Recenzije in prikazi
149
Problem RMlopi likni, koar uporablja Adorna le še kot legitimacijsko »rrdiho lastnegega iHlrau. Bfujf " Adoraa" nspotujc u brujf Homik njegov ik tekstov in (o ne le tistih, ki utrjujejo določeno interpretacijo. Tako deluje kol prolistnip proti enodimenzionalni recepciji, ki ni sposobna brati Adoraa proti Adora«, hkrati pa nudi tudi nastavke u revitalizacijo in revizijo zgodovinske usode kritičae teorije dniibe.
Tej filozofski AMC enolončnici. ki ne kaka brez «ode ia zato vsaka stvar okrani svoj okns. manjka omaka, ki bi dala biografiji žannkl priokas po anekdotah. Iračih Kl|ub pedanlnma branja Adoraa je Jav očilno spregledal njegov aforizem. daje "filozofija najbolj resna stvar na •vet«, no, tako resna pa vendarle ar.
Ajkdrtj Klemene
Joseph Morko/Tomislav Boril (ur.)
Slowenien - Kroatien - Serbien. Die
neuen Verfassungen.
Bohlou Vertag, Dunaj, Köln, Gradac. 1991
V okviru itudij politike in uprav Ijaaja je izlel v Gradca zbornik treh ustav: Slovenije, Hrvatske in Srbije, po vrstnem red« kot nas glede na svoje geografsko mesto vidi Avstrija. I rednika, J. Marko in T. Boril, zaposlena na pravnem inltitutu Univerze v Grade«, «ta zbrala iz vsake od tre k biviik republik Jugoslavije avtorje, ki so komentirali «stavo svoje drlave. Odlomila sta se za mlajie avtorje in jima tako omogočila promocijo v nemški strokovni prostor. 0 slovenski «stavi piše Miro Cerar, j r. novi raziskovalec in sekretar «stavne komisije Skupščine RS. Hrvaško «slavo «vajajo Josip Kregar. Branko Sme rdel in Ivaa Šimonovič. «stavo Srbije pa komeatira Stevan Lilič. Od vsek je bil Cerar v največji zagati, saj je moral pisati tekst ok številnih spreminjajočih se os-nutkik, nazadnje pa je bil prisiljen oddali lekat pol leta pred sprejemom «slave. T«di tekst slovenske ustave je objavljen v obliki janijskega oaaatka iz leta 1991. Urednika sta po slsbem let« čakanja opustila «panje, da bo
«stava Republike Slovenije v d ogled nem času sprejeta.
Joseph Marko najprej povzema razvoj ustav, nosti v razmerah socialistične demokracije in samoupravljanja v povojni Jngoelaviji. nato pa se loteva pnmeljave treh novih «slav,
Tomislav Boril * dragem «vodnem tekst« orisaje zgodovino sožitja jugoslovanskik narodov do razpada njihovega dniienja. Posebno je pozoren do pololaja .Albancev.
Hubert Isak seje v tretjem uvodnem tekst« lotil novega stnaktunranja Titove J«goalavije kol študijskega primera za uveljavljanje načela samoodločbe v Evropi.
Vsi «vodničarji v posamezne «slave najprej na kratko predstavljajo proces demokratizacije t posameznih republikah, ki je pripeljal do volilev v let« 1990. Nato navajajo strankarsko straktnro parlamentov, v osrednjem del« pa komentirajo tekste «slav.
Ustave no objavljene v nemškem prevodu, v dodatku pa so objavljene v originalnih jezikih in pisavah. V dodatka je tudi v nemški jezik preveden oanatek koafederalne pogodbe med Slovenijo in Hrvaiko. Tako je nemško obvladujoča strokovna javnost dobila v sorazmerno kratkem čas« * obdelavo ustave novonastalih držav s koaipeteataimi komentarji pravnik strokovnjakov iz Slovenije, Hrvatske in Srbije.
IgoeUkiU
Rudi Rizmon (ur.)
Študije o etnonocionalizmu KRT, Ljublrarvo 1991
Krtov zbornik tekstov o etnonscioaalizmu je izšel ravno v čas«, ko se je glavno ie zgodilo. Nemčija je združena, Jugoslavija je razpadla. Sov jetska zveza je zvodenel*. Na daljaejšem Zahod« pa v tem pogleda zaenkrat nič novega. Glavno se je zgodilo, če gledamo pravniško. Družbeni in politični procesi so se šele aprobli. Zato zbornik ni prav nič zamudil- Ravno sedaj nam je krvavo potrebno premtfljanje o
150
Rectniijt in pnkaxi
etaičaem, narodnem j* nacionalnem, o državi, ljudstvu in aarodu. Premišljanje, ki »e bo oprlo auno u izkustvo znotraj aaših topnih meja ia ki ae ae bo ubadalo uao z našo te manjšo majhnostjo.
Radi Rtzmaa je po zglednem postopka ibral (vlievši ajegov uvodi petnajst koapeteataik lekstov (najuglednejših avtorjev a področja etničnih, nacionalnih ia narodnostnih študij. Zbornik prinaša nosilne pojme ia glava« teoretske poglede, ki tvonjo »ujno prtljago pri mišljenju iraomena nacija, etaija ipd. Ker to ■■ učbenik, * ajea ne bomo našli končnih definicij pojmov, o kalenk avtorji razpravljajo. Bodo pa ti pojmi zalo boj jaaai vsakemu posameznemu bralcu * povezavi < njegovim izkustvom.
V avodai študiji Kizmaa razčlenjuje pojme: narod, nacija. nacionalizem. etaija. Ugotavlja njihovo zgodovinsko poaredovanost ia podaja njihove nniailWu opredelitve, ki alivajo največjo podporo atrokovae javaosli. Dileme o naataaka narodov t razmerja do d rta v ao atrpaae v številne modele, tu pa izpostav Ijamo «amo ugotovitev, da obstaja med nitmi etnične identitete ia trakovi politične legitimnosti močno prepletanje, «kozi katerega tefe življenjski »ok sodobnik dražb. Zaloobaekaaju teh niti zelo rada brizga kri, človeška kri konkretnih individuov ia ae zgolj pripradaikov te ali oae etaije, naroda ali nacije. S tem v «vezi Rizman omenja načelo aamoodločbe aarodov na eni atraai ia aačelo nevmešavaaja v notranje zadeve drugih držav. Ob tem pa ponuja podatek, da obataja manj kol 200 držav, hkrati pa več tisoč različnih etničnih akupin. Kako «e bodo dogajale odcepitve in aacepitve med et-aijami in drlavami, j« aeveda empirično • prašaaje, kljub temu pa je grozljivo videti takšaele številke ob obeh načelih in ob tem, kar preliv Ija sodobni Kurd. Na koncu tvoje (Indije Rizmaa predstavlja idejo o poataacioaalai Evropi, v kateri bo politična idealitela bolj oddaljena od etaične, narodne identitete.
Tekat i. A. Armstronga se ukvarja z uvajaajem novega pristopa v študij nastanka narodov. Cr» za oaredoločeaje aa skupiaske mejnike (jezikovne mejne atrale, mili K kar ima za posledico, da je etaičnosl bolj aveieaj spremenljivik medsebojnih vplivanj kot pa nuklearna sestavina drulbene organizacije.
A. D. Smith je poleg predgovora prvspeval ttadijo o geaealogiji narodov, v kateri med dragim polemizira • tezo o novoveških narodih. Po njegovem prepnčaaju ao narodi dolgoročai proceai mobilizacije, vključevanja, lento-naltzacijc, politizacije ia samoudoataoati. Za obstoj naroda je nujno etnično jedra - prepričljiva zgodba o ajihovi preteklosti, kar mora biti dopolajeno z materialnimi dokazi o obaioju domovine prednikov. Na to zgodobo so vezani junaki in zlate dobe. Smith na tej oaaovi ugotavlja. da so novoveški narodi tudi staroveški, vendar le toliko, kolikor ao zakoreninjeni v preteklosti, o kateri večina njegovih pripadnikov meni, da je aamo njihova- V sklopu tek razmislekov se Smith sprašuje, ali narodi nc morejo preoečl svoje etničnosti. Posredno je na lo vprašanje odgovoril v zaključku, ko zahteva razumevanje pomena, ki je natrpan v mitih, apomiaih in aimbolih, aa katerih temelji etnična identitetam kot pre postavko za «popad z etničnimi anlagonizmi.
Razprava P. L van den Berg ka je zanimiva zaradi vpletanja bsologije. kar je v družboslovju vedao sprejelo z globokim aumom. Njegova temeljna trditev se glaai. da ao etnična ia rasna čustva podaljšek sorodstvenih čustev. El-noreatnzem je razširjena oblika nepolizma. Ceni z lastnostmi nepotiatičnega obnašaaja imajo pri ae lekciji ljudi prednost. To j« tinta samostojna gonilna sila, ki dela etničnoat nepropustno za racionalno.
T. Mayer analizira razmerje med demooom in etaasom skozi kritiko suverenosti ljudstva, skozi problem demokracije, pravice aaroda ia akozi nacionalno državo. T. Todorow se ukvarja s problemom patriotizma. Razpravo oaredinja okrog razklanosti, ko gre ia opredeljevanje prednosti: ali človeškim vrednotam, koz-mopolitizmu. ali ljubezni do domovine. Avtor se bolj nagiba k stališču, da je patriotizem v zgodovinskem jedra blizu tistim idejam, proti katerim se je demokracija vedno borila.
j. Rothschild razkriva posredovaaja etničnosti akozi drlavo. Ukvarja se s tehnikami, ki jih centralna oblast (vedno tadi etnično poa-redovanal vzpostavlja za obvladovanje večetaičae družbe. O aacioaalaik mitih aa primera Francije razglablja S. Citron. Ugotavlja odsotnost spoznanja, da ima zgodovina ludi svojo zgodovino, in ae laviema za novo branje preteklosti, takšno, iz katere bo
Rrcrmij* in pnluui
151
možno videti prihodnost. Z»ruii«l mlora mi
•Irfi.
P. Alter 9» ukvarja i vprašanjem, ksj j« nacionalizem, tako da pnBffj« iuh definicije naroda, nacionalne zavesti in nacionalizma. E. Oellner pa podijt mo možnik »krm za razlago ucmnJua«.
E. A. Tirvakian in N. Neville razgrinjata ru-mcrja mrd nacionalizmom in modernostjo. Ziiiwli se i* «jialilt^no opredelitev uciwulizu kot 'patUTljuje uklev v iwn ali v dobro narod** (279). Na le) osnovi »ta izdelala štiričleno tipologijo razmerij Bed nacionalizmom m modernostjo in jo apliciral« »a Francijo w na Quebec.
W. Coaaor premišljuje o dilemi glede ekonomskega ali etničnega temelja nacionaliz-■u. Po njegovi oceni ao gospodarski razlogi lahko samo katalizator zaostrovanja mednacionalnih napetosti, nikakor pa niso njikov vzrok.
Nekdaj velika im razredai boj in nacionalizem je predmet razprave L Creeufel-da. Po avto«jeveai mnenja razredni boj ni poaebna značilnost modeme družbe. kot je to nacionalizem, temveč je le dragi obraz nacionalizma. Sicer pa »e avtor olwlM ukvarja z Mareom in njegovo židovako-ncmško identiteto.
R. Szporluk ne loteva relacije komunizem (dejansko marksizem) - nacionalizem. V ospredju je primerjava Miru la Lenina z Listom ter premik ulališča v marksizmu po oktobrski revoluciji od inleraaoonalizma » stopnjevani nacionalizem.
Zbornik zakljitč uje tekat A. Giddenaa a kratkim uvodom v razmišljanje o nacionalni driavi, narodu in nacionalizmu, ki alu2i predvsem kot povabilo k branju njegove knjige.
Založbo velja pokvaliti. da ae je odločila knjigi dodati tudi imensko kazalo, kar bi Laki o postalo stalaa praksa. Upajmo, da bo stalna praksa kmalu tudi dodajanje stvarnik kazal, s katerimi ao knjige uporabnejše. Po zborniku bodo gotovo posegali zlasti ilndeatje in učitelji kumanistike in družboslovja, pa tudi vsakdo, ki ga vznemirja sodobno premetavanja nsod posameznik narodov i* držav
IgtrUUU
Richard Rorty
Contingency, Irony and Solidarity
Cambridge University Press. 1989
Potem ko je Rickard Rorty v PKdotopy aruiiht Mirror of .Vainre (1979; dostopna tudi * srbohrvaškem prevodu FUozofya i ogledalo pnrodr. Veselili Masleša. Sarajevo 1990) opravil obsežno kritično revizijo sedanje vrednosti in pomena temeljnik mejnikov zahodne civilizacije in je v člankih, zbranik v knjigi i naslovom Corutqurmti ofPragmasum 119821. najavil točke prehoda iz okvirov dosedanjega filozofskega mišljenja, je pod tremi naslovnimi gesli: kontingenca. ironija in solidarnost svoj odmik od Itlssičnik" filozofemov le privede! do točke, ki mu ne le omogoča refleksijo lastnega odmika, temveč tudi te zastavitev izhodišč nove "praktične filozofije". Njegovo delo meri na nič manj kol na odpravo vaek oblik aidree vloge resnice v graditvi aocialne filozofije, z dragimi besedami, na liberalno leonjo socialnih razmerij, ki opusti legitimacijsko vlogo resnice. Pri tem široko zaatav Ijcaem projektu se opira predvsem na Nietzacbeja Iresaica kot "gibljiva vojaka metafor"), poznega Wittgensteins (izjava ni več predstavitev nekega dejstva, temveč nekaj, kar deluje znotraj jezikovnih iger, razrešeno obveze izrekanja resnice stvari na sebi), ia na pragmatizem Wil-liama Jamesa, ki ugotavljanje resničnosti ali neresničnoati izjave glede nekega dejstva nadomesti z ugotavljanjem njene izjavne legitimnosti in koristnosti. Ni objektivnega glediiča, od koder bi lakko absolutno objektivno presojali izjave, ki jik dajemo o "realnosti". Rorty sprejme nauk [Vmdajevega dekonstraktivizma m zavrne tako korespon-denčne teorije resnice kot intralingivistične teorije. Narava, ali to, kar je "tam zunaj", je le "glassy essence" konceptov resnice, ki ao se izkazali za empinčno aepreverijive in racionalno neodločljive.
S tem je metafizična filozofija resnice delegitimirana. Rorty jevo "postfilozofako mišljenje" sodi med liste, ki ae od teorije obračajo k pripovednosti in zsbrisujejo meje med filozofijo in literaturo, znanostjo m politiko, etiko in estetiko. Zalo ae ima za bližnjega pesniku kot fiziku. Za Rortyja ao vae