o m oliu . t ti ni t n lOl«i 4SBr m-v*^ V Ctubifani, 4. funifa 1936 Četo 49 m Stev. 23 BgS Nezakonit Vsem je še v živem spominu, da se je prejšnji diktatorski režim reševal neljubih političnih osebnosti na kaj priprost način. Ni dosti vpraševal, ali so kaj zagrešili in kaj so tagrešili. Tudi si ni belil glavo, ali bodo ti razposajeni politični nepridipravi zaradi ukrepov režima škodo trpeli. Režim je hotel, du ga vsi podpirajo, volijo, mu služijo in ga vsaj na zunaj, hvalijo. Kdor tega zaradi svoje vesti ni mogel ali hotel delati, je bil v očeh režima hudodelec in protidržaven element. Najbolj na poti so bili bivšim nasilnikom možje, ki jim je ljudstvo zaupalo, pa niso hoteli kloniti prod nasiljem. Oblastniki so si domišljali, da pobiti ljudstvo nemudoma v njihovo naročje, če mu izginejo ti vodilni možje izpred oči. To je bila njihova vera* četudi kriva vera. Napravili so malo hujskarije po svojih listih, govorili malo več o proti-državnih elementih, obesili nato svojim »izvoljencem« par deliktov na vrat; to je bilo za njihovo kosmato vest dovolj prepričevalno, da smejo uglednim, poštenim možem ljiid-' skega zaupanja vzeti osebno prostost. Kar na lepem so nato poslali v njihova stanovanja detektive in jih odpeljali kot navadne zločince v zapore. To so delali v noči in mraku. Nečedna dejanja »e ne izvršujejo ob belem dnevu. Sramuje se jih celo hudodelec. Ko so bili pod ključem, so jim napisali pisemca, da pojdejo na daljno pot in bodo tam ostali v nesvobodi tako dolgo, dokler se 1)0 hotelo raznim ministrom, banom kramarjem in podobnim veličinam. Nekaj so morali končno vendarle zapisati, zakaj jih ne marajo več trpeti pred svojimi očrni. Niso bili v zadregi. Odprli so zakon o zaščiti drž.ive in oko jim je obviselo na § 12 tega zakona. Na tem mestu se je znkonodavec diktatorskega režima pobrigal tudi za potepuhe, vagabunde, pijance in podobne vrste ljudi. Tudi d nesrečniki so mu bili pri srcu in je hotei v primeru potrebe tudi zanje poskrbeti. Reke! si je: To so nesrečniki, ki delajo v pijanosti in potepuškem vagabundstvu nemir in zmešnjavo; poskrbimo zanje tako, da jih spravimo na drugo varno mesto, kam daleč proč od njihovega sedanjega mesta razgrajanja in potepuštva. Tako naredimo, pa bo vse lepo in prav. In so naredili. Dr. Korošca, dr. Natlačena, dr. Kulovca, dr. Ogrizka so kar kratkomalo uvrstili pod ta paragraf, jih s tem prišteli med potepuhe in vagabunde in tako ao postali godni, da jih vzame policija v svoje skrbno varstvo, jih spremlja po južnih krajih noč in dan. zadržuje in prebira njihovo poŠto, ne pušča v njihovo sobo nikogar, jih ne pušča — vsaj nekatere — v nobeno drugo stanovanja jim odloča, s kotn smejo govoriti, a kotn n© a mojo govoriti, Jih goni vsak dan na okrajno glavarstvo podpisovat, dn 30 še na tem okroglem svetu, jim dovoljuje govoriti s prijateljem le v družbi enega ali dveh policijskih uslužbencev, pa samo v domačem jeziku — Bog ne daj, da bi izgovorili kako tujo besedo. Z eno besedo? sužnji in tlačani so bili najpristnejši svobodnjaki, če primerjamo njihovo stanje s tem, kako so ti oblastniki ravnali vsaj z nekaterimi teh mož. Pa so jim ti možje rekli: Do danes nismo bili potepuhi, živeli smo pošteno življenje, ljudstvo je v nas vpoštevalo poštenjake. Pa je ban odgovoril — ban prejšnjega režima —: »Kaj? Tiho! Tako je in nič drugače. Vi spadate pod paragraf o potepuhih!« In ta beseda je v tistih časih veljala. Zaznamovane! so zopet rekli: Vprašajmo še pri sodišču v Celju, ali smo res potepuhi. Sodišče je po dolgem premišljevanju, ki je trajalo mesece, reklo: »Nak, vi niste potepuhi. Oblastniki so grešili, takoj vas morajo izpustiti.« P» so ti sodniki grdo naleteli. Komaj so podpisati svojo razsodbo, kakor jim jo je narekoval zakon in vest, so že brzojavno zleteli s svojih sedežev. »Kaj, da ti ljudje ne bi bili potepuhi? Morajo biti! Tako hočemo mi, ki imamo oblast.« In oblastniki so šli pred državni svet -- najvišje upravno sodišče v državi. Eden ljubljanskih oblastnikov je letol z zra-koplevno hitrostjo v Belgrad. Toliko, da je bila tožba ali pritožba banske uprave proti razsodbi celjskega upravnega sodišča vložena v Celju, »e je> ža zadela obravnava pred dr-žuvnitn »vetom v Belgradu. > Dva dni se sodniki razmišljali, mod njimi tudi Slovea.ee Franc Svetek, in so končno odločili, češ dn imajo ljubljanski ban in policija in vsa tista pisana jugoslovenska ljubljanska družba prav, celjski sodniki p-i neprav. Kajti dr. KoroSeo in tovariši spadajo v resnici pod paragraf o potepuhih in naj torej ostanejo v konfiimcijl ia uživajo vse njene dobrote^ In tako je poteklo 21 mesecev in potem Se nekaj mesecev. In nato so se zbrali vsi sodniki državnega sveta na skupno sejo in so Se enkrat pretresali to stvar. In na tej skupni seji so se sodniki zedinili in rekli: Vse to, kar so delali nasilniki dr. Korošcu in tovariSem, je bilo nezakonito. Politikov sploh ne morete in ne smete konfinirati in internirati. To smete delati le s potepuhi, pa še te morate prej pred rednim sodiščem s pravilno sodbo obsoditi za potepuhe in jim naložiti prej kazen za potepuštvo. Zdaj je izrečena boeeda najvišjega sodišča, da so delati -{jtfbijamale^ftMasttniki nezakonito, da so bili dr. Korošec in tovariši nezakonito internirani. Kdo naj zdaj popravi storjeno krivico? Kdo povrne 21 mesecev življenja, ki je potekalo v največji nesvobodi! Nad poštenimi ljudmi je bil izvršen »justični umor«. Ni večjega hudodelstva nad državo in družbo kakor je to, čo se jasni zakon preobrača in zlorablja nasilno v temne politične namene. Taki oblastniki so največji sovražniki države in družbe. Usimmmm dr zavrni zbor JRZ Na ustanovni državni zbor Jugoslovanske radikalne zajednice, ki je bil te dni v Belgradu, so prišli odposlanci iz vse države. — Zboru je prisostvovalo okrog 1000 oseb, med njimi 372 odposlancev s 518 pooblastili. Na zbor so dospeli tudi mnogi narodni poslanci in senatorji in vsi ministri, razen vojnega. Predsednik vlade dr. Stojadinovič je otvoril kongres, predlagal brzojavne pozdrave kralju Petru II. in kraljevskim namestnikom, nato pa je poda! zelo obširno in zanimivo poročilo. Med drugim je dr. Stojadinovič }x>-vedal tudi sledeče: * Pri nas je boljo kot drugod. Jugoslavija, kot mlada država, ima svoje težavo, ki so v glavnem tičejo njene notranje ureditve. Pa poglejte tudi okrog nas in po svatu! Nočem imenovati nobene tuje države, toda lahko vidite, da je pri nas bolje, kakor pri mnogih iu mnogih. Kakor kaže, bo letina izredno bogata. Pa se še vedno najdejo ljudje, ki bodo s skrbjo na čelu in nezadovoljni rekii: »Da, da, rodilo je dobro, ali vprav to je nesreča, ker bo cena padla. Taki so večni nezadovoljneži, ki pogledajo emendolski sir, a ue vidijo sira, ampak samo luknje v njem. Oni ne razumejo, kaj pomeni dobra letina za ves narod, oni ne vidijo, da je najvažnejše to: ne biti lačen. Kako bi bile druge države srečne, ko bi imele žitnico, kakršno imamo rni ob Savi in Dravi, ob Tisi in Moravi. Pelje, vinograd, gora, morje, ruda, kupčija ... Sankcije niso stalna nesreča, ki bi za vse večne čase zadela našo industrijo. Ne smemo pozabiti osnovnega dejstva, da smo mi po svojem lesu zelo bogata država in da v našem lesnem bogastvu leži velik vir našega gospodarskega blagostanja. V državi pa imamo tudi baker, železo, svinec, premog, so! in celo zlato iik srebro. In naši lepi kraji! Turizem doimša danes državi več, kakor iz- voz kateregakoli izdelka. Živimo na važnem stikaiiiču vzhoda in zapada i možnim os!o-nora ca MnuHko morje, z našimi 24&0GO kvadratnimi kilometri, m katerih živi 16 milijonov častitih ljudi ia odiičasfl! woj&kov. Maejki. pa ».s««« »lege bi »«£*«&• jaeg* faJsmev&JcjR. Kar Bani pa manjka, to je malo vež prav« sloge in icedsebojrvsga razumevanja, spoštovanj* tujih nazorov in iskrene ielje po bratskem sporazumu. Samouprava je na? nrUti eilj. Rašs politična vzvišena misel je samouprava v širokem obsegu. Mi smo dalje za spoštovanje treh imeo Srbov, Hrvatov in Slovesne«*. Mi šibo za spoštovanje njihove enakopravnosti ia njihovih zgodovinskih posebnosti Mi teiime državno upravo v smislu narodovih želj in v skladu t njegovimi potrebami, prepoščajof pri tem posameznim upravnim področjem, da urede svoje potrebe, oprava«, gospodarske in finančne ter druge, kolikor so v zvezi s posameznimi kraji, a ha način, ki to urejevanje ne privede v nasprotje z državo, njenimi nameni in njenimi potrebami. Za de««krarijo is svobod«. Jugoslovanska radikalna zajedciea je za ustavno in parlamentarno ureditev države v demokratskem duha. V veliki meri smo že obnovili demokracijo in državljansko svobodo. Našli smo zelo cazadnja$ke( reakcijo-uaroe) politične zakone. Hi ie vse, kakor bi bilo lahko. Pa vedeti Je treba, da imamo v naši deželi, tako na desni, kakor na levi ljudi, ki zlorabljajo dovoljene svoboščine in ke-maj čakajo, da bi strmoglavili našo državo •• usodne nerede. Malo je sicer Udi, vendar moramo bili oprezni in čuječi Podedovali sm« prasne blagajne. V državnih financah srno podedovali ne samo prazne blagajne, temveč tudi način na-tezovanja in šikan »oper davčne obvezane«. Določbe o taksah na račune in zloglasni § 7 so tudi najbolj mirnega državljana naše države izpreminjale v malega upornika. Spominjam se dneva, ko smo brez. vsake predhodne agitacije našli nekega dne vse obrate in trgovine v Bežgradu saprte. Bel grajski iadnstrij-ei, trgovci in obrtniki so ugovarjali proti nemogočim davščinam. Ce je to nezadovoljstvo izbruhnilo med meščanstvom, med najboljšimi državotvorri, kako je moglo biti šele pri drugih. Dogodili ao se primeri, da so bojevniki odlagali odlikovanja, ko so jim davčni organi odnašali blazine izpod glave. Mi pa smo v način neplačanih davkov uvedli stvar-nejži postopek. Na področju davkov smo storili toliko, kolikor doslej nobena druga vlada v Jugoslaviji. Znižali smo davčna bremena. RAZGLED PO SVETU BANKA BARUCH H Rtte itafcer. Parts {»•) Otf&tr&smilm dena/ v Sug«®setvijo aajbltreja ta po aajbeij««® dnevnem knrr.a Vrši vee bančne potit aajkoianUieje Pošta! nmdi v Belgiji, Franciji, Botenrfjji in LnBsem. Imrga prejemajo plačil« na aafe tokovne račune. MMfi. k* mi-ti imaltl. s-ftasciii: % hk-»4 p**,, mu» HMl *» 14SM* Itd. Oimti f^TKSMEBER: t. 5*7 UlmW«i*. «» Mklevo pošljemo brezplačno naše iek. nakaznice 2' Odpor Abesineer še ni popolnoma zlomljen. Kakor poroča časopisje, se zbira nekje v zapadni Abesiniji nova abesinska armada, ki jo vodi ras Imru. Italijani so poslali proti njemu tretji srmadni zbor. Sicer pa italijansko časopisje zavrača angleško, ki je pisalo, da je prišlo med italijanskimi četami in ostanki abesinske vojske v zadnjem času do spopadov. Po italijanskih vesteh so Italijani na novo zasedli mesti Ankober in Dabo, ki se nahajata nekako 150 km severovzhodno od A d is Abebe. Italijani se pripravljajo na pobod v za-padno in severocapadno Abesinijo in trdijo, da bo v kratkem tudi ta pod njibovo oblastjo. Za zdaj so Italijani poslali nepokorjenemu z&padu nasproti kar osem italijanskih divizij. To govori več kot jasno, da Italijani še vedno računajo z večjim ali manjšim abesinskim odporom. ftalijanom tudi ne gre v račune abesinska vlada, ki se nahaja tam nekje okrog mest Gore« in Gambele. Zelo jih tudi boli. da ima s to vlado tako eesar Selasie, kakor todi angleška vlada redne stike. Italija je le dni od angleške vlade zahtevala, naj umakne svoje čete, ki so čuvale angleško poslaništvo, iz Adis Abebe, češ da je vojna končana, Abesinija zavzeta in varnost vposta vije na. Zunanji minister Edeti pa je v angleškem parlamentu na predmetno vprašanje odgovoril, da Anglija dotičmh čet ne bo odpoklical«. Položaj v Abesiniji da ni stalen, saj je večji del abesinskega ozemlja še vedno pod upravo začasne abesinske vlade. Angleška vlada — je rekel Eden —- je priznala to vlado kot pravo ter vzdržuje z njo stalne stike. Bodoči razvoj abesinskega vprašanja je odvisen v glavnem od sklepa sveta Zveze narodov. — Z druge strani pa čujemo, da si francoska vlada prizadeva odgoditi razpravo o italijansko-abesinskem sporu vsaj do septembra. Potovanje abesinskega cesarja v London je povzročilo veliko vznemirjenje v vsej Italiji. Angleški merodajni krogi sicer tolažijo Italijane, da pride cesar Selasie inkoguito, torej zasebno, ne uradno. Na povabilo Italije Angliji, naj bi se glede usode Abesinije same Jfajve* skrbi hočemo posvetiti kmetu. Kmei jo najštevilnejši stan v naši državi. On je tudi najštevilnejši član naše stranko in zato bomo njemu tudi posvetili največje skrbi. Poleg drugih vprašanj ga sedaj najbolj zanimajo tri vprašanja: Vprašanje dolgov, vprašanje nesorazmerja cen med agrarnimi in industrijskimi izdelki in vprašanje novih kreditov. Vsa ta vprašanja so naša neprestana skrb. No moremo in nočemo jih več zavlačevati. Zlesti glede dolgov in kreditov bomo izdali dokončno rešitev, ki bo, kakor upemo, zadovoljila vse upravičene zahteve. Rešitev, ki jo pripravljamo, bo brez dvoma dokazala, ds jo Jugoslovanska radikalna zajedniee največji prijatelj kmečkega ljudstva. vojna pogovarjale, je Anglija odgovorila, da mora spor rešiti Društvo narodov. Pro4i zavzetju Abesinije po Italiji je te dni jasno in odločno ugovarjaja ameriška republika Argentina. Predstavnik konzervativeev v angleškem parlamentu je poudaril, da je več kot gotovo, da bo Italija tasedla vso Abesinijo, to se pravi do meje s Kenijo in južnim Sudanom. >Sa-bena diplomatska pogajanja ne bodo pripravila Italije do tega, da bi prostovoljno uniak. nila svoje čete iz Abesinije. Umik italijanskih čet iz Abesinije bi se dosegel le z vojno proti Italiji. Le vojna sila jo k temu lahko prisili A vprašam, katera izmed evropskih držav bi bila pripravljena rs takšno vojno oz. kazenski pohod proti Italiji? Mislim, da nobena < Izjava predstavnika najmočnejše angleške konservativne stranke pove več kot jasno, kaj bo z Abesinijo. Po zadnjih poročilih je bivši guverner abesinske pokrajine Volo ras Kebeda napadel 24. maja nepričakovano Desije. Trdijo, da so Abesinci pri tej priliki uničili v Desiju tri italijanske bombarderje. Razen tega poročajo, da Italijani utrjujejo abesinsko prestolnico Adis! Abebo ALBANIJA s Za nadiuoč Italije t Jadranskem morja. Grški listi so objavili poročila, da je prišla v albansko pristanišče L/rač večja skupina ita-, lijanskih oficirjev, ki naj pregledajo ogromne | utrditve, ki jih grade Italijani v okolici Ya-lone in ki naj zagotove varnost italijanskega otoka Sasene za vse primere. S tem bi bila nadmočnost Italije v Jonskem in Jadranskem morju zagotovljena. Italijanske ladje izkrcn-jejo vsak dan v Dračti in Valoni ogromne količine vojnega materija Ia. vsa grška m® in p» se silno utrjuje. AVSTRIJA s T® in sao iz Korotana. V Beljaku so pokopali profesorja Skorbino. — V Maloščah so djali v grob K Is me novega očeta. — Za vojake, ki bodo vpoklicani na jesen, je vlada naročila obleke, orožja, plinske maske i. dr, za vsoto 6 milijonov šilingov. — Svoječasno je vlada sklenila znižati plače državnim uradnikom. Sedaj pa je sklep razveljavila in bodo tudi majski odtegljaji spet izplačani. — V Otmanjah so nedavno blagoslavljali motorno brizgalno. Cerkvene obrede še niso zaključili, ko je začelo goreti komaj 150 korakov od cerkve oddaljeno gospodarsko poslopje pri Kosu. —■ Na vratih neke mesarije v Podjuni visi tale oglas: »Sucbe krsftigen Burschen ffir Wflrste.< (Iščem krepkega fanta za klobase.) Menda se doslej še ni nihče javil krvoločnemu mesarju. s Ob prihoda g. Bitima bse vlad®. Okrog 60.000 delavcev štrajka v Parizu. Stavka se širi in socialistične airokovne »veze grozijo s splošno stavko. Vlada je imela pod predsed- in za namakanje Ženska hvala Torej vendar že milo, ki odpravi nesnago zares prizanesljivo in temeljito iz tkanine. Potem je lahko tako lepo belo I flfl-gB^ r pere - perilo bleščeče l belo a gtvoin državnega predsednika Lebruna eadnjo sejo. Delavci so zasedli v pariških predmestjih razne tovarne. Vsa posredovanja so bila doslej zaman. Časopisje piše, da bo Blumova vlada po zgledu svoječasne vlade Kerenskega v Rusiji samo most, preko katerega bodo prevzeli v Franciji vso oblast v roke — boljševiki. Pšenica francoskih brezverskih vzgojiteljev vseh vrst gre torej v Franciji izvrstno v klasje. In vendar najdemo tudi v Jugoslaviji že vedno zelo važne osebnosti, ki menijo, da je najboljša podlaga državi in monarhiji brez-verska ali vsaj verskomlačna vzgoja mladine! BELGIJA s Volitve v belgijski parlament, ki so se vršile ono nedeljo, so prinesle uspeh skrajnim strankam. Od levičarjev so napredovali komunisti, ki so dobili sedem mesto prejšnjih treh poslancev. Na skrajni desnici pa so zmagali tako zvani reksisti, ki so s prvim nastopom osvojili največ na škodo katoliške stranke kar 25 poslancev Socialisti so nazadovali za dva poslanca in imajo sedaj 72 poslancev, katoliška stranka pa je padla od 79 na 66 poslancev. Časopisje piše, da imajo reksisti nekak katoliško-fašistični program. Delovali bodo menda za čimprejšnji razpust parlamenta in za razpis novih volitev, ki naj jim prinesejo novo, odločilno zmago. Iz izjave, ki jo je dal zastopnikom časopisja vodja reksistov Leon Degrelle, sklepamo, da so belgijski reksisti proti sedanji obliki parlamentarizma in da žele prijateljstva z Italijo. V verskem oziru pravijo, da bodo odločno branili katoliško Cerkev, vendar so za to, da se delokrog katoliške akcije popolnoma loči od katoliške dnevne politike. Zanimivo je, da je pri posvetovanjih za sestavo nove vlade sprejel belgijski kralj tudi voditelja komunistov, poslanca Jackvesnista. DROBNE NOVICE 5 milijard lir posojila je ponudila neka velika država Mussoliniju. Ta je posojilo menda odbili? 41 ribičev je utonilo za silovitega viharja, ki je divjal te dni v Črnem morju. 20.(100 mladcničcv so poklicali v Bolgariji na prisilno delo na ceste in železnice. Okrog 600.000 delavcev se je udeležilo neke proslave v Parizu. 35 odstotkov zakoncev v večjih evropskih državah je brez otrok. Na 2 funta šterliugov so kaznovali ženo načelnika iondonske policije, ker je prehitro vozila z avtombilom. Skoro vsak da« botruje francoski državni predsednik Lebrun novorojenčkom roditeljev z več kot osmimi otroci. TIVAR Znamka elegantnih, kakovostnih in času primernih oblek. Presenetljiva je flaša nova kolekcija Jankerjev in letnih kaša hlač Poldrugo milijardo potnikov so prevozilo lani nemške državne železnice. Nogo si je zlomila 82 letna mati predsednika Ameriških Združenih držav Roosevelta. Noben romunski zdravnik noče službe v taborišču gobavih v Tičileštiju! Potres je porušil mesto Las Katras v ameriški državi Argentini. Dva milijona cigar je zgorelo v največji holandski tovarni smodk Kisel van Husel. Gospodarska vojna traja med Ameriko in Japonsko. Na otoku Franca Jožefa bodo zgradili letos najsevernejšo vremensko postajo na svetu. 64 milijonov jenov nagrade je dala japonska vlada vojakom, ki so zavzeli Mandžurijo. 1600 novih pilotov (voditeljev aeropla-nov) je sprejela Anglija za zračne bombar-derje. 127,521.000 prebivalcev imajo sedaj Ameriške Zedinjene države. Na boleznih, ki so posledica stradanja, umre v Indiji letno nad 6 milijonov ljudi. 226 milijonov dolarjev za bojno mornarico je odobril skupščinski odbor v Zedinjenih državah Amerike. 2767 vojnih in 4603 civilnih aeroplanov je zgradila v zadnjih 4 letih Sev. Amerika. Nad 2000 nczsJkenskih otrok, ki so jim očetjo večinoma plemenitaši. se rodi letno na Madžarskem. Poljski kardinal p roti boljševizma Nam Slovencem od lanskega evhacističnega kongresa v Ljubljani dobro znani poljski kardinal Hlond je izdal okrožnico zoper boljševizem, kjer poudarja tudi sledeče: >Strašna moralna anarhija (nered) se širi po svetu. Boljševizem hoče vsa krščanska načela uničiti in razrušiti Pod lažnjivim plaščem kulture in napredka se po svetu širi satanizem in nemoralnost (nenravstvo). Tako je pri drugih narodih. Poljski narod si je sicer v svesti, da se je treba boriti proti navalu brezboštva, vendar je treba biti na oprezu. Kot demon (hudi duh), ki samo ruši, se širi tudi na Poljskem val ubijalne miselnosti, ki naj zadene in razdene najgloblje, življenjske sile našega naroda. Gospodarska kriza olajšuje in v gotovi meri podpira rušilno delo boljševiških agentov. Poljski narod Siiti to nevarnost ter brani svoje moralno zdravje in svoje lepe in koristne krščanske običaje. Ne sme pa izgubiti iz vida krvavih žrtev, ki padajo v tej borbi na braniku domovine in vere.« — Besede poljskega kardinala veljajo tudi za nas. 4500 km železnic na električni pogon ima Italija. Prekaša v tem vse druge države. y ZAHVALA Voupuao! rrai: Kur,. pogorete ; Bruuiui-- ii asr. potrniter. u tt t f Arstui Mat 2Hpni: l/ODtepoum.. c putcč. t-w5tiw'K uumne «r požar® po, port- uprav- vl/ontoimo«- Liuoiiaii IH*-umi ms juatmvatu: upih- >-< <•■ rnoinu*- za k oa- r ostancr wes naro-nii »lAaaioijtifiii L«ts£wcpojf.. 2" mai. ItEir KM - fsw OSEBNE VESTI ti ?<«-mait ft p«tai gos: jMBkt AaMvcaei. župni.. oosaii m jtoa: svetni. • Viacc: — S-mnog leta c ttf taOMa. t: «A«isia' htm'- »K Nemak vat pr kiaar n. Itoie»jsmsi- — Za vi k c ?< 4r ft pt&iavljer; nasledil: ptegieaai- Albit -ftpraf. upravitelj » ZgotBi i>' kuugot., ». ijadni' šok ■ «tovemy«iiu-u-OKran Aiojzi Peterki šolski »prevetri: Ke-»!' zi pr-egtadoifca ijactetor ao< v |ko§ek-šaen oarajn ta ipnaci® Pet«'... šatafci opravi®!; hajdm b, f>r-gietmut> ljudskih šol v JsafeBn Okraji'. ' bakasfamica < femc tt Matcer poročati. iu so umu/m aelt s jiamičji. znm.-pioiSivc pnggnaf Komunisf* i m afetagai jumasnii tr« »; ziviteaf-. k-. zapet mcbk patom komunist k. iye! enejr; i»tolišsu®s dimovii.-•>< g. «ea?' tirsr f sebo- ir zahtevaj zatr c-Oamrnutr: j^j.flSi itai pi« «. -asmovnit-- ir nar otajjacjii komunistični aruia, g« it aomu; pro; severr n -ju iieaa imt bo «ur c V*». i^ftšhjs f-jtnfitt < kai-rikel oev a emu (mu juateoaesuteiiui piačiii, pr Per hramu., kautmuu, teasst. NU; Taste. Mšegi Bvetovist •tafflejti zaaiisueai«. y proslavit tt on. ji-gaaiavi); a ; Bj< vroč ve kultura »vei Ni prtsjavo \ iMujiiac: s<: priai umatmuk. n zi-etHpDu: univerz r vtser oeio> sv«; vk at. piuaiavai veiiaaM>iit zasiug' Niaoii les« n: poljs. taektria*. Nit wdij;. ntf. mottaiK raj-svetijavt uit «:»• vršit tirugir prtooHie* i>; i' mi«i b«s "<'«&<■ Mbjcod k ga tem aiavt lali^n. izkoristi t. l«siui-. izBajdi>- ii zau isutreoiiitfv'; jwnm - tvasac ma-..- janznfc — les. in Antonu. proaiav pt>si& crzoiavK jwte- napoveuu;- nov iznaitit" DOMAČI NOVICE ta i- jto wi«je|MMa>< z. !tktJ, j. ts- ^niortj iiajcUiiti Olupiti ■ vatli- aapovct' Urnt .piuiiic tuti:,.JK;Ui ftiatni. li- t- li- uuvv. )jiuuty tua. j,-^ . VUZ143 P US.U1I Uifctuva* HKJtlOtts. Iii, l oaonvijo sum;', prutstu;- — 'v f-a:iz. pum^ Siauwt: p. ui'.-.:ei: «VMttabila. C! pruiasamc r«aa! zaan?e novoat v oiaaiil. Moadi Dwaa—far«, pr odiičn. it&kovotaU. Mootejjiivo mziit -cen* Klic: MHttsutt!! Pavi- r. trni voisi; > t;:, oef. prosiav deu: >-\ oisk,- i- nrtnen l. isar drz»>- te: težki: biki i ii' pr» živi. rrropi • naravno: • toiažo.- viut-- ter jzvnsns sir: sw: ■ tu^ostavaimn: voisii. £am. tiaiot. i-, vam.- aanc- ta: vJaoarat" rooom- t; antži; amoran - r -^thvfrf 3«vbo*f » ¥»• sut gimiuzi-**• rante- f* aobii: k en nepopoln; zenaa. reais: ureuiinl v Liublian. r Zm>- imgosiovanaki!; zcraraiko o» it vrm ■ kaoenai t ko pravunu t tocenit sHuBiaoteii pijač pnabčuj? »Skivenci« : oik '>< nun; 10'j> h; ter Btesm m>> omesmri samo toi« 1/onr.. oeuf= i: človeKOiiuoii; drusiv: iaha" m svoiu »esfiicab k' ima« clooradcin* wmstr izvrši-tal' K»«Bh akoftoimi pii« m mai'.. «< u; i : J« tt piačai; takai 6 ti točeni; jzrnutec ■ tesopjcn delokrogi Pravica z; taksu točeni* jfc. v vsakem poaamrntec ptrnacn m> oc «"tn- piistojaeat fnnacmgpa nrvaateiistv. n. proso n dotičoegč irruštva tr, n. predlo; pr-stotn-. oavČBe uprav- a? ttuieiit predloženi; ctrustvenii pravi, k aai siažljt koi doka: q. jt ikuštvc žaret- dohrocein- ti StsvckoiiTibn; c P«snep» aroatervažr' naioe= i pr: matur teto.- n* » MihUr prosvett i' odtoču. oa at jasani«- smsKonrvasj.:- anioe-. n~ višttt; setaino; izpiti- v uravsi: ban«vn) a-šwao opna!;, dofcfer je dijaki at imrkisoohv i usmiiB: k pisnusfiMii vajam; pr: očenii- stobk«-brvašlpe (mjiževnost-- r vSftb raTredit o noo mttgi- pssai to naw«r< »- 8tiwte*rvaM!etr. Z!KL r Liabiuuuta obanki sve jt nac. 2;.. m« zopt- remi, seje k jt jt vodi mestu ji« pat Aditšit Gierit uredo-. jaaeznSkeg*. Vprašanji st sklenil: Zetezaišu; vprasanit it z< razvo; mest; ir; m vamos: promet« imjn; potreoitt. rešitv. h vse piediugf amatri mestu sve: v. najbolj načr: predior. ni r»nt-nikfc, k zainev- pogiobittt Ti aačr auk>č ii;. ostant kolodvo: sreti mesti u prog; nra\ san. kier jt setif. Obnask sve- poziv, viark ur imenujt komisije. 1; bc sKupn - mestn«. oi»an< ii oanovuu izoeiaU. Konai aačr: C*-čuak sve ooioč nagraoc 100.00 Dn. {Seiavi giavaegi načrta Mesta; občini zahtev; prestavite* kurilnic i: Ltubbaih Rešite kgi.-ovorakegi n žeijasiianegi. vprašanj., ne: mor; atesta; opoju izdelat trni koncu reguiacn. načr mtsu. Občin; odkk-mj; vsake režitc\ 2; tecuMtgk vprašan« s podvoz n, aaavuz. — Z: zgradbt novt peč v mestn piinarc naja-pr Mestu itrauuruc. 600.00>' Dn- posojili Obči tisi sve jt met dnigim obravnava tod. vprašanj aolznil tr. neizterliivt. mmo\ met '-R. ruti 001-: PokrajinsKegi zlet Sokot m-iievint jugosiavin - 2x zgraditev novih mr-stražni: ti, temni: proračuni; gg.ijop l>rr - li. sociain: prikhučenii oMfe » dtrfafi! zneaei l;u.Oii Dn. _ bcrsis; jt r»i pravimi! odbor; 2t apravt mesmii" nepiv-miani. - Mestne barak- n: izansk cccr m u, -est a ver cesarjev * bodt oosk moa. , Vli< Zli z- ."j prvi: ttvui anoiecti 1V3' BliiliiJMO* Vt UVUZii utM -lUliOSli 2Y,, .. Leiaiai. ptttjf-i 0 i'C;!t: ittruj; i-rtaiH t«>u vzti-ze; ia; oopru ' 1 zve/' vsa i Oa Oirtmsi nraonst euraafct tmttovta-. & i.iorova; i- u:. aatrfjevju Aneo laugti i ^ ntevdi o- f pnatt oi«3iis«t. uaiuzBeiu-r a. nafeiH' pr<-jcnifc Wy.it v nu tmanutcuce ti «.w»tn»«i,.-).<»M.i»s»aB»»»K - 4etat> n, sai Litip. k' 1- tr»s; »r mai« « mnr^ v obKat<>'j<- 5" ocatv i-oub;-.«; st; jj) Mras; OtftaKfVi n r- Kop-imv« Oonaus- s m-reifai' n. imikosttK naue« 11 taaHeoetie' iept ra^srav- »vesti Hsbek»>\ ti 3E> tanuet avo«MMK noc- prtascvr liff" .luža; Brini; ■ti O saašrioasfv zu igrtuint. mrtauv » i' v butfti' ie uuvoli' l-oatiniiiMii. savo: ...itst itm c i msim- »e 79t- »otNnaaziKi;- PtHIK!-T5KsO'. : Zaprept c teresiasiiar aotietats tt ai a oa- 1 JMiEraei. koaere; a< zakunčii • steta raniti > i-tnatun. d b«; vn«i fce- tr utnavi! mnnut. "ire--tv-Maae zatses: rcmiis« »njst. tr poaerj, nest: Atmbvi ueiavtacji r. 1*1 Im. a. t dob ntopii aspr. porrepai zivut o Nove vnšmt- moani aor> stEa. c 4-.- ean lišagatiui xbvck uprav- M k p; amufT'. a; scc r.r e siiipn kk|i;; • potieter. . ..n. «r ]«. lat' ii-' b mora; n. vesai; f'{ c/t' t iett 1 aai tt rtrepovetlan. vsan- oev ^-"-m —Trtr? oeeb« ot trer oopoktn- o? -re: man r- o-iat- : «w šeneRKrvt ozirom o; arami - ar» solati a trt: ziunv.. r; tsean Ove; izrn^ n tavat } >«: n; nt:: t-r a-eipr\ -tetrcim« n, izfleiovantr Krah;- n. titu isiw,- pricn- msti tretv «r< zititTE. **npravitBHir Oek- tr v nn-ten' peči -onOTnvhnm' Kvas,- n nsfsan" isa sr istpri: trnat' najdb* tr ur- prtr reomn de ion. 10 ir n. to:: . nisako- iv n- jrret ptimono r Afce Mm btt prfsjtrfipr : oo-rju biapon tt, t. asmižj reni poten Inipif f < manntaktrns- trpnvm fiaiftt' utacana. Linhljsoi Krpfcm tr: V 77AtH 11 it st oanis? »czaan viomSr r btajrajc; ZaoSražn- irosr.oac?«: tianr - te- TiriOTi: c Dvt zsk it m. Manmato »rt; nt. trraž3a "' -ar' m. ^nrfr»awmc tesesa: mt sast; nasjtz r Tirolski! An r 4" tiiicinnr.. smsifet jtr 1 irrt drznv; z; tsvn. oti. •- »rntmtac. wam. v- »annaK- iftmsrHt f vaw- .»TfflB' m-UHt d kafcšB* far fnosjiu, »tn. H razfovaTi 3 dnpisaikno 'a,: aanaviktsi jae^avst*.,/ dotirt. šetev nfv?-":. ri * » «m.< pozabit, a-, ht žfts»\ šeh , ker z njima ne samo da narodu kot celoti ni potnagano, temveč, kar je še bolj žalostno, poteptana je tista misel, zaradi katere so potekle že reke krvi in solza, misel svobode. In zato ne hrvatska narodna politika ne more oddeliti od hrvatske kmetske politike, ki istočasno vodi boj za narodno svobodo in socialno pravico. d Komunistično šantanje saed delavstvom. Med zastopniki gradbenega delavstva in delo-dajaki v Belgradu je bil oni dan dosežen sporazum o zailjufitvi stavke. Skupina delavcev, ti ji ni do redi in miru je nato razširila vest, da so delavski zaupniki slabo zastopali delav-sie koristi, češ, da so bili podkupljeni. Zaradi tega je nastal v Delavski zbornici pretep, med ka terim je bil delavski zaupnik Borovtč lažje ! ranjen. Organi redarstva so takoj posredovali in vzpostavili red. Nato so se delavci razšli. Na poziv nezadovoljnežev se je nato na Paši-nem Brdu zbralo okoli 1500 delavcev hoteč prirediti zborovanje, ki pa ni bilo prijavljeno ne dovoljeno. Organi redarstva so prosili, naj ne shod ne vrši, toda prisotni delavci so jih napadli s kamenjem. Pri tej priliki je bi! iahko ranjen eden orožniški oficir s tremi orožniki, tn orožnik pa je bi! hudo ranjen. Organi orož-ništva so na podlagi predpisov svoje službe rabili orožje, zaradi česar je bi! en delavec ubil, »rije pa lahko ranjeni. Ranjcncem so takoi nudili zdravniško pomoč. NESREČE d Težka nesreča gorjanskega žapana. — V torek, 26. maja se je vračal gorjanski župan Jakob Jan od neke komisije s svojim tajnikom ob tričetrt na 6 zvečer proti domu. Naenkrat poči strel iz vojaške puške in zleti mimo tajnika. Nič hudega sluteč, oziroma v mislih, da strelja kak divji lovcc, gresta naprej svojo pot. Kar poci drugi strel in zadene župana v hrbet. Krogla je šla skozi tek) in je prišla ob levi strani nad kolkom ven. Zupan pa, trden kot je, je iei kar naprej do Fr. Poklukarja (Kacona),' tam i je prosil za voz in sc odpeljal na Bled k dr. češarku, ki je ugotovil, da je šla krogla skozi, | ■ nc da bi kaj posebnega naredila. I , (r d Osem otrok joka za očetom. Nevihte, kf zadnje dni redno nastajajo v opoldanskih urah, . so v petek popoldne zahtevale v vasi Male Li-pelne v fari Skocijan pri Turjaku smrtno žrtev. Strela je namreč ubila uglednega posetnika, 37-letnega Jožefa Adamiča, ki zapušča ženo m 8 nepreskrbljenih otrok. Aadamičeva družina je bila v petek popoldne na polju iia delu, ko se je nebo naenkrat pooblačilo ter je pričelo treskati. Žena in otroci so pobegnili domov, Adamič sam pa je stopil pod bližnji hrast. Med grmenjem je treščilo v hrast in v Adamiča, strela je udarila Adamiča naravnost v desno stran ter nato v srce ter šla po vsem telesu v zemljo. Adamič je bi! takoj mrtev. d V Bruhanji vasi j« gorelo. V torek, dne 19. maja je zanetila zlobna roka v Bruhanji vasi pri Dobrepoljah pri posestniku Alojziju Babiču požar, ki je uničil Francetu Klincu stanovanjsko hišo, goveji hlev, svinjski hlev. kaščo in skedenj. Drobniču Antonu hlev in Babiču Alojziju kaščo. Pogorela sta tudi dva hleva in stanovanjska hiša Severja Josipa in skedenj Alojzija Babiča. d Gospodarsko poslopje je zgorelo posestniku Francetu Jeriču na Križu pri Komendi d Pogorelo je gospodarsko poslopje, last Antona Kuharja v Pretrežu pri Mariboru. d Pol metra visoki kapi toče so bili te dni okrog srbskega Knjaževca. Toča je popolnoma uničila vse pridelke. d Z voza j« padel. 36 letni Ivan Hrovatin iz vasi Goričice pri Prescrju je peljal voz živega apna po Ižanski cesti in Perucijevi poti proti Ljubljani. Med vožnjo pa je padci z voza in obležal s hudimi poškodbami na glavi in po životu. Konj pa je šel dalje in se ustavil kakšnih 200 m daleč od kraja, kjer se je voznik ponesrečil. d Ko sta sc za šalo metala po tleh. V St. Janžu pri Mariboru sta sc znašla pri Alojzu Viherju njegova dva brata Franc in Ivan. Pri te mdomačem prazniku sta se brata Ivan in Franc za šalo metala in — pri tem padala po tleh. Ivan se je dvignil, Franc pa je negibno ležal, kakor nezavesten. Šele čez nekaj časa se je zavede! in prosil, da ga dvignejo. Prepeljali so ga na dom in poklicali zdravnika, ki je odredil prevoz v bolnišnico. Tam so ugotovili, da ima strto hrbtenico Po petdnevnem bolehanju je Franc Viher umrl. d Hirda nesreča na Dravi. Med Jelovcem in Bistrico nad Mariborom obratuje preko Drave brod, ki ga vozi brodar Josip Caplja. Velik čoln je z verigo pritrjen na železno vrv, napeto čez Dravo. Te dni je zaslišal brodar klice 7. desnega dravskega brega. Na bistriški strani je bilo več ljudi, ki so ga klicali, naj jih prepelje na drugo stran reke. Caplja je skočil v brod ter odrinil od brega. Ko pa je privozil nekako v sredino reke, se je železna vrv pretrgala zaradi silnega pritiska deroče vode z močnim pokom pretrgala. Brodarja Capljo je vrglo na glavo iz čolna v vodo, brod pa je deroča reka odnesla. Vsi otrpli ljudje na bregu so opazovali strahovit prizor, pri katerem so bili brez mofi. Brodar se ni več prikazal na površju umazane reke, brod pa je odplavil ter je izginit --'o-ialcem za ovinkom. Nosilo ga je skozi i* or ter ga bo kje v nadaljnjem toku tre-na obrežje. Ljudje, ki so klicali brodarja, d ih prepeljal, so si čestitali k srečni rešitvi, saj * :la nesreča nedvomno mnogo strašnej-ša, t se bila vrv pretrgala kasneje, ko bi bilo š oseb v čolnu d * otroci žrtve bombe. V vasi Pako-štane pi ogradu na morju so se trije otroci, dva dečka ena deklica, v starosti od 6 do 8 Vsem Vašim željam ustrezajo naše nove »Posebno izdelane obleke«. Najnovejši kroj, vestna izdelava, v kako. vosti enakovredne oblekam iz dragega inozemskega sukna. nfAii mirni iiiiiHiHaHiiiig let, igrali na vrtu. Med igro so na vrtu našli staro italijansko bombo, ki so jo začeli premetavati. Bomba je eksplodirala in razmesarila vse tri otroke Detonacija je prestrašila vso vas, ki se je zbrala na kraju nesreče. Žalost j( bila nepopisna. Matere in očetje so omedlevali od žalosti. Uvedena je preiskava, kako je bilo mogoče, da se je taka nesreča zgodila v Dalmaciji, kjer ni bilo fronte. Zadnje čase se namreč take nesreče v Dalmaciji pogosto dogajajo, saj sta se dve taki nesreči že pripetili v vasi Zlarinu, ena na Bracu in sedaj v Pakoštanih. V vseh primerih je bilo ubitih in razmesarjenih po več otrok. d Profesorska zbornica je zgorela na gimnaziji v šabcu. Zažgali so najbrž dijaki, ki so dobili slabe rede in so se jih hoteli na ta nedopusten način rešiti. d Silna nevihta je divjala oni četrtek tudi nad kamniško okolico V neko hišo v vasi No-žice pri Homcu je udarila strela ter občutno ranila 41 letno kovačevo ženo Marijo Zupanovo. Strela jo jc posebno nevarno ranila na očeh iti je ženska morala v bolnišnico. d V Dravi je stottil 14 ktni posestnikov sin Franc Breznik iz Vurmata pri Mariboru. d Bridke posledic« tihotapstva. Pod tem naslovom je »Domoljub« z dne 27. maja poročal, da so bili ob priliki, ko so italijanske oblasti ubile 2 tihotapca, prijeti tudi 3 tihotapci in odpeljani v zapor Zdaj nam poročajo, da omenjeni 3 tihotapci niso bili tihotapci, pač pa sta bila prijeta dva izmed teh, ko sta šla v svoj gozd, ki leži na italijanskem ozemlju, tretji pa je bil prijet, ko je šel gledat s pravilno obmejno karto ubitega tihotapca. d Razne nezgode. Ko se je zaletel s kolesom V oje voza, si je pri padcu raztrga! nogo in močno krvavel 29 letni kovač Josip Kosanje iz Rudnika. — V Novih Jaršah je padel s kolesa ter se poškodoval na glavi in desni nogi 36 letni prekmurski delavec Martin Vamberger. — V Ribnici jc slamoreznica odtrgala roko pod komolcem K) letnemu sinu mehanika Petru 0u-žarju. — Ko sc je igral z revolvirjem, sc je sprožil ter razmesaril roko posestnikovemu sinu Albinu Samidi v Klečah pri Kočevju d V Kamniški planinah se je smrtno ponesrečil akademik Lovše Bojan iz Ljubljane. NOVI GROBOVI s In ob smrtni uri težki nas popelji v raj nebeški. Na Vrhniki je umrl 78 letni veletrgo-vec Josip Kunstel. V Šmarju pri Jelšah je preminul odvetnik dr. Srečko Rupnik. — P" Mariji Snežni v Slov. goricah je mirno v Gospodu zaspal trgovski potnik Franjo Vršič. -V Pudobu pri Starem trgu je odše! v večnost posestnik Anton Ponuda. ~ V Novem mestu je zaspala v Gospodu Fani Petrič v 81. le*11 starosti. — Pri Sv. Pavlu pri Preboldu je n" Strašna nesreča na reki Taji Blizu malega moravskega kraja Rakvice ob reki Taji se je v torek 26. majnika zgodila strašna nesreča, pri kateri je doletela Bmrt 31 Šolarjev, 1 učitelja in 1 voznika. Kakor je dandanes menda že po vsem svetu navada, so tudi učenci češke ljudske joie v Rakvici odšli na izlet v gore na oni 6trani reke Taje. Iz.iet je bil sklenjen ie preteklo soboto. Da bi se mogli Izleta udeležiti vsi, tudi revnejSi učenci, je učiteljstvo naprosilo nekaj premožnejših kmetov, da bi otroke vozili na svojih vozeh. Tako se je tudi res zgodilo. Šolarji so bili aeveda pod vodstvom svojega učiteljstva. Izleta se je udeležil gani ravnatelj, z njim pa še nekaj mater šolskih otrok. Ob 7 zjutraj so odpeljali vozovi iz Rakvice ter so bili namenjeni v Spodnjo Bistrico onstran Taje. Cez reko pa ni mostu, ampak vozijo čez njo samo z brodovi. Ravno tam pa, kjer se ceeta nagne k reki, je voda precej široka in deroča, ker je tam blizu jez. Na tem kraju je Taja kakih 50 m Široka. Ze dolgo let Študirajo, da bi tukaj napravili most, veke zatisnila oči soproga banov, zdravnika Olga Tajnšek roj. Zanier. — V Višnji gori so pokopali zaslužnega župana Erjavca Jožefa. — V Belgradu je umri Josip Jernejčič, vodja tam. podružnice Vzajemne zavarovalnice. — V Zden-sik vasi pri Dobrepoljah je izdihnil Jakob Pre-lesnik. — V Dobu je zapustila solzno dolino Marija Zamik. — Pri Sv. Jerneju pri Ločah je odšel s tega sveta 74 letni Arbeiter Franc. — V Ljutomeru je umrl 70 letni Fric Dijak. — V Šmarjah pri Jelšah je zapustila ta svet posest-nica Otilij« Lorger. — V Ljubljani so umrli vlakovodja državnih železnic Emest Vidic, mestni uradnik Emil Medved, Iskra Marija in Marija Jurjevič roj. Križaj. Naj počivajo v miru! | MI in v Pečeh Spisal Gustav Strniša. Nadaljevanje Skomizgnil je z rameni, a ona je živahno nadaljevalo in kimala lastnim besedam: »Pa bi jo ii vzel! Tebe bi se pač nc branila, samo tebe nel Otrok nima, Ii si bogai, ona ima posestvo. Revščina vaju je razdružila, njena revščina, saj tvoj oče Mince pač samo zato ni maral, ker ni bila gruniarska hči. Revščina je vaju razdružila, a zdaj naj vaju združi blagostanje! « »Kako moreš vendar trdili, da bi se me ne branila, pet križev bomo kmalu imeli na ramah.« »Njen ranjki je bil za dvajset lei slarejšil Sam veš, da se ni poročila iz ljubezni. A tebe je ljubilal Sc zdaj vem, koliko je tedaj Irpela, ko sc si ji odpovedal. Meni se vse vidi, da le še vedno nosi v srcu. Bila je pošlena žena, a zdaj je prosta. Nikoli, ves čas svojega zakona te ni omenila. Možu je stregla kakor oboku, saj je bil vedno bolehen. Sicer po, kakor meniš. Naravnosl mi ni omenila ničesar, da nc boš mislil, dn se meče za lebojl« Pečovski ji zdaj ni ničesar odvrnil. Počasi |e odšel v mlin in toplo čuvslvova! v svojem srcu. Nekaj nežnega, pozabljenega se je pojavljalo in budilo v njem, nekaj čemur je dal slovo že kot m adenič in o čemur je bil prepričan, da ne bo nikoli doživel na zemlji, ker je pač bilo preveč lepo. V spominu se mu ie pojavilo dekle, krepko zariavclo, velikih modrih oči in lepega obraza, Polno moči in krasote ter ženskosti, tiste nežnosti, ki je lako privlačna. In Ia slika mu je zasijala hipoma v duši ter B« trenutno kar zaslepila, da je zataval kakor IHian Poiem je rt-ki I o 7nwiin1 z olnvo in v sebi Poudaril: vendar se to doslej Se ni zgodilo, čeprav gradivo za most že več let leži v bližnjem gozdu pripravljeno. Brod, ki vozi ljudi in vprego Čez reko, je last mlinarja Jožefa Veverke. Ta pa ima brod v najemu. Opravljata ga brodnika Jožef in Ana Suster. Doslej tamkaj Se nikdar ni bilo nesreč. Nekako ob tri četrt na osem zjutraj je osem naloženih voz pripeljalo šolarje do broda. Najprej je skočilo na brod prvih 80 šolarjev, katere je brodnik naglo prepeljal na drugo stran reke. Ko se je vrnil po drugo partijo, so zapeljali na brod kmečko vprego z dvema konjema. Zraven tega pa je poska-kalo na brod še kakih 44 do 45 otrok. S temi otroki sta se vozila dva učitelja. Ko se je brod začel pomikati od brega proti drugi strani, je eden izmed učiteljev prijel konja za uzdo, da se ne bi premikala. Toda voznik je učitelju rekel, da je ta skrb nepotrebna, ker sta konja vajena broda ter se ne plašita. Ko pa je bil brod že sredi reke, sta se konja začela nemirno premikati ter riniti nazaj. Mogoče, da je otroški živ-žav konja res malo zbegal. Ker pa sta konja svoj voz porinila nazaj, se je s tem brod na eno stran močno potopil v vodo. Voda je tako segla otrokom do členkov. Brodnik je uvidel nevarnost ter je velel vsem, naj krepko poprimejo za vodilno vrv, da bodo brod prej spravili v ravnotežje in proti bregu. Oba učitelja sta r. otroci res krepko zagrabila za vrv, toda na brod je voda vedno bolj silila. Otroci so bili kmalu do pasu v vodi. Nastala je takoj velika panika. Otroci so se začeli v strahu prerivati in vpiti. V tera se je med prerivanjem brod res nagnil in prekucnil. Osem otrok se je prijelo za železno vodilno vrv. Z njimi so se držali vrvi če brod- »Peideset let!« In sta! je med moko ves be! in prašen, velik m močan, kakor silni očak dvignjenih prsi in koddjaste glave ki je bila samo na sencih lahno osivelo. Sfai je tam, dviga! vreče in se skoro glasno vpraševal: »Da petdeset leti Čez dve leii jih prekoračim. Abrahama bom videl, pa naj se ženim? Ali me bo sploh hotela? Kaj, če se ji bom zdaj kar zazde! prestar?« Pa je moral samemu sebi odgovorili, da lel doslej sploh niti čutil ni, da so bežale mimo in da n: nikoli vprašal, kje so, saj je živel za svojo družino in za svoje delo, a sebe je prezrl, ker ni ljubil. In zdaj je zasijala pred njim zvezda ljubezni, zdaj se mu je nasmehnila ona, ki jo je imel rad že zdavnaj v tistih svojih prvih sanjah. Spomin je pritaval k njemu, ves blesteč in neomadeže-van je zasijal pred njim, niso gn zabrisala leto, ni ga umazalo življenje! Da, zdaj se mu smehlja ljubezen vsa lepa in blažena. Saj še ni tako zelo star! Res gre v jesenska leta. Toda, kaj leto, čc je telo zdravo in prožno, če je duh še bolj čil kakor preje? Zdrknil je čas mimo njega, a ni ga ohlishnl, ni se ga dotaknil, ostal je isti kakor nekdajl Da, ludi Minci so polekalo leta, polzelo je življenje mimo nje, vendar je še vedno vsa krepka in polna privlačnosti, ki si je ženska nc more pridobiti, temveč ji jc piirojena in ko jo dva zaslutita med seboj, vesta, da sta si ustvarjena drug za drugega od Bogo samega Pečovski ni Špeli ničesar več omenil o Minci, tudi čez nekaj dni ne, ko je slarka odhajala in se je še enkrat oglasila pri njem v mlinu: »Mlinar pa pozdravljen! Ne jezi se na Spelo, Id želi vsem ljudem samo dobro!«, ie nekam oložno povzela starka. »Zbogom!« je hripnil Pečovski in ji poda! desnico, kar ni bile njegova navada Ko ga ie zvedavo pogledala v oči, )e vedela, da je mož nik in oba učitelja. Toda tri otroke in oba učitelja so močni valovi narasle reke potegnili z vrvi ter jih vzeli g »oboj. Tako so se od teh za enkrat rešili le brodnik in pa pet otrok. Učitelj Novotni, ki je padel v vodo, je plava! in se tako rešil na breg. Drugi učitelj in pa trije otroci eo pa utonili. Med tem je seveda nastalo strašno vpitje. Na onem bregu je neka gostilna, od koder so takoj hiteli ljudje na pomoč. Iz gostilne je bil strašen pogled na reko in oba bregova. Na obeh bregovih reke so stale gruče joka-jočih otrok, sredi narasle reke pa se je pre-kopicevalo kakih 40 otrok in dva konja. Na desnem bregu je stala neka učiteljica in mati, katera je od daleč morala gledati, kako se sredi roke bori s smrtjo njena hčerka. Mnogo otrok se je oprijelo lesovja potapljajočega se broda, ki se je ua mestu, kjer je bil privezan, sukal v vodi sem ter tja. V vodi so se otroci obupno borili za svoje življenje. Komaj se je kje iz vode pokazala otroška glavica, že je znova izginila v valovih. Učitelj Novotni, ki se je »rečno rešil na breg, je naglo odvezal čoln in z njim odrinil na reko. V najkrajšem času je pobral iz vode v čoln 15 otrok. Ker pa je bila voda zelo deroča in čoln zelo obtežen, ga ni mogel več spraviti h kraju, ampak ga je struja zanašala proti jugu. Pri tem je voda preobloženi čoln. obrnila in vseh 15 otrok je izginilo v valovih. Novotni sam se je komaj rešil s plavanjem in je g seboj prinesel na suho le svojo devetletno hčerko. Ni pa mogel sam i i. vode, ampak so ga morali potegniti, k6r je bil ve« izčrpan. V tem bo priskočili na pomoč na eni strani ljudje iz gostilne, na drugi strani pa vozniki, ki so čakali na onem bregu. Posrečilo se jim je rešiti več otrok, ki so pa bili zelo obtolčeui in vsi premraženi. Šolski vodja je zakllcal otrokom, ki so se premetavali v vodi okrog broda, naj se krepko primejo lesovja. Vendar že premagal svoje predsodke in se bo pač oglasil pri Minci ler jo zasnubil, saj je ženico tako dobrodušno pogledal, da ji jc pri srcu kar zaigralo tiho veselje. 2. Cilka je ostalo blazna. Ker je sicer opravljala vsa dela, jo je Pečovski vzel nazaj v mlin, kmalu ko je okrevala po porodu in jc mogla delati. Tudi poslom je ukazal, da so bili napram nji obzirni in se niso iz sirote norčevali. Sicer pa je imela v oljarju Petru dovolj dobrego zaščitnika. Mladenka je ostala tiha in mirna, storila )e vse, kar ji je kdo ukazal, a govorila ni skoro nič. Nikoli ni nikomur oporekala ah se prepirala. Kakor je storila vse, kar ji je kdo ukazal pametnega, jc slušala tudi, če ji je kdo velel kako neumnost. Sk-er so se pa posU preveč bali gospodarja in tudi že zavoljo oljorja in Cilke same, ki se jim je smilila, se niso z njo norčevali, zlasti če so jo opazovali, kako je delo opravljala mimo, mrtvo, brez vsakega zanimanja. Bila je kakor železni slioj, ki vse naredi, o mu manjka čuvsiva, ker ima samo mrtvo silo. Kadar pa jc bila jasna mese&ia noč, je Cilka vedno vstajala s postelje, hodilo ob reki, se pogovarjala s prirodo in sama s seboi, strmelo v valove, šepetala o svojem otroku, vzdrhievala ga klicala, mešala resničnost z domišljijo in trpela. Večkrat se je sklonila nad valove in je sedeča na izpodjedeni skali zamišljeno šepetala: »Le prepevajte uspavanke mojemu dragemu, le šepetajte! Mesečna noč je nocoj in luna se vozi na oblakih ter vam zlati vašo mehko, prozorno grivo, ki vam trepeta kakor srebro. Zato jc vaša pesem nocoj šc posebno zapeljiva in milo! Le pojte uspavanko, saj leži moj ljubi sam jn pozabljen pod mrzlo jablano in sama o svoji nesrečni materi, ki vedno boli koprni za njim in ao 6* je večina potonila, preden so jih rešili. Od-45 otrok, ki so bili na brodu, so jih z velikimi napori rešili le 14, 31 otrok pa je izginilo v mrzlih valovih reke Taje. Žena orožniškega stražmojstra Lukeža je> morala z brega gledati, kako se njena devetletna hčerka krčevito oprijemlje lesovja na brodu. Vsa brez upa je klicala hčerki, naj se dobro drži. Toda punčki so omagale moči in izginila je v valovih pred očmi svoje matere. Oba konja, ki sta bila vprežena v voz, sta j tudi utonila, ker nista mogla plavati, ker sta i bila vprežena. Z njima jo utonil tudi voznik, ki je vozil. V.se okolice se je polastilo veliko razburjenje. Prihitele so na pomoč požarne hrambe iz okoliških vasi ter 20 orožnikov. Začeli so iskati trupla utopljencev. Sele ob 3 popoldne bo uašli oba utopljena konja. Ob 5 popoldne pa so našli truplo prvega dečka, siučka žandarmerijskega štabnega stražmoj-stra iz Rakvice, učenca 4. razreda, Rakvica je malo češko mestece na južnem Moravskem ob železnici Brno-Lundenburg. ^teje 2400 prebivalcev in 580 hiš. Pravice nezakonskih otrok in mater Na več vprašanj naročnikov in bralcev našega iista, ki žele nasvetov o pravicah nezakonskih otrok in mater, naj podamo v gle-dečem kratek odgovor o teh vprašanjih: Kakor drugi materialno pravni predpisi v državi še niso povsem izenačeni, tako veljajo tudi glede nezakonskih otrok v raznih pokrajinah naše države različni predpisi, ki pa so vsaj v »prečanskihr krajih precej podobni. Nezakonski otrok ima pravico zahtevati od svojih roditeljev njih imovini primerno oskrbo ter preskrbo. K oskrbi je zavezan zlasti oče; ako on tega ne zmore, preide ta obveznost na mater in po njej na materine starše. Ako nezakonski oče očetovstvo prizna, mora sodišče v nepravdnem postopanju ugotoviti preživnino, ki jo je dolžan nezakonski oče plačevati za otrokovo vzdrževanje. Sodna določitev preživnine pa odpade, če nezakonski oče prostovoljno izpolnjuje 3voje dolžnosti v polni meri, po tudi tedaj, kadar je po razmerah nezakonskega očeta povsem izključeno, da bi mogel kaj prispevati k vzdrževanju. Ako pa moški, o katerem se domneva, da je otrokov oče, očetovstva sodno ne prizna, ga mora nezakonski otrok po varuhu (varuhinji, ki je običajno mati) tožiti pri okrajnem sodišču toženčevega stalnega bivališča na priznanje očetovstva in na določitev preživnine. Ako otrok, ki se mu podeli pravica revnih, ne stanuje v območju istega okrajnega sodišča, kakor toženec, sme vložiti pri okrajnem sodišču svojega domovali-šča ali stalnega bivališča tožbo na zapisnik in zahtevati, da se odpreini ta zapisnik k pravilnemu sodišču in da mu ta postavi zastopnika, ki ga zastopa v pravdi brezplačno. Komur se sodno dokaže, da se je združil z otrokovo materjo v dobi, od katere ni preteklo do otrokovega rojstva manj kakor 180 in ne več kakor 300 dni, ali kdor to prizna tudi samo izve« sodišča, o tem se domneva, da je zarodil otroka. Cisto brezpomembno je, da je mati v istem času spolno oltčevala tudi z drugimi moškimi Edino odločilno je samo dokazano 3polno občevanje toženca s neza-kansko materjo v kritičnem času. Višina preživnine, ki jo mora nezakonski oče plačevati otroku, je odvisna od očetovih imovinskih razmer in od otrokovih potreb. Sodišče na predlog otrokovega varuha že do- vedno silneje ljubi ter ii je lesno okoli srca, tako lesno, da bi najrajši umrla. Dete moje, kako koprnim za teboj, kako bi rada k tebi, ti moi dragi mali miljenec pa ne morem in ne znam pota!« Dolgo je čakala osvetljena od mesečine. Dvignila se je in strmela pred se kakor skrivnostna bela žena, svetli prameni mesečine so jo poljubljali in se sproščali po dolgih razpleienih laseh, da so ji zlato sijali. Preden ie odšla, sc ie še enkrat vrnila čez rake na vrt se spustila na klop pod jablan, prisluhnila kvišku in znova tiho, komaj slišno za~ plakala: O jablan, čemu si tako neusmiljena? Na vrtu stojiš in slezaš svoje mogočne veje daleč nad valove ter jim delaš mračno senco, ki trepeta in drhti kakor moje zmučeno srce. Ko zašije mesečina, sc predrami moj bedni doiencc in se dvigne. Koliko noči sem ga že gledala in ga opazovala. Tiho vstaja iz svojega malega zelenega groba ves gol je in nebogljen kakor moj greh. Drobno in nežno zajoka kakor sirotna zapuščena muca in že spleza po tvojih vejah. Mesečina ga lahno dvigne s svojimi prosojnimi valovi, du splava k tebi. Potem obsedi na tvoji visoki veji, njegova žejna usieca pa siičejo za mlekom in ga iščejo, ubožec joka in kliče, tenko cvileče kliče mene, svoio mater. Ti jablan se pa samo neusmiljeno smeješ ter rohniš v vetru, včasih ae divje zarežiS in ponujai mojemu siromačku svoje nezrele sadove. Ti ga ne znaš in ne maraš potolažiti nc uspavati ter ga zazibati v sladke sanjel In potem se ga spet usmili mesečina, ki razpon veje ter ga objame s svojo bleščavo. Dojene:. se srečno vsesa vanjo in pije, dokler ne napoči zora. Potem zdrkne naglo, kakor niisel s tvojih vej in žc zgine pod tvojimi trdimi koreninami v črno postelj, kjer se grobek nad njim spet zapre. Ti pa rohniš in vršiš v vetru, ko moje milo dete leži s svojo nežno glavico naslonjeno na 5' ivoje trde korenine, ki ga neusmiljeno tišče vedno huje in hujet In lako je vsako mesečno noč! A jaz trpim, tako silno trpim, kajti moi otrok me kliče, pa ne morem k njemu. Moje materinsko srce mi krvavi in drhti, ker se boji, da bi ne izkrvavelo. Včasili hitim nad rake. Noge mi klecajo, ko ležem k lebi, a moram, saj me žene sila materinske ljubezni 2e grem za jokom svojega rnitjenca, kvišku hočem, po tvojem raskavem deblu plezam, a ko prilezem do veje, kjer čepi moj mali ljubljenec, mi zaščemi oči ozek pas mesečine, ki me prevari, vsakral sproti me goljufa. In spet ne morem objeli svojega malega, ki ga tako ljubimi Le njegov jok spet začujem visoko v tvojem vrhu, kjer se otrok guglje ves prosojen in svetal« Koprneče je stegnila roke. Nekaj časa je posedela zamišljena ir, trudna pod jablano, a potem se je vračala čez rake z rokama, dvignjenima pred seboj, kakor bi plavala v mesečini. Nalahno se je spustila ob vodi in zalavala proti mlinu. Večkrat te zapazila Torko, ki je predla na produ. Samo enkrat se je ustavila in zaprosila divjo prediljo: »Torka, starico mila, bodi mi dobra n usliši mene sirotol Spredi mi iz svoje preje zlato čudovito lestev, da dosežem po nji svojega ljubega, da iztrgam mesečini 3vojega malega dojenčka, do ne bo imela več nad njim močil Dobra je z njim in doji mi ga, a jaz ga hočem imeti sama, moj otrok ie, kri moje krvil Kako hudo mi je za njimi Vsa sem bolna, tako me srce boli za mojim !jtt-him, tako hrepenim po njem, da moram že od samega koprnenja umreti! Torka, Torka, bodi enkrat usmiljena in blaga, bodi dobra ifi U3fflili se mc ter mi poniogsijl« Torka se ni brigala za Cilko, saj do blaznih ni imela nikake moči. Mirno je sedela na produ in sanjarila v mesečini niti presti se Š ni ljubilo. Zastrmljena v daljavo, v mračiuo, je čepela tamkaj ločeno preživnino tudi lahko zviša, odnosno na očetov predlog labko zuiia, ako se razmer« v katerih je bila ista določena, spremene. Preživninska dolžnost nezakonskega očeja traja tako dolgo, kakor zakonskega, namreiS dokler se otrok ne more sam preživljati. Ako otrok umre, je tudi nezakonski oče dolžan plačati pogrebne stroške. Ako nezakonski oče umre, preide pr«. skrbovauje in oskrbovanje njegovih nezakon. skih otrok na očetove dediče. Ce so bili nezakonski otroci ob času očetove smrti oskrbovani in vzgojevani v nje. govi hiši, sinejo zahtevati oskrbo in vzgojo še dalje v isti meri, kakor doslej, dokler niso sposobni, da se sami vzdržujejo. Vendar take preskrbe in vzgoje ne morejo biti deležni v višji meri, nego so je deležni zakonski otroci glede na zapuščeno imovino. Nezakonski otroci nimajo pravice do očetovega priimka, imenujejo se po rodbinskem imenu matere. Tudi nimajo zakonite dedne pravice po očetu in pravice do dolžnega deleža, razen seveda, če so bili s poznejšo poroko svojih roditeljev pozakonjeni. Če nezakonski oče ne more skrbeti za otroka, zadene dolžnost mater, oziroma njene starše. Dokler mati hoče in more, vzgaja svojega nezakonskega otroka sama primerno bodočemu poklicu. Oče ji ne more odvzeti otroka. Samo, Se je otrokov telesni ali duševni blagor vsled materine v»goje v nevarnosti, je oče dolžan, otroka ločiti od matere in ga vzeti k sebi aH ga dati na kakšen drug varen in dostojen kraj. Nezakonski oče je dolžan povrniti materi stroške poroda in pa stroSke njenega vzdrževanja za prvih šest mesecev po porodu in tudi daljnje izdatke, ako so potrebni vsled poroda, n. pr. stroške bolezni, nastale vsled poroda iu molčala. Kaj je premišljevala? Morda se ie i dolgočasila, ker ni bilo več dobre pečovske ba-1 biče, s katero sia si bili tako znani, čeprav w nista bih nikoli dobri prijateljici kajti ljubosumni sta druga na drugo, ker sta bili obe dobri pre-i dici in Torka sama se je včasih bala, da bi |e j starka ne prekosila. Zdaj je ostala Torka osamljena in pozabljena, saj se nihče ni brigal zanK> I Morda je žalovalo za pečovsko gospodinio, ki |0 | je prezirala, a jc vedela, da se je boji in si nt j ponoči nikoli upala preveč k vodi. Torka ie čutila, da se dolgočasi, sovražnica ljudi jc Ms. j vendarle ji je bilo tegobno brez njih. Pečovski se i je ozrl samo včasih mimogrede vanjo, a sicer M ! ni briga! za Torko, ne za duhove, ki so vlada« 1 v Pečeh. Edino te blaziuca bi se z njo rada pomenkovala, a kaj hoče ona z norico, ki nima pameti in govoriči same neumnosti? Počasi je pričela presti, kakor bi ji post«® preveč dolgočasno, gledala je v noč po skaian, kimala in premišljevala. Opazovali M> jo duhovi pečin, zavijali v vetru in tulili kakor strahotni volkodlaki. Vedela fi, da jo dražijo, dn se iz nje norčujejo, ker se c preveč približala človeku, ki ne postane niw" pravi prijatelj duhov, ld segajo globlie in poz"»i skrivnosti, Id iih ljudje nikoli ne r-zrešno, edinca. Zaškrtala je z zobmi in zakričala. (Dalje.) Il itd. Te terjatve zastarajo s pretekom treh lat po porodu. 2e pred rojstvom otroka sme sodišče na predlog matere, če ji je to potrebno in ne živi asčisto, prisiliti tistega, čigar očetovstvo je verjetno izkazano, da založi na sodišču tnesek za vzdrževanje, ki je potrebno otroku ia prve tri meseee, kakor tudi običajni znesek za stroške, ki naj se materi povrnejo vsled poroda. Slični predpisi kakor v Sloveniji in Dalmaciji veljajo tudi na ozemlju bivše Hrvatske in Slavonije, Bosne in Hercegovine ter v Med-murju in v Vojvodini. V zadnje navedenih pokrajinah mora sodišče paternitetno tožbo odbiti, »ko se dokaže, da je nezakonska mati v kritičnem času nemoralno živela. Takšna mati tudi nima pravice zahtevati od nezakonskega očeta vzdrževalnine za nezakonskega otroka. Drugačni pa so predpisi glede pžjtemi-tetne tožbe na ozemlju bivšo Srbije. Tam ni dopustno preiskovati, kdo je oče neaiakon-ekega otroka, razen v slučaju odvedbe ali posilstva nezakonske matare, če se čas zanošenja sklada s časom odvedbe ali posilstva. Ako torej oče ne prizna očetovstva, ga razen v navedenih dveh »lučajih ui mogoče prisiliti, da bi nezakonskega otroka vzdrževal. PO DOM OVEN I Sz t, raja ti V rusko-boljševiškem raju je okrog S milijonov političnih pregnancev. Res krnsns svoboda! Upravitelj enega izmed ne"U?tih ta j borišč po imenu Bakši, je izdal navedbo, ua.i se kruh, namenjen za pregnance, daje Uo njem, ako za konje zmanjka hrane. Upravi teli je še dostavil: Boljše je. da umre deset jetnikov, kakor da pogine en konj. Zborovanje vinogradnikov v Brežicah Vinarsko društvo za Dravsko banovino bo imelo svoj občni zbor v soboto dne 6. junija ob 17 v Narodnem domu v Brežicah. V nedeljo, dne 7. junija, ob 9 bo istotam vinarski kongres s sledečimi predavanji: 1. Važnost selekcije v vinarstvu in načrt organizacije sel akcijskega dela. Poroča g. ing. Sere. Uoriup, kletarski nadzornik. 2. Kupčija i moštom in vinom. Poroča c. Anton Sega, ravnatelj kmetijske Sole v p. 8. Gnojenje vinogradov. Poroča g. in«. Ivo Zupanič, ravnatelj kmetijske Sole. 4. Vinogradniške razmere na Bizeljskem in na Dolenjskem. Poroča Fran Kerin, posestnik. Po kongresu bo otvoritev vinske razstave združene s vinskim sejmom, ki jo prirede združene Vinarske podružnice breliSkega tn krškega okraja v Narodnem domu v Brežicah. Razstava bo odprta 7. in 8. junija. Poučni izleti za tiste, ki so se priglasili: 7. junija popoldne: Ogled vinogradov na Bizelj-skem; 8. junija: Ogled vinogradov na Dolenjskem (Gadova peč, St Jernej, Pleterje) in vinarske zadruge v Kostanjevici. V Brežicah se bodo obravnavala vsa važnejša vprašanja našega vinogradništva. Zato vsi vinogradniki pohitite omenjene daeve v Brežice, kjer boste mogli izraziti vse svoje želje. * Sv, Katarina sad Tržičem. Zadnjemu deževju dolinska cesta, ki jo oskrbuje uprava velepodjetja dr. Borna, ni mogla vež kljubovati. Cez noč — kar je šc sreča — se je podrla zopet ena izmed mnogih Skarp tako, da je promet za 14 dni ukinjen. Poznavalci cestnih razmer so katastrofo že dalj časa pričakovali. Pri tej priliki se nam zdi potrebno omeniti, da je cesta na nekaterih mestih premalo ali pa celo nič zavarovana ter predstavlja stalno nevarnost za živino in za pešce. Znano nam je, da je bil že voznik oh konja, ki mu je padel v vodo in, da bi si bil neki šolar kmalu razbil glavo ob ostrih pečinah globoko pod cesto, ako bi se v zadnjem trenutku ne ujel tik na robu nezavarovane ceste. Z malenkostnimi stroški bi se ta nedostatki dali odpraviti. Zato prosimo mero-dajne činitelje, da ustrežejo splošni želji tukajšnjega prebivalstva, ki je že itak zelo skromno v svojih potrebah in zahtevah. Stari irg pri Rahehu Včeraj so pokopali posestnik« g. Ant. Poniido iz Podoba 6. Umr! je v četrtek zjutraj vsled krča v želodcu, Ležal je komaj i>rilwtor za visok os lavnega pretorja!« je p , ..tor in dvigal sekiro z butaro, j ublij Kvinktilii Var je bil oblečen v žalno ? ,,.?' fnl° ton« in šol peš brez služabnikov 'f khjentov. . »Kaj neki bo povedal svoji nevesti?« je Pripomnil eden izmed množice. vji smeh mu je bil v zahvalo od drugih Di zijal. I , Pretorjev bledi obraz je bil t«.ko miren, I "i hite poteze okamenele. Nobena mišica, 'inheiia trepalnica ni genila. Samo njegove oči dalj2" mrzlice in strmele nekam v st „ je ali ve? da boš prišla pred moj sodni stol«? Sedaj je dvignila Mucija glavo in ko je spoznala svojega zaročenca, je vrtala s svojega trdega ležišča, vzela železni prstan s prsta tn ga molila Publiju. »Vem,« je rekla kratko, »in vem tudi, kaj boš storil. Vzemi to znamenje najine zveze, da te ne bo oviralo izreči nad krist.janko postavne, čeprav krivične sodbe.« »Mucija!« je stisnil iz pr«. »Oprosti! Vi vsi ste sužiiji rimske postave in od Boga dana-pravica je popolnoma drugačna. Toda te resnice ne poznaš in je ne moreš razumeti, dokler moliš rimske bogove. Zato moraš in boš sodil po rimski postavi. Jaz tudi nočem drugače in zato si vzemi prstan.« Publij ii i vzel prstana, marveč ga je zopet nataknil Muciji p.a prst. »Moja nevesta ostaneš, tudi...« Utihnil je in težko sopel. »Zakaj si mi to storila?« je rekel nato in objel 7. eno roko Mučijo ter povesil glavo nizko do ležišča. Dotaknila se je njegovega čela s prsti in rekla: »Ne morem ti zameriti, ako ravnaš, kakor ti ukazuje tvoja dolžnost kol Rimljanu in sodniku. Vaš predsodek, da je naša vera nevarna rimski državi, je jirava. Kot razie rja železo. tako bo razjedlo krščanstvo vse pojme, pravce in izročila, na katerih sloni veličina in moč države. Naša resnica bo končno zmagala nad našimi napačnimi bogovi i,n tedaj se bo zrušila vsa rimska preteklost. Doslej pa morajo častilci Olimpa imeti vso moč v svojih rokah morajo nas preganjati in moriti... Sedaj vkh'5, Publij, da prav razumem vse sovraštvo proti krščanstvu. Zato stori, kar ti ukazuje ivoja dolžnost. Ti ne bi bil Rimljan, katerega sem jaz vzljubila, ako bi mi hotel prizmi osti. Na tvojem mestu bi jaz nič drugače ne ravnala,« Publij je dvignil glavo in poln o&čndova-nja gleda! Mučijo. Večkrat je že elišal o trdo-vratnosti kristjanov, toda nikdar ne bi bil mislil, da bi moglo »orijentalsko praanoverje« tako mogočno uplivati na svoje spoznovalce, posebno na plemenitaše. Kaj se jc zgodilo z Mučijo, to ponosno Rimljanko, dedinjo velike in slavne preteklosti, zaslužne rodovinel Njene besede so državni zločin, veleizdaja. Tn vendar je tudi tu ostala pristna in častitljiva Kornelijka! Kajti le Kornelija starega kova je mogla tako misliti in ravnati. Nobena rimska modna dama bi ne dala svojemu ženinu sodni meč proti sebi v roke, nobena ga ne bi spomnila na njegovo rimsko dolžnost.. »O Mucija, Mucija!« je govoril s pretrgani-mi besedami. »Zakaj odkrivaš pred menoj bogastvo svoje duše v tako opasnem isn groznem trenotkn! Ti veš, da sloni vse moje upam je glede roda Kvinktilijcev, vse moje srčne želje na tebi! Svojo mladost sem žrtvoval domovini in zato pridobil nekako pravico do ljubezni Rimljanke, kot si ti. Samo ti mi moreš bili ros Ijužljena in draga spremljevalka skozi življenje, plačilo za mnoga leta mučnega taborskega življenja, prijateljica v družbi, do katere ne morem imeti nobenega spoštovanja. Samo tebe. Mucija, lahko ljubim /, ono ljubeznijo, ki jc združena s pravim spoštovanjem . in jaz te resnično ljubim s cclim srcem! Brez tvojega glasu utihne za me Pri hitri hoji ob soncem pomladanskem dnevu Vas popolnoma obvaruje pred sončarico Jugoslav. P. Beiersdori &' Co. d. s. o. j., Maribor. farne proslave pa bo štirikratna uprizoritev odrešilnega delovanja in smrti Kristusove. Priprave so velike, kar kaže že danes v izredno svečano obleko odeto pozorišče pri iupni cerkvi. Dal Boji, da bi svečanost uspela pripravam primerno. Vsem ki so blage volje, kličemo: Pridite, poslušajte, glejte iu prepevajte v božjo časi v kateremkoli, na plakatih določenem dnevu, Jesenice. »Reka« je ria&iov igri, ki jo bodo v Krekovem domu v nedeljo, dne 7. junija ob pol 9 uprizorili ljubljanski akademiki. Čisti dobiček je namenjen zgradbi .Jegličevega akademskega doma. Šninrjeta. Naše dolgoletne želje so se izpolnile, prošnje bile uslišane! Notr. minister dr. Korošec je odločil, da naj bo Jara Šmarjeta tudi sama svoja občina. Pred leti so nekatere vasi iz škocjanske tare spadale v šmarješko občino, naše vasi pa v občino št. Peter, nato je sledila preureditev, da se je s Šmarjeto združila Bela cerkev. Sedaj bodo pa po najnovejši odločbi zadovoljni Belocerkovčani, še najbolj pa mi šmarješki ta-rani. Naj bo na tem mestu g. notr. ministru izražena najiskrenejša zahvala, pa tudi našemu duh. svetniku, ki si je toliko prizadeval, da je končno dosegel: Šmarjeta Šmarjeti, ena fara. ena družina! Dolenjavas. Dva tantiča sta se V Prigorici igraia z nabasanim revolverjem! Pri obračanju v neveščih rokah sc je samokres sprožil in strel je zadel mlado gospodinjo, ki je likala perilo, v vrat." Morala je takoj v bolnišnico. Odkod imajo taki fantiči orožje? I RADIO od 6. junija do 11. junija 1936 Vsak dan: 12 Plošče, 12.45 Vreme, poročila, 13 Čas, 13.15 Plošče, 14 Vreme, borza, 19 in 22 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. — Sobota, 6. junija: 18 Koncert Radijskega orkestra, 18.40 Pogovor s poslušalci, 19.30 Nac. ura, 19.50 Plošče, 20.10 Zunanji politični pregled, 20.30 Idrijski večer, 22.15 Koncert Radijskega orkestra. — Nedelja, 7. junija: 8 Plošče 8.45 Napoved časa, poročila, objava sporeda. 9 Ruski seksiel. 10 Prenos cerkvene glasbe iz Tržiča (ob priliki 100 letnice posvetitve župne cerkve, 11.15 Radijski orkester, 12,15 Prenos z velesejma, 16 Kmetijska ura, 16.20 Prenos župnijske proslave iz Tržiča, 18.30 Otroška ura: Oa-šperček, 19.30 Nac. ura, 20 Pevski koncert -»Ljubljanskega Zvona«, 20.45 Koncert Radijskega orke- i stra, 22.15 Radijski jazz. — Ponedeljek, 8. juniia: ! 19.30 Nac. ura, 19.50 Plošče, 20.10 Zdravili.-:,ka ura: Kako se obvarujemo pred strupenimi plini, 20.30 Prenos iz Hubadove dvorane. 22.15 Prenos z velesejma. — Torek, 9. junija: 19.30 Nac ura, 19.50 Plošče, 20 10 Pravno predavanje, 20.30 Ruske pesmi in ruski plesi, 21.30 Plošče, 22.15 Radijski jazz. — Sreda, 10. junija: 19.30 Nac. ura. 19.50 Mladinska ura: Izrezovalna dela. 20.10 Med. Egeiskim morjem in Araratom — Pogled v današnjo Turčijo, 21.30 Tercet Stritar s spremljevanjetn Radijskega jazza, 22.15 Radijski orkester. NAZNANILA ^ n Begunj« pri Cerknici. Pri nas se bo vršil ? nedeljo, 7. junija ob 3 popoldne pevski koncert, poleg moškega in mešanega zbora nastopi tudi mladimki zbor. Vmes bo rajanje in simbolične vaje. Če bo vreme ugodno, bodo prišli tudi tamburaii j Blok. — Pridite, da boste videli, koliko veselja in ljubezni do petja je v naši lepi Menišijii n Moravče. V soboto, dne 6. junija, točno ob 9 zvečer, tn v nedeljo, dne 7. junija ob 3 popoldn« bo zadnja prireditev našega prosvetnega društva v tej sezoni. Za slovo bomo igrali prelepo igro: »Žrtev spovedne molčečnosti«. Za otroke bomo igrali posebej, zato zdaj nimajo dostopa. Vabljeni ste vsi prijatelji lepe igrel n Prosvetno društvo ▼ Artlčnh pri Brežicah uprizori v nedeljo, dne 14. junija ob 8 zvečer na prostem v dolinici pod župniščem igro »Miklova Zala« izza časa turšk-ih vpadov na slovensko zemljo. Ker bo ta predstava ena izmed najlepših iger in tudi zaključna, st« vabljeni vsi prijatelji iz bližnje in dalnje okolice, da pridete na ta večer v Artiče. k Nauk o čebelarstvu, spisal Anton )anša -tretjo izdajo priredil Frančišek Roima, Ljubljana, 1922 — z dodatkom Albertijev-Znideršičev (A -2.1 panj, kako v njem čebelarimo — priiedil M. hu-mek 134 slrani, založila lugoslovanska knjigarna v Ljubljani, cena 24 Din. Knjiga je namenjena predvsem čebelarjem-začetnikom, ki potrebujejo temeljnih naukov za uspešno čebelarenje. Knjiga govori v prvem delu — teoretičnem delu o čebeli sami, o spolu in ploditvi, hrani, razmnožiivi in rojenju čebel, znamenja rojenja in prošenju matice itd. V drugem — praktičnem delu o spomladanskih delih pri čebelnjaku, o pitanju čebel, o boleznih, poletna opravilo, o združevanju in ločeniu zmešanih rojev, o ogrebanju, o jesenskih in neto o zimskih opravilih, o stiskanju medu in voska in o kuhanju medice in pripravi kisa ild. Dodntck, katerega piše M Humek, opisuje čebelarenje v Alberiijev-Žnidari^evem panju. Med besedilom ima razprava veliko slik, ki ponazorujejo pisateljeve nasvete in navodila. Čebelarjem, ki jim ie do dobičkanosne reie čebel, knjigo toplo priporočamo Listnica uredništva Prepozno došle dopise smo odložili za prihodnjo številko »Domoljuba«. celi svet... brez luči tvojih oči mi ugasne sobice, brez pogleda na te mi uvene lepota obličja zemlje! O, odreci se praznoverju sužjijev! Odreci se. najdražja, ostani moja zaročenka, bodi mojo hišo... Reci, da si zadovoljna .. reci!« Pri tem jo je nežno objel in vroče poljubil na čelo. »Odreci se zmoti, ki je tebe nevredna,t je prosil. Na Rimskem žrtveniku boš prinesla dar — postava tako zahteva — potem boš pa šla v mojo hišo... Reci, da si zadovol jen. . .. reci!« Vso svojo ljubezen, vso svojo bolest je položil v proseči glas. »Mueija, MucijaU je šepetal. »Govori ti pa-trieij, ki ni še nikdar nikogar ničesar prosil, ki ni niti pred vladarjem klonil tilnika, ki je večkrat že gleda! smrti v obraz. Samo pred seboj ga vidiš ponižanega, ker ti si zvezda njegovega življenja, njegovega srca topla kri. Glej, v blatil te ječe padam k tvojim nogam.« Sklonil ie svojo glavo tako nizko, da se je skoraj s čelom dotaknil tal. Ona pa je sklenila roke na prsih, dvignila oči proti nebu ia govorila s svojim Bogom. BH. je ženska in kot taka tudi čutila in Publija ljubila. Njeno mlado srce je radostno poslušalo njegovo priznanje ljubezni, tako dn je pri tem pozabila pusto ječo. Ni verjela, da je ta ponosni in resni patricij zmožen tako strastnih čustev. In sedaj se je pokazalo, da jo 1« ljubil z vso močjo svojega ponosnega srna! Ako se vda njegovi prošnji, tedaj jo čak» na zemlji največja človeška sreča. Ako pa ostane z;vesta svoji veri, tedaj bo kmalu ušla večni temi.,. Večni temi? Tako uči nevera h koncu idoče-ga. veka. Mueija pa ve sedaj drugače, boljše. Kaj je kratko, čeprav srečno zemsk« življenja v primeri z večno blaženostjo nebeškega kraljestva? Ali bi ne bilo nespametno, zločin napram tako dobremu Odrešeniku človeštva, ,:a- menjati nebeško kraljestvo za varljivo veselje in minljivo radost? Na tem svetu vzcvete življenjsko uživanje samo s čuti. S telesom pa je kouee tudi življenjskih naslad. Sploh pa je položila v roke krščanskega duhovnika prisego prostovoljno, da ne bo nikdar zatajila novega Boga, četudi bi jo stalo življenje. Sužnji gredo neustrašeno pred leve in tigre in pretrpe stanovitno smrt zaradi Gospoda Kristusa, ona pa. Kornelijkči, naj se pokaže bojazljive jšo kot je bila njena lastna sužnja Mimut? Mueija je stegnila svoje roke pred seboj, kot bi se hotela ubrauiti skušnjave: nc da bi pogledala Publija, je govorila. »Tudi Publij Kvinktilij Var ne bi, ako bi enkrat obljubil zvestobo krščanskemu Bogu, nikdar zatajil pred sodiščem tega Boga.« Publij je vstal. »Zaradi tebe, a samo radi tebe, hočem žrtvovati svoje prepričanje,« je rekel »Veruj v svojega Bo ga, ako se ti z-di potreben za življenje, toda zadosti zahtevam postave. Ohrani svojega Boga v srcu, samo pred javnostjo ga zataji.,. Ne ustavljaj se, Mueija! Ta treiiotek je odločil za tvojo in mojo srečo. Pomisli, da je tvoja sramota tudi moja sramot, tvoja obupanost tudi moja. S tvojim poslednjim vzdihom, tudi meni umrje sreča za vedno. Brez tebe sem kot hiša brez ognjišča!« • Kake muke mi zadajaš, Publij!« jc odvrnila Mueija in zakrila obraz z rokami. »Ti mi oie-žu ješ kratko pot, od katere me nihče 'več ne odvrne.« »Tvoj Bog ne more zahtevati od tebe take žrtve.« »Seveda! Zahteva jo starodavna krutost našega naroda, ki se naslanja na mučenju slabotnih, revnih in premaganih. Potomci nosijo odgovornost za krivdo prednikov.« »Tvoja prelita kri ne bo pripravila nobeno človeško srce tako daleč, da se odreče Minskim stvarem. Vedno bodo zmagovalci in premaganci, siti in lačni. Noben Bog ne bo zatrl strasti člo-veke narave.« »Ti ne poznaš mojega Boga, Publij. Ako l>i hotel prodreti v njegov nauk, boš našel isto kot jaz. da priporoča splošno ljubezen do ljudi. Njegovo pravo božansko srce objema vse človeštvo brez razlike. Njegov božanski razum je razlil svetlo luč nad temo. Na žarkih tega novega solnea, se bodo očistile človeške strasti in zavladala bo na svetil pravica in usmiljenje.« Toda rimskega rodoljuba, duševnega sužnja rimske državne misli, ki je slonela na nasilnosti niso prepričale besede kristjanke. S povzdignjenim glasom je zaklical: »Prekleta liodi glupa veru sužnjev, ki si upa na opolzkih potili, ponoči in v megli kot zahrbten sovražnik v Rim in nam odvaja najplemenitejša srca!« »Publij ti ne poznaš Boga, katerega preklinjaš,« je rekla Mueija in sklenila roke k molitvi. »Poznam ga, poznam ga zdaj dobro. In sovražim ga zdaj s sovraštvom Rimljana, za knte-rega bo propade! svet, kadar se bo zrušil Rim « »N« drugenf mestu bom molila za te, da te moj Bog razsvetli in priklene na svoje usmiljeno Srce.« »laz ne maram nofoene luči brez Rima! Ni-čevnost in večno tema naj bo v vsakem blesku, ki pride od svetovnega požara, v katerim umira moja domovina!« »Pusti me, Publij, in stori, kar veš, da I* tvoja dolžnost,« je prosila Mueija, razburjen« od njegovega razburjenja. še enkrat se je sklonil Piibij nad svojo zaročenko. »Pripovedujejo, da se tvoj Bog usmili vaškega bedneža. Tedaj se tudi ti mene usmili, kj sem zelo nesrečen!« je prosil. »Ali ne JfjVif* mi trgaš iz telesa srce, katero bi morala Ijumn ti PISANO POLJE Propagandni teden za kat. šolo Nemški škofje so odredili dneve od 27. aprila do 8. maja kot dneve propagande ia katoliško Solo. Cerkveni dostojanstveniki so izdali poslanico na vse vernike, v kateri govore o katoliškem Šolskem programu. »Kristus je edini vod"ja,< pravijo Škofje, navajajoč svetopisemske besede »Jaz s&m pot resnice in življenje.« Zato je krščanska vzgoja temeljna dolžnost katoliških starSev. Vendar verska vzgoja ni mogoča brez katoliških SoL S to vzgojo je treba začeti zgodaj. Vzgojo staršev mora nadaljevati in dopolnjevati šola. Šola mora izpopolniti versko vzgojo, s katero je začela domača hiSa. Zato je nad vse nujno, da starši zahtevajo od države svoje pravice.« Izvoz našega lesa v Italijo ae zopet začne V Parizu so baje vznemirjeni, ker da je naša država že dovolila izvoz 10.000 kubičnih metrov lesa v Italijo. V Parizu se zopet enkrat brez vzroka razburjajo, ker sankcije sploh ne prepovedujejo izvoza lesa v Italijo. Izvoz lesa v Italijo je postal nemogoč le zaradi protisankcionističnih odredb Italije, ki je prepovedala uvoz vsega blaga, ki ga ni neobhodno nujno potrebovala, iz sankcioni-stionih držav. Sedaj pa se Italija pripravlja, da svoje protisankcionistične odredbe omili in predvsem glnde lesa. V Afriki bo namreč potrebovala Italija zelo mnogo lesa, vse leene zaloge pa so izčrpane. In zato je tudi že prišlo več italijanskih trgovcev v Sibenik, da ! nakupijo les. Težava pa je v tem, ker ne morejo plačati ti trgovci lesa v gotovini, naši izvozniki pa ne morejo Se nadalje kreditirati blaga, ker je na vse zadnje za nje več vreden lee v zalogi, kakor pa dvomljive terjatve v tujini, ki morejo zaradi valutnih sprememb Se poleg tega vsak dan izgubiti na vrednosti. Veeerla na državne stroške Kakor znano, mora predsednik Združenih držav iz svojiu sredstev plačevati za hrano vseh svojih zasebnih uslužbencev v Beli hiSi. Tako se imenuje palača predsednika Ameriških Združenih držav. Ako pa povabi diplomate tujih držav na kako večerjo, tedaj ae mu to iz državne blagajne povrne. Zanimivo je dalje, če povabi predsednik kaj senatorjev na večerjo; v tem slučaju velja sledeča določba: Ako so povabljenci na večerji samo ene stranke, recimo demokratske, tedaj trpi stroSke predsednik sam, ako pa povabi senatorje obeh strank, torej tudi republikance, tedaj si tozadevne izdatke lahko zaračuna iz državne blagajne. c Itn. škofijski zavod sv. Stanislava v Št. Vida nad Ljubljano V zavod sv. Stanislava se sprejemajo telesno zdravi in nravno nepokvarjeni ainovi dobrih krščanskih družin, v prvi vrsti taki, o katerih je upati, da se bodo po končanih gimnazijskih študijah posvetili duhovsfcemu stanu. Prvi in poglavitni namen zavoda je namreč vzgoja duhovskega naraščaja. Zato js vsa vsgoja usmerjena k temu namenu. Kdor hoče biti sprejet v I. giran, razred, mora napraviti prej sprejemni izpit ali na zavodski ali na katerikoli državni gimnaziji. Na zavodski gimnaziji se bodo vršili sprejemni Izpiti dne 22. in 23. junija. Pripuste te snuio oni, ki so se rodili v letih 1923 do 1926 in ki nameravajo potem prositi za sprejem v zavod. Za sprejemni izpit je treba do IS. junija poslati prijavo, kolkovano s 5 Din na ravnateljstvo škofijske klasične gimnazije v Št. Vidu nad Ljubljano. Prijavi ae priloži: 1. šolski izkaz {knjižica), 2. rojstni in krstni list, 3. dopisnica z natančnim naslovom prosilca, da bo moglo ravnateljstvo pravočasno sporočiti, kateri dan aaj pride dotični k izpitu. Oni, ki bodo izpit naredili, s tem še niso jetj v zavod, ampak se morajo po izpitu pri viti vodstvu zavoda in mu oddati še posebno pis- re- U- meno (nekolkovano) prošnjo za sprejem v zavod. Oni učenci, ki bodo prestali sprejemni izpit na kaki državni gimnaziji, lahko prosijo za sprejem v «avod tekom meseca julija. Prošnji za sprejem pri-lože šolski izkaz s potrdilom o opravljenem sprejemnem izpitu Ur rojstni in krstni list. Najbolje je, da prineso te listine osebno v spremstvu staršev ali njihovih namestnikov k vodstvu zavoda. Istotako lahko prosijo tekom meseca julija ia sprejem v II., III. in IV. razred dijaki s 'dragih klasičnih gimnazij. Prinesti morajo osebno vodstvu zavoda pismeno prošnjo s prilogami: zadnje iol. »pričevalo in roistni list,' V te razred?) pa se sprejemajo samo dobri, nepokvarjeni dijaki z odlični-mi in prav dobrimi izpričevali, pod »obeska pogojem pa ne poncvljalci. Letno plačilo se določa po izpričevali! ia gmotnih razmerah dotične družine. Polno plačilo ze dečke ljubljanske škofije znaSa za celo Šolsko leto 6000 Din, za dečke iz drugih škofij pa 7000 . dinarjev. Plača se lahko tudi z živežem po tekočih tržnih cenah. Ubožnim prosilcem x odličnimi izpričevali ali Vzhodne Grenlandije živi riba s Štirimi nogami. To, doslej neznano vrsto rib je odkril danski učenjak Kroh. Zdaj pojde veliko zastopstvo znanstvenikov vsega sveta tja na visoki sever, da prouči to vrsto ribe, ki je bila doslej nepoznana. Za vsakogar! ^ 94 30. maje do 8. lunijs potovanje v Ljubljano na XVL IlibliiSli Polovična voznina na železnici, paro-brodih, avijonih. Železniška izkaznica ae dobi na odhodnih postajah po Din 2'—. Razstava industrije in obrti Gostinska razstava (hoteli, restavracij«, gostilne). »Sodobna gospodinja« — Midna revija Pohištvo. — Avtomobili. — Male živali. Razstavni prostor zavzema 40.000 m* Dvorana s S3.509 sedeži Mastna dvorana v ameriški Filadelfiji, kjer se bo letošnje poletje vršil narodni zbor demokratov, vsebuje 13.500 sedežev. Samo na odru te dvorane jo za 1500 oseb prostora. Odposlancev bo navzočih 1154. Mesto Filadel-fija je v ta namen prispevalo 200.000 dolarjev. Fige in rozine za žganjekiilio dobite po nizkih cenah pri fH»§gM»riaffsHi zweii v ijiiiHjanj Na vrata potrka berač in prosi za vbogajme. Gospodinja je bila ravno nekaj r,_:aknjena, ker se ji je prismodil ješprenj, pa zagodrnja nad beračem: »Veste kaj, to je pa grdo, da tako zdrav in krepa'-mož berači za denar.« »Veste gospa,« ponižno odvrne berač, »saj ne bi prosil, ampak nekoč se je pripetilo, da sem kar sam vzel, pa sem dobil tri mesece zapora.« Vse detnarne gsosSe denarnih zavodov, vrednostne papirje vojurao sK.otio narnip in prodajo izposluje najugodneje Trg ag. bančnih poslov Al. Planinšek, Ljubljana. Beethovnova 14. Telefon 35 10. - Za odgovor znamki, Din 3 — Imenitno naključje. Oče: Mojo hče* bi radi v zakon? Moj odgovor je odvisen od važih premoženjskih razmer. — Snubec: Imenitno naključje! Moje premoženje je namreč odvisno od vaSega odgovora! Moli oglasnik Vsaka drobna vretioa ali me prostor valja za enkrat Din 5. Naročniki ..Domoljuba pla.ajo aamo polovico «ko kupujeio kmetijske po trebščine ali prodajajo svoje pridelke ah iSieio »oslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vaiencev in narobe Pristojbina za male oglase se platoje naprej. Hožb dialaoine kupujem tudi poleti. Prevtamem v strojenje in izdelavo vseh vrst kož in nagačenie ptičev. Zdravih. prej Florijan-ska ulica zdaj Stari trg naspn ti kavarne Za-laztiik. L ubljana n.bfn za poljska dela iSSntt! sprejmelvanS -ver,Kleče pri L ubrani Mizarskega poiniMa spretnega in izurj nega k strojem sprejmem takoj Josip Vengar,strojno mizarstvo. Javornik Ulja v malem mestu "IM na Goren skem blizu cerkve naprodaj, pripravna /a upokojence — Ponudbe na upravo Domo ju a pod »Ugodna cena ' št 7710. Vaše terjata« KU,. mcah m posojilnicah vnovčujun hitro iu pošteno. Obrnite se ua edino pisarno, ki je oblastveno ilovoljena in priložite znamki- Rudolf Zore Liubljnna. Gledališka ulica št. 12, Telefon 38-10. Vodne Mine nizkih cenab nudi Tehnična pisarna, Liublja-na, Pražakova ulica \ Zahtevajte brezplačne ponudbe. Trgeflsi in seimarjt! Vsakovrstne medenja-ke, lect in kek3e V»m nudi dobro in poceni meiličarna Kranjec Anton, Ljubljana, Sv. Petra cesta 5'. v bližini trgovine Menciger. Rioctihiga fanta pridnega in poštenega spre mem za k"«njo za 2 tn^seca. Matija Za tožnik N'otr. Gorice 7, Brezovica. PesaeMifiilu S;t in jLacta« so res naj-boliši posnema Ini k i Na stotine /ahvalnic. Dobiva o se pri Inž. L. Temkin.strokovna tehniška ooslovnicaza mlekarstvo. Za :re0,Vlaška ubca >-8 ali pri zastrt ku. I=četn rajonske za sto: nike. Hlar.ra v »'arosti 23 do JllefM 30 let ki je va jen konj, kmetijstva in gozdarstva. izdobre krščanske b'še ter služkinjo /.a km' tiistvo, ki se razume nekoiii o tudi v gi stilni, sprejm- takoj Plača po dogovoru. Ivan Kržič. posestnik in gostilnifar, Rakitna p. Borovnica. Ulannr za vsa kmetska flia|!Bi) d,.|a ge sprej. me Zg. Š -ka 7. kupimo.Mali ali siednji že rabljen. Ponudbe na Prosvetno društvo,Št Jurij pri tin supliem. Praktična '!i"aterbvse perilo kupite prav po-ceni pri Preskerju Sv. Petra cesta t4. Liublj. za ln Din dobite v železnim Fr. Stupica, Liubljana, Gosposvetska c. 1 P mu. dite v nakup staro železo n čebelni vosek! Dne 14. junija ob 9. uri se vrši v Lukovici št Iti omtoroilBa sodna dražba premičnin kakor: težkih in lahkih vozov kmetijskih strojev, poljedelskega orodja, sodov, konjske opreme, posne-malnika, enega kozolca-dvojuika s t okni. enega samca ji 9 okni in drugih premičnin. k Knjižica o raku. Društvo za proučevanje in pobijanje raka v Ljubljani bo v kratkem izdalo knjižico, v kateri bo razložilo glavne smernice za uspešno pobijanje raka in dalo splošna navodila, kako naj vsak posameznik poskuša pripomoči k zgodnjemu spoznavanju te bolezni. Knjižica bo spisana tako, da bo vsakemu razumljiva. Kdor že sedaj naroči knjižico, naj vpošlje obenem z naročilom G Din. Pozneje bo cena znašala 10 Din. Naslov za naročila: Društvo aa proučevanje in jiobijanje raka t Ljubljani, Stara pot 3. Preprosta kopel za noge Vam odstrani KURJA OtESA s koreninami rMM Pomočite svoje od bolečin izmučene nofj« v toplo kopel, r katero ste dali toliko Saltrat Rodella, da je dobilo videz mastnega mleka. Tu se sprosti aktivni kisik, ki dovaja na vneta mesta blagodejne soli. Ogenj in hude bolečine v nogah takoj prenehajo. Kurja očesa in trda koža se omehčajo vse do korenin in odpadejo brez bolečin. Nikdar več ne povzročajo bolečin, ker izginejo za vednol Lahko boste hodili ali plesali, kakor da ne bi bili nikdar imeli muk i. nogami. Vse lekarne prodajajo Saltrat Rodell po zelo nizki ceni. Uspeli je zajamčen Cepilo zoper revmatizem. Uspešni zdravnika prof. Clavvsona zbujajo upanje, da se bo v kratkem našlo zelo učinkovito cepilno sredstvo proti revmatizmu. Cepivo bodo napravili iz povzročitelja revme, ki mu pravijo po latinsko Streptocoocus viridans. Sredstvo pa se ne bo bolnikom vbrizgavalo pod kožo, marveč naravnost v kri. Elektrotehnične instalacije za luč, moč, signale in vsa v stroko spadajoča po.ravila Vam izvrši solidno povsod Iv&n MfheiCič eiehtrotehnt£no podlelje Ljubljana, BorStatkov trg it. i. — Teleion 27-01. Časopisje je razglasilo, da je umrl neki In da je v svoji oporoki zapustil 20.000 dolarjev za meslne ubožce. Med siromaki jc radi tega zavladalo veliko veselje in vsi so nestrpno pričakovali, kdaj se jim bo razdelila obljubljena podpora. Toda vse je ostalo tiho, o denarju m bilo ne duha ne sluha, Ker torej le predolgo ni bilo nič, je nekdo podrezal pri mestni upravi, nakar je ta dala v časopis objavo, da je bilo listih 20.000 dolarjev podarjeni« vdovi neznanega vojaka. po ugodnih cenali I« _______ veliki i z b e r i nudi državnim uradnikom tudi na obrok« ©tolacilnlca za Sloveolio. Ljubljana, TyrJor» cesta 29 (hiša Gospodarske zveze). Oo preklica nudimo blago tudi na Hranilne M!1{lc' članlo Zadruine isvesio, Ltubllana Leta 1920 je. bilo na 1000 prebivalcev v Ameriki 24 rojstnih slučajev, letos pa samo 17 Izmed vseh 32 predsednikov Združenih drf»» ameriških je bil samo eden plešast (John Q. Adams;. «3rr? F K V!-«-as srsAsM & v Izda latelj: Dr Gregor.., Pečjak - Urednik: Jo i* Košiček. - U Jugoslovansko fiSo Karel C^