Ljubljana, sobota, 11. maja 1957 LETO XXIII. Stev. 109 GLAVNI EN ODGOVORNI C UREDNIK IVAN ŠINKOVEC UREJA UREDNIŠKI ODBOR List Izhaja vsak dan razen petka — Cena 10 dinarjev GutLlfe&+ PROLETARCI VSEH DE2EL, ZDRUZITE SEI •LJUDSKA PRAVICA« USTANOVLJENA 4. OKTOBRA 1934 - MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT I4-DNEVNIK IN TEDNIK — OD OSVOBODITVI DO L JULUA 1951 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK - OD L JUNIJA 1963 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO. - Zahvala predsednika Schdrfa Beograd, 10. maja (Tanjug). — Predsednik republike je prejel brzojavko novega predsednika republike Avstrije dr. Adolfa SchSrfa, ki se mu zahvaljuje za čestitko ob izvolitvi za predsednika. Dr. Jože Brilej v Beogradu Beograd, 10. maja (Tanjug) — Naš stalni delegat v OZN dr. Jože Brilej je prispel v Beograd, kjer se bo mudil nekaj časa. SESTANEK Z NOVINARJI V DR2AVNEM ZUNANJEM SEKRETARIATU Atomska oborožitev atlantskih sil na Evropskem kontinentu bi zavrla ves uspeh razorožitvenih pogajanj Predsednik Tito bo obiskal Libanon — Gospodarski stiki z ZSSR — Odnosi z Albanijo — Grčija in Eisenhowerjevi načrti Beograd, 10. maja (Tanjug). — Na današnjem sestanku z novinarji je predstavnik državnega sekretariata za zunanje zadeve V četrtek je predsednik republike sprejel delegacijo Zveze borcev za svobodo in demokracijo Poljske, ki Jo vodi njen podpredsednik Kazimierz Banach in je že nekaj dni gost naše Zveze borcev Naša spomenica f ožjem odboru razorožltvene komisije OZN London, 10. maja (Tanjug). — | davno britansko spomenico in je Spomenico jugoslovanske vlade, v '• znova vztrajal na popolni opu-kateri je v vrsti konkretnih pred- 1 stitvi ali vsaj začasni odgoditvi logov priporočila, naj bi skušali poskusov z atomskim orožjem, doseči začetne in delne sporazume Nobene potrebe ni, da bi sklenili o razorožitvi, so včeraj obravna- poseben sporazum o prepovedi vali na seji ožjega odbota raz- uranskega in vodikovega orožja, orožitvene komisije OZN. Bntan- Dejal je, da bi lahko opustitev ski delegat Noble se je v razpravi poskusov dosegli že zdaj, ker bi Nahvalil Jugoslaviji za predloge, pomenil sporazum o tem zaščito Poudaril je, da se strinjajo s te- jn poroštvo nasproti vsaki državi, mejjrio idejo jugoslovanske spo- ki ni skušala kršiti ta pomembni menice in pobudo, naj bi skušali mednarodni instrument. Moskva, 10. maja. Zasedanje doseči vsaj začetne in delne sporazume na osnovi dosedanjih pozitivnih rezultatov pogajanj o razorožitvi. Pripomnil je, da je Velika Britanija za širok spora-ZunV $e Pa *e&a n' m°č doseči, je angleška vlada pripravljena na vsa pogajanja za delni sporazum, j r> je tudi jugoslovanski j Predlog, naj bi začeli obravnavati j , Pr.ašanje razorožitve na način, ki i P' hkrati zajel običajno in atom- . . . -• • j - Jko področje ter potrebne kon- i ^ovnega sovjeta je bilo danes trolne ukrepe (zaključeno, boglasno je bil spre- . V razpravi o jugoslovanski iat zak.on 0 nadaljnjem izpopol-spomenici so sodelovali tudi fran-, njevanju upravljanja industrije foški, kanadski in ameriški de- ,m.. gradbeništva Na zaključni legat. seji sta govorila tudi prvi sekre- Sovjetski delegat Zorin pa je far Gruščev, ki je pre- na sinočnji seji odgovoril na ne- bral Porpčilo o reorganizaciji —-—____________■_____________________ upravljanja industrije in grad- beništva. Hruščev je poudaril, da so poslanci, kakor je pokazala razprava, pozdravili osnutek reorganizacije upravljanja industrije in gradbeništva in da je razprava pokazala, kako neizčrpne so rezerve za nadaljnji razvoj gospodarstva SZ. Hruščev pa je'tudi kritiziral govore nekaterih poslancev, ki so zahtevali, naj bi odpravili zvezna ministrstva, za katera je z zakonskim osnutkom določeno, da bodo ostala tudi po reorganizaciji. Izrazil je tudi mnenje, da med reorganizacijo ne bi smeli oslabiti centralne kontrole in da bi bilo treba vprašanje državne kontrole proučiti globlje. V odgovor na interpelacijo skupine ljudskih poslancev o prepovedi poskusov z atomskim o orožjem je zunanji minister Gro- ®°rebitnoTkcfjo“proB7zraersket ! miko danes dopoldne v Vrbov-tou pristanišču Ejlatu, nem sovjetu izjavil, da se vlada strinja s tem, da je prepoved teh §oskusov mednarodnega pomena ovjetska zveza je primorana izdelovati tudi vodikovo orožje zaradi^ sedanjega mednarodnega položaja, zlasti pa zaradi politike nekaterih držav, predvsem ZDA in njihovih prizadevanj, da drže svet na robu vojne. Sovjetska vlada pripisuje velik pomen ugodni ureditvi vprašanja po-skusnih atomskih eksplozij in pričakuje, da bo Velika Britanija spremenila svoje sedanje stališče. Gromiko je pripomnil, da bo Branko Draškovič odgovoril na več vprašanj domačih in tujih novinarjev. V zvezi z izmenjavo pisem med sovjetsko in zahodnonemško vlado, zlasti pa v zvezi s sovjetsko noto Zahodni Nemčiji v zadevi njene oborožitve z atomskim orožjem je Branko Draškovič izjavil: -Očitno je, da so med Sovjetsko zvezo in Zahodno Nemčijo možnosti sporazuma v vrsti vprašanj, kar lahko samo koristi obema deželama in okrepitvi mednarodnega miru. Kar pa zadava atomsko oborožitev Zah. Nemčije, ni dvoma, kakor smo že poudarili, da bi ta kakor tudi ustrezna oborožitev drugih dežel (pripadnic blokov) zelo škodovala prizadevanjem za popuščanje 'mednarodne napetosti. Takšna možnost je -lasti škodljiva zdaj, ko se v Londonu nadaljujejo razgovori o razorožitvi, ki so že rodili nel^aj upanja v uspeh.« Nadalje je tudi izjavil, da naša vlada brez pridržka podpira nedavni poziv Alberta Schweizerja, naj bi opustili poskuse z atomskim orožjem. Na vprašanje, kako se zdaj razvijajo sovjetsko-jugoslovanski gospodarski stiki, je Draškovič dejal, da ni nobenih novih momentov, da je letošnja menjava blaga po dogovorjenem obsegu približno enaka lanski in da se ugodno razvija. -Kar zadeva investicijski sporazum za zgraditev tovarne umetnih gnojil in sporazum o zgraditvi tovarn aluminija v Jugoslaviji, pa je že od prej znano, da nismo dosegli sporazuma o odgoditvi rokov, ki jih je predlagala Sovjetska zveza.« Nadalje je Draškovič rekel, da prepovedi' je generalni sekretar libanonskega ' ministrstva za obrambo Munir Takiedin, ki se je nedavno mudil v Jugoslaviji, -ponovil že prej v načelu sprejeto vabilo predsedniku Titu, naj obišče Libanon v času, ko bo potoval na obisk v dežele nr Bližnjem vzhodu«. Drašk-vič je tudi izjavil, da je bil dosežen načelni sporazum o obisku češkoslovaške vladne delegacije v Jugoslaviji in da je treba zdaj samo še določiti datum tega obiska. Na vprašanje, ali je res, da bo prvi sekretar ZDPP Wladislaw Gomulka preživel svoje letošnje počitnice v Jugoslaviji, je Draškovič odgovoril: -Meni osebno to ni znano. Wladislaw Gomulka pa bi bil v naši deželi zmerom dobrodošel gost.« Na vprašanje, kako komentira sklep Grčije, da se pridruži Eisen-howerjevemu načrtu za Bližnji vzhod spričo dejstva, da je Jugoslavija članica Balkanske zveze, I kakor je tudi Grčija, je odgovoril: -Presoja oportunosti priklju-1 čitve Grčije k Eisenhowerjevemu načrtu za Bližnji vzhod je stvar grške vlade in. seveda ni. v zvezi z Balkansko zvezo. Jugoslovansko stališče o tem načrtu je znano.« V zvezi z najnovejšimi izjavami albanskih voditeljev o stikih med Jugoslavijo in Albanijo je Draškovič rekel: »Kakor sledi iz | vrste izjav, ki smo jih dali ob i raznih priložnostih, na jugoslovanski strani tudi doslej ni tilo . nobenih ovir za razvijanje prija-; teljskih stikov in sodelovanja z Albanijo.« OB ZAKLJUČKU ZASEDANJA VRHOVNEGA SOVJETA Gromiko o značaju jedrskega oboroževanja SZ Hammarskjold v Izraelu r Jeruzalem, 10. maja. (AFP-AP.) generalni tajnik OZN Dag Ham-Iar*kj«ld se od včeraj mudi v aeiu. Tu se je sestal najprej g Predsednilcom vlade Davidom n Gurionom, potem pa še z enanjo ministrico Golao MeTr. Izraelski politični krogi izra-‘aJo prepričanje, da so Ben Gu-,„°i“ la drugi izraelski državniki f)7w '• generalnega tajnika d« j vP*lva na egiptsko vla-da bi prenehalo vojno stanje * Izraelom in bi ustavila sleherno Početje egiptskih »komandosov •mrti«. _ Jrraelski vojaški strokovnjaki Poudarjajo, da se je Saudska Pritožila OZN zaradi *r?elske kršitve teritorialnih °da bržkone zato, da bi prikrila Prevrat v Kolumbiji . ®pgota, 10. maja. (AFP.) Ka-, ®r Je objavil kolumbijski radio, 0 tu ustanovili vojaško junto, v peteri so generali Gabriel Parls, eogracias Fonseca in Duarte Predsednik kolumbijske .epublike general Rojas Pinilla 1 odstopil in z družino zapustil ezelo. Prebivalstvo je vest o Uui*ovem odstopu sprejelo z ve-'rn zadoščenjem. sovjetska vlada nadaljevala žilav ^boj za prepoved atomskega orožja in podprla sleherni ukrep, ki bi olajšal ureditev tega vprašanja. Na koncu je Vrhovni sovjet odobril politiko in ukrepe svoje vlade ter ameriškemu Kongresu in britanskemu parlamentu poslal posebni poslanici, v katerih predlaga ustanovitev trojnega odbora, ki bi pomagal iskati oblike za sporazum o prepovedi poskusov z atomskim orožjem. V četrtek ob dvanajsti obletnici osvoboditve Ljubljane, so v Gramozni Jami v Ljubljani odkrili spomenik talcem, ki ao na le-tem mestu padli pod okupatorjevimi streli. 2e zdaleč vidimo spomenik, ves bel in bleščeč v soncu, kako kot ogromen klicaj kipi proti nebu in obtožuje. Preurejena jama Je tako naposled le dobila tisto podobo, ki ji pritiče kot zgodovinskemu spomeniku. Kmalu po deseti uri so se napolnile poti, ki vodijo proti jamL Prišli so predstavniki družbenih in političnih organizacij, člani delovnih kolektivov, mladina, vojaki in svojci padlih. Zbrani množici je po Chopinovi žalni koračnici spregovoril sekretar okrajnega komiteja ZKS Janez Vipotnik, ki se je spomnil težkih, a vendar slavnih dni uporne Ljubljane in tistih, ki so v jami izkrvaveli (spominski govor objavljamo na 4. strani). Ko je Invalidski pevski zbor zapel še dve žalostinki, se Je pričel mimohod mimo Kalinovega spomenika »Talcu«, ki so ga zasuli z venci in kot kri rdečim cvetjem. Ves čas mimohoda je vojaška godba igrala žalostinke, člani mestnega gledališča pa so recitirali partizanske pesmi. Se do večera so Ljubljančani prihajali po stezi, posuti s peskom in obrobljeni z belim marmorom in se oddolžili spominu mrtvih ju« nakov. SEJA ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA Sprejeti so elaborati in načrti resolucij 0 PERSPEKTIVAH RAZVOJA INDUSTRIJE IV GRADBENIŠTVA Tri sto milijonov dinarjev dotacij družbenim organizacijam za čim udobnejše preživljanje dopustov delavcev in uslužbencev Zvezni izvršni svet Je imel v četrtek pod predsedstvom svojega podpredsednika Svetozarja Vukmanoviča sejo, na kateri je obravnaval elaborata v industriji in gradbeništvu ter -perspektivah njunega razvoja. Po vsestranski razpravi je sprejel predlagane smernice za razvoj industrije in gradbeništva v naslednjem obdobju, kakor tudi osnutka resolucij o njunem perspektivnem razvoju. Oba elaborata z osnutki resolucij bo poslal Zvezni ljudski skupščini, ki bo o tem razpravljala na enem prihodnjih zasedanj. Potem je ZIS sprejel poročilo Jugoslovanske investicijske banke o odobravanju druge skupine posojil za rekonstrukcije. Zvezni izvršni svet je sprejel sklep o kreditih za nove izdelke. Kulturno sodelovanje z Romunijo Bukarešta, 10. maja. V zunanjem ministrstvu so ratificirali sporazum o kulturnem sodelovanju z Jugoslavijo, ki so ga bili podpisali lani 27. oktobra na Brionih. Hkrati so ratificirali tudi konvencijo o zaščiti pred nalezljivimi boleznimi v obmejnih krajih obeh dežel. ki jih bodo Narodna in druge banke dajale gospodarskim organizacijam za proučevanje, pripravljanje in izpopolnjevanje ali za izdelavo prototipov novih izdelkov ali za uveljavljanje novega tehnološkega postopka za sedanje izdelke. Ti stroški so šli doslej v breme redne proizvodnje brez posebnih kreditov. Drugi pomembni sklep, ki ga je sprejel ZIS na četrtkovi seji, se nanaša na sredstva za samostojno razpolaganje gospodarskih organizacij. Po tem sklepu gredo ATOMSKA RAZPRAVA V BONNSKEM ZVEZNEM ZBORU Strauss se noče odreči jedrski oborožitvi Zahodne Nemčije Bonn, 10. maja (Tanjug). Tu se je davi v prepolni dvorani začela dolgo pričakovana -velika atomska debata« Zveznega zbora. Socialnodemokratski vojaški strokovnjak Fritz Erler Je obrazložil predlog resolucije, ki poziva velesile, naj opustijo poskuse z jedrskimi bombami, od vlade pa, da opusti oborožitev vojske z atomskim orožjem in da ne dovoli drugim državam, da bi pošiljale svoje atomsko orožje v Zahodno Nemčijo. Obtožil je Adenauerja, da je -ali namenoma preslepil javnost ali pa Izpričal, da niti malo ne pozna vojaških zadev«, ko Je nedavno dejal, da pomeni atomsko taktično orožje le nadaljnjo obliko razvoja artiljerije. Omenil Je kanclerjevo tezo o -ravnotežju strahu« in ugotovil, da -bo takšno ravnotežje obveljalo ne glede na to, ali bo Nemčija imela atomsko orožje ali ne«. Kancler, ki se Je čutil osebno prizadetega, je na Erlerove napade zanikal, da bi bila vlada terjala atomsko orožje od ZDA, -Govorili smo samo o tem, ali naj bi tudi mi imeli takšno orožje, če ga bodo dobile ostale dežele v Atlantski zvezi.« Obrambni minister Strauss je v odgovor na socialnodemokratsko interpelacijo v glavnem ponovil argumente, s katerimi bonnska vlada brani svojo oboroževalno politiko. Obdolžil je SZ, da je kriva vsega povojnega doganja na svetu. Zavrnil je sleherno možnost samostojne zahodnonemške varnostne politike. Vlada le znova izraža pripravljenost, da ukrene vse, da bi prišlo do širokega sporazuma o razorožitvi, da pa tega sporazuma ni moč doseči, če ne dajo ameriškim vojaškim silam možnosti, da razmestijo svoje atomsko orožje na tujem ozemlju. atomsko orožje, če bi ga ji ponudili. Podpredsednik parlamenta Schmidt je nastopil proti atomskemu oboroževanju in spretno kritiziral Krščansko-socialno unijo in obrambnega ministra, ker sta v zvezi s protestom gottingen-skih znanstvenikov proti atomskemu orožju neposredno namigovala na to, da so znanstveniki pod vplivom vzhodne propagande. Vtem, ko vztraja na atomski oborožitvi vojske, vlada dejansko otežuje nemško združitev in kolektivno varnost. Ob zaključku debate je Zvezni zbor sprejel resolucijo, ki v splošnih potezah predlaga, naj bi zahodne sile opustile poskuse z atomskimi bombami, če bodo te poskuse opustili tudi v Sovjetski zvezi. Zahteva socialnih demokratov, naj se vlada odpove atomski sredstva za samostojno razpolaganje pred njihovo uporabo obvezno v sklad za samostojno razpolaganje. Gospodarska organizacija lahko trošenje teh sredstev odredi samo znotraj tega sklada. Gospodarska organizacija plačuje sredstva za samostojno razpolaganje y sklad samo na podlagi zaključnega računa. Med letom zbrana sredstva se lahko uporabijo samo kot obratna sredstva. Samo v letošnjem letu se lahko uporabijo za sodelovanje gospodarskih organizacij — investitorjev pri stroških investicij, ki se finansirajo iz splošnega investicijskega sklada. Gospodarska organizacija lahko sredstva sklada za samostojno razpolaganje uporablja tudi za gospodarske investicije v skupnosti z drugimi gospodarskimi in drugimi organizacijami. Odlok predvideva, da gre tudi del dobička oziroma dohodka, ki (Nadaljevan)* na 3. str J Tuja diplomata pri predsedniku republiki Beograd, 10, mata (Tanjug) — Predsednik republike Tito je danes dopoldne v Belem dvoru sprejel novega britanskega veleposlanika Johna Walterja Nichollsa, ki mu je izročil svoja pooblastilna pisma. Navzoči so bili tudi državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič, generalni sekretar predsednika republike Jože Vilfan in šef protokola Sloven Smod-laka. Pozneje ie predsednik republike sprejel dosedanjega japonskega veleposlanika v Beogradu Sa-daa Hiroša. ki odhaja na novo službeno mesto. Predsednik Trto mu je izročil Red jugoslovanske zastave I. stopnje za zasluge v razvijanju in utrjevanju miroljubnega sodelovanja, in prijateljskih stikov med Jugoslavijo in Japonsko. Strauss se ni dotaknil namere i oborožitvi zvezne vojske, je biia bonnske vlade, da bi zavrnila l odklonjena. VREMENSKA MEPCVED za aoboto, 11. maja Zjutraj pretežno jasno, pozneje povečana oblačnost. Temperatura ponoči med 0 ln 5. V Primorju okoli S, podnevi do 90* C. PLENUM CK LJUDSKE MLADINE JUGOSLAVIJP Neposredne naloge mladinskih organizacij so povezane z najvažnejšimi političnimi dogodki v državi Na včerajšnjem plenarnem zasedanju CK Ljudske mladine Jugotlaoije o Beogradu je član predsedstva Luka Banovii poročal o aktualnih nalogah Ljudske mladine. V poročilu in o razraoi to poudarili, da »o neposredne naloge mladinskih organizacij povezane z najvažnejšimi političnimi dogodki v državi: perspektivnim planom razvoja kmetijstva in zadružništva, kongresom delavskih svetov, sprejemom mladine v Z K in pripravami za VII. kongres ZKJ. Na plenuma so opozorili na potrebo po »talnem in sistematičnem političnem delil z mladino v zvezi i perspektivnim razvojem kmetijstva in zadružništva, da bi ji pojasnili vse ukrepe, ki se tičejo pospeševanja kmetijstva in razvoja socialističnih odnosov na vasi. Nujno potrebno je, čimbolj neposredno pritegniti mladino v boj za povečanje kmetijske proizvodnje in za sodobne metode obdelovanja zemlje, in sicer predvsem na lastnih posestvih in zadrugah j Obisk iz Bolgarije Ljubljana, 10. maja. Od predvčerajšnjim do danes je bila v Sloveniji v gosteh bolgarska mladinska delegacija Dimitrovske organizacije. Včeraj so obiskali tovarno »Iskro< v Kranju, kjer so jim razkazali tovarno. Med in po ogledu so se bolgarski gostje živahno zanimali za izkušnje v delavskem upravljanju in vlogi ter delu mladinske organizacije v tovarni. Popoldne so bolgarski gostje obiskali taborniški rod >Donre volje« v Šiški, danes pi* so obiskali aktiv mladih zadružnikov v Šmartnem ob Paki. Danes popoldne so se nato vrnili preko zalca in Zidanega mostrf proti Beograda. prek sekcij, aktivov, klubov mladih zadružnikov itd. Potrebno bo tudi podrobneje proučiti vprašanje šolanja kmetijskih proizvajalcev. Naloga ljudske mladine je zdaj, pravočasno pripraviti mladino na razne šole in tečaje, na katerih naj bi se deset tisoči mladincev usposobili za traktoriste, revizorje, knjigovodje itd. Pomembno mesto v dejavnosti mladine morajo imeti tudi prostovoljne delovne akcije pri gradnji cest, plantaž, manjših melioracijskih delih itd. V zvezi z bližnjim kongresom delavskih svetov je plenum ugotovil, da je treba povečati dejavnost organizacije delavske mladine. Pri tem ne smemo prezreti, da za razvijanje pobud mladih delavcev še ni bilo dovolj storjenega. Kar se tiče delavske mladine, je tu še več odprtih vprašanj, ki Tiih bo treba urediti: razvoj strokovnega šolstva in pripravljanje kadrov, učni načrti v strokovnih šolah, gmotni pogoji učencev v gospodarstvu, pojavi izkoriščanja učencev v gospodarstvu in kratenja njihovih pravic, delo domov in internatov za učence v gospodarstvu itd. V zvezi s pripravami za VII. kongres ZKJ m sprejemom mladi- ne v ZK so na plenumu ugotovili, da se je povečal sprejem mladine v ZK, razna vodstva in organe oblasti ter družbenega upravljanja, da pa so tu še pomanjkljivosti. Skoraj povsem zapostavljene so industrijske šole in šole učencev v gospodarstvu. V njih v glavnem nimajo osnovnih organizacij ZKJ. Razen tega je kriterij za sprejem mladine še neenakomeren in v večini primerov prestrog. DNEVNIK MARIO ALICATA O ANTONIU GRAMSCIJU Temelji in pot delavskega gibanja v Italiji Direktor rimskega Instituta | £PI »Antonio Gramasci« Mario Alicata, ki je član direkcije italijanske Partije In poslanec, je že nekaj dni gost našega Instituta za proučevanje delavskega gibanja. V Beogradu, potem v Zagrebu ln včeraj v Ljubljani Je predaval o pokojnem ustanovitelju Italijanske Partije in marksističnem mislecu, kl je pred 25 leti skupno s Palmirom Toglia-tijem utemeljil ln usmeril delavsko gibanje v Italiji. Predavatelj je iz okvira Gram-scijeve trnove poti prvoborca ln njegove bogate družbenoslov-ne literarne zapuščine Izluščil teoretične osnove, na katere je Gnaansci v pogojih družbenega ' razvoja v Italiji, razmerja delavskega razreda do kmečkega ter do Intelektualcev in drobne bur-žoazlje oprl svoje teze o Izgradnji delavskih notranjih komisij po tovarnah v tovarniške svete v boju za osvoboditev produkcijskih sil, o široki zvezi razrednih družbenih sil pod vodstvom proletariata ln o razredni partiji. Hkrati Je obeležil Gramscljeva nakazovanja posebne smeri boja za oblast in tudi že pogojev za izgradnjo socializma v Italiji. Ti so se izkazali za skladne tudi z zaključki 20. kongresa KPSZ. Boj za uveljavljenje republikanske ustave, ki perspektivno omogoča demokratizacijo družbenega reda v deželi, In široko konkretno sodelovanje KPI in socialistov dokazujeta tudi v odsevu zaključkov nedavnega 8.\ kongresa KPI sodobni prehod od Gramscljevlh tez na pot konkretne politične borbe, ki je, kakor je predavatelj zaključil, v italijanskih pogojih edina pot do končnih ciljev delavskega gibanja v Italiji. Predavanje, ki mu je z zanimanjem sledila polna dvorana poslanskega kluba SZDL, je izzvalo še vrsto vprašanj in pojasnil o .vlogi in taktiki KPI v sedanjih notranjih komisijah, o pogledih na vprašanja produkcije in delovne storilnosti kakor tudi o stališču italijanske Partije do zahodnoevropske gospodarske integracije. Tako Je tudi Mario Alicata prispeval svoj delež k medsebojnemu spoznavanju pridobitev in izkušenj delavskih gibanj v Italiji in pri nas v okviru neposrednih stikov, kakor štejeta mednje nedavno potovanje tov. Mihe Marinka v Rim, kjer je prav v Institutu Antonio Gramsci predaval o naši razvojni poti, in sedanje potovanje tovariša Puni-še Peroviča z beograjskega Instituta za proučevanje delavskega gibanj a-po Italiji. V imenu zbranih naših voditeljev, političnih, kulturnih in drugih javnih delavcev, med katerimi sta bila tudi tovariš Miha Marinko, ki je še sam posegel v razpravo, ter tov. Vida Tomšič, se je tovariš Ivan Regent ob zaključku uglednemu gostu toplo zahvalil. V TAM SO VČERAJ ZVEDELI VESELO NOVICO, da je Zvezni izvršni svet na svoji četrtkovi seji odobril licenco za proizvodnjo vozil znamke »Deutz«. Hkrati z licenco so odobrili kolektivu TAM tudi denarna sredstva za nakup posameznih sestavnih delov vozil znamke »Deutz« v Zahodni Nemčiji. V CELJSKEM OKRAJU VOLIJO DELEGATE za kongres delavskih svetov. V četrtek sta bili- v Celju dve konferenci predstavnikov delovnih kolektivov, in sicer tekstilne in usnjarske industrije ter prometa, železnice in pošte, kjer so volili prve delegate za kongres delavskih svetov. Na včerajšnji konferenci Okrajnega sindikalnega sveta v Celju so predstavniki delovnih kolektivov kovinske industrije in elektrogospodarstva poljskega okraja izvolili tri delegate za kongres delavskih svetov. Svojega delegata so včeraj izvolili tudi predstavniki zadružnih organizacij okraja. VČERAJ JE ODPOTOVALA IZ BEOGRADA delegacija Zveze borcev za svobodo in demokracijo Poljske, ki se je mudila v Jugoslaviji štirinajst dni kot gost Zveze borcev. Pojjski gostje so imeli razgovore s člani centralnega odbora ZB Jugoslavije in so obiskali nekatere organizacije ZB in Zveze vojaških vojnih invalidov. ' DELEGACIJA POLJSKIH PRAVNIKOV je včeraj prispela na obisk v Jugoslavijo. Vodi jo prvi predsednik Vrhovnega sodišča prof. Jan Waszilkowski. Pri nas se bodo mudili devet dni in bodo imeli razgovore z jugoslovanskimi pravniki. Delovanje ekonomskih zakonov je treba čimbolj sprostiti Na Bledu bo danes zaključeno delo občnega zbora Trgovinske zbornice za Slovenijo Bled, 10. maja. — Delegati trgovine in industrije iz vse Slovenije so se včeraj popoldne zbrali v dvorani Kazina. na 5. rednem občnem zboru trgovinske zbornice za Slovenijo. Predsednica Zbornice Mara Dermastia je o daljših izvajanjih dopolnila obsežno tiskano letno poročilo zbornice. Po prikazu dosedanjih uspehov na področju stabilizacije trga in zunanje trgovine ter prehodnih težav, ki jih je industriji povzročila omejitev investicij, je ugotovila, da sex čedalje bolj občuti nerazvitost trgovske mreže in premajhno število prodajnih mest za postrežbo, tako da odpade na enega prodajalca v Sloveniji zdaj za polovico večji promet kakor drugod v državi. Nasprotno pa je veletrgovinska mreža še iz časov distribucije zelo razširjena Ln se je v novih tržnih pogojih tako zaostrilo tekmovanje, da že presega meje dobrih običajev. V aelu je zdaj perspektivni plan za organizacijo trgovske mreže, glede katere se zdaj izvršuje popis. Zadruge so izboljšale svojo organizacijo odkupa in je neurejena le še pri odkupu vina in i živine, ki zanteva določeno opremo m strokovnost. Motnje pa nastajajo tam, kjer zadružne organizacije izrabljajo svoj položaj in dosegajo nezaslužene razlike v cenah. Neprimerno izvedeni koeficienti, ki ne upoštevajo notranjih tržnih razmer, so povzročili močne sunke na nekaterih tržiščih. Z odpravo uredbe o dogovorjenih cenah kmetijskih pridelkov in Sejem prometnih sredstev i na Gospodarskem razstavišču 1 Dne 25. maja bodo na Gospodarskem razstavišču odprli sejem prometnih sredstev. Doslej se je prijavilo zanj blizu 80 do-j mačih in tujih razstavljavcev, i Razstavljali bodo prometna sred-Istva, signalnoprometne in druge pomožne naprave za cestni, rečni in zračni promet. Iz tujih držav se bodo udeležili razstave zastopniki 20 tvrdk iz Nemčije, 11 iz Italije, po 2 iz ZDA in Avstra-I lije in po 1 iz Anglije, Francije in I Švice. I Z NA RODNE BANKE Krediti za izdelovanje novih izdelkov Z njimi bomo zapolnili praznino v sistemu kreditiranja Beograd, 10. maja (Tanjug)* — V Narodni banki so v glavnem končali tehnične priprave v zvezi z odobritvijo nove vrste srednjeročnih kreditov, ki jih bodo dobivale gospodarske organizacije za izdelovanje novih izdelkov kakor tudi za proučevanje in izpopolnjevanje tehnološkega postopka v tekoči proizvodnji. Sklep o tem kreditiranju to sprejeli na včerajšnji seji Zveznega izvršnega meta. rajonizimnju odkupnega področ* ja je v glavnem prodrlo stališče Zbornice. Kaže pa se potreba po reviziji uredbe o posebnih pogojih odkupa kmetijskih pridelkov. Sploh je treba v sedanji fazi razvoja težiti k temu, da se trg čimbolj sprosti administrativnih spon, tako da bodo cene oblikovale zakon trga z mehanizmom ponudbe in povpraševanja, vlogo regulatorja pa naj opravijo ekonomski instrumenti, koeficienti, carine itd. Delovni kolektivi proizvodnih podjetij naj ne iščejo rešitev pri premag Po tisoč sto petdesetih letih spet prvi obisk državnega poglavarja Francozov pri papežu Rim, 10. maja (Tanjug). Pred- ker je italijanska vlada v krizi, sednik francoske republike Rene tako da razgovori obeh predstav-Coty je prispel včeraj v Italijo nikov ne bodo povsem obveznega na uradni obisk. Srečanje pogla- i značaja. V Washingtonu pa so uradni predstavniki izjavili, da je ubralo j Združenje uporabnikov Sueškega prekopa edino pravo pot. V tej zvezi v Londonu poudarjajo, da je treba sprejeti dejstva takšna, kakršna so, in se prilagoditi egiptovskim pogojem. Britanska vlada je danes razpravljala o nastalem položaju. Napovedujejo, da bo Macmillan prihodnji teden v Spodnji zbornici spotdčil, da vlada odslej ne nasprotuje več plovbi britanskih ladij po prekopu in da priznava — čeprav s protestom — oblast egiptske uprave na njem. VOJAŠKA LETALSKA NESREČA New York, 10. maja (AP). AmeriSko Vojaško tankersko letalo KC-97 je strmoglavilo v ocean 300 milj zahodno od Azorskih otokov. V letalu je bilo 7 ljudi. Na pomoč so takoj krenile tri ameriške ladje lz konvoja, ki je bil od kraja nesreče oddaljen 100 milj. '• - Predvčerajšnjim se je prek Horgoša vrnilo na Madžarsko 44 mladoletnih beguncev, ki so bili vse zadnje mesece deležni dobre nege v domu v Beli crkvi, za kar se je predstavnik madžarskega Rdečega križa še posebej zahvalil našemu. Za sedaj je pri nas še 15 otrok, ki jih njih starši še niso zahtevali nazaj. varjev obeh držav je pretežno protokolarnega značaja tembolj, Ultimat radikalov francoski vladi in radikalskim ministrom v njej Pariz, 10. maja (Tanjug). Plerre Mendčs-France je danes izjavil, da »se bodo morali odnosi med vlado in Radikalno socialistično stranko v kratkem razčistiti* Ali bo vlada sprejela vse radl- na katera se je postavil izredni radikalni kongres glede vseh vprašanj, tako da je obsodil vladno politiko, nam bodo omo- Večjega političnega pomena bo Cotyjev obisk pri papežu. Zadnji poglavar francoske države, ki je bil pri rimskem papežu, Je bil Karel Veliki pred 1150 leti. Odtlej so bili vsi uradni stiki med papežem in poglavarjem francoske države pretrgani. Zadnji predsednik Francoske republike, ki je bil v Italiji, je bil Loubet in ta ni hotel k tedanjemu papežu Piju X., kar je spro- Kriza v Saragatovi stranki Vodja socialnih demokratov je s svojimi pristaši v vodstvu stranke sklenil odložiti kongres, medtem ko Matteotti in Zagari temu odločno nasprotujeta Rim, 10. maja. — Kriza vlade se je spremenila v krizo ra tiste, ki so jo izzvali — pred naraščajočo kritiko njegove politike je bil Saragat danes prisiljen izkoristiti neznatno večino v vodstvu svoje stranke in odgoditi kongres socialnih demokratov od Junija na otober. Ob tej odločitvi se je socialno demokratska stranka formalno razcepila, tako da so pristaši biv- krati je imela svoj odsev tudi med Nonnljevimi socialisti, katerih centralni komite ima prav gočila, da bodo v deželi našo smer. žilo srdite diplomatske in poli-bolje dojeli. f šega sekretarja stranke Matteot- j zdaj prvo pokongresno zasedanje, tija in pristaši Zagarijeve levice Nenni je na zasedanju doživel ce- nj« xxx vmovaoi ijagcuijcvv ivcmn jc na x,aacuaiiiu uučivci Ltr- prekinitev^tudi^dnih d°plomal° Sk-Cni11 sklicati-lzr^ne kongrese ;lo vrsto očitkov, ker je skušal po-skih stikov. kalske zahteve po drugačni poli-ki, ali pa bo vztrajala pri svojih hapakah in v tem primeru ne hjore več računati z radikali. Mendčs-France je dal to izjavo v raz8ovoru s člani uredništva panskega »Expressa«, ki so mu izrazili ogorčenje levo usmerjenih radikalov, ker se na izrednem kongresni v Parizu ni dokončno °dločil za izstop radikalnih mini-atrov iz vlade. Na pripombo novinarjev, da so se »radikali vr-k čakanju in omahovanju, fx se pret* oktobrom ne bo Oic spremenilo«, je Mendčs-r ranče odgovoril: »To ni več mo-Roče. Ce vlada ne bo ugodila našim zahtevam, naj spremeni celotno politiko, bodo radikalni ministri takoj odstopili, če pa ne, bo bkrepal biro stranke.« -Ne ukvarjam se z mislijo, da bi vrgel vlado.*' je rekel Mendčs-France, »če-Prav mi sicer ni dosti do tega, da b| se obdržala. Dejansko to tudi o* važno, še tembolj, ker ne vem, kakšna bi bila nova vlada, če bi Prišlo do krize.« Mendčs-France Je nadalje dejal: »Zdaj je vrsta na vladi, da sama razčisti stvari, tako da sprejme naše zahteve ali Pa jih zavrne.« Na koncu je Men-des-France dejal: »Jasna stališča, Pierre Mendes-France na pariškem Izrednem kongresu radikalnih socialistov Predsednik Coty in predsednik tevali nujno sklicanje izrednega Gronchi sta se danes razgovarjala strankinega kongresa. Saragat se je namreč v nedeljo, ko je izzval odstop Segnijeve vlade, nekoliko uračunal. Upal je, da bo z odstopom vlade in sestavo nove koalicije centra pomiril notranjo kritiko in da mu bo vendarle uspelo dobiti večino na kongresu. Leve struje pa so nadaljevale svoje napade na vodjo stranke tudi po izstopu iz vlade in niso hotele sprejeti nove formule kompromitirane koalicije centra. Za to svoje gledišče so leve frakcije uspele pridobiti 45 izmed 90 federacij stranke. Izid kongresa je bil torej, negotov za , Saragata in zato je danes sklenil | izkoristiti majhno večino 11 od skupaj 20 članov vodstva in njima zvestih 45 federacij, na ka- j kreniti proces združitve v vrho-terih bi obsodili Saragata in zah- i vih. Kritike so bile zelo žolčne, pomisleki proti socialnim demo- kratom pa so šli tako daleč, da ja Nenni zagrozil z odstopom kot sekretar stranke, če bo Centralni komite v svojih sklepih docela obsodil politiko združitve ali če bo zaprl svoja vrata socialistični enotnosti, čeprav tudi v daljni prihodnjosti. Saragatova struja je danes že poslala poziv članstvu socialistične stranke, naj zapusti »proko-munistično« socialistično stranko in se priključi socialnim demokratom. F. Barbiert o mednarodnih vprašanjih. Navzoča sta bila tudi zunanja ministra Martino in Pineau. Zunanja ministra Pineau in Martino pa sta na svojem sestanku izmenjala mnenja predvsem o perspektivah zahodnoevropske gospodarske integracije. OBRTNIŠKO ZUNANJETRGOVINSKO PODJETJE NA POLJSKEM Varšava, io. maja (Radio Varšava). Poljski obrtniki ln mali industrije! bodo ustanovUl svoje zunanjetrgovinsko podjetje, v katerem bo država udeležena z 81 % kapitala. Pooblastila novega podjetja bodo prav takšna, kakor Jih Imajo državne centrale za zunanjo trgovino. Država bo »voj del Še en predlog sestavi in politiki nove vlade v Italiji Rim, 10. maja. (Tanjug) cialnodemokratski prvak, podpredsednik vlade Saragat, se je sestal s predsednikom vlade Se-gnijem in mu sporočil stališče socialnih demokratov, v kakšnih pogojih so pripravljeni sodelovati v novi koaliciji centra, ki bi jo sestavil Segni. Saragat je Segniju sporočil, da socialni demokrati ne sprejemajo enostrankarske demo-krščanske vlade, in‘prosil pred- lz tujine,M™m*pott«b5jeu obrt'In j stranki vsiliti odložitev kongresa. , sednika vlade, naj posreduje pri privatna Industrija. Kr;za med* socialnimi demo- ostalih strankah centra — demo- AMERISKA POMOČ LIBIJI Tripolis, io. mala (AP). Kakor Je “»Javila libijska vlada, bo znašala ^[berlška gospodarska ln tehnična po-•boč Libiji do konca Junija 23 mllljo-5JOV dolarjev. ZDA bodo dobavile Ll-o*Jl 22.000 ton pšenice ln opremo za usoč vojakov. Bodoče potrebe libijske ■rmade bo proučila neka ameriška ko- ZAPISKI S POTI V srcu prebujene Afrike C e je domačinom Džebel Nube, Etiopije, Danakilske puščave, Egipta in celega dela Afrike, ki so prek brezžičnega brzojava, dobrine tega stoletja, zvedeli, da se je tu mudil njihov veliki prijatelj — če jim je Tito le malo pomagal v urah njihovega prebujanja, je to samo dokaz več, da je tudi »črni celini« začela lebdeti pred očmi vizija novega sveta, ki se nezadržno poraja na vseh straneh in v raznih oblikah. Jasno zvezdnato nebo, mlečna cesta naše Galaksije, ki se ji hočemo približati z našimi raketami in atomi ter se seznaniti z njo, mi je tako blizu, da bi jo lahko prijel z roko. Nebesni obok se spaja z zemljo. V afriški noči savana skrivnostno molči, v mraku pa je videti sence divjadi, žarečih in živih oči, ki se potika v neposredni bližini kolib. Okrog prižganih ognjev se motajo domačini črni in sloki, in žene, gole in veličastne v lepoti teles, ki se zdijo, kakor da jih je izklesal z dletom iz ebenovine umetnik v trenutku navdiha. Vsi so se z nečem ukvarjali: kovači so pazili na ogenj, na katerem bodo jutri kovali ostre konice kopij, puščic in nožev ali »asov« za obdelovanje zemlje Sedlarji so pripravljali svoje izdelke. Jutri bo semenj. Prinesli bodo sedla za velblode in konje, pisane jermene in obuvala lz leopardove kože. Ob nevelikem glinastem loncu je čepela stara ženska in ga čuvala pred peščenim vetrom — hamsi-nom, ks(jti v njem je bilo njeno blago: stotine posušenih kobilic, namočenih v sladki med divjih čebel. Svetopisemska »mana z neba«, zlasti med, s katerim je nekoč Mojzes nakrmil svoje lačno ljudstvo ln je še zmeraj poslastica v krajih, ki ne poznajo izobilja. To noč se nikomur ni nikamor mudilo, niti mu ni bilo mar za geparde in leoparde, ki so se potikali v bližini; ti so zmerom tu in njihove oči opazujejo ljudi menda s prav tako radovednostjo, kakor tudi mi opazujemo čudovito afriško nebo, ta neprestani nebesni ognjemet. Velblodi so utrujeno sklonili svoje dolge vratove na pesek; deset dni so potovali brez vode in nosili na ta semenj tovore zelenjave, ki je redka in neznana na področju Dar-fura, brez vode in vrtov. V teh krajih so vsi še pogani. Pripadniki plemena Fur, Nuba ln drugih še niso dosegli tiste stopnje razvoja, ko si je bilo treba izmisliti edinega vsemogočnega boga, strah in trepet, ki grozi s peklom In obljublja nebesa. Za žive duše te> ljudi se dandanes prikrito borijo med seboj krščanski misijonarji s svetim pismom v roki in muslimanski hodže s koranom. Ljudje se niso ganili s svojih mest, niti tedaj, ko smo se prikazali mi, nedvomno smešni v svoji afriški opremi, s tropskimi čeladami, s fotografskimi aparati, puškami in »vrečami« vode, radovedni, toda samozavestni in polni naših civilizatorskih prepričanj o nekaki naši evropski vzvišenosti. Gledali so nas z mirnim, zvedavim občudovanjem. Mi pa njih prav tako. Imel sem povsem opredeljen občutek, da sem bil to %oč za te ljudi, zbrane na trgu Zalindžija, samo zanimiv popotnik, ki je prav tako prišel, da kupi ali ponudi svoje blago. Od nakupa ali prodaje oni pravzaprav nikoli niso imeli kake koristi. Svoje težavno delo dajo tu v zameno za izdelke, ki jim komajda poznajo vrednost. Od tod Izvira tudi njihova velika mržnja do trgovcev s Severa, znanih z imenom dželaba, ki za bore malenkosti, alkohol in tobak, iznesejo iz domačinov vse, kar so si s trudom pridobili. Pred letom dni so se na jugu Sudana uprli domačini in priredili tem dželabom šent-jemejsko noč, tako da nihče izmed njih ni ostal živ. Prav zato prebivalci Sudana in Afrike želijo, da bi jim beli ljudje, njihovi trgovski posredniki, misijonarji in razni drugi popotniki kar se da redkokdaj prihajali v goste. Hkrati čedalje glasneje terjajo civilizacijo tudi zase. Sudan z rokami svojih ljudi — z delom svoje, z vsakim dnem čedalje številnejše inteligence — ustvarja dandanes napredek »dežele črnih«, kakor Sudanci običajno imenujejo svojo domovino, v kateri so priroda, človek in vesoljstvo še vedno neločljiva celota. Zdravko Pečar So-| kristjanih, liberalcih in republikancih, da bi našli možnosti za obnovo meščanske štiristrankar-ske koalicije. Odločilno besedo o ponovni sestavi štiristrankarske vlade bodo imeli republikanci, ki so razdeljeni na dve struji: struja bivšega obrambnega ministra Pacciardija je pripravljena sodelovati v koaliciji centra pod pogojem, da republikanci dobe dvoje važnih ministrstev; struja drugega republikanskega prvaka, bivšega ministra La Malfe, pa je mnenja, da ni pogojev za sklenitev kompromisa med socialno-go-spodarsklmi zahtevami republikancev in konservativnim stališčem liberalcev. V nedeljo bo imelo vodstvo republikancev s poslanci sestanek, na katerem se bo videlo, katera od teh struj je v večini. Predsednik republike Gronchi bo najbrž šele v torek imenoval mandatarja za sestavo nove vlade. Kaže, da bo mandat zaupal dosedanjemu predsedniku Segniju z nalogo, naj skuša sestaviti štiri-strankarsko koalicijo. Režim v Jordaniji Aman, 10. maja. (Reuter). Vojaški guverner Amana general Tukan je odredil, da bodo prihodnjo soboto znova odprli osnovne šole, ki so bile med zadnjo krizo zaprte. Srednje šole pa ostanejo še zaprte. Hkrati je opozoril učence in učitelje, da bodo oblasti sleherno »nezakonito početje, ki bi pomenilo kršitev miru, preprečile«. Ce pa bi do česa takega prišlo, bodo šole znova zaprli. Vlada je odpustila državne uslužbence, ki se niso odzvali pozivu, naj se vrnejo na delo. Na včerajšnjih javnih mitingih v Je-ninu in jordanskem delu Jeruzalema so pristaši sedanjega režima zahtevali, da morajo priti člani bivše Nabulsijeve vlade pred sodišče, ker so »povzročili nedavne dogodke v Jordaniji«. V SPOMIN IN OPOMIN Ob dvanajsti obletnici osvoboditve Ljubljane smo ■e oddolžili spominu talcev, ki so padli pod streli okupatorjev v Gramozni jami pri Ljubljani. Ob spomeniku urejene jame, kjer so umirali borci za svobodo, je ob tej priložnosti spregovoril sekretar okrajnega komiteja ZK Janez Vipotnik, ki je med drugim dejal: Tone Tomšič. Italijani »o spoznali njegovo neprecenljivo vrednost. Partija je zgubila z njim enega svojih največjih mož, enega najboljših organizatorjev in voditeljev, ljudstvo pa enega najboljših in najzvestejših sinov. Svetla postava Toneta Tomšiča priča, kako je znala Partija v velikih dneh zgodovinske preizkušnje stopiti na čelo množic, kako je dala na razpolago osvobodilnemu boju vso svojo dragoceno organizacijo, vse svoje prekaljene člane. V zgodovino našega mesta se je pretekla vojna posebno boleče zarezala z imeni treh krajev tragičnega slovesa, ki bodo zaradi svoje žalostne vloge med okupacijo ostali v zavesti ljudi za zmerom zapisani kot glasniki naše upornosti in hrepenenja po svobodi, pted-vsem pa kot siloviti obtoževal-ci vsakršnega nasilja. To so: mučilnica na Urhu, grobišče talcev na pokopališču in ta Sir os tor, pred katerim zdaj sto-imo — Gramozna jama. Ko proslavljamo danes mestni praznik, obletnico osvoboditve Ljubljane, za katero je bilo treba toliko žrtev, se spet presunjeni globoko klanjamo spominu za svobodo padlih in ustreljenih. V tej jami jih Je izkrvavela dolga vrsta. Veliko je bilo med njimi znanih ljudi, pa tudi veliko neznanih, katerih imen ne bo mogoče nikoli več dognati; s krvjo vred jih je popil beli pesek te jame. Če bi ta tiha zelena polja, to redko grmičevje in borne tmreke znale pripovedovati, bi Počasi stopajo mimo nas, drug za drugim. Oči se jim zadnjič pomudijo o tej lepi okolici, mirni in vendarle polni življenja, potem krenejo polagoma navzdol in ta svet se z vsakim korakom bolj in bolj odmika. Najprej izginejo zelene njive in niše in Ljubljana, zatem grad, nazadnje ponosni Krim in končno ostane samo še pesek in nebo nad njim in puške vojakov. Ko po enem desetletju svobodnega življenja odkrivamo se pred nami razvil pretresljiv sprevod ljudi, nečloveško iznakaženih od mučenja, toda upornih, dostojanstvenih, ponosnih in trdno zaverovanih v zmago po pravičnem boju. Včasih st je komaj zaznaval dan, drugič je bilo polno sonce, ali pa se je že umikalo za zasnežene gore, ko so zabrneli motorji vojaških kamionov, glasnikov okrutnega streljanja. Počasi stopa mimo nas junaška vrsta. V nji koraka kmečki fant, močan in zdrav je bil, kakor bi pognal iz zemlje. Začudene oči ne morejo verjeti, da gre zares, da ga bo vsak trenutek predrla ubijalska krogla. Komaj da se je zavedel, kaj je Osvobodilna fronta, toda za sovražnika je bil potencialni nasprotnik. V to jamo ga je pripeljala brezmejna ljubezen do zemlje in njegova smrt jt pomagala ie bolj raz-plemeneti odpor. la njim stopa delavec. Pripeljali so ga skorajda od stroja. Neprestano se je ubijal, da bi z delom svojih rok zadostil svojim potrebam in potrebam svoje družine. Bolj ali manj zavestno je vedno hrepenel po drugačnem, lepšem življedju. Njegov korak je trden. V zadnjih trenutkih, ki jih Ima še pred seboj, veruje v boljšo bodočnost, ki mu je ne bo več dano uživati, vendar vidi smisel svoje žrtve, zato zre smrti pogumno o obraz. Zdaj je na vrsti umetnik — Hinko Smrekar. Njegov nemirni kritični duh je kakor živa vest neprestano opozarjal na napake in zablode svojega časa. Vse njegovo življenje je bilo posvečeno resnici. S svojim svinčnikom je na svojski način neusmiljeno kazal na pse, karkoli je bilo spačenega v družbi in njenem redu. Neštetokrat je bil ponižan, toda njegov duh se je vedno prerojen spet vzdignil. V tej jami to ga Italijani privezali na stol in mu zdrobili srce. Pred nami je revolucionar In komunist. 7. vso svojo bitjo je predan borbi Partije za boljše življenje. Odločen in neupogljiv stopa mimo nas znameniti in viteški bojevnik ta spomenik herojem ott>obo-dilne borbe, naj nihče ne misli, da zaradi naše sedanje politike, zaradi aktivne koeksistence, ki jo je glede na mednarodno sodelovanje Jugoslavija visoko dvignila, pozabljamo na trpljenje, prizadejano naši zemlji. Ne, prav zato, da ima naša aktivna koeksistenca čim stvarnejšo podlago, ne bomo pozabili na grozote, ki to te med vojno dogajale pri nat. Toda kdo kaže boljše razumevanje za širokosrčno In niirno urejanje mednarodnih odnosov kakor naša domovina — te veda na enakopravni podlagi — kljub bolečemu tpominu na vojna leta. Za krivice, ki to se dogodile našim narodom, nismo nikoli krivili tujega naroda, marveč struje in skupine v njem, ki so odgovorne za U zločine. Ali bi bilo torej pravično do talcev, ki so Izkrvaveli v tej jami, če bi se postavili na stališče, da naj mi, ki smo bili vsi skupaj Žrtve tujega nasilja, pozabimo nanjt, povzročitelji žrtev pa da organizirajo procese proti aktivnim borcem za svobodo, proti partizanom? Mi odkrivamo spomenike žrtvam nasilja, spomenike borbe proti reakcionarnim silam, ne pa spomenik4 borbe proti drugim narodom-In prav zato na tvoje veličatt-ne žrtve, padle o boju proti reakcionarnim tllam, ne bomo nikoli pozabili. Zato obiskujmo pogosto ta del mesta in počattimo spomin junakov, ki so omahnili v tmri za našo svobodo. Spoštljivo se pomudimo na tem kraju, kajti ta kraj je svet. Poln je krvi in zadušenih krikov, poln je nedogovorjenih besed in neizživetega življenja, poln je nasilja nad človekom, pa tudi poln pričevanja o veliki ljubezni in velikih dejanjih. In visoki kamen tredi polja — kamenit klicaj — nas bo že od daleč vabil in neprestano molče vzklikal, kakor naš partizanski pesnik, da je v tem ravninskem svetu znova mir. a dasi je vat tih, morilce toži in slavi umorjene! Slava padlim junakom! Iz prakse delavskih svetov 26. maja - parada mladosti v Kopru Osrednja prireditev ▼ koprski Delavski sveti v koprskem okraju so se organizacijsko hm ob Prazniku mladosti bo •______i______ 1__,•__• ■ občini parada mladosti, 26. maia v Kopru. Na njej bodo sodelovali člani TVD Partizan iz Kopra in okolice, vojaki JLA, člani jadral utrdili, manj uspehov pa so imeli pri reševanju proizvodnih vprašanj njo (ob istem številu zaposlenih in ob istih proizvodnih sredstvih) za skoraj 60 “/o. Uspeh je treba pripisati dobri organizaciji dela, disciplini in pravilni politiki gle- Pravkar zaključene volitve no- v celoti premagati lansko krizp. j de norm. Delavski svet je aktivno ' ’ ’ ■ ’ 1 1 J -1— ——' —: —x vseh teh pa jc brkinske ceste, gasilci, godbe na organizacijsko precej utrdili, večali izvozno ceno rib za 15 */o Delavke so se po lastnih odločit-pihala in pevski zbori. Sprevod manj uspehov pa so imeli pri bo šel po glavnih koprskih ulicah reševanju raznih proizvodnih do Trga revolucije, kjer bo mla* vprašanj (smotrnejše izrabljanje dina nastopila z raznimi kultur- strojnega parka, sistem nagraje-no-umetniSkimi točkami. Popol- Vanja in povečanje storilnosti), dne pa bodo na koprskem stadio- Razen tega so ponekod posvetili nu razna športna tekmovanja ter premalo skrbi poglabljanju delav-nogometna tekma med Koprom skega samoupravljanja. Nekatera in mariborskim Branikom. _ večja podjetja na Koprskem še Kmečka mladina koprske obči- zmerom nimajo obratnih delavne pa_ bo imela osrednjo prire- skih svetov, premalo pa se poslu-ditev že 19. maja, ko bo v Mare- žujejo tudi komisij, kot ene zelo zigah festival mladih zadružni- uspešnih oblik pri reševanju raz-kov. Na njem bodo prikazali de- nih problemov, lovne uspehe ter Kulturno in športno udejstvovanje kmečke mladine koprske občine. Veliko aktivnost pred Praznikom mladosti je razvila tudi strel, ska družina »Darko Marušiče v O teh stvareh ie bilo sicer govora na sestankih kolektivov ob volitvah novih delavskih svetov, vendar kakor kažejo zapisniki, najbrž premalo. Predvsem bi pokoli. Med drugim bodo ekipe SJji ? tStklnoTS strelcev obiskale vse okoliške vasi „,«,1 nfimi in HHavski- in propagirale strelski šport na ■ .j Nekateri delavski sveti podeželju. V koh pa bo družina “ ^ '“S nir^rnini!»e7^M?nienn«Vn sklicevanju kratkih sestankov, na pod užme z zračno puško. katerih bi jx>ročali o svojem delu Letovanje koprskih otrok jy> V koprskem okraju so t« dni naprsvtll • . j; f j t; neVatera n*Srt I* letovanj« otrok. Leto« bodo otroci voJ® tua}, ®.tem' P1, nesaiera koprskega okraj* letovali v Kopru, n* Be- večja podjetja začela izdajati me-i«m križu, v Tolminu, n« vr«n«kem in v sečne biltene, v katerih bi sezna- Avstrljl. V Kopru bo ---- 250 otrok, v Tolminu do zaCetka aygusta 220 'otrok. Za letovanje na Vranakam ao določili 27 otrok, pred-vaam *dravstveno llbkejSlh, na Belem križu pa bo letovalo 25 otrok v starosti od 5 do 10 lat. Za letovanje v Avitrlji ob smemo Pogled na Koper ------------------------------------ v primerjavi s predlanskim letom, nu pV°od* .r»d*Vjufij« njalj kolektive z raznimi proiz- I da ne govorimo o proizvodnji, ki 220 otrok, z« letovanje vodnimi, strokovnimi in drugimi se je povečala v zadnjih treh le- vprašanji. | tih za milijardo 300 tisoč kilo- Ob vsem tem pa seveda ne gramov rib. Največji uspeh pa so emo prezreti uspehov. V To- dosegli v tovarni ribjih izdelkov •E?*Z^SmS> «.dv!L70 2E!i' o.Ihh varni mila v Piranu so med dru-1 Delanglade v Kopru V zadnjih borcev. ' gim ugotovili, da jim je uspelo petih letih so povečali proizvod- Napredek organizacije RK na Dolenjskem Velik napredek je dosegel RK v novomeškem okraju tudi v krvodajalstvu, saj ima nova transfuzijska postaja v novomeški bolnišnici vsak teden prav po zaslugi požrtvovalnih aktivistov RK dovolj prostovoljcev za oddajanje krvi. V zdravstvenem izobraževanju mladine in odraslih posveča RK na Dolenjskem posebno skrb vaški ženski mladini, za katero je priredil v tej sezoni 11 tečajev za 280 deklet, začel je pa tudi z zdravstvenimi predavanji v tovarnah in med moško mladino, na taborjenjih predvojaške _ r w vzgoje. Mimo tega je organiziral nov in več kot 10.000 podmlad- 4,940.000 din. Prihranek zna&a to- okrajni odbor RK lani 67 zdrav- karjev, letos pa bodo dvignili rej dobrih 14 milijonov dinarjev, stvenih predavanj, od teh 34 s . itevilo odraslih članov prav tako kar kaže na izreden pomen takih filmi. Zanimanje za predavanja je moj Menit?, "je" pa vsekakor precejšnja, nad deset tisoč. Okrepili bodo kolektivnih del, ki združujejo zlasti na podeželju, pa tudi v prav tako je «iana ikodovaia mnogim njiv- delo občinskih in osnovnih orga- vaščane v skupnem delu in avi- mestih, zelo veliko, saj se je ne- "kl"> kulturam, oijno repico je hudo zbil nizacij, ki »o lani pokazale lepe gajo v njih samozavest in željo katerih predavanj udeležilo tudi rti^^kje^po^aiti^^u"« p«"«"*) Letos bo organizacija povečala število članov — Med socialne upravičence je razdelila živil in oblačil za približno 9 milijonov — V okraju dela 52 mlečnih kuhinj na šolah — Pomembno delo je opravila organi-zacija pri malih asanacijah — Transfuzijska postaja ima zrileraj dovolj krvodajalcev V Novem mestu so ▼ nedeljo Pomembno delo opravlja Rdeči na okrajni skupščini Rdečega kri- križ v okraju tudi pri malih asa-ža govorili o zdravstvenem pro- nacijah. V zadnjih dveh letih je svetljevanju ljudstva, socialni organiziral dela za zgraditev 26 dejavnosti, o borbi proti tuber- vodooskrbnih objektov, ureditev kulozi, urejevanju šolskih kuhinj kapnic in zajetja izvirkov. Vred-te stalnem razširjanju vrst pod- nost izvršenih del znaša 19 mili-mladka RK. Zdaj ima organiza- jonov dinarjev, medtem ko ie cija le več ko 8000 odraelih čla- skupnost prispevala zanje le vah uvrščale v delovne skupine glede na zmogljivost in izkušenost. Glede volitev naj še pripomnimo, da je bila povsod dobra udeležba. V večini primerov pa so odpravili prejšnjo napako — nesorazmerje med moškimi in ženskami. V začetku maja so se začele okrajne konference po posameznih strokah, ki bodo trajale do 10. maja. Na njih bodo zastopniki delavskih svetov koprskega okraja izvolili 16 delegatov za kongres delavskih svetov Jugoslavije. V Kopru pa so ustanovili komisijo, ki zbira in proučuje gradivo o razvoju delavskega samoupravljanja v okraju. S tem gradivom bodo podrobno seznanili delegate, preden bodo odšli na Kongres. Občutna škoda zaradi slane v mariborski okolici Maribor, 10. maja. - Strokovnjaki tn-kajfinje okrajna zadružne zveze ao doslej ugotovili, da ja slana v teh dnah občutno prizadela zlasti nlilnske vinograde v Slovenskih goricah In Dravski dolini. Tako ao na področju zadružnega kmetijskega gospo-daratva v Koiaklh pri Mariboru, kjer Imajo skupno 120 ha vinogradov, menda v celoti pomrznjeni poganjki trt v nižjih legah. Skoda v vlnogradh In sadovnjakih na pod- uspehe. V zadnjih dveh letih so za vsestranskim napredkom, organizacije RK razdelile 4230 socialnim upravičencem za več kot 8,920.000 din živil in oblačil. Šolske kuhinje pa so prejele prehrane v vrednosti naa 36 milijonov dinarjev. Zdaj dela v okraju 52 kuhini, v katerih delijo otrokom toplo hrano, razen teh pa prejema mladina 61 šol hladne malice. Pomoči RK je deležno v okraju nad 14.000 otrok. Nov dispanzer za ženske odprt Da bi omogočili boljšo zdravstveno zaščito zavarovanih in po 300 do 400 ljudi. bržčss >• inatno popravila. •J. K. Od. VS2pOM5&d RADEČE i N. Gorice. Pri premieri in ponovitvi v sredo zvečer je bila.novo gledališka dvorana polna gledalcev, dramo pa bodo zaradi velikega zanimanja »e nekajkrat ponovili. V načrtu imajo tudi več gostovanj v raznih krajih gorlikega okraja. M. D. RUŠE: | skanl po načrtu akademskega slikarja Rudija Kogeja. Občinski odbor SZDL Radeče Je na Tolmin se pripravlja na bližajočo posvetovanju s predstavniki društev, se turistično sezono ln dobiva prlkup- organlzaclj in ustanov pripravil v me- nejše zunanje lice. Očiščen je bil tudi secu maju obširen spored raznih pri- park, kjer so namestili nove klopi, reditev ln tekmovanj v počastitev Potrebno pa bi bilo ie prepleskati ln -Dneva mladosti« - 25. maja. Tako prebeliti pročelja nekaterih hlS, ki bodo vsa flzkulturna društva in šole kvarijo lice mesta, izvedli društvena oziroma šolska prvenstva v teku čez drn ln strn ln se KTiPFR, _________________________ _ nato pomerila za naslov občinskega • nezavarovanih žena po kraju, so ~ v tovarni »Partizanka« v Kopru v mariborski splošni bolnišnici .s Jgfi**•{£&£KS u JSoK SS»S, .~rs" s nisnice same uredili soaoben višek tekmovanj pa bo na sam Dan Dies0v Zdal se nrlnravUalo na nrvl dispanzer, ki so ga v sredo do- ko bo na Hotemežu dan Javni nastop, ki bo sredi maja ob poldne slovesno odprli in je Že t občim v o^viru^Dortne^ dn^vzgil- volitvah delavskega sveta v tovarni, pričel služiti svojemu namenu, nih domoVSto^n^klM* . . , .v ?™je zastopnike. Zaključek prireditev kfoHsVom premalo pomoči predvsem SC ICtOS *Z vzpenjačo JJJJ 8« mala s telovadnim nastopom materialne. V načrtu imajo namreč n n Pnlmrip * Partizan, Hotemež, otvoritvijo učenje istrskih narodnih plesov, za , na ronorje plavalnega bazena in plavalnimi tek- nastop pa bi seveda potrebovali Skupina delovnega kolektiva mami. v tem času bo v Radečah go- ustrezne kostume, nnsHotiii ie Hnirmrliln stovalo tudi celjsko Mestno gledališče, * podjetja »Oratlisc je dogradil godba na pihala DPD Svoboda bo pri- v koprski občini nadaljujejo tudi poslopje spodnje postaje pravila promenadni koncert, Planin- zdravstvene preglede šoloobveznih bodoče Pohorske vzpenjače. Za sko društvo pripravlja predavanje o Otrok. Do zdaj so pregledali okrog ________ _ . _________ napredovanje dela sta se na 1 "»*«,,50™°^». «0* otr°k. dru«» pr*f!?8 p* b0??P BISTRICA PRI RUŠAH: gradbišču sama zanimala tudi se- No- =£ovv ^^jfok^To^ kretar OKZKS Maribor Vlado Blca«. t. T. šoloobveznih otrok slabo hranjenih. Majhen in predsednik OLO Ma- To velja predvsem za podeželje. Ns ribor Milan Apih. Po podatkih TOLMIN: Kmetijska zadruga v Rušah ima 462 članov, od katerih je le 1 odstotkov pravih kmetov. Zadruga se razen dela v nekaterih pospeševalnih odsekih v glavnem bavi s trgovanjem prek svojih gostinskih ln trgovskih obratov. Zato pristojni menijo, da bi bil za zadrugo bolj primeren naziv »potrošniška zadruga«. V ruški občini Ie 42 kmečkih gospodarstev in 31 imečkiih posestev in od le-teh v zadrugo še ni vključenih 11 kmetov, upajo p«, da bodo tudi le-tl kmalu postali člani zadruge. Gospodarski načrt Je zadruga lani v celoti izpolnila ln ga celo presegla. Za zvezno kmetijsko tekmovanje v ruški občini ni zanimanja. Kmetje namreč zatrjujejo, da v višinskih zemljiških področjih ne morejo bistveno izboljšati donosa. -jak vodstva del zaaj vse kaže, da bo Pohorska vzpenjača mogla pobudo občinskega sveta za varstvo družine so povsod tam. kjer so ugo- v Logu pri Bistrici so te dni končali z merjenjem in trastranjem terena za gradnjo vodovoda. Za vodovod se vaščani Loga potegujejo že več let. saj so skoraj brez vode. So- na novo preple- pričeti obratovati v drugi polo- “Pn9?h‘Jolffih vici letošnjega let*. Vj. K. nu. Prostori so bili Hišice brez oskrbnika razpadajo V Slovanskih goricah je praesj hllic. 1 lici Carkvanjaka atanujejo aamo v sedmih ki so bile po zakonu o odpravi vlniiarakih drullne, katerih (lani delijo na gotpodar-odnoaov odviete lastnikom skupno t lem- j atvu. Zakaj bi torej poaeatvo vzdrževalo s ljllfl, ki ao jih obdelovali viniSsrjl. Samo evojiml aredatvl hiše. v katerih atsnujejo v ožji okolici Cerkvenjakl jih je 42. Te ljudje, ki ao lapoalenl drugje? Menijo, da tovUl slabo hranjenost otrok, ustano- al<> vti® mogočne, izkle- je. da je ta način igranja našel Konec meseca marca Je z uspehom so Izvajalci z upornim prizadevanjem gostovala v Ljubljani Glasbena Sola v skoraj polhi dvorani, kljub pozni lz Splita, točneje, učenci klavirskega dopoldanski url, opravili svoje delo oddelka izkušene pedagoginje prof. uspešno, kar se Je pokazalo ob toplem Mire Šibenik. Točno mesec dni kasneje sprejemu Izvajanih skladb. Hvale Je Srednja glasbena šola lz Ljubljane vredno Je, da Je bila med poslušalci da Iniciativo ravnateljice tov. Vide v veliki večini mladina, kar dokazuje, Hribar Verajeve vrnila obisk. Vodstvo da so taka gostovanja lz centra repu vodja,' v čigar rokafi je oder po-1 , ,I?ral?i so režijski koncept stal zares čudovit, ne samo učin- učinkovito oživotvorili. V tej igri kovit instrument. Bistvene prvine ni šlo toliko zato, kaj kdo dela, Prežihovega dela, katere je s. marveč mnogo bolj zato. kako srcem in razumom zajel, je podal dela. Kakor nam je dekoracija na odrskem prostoru tako, da je pričarala na oder določen prostor ta teatrski večer pomenil gledal- slovenske koroške vasi, tako nam cem življenje. Kar dejanje nosi v( je igra glavnih oseb odkrila v sebi, je bilo poudarjeno. Kmečko, skopih potezah pretresljivi pasi- življenje, ki v svojih odrskih podobah v naši dramatiki že ima jon propadajoče Pernjakovine, nas povedla v globino človeškega svojo določeno zgodovino, rado j srca in misli, govoreč jedrnato zavaia v povprečen romantično Prežihove stavke, kakor da se nadannjen realizem ali bolje, ve- j bero usodna dejstva iz črnih bu-rjzem, medtem ko se je Vrhunc j kev kmečkega stanu z nekam odločil za plemenito, čisto teatral-; obredno vzdignjenim poudarkom, nost, za oplemeniteni realizem,1 V eni sami besedi — cel tok misli dvignjen z gledališkim koturnom in čustvenih vzgibov, v enem sa- dalca, in učinek je bil tak, da je režiserju in igralcem njihovo delo povsem potrdil. Mogočna pojava Albina Penka, ki nam Je dal Pemjaka brez običajnih šablon, jo bila izdelana v maski, besedi, hoji In šoaljo m pravilnim razumevanjem za • . , , ® ,r °—* , —, glasbo te vrste tehnično pravilno in sane podobe, dovršene v svoji najkrajšo in najlažjo pot do gle-muzlkalno estetsko odpela tri zamor- ] vsebini, kompoziciji in barvitosti. — —’* — L" 1 ’ J- dosegel ne , —______„__________ ______ ________ — - ........ _ _ — certlno za flaVto ln klavir francoske iznajdljivostjo, marveč bolj s zavoda je dolgo pot Izkoristilo za pred- bilke v provinci pozitivna ln še več, skladateljice Cecile chamlnade, ki ga sredstvi globoke in smiselne odr- nodno gostovanje v Novem mestu. Na nujno potrebna. Klavirsko spremljavo Je Izvedel Rudi Pok z voluminoznim, cke tplmiVe ki ie znnla združiti Pot Je Odpotovalo 6 mladih Izvajalcev: Je solidno opravila prof. Maša Bohinec. | svetlim tonom ln pravilnim frazlra- s icuniKe, kl je znaia zuruzm "■arija Kocjančič ln Andrej Jarc lz po dolgi vožnji preko Karlovca ln njem. Andrej Jarc Je z znatnim srni- monumentalnost S poezijo, na- , - - , nwr,eda Prof' Antona Ravnika, violi- samotne Like nas Je v ponedeljek zju- slom za klavirski zvok zaigral 4 deli- tančno risanje prizorov z občut- "V'. ,7 _Jo Plstka Radmila Dimitrova iz razreda traj, 29. aprila, gostoljubno sprejel , katne Škerjančeve preludije <9, 7, 6, 8) }enl zamaknienost s Dristno Ji^raTk»knr ro er.,r..iTi uP^ PPM- Leona Pfeiferja, solopevka Olga spiit. V polni dvorani Doma Jugoslo- ln dve Sukovi skladbi: Veterček ln zamaKnjenosi s pristno, Sč.no odigral kakor to Pr.tre.!Jlvo J. od- šo4 va lz razreda prof. Ksenije Ku- venske vojne mornarice so mladi 'z- Ljubezensko hrepenenje, od katerih drobno resničnostjo. Skratka, re- [SrslsJ nriSVe’ flavtist Rudi Pok lz razreda vajalcl .................... ‘ L‘ , x: AW SIavka Korošca, ln klarinetist rečemo, _ n,,.1;, Zupan iz razreda prof. Mihe sam velik ravnost spontanega navdušenja. Kon- —...........—------------------------------------ . 1„,_ ulPnjska metropola nas Je spre- cert Je otvorll klarinetist Alojz Zupan, j peramentne Makedonke Radmile Dl- spektivo in simbolično vrednost J -ia V ncmlodnom cono ti nocmotnnn i.i j - - mnblrim ♦nnnm IntO- DlitrOVP IH t p pnnrolčnn mnH Irnlnn _____________1____ •_______i___ I__________• cijo dveh mož, ki ne predstavljata samo malenkostne osebne strasti, marveč tudi nagibe svojega časa. Pernjakovo družino dopolnjujeta Mojca, kl jo je igrala Marmont. IieUKlHSCll MSVU HUVU- concertino. Oieaill BO UMOUnimji z** v | tttj 1UVIIU t UIC41UU1IU imouaciju, o— o— J *— i- ‘ „ V* A I I Uneuat«,.. I- r««a 1,1 1_ 35£? Glasbene Sole in neakustična znrt z variacijami v F-duru, Schu- | izvedla za svoja leta težak Mendels- Ta režireka zasnova se ie ka- \l liJ?« % e/J •tn v• tir pSSIiic!? ki uvorana domačega gledališča. Vendar mann s tremi Otroškimi prizori lz op. ! sohnov koncert za violino ln orkester i. * j..p . e S”!« * , _ » , i ,er PernJic‘' kl ------------------- Chopin z Uspavanko op. 57 in , v e-molu. Pri klavirju Je bil prof. Pa- zala tudi ' v sceni, kl JO je za-: Jo j. d.l. Na«. B o » I č . v . v« tri « , tremi Ecossalseaml op. 72, ki Jih Je vel Sivlc, kl Je razen Lobetove (klavir: mislil prof. Boris Kobe in tehnič- f* inVICMVtako«n^^ odlično interpretirala komaj 13-letna A. Jarc) spremljal celoten program no jzvr,|„i Sneta lonannoir Per- p . V . i tWrsK“ Marija Kocjančič. Zlasti pri Chopinu večera z njemu lastno suverenostjo ln ;0u i-, a ler mojstrovin. ».». Je mnoilčnl prizor pred l Manja Kocjancic.^ lzr^lt0 blJ vellka Jopora miatJlm solistom. njakova hi«a s svojim ves čas i umetniško dispozicijo male pianistke, Gostovanje Srednje glasbene Sole prazničnim, pfruntarskim vzduš- ki je s preciznim posluhom za občut- iz Ljubljane v Splitu je bil lep uspeh družila z realistično DO- o slučaj, da 80 Angleži po- ijtvo notno tkivo, ki se prepleta v in lepa afirmacija te glasbeno vzgolne V■* nje nruziia z reaiisi^o to sne» film o japonskih končen- skladbah velikega poeta, očarala po- ustanove. i™«. «.n» dobo Dreti cerkvno in Dreti bec- tn{,„ \ Pomladnem soncu, nasmejana kj je z lepim, mehkim tonom, lnto- | mltrove, ki Je energično, muzikalno na oj... ;7eovoriene besede in lila - sta Prijetno razpoloženje ska- nančno čisto, zaigral znani Webrov ; doživeto, tehnično odlično priprav- 11 , “ . f rrIo«, T}aJan, neuglašen klavir novb- concertino. Sledili so skladatelji Mo- ljena, ne ravno z brezhibno Intonacijo, oarsKega dogajanja. ‘asbene šole in neakustlčna ' ‘ lomačega gledališča. Vendar »Skn7i uW^»Pnn.dTz= bU^ vrellLn]opora‘am"a°dlmV8ouštom0 njakova hiša s sVojim ves čas j3G5T //C 'V.C.I " umetniško dispozicijo male pianistke. Gostovanje Sredr'- — » !kl Je s preciznim posluhom za občut- Jz Ljubljane v Splitu Zvonimir ct|°ič'' dobo pred cerkvijo in pred Seč . j •vnt, \j ^ujjuhoivhš rvvruvcf«- ---------- - lraci)skih taboriščih šele deset let Po vojni. Zanesli so se na pre-*.°.Vor’ da čas zaceli vse rane. "»o se zmotili, kajti film »Skozi Pekel« bi bil pred desetimi leti se prej kot komercialen. Razen e0a pa ima časovna ddmaknje-1 pr; »Nolitu« v Beogradu je izšla skem pesništvu 18. stoletja, o Ra- °st za današnjega gledalca še obsežna knjiga književnih kritik dičeviču, Ignjatoviču, Vasi Živkovo prednost: le-ta ni več tako miadega Borislava Mihajloviča, vicu, Vladislavu Petkoviču-Disu, otančen in gleda dogodke na i enega vodilnih kritičnih imen pri Zmaju, pa tudi o nekaterih še Intt ne,Prizadeto, kakor da ga | nas po zadnji vojni. Avtor jo je živih, tako o Andriču, Veljku Pe- °5iod ikonske invazije v drugi, naslovil »Od istog čitaoca«. Ob-1 troviču in Marku Rističu. Dva sega čez 370 strani in pomeni najtehtnejša sestavka je napisal o morda najtolažilnejši pojav zad- Disu in Zivkoviču, medtem ko je njih let pri nas, da bomo sčaso- Rističa le preostro sodil, ma le dobili književnega kritika, Drugi, zdaleč obsežnejši del, ki ki bo kos nelahki nalogi, ima naslov »Dnevi«, prinaša te- . . ... , , ■ „ kočo kritiko, toda v celoti pri- Ce je bila pred zadnjo vojno vjajno jn zbrano pisano. Po Sker- ?,? "a_* Wu Srbi -še niso imeli res reje- Kritike Borislava Mihajloviča ln reveži. Med njimi igra Ajto Angelca Hlebcetova temperamentno in z redko igralsko polnokrvnostjo, Moikopleta pa suvereno Belak. Omenttl moramo ie značilne like, kl so jih dali Dolinar, (Berač), Skof (Berač in Zdravnik) In Strnad (Mudal), Novak (sodnik) In Cesar (Černjak). Pri predstavi so sodelovali tudi Itevilni celjski gledaillki amaterji (SveteiSkova, Kotnik, Golobova, Danica Frecetova, Vernik ln Vrabl). r ,- —’ ... . i a* i I licu oriri ac mau imen ico ivjl- ak ,?nij V ai Pu5c nega književnega kritika, kakršen svojih del v dnevnem ali l®den* | ;e Mihajlovič. Seveda je v polnem skem tisku, ie zadnjih deset let Jrazvo:u, v kritičnem pisanju poštah) skoraj pravilo. Tudi namr^ mora biti dobršen kos svetovni vojni cela večnost. S em so računali tudi ustvarjalci rlmt književni UITle(nosti resnične umetnosti in kritik razvil ne v kateri koli knji- ne samo deutev> Mihajlovičevo zevni reviji, ampak v beograi- pisanj€ je ta,k0i da floVCka zgrabi, skem tedniku »Nin«. Večji del teh • ne ti lako da mora zapiskov je tiskal v omenienam bratf Tud[ njegove sodbe (in listu. Vseh skupaj jih je v knjigi sodb -e zda]e6 več kot anaHz> kar objavil petdeset. j je razumljivo, če upoštevamo, da Knjigo je avtor razdelil v dva gre za tekočo kritiko) so zelo predela: v prvem, manjšem, ki mu tehtane, splošno sprejemljive in je vzdel naslov »Leta«, je pona- močno objektivne, kar je treba tisnil enajst prispevkov, zvečine mlademu kritiku šteti posebej v ..1 1.1 ___________________ »t:_ .. J-1 ____]„l: — ž,*: glavnem o delih in imenih starej- Mihajlovič ni pridružil ne enemu ših književnikov, o katerih je že i ne drugemu. Vodilo mu je kvali-veliko pisano, tako o starem srb-1 teta, kar je edino prav. Govori Lojze Spacal: »Čolni v Istri« (s r azstave v Jakopičevem paviljonu) privatnika, bodisi družbene organizacije, ustanove in podjetja, da je hranjenje takšnega arhivskega gradiva starejšega ali mlajšega datuma, njihova dolžnost Koliko važnega in nenadomestljivega gradiva, ki bi odkrilo marsikatero temno stran naše preteklosti, je bilo zaradi nevednosti posameznikov ali kolektivov uničenega ali izgubljenega. Marsikakšna pomembna listina, rokopisna arhivska knjiga ali doku-, ment je še danes v privatni zbirki, kjer je več ali manj izpostavljen propadanju ali celo uničenju in ne služi svojemu namenu. I Nič manj važen od praktičnega je pedagoški pomen razstava arhivalij. Težnja oživeti zgodovinske teme, približati dokumente čimbolj neposredno publiki, delovati na vzgojo zgodovinske zavesti posameznikov, pomeni izključiti, kolikor je mogoče, vsak posredni element pristopanja k viru in dokumentaciji določenega problema. Danes, ko toliko govorimo o reformi našega šolstva, ko hočemo našo šolo osvoboditi . verbalizma, se vse premalo zavedamo, kakšno vlogo bi lahko pri i pouku zgodovine in domoznan-| stva odigrali arhivi, povezani z muzejskimi zbirkami. Izkušnje Zgodovinskega muzeja Francije v Parizu, ki je neposredno povezan z Narodnim arhivom, jasno kažejo, kakšne usluge lahko daje pri pouku zgodovine direkten kontakt z arhivskim gradivom. Pa ne samo šolski pouk, tudi splošno-izobraževalno dejavnost v okviru Ljudske univerze bi lahko poživili s periodičnimi razstavami arhivskega gradiva, ki bi bil vezan na predavateljevo temo. To bi bilo nekaj misli, kl se vsiljujejo Človeku, ko sl ogleduje razstavljene dokumente. Organizator Je razdelil razstavo na tri dele, čeprav ni Imel namena podati neke ostro začrtane tematike. Razstava Je urejna kronološko, to se pravi od naJstareJSe ohranjene listine lz leta 1217, kl Je v Državnem arhivu, pa do konca narodnoosvobodilne borbe. V prvem delu so prikazane pod geslom -Narod naš dokaze hrani« nekatere pomembnejše vrste arhivalij, kl pridejo v poštev pri proučevanju slovenske zgodovine do leta 1848. Izbor arhivalij Je zanimiv in poučen, vendar se ml zdi, da bi morala biti posvečena dobi prosvetljenega absolutizma ln marčni revoluciji večja pozornost, ker so prav ta leta vplivala na prerod našega naroda. *. Mnogo večjo pozornost Je razstavljavec posvetu osrednjemu delu razstave. V dokumentih, kl so razstavljeni pod geslom -V sponah kapitalizma«, skuša zajeti boj naprednih sil našega naroda za nacionalno ln socialno osvoboditev. Največ dokumentov Je posvečenih delavskemu gibanju, kl se Je razvijalo prt nas v okviru avstrijskega socialističnega gibanja. Delavsko razredno gibanje Je bilo usmerjeno predvsem v boj za politične pravice, za splošno ln enako volilno pravico, zboljšanje plač, skrajšanje delovnega dne Itd., za kar so manifestirali na proslavah 1. maja, stavkah ln drugih prireditvah, kjer so pokazali svpjo enotnost. To prikazujejo tudi razstavljeni dokumenti. Iz obdobja Ilegalnega delovanja KP Slovenije pa so razstavljeni trije dokumenti: okrožnica o ustanovitvi komunistične »Delavsko socialistične stranke za Slovenijo« leta 1920, letak z naslovom Delovnemu ljudstvu skupine ustanoviteljev »Delavsko kmečkega lista« lz leta 1926 ln obvestilo o ustanovnem kongresu KPS leta 19J7. V tretjem izložbenem oknu razstavlja svoje gradivo naš najmlajši arhivski zavod, arhiv Muzeja NO. Prikazan Je način shranjevanja dokumentov v času NOB, še posebej pa restavracija in konservlranje dokumentov, ki so na tem, da propadejo. Zbirka doslej izdanih dokumentov lz NOB pa nazorno prikaže, kako važno Je čuvanje ln zbiranje arhivalij za proučevanje naše ljudske revolucije. Kljub temu, da nam ta razstava, kl Je po obsegu skromna, ne more nuditi vsega, kar posedujeta v svojih bogatih zbirkah Državni arhiv Slovenije ln Muzej NO, ln kliub nekaterim pomanjkljivostim. Je bil vendar storjen korak v smeri prlbllžavanja arhiva ljudstvu. Pravilno Je. da je ob tej priložnosti vodstvo Državnega arhiva ln Muzeja NO Izbralo najbolj prometno ljubljansko ulico ln tako doseglo neposreden kontakt s tistim občinstvom, kl bi najbrž ne našlo možnosti, da obišče razstavo v kakšni dvorani. Razstava Je nakazala problematiko ln dala pobudo, da se organizirajo podobne razstave, omejene na neki določen časovni okvir. Te razstava naj ne bi bile vezane samo na vsakoletni arhivski teden, ampak naj bi postale oblika splošno Izobraževalne. Uudsko-prosvetne dejavnosti ln pouka zgodovine na naših šolah. I. V. NEKAJ NOVOSTI NUK Kaier M.: Da« rttmitcht Privatrecht. Abschnitt 1. MUnchen 1955. (Handbueh dar Altertumawlsaenachalt. 10. Abt. T. 3. Bd 3. Abachnltt 1.) (II 74820-10 Abt. T. 3. Bd 3.) Korirjr: D.: Bavaztfts a magyar t6rt8na- lem forršaaiba 6i irodalmiba. 2 ktin. Buda-peat 1951-1954. (134286-1.2) Krzy2anowskl J.: Hiatorla literatury pol* akte) od irednlovviecza do XIX w. (War»za-wt 1953.) (134235) LaMon-MonteU M.: Lea Atapea du capi-taltsme de Hammourabi A Rockefeller. Parla 1930. (125353) Le Hlr Y.: Esth4tique et atructure du-vera fran?aia. Parla 1956. (F 7/1957) Leacoffler J.: Hlatolre de la Htirature norvAglenne. Parla (1952) (125931) Maclaurin W. R.: Invention & innovation in the radio induatry. New York 1949. 1123741) Merltt H. D.: Fact and lore about Old Cngliah worda. Stanford. Cal. 1954. (Stan-ford Univeraity Publicationa. Univeraity Se-Hea. Language and Literature. 13.) (II 99071-13) Moch J.: Yougoaiavie, terre d*exp4rlen-ct* Monaco (1953). (125993) O mluvenAm ilov#. (Napsall) F. Danei, B. Hšla, A. Jedlička, M. Romportl. Pral* 1954. (MetodickA pflrufiky. 24.) (124065-24) PODJETJA, USTANOVE, ŠOLE, ZASEBNIKU REVIJE IN VSE OSTALE PUBLIKACIJE IZ VSEH DRŽAV PO OBRAČUNSKEM (DVOJNEM URADNEM) TEČAJU - KNJIGARNAM S POPUSTOM - V NAJKRAjSEM CASU PRESKRBUJE CANKARJEVA ZALOŽBA Import-Export LJUBLJANA, KIDRIČEVA 1/1 p. p. 163 - Telefon 22-061 # PUBLIKACIJE ZDRU2ENIH NARODOV IN FAO STALNO NA ZALOGI PRED JUTRIŠNJIM SREČANJEM V ZAGREBU Ne le napad, tudi obramba povzroča skrbi Italijanska reprezentanca na poti v Zagreb — Sreč anje se bo začelo ob 16.30 Srečanje bodo vodili češkoslovaški sodniki Mačko in njegova pomočnika Karaš in Opalovič. Zvezni kapetan italijanske reprezentance Foni je sinoči sporočil postavo moštva, ki Je naslednje: Lovati, Magnini, Cervato, Chla-pella, Orzan, Segatto, Bonlpertl, Mon-tuorl, Vlrglll, Oraton ln Prinl. ZAGREB, 10. maja. - Zagrebško športno občinstvo že nekaj dni razpravlja le o nedeljskem nogometnem srečanju med nogometnima reprezentancama Jugoslavije ln Italije. To bo glede na amblent, v katerem te bo razvijalo to srečanje, ln upamo tudi glede na kvaliteto, res velik športni dogodek. Skoraj vse vstopnice so razprodane, ostalo je le še nekaj stojišč. •Azzurl« bodo imeli mrd seboj okoli , S000 vnetih navijačev. Srečanje bo spremljalo okoli 110 Jugoslovanskih In Italijanskih novinarjev. Tekmo bosta prenašala po televiziji Radio Zagreb In Italijanska televizijska mreža. Tekma se bo začela ob 16.30 urL - V moštvu Je torej devet igralcev Florentine, lanskoletnega prvaka Italije, ki je sedaj na drugem mestu na 1 lestvici. Lovati je iz Lazia, Bonlpertl | pa iz Juventusa. Igra Fiorentirie je j zasnovana na štirlkotniku Chiapella-Segatto, Montuori-Graton, Bonlpertl običajno igra nazaj pomaknjeno krilo, medtem ko od krilcev Montouri igra ofenzivno, Graton pa pomaga obrambi. V trenutkih napadov se Se- I_— gatto približa napadu ln ga podpira v' n„-„! _,.l, - j njegovih akcijah. Hr7nlnUllP I Italijansko moštvo je danes po- Ul LU|uVI\U i poldne odpotovalo lz Udin, kjer Je __________* 'imelo zadnje treninge, prek Ljubljane ' v Zagreb. Moštvo bo nastanjeno v -Palače- hotelu. Italijanski novinarji pa v hotelu »Dubrovnik". Jutri, v soboto dopoldne bodo imeli italijanski reprezentantje kondicijski trening, opoldne pa jih bo sprejel predsednik Ljudskega odbora Večeslav Holjevac. Popoldne ob 18.30 bo priredil sprejem italijanski konzul v Zagrebu, jutri zvečer in v nedeljo dopoldne bo v dvorani »Variete« ustmen časopis, ki bodo na njem sodelovali razen naših športnih novinarjev in igralcev tudi italijanski igralci in novinarji. Sekcija športnih novinarjev v Zagrebu pa bo imela v nedeljo dopoldne v klubu hrvatskih novinarjev sprejem za italijanske novinarje in radio napovedovalce. • Sofija, 10. maja. - Ni conskem latenskem turnirju v Sodji »o odigrali V. kolo. Matanovlč in Karaklajič »u prekinila. Matanovlč je v boljšem položaju proti Bar-csi. prav Uku pa Karaklajič proti Filipu. Ostali rezultati: Batjunl : Mitettelu remi, Neuklrch : Szilagy 1:0, Pfeifer : Beni 1:0, Sliva : Žita prek.. Fuchs : Nimella remi. Vrstni red: Pfeifer 4, Filip 3,6/1!, Mitettelu 3,5 Matanovič 3 (1) itd. • Zagreb, 10. maja. - Nogometaši -Lokomotive so se vrnili z gostovanja po Nizozemski In Zahodni Nemčiji. Lokomotiva }e zgubila v Nljmegenu proti klubu Netz z 1:2. Premagala pa Je amsterdamski BVS s 3:1. V Eldhovenu Je Lokomotiva izgubila proti PSV z 1:«, premagala pa je Frankfurter FC s 4:3. • Beograd, 10. maja. - Zvezni kapetan za .boka Radojko Mladenovič Je določil boksarje, ki bodo sodelovali na evropskem prvenstvu v Pragi od 25. maja do 2. junija. Naši reprzentantje so: Paljič, Mitrovič, Benedek, Viti«, Lukič, Stefanovič, Tkalčič, Jakovljevič, Bogonjič, Davidov«. • Gelsenklrchen, 10. maja (BPA). — V tekmdvanju za Grashoper pokal je Flo-rentina v Gelsenklrchenu premagala nemško moštvo »Sehalke 04« s 3:2 (3:1). POKALNI ŠAHOVSKI TURNIR NA JESENICAH Spremembe na tabeli Stanje na tabeli po X. kolu: Cre-pinšek 9 točk, Germek 7 (1), Šiška, Vošpemik 7, Komasiewlcz «, Bavdek 5,5, StrumbelJ 4.5 Ud. Jutri v Ljubljani 9 Kolesarske dirka v Podutiku od .8. ure dalje na podutiški krožni progi. Mladinci bodo ob tej prlloinoatl tekmovali za republiško prvenstvo. Dirke bodo ob ya»-• kem vremenu. • Atletski miting na stadionu »Ljubljane« v iiški od 9. ure dalje. Nastopili bodo Pečnik, Ingolič, Pelelj, Aljančič itd. ln Škerjančeva, Pucova, Brelčakova, Pristavčeva itd. 9 Republiško prvanstvo * Judo športu na Gospodarskem razstavišču od 9. ure dalja in od 17. ure. Nastopili bodo tekmovalci iz Maribora, Ljubljane in Kranja. • Olimpija : Branik tekma zvezne ien-akc odbojkarske lige ob 10. url na igrišču pod Cekinovim gradom. ZAČELO SE JE DRŽAVNO PRVENSTVO V KEGLJANJU V vodstvu je »Ljubljana« Kranj, 10. maja. - Danes ob ». uri se Ja v Kranju začelo ekipno ln posamezno Včeraj popoldne Je imela naša reprezentanca trening tekmo proti pod-zveznemu moštvu »Elektrostroj- lz Zagreba. V obeh polčasih so nastopile različne formacije naše reprezentance. V prvem polčasu je bil rezultat 3:0 za državno moštvo: Beara, Belin, Črnko- Jugoslovanska reprezentanca za tekmo z Italijo Zagreb, 10. maja. Zvfezni kapetan Aleksander Tirna-nič je določil za tekmo z Italijo naslednje igralce: Beara-Spajic, Crnkovič-Mitic, Krstič, Boškov-Raj-kov, Milutinovič, Zebec, Vu-kas, Lipošinovič. Rezerve: Stojanovič, Santek, Antič, Veselinovič, Kostič. vlč, Santek, Spajič, Krstič, Rajkov, Milutinovič (2), Zebec, Vukas, Lipošinovič (1). Rezultat drugega polčasa pa je bil 1:1. Igrali so: Beara, Spajič, Crnkovič, Mitič. Krstič, Boškov, Lipošinovič, Milutinovič, Kostič, Vukas (1), Zebec. Prva postava Je igrala nekoliko bolj enostavno in hitreje, druga pa bolj komplicirano ln počasneje. Toda v prvem polčasu Je F.lektrostroj igral precej odprto, medtem ko. se Je v dru- času so v moštvu Elektrostroja nastopili: Stojanovič, Antič in Veselinovič. Ko smo gledali ta trening, smo se že v naprej zbali ob misli, kako bo naš napad prebil italijanski bunker, če pa mu je to komaj uspelo proti Elektro-stroju. Takoj se Je opazilo, da so naši napadalci brez moči tudi proti slabemu nasprotniku, če ima le-ta v vratih izredno razpoloženega vratarja. Reprezentanca Je usmerila vse svoje napore, da bi po sredi Igrišča prebila bunker. To pa ni pot za uspešno igro proti bunkerju. To se lahko doseže le s hitro igro prek kril, ker se morajo obrambne sile bunkerja širiti. Zanimivo Je, da ni zadovoljilo nobeno krilo. Zal so Rajkov ln Lipošinovič ter Zebec le redkokdaj dobili žogo. Ni problemov le v napadu, marveč tudi v obrambi. Belin Je igral v prvem delu, pa je moral v odmoru igro zapustiti, ker ga Je ujela poškodba. V nedeljo ne bo mogel igrati ln zvezni kapetan Tirnanlč Je zato poskusil s Spajičem. Po današnjem treningu bo šele sestavljena naša reprezentanca. J. Poljak Srednješolsko prvenstvo v atletiki Društvo učiteljev ln profesorjev telesne vzgoje LRS obvešča vse srednje in strokovne šole, da bo republiško srednješolsko prvenstvo v atletiki v sredo, dne 15. maja 1937 na stadionu SD »Ljubljana« v Siškl. Pričetek tekmovanja ob 14. url. Pismene poimenske prijave morajo šole oddati najkasneje pol ure pred pričetkom tekmovanja. Tekmovanje se bo izvedlo pod pokroviteljstvom ZAK »Ljub- KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO KINO »KOMUNA« Angleški film »SKOZI PEKEL« Brez tednika. Predstave ob 15, 17, 19 in 21.15. V glavni vlogi Virginia McKenna ln Peter Finch. Prodaja vstopnic od 9.30-11 ter od 14 dalje. KINO »V I e< Ameriški barvni einemascopskl film RIHARD LEVJESRČNI Brez tednika. Predstave ob 15, IT, IS in 21. V. glavni vlogi Virginia Mayo. in Georg Sanders. Prodaja vstopnic od 9.30-11 ter od 14 dalje. KINO »UNION«: amer. barvni film »Kliči M za umor«. Brez tednika. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10 je matineja istega filma. V glav. vlogi Grace Kelly in Ray Milland. KINO »SLOGA«: sovj. barvna komedija »Novoletni ples«. Tednik F. N. 19. Predstave ob 13. 17, 19 in 21. Predprodaja vstopnic v obeh kinematografih od 9.30-11 in od 14 dalje, ra matinejo v kino »Union« pa od 9 dalje. KINO »SOČA«: francoski film »Heroji so utrujeni«. Brez tednika. Predstave ob KOSARKARSKI komentar pred današnjimi in jutrišnjimi borbami POZOR NA OSEBNE! Trinajst od šestnajstih možnih točk za slovenska p redstavnika Najbolj prepričljiv In vzpodbuden podatek dosedanjega tekmovanja v »vezni košarkarski ligi je tale: slovenska ligaša Ljubljana in 01ympia sta v dosedanjih osmih spopadih od 16 možnih dobila 13 točk. V zadnjih prven- stvih so tak zanesljiv start zaznamovali edino Igralci Crvene zvezde in Pro-leterja, ki so prav zaradi tega na koncu pustili vse ostale tekmece za seboj. Zato komentator beograjskega Športa« ni brez osnove začel svoj članek z na- slovom »Bravo fantje«. Torej, za sedaj smo z nastopom nalih i Današnje in jutrišnje košarkarske dveh ljubljanskih moštev lahko več kot ! »dirke« bodo izredno zanimive. Saj lahko zadovoljni. Ce Je kdo v začetku dvomil, da pomenijo preokretnico v vrstnem redu, ki ima v nizajočih ae uspehih vmes prste jo do prekinitve skorajda ne bo mogoče srečno naključje, Je moral spremeniti mne- Po treh discipliniranih kolih Je bilo v četrtem izključenih kar troje igralcev: čabalovič v Ljubljani, Ko-lebovič in Demšar pa v Karlovcu. nje, posebno po zadnjih dveh nastopih. »Ljubljana« Je bila za razred boljša od močnege nasprotnika Montažnega. »01ypia« pa v Zagrebu nevarnim košarkarjem Lokomotive ni privoščila niti točke. Preura-njeno bi bilo tehtati, katero od obeh moštev je osvojilo dragocenejše točke. Vendarle je vredno zabeležiti, da je pred dvoboji, ki bodo še drevi marsikaj spremenili, edino ljubljanska »01ympia« izbojevala kar dve zmagi na tujih igriščih ob sojenju tujih sodnikov. Brez dvoma pa je edino odločilno merilo prvenstvena lestvica. In na njej je »Ljubljana« še vedno prva, BSK drugi in »01ympia« tretja. Vzrok taki razvrstitvi pa Je zanimiv in nemara zelo po- ipremeniti. V prvi vrsti ima »Ljubljana« nehvaležno delo. *Na I^alemegdanu, kjer so edine steklene košarkarske plošče v državi, bo morala obračunati’ z prav nič šibkim moštvom Crvene zvezde. Njeni Igralci so vsi visoki, zato bo treba paziti, da odličen skok pod koši Ljubljančanov ne bi mogel priti do polne veljave. Se več kot to pa je pomembno dejstvo, da zna Crvena zvezda temeljito pripraviti svoje napade in ima v napadalnih vrstah več zanesljivih strelcev. Nekoliko olajševalna okoliščina je še nepotrjena vest, da bo Mliller ponovno na zapisniku in da sta bila dva zvezdaša Izključena na zadnji tekmi, tako da Je njun nastop negotov. Na igrišču pod Cekinovim gradom bo na ponovitev prvenstvene drame prispela družina beograjskega »Partizana«. Nocojšnji nasprotniki »01ympie« so kljub trenutno poraznemu plasmaju odlično moštvo. S svojo načrtno Igro, izpraznjevanjom prostora pod košem, Radovičevimi prodori ln protinapadi, lahko ogrožajo prav vsakogar, čeprav ni- obe naši društvi. Le-ti si prav gotovo žele zmago Montažnega in poraz Proleterja. Kolikor lahko presodimo po prednosti doma čega igrišča, ki Je še v veljavi, bi take izide potrdili. Seveda pa je težko zanemariti izrednih 100 košev Proleterja in nje govo Izkušenost. Zato se lahko za karlovški spopad vzdržimo vsake prognoze. Lokomotiva bo v Tuzlli samo potrdila avoje zadnje mesto - še posebej, ker je odpotovala v nepopolni postavi. Pred petim kolom pričakujemo, da bosta naša zastopnika osvojila vrh lestvice. 16, 1* in 20. Prodaja vstopnic lamo od 14 dalje. LEI Ni k.NO »BEŽIGRAD«: italijanski film »Teodora«. Brez tednika. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic uro pred začetkom predstave. MLADINSKI KINO LM, Kotnikova 8 predvaja francoski film »Odšel brez naslova«. Predstavi vsak dan ob 10 in 15. KINO »LITOSTROJ«: ameriški barvni film »Daljna obzorja«. Predstava ob 20. V glavni vlogi Charlton Heston, Fred McMurray in Donna Reed. Prodaja vstopnic uro pred začetkom predstave. KINO »TRIGLAV« Madžarski barvni film MOJ DED IN JAZ Tednik. V glavni vlogi Gyula Gozon ln Kalman Koletar. Predstave ob 18, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. KINO »S I Š K A« Poljski film Pokolenje V glavni vlogi Tadeusi Lomnlcki ln Urszula Modrynska. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. Danes zadnjikrat. prvemtvo Jugoslavije v ktflljanju za molk«. I učtn BSK ,, nahaja pred »01ymplo« samo Vsega nastopa 7* igralcev in 18 •!k*P. zaradi tega. ker Ima z« 1 točko boljlo Vsega .» ~w~ * _ ■ ,«,Bua -■ —■ ~ —■ ——1 . - _ Danes so bila na sporedu ekipna tekmova- razilko v koših; BSK + 18, »01ympia« + 17! »Elek- | ^— vi vn~ »..u« ]e malo bo-. se pridružili nj>, kjer .o nastopili I Študentom bi bilo treba Irostroj« (Zgb),Branlk7)1»..' . .. J. . ..- -j ‘J*1« “aJ tsie« v i.mmjano zaruzijo z Davna giasDa, vmes reklame — ia.su kmUirTo Mediclncl dobe knjigo pri obiskom lutkovnih predstav. Vse ln- Nove knjige - 16.00 Glasbene uganke mus po znatno znižani ceni. formacije daje uprava Mestnega lut- - 17.10 Kaj bo prihodnji teden na spo- y _ Turistično društvo Ljubljana spo- , *1£?aV?,čai, Ljubljana, Res vsem prljavljencem za ogled '^eva ce8ta »*• te1, »»-03®- M]jpu>nnT «n?STI o « vnem prljavljencem z« “fhtpetra in Celja, da Je iz tehničnih lunlj80V °®led Preloien h* mesec mm m r]T,M9 KINO »STORŽIČ«: italijanski barvni tlim »Giuseppe Verdi«. Predstavi ob 17.30 in 20. v glavni vlogi Plerro Cre««oy In Anna ... Recept za nego lica! Redno upo- i rdoltaj za nego kože samo kvalitetno i mastno kremo »ULTRAGIN—šport. uoblš Jo v vseh parfumerijah. »Rlmmel« za povečanje in boljlo trepalnic dobite v drogerijah v Ljubljani, Mariboru in Kranju. ... D®vetdeset odstotkov madežev na Je mastnih, -FLEX- čisti vse madeže maRtl, olja, znoja itd. »FLEX« moraš imeti doma in na poti. PREDAVANJA i4-u®ovarl* dr. Vladimir Pertot bo na- uaijeval s kurzom predavanj iz zuna-Sn ..lrg°Vlne v soboto, u. t. m. od 9 uo li. Predavanja, ki bodo Javna, bodo Predavalnici »t. 2 na ekonomskem oddelku Pravno-ekonomske fakultete v Ljubljani, Gregorčičeva 27. Vabljeni 1 ~ Pravno-ekonomska fakulteta, ekonomski oddelek. GLEDALIŠČA SLOV, NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA B°bota, n. maja ob 26: Sofokles: »Kralj Oidlpus«. Abonma F. "edelja. u. maja ob 20: Brecht: »Kav« kaški krog s kredo«. Izven in za podeželje. Ponedeljek, 13., maja: zaprto, OPERA *' maja ob 19.10: Offenbach: red ™,nnOV® PriP0Tedke. — Abonme Nedelja, 12. maja ob 13: Čajkovski: “Labodje Jezero«. Izven in za podeželje. (Vstopnice so še na razpolago.) mestno gledališče ljubljana Gledališka pasaža »v«1’)ll’ maJa ob 30; Anny Tlehyt Umili* 8ta dve možnosti«. Izven. k«) ’ 12- maja ob 10.30: »Pokaži, p0n*i *naš«. Oddaja Radia Ljubljana. redu - 17.30 Zabavna ln plesna glasba na tekočem traku - 18.00 Okno v svet: Amerlkanski sindikati ln korupcija -18.15 Pojeta ženski zbor »Svobode« Laško ln mešani zbor »Ljubljanski J7‘ ' Dežurna lekarna) zvon« - 18.48 Jezikovni pogovori - Sobota, 11. mala: lekarna »Center«, 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame - LETNI K,NO »partizan«: ameriški Gosposka ulica 12. 19.30 Radijski dnevnik - 20.00 Veseli (l,lm ork«.tra«. Predstav« ob 20. V Kino: večer - 21.00 Melodije za razvedrilo 0iavm vl°9l Georg Montgomery. »PARTIZAN«: češki film »Divja - 22.15 Oddaja za naše izseljence - i »SVOBODA«: ameriški barvni film »Crnl Barbara«. 23.00—24.00 Oddaja za tujino (prenos iz labod«. Predstavi ob 18 In 20. V glavni vlo- »UDARNIK«: ameriški film: »Divji Zagreba) - 22.15-24.00 Or~----------------------- - - - veter«. V plesnem ritmu, Slovensko narodno gledališče _ ______ Sobota, 11. maja ob 20: Verdi: »Rigo- “• t>rogram letto«. Premiera. Izven in za premierski abonma. Napoved časa, poročila in vremenska Nedelja, 12. maja ob 15: Grirftm-Skufoa: napoved - IS.10 Za prijetno razpolože- »Janko ln Metka«. Zadnjič. Zniža- nje predvajamo spored zabavnih mene cene. lodllj - 14.20 Ljubljanska kronika in Ob 20: Goodrlch-Hackett: »Dnevnik obvestila - 14.35 J. K. Novak: Figaro, Ane Frank«. Izven. 17 PTUIB OKRAJNO GLEDALIŠČE - PTUJ Nedelja, 12. maja ob 20: Jerzl Lutow-skl: »Dežurna služba«. Premiera. -Režija arh. Sveta Jovanovič. Red Premierski in izven. Torek, 14. maja ob 18; Jerzl Lutowskl: »Dežurna služba«. Red LMS L Četrtek, 16! maja ob 20: Jerzl Lutow-skl: »Dežurna služba«. Red A ln izven. IZ MURSKE SOBOTE KINO »PARK«: ameriški barvni film »Gog«. Predstava ob 20. CEIIRKE TESTI CELJSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 12. maja ob 15.30: Prežihov Voranc: »Pemjakovl«. Red nedelja ln izven. Torek, 14. maja ob 20: Prežihov Voranc: »Pemjakovl«. Red torek ln izven. Četrtek, 16. maja ob 19.30: Miloš Mikeln: »Petra Seme pozna poroka«. Gostovanje v Novem Sadu. Sterljlno pozor J e. Sobota, 18. mala ob 20: Prežihov Voranc: »Pemjakovl«. teven. Nedelja, 19. maja ob 16: Diego Pabbrl: »Zapeljivec«. Gostovanje v Topolšici. (Z2ALCA KINO Italijanski film »Kruh, ljubezen In lju-bo»umJe«. V glsvnl vlogi Vlttorlo de Sle« In Gina Lollobrlglda. IZ ROGAŠKE SLATINE KINO Italijanski film »Pesem mladosti«. INDUSTRIJA PLATNENIH IZDELKOV JARŠE, pošta DOMŽALE poziva vse delavce in uslužbence ki so bili v letu 1956 v delovnem razmerju s tem podjetjem in Imajo pravico do deleža pri končni razdelitvi plač lz dobička, da se osebno ali pismeno javijo podjetju zaradi uveljavljanja te pravice. Po treh mesecih od dneva objave tega poziva izgube delavci in uslužbenci, ki se ne bi javili podjetju, pravico do deleža pri končni delitvi. 1532 ZAHVALA Vsem, ki so sočustvovali z nami. ^riPdaH i vuuaja uauio ujuuijBiim V8C1__ Smerd?£’ 15;m?Ja °b 18-S0: Cankar» ' položili vence in cvetje na grob naše vdUN0v^arts1S,duKa4u»rr--.?.°a-t0^- 5 ubij ene Tor*^.. Sred«’ i« mala: zaprto. »Pot-?; maJa ob 30: Sldney Hovvard: ms Lms Chrlstopher Bean«. Abon- 8®ntjakobsko gledališče Sobota ^ Jana' Mestnl d0m žin« U, maJa ob 20: L. Bobič: »Dru-dom,. ’ komedija. Gostovanje v «omu »Svobode« v Zg. filikl. Mirin?! T- Linhart: »Zupanova Je komedija. J. Ogrinci »Kje Ne. meJa«, veseloigra. Izven. »?.J,LiJ' ma]a ob 16: A. T. Linhart: J n?10va Micka«, komedija. -lir« f : “’Kle Je meja«, veselo-Oh i«Hven' Zadnjič. L. Bobič: »Družina Blo«, ko-bnrt» Gostovanje v domu »Svo- Oh « zJor"Ja Šiška. Petan. č 2lžek: -jezični dohtar Izven ’ urka' VeS*ma predstava. *'ezer??r«^.^*,t?1p^,c v Mestnem domu, ®rviranje telefon 32-860. ?«• Slškia4.VSv1?f!^ za gostovanje v Siska domu »Svobode«, Zg. Sterijlno po- MARIJE BVATOV-OSVALD predmetne učiteljice se najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni SZDL, partijski organizaciji, zboru učiteljev in profesorjev, pevskemu zboru gasilcev, dijaškemu pevskemu zboru, vsem podjetjem in vsem ostalim, ki so pokojnico spremljali na njeni sadnjl poti. Idrija, Sevnica, 6. maja 1997. Žalujoči družini Hvatov-Osvald Nenadoma nas je zapustila naša ljuba hčerka ln sestrica ŠABIČ MARIMA V njen poslednji domek Jo bomo spremili v soboto, 11. t. m. ob 17. url iz Janezove mrliške vežice na Zalan. Ljubljana, 10. maja 1967. Žalujoči: oče, mati ln bratca Amed ln Kerlm. ZAHVALA Vsem, ki ste ob smrti našega ljubega papana KARLA ZUPANIČA sočustvovali z nami, poklonili cvetje in ga spremili na njegovi tadnji poti, naša iskrena zahvala. Zahvaljujemo se predstojniku Interne klinike prof. dr. Tavčarju, doc. dr. Mahkoti, posebej pa še dr. Pečenkovi In dr. Stupar-jevi, glavni sestri Borčevi ter strežnemu osebju Interne klinike za vso skrb in nego, ki so Jo nudili pokojnemu ob njegovi težki bolezni. Ljubljana, dne U. maja 1957. Žalujoči družini Bajt in Wedam Planinsko društvo Slovenska Bistrica sporoča žalostno vest, da se je smrtno ponesrečil JOŠKO FRANGEŠ Soletni marljivi član alpinističnega odseka ln planin-a društva Slovenska Bistrica. Dobrega in zvestega tovariša bomo ohranili v trajnem ninu. Slovenska Bistrica, 9. maja 1957. Planinsko društvo Slovenska Bistrica ZAHVALA Vsem, ki ste nam ob težki izgubi našega dragega moža in očeta Franca Vidmarja na kakršenkoli način pomagali, sočustvovali ln obsuli njegov prerani grob s cvetjem ter ga spremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti,, prisrčna hvala. Zahvaljujemo se tudi vsem darovalcem vencev, pevskemu zboru Svobode iz Kopra, šolski mladini in zdravnikom ter bolniškemu osebju, ki so mu lajšali trpljenje. Koper, U. maja 1957. Žalujoči Vidmarjevi over-kupite upravi, p.esijeva e. 38, tel. 32-0*0 in pol is.40 šopek zabavnih melodij - 13.15 tudi v trafikah. Cisti dobiček loterije Ljubljani) je »Sla knjiga. ure pre(j vsafc0 predstavo pri gledali- »Štirje fantje-« igrajo - 13.30 Od arije je namenjen gradnji mladinskega okre-RpJSsSH! e ^lezni“ ®v.t0Va tL« blagajni. do arije - 14.20 Zanimivosti iz zna- vališča na morju. Podprimo zato vsi KnU«. Knjigi Je 1560 din. Uprava Mestnega lutkovnega gle- nosti in tehnike - 14.35 NaSi poslušalci to človekoljubno akcijo. Sindikati, ku- zaiiivS ^ knjigarnah ln pri dališča vabi osnovne šole na podefte- čestitajo in pozdravljajo - 15.15 Za- pite srečke kolektivno! va ,^LK?M.VA,Mu„P1?.a!la: ?La1.!Tarit: «»,.“1 ? LJublJ.no združijo ■ b.vn., glasba, vmes W.m, - 15;40 VESTI IZ KRANJA PLANINCI, TURISTI IZLETNIKI, POZOR VABI VAS LOVRENC NA POHORJU HOTEL-»JELEN« ki razpolaga s 23 moderno opremljenimi sobami. • Tekoča topla in mrzla voda v sobah in kopalnicah. • Pristna domača kuhinja in vso vrste pijače po izbiri. • Cene penziona v sezoni 650 din, izven sezone 550 din. • S postaje Ruta avtobusna zveza do hotela. • Oblččite nasl • Pohorsko gozdnato okolje in svež planinski zrak vas bosta zadovoljila in navdušila za ponoven obiski Kmetijska zadruga z 0. j. HOTEL »JELEN« Lovrenc na Pohorju JKV program: gi Tyrone Power in Maureen 0’Hara. I NAKLO: francoski barvni film »Grof _ I M°nte Christo« II. del. V glavni vlogi Jean 12.30 Mali komorni koncert - 13.00 M,ra“ ln Ll4 Amanda- 2 BI.EDA KINO __________________________ _ ____ Francoske-it a lij an.ki barvni film »tu- scenska glasba k Linhartovi igri »Ve- cr**t« Borgia«. Predstavi ob 18 In 20.30. seli dan ali Matiček se ženi« - 15.00 v 9lavni vlogi Martine Carol, P.dro Armon-do 15.15 Napoved časa, poročila in vre- daru ln M««»tmo Serato. menska napoved - 22.18-24.00 V ples-________________________________________ nem ritmu. Vesti z Jesenic in okolice Zdravniško dežurno službo ima na Jesenicah od ll. do 17. maja dr. Avgust Tancar, Gosposvetska cesta. MESTNO GLEDALI8CE - JESENICE V soboto, 11. maja ob 20 premiera G. O. Stuart: »Čudovite pustolovščine ene noči«. Režija Jože Tomažič, scena Jože Bedič. V nedeljo, 12. maja ob 20: G. O. Stuart: »Čudovite pustolovščine ene noči«. KINO »RADIO«: premiera švedskega filma »Samo mati«. Predstavi ob 18 In 20. »PLAVŽ«: francoski film »Očka, mamica, služkinja In Jaz«. Predstavi ob 18 ln 20. ŽIROVNICA: ameriški film »Balada o črnem zlatu«. Predstava ob 19.30. V glavni vlogi Gary Cooper, Barbara Stanw!ck, An-thonjr Qulnn In Ruth Roman. DOVJE - MOJSTRANA: ameriški barvni film »Tri ljubezni«. Predstava ob 19.30. V glavni vlogi Molra Sherer, James Mason, Earlejr Granger, Lesi! Caron, Kirk Douglas ln Pier Angeli. Samo danes! KOROŠKA BELA: švedski film »Samo mati«. Predstav« ob 19. VESTI IZ TRBOVELJ . KINO »DELAVSKI DOM«: ameriiki barvni film »Mimi človak«. V glavni vlogi John Wayne, Maurean 0*Hara ln Vlctor McLaglen. »SVOBODA - TRBOVLJE II«: amertSki btrvni film »Clovak a puiko«. V glavni vlogi Randolph Scott. v I DROBNI OGLASI I DVA GRADBENA TEHNIKA ln dva gradbena inženirja s pooblasti za delo v gradbeni operativl na Primorskem - rabimo. Komfortna stanovanja zagotovljena. Plačilni pogoji ugodni. Ponudbe na glasni oddelek pod »Primorska«. 1541 TRI VAJENCE za radlomehanlčno stroko sprejmemo. Pogoji: 4 razrede gimnazije, amaterski izpit A, po možnosti tudi B. Dobre ocene iz matematike, fizike ln kemije. Pismene ponudbe na Radio servis -1 Ljubljana, Cankarjeva 3/1. 1540b MIZAR J A-TEHNIK A za dela v tehnični pisarni - sprejmemo. »Zvezda«, Maribor, Tržaška cesta 8. M 213 ATOMEHANIKE IN KLJUČAVNIČARJE sprejmemo v stalno zaposlitev takoj ali po dogovoru. Prevoz is Ljubljane na delo ln obratno zagotovljen t lastnim avtobusom. Agro-servis, Ljubljana. Draga 41, telefon 83-104. 1538a STROJEPISKO šprejmemo takoj ali po dogovoru. Agroservls, Ljubljana, Draga 41. i538b MOJSTRA ALI TEHNIKA avtomobilske stroke, z večletno prakso v vodenju avtomehaničnih del: šoferja za avtobus, ki prevaža ljudi na delo ln z dela; elektro-avto mojstra za vodstvo dela avto-telektrike, ln strojepisko takoj sprejmemo ali po dogovoru. Pismene ponudbe Je treba poslati na oglasni odd. pod »Stalna zaposlitev v Ljubljani«. I338d KNJIGOVODKINJA. vešča tudi bla-' tajniških poslov, išče zaposlitev v Trbovljah, najraje v gostinski stroki. Samsko stanovanle zaželeno. Ponudbe v podružnico LP Trbovlje pod »St. 3«. t 60 ČEVLJARSKI STROJ »mala cilinder-ca«, dobro ohranjen, prodam po ugodni ceni. Poizve se lahko vsak dan od 10. ure dalje v Gerbičevi ull-01 t. Ljubljana Jagodič Pavl«. 148-p SPREJMEMO BLAGAJNIKA t ekonomsko izobrazbo in prakso ter DAKTILOGRAFKO z znanjem stenografije. Ponudbe poslati pod geslom »800«. 1645 TRGOVSKI POTNIK z daljšo prakso ln novim avtomobilom, s stalnim bivališčem v Beogradu, bi delal za neko večje podjetje sli tovarno. -Branislav Petrovič, Beograd. Rač-kog 4. 16.520 RAZPIS. Oddelek ta gospodarstvo ln komunalne zadeve OLo Trbovlje razpisuje natečaj za oddajo štirih gostišč v kolektivno upravljanje: Gostišče Pust (Spanc), Trg Franca Fakina; Gostišče Kurnik. Savlnlska cesta; Gostišče Dimnik (SD Svoboda), Rudarska cesta. - Interesenti naj se javilo v roku 15 dni po objavi na oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve, kjer dobe tudi vsa nadaljnja pojasnila. T 63 TOMOS-PUCH. 250 ocm, tip SGS 1958, nov, registriran, prodam. Ogled v nedeljo, 12. maja 1957 v Ljubljani, Streliška 34-1. 1546 MAGNETOFON, žični, z 'rezervnimi glavami, prodamo. Ugodna prilika! Radio servis - Ljubljana, Cankarjeva 3/1. 1340a PRECIZNO STRU2NICO 100 do 120 cm stružne dolžine; stroj za valjanje pločevine do 2,5 Vnm in kombinirani mizarski poravnalni stroj — kupimo. Agroservls - Ljubljana -Draga 41. 1538C SLIKE ZA VSE LEGITIMACIJE Vam v dveh urah lepo Izdela Foto Pauli, Trubarjeva o. 38. Sprejemamo vsa ostala fotografska dela tudi izven ateljeja. Telefon 20-305. VEČJO PRA2NO SOBO V mestu ali bližnji okolici' Ljubljane išče zakonski par. Dam nagrado in plačam najemnino naprej. Ponudbe na ogl. Odd. pod »Nagrada in najemnina naprej«. 232 ROKAVICO, desno, usnjeno, črno, sem Izgubila na poti iz kavarne »Slon« po Titovi cesti do Ajdovščine na tramvaj »Zale« do Frlškovca ln po Smartlnski, Bolgarski, Korvtkovl do Močnikove. Ker so ml rokavice drag spomin, prosim poštenega najditelja, da Jo vrne na upravo LP, Kopitarjeva 2. 233 Razpis Kobilarna Turnišče pri Ptuju sprejme s takojšnjim nastopom: AGRONOMA ALI KMETIJSKEGA TEHNIKA živinorejske atroke, ki se interesira za konjerejo, s primerno splošno upravno prakso, za namestitev kot pomočnik direktorja. FINANC. KNJIGOVODJO ali knjigovodkinjo s srednješolsko izobrazbo, po možnosti s primerno prakso na kmetijskem obratu. SAMOSTOJNO ADMINISTRATIVNO MOC poleg strojepisa vešča običajnega koncepta in dopisovanja. Plače po uredbi o plačah državnih organov in ustanov, v okviru sistemizacije še dopolnilna plača. Trenutno le samska stanovanja na razpolago. Lastnoročno pisane ponudbe poslati najkasneje do 25. maja. »ROG« tovarna koles v Ljubljani, Trubarjeva 72 išče za takojšen nastop naslednje delovne moči: strojnega inženirja - za tehnološki oddelek, strojnega tehnika - za delo v konstrukciji, kvalificiranega ličarja, po možnosti s prakso v lakiranju koles, administrativno moč z znanjem strojepisja za delo v upravni službi, nekvalificirane delavce za proizvodnjo, ki se žele priučiti v poklicu brusilec, ličar in mehanik in imajo odslužen kadrovski rok. Interesenti naj se osebno zglasijo v upravi podjetja na Trubarjevi 79. 1533 Ku,t«rna,*rubrlka'(^Nnotjeva'uUca*la/IlT tetefoo*«1* 8OT Ka°Pi!Ifr#^a«0U|,!.Cta V?«'/0” 89"‘81 “ No*ran)epollttčna gospodarska rubrika Tomšičeva I prit L telefon 20-507 In 22-021 - * . .. Uptivi Kopitarjeva ulica 2, telefon 89*181 • Telefon’za naročnino 31*030 in oalase 31*358 • Telefon poslovalnice na Titovi cesti 22-322 — Mesečna naročnina 250 din. za tujino 500 din - Tekoči račun 60-KB 6-2-1393 - Poštni predal 42 - -Poštnina plačlna v gotovini - Rokopi^v ne vračamo l>f ODSKA PRAVIC« stvo-, ki pripoveduje o bojih za prestol po francoski revoluciji- Posnetka kaieta dvoboj na obalni čeri, s katere sta nasprotnika zgrmela čez skalovje v vodo globoko pod previsom: »Zena, zdaj pa odpri radio kar se le dal« NA AŽURNI OBALI »Dolina miru« je uspela — Ameriška »Fantovščina« Sovjeti bodo pokazali dva filma /e lepo vreme Prizor Iz filma »On, ki mora umreti« z Gregoirom Aslanom in Melino Mercouri v glavnih vlogah. V režiji Julesa Dasslna ga je izdelalo podjetje »Indusfiim-. V soboto so si Jugoslovani v Cannesu želeli dež, pa čeprav bi bil radioaktiven, kakršnega so napovedovali vremenarji. Naš film Je bil na sporedu opoldne in popoldne, takrat pa je obisk slab, saj Je bilo celo pri popoldanski projekciji filma »V osemdesetih dneh okoli sveta« samo kakih sto gledalcev. Mlade filmske proizvodnje bodo morale paž še nekaj let prihajati na festival z dobrimi filmi, preden jih bodo uvrstili v večerni spored. Cannes, 5. maja. Opoldansko predstavo je gledalo kakih tri sto ljudi, popoldne pa se je dvorana kar napolnila: slovenska »Dolina miru- je uspe- HOFFMANNOVE PRIPOVEDKE Da ne bo pomote: Irving Hoffmann ni v nobeni zvezi z znanim nemškim romantičnim pisateljem E. T. A. Hoffman-nom, čeprav zna malodane tako spretno sukati pero kot njegov soimenjak. Ta Hoffmann je glavni urednik in lastnik časopisa »Hollywood reporter«, ki velja v Združenih državah za biblijo filmske umetnosti. Največ zaslug si za to lasti prav Irving Hoffmann, ki ima v svojem časopisu rubriko z naslovom »Hoff-mannove pripovedke«. Te so svojevrstna zmes filmskih kritik, meditacij o sedmi umetnosti in osebno pobarvanih sestavkov o problemih ameriške kinematografije. Vrsta najbolj vidnih ameriških filmskih delavcev, režiserjev, scenaristov, igralcev in glasbenikov dolguje svoj uspeh ugo- 1 dni oceni, ki je je bil ta ali oni deležen v »Hoffmannovih pripovedkah«. Se več pa je tistih, ki jim je Hoffmann zaprl pot do uspeha, zakaj njegovo mnenje velja v Hollywoodu za nedotakljivo. I Kraljica filmskih klepetulj LoulLa Parsons tudi velja za ve- ličino na področju filmske reklame, vendar je njena metoda bistveno drugačna od Hoffman-nove. Njeno orožje je obrekovanje. Ce napiše na primer, da je ta in ta igralec slab mož in družinski oče, je skoraj gotovo, da bo začela njegova popularnost v kratkem usihati. Rubriko Par-sonsove »Iz privatnega življenja zvezd« tiskajo skoraj vsi ameriški listi, medtem ko ima »Hol-lywood reporter« bedno naklado nekaj tisoč izvodov. Zaupanje ameriških filmskih producentov v Hoffmannove sodbe je tako trdno, da velja ta mož posredno tudi za »najboljšega lovca na talente«. Tako je odkril Shirley Temple, Judy Garland, Edwarda Robinsona, Orsona Wellesa, Walterja Pid-geona, Barbaro Stanwlck, Jame- »Dolino miru« so dobro sprejeli Filmikl kritik Mario Brun j« objavil takoj po predstavi prvo oceno »Dolina miru«. Takole pravi med drugim v liatu ‘»NIce-Matln«: »Včeraj Je pokazala Jugoslavija film »Dolina miru«, ki Je bil zelo dobro aprejet. Jugoslovanski filmski delavci so bili lepo nagrajeni za svoje napore. Film Je ugajal zaradi preprostoati, predvaem pa zaradi kvalitet treh glavnih igralcev, katerih dva sta otroka, eden pa amerilki letalec . .. ... V zgodbi se prepletata poezija ln iskrenost, zato film človeka zagrabi brez mnogo beaed. Ponekod rahlo spominja na Reneja Clementa »Prepovedane Igre«. tajo slabe dramaturške prijeme, gledalcem pa je bil zaradi iskrenosti želo všeč. Nocoj prirejajo sprejem Sovjeti, ki bodo pokazali na festivalu dvoje filmov, in sicer »Ena-inštirldeseti« in »Don Kihot« s Cerkasovim v glavni vlogi. - Po predloženem gradivu sodeč precej obetata tudi poljski in madžarski film. Sicer pa vrvi festivalsko življenje, saj je festival hkrati tudi največji filmski velesejem. Izmed znanih igralcev so že tu Raymond Pellegrin, Dorothy Dandridge, Vi-viane Romance, Henri Fonda, Da-ny Robin, Curd Jurgens in Raf Vallone. • Danes je televizija Monte Carla posnela razgovor z režiserjem -Doline miru- in Johnom Kitz-mullerjem. Zvečer bodo pokazali v televizijski oddaji dele našega filma. Ljudje iz distribucije pravijo, da ima film dobre perspektive za prodajo. F. S. NEMŠKE FILMSKE POBUDE Za prihodnjo sezono so Nemd ponudili tujemu filmskemu trgu 120 svojih filmov. Kakšni so, bo nemara povedalo tehle nekaj naslovov: »Domotožje«, »Poljub in pozdrav z jezera«, »Gostilničarka z donavske obale«, »Gostilna v Spessartu«, »Zvonovi zvonijo«, “Moj ljubi je lovec«, »Štiri dekleta iz Wachaua«, »Domovina, tvoje pesmi«. »FAUST« NA PLATNU? Navsezadnje se bodo Nemci nemara le odločili za film po Goethejevem Faustu. Ni še.znano, ali l?o igrala Marjetko Maria Schell ali Romy Schneider, prav tako še ni odločeno, ali bo Faust Curd Jurgens ali O. W. Fischer. FILM O ARMSTRONGU Neka ameriška filmska družba pripravlja scenarij za film o Louisu Armstrongu, v katerem bo zna- ni trnhpn+m* icrrol »DESET ZAPOVEDI« Ameriški film »Deset zapove- 1 di«, ki je onstran oceana dobil pridevnike le v tretji stopnji (»največji, najdražji«, naj...), je stal trinajst milijonov dolarjev, doslej pa so ga pokazali le v nekaterih izbranih kinematografih ZDA in Kanade. Prinesel je deset milijonov, producenti pa računajo z de- Xr| mesece po gvoJ moža setkratno vsoto. Humphreya Bogarta se Je Lau- reen Bacall v družbi Igralca Davida Nlvena prvič pokazala v javnem lokalu. Menda se bo Laureen Bacall kmalu vrnila na oder. sa Cagneya, Doris Day in še vrsto slavnih filmskih imen. Zadoščala je le kratka pohvala v eni vrstici Hoffmannovih pripovedk, pa je začetnica na filmskem platnu dobila kar čez noč glavno vlogo: Pravijo, da se Irving Hoffmann doslej še ni zmotil v svojih napovedih, kar mu je prineslo v7.devek »oči in ušesa Holly-wooda«. la. To je bilo čutiti že v začetku, ker so gledalci takoj ujeli stik z zgodbo na platnu. Tu smo vajeni raznih aplavzov, tudi velikih, ta po predstavi »Doline miru« pa je bil posebne vrste: Iskren in spontan, prava manifestacija. VeKk uspeh je žel tudi John Kitzmliller, ki je prišel na festival uro pred pričetkom predstave in so ga še posebej pozdravili. Na tiskovni konferenci takoj po predstavi »mo iz razgovorov razbnili presenečenje: pred predstavo novinarji niso kdo ve česa pričakovali od filma. Po naslovu so sodili, da bo to propaganden film, kakršnih so že vajeni Iz vzhodnih dežel. To so tudi odkrito povedali. Izšla je že prva ocena, ki je zelo ugodna, zlasti če pomislimo, da je prav kritik lista Nice-Matin lani in prej zmlel naše filme v kašo. —■ Za naš kratki film »Med nebom in močvirjem« še ni določen dan predstave. Čedalje bolj se razvnemajo razprave o kandidatu za Veliko nagrado. Vsekakor je »On, ki mora umreti« dekorativen film s forsi-rano socialno noto in režijsko izredno realiziran. Kritika pa mu zameri, da ni dosegel romana Uz-nova križani Kristus). Včerajšnjega bolgarskega filma, ki je kulturne spomenike in usodo mesta Nesebar ob Crriem morju povezal s propagando za sindikalne hotele, ni mogla rešiti iz dolgočasnosti niti dobra barvna : tehnika. — Ameriški film »Fan-| tovščlna« prikazuje pomembne trenutke človeka pred- zakonom j in kasneje, po obdelavi pa spominja na »Marty«. Kritiki mu oči- vdrle v fU"!i *?°db0 1Z za*etka na5e*a stoletja, ko so njihove kolonialne enote Bralcem posredujemo posnetke glavnih Igralcev Iz filma »Zarak Khan«: na le-m sta Eunloe Gayson in Michael Wllding, na desnem pa Anita Ekberg In Vlctor Mature, ki Zarak Khana, poglavarja upornikov. Domislica se je obnesla Yul Brynner je s plešo ovrgel hoIIywoodske predstave o »idealnem možu«1 Po nedavnem velikem uspehu, ki si ga je zagotovil kot oblikovalec značajev v odrskem delu po Angleško podjetje Arthur Rank snema film »Nevarno Izgnanstvo«, ki f.iitnskC drobiž Italijanska filmska lepotica Sofia Loren ja odpotovala v Holiywood, 60 Igral« glavno tensko vlogo v filmu »Zelja v breatovem gozdiču*. To je filmska adaptacija Istoimenske drame znanega Invina 5hawa, ki jo bo režiral DarUei Mann. e C. ?! ,teden mladlnskega filma v Stockholmu Je zvezna komisija izbrala pet Jugoslovanskih filmov: l!<*C,, ISUlil 8"leb«. »Milijoni na otoku«, »čeveljčki na asfaltu« In »Dolina miru«. . stari amerilki komik Ed Wynn ^ po 26 l,tlh 2°P*1 pojavil na timskem platnu, tokrat v reanl vlogi. Wynn ja v Ameriki zelo znan kot radijski in televizijski napovedovalec in Igralec. Leu 1933 je de-butlral kot filmski Igralec, pa ga ja kritika raztrgala. Potlej se Je Izogibal filmskih ateljejev, dokler S* ni igralec in režiser Jose Ferrer proall, naj prevzame naslovno vlogo » njegovem filmu »Veliki človek«, ki pripoveduj, zgodbo o neznačajnem direktorju neke radljsk. postaje. . V filmu »Tammy« nastopa D.b-bl. Reynolds spet v vlogi nedorasle deklice, ki se ne, more ločiti od koze; to Je seveda vzrok itevllnlh komičnih zapletov. Njen soigralec ja mladi Leslle Nlelsen. • Amerilki filmski Igralec Tony Curtia Ima za seboj ie 25 filmov. Njegova 20. vloga Je kaj malo mikavna. Upodobil bo pomivalca posode v filmu »Mr. Cory«. Razen njega nastopata v tem filmu la Henry Daniel In Allen Wood. . Italijanski režiser Alberto Lat-tuada je odkril novo zvezdo. Šestnajstletna Jacquelina Sassard bo Igrala glavno vlogo v njegovem filmu »Guendalina«, kar JI bo zaradi režiserjevega imena zadostovalo za avetovno alavo. . Alec Guinesa bo Igral v filmu »Bamacla Billa kar sedem vlog pomorskega kapitana In njegovih lest prednikov. • Spencer Tracy Je preklical avojo izjavo, da bo zadnjič nastopil v filmu »Starec In morja«. Menda ga Je pregovorila Katherlne Hepburn, a katero je posnel ie lest filmov. Njun sedmi film bo Imel naslov »Mize so pripravljene«; to bo hkrati zadnji Tracyj.v film. • Jacquea Tati Je pred kratkim dokončal svoj tretji film z našlo-vom »Moj stric«. Tudi v tem filmu Je Tati glavni Igralec, režiser, scenarist ln producent. zabavnem romanu “Kralj in jaz« s svojim presenetljivim nastopom na Broadwayu, je postal Yul Brynner pojem najprej v Ameriki, kmalu nato pa malone v vseh zahodnih deželah. Seveda se za to popularnost nima zahvaliti nastopu no deskah, ki pomenijo svet, marveč predvsem filmu, ki je v njem nastopil »Valentino s plešo«, čeprav je Brynner s svojo pojavo tako rekoč nasprotoval vsemu, kar je dotlej veljalo v Hollywoodu. Na balin ostriženi Mongol, ki nikakor hi ustrezal ameri&kemu, pojmovanju idealnega moža, je bil ne le po -zunanjosti, marveč tudi »Kaj pravzaprav hočejo ou mene7« je odgovoril, ko so ga povprašali, kaj meni o filmskih producentih. »AH mojo umetnost? Ob tem bi človek umrl od lakote, sa) sem zaslužil komaj po 25 dolarjev na teden, kar še za menzo ni bilo dovolj. Domislica, da sem se ostrigel na balin, mi je pripomogla do uspeha, saj je očarala ženske, ki česa takega v gledališču doslej še niso videle. Zdaj sem filmski igra-Icc z letnimi dohodki pol milijona dolarjev.« O svoji igri pravi Brynner takole: »Nikoli nisem zadovoljen s samim seboj, na odru sem vsak Yul Brynner Je pravo nasprotje vseh dosedanjih hollywoodsklh pojmov in norm, Zlasti preseneča njegova ravnodušnost do propagande, prav v tem »neameriškem« pa Je skrivnost njegovega uspeha. Tudi v zasebnem življenju je Yul Brynner nekaj posebnega, saj je že dvanajst let poročen z Igralko Virginio Cilmore (na sliki), ki po poroki ni več nastopila na odru. ’’udi sina Brvnntf '•(koli ne pokaž« filmskim fotografom. kot človek in umetnik povsem različen od vseh dosedanjih sanjskih junakov s Clarkom Gablom in Gregoryjem Pečkom vred. Se huje pa je bilo to, da je plešec nepopustljivo vztrajal pri svojem stališču, da ne bo dal hollywood-ski konvencionalnosti prav nobene koncesije. Seveda Brynnerja ni »napravil« Hollywood, marveč je igralec sam poskrbel za svoj sloves, zato je tudi lahkotno izjavil ob prevzemu letošnjega Oscarjn: »Nič posebnega! Pri filmih sodelujem zato, da bi zaslužil denar, ki ga potrebujem za svoje gledališke načrte in za samostojno delo.«! večer drugačen, toda v filmu postanem kot Oscar simbol brez notranjega življenja. Ljudje od filma se pravzaprav sploh ne zanimajo za moje morebitno znanje, marveč le za mojo plešo. Ko se bo filmski gledalec naveličal plešastega igralca, bodo vrgli v propagandni aparat 100.000 dolarjev in potem bo slišati z vseh streh: »Brynnerju so zrasli lasje!- Ce niti to ne bo zaleglo, bodo pritekli k meni in me naprosili, naj si izmislim kako novo življenjsko zgodbo in pozabim tisto, da je moj oče Mongol, mati Romunka, sam r“* sem švicarski državljan.« SOBOTA, 11. MAJA 1957