasi se te dni mudi v Ljubljani kot gost slovenske ZSMS-Liberalne stranke, ki se je izredno aktivno zanimala za njegovo izpustitev iz zapora in mu na razne načine pomagala. Udeležil se bo zadnjega zveznega kongresa mladinske organizacije, katere predsednik je bil tudi on. Na tiskovni konferenci v Cankarjevem domu je včeraj pred pozornimi slovenskimi in beograjskimi novinarji povedal, da se sedaj aktivno ne ukvarja s politiko, je brez dela in mora najprej urediti svoj osebni, družinski položaj. Žena pa je povedala, da otroci doraščajo, prav v razdobju najhujših nevarnosti za moža so prišli v razdobje pubertete. Vllasi odgovarja sproščeno, prepričano, še vedno kot vidni lider in izredno ugledna osebnost. Dobro je poučen o položaju na Kosovu, za katerega vidi edino rešitev v demokratičnih procesih, ki pa morajo zajeti ne samo Kosovo in Srbijo, temveč so lahko učinkoviti kot demokratični procesi po vsej Jugoslaviji. V letu 1988 je Srbija prevzela oblast nad Kosovom in takrat je to oblast izvajala preko partijskega monopola. Toda ZK Srbije in Kosova sta se na tak način spremenila v organ represije. Ljudje so se odvrnili od Zveze komunistov in se množično priključili demokratični alternativi. Najbolj kritično in najbolj nevarno je na Kosovu dejstvo, da sta oblast in alternativa povsem ločeni, da ni več nobenega stika med ljudmi in oblastjo. Gospodarski položaj je izredno težak, tudi zato ker so v letu dni odstavili iz političnih razlogov preko 150 direktorjev. Alternativa lahko zmaga ob naporih notranjih sil in pritisku od zunaj. Toda trenutno srbska komunistična oblast ne popušča, prav obratno, a napetost narašča. Osebno je bil v življenjski nevarnosti, saj so na mitingih obljubljali »Smrt Vllasiju«. Rahman Morina pa je že napovedoval, da bo zbežal v Albanijo, ko ne bi 'bilo težav, da ga na begu ustrelijo. Ta nevarnost obstaja še vedno in je še vedno realna. Za Vllasija je rešitev v ustavi iz 1974. leta, ko je bilo Kosovo v okviru Srbije, toda imelo je učinkovito avtonomijo. Sedaj se z vedno večjo močjo čuje geslo »Kosovo republika«, ki pa je odgovor tudi na predlog nove srbske ustave, ki likvidira zadnje ostanke avtonomije in Kosovo dokončno podreja Srbiji. (B. S.) Varnostni svet OZN bo danes razpravljal o reševanju krize na zasedenih ozemljih ŽENEVA — Predsednik PLO Jaser Arafat bo danes v Ženevi Varnostnemu svetu OZN govoril o položaju na zasedenih arabskih ozemljih. Varnostni svet je bil sklican v Ženevi zato, da bi preprečili težave, do katerih bi lahko prišlo, če bi ZDA, tako kot že večkrat doslej, odklonile Arafatu vstopni vizum. Kot je sporočil predstavnik PLO v Haagu, bo Arafat zahteval umik izraelskih vojaških enot z zasedenih arabskih ozemelj, kamor naj bi poslali vojaške enote OZN. Te naj bi tam (vključno z Vzhodnim Jeruzalemom) ostale v prehodnem obdobju med izraelsko okupacijo in formiranjem suverene palestinske države. Toda Varnostni svet danes v zvezi s tem ne bo sprejel nobene resolucije. Predvideno je, da se najkasneje do jutri zjutraj konča razprava, o resoluciji glede reševanja palestinskega vprašanja pa naj bi začeli razpravljati v New Yorku od torka dalje. Vsekakor je malo verjetno, da bi ZDA dovolile izglasovanje resolucije, ki bi predvidevala pošiljanje mirovnih čet na zasedena ozemlja. Če ne bo šlo drugače, bodo ZDA izkoristile svojo pravico do veta, iz Washingtona pa so že sporočili, da bi bili pripravljeni podpreti morebitno skupino opazovalcev ali posebnega odposlanca generalnega sekretarja OZN. Medtem pa Tel Aviv odločno zavrača vsako misel o opazovalcih OZN in je od ZDA že zahteval, da s tem v zvezi uporabijo pravico do veta. Glasnik vlade je stališče ZDA ocenil kot vmešavanje v notranje zadeve Izraela, veleposlanik Izraela v Washingtonu pa je State Departmentu izročil diplomatsko noto, v kateri opozarja, da »modre čelade le povečujejo napetost in da je le Izrael pristojen za vzpostavitev reda in spoštovanje zakonov na zasedenih ozemljih.« Tam po pokolu v Rišon'Lecionu že peti dan velja policijska ura. ki so jo omilili le v Ramala-hu in Tulkaremu. Čeprav se je stavka Palestincev končala, so le redki odšli na delo v Izrael, kjer so jih včeraj »ščitile« izraelske policijske patrulje (na sliki AP). Intifada pa se nadaljuje naprej in z njo povezani spopadi tudi. Vse to zahteva vsak dan nov krvni davek. Ta je včeraj znašal tri ubite Palestince, med katerimi je bil tudi 8-letni deček. Čestitke ob 45-letnici Dnevnika Objavljamo še zadnje čestitke, ki so prispele v redakcijo Primorskega dnevnika ob 45. obletnici njegovega izhajanja: Člani skupnosti štaba IX. korpusa vam pošiljamo iskrene čestitke ob 45-letnici izhajanja. Prenašamo vam želje tudi drugih slovenskih partizanskih borcev, da bi vaš kolektiv 0,stj" zvest našim skupnim idealom ter da bi uspešno vztrajali na braniku pravic Slovencev v Ita- ^estitke je poslal tudi jugoslovanski ambasador v Rimu Dušan Štrbac, ki v svojem in v imenu ambasade pošilja iskrene želje, da bi naš dnevnik tudi v bo-opravljal po-prispevati k lie, da bi naš noče uspešno membno nalog prijateljst boljšemu’ spoznavanju med Ju- jgo utrjevanju prija ■--ijšemu spoznava goslavijo in Italijo. jstva in k Na današnjem ljubljanskem kongresu bodo dokončno razpustili jugoslovansko mladinsko organizacijo LJUBLJANA — Danes ob 16. uri se bo pričel v Cankarjevem domu trinajsti in zadnji jugoslovanski kongres Zveze socialistične mladine Jugoslavije. Z njim izginja iz jugoslovanskega prizorišča predzadnja zvezna so-cialrealistična organizacija. Zadnja bo najbrž v soboto izginila ZKJ, s svojim ponesrečenim partijskim kongresom vred. Iz bivše ZSMJ se bodo rodile tri organizacije: predvsem cela vrsta različnih strank, liberalna v Sloveniji, socialistična v Črni gori in drugod, ki se nameravajo povezati v novi Jugoslovanski forum. To bo seveda ohlapna organizacija, bolje koordinacijski odbor, toda to je istočasno tudi prva resnične jugoslovansko usmerjena politična, dosledno demokratična organizacija, ki je nastala iz pogorišča bivšega monističnega sistema. Za to je nedvomno zasluga prav mladincev in še zlasti bivših slovenskih mladincev članov ZSMS, ki so se pretvorili v liberalno stranko in tudi uspešno nastopili na volitvah. Poleg univerzitetne organizacije bodo na tem zaključnem kongresu ustanovili tudi »Mladinski svet Jugoslavije«, ki pa je tipično mladinska organizacija, oziroma povezava najrazličnejših mladinskih združenj. V uradnem seznamu mladinskega sveta Slovenije so med drugim navedeni: Glasbena mladina Slovenije, Klubi OZN, Planinska zveza, Počitniška zveza, Zveza dijakov Slovenije, Zveza slovenskih katoliških skavtov in skavtinj, Socialdemokratska mladina, Mlada iniciativa pri SDZ, Zveza slovenske kmečke mladine in druge. Včeraj so predstavniki vodstev mladinskega sveta Slovenije na tiskovni konferenci po- udarili, da ne odklanjajo možnosti povezova; nja med predstavniki mladinskih organizacij v Jugoslaviji, menijo pa, da ni mogoče plod" no sodelovati brez konsenza in konfederaln6 strukture povezovanja. Na tiskovni konferenci se je na naše vprs šanje tudi razvila razprava o vključevanju za. mejskih slovenskih mladinskih organizacij' Po eni strani gre za vedno bolj plodne ^ konkretne dvostranske stike med ustreznici mladinskimi združenji, organizacijami 8 strankarskimi združenji, po drugi pa za stal opazovalcev, ker je treba upoštevati medn8 rodne norme in navade. Današnji kongres bo torej kongres razpu.e titve in na njega so povabili vse dosedaCJ^ predsednike ZSMJ in med njimi tudi Azetfl Vllasija. (B. S.) Za vrnitev umetnin v slovenske muzeje LJUBLJANA — Komite za kulturo Republike Slovenije začenja akcijo za zbiranje in vračanje umetnin v muzeje in galerije, kjer bodo dostopne javnosti. Po vojni je bilo namreč mnogo umetniških del, zlasti slik odtujenih, in danih posameznikom ali ustanovam, kjer visijo še danes. Ministrstvo za kulturo je zato pozvalo skupščino Republike Slovenije, občinske in druge strukture ter posameznike in javnost naj z združenimi močmi akcijo izpeljejo in umetnine vrnejo muzejem in galerijam. Minister za kulturo dr. Andrej Capuder, ki je podpisal izjavo, tudi opozarja, naj bi akcija potekala prostovoljno, umetnine pa naj bi vračali v obliki darilnih pogodb ali donacij, kot je to navada v svetu. Makedonija skrbi za svoje manjšine SKOPJE — Makedonski narod in njegova država SR Makedonija imata nacionalno in moralno pravico, da skrbita za pravice makedonske narodnostne manjšine v sosednjih državah. Odmevov na kršenje nacionalnih pravic Makedoncev v Bolgariji, Grčiji in Albaniji ni mogoče obravnavati kot napada na dobrososedske odnose med sosednjimi državami, temveč nasprotno - to je objektivni minimum. To je na včerajšnji konferenci Zveze vojaških starešin Makedonije dejal član predsedstva SFRJ Vasil Tupurkovski. BEOGRAD — V skupnosti jugoslovanskih železnic so sporočili, da bo po jugoslovanskih progah kmalu začel voziti prvi zasebni vlak. Prvega junija bo v organizacijah »Optima Toursa« iz Miinchna in beograjskega mešanega podjetja »Energooptima International« iz Beljaka proti Nišu odpeljal zasebni agencijski vlak. Vlak bo sestavljen iz spalnikov, kušejev in vagonov za prevoz avtomobilov. Organizatorji poudarjajo, da bo vlak omogočil lažje in hitrejše potovanje motoriziranih turistov do končnih postaj v Turčiji, Grčiji, Bolgariji in Jugoslaviji. Sovjetski obrambni minister prispel v Italijo Sovjetski obrambni minister Dimitrij Jazov Je včeraj pripotoval v Italijo, kjer se b° . vet>el štiridnevnem uradnem obisku. Jazov je po prvih sestankih z italijanskimi gosti položil 0to na spomenik neznanemu vojaku (Tel V Benečiji se hitro oblikujejo nove občinske uprave Firmino Marinig potrjen v Spetru Elio Chiabai novi župan Grmeka ČEDAD — V Slovenski Benečiji Zelo hitro obnavljajo občinske uprave po volitvah, ki so bile na za-catku meseca. V Špetru je bil z 11 glasovi večine občinske liste ponovno - že tretjič zapored - za žu-Pana izvoljen Firmino Marinig. V novem odboru pa je le malo norosti: za efektivnega odbornika ^ja bila izvoljena Giuseppe Blase-ng (podžupan, ki je prevzel mesto pdamija) z 11 glasovi in Luigino j-mcchio, ki je bil z 10 glasovi poljan na tem mestu. Za odbornika snplenta pa sta bila potrjena (zli glasovi) Bruna Dorbolo in Lucio v°grig. Prva seja občinskega sveta v tej mandatni dobi, ki se je razvnela faradi nekaterih besednih spopa-nov med potrjenim županom in načelnikom opozicije, demokris-janom Chiabudinijem, se je za-mjučila s posegom Mariniga. V .v°jem posegu je zagotovil pravočasno in dosledno obvezo nove nprave za splošno rast Špetra in n°iin nasploh. Da bomo to doseg-m ]e še dodal, je potrebno najširše ,°glasje med predstavniki, ki so .ril izvoljeni na občinski listi. Ne-i?tera stališča v njenih vrstah, ki Pn ni bilo mogoče večkrat razumeti, so privedla do tega, da smo a volitvah izgubili glasove. Sedaj r?. ne smemo več zgrešiti, je za-. ijnčil Marinig, ampak moramo ^Polniti pričakovanja prebivalca, ki nam je zaupalo. ^Upana so že izvolili tudi v ob- Flrmino Marinig Elio Chiabai čini Grmek. Kot znano je v tej občini prišlo do spremembe, saj je morala občinska lista, ki je 15 let upravljala občino, po majskih volitvah preiti v opozicijo, občino pa je »prevzela« krščanska demokracija. Z 11 glasovi je bil za župana izvoljen demokristjan Elio Chiabai, za efektivna odbornika pa Bruna Manzini, ki bo tudi podžupanja in Ettore Angelini. Suplenta pa bosta Renato Gus in Egidio Trusgnach. V opoziciji bodo trije predstavniki občinske liste, vsi trije socialisti in sicer Natale Chiabai, Lucio Paolo Canalaz in Giu- seppe Crainich. Prva seje grmeš-kega občinskega sveta je bila sicer zelo kratka, bila pa bi še krajša, če bi ne spregovoril načelnik opozicije Crainich, ki se je zahvalil dosedanji upravi in bivšemu županu Fabiu Boniniju za opravljeno delo v teh zadnjih petnajstih letih, v katerih je občina dosegla več važnih rezultatov. Novi župan Chiabai je s svoje strani zagotovil, da bo občinska uprava uresničila program, s katerim se je predstavila na volitvah, načelnik svetovalske skupine KD Ferruccio Flo-reancig pa je to še potrdil. Zanimivo zgodovinsko razstavo bodo odprli 30. t. m. Dogodki s soške fronte kmalu v Beneški galeriji Razstava prikazuje del bogatega gradiva muzeja iz Nove Gorice ČEDAD — V sredo, 30. t. m., ob 18. uri bo v Beneški galeriji v Špetru otvoritev razstave »Soška fronta 1915-1917«. Organizirala sta jo Društvo beneških likovnih umetnikov in Beneški študijski center Nedi-ža, pripravil pa jo je goriški muzej iz Nove Gorice. Razstava prikazuje del bogatega slikovnega gradiva, ki ga muzej hrani v svoji zbirki. Prva svetovna vojna je bila pozicijska vojna. Na vzhodnem delu 600 km dolge fronte ob italijansko-avstrijski meji so bili boji najhujši: fronta ob Soči je spremenila pokrajino v puščavo, izgnala civilno prebivalstvo v begunstvo in zahtevala smrt milijona ljudi različnih narodnosti, ver in stanov. Nadiške doline so bile sicer v zaledju fronte, a ne tako daleč, da bi je v teh krajih ne bilo čutiti. Razstava, ki jo je pripravil goriški muzej iz Nove Gorice, prikazuje del bogatega slikovnega gradiva in eksponatov, ki jih muzej hrani v svoji zbirki. Obširnejšo zbirko o soški fronti je muzej uredil na Sveti gori pri Gorici. Prav bi bilo, da bi si razstavo ogledali tudi šolarji in študenti. Urnik galerije je od 17.30 do 19.30. Za šole in skupine po dogovoru, tel. (0432) 727152. Lojze Peterle ° temnih sencah preteklosti CELOVEC — V razgovoru z s, strijsko radijsko in televizij-prp *dšo ORF je novi ministrski te},j ednik Slovenije Lojze Pe-))(j 6 najprej izrazii, da si želi, stik v bodoče ne bi več ovirale te '°v med Koroško in Slovenijo Da i e sence preteklosti«, nato žav ?eterle najavil, da se hoče 2eti za to, da bi razkrili vsa t2adja v zvezi s 191 odvedenimi acu vojne še odgnali z domov v Slovenil«. _ Korošct. ki so jih partizani proti Oftp » eterle Je v razgovoru za sVol tudi dostavil, da se misli v Kem teh odvedencev »v da- *« primeru tudi opravičiti. Deo° se čutim moralno obveza- vlil.« Zve,izjavi za ttsk je predsednik koroških partizanov Janez Zav» Luc u9otovil> da se ZKP raln ma za ustanovltev bilate-bj ae strokovne komisije, ki naj bal azkrila vsa vprašanja nacio-in 0cialističnega pregnanstva $in, sttstva na Koroškem in v jVeniji. b0 dh iidika koroških Slovencev da boa m seveda tudi potrebno, v°rn a° razkrili dejansko odgo-Vehskma,ilzse^tev številnih slo-9°Števii ruzin oziroma za mno-draii *ne pokole slovenskih tn u0j' ,ot npr. družin Peršman *anovJ) ' Zveza koroških parti-skraif>« * tudi mnenja, da je že UtiiL as za kritičen in samok-kih in ,PLetres vprašanja o vzro-1,1 l94sUČinkih V letih med 1938 Parti»a«e^nik Zveze koroških le Pozval Janez Wutte-Luc pa da j Val tudl koroško politiko, ^thisi,. i edule Pri slovenskem Vzaini Skem Predsedniku ter za-stalij* Pcmižno in samokritično haisonf ,do dogodkov ob nacio-rojjjg^ttstičnem nasilju na Ko- t°voeVrda Pa je v zvezi s Peterle-Prj tej, , vo tudi videti, da gre *a žanri 1 °dvedencih po večini 9a fa*, lzene pristaše Hitlerjeve-claUstnZlna’ ki so se nacionalso-^dj n ' kakor je to dokazala skeqa davna raziskava Sloven-že fs*d*ka - pridružili delo- ilegalci dolgo pred 6V1 Nemčiji0 Avstrlie k Hitler- ANDREJ MOHAR Pred občnim zborom društva za varstvo okolja Varstvo okolja skrb vseh! SEŽANA — Društvo za varstvo okolja občine Sežana prireja v torek, 29. maja, ob 19. uri v veliki sejni dvorani sežanske občinske skupščine redni občni zbor društva. Predsednik društva Vijanej Vičič bo podal poročilo o dveletnem delu, sledilo bo poročilo nadzornega odbora ter razprava in sprejem poročil. Izvedli bodo tudi volitve novih organov društva ter seveda sprejeli program dela. Na občni zbor so poleg članov društva povabili še vse ljubitelje narave, predstavnike podjetij, društev, političnih strank in preko 80 hišnih svetov mesta Sežane ter zelene onstran meje. Pred rednim občnim zborom sežanskega društva smo za nekaj besed poprosili dolgoletnega aktivnega delavca in predsednika sveta za varstvo okolja Viktorja Saksido. Predstavil nam je nekatere cilje društva in probleme, s katerimi se v sežanski občini srečujejo. »Cilj društva je predvsem mobilizirati množice, ki bi prispevale, da se naše okolje izboljša. Pri tem ni pomembno, da obstajajo v ta namen velika denarna sredstva, ampak da je prisotna zavest ljudi, da je urejeno in zdravo okolje stvar vseh, ne pa posameznikov. S tem bi veliko pripomogli konkretno v samem mestu Sežana, da bi bilo Komunalno stanovanj- sko podjetje boljše organizirano in bolj učinkovito na področju varstva okolja. Ugotavljamo, da z veliko denarja je včasih zelo malo narejenega, kar pa negativno vpliva na tiste ljudi, ki imajo zavest in so pripravljeni še danes marsikaj prostovoljno postoriti,« je pričel Saksida in nadaljeval: »Tudi krajevne skupnosti bi morale na področju varstva okolja boljše skrbeti za svoja smetišča. Skoraj ni vasi, ki ne bi imela neurejenega, če že ne rečemo, neurejenih smetišč. Najbolj boleča točka varstva okolja v sežanski občini je vsekakor in še vedno problem sanacije reke Reke, ki še vedno teče umazana. S tem so ogrožene znamenitosti Škocjanskih jam in njihov vpis v seznam svetovne naravne in kulturne dediščine pri OZN pri UNESCO. Zavedamo se, da živimo na najbolj občutljivem kraškem območju in na tej površini si ne smemo privoščiti vseh negativnih pojavov, ki lahko povzročijo nepopisno škodo našemu kraškemu podzemlju. Na področju varstva okolja tudi v sežanski občini je aktivnost mnogo večja kot pred leti in so podani vsi pogoji, da se bosta naše okolje in osveščenost izbolj- Zagotovljena vidljivost 2. programa TV L J Nov oddajnik na Nanosu Pred nedavnim so na Nanosu aktivirali nov oddajnik, s katerim je omogočena vidljivost drugega programa ljubljanske televizije dobršnemu delu Južne Primorske L. Delbianco novi župan občine Pulj REKA — Magister Luciano Delbianco, delegat sveta združenega dela, je bil včeraj izbran za novega predsednika skupščine občine Pulj za naslednje štiriletno obdobje. Zanj je glasovalo 95 odbornikov, njegov konkurent magister Vesna Jurkich-Girardi pa je prejela 32 glasov. Podpredsednik skupščine je Mario Ouaranta, predsednik sveta združenega dela Carlo Burssi-och, predsednik sveta mestnih skupnosti Stanko Goldin, predsednik društvenopolitič-nega sveta pa Ljubomir Vla-cich. V ilirskobistriški občini Protest proti selitvi orožja ILIRSKA BISTRICA - Ilirskobis-triška občinska skupščina je na svoji konstitutivni seji na pobudo strank, združenih v Demos, sprejela protestno izjavo, ki so jo naslovili na republiški štab TO Slovenije. V njej najostreje obsojajo vodstvo TO Slovenije, da je brez posvetovanja s predsedstvom Republike Slovenije začelo uresničevati zvezno odločitev o premeščanju orožja teritorialne obrambe v skladišča JLA. Demos je zahteval tudi sprejem najostrejših ukrepov za vse odgovorne, ki so omogočali selitev te opreme pod nadzorstvo JLA. Četudi je bilo zaradi omenjenih ukrepov ilirskobistriška teritorialna obramba, ki je že pred tem večino svojega orožja in opreme skladiščila v objektih JLA, le delno prizadeta, je skupščina ustanovila komisijo, ki bi podrobno proučila posledice uresničevanja sklepa o premeščanju opreme in ravnanju vodstva TO v njihovi občini. . « Odkupili že več kot 50 ton češenj VANGANEL — Na petih odkupnih mestih koprske Ag-rarie so letos odkupili že nekaj več kot 50 ton češenj, kar je približno četrtina odkupa tega prvega sadja na Obali. Za kilo češenj glede na kakovost plačajo od 11 do 20 dinarjev. Kot nam je povedal Mirko Drčič se povečuje tudi odkup zelenjave, saj kmetje v skladišče poleg zgodnjega krompirja in solate vozijo tudi že čebulo Srebrnjak, bučke, beluše, mladi česen, grah, jagode in prvi paradižnik, ki ga odkupujejo po 25 do 30 dinarjev za kilogram. j q Drevi v Kulturnem domu Prekmurci v Hrvatinih HRVATINI — Drevi ob pol devetih zvečer bo v Kulturnem domu v Hrvatinih nastopil mešani pevski zbor Štefan Kovač iz Murske Sobote. Nastop zbora s pestrim programom in dvaindvajsetletnimi pevskimi izkušnjami bodo prireditelji popestrili s prikazom etnografskih značilnosti Pomurja. Prireditev v lani zgrajeni »kulturni stražarnici na meji«, kot so dom poimenovali ob otvoritvi, je nov dokaz, kako upravičena je bila gradnja tako velikega kulturnega hrama v tej obmejni krajevni skupnosti, ki je tudi na ta način olajšala spredanje prijateljskih vezi s podobnimi kulturnimi navdušenci po domovini pa tudi preko meje. j q Razstavili so jih na Trgu Unita Avtobusi proti onesnaženosti Jutri odprejo v Silosu razstavo avtomobilskih novitet Privlačne pobude Konzorcija avtomobilskih koncesionarjev Trst se je včeraj »obogatil« s 40 novimi mestnimi avtobusi. Tvrdka De Simon iz Osoppa je včeraj popoldne namreč uradno izročila Konzorcialnemu podjetju za prevoze ACT nova sredstva, ki bodo vsaj delno posodobila storitve tega podjetja (avtobusi ACT so stari povprečno 15 let in so zaradi tega tudi precej onesnažujoči). Novi avtobusi, ki so po zunanjosti enaki zadnjim nakupljenim avtobusom, pa imajo zelo pomembno lastnost: opremljeni so namreč z novim tipom motorja turbo, ki skoraj ne onesnažuje. Ko se motorji obrabijo in postanejo torej bolj onesnažujoči, pa je mogoče namestiti tudi posebne filtre proti onesnaževanju. Ob tej priložnosti sta ACT in Občina priredila pravi praznik: avtobuse so razstavili na Trgu Unita, ob njihovi izročitvi je župan prerezal trak, »počastila« pa sta jih tudi deželna odbornika Saro in Di Benedetto. Nato je bil na županstvu posvet o vlogi deželnih industrij in ACT v korist Trsta. Posveta so se udeležili župan Osoppa Trombetta, predsednik ACT Rotondaro, predsednik tvrdke De Simon in nov lastnik škedenjske železarne Pittini. Kot je dejal župan Richetti, bodo novi avtobusi omogočili hitrejše in varnejše vožnje, postati pa bi morali »protagonisti« mestnega prometa. V ta namen, je dejal, bo Občina morala omejiti zasebni promet, kar bo zaradi manjše onesnaženosti izboljšalo splošno kakovost življenja v mestu. Na sliki (foto Križmančič): predaja novih avtobusov. »Prodajanje avtomobilov je danes za nas že skoraj postranska dejavnost,« so včeraj malo za šalo, malce pa tudi resno povedali predstavniki tega trgovskega sektorja, ki ga v Trstu zastopa skoraj dvajset podjetij. Priložnost za oris njihove dejavnosti, ki že dobro leto poteka v okviru posebnega konzorcija, jim je ponudila tiskovna konferenca, s katero so hoteli predstaviti svojo najnovejšo skupno pobudo. Gre za prvo razstavo avtomobilov, ki jo bodo jutri in v nedeljo priredili v zadnjem nadstropju parkirišča Silos. Pa pojdimo po vrsti. Tržaški prodajalci avtomobilov so strnili svoje energije za nekatere skupne akcije že pred več leti, kot na primer za skupen nastop na sejemskih prireditvah Motor-show. Pred dobrim letom pa so sklenili, da bodo to sodelovanje poglobili in mu nadeli formalnej-še okvire: ustanovili so Konzorcij tržaških avtomobilskih koncesionarjev, v katerega se je vključilo 16 komercialnih podjetij v zastopstvu kakih dvajset avtomobilskih hiš. Po eni strani je taki odločitvi botrovala potreba, da se koncesionarji aktivno lotijo problemov, ki zadevajo svet avtomobila, po drugi pa ta, da pripomorejo k boljši kakovosti krajevnega avtomobilskega tržišča in uveljavijo strokovnost svojega dela. Predsednik Konzorcija Dino Conti je opozoril na visoko tehnično usposobljenost, ki jo avtomobilske hiše zahtevajo od koncesionarjev in za dosego katere se morajo le-ti nenehno izpopolnjevati. Za vsakim podjetjem je po njegovih besedah celovita mikroekonomija, v okviru katere sodelujejo industrija, obrt, trgovina in storitve, ki skupaj dajejo delo kakim 500 osebam. Poleg jamstev, ki jih v Konzorcij združeni koncesionarji že ponujajo svojim odjemalcem, so si pred nedavnim omislili še eno zanimivo novost: kartico CT-CARD, ki jo prejme vsak kupec novega ali rabljenega avtomobila. Z njo se lahko posluži ugodnih osebnih posojil in drugih storitev Tržaške hranilnice CRT, povrhu pa tudi parkirišča v Silosu, kjer bo lahko do zneska 10 tisoč lir parkiral brezplačno. Ta ugodnost, ki je sad sporazuma med Konzorcijem in upraviteljem Silosa, družbo Italimpa, pa vsekakor sodi v širši okvir prizadevanj, da bi pri Tržačanih stimulirali uporabo Silosa (predstavnik Italimpa Stocovaz je ob tem povedal, da se je uporaba parkirišč od januarja letos že skoraj potrojila) in da bi tudi konkretno prispevali k razvijanju kulture uporabe avtomobila. Namesto kriminalizacije in pena-lizacije motornega prevoznega sredstva si koncesionarji zastavljajo cilj nove in inteligentne rabe avtomobila s pomočjo take politike, ki bo olajšala sožitje med prometom, urbanim kontekstom in okoljem. Od tod tudi temeljna potreba po okrepitvi parkirnih možnosti v središču mesta, predvsem pa v bližnjih predmestjih. In tukaj smo že pri širšem poglavju, ki se ga Konzorcij namerava lotiti v svojem bodočem delovanju: usklajevanje osebnega motornega prometa z javnim, bolj proti zračnemu in akustičnemu onesnaževanju itd. »Javnost nas pozna le po naši zunanji podobi, po naših razstavnih salonih,« so potožili predstavniki Konzorcija (med katerimi so poleg predsednika Contija bili še koncesionarji Palaskov, Radovan in Lutman), »ne pozna pa naših problemov, tesno povezanih s tehnološkim razvojem avtomobila, in prizadevanj, da bi odjemalcem in mestu nudili pomoč pri reševanju zapletenih vprašanj mestnega prometnega položaja.« Vrnimo se k izkaznici CT-CARD. Nadaljnje ugodnosti, ki jih ponuja, so neprekinjena brezplačna služba cestne pomoči v primeru nesreče ali okvare na vozilu, ki povrhu jamči tudi njegovo kvalificirano popravilo, 10-odstotni popust pri nakupu nekaterih nadomestnih delov za rabljena vozila (kupljena pri koncesionarjih, ki so člani Konzorcija) in komplet majhnih, a nepogrešljivih pripomočkov za voznike CT-KIT, ki ga odjemalci prejmejo v dar skupaj s CT-CARD. In končno še zadnje poglavje te zanimive pobude Konzorcija tržaških avtomobilskih koncesionarjev: za svoj prvi uradni »nastop« si je omislil razstavo novitet avtomobilskega tržišča z naslovom »CT 90«, ki jo bodo odprli jutri opoldne v zadnjem nadstropju parkirišča v Silosu. Razstava bo na ogled jutri od 12.30 do 20. ure in v nedeljo od 9. do 13. ure, za enourni ogled pa bodo lahko obiskovalci parkirali svoja vozila brezplačno. Drevi v Prosvetnem domu Opčine 1945: spomin še živi! Danes zvečer se bo opensko kulturno društvo Tabor spomnilo, s posebnim kulturnim programom, dogodkov izpred 45 leti, konca vojnih grozot in trpljenja ter začetka novega življenja v težkih gmotnih razmerah. Dogodki niso zbrisani in ni prav, da bi jih pozabili, saj Opčine spadajo v tiste zgodovinske kraje NOB, kjer so bili boji še posebno ostri in so zahtevali ogromno žrtev. Tudi udeležba vaščanov v NOB je bila velika. Zamisel za današnji kulturni program je delo znanega domačega odrskega umetnika Draga Gorupa. V izvedbo pa je množično vpletel recitatorje, pevce in pevke ter harmonikarje. Prireditev bo v openskem Prosvetnem domu ob 20.30. V nedeljo pri spomeniku na gmajni Spominska svečanost za proseškimi talci V nedeljo ob 11. uri bo pri spomenj-ku na gmajni blizu proseške železniške postaje, tradicionalna spominska svečanost v počastitev spomina desetih talcev slovenske, italijanske in hrvaške narodnosti, ki so jih na tistern mestu 29. maja 1944 nacisti obesili. V priredbi krajevne sekcije VZPI-ANPI bodo na svečanosti sodelovali proseška godba na pihala, moški zbor Vasilij Mirk, ženski zbor Prosek-Kon-tovel in člani amaterskega odra Jaka Štoka. V slovenščini bo govorila članica pokrajinskega odbora VZPI-ANPi Slavica Barut, v italijanščini pa član pokrajinskega predsedstva VZPI-ANPi Giovanni Polli. Svečanosti se bodo udeleželili tudi predstavniki ZZB NOB iz Sežane in generalnega konzulata SFRJ v Trstu, (j k) J vV,«?' 1989 - 1990 VJIIl TRST • 29. maja 1990 ob 20.30 KULTURNI DOM PROSLAVA 80-LETNICE GLASBENE MATICE V V TRSTU Slavnostni govor: dr. Gojmir Demšar Klavirski duo, pihalni trio, Dekliški pevski zbor Glasbene matice - Trst, Šolski godalni orkester Dirigenta: Stojan Kuret, Borut Logar ZAKLJUČNE AKADEMIJE OB 80-LET-NICI GLASBENE MATICE V TRSTU • • 4. junija 1990 ob 20.30 EVANGELIČANSKO-LUTERANSKA CERKEV Klavir, violina, violončelo, kitara, harmonika, komorne skupine • • 6. junija 1990 ob 20.30 EVANGELIČANSKO-LUTERANSKA CERKEV Klavirski večer • • 8. junija 1990 ob 20.30 EVANGELIČANSKO-LUTERANSKA CERKEV Klavir, violina, violončelo, flavta, pozavna, harmonika, kljunasta flavta, komorne skupine • • 12. junija 1990 ob 20.30 EVANGELIČANSKO-LUTERANSKA CERKEV Klavir, violina, flavta, kitara, harmonika • • 14. junija 1990 ob 20.30 EVANGELIČANSKO-LUTERANSKA CERKEV CLAUDIA SEDMACH - klavirski recital • • 16. junija 1990 ob 20.30 EVANGELIČANSKO-LUTERANSKA CERKEV Solopetje, klavir, violina, flavta, klarinet, harmonika • • 19. junija 1990 ob 20.30 EVANGELIČANSKO-LUTERANSKA CERKEV Klavir, violina, flavta, klarinet, pihalni trio • Kulturni dom, Ul. Petronio 4 - Trst • • Evangeličansko-luteranska cerkev, Trg Panfili - Trst OBČINA ZGONIK vas vljudno vabi na XXIV. RAZSTAVO IN POKUŠNJO DOMAČIH VIN ki bo v ZGONIKU danes, 25., jutri, 26., in v nedeljo, 27. maja 1990 DANES, 25. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave vin in nagrajevanje od 21. do 1. ure PLES na prostem ob zvokih ansambla LOJZETA FURLANA JUTRI, 26. t. m., ob 9. uri Mednarodni balinarski turnir ŠK KRAS za XVII. KRAŠKI POKAL - finale ob 18. uri, ob 16. uri odprtje kioskov, ob 17. uri Turnir "med dvema ognjema" za X. KRAŠKI POKAL osnovnošolske mladine od 21. do 1. ure PLES na prostem ob zvokih ansambla LOJZETA FURLANA V NEDELJO, 27. t. m., ob 10. uri SHINKAI KARATE CLUB Pionirski turnir karateja za 1. POKAL ZGONIKA v ŠKC v Zgoniku - finale ob 12. uri ob 16. uri odprtje kioskov ob 18. uri nastop zmagovalcev karateja in nagrajevanje ob 18.30 nastop pihalnega orkestra BREG iz Doline od 21. do 24. ure PLES na prostem ob zvokih ansambla HAPPY DAY Zagotovljen parkirni prostor Razstava kmečkih strojev in orodja VABLJENI Dobra uvrstitev tržaških slovenskih zborov na natečaju Corovivo Sposobnost smotrnega načrtovanja je tudi pri petju prvi pogoj za uspeh Prav nič nova, a hkrati neretorična je ugotovitev, da je Slovencem v Italiji zborovsko petje najbolj priljubljena poustvarjalna umetnost. V vseh treh pokrajinah, kjer živimo, deluje namreč preko 50 zborov, tako da je že kar težko sestaviti natančen seznam vseh. Zbori so seveda med sabo zelo različni, velike pa so tudi razlike v kvaliteti. Pot od zbora, ki se zbira kar tako, zaradi družbe, do zbora, ki ima izrazite umetniške ambicije, je velika. V bistvu gre za dva različna pristopa k stvari, kjer je seveda pot v kvaliteto zahtevnejša in seveda tudi donosnejša. Med sorazmerno velikim številom zborov je nekaj takih, ki so odločno ubrali smer kvalitete. Dokaz tega je tudi uvrstitev treh slovenskih zborov v prvo kategorijo na deželnem tekmovanju "Corovivo". Brez dvoma je to uspeh, ki uvršča slovenske zbore med najboljše v FJK (govor je seveda o neprofesionalnih skupinah). Natečaj ,'Corovivo"je priredilo gorisko pevsko združenje Seghizzi pod pokroviteljstvom Dežele, goriške pokrajinske in občinske uprave, deželnega turističnega urada m združenja USCI. Mimo prirediteljev pa gre naglasiti obliko zborovske prireditve, pravilnik je namreč tak, da že sam po sebi omejuje število nastopajočih. Prijavljeni zbori morajo namreč predstaviti program, s katerim bodo nastopili. Vsaka pesem mora biti tako smiselno povezana z naslednjo, v opisu programa pa morajo zbori to povezavo (stilno, zgodovinsko, vsebinsko itd.) pismeno utemeljiti. Vsak nastop traja približno 20 minut, žirija pa ocenjuje celotno delo zbora. Povsem jasno je, da zmorejo takšen program le solidni zbori, prireditev pa služi hkrati kot usmerjanje, a tudi kot možnost,, da zbori predstavijo skladatelje, obdobja, krajevne in folklorne posebnosti itd. Že samo branje zajetne brošure dokazuje, da Corovivo osvetljuje pomembne "dele" glasbene kulture naših krajev. Trije slovenski zbori, ki so se uvrstili v kategorijo "odličnih" (poleg njih je v tej kategoriji še zbor Pohvox"), so se predstavili z zanimivimi programi. Mešani pevski zbor Primorec-Ta-bor, ki ga vodi Matjaž Šček, se je predstavil s šestimi priredbami beneških in rezijskih pesmi Pavla Merkuja, naj navedemo le naslove: Kjer je Jezus Kristus krvavi pot potiu, Jezus je od smarti ustau, Dve let' an pu, Da gora ta škarbinina, Lipaj ma stara Uida in Jnjen čeua iti gna'. Že omenjena brošura prinaša značilnosti vsake pesmi, italijanski prevod in seveda podatke avtorja (isto velja seveda za vse zbore). Program, s katerim se je predstavil zbor, sodi v prizadevanja skupine, da bi pripravila zaokrožen program skladb in priredb Pavla Merkuja. Dekliški pevski zbor Glasbene matice, ki ga vodi Stojan Kuret, je na koncertu predstavil slovenskega skladatelja Marija Kogoja in sicer uglasbitve naslednjih pesmi: Mladinska, V gozdu, Zeleni Jurij, Kaj ne bila bi vesela, Zvončki, Holadrijo, Breza, April in Jaz pa pojdem v tihe gaje. Gre vsekakor za skladbe, ki imajo velik pomen v slovenski zborovski literaturi. Mešani pevski zbor Milan Pertot, ki ga vodi Aleksandra Pertot, se je predstavil s programom, ki je želel predstaviti "sodobne slovenske in italijanske avtorje s Tržaškega". Program je bil torej ves naravnan v sedanjost in je uvrstil tudi mlade avtorje. Zbor je najprej predstavil skladbo Ubalda Vraoca (Pesem zvestobe), nato Pavla Merkuja (Breviario na tekste Arnalda Bressana), Giampaola Corala (Piccola lirica corale), Alda Kumarja (Na-I j-in Marca Sofianopula (Ecce iz 3o P ma). .ia Na prireditvi sta se predstav ^aiii dva slovenska zbora in sicer ni ^ pevski zbor "Podgora" iz Gorice sni pino ljudskih pesmi in mešani P zbor "Hrast” iz Doberdoba s sK F slovenskih pesmi. *;ina zf Izvedba je bila seveda odloč nad; rezultate, ki so bili za naše zbor tudi vse spodbudni, naglasiti pa veeInišlje' same projekte, ki so osnova pr« .g se-nega m sistematičnega dela, k veda predpostavka za kvaliteto- Zahodnokraški rajonski svet Za boljšo ureditev Križa Rajonski svet za zahodnokraško območje je na svojem zadnjem sestanku, ki je bil preteklo sredo, razpravljal o uresničitvi rekreacij-skega kompleksa v Križu in v zvezi s tem sprejel nekatere pomembne predloge sklepov. Prvi predlog zadeva uresničitev Pokrite telovadnice v okviru kriške osnovne in nižje srednje šole. Drugi je predlog sklepa, po katerem naj bi tržaška občinska uprava odkupila nogometno igrišče, ki 9a sedaj uporablja društvo »Soci- polisportiva Santa Croce«, tretji predlog zadeva izvedbo sagre in vinske razstave v Križu rer ureditev centra za prodajo vinskega pridelka zadruge Kriški breg. Tega naj bi uredili na pro-storu blizu kriškega športnega ig-psča, ki je sedaj v izgradnji (in ki Je bilo prej namenjeno begunskemu taborišču) in za katerega je rajonski svet že dobil pozitivno mnenje pristojnih organov za nje-SJovo urbanistično preobrazbo iz stanovanjskega območja »P« v območje, ki bo namenjeno rajon-skim športnim dejavnostim. Zadnji predlog sklepa zadeva ureditev parkirišča, ki naj bi bilo alternativno trenutno predvidenemu parkirišču za športno igrišče ua območju bivšega begunskega aborišča in vzdolž obsežnega obcestnega pasu. Današnje parkiriš-ei ki bi ga začasno ohranili vse Uokler ne bo pripravljeno novo, Pa bi bilo kasneje namenjeno za i Ki ° cono' katere namen bi bil ulažiti posledice na okolje oziroma na okoliške naselitve. Proti sklepu o omejitvi izdatkov za čiščenje Raziskava o stopnji čistoče na vlakih »Železniške postaje so lahko prijetne in udobne, če so čiste« in »Udobno potovanje na čistih vlakih« sta le dva od sloganov, s katerimi sindikati delavcev državnih železnic FILT-CGIL, FIT-CISL in UILtrasporti reklamizira-jo zanimivo pobudo, ki so jo sprožili v teh dneh. Sindikati so namreč začeli voditi majhno raziskavo javnega mnenja o tem, ali so italijanski vlaki dovolj čisti. Na železniških postajah v Trstu, Vidmu, Benetkah in Mestrah ponujajo vsem potnikom pole, na katere lahko "porabniki" državnih železnic napišejo, ali jim je stopnja čistoče na italijanskih vlakih (zlasti stranišč) in železniških postajah pogodu ali ne. Namen raziskave pa ni samo opozoriti na pomanjkljivo čistočo, ki je v zadnjih letih dejansko postala vse ne-znosnejša. Raziskava je namreč skoraj neke vrste protestna akcija proti sklepu uprave državnih železnic, da zmanjša stroške tudi na račun higiene. Na ta način, menijo sindikati, pa bo uprava zmanjšala tudi kakovost železniške ponudbe, ki je že sedaj na nizki ravni. Prav prevoz po železnici (tako potniški kot blagovni) pa bi iz naravovarstvenih in ekonomskih razlogov moral postati v bodočnosti vodilna oblika prevoza. Zmanjšanje kakovosti železniških storitev, ugotavljajo nazadnje sindikati, pa gotovo ne pripomore k razvoju železniškega prometa. Na sliki (foto Magajna): potniki na tržaški postaji izpolnjujejo vprašalnik. S predstavitve zakonskega osnutka komunistk Za humanejše ritme na delu in v družbi Drugače porazdeliti čas, ki je postal velik tiran današnjega človeka. To je v bistvu osnovni namen zakonskega osnutka »Ženske spreminjajo čas« (Le donne cambiano i tempi), ki so ga pripravile članice KPI in ki so ga v sredo popoldne predstavile v gledališču Mi-ela Reina. Vendar pa nikakor ne gre, je večkrat poudarila Elena Cordoni, članica Vsedržavne ženske komisije KPI, samo za nekakšno reorganizacijo časovnih ritmov, temveč za skupek zelo inovativnih predlogov. Po pripravi besedila, ki je terjala veliko časa, se je za že večkrat popravljeni osnutek, ki ga bodo vložile v parlament kot »zakon na ljudsko pobudo«, začela druga faza, se pravi zbiranje podpisov. Od sredine predstavitve dalje bodo namreč pri posamičnih strankinih tajništvih na Tržaškem v podporo zakonskega osnutka zbirali podpise, in sicer v glavnem v jutranjih urah. Tudi na tržaški predstavitvi so pobudnice orisale glavne namene in značilnosti tega zakonskega osnutka, ki je hote izzivalno neobičajen. Tokrat jih je za širok krog pobudnic obnovila Elena Cordoni, medtem ko je nekaj Harmonikar Scappini drevi v RicmanjOi Harmonikar Sergio Scappini je povsem nepričakovano privolil, da bo izvedel koncert v Ricma-njih. Društvo Slavec bo tako danes deležno istega programa, kakršnega bo ta vrhunski italijanski umetnik, docent na konservatoriju v Pesaru, izvedel jutri v luteranski cerkvi na Trgu Panfili. Knjigo so predstavili včeraj v Tržaški knjigarni Zbirka poezij »Glas odznotraj« •ttuetniška izpoved B. Pangerca Slavi,; za^J knjigarni so včeraj pred-Pq„0 zaon)o pesniško zbirko Borisa h je ^Ca 2 nasI°vom »Glas odznotraj«, tržQšltpraV te ^ni izi,a P™ Založništvu ru rQVrPJt t/fka. Po pozdravnem nagovo-9^bp°!elllCe knjigarne Ude Košuta in <^a$5pn„mu uy°du Pihalnega tria šole 2Q^oinit»ina^ce' Je 0 knjigi spregovoril Pan9err Mark° Kravos. Povedal je, da je stopji ? 1 tem svoi‘m zadnjim delom ga ,rak naprej v kvaliteti svoje-Akadokeya ukvarjanja, he, članek France Bernik iz Ljublja-besedo ki je napisal spremno __ a Pangerčevo zbirko, je opo- zoril, da pesniku ne gre izključno za kult umetniške besede. V ospredje stopajo tudi vsebinske plati njegove poezije, ki so zdaj čustvene, zdaj čutno erotične, zdaj refleksivne. Pesniška zbirka »Glas odznotraj« je nastajala poldrugo desetletje in torej rasla ter dozorevala s pesnikom. Ob koncu tega srečanja v Tržaški knjigarni je tudi Boris Pangerc povedal nekaj besed o svojem delu ter občinstvu prebral tri poezije iz svoje zbirke. Kot je sam povedal, je izbral tiste, ki izražajo občečloveške občutke, ki si jih marsikdo ne upa izpovedati, (hj) Z izdajo 20 milijonov novih delnic Lloyd Adriatico zvišal glavnico Tržaška zavarovalnica Lloyd Adriatico je povišala svojo glavnico s 40 na 60 milijard lir, in sicer z izdajo 20 milijonov novih rednih delnic po enotni ceni 8.500 lir. Investitorji in varčevalci so se množično odzvali vabilu k podpisu novih delnic, tako da so jih že 16. t. m. »razprodali« kar 99,8 odstotka. To je v blagajne tržaške zavarovalne družbe prineslo kar 170 svežih milijard. Pozitiven obračun operacije - piše v tiskovni noti zavarovalnice - je razviden tudi iz pregleda vrednosti posameznih delnic (tako rednih kot varčevalnih) pred in po odločitvi o povišanju glavnice preteklega 13. aprila: redne delnice so s 13.780 lir poskočile na 15.580 in dosegle 13,06-odstotni porast, varčevalne delnice pa so porasle za 37,64 odstotka in prešle od 8.900 na 12.250 lir. Znak, da se je tržišče dobro odzvalo in dokazalo, da ceni poslovne rezultate zavarovalne družbe. Psi bodo lahko šli na sprehod brez nagobčnika in povodca V Trstu se je zaključilo vsedržavno zasedanje o poiskusih na živalih v zdravstvene in raziskovalne namene, ki ga je priredila tržaška občinska uprava. Srečanje, ki mu je predsedoval odbornik Gianfranco Bettio, je bilo seveda marsikdaj polemično. Znani italijanski strokovnjaki so obrazložili pomembne biološke pois-kuse na živalih, ki služijo v zdravstvene namene. Ob znanstveni utemeljitvi pa so poudarili tudi pravico živih bitij do življenja in spregovorili proti trpinčenju. Že pri uvodnih besedah je prišlo do razhajanj. Del znanstvenikov je namreč spravil v dvom vrednost in verodostojnost določenih poiskusov. Nekaterih iz-kušnj ni mogoče prenesti v vsakdanjo znanstveno prakso, predvsem ne pri kirurških posegih, so trdili strokovnjaki. Do razhajanj je prišlo tudi med občinstvom, saj so nekateri zagovarjali poiskuse z živalmi, drugi pa so jim odločno nasprotovali. Vse je ob koncu potolažil odbornik Bettio, ki je najavil, da bo Občina Trst preklicala prepoved, ki ne dovoljuje psom vstop v javne lokale. Prav tako bo Občina preklicala ukaz, da morajo biti na sprehodu psi privezani s povodcem in da morajo imeti nagobčnik. Odlok so uvedli za časa stekline in predvideva za kršilce visoke globe. Sedaj seveda nima pravega smisla (ga je sploh kdaj imel?) in se ga lastniki psov, kljub kazni, navadno ne držijo. misli o »ženskem času« iznesla Mar-gherita Hack, srečanje pa je vodila Alida DAlesssio, odgovorna za ženska vprašanja pri tržaški federaciji KPI. Predlogi glede »spremembe časa« prihajajo iz ženskih vrst, saj so odraz izkušenj in želja žensk, vendar pa se ne nanašajo izključno na »ženski čas«, temveč na čas vseh, se pravi na celot-, no ureditev družbe. Kot so članice KPI pripisale k uvodu v zakonski osnutek, s to pobudo, ki zavrača vsakršno sklicevanje na ustaljene kalupe glede delitve na ženske in moške vloge, pa ženske zahtevajo sklenitev novega sporazuma med njimi in državo, po drugi pa med spoloma. Od države oziroma od njenih zakonodajnih teles zahtevajo drugačnega pristopa, saj z zakonskim osnutkom oporekajo členu 37 italijanske ustave, ki le pravi, da je ženska primarna vloga v okviru družine. Glede odnosov med spoloma pa se zavzemajo, da bi bile zabrisane meje med »ženskim in moškim teritorijem«. To pa pomeni, da bi se morali tudi moški vključiti v vrsto družinskih opravil in obveznosti, ki še vedno pretežno bremenijo ženske, ki pa so v zadnjem času že zelo odločno vdrle na področje tržno vrednotenega dela. Zakonski osnutek »Ženske spreminjajo čas« je sestavljen iz treh delov, uglašujeta pa ga dve vodilni misli. Prva zagovarja tezo, da bi »čas reprodukcije prešel v javno sfero«, druga pa se zavzema za to, da bi se vzpostavila splošna svoboda v »upravljanja časa«. Trije deli, ki tvorijo zakonski osnutek, pa predstavljajo ločene vsebinske sklope: prvi se nanaša na življenjski ciklus vsakega posameznika, drugi na delovni urnik (čas dela) in tretji na urnike, ki vladajo v mestih (ritem mesta). Še vedno smo prepričani, je dejala Elena Cordoni, da je določen življen-ski ciklus oziroma sosledica dogodkov (npr. šolanje, služba, pokoj) nespremenljiva danost. Po mnenju komunistk pa je mogoče v ta ciklus poseči in ga prilagajati lastnim ali skupinskim (npr. ženskim) težnjam. Glede delovnih urnikov pobudnice z zakonskim osnutkom težijo k usklajevanju različnih obveznosti. Povsem drugače pa bi morala biti urejena mesta oziroma večje skupnosti: organizacija življenja v njih namreč še vedno sloni na premisi, da vse »podtalno delo« (nakupovanje, spremljanje otrok v šolo, plačevanje raznih pristojbin itd.), ki pa omogoča zaposlenim, da hodijo redno in ob pravem času v službo, opravljajo nezaposlene ženske. Vsebina zakonskega osnutka, je ob zaključku dolgega posega dejala Elena Cordoni, pa ustvarja konflikte tudi med ženskami. Po njenem mnenju je namreč med italijanskimi ženskami že zelo razširjena občutena želja po spremembah, po drugi strani pa do svojega položaja, ki ga še vedno zaznamujejo vsiljene odpovedi, še niso razvile dovolj kritičnega odnosa. Zato so na račun zakonskega osnutka izrekle veliko zelo nasprotujočih si mnenj ob osnovni ugotovitvi, da gre za zanimivo in pomembno pobudo, (bip) Pošta obvešča Poštna uprava sporoča, da bo 31. maja, torej na dan, ko poteče rok za prijavo dohodkov, osrednji urad za sprejemanje priporočenih pošiljk na Trgu Vittorio Veneto ostal odprt do 20.30. Zgoniku se Pncne tridnc razstava v li> S^J?St Škrlj, S ko X, *‘UČ braf,Z9°nika. ort -i. e še spomni: Tržaška PSI zahteva ureditev zasebnih domov za upokojence Tržaška PSI je z resolucijo, ki jo je •predstavila njena občinska svetovalska skupina, zahtevala, naj deželna uprava čimprej uredi področje zasebnih domov za upokojence. Po besedah pokrajinskega tajnika Perellija, ki je prvi podpisnik resolucije, izhaja pobuda iz dejstva, da se število teh domov v zasebni režiji zaradi velikega povpraševanja zelo hitro viša, hkrati pa je vse bolj občutna potreba po tem, da občinska uprava okrepi pomoč ostarelim na domu in jim tako zagotovi, da lahko ostanejo v svojem domačem okolju. Na dlani je torej, da je prav pomanjkanje take pomoči na domu glavni razlog za povpraševanje po domovih, ki ostajajo tako edina možnost za veliko število ostarelih oseb. Novice, ki krožijo v zvezi s temi zasebnimi domovi - opozarja pokrajinski tajnik PSI - prav gotovo niso ohrabrujoče: zadnja je na primer ta, da so nadzorniki KZE pri pregledu nekega doma za upokojence našli v njem kakih dvajset mačk in naravnost sramotne higienske razmere. Znano je tudi, da je v nekaterih takih domovih možen obisk sorodnikov le enkrat na te- den, da imajo mnogi domovi le status golih penzionov in da periodičnih kontrol za zaščito ostarelih skoraj ni. V takih razmerah je torej nujno zaščititi dostojanstvo ostarelih, ki so se prisiljeni posluževati teh zasebnih domov, pomajkljivih tako s strukturnega kot s storitvenega vidika. Zato svetovalska skupina PSI zahteva od tržaške občinske uprave, naj poseže pri deželni upravi za čimprejšnjo zakonsko ureditev tako imenovanega zasebnega socialnega sektorja. To pa pomeni, da bi morali tudi za zasebne domove uvesti natančne kriterije selekcije in standardov, ki naj zajamčijo zadovoljevanje novih in spremenjenih potreb ostarelih ljudi. Nov normativ bi po mnenju socialistov lahko vseboval tudi neke vrste finančne prispevke za opremo tistih domov, ki se bodo prilagodili novim predpisom. Povrhu pa v resoluciji tudi predlagajo, naj občinski odbor v okviru svojih pristojnosti in preko svoje socialne službe poskrbi za vse možne posege, s katerimi bi preprečili situacije, ki žalijo človeško dostojanstvo in spoštovanje do ostarelih znotraj zasebnih domov. Pri Trebčah prestregli včeraj skupino 35 turških državljanov Vrste tujcev, ki skušajo pribežati v Italijo skozi jugoslovansko-italijansko mejo, so čedalje gostejše. Včeraj zjutraj so agenti policijskega komisariata iz Sesljana prestregli doslej najbolj številno skupino pribežnikov, ki je štela kar 35 turških državljanov. Od teh so bili trije mladoletni, ostali pa pod 47. letom starosti. Na prvo skupino turških pribežnikov - mejo so prešli namreč v manjših skupinah - so agenti naleteli okrog 4.30 v bližini Trebč. Ker so domnevali, da jih mora biti še več, so poklicali na pomoč tudi kolege Letečega oddelka in Urada za tujce. S skupnimi močmi so nato prestregli skupno 35 Turkov (nekateri so medtem že dospeli na Tr-biško cesto) in 36-letnega jugoslovanskega državljana Jožefa Janeza iz Ljubljane, ki naj bi igral vlogo posrednika. Kot običajno, so se tujci tudi v tem primeru pripeljali do meje s taksiji, mejo pa so prešli peš. Na Trbiški cesti bi se morali nato ponovno »vkrcati« na avtomobile, ki naj bi jih zapeljali na železniško postajo. Taksijev je bilo glede na število pribežnikov seveda več. Janezu, ki je v svojem mercedesu imel radijski oddajnik in sprejemnik, pa je uspelo obvestiti pajdaše, ki so se tako izmuznili italijanski policiji. Čeprav so policisti Janeza že nekajkrat opazili v Italiji - poznali so tudi evidenčno tablico njegovega avtomobila - so ga včeraj izročili jugoslovanskim oblastem. Ker ga niso zasačili neposredno »na delu«, ga namreč niso mogli aretirati. Zato pa so ga prijavili sodnim oblastem, češ da je državljanom iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti, ilegalno pomagal vstopiti v Italijo. Turke, ki so za ponesrečen prehod v Italijo plačali 500 nemških mark na glavo (denar so izročili svojim posrednikom že v Ljubljani) in ki so bili namenjeni v kako severno italijansko mesto, pa je policija izročila v popoldanskih urah jugoslovanski milici. Preiskave so vsekakor še vedno v teku, saj želi policija ugotoviti, ali v Italiji obstaja kaka bolje organizirana mreža za sprejem tujcev. Zadnji primeri (prejšnji teden so agenti zajeli 29-člansko skupino tujcev) bi tako domnevo potrjevali. Obnovljena trgovina v Mačkoljah S posebnim zadovoljstvom beležimo prijetne dogodke, ko naši delovni in podjetni ljudje napredujejo in javnosti pokažejo, da se s požrtvovalnim delom lahko dosegajo tudi lepi uspehi. Tak uspeh je nedvomno pokazala naša zavedna in delavna Vilma Barut iz Mačkolj. Napisali smo naša,- kajti Vilma je bila celih deset let zaposlena pri Založništvu tržaškega tiska kot telefonistka v veži naše stavbe, sicer pa je Vilma zelo poznana ne samo v vasi, kjer živi, temveč po vsem Bregu. Vilma je namreč pretekli teden prevzela v najem edino trgovino jestvin v vasi ter skupaj z možem Borisom trgovino preuredila in sodobno obnovila ter založila z vsakovrstnim blagom, tako da so tudi najbolj zahtevni odjemalci zares zadovoljni. Slovesnega odprtja trgovine se je udeležilo veliko prijateljev in znancev ne samo iz Mačkolj, temveč tudi iz breških vasi, ter Vilmi zaželeli, kot ji tudi .mi želimo, veliko zadovoljstva in uspeha pri delu. (Tekst in foto Mario Magajna) V nedeljo podelitev nagrade iz Sklada Dušana Černeta V Trstu bodo letos že petnajstič zapovrstjo svečano podelili nagrado iz Sklada Dušana Černeta. Letos je bila ta nagrada prisojena slovenski Marijini družbi v Trstu, ki je v 90 letih svojega obstoja razvila požrtvovalno dejavnost na verskem, socialnem in kulturnem polju, s tem pa je dragoceno pomagala pri ohranjevanju duhovnih vrednot in slovenske narodne zavesti tudi v najtežjih razdobjih. Slovesna podelitev nagrade bo v nedeljo, 27. maja, ob 18. uri v dvorani Marijinega doma v Ulici Risorta v Trstu. Sodeloval bo moški zbor od Novega svetega Antona pod vodstvom Edija Race-ta. Sklad je bil leta 1975 ustanovljen v spomin na javnega in kulturnega delavca Dušana Černeta, ki so ga v življenju vodila predvsem načela slovenstva, krščanstva in demokracije. Te vrednote so tudi kriterij pri podeljevanju vsakoletnih nagrad; slednje želijo biti posameznikom oziroma ustanovam priznanje in zahvala za njihovo delo pri ohranjanju in krepitvi naše narodnostne skupnosti na teh tleh. V Križu pogreb Albina Antončiča V Križu so pred kratkim pospremili k zadnjemu počitku Albina Antončiča (letnika 1928), ki je bil med mlajšimi člani borčevske zveze VZPI-ANPI. Pokojni je šel v partizane pri 16 letih, sledil je bratu Evaldu, ki je umrl junaške smrti tik pred koncem vojne. Borec je bil tudi Albinov brat Arduin, medtem ko je starejši brat Marino okusil grozote nemškega koncentracijskega taborišča. V začetku so Albina vključili v Komando mesta Sežana, nato je bil v enotah VDV, prvega maja leta 1945 pa je vkorakal v Trst kot osvoboditelj. Ob odprtem grobu se je v imenu sekcije VZPI-ANPI in kriške vaške skupnosti od njega poslovil Ferdinand Bogateč. _________gledališča VERDI Danes, 25. t. m., ob 20. uri bi morala biti na sporedu premiera zadnje opere na repertoarju, Donizettijeve L'ELISIR D'AMORE, vendar pa vodstvo gledališča niti za nocoj ne zagotavlja, da bo predstava. V mali dvorani gledališča Verdi bosta nocoj ob 18. uri nastopila violončelist Luigi PUXEDDU in pianistka Antonella PREVOGNA. TEATRO CRISTALLO- LA CONTRADA Še danes ob 10.00 bo na sporedu ponovitev predstave NEVE BIANCA za malčke vrtcev in osnovnih šol. ZADRUŽNA KRAŠKA MLEKARNA Col - Repentabor vabi člane na REDNI OBČNI ZBOR ki bo v drugem sklicanju danes, 25. t. m., ob 20.30 v prostorih Zadružne kraške mlekarne na Colu. koncerti KD Ivan Grbec - Škedenj ob 10-letni-ci ŽPZ Ivan Grbec vabi na koncert v pesmi in besedi NAJLEPŠI TRENUTKI, ki bo v nedeljo, 27. t. m., ob 18. uri v prostorih društva v Ul. Servola 124. Vabljeni člani in prijatelji. Glasbena matica - Trst vabi na zaključne nastope, ki bodo; danes, 25. t. m., ob 20.30 v dvorani Igo Gruden v Nabrežini, v sredo, 30. t.,m., ob 20.30 v Srenjski hiši v Borštu ter v četrtek, 31. t. m., ob 17. uri nastop otroškega pevskega zbora Glasbene matice pod vodstvom Aleksandre Pertot na šoli Glasbene matice v Trstu. Gledališče MIELA Nocoj ob 20.30 bo v okviru sezone tržaškega odseka Glasbene mladine Italije na sporedu koncert mezosopranistke Ajurzane Dolgor in baritona Sandagba-zarja Jargalsaikhana. Na sporedu bodo Verdijeve, Mozartove, Leoncavallove, Mascagnijeve, Bizetove in Donizettijeve skladbe. razstave V TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 je na ogled razstava mladih GRŠKIH KIPARJEV. V galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -bodo jutri, 26. t. m., ob 18. uri odprli razstavo slikarke Daniele PIAZZE. Razstava bo trajala do 7. junija po običajnem urniku. V občinski galeriji na Trgu Unitk je še jutri, 26. t. m., odprta razstava Tiziane V1SENTINI. Umik: od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. Na Gradu sv. Justa bo do 14. julija na ogled razstava o ERTEJU. V Kraški galeriji je do 17. junija na ogled razstava originalnih grafik Franca Degrassija, Renate De Mattia, Maure Is-rael, Edija Žerjala in Bruna Ponteja z naslovom »Srečanje na Krasu« s prof. Lojzetom Spacalom. V galeriji Rettori Tribbio 2, Piazza Vecchia 6, je do 8. junija odprta razstava kitajskega slikarja ZHOU ZHI WEIJA. Osnovna šola Albert Sirk iz Križa vabi na razstavo točnih del, ki bo v šolskih prostorih v nedeljo, 27. t. m., od 10. do 20. ure. kino ARISTON - 18.00, 22.15 II decalogo, r. K. Kiezlovvski EKCELSIOR - 17.35, 22.15 Due metri di allergia. EKCELSIOR AZZURRA - 17.45, 21.45 Morte di un maestro del te. NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Nightmare V - II mito, □, NAZIONALE II - 16.15, 22.15 II sole an-che di notte, r. P. in V. Taviani. NAZIONALE III - 16.15, 22.15 La parte erotica di una calda moglie, pom., □ □ NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Jesus of Monteral, □ GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Senti chi parla, i. John Travolta. MIGNON - 16.30, 22.15 Sogni, r. Akira Kurosawa. EDEN - 15.30, 22.00 Provocazione carna-le di mia sorella, pom., □ □ CAPITOL - 16.30, 22.00 Nuovo cinema Paradiso, r. G. Tornatore, i. Philippe Noiret, Salvatore Cascio. LUMIERE - 18.00, 22.15 L’amico ritrova-to, r. Jerry Schatzberg. ALCIONE - 18.00, 22.15 I favolosi Baker, i. Jeff in Beau Bridges, Michel Pfeiffer. RADIO - 15.30, 21.30 II morbido sapore delle labbra, porn., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ PD MAČKOLJE vabi na tradicionalni Praznile ccscty DANES, 25. t. m., ob 17. uri odprtje kioskov, od 20.30 do 0.30 ples z ansamblom HAPPV DAV JUTRI, 26. t. m., ob 17. uri odprtje kioskov, od 20.30 do 0.30 ples z ansamblom HAPPV DAV V NEDELJO, 25. t. m., ob 15. uri odprtje kioskov, ob 18. uri kulturni program, od 20.30 do 0.30 ples z ansamblom TAIMS V PONEDELJEK, 28. t. m., ob 17. uri odprtje kioskov, od 20.30 do 0.30 ples z ansamblom TAIMS V primeru slabega vremena bo praznik prenesen na 1., 2., 3. in 4. junij. razne prireditve Šola Glasbene matice Trst vabi na srečanje s priznanima harmonikarjema: Emanuelom Spantaconijem in Sergiom Scappinijem jutri, 26. t. m., ob 15.30 v Gallusovi dvorani v Ul. R. Manna 29. Godbeno društvo Nabrežina organizira ZABAVNE KONCERTE KORAČNIC, ki se bodo odvijali ob 20.30 po sledečih vaseh: v Prečniku 28. t. m. na Krža-di (Šemec), v Praprotu 30. t. m. na Kržadi, v Slivnem 31. t. m. na Kržadi pri trgovini Milič, v Mavhinjah 4. junija pred gostilno Urdih in v Cerovljah 7. junija pred gostilno Lina Legiša. SKD Tabor - Prosvetni dom Opčine -Ob 45-letnici osvoboditve: danes, 25. maja 1990, ob 20.30 recital V NAS JE PO TISOČ LETIH ZAPLALA KRI... sodelujejo MoPZ in ŽPZ Tabor (vodi Sveto Grgič), MePZ Primorec-Tabor (vodi Matjaž Sček), harmonikarji Glasbene matice Aleksander Ipavec, Darij Šavron in Igor Kante (šola Loredane Kočevar), recitatorji Dragotin Daneu, Elvira Feri, Kostanca Filipovič, Drago Gorup, Marino Kralj, Olga Lupine, Melita Malalan, Lidija Sosič, Viktor Sosič in Armando Škerlavaj. Zamisel DRAGO GORUP. Na ogled bo razstava OSVOBODITEV TRSTA, ki jo je pripravilo Družbeno-politično društvo Edinost. V nedeljo, 27. t. m., ob prazniku 50-letnikov bo nastopil v barkovljanskem društvu v Ul. Cerreto 12 MOŠKI ZBOR IGO GRUDEN. Začetek ob 18. uri. Vabljeni vsi! Združenje partizanov VZPI-ANPI Prosek-Kontovel vabi na SPOMINSKO PROSLAVO ob 46. obletnici obešanja desetih talcev v nedeljo, 27. t. m., ob 11. uri pri spomeniku na travniku blizu pro-seške železniške postaje. Obenem bomo proslavili 45. obletnico osvoboditve Trsta. Sodelovale bodo domače kulturne ustanove in godba na pihala. Govorila bosta člana pokrajinskega odbora VZPI-ANPI. čestitke Ob rojstvu malega MATIJE se s srečno družino veselita Neva in Oskar. Anico, Marina in Tanjo je s svojim prihodom osrečil brhki MATIJA. Vse naj, naj otročičku, srečnima staršema in sestri voščiva Marjanka in Duško. ERIKA! Če se premisliš za jutrišnji dan, te čakamo na železniški postaji ob 19.55. Kolegice razna obvestila Telovadkinje tretje mladosti pripravljajo 29. t. m. ob 18. uri na stadionu 1. maj srečanje ob 10-letnici svojega telovadnega delovanja. Prisrčno vabljene vse tiste telovadkinje, ki so v teku teh desetih let prihajale k telovadbi in vsi tisti, ki so nam ta vir zdravja in mladosti omogočili. rc, enmorje sklicuje v ponedeljek, 28. t. m., 27. redni občni zbor, ki bo v društvenih prostorih na Proseku št. 2 ob 20.30 v prvem sklicanju in ob 21. uri v drugem sklicanju s sledečim dnevnim redom: izvolitev predsednika občnega zbora, poročilo predsednika, poročilo tajnika, poročilo blagajnika, poročilo predsednika nadzornega odbora, diskusija, volitve in razno. Vabljeni člani in simpatizerji. 30-letniki s Krasa in iž Brega - Če želite preživeti prijeten večer v družbi svojih vrstnikov (Ijetnikov) tel. na št. 226517 (urnik trgovine) najkasneje do srede, 30. t. m.; 2. junija bo velika fešta. izleti Društvo slovenskih upokojencev Trst organizira 6. junija izlet v Kanalsko dolino z obiskom Doma Mangart in Belopeš-kih jezer. Vpisovanje bo 29. t. m. od 9. do 10. ure na sedežu društva, Ul. Cicerone 8. __________mali oglasi OSMICO je odprl Alfredo Brajnik pd Domju št. 172. Toči belo malvazijo doc in rdeči merlot. NA OPČINAH pri Kvrtičevih so odprli osmico. Točijo belo in čmo vino. Vabljeni. OSMICO so odprli pri Batkovih v Repna št. 32. OSMICO sta odprla v Ricmanjih Zoran in Just Hrvatič. IŠČEM vajenko za sezonsko delo v Trstu. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montec-chi 6, 34137 Trst, pod šifro "Sezonsko delo". LASTNIK jadrnice nudi možnost tre® ali štirim osebam za dvo/tritedensko križarjenje na otok Mljet junija_ meseca. Informacije na sedežu JK Čupa ^ Sesljanu, tel. št 299858, ob sobotah oi 16. do 19. ure. JK ČUPA išče reditelja za sedež v poletnih mesecih. Interesenti naj se javijo ob sobotah od 16. do 19. ure na tel. št. 299858. REDNO ZAPOSLITEV za nekaj ur dnevno nudimo tudi študentom z vozniški® dovoljenjem. Javiti se v uradnih urab na tel. 7796600. IŠČEMO izkušeno gospo za nego in oskrbo starejše gospe. Tel. (040) 212436. PRODAM bmw 318, iniection, letnik 87 edini lastnik, prevoženih 53.000 k®, zavarovanje in taksa plačani, za 17.500.000 lir. Tel. 220367 - zjutraj. PRODAM barvni televizor nordmenda 16 palcev z daljinskim upravljanjem ^ odličnem stanju po ugodni ceni. Tel (0481) 533535 vsak dan od 13. do l4-ure. PRODAM po ugodni ceni regato 70S ® audi 80SL. Tel. na št. 229224 ob večernih urah. PRODAM električno kitaro washburu v odličnem stanju. Tel. (0481) 882358 v večernih urah. PRODAM opel kadett coupe 1000 s ph' ključkom za prikolico. Tel. (048D 882358. ZARADI bolezni oddam dva prostora z® potovanje v Moskvo in Leningrad o® 15. do 22. junija. Informacije pri Auror1 v Ul. Milano 20 do ponedeljka, 28. t. ®' __________prispevki_______________ V spomin na Marijo Škabar darujejo N. 100.000 lir za Sklad Mitja Čuk, lOO.OJ lir za malega Giulia Vidalija in 100.1^ lir za popravilo cerkve na Opčinah. V spomin na dragega svaka Ang®3 Švaba daruje Milena s hčerama 50.000 " za dekliški zbor Vesna in 50.000 lir z MPZ Vesna. V spomin na Marijo Glavino daru)^ Izidor Zobec 15.000 lir za Društvo sloveti skih upokojencev v Trstu. V drag spomin na Marijo Glavino daruje Slava Slavec 20.000 lir za Mosai pevski zbor upokojencev v Bregu. Flavija Terčon daruje 100.000 lir za Sklad Mitja Čuk. V ponedeljek, 28. t. m., bo gost Društva slovenskih izobražencev dr. Matjaž Puc, ki bo govoril o OGROŽENI SLOVENSKI KULTURNI DEDIŠČINI ter bo predstavil naši javnosti novi slovenski verski muzej, ki so ga pred kratkim odprli v Stični. Začetek ob 20.30. včeraj - danes Danes, PETEK, 25. maja 1990 GREGORIJ Sonce vzide ob 5.24 in zatone ob 20.39 - Dolžina dneva 15.15 - Luna vzide ob 5.38 in zatone ob 22.28. Jutri, SOBOTA, 26. maja 1990 DRAGICA PLIMOVANJE DANES: ob 4.49 najnižja -70 cm, ob 11.28 najvišja 33 cm, ob 16.35 najnižja -13 cm, ob 22.24 najvišja 54 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 24 stopinj, zračni tlak 1012,5 mb pada, veter 12 km na uro zahodnik, vlaga 51-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 17,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Gabriele Manfioletti, Nancy Castaldo, Giulia Linassi, Giacomo Spena, Vittorio Zippo, Sharon Gugia, Ares Riva. UMRLI SO: 75-letna Lucia Sik vd. Čendak, 59-letni Massimiliano Zadnik, 64-letni Albino Marši, 51-letni Claudio Cociani, 84-letna Anna Maria Blagi, 59-letna Sara Petronio, 78-letna Maria Cre-vatin. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 21., do sobote, 26. maja 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Ul. Flavia 89 (Žavlje). BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Ul. Flavia 89 (Žavlje). BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 35, Trg Ospedale 8, Ul. Flavia 89 (Žavlje). BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. PD Kolonkovec prireja 10. junija izlet v Celovec. Tel. na št. 812281 ali 818067. SPDT prireja v nedeljo, 27. t. m., avtobusni izlet v Kanalsko dolino z vzponom na Ojstrnik ob priliki srečanja s planinci pobratenega planinskega društva Integral iz Ljubljane. Odhod izpred sodne palače na Trgu Ulpiano v Trstu ob 6.30 in ob 7. uri s trga v Sesljanu. Potrebna pojasnila daje vodja izleta Ervin Gombač (tel. 754742). Vpisovanje na ZSŠDI (tel. 767304). šolske vesti Letos poteka obletnica poimenovanja šol 1. maj 1945 v Zgoniku in Lojze Koko-ravec v Saležu. Ob tej priliki vabita šoli na PRIREDITEV, ki bo na šoli v Zgoniku danes, 25. t. m., ob 15. uri. Osnovna šola Josip Ribičič vabi ob 10-letnici poimenovanja na ZAKLJUČNO PRIREDITEV, ki bo jutri, 26. t. m., ob 10. uri v šolski telovadnici. Učenci osnovne šole Finžgar in malčki otroškega vrtca iz Barkovelj vabijo na zaključno prireditev ali na PRAZNIK PLIŠASTIH MEDVEDKOV, ki bo jutri, 26. t. m., ob 10.30 v prostorih barkovljan-skega društva v Ul. Cerreto 12. Ni vstopa za otroke brez medvedka. Sindikat slovenske šole obvešča, da so potrebni obrazci, programi in informacije za izredni učiteljski natečaj po 3. bis odstavku 11. člena zakona št. 417/89 na razpolago na sedežu Sindikata slovenske šole v Ul. Carducci 8, tel. 370301 vsak torek in četrtek med 11. in 12. uro ter v sredo in petek med 16. in 17. uro. COŠ M. Samsa - Domjo in L Trinko Zamejski - Ricmanje ter otroški vrtec iz Ricmanj vabijo na razstavo ročnih del, likovnih izdelkov in fotografij, ki bo v nedeljo, 27. t. m., v šolskih prostorih v Ricmanjih. Urnik razstave: od 9. do 12. ure ter od 16. do 19. ure. Namesto cvetja na grob Katjinega očeta Zorota Tretjaka darujejo kolegice in kolegi 100.000 lir za ŠD Mladina. V spomin na Marijo Škabar daruje!8 družini Calzi 50.000 lir za malege Julij8 Vidalija. Ob rojstnem dnevu (20. 5. 90) prer8''1’ umrlega sina Sergija Husuja daruj®15 mama in tata 50.000 lir za FC Primorje- Za operacijo malega Julija Vidalija j? nabrali vaščani v Zadrugi Ban 4.840.0^ lir. V spomin na rojstni dan (25. 5. 1^, pok. Livia Vdrusa darujeta žena in sva* nja 100.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič- ^ V spomin na Ivana Husuja daruj®, Eda in Sonja iz Križa 15.000 lir za Skl Mitja Čuk. V spomin na Zorota Tretjaka in Verginello daruje Pierina Sirk 20.000 za kriški Ljudski dom. ^ Namesto cvetja na grob Angela sv8^ darujejo Anica, Rožina in Irma Ted 30.000 lir za kriški Ljudski dom. ^ Karlo Gec se zahvaljuje za čestitke 85. rojstnem dnevu in daruje 30.000 1® rveta lk Društvo slovenskih upokojencev. dar®' V spomin na moža Pepija Krasno ““..jj jg žena Fani 20.000 lir za Sklad N1 V spomin na Angela Švaba daruj®,a Fani in Ciril 50.000 lir za Sklad N1J V spomin na Sergija Milkoviča d8r®!j. Milan Vidah (Bani 54) 30.000 lir za ^ bo V. Parma. . jjj- V spomin na Ivana Husuja daruje k . ja Peteros 50.000 lir za Kulturni do® sek-Kontovel. j^s- Namesto cvetja na grob sestrične ^ te Cibic darujeta Milka in Zofka ' lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel- Namesto cvetja na grob sestrične ,j. te Cibic daruje Miranda Blason z ”Tse|i' no 10.000 lir za Kulturni dom ”r Kontovel. /■la!'0'1 V počastitev spomina pokojnih č jjjo Zorka in Zlatka Jelinčiča daruje 10.000 lir za Fotokrožek Trst 80. menjalnica TUJE VALUTE FIXING MILAN BANKOVCI TRST Ameriški dolar ,. 1228,30 1215.— Nemška marka .. 733,82 731. - Francoski frank 218,13 216.— Holandski florint . 652,81 650.— Belgijski frank .. 35,624 35.— Funt šterling . 2077,25 2050. Irski šterling ,. 1967,20 1945. Danska krona . 192,78 190,— Grška drahma 7,464 7.— Kanadski dolar . 1036,80 1010. TUJE VALUTE Japonski jen ...... Švicarski frank.... Avstrijski šiling.. Norveška krona..... Švedska krona ..... Portugalski eskudo . Španska peseta .... Avstralski dolar... Jugoslov. dinar ... ECU................ 4. 5. 199« FIXING BA£gsT MILAN 8,108 865.80 104,314 190,31 202.81 8,331 11,784 939,50 1508,70 7,60 j03e5 gOO- lOO-"" ■ "jT BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE BCIKB TRŽAŠKA KREDITNA BANKA (H0'6.7' Telet.: Sedež - a3< ’- ZV"41 Agencija hoj«* Spoleto USA v obnovljenem Charlestonu Angelu smrti grozi sedaj dosmrtna ječa Z letošnjo izvedbo bo glasbeni festival v Charlestonu, zgodovinskem ameriškem mestu, ki ga je pred osmimi meseci opustošil orkan Hugo, zaživel v novih razsežnostih. Predstavil se bo ne le kot že tradicionalna večdnevna kulturno-glasbena prireditev, temveč predvsem kot poklon neusahljivi ljubezni do življenja, ki so jo prebivalci Charlestona dokazali po strahoviti Ujmi. V osmih mesecih so namreč na novo zgradili svoje mesto, ne nazadnje zato, da bi omogočili vsakoletni spomladanski Spoleto festival USA. Spored festivala, ki se začenja danes in bo trajal do 10. junija, obsega 114 prireditev, med temi so opere, klasični, m jazz koncerti, baletni in gledališki večeri. Največ pričakovanja vzbuja svetovna praizvedba »multimedialne-9a komentarja o ameriškem življenju v zadnjih letih tega stoletja« z naslovom Hydrogen Jukebox, ki sta ga ustvarila pesnik beat generacije Allen Ginsburg in skladatelj Philip Glass. bied slavnimi gosti pa nedvomno kraljuje ime 92-letne Marthe Graham, živečega mita sodobnega baleta, ki je obljubila prisotnost na jutrišnjem nastopu svojega baleta. Med opernimi beli vzbuja pozornost sedemurni Wag-nerjev Parsifal, ki so ga pod vodstvom Menottija prvič predstavil na Festivalu dveh svetov v Spoletu leta 1987. Med operami izstopa še Mozartova Fi-garova svatba, ki jo bo prav tako dirigiral Menotti. Poleg glasbenega in gledališkega sporeda letošnji Spoleto festival USA Predvideva še vrsto srečanj na temo Znanost in sporočanje. Pri tem bo sodeloval znanstveni sklad Sigma Tau, bi so ga pred kratkim vključili v znani Umbrijski festival. Ob tej priložnosti bodo podelili tudi znanstveno-novi-Uarsko nagrado Sigma Tau. htekateri govorijo še o presenečenjih zadnjega trenutka: morda se bos-letošnjega »prenovljenega« festivala v Charlestona udeležili tudi dvojici “Ush in Gorbačov, ki se bosta prihodnji teden mudili v Washingtonu. Theresa Saldana, 35-letna pevka, ki jo je Arthur Richard Jackson desetkrat zabodel z nožem in ji nato še grozil iz zapora, bo odslej lahko mirno spala. Jacksona bodo namreč izgnali na Škotsko, kjer se bo počutil precej manj lagodno kot njegova žrtev, ker mu grozi dosmrtna ječa. Aprila leta 1982 je Jackson pričakal Thereso Saldana na cesti pred stanovanjem v Los Angelesu in jo napadel z lovskim nožem. Zadal ji je deset vbodov s tako silo, da je ukrivil rezilo. Igralka je obležala v krvi in jo je rešil le pogumen mlekar iz soseščine. Na sodišču je Jackson izrazil ves svoj srd ne samo do Therese, temveč tudi do drugih znanih igralcev, kot so Gre-gory Pečk, Charles Bronson, Charlton Heston. Jacksona so obsodili na dvanajst let zapora zaradi poskusa umora in ga vtaknili za rešetke. Tako je imel čas, da je napisal kar 16 pisem z grožnjo smrti znanim osebnostim. Zaradi vzornega vedenja bi ga morali predčasno izpustiti lani junija. Sorodniki Therese Saldane in druge osebnosti so naslovili na sodnike vrsto pisem in prošenj, da bi nevarni Jackson ostal v zaporu in tik pred določenim datumom je eden od sodnikov le uspel ustvariti nov »razlog«, da je še naprej ostal v zaporu. Seveda se je vztrajno branil, da bi se vrnil na Škotsko, ker ga v Veliki Britaniji čaka obtožba zaradi umora neznanca med ropom v neki londonski banki leta 1967. Očitno je sedaj obupal in je sprejel izgon, čeprav zaradi te stare obtožbe tvega dosmrtno ječo. Nobenega dvoma ni, da je 54-letni-Arthur Richard Jackson neuravnovešen in njegove psihične težave niso občasne. Obseden je namreč z mislijo, da je on »dobrodušni angel smrti«. Njegovo poslanstvo naj bi bilo, »da pošlje v nebesa angela Thereso in da pohiti za njo«, kot je pojasnil v 89 straneh pisma, ki ga je iz zapora namenil Theresi. Liste je popisal s tako drobno pisavo, da sd za branje potrebovali povečevalno steklo. filmske premiere eva fornazarič Brata Taviani in nočno sonce Brata Taviani sta se ponovno - čeprav ne popolnoma prepričljivo - izkazala. Po ne povsem uspelem filmu o Italijanih, ki so sodelovali pri rojstvu hollywoodskega imperija, sta se Tavi-anija ponovno podala v »zgodovino« in se vrnila k stari literarni ljubezni. Oba brata sta namreč navdušena požiralca ruske literature in obožujeta predsem Tolstoja, po katerem sta segla že pred mnogimi leti, ko sta režirala San Michele aveva un gallo. Tokrat sta osredotočila bratsko pozornost na daljšo novelo (nekateri trdijo, da gre za krajši roman, vendar menim, da je ta podatek povsem stranskega pomena v filmski rubriki) o Patru Sergiju, ki se je hotel izogniti »življenju«, a so ga najbolj človeški nagoni pahnili v neskončno brezno greha. Sonce tudi ponoči je film, s katerim sta se brata Taviani pojavila na Croi-setti. Najprej so producenti trdili, da bo film v tekmovalnem sporedu, nato pa sta režiserja posredovala demanti in dejala, da bosta film predstavila v informativi. Potem ko smo lahko film gledali v kinodvoranah, je najbrž jasno, zakaj sta Tavianija tako trmasto vztrajala na stališču, da je njun film predvsem in izključno »zanimiv«. Film je dejansko prej zanimiv, kot pa dober, čeprav moramo pri tem upoštevati, da ga primerjamo z ostalimi filmi znamke Taviani, ne pa s katerimikoli drugorazrednimi produkti. Sonce tudi ponoči prav gotovo ni film, zaradi katerega bi se brata Taviani uveljavila na mednarodni sceni, kljub temu pa je delo vredno, da si ga pozorno ogledamo in to najbrž ne zaradi literarnega izhodišča (Tolstoja je namreč kljub vsemu bolje brati). Sonce tudi ponoči je namreč zanimiva vitrina, v kateri blestita predvsem dva igralca: Juliah Sands in Charlotte Ga-insburg. Sands je bodoči pater Sergej, fant, ki se bo odrekel ljubezni bodoče soproge Nastassje Kinski, ker bo odkril, da je dekle redno ležalo v objemu neapeljskega kralja. Tako se mladi mož poda v biblično puščavo, ki si jo lahko ustvarimo tudi sredi najbolj prometnega trga. Kot predhodnik Formigonije-vih somišljenikov bo Sergio Giura-mondo vzdržal tudi v skušnjavi, ki jo bo utelešala briljantna, a zdolgočasena dama. Pater Sergej bo zdržal vse do dneva, ko mu bo neki obupani, oče predstavil umsko prizadeto hčerko, ki jo interpretira Charlotte Gainsburg. Resnici na ljubo je dekle še kar uravnovešeno, njeno obnašanje pa ni v skladu z moralo izpred nekaj stoletij. Kakorkoli že, pater Sergej bo odkril, da je narava nekaj, čemur se smrtnik ne more upreti, in zbogom obljubam o brezmadežnem življenju. Zbogom tudi obema bratoma Taviani, ki sta se do danes uspešno branila skušnjave in nista izkoriščala filmskega medija v »poučne« namene, a jima je tokrat spodrsnilo, da sta se spustila v sveto vojno, ki je v popolnem nesoglasju z njunim dosedanjim gledanjem na film. Škoda je predvsem njunega talenta, ki ga še obdaja magična poletna noč, ko so padale zvezde in so gorele ljubezni. RAI 1 200 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Robin Hood :”'30 Jutranji dnevnik 0.40 Risanka: Tao Tao j.OO Nad.: Chateauvallon 1.45 Vreme in dnevnik ‘■05 Ob nogometnem prvenstvu: Un mondo nel pal-, Ione - Urugvaj 3.30 Dnevnik - tri minute 4-00 Variete: Occhio al bi-, glietto MO Oddaja za najmlajše: L'-. albero azzurro Ms Kviz: II gioco piti bello del mondo j -45 Mladinska oddaja: Big! . -35 Iz parlamenta in vesti in» Nan.: Cuori senza eta ]q'40 Nad.: Santa Barbara 2n'40 Almanah in dnevnik ■M Film: Magia d'estate (kom., ZDA 1963, r. James Neilson, i. Hayley 221 c Mills, Buri Ives) 22'if Dnevnik '45 Film: La mia citta (kom., ZDA, r. Gwen Amer, i. 23 , „ Glenn Ford) 3 Aktualno: Buon comple-anno Nuova ERI, nato g,. Nočni dnevnik Rubrika: Mezzanotte e dintomi ^ RAI 2________________ 7.00 Otroški variete: Pata-trac in risanke 8.00 Oddaja za najmlajše: L'-albero azzurro 8.30 Nadaljevanka: Capitol 9.30 Tečaj angleščine in francoščine za otroke 9.55 Knjige: Casablanca 10.00 Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik in Diogenes 13.30 Rubrika: Gospodarstvo 14.00 Nad.: Ouando si ama 14.45 TV igra: L'amore e una cosa meravigliosa 15.30 73. giro (8. etapa) 17.00 Vesti in Iz parlamenta 17.10 Videocomic 18.20 Šport in Casablanca 18.40 Nanizanka: Le strade di San Francisco 19.45 Vreme, dnevnik, šport 20.30 Varieteja: ... e saranno famosi, 22.30 Ritira il premio 23.00 Večerni dnevnik 23.10 Aktualno: Diogenes 24.00 Knjige: Casablanca 0.05 Dnevnik in horoskop 0.40 Film: Cane di paglia (dram., VB 1971, r. Sam Peckinpah, i. Dustin Hoffman) | ^ RAI 3__________________ 12.00 Vabilo v gledališče: Kralj Ojdip (Sofokles, r.-i. Vittorio Gassman, i. Lea Massari, Tino Buaz-zelli) 14.00 Deželne vesti 14.10 Izobraževalne oddaje: Dadaumpa, 14.30 Dome-nico Beccafumi, 15.00 II viaggio nel Montefeltro 15.30 Tenis - turnir ATP 17.40 Odprti prostor 18.00 Nogomet in TV: II pal-lone nella rete 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Rubrika: Girosera 20.00 Varieteja: Blob. Di tutto di piu, 20.25 Prossima-mente gui 20.30 Aktualnosti: I racconti del 113 21.30 Film: Christine la mac-china infernale (fant., ZDA 1983, r. John Car-penter, i. Keith Gordon, John Stockwell), vmes (22.15) Dnevnik 22.25 Kulturna oddaja: Babele - Parliamo anche d amo-re (zadnja oddaja) 0.10 Nočni dnevnik 0.25 Pred 20 leti TV Ljubljana 1 j 8.50 Video strani 9.00 Mozaik. Spored za otroke in mlade: Narodni parki - Tara II., 9.30 dokumentarca Boj za obstanek, 9.55 Ptice na Kosovu 10.25 Nadaljevanka: Vnovič v Bridesheadu (pon.) 11.05 Video strani 15.45 Video strani 15.55 Žarišče (pon.) 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.45 Mozaik. Tednik (pon.) 17.45 Glasbena oddaja z MePZ Akord 18.15 Spored za otroke in mlade: Ku-Ku, 18.30 nanizanki Poltrona Ex-press in Noro, norejše, norišnica 19.00 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik, vreme, Zrcalo 20.20 Dokumentarna oddaja: V učilnici zgodovine 21.00 Nanizanka: Zakon v Los Angelesu (2. epizoda) 21.50 Dnevnik in vreme 22.15 Oči kritike 23.10 Film: Smrt »Prijateljstva« (fant., VB 1987, r. Peter Wollen, i. Bill Pa-terson, Tilda Swinton) rpP| TV Koper ' 13.45 Rubrika o nogometu: Mon-gol-fiera (pon.) 15.00 Nočni boks (pon.) 15.45 Teniški turnirji ATP (pon.) 16.45 Košarka - prvenstvo NBA 18.15 VVrestling Spotlight 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 Stičišče 20.30 Odbojka World League: Italija-Francija (prenos iz Rima) 22.00 TVD Novice 22.15 Oddaja o košarki: Sotto-canestro 23.00 Veliki tenis 0.30 Rubrika: Eurogolf (pon.) TV Ljubljana 2 16.30 Poskusni satelitski prenosi 17.50 Studio Maribor 19.00 Alpski večer (pon.) 19.30 Dnevnik 20.00 Koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubljana (iz Cankarjevega doma) 21.00 Aktualna vprašanja: Vprašajte ZIS 22.00 Poskusni satelitski prenosi ,—JAHALE! 'l0 Nanizank vallata, 8 glia am< Love Boat Angraziai In -jr, Jefferson °-30 Kvizi: Cč 10.0 M15 H S l5-°0 Aktualni —vin: Canaleč 7-00 Kvizi: ] O.K. H 19.00 II vite,, La del] Lorelle ’ * i'- L C Variel 1 n. stanzo 100 Variel RETE 4________________ 8.30 Nanizanka: Ironside 9.25 Filmske novosti 9.30 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 11.00 Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: Strega per amore - Non fate bere Jeannie 12.40 Otroška oddaja 13.40 Nadaljevanke: Sentieri, 14.35 Azucena, 15.05 La valle dei pini, 16.05 Fal-con Crest, 17.05 Veroni-ca, il volto delPamore, 17.35 General Hospital, 18.30 Febbre damore 19.00 Aktualno: C eravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si -Llncidente 20.30 Film: Furia bianca (pust., ZDA 1953, r. Byron Has-kin, i. Charlton Heston, Eleanor Parker) 22.20 Tednik: Ciak 23.10 Aktualno: Money 23.40 Filfn: Il teatro della mor-te (srh., VB 1966, r. Samuel Gallu, i. Christopher Lee, JennyTill) 1.20 Nanizanka: Missione im-possibile 7.00 Otroška oddaja 8.30 Nan.: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 DeeJay Television 15.20 Italijanske smešnice 15.30 Nanizanka: Tre nipoti e un maggiordomo 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanke: Arnold, 18.30 L incredibile Hulk, 19.30 Denise 20.00 Risanka: Alvin 20.30 Nanizanka: Big Man 22.10 Rubrika: Calciomania 23.10 Nan.:Troppoforte 23.40 PlayboyShow 0.50 Košarka: prvenstvo NBA - play off 2.20 Nanizanka: Star Trek OPEOH________________ 11.00 Igra: La spesa in vacanza 13.00 Otroški variete: Sugar 15.15 Nadaljevanke: Rosa sel-vaggia, 16.15 Colorina, 17.15 Senora 18.15 Branko in zvezde 18.30 Dokumentarec: Človek in zemlja 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke in smešnice 20.00 Aktualno: USA Today 20.15 Branko in zvezde 20.30 TV film: Body Business -Stregata dal potere (zadnji del) 21.30 Nanizanka: Houston Knights - Due duri da brivido 22.30 Rubrika: Forza Italia 24.00 Rubrika o motorjih 0.30 Odeon šport TMC 8.30 Nanizanke: Il calabrone verde, 9.00 Provaci anco-ra Lenny, 9.30 Flamingo Road 10.30 Nad.: Gabriela 11.30 Aktualno: Ženska TV 13.00 Športne vesti 13.15 Variete: Aid, oh-oh 13.30 Dnevnik 14.00 Dok.: Natura amica 14.30 Nanizanka: Il giudice 15.00 Film: America America (kom., ZDA 1982, r. Alfred Sole, i. Tom Smot-hers) 16.45 Variete: Girogiromondo 17.15 Glasba: Cim Clip 17.45 Aktualno: Ženska TV 18.45 Igra: Il paroliere 19.00 Nanizanka: Autostop per il cielo 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Variete: Banane 22.00 Rubrika o nogometu 23.15 Vesti: TMC News 23.30 Šport: 73. giro (povzetki), nato boks Beneto-Bryan, Scacchia-Burke, Gigli-Johnson TELEFRIULI_____________ 11.30 Nanizanki: Lalbero del-le mele, 12.00 Love Story 12.30 Velike razstave 13.00 Nanizanki: Lo zio d'A-merica 13.30 Tenente O'-Hara 15.30 Musič box 17.15 Nadaljevanki: Passioni, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Zelena dežela 20.30 Nadaljevanka: Progetto Atlantide 22.00 Nanizanka: Il brivido e 1'avventura 22.30 Tednik: Tigi 7 23.00 Nanizanka: Un eroe da guattro soldi 23.30 Nočne vesti in News TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00, 17.00 Poročila; 7.30 Pravljica, nato Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Ala-dinova svetilka; 8.40 Soft mušic; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Revi val; 9.40 Beležka; 9.50 Orkestralna glasba; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Blues; 12.00 Slovenski film; 12.20 Melodije; 12.40 Primorska poje; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 Tribuna ob referendumu; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Spoznavajmo svet!; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Medigra; 15.10 Kulturni dogodki; 15.40 Jazz; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Povest: Moj Kras (3. del); 17.26 Mladi val; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Pesmice; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Informacije, gospodarstvo, glasba; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes; 13.30 Radio danes; 13.38 Do 14.; 14.05 Gremo v kino; 14.40 Radijski Merkurček; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Od melodije do melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z zabavnimi ansambli; 20.00 Za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Mladi val; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Jugoton; 17.30 Primorski dnevnik, nato Aktualna tema; 18.00 O glasbi... ob glasbi; 18.30 Glasbene želje; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.30 Simfonija zvezd; 7.35 Glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.20 Glasba in Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Vetrina di superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Orlando dei Pupi; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.00 Poreška riviera; 14.05 Glasba; 15.00 Srečanja; 16.10 Kviz; 16.45 Made in YU; 17.00 Srečanje Z; 17.05 Bub-bling; 18.00 Puzzle; 18.40 Mi in vi; 19.00 Operetne melodije. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Glasbena oddaja: Mix Time; 21.00 Nočna glasba. Volitve občinskih organov na umestitveni seji v sredo zvečer Ivan Humar ponovno na čelu števerjanske občinske uprave Od danes do nedelje na Vrhu Srečanje jamarjev treh sosednjih dežel Ivan Humar, nosilec liste Občinske enotnosti je bil na prvi seji novoizvoljenega občinskega sveta, ponovno izvoljen za župana v Števerjanu. Prejel je deset glasov svoje skupine, trije svetovalci Slovenske skupnosti pa se volitev za župana niso udeležili. En glas je prejel Ivan Klanjšček. Predlog, da se na mesto prvega občana izvoli Ivan Humar je na seji iznesel Silvan Pittoli. Na seji v sredo zvečer so izvolili tudi člane odbora. Efektivna odbornika — predlog je oblikoval svetovalec Pittoli — bosta Silvan Cibini in Rudi Koršič. Oba sta prejela po deset glasov. Cibini bo opravljal tudi funkcije starejšega odbornika. Nadomestna člana v odboru pa sta Rihard Mizerit in Florjan Planinšček. Zbrala sta vsak po deset glasov. Ponovno izvolitev župana Ivana Humarja, ki tako začenja svoj drugi mandat, je pozdravil topel 'aplavz svetovalcev in sicer maloštevilnih poslušalcev. Humar se je v krajšem nagovoru zahvalil občanom, ki so potrdili zaupanje Občinski enotnosti. Zahvalil se je tudi vsem bivšim občinskim svetovalcem in sodelavcem ter se zahvalil za izvolitev. "Trudil se bom, da bomo občino vodili v dobrobit celotne skupnosti in upam, da bom pri tem upravičil vaše zaupanje," je dejal novi župan ter nakazal osnovne smernice in naloge pri upravljanju občine. "Spodbuda, da bomo še krepkeje poprijeli za delo, je skorajšnja okrogla obletnica obnovitve upravne avtonomije." Štirideseto obletnico nameravajo obeležiti kar se da delovno. Nagovor je župan Ivan Humar zaključil z vabilom vsem za pošteno, korektno in složno delovanje. Ob koncu umestitvene, oziroma volilne seje se je k razpravi oglasil tudi načelnik svetovalske skupine Hadrijan Corsi ter izrekel tople želje za dobro delo županu, podžupanu in odbornikom. Glede sodelovanja manjšine je Corsi dejal, da je bilo leto že do zdaj konstruktivno in tako bo tudi v bodoče. Priporočil je nadalje novemu odboru, da bi se trudili za odpravo tistih težav, ki so v zadnjem' mandatu včasih ovirale delo pred- . stavnikov manjšine. Na sliki (foto Klemše) župan in člani odbora skupaj z občinskim tajnikom. Na Vrhu se bo od danes do nedelje odvijalo deseto srečanje jamarjev Fur-lanije-Julijske krajine, Koroške in Slovenije. Prireditelj manifestacije so Kraški krti, ki so bili, pred desetimi leti, tudi pobudniki take oblike sodelovanja speleologov na območju treh sosednjih dežel in ki se polagoma širi tudi preko tega prvotnega konteksta, na Češko, Jugoslavijo in razne italijanske dežele. K organizaciji vsakoletnih srečanj so kasneje pristopila tudi druga spele-ološka društva, ki delujejo na Goriškem in ki so pristopila v pokrajinsko federacijo jamarskih društev. Poleg Kraških krtov so to društvo Lindner, društvo Seppenhofer, speleološki odsek C Al, društvo Spangar iz Tržiča in jamarsko društvo iz Martinščine. Predstavniki teh društev bodo tudi glavni gostitelji in spremljevalci številnih gostov. Program tridnevnega srečanja jamarjev je dokaj razvejan. Poleg ekskurzij in ogledov turistično in drugače zanimivih jam na Goriškem in Tržaškem krasu, bodo v večernih urah priredili nekaj srečanj in pogovorov o položaju jamarske dejavnosti v različnih stvarnostih, o razvoju in izkušnjah na področju jamarske tehnike, o turizmu, o sodelovanju ob in preko meja itd. Predvajali bodo tudi barvne diapozitive in filme. Okrogle mize, pogovori in predvajanja se bodo odvijali v KŠC Danica. Gre vsekakor za z različnih vidikov pomemben dogodek, ki ni muha enod- nevnica, ampak nadaljevanje dolgoletnega premišljenega delovanja in ustaljenega sodelovanja in ki nedvomno zasluži vso pozornost s strani predstavnikov političnega in upravnega življenja. KULTURNI Z S K D Dijaški dom S. Gregorčič Knjižnica D. Feigei Vrtiljak mladosti Danes ob 17. uri v goriš-kem Kulturnem domu. SODELUJEJO: mladinske skupine iz_ Doberdoba, Sovodenj, Štan-dreža, Gorice, Števerjana, Benečije, Koroške in Slovenije. RAZSTAVA MLADINSKE LITERATURE NAGRADNO ŽREBANJE Na včerajšnji seji skupščine v Novi Gorici Razprava o izjavah in dvomih glede izgradnje avtoceste Izjave predsednika slovenske vlade Lojzeta Peterleta in predsednika republiškega komiteja za promet in zveze Marjana Kranjca o potrebi po ponovnem preverjanju načrta izgradnje avtoceste Razdrto-državna meja po Vipavski dolini so naletele na precejšen odmev na včerajšnji seji novogoriške občinske skupščine. Take izjave vzbujajo med javnostjo, kakor je bilo slišati v razpravi, osuplost in zaskrbljenost. Dosedanja predsednica Izvršnega sveta Jolanda Slokarjeva je na včerajšnji seji pripravila osnutek izjave, v katerem ugotavlja, da je izgradnja Osimskih cest del mednarodnega dogovora, da so nekateri odseki že v gradnji in da je bila za druge odseke d GLASBENA MATICA GORICA vabi va Večer z glasbo ki bo v torek, 29. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici. Nastopajo gojenci šole Glasbene matice že pripravljena dokumentacija. Spričo tega se zdijo izjave najvišjih republiških predstavnikov neodgovorne. Osnutek resolucije pa ni bil sprejet. Predstavniki Demosa so ga ocenili za preostrega in ugotavljali, da se pri sprejemanju stališč ni mogoče oslanja-ti le na časopisne novice. V razpravo so posegli številni delegati, med temi tudi Mirko Brulc, predstavnik ZKS -SDP, s predlogom, naj Peterle obišče Novo Gorico in se prepriča o pomenu in potrebi gradnje ceste. Razprava se je končala s predlogom, da bo resolucijo, oziroma pismo predsedniku vlade oblikovala posebna komisija. Bralna značka Desetletnico podeljevanja bralnih značk na osnovnih šolah na Goriškem so v sredo obeležili s prireditvijo v Katoliškem domu. Podobna slovesnost pa bo danes ob 10. uri za učence osnovnih šol doberdobskega didaktičnega ravnateljstva v Kulturnem domu v Sovodnjah. Prireditev se odvija pod pokroviteljstvom Kmečko-delavske posojilnice v Sovodnjah. Učenci bodo v priznanje prejeli Domnovo značko, ki se letos podeljuje prvič. Po Petru Butkoviču -Domnu je poimenovana tudi osnovna šola v Sovodnjah. Ob 20. uri bodo kulturni program, ki so ga pripravili za to priložnost, ponovili za starše in druge občane. Na javni razpravi obrazložili stališča antiprohibicionistov Predlog za boj proti mamilom brez kriminalizadje uživalcev Antiprohibicionisti so svoje poglede na probleme boja proti mamilom predstavili predsinoči na javni razpravi. Srečanje je priredila lista Zelenih golobice, govorila pa sta odvetnik Roberto Maniacco in predstavnik odbora GORA iz Trsta Paolo Radivo. Maniacco je svoje razmišljanje označil kot poskus iskanja racionalnih odgovorov na problem, ki je navadno predmet emotivnih obravnav: "droga" je danes simbol zla, to, kar so nekoč bile čarovnice, hudobni volk v pravljicah za otroke ali komunisti v tistih za odrasle. Novi zakon o mamilih je po njegovem mnenju podrejen tej neracionalni logiki, saj ni mogoče resno misliti, da bomo omejili pojav mamil s kaznovanjem uživalcev. Taki predpisi so v Italiji veljali od leta 1954 do leta 1975, v obdobju, ko smo zabeležili geometrično rast pojava mamil. Ocenil je, da sta cilja glede mamil dva: prvi, da bi ne bilo več narkomanov, drugi, da bi zatrli kriminalne organizacije, ki trgujejo z mamili. O teh ciljih se vsi strinjajo, ločevanje zadeva izbiro sredstev za njihovo uresničevanje. Po mnenju antiprohibicionistov je prvi cilj uresničljiv le s socialnimi inštrumenti: potrebna je vzgoja, informiranje, pomoč mladim, pa tudi sprememba današnje družbe in njenih pravil, ki danes rojevajo v tolikšnem delu mladih odpor in beg v mamila. Precej enostavnejši pa je recept za odpravo kriminala v zvezi z mamili, ki ima danes v Italiji 60 tisoč milijard letnega delokroga, kakih 10 tisoč milijard več kot Fiat. Dokler bo prekupčevanje nudilo tako bajne zaslužke, je menil Ma- niacco, niti najstrožje kazni ne bodo odpravile ilegalnega tržišča. Lahko ga odpravi samo legalizacija mamil: konopljini derivati naj bi bili v prosti prodaji, saj ne škodijo bolj kot tobak, težja mamila pa naj bi predpisovali zdravniki. S tem bi imeli večje nadzorstvo nad pojavom, odpravili bi smrti zaradi slabo rezanih doz, overdoz, ali širjenje okužbe z Aidsom, ki je danes v Italiji največja prav med mami-laši. Če bi bila mamila tako dosegljiva, bi veliko trgovanje, a tudi mikrok-riminal za nabavo denarja za nakup doze enostavno izginila, kot je izginil kriminal, ki je bil v 20. letih med pro-hibicionizmom v ZDA povezan s prekupčevanjem alkohola. Nevarnosti povečanja števila uživalcev pa bi se z uspehom zoperstavili z informativnimi in vzgojnimi kampanjami, ki so že bile dokaj uspešne pri omejevanju porabe tobaka. Radivo je navedel vrsto protislovij in sploh neizvedljivih predpisov v novem zakonu o mamilih, ki ga je označil kot proizvod hinavščine in popolnega nepoznavanja problema. V podporo antiprohibicionističnim predlogom je navedel izkušnje v Liverpoolu in na Nizozemskem: lažja mamila so v prosti prodaji, heroin pa predpisujejo zdravniki. Kakšen je rezultat tega? Število narkomanov se je v zadnjih letih občutno zmanjšalo in danes dosega komaj 0,1% prebivalstva, kar je manj kot v Italiji, okužba z virusom Aidsa pa je med nizozemskimi mamilaši kakih desetkrat manjša kot med italijanskimi. Novo berilo v furlanščini za drugo stopnjo osnovne šole Danes in jutri komet Austin Člani astronomskega observatorija v kraju Colombara pri Fari vabijo nocoj in jutri zvečer na skupno opazovanje kometa Austin 1989cl. Komet ni viden s prostim očesom, s pomočjo teleskopa pa so ga lahko opazovali že v prejšnjih dneh. Njegova vidljivost bi morala biti najboljša prav danes in jutri, ko bo zvezda repatica na svoji poti najbližja Zemlji, saj bo od našega planeta oddaljena "samo" 35 milijonov kilometrov. Observatorij bodo oba večera odprli ob 22. uri, za vsaj bežen pogled na komet Austin pa bo treba počakati vsaj do polnoči, ko naj bi bil dovolj visoko nad obzorjem. Astronomi pravijo, da gre za enkratno priložnost, saj bo komet pri naši zemljepisni širini bolje viden kot pa znani Halleyev komet pred štirimi leti. Na razliko od le-tega pa Austin ni periodični komet in se bo nato za vedno oddaljil od našega planeta. Tokratna priložnost je torej enkratna, seveda če bo nebo jasno. Drugače se bodo morali astronomi potolažiti in počakati na prihod naslednjega kometa. Drevi bodo na sedežu furlanskega • filološkega društva v Gorici predstavili novo berilo v furlanščini. Že sam naslov "La stradegnove" (Nova pot) pove marsikaj. Knjiga je nastala po prizadevanju prof. Eralda Sgubina, ravnatelja nižje srednje šole Perco v Ločniku, sicer pa podpredsednika društva Filologica friulana, ter učiteljev Vittorine Čarlon in Lucia Peressi-ja. Stotrideset strani obsegajoče berilo prinaša krajše sestavke in pesmi različnih furlanskih pisateljev in pesnikov, z različnih geografskih območij. Berilo je namenjeno učencem druge stopnje osnovne šole in je nekakšno nadaljevanje, oziroma dopolnilo pred leti začetega dela Dina Virgilia, ki je tako čitanko pripravil za učence prve stopnje osnovnih šol. Knjiga je bogato opremljena s fotografijami in ilustracijami. Prve so delo Valentine D'Osvaldo in Renata Conteja, ilustracije pa je oskrbel Ales-sandro D Osualdo. Publikacijo bodo predstavili drevi ob 18. uri, na sedežu Filologiche v Bellinijevi ulici 3. Predvajali bodo barvne diapozitive in tudi glasbene vložke (v knjigi je tudi nekaj pesmi in notnih zapisov), člani gledališča "Pic-colo teatro citta di Udine" pa bodo brali tekste. Desetletnica šole L. Perco V Ločniku se bodo danes s skupno prireditvijo dijakov spominih desete obletnice nižje srednje šole L. Perco. Poslopje, kjer ima sedež ta šola, so namreč slovesno izročili namenu leta 1980. Šola je glede razporeditve prostorov med najbolj modernimi in funkcionalnimi v občini. Vodi pa jo prof. Eraldo Sgubin. Okroglo obletnico bodo danes dopoldne primerno obeležili s kulturno prireditvijo. Nastopila bosta zbora šole Perco in Trinko pod vodstvom Regine Fornasir in Stanka Jericija ter flavtisti šole Locchi, ki jih vodi Maria Luigia Carrera. Jutri srečanje o Kolumbu Čez dve leti, oktobra 1992, bodo po vsem svetu praznovali 500-letnico odkritja Amerike. Priprave na omenjeno obletnico so že v teku. Nekaj prireditev se je že zvrstilo, še več pa jih bo v prihodnjih mesecih. V niz prireditev ob praznovanju podviga krištofa Kolumba pa se že vključuje prireditev, ki bo v Gorici jutri ob 11. uri v Verdijevem gledališču. Gost bo podpredsednik senata prof. Paolo Emilio Taviani, ki bo v svojstvu predsednika Znanstvene komisije za proslavljanje 500-letnice odkritja Amerike govoril na temo Velika pustolovščina Krištofa Kolumba. Taviani je v Italiji in po svetu znan kot morda največji poznavalec vprašanj v zvezi z življenjem in odkritji Krištofa Kolumba. O njem, o njegovem dnevniku, njegovih potovanjih in času, v katerem je živel je Taviani napisal že več knjig in bo o tem spregovoril na jutrišnjem srečanju, ki ga prireja goriška občinska uprava. Poleg kulturnega pomena, bo imel obisk uglednega gosta seveda tudi svoj politični pomen. Tavianija bosta namreč sprejela goriški prefekt, na občini pa župan Scarano. Gluhonemi tekmujejo v športnem ribolovu Na pobudo društva športnih ribičev "Isonzo" bo v nedeljo, 27. t. m., v Vile-šu tekmovanje v ribolovu. Posebnost nedeljske manifestacije je v tem, da se bodo tekmovanja udeležili gluhonemi iz Gorice in Nove Gorice. Pobudo so člani društva načrtovali že pred časom, vendar so se pojavile precejšnje organizacijske težave. Vsak tekmovalec bo imel svojega pomočnika, člana ribiškega društva, ki bo pomagal z navodili in, če bo treba, tudi praktično. Torej nekoliko neobičajno tekmovanje, ki pa je prav zaradi tega še bolj zanimivo. Posebnega pomena je tudi dejstvo, da na tekmovanju sodelujejo prizadete osebe. Predvidoma se bosta slovesnosti ob nagrajevanju udeležila tudi goriški iP novogoriški župan. Rock koncert na Dobrovem ZSMS - Strelišče z Dobrovega prireja danes od 18. ure dalje "rock žur" na šolskem igrišču na Dobrovem (v primeru dežja bo prireditev na pokritem na Humu). Seznam nastopajočih ]e raznolik in kakovosten: predstavile s® bodo skupine Primarna iz Nove Gorice, Le Bambine iz Pordenona, Maj k® pz Vinkovcev, Jani Kovačič & Je,ben1 iz Ljubljane, KUD Idijoti iz Pulja & kot gostje večera skupina kanadskih rockerjev iz Vancouvra D.O.A. kino Gorica CORSO 18.00-22.00 »Oltre ogni rischi°“-VERDI 18.00-22.00 »Senti chi parla«. VITTORIA 17.30-22.00 »Sui marciapi®^ di New York«. Prep. mladini pod 1 letom. Irzic COMUNALE 20.30 koncert iz cikla83 Danubio. Nastopa Jess Trio Wien. EXCELSIOR 17.15-22.00 »Senti chi Paf la«. Nova Gorica SOČA (Kulturni dom) Ni predstave. , SVOBODA - Šempeter 18.00 »Čaro^. kov klobuk«. Risanka. Ob 20. uri,'’icill varna poslanstva«. Ob 22. uri "N1 ne spi sama«. DEŽURNA LEKARNA V GORlCl g). Občinska lekarna (Comunale) sv. Mihaela — tel. 21074. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIC V 23 Al Redentore — Ul. Fratelli R°se — tel. 410340. I pogreM Danes ob 11. uri Giovanni (^re?gorilfl splošne bolnišnice v cerkev v V° 3) jah" na tamkajšnje pokopališče, ob v §te-ko Tronkar iz splošne bolnišnm^vj o° verjan, z obredom v tamkajšnji c 14. uri. Ko se misel o slovenskem duhovnem prostoru, ki se ne meni za državne meje, spreminja iz pobožne želje v realnost, tudi poezija, ki je nastajala geografsko na robu, vstopa enakovredno v slovenski pesniški prostor. Poudarjam prislov geografsko, saj je bila ta poezija duhovno že dolgo povezana z matico, ne glede na to, v kakšni meri je bila matica to pripravljena priznati. Ali še drugače: ko se Poeziji nemara prvič v zgodovini modernega slovenstva ne bo treba meni-H za politične konstrukte, ki so krojili kulturno politiko, ta pa je, največkrat z nesrečno roko, posegala v naravne Pesniške tokove, bo njeno vračanje k sami sebi sprožilo nove in značilne Premike, ki bodo na nov način zaposlovali tudi literarne kritike. Čeprav slovenske knjige, natisnje-ne za mejo, v matično Slovenijo še vedno potujejo z blagoslovom anonimnih činovnikov iz Belega grada, Pa je zavest, da je slovenstvo nedeljiva celota — poezija pa emblematični, ,zpostavljeni znak tega dejstva — vodno bolj prisotna tudi pri tistih aspektih, ki so še nedolgo tega na vsako resno ukvarjanje s t. im. zamejsko Poezijo gledali vsaj s skepso, če ne aelo z odkritim porogom. Stvari pa se sPreminjajo mimo tistih, ki mislijo, da so poklicani voditi svoje izvoljeno ljudstvo v Evropo, ki je postala v slovenskem političnem besednjaku ena najbolj zlorabljenih besed, celo več, beseda s popolnoma izpraznjeno se-rnantično konotacijo. Sredi lanske jeleni je, to je treba priznati, ob velikem osebnem angažmaju celovškega komparativista in odličnega poznavalca interkulturalnih problemov na območju Alp in Jadrana, dr. Johanna Strutza s celovške univerze, nastal rbornik Profile, v katerem je devet Ravenskih in avstrijskih avtorjev na znanstveno-esejističen način zarisalo Podobo dvanajstih slovenskih avtor-lev z avstrijskega Koroškega. Eseji, Pjsani v nemščini, so namenjeni nemškemu govornemu območju, kjer je zbornik, tako poroča sam urednik dr. Strutz, naletel »na precejšen odmev ?rj strokovni in nemški publiki«. Zna-'lllr>o je, da je matica skoraj molče f rf2,la ta zbornik, priznati pa je mo-, da sama nima danes podobne nHge vodilnih avtorjev iz matične literature. Ce boste tu kdaj zbrali toliko us-zarjalnih sil — nekatera znamenja yžejo, da obstaja dovolj potencialov ^ volje — potem bo avtor, ki mu je Posvečeno moje razmišljanje, prav gotovo na enem častnih mest. Devet .Omostojnih knjig poezije za odrasle a šest knjig za otroke, pa še dramska sesedila, radijske' igre in adaptacije ° impozanten opus, s katerim se Mi-osiav Košuta uvršča med najpo-ombnejše avtorje svoje generacije, P tudi na odlično mesto v sodobni sionski poeziji. Ko pregledujem svojo ’Cer nepopolno in, na žalost, tudi ne-Projeno dokumentacijo, pa moram z Pseljem ugotoviti, da sem v takratni °botni prilogi Dela recenziral njego-jP.brugo zbirko, Pesmi in zapiski, ki v ‘zšla leta 1969. Od tedaj se z njego-,jQ Poezijo redno srečujem in prav je, (tj °b deveti knjigi, Odseljenem času, - P°si letnico 1990, nekako sklenem Ve«°t bi rekli gledališčniki — v pr-v (p. dejanju vse tisto, kar ocenjujem liriki za pomembno. A za razliko običajnega osvetljevanja avtorske v n 'h6, k' sledi zbirkam in premikom ga Pb skladno s kronologijo njihove-ku PPstajanja, ne bom začel na začet-OgJPutveč na točki, ki se imenuje lb;re.ieni čas in preko te zbirke ana-ZatlUdi predhodne. triQa tok postopek imam vsaj dva teh-0P07Q2i°9a- ^o eni strani bom lahko °val rast dveh temeljnih pomen- skih sklopov, prepletenosti mediteranske in urbane zavesti na eni strani, na drugi strani pa razraščanje intime v vsaj tri ali celo štiri bolj ali manj neodvisne poganjke. Že uvodni cikel Odseljenega časa, Zalivski tok, nas postavlja geografsko in pomensko na tisti prečudovito čudni kraj, kjer se stekajo tri kulture, od katerih sta dve vedno bili razumljeni, spoštovani in obarvani brez pogojnikov, tretja, slovenska, pa je morala dokazovati, tudi za ceno krvi in žrtev, svojo eksistencialno pravico do bivanja in učinkovanja. Ko danes v. Trstu umira kulturno italijanstvo, o čemer brez dvoma govorijo mnogi socioekonom-ski indikatorji in ko je nemška kultura le še nostalgična sled in predmet univerzitetnih raziskav, je slovenska kultura s svojim literarnim naraščanjem dokaz, da kvantitativne prvine v resnici ne pomenijo nič. Meniti se za svojo tako imenovano majhnost, je v Evropi, ki na vsakem koraku odkriva (ali bo odkrivala) kulturna izročila malih in pozabljenih narodov, ni nič drugega kot alibi za nedelavnost in cagavost. In celo v Združenih državah, Angliji ali Avstraliji, izhajajo pesniške zbirke v manj kot tisoč izvodih; škotski kolega je na pravkar minulih Zagrebških literarnih pogovorih povedal, da marsikatera pesniška zbirka škotskega avtorja — posebej takega, ki oživlja dialektalne posebnosti škotske govorice — izide le v dvesto ali tristo izvodih. In s tega razgledišča govori uvodni cikel Košuto-ve zbirke prav o povedanih razmerjih. Dodaja pa, in to je značilno pesniški komentar, ki je dvignjen nad pragmatizem vsakdanjosti, še nove tone. Tako berem predvsem pesmi Ubito okno, Ljudje brez sna, Trieste triste, Na koncu pomola in Sesipanje dneva. Čeprav so ti elementi prisotni že v prvencu Morje brez obale, 1963, kjer je indikativen že naslov, je to občutenje sveta, v katerem slovenska kultura dobiva na pomenu, bolj zakrito, hkrati pa prepleteno, kot v prvih dveh ciklih (Pomladno popoldne in Sipina) z osebnimi in erotičnimi prebliski, ki nato, kot v ciklu Bisernica v produ, tudi prevladajo. A že v drugi zbirki, Pesmi in zapiski, najdemo proti koncu zbirke pesem Balada o svetu, ki jo za- čenjajo pomenljivi verzi: Ta svet ti je zapisan./ Ne pobegneš mu./ Reči so te obstopile kot straže./ Ostal boš tu.// Čeprav jih lahko beremo tudi kot pesniško korespondenco s tedanjo liriko Daneta Zajca (v prvencu je pesem Španski motiv, ki se končuje z verzi Zarjovi, črni bik,/ temno in tožeče zarjovi/ tudi zame// eskplicite posvečena pesniku Zajcu), je vendar njen drugi pomen povezan prav s Trstom in okolico, z urbanim in. mediteranskim, ki bosta spremljala Košuto v najrazličnejših razpoloženjih, ne nazadnje tudi v zbirko epigramov in aforizmov Robidnice in maline (1983), v kateri je kar nekaj bolj ali manj ostrih aluzij na svet, ki je marsikomu iz matične Slovenije tuj in nerazumljiv. Sicer pa Tržaške pesmi (ki izidejo kot 23. zvezek danes vse premalo poznane in cenjene serije Pesniški listi) v celoti odpirajo vprašanja urbanega in mediteranskega, videnega skozi oči Slovenca, ki je na oba svetova zrl s kraške planote, ujet v tuje, a tudi lastne predsodke, tuje a tudi lastne strahove. Kot odmev mediteranskega in urbanega, za oboje pa lahko zapišemo, da pesnik Košuta odkriva in spoznava kot zrela osebnost, ki gradi svoj svet na trdnih temeljih, pa se pojavijo kraške vizije, recimo v pesmi Kraški kamen iz zbirke Pričevanje (1976), sintezo vseh treh, v mnogočem disonantnih občutij (urbano, mediteransko in kraško) pa predstavlja uvodni cikel v to zbirko, Odmiranje. Posebej sta izpostavljeni pesmi Morje in Na volčjem konju. Zadnjo pesem uvaja kitica: V svetu, ki obdaja te kot struga./ Kjer beseda je zgubila smisel./ Kjer živiš z zavestjo, da boš visel,/ prej ko se pretoči dan.// V novi zbirki, Odseljeni čas, skuša ta občutja sintetizirati in pesniško oblikovati drugi cikel, Val vetra. Reči, ki postajajo predmet pesmi, so bolj zastrte, kot v prejšnjih zbirkah; pojavlja se več večstopenjskih metafor, ki nas oddaljujejo od realne podlage, čeprav prav večstopenjska metafora te podlage ne uniči in zakrije, le nove pomene ji dodaja, s tem pa širi vso pesem. Posebej tri pesmi iz cikla, Dekle z modrikastim cvetom, Prodajalka s stojnico in Plesalka ob jezeru, so v svoji odmaknjenosti realiteti, pa hkratni zasidra- nosti v problematiki, o kateri je že bil govor, več kot indikativne. Podobno strukturo, le da s poudarjeno »kraško« razsežnostjo, ima v istem ciklu objavljena pesem Kriški ribiči. Naslednji cikel, Zaznamovanje, pa znova reak-tualizira tista vprašanja o eksistenci človeka, pesnika in poezije, ki mu tudi lahko sledimo od zgodnjih zbirk dalje. Že uvodna pesem, Tihožitje z angelom smrti, korespondira z nekaterimi pesmimi iz prvih dveh zbirk, le da je zdaj, v neusmiljeni svetlobi rea-litete, s katero se je moral soočiti pesnik kot človek, pesniško izrazje prečiščeno, ta prečiščenost pa obvladuje tudi druge pesmi iz istega cikla. Značilno je, da se kot odmev, v razpoloženja pogovora s smrtjo, vpletajo tudi prej zarisana pesniška stanja, kar je mogoče najlepše vidno iz pesmi Zavel je val. Spet vidim korespondenco z že omenjeno pesmijo Kraški kamen iz zbirke Pričevanje in antologijsko, čeprav v svoji strukturi nemara preveč eksplicitno pesmijo Pismo Niku Grafenauerju. Prav pripadnost generaciji, ki jo zaznamujejo imena Dane Zajc, Gregor Strniša, Veno Taufer, Svetlana Makarovič in Niko Grafenauer, je danes, v zreli liriki Miroslava Košute bolj zaznavna, kot pa je bilo to nemara v zgodnejših zbirkah, v katerih lahko sledimo direktnim referencam na čas Košutovega bivanja v Ljubljani (recimo pesmi Daleč od morja in Zmajski most iz zbirke Pesmi in zapiski). Vendar cikel Zaznamovanje obvladujejo pesmi kot so Krik v noči, Ti so tako, Balada v ljudskem slogu, Balada o zaznamovanem ali Sij iz mraka, ki svojo elementarno bolečino cepijo na spoznanja o minljivem svetu, ki pa v svojem jedru obnavlja upanje. In kakor tudi v nekaterih drugih zbirkah — Pričevanje ali Selivci — pesnik ostri svoja spoznanja v sklepnih akordih, tako tudi nova zbirka s ciklom Ribje luske skuša v svet vtisniti na način precizne in domišljene anotacije sveta v njegovi predmetni razsežnosti (cikel Podoba stvari iz Pesmi in zapiskov). Cikel Ribje luske sestavljajo štirivrstičnice. Značilna je pesem Jezik iz soli, ki je hkrati modelni primer tega strnjenega, pesniško izostrenega in hkrati od znanih ob- razcev osvobojenega pesniškega mišljenja. Ukvarja se namreč, kot tudi mnoge druge Košutove pesmi, posejane po posameznih zbirkah, z vprašanjem jezika v poeziji in poezije v jeziku: O jezik, saj je bilo zapovedano molčati, če bog to mesto pokonča. Sedaj si jezik iz soli. Ugibamo: od božje besede ali od solza? Serijo teh pesniških utrinkov, ki od stvari in pojavov odjemljejo le tisto, središčno in neuničljivo, sklepa pesem Sredi neprizadetih prič: Sredi neprizadetih prič sam iz niča v nič. Tako prisluškujemo rečem in pojavom, videnim v novi perspektivi, ki jo omogoča izčiščeni pogled, le-tega pa napovedujejo že nekatere uvodne pesmi iz zbirke in, pred vsemi, tista, ki stoji kot motto zbirke, naslovljena preprosto in zagonetno hkrati Pesem. A sporočilo te pesmi, ki je hkrati Pesem je jasno: Tu se rojeva pesem kakor sled nečesa, kar spreminja mrzel red, kar mi osmišlja tale dan, znenada loveč le bežen hip v poteh narave. Če Niko Grafenauer s svojimi elegijami in Jože Snoj s svojo baladnos-tjo opozarjata predvsem na socialno razsežnost naše krisis, potem Košuto-va nova zbirka govori o tej krisis, ki se je naselila v središče pesnikovega srca. Obe krisis zahtevata raziskavo pesniških sredstev, preprosto povedano, novo osvetlitev in utemeljitev jezika, ki ga je izpraznilo mnogotero reči, izvirajočih iz sveta, v katerem biva in iz njega samega. Košuta vprašanje jezika rešuje na poseben način: na eni strani se, kot v pesmi Kriški ribiči, naslanja na najboljšo tradicijo primorske poezije, od Grudna in Gradnika do Kosovela, na drugi strani se utemeljuje v »jezikovni disciplini«, kot premike v liriki šestdesetih let, konkretneje v zbirki Nika Grafenauerja Stiska jezika (1965) označi Boris Paternu. Ta »jezikovna disciplina« ne zaznamuje samo pesmi iz Ribjih lusk, marveč jo lahko opazimo v skoraj vseh pesmih, posebej v tistih, ki so uokvirjene v rimano štirivrstič-no kitico, tako značilno za poetiko zrelega in poznega modernizma (Strniša, Makarovičeva, delno tudi Taufer, medtem ko so nekateri drugi pesniki, recimo Grafenauer in tudi mlajši, B. A. Novak, Milan Jesih znova ustvarjalno obnovili sonetno formo. Lek-sika Košutovega jezika se izogiba ekstremnim možnostim, rada pa izbira besede z izrazito uzvočno in semantično podobo — značilna je pesem, sestavljena iz dveh štirivrstičnih kitic Morda pride, ki s preprostimi, ekonomičnimi pesniškimpričara izjemno občutje: Morda pride, a če pride, bo to tista, ki jo čakam? Večeri se, večeri se. Pa zares nekoga čakam? Saj ne more biti ptica s petjem mojih mladih dni. Ta ne poje iz spomina. Večeri se, večeri. Odseljeni čas je pomembna zbirka. Želim ji, da bi v oglušelem času, ki se meni zgolj za drugačne govorice, za pesniško pa nima časa, našla pot do src. To je, v bolečini in upanju, njeno poslanstvo. DENIS PONIŽ toVe]r^lor'ikarski kvintet Prosek-Kon-tiCe j deluje v sklopu Glasbene ma-tii (jvJe v sredo zvečer v polno zasede-ku Kulturnega doma na Prose- cen 'en>l svojo sezono 1989/90 s kon-u1' ki je potrdil vse njegove odli-harnir, visoko kakovostnega Veda arskega muziciranja. To se-ki v j Presenečenje, saj je ansambel, ',1betniii5®stav* * doiuje že štiri leta pod CoCe * .krm vodstvom prof. Loredane todnih • 0^evar' dosegel na medna- *ekrnns ln državnih karmonikarskih Prvo vanjlh naivišja mesta: leta 1987 v^iurn0 na ruednarodnem tekmo-sneje n Bardolinu ob Gardi, leto ka-kiaiu h3 ena*cem tekmovanju v istem Polian„ru99 nagrado, leta 1989 pa v festiva, P" Porugii na vsedržavnem ^sto 7 QD ,arnlonike ponovno prvo ]e bila „ B toi:kami °d 100 možnih, kar fih v „.,„?iyišja ocena vseh nastopajo-kategorijah. kontov2mkarski kvintet GM Prosek-yec, Hr.1 .Slrstavljajo Aleksander Ipa-®°ris nTela Stefani, Dario Savron, Za tntlaniin 1901 Kante. ?bčinct,, ratn? nastop pred domačim 12 svoi' do 20. ure. Tel. 422696. JK ČUPA iz Sesljana organizira jadralne tečaje v poletnih mesecih za mlade do 14. leta-Vpisovanje na društvenem sedežu v Sesljanu ob sobotah od 16. do 19. ure-Tel.: 299858. SPDT prireja v nedeljo, 27. t. m., avtobusni izlet v Kanalsko dolino z vzponom n« Ojsternik ob priliki srečanja s planinci pobratenega planinskega društva In' tegral iz Ljubljane. Odhod izpred Sod' ne palače na Trgu Ulpiano v Trstu o'’ 6.39 in ob 7. uri s trga v Sesljanu. P0*' rebna pojasnila daje vodja izleta Ervin Gombač (tel. 754742). Vpisovanje n* ZSŠDI (tel. 767304). PLAVALNI TEČAJ LIPICA , ZSŠDI obvešča, da se bo tečaj zaključi 29. t. m. Tečajniki naj se zberejo ob 1#’ uri za zaključno tekmovanje. FC PRIMORJE , sklicuje v ponedeljek, 28. t. m., 2'' REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v društv«' nih prostorih, Prosek št. 2, ob 20.30 prvem in ob 21. uri v drugem sklicani s sledečim dnevnim redom: izvolil oči*0 oči10 predsednika občnega zbora, por' predsednika, poročilo tajnika, poro blagajnika, poročilo predsednika na^ zornega odbora, diskusija, volitve razno. Vabljeni člani in simpatizerji- PLAVALNI KLUB BOR . v organizira jutri, 26. t. m., ob 16. ur a-bazenu pri Alturi zaključno tektn« o£j nje za vse člane. Ogrevanje v vodi 15.30 dalje. KOŠARKARSKI KLUB BOR 0„ obvešča, da bo v ponedeljek, 28. i- „ ob 20.00 v Borovem športnem ceDo£l-seja košarkarskega kluba Bor za bornike in trenerje. KOŠARKARSKA SEKCIJA ŠD BREG ndPr' obvešča, da je do torka, 29. t. j« ta vpisnina za turnir 3:3. Vpisn,n.a),. 10.000 lir na trojko. Interesenti s« ]jl. ko prijavijo na uradu ŠZ Jadra”'jap Ricreatorio 1 na Opčinah, v5®*; oel-(razen nedelje) od 10.30 do 12-3 v'5aK 040-212403) ali na tel. 040-22830« dan od 17.00 do 19.00. SMUČARSKI KLUB DEVIN b0 2-vabi člane na družabni večer, K rjjj v junija ob 20.30 v sedežnih P^0S^Iraj«,1 Cerovljah. Ob priliki bodo nag tekmovalci. Vabljenil Odbojkarski meddeželni finale under 16 Val Tekno Progres v nedeljo v Trevisu Na državnem namiznoteniškem prvenstvu v Riminiju Krašovci si obetajo nov vzpon V nedeljo se za odbojkarje Vala Tekno Progres začne meddeželna faza v prvenstvu under 16. Markičevi varovanci, ki so zasedli 2. mesto v deželni Preizkušnji, bodo namreč ob 17. uri v Trevisu odigrali prvo od dveh srečanj Proti šesterki Sisleya, ki je v Venetu osvojila deželni naslov. V pripravo na to pomembno srečanje so mladi igralci Vala pospešili treninge, ki pa niso potekali v najboljšem redu. V štandreški telovadnici so namreč pogoji za delo vse prej kot dobri in to vprašanje, na žalost, se vleče že dobro leto dni. K temu je treba dodati, da bodo Markičevi varovanci odšli v Treviso brez Igorja Florenina, ki v teh dneh sodeluje z ekipo šole ITI na državnem finalu dijaškega prvenstva. Za odbojkarje Vala Tekno Progres naloga ne bo lahka, saj je ekipa iz Trevisa precej močna. Vedeti je treba, da njena članska postava igra A ligi in je torej razumljivo, da razpolaga društvo z bogatim in obetavnim mladinskim sektorjem. Očitno bi bila naloga valovcev precej lažja, ko bi v odločilnem srečanju proti Adiju iz Ronk zmagali in s tem zasedli prvo mesto. V tem primeru bi se srečali z drugouvrščeno ekipo iz Ligurije. Ne glede na te ugotovitve, goriški odbojkarji odpotujejo v Treviso trdno prepričani, da obstajajo stvarne možnosti za uspeh. Računati je namreč treba, da se bo za zmagovalca zvedelo šelo po drugem srečanju, ki bo 10. junija (ob 17. uri) v goriškem Kulturnem domu. S trenerjem Ivanom Markičem bodo v Treviso odpotovali Aljoša Devetak, Mauro Maraž, Cristian Gravner, Mario Korečič, Peter Mužič, Gvido Kovic, Robert Paoletti in Andrej Brisco. (r. p.) Po spodbudnih uspehih na nedavnem namiznoteniškem prvenstvu Treh Bene-čij so nekateri krasovci pred novo nalogo. V Riminiju se te dni (do 27. t. m.) odvija državno prvenstvo absolutnih kategorij, na katerem bodo nastopile tudi krasovke Biserka Simoneta, Monika Radovič in Martina Ravbar, ki so si nastop priborile z deželnimi turnirji, medtem ko se je Cristian Mersi kvalificiral iz državnih turnirjev, kjer je seveda konkurenca še močnejša. Igralci Krasa bodo tekmovali posamezno in v dvojicah, ki so jih sestavili takole: Radovič-Simoneta, Si-moneta-Mersi in v sodelovanju z igralci drugih društev iz dežele: Mersi-Bertolot-ti (Fincantieri), M. Ravbar-Cosciani (CMM), Radovič-Bianchi (Fincantieri). Krasovci so trenutno v zelo dobri formi, zato pričakujemo, da se bo Moniki Radovič posrečil prodor iz deželne na državno lestvico ter da se bosta Simone-tova in Ravbarjeva povzpeli za kakšno mesto višje med tretjekategornicami. Največ si želi in upravičeno obeta od državnega prvenstva Mersi, ki se je na tur- nirjih vsedržavnega okvira uvrščal bodisi med prvih osem ali šestnajst ter si tako pridobil pravico do nastopa na turnirjih drugokategornikov. (J. J.) Nova uveljavitev Silvana Kravosa Mladi slovenski plavalec iz Gorice Silvano Kravos, sicer dijak zavoda Žiga Zois, je dosegel nov uspeh. Po uspešnem nastopu na deželnem finalu si je namreč zagotovil mesto na vsedržavnem tekmovanju v okviru dijaškega prvenstva. Kravos, ki tekmuje za društvo »Gorizia Nuoto«, bo 3. junija v Senigallii sodeloval v finalu na 100 m prsno. V zvezi z mladinskimi igrami gre omeniti, da se je prejšnji teden zaključilo pokrajinsko prvensatvo v atletiki, katerega so se udeležili tudi dijaki nižje srednje šole Ivan Trinko. Med pomembnejšimi dosežki velja omeniti 4. mesto Cristine Jusse v skoku v daljino (412 cm) ter 3. mesto Ele-ne Cettul v metu krogle (809 cm). V moški konkurenci pa je Denis Pavio v skoku v daljino dosegel znamko 456 cm in s tem 7. mesto. Tudi na atletskem prvenstvu v okviru dijaškega prvenstva so sodelovali predstavniki slovenskih višjih šol iz Goriške. Najboljši rezultat (2. mesto) je v metu krogle (859 cm) dosegla Saša Černič, dijakinja zavoda Zois. Omeniti gre še 4. mesto Luane Visintin (Cankar) v skoku v višino (135 cm), Mila Bratina (Gregorčič) pa je bila 8. v teku na 1.000 m. Pokrajinskega tekmovanja so se udeležili še Katja Sfiligoj, Romi-na Hvala, Katja Klanjšček, Adrijana Corsi, Monika Tabaj, Tanja Devetak, Katja Gaeta, Simon Košič, Silvan Skok, Romina Pizzo, Magda in Maša Braini, Barbara Favretto, Ingrid Fran-dolič, Ilaria Tomasin, Claudia Chinese in Maja Radetič. Goriški odbojkarji so se po enem samem letu spet prebili iz L divizije Soča Sobema spet v D ligi! . Soči Sobema je uspelo: napredovala le v D ligo. Slovenski odbojkarji so namreč zaradi boljšega količnika v selih odpravili najnevarnejšega tekmeca prestop v višjo kategorijo, ekipo Caldinija. Preostali dve slovenski ekipi, 01ym-Pia in Naš prapor pa sta prvenstvo sklenili na sredini lestvice. soča sobema - ARMONIA e SALUTE 3:0 (15:1, 15:4, 15:6) SOČA SOBEMA: Š„ M. in I. Cotič, “aftisti, Pellegrin, Muscao, Tomšič, Pahor, Milocco. V 40 minutah igre je S°ča Sobema potrdila svojo premoč Pbtti šibki postavi, ki je v treh setih zbrala le 11 točk. Razlika v kakovosti hila takšna, da so gostje že od vsega pey'ka odigrali podrejeno vlogo. (C. IŽIDini8. KOLA: Acli Ronchi - Naš R aP0r 0:3, 01ympia - Staranzano 2:3, zpfa Sobema - Armonia e Salute 3:0, '~'rado - Cormons 3:0, Caldini - Maria-Po 3:0. LESTVICA: Soča Sobema in Caldini 4, Mariano 26, Grado 22, 01ympia 20, taranzano 18, Naš prapor 14, Armonia Salute 10, Ronchi in Cormons 2. 1. ŽENSKA DIVIZIJA V tej konkurenci je prvo mesto že od nekdaj oddano Mossi, ki je zmagala tudi v zadnjem kolu. Po daljšem času je novi točki vknjižila Soča, Ago-rest pa je podlegel Rončankam. Kljub porazu pa so slovenske odbojkarice ohranile prednost pred zadnjimi in se tako izognile nevarnosti nazadovanja. IZIDI 21. KOLA: Šale Sicilia - Az-zurra 1:3, SVAG - Villesse 3:1, Grado -Soča 0:3, Cormons - Mossa 2:3, Ronchi - Agorest 3:0, Fincantieri - Farra 2:3. LESTVICA: Mossa 38, Cormons in Ronchi 30, Azzurra 28, Farra 26, Soča in Fincantieri 20, Villesse 18, Agorest 14, SVAG 12, Šale Sicilia 10, Grado 6. UNDER 16 MOŠKI Zdi se, da bo za določitev zmagovalca v tej pokrajinski kategoriji odločilo neposredno srečanje med Sočo in Ar-monio e Salute, ki bo v naslednjem kolu. Sicer v boj za prvo mesto je vpletena tudi 01ympia, ki bo morala proti Sovodenj eem še igrati. IZIDA 6. KOLA: Ronchi - Soča Sobema 0:3, Armonia e Salute - 01ympia 3:2. LESTVICA: Soča Sobema in Armonia e Salute 8, 01ympia 6, Mossa 2, Ronchi 0. (MJ) Na Tržaškem 1. ŽENSKA DIVIZIJA SOKOL - CUS 0:3 (9:15, 4:15, 10:15) SOKOL: Devetak, Gruden, Pertot, Caharija, Ferlan, Legiša, Ban, Gole-mac, Švara, Šemec, Antonič. Tudi zadnjo prvenstveno tekmo so sokolovke izgubile. Nasprotnice so prišle v Nabrežino prepričane v lahko zmago, vendar so se morale potruditi, da so si priborile točki. Že pred tekmo jim je bilo namreč napredovanje v višjo ligo zagotovljeno. Domačinke so bile v uvodnih minutah koncentrirane in so igrale zagrizeno. Povedle so do 7:0, nakar pa so jih nasprotnice zaustavile. Z nekaterimi uspešnimi akcijami so dohitele sokolovke in tudi zaključile niz v svoj prid. V ostalih setih niso Nabrežinke nudile pravega odpora in so zbrano zaigrale le v sredini seta, ko so si Tržačanke pridobile že toliko točk, da jih je bik) težko doseči. Na igrišče so tokrat stopile tudi najmlajše igralke in kljub porazu je bil pri Sokolovi ekipi viden napredek. Še zlasti je bilo opaziti večjo zagrizenost in požrtvovalnost. (A. D.) V okviru košarkarskega mladinskega prvenstva Slovenije Selekcija ZSŠDI je v Dolini premagala ljubljansko Dinjo ZSŠDI - ILIRIJA 96:64 (50:44) ZSŠDI: Oberdan 15 (3:4), B. Pertot 2, Crisma 22 (0:2), Sosič 4, M. Pertot 14, Gerli 4, Škerk 7 (1:1), Paulina 6, Stani-sa 2 (0:2), Smotlak 20 (0:1). TRI TOČKE: Oberdan 2. PON: Smotlak (31). V 3. kolu mladinskega prvenstva Slovenije je selekcija ZŠŠDI osvojila že drugo zaporedno visoko zmago, tokrat v Dolini proti moštvu ljubljanske Ilirije. Od 23. do 26. min. so si naši z delno razliko 12:0 priigrali odločilno prednost 17 točk (68:51). Naša selekcija, čeprav je nastopila brez borovca Kristjana Arene, je predvsem z dobro igro v obrambi strla odpor ljubljanskih košarkarjev. Od naših so vsi zadovoljili, predvsem zaradi velike borbenosti, vseeno bi omenili v prvem polčasu odličnega Aleksa Smotlaka. V prihodnjem kolu bo ZSŠDI igralo v sredo, 30. t. m., v Novi Gorici proti Iskri, (jan) Ob 25-letnici ŠD Breg domači kadetski turnir Tudi ta konec tedna ne bo minil brez košarkarske prireditve v okviru 25-letnice ŠD Breg. Jutri in v nedeljo bo namreč v Dolini kadetski turnir, ki se ga bodo udeležila vsa naša moštva, to so Bor, Breg, Dom in Kontovel. Ta turnir je lepa priložnost za izbor najboljših igralcev te kategorije, ki bodo junija nastopali s selekcijo ZSŠDI na mednarodnem turnirju v Bergamu. Spored turnirja v Dolini: jutri 17.30 Bor - Dom, 19.15 Breg - Kontovel; nedelja 9.00 finale za 3. mesto, 10.45 finale za 1. mesto, sledi nagrajevanje, (jan) 1. moška divizija BOR PAPI ŠPORT - BREG 74:100 (22:51) BOR PAPI SPORT: Jagodic 2, L. Furlan 14, A. Furlan 2, Berdon 8, F. Sestan 2 (0:1), Uršič 26 (2:4), A. Sestan 2, Oblak 16 (1:2). BREG: D. Salvi 13 (1:3), Canciani 16 (3:8), Koren 4 (1:2), M. Salvi 35 (1:2), Bandi 14 (2:4), Žerjal 18 (4:4). V zadnji tekmi je Breg zasluženo premagal Bor Papi Šport. Brežani so si vso prednost prislužili v prvem polčasu, ko so uveljavili svojo premoč pod košema. Borovci so zaigrali veliko bolje v drugem polčasu, ko so bili celo boljši. (Marko Oblak) Deželno prvenstvo v športno-ritmični gimnastiki Borovke podprvakinje jlastj?orove naraščajnice so deželne ekipne podprvakinje v športno-ritmični gim-prib .• Na zadnjem deželnem prvenstvu v Trstu sta namreč to odlično uvrstitev U(]d°nli sv°jemu društvu Karin Mezgec in Irina Žagar, ki predstavljata letos 9a t)110 moč mlade in obetavne vrste Borovih ritmičark. Končna lestvica ekipne-4. Bo AStva ^ bila taka: L Udinese 34,30 točke; 2. Bor B 32,75; 3. Lignano 31,20; BoroJ- ^ 31,10, nakar sledijo ostala društva iz Trsta, Gorice in Pordenona. (V - A ekipi so nastopale Fjona Mezgec, Kristina Ferluga in Lara Komar.) Trzašk. * av‘ 6ešne uPrav>aSke s^ovenske telovadke so pokazale v tem letu velik razvoj in vodstvo ceno upa, da bodo v prihodnjih sezonah polnovredno nasledile svoje us- Zagarjgyecblobn*ce- Trenutno sta po svojih sposobnostih in napredku v ospredju Se v dobro telovadko. Velik napredek je pokazala Komarjeva, Ferlugova pa cije bnS0 sez°no odlikovala z zanesljivostjo. Telovadce Borove gimnastične sek-skl6pn m°, sPet lahko videli pri delu jutri, ko bo na stadionu 1. maj ob 19. uri °b>sknv , “demija. Nastopili bodo vsi oddelki z raznimi sestavami, tako da bodo Na pciccditve deležni res lepega športnega užitka, (boj) *hda i„ i1. (od leve): Karin Mezgec, Lara Komar, Irina Žagar, Kristina Fer-»n Fjona Mezgec. Jutri v Borovem športnem centru v okviru Športne šole Trst Nastopili bodo najmlajši bo v Borovem športnem en u Pri Sv. Ivanu v Trstu še Tok P"reditev Športne šole Trst. Sr„ira. bo na vrsti tradicionalno Itjp ani® otroških vrtcev oz. tistih, priL. 9°ie dodatno telesno vzgojo. ot raz svoje vadbe bodo podali Venn* *!Z ®ene£lJe- »z Špetra Slo-hi i»V-r Gorjce in Pa dve skupi-I. m Trsta, ki vadita na stadionu ob to1’ Srečanje, ki se bo začelo 16- uri, bo vsekakor zelo pri- vlačno za vse tiste, ki so jim blizu dejavnosti naših najmlajših. Priporočamo pa ga v ogled tudi tistim, ki svojega naraščaja doslej niso pošiljali »k telovadbi«, saj se bodo lahko na lastne oči prepričali, kako privlačna in predvsem koristna je taka vadba naših najmlajših, ki poteka pod vodstvom res priznanih in kvalificiranih vaditeljev. (boj) Statistični pregled naših nogometnih ekip v 2. amaterski ligi (skupina E) Eno najslabših prvenstev kriške Vesne II. DEL VESNA Križani so s 25 osvojenimi točkami zasedli 12. mesto (lani so z 39 točkami bili na četrtem mestu). V prvem delu je Vesna zbrala 14 točk (5 zmag, 4 neodločeni izidi, 6 porazov). V drugem delu prvenstva je Vesna na domačih tleh premagala le Paviese ter si delila točki z Zarjo in S. Vitom. Zgubila je proti Rudi, Castioneseju, Porpettu in Aguilei. Zbrala je torej le 4 točke, dala 4 in prejela 7 golov. V gosteh sa Križani premagali CGS, Pieris in Terzo, igrali neodločeno s Staranzanom, zgubili pa z Gonarsom, Primorjem, Muggesano in Santamario. Osvojili so 7 točk, dali 14 in prejeli 12 golov. V 15 tekmah pred domačim občinstvom najprej v Križu in nato zaradi obnovitve kriškega pravokotnika v Trebčah in nato še v Nabrežini je Vesna zbrala 13 točk (4 zmage, 5 neodločenih rezultatov, 6 porazov), dala pa je 12 in prejela 13 golov. V gosteh so Križani osvojili 12 točk (5 zmag, 2 neodločena rezultata, 8 porazov), dali 20 in prejeli 23 golov. Skupni obračun Vesne je torej 25 osvojenih točk (9 zmag, 7 neodločenih rezultatov, 14 porazov), 32 danih in 36 prejetih golov. V povratnem delu prvenstva smo v vrstah Vesne zabeležili štiri izključitve: Francioli (Primorje), R. Candotti (Ruda), Leonardi (Pieris) in Barilla (S. Maria). V korist pa so imeli en avtogol in sicer proti Muggesani. Na razpolago so imeli tudi dve 11-metrovki, Papini je bil uspešen proti CGS, Niku Sedmaku pa je vratar Terza ubranil najstrožjo kazen. Proti pa je imela Vesna tri 11-metrovke (Primorje, CGS, S. Maria). Letošnje prvenstvo Vesne je bilo nedvomoma eno naj slabših, odkar igra v 2. AL. Vrniti se je treba precej nazaj, da bi zasledili slabše rezultate, in sicer kar v sezono 67/68, ko je Vesna v skupini D 2. AL v 30 tekmah zbrala le 20 točk in s tem izpadla v 3. AL. V sezoni 67/77 pa v skupini F 2. AL pa Križanom v 30 tekmah zadostovalo 26 točk, da bi se rešili izpada v 3. AL. V taboru Vesne so letos, čeprav niso pokazali velikih ambicij, vseeno star-tali na dobro uvrstitev. V začetku je zgledalo, da bo tako, saj so »plavi« v petih tekmah zbrali 7 točk. Vendar je trener Petagna po prvem porazu, ki so ga doživeli v 6. kolu proti Castionese, podal ostavko. Vodstvo Vesne je mesto trenerja zaupalo nogometašu Fabiu Candottiju in ekipa je na to zamenjavo odlično reagirala z dvema zaporednima zmagama. Nato pa se je začela negativna serija (8 tekem, 4 točke), a te serije ni zaustavil niti novi trener Esposito, ki je v prvem nastopu doživel še nabolj pekoč poraz (4:1) v derbiju s Primorjem. Na srečo so se Križani rešili z nevarnih voda (spodnjega dela lestvice) s tremi zaporednimi zmagami v gosteh (CGS, Pieris, Terzo). To je dalo navijačem upanje, da se bo ekipa le prebila do sredine lestvice, vendar so »plavi« po edini zmagi na domačih tleh v povratnem delu prvenstva s Pa-viesejem in pomembnim remijem v Staranzanu popolnoma odpovedali. V zadnjih petih tekmah je namreč Vesna zbrala le eno samo točko, vendar so ekipe, ki so bile za njenimi petami, igrale še slabše in tako so si Križani vseeno zagotovili obstanek v ligi. V vrstah Vesne sta letos igrala le dva nova nogometaša, Leonardi in Ra-valico. Trenerji so v teku sezone (na klopi Vesne so sedeli kar trije, Petagna, Fabio Candotti in Esposito), so skupno poslali na igrišče 19 nogometašev, od katerih je kot lani le Niko Sedmak bil vedno prisoten. 30 ODIGRANIH TEKEM (v oklepaju doseženi goli): N. Sedmak (1); 29: Ridolfo; 28: Rados in Podgornik^ 27: Barilla (5); 25: Leonardi (3); 24: P. Švab (3); 22: Negrini; 21: Pisani (4); 20: F. Candotti in Naldi (6); 19: R. Candotti (3) in D. Sedmak; 16: Picchieri; 15: Ra-valico (2); 14: Papini (4); 9: Francioli; 4: Babich; 2: Kostnapfel. BRUNO RUPEL (Se nadaljuje) Na sliki: trenutek z derbija med Primorjem in Vesno, ki so ga odigrali 28. januarja in v katerem so Križani izgubili kar s 4:1. Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 4.- din, naročnina za zasebnike mesečno 70.- din, polletno 390.- din, letno 780 -din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611. primorski JL dnevnik petek, 25. maja 1990 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax (040) 772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax (0481) 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja L. A in tiska ZTT Trst član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Predsedniški kandidati že spremenili zadržanje do narkotrgovcev Volitve v Kolumbiji pogojuje nasilje kartela iz Medellma BOGOTA — Ko manjka le tri dni do nedeljskih predsedniških in političnih volitev, se Kolumbijci upravičeno sprašujejo, kaj jih še čaka na trnovi poti brezobzirnega spopada z narko-baroni in z levičarsko gverilo. Od začetka leta je bilo v Kolumbiji kar 1.100 političnih umorov, 610 oseb je padlo v spopadih med vojaki in oboroženimi oddelki trgovcev z mamili. V zadnjih devetih mesecih so neznanci likvidirali kar tri predsedniške kandidate. Eksplozije z razstrelivom natrpanih avtomobilov so od začetka leta terjale življenje 122 oseb. V zadnjih urah pa se teror še stopnjuje. Levičarska gverila je pognala v zrak naftovod Gano Limon na severu države, v Medellinu pa so umorili tri policiste. Pablo Escobar, vodja kartela iz Medellina, je baje obljubil svojim ljudem kar 4000 dolarjev za vsakega ubitega policista. Prejšnjo noč je pred poslopjem katoliške radijske postaje v Medellinu eksplodiral z razstrelivom natrpan avtomobil. Eksplozija ni terjala človeških življenj, a je še dodatno pognala ljudem strah v kosti. Nič čudnega torej, da so ljudje postali izredno verni, tako da je neki duhovnik pomenljivo navedel, da Kolumbijci iz dneva v dan bolj potrebujejo Gospodovo pomoč. Kandidati na nedeljskih volitvah pa ne zaupajo v tako pomoč. Svoja stanovanja in urade so spremenili v prave bunkerje, rabijo izključno blindirane avtomobile, neprebojni jopiči pa so postali obvezen del garderobe. Vsi so si priskrbeli oboroženo spremstvo, za vsak primer pa jih stalno spremlja rešilec, tako da bi jim lahko takoj nudili prvo pomoč. Predsedniški kandidati so v teh dneh delno spremenili svoje zadržanje v vojni proti trgovcem z mamili, ki jo je sprožil predsednik Virgilio Barco. Ob človeških žrtvah je namreč škodo utrpelo tudi kolumbijsko gospodarstvo. Uradne statistike navajajo, da so se tuja vlaganja zmanjšala za 55,9 odstotka, začel se je beg kapitala v tujino, istočasno pa beležijo znaten padec priliva tuje valute, ker se je znižal »iz- voz« kokaina, tako da kolumbijske banke ne »perejo več umazanega denarja«. Po neuradnih podatkih je pred Barcosovo »vojno« narkoindustrija proizvajala 6 odstotkov bruto nacionalnega dohodka, danes se je ta odstotek razpolovil, v zameno se je za 10 odstotkov povečala brezposelnost. Nič čudnega torej, da je glavni predsedniški kandidat Cesar Gavira podvomil v koristnost totalne vojne proti trgovcem z mamili, Zahod pa je pozval, naj namesto z retoriko pomaga Kolumbiji z efektivno pomočjo. Kandidat gibanja narodne rešitve Alvaro Gomez Hurtado je pripravljen na dialog z »izročljivimi«, radikalnim krilom trgovcev z mamili, ki naj bi jih izročili ZDA. Še dlje je šel kandidat social-konservativne stranke Rodrigo Llore-da Caicedo, za katerega je nesprejemljivo, da Kolumbija žrtvuje svoje ljudi, v zameno pa ji države potrošnice kokaina le ploskajo. Celo kandidat bivšega gverilskega gibanja M 19 Antonio Navarro Wolff predlaga »nove oblike boja proti narkotrgovcem«. Mamica predstavila sina V živalskem vrtu Vincennes pri Parizu je opičja mamica pokazala svojega prvorojenca, ki se je rodil 30. aprila in meri le 10 cm. Dogodek je razveselil zoologe, ker so lemuri ali makiji, nočne polopice z Madagaskarja, ogrožena živalska vrsta (Telefoto AP) Reklama za kavbojke Fotomodel Maria Maples, ki je v newyorški roza kroniki znana kot »prijateljica« gradbenega magnata Donalda Trumpa, bo reklamirala priznano ameriško znamko kavbojk No Excuses. V novinarskih krogih že navajajo, da bo za trud prejela pol milijona dolarjev (AP) Wiesenthal o antisemitizmu pokolih in novih nacifašistih DUNAJ — Simon Wiesenthal, svetovno znani lovec na nacistične zločince, je pristal na daljši razgovor z novinarjem tiskovne agencije ANSA. Wiesenthal je izkoristil priložnost, da je sogovorniku predstavil svoje gledanje na nekatera dogajanja, ki so močno odjeknila v javnosti. Gre na primer za pokol osmih Palestincev, za oskrumbe židovskih grobov, za širjenje antisemitizma v državah evropskega Vzhoda ter celo za vlogo, ki naj bi jo imela židovska skupnost v bodoči zedinjeni Nemčiji. Wiesenthal je svoje analize in izjave opremil z dobršno mero optimizma, so pa tudi dokaz, da ni še izgubil vere v sočloveka. Tako je o umoru na zasedenih arabskih ozemljih dejal, da gre za »strašno tragedijo«, ki jo je povzročila neprisebna oseba. Prav zaradi tega, naj bi celotna zadeva zadobila skoraj morbozne obrise: ker je streljal izraelski državljan, ne pa zaradi umora osmih oseb. Wiesenthal je izrazil tudi prepričanje, da bodo morali Arabci in Izraelci nujno najti skupen način življenja, sicer pa je dejal, da živijo Arabci v Izraelu (seveda ne tisti, ki živijo na zasedenih ozemljih) kar se da udobno življenje. Med drugim ne služijo vojaškega roka, je navedel Wiesenthal, ki je temu dodal, da morajo Izraelci braniti državo tri leta, Izraelke pa dve. Glede oskrumb židovskih pokopališč je Wie-senthal ugotovil, da ne gre za nikakršno novost. Židje so bili v vseh časih žrtve takih izbruhov, vendar so bili primeri izvajanja nasilja nad trupli (kot v Carpentrasu) dokaj redki. Najbrž zaradi tega se Wiesenthal sprašuje, če ni morda napočil čas, ko se bodo na mednarodni sceni pojavile nove pošasti. Borec za židovske pravice je svoje dolgo in neutrudno delo posvetil tudi analizi globokih spreminjanj nacističnih in fašističnih idej. Ugotovil je, da stare generacije nacistov nimajo veliko stikov z mlajšimi, ker so te, kljub vsemu, sestavni del moderne družbe in zato so menda izgubile nekatere postavke, ki so bile sestavni del že izginulega nacifašizma. Dejal je tudi, da bi težko zagovarjali stališče o večji ali manjši količini »nacizma«, ki se pretaka po nemških ali avstrijskih žilah. Tistim, ki zagovarjajo stališče, da so bili Avstrijci »manjši« nacisti od nemških kolegov, postavlja VViesenthal v razmislek dejstvo, da je bil Hitler vendar vse prej kot kak Eskimec, ko je prišel v Nemčijo pa tudi ni hodil na lekcije nacizma, ker se je tega naučil že doma. To pa še ni vse. Avstrijci so menda edini, ki so v povojnih vladah ohranili ministre iz časov nacifašižma, da o predsedniku republike niti ne govorimo. Wald-heimu pa je vsekakor priznal, da najbrž res ni osebno sodeloval pri umorih in pokolih... Ven z republikanerji BONN — Bodoče in najavljeno rojstvo skupne domovine vseh Nemcev je menda že terjalo prvo žrtev. Po analizi raznih volilnih rezultatov kaže, da se bo v kratkem zakotalila glava stranke republikanerjev, v kateri se je zbiralo vse, pa čisto vse, kar se je gnetlo na skrajnodesnem robu zahodno-nemške politične scene. Stranka republikaner je zagovarjala nastanek skupne Nemčije, vendar ne pod pogoji, ki jih sedaj obeta zgodovinski trenutek. V pangermanističnem duhu so razmišljali o domovini pivopivcev in tako dosegli rekord glasov na minulih evropskih volitvah, sedaj pa jim že grozi politična smrt. Rimska ladja iz Kristusovih časov Staro rimsko ladjo, ki jo je Vezuv zasul kot mesto Ercolanum 25. avgusta leta 79 po Kristusu, so deiavci te dni spet prenesli na kraj, kjer so jo odkrili, potem ko so znanstveniki opravili dela, ki so bila potrebna za ohranitev starodavnega plovila (Telefoto AP) Karabinjerjem uspelo aretirati BelardineUijevega ugrabitelja RIM — V noči na četrtek so karabinjerji iz Aprilie aretirali 31-letnega pastirja Antonia Olzaia, ki so ga iskali že nekaj let. Sodne oblasti so namreč zanj izdale že nekaj zapornih nalogov zaradi tatvin in zaradi suma, da je skupaj z bratom Michelejem ugrabil firenškega kavnega kralja Danteja Be-lardinellija. Konec julija lani so namreč policisti na avtocesti med Piano Romanom in San Cesarejem prestregli neki avtomobil, v katerem so bili člani tako imenovane »bande Sardincev«, ki naj bi prevzeli denar za Belardinellijevo odkupnino. Takrat so posebne policijske enote po spopadu s streljanjem ujele enega od kriminalcev, druga dva pa sta bila ubita. Kasneje so aretirali še četrtega člana bande, firenškega industrij ca pa so 3. avgusta našli v neki zapuščeni poljski stavbi na področju Grosseta. V preiskavi so takrat aretirali še nekaj oseb in pojasnili potek ugrabitve. Aretaciji sta se uspela izogniti le brata Olzai. Toda v sredo ponoči so policisti v Aprilii skušali ustaviti neki fiat uno, v katerem sta bila dva moška in ena ženska. Voznik ni ustavil, po divjem zasledovanju pa je policistom le uspe- lo blokirati sumljivo vozilo. Tako so jim padli v roke Antonio Olzai, njegov 24-letni brat Pietro in 22-Ietna Antoni-jeva žena Maria Luana Valladi. Po celonočnem zasliševanju so Piet-ra Olzaia in svakinjo Mario Luano izpustili, ker ju kot bližnja sorodnika osumljenega Antonia niso mogli obtožiti pomoči pri begu in skrivanja begunca, Pietra Olzaia pa so včeraj odpeljali v zapore v Firencah, kjer bo moral tamkajšnjim sodnim oblastem odgovarjati zaradi ugrabitve Danteja Belardinellija. Kmalu proces proti krivcem stečaja Banco Ambrosiano MILAN — V torek, 29. maja, bo na zatožne klopi sedlo 35 obtožencev, ki jih krivijo za stečaj zavoda Banco Ambrosiano. Preiskava je trajala kar sedem let, v razpravi, ki bo predvidoma trajala do 21. decembra, pa bodo pregledali štiristo svežnjev najrazličnejših dokumentov, obtožence pa bo branilo približno sto advokatov. Med obtoženci so nekdanji upravitelji, nadzorniki in funcionarji banke, ki jo je vodil Roberto Cal-vi, vsi skupaj pa se bodo branili pred obtožbo, da so pri poslovanju banke zakrivili »luknjo« v vrednosti približno tisoč milijard lir. Toda na spisku domnevnih krivcev poloma zavoda Banco Ambrosiano avgusta leta 1982 so tudi nekatere osebe, ki niso bile med osebjem banke, so pa po mnenju preiskovalnih sodnikov Pizzija in Bricchettija dale svoj »delež« pri ustvarjanju velikanskega primanjkljaja. Kled njimi so znane osebnosti framasonske lože P2, kot so Licio Gelli in Umberto Ortolani, bivši pooblaščeni upravitelj Rizzolija Bruno Tassan Din, nekaj podjetnikov in ena od »kraljic« italijanskih financ Anna Bo-nomi Bolchini. Od leta 1982, ko je šla banka v stečaj, se je zgodilo marsikaj-Tako je umrl predsednik denarnega zavoda Roberto Calvi, ki s0 ga junija 1983 našli obešenega pod nekim londonskim mostom. ^ zvezi s Calvijevo smrtjo niso odkrili morebitnih krivcev in so celotno zadevo arhivirali. Med 35 obtoženci pa ni Carla De Benedettija, ki je bil 55 dn> podpredsednik zavoda Banco Ah1' brosiano. Preiskovalna sodnih sta menila, da ni razlogov, da ^ tudi De Bendettija krivili za ste čaj banke. Toda javni tožilec Del Osso se je na oprostilno sodb^ pritožil, saj meni, da bi moral montski podjetnik zaradi svoje0 obnašanja po izstopu iz uprava^, ga sveta banke odgovarjati zarab. izsiljevanja. Pritožbo za zdaj 0 ravnava prizivno sodišče, ki Pa ‘ De Benedettiju poslalo sodni ziv z domnevo, da je soodgovor za stečaj zavoda Banco Ambro® ^ no, podjetnikovi odvetniki Paie, se pritožili na kasacijsko sodi5 HUJŠANJE BREZ LAKOTE • 8 do 10 kg mesečno • z RVODORAKU — stimulacijo proti apetitu • za zdravo hujšanje skrbi zdravnik — specialist • za naročila in informacije se oglasite v soboto, nedeljo ali P°n. od 9. do 19. ure v Ankaranu — Sončni park, Jadranska l2a nekdanji bolnišnici) edelj^ (pn