spodar rtnišk aro Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za Četrt leta 90 kr posiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za Četrt leta 1 gld. 15 kr. nov, den. Ljubljani v sredo 9. januarja 1867. Cesarski patent od 2. januarja 1867 * veljaven za Cesko, Dalmacijo, Galicijo in Vladimirijp s Krakovskim, Avstrijo pod in nad Anižo, Salcburško Štajarsko, Koroško, Kranjsko, Bukovino, Moravsko, Šlesko, Tiroljsko, Predareljsko, Istro, Goriško in Gradiško in za Trst z obmestjem Tržaškim. t MI v NC J0ZEF 5 5 po Božjej milosti cesar avstrijski; kralj ogerski in česki, dalmatinski hrvaški, slavonski, gališki, vladimirski in ilirski; kralj jeruzalemski itd.; nadvojvoda avstrijski, véliki vojvoda toskanski in krakovski; vojvoda lotarinski, salcburški, štajarski, koroški, kranjski in bukovinski; véliki knez erdeljski; mejni grof moravski; vojvoda gornje-šleski in dolnje-šleski, mo-denski, parmski, piačenski in gvastalski, osvetimski in zatorski, tešinski, friulski, dobrovniški in zaderski; pokneženi grof habsburški in tiroljski, kiburški, goriški in gradiški; knez tridentinski in briksenski; mejni grof gornje-lužiški in dolnje-lužiški in istrski; grof hohenembški, feldkirhski, brgenški, sonenberški itd.; gospod tržaški, kotorski in na slovenski Meji; véliki vojvoda Vojvodine srbské itd. itd. dajemo na znanje in poročamo: Da se izravnajo nasprotja v pravnih zahtevah zastran ustavnih naprav cesarstva, napeljala je Naša vlada na podlogi patenta od 20. septembra 1865 razpravljanje z zastopniki dežel Naše ogerske krone. ozirom na to, kako sedaj stoji to dogovarjanje, in v.namenu, da bi se ta preimenitna naloga iz trd-nega dna, na vse strani pravično in kolikor se koli dade hitro resila, sklenili smo, na sodelovanje poklicati za-stopnike Naših drugih kralj este v in dežel. Dasi radi jemljemo v pomislek pravne menitve, ki vladaj o v posameznih delih cesarstva, štejemo vendar za Svojo prvo in najsvetejšo dolžnost, pri tem kakor neprestopni cilj in mejnik imeti varni obstanek in skupno korist države vsegdar pred očmi. / Razmerja sedanjega časa in okolnosti, v kterih se nahaja cesarstvo, hočejo enako neogibno, da se raz prave o ustavi doženó v kolikor je le mogoče kratki dobi in da se tedaj razlicne pravne menitve in zahteve ? kraljestev in dežel, ki se ne štejejo k ogerskej kroni, poravnajo v vkupnem zboru, držeč se vsegdar tega vodila da veljá državni obstanek utrditi. Trdo držanje formalnega stajališča, s kterega bi se pri delu pomiritve gledalo samo in edino na način ravnanja, oviralo bi rešitev te naloge, pripravilo bi v resno nevarnost načelo konštitucijonalno, — ktero zago-toviti in za prihodnjost obvarovati Naša je trdna volja, — ter stavilo konečnej uredbi notranjih državnopravnih razmer tehtne zadržke tako, da bi se nevarnosti, ktere žugajo vsemu cesarstvu, s tem še povišale, ne pa pregnale. Spoznavši toraj za dobro, poklicati zastopnike omenjenih kraljestev in dežel na izreden zbor državni ter raztegniti ta poklic tudi na Našo zbornico gospósko, hočemo in želimo ozir na pravice, ki so se pridobile po večletnem delanji zastopnikov teh dežel na podlogi postave o državnem zboru od 26. februarja 1861, zediniti s pripoznanjem pravice, ktero Naš diplom od 20. oktobra 1860 dodeljuje deželnim zborom, da se pri vprašanjih vkupnega interesa iz njih pošiljajo zastopniki. Volja Naša je, da število zastopnikov, ki se imajo poslati iz vsake dežele, bodi enako številu, ktero ustanovljuje postava o zastopu cesarstva, in da se opusti dajanje napotkov. Silna potreba, da se pospeši delo izravnanja, veleva ogibati se vsake ovire. Zastran javnosti séj in zastran tega, kako naj občite ena z drugo v opravilih obe zbornici, kterima postaviti prvosednika in prvosednikov namestnike Si pridržujemo, kakor tudi gledé na pravico Naših ministrov in glavarjev osrednjih oblasti, deležiti se posvetovanja, veljalo bode, kar velevate postavi od 26. februarja in 31. julija 1861. ' Ker se šestletno razdobje, na ktero so izvoljeni deželni zbori, že bliža svojemu koncu, in ker želimo^ da bi narodi Naši pri toliko imenitnej nalogi na novo izvrševali pravico volitve, vzvidelo se Nam je, zapovedati > novo volitev deželnih zbornikov. - 10 s — Zanašaje se tedaj na požrtvovavno domoljubje Svojih narodov in pričakovaje, da se bodo z ozirom na resnobne okolnosti dragovoljno posebni interesi umaknili edinemu velikemu cilju, namreč: skupno cesarstvo braniti in zaklanjati v tem, česar mu je k živetju neogibno potreba, — ukazujemo, zaslišavši Svoje ministersko svetovavstvo, tako: 3 I Cl en I. Deželni zbori: češki, dalmatinski, Galicije in Vladimirije s Krakovskim, Avstrije pod in nad Anižo, salcburški, štajarski, koroški, kranjski, buko vinski, moravski, šleski, tiroljski, predareljski, isterski, goriški in gradiški so razpuščeni. Clen II. Napravijo naj se brez odloga nove volitve za te deželne zbore. Clen III. Deželni zbori na novo izvoljeni in pa mestno svetovavstvo tržaško poklicani so na 11. dan februarja jneseca t. 1. v svoja postavna zbirališča. Clen IV. Sklicani zbori deželni in tržaško-mestno svetovavstvo naj ne prejmejo druge predloge in oziroma drugega delà razen edinega tega, da se jim priobči ta Naš cesarski patent z naročilom vred, naj volijo poslance za izredni državni zbor. Clen V. Izredni zbor državni skličuje se na 25. dan februarja t. 1. v Naše glavno in prestolno mesto na Dunaj v Člen VI. Posvetovati se o ustavném vprašanji bodi edina reč, s ktero bode ta izredni državni zbor imel delo« Dano v Našem glavnem in prestolnem mestu na Dunaji druzega dné meseca januarja v letu tisoč osem sto šestdeset sedem, Našega cesarjevanja devetnajstem. Franc Jožef 1. r. (L. S.) Beust 1. r. Belcredi 1. r. Larisch 1. r. Komers 1. r. Wullerstorf 1. r. John 1. r. M. L. Po najvišem povelji: i Vitez Bernard Meyer 1. r. Nove volitve za deželni zbor. Ravno razglaseni cesarski patent od 2. dne t. m. ukazuje nove volitve za deželni zbor. Te volitve so za našo deželo, naš narod in za celo cesarstvo neizrečeno važne. Zakaj prva naloga novega deželnega zbora bo ta, da voli poslance za državni svèt na Dunaji, kteri ima po volji cesarjevi izreci se, kako bo Avstrija vprihodnje uravnana; kakošna bo avstrijska državna ustava (konštitucija). Zdaj se ima odločiti: ali dobimo ustavo, ki daje vsem narodom enako svobodo in enake pravice, ali da obveljá dva-lizem, ki nam grozi državo na dvoje razcepiti, ter nas Slovane podvreči nemški in magjarski sili. — To je prva in glavna pomemba novih volitev. Pa ravno tako važne so te volitve tudi posebej za našo deželo. Zakaj deželni zbor je gospodar vsega deželnega premoženja, in sklepa přiklade k davkom (fronkom) za gruntno odškodovanje in druge deželne potrebe; on skrbi za povzdigo kmetijstva, obrtnijstva in kupcije; on daje in preminja deželne postave, izmed kterih omenimo le občinsko, potem cestno, potem postavo, kako se trdijo in popravljaj o cerkve in cerkvena poslopja; on ima precejšnje pravice do soi in šolskega poduka; on ima pravico in dolžnost, da v vseh važnih, deželo zadevajočih rečeh vladi svete in pritožbe po-daja; on se ima pognati, da se deželi ohrani premoženje, ali, kakor na Kranjskem, nekdaj po državi ji odvzeto (inkamerirano) povrne; da se preveliki davki znižajo; in sploh, da se napake, naj so vladne ali vladinih služabnikov, odpravijo; od njega slednjič priča- kujemo, da nam želje in potrebe zastran narodne rav-navopravnosti izpolni. Zastran znižanja davkov je kranjski deželni zbor že# dozdaj toliko opravil, da se konec vsacega leta tistim gruntnim posestnikom, ki so zavolj preobloženja ali druzih stisk z davkom na dolg, ali vès ali vsaj nekaj davka odpiše. Tako se je za 1864. leto 45.441 gold., za 1865. leto pa 149.277 gold, za celo Kranjsko odpi- salo. In tako se bo odsihmal vsako leto odpisovalo. Iz tega lahko presodimo, kako silno velika in važna je naloga deželnega zbora; pa kako velika in imenitna je tudi dolžnost deželnih poslancev. Pomniti ie pa tudi še, da deželni zbor, ki se zdaj izvoli, bo veljal spet šest let; toraj, kakor si zdaj po-steljemo, tako bomo morali ležati celih šest let. Zato nam ljubezen do domovine, do naroda, do cesarstva in naša lastna korist zapoveduje, da zdaj na-pnemo vse moči, da si prave možé za svoje poslance izberemo. Deželni poslanec mora biti ne samo mož pošten, ampak tudi trdnega značaja, rodoljuben, izveden, neod-visen, srčán, ki se ne boji nobene zamere, ki se upa resnico vsakemu, tedaj tudi vladi v obraz povedati. Na vso moč je tedaj paziti, da tukaj pravo zade-nemo. Zatoraj premislite na tanko, dragi rojaki, koga si izvolite. Kdor se vam ponuja, poprašajte na tanko, kakošno je njegovo prejšnje življenje in delovanje. Ne verjemite mu, če se vam je še le zdaj začel prilizovati, pred je bil pa ves drugacen. Kogar ne poznate, tam poslušajte svèt tacih mož, ki jih že po djanji poznate, da so naši deželi in našemu narodu resnični prijatelji. Posebno pa poslušajte tiste možé, ki so že v dozdanjem deželnem zboru djansko pokazali, da hočejo in znajo vašo in deželno korist braniti in zagovarjati. Nikar ne volite tega ali unega samo za to, da bi se komu prikupili; ali da bi se komu ne zaměřili. To bi bil greh proti sebi samim in proti deželi. Pri volitvah se ni treba nikogar bati, razun edinega Boga in svoje vesti. Da se nam volitve po volji izvršé, treba je nev-trudno delati, ljudstvo učiti in voditi, ter od krivih, za-peljivih misli odvraćati ga. V ta namen bodi prva skrb ta, da v vsakem kraji domorodci vkup stopijo in se posvetujejo, kaj storiti, kako ravnati, do kterih mož se obrniti; kteri prevzame to, kteri uno delo, potem pa srčno in brez odlašanja začeti. Treba je dobro vedeti, kaj ljudjé mislijo , ^ da jih je moči v dobrem potrditi, v kri vem pa popraviti. V mestih in trgih, ki posebej volijo, volijo občinski volilci naravnost deželnega poslanca ; po kmetih se pa volijo in sicer v vsaki občini naj pred izbiralci (W ahl-mânner) in še le ti izberó deželnega poslanca. Zato je treba na kmetih skrbeti, da se že za iz-biralce pravi možje volijo; zakaj če so ti napačni, je potlej pri njih težko kaj opraviti. li Dobro tedaj pazite, domorodci, da se za iz bi ral ce izvoli] o pravi možaki, ki ne bodo tega ali unega metla, ampak ki imajo pamet in srce na.pravem kraji. Pre-vdarite že naprej, ktere boste nasvetovali ; in vi, kteri imate pravico voliti, pojte gotovo tudi sami k tem vo- litvam, ter glejte, da se pravo zadene. Imena izbiralcev si zapišite, da se najdejo, če je pozneje treba kaj do njih obrniti se. Podučujte ljudi, naj se udeležujejo vsi, kteri koli morejo, volitve; naj se nihče na druge ne zanaša, ampak sam naj stori svojo dolžnost. Večkrat en sam glas odloči, da je volitev dobra ali slaba. Posebno izbiral-cem, kadar bodo izvoljeni, prigovarjajte, naj pridejo vsi,^kadar bo treba poslanca voliti. Še to prosimo naše blage domorodce, da nam, změnivši se med seboj in z ljudmi, pred ko mogoče oznanijo, kterega si ta ali uni kraj za poslanca želi, da ga bomo potem tudi očitno priporo-čili, in sploh da bomo v porazumljenji ravnali. Vašim rokam, dragi rojaki, je zdaj izročeno delo, ki bo odločevalo o naši osodi, o naši příhodnosti. Ta misel vas navdihuj z energijo, srčnostjo, nevtrudlji-vostjo; in — Bog daj srečo! Nove postave. Prenaredba o nabiranji vojakov. 1. dan t. m. je prinesel dunajski vladni časnik zastran prenaredbe o nabiranji vojakov 3 novice. Ena zadeva načrt nove postave za vojaško službo, druga načrt nove postave za s kl i can o vojsko. Oboje je zdaj še le načrt, ki ga je cesar potrdil, pa ni še veljavna postava, ker ga imajo še popred zastop-niki dežel odobriti. Jedro vse te prenaredbe je to, da v potrebi se ima vsak, kdor je telesno pripraven, na vojsko vzeti; izvzeti so le malokteri. Pa dozdaj, kakor smo rekli, to še ni postava. Postava, že zdaj veljavna, pa je to, kar bomo na kratko tukaj povedali. Cesarski patent pravi, da silna potreba je, da se pomnoži vojaštvo; zato se rekrutna postava, 1858. leta oklicana, premeni tako-le: 59 palcev (colov) mora meriti vsak novinec (rekrut). (Po prejšnji postavi je moral novinec 1. in 2. starosti najmanj 60 palcev meriti, 3. pa 61.) Dolžnost za vstop v armado se okrajša na 3 leta. (Po poprej šnj i postavi je nastopila ta dolžnost po dovršenem 20. letu starosti in je trpela 7 let.) Vsi mladenci, vojaški službi podvrženi, 1., 2. in 3. starosti, to je, taki, ki so dopoluili 20., 21. in 22. leto, ako so za vojake pripravni, se brez izjeme vvrstujejo armadi. (Letos se kličejo v armado tisti, ki so bili rojeni leta 1844., 1845. in 1846.) Kamor je kdo, ali za pešca, ko-njika, topničarja itd. bolj pripraven, tje pride; kar je le mogoče, naj se spolni želja novincu, ako želi v to ali uno krdelo. Kadar je v to ali uno vrsto dosti nabranih, se vsi ostali dajo v polk (regiment) dopolnitnega okraja, in potem, ko so se izločili tisti, kterim se ima po postavi odpust (urlavb) dati, se imajo uni, ki so bili v regiment dopolnitnega kraja vredjeni, po srečkanji (lozanji) od-ločiti za daljo službo v armadi, za vaje, ali pa za sta-novitni odpust, dokler ne pride potreba, da se pokličejo v armado. Služba v armadi je določena na 6 let v redovni službi (linii) in na 6 let v reservi; reserva pa se loči na dvojno: 3 leta spadaj o v prvo, 3 leta pa v drugo reservo. Tisti vojaki, ki so v redovni službi in v prvi reservi, delajo prav za prav armado, ktera se armada za boj imenuje. Ob času vojske se iz vojakov 2. reserve napravijo posebna krdela in poklic njih je, da služijo v posad-kah (trdnjavah) cesarstva in grejo iz države le o potrebi. Oženiti se ne sme, kdor je vojaščini podvržen, pa ni že 3. vrste starosti dovršil, to je, kdor ni že čez 22 let star. (Po poprešnji postavi se je smel ženiti, kdor je 2. vrsto, tedaj 21. leto dopolnil.) (Konec prihodnjič.) Podučne stvari. Zavaroval nica G res h am. Že nekterekrat smo v našem listu razlagali korist tacih društev, ktere člověku zavarujejo življenje, ne da bi člověk ne umri, ker to vsak vé, da se smrti nobeden ne ubrani, ampak da ima kaj živeti, kadar si več prislužiti ne more, ali da nakloni svojim otrokom, kadar dorastejoin takrat nekoliko premoženja za priče-tek kake obrtnije, za ženitev itd. potrebujejo, ali da po smrti njegovi zapuščena rodovina kaj dobi itd. Gledé na vse to in še druge načine zavarovanja se tedaj taka društva po pravici imenujejo zavarovalnice življenja. Vès svet je dandanes poln tacih zavarovalnic in čedalje bolj se tudi pri nass poznava korist njihova, čeravno je še veliko ljudi, kterim so še popolnoma neznane. Al kdo se bo čudil temu, ako pomislimo, da se še zavarovalnice (asekuracije) ognja ne cenijo tako, kakor bi se ceniti imele ! Tù in tam pogorí vas, pa žalibog! le málokdo je zavarovan. Še manj kakor po-hištev pa je ljudi zavarovanih. Tù in tam umrje oče, pa zapustí vdovo in otročiče v nadlogah; ako bi si bil svoje dni nekoliko goldinarjev pritrgal za zavaro-valnico, kako dobro bi to délo zapuščeni rodovini. Al ne samo malopremožni, temuč tudi bolj premožni ljudje so zapisani v taka društva, dá! celó cesarji, kralji in drugi velikaši so vmes. Najbolj se vrednost tacih zavarovalnic spoznava na Angležkem že od starodavnih časov. In tukaj nahajamo posebno eno tacih zavarovalnic, ktera zavoljo trdne denarne podlage, zavoljo skrbnega gospodarstva in poštenega delovanja največ zaupanja ima, in to je družtvo, ki se imenuje za-varovalnica Gresham, o kteri so „Novice" že govorile. Naj danes zopet nekoliko povemo o njej. Od leta 1519. do 1579. je živel v Londonu na Angležkem nek imeniten trgovec Tomaž Gresham (izgovarjaj: Grres'sêm), ki je bil ustanovnik londonske borze. Slovél je po modri svoji glavi, nevtrudljivi svoji delavnosti in veliki poštenosti. Ko se je leta 1706. — tedaj pred 160 leti — ustanovila na Angležkem prva zavarovalnica življenja, krstila se je temu modrému in poštenemu možu v. spomin zavarovalnica Gresham; hotela je namreč s tem imenom kazati svetu, da tudi ona hoče biti delavka po izgledu njegovem. Čedalje bolj se je širilo to družtvo po Angležkem, pa je tudi po druzih deželah seglo, kakor na Francozko 1. 1848. in pozneje tudi v Avstrijo, kjer ima na Dunaji svoj sedež, svoje upravnike pa že večidel po vseh deželan cesarstva našega, tedaj tudi po Slovenskem. Ce tudi so družtva z imenom Gresham samostojna, vendar se nekako naslanjajo na angleško kot matico svojo. Med vodji avstrijskega Gresham-a nahajamo tudi imenit-nega našega rojaka gosp. dr. Dolenca, c. k. dvornega in sodniškega advokata. Glavni inšpektor jej je gosp. Boskovič, kteri večkrat potuje po deželah našega cesarstva in si marljivo prizadeva, da so po vseh mestih marljivi upravniki, kteri razširjajo znanje te zavarovalnice , razlagajo ljudém, kako se moreš tako ali tako vpisati v družtvo, koliko se za leto in dan plácaje, in da sprejemajo vpise. Ker „Novice" želijo, da bi ta zavarovalnica se zeló razširila po domovini naši, bojo še večkrat priliko imele opominjati naše rojake, naj se je udeležijo, kar največ morejo. Knjižica, ki je pred 3 meseci v Parizu na světlo prišla, potrj uje nam hvalevredno delovanje njeno. Živa potreba, da prebirarao zgodoviiiske bukve, Vsacega domoljubnega člověka veselí, če sliši, kaj in kako se je godilo starišem in dedom njegovim, in ponosni so tisti, ki izvedó od njih kaj lepega, kaj velikodušnega. Tako veseli tudi rodoljuba, da izvé, kako se je godilo narodu njegovemu. Siri se mu srce radosti, kadar ima občudovati slavna djanja bivših rodov in posamnih izvrstnih možakov; stiskajo mu pa srce naroda nesreće in nemile dogodbe. Ta radovednost in taki domoljubni občutki so vzrok bili, da so pri vseh narodih nekteri možje vse imenitne zgodbe pozvedeli in popisali. Takemu delu pravimo na kratko zgodovina ali povestnica. Ze iz tega se vidi, da je zgodovina zanimiva pa tudi koristna znanost, zlasti nam Slovencem mora mar biti za njo, ker ravno med nami je to znanstvo premalo razširjeno. Od kod, kadaj in zakaj so se naši preddedje v te kraje preselili? Kako so tukaj živeli; ali so uživali sladki mir, ali so se bojevali, zakaj in s kom?^ Ktere vére so bili naši očaki pred Kristusovo dobo, in kako in kadaj so kristjani postali? Kakošnega značaja so bili, in kakošno vlado so imeli? kteri in kaki so bili njih načelniki, vojvodi in drugi imenitni možje? Kako se je zgodilo, da so svobodni naši predniki sužni postali, in komu? Kdaj se je to godilo, da so Slovenci pod Avstrijo prišli, in kako se jim je nekdaj godilo? Ali se je naš narod odlikoval v znanstvih in v umet- nostih ali ne, in zakaj ne? Vsa ta in še druga vprašanja so imenitna in zanimiva, in brez dvoma je vsak domoljub radoveden, da o tem kaj več izvé. - r V , ' " In to nam pripoveduje knjiga, ki se imenuje „zgodovina slovenskega naroda". Spisal jo je gospod Janez Trdina in poslala jo je nam Matica slovenska iz Ljubljane , da jo marljivo beremo in temeljito preduhtamo. Marsikdo me je že vprašal: ali je gospod Trdina resnico pisal, in od kod je vse to izvedel? Vsak narod kakor vsaka doba ima radovedne in domoljubne može, kteri na tanko preiskujejo in zapisujejo vse to, kar je narod sam zarad svojih zgodeb ohranil v narodnih povestih, národnih pesmih, v spo-minkih, pismih itd. Cem bolj je narod omikan, temveč takošnih mož ima, kteri zapisujejo vse imenitne dogodbe, ki so se pripetile domá, pri sosedih in pri bližnjih narodih. Tako so tudi naši prvi zgodovinarji Valvazor, Schonleben , Vodnik , Linhard , Krempel in drugi, pridno preiskavali stare naše kronike in legende, prečitali so vse, kar so stari Rimljani in Grki izvedeli o Slovanih po popotnikih, poslancih, po trgovcih in vo-jakih. Novi časi so nam precej ugodni bili, ker se je po nemških bukvarnicah našlo dosti zgodovinskega gradiva, ktero se tiče Slovanov in zlasti nas Slovencev. Zgodovinsko društvo v Ljubljani si je prizadevalo, da so se preiskali stari arhivi po deželi in marsikaj lepega je prišlo na svitlo. Izkazal se je v tem obziru posebno slavni Ceh Safařik popisovaje slovanské starodavnosti. Tako je mogoče bilo, da je gosp. Trdina to knjigo spisal in da je resnico pisal. Vsak Slovenec moral bi jo čitati, in gorko jo pri- poročam Vam in izrekoma našim gospém in gospo- dičinam. Ta knjiga pa je le drobná in mnogo je še dostaviti.. Treba je neprenehoma preiskavati, da se temne strani naše zgodovine razjasnijo , in da se pozvé, kar je še sèm ter tjè pomanjkljivega. Naj bi muza zgodovine zdramila mnogo rodoljubnih mož, ki se vstopijo v kolo za preiskavo povestnice domače. Mi Slovenci in Slovani sploh moramo v prihodnje skrbeti, da bomo izvrševali takošna djanja, ktera so po-pisovanja vredna in kakoršna ljubi resna divna Klijona. Zgodovina slovenskega naroda nam je in nam vsegdar ima biti tudi v poduk, kajti ona je, rekel bi, ogledalo, v kterem vidimo lepe lastnosti in prednosti svojih prednamcev, vidimo pa tudi njih zmote, pre-greške, njih nesreće. Nesrećo trpeli pa niso sami oni; trpeli so jo še bolj njih nasledniki od roda do roda, in celó mi jo ćutimo. Zgodovina vse to kaže, tedaj bo nam lahko, če smo le previdni, ogibati se napačnega ravnanja, a delati v korist sebi in svojim zanamcem. — Dovolite mi en izgled. Ko so v 6. stoletji naši očetje naše kraje obsedli, bili so svobodni in zedinjeni, le malo časa so mirno živeli, čeravno so bili mirnega in krotkega značaja. Kmalu so morali se braniti, ker so jih novi sosedje napadali, zdaj Avari, zdaj Germani, zdaj Italijani. Strašno krvave boje so bojevali zarad svobodě in samostalnosti svoje. Sovražniki so jih zmagali in razdelili. Našemu narodu je bil pogin skoro gotov. Dogodilo se je pa ugodno to, da smo zaporedoma prišli pod Avstrijo mi in naši zmagalci, Nemci, Italijani in Magjari. Dasi tudi smo stoletja in stoletja le životarili, razdeljeni v razne krono vine, brez narodnega gibanja, vendar je tako bolje bilo, kakor da bi bili ostali državljani ali prav za prav sužni raznih tujih držav. Pričakali smo leta 1848. ; zarija svobodné ustave je na-počila vsem avstrijskim narodom. Žalibog, da nesloga narodov je mavrico pravega ustavnega življenja zopet zatemnila! In leta 1860. zopet se je zvedrilo na ob-nebji političnem, al kmalu se je zopet omráčilo, dokler nam ni zasijala meseca septembra 1865. leta danica, ktera je avstrij skim narodom pokazala prosto pot do porazumljenja vsem. Vprašanje je tedaj, kaj je Še storiti, in vlada sama nas je. kakor vse narode meseca septembra leta 1865. vprašala: naj povemo, česar potrebujemo? Zgodovina nam dajè na to odgovor, ako se ž njo posvetujemo. Ona nam pripoveduje, da so naši očetje ob času pre-seljevanja bili zedinjeni; tedaj nam svetuje: sku-šajte po postavni poti, da se zopet zedinite. To je do-slednje, a vsakemu mora jasno biti, da potem lože skrbimo za vse potrebe naroaove in da zedinjeni bolj koristimo celi državi, dasi tudi nas je malo. Ker smo pa maj hen narod, svetuje nam zdravi um, naj se pridružimo drugim sorodcem avstrijskega cesarstva. Zgodovina nam namreč dalje pripoveduje, da so naši očetje sprvega v bližnji dotiki živeli s Hrvati, ž njimi kri prelivali za obran skupne države proti zakletemu so-vražniku Turku. Pozneje so nas od njih odtrgale ne-srečne okolščine in ločeni smo živeli v državnoprav-nem, postavodavnem in še celó v socijalnem obziru. Da! celó sovražili smo se. Al časi so se spremenili na boljše; slušajmo tedaj zgodovino, in stopimo zopet v ožjo dotiko s Hrvati. Tako imamo večo veljavo sami in pomoremo, skupni nam carevini. Ali ni po vsem tem resnica, da je zgodovina zvesta učiteljica svojim narodom? Temveč podučljiva pa je še občna zgodovina vsega človeštva, ker dajè iz- gledov na stotine. Zgodovina je za tega del tudi tolažba in nada domoljubu; kajti iz nje se prepriča, da vse premaga zreli 13 lil da prevdarek, stanovitnost in pogum, narod, ki je zvest sebi in svobodi. Po tem takem je zgodovina preimenitno znanstvo in najpotrebnejša onemu, kdor se pečá z državnimi ne pogine poduk pro stega ljudstva. pošlje podpisanemu v Maribor. Naročnina naj se Dr. Mat. Prelog, odgovorni vrednik ki je ne po opravili. Gorje državnikom in poslancem slušajo in ne vladajo modro, kajti zgodovina je zadnjič Še oštra in nestranska sodnica vseh človeških djanj. Naši zanamci nas bodo strašno grajali in celó preklinjali nas bodo, ako mi, sedanji rod, zvesto ne izpolnu-jemo vseh dolžnosti v prevažnem sedanjem času. Izgovarjaj o se sicer nekteri, da mi Slovenci tukaj na laški in nemški meji ne'premoremo nič % Novice iz deželnih zborov. Deželni zbor kranjski. grimtnih davkih ali fronkih. Kakor predzadnji, tako se je spet zadnji, pred novim letom končani deželni zbor na vso moč pote- goval 7 7 da da bi se naši deželi preveliki gruntni davki ali premalo itd. Al vse to so prazni izgovori lenuhov. odbora, ki je nas je fronki znižali. Spet v tem zboru je v imenu tistega Ni drugače ! tu smo, in tu moramo pokazati, da kaj ve- delal ljamo. pretresal delovanje deželnega odbora, iz-Luka Svetec obširno sporočilo, kako zeló je prestola cesarskega smo slišali preblage be- preobložena kranjska dežela ne samo proti drugim so sede: „odprta je pot vsakemu narodu." Tudi nam tedaj sednim deželam, ampak tudi proti svojim močém gré pravica in dolžnost, da razodenemo odkritosrčno, kako silna potreba je, da se ji preveliko breme Česar želimo in potrebujemo. Kmalu pride čas za to; rega že ne more več nositi, brž brž zlajša. f m 7 kte- zdaj stojimo na razpotji: al nas caka sramoten pogin po nemarnosti, ali pa národno življenje, če tudi po trdem delu. Poglavitne reči tega sporočila so bile te-le: Prošnje predzadnjega deželnega zbora, naj bi se Mislim, da ne bode nikomur težko izvoliti 7 7 kaj i. 1UO lij Kj ^JLVuKAĆidKALlj^gCli U. ti 0JL JUL ^ ^ , za pol leta 1 , ww. Prvi list iziđe 16. januarja obilo narocnikov eljal s poštnino vred za celo leto za četrt leta 50 kr. Naj se tedaj skoro prosimo, posestvo zdaj nositi mora, znašajo 4 milijone in 438.741 gold, av. v. a. v. Tedaj primanjkuje vsako leto 903.507 gld. ktere morajo gruntni posestniki od drugej je- w wnu iii*i vvinnv; y . roc xudoljube pa OiOUU JJIUDUUUj naj blagovolijo nabirati narocnikov med kmeti, da se do- namen ; kterega sije postavil „SlovenskiGospod a mati, da gruntne stroške poplaćajo. Stroški naše zemlje veči, ko njeni prihodki. Zatoraj je treba, če ne, mora kranjska dežela v kratkem so / tedaj hitre hitre V t 7 pomoci čisto ubožati; in kmetijstvo mora popolnoma na nič priti. Za gotovo se je tuđi izvedelo, da so bile v nekih krajih tudi gruntne potrebščine za fronke zarubljene, čeravno je to oštro prepovedano. Sporočilo priporoča tedaj ta-le dva predloga: Naj se vis. vlada iznovega vprosi 1. da bi se polajšave, privoljene s prev. cesarskim sklepom od 31. decembra 1864., posameznim gruntnim posestnikom, pa tudi celim občinam in okrajem, raz-tegnile na celo kranjsko deželo, tako, da bi se od 1867. leta naprej fronki kranjske dežele ne odmerjali po 16 odstotkov (percentov) od čistega prihodka ; ampak samo po 12 odstotkov; ko bi pa vlada tega privoliti ne hotela, naj dovoli vsaj to, da bi se od 1867. leta naprej vsako leto od čistih fronkov , ki znašajo brez vsake přiklade na leto 565.637 gold. av. v. odpisalo 150.000 gold., kteri bi se potem razdelili in odpisali posameznim gruntnim posestnikom po pravični meri, kakor je kdo po primeri preobložen, in še le od tega , kar bi potem fronkov ostalo, bi se přiklade odmerile; in 2. da bi se iznovega ukazalo vsem okrajnim gosposkam, naj se oštro pazi, da se gruntne potrebščine (fundus instructus) za fronke ne bodo rubile. Prvi teh dveh predlogov je bil od deželnega zbora enoglasno, drugi pa z vsemi glasovi proti enemu sprejet. — Bog daj, da bi vis. ministerstvo že saj enkrat tako pravično prošnjo deželnega zbora vslišalo, da bi si naša siromaška dežela že saj enkrat malo od-dehnila. Gosp. L. Svetcu bo pa kranjska dežela gotovo hva-ležna, da je spet to sporočilo o gruntnih davkih tako na tanko in s toliko marljivostjo izdelal. Pri tej priložnosti vam, dragi kmetovalci, še enkrat priporocamo, varujte gruntne potrebščine ; ne dajte si jih nikakor za fronke rubiti; če bi se pa vendar zgodilo, pritožite se naprej. Tako se obvarujete svoje velike škode in mogoče je, da gosposka pred sprevidi, da ste res preobloženi, in da se vam potem konec leta kaj fronkov, ki jih na dolg ostanete, odpiše. Iz Istre 3. jan. ^ — Istrski zbor je dokončal svoje šestletno delovanje. Svet je prav malo o njem doznal. Pustimo tedaj pokojnegà v miru. Ne sodimo oštro njegovega početja, ker to bi nam kar nič ne koristilo. Pripravljajmo se raje za prihodnost. Kmalu se bo odprl nov zbor; kmalu bomo izbirali nove poslance. Istrski Sloveni! skušnja vas uči, koliko so storili za vas možjé, kterim ste pověřili vès svoj blagor v preteklih šestih letih. Zdaj, ako niste slepi, znate, koliko ste imeli narodnih mož v Poreču. Istina, da je nas Slovenov v Istri mnogo več nego Lahov, al kako to, da za vas pokojni zbor ni prav nič storii? So li bili vaši poslanci temu krivi? Ne, nego krivi ste vi sami, ker izbirate v zbor ljudi, ki vas i vaših rán ne poznajo, — ljudi, ki nikdar niso imeli srca in ljubezni do vas, ljudi, ki bi vas najraje spravili pod ptuje laško kopito , ljudi, ki so vse zavrgli, kar je mislila dobrega storiti kaka blaga narodna duša v Poreču. V našem cesarstvu je mnogo dežel, kjer živita dva naroda ; če vendar v vseh zborih ni imel vsak narod svojih zastopnikov, jih bo saj naprej več imel — ker Bog je pravičen. — Večidel so se branile národové pravice, le istrski Lahi nečejo znati za nas, čeravno nas je mnogo več od njih. Ali ne vidite, kako Lahi v Istri složno delajo za svojo korist! Sloveni, ne ostaiajmo za njimi; zadnji čas je, da se izbudimo, ako se hoćemo rešiti duševne in materijalne pogube, ki nam trka na vrata. Sloveni, izbirajte v prihodnji zbor svoje ljudi, ne pa druzih! Saj ne morate zahtevati, da bi ptujec za vas délai; liže se vam,, dokler poslance izbirate, potem vas pa še ne pozná ne ! — To v obče priporočam vsem, posebno pa oporni-njam vas Slovence koparskega okraja; vas je tu 20.000, Lahov le 10.000. In vi domoljubni duhovni i uceniki, podučujte narod o prihodnjih izborih, i tužna Istra vam bo zato hvaležna! Iz Trsta 6. jan. = V deželnem našem zboru se je tudi preteklo leto največ govorilo o laškem jeziku in o laških šolah. Slovenščina se še omenila ni. Najbolj čudno je bilo to, kar je govoril c. k. dvorni svetovalee baron Pascotini, češ, da Slovencem ni treba pravoslovne akademije, ker so večidel — kmetje! Saj to bi moral g. Pascotini vedeti, da je veliko slovenskih kmečkih sinov v uradih in da vrlo opravljajo svojo službo; pa tudi to bi baron Pascotini moral vedeti, da tudi našemu kmetu je treba sodnika itd. Ko se je glasovalo zastran laškega pravoslovnega učilišča, bila sta zoper to učilišče samo dva poslanca iz okolice in sicer Nabrgoj iz Prošeka in Godina iz Skednja. Čudimo se posebno nekterim poslancem iz okolice, da se potezajo Lahom za kruh, za domače reči in potrebe pa nimajo besede. Čudimo se posebno, kaka je to, da se poslanec iz občine Danske toliko poteza za laške reči v zboru, ker vendar ima o rodoljubji slovenskem mnogo besedi! — „Ilirski Primorjan'* je o novem letu spremenil ime in imenuje se zdaj „Primorec"; spre-menil pa je tudi obliko: iz majhnega lista je postal velik list; naročnine vendar ni povišal. Prav krepko se poteza posebno za primorske Slovence; tudi gladki t'ezik ga priporoča. Sprejemlje tudi oznanila, kar utegne >iti v korist takim Slovencem, ki imajo kupcijo s Trstom. Od Soče 27. dec. — Tandem aliquando! V po- slednjem mestnem zboru je po preteku dolzega časa in po mnozih popadkih se rodil novi mestni tajnik: g. Simsič» Mnogo vode je med časom steklo v morje, kar je prej-šnji tajnik F. zavoljo presrčne ljubezni do talijanstva moral zapustiti to službo in se podati — v kraj, kamor ga tudi njegovi najboljši prijatli spremiti niso hotli. Dolgo se je tedaj motala ta stvar, predno seje dognala po novi volitvi. — Čudno, da tudi pri nas rogovilijo nekteri, ki zamaknjeni škilijo v Videm in dalje, mislé, da Gorica, ki je blizo tri stoletja avstrijska, je zemlja talijanska! Da bi od zgor le nekoliko zdatné podpore došlo slovenskemu narodu, ki je večina tukajšnja in okolice goriške, kmalu bi se razbile vse nakane nikdar sitega italijanstva, kakor se razbijajo valovi na ska-lovji jadranskega morja. Ne rastla bi potem več Iju-lika med pšenico, in lepa edinost bi kraljevala nam v srečo in Avstrii na blagor. Bog daj ! Iz Celja 1. jan. * (Sv. Silvestra večer, — čital-nična glavna s kupé čina.) Kakor kolo v tiru većino se obrača, da kar bilo je zgorej , pride doli, in kar je teklo zdolej, se vzdigne gori, ravno taka tudi je s silnim kolesom časa. Leto pride in spet preide; mesec hiti za mesecem, dan drví za dnevom, — in tako teko časi — veki v neskončnost, v neizmernost! In vendar se nam dozdeva v življenji, da včasih kak dan tako po polževo se plazi, kakor da bi imel svinec privezan na pete. Al kam me vleče sentimentalnost? Ňaj vam drage „Novice" raji povem, da s prav živahno, prijetno veselico je čitalnica naša se poslovila od minulega leta in od njegovih nadlog. — Da bi nam samcem ne kalila kaka skrita tuga veselega novega leta, zbralo se nas je na sv. Silvestra večer v národnem našem domu, v čitalnici, kakih 60—70 oseb okoli božičnega drevesa, kinčanega z dařili vsake vrste, nekterimi za povžitek, z nekterimi za spominek na ta blagi večer; sreča v tomboli pa je delila darove : temu okusno kračo ali pisan 15 sosedu závitek smodek, druzemu steklenico ru- ki sta z denarno pripomočjo in s toliko pridnostj kolac menega vinca, zidane volje tako, da komaj smo m kako lično posodico itd. Bili smo vsi zapazili, kako neutrudljivostjo pripomogla, da smo dobili bolj poti nas Je čas prehitel, ker bližala se je zadnja ura starega leta. Ravnatelj g. dr. Kočevar nas še le opomni da na raz- Prepričana, da kmet ne more delati cest, dokler ni opravil potrebnih svojih del, sta tukaj čakala tako dolgo da so dovršili svoja domaća delà, potem pa se radi po ; LIMO OV-» IU \J jJ \J 1X1JLA1 , ua UM ACb£J~ VIM) OV UVTJ.01U OTUJ« UUiUOiV/a Utiia^ |JU IDLLl jJĆV Q V^ laui lJ\J~ vseh pošlo vi vši se od starega přijeli cestnega delà. Zasadila so se tudi že odraščena hodu je leto, in v imenu voši nam veselo novo leto ; radostni smo zgrabili za kupice in polni sladké nade pozdravili smo novorojen-čeka. Kaj nam bode přineslo? — naj bi bilo pač veselo lep drevesa ob potih, ki bodo v stom. Mil je naš okraj e bleškim go tako lep naredila > da je mojster pevcev Prešeren po pravici pel, da ga ni StJIU , srečno! - ^kj. u^vjuííiuí c* uu^u oiuv v ^iiaiunji T * o^J jjiaioi. viviiiv/vini , ai iiOiOl u i c U il XIV i UlOU glavno skupščino, pri kteri se je zraven navadnih opra- jej pomagali dosti, zato je ostal dolgo zanemarjen. Zdaj 23. decembra imeli smo v čitalnici lepsega v vsej naši domovini naši prednik niso vil tudi volil nov odbor, in sicer poleg lani prenarejenih pa ko imamo gospode Malnarje in Lukmane, še celó pravil 9 namesti prej šnj ih 7 odbornikov. — Med drugim mislimo, da dobimo v kratkem času to j česar so se je tudi sklenilo vsled poziva „Južnega Sokola-" na „Novice" že pred več leti želele — pot za sprehod korist jugo slov anskega vseučilišča nabirati ka- okoli in okoli jezera. To je srčno naše voščilo za kor že dozdaj V se nadalje dobrovoljnih prineskov med novo leto narodnjaki, zraven pa tudi enkrat v mestnem gledišču igrati. Vrla je ta misel, ker treba je očitno in djansko pokazati, da vzájemnost in bratinstvo med južnimi Slo- lz Ljubij „Novicam" na čelu, oklicuj cev v naše dežel Cesarski patent, ki stoji današnjim litev poslan novo b vani ni prazna beseda. Bog daj srečo! let ; za kter Maribor , ker preteklo je prvih so po postavi voljeni bili prvikrat posla ]an Volitve v deželni zbor za Ker imajo silno važnost te volitve za vsako deželo, do kmetijske srenje so 21. januarja. Kandidati se v pri- dale so „Novice" ob enem poduk, kako naj se vršijo L^V J^'avmi« XTattÎ/^ÎÎ vin r7A«l nnîî A T^ rk a nn v>nr» v»t o TTAliftTÛ nATTCÎArl A r% oû îr/TTV»riiî v%n nM/\X/v w m* /i % 1 TT n C\ O û 11 hodnjem listu „Novic" razglasijo. Dne zvecer, to je dan pred volitvijo 9 Je želeti januarja volitve povsod, da se izvršij na narodu vsacemu da se vsi Naj bi ta poduk prešinil vsacega, ki ima pravico voliti volilni možje iz slov. Bistrice, Št. Lenarta in iz Mari- pa tudi vse druge, kteri morejo pomagati ki se zdaj iz volijo, dobij borskega okraja snidejo v Mariboru in se s kandidati soznanijo; za potrebno dvorano se bo skrbelo. Volitva njenem volitvam ! Poslanci ? y ; srecmm tako važna reč, da volilni mož ne sme gledati na je - x —, stroške, ki bi jih imel, če v ta y da izmed njih jih kem patent dvoj po ome nalogo koliko na Dunaj pri cl (3 y UJLUO l\J V J^UllUUlJ J Uti V. ? U11VYCI» J V OV; XV/ f V í-iwiv^vk j ^ ViW ^V^/VV £J > Ïa trgovsk iki posestnik b pa olij svečana. edeljo dopoldne je bil občni zbor ljubij 16 skega društva, kteremu je naloga, da skrbi za pomoc selico. Množice je toliko bilo, da vsi prostori so bili bolnim trgovskim pripomočnikom. Predsednik prepolni. Program je bil tako izvrstno sestavlj gosp. Jožef Pleiweis je s prijaznim ogovorom, v kterem čisto novih toček, pa se je tudi tako dobro izvršil iz da je pohvalil marljivo delovanje odborovo in tajnikovo in si lahko trpěl gnječo in vročino. Pela sta se dva zbora razložil dobri stan društva, začel zbor, kterega je tudi „Hrvaška domovina in r Na gorah" Tovačovskeg po mestni župan gosp. dr. Costa počastil-s svojo pričujoč- sebno pri zadnjem ni bilo slava- in dobro-klicev pred nostjo. Predsednik je tudi njemu izrekel spodobno za- konca, dokler se ni ponovil in tudi Valenta lXVOtjV» X iVUKJVUUlU. jv ----------------- ------«vxavvv^ w — - ~ ~ ^ w " J w f Minuta y UCI*' hvalo, rekoč, da tehtno moralično moč dobi društvo, časni pevovodja, prejel zasluženo zahvalo. Gosp. Fr ako stoji pod zavetnikom tako veljavnim in za vse Vidic se je v dveh samospevih s krasnim svojim dobro mesta tako zavzetim. Z govora predsednikovega smo povzeli, da društvo šteje zdaj 220 pravih in 10 som odlikoval, v čveterospevih pa se je marljivi kvartet priljubljene pesmi „Rožmarin" m „ da se je lansko leto pomnožilo premo- vrstno skazal, da bila je pohvala enogl Veselje" tako iz m res za naša v » ^ n • * — —----- --------------------------------------, ---*------- ---j—j----- r----—J ** y zdaj 20.830 gold. Povdarjal je za društvo vès na- čveterospev, gré za njegov trud javno priznanje častnih udov ženje za 973 gld. 55 kr. in da cela društvina lastnina iz- služena. Prejšnjemu pevovodju Fabianu,' ki vodi ta Spe- PQ posebno je „sodnik" V dramatič- ktero vlada voigra „Sodba" ali „dva kmeta" in „Kukavica vdušeni predsednik lepo slogo in edinstvo v družbi, in to se je res tudi videlo pri vseh današnjih stavlj obravnavah. Tako je pravo, kajti sloga jači, nesloga Levcu izvrševala se je vrlo dobro od Seferj m v slovensko prestavlj y UUravllaVdli. J. it ±YU J C Ui cl V V', xvajix oiu^w jwvi J uvoiv^M) iJO V^U ICI v j. OVJ v caxcaí J yiiv uuui u, JL tlači. Vsi prejšnji odborniki so bili skor enoglasno vno- skazal se pravega umetnika v petj m vič voljeni Degen je stopil na mesto prednika kako igri ; ki je Ljubljano zapustil. Milo je bilo tudi slišati srčno sta se dva uda zahvalila za dobro oskrbovanje, nenavadni talent; še posebno pa se je odlikoval nih izkazkih „Tresličnik" in „Snubači" pokazala sta naša dva komikarja gospoda Drašler in Kobler zopet ko sta bolna ležala v družbini bolnišnici. — Po večletni Drašler Petelinček ivu siíi uuničt iU/jčiui v uruùuim uuimom^i. — j. vf v^^xv^bAi* j_yr<*eici. v ciuiutciv-u , peterospevu , nvail navadi je bilo tudi letos sklenjeno, da se sedanji pustni nadepolnega humorističnega skladatelja Heidrich hvalili čas napravi ples . na korist družbeni blagajnici; radovali se nad lepimi gl okusno ; srno in mljenih pev kje, kako in kadaj, to odločiti se je prepustilo vodstvu, cev; v deklamacii, ktero je govoril g. Noli, občudovali pa Prpričani smo, da se ne bo z vnanjim lišpom po nepo- smo tretjega komikarja v vrsti gori imenovanih trebnem denar trosil, ker ne potrata, ampak podpora klavirju spremljevala je bolnih je cilj in konec milodarne veselice. Naposled peti ■■P ■ (Na gospodičina Hohnova Melanija, pri kteri je očiten umetniški njen napredek še to opombico: Ker premoženje družbino še ni tako Bogato obdarjena loterija je bila okusno vredj veliko, da bi se dajale stanovitne penzije udom, Ce tudi smo slišali toliko lepih reči ta večer, je vendar ki ga je sestavil g. Drašler, presegel naj se saj od leta do leta dá nekoliko podpore končni tabl ; takim udom, ki zavoljo dokazane bolehnosti so še vse drugo. Predstavljalo se je v prvi grupi st morali iz službe stopiti, revno životarijo in se vsaki dan z boleznijo borujejo, če tudi zdravnika ne let m sredi tirih letnih č nadležujejo, ker jim nima gotovega zdravila dati. Naj Drašler govori voščilo za novo leto Ko zagrinjalo pade y drugi prizor, in prikaže se lepo mlad j let odp tudi se v si. vodstvo to prevdari in po potrebi sodi, ne pa po sredi štirih letnih časov. goli črki pravil. Kjer je taka bolehnost, ondi je po- zoče sladka zavest, da smo moči treba, da je družba res pomocnic a. Današnji „Oglasnik" razpisuje darilo z 200 gold, za najboljo slovensko knjigo, ktera obsega vse, kar kranjski župani in odborniki potrebujejo. rega leta in topili novo y edaj je prešinila vse na odkrižali nesrečnega sta Bog daj bolj po Cegnarju praševale Šilerjeva trilogija „Valenštajn" poslovenjena , po akaj kterej so tudi „Novice" že enkrat je ni dobiti na prodaj v Ljublj po L j OIVi /i U JJ a IX 1 IU UUU Vi UAIXA JJVKA Vk/UjVJV» JJ1 CiOVj Y Cfcivš y J V/ U«l VUCiJ V JL^ j Gosp. Boskovič, véliki inšpektor dunajské dobiva se pri knjigarju Lerherju po gotovo y zavarovalnice Gresham, o kteri danes naš list vec ke> ceni : 50 kr. To naznanjamo vsem domoljubom govori, pride te dni zarad nekterih večih opravkov v kteri še nimajo izvrstnega tega delà slovenske litera y " y ± Ljubljano. Radostni smo izvedeli, da naš visokocenjeni roják M. Cigale na Dunaji je povišan v c. kr. minister-skega tajnika. (Občni zbor „Južnega Sokola" in veselica nje- ture Naj si ga omisli vsak 7 kdor more gov a.) letni občni zbor 29. decembra zbralo se Novicar iz domaćih in ptujih dežel. Novo leto nam je iz Dunaja vsulo mnogo prevažnih novic, med kterimi nova rekrutna postava, oklic je blizo 100 družbenikov. Načelnik gosp. dr. Costa na- volitev za deželne zbore in fin an čn a postava (to govoril je zbor in oznanil mu ob enem veselo novico, je prevdarek državnih dohodkov in stroškov) za leto obéh prvih govoré današnje da dragi naši sosedje Hrvatje hočej o .Slovence obiskati 1867. zvonec nosijo na binkoštne praznike. Da je bila ta novica z veliko „Novice" na drugem mestu; tù imamo tedaj le govoriti radostjo sprejeta , lahko si misii vsak. Iz sporočil taj- o denarstvenih zadevah. Gospod íinančni minister računi nikovih in blagajnikovih pozvedili smo, da ima društvo državne dohodke letošnjega leta na 407 miiijonov in sedaj 190 udov in nad 700 gold, premoženja. Potem so 297*090 gold., stroške pa na 433 milijone in 896.000 so se enoglasno volili za častne ude „Sokola" izmed gold. Zmanjkalo bi po takem konec leta 26 miiijonov Hrvatov: prevzvišeni vladika Strossmajer, g. Krešic, in 599.000 gold. To primanjkavo, kakor tudi tistih 51 predsednik pevskega društva „Kolo a j/i uuuvvtuuv ui uoiva JJU.U1U , dr. Suhaj , JJUU" 1U111JUUU V XXX fT.VUV gwiu. , XVX JXXJl JV (IX v*i. UV J/v^^M predsednik sabora in Ivan Kukuljević, véliki župan za- čajo še nekteri stroški 1866. leta, misli poravnati s ti grebški; izmed Čehov pa volila sta se pražka Sokola stimi 79 milijoni in 495.000 gold., ki jih dobi še iz. dr. Miroslav Tyrž in Czerny. — Stari odbor bil je po lani na pósodo vzetega denarja. Po takem tedaj misii aklamacii zopet voljen. — Po dovršenem zborovanji je da mu na koncu 1867. leta čez vse stroške ostane go pod- milijonov in 34.000 gold., ki jih je treba, da se popla y bil navadni večerni shod pri Virantu, kteremu je bil Tišen izvrsten ravnatelj. Tlícím CAIT ni íí rrrl v»n tovine 1 milijon in 862.000 gld. Vesel je ta proračun y Zadnji večer leta pa je ali važno vprašanje je: ali bode tudi res přiteklo y dr Južni Sokol", združen s čitalničnim pevskim zborom, žavno kaso vse to, kar šteje med dohodke v čitalnični dvorani po vsakoletni navadi napravil ve- naj bodo stroški presegli proračuna? y in ali Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.