Poštnina plačana v gotovini. Maribor, ponedeljek 23. maja 1958 Štev. 116. Leto XII. (XIX.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in oprava: Maribor, Grajski trg 7 I Tel. uredništva in uprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jntra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 99 JUTRA 99 Tator Del evropskega tiska ugotavlja v zvezi z zaostritvijo položaja v CSR, da preživlja Evropa zopet usodepolne dneve, četudi še ni treba radi tega izgubiti upanja. Iluzija o pomirjenju, ki se je utrnila ob podpisu angleško italijanskega žentl-menskega sporazuma št. 2, se je razblinila. Ko se je že zdelo, da bo stopilo zopet v ospredje pozornosti špansko vprašanje. so se v bratski češkoslovaški republiki v zvezi z včerajšnjimi občinskimi volitvami, kjer so bile napovedane, pripetili nekateri incidenti, ki se ne zdijo slučajni. V Hebu sta bila ustreljena dva sudetska Nemca, ker sta hotela z motociklom preko meje in ker nista dovolila pregleda vozila. Tudi drugod so bili zadnje dni incidenti ter je med ranjenimi tudi nekaj organov javnega reda. S tem se je stanje ponovno zaostrilo. Razširile sc se tudi vesti, češ da se nemške čete zbirajo ob češkoslovaški meji. Medtem, ko je Henlein konferiral s Hitlerjem v Berchtesgadnu, je angleški zunanji minister v Berlinu Henderson po nalogu svoje vlade zahteval v berlinskem zunanjem ministrstvu pojasnilo, koliko je resnice glede teh vesti, kjer so mu pojasnili. Ja ne gre za kakšno koncentracijo ^t, ampak za običajne spomladanske vojaške vežbe na terenu. Angleški poslanik je celo ponovno interveniral v berlinskem zunanjem ministrstvu ter je svetoval nemški vladi, naj ne posega v razvoj dogodkov na Češkoslovaškem, ker bi Francija in Anglija v smislu sklepov londonskega sestanka ne mogli dopustiti, da bi se kakorkoli okrnila samostojnost ter neodvisnost češkoslovaške republike. Angleška dvojna intervencija v Berlinu in pa vpoklic češkoslovaških rezervistov najbolj označujeta položaj v ČSR. V takšnem obeležju se je podal prezi-dent bratske republike dr. B e n e š v zgodovinski Tabor, kjer je govoril narodu ob ogromnih manifestacijah ter velikanskem navdušenju. Tabor je v zgodovini Češkoslovaške vzor in spomin. Tabor pomeni v razvoju bratskega slovanskega naroda silno mnogo. Tabor je simbol in si je prezident dr. Beneš izbral ravno to zgodovinsko mesto, da spregovori vsemu češkoslovaškemu narodu in vsemu svetu. Dejal je: Ohraniti moramo mirne živce. Ne smemo dopustiti, da bi nas razcepili. Še čvrsteje moramo izgraditi nacionalno edinost. Mi se ne bojimo bodočih dni, ker se sploh ne bojimo. Pripravljeni smo na vse. Ako preživlja država resne trenutke, potem je to v zvezi z razvojem v ostali Evropi. 2e dve leti računajo z možnostjo vojne v Evropi. Ponavljam svojo nado, da se bo Evropa temu izognila. V Evropi so v zadnjem času nastopile odločilne spremembe, vendar pa so nastopili tudi miroljubni činitelji, Predvsem angleško francosko prijateljstvo ter italijansko angleški dogovor. Zaradi tega moremo gledati z zaupanjem v bodočnost. Tudi razvoj v nemških pokrajinah države povzroča razburjenje, j toda v nacionalnih vprašanjih je češkoslovaška republika najbolj miroljubna. Prihodnje dni bo manjšinski statut predložen interesiranim činiteljem, kar bo naš doprinos za pomirjenje Evrope. Demokratični režim v državi se ne bo iz-Premenil in bo ostala na oblasti sedanja vladna koalicija. Bili smo 21) let država miru in reda ter moramo sedaj Evropi znova dokazat' da hočemo to tudi osta-ti. Ostali bomo odločni, hrabri in edini. 1'abor je s tem govorom pridobil novo j Pomembnost v zgodovini češkoslovaške- Henleinova zm sko nemškem Miren potek prvih etapnih občinskih volitev v CSR PRAGA, 24. maja. Včerajšnje občinske volitve v češkoslovaški republiki so potekle v glavnem mirno. Miren potek prvega dne etapnih občinskih volitev gre na račun intervencij zapadnih velesil. Sudetsko nemška stranka je razvila v občinah, kjer je nastopila pri volitvah, fantastično propagando. V nemških občinah je zmagal Konrad Henlein, ki je višal svoje glasove za 44%, kar gre na račun volilcev zveze nemških kmetov in zveze krščanskih socialcev, ki so se priključili Henleinu. V 33 občinah v sudetsko nemškem področju, kjer so bile včeraj prve etapne občinske volitve, je dobil Konrad Henlein 84.132 glasov, nemški socialni demokrat je 10.888 glasov, Čehi 17.822, komunisti pa 4266. češke stranke so na' stopale skupno in predstavlja razmerje glasov v teh občinah 84.132:32.976. V Henleinovih vrstih so računali z manjšim številom nehenleinovskih glasov. PARIZ, 23. maja. Francoski tisk se v današnjih izdajah izčrpno peča z rezultati čeških občinskih volitev. Socialistični »Populaire« pravi, da so včerajšnje volitve prinesle nesporno zmago Konradu Henleinu na nemškem področju. V francoskih političnih krogih ugotavljajo ublažitev napetosti. Pomirjevalna okolnost je, da so potekle včerajšnje volitve v največjem miru in redu. Pariški politični krogi se pečajo sedaj z drugim vprašanjem, in sicer z zadržanjem Italije in Poljske v vprašanju češkoslovaške. Pariz upa, da bosta Italija ter Poljska uvideli pomen trajanja sedanjega evropskega ravnovesja. V nekaterih krogih naglašajo, da se je Italija v soglasju z osjo Rim— Berlin ,izjavila desinteresirano na češkoslovaškem vprašanju. Soke&ske Otvoritev novega skega sobranla s prestolnim govorom earla Borisa SOFIJA, 23. maja. Ob priliki včerajšnje slovesne otvoritve rednega zasedanja bolgarskega sobranja je imel bolgarski kralj Boris prestolni govorj v katerem je izvajal med drugim naslednje: Zunanji položaj Bolgarije je iz dneva v dan bolj zadovoljiv. Prestiž naše države, tako je povdaril kralj Boris, se neprestano povečava, za kar se je treba zahvaliti iskrenim in lojalnim odnošajem nasproti ostalim državam. V službi miru smo vedno imeli pred očmi željo po prisrčnem prijateljstvu in po koristnem sodelovanju z vsemi sosedi. Tako smo januarja meseca 1937 sklenili z Jugoslavijo večno prijateljstvo, ki je izraz iskrene in globoke želje obeh držav po miru. Prijateljski odnošaji so bili vpostavijeni tudi s sosednjo Turčijo in so bili okrepljeni še z nedavnim obiskom turške vlade in turškega zunanjega ministra v Bolgariji. Trudimo se tudi, da bi vpostavili z drugima dvema sosedoma, to je z Romunijo in Grčijo, še bolj prijateljske odnošaje, in da bi rešili vsa pereča vprašanja. Na drugi strani smo z več državami skle- nili celo vrsto gospodarskih in kulturnih sporazumov ter tako nadaljevali z našimi napori za sodelovanje, ki iina za cilj zboljšanje mednarodnih odnošajev. To so nove manifestacije miroljubne politike, od katere se nismo nikdar oddaljili in o kateri pravilno sodi tudi ostali svet. Na koncu svojega govora je kralj Boris dejal: Spričo izkustev in skorajšnje preteklosti se združite v domoljubnem sodelovanju, da bi po novi poti in z novimi sredstvi prišlo do trajnega notranjega miru, edinosti in konstruktivnega mirnega dela, ki je jamstvo za napredek Bolgarije. Novi parlament šteje samo 160 poslancev, dočim jih je štel stari parlament 273. Od teh so je izjavilo za vlado 95 poslancev. Po nekaterih poročilih lahko računa vlada samo s 70 poslanci, dočim jo 70 opozicionalcev, 20 pa se še ni točno opredelilo. Vlada namerava baje razveljaviti mandate 20 opozicijskih poslancev, pretežno socialistov in komunistov. Proti temu pa se je izrekel kralj Boris. 15. seznam stali anskih izgub v ŠnaniM RIM, 23. maja. Objavljen je 15. seznam italijanskih izgub v španski državljanski vojni. Po službenih podatkih znašajo italijanske izgube v borbah ob reki Ebro: 77 častnikov je padlo in 893 legionarjev. Izginilo je šest legionarjev, ranjeni pa so 204 italijanski častniki in 2310 legionarjev. Skupne izgube so 3205. „Mag£notova črta41 španskih republikancev HENDAYE. 23. maja. Reuter poroča: Sneg in dež preprečujeta že 4 tedne večje vojaške operacije v dolini Teruela, kjer so trčili frankovci na velik odpor republikancev, ki so si uredili tukaj neke vrste manjšo »Maglnotovo črto« z glavnim poveljstvom v Cordelanu. Republikanska vojska je koncentrirana v trikotu ga naroda. Jasne, programatične izjave poglavarja bralske republike dr. Bene-ša, genialnega slovanskega državnika ;n voditelja, so ponovno prepričale vso Ev- med Teruelom, Sagunto in morjem, je številnejša in mnogo bolje opremljena kakor pred mesecem dni. Opaža se velika razlika med sedanjo opremo republikancev ter opremo, ki so jo imeli, ko so frankovci pričeli s prodiranjem. Republikanska vojska ima več letal, več tankov in ostalega vojnega materiala. ropo o dobri volji češkoslovaškega naroda, ki pričakuje sedaj sporazumno pripravljenost tudi z druge strani. Sokolsko društvo Selnica ob Dravi Pripravljeni smo bili, da imamo v nedeljo 22. maja svoj javni letni nastop, združen s proslavo 251etnice obstoja društva. Toda nebo nam ni bilo naklonjeno, že več dni je deževalo, a najhuje je bilo v soboto, dne 21. maja, ko je nad Dravsko dolino in nad Selnico pustošil strahovit naliv. Potočki so narasli v silne hudournike, reka Drava je naglo rasla in kmalu je bila tako velika, da je bil prekinjen prevoz med Selnico in Rušami, — in še dež, zato smo v jutranjih urah sklenili, da nastop preložimo na četrtek 25. maja 1938. Obvestili smo vsa bratska društva, da je nastop v Selnici preložen. Toda opoldan je zasijalo, skoraj na vedrem nebu sonce. Kakšna žalost in bol naših Sokolov. Vsi smo bili zbrani, pripravljeni smo bili, da pojdemo na pokopališče. — Takrat so se pripeljali iz Maribora Sokoli-kolesarji, ki so kljub temu, da je bil nastop odpovedan, prišli v Selnico. Pripeljal se je isto iz belega Beograda naš ustanovitelj br. Zvonko Mesarič skupno z br. Ilichom. Zbrali smo se in pozdravili naše mile goste. Zbranim Sokolom je br. Mesarič Zvonko orisal težko delo predvojnega Sokola v Selnici. Z začudenjem so poslušali, da so bili telovadci takrat večkrat obsuti s kamenjem in da je straža mnogokrat morala pozno v noč čuvati telovadno orodje, da ga niso nasprotniki uničili. Spominjal se je dogodkov, ko so Sokolom pljuvali v lica, a to samo zato. ker so idealno ljubili svoje slovensko poreklo. Br. Ciril Hočevar nam je podrobno opisa! nastop pred 25 leti, katerega se je udeležil še kot dijak. Sokolu sta poslala pismene čestitke k njegovi 25!etnici predvojna člana, domačin Š t i b 1 e r Miloš iz Beograda, br. Pahernik, poverjenik selniškega Sokola za Vuhred in br. dr. Maks Kovačič iz Ptuja, ki je nastopil na prvem zletu v Selnici. Po nagovoru je velika sokolska četa z državno trobojnico tia čelu krenila na pokopališče, da počasti spomin mrtvih bratov in sester. Prižgali smo lučke, plamen ljubezni na grobovih naših nepozabnih, a pred kapelico so gorele sveče v spomin vsem, ki spe svoj smrtni sen daleč v tujih krajih in tudi v spomin vseh ofiih, ki snivajo svojo smrtno spanje na selniški gredi večnega miru. Obiskali smo drage Mesari-čeve starše in brata Majcena, Diindeka in dragega Pivkovega prijatelja, vrlega narodnjaka Sagaja Franca. V primernih besedah smo počastili njih spomin. Solze so zalile oči starim Sokolom, ko so mislili na mrtve druge. S pokopališča je povorka odšla na letno telovadišče. Svojim dragim bratom in sestram smo pokazali našo sokolsko zemljo. Sedaj pa na vas in v bratskem pogovoru so tekle prijetne ure. Ob slovesu je brat starosta Grahor Viktor prisrčno povabil Sokole, da naj pridejo in privabijo v našo lepo Selnico mnogo Sokolov na nastop, ki bo na praznik Vnebohoda. Zdravo in na svidenje! Ustavljena revija »Del. politika« poroča v št. 44: »Notranje ministrstvo je ustavilo revijo »Krug« Izdajatelj novinar Bartulovič v Beogradu, ki je bil te dni v Pragi na proslavi 20-letnice jubilejnih svečanosti praškega narodnega gledališča, je bil o tem tele-fonično obveščen.« V Maribor u, 'dne 23. V. 1938. >• hmesUttski količek Ker je bila za volitve delegatov Trgovskega in bolniškega podpornega društva v Ljubljani vložena samo ena sporazumna kandidatna lista, se smatrajo za izvoljene na tej listi sledeči kandidati: Gombač Erle, ind. uradnik pri Trboveljski prem. družbi. Ljubljana, Martelanc Ivan, tajnik pri Vzajemni zavarovalnici, Ljubljana. Klinar Peter, ravnatelj pri Hipotekarni banki jug. hran., Ljubljana, Sitar Lojze, trgov, sotrudnik pri I. C. Maver, Ljubljana, Štih Ludvik, prokurist pri Zavarov. zadrugi »Croatia«, Ljubljana, Zemljič Joško, prokurist prt Medic-Zankl, Ljubljana, Likar Ciril, carin, posreči. uradnik pri R. Ranzinger, Ljubljana, Japelj Franc, trgov, sotrudnik pri Fr. Stupica sin, Ljubljana, Leder Stanko, blagaj. pri Nabav, zadrugi usl. drž. žel, Ljubljana, Nosan Franc, uradnik pri Zadružni gospodarski banki, Ljubljana, Fr. Velkovrh, uradnik pri Vzajemni zavarovalnici, Ljubljana, Svetek France, uradnik pri Pokojninskem zavodu, Ljubljana, Hartman Alojzij, uradnik pri Pokojninskem zavodu, Ljubljana, Pleško Albin, uradnik pri Ljubljanski kreditni banki, Ljubljana, dr. Dular Marjan, Ciradnik pri Glavni brat. skladnici, Ljubljana, Trop Tomo, knjigovodja pri .los. Reich, Maribor, Burja Ivan, tajnik pri Privilegirani agrarni banki, Ljubljana, dr. Vatovec Fran, urednik pri Konzorciju »Jutro«, Maribor, Stranič Josip, trgovski sotrudnik pri Oset Miloš, Maribor, Mikuš Maks, ind. uradnik pri »Seniperit«, Kranj, lndi-kar Franc, knjigovodja pri »Intex«, Kranj, Kuhar Avgust, uradnik pri Kranjski industr. družbi, Jesenice, Velepič Ivan, delovodja pri Kranjski industr. družbi, Jesenice, Kovačič Anton, vodja pri »Karitas«, Maribor, Cerar Drago, teh. uradnik pri Kranjski industr. družbi, Jesenice, Žitko Stanko dr., član uprave Nove Založbe, Ljubljana, Medvešek Albert, pis. ravnatelj pri dr. Kalan Ernest, Celje, Strojin Anton, prav. referent pri Pokojninskem zav., Ljubljana, Munda Franc, trgov, knjig, pri R. Stermecki, Celje, Golmajer Ciril, poobl. pri Zadružni gosp. banki, Ljubljana, Šetinc Maks, trgov, sotrud. pri M. Kokal, Kranj, Palme Ferdinand, ind. uradnik pri Združenih papirnicah, Vevče, Lapajne Zoran, uradnik pri Jug. zav. banki »Slavija«, Ljubljana, Globočnik Rajko, tajnik pri Ljudski posojilnici, Ljubljana, Staudig-ger Franc, pis. uradnik pri Trbov. prem. družbi, Trbovlje, Česnik Ivan, uradnik pri Učiteljski tiskarni, Ljubljana, Šerjak Anton, trgov, sotrud. pri Ant. Krisper, Ljubljana, inž. Knez Leo, teh. uradnik pri Tvomici za dušik, Ruše-Maribor, Hrovat Rudolf, prok. pri Tujsko prom. zvezi, Maribor, Kunstek Štefan, knjigovodja pri »Štora«, Št. Vid nad Ljubljano, inž. Uršič Franjo, obratov, pri Svinčenem rudniku, Mežica, Viktor Sinkovič, trgov, pomočnik pri Josip Jagodič, Celje, Koprol Stane, šef eks. pri Jug. zavarov. banki »Slavija«, Celje, Povše Ciril, trgov, sotrud. pri I. Samec, Ljubljana, Kolman Rado, ind. uradnik pri »Titan« d. d., Kamnik. Use m oteaka! Ob včerajšnjem občnem zboru mariborske pedagoške centrale Hospitacija našega učiteljstva na čeških šolah — Več zanimanja za češko in bolgarsko pedagoško literaturo Jedrnata poročila, ki smo jih slišali včeraj iz ust 'prizadevnih mariborskih pedagogov, združenih v tuk. Pedagoški centrali, ter razgibane debate, ki je sledila poročilom, so nam na široko odprla knjigo razgibanega dela ter neumornega prizadevanja naših domačih pedagogov na vzgojno kulturnem torišču. Priznati moramo, da je na tem torišču mnogo optimizma in zanosnega veselja do dela m požrtvovalnosti, ter moramo prav radi tega njihovo delo in njihova prizadevanja tem bolj ceniti ter se njihovih uspehov veseliti, saj gredo v korist naše mladine. Včerajšnji občni zbor tuk. Ped. centrale je bil v prostorih tukajšnje drž. učiteljske šole. Otvoril in vodil ga je dolgoletni ter zaslužni predsednik g. prof. Gustav Šilih, dočim so ostala poročila podali tajnik Alfonz Kopriva, blagajničarka Vlasta D o j č i n o v i č e v a, knjižničar Franjo H a b e r m a n n, za upravo in v imenu nadzornega odbora pa g. Ledinek. Delo pretekle dobe je bilo posvečeno predvsem izdajanju prepotrebnega vzgojnega in roditeljskega glasila »Roditeljski list«, ki je uspešno zaključil svoj prvi letnik in ki je postal poluradno glasilo društva »Šola in dom«. Dosegel je naklado 5250 izvodov z 5083 naročniki. Nadaljnje pozitivne postavke so uspešno izvedeni pedagoški tečaji, ki se jih je udeležilo nad 100 učiteljev, ter moralno odlično uspel VII. pedagoški teden, na- dalje tečaj češkega jezika. Pedagoška centrala sodeluje pri predpripravah za letošnjo kulturno razstavo ob priliki proslav 20-letnice našega narodnega ujedi-njenja. V tesnem sodelovanju z vsemi tovrstnimi ustanovami v naši državi je napravila mariborska P. C. velik korak naprej in je bilo vse ogromno delo opravljeno v izvajanju načela/ Vse za otroka! Društvena blagajna izkazuje 10.961.86 din dohodkov ter 9.652.47 izdatkov, dočim je društvena knjižnica narastla na 2.175 strokovnih knjig ter 26 revij. V toku živahne debate, v katero so posegli številni navzoči, se je ugotovilo, da prihaja za našo pedagoško literaturo v poštev prvenstveno češka knjiga, radi česar se učiteljstvu priporoča učenje češčine. Govora je bilo tudi o potrebi zanimanja vzgojnih činiteljev za naš naraščaj, o nameri ustanovitve centralne knjižnice v Ljubljani, v težavah ustanavljanja strokovnih knjižnic, o zbirkah starih učnih knjig v svrho zgodovinske obdelave. Iz vrst zborujočih je izšel po-vdarek, da smo se doslej premalo zanimali za bolgarsko pedagoško literaturo in so bili sprejeti sklepi v pogledu narodnoobrambnega dela, nadalje o izvedbi akcije za češko kniigo in češkoslovaške štipendije ter predlog za hospita-cije našega učiteljstva na češkoslovaških šolah. Pri volitvah je bila soglasno izvoljena dosedanja uprava s predsednikom g. Šilihom na čelu. več nudi svojim članom tudi cenena stanovanja v svojih 7 društvenih hišah. Živahno administrativno delo je orisal neumorni društveni tajnik g. Anton P 5 e-n i č n i k, ki je podal izčrpno tajniško poročilo. Velika pažnja se je posvečala društveni propagandi, s pomočjo katere naj se delovanje razširi na južne predele naše države. Poročilo omenja, da bo društvo še letos pričelo z gradnjo trinadstropne palače v Melju s 23 stanovanji. Iz blagajniškega poročila g. Ivana W u r z i n g e r j a posnemamo, da 'e blagajna zaključila preteklo poslovno dobo s prebitkom 1,011.089 din, dočim predstavljajo društvene hiše vrednost 3 milijonov 489.000 din. Po g. Henriku F ra n-g e š u v imenu nadzornega odbora predlagana razrešnica je bila soglasno sprejeta. Volitev letos ni bilo. Po soglasnem sklepu, da se društvena uprava pooblasti za upravljanje društvene imovine, je predsedujoči z zahvalo vsem sodelavcem zaključil letošnji lepo uspeli občni zbor. RIHARD WAGNRR Včeraj je poteklo 125 let njegovega rojstva. —nama——mil ii—b— S stmtavske gtsonte Plovdivske pevce smo tudi v Ptuju lepo in prisrčno sprejeli. Skoro z vseh hiš so vihrale državne trobojnice. Za dobrodošlico, ki jo je v imenu mesta izrekel župan dr. A. R e m e c, se je v ognjevitih besedah zahvalil vodja turneje g. P e š e v. Zvečer je bil v nabito polnem gledališču koncert prelepe bolgarske narodne in umetne pesmi. V toplih, bratsko iskrenih besedah je pozdravil bratske goste v imenu Glasb, matice dr. Š a 1 a m u n. Po koncertu, ki je zbudil neprekinjene ovacije bolgarskim pevcem, je bil v Narodnem domu prijatelj ski pozdravni večer, ki je potekel v pri jetnem bratskem razpoloženju. Kakor je bil sprejem topel in navdušen, tako je bilo prisrčno tudi slovo od bratov Bol garov, o katerih upamo, da so odnesli sz našega staroslavnega Ptuja čim lepše in čim prijetnejše vtise. Tudi Ptuj je izpričal svoje zvesto slovansko srce! Ne pozaoi naročnine! Nova trinadstropna palača žel. podpornega društva v MeSfu Ob včerajšnjem občnem zboru mariborskega Podpornega društva železn. delavcev in uslužbencev — Društvo, ki šteje 13.000 članov! Tako sobotna konferenca delegatov, kakor tudi včerajšnji občni zbor največje humanitarne in socialne ustanove naših železničarjev, to je Podpornega društva železn. delavcev in uslužbencev, sta nudili dokaze vzajemnega dela ter solidnega gospodarstva. Sobotne konference v kazinskih prostorih so se udeležili delegatje iz vseh delov naše države, ker je delokrog društva razširjen na vse območje države. Debate so se sukale prvenstveno okrog vseh perečih gospodarskih vprašanj te ustanove, ki posluje neprekinjeno že od leta 1894 in je število članstva samo v pretečenem letu narastlo za 900, tako da šteje društvo danes že 13.000 članov. Društvo lahko uvrstimo med največie tovrstne ustanove. Številčno naraščanje članstva živo izpričuje, razveseljiv raz- voj in zaupanje, ki ga ima članstvo, kar je nedvomen dokaz, da sloni ustanova na solidni gospodarski osnovi. Iz včerajšnjega poteka letošnjega občnega zbora, ki ga je ob številni udeležbi delegatov in članstva v nabito polni predavalnici Ljudske univerze otvoril in vodil predsednik g. Simon Lorger, je razviden, da je društvo z včerajšnjim občnim zborom zaključilo izredno živahno poslovno dobo. V okviru realne in zdrave zavarovalne tehnike ter njenega skladnega sorazmerja do prispevkov, dajatev in umrljivosti, je vršilo društvo svoje obveznosti ter vpostavilo zaupanje, ki je glavni predpogoj za procvit društva. Omembe vredno je, da je društvo doseglo likvidnost zamrznjenih vlog. Ono ne koristi svojim članom samo s podporami v smrtnih slučajih, tem- Občinski urad poziva vse lastnike orožnih listov, da oddajo svoje orožne liste in plačajo predpisano takso 25 din za vsako orožje. — Nadzorniki občin, cest naj prično izvajati občinski kuluk na vsem področju. Iz Trsta Pravna fakulteta se ustanovi v Trstu — 13 stečajev je bilo razglašenih v preteklem mesecu v Julijski krajini. — V Španiji so padli na Francovi strani Hen- rik Cattarini, Rihard Andretti, Bruno Salvi, Ivan Sagani, E. Penko in Deubio Moretti. Letala in orli Piloti, ki vodijo letala čez Pireneje, pripovedujejo, da so večkrat naleteli na orle, ki so se drzno zaleteli v propeler, misleč, da imajo v zračnih višavah pred seboj tekmeca. Seveda se je ptica ubila, toda tudi propeler se je tako pokvaril, da je nioral pilot zasilno pristati. Ob drugi priliki pa je orel več ur letel za letalom, kakor da bi hotel z njim tekmovati. Sicer pa se vse živali strašno boje letala. Tinka: Prepovedana ljubezen Spoznala sta se čisto po naključju. Ko je prišel prvič v hišo in najel stanovanje, je sedela Mabel s knjigo pred seboj na vrtu. Nista govorila, še pozdravila ne. Ona se ni brigala za tujega gospoda, ki je hitel mimo, on pa je morda ni niti opazil. Čez teden dni pa sta se srečala pri vrtnih vratih. Predstavil sc ji je in potem sta dolgo govorila in se smejala. Zopet čez par dni ji je poljubil roko in Mabel je zatrepetala. Neznana sreča jo je vso spreletela. In tako se je začelo! Iskala sta drug drugega. Ko jo je na izprehodu prvič poljubil, je vedela sama, da se mu ne more upirati. Vedela je, da se mu upreti ne bo znala in mogla. Toda njegovim besedam o ljubezeni ni verjela. Ni cenila preveč moških in zeleni žar njegovih oči, je govoril drugače, ko njegove besede. Vendar so vsak večer šepetale njene ustnice: »O, Vladimir! Moj Vladimir! Moj ljubi! Moj dragi!« Prisluškovala je v pomladno noč, iz katere je -rihajalo skrivnostno šepetanje »Mab, duša moja!« Ali jo kliče njegovo srce, ali naj mu veruje? Dvomi so pretresali njeno dušo; srce in razum sta se borila v njej. Srce je klicalo po ljubezni, a razum pa je svaril. Naj se ne vdaja brezumnim sanjam te breznadne ljubezni, ki ji more prinesti le bolest in sramoto. Kazal ji je vse njegove napake — vendar zaman. Srce je že stkalo iz sanj pravljično prelesten plašč in ovilo vanj Vladimirja. S poljubi in božanjem ji je znal pregnati vse pomisleke. Mab je bila srečna, ker je bil on njen. Ali za koliko časa? Vedela je, da so ga ljubile "inoge žene in da jih je pozabil. Vedela, da bo ostala nekoč s strtim srcem in bolno dušo sama tudi — ona . .. Ona nekdaj tako ponosna Mab! In kaj poreče k temu njen mož, ko :zve? In njen oče? Njen dobri, zlati oče! Saj mu ne bo mogla povedati, kaj je storila! Toliko žalosti mu ne more nakopati na drago, staro glavo. Saj ne more pozabiti, kako je bil nežen z njo, ko je bila še dete. Kako jo je znal tolažiti, če si je ranila roko ali jo je bolelo karkoli! In, kako mu je ona to povrnila! Ko je dorastla, se je poročila proti njegovi volji. Ti, dobri, zlati, kako Te je moralo boleti! In sedaj ljubi zopet drugega. Kaj bo iz tega? Dobro to ne more končati, Mab joče! Mab je razdvojena! Ljubezen in dolžnost se borita v njej — nasmeje se le, kadar vidi Vladimirja. Ob njegovi' poljubih pozablja na ves svet, na vse gorje in boje. Takrat je srečna. Srečna, ko pije iz zlate čaše sladkost prepovedane ljubezni, o kateri nihče ne sluti, da jo nosi v srcu! Ko odhaja, se vračajo z nova vsi oni nevabljeni in nezaželjeni gostje, ki jih je on pregnal iz njene duše s svojim prihc dom. In Mabel plaka in preklinja svoje srce, svojo ljubezen in njega, ki jo je prižgal — zaničuje in obtožuje sebe -adi grešnosti — a Vladimirja kljub temu ali morda prav radi tega ljubi — ljubi boli od lastnega življenja , . . Sokolski nastop — Letno — nedelja 20. maja pop. ob 3. tšmimke iu /Miške 4uwUe Razdeianie in pustošenie naraslih voda1 Groza in panika v poplavljenih Rušah — Slov. Bistrica pod vodo — Plazovje na koroški progi — Iztirjenje vlaka, ki bi bil skoro zgrmel v Dravo — Povodenj v Dravinjski dolini Sobotni nalivi so povzročili težko škodo. Gori nad Arehom se je pretrgal eblak. Lilo je kakor iz škafa vso noč od Sobote na nedeljo. Tudi Pesnica in Dravinja sta ponekod prestopili bregove, Drava je narasla skoro za 2 m in je nosila na motni površini množine debelih hlodov in debel. Znamenje usodnega razdejanja, ki ga je povzročil besneči vodni element... Najhujše pa so sobotni nalivi prizadeli naš mali Beograd, naše Ruše. Hudourniki so besneli in divjali s pohorskih vrhov v dolino. Nanesli so ogromno količino kamenja in gramoza ter nagrmadili z njim ruški potok, da je bil skoro popolnoma zasut s kamenjem in gramozom. Vodovje je poplavilo okolico, vdrlo v hiše posestnikov črnka, Ozvalda, Kropina, Cička in Zidariča. Vodovje je naraslo v črnkovi hiši do pol metra, v Zidariče vi pa do tričetrt metra. Ruše so doživele grozno noč. Živina po hlevih je bila v vodi, okoli 100 ljudi, gasilcev, Sokolov in drugih je vso noč delalo do nedeljo ob 6. zjutraj, da zajezi vodovje, da reši živino ii hlevov. Na pomoč so prišli tudi gasilci iz Maribora, Bezene, Studencev, Pobrežja, Radvanja, Razvanja, Peker in Bistrice. Velika je škoda, ker je voda preplavila še travnike, vrtove in njive. Tudi Sokolsko letno gledališče je voda preplavila in razlila dohode, vdrla je tudi v klet nove šole. Delavstvu ruške tvornice za dušik pa se je posrečilo, da je z vztrajnim napornim delom usmerilo tok vodovja v drugo smer. Sobotni nalivi pa so bili usodni tudi za posestnike v smeri Ruš proti Arehu in pod Smolnikom. Skoro vse žage so usodno poškodovane, zlasti žaga posestnika Robnika. Posestniku Repolusku pa je ogromen plaz zgrmel na njive. Ruše že dolgo ne pomnijo takšnih nalivov in je nujna potreba, da se regulira tudi spodnja struga ruškega potoka. S hudimi nalivi združeni plazovi pa so povzročili tudi iztirjevanje sobotnega večernega koroškega vlaka, ki prihaja v Maribor ob pol 9. zvečer. Hudourniki so nagrmadili velike količine kamenja in gramoza, prebili propuste, tako da je preko proge zgrmel ogromen plaz do 1 m visok in 8 do 10 m dolg. To se je zgodilo nekako okoli tričetrt na 8. uro zvečer. Večerni vlak, ki odhaja namreč iz Maribora v Dravsko dolino, je še nemoteno nadaljeval svojo vožnjo in se v postaji Brezno-Ribnica križal z vlakom, ki je vozil proti Mariboru. Kakšne 3 km od postaje Brezno-Ribnica proti Mariboru je lokomotiva zavozila v plaz. Strojevodja Franc Oman je imel toliko du-haprisotnosti, da je še v zadnjem hipu zavrl, ker bi sicer katastrofa imela lahko usodne posledice. Službeni voz je zajahal na lokomotivo, ki se je prekucnila, da so kolesa štrlela kvišku, dočim je poštni voz obtičal ob bližnji škarpi. Med potniki je nastala radi tega precejšnja panika. Strojevodja Franc Oman je za-dobil lažje poškodbe in je odnesel par prask lažjega značaja, dočim je kurjač Franc Flis odnesel precej nevarne opekline na hrbtu in obeli rok. Prepeljali so ga v splošno bolnišnico in je njegovo stanje precej resno. Od ostalih potnikov pa ni zadobil nihče nobenih poškodb. O dogodku je bila obveščena mariborska postaja in je odpeljala iz Maribora posebna osebna garnitura, ki je pripeljala preplašene potnike iztirjenega vlaka v Maribor. Plaz, ki je zasul progo, pa bi lahko imel še katastrofalne posledice, če bi bil zasul progo kakšnih 100 m nižje proti delavnic z dvigailnifni pripravami in osebjem, ki je pričelo s čiščenjem proge in dviganjem lokomotive. Upati je, da se bo promet danes normaliziral. Strahoviti nalivi v noči od sobote na nedeljo so povzročili, da so vsi potoki, ki se zlivajo v Dravinjo, silno močno narasli. Zlasti velja to za bistriški potok, ki je v Slovenski Bistrici izstopil iz bregov ter preplavi skoro vse mesto. Voda se je razlila po ulicah, zalila vrtove in travnike in jih pokrila s kamenjem in blatom, tako da je uničena vsa letošnja setev in košnja. Tudi je voda vdrla v nekatere hiše ter napravila ogromno škodo. Na Pohorju so divjali hudourniki s takšno silo, da so odnašali velike količine drv in je zlasti prizadet grof Attems, ki mu je voda odnesla okoli 300 kubičnih metrov drv, ki so bila pripravljena za prodajo. Dravinjska dolina se je po nalivih zad- njih dveh dni zopet znašla pod vodo. Zavladalo je nepričakovano strašno neurje in travniki in njive so bili pod vodo. Povodenj je dosegla višek v nedeljo popoldne. Nekateri prihodi so bili popolnoma pod vodo. Tako je bila pod vodo cesta na Sp. Poljčane, prav tako je bi! onemogočen prehod v Studenice, ker je bila cesta proti Studenicam pod vodo. Pod vodo je bila tudi cesta na spodnjem delu proti Majšperku. Razen tega je povzročila voda mnogo škode tudi fižolu, koruzi in krompirju, ker so njive v bližini Dravinje pod vodo. Pod vodo je bila tudi cesta iz Sp. Poljčan v Poljčane. Visoko vodovje je tudi na avstrijskem Štajerskem povzročilo veliko škodo in popoln zastoj v železniškem in avtomobilskem prometu. Ponekod so poplavljene avtomobilske ceste in železniške proge. Okolica Gradca je pod vodo, prav tako je tudi Celovec odrezan od sveta. T vornica „ Teki ta na Teznem v plamenih Zgorelo je skladišče in znaša škoda 200.000 din Potniki, ki so se vozili s snočnjim vlakom, ki prihaja iz Ljubljane v Maribor okrog 20.15, so ob vožnji mimo Tezna opazili, kako švigajo iz poslopja tekstilne tovarne »Teksta« plameni in so bili priča prizoru, ko se je rušilo ostrešje stavbe, dočim ni bilo v bližini opaziti nobenega človeka. Mariborski gasilci so v trenutku pribrzeli na mesto požara, ko so ognjeni zublji zajeli vse skladišče, ki se je v svoji notranjosti med prasketanjem ognja z velikim truščem rušilo. Gašenje je bilo zelo otežkočeno, ker ni bilo v bližini zadostnega števila vodnih hidrantov. Vodo so gasilci črpali samo iz enega hidranta, dočim so ostale količine dovažali z dvema tankoma, to je. lastnim gasilskim ter mestnim tankom. Mariborski gasilci so bili prvi na mestu požara. V akcijo je stopila tudi domača pobreška gasilska četa, dočim ostalim četam iz Razvanja, Peker, Bohove in Radvanja udeležba pri gašenju radi pomanjkanja vode ni bila mogoča. Vrlim mariborskim in pobreškim gasilcem se je po štiriur-nem gašenju posrečilo, da so požarno nevarnost, ki je pretila vsej tvornici, lokalizirali in s tem obvarovali podjetje večmilijonske škode, ki bi bila lahko na' stala. Vreme je bilo vetrovno in je bilo lokaliziranje tudi radi tega otežkočeno. Žrtev ognjenega elementa je postal ves objekt, ki ga uporablja tvornica Teksta v Maistrovi ulici na Teznem za skladi šče, kjer ima vskladiščeno razno blago in tekstilne stroje. Zgorelo je vse, kar je bilo v skladišču, in je ogenj kaj lahko opravil svoje razdejanje, ker je bila notranjost skladišča in ostrešje iz lesa, tako da so končno ostale na mestu samo ožgane stene z uničenim ostrešjem ter notranjostjo. Povzročeno škodo cenijo na 200.000 dinarjev. Davi okrog pol treh so gasilci zapustili požarno mesto in pustili na pogorišču samo še svoje straže z razvitimi cevmi. Ker doslej še niso mogli ugotoviti vzroka požarne katastrofe, domnevajo, da je izbruhnil ogenj radi kratkega stika, ki je nastal že popoldan, ko je v strelovod pogorelega objekta udarila strela. Angleški publicist v Mariboru. V Mariboru se mudi te dni dr. Prendergast, sin angleškega konzula v Skadru. Odlični angleški publicist se zelo zanima za naše kraje in zbira na svojem potovanju gradivo za knjigo o naših krajih. Iz učiteljske službe. V 5. pol. skupino so napredovali: Olga Juvančič v Mariboru, Pavla Puher v Kamnici pri Mariboru, Gvidon Srebotnik v Celju, Ivo Pe-trsk v Celju, Franc Lupša pri Mali Nedelji, Franja Stanonik v Celju, Marija Šterk v Ptuju, Edvard Praprotnik v Ptuju. Smrtna kosa. V porodišnici je preminila v 32. letu starosti žena čevljarskega pomočnika Marija Obal. Žalujočim naše toplo sočutje! Novo bogoslovje. Včeraj je bila blagoslovitev temeljnega kamna za novo bogoslovje, ki mu je prisostvoval tudi ban dr. Marko Natlačen. Novo bogoslovje bo, kakor znano, pod Kalvarijo. Stroški bodo znašal; okoli 4 milijonov dinarjev. Blagoslovitvene obrede je opravil škof dr. Tomažič. Nacionalnemu Mariboru. Proslava 50-letnice moške podružnice CMD v Mariboru. Na praznik Vnebohoda 26. maja t. 1. bo v veliki dvorani Narodnega do- Dunajska vremenska napoved predvideva za jutri v torek 24. maja sledeče vreme: Zboljšanje vremena, predvsem prehodno, kar velja zlasti za južne Alpe. V severnih Alpah oblačno z možnostjo padavin. Kino Union. Danes dunajska veseloigra »Najsrečnejši zakon sveta« Marija Andergast, Hans Moser, Leo Slezak. Itofodno t€ Ponedeljek, 23. maja: Zaprto. Torek, 24. maja, ob 20. uri: »Sreča d. d.« Red B. Sreda, 25. maja: Zaprto. Četrtek, 26. maja ob 20. uri: »Pod to goro zeleno«. Znižane cene. Zadnjič. Prva ponovitev »Sreče d. d.«, katere premiero je občinstvo sprejelo z velikim priznanjem, je v torek 24. maja. Red B. »Divji lovec« na mariborskem odru. Ustrezajoč želji po vprizoritvi domače izvirne ljudske igre tudi na poklicnem odru, je dalo mariborsko gledališče ta splošno priljubljeni Finžgarjev narodni igrokaz s petjem v študij. Režira P. Ma» lec. V nedeljo 29. maja! je telovadni nastop Sokolskega društva Maribor-matica popoldne ob 15. (3.) uri na letnem telovadišču. »Sreča« Vas čaka na tomboli v nedeljo, dne 29. maja t. 1., ki jo priredijo poštarji na Trgu svobode. Dobitki tombole so na vpogled pri firmi Tribuna (Batjel), Aleksandrova cesta. Smrtna kosa. V mestni oskrbnišnici v Slovenski ulici 40 je umrl Sebastian Murko, star 76 let. Žalujočim naše toplo sočutje! Lep uspeh mariborskih šahistov v Celju. Včeraj je bil v Celju šahovski dvo* match med Mariborskim šahovskim klubom in Celjskim šahovskim klubom in sicer za prvenstvo Slovenske šahovske zveze. Zmagali so Mariborčani v razmerju. 5:3. Od Mariborčanov so zmagali Bien, dr. Gabrovšek, Ostanek in Strniša, dočim sta Kukovec in Kranjc remisirala. Z razbito čeljustjo je obležal 251etni črkoslikar Jožef Gaber iz Studencev, Sokolska 33, ko ga je v bližini Feličeve gostilne na Teznem povozil neki neprevidni kolesar. Padec je bil tako hud, da si je pri tem težje poškodoval spodnjo ustnico in zobovje. Prepeljali so ga v tukajšnjo splošno bolnišnico, kjer so mu zdravniki nudili prvo pomoč. Stanje ponesrečenega je zelo resno. Eksplozija. Skladišče bencina je zletelo v zrak, Majerjeva hiša, katera se je nahajala v Zvonko Devidč. Pestri spored zaključi precejšnji bližini pogorišča, je bila, na-Mirkova slavnostna kantata »Blagovest- j ravno precej poškodovana. Vse šipe v nikom«. Vstopnine ni. Rodoljubni Mari- hiši so bile razbite, vsi so bili razburjeni, bor bo v četrtek dopoldne z rekordnim posetoni matineje javno izpričal, da zna ceniti polstoletno narodno-obrambno in kulturno delo organizacije. Nalagajte svoje prihranke v Mestno hranilnico v Mariboru. samo služkinja se je zadovoljno smejala. »Ana, ali ste znoreli, kaj pa je pri tem smešnega?« jo nahruli Majer jezno. »Oprostite, milostivi gospod, smejem se samo zato, ker sem se pred eno uro namenila, da bom umila vse šipe.« Sfumiuc Lepo uspel lahkoatletski miting SK Železničarja Dva nova mariborska rekorda Na svojem igrišču je priredil včeraj ]tna slavnostna matineja. Na programu so Mariboru, kjer bi vlak nedvomno zgrmel razven zgodovinskega pregleda o pol- v Dravo. Včeraj v nedeljo ie promet tia koroški progi funkcioniral, vendar s prestopanjem potnikov, ki so morali 500 m stoletnem delovanju izbrane pevske in godbene točke. Sodelujejo: pevski zbor »Drave«, septet bratov Živkov, mladin- Peš do vlaka iz nasprotne strani. Včeraj ski orkester realne gimnazije, gdč. Sonja je odpeljal pomožni vlak tuk. železniških i Škaplnova, gg. Faganeli, C. Cvetko ter dopoldne SK Železničar propagandni lahkoatletski miting, ki se je končal s sledečimi rezultati: A. Seniorji: Tek 150 m: 1. Skok (Železničar) 18.2, 2. Starašina (Z) 18.3, 3. Monderer (Rapid) 19.1. Tek 600 m: 1. Muravs (Ž) 1.31.4, 2. Ledinek (Ž) 1.33.1, 3. Gerhard (R) 13.37.1. Štafeta 4X100 m: I. Rapid 48.7, 2. Maraton 49.8, 3. Železničar 50.2. Met diska: 1. Lužar (Mrt) 38.49 marib. rekord, 2. Hlade (Ž) 37.69, 3. Smerdel (Mrt) 30.56. Daljina: 1. Skok (Ž) 5.96, 2. Lužar (Mrt) 5.67, 3. Filipič (Mrt) 5.59. Met krogle: 1. Hlade (Z) 12.12, 2. Lužar (Mrt) 11.39, 3. Kleut (Ž) II.23. Tek 3000 m: 1. Stojnšek (Mrt) 9.44.1, l. Marhel (Mrt) 19.09.3, 3. Muravs (Ž) 10.40. Skok v višino: 1. Lužar (Mrt) 1.70 marib. rekord, 2. Filipič (Mrt) 1.65, 3. Davidovič (Ž) 1.65. B. Juniorji razreda C. in B. Tek 80 m za jun. B.: 1. Babinek (Z) 10.5, 2. Berner (Rapid) 10.7, 3. Muršak (Z) 11 m. Tek 80 m za jun. C: 1. Koren K. (Rapid) 10.2, 2. Koren E. (Rapid) 10.5, 3. Logar (Z) 10.8. Skok v višino jun. B in C: 1. Kramer (Rapid) 1.55, 2. Koren K. (R) 1.50, 3. Koren E. (R) 1.45. Tek 1000 m jun. B in C: 1. Kramer (R) 2.53.1, 2. Rotner (Ž) 2.55.4, 3. Bizjak (Ž) 3.03. Met krogle jun. C: l. Gregorovič (Ž) 15.73, 2. Kovačič (Ž) 14.50, 3. Logar (Z) 13.12. Jun. B: 1. Babinek (Ž) 14.43, 2. Frank (R) 10.69, 3. Oto (R) 9.83. Met kopja jun. B in C: 1. Gregorovič (Z) 47.21, 2. Helf (R) 42.28, 3. Pulko (Ž) 41.38. Štafeta 4X100 m juniorji: 1. Rapid I. 50.7, 2. Železničar 52.3. Skok v daljino jun. C: 1. Koren K. (R) 5.75, 2. Koren E. (R) 5.52, 3. Kramer (R) 5.44. Jun. B: 1. Babinek (Z) 5.36, 2. Kovačič (Ž) 5.13, 3. Hrovatin (Ž) 4.90. S sioktrnke fmtie Obupen boj našega obrtništva za obstanek Na verandi pivovarne. »Union« je bilo včeraj dopoldne zborovanje obrtnikov, na katerem so se obravnavali življenjski interesi našega obrtništva. Zborovanje je otvoril in vodil predsednik Slovenskega obrtnega društva v Mariboru g. S o j i č, ki je izrazil svojo obžalovanje, ker so prišli obrtniki na zborovanje v zelo pičlem številu. Potem, ko je predsednik pozdravil zborovalce, zborničnega svetnika g. Bureša in obrtnoza-družnega nadzornika g. Založnika, je pozval obrtnike, naj se po možnosti udeležijo obrtne razstave v Berlinu, ki sc te dni otvarja. Zatem je spregovoril v imenu odbora za proslavitev 20-letnice osvobojenja Maribora g. L. Z o r z u t, ki je zborovalce seznanil s programom slovesnosti, ki bodo za časa letošnjega Mariborskega tedna. Hkrati je pozval vse navzoče, naj se v čim lepšem številu udeleže proslav. Sledil je referat g.. M. V a h t a r j a, ki je poročal o pomenu obrtniške organizacije. Naglašal je važnost strnjene organizacije obrtništva ter zahteval, da ostanejo Okrožni odbori obrtniških združenj neokrnjeni. Dolžnost vsakega obrtnika je, da se organizira v močno falango, ki bo ščitila interese obrtništva. Ta falanga naj bo Slovensko obrtno društvo. O novelizaciji obrtnega zakona in o vprašanju minimalnih cenikov ter nelojalne konkurence je spregovoril g. Fra- njo R e i c h e r, ki je dejal, da v smislu informacij predlogi obrtništva k novelizaciji obrtnega zakona najbrže ne bodo upoštevani. Dejal je, da obrtniki ne prosijo miloščine, marveč zahtevajo le, da se ustvarijo pogoji, pod katerimi naj bi obrtniki lahko eksistirali. Naslednji govornik g. Fran Novak je dejal, da vodi obrtništvo že nekaj let obupen boj za obstanek. Vse peticije, predstavke in intervencije, da se odpravi obrtna obratovalnica v mariborski moški kaznilnici, so bile zaman ter je zahteval, da se zniža davek ter dovoli pavšaliranje davkov tudi v mestih z nad 10.000 prebivalci, nadalje da se zagotovi obrtnikom eksistenčni minimum 12.000 din na leto. da se obrtniške obratovalnice v mariborski moški kaznilnici ukinejo ter da se naj kaznjenci zaposlijo pri melioracijskih delih, razen tega naj mestna občina mariborska opusti obrtniške obratovalnice pri MP. Tudi naj se uvede uvoznina za obrtniške izdelke po vzorcu Ljubljane, Celja in Zagreba. Naposled je spregovoril še Josip K a c, ki je zahteval, naj se najemnine poslovnih lokalov in stanovanj znižajo, naj se čim preje uvede starostno zavarovanje ter naj se znižajo obrestne mere pri Obrtni banki. Vsem govornikom se je predsednik g. S o j č zahvalil, nakar se je sprejela resolucija, ki jo bodo izročili vsem mero-|dajnim činiteljem. 51 ideatutM že m deupem mesiu Mariborski nogometni „derby" se je konča! z zmago SK Železničarja — Prvenstvo LNP ie ni odločeno —- Kandidata za naslov prvaka LNP sta ie CSK In SK železničar Železničar je bil včeraj nesporno boljši nasprotnik. Zelo dobra je bila zlasti napadalna vrsta, pa tudi krilci so dobro opravili svoj posel, dočim sta bila branilca v kočljivih situacijah nesigurna. Vratar je zadovoljil in se mu je s pomočjo »fortune« posrečilo, da je držal ničlo. Sodil je g. Maccoratti iz Ljubljane. Bil je gotovo objektiven, toda svojega dela ni opravil brez pogrešk. V predtekmi je rezerva SK Rapida v prvenstveni tekmi premagala rezervo SK Železničarja s 4:0. Sodil je gospod Bergant. Proti verifikaciji omenjene tekme pa je vložil SK Železničar pri LNP protest, ker so v moštvu SK Rapida nastopili igralci prvega moštva. Čakovački SK : SK Hermes 5:1 (5:1) Tekma, ki se je odigrala včeraj v Čakovcu, se je končala z zasluženo zmago ČSK. Sodil je g. R e i n p r e c h t iz Celja. SK Kranj : SK Celje 4:4 (5:1) Tekma je bila odločilna za zadnje me- sto v prvenstveni tabeli LNP. Kranj ie že vodil s 3:1. pa se je Celjanom posrečilo, da so dosegli neodločen rezultat. Sodil je g. K o n i č iz Maribora. Ostale nogometne tekme Genova: Italija:Jugoslavija 4:0 (2:0). Ljubljana: FC Udinese:SK Ljubljana 6:2 (4:1). Curih: Švica:Anglija 2:1 (1:1). Praga: Slavija:Preston North End 6:1. Stuttgart: Aston Villa:Nemčija 2:1. Krasen uspeh je dosege! Mariborčan g. Franc Filipič na včerajšnjih konjskih dirkah v Zagrebu. S ->Tosco« je g. Filipič dosegel prvo mesto v dirki »Sava«, in sicer v prvem heatu s časom 1.40, v drugem pa s časom 1.36. Tudi v dvovprežni dirki je g. Filipič s Tosco !n Ilono dosegel prvo mesto, pa je bil diskvalificiran, češ da je baje dirkal skozi cilj v galopu... V dirki »Dunav« je prispel prvi na cilj Joško Slavič iz Ljutomera in sicer s konjem Perun. Tudi njega so radi galopa diskvalificirali... V tekmovanju za Davisov pokal vodimo z 2:0 V Zagrebu je bilo včeraj popoldne pred 5000 gledalci nadaljevanje tekme med Jugoslavijo in Anglijo za Davisov pokal. Punčec je porazil Shayesa s 6:4, 4:6, 6:2, 6:4, tako da je sedaj stanje 2:0 za Jugoslavijo. V igri v dvoje sta nastopila Angleža Buttler in Wilde ter Jugoslovana Punčec-Mitič. Naša igralca sta že dobila dva seta s 7:5, 6:3, pa se je vlila ploha, tako da je bila igra prekinjena in se bo nadaljevala danes popoldne. Dvoumno. Gost hoče plačati, a natakar nima drobiža, da bi zamenjal tisočak. Zato pravi: »Boste pa jutri plačali.« — Gost se pošali: »In če do jutri umrem?« — Natakar: »No, da ,take zgube tudi ne bo.« O, ti otroci! Teta (na obisku): »Dragec, nikar ne jej tako hlastno. Medtem ko jaz enkrat denem v usta, deneš ti že trikrat!« Dragec: »Da, a zato imaš ti tudi trikrat večja usta.« Razno [Stanovanie išče Letošnje tekmovanje za prvenstvo LNP poteka povsem nenavadno in se bo prvenstvo predvidoma odločilo prav v zadnji tekmi, to je v podaljšku tekme med ISSK Mariborom in SK Železničarjem, ki bo prihodnjo nedeljo. Če se SK Železničarju posreči, da v podaljšku, ki bo trajal 16 minut, zabije ISSK Mariboru gol in če zmaga v četrtek 26. t. m. nad ČSK, potem pripada naslov prvaka LNP SK Železničarju, v nasprotnem slučaju pa bo Čakovački SK letošnji prvak LNP. Do včeraj je bil tudi ISSK Maribor kandidat za prvo mesto, vendar je ijo včerajšnjem porazu po SK Železničarju izpadel iz kombinacije. Prvenstvena tabela izgleda po včerajšnjih tekmah takole: Čakoyački SK 9 7 1! 26:10 15 SK Železničar 9 5 2 2 29:15 12 ISSK Maribor 9 5 2 2 20:14 12 SK Hermes 10 2 4 4 23:28 8 SK Kranj 9 1 3 5 14:27 5 SK Celje 10 1 2 7 10:28 4 SK Železničar : ISSK Maribor 2:0 (2:0) Z izjemo prvih 30 minut mariborski nogometni »derby« ni prinesel velike borbe. Železničar je s polno kapaciteto zaigral do rezultata 2:0, potem je tudi borbenost popustila, tako da je prišla do veljave tudi enajstorica ISSK Maribora, ki pa je bila včeraj preslaba, da bi izsilila pozitiven uspeh. Slaba sta bila predvsem napadalna vrsta in vratar, dočim sta bila branilca in deloma tudi krilci dobri. Napadalna vrsta ISSK Maribora je bila radi odsotnosti dveh najboljših igralcev močno handikapirana, radi česar je bilo dodajanje žoge netočno. V drugem polčasu si je sicer moštvo ISSK Maribora močno prizadevalo, da bi doseglo uspeh, vendar so bila vsa prizadevanja zaman spričo nasprotnikovega dobrega obrambnega dela. LEŽALNI STOLI ad din 48,— naprei pri tvrdki >-Obnova«. F- Novak- Jurčičeva 6. 3102 NAORADO DOBI kdor tni preskrbi službo kjer koli skladiščnika, paznika ali nočnsga čuvaja. Seni zmožen položiti tudi kavcijo- Naslov v upravi »Večernika«- 3103 Posest NOVA HIŠA z gospodarskim poslopjem, Vitom. njivo in vodniakom naprodaj v gotovini- Vprašati v gostilni »Pri Amerikancu«. Zrinjskega ul- 1, Studenci pri Mariboru. Posredovalci izključeni- 3105 Sobo odda SOBO prazno, veliko, oddani, isto-tam 'sprejmem • v špecerijo učenca ali, učenko. Krčevina, Aleksandrova c. 7 speceTija. 3104 SPOMNITE SE CMD! Mirna stranka brez otrok išče SOBO IN KUHINJO s shrambo s 1. julijem. Ponudbe pod »Sončno in suho* na upravo. 3038 Pouk Službo dobi BRIVSKEGA POMOČNIKA inteligentnega, prvovrstno moč, iščem. Predstaviti se v salonu Mareš. Maribor. Go sposka 15. 3105 NEMŠKI LAŠKI. FRANCOSKI po lahki, hitri metodi: Trubarjeva 4. pritličje, desno- — Telefon 24-24. 3101 Spomnite se CliD l Movo hlaso za zavese olepša vaš dom Bogato izbito prinaša rib or. Gosposka 14. Revmatičarji za vas so Varaždinske Toplice! Celokupno zdravljenje to je: stanovanjc, žveplene ali blatne kopeli, prvorazredna preskrba v prvi kopališki restavraciji s taksami stane do 15. junija dnevno od Din 60"- Zahtevajte, dokler še imamo sobe na razpolago prospekte in pojasnila od ravnateljstva radioaktivnega žveplenega kopališča 2104 Varaždinske Toplice £enka »Popolnoma pravilno, gospod aktuar. ,Vinšam', kakor govore, je nemški in ,dober juter* ni slovnično.« Strog pogled je zdrknil s slike na drznega filozofa. Takoj nato pa je spet vpiral Roubinek svoje oče v kralja Hero-deža in dejal Vavreni: »Tako se je godilo od nekdaj in dobro je bilo. To so rekli stari in visoko stoječi možje in ti so stvar tudi morda malce razumeli. — Tumi mi vemo, kaj je gramatika, 2ižka in cesar Jožef, to sta bila najboljša Čeha«, in je umolknil. To je govorilo. Inštruktor ni odgovoril. Gospa Roubinkova je pričela nov pogovor in Vavrena se je v duhu smejal in dopolnil: »In ta naša cerkev je po njima za spomin!«, — in šel iskati Fricka. Aktuar je skloni! glavo k peresu, ki ga je spet prijel in dolgo ni mogel nadaljevati pisma. Loti je žalostno obfcsila novo višnjevo obleko v široko starinsko omaro z vloženimi stenami. Papa je nepričakovano dvignil glavo in dejal, ne da bi koga pogledal: »Tudi tak novotar in rebelant!« Najbrže je pozabil na perijodo v pismu in misli! še zmerom na domačega inštruktorja. IV. Nedeljski dogodek v filozofskem kolegiju je bil v mestu nekaj nenavadnega, nezaslišanega. Mnogo tn neutrudno so povsod govorili in modrovali, kaj se bo zgodilo upornim študentom. Pričakovali so, da bo takoj drugi dan temeljito zasliševanje, mnogi so se celo bali, da dobe nekateri gospodov filozofov consilium abeundi. Zdelo pa se je proti pričakovanju, kakor bi vsa zadeva zaspala. Profesorja verouka drugi dan seveda ni bito v kolegij, za enkrat se ni zgodilo nič hudega. »In če bi jim tudi vse odpustili, je s slavnostjo amen!« »Litomišelj ne bo nikoli več videl ma-jales!« »Nikoli več; škoda!« Gospodična Elis se je najbolj ustrašila. Koprnela je od strahu, ko je zvedela o tem hrupu, in karajoče ter zaskrbljeno je gledala svoje študente, za katere jc skrbela kakor mati. šlo pa ji je tudi za čast stanovanja. Ni bila malo ponosna na to, da je stanovalo pri njej že sedem-inštirideset filozofov, ki so bili vedno med prvimi in na najboljšem glasu. Mnogi izmed njih so dosegli že imenitne urade, mnogi so bili duhovniki in so se vedno oglašali pri njej, celo pisali so ji. in zdaj naj bi bili njeni študentje kaznovani, pa še radi odkritega upora?! V ponedeljek zjutraj, ko so vsi odšli in je samo Vavrena ostal, mu je rekla vsa potrta, ker mu je najbolj zaupala: »Gospod Vavrena, vso noč nisem spala. Ali je res, kar mi je Rezničkova pravila?« »Kaj pa?« »Da ste vi, gospod Vavrena, in gospod Fribort vse to skuhali.« »Ali, gospodična Elis, nikar se ne bojte! Same čenče!« »Saj '■em si mislila, da je vse skupaj sama zavist radi mojega stanovanja; takoj sem rekla: ko bi vsi, gospod Vavrena ne! Z gospodom Fribortom gre sicer zmerom na aleluja, ampak tole . . .« »Mnogo kvasijo, pa malo resnice.« »Sedeminštirideset filozofov —■« in ž«? je hotela razlagati, kakšne študente jc vse imela na stanovanju; toda Vavrena je vzel klobuk in odšel, ker sc mu jc mudilo. * Na stanovanju gospodične Elis je bilo tiho, čeprav se je tam pravzaprav mnogo zgodilo, seveda skrivaj. Zelenko je živel kakor navadno in nič ga ni motilo. V kolegiju je stal med tistim vih.-rjem dai, ni delal hrupa in je imel Čisto vest; samo to ga je jezilo, da ga bodo morda zasliševali. Poučeval je kakor sicer, doma pa študiral in jedel odmerjene krajce kruha in čežano. Spinovo nebo je bilo še vedno ' 'nfno in okoli glave so se mu sukali skoraj neprestano gosti kolobarji dima, ki ga je vlekel iz dolge pipe. Zdaj je imel novo delo. Izvlekel je iz skrinje dolg črn frak, dedščino po rajnem stricu župniku, ki je nosil frak v svojih študentovskih letih, in ga, ako mu je bilo dolgčas, zamišljeno ogledoval, obračal in skoraj vsak dan krtačil. Zdaj se je pečal poleg filozofije tudi s spoštovanja vredno krojaško obrtjo. (Dalje.) Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za Inseratnl del odgovarja SLAViKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d.