St. 148 Htm [Ttcn ui penai v Trstu, v srtoo if, mmia Posamezna številka 20 cent. Letnik L Izhaja, iiueinSi ponniex»*aki naše narodne manjšine onkrafj meje so pokazali zadnje dni na dejanski načm >svw> željo po prijateljskem razmerju med obema državama In obema narodoma. Na skromen, a vendar prepričevalen način je naše ljudstvo pokazalo to povodom kraljevega jubileja. Naši občmski zastopa torej prva in neposredna zastopstva Prebivalstva, so sodelovala na' jubilejnih slav-■ '1 _ _ _ X rl. lfr-^ 11 M CtTV hit*« razvesene maloštevilni, mor« biti velika drtova tem lažje svobodoljubna napram nam! Na« nasprotniki argumentirajo drugače: ravno zato, ker vas je tako malo, nimate nakake pravice do kakih zahtev v narodnem, kulturnem in jezikovnem pogledu. Gospod Musaotini je povodom znanega incidenta.9 poteiancem Gkmto opozarjal posbnce, da onkraj Snežnika živijo Slovani, ki se mora računati z njimi. Če M bil še dodal, da tum na tej strani živijo soplemenjaki onih Slovanov, da Snežnik torej označa le držav-no-politično mejo, ne pa narodne, da ujejo sosedu mirno življenje in uveljavljanje, ^ivno oziri na samopašneže, ki ne dopuščajo mirnega sotžitja, ki niso 'srečni, če drugi ni^o nezadovoljni, ki nočejo zadovoljno živeti poleg zadovoljnih: ravno ti oziri so — največje zlo! S svojim oviranjem naše državljanske svobode izbirajo 11 ' činitelji — večje in ne manjše zlo! Zlo, ki se ga morejo — kakor že rečeno — izogniti s svojim bogatim aparatom. Med navadnimi argumenti, ki jih navaja režim za svoje metode proti naši narodni manjšini, je eden glavnih skrb za varnost držaive na našem obmejnem ozemlju. Na ta argument smo odgovorili ravno te dni, kc smo ugotovili, kaka mera pravic in svobode je zajamčena Nemcem v Čehoslo-Ce pa številne razmerje med Cehi in Nemci v čehoslovaški republiki nrimer-jamo z onim med Italijani in Slovani v Itahji, narn stopa živo in jasno pred oci, kako neopi avičeno je tako sklicevanje na pretvezno potrebno skrb za varnost države. Cehoslovaska republika šteje še ne 14 milijonov prebivalstva. Nemcev pa je v nji blizu 3 milijone. Teorijo ter^i okroglo --tino prebiva'stva. Kalija pa je štirldeset-mrlijonska država, a nas Slovanov je v "nji le pol milijona, tvorimo tore, le osemdeseti del vseukupnega držav!jans'va. Iz >;e paralele logični zaključek je: če čehoslo-vaška država radi svojih Nemcev nj v strahu za svojo varnost, potem je taka skrb v Italiji že ceio brez vsake opravičbe. Mi bi rekli celo, da ravno zaLo. ker smo 10 Zaključek fantovskega kongresa Matteottijev proces — Taktika Aventina RIM, 23. Fašistovski kongres je bil včeraj zaključen, zaključil ga je ministrski predsednik z govorom, na kaierega je on. Mussolini pripravil svoje zveste poslušalce z naslednjim uvodom: »Tovariši! Nocoj sem dobro razpoložen («sono in vena»); in ker sem že premagal dolgočasnost, ki jo moram premagati vsakikrat, ko moram govoriti, pričakujte govor, ki vam bo prinesel uro velikega veselja, ker bo odkrit po obliki in vsebini.* -- On. Mussoiini je govoril pač kakor navadno; iz njegoveega govora je odsevala bojevit ost in razposajenost kakor lju. Zame je nasilje popoinoma moralno bolj moralno kakor kompromis ali transakcija. Toda ta visoka moralnost je upravičena le tedaj, ako vodi nasilje ideja in ne morda kak nizkoten račun aJi interes.* MusSolini je rekel med drugim tudi, da več velja v njegovih očeh en čelnik (skva-drist) kakor učeni filozof. Svoj govUSr je zaključil tako-le: Vrnite se torej, o tovariši, v svoje kraje, ki jih jaz ljubim, in za-kHčite s povzdignjenim glasom in z gotovo zavestjo, da je zastava fašist o vake revolucije izročena v moje roke in da sem jo1 ja parlamentarni odbori. Ha seji finančnega* odbora sta govorila za Sečen ki Knmanucb. Med sejo sekcije sa tiskovni zakon je smel minister za izenačenje zakonov Srskić daljši ekispoz£. Kralj je sprejet danea ministra Stojadi-novića Maksimovtća in Žerjava Jutri se odpelje kraljevski par na Med, kjer ostane vse poletje.___ Brzojavk« Pavla Radića kralju Aleksandru BEOGRAD, 23. Beograjski Usti m> priobčili sledečo brzojavko, katero je posW predsednik hrvwtske£a setjačkega kluba Pavle Radić kralju. Ta brzojavka se glasi: «Srečen sem, da morem sporočiti Vašemu Veličanstvu kot predsednik odbora za proučevanje zakonskega predloga o narodnem priznanju m postavitvi spomenika kralju Petru L, vzvišenemu velikemu pokojnemu roditelju Vašega Veličanstva, da je bil na današnji odborovi seji ta zakon soglasno in enodušno n* načelu in v podrobnostih sprejet v prisotnosti ministra Uzunoviča kot zastopnika bolnega predsednika vlade in predlagatelja in ob živahnem sodelovanju zastopnikov vseh parlamentarnih strank in v spontanem stremljenju, da dajo ljudstvo in zastopniki z voljo in občutki ljudstva izraz spoštovanja in hvaležnosti celokupnega našega naroda spominu velikega kralja Osvoboditelja, pr vega boritelja osvoboditelja. Najbolje pa se mu bomo obdolžili s složnim delom enakopravnih bratov za dobrobit vzvišenega doma Vašega Veličanstva, držarve in ljudstva Vašemu Veličanstvu udani Pavle Radić, predsednik HSS». O tej (brzojavki se je precej govorilo v skupščinskih klubih,* pk»ebuo srbijanski poslanci so o njej mnogo razpravljali. Da-siravno je vladate med njimi precejšnje presenečenje — kajti v politični zgodovini Srbije ni skoro nobenega slične ga slučaja občevanja med posameznimi parlamentarnimi odbori z vladarjem — vendar so ta slučaj sprejeli z velikim zadovoljstvom. V njem vidijo posebno radikali nov dokaz, da so voditelji radfcčevcev, nekdaj ekstremni republikanci, sedaj res uvideli svojo zmoto in da njihove izjave o tej njihovi spremembi niso bile samo taktičnega pomena, marveč so tudi v resnici postali iskreni prijatelji monarhije. Radikali in deloma tudi drugi parlamentarni krogi vidijo v tem najboljše znamenje za bodočnost in za konsolidacijo jugoslovenake države in javnega življenja. Radičevci pa so ta brzojav tolmačili kot nov dokaz, da stavijo vse upa>-nje na dobre odnosaje z vladarjem. Na ta brzojav je kradj odgovoril tako-le: «Predsedniku odbora za proučavanje zakonskega predloga o narodnem priznanju kralju Petru I. Osvoboditelju, g. Pavle Radiću, narodnemu poslancu! Zahvaljujem •se Vam za izjavo vdanosti mojemu domu, državi in ljudstvu priliki soglasnega in enodusnega sprejetja zakonskega predloga o narodnem priznanju mfojemu blagemu roditelju. Aleksander L v Rimo, predlaga Ceboslovaška kot «ede£ pogajam Prago In to iz obzira do sosednih držav, ki ee Že sklenile zrakoplovne pogodbe. _ FnncosRo-Spanskl dosouor zrn Maroko podpisan PARIZ, 23. Po poslednjih vesteh iz Mar roka se bliža francosko-Stvarema konferenca svojemu koncu. Včeraj zjutraj je konferenca imela plenarno sejo v -slopju predsedništva španskega direktorija. Na tej seji je bilo sestavljeno besedilo konvencije za skupno pomorsko akcijo za pobijanje tihotapstva z orožjem in za blokado Maroka. Pk> navodilih, ki jih je dal Briand francoskim delegatom na tej konferenci, temelji sporazum za skupno franeotsko-špamško akcijo v Maroku na sledeči podlagi. Francija in Španija bosta nastopali vsaka zase v svojih teritorijalnih vodah, vendar se bodo španske vojne ladje smele oskrbovati v francoskih vojnih pristaniščih in Obratno. S strani Španske se bodo smele izkrcava ti čete le na' obaii španske cone, kakor se bodo Francozi smeli izkr-cavati v področju obale svoje cone. V jaških krogih se pozdravlja z zadoščenjem v Madridu doseženi sporazum ter se z gotovostjo pričakuje, da bo ta skupna akcija Francije in Španije dovedla končno do blokade Maroka ter preprečila vsako tihc*-tapljenje orožja. Konvencija predvideva tudi skupen nastop Francije in Španije za s ki čaj, da bi Rifanci vdrli v internacij onalno cono Tangerja. MADRID, 23. Včeraj popoldne so francoski in španski delegati podpisali sporazum glede nadzorovanja obmorske obale Maroka. Vojne ladje obeh držav bodo vršile nadzor ovalno službo, vendar bosta oba poveljnika ostala neodvisna eden od drugega. Ta kontrola se bo tikala uvoza orožja in vojnega materijala. »kakega novetga načrta in da so vesti nekaterih angleških listov, glasom katerib namerava francoska vlada najeti novo pp-so^ilo v inozemstvu, brez vsake podlage. Razkol v levičarskem kartela flefinitlven PARIZ, 23. Pri glasovanju na zborovanju poslancev socijalistične stranke sta dobila predloga Mtorela in Renaudela, katera sta zahtevala oddaljitev od politike podpiranja vlade in vzpostavitev svobode postopanja stranke, 60 glasov oziroma 47. Za spomenico Vincenta, ki je nastopil za nadaljnje podpiranje vlade, je glasovalo le 12 po-< slancev. Odmevi napada na kitajsko poslaništvo v Parizu PARIZ, 23. Valed incidentov, ki so se dogodili tvčeraj na tukajšnjem kitajskem poslaništvu, je preiskovalni sodnik, ki je bil poverjen s to zadevo, zaslišal tri Kitajce, o katerih se je moglo ugotoviti, da so sodelovali pri atentatu. Izdanih je b lo več aretacijskih nalogov proti raznim Kitajcem, ki so obtoženi izsiljevanja podpisov in nasilja. _ Potek nemško-francoskih trgovinskih pogajanj PARIZ, 23. Trendelenburg, načelnik nemške trgovinske delegacije, je izročil sinoči Chaumetu novo noto, o kateri se- je takoj začela razprava med člani obeh delegacij. Ta izmenjava vidikov se je zavlekla do po polnoči in se bo nadaljevala še na prihodnjih sestankih. Hemskl odgovor na francosko noto se pričakuje v najkrajšem času PARIZ, 23. Nemški poslank, ven Hoesch, je bil sinoči sprejet pri Briandfi-Predmet tega razgovera je bil garancijski Petit Parisien» zatrjuje, da ni bil _________ # _ pakt. MADRID,' 23. Admiral Magajz je izjavil i pri tej priliki izročen Briandu noben do-časnikarjem, da je mogoče, da se bodo na ' kument, ampak da je šlo le za pojasr.i'a Pred zakUiiki* nndoHl jnefl Italijo Id JmoslavUo Gen. Bodrero odpotuje ▼ Firence BEOGRAD, 23. Včeraj dopoldne je italijanski poslanik general Bodrero konferi-ral s pomočnikom zunanjega ministra Mar-kovičem o vprašanjih, o katerih vladajo še diference na konferenci v Firencah. Me J drugimi gre za vprašanje ureditve avtomobilskega prometa in glede prometa v okolici Zadrai. Po razgovoru je poslanik Bodrero izjavil vašemu dopisniku, da je konferenca v Firencah že pri koncu svojega uspešnega dela, ter da se vsak dan parafira par konvencij. BEOGRAD, 23. Po vesteh iz Firenc, se bodo tamošnja pogajanja končala prihodnji teden. Dr. Rybaf odpotuje po zaključku pogajanj v Rim radi pocbssa pogodb. BEOGRAD, 23. (Izv.) Po sestanku s pomočnikom zunanjega ministra dr. Mark crvićem je italijanski poslanik gen. Bodrero izjavil, da odpotuje prihodnji teden v Firence, odtod v Rim, da prisostvuje podpisu pogodbe med Italijo in Jugoslavijo. Pogajanja med Jugoslavijo in Vatikanom s« prekinejo BEOGRAD, 23. (Izv.)Glede pogajanj med Vatikanom m Jugoslavijo za sklemtev konkordata se doznava, da se pogajanja prekinejo in da se jugoslovenska delegacija vrne v Beograd. Vsa dosedanja oogajanja niisso dccvedla do aikakega uspeha. Boj za sedež noveg® okrožnega sodišča v mariborski oblasti BEOGRAD, 23. Včeraj popoldne je minister dr. Žerjav sprejel deputacijo iz Ljutomera in Gor. Radgone, ki je naznanila zahtevo vseb občin iz ljutomerskega in gornjeradgonskega okraja, da bodi Ljutomer središče novega okrožnega sodišča. Minister dr. Žerjav je izjavil, da bo končna odločitev o tem padla, ko se bo glasovalo o zakonskem načrtu glede ustrojstva sodišč. Jutri pride v Beograd deputacija iz Ormoža, ki bo zahtevala sedež okrožnega sodišča v Ormoža Pojutrišnjem pa pride deputacija xz Murske Sobote. Pogajanja xa sklenitev zrakoplovne pogodbe med Italijo in Čehosiovaško PRAGA, 23. Čehoslovaški listi pišejo, da se bodo v kratkem vršila pogajanja za sklenitev zrakoplovne pogodbe med Če-hoslovaško tn Italijo. Medtem ko zahteva Italiia da se skliče tozadevna konferenca sedanji francosko-špamski konferenci podpisali razen včerajšnjih še drugi dogovori. Rslatlven mir na bojilču v Haroka Kabilski Kafcfi v ječi radi nezadostnega odpora FES, 23. Uradno poročilo pravi: V deželi Tatina ta so vstaši sedaj zaposleni z žetvijo. Letala so izvršila «veČ bombardiranj na ozemlja Beni Gerual, med kateterima je imel poseben uspeh zračni napad na neki kraj, kjer se je baš vršil semenj. Vzhodno od francoske fronte se vstaši utrjujejo na svojih postojankah. Abd E1 Krim je dal vreči v ječo 12 ka-bilskih Kaidov (načelnikov plemen), ker niso zadosti branili svojih postojank v bojih pri Dar Ben Kariku. Painlevejevo poročilo o maroških 31. decembra 1924. je narastlo število prebivalcev za 77.654. Dne 31. decembra 1924. je štela Belgija 7,684.474 prebivalcev; od teh je bilo 3,793.512 moškega in 3,891.162 ženskega spola. Važno zborovanje sovjetskih diplomatov v Moskvi BERLIN, 23. Sovjetski poslanik v Berlinu Kreslinski je odpotoval danes z letalom v Moskvo, kjer se že nahajata poslanika Krasin in Rakovski. Nemški diplo« matski krogi pripisujejo prisotnosti teh dveh sovjetskih diplomatov v Moskvi in razpravam, ki se bodo vršile te dni v sovjetski vladi, posebno važnost. Reforma volilnega reda v Grčiji ATENE, 23. Narodna skupščina je odobrila s 162 glasiovi preti 42 predlog za volilno reformo na podlagi proporčnega sistema. O posameznih členih bo razpravljala proračunska komisija trenutno ne proučuje j zbornica po počitnich. DNEVNE VEST Dva nova kofkovna urada (uffcio registra) v slovenskem delu furlanske pokrajine S 1. julija t. L začneta poslovati dva nova kolkov na urada v naših krajih in sicer v Kobaridu in pa Komnu. Imela bosta sledeče področje; L KOBARID: Kobarid, Breginj, Kred, Dreženca, Idersko, Ubušnje, Livek, Sedlo, čezsoča, Bovec, Žaga, Srpenica, Soča, Trnovo, Trenta. II.~KOMEN: Komen, Brje, Brestovica, Veliki iol, KobjegJava, Gabrovica, Gorjan-sko, 'Pliskovica, Štanjel, Škrbina, Selo, Temnica in pa Vojščica. PoKučno društvo «Edinost», ki se je potom poslanca Wilfana zavzelo pri finančnem ministrstvu, da bi prebivalstvu občin spodnjega Krasa bile -rikrajšane v daljno in o plodne njive in mnogoobe- drugače iz zagate, v katero je zabredel s tem 0 doseženih cenah, ker le na U travnike. V kratkem času so bile vse szmišljemm izgovorom, je naposled priznal, da - „ui-riti nadec cene ko*line in rupe polne vode. Potoka Žirovnica 50.—, za vp»nno L 60— (veljavno za obe je porabil zaupane mu vrednostne papirje v c; „ ~ 7 aJ« s ^m Osojnica sta narasla v mogočni reki, ka sta obiskovanje t 150.-, za vsak kritje ia^ihobwznoSti; predal jih je menjal-! . Sicer pa ne pomaga dosti zabičevah na- »a prestop i* III. v IV. razred kake druge fllžje j govarjal Panfilliju, nag podaljša rok zapadlosti srednje šole, kraljeve ali s to izenačene. : do koncem julija in iako obnovi špekulacijo. b) ■ sprejemnim izpitom (po programu, ki je | Toda to pot Panfilli ni pristal na njegov predaš razpolago pri tajništvu iole) mladeniči, ki log. Pač pa se je lepega dne podal v banko, •o vsaj pred tremi leti napravili sprejemni iz- da se prepriča, če se bo špekulacija kaj obne-ptt za kako nižjo srednjo šalo kraljevo aii s to sla. Tam pa je z velikim presenečenjem zvedel UenttČeno, ako so vsaj pred tremi leti na- da banka ni prejela od lavelle nikak.h vred-pravili zrelostni izpit osnovne šole (Scuola ' nostnih papirjev ter da se sploh ne peča s špe-dementar«); Ikulacijasmi «deport». Ko je pa Panfilli pokazal a) s dopoinflaim izpitom iz italijanščine (po , pobotniao,* -ki mu jo je bil izročil Tavella, so programu, ki se dobi pri tajništvu šole) mlade- mu povedali, da je Hstina ponarejena. To je niči s kakim spričevalom pod al, iz kake javne bilo PanfiHiju dovolj; prepričal se je, da ga je a£ enakovetjavne šole z neitalijanakim učif m . Tavella o«leparil. Ne da bi daje pomišljeval, jezikom. Sprejemali se bodo v pripravljalni razred, potom sprejemnega izpita, dečki in deklice, so vsaj pred dvema letoma pridobili odpustno izpričevalo osnovn-e šole. Pristojbine so sledeče: a) za trgovsko šolo z dvema letnikoma: za Sprejemni izpk L 60.—, za dopolnilni izpit L se je podati na kvesturo in tam prijavil dogodek. Tavella, ki je bil takoj aretiran, se je sprva izgovar;al, da je res položil vrednostne papirje v banko; izročil da jih je nekemu uradniku, leti), za šolsko uu KJPUa, u.vn.u,- - . poplavila obe ozki dolinici ter uničili vse nji- ničarjema Jadno« in Scopmich; bone državne šim ljudem, kako naj se obnašajo. Eden ležeče ob obeh bregovih. Rodovitno prst je zakladnice je vložil na svoje ime v neki .tukaj*, ali drugi gotovo pride in proda za ceno, ki v^a docela odnesla ali pa jo na debelo za-šnji denarni zavod. Priznal je tudi, da je pona- niti oddaleč ne odgovarja ceni na trgu. Na sula s kamenjem m peskom. Kolikor ni napra-redH pobotnico zavoda «Banca Commerciaie ta način pokvari ceno Sebi in drugim. ; vila škode poplava sama, so se pil družili šte-Italiana*. Danes dosežene cene 30 do 33 lir, in te viki zemski usadi. Več posestnikom >e na ta Spričo teh tako obtežilnih priznanj je bil iz- 1 M prVovrstno blago Iste ceae So bile V način uničilo polovico in še več travnikov, naulji v i menjakiičar odveden v zapor. Njegova ^J^cj V.1™ v Mfarnn in. Sovodniah Ceste tn pota v Žirovnici in Osojnici so do- menjalnica je bila po nalogu varnostnega ob-; L, s. —!„ —J««K pokvarjeni. Deželna cesta iz Zirov do e pn Ledmah te uničena. Naihufše »ta letnik) plačljive v štirih enakih obrokih), za odpustni izpit (ob koncu drugega letnika) L 150.—' za odpustno dplomo L 50.—. b) za pripravljalni razred: za sprejemni izpit L 50.—, za vpisnino L 25.—, za obiskovanje šole L 150.— {plačljive v štirih enakih obrokih). Prošnje ta vpis imajo predložiti šolskemu ravnateljstvu (Piazza Rota, št. 3) stariši ali njih j lastva zaprta namestniki na koflkovanem papirju za 2 L, opremljene s sledečimi listinami: 1. Spričevalo o rojstvu legalizirano, ako je učenec rojen v drugi deželi; 2. spričevalo o cepljenju koz ali o prebolenju j noma oproščen. vajo koz na kolka prostem papirju; J __ — Gad ga je pičiL Ko^je 224etni kmet Ivan feot je pri nas. Slov. kmet O ... ----------------------- Furianski trgfe tudi malo popustil, Kljuke pn L««an Tavella je bil svojčas obdolžen, da je potvo- P« ne v t™ k<>* Gorka. prizadeta kmeta Pivk Janez iz Osojnice m ril loterijsko srečko «Rudečega križa», da bi |. Pazite, ker cena ima v»e pogoje, da društvo y Gorici 3. spričevalo o predpisanih študijah; j Renko iz Podgrada v Istri včeraj popoldne 4. zdravniško spričevalo o zjdravi telesni kosil travo na neki senožeti v bližini domače konsti tuciji na kolkovanem papirju za L 2.—, j vasi, je razdražil v travi skritega gada. ki ga legalizirano od županstva pristojne občine; i je pičil v desno roko. Mladenič je bil prepe- 5. pobotnica o vplačanih pristo binah. (Do- i ljan z avtomobilom pivo-varne Dreher, ki je po tični vzorci za vplačevanje se cbobe pri tajni-; srečnem naključju pri vozil skozi vas, v mestno štvu šole) bolnišnico, kjer so ga sprejeli v nevarnem sta- 5 ni- Nezgoda po Ma. Pri delu v kamnolom* -o prej«* M* .o« pototoog 10. do 12. ure. ( Garlato v Nabrežini-Bivio je včeraf popoldne Pretresljive podrobnosti o povodnjih v Idriji in okolici O silnih povodnjih v idrijskem okrožju, o katerih smo na kratko poročali že pred dnevi, Druitvon« vMti — Idrija. V četrtek 18. t. m. je divjala nad padel 18-letnemu Franu Ferfolia, doma "iz Ce- našim mestom in nekaterimi kraji okolice _ 1» _ • 'Aii___1_ !_ ! .. 1_ _ _ 1 ^ ____ M n /a — itako j« pek> dekle preteklo nedeljo na šolski veselici* Želela se mi je kot nalašč za naše razmere —• kot v posmeh celi vasi Spimo — spimo. — ne vemo sicer, če spanje pravičnih. Spimo v kulturnem oziru — spimo v narodnem — sploh spimo in od rua« se čuje maio. Le včasih »e tu in tam prebudi kaka črna polt z velikimi medaljami na prsih — malo potrogovili — večjih senzacij pri nas ni. Sploh se pa mak> zanimamo za ostali svet. Društva počivaio. Pov&od čujemo o društvenem gibanju, o kulturnem snovanju. Mimo gledamo naše napredne Komence, opazujemo kako vstopi in 9e probuja Prvačina, ki nam je bila sestra v vsakem družtv oziru, a mi spimo, spimo. Vendar se radi spomnimo Ie>p;h časov, ko smo kot telovadci nastopali na raznih Izletih — jih prirejali sami — nastopali po raznih drugih veselicah. A ka^ je danes? Tlači nas mora malomarnost in ne moremo *e otrerti nesmiselnih predsodkov. Fantje, n* bocifrmo ?olobarde — za kozarec bomo imeli časa še vedno dovolj. In -tudi ni res, da bi sz vpisali samo v ono kata oba omenjena potoka. Tudi v 2freh je uničila voda mnogo mostov, žag in osobito s težavo zgrajena električna naprava ob Sori. j društvo, k;er b se *točiIo in piIo». Sai t^kih Z obupom gledajo prizadeti kmetje v bodoč- elementov niti ne upoštevamo in ne spreiema-nost, zlasti še, ker je bila lansko leto slaba le- j mo v krog našega delovanja Med nam V tfna. ker so veliki davki, živina po ceni in ni I mnogo delavnih in pridnih fantov, ki so ostali nobenega zaslužka. zvesti zdravim načelom. Zato skličimo občni Zaupno zro na poklicane oblasti oziroma na) zbor, ustanovni zbor. Obnovimo telovadno svoje poslance, da jim v teh težkih trenuiikih društvo p j vzot< u Prvačine — ustanov:mo priskočilo izdatno na pomoč. I dramatični cdstk. Začnimo, da nas ne bo pred našimi posedi. Pokaž mo. da smo še Demšar Franc iz Žirovnice. Voda ie odnesla rovelj pri Mavhinjah, na levo nogo kakih 50 strašna nevihta, ki je trgala z malimi presledki tn roveij pri J*iavnin;an, na levo nogo ts.iui.ui --------—------' , , j_ - ,. — M. D. «Obzor» pri Sv. M. Magd. Zg. jav- kg težak kamen- Mladenič je zadobil tako hu- skoro šest ur. Ze pradpddn so se pri^b _ v , __ 4 - . ^ ija, da se bo vršil v četrtek 25. t- m v dvorani de poškodbe, da se bo moral zdraviti približno zbirati na jugu težki obl«ki, ki so se pomrk^b i,a za ,avm nastop. V nedelj 28. t. m. priredi ZVEZA PROSVETNIH DRUŠTEV — Sveto pri Komnu. Komaj k novemu življenju probujeno društvo «Draga» se že priprav- gosiilne *pri Tlrolcu- važen izreden sestanek s mesec dni v mestni bolnišnici, kamor je predavanjem. prepeljan z avtomobilom rešilne postaje. Ker so poleg predavanja še druge zanimive " T ° 1 L 1 1 točke na dnevnem re>du. je dolžnost slehrnega člana, da se sestanka udeleži. Prijatelji in nečlani društva dobrodošli. — Odbor. — S. D. «Adria». Danes važna odborova seja ob 20. uri v navadnih prostor-h. — Sparta — Škeden. Danes ob 8. uri zvečer važen društveni sestanek s predavanjem. Udeležba vseh članov neobhodno potrebna. — Odbor. — Mladinsko društvo Tabor — Sežana. V Četrtek 25. t. m. točno ob 8.30 sestanek v novih jprostor h. V soboto 27, t. m. točno ob 8 predavanje o -Lepem vedenju«. Dolžnost vseh tovarišev in tovarišic obvezna, — Odbor. SPORT — S. D. «Adria» Trst — S. K. »Sparta« — Gorica. V nedeljo pepoidne se je vršila na igrišču «Adrije» v ul. Calvola v prisotnosti mnogoštevilnega občinstva nogometna tekma med obema omenjenima četama. Izid tekme 2: 2. Obiljubljeno nam je obširnejše poročilo iz krogov športnih strokovnjakov. tU v smeri proti Idriji, in čulo se je daljno votlo veselico. Na sporedu so tri enodejankc. Upa- gromenje. Ob 13. uri se je ulila ploha, ki pa ni mo, da bo ni'ho v nastop časten, kar naj jkn da _ Sorovo deianie Sinoči je bH prepeljan v trajala dolgo čn tudi ni'napravila veliko škode, vzpodbudo k intenzivnejšemu delu na narod- mestno bolnišnico 62-letni zidar Andrej Živic, Ob 15, uri pa se je ulila druga ptoha, ki je tra- nem polju. no zdrava rihemberška korenina. DEVIZE Amsterdam od I0r>0.—do 1100 — Belgija od 122.— do 124.--: Pari* 12-S.50 do 126.:iO London od 130 50 ilo 131.¥5 ; New York od 26.80 do 27 —; Španija od 385.— do 400.— ; Švica oež je zopet lil Aoro dve uri kakor iz s šaljivo pošto in plesom. — K. obilni v>deiert3l Benečijake obveznice 73.20. Prestranku pri Postojni velika nezgoda, ki pa škafa, potok; in grape so strahovito narastle Vabi — Odbor. k sreči ni imela posebno hudih posledic. To- ter pričele izpodjedati zemljišča; oživeli so __IOOVŠČTNE fZadOneten pogovorni vlak št. 9615, ki je prispel na postajo ob hudourniki in delaK velikanske usade. Voda je p V' * 1 - tj 4 11 z utrai, ie pomotoma zavozil na zaseden prinašala v nižavo grmovje, drevje, d>a cele de- vor poa upoj. r e i e rz . ' tir. kjer je stala dolga vrsta tovornih vozov. le. gozdov, zaiezLla struge in mostove; sledila sbšal, kaj nama pripravljajo Ajdovci za Strojevodja je k sreči takoj spoznal, da je tir je gr0zna poplava, kakršne najstarejši Idrijčani J!>ajin imendan? — Pavel: Kai zaseden, zato je z veliko prisotnostjo duha ne pomnijo. I neki? — Peter; Nisi še slišal? Cudao! spustil protiparo in istočasno stisnil zavore. pD mestu je drla voda v potokih m zasula Potem pa ne smem izdati te velike ta|- Ker se je vlak ustavM škoro na mestu, so se VS€ uiiC€ in trge z zemljo tn blatom, odnašala nosfi, _ Pavel: Pc^di, pojtH, kake ta|- triie zadnji vozovi skočili s tira ter se prevrnili rodovitno zemljo z vrtov m niiv, vdrla je tudi v kedaj pa poznajo Ajdovci kake in razbili. Pri tem so s« ponesrečili trije želez- j^gc skladišča, trgovine in hleve ter napravila j |ajnoSt|7j Torej kai novega? _ Peter: niČaif.- Zavirač Josip Altesina je zadobil šte- 0^0mn0 škode. Rafiu-ušene »o ceste in pota,' ^ * 7 - ■ MALI OGLASI Vesti Iz Istre varno. so ]in nroran 5iamjtaiw. i^i.mhh. *——„—— luu^iui naloga, Železniško ravnateljstvo >e odposlalo na posestnikom so ti tssadi tmičiH skoro vse j j^g proti 6 kvintalov 35 kg». — Več ne po-mesto nesreče posebno komisijo, da ugotovi, zemljišče. Avtomobili so morali več dni čak^tj vcm ve£ zvedeti, čita^ «E- kdo je odgovoren za nesrečo. — Materialna nekai kUometroV orf meata, kerJe bUa vsled ^^^ y prihodnjih daet! — Pavel: škoda se cen; na približno 40000 lir. _ usadov cesta zaprta m zasuta. Nekaj časa se ^ q takoj poskušat ra- tudi z nobenim vozom ni — po prejšnji državni , - , , ' * cest: Logatec—Idrija prišlo do mesta, tako da cimati kvmtale. Zdravo! » j * i AjtJtM kM.nfl so morali pošto Idrija-Godovič-Crnivrh v koših | — Kolesarska nez^da. Ko se je vračal v POVOdtni lO tOCn ® iDClni ner^BUC-ItKini prenašati. Veliko Škode je napravila povode»j nedeljo zvečer 10-lctni Anton Košir, ba^ ze Dne 22 t m od 12 do 15 popoldne se je tudi rudniAeicu m ^oednemn erarju. Usadi so malo natrkan, na lastnem kolesu iz Kanala usulatočTz vel^cTploho dežja, tiko da je bil vdrli v Rake po katerih teče voda, ki goni vod- proti Abi, je trčila v n egovo kolo korjera ter obfc n? m sicer vas Petrinje, Oci- no sesalko in turbino, jer jih na več mestih ga podrla na tla. Ker ,e Kosir pn padcu zado-zU sicerb in P fe c v vod' Skoda popolnoma zasuli. Ker je ta naprava velike bil poškodbe na glavi, je b. prepeljan v gor,- i o^uTe o^ot^a pSebno pa so v vasic: Pe- Važnosti za obrat rudnika, je uprava rudnika ško bohuco, k,er bo ozdravi tekom 10 dni nih vsi ^rS^KSieia pridelki na polju skoro popolnoma prenehala z Slom v rudni-; Ko se je vračaj .stotako v nedel« zvečer kalC" We J" Xei^Toča je trajala cele 2 uri, ku ^zaposlil*o^e : ^onj^ toda^ nenatrkan, ^ Tolmina prvo kolo rjego-Hvala tako padcu precej j Na srečo je i Iz tržaškega išviienia — Znan tržaški menjalničar aretiran radi ve. like sleparije. V tukajšnjih trgovskih krog h je vzbudila veliko pozornost in senzacijo arela-c'ja znanega tržaškega men:alri6arja Vikl.or:a Tavella, stanu.očega v ulici S. E. Piccolonvni št. 3 lastnika menjalnice v ulici San Lazzero. Aretaciji je dala povod ovadba bivšega mornariškega častnika Egcna Panfilli. stanu oče ga v ji c: Milane št 2, Jii dolži Tavello veliko .-ie-parije Na podlagi ovadbe, ki jo je PanfilL prevčerajšnjim na kvesturi, je Tavella v dneh tek. mes predlagal PanfHliju, s rim je bil v kupčijskih spustil v posebne vrste nimi papirji imenovano se dalo brez nikakega špekulacija bi se imela ___ ________ _________ nega zavoda ~ Bane a Commerciaie Italiana«, J0*1*^. ^ ^hl e^ o ' "p ros t o. ^Andr e; u tro v'"dr v. Tud," v~S^dnji Idriji je odnesla vcua,e poaiii i ^ k ^ ^ veJiko drv in lesa tef pj^^ več mostov; po- Ijal Hvalo k zdravniku v Tolmin. Po prvj ničar sam trdil — dobro znan. Dasi je Panfilli j iev^a ? ^„^ogo perutnine, ki j sebno v Kanomljah je delala voda veliko ško- zdravniški pomoči je bil Hvala prepeljan na ČEVLJARSKI pomočnik se sprejme, Via Udi-ne 57.__850 TRGOVSKI vajenec iz mesta ali okolice za trgovino jestvin se iiče. Naslov pri upravni-Štvu. 845 AVTOMOBIL «Ford», v nafboljšcm stanju (vsakršni poskušnja) na prodaj. Pojasn'la: F.lli Oberle, Androna S. Tekla. 847 PRODAJALKO za trgovino z manufakturnim in mešanim blagom sprejme M. Ferjančič v Vipavi. _849 MOTOR 4 HP. znamka «rZedel» v dobrem stanju. proda mehanik v Vipavi. _849 BABICA, autorizirana via G:ulia 29. se priporoča. Slavec, 64 vložil! ZOBOTEHNIČKI flMBULATOKIJ Dr. S. SAKLER E. CUJLIAT univ. med. zobotehnik TrST — Via lstltuto 21 — TRST od 9 do 12 in od 15 do 18 (499) OPČINE — Restavracija Simonič V nedeljah od 9-18. V četrtkih od 9-14 — ZADNJI MODERNI SISTEM nicar sam rrcni — u-ooru znun. u i cluhiii -----* «wJ«£ita mnoćo cerutnine,____________________ dvomiL da bi banka prevzemala take špekula- i prazen. Voda Je.P^"^"^^^1 , ' jST^Malo »o trpeK kraii Godovič, Crnivrh in a men alničarja sprejel njegov predlog in mu izročil za 235.000 lir delnic «Assicurazioni Ge- — . , , . nerali» in «Banca Commerc. Triestina«. Nato stu, če le mogoče, presikrDi sta se oba podala v tukajšnjo podružnico moč prizadetim • Banca Commerciaie Ital ana», da bi tam predala omenjene VTednos-tne papirje. Toda Panfilli ni bil navzoč pri predaji. S pretvezo, da mora govoriti z ravnateljem, ga je Tavella pu-vtil za par minut samega n se vrnil s pobotnico. iz katere je bilo razvidno, da so bili vrednostni papirji redno predani. Na pobotnic sta bila podpisana ravnatelj Bonini in glavni kn i-govodja Sat tz. Par dni potem je Panfilli pooblastil Tavello za neko drugo kupčiio z vrednostnimi papirji in mu iznočil v to svrho za 35.000 lir bonov državne zakladnice. Ker je špekulaera z «deportom» pri «Ranca Commerciaie Italiana* imela zapasti koncem tega meseca, je TaveHa v zadnidh dneh ponovno, pri- Dole, veliko pa^Ledine,'Vojsko, Idrija Spodnja — V valovih Soče. Pri Fari so ulovih v \ Idrija in Klanomlie. Po nekaterih krajih je Soči iruplo utopljenca, ki je moralo že dalj padala tudi toča. Pridelki so vsled premočne- časa ležati v vodi. Uvedena preiskava je dog- ga dežja in toče, v kolikor ni vsega odnesla nala. da je utopljenec 35-letni FIari^®_Iva,n voda, zelo ti\peli, tdko da bomo imeli tudi le- iz Plavij, ki se je dne DAROVI , ' V nepopisni radosti, ker jima i e .štoridja prinesla včeraj «prestolonaslednka», darujeta pridelke gg. Marička in Fran Kodrič od Sv. M- Mu L 50— za -Šolsko društvo«. Srčna hvala! _ Gospa Marija vd. Stopar je izročila Št. Ja- kakor seje to z^odjio __.inkUptfa društva» za kosil- snu obonski komisar po ---- —----- r--------- _v n . se vsakdo priglasi na mestnem redar- — Velikanski požar v Zdravecuu. V nedeljo em uradu in naznani po toči povzročeno zjutraj se je na do sedaj neraz-asnjen način kobski podružnici «Šolskega društva ca volilo pok. Kristjana Stopar v znesku Lit naj 100 — Srčna hvala! Blag spomin pokorniku. stvenem __________16. ma;a s samom o ril- j toTzelollabo letino, kar bo tem občutnejša, nim namenom vrgel v Sočo. ker nam je tud: lansko leto toča uničila vsej Istotako so ulov li v narasli Soči pn >ov<>d- pridelke. Dolžnost države je da obupanem* njah popolnoma nago truplo približno 1 leto Ma^d. ljudstvu, ki s strahom gleda v bodočnost, najiz- starega otroka. kaAero so prenesli v spvodenj- ' ' datneje priskoči na pomoč; toda ne na načn, sko mrtvašnico. Dosedaj se se ni posrečilo dog- - ko je prei- nati .čigar naj bi bil ta olrok m Kako neki je toči razglasil, padel v vrtince narasle Soče n^sTt^ci ooroke fvana Furlan in Te, škodo. Ljudje so priglasit svojo škodo to1 a vlfen cemn a mnoga leta ostalim j agensa posestnikom občutno ne znižala; am- žara je pnhiteU pozama bramba iz Zagrada. Zlem srčS Ipak za letošnie leto c^o povišala zemljiški da- I ki pa je bila rad, ogromnega obsega požara DARILA ZA BIRMO po nizkih cenah dobite samo pri zlatarju ALBERTU POVH-U Via Mazzšffii 46 Via ctella Bor*a 2, tel« 19-27 LIPUJS krone, goldinarje, zlat in srebrn denar ki v rabi kakor tudi zlato, srebrnino, platin lri dragulje ter jih 1°°' plačuje po ttajvisjll* cenah._ PODLISTEK V. J. KR12ANOVSKA: Moi preteklosti * . Roman v treh delih. « * • Iz ruščine prevedel Ivan Vouk. (86) da se ostavim m pren ^ y> ^ ^ pre^netUa da se ni zgodilo nič pobega, ker se ,e pa prehla- ^ ^^ten preko «ir, sklenili, da privedeni sina po tedaj zaročimo. štiri mesece na po- , , »e^e" nepričakovano oženii. Ker je bil mlad in lep {^dega/Ko'ze je črez nekaj časa pojavil sem ga »čuveno vprašal. smo menili, da se je vanj zaljubila. Nekega ^^ prestrašil, ko sem ga pogledal. \ teh kratkih , . . fi fuVa mi je žena vsa v strah« povedala, da je Ma- Pse je revež izpremenU v betežnega starca, bil «Ib tako sem se napotil najprej v Feiraro, a po poti omerala? Morda pa je ooina . iietta izrinila. Vse »kanje ie bilo zaman in do danes • sidren, obličje mu je bilo nagubano, oci so mu sem se kakor po navadi ustavil v veliki, imenitni go- Pn teh besedah « je starec poknl obličje z obema ^ jo . pognalo iz rodi. JL^JTn bile brez ognja. Toda kar mi je povedal stilni, kjer so prenočevali okoltčanski posestniki. Več rokama in zajokah ,-i.r^tal — Priila ie tel j tke hiie. Ona ie bUa naše solnee, vsako željo smo veliko tajnostjo, me je strašno pretreslo, ker to kakor petindvajset let sem poznal Anselma, gospo- - Oh. gospod,^^-JI^Ml leilffirSlU i? toolnili in imela je vse. karkoli si je poželela. fTbil pevi udarec nevihte, ki se je imela zrušit« na jeiz^utai p zgqdJlo r'njo7 Kje je? Sam Bog to ve, giaVa Podajam v kratkih besedah obširno star- moremo otresti sumu, da je tu ^vo povest, sva z ženo iz jokala vse solze kakor petindvajset let sem poznal Anseima, gospo- — gospuu. K4^ - ~T .—ZT ' darja gostilne, imel sem ga rad in spoštoval zaradi na nas nesreča, hu j Sa od brezni...^mari nietfovetfa poštenja in izvrstnega značaja. Oženil se — Marietta izginila? Kdaj7 Kako ko sem jo zadnjič videl. Od takrat zakaj že davno se nisem ustavil v je tako naneslo, da sem šel po drugi poti. »daj osemnajst let, šla je. Njena odsotnost se je precej zategnila; k« je Bianco, — prel^, p , poriret in zelo nesrečna, — je pristavil menih tn nama izročil je nisem ve« videl, PanU« obolela, so poroko odloiili ja pravkn ^/f^^a dTga rada vzLne. Ma. kiju«, ki ga je poslala Marietta. Bil je ključ lesene gostilni. Naključje Marietta se je vnrila, toda bdaje čudno izpreme- ona j« 1» mesecev mani kot šest- skrinje, kjer ie branila svoie lepotičje. j! poti, ali pa se mi njena: postala je bleda, otožna, izogibala se je ljudem donna Bianca je imeia neaaj