Katollšk cerkven list.
Danica i shaja vsak petek na peli poli, in veljA po poŠti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40kr., začetertleta 1 pld.HOkr
▼ tiikarnici sprejemana uh leto 4 eold., za pol leta 2 gold., za četert leta 1 gold.; ako zadeti«- na ta dan praznik izide Danica __*___*__dan poprej._
Tečaj XXVII.	V Ljubljani 24. malega serpana 1874.	List 30.
Koledar za naslednji teden.
. Mali strpan. Julij.
*26. Nedelja IX. po bink. Evangelij: „Jezus joka nad Jeruzalemom". (Luk. 19.) — Sv. Ana, Mati Marije prečiste Device. Sveti Joahira in sveta Ana sta živela v Nazaretu v strahu Božjem. Svoje premoženje sta v tri dele delila, pervega sta dala jeruzalemskemu tempeljnu v olepševanje, druzega sta ubogim razdelila, tretjega pa sama vživala. Ker sta bila brez otrok, je Ana obljubila, če ji Bog podari dete, ga bo njemu v službo dala. Bog usliši obeh priserčno prošnjo. Angelj razodene' nji in njenemu možu, da jima bo rojena deklica, ki bo mati obljubljenega Mesija: Marijo nai jo imenujeta. Veselje je bilo veliko, zlasti ko je bila Marija luč tega sveta ugledala. Kadar je bila Marija SO dni stara, sojo starši nesli v Jeruzalem, jo Bogu darovali in so zapovedano daritev opravili. Ana je svojo Bogu storjeno obljubo v tempeljnu ponovila, in Joahiui jo je poterdil; vernejo se v Nazaret. Ana varuje svoje dete kot naj dražji zaklad. Marija raste kot cvetlica, njena pamet pa presega njene leta. Marija je 3 leta stara, in Ana misli na spolnitev svoje obljube. Rada bi jo bila doma pri sebi imela, obljuba pa premaga materino ljubezen. Pobožni starši peljejo svojo hčerko v Jeruzalem, duhoven Zaharija, cče sv. Janeza, njih bližnji sorodnik, ji je bil že sprejetje v tempeljnu pripravil. Zročili so svoje ljubljeno dete duhovnu v tempeljnu in v Božjo voljo vdana se verneta v Nazaret. Kmalo po tem umerje Joahim, dve leti za njim pa Ana; oba v visoki starosti.
„Kadar storiš obljubo Gospodu, svojemu Bogu, ne odlašaj je dopolniti; zakaj Gospod, tvoj Bog, jo bo terjal; in ako se obotavljaš, ti bo šteto v greh.'* (V. Moiz. 23, 21. 22.) —
Sv. Pastor mašnik, do njegovem imenu se imenuje cerkev, ki jo je bil Pij I v hiši sv. Pudenta naredil in posvetil; sv. V al en t šk. spoz.
27. Ponedeljek. Sv. Pantaleon, zdravnik in sprič. v Nikomediji, je bil sin ajdovskega očeta Evstor-gija, in keršanske matere Evbule, ktera je dečka v ker-žanstvu podučevala, pa je bila že umerla, ko se ker-šanska vera v sercu njenega t-inka še ni bila vkoreni-nila. Ajdovski oče ga da ajdovskim učenikom v poduk. Mladeneč berhke postave, bistrega uma in spodobnega obnašanja se zdravilstva uči. Mašnik Hermolaj se o lepi priliki začne z njim pogovarjati, in ga miluje, da mu je njegova pobožna, keršanska mati prezgodaj umerla, in da je zašel v nespametno malikovavstvo. Ko mu lepoto keršanske vere razklada, mu reče: „Verjemi mi, Esku-
lapove in Hipokratove zdravila malo pomagajo; če pa veruješ v Kristusa, ki je pravi Bog, boš s samim klicanjem njegovega imena vse bolezni odpravljal." Te besede si je mladeneč v sercu ohranil, in je vesel Hermo-laja obiskaval. Nekega dne vidi Pantaleon pri potu mert-vega dečka in zraven njega kačo, ki ga je bila umorila, in si misli: „Ce so Hermolajeve besede resnične, bo s klicanjem Kristusovega imena ta deček živel, in zvir bo poginila'". Kakor si je mislil, tako se je zgodilo. Pantaleon hrepeni po kerstu, in ga prejme cd Hermolaja. Pantaleon spreoberne svojega očeta Evstorgija, ko pričo njega slepcu pogled podeli. Oče in bivši slepec sc dasta kerstiti. Po očetovi smerti razdeli ubogim vse svoje premoženje. Zdravniki ga zavidijo, ker .se bokiike brez zdravil ozdravi ja; ga tožijo cesarju Maksimijanu, da "*fje v Kristusa, boga Eskujapa pa zauičuje. Cesar ga k sebi pokliče, ter ga s priiizo^an^em preveriti *kumi, po tem mu s hudimi mukami preti. Mladeneč stanoviten v svoji veri ostane, in cesar ukaže ga k stebru privezati, z železnimi kaveljni tergati in na straneh žgati; v tem terpljenji se mu Kristus prikaže in ga okrepčuje, ra-beljnom roke oterpnejo in ogenj ugasne. Po tem ukaže grozovitež ga s kamnom okrog vratu v morje potopiti, pa o čudo! kamen plava kot list po vodi, in Pantaleon hodi po valovih. Po tolikem čudežu zaslepljeni trinog še ne spregleda, ukaže ga pred zverine vreči; te pa ga ližejo, in nočejo iti od njega, dokler jim ne položi svoje roke na glavo in jih ne blagosljavja. Ta čudež viditi jih veliko izmed ljudstva vpije: „Spusti naj se pravični, velik je Bog kristjanov, on sam je resnični Bog". Maksi-mijau pa se ni od zverin naučil milosti, ukaže ga v kolo privezati in s hriba potočiti; kolo več malikovavcev potare, Pantaleon pa ni terpel celo nobene škode. Po-slednjič ukaže cesar ga ob glavo djati 27. mal. serp. 1. 303 po Kr.
Brezštevilni čudeži Kristusovi, aposteljnov in svetnikov so nam porok, da keršanstvo ni izmišljava ljudi, ampak delo Božje v zveličan je človeškega rodu. Tega se lahko vsak prepriča, če ni prostovoljno slep in za-kerknjenega serca. —
Sv. Hermolaj mašnik spr., ki je sv. Pantaleona spreobernil; ss. Juri dijakon, Feliks, A vreli j, Natalija in Lilijo za spr.; zvelič. An tu za dev.
28. Torek. Ss. Nazarij, Cels in Viktor spr., in Inocencij papež spoz. Sv. Nazarij, imeniten Rimljan , ko je bil od sv. papeža Lina keršen, se je podal na Francosko, kjer je dečka Celsa v keršanski veri podučil in kerstil; po tem pa sta šla v Trier, pod cesarjem Neronom sta bila v morje veržena, iz kterega sta bila čudovito rešena. Poznejše sta prišla v Milan, kjer sta keršansko vero razširjala, in zavoljo nje sta bila ob glavo djaca.
Sv. Viktor papež Afrikanec je vladal cerkev Božjo pod cesarjem Severom, poterdil je vse določila av. papeža Pija I. Tudi je določil, da se v sili sme z vsako naturno vodo kerševati. Prejel je mučeniško krono.
Sv. Inocencij papež, rojen v Albaniji, je ob času sv. Hieronima in Avguština slovel. Sv. Avguštin piše devici Demetrijadi od njega: „Vere svetega Inocencija, ki je na apostoljskem sedežu, se derži, in tujega uka ne sprejemaj-" Knvoverca Pelagija in Celestija je obsodil in izobčil, ter zavergel njuno krivo vero, ko sta ter-dila, da bi otrčk keršanskih mater ne bilo kerševati treba.
Vsi papeži, vidni poglavarji Kristusove cerkve, so vedno skerbno čuli, da se ni kaka kriva vera vanjo vrinila; berž ko so jo zapazili, so jo tudi zavergli, ter določili, kaj je katoliškim kristjanom verovati treba. —
Sv. Ev stat i j spr.; sv. Akazij spr.; sv. Sam-pson šk. spoz.) sv. Peregrin maš. spoz.
29.	Sreda. Sv. Marta dev. (glej 22. mal. serp.). Sv. Avguštin piše: „Maria in Marija ste bile sestri, obe pa niste bile le po mesu, ampak tudi po veri sestri; obe ste se deržale Gospoda, obe ste Gospodu v mesu jričujočemu enoserčno služile. Sprejela ga je Marta, Kakor se tujci sprejmejo; vender pa je dekla sprejela Gospoda, bolna zdravnika, stvar Stvarnika... Da pa vender kdo izmed vas ne reka: O srečni, ki so Kristusa v svojo hišo sprejeti zaslužili! ne žaluj, ne godernjaj, ker si rojen v časih, v kterih Gospoda v mesu nič več ne vidiš. Ni ti vzel tiste časti (mu postreči), ker pravi: kar ste komu izmed mojih naj manjših storili, ste meni storili."
Sv. Feliks II, pap. spr.; ss. L učil a in Flora dev. in sprič.; ss. A n t o n i n in Teodor sprič.; sv. S e-r a f i n a.
30.	Cetertek. Ss. Abdon in Senen, sprič. Perzijana, sta bila cesarju Deciju tožena, da umorjene kristjane, ki so jih rabeljni pušali nepokopane, na svoji pristavi pokopujeta. Po cesarjevem povelji sta bila za-grabljena, in zapovedano je njima bilo darovati bogovom. Ko pa tega nista hotla storiti, in sta Jezusa Kristusa Boga preslavljala in oznanjevala, sta bila veržena v tesno ječo. Ko se pozneje Decij v Rim verne, ju ukle njena v svojem slovesnem vhodu v mesto pelje. Pred malike vlečena, s studom vanje pljujeta. Zato sta bila medvedom in levom veržena; zverine pa se ne upajo ji dotakniti. Poslednjič sta bila ob glavo djana 250. 1. Dijakon Kvirin ju pokoplje.
Sveta mati katoliška cerkev je svoje otroke s pobožnimi obredi ali ceremonijami in z molitvijo pokopo-vala, in jih še pokopuje. Cerkveni pokop pa se odreče vsim, kteri niso bili keršeni, tudi vsim krivovercem, odpadnikom od naše vere, razkolnikom in očitno izobčenim, samomorcem (če so se umorili popolnoma pri pameti), takim, ki v dvoboji umerjejo, če tudi znamnja kesanja kažejo, očitnim grešnikom, ki brez ss. zakramentov umerjejo, in takim, ki se po svetih zakramentih nočejo spraviti z Bogom, ter jih terdovratno zame-tujejo. —
Ss. Maksima, Donatila in Sekunda device •prič.; sv. Rufin sprič.; sv. Julita sprič.; sv. Ur s ik. spoz.
31. Petek. Sv. Ignacij Lojoljan, spoz. in vstanovnik Jezusove družbe, je bil rojen 1. 1491 na Španjskem v gradu „Lojola". V mladih letih je bil blagnič na kraljevem dvoru, po tem pa je stopil v vojaški stan. V vojski zoper Francoze je bil v Pampeloni v nogo hud.) ranjen in v grad Lojolo prenesen. Za kratek čas je jel brati življenje Jezusa Kristusa in Bvetni-
kov, ter je sklenil po njih zgledu živeti. Ko se je bila ranjena noga nekoliko ozdravila, se je podal na Božjo pot k Devici Mariji na goro po imenu „Montserat". Tukaj je delal dolgo spoved, pred altarjem Marije Device obljubil vedno devištvo in je obesil svoj meč na steno v znamnje, da se odpove zemeljski vojašini in da odslej hoče biti Kristusov vojšak. Svojo lepo, drago obleko je slekel, jo ubogemu podelil, in je oblekel romarsko haljo. Po tem je šel v Manrezo, kjer je leto in dan v samoti živel, se ojstro postil, se do kervi bičal in veliko molil; Bog mu je tukaj razodel nebeške skrivnosti. Sam je rekel: „Ko bi tudi ne bilo sv. pisma, sem pripravljen za vero umreti že samo zavoljo tega, kar mi je Gospod v Manrezi razodel4'. Ta čas je spisal sloveče bukve: ,,Duhovne vaje", ktere so brez števila veliko ljudi na pravo pot pripeljale. Papež Pavel III so jih poterdili. Po tem se je podal v Palestino svete kraje obiskovat, ko se je bil zopet vernil na Španjsko, se je v njem vnela goreča želja v duhovski stan stopiti, da bi ljudem po svetu sveti evangelij oznanjeval, in jim k zveličanju pomagal. V 33. letu svoje starosti je začel zopet v šolo hoditi, in ni ga bilo sram z dečki vred se latinske gramatike ali slovnice učiti. V dveh letih se je toliko naučil, da je više šole v Alkali, Salamanki in v Parizu doverševal. Tukaj mu je previdnost Božja pripeljala 9 mladenčev, ktere je s svojim duhom navdušil v misijonih sveto vero razširjati in ljudstva k pokori buditi. Naj imenitejši med njimi so bili: Frančišk Ksa-verij, Peter Faber in Jakop Lajnez. God in praznik Marijinega vnebovzetja 1634 so storili obljubo, v jutrovi deželi med neverniki sv. evangelij oznanovati, če jim bo mogoče, sicer pa se papeževemu povelju popolnoma podvreči. Tukaj je bil tedaj začetek sloveče Jezusove družbe. Papež Pavel III so jo poterdili. Ignacij je bil 15 let viši te družbe, ktera se je hitro po svetu razširjala. — Noč pred svojo smertjo je bil Ignacij veči del v duhu zamaknjen, pred solčnim vzhodom je oči v nebo povzdignil, rekoč: „Jezus, Marija!" in je izdihnil svojo čisto dušo 1. 1556 v 65. 1. svoje starosti.
Vodilo sv. Ignacija bodi tudi naše vodilo: ,,Vse k veči ča3ti Božji". — „Ali tedaj jeste ali pijete, ali kaj druzega delate, delajte vse k časti Božji." (I. Kor. 10, 31.) —
Sv. Fabij spr.; sv. German šk. spoz.; sv. Firm šk. spoz.
Veliki serpan. Avgust.
25. Sabota. Sv. Petra ketine. — Cesarica Evdocija, žena cesarja Teodozija mlajšega, je po obljubi prišla v Jeruzalem, ter je svete kraje obiskovala; podarili so ji z zlatom in biseri olepšano verigo, s ktero je bil sv. apostelj Peter od kralja Heroda vklenjen. Evdocija je to verigo v veliki časti imela, in jo je po tem svoji hčeri Evdoksiji v Rim poslala; ta jo je papežu v Rim kazat nesla, papež pa ji je pokazal drugo verigo, s ktero je bil sv. Peter vklenjen pod cesarjem Neronom v Rimu. Ko tedaj papež to rimsko verigo primerja z uno, ki je bila iz Jeruzalema prenesena, se obe tako sklenete, da niste bile dve, ampak ena sama veriga, kakor da bi bila narejena od enega in ravno tistega kovača. Po tem čudežu se je jela tem vezem tolika čast skazovati, da je bila s tem imenom posvečena cerkev „svetega Petra okovi" na hribu Eskvilinu. Po dotikanji teh vezi je več bolnikov ozdravelo, in hudobni duhovi so obsedene zapušali. V spominj une čudo-vitne prigodbe in posvečevanja imenovane cerkve se obhaja današnji praznik.
Luterani nam očitajo, da mi take reči in ostanke svetnikov v časti imamo; tega pa ne pomislijo, da oni še celo posteljo svojega Lutra, ki ni bil svetnik, ampak
očitno znani velik grelnik, v naj veči časti imajo, in si sleherni prizadeva, kako teršico njegove postelje v spo minj dobiti. Ali ni to smešno? —
Sveti sedmeri inakabejski bratje, ki so s svojo materjo vred silovito smert preterpeli pod kraljem An-tiohom Epifanom; sv. Justin spr.; sv. Ver škof spoz.
Nekoliko besed zoper pijančevanje.
(Dalje.)
4. Srečne družine so podlaga srečnim deržavam. Deržava, v kteri cvete in se veselo godi družinsko življenje, ima naj zdatneji vir moči in kreposti, in ravno v tem gotovo poroštvo obstanka. Iz tega pa sledi, daje pijančevanje, ktero — kakor smo ravno kar vidili — pokopuje družinsko srečo, nevarno tudi deržavi, ker spodjeda korenine njenega življenja.
Vsi deržavniki dalje pripoznajo, da je terdna in svobodna ona deržava, ktera ima cveteč in terden srednji stan, da je pa nasproti prav slabo znamnje, ako so v deržavi le bogatini in berači. Dokler se stari Rimljan ni sramoval sam prijeti za plug, dokler je bil kmetiški in delavski stan svoboden in v časti, bila je rimska deržava slavna in nepremagljiva. Ko je pa polagoma vse posestvo prišlo v last le posameznim bogatinom, kteri so mehkužno živeli in se kratkočasili po glediščih, pri pojedinjah, polje pa so jim morali obdelovati ubogi sužnji; takrat bilo je konec rimske svobode, deržavina slava je začela gasniti in njena moč je polagoma opešala; hirala je tako dolgo, dokler niso ptuji narodi prekucnili i razderli poprej nepremaglive deržave.
In zdaj vprašam: Mar ne pripomore dandanes ravno pijančevanje prav mnogo k temu, da imajo ne-kteri vsega v izobilji, drugi pa stradajo in revšino terpe? Poljedelec, ki ima toliko posestva, da bi lahko pošteno preživil sebe in družino, vda se pijančevanju, začne zapravljati in zanemarjati umno gospodarsvo. Gosposka tirja davke, pa kje denarja vzeti? Prisiljen je oberniti se do bogatega soseda, kteri mu za dobre obresti rad denarjev posodi, toda dolg se mora vpisati na njegovo posestvo. Kmalo sila zopet pritisne, dolg se množi in raste; a ko se bogatinu zdi dosti, dene malega posestnika na boben, in posestvo je njegovo, pijanec pa postane s svojo družino berač in mora iti od svojega doma po svetu! O kako silno žalostno je to!
Ravno tako in še huje je z delavskim stanom. Delavci imajo dandanes skoraj povsod dosti lepo, večkrat celo pretirano veliko plačo. Kdor hoče pameten biti, lahko pošteno izhaja in si še kaj dene na stran za kako bolezen in za starost. A kdor je pijanec in za-pravljivec, ta v nedeljo zabije in vse zadega, kar čez teden zasluži, in če nedelja ni dosti, pa še ponedeljek pridene. Ko ga pa zadene kaka bolezen, ali kedar starosti in slabosti opeša, da ni več za delo, potem nima ničesar in je naj veči revež. Srenja in dobri ljudje ga morajo rediti, ako hočejo, da jim glada ne umerje. — Res, prav imajo oni, ki v deržavnem živjenji na po-veršje silijo z delavskim vprašanjem, ter se trudijo de lavcem vsestransko zboljčati njihov stan. Tako prizadevanje je keršansko in ljudomilo; sej tudi delavec je človek, koristen in potreben ud človeške družbe. Ali ravno pri delavskem vprašanji, mislim, da bi se ne smelo prezirati, da je pred vsem potrebno misliti na to, kako bi se zaterlo ali saj kolikor mogoče zajezilo pogubno pijančevanje. Kaj bi pomagalo strastnemu pijancu le veče plačilo? Ako veči zaslužek le v hudo obrača, bilo bi to zanj le veča nesreča.
Jasno je toraj, da je pijančevanje tudi za deržavo škodljivo, nevarno. To je zanjo notranji sovražnik, ki neprestano slabi njeno moč in ji vir življenja zapira.
Od ktere koli strani opazujemo tega sovražnika, pridemo končno do sklepa: Vojsko zoper pijančevanje, preč s strupenim žganjem, ki je toliko zlo za človeštvo!
(Dalje nasl.)
M£ spisu „ z oper pijančevanje".
3.	Enajst let je zdaj od tega, kar je tukaj na Z. L ravno v dan sv. Blaža nek mladeneč čverste postave, kmetovsk sin, .34 lčt star, ki je bil pijače in zlasti žganja zlo navajen, žalostne, neprevidene smerti umeri. Vse kaže, da se je bilo nesrečno žganja, ki se ga je bil tisto jutro precej zlo nalil, v njem vnelo. Ko ga je po ti pijači strašno peklo, gre in na to še polič vina spije, ker je mislil, da si bo s tem pekočino ohladil in potolažil, — jo je pa še huje razburil, tako da se je komej domu privlekel in ondi nezaveden gerčaje obležal; v četert ure je bil pa mertev. Kakoršno življenje, taka smert!
4.	Še le tri leta je tega, kar je v ravno tem kraji nekega samca, dobrega in pridnega delavca — kadar je bil trezen, -- žganje umorilo in v prezgodnji grob spravilo. Bil je sicer že čez 50 let star; vendar pa bi bil po svoji čversti postavi še dolgo lahko živel, ko bi ne bil ti strupeni pijači vdan. Pri tem sicer ni bila taka naglica, kot pri poprejšnjem, tako da sem ga popoldan ko sein bil k njemu poklican, prav lahko spcvedal; drugo jutro bi ga bil obhajal in v sv. olje djal, ker nisem mislil, da bi ga še tako hitro stisnilo. Toda — kmal potem, ko sem ga spovedal, mi pride naznanilo: „Je že umeri!" — O koliko si jih s pijačo življenje prikrajša in za te neprevidene smerti gre odgovor dajat Sodniku živih in mertvih!
(Dalje nasl.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. Z napadom prismojenega Kullmanna na Bizmarka išejo sedaj prusaki vse pogladiti in olepšati, kar je Bizmark krivičnega in pregrešnega storil zoper Cerkev, duhovstvo, jezuite in sicer zoper redovništvo ter sploh zoper pravico. Zato so najprej brez vzroka vjeli duhovna Hauthalerja, ki so pa precej potem ga spustili, ko so po vsem svetu raztrobili, da moralični vzrok napada je ta katolišk duhoven. Vpletali so vmes med kri-vičnike katoliške društva, katoliško časništvo, zato da so iztaknili lažnjiv vzrok stikati pri vredništvih, preganjati katoliške društva. „Pridna" Laibaherica je prinesla „eine (boje) der hervorragendsten, erfahrendsten crimi-nalistischen Stimmen", ki brez naj manjši sramožljivosti modruje, da so pravi napadniki ,,morebiti (ali tako!) v kakem kloštru!" (Zakaj ne raji v vrednišnici človekoljubne" (?) Laibaherice?!) Ravno ta pruski „kervavo-sodnji glas" v Laibaherici jo je zvil tako le: mogoče, da so klerikalci nalaš pruski policiji čisto nedolžne duhovne nekako podtaknili, ki jih je zaperla pa nič pri njih ne našla, da bi potlej sum ne letel na klerikalce, ki so po njegovem natolcevanji sploh zadolženi! Tako boje na Kullmannove zaplečnike nikoli ne bo padel ne naj manjši sum, ako je naklep Bizmarka umoriti izmišljen od jezuitov." Kaj pravite k temu ,,ako"? Kaj pravite k
takemu nesramnemu podtikanju in natolcevanju? Kdo
*
bo v pruski deželi, kdo pred „Iiberalnimi" časniki še varen, „ako" se smejo celi stanovi brez kacega vzroka tako gerdobno in brez vsega poštenja natolcevati?
Je morebiti pa slovenski vstavoverec kaj bolj Iju-doljuben od nemškega?... „Narod" v svoji večni laž-njivo3ti je te dni zapisal: „Ves svet sodi, da je katoliško cerkveno ščuvanje mlademu Kulmannu tako možgane segrelo, da je šel „brezverca" Bizmarka ubijat"... Naj bi bil raji pristavil: .,ves mavtarsko-hinavski svet" — ne pa previdni in pošteni ljudje — „tako sodi".
Bizmarku se čudijo, kako je prišel bolan in ves skolehan v Kissingen zdravit se; berž pa ko je bil ostreljen, je bil ves na nogah, se je okrog vozil, se ljudem skazoval, imel govore do občinstva, je sam tekel hudodelnika izpraševat itd. Napad na njega tedaj ni bil tako pogubljiv, kakor napad Bizmarkov na Avstrijo pred kaj leti, ki ga je snoval Bizmark kakor gost v Avstriji v edinosti z Italijo zoper Avstrijo.
Šmartno pod Šmarno goro- C. g. J. Janež, duhovni oskerbnik ratovske cerkve M. D. pri Novi Štifti, je predzadnji teden umeri, ali njegov spomin se bo obranil. Bil ]e častiti starček ponižen, pobožen in učen duhovni pastir. Njegovo ljubeznjivo serce je privabilo mnogo romarjev na Novo Štifto, kjer so pobožno poslušali tolaživne resnice in zadobivali pomoč na svojem težavnem popotvanju tega sveta. S posebnim veseljem je vabil kristjane v bratovšino karmelsko, ki je bila že 1. 1715 tam vstanovljena in l. 18G4 obnovljena. V ta namen je č. g. Janez spisal knjižico, v kteri pojasnuje začetek karmelskega reda in z njim sklenjene velike bratovšine sv. karmelskega škapulirja. Ta knjižica, za vsakega kristjana, posebno za brate in sestre karmelske bratovšine, ima nagovor: „0 Marija, Mati in lepota karmelske
fore, prosi za nas!" V nji je popisana karmelska gora, armeliti, škapulir in karmelska bratovšina.
Prijazne in vabljive so besede bobožnega g. Janeža, s kterimi skuša obuditi zaupanje v lepo bratovšino, in bratom in sestram serčnost ogreti. Opominja jih: ,, Da bi kdo preboječ zavoljo zaderžkov se ne bal v bratovšino stopiti in bi potem zavoljo potrebnega opušenja preveč v akerbi ne bil, naj bo pridjana misel sv. Frančiška Salezija o bratovsinah sploh. Ta je svetoval vsim, ki so ga za svrt prašali, vsim v njih krajih navadnim bratovšinam se pridružiti, da bi se vsili gnad vdeležili. „Vodila bratovšine so, je rekel, bolj svetovane, ko zapovedane. Ce se že nektere redovne vodila brez večega ali manjega greha zamorejo opustiti, koliko več vodila bratovšine! Kar se ud«;m priporoča, je bolj svet, ko zapoved. Kteri dolžnosti za odpustke tirjane opusti, odpustka ni deležen; pa opušenje se zgodi brez vsega grehav Tukaj se veliko dobi in nič ne zgubi."
Se posebej je natisnjeno: ,,Nar potrebniši od karmelskega ali veselega škapulirja", na obrazu s podobo na okrog opisano: „Devotissima Imago B. V. Mariae de Monte Carmelo." —
Ker je bil ranjki g. Janež tudi usmiljenega in dobrega serca in je rad ubogim pomagal, ni mogel dati natisniti še drugih mnogih spisov, ki morajo biti v njegovi zapuščini. Naj dotični gg. sosedji obvarujejo dobro blago! — Vendar je pa nekaj spisov že rešenih, ktere je ranjki starček še v svoji britki bolehnosti prepisoval in prijateljem pošiljal. Tako je pri č. g. Antonu Namretu shranjena pesem od gore karmelske in Elija, od reda karmelskega in z njim sklenjene karmelske marijanske bratovšine. Ta spis je lepo priravnan, kakor za natis pripravljen in je pridjano mnogo učenih opomb — in g. Hicingerjeva pesem: ,,Gora tam stoji karmelska" itd.
Pri tej priložnosti naj se tukaj izpolni tudi lepa dolžnost hvaležnosti. Že utegne biti tega kakih 25 let
ko pride iz Ribniške grajšine g. inženir v okolico pri Novi Štifti in obiše č. g. Janeža. Stanovanje Jukajšno je že staro zidovje in pohištvo je bilo borno. Čez nekaj dni je g. inženir zopet pri Novi Štifti in povabi g. Janeža, naj ga spremi v sosednji gozd na ogled. Na večer se poverneta oba zopet nazaj v farovž. Dobri g. Janež naprosi gospoda za gosta k sebi, odpre sobine vrata in vpelje po navadi g. inženirja v svoje stanovanje; — g. inženir je zadovoljen, miren, ali Č. g. Janež se boječe ozira okoli sebe — in ogleduje vse drugačno novo pohištvo; nič ne ve, kako se je to moglo spremeniti.
Gospod inženir pa vesel, da je častitemu duhovniku zamogel kaj vstreči, pove, da je grajščak Rudež svoje pohištvo podaril farovžu.
Ž a n o v.
It Štajerskega. Ako tudi je že nekoliko kasno, naj povem, da je naše Konjiško kat. polit, društvo po telegrafu prevzvišenemu, in nar slavnejšemu diplomatu sveta, kardinalu Antonelliju naznanilo, kako slovesno se je v konjiški dekaniji slavila 291etnica kronanja sv. Očeta Pija IX. V torek 23. jun. dojde nenadoma telegram iz Rima, da se sv. Oče vsem vernim konjiške dekanije za njih molitve in vošila zahvalujejo, ter jim za to svoj apostoljski blagoslov iz serca podelijo.
Ker bi take slovesnosti k življenjepisu prestavnega sv. Očeta (Marijnega papeža, in čudeža božje milosti, edinega moža sedanjega časa, kateri kakor sinja skala stoji v morju sedanjega potopa, da celi svet v šibre ne gre, in ljubljenca človeštva) veliko pripomogle, je škoda, da se take povsod obhajane slovesnosti v obilnejšem številu naznanile niso. Zato naj povem nekaj od papeževe slovesnosti v Ločah.
Že celi teden poprej se je veselje razlegalo posebno med mladino; zadnje dni tedna so cvetlice nosili, da bi se toliko lepše cerkev in altarji ovenčali. V saboto jutro 20. junija in celo večerko do '/a 10 smo spovedo-vali; namreč šolska in druga mladina, tisti, ki so šest-nedeljno pobožnost sv. Alojzija opravljali, in veliko drugih ljudi je bilo pri spovedi. Zvečer sicer kresov zavoljo dežja nismo mogli zažgati, toliko bolj so pa možnarji germeli in oznanovali veliko slovesnost prihodnjega dneva, kakoršne še svet vidil ni; po večni luči je odpustkom trijančilo, kakor je tukaj o velikih godeh navada; tako tudi o veseli juternici sv. nedelje. Po slovesnem juternem opravilo je bilo skupno obhajilo z ob-hajilnimi molitvami in pesmami in po sv. obhajilu tudi še zato pripraven govor, namreč, kaj hočemo sv. Očetu za vezilo darovati? a) to sv. obhajilo, b) hvaležno serce, c) lep venec sv. življenja... Deklice so imele venčike na glavi, mladenčiki cvetne šopike na persih. Sv. obhajilo smo za sv. Očeta R. P. Pija IX darovali. Na zadnje so otroci nekaj za zajutrek dobili in ^bili so tudi z ličnimi podobicami obdarovani.
Skoraj vsi otroci in tudi drugi so čakali druzega duhovnega opravila, ki se je o '/a 10 začelo s procesijo s presv. Rešnjim Telesom in petjem začetkov 4 evangelijev, kakor je po Štajerskem večkrat in posebno o lepih nedeljah od praznika sv. Rešnjega Telesa do sv. jer-nejske nedelje navada, da bi nas Bog hude ure obvaroval. Po procesiji je bila pridiga od imenitnosti te slovesnosti, sv. Oče: papež križ od križa ... sv. Oče, papež Marije brezmadežne D.... sv. Oče, papež Pij IX so čudež Božje milisti, sicer že v vsem svojem čudovitem življenju, posebno pa kar so bili papež izvoljeni.
Po pridigi slovesna sv. maša, med katero se je Pijeva pesem pela (kakor v Danici 1. 1872), pred zadnjim blagoslovom je bil Te Deuin laudamus... molitev za papeža in 5 očenašev, kakor je bilo od knezoškofij-stva naročeno.
Popoldan so bile pete litanije z blagoslovoma pred prav lepo ovenčanim Marijnim altarjem (brezmadežnega spočetja); in potem so se dolgo ljudje v cerkvi molili in sv. pesmi prepevali, da je bilo veselje poslušati. — Ljudi je bilo toliko, da kakor je bila cerkev natlačena, jih je moralo vender prav veliko zunaj cerkve stati.
Tako smo sklenili veseli dan, kateri nam bo z zlatimi čerkami v serca zapisan ostal nepozabljiv. Bog daj sv. Očetu vse leta sv. Petra srečno doživeti in preživeti, sej so edini steber, edina skala, ki varujejo, da vse ne razpade. — Pij veliki v bojni diki, Čudež Božje milosti! Živi, živi! Nezmotljivi Pij, na veke ljubljeni!
Naše katol.-polit. društvo v Konjicah je na terdnih nogah, v obilnem številu in pridno obiskovano. — Ravno zdaj je sv. misijon pri sv. Jungerti, dve uri od Konjic na Pohorju, katerega vodi sloveči g. oče Jezusovega reda — Valjavec, tudi po Kranjskem znan, izkren govornik.
Nekaj novega se mi je pred tremi dnevi pripetilo, kar še v svojeh 38 duhovskih letih nisem doživel. Ko k bolniku na spoved grem, vidim neka) katoličanov, pa tudi 2 tarmana, ki sta druge vere. Trije preveč „boga-boječi" katoličani so jo v bližnjo hišo potegnili, da bi se skrili pred Jezusom v sv. Rešnjem Telesu — in dva drugoverca sta pa lepo na cesto pokleknila sv. blagoslov prejet. — Tukaj so mi prišle Jezusove besede na misel: Prišli bojo od solčnega izhoda in zahoda, ki bojo sedeli z Abrahamom, Izakom in Jakobom v nebeškem kraljestvu; kadar bojo pa otroci luči (katoličani) pahnjeni v vnanje teme, kjer je jok in škripanje z zobmi.
Žito in drugi poljski sadeži pri nas prav lepo stoje, koder jih niso povodnji pokončale, njiv odnesle, tudi po vinskih goricah se, hvala Bogu! še dosti lepo kaže. Skoraj je čudež, da tersje po nevgodni zimi in merzli spomladi še kaj ima. Kadar tertica v suhi in mehki sneženi postelji spi, in kadar se zgodaj spomladi zbudi, pa hudi mrazek, njen nar veči sovražnik, deleč od nje zbeži; in kadar tertica mila cveti, le v toplo solnce obrača oči, ali hladni dežek je pa v cvetju ne moti, ampak še le o kresu in pred Marijnim obiskovanjem pohlevno obiše, med mašami in ob času branja ji pa jasno solnce pripeka: takrat je vince svitlo, ko čisto zlato in gladko, sladko ko sterd in medica. — Zimski mrazovi so vinski tatovi, spomladanska pozebljina pa smert; ako se terta po volji milo razjoka, je sodov premalo; ako pa solzice sever uledeni, tudi ni vina veliko, pa tudi sladkega ne; če o Marijnem obiskovanju toplo solnčice sveti, gre veselo grojzdice k maši; ako pa dežuje, žalostno gine ko kafra. Nar bolj se po leti trese tersek pred točo, ko je v enih minutah za 2, 3 ali 4 leta ukončan. — Zato imamo po Štajerskem o mladih nedeljah procesije s 4 evangeliji in o petkih po leti gorske maše, da bi nas mili Oče nebeški hude ure obvaroval... Z Bogom!	J. V.
Iz PrimOI8kega. Nekaj bi rad sprožil, kar imam že davno na sercu, namreč, da bi ljuba „Danica", kakor je vlani in predlanskim donasala j ako zanimiva pisma o cerkvenih stavbah, orodji, posodah, oblekah itd., da bi to nadaljevala in razlagala posebno važno vprašanje o „materiji" presv. Resnjega Telesa, o kruhu in vinu, kajti ako je neveljavna materija (podoba), je tudi po nauku naše sv. katoliške Cerkve neveljaven zakrament. *) Mnogo se skerbi po bratovsinah sv. Reš. Telesa za ©lepšanje ubogih cerkev, kar je v današnjih perstenih časih toliko bolj potrebno, da naš narod, v narsvetejšem za-
*) Ker se take želje slišijo tudi od druzih strani, toliko bolj prosimo gosp. dotičnega pisatelja, naj bi izverstne spiee blagovolil nadaljevati.	Vr.
kramentu pri Jezusu samem svojo sveto vero oživlja ter svoje misli k nebeškim željam povzdiguje. Nova doba, doba laži, mnogoterno kvari tudi kruh in vino, da večkrat ni več natorna.
Kruh, ki se za hostije rabi pri vsaki sv. maši, mora biti iz naj bolj čiste (cveta) pšenične moke, ako pa je iz druge materije, je konsekracija neveljavna. Po velikih mestih pa je tudi z moko in kruhom vsakoverst-nih sleparij. Tako mnogokrat pomešajo pšenišno moko s krompirjevico (Kartoffelstarke), ki po izrekih izvedencev ne premenja ne barve ne duha ne okusa moke. Tako va moka pa ima to lastnost, da potrebuje manj vode za testo, ter pri enaki vagi da manj kruha kakor čista moka. (Glej: Venanz Miiller, Kiichenstudien v. Alte u. Neue Welt J. 1870 pag. 28). Je li iz takove krompirjeve moke narejena hostija za posvečenje primerna? Menda nikakor ne. Ako pa je cerkvenik (mežnar), ki hostijo nareja, kupil take moke, in so s" maše opravljale, so tiste maše s krompirjevo moko neveljavne.
Se veliko več ko s kruhom se dandanašje čase počenja z vinom. „Literarischer IIand\veiser iur das katholische Deutschland", 13. Jahrgang, Nr. 1, ima lep članek o „vinum de vite" (p. 8 et seq ). V tem spisu pretresuje tri pisatelje: Francoza dominikanca dr. Rouard de Card-a, ki je pisal knjižico: de la falsification des substances sacramentelles". Po mnenju kritikarja dr. II. Rump-a oče Rouard preveč dopušča, kajti po njem ostane vino veljavno tudi za konsekracijo, ako se mu dostavi čreslovine (Gerbsaure) in alkohola. Druga dva pisatelja: dr. Bersch in dr. Beyse sta neki pisala bolj za tergovce in vinorejce, in se nič ne zmenita za vino, ki se za sv. mašo rabi. Tema dvema je tudi liberalni dr. Vošnjak enak, kajti v kjigi: „Umno Kletarstvo" ne omenja ne Boga ne sv. maše, dasiravno je knjiga od društva sv. Mohora izdana po dovoljenji visokočast. Kcrakega kne-zoškofijstva.
Naš narod pa vino povsod stavi v zvezo s sv. vero, in torej poje o vinski terti:
„Oj žlahtna vinska tertica! Sam Bog te je sadil, In Jezus v evangeliju Je tebe počastil." i. t. d.
Ako bi dr. Vošnjak kaj tacega zapisal, bi ga klerikalcem prištevali, to bi pa bilo prehudo strašilo zanj. Knjiga: „Umno kletarstvo" je bolj za učene ljudi pisana nego za prosto ljudstvo, dasiravno je sicer izverstna. Prašal sem mnoge mojih faranov, ki so v društvj sv. Mohorja vpisani, ako so čitali ono knjigo, pa vsi so rekli, da ne, kajti je ne umejo. Duhovniki pa, posebno oni, ki nimajo iastnih vinogradov, in so torej prisiljeni vino kupovati, bi prav storili, da to knjigo prečitajo, posebno v (3. in 7. poglavji, kjer se govori o poboljšanji mošta in pomnoženji vina: Vino se poboljša: 1. Z do-danjem alkohola. Tukaj pravi dr. Vošnjak: „V slabih letinah ni ga boljšega, prostejšega in cenejšega sredstva, poboljšati slaba kisla vina, nego moštu dodati alkohola. Vinorejci! sezite po tem sredstvu in ne dajte se plašiti po starokopitnih predsodkih!" — Dobro! da bi alkohol samo iz vina žgan bil, kakor ga neki Francozi rabijo; ali ako se rabi alkohol iz žita ali iz krompirja, ki se nič ne razločuje od vinskega, je-li potem veljavno tako vino s krompirjevim alkoholom pomešano za konsekracijo ? — 2. Chaptalizovanje vina — da se moštu doda cukra. — A cuker se iz mnogih stvari dela. Za vinoteržca je to vse eno, ali za duhovnika menda ne more biti, ako hoče veljavno konsekrirati. — 3. Galli-z o vanje z dodanjem vode: „Po Nemškem že skoro v vsih krajih tako ravnajo". — 4. Petiotiziranje z vodo in cukrom. Teh reči ni vnemar pustiti; treba je prevdariti, v kterih primerljejih je nevarno za sv. mašo,
da utegne biti neveljavna, ako vino nima več prave na torne lastnosti.
Slava Bogn!
Vse st varjenje naj se skuša 81avo-hvaliti Gospoda, Hvali njega moja duša Od izhoda — do zahoda!
Jeran.
Slava! — Bitje neizmerno! Slava! — kličem ti v višine, Milo na-me zri, ki verno Molim — prah, Te, solz doline. — Naj tolaž serce okuša, V Tvoji slavi, Vekoviti! Večno Te z men6j slaviti Vse stvarjenje naj se skuša!
Preslavljaj Boga, sin zemlje; Vse, kar imaš, je od Njega, — Kdo nesreče ti odjemlje? Kdo kot On te var'je zlega? Serce, um, posluh, ok6, da! — Vse v Njegovo slavo vabi, Nikdar in nikjer ne zabi Slavo-hvaliti Gospoda.
Oj preštevaj, če si v stani, Večnega darčv darove, Ki smo revni jih zemljani Vžili iz rok6 Njegove: On pregrehe nam odpuša, Je rešitelj iz britkosti; Zbudi se serce v radosti, Hvali Njega, moja duša!
Slava! Tebi o Neskončni! Slava! Bitje milostljivo! Slava! na višavi solčni! Slava! kliči rajstvo živo! Slava! kliči vsa priroda! Slava! naj moj duh ti peva, — Slava! — naj germi — odmeva Od izhoda — do zahoda!
Kad o s lav.
Cmerikar.
Zadovoljnost in nezadovoljnost Človeških otrok.
Bolj ko liberalizem čenči o blaženosti sedanjega iivljenja, več je nezadovoljnih ljudi. Svet pa je tako vstvarjen, da popolnoma zadovoljen ni živi človek pod solncem, in to je živi dokaz, da nismo za ta svet stvar-jeni.
Narveč nezadovoljnih pa je med tistimi meseneži, med tistimi sitimi, ki drugim čenčajo, da samo v m e-senosti, v sitosti, v bogastvu je sreča.
Neki človek, imenujmo ga „Čmerikar", v prav lepem stanu, je poslušal in bral prostomišljaake čenče in bedarije, in postal je silo nezadovoljen s svojim stanom, godernjal je čez ljudi in Boga, češ, da so ga v ta stan pripravili, ki ni zanj, da v drugem bi bil srečen.
Neprevidoma se mu nekaj posebnega pred očmi snuje. Vidi angelja kakor poslanca Božjega, kteri stva-
rčm milosti deli in vsakemu njegove želje spolni, njegovo prošnjo usliši. Med drugimi pridejo pred njega trije s svojim stanom nezadovoljni ljudje in prosijo, naj jih v druge stanove prestavi.
Pervi pride kmetič in prosi:
O preljubi nebeški poslanec, premeni mi stan, moj stan je vse prehud in pretežek. Vsem moram pokoren biti, vsem plačevati, vse prerediti, pa delati in stradati huje od živine.
Angelj. Kaj pa bi rad bil, ljubi moj kmetič?
Kmetič. Naredi me cesarja.
Angelj. Zgodi se ti. Pojdi, ti si cesar odsihmal.
Drugi pride kralj in prosi:
Nebeški poslanec, prehudo je za-me; vsim ljudem zapovedovati, vsim postave dajati, pa nobeden ni čisto zadovoljen, in zraven tega so še taki, ki mi stan zavidajo, po življenji strežejo. Prosim te, stori me pripro-stega kmetica; tam bom mirno živel.
Angelj. Prav; bodi kmetič in vživaj blagre tega stanu.
Tretji pristopi človek, ki po okolišinah živi v prostem stanu, neoženjen in brez tako imenovanih družinskih blagrov. Oh, moj nebeški poslanec! prosi tudi ta, vse mi kliče na ušesa, da moj stan je zopernaturen, in res se mi zdi zmeraj težji: prestavi me vender v blage družinske okolišine, kar „omikani" imenujejo „naturen stan". Angelj mu privoli in samec je oče obilne družine.
Zraven je pa še toliko druzih nezadovoljnih, da angelj potrebuje več let za njih zaslišanje. Vsak pa se vesel verne spred angelja, ker je uslišana njegova prošnja za spremenjenje stanu.
Zdaj do vender svet zadovoljen, pravi dobri angelj, ker vsim njih prošnje uslišujem, in sam je vesel.
Pa kaj se zgodi? Še veliko se jih gnjete k angelj u 8 prošnjami, — že se povračajo pa tudi pervi prosivci nazaj in tišč s prošnjami k angelju.
Kaj pa čete vi? Sej sem vam prošnje uslišal in spolnil vse vase želje, pravi angelj začuden.
Najprej se verže na kolena pred angelja bivši samec in poznejši oče družinski, za njim pa tudi cesar in kmetič, in veliko kardelo druzih.
Vsi kličejo z enim glasom: „Nazaj, nazaj v po-prešnji stan!"
Zakaj pa to, reče angelj; sej ste vsi dosegli, kar ste želeli ?
Oh, kako lepo brez naj hujših butar živel sem poprej, začne razlagati bivši samec, in nikoli ne more dopovedati, kakošne britkosti si je z ženo in otroci nakopal , v kakošne kleše je prišel, kako ga eno od dru-zega huje pekli in terpinči, in sklene z besedami: „Zdaj še le prav živo spoznam, da tisti stan je vsakemu najboljši, v kterega njega pripelje Božja previdnost, ne pa kterega bi si sam pozneje rad zbiral in prebiral." Ravno to mu bivši cesar in kmetič priterdita in vsi drugi za njima. Vsak popisuje, kako je še le zdaj prav nesrečen postal, ko je menil, da si je srečo pridobil. —
„Čmerikar" gre nekoliko bližej k tim večnim ne-zadovoljcem vidit, kakošni so ti ljudje, ker za malo se mu že zdi, da angelju tolik nepokoj delajo... O joj ! kako se prestraši, ko vidi samega sebe med njimi naj čmernišega. Vse ga pretrese in plane kviško. Tisti trenutek pa je že na kolenih in Boga hvali, da vse to so bile le sanje. Od tistega časa ni več tožil čez svoj stan, temuč stanovske dolžnosti je zopet natanko spolnoval, in spoznal, da: „Bog vsim in vse prav ravni", če tudi človek vselej ne zpozna.
Razgled po »retu♦
Avstrijansko. V Išelnu je bil osebni shod avstri-janskega cesarja s pruskim 14. t. m. prav prijazen; hočejo pa vediti, da v politiki med Avstrijo in Prusijo ni več tiste priserčnosti, kakor je bila poprej. — Nastopno popotvanje cesarjevo v Prago imenuje eden dunajskih listov prav pomenljivo.
Laško. Veliko jetniško vodstvo je dalo za leto 1872 števski pregled hudodelcev na Laškem, iz kterega je razvidno, da imenovano leto je prišlo v ječe 1133 dečkov (fantičev) in 150 mladih deklin zarad storjenih hudobij. „Unita" pravi: ako je sploh prežalostno brati pošteve kervavih sodnij in strahovito viditi napredek hudobij in hudodelcev na Italijanskem, zares njemu, komur je mar prihodnjost, ne more nobena štatistika huje serca podirati, kakor le ta, ne toliko zavolj števila zadolženih, kolikor zarad nežne mladosti." — Malo poprej smo brali, kako sta dva še ne dobro osemletna smerkovca bila z nožmi okervljena. — Kdor hoče tolovaje odrediti, mu je prav lahek pomoček: mladino k zaničevanju sv. vere in njenih učenikov zapeljevati po časnikih in vsi h za-ničljivih pomočkih, — pred sodnijo tirati poštenjake (naj boljši može so zadnjič na mesce in leta obsodili, ki so Piju IX „papežu-kralju" slavo klicali!); pregrehi nasproti pa vsako potuho dajati; kovati postave, ki jih katoličan spolnovati ne sme, potlej pa z drakonsko neusmiljenostjo prestopovalce treti — (gl. na pr. Prusko), — in kmali je namen dosežen.
— Ker je na Laškem v vsem občinskem življenji zmiraj huje, tudi liberalni časniki zmiraj z veči skerb-Ijivostjo pretresujejo, kje da je vir toliko hudega na vse strani. „Opinione<( 11. julija nahaja vzrok nesreč v mlačnosti laske sodnijske pravice, v laških magistratih, ki pozabljajo, da so postavljeni v brambo poštenih in v zatiranje sleparjev; v sodnijah, ki ne vstrezajo svo jemu poalanju, kakor bi bilo potreba, da bi poštenim ljudem zaupanje vdihali; poslednjič v tistih, ki volijo predsednike, sodnike civilnih in kaznovalnih sodnij, svetovalce za pritožbe in za ovračanje tožb." — Tudi „Di-ritto" ponavlja 14. julija: ,,Rakova rana je v sodnijski oblasti", in pristavlja: „Hudodelne strasti se z oklepov spušajo, očitni služabniki (vradnije) niso več varni, tudi ne očitni denar več branjen, in pošteni tergovec je prisiljen zatisniti eno oko, včasi tudi obč, in poklicati v delež svojih postavnih dobičkov koga, ki nima pri tem nič pravice, ter le žugaje dobiček vleče." — Hudo mora res biti, ker si upajo časniki tako pisati in gosposke na odgovor klicati; toda odgovorni so vsi, kteri so po-mogli očitno pravico moriti, in tudi terpeli bodo vsi, dokler je ne bodo oživili! Čudno je res, kako se hudo samo mašuje nad hudobnežem.
Rim8ko. 12. julija so bili vsi Rimski vstavi zbrani pred sv. Očetom v Vatikanu, namreč: Propaganda, vstav amerikanski, Pijev latinsko-amerikanski, germano-oger-ski, angleški, škotski, poljski, belgijski, greški in fran coski sv. Klare.
Besede, ki so jih sv. Oče odgovorili na preblago adreso, ki jo je bral P. Frejd, vodnik francoskega seme-niša, so posebno podučljive tudi za mlade duhovne, ki ravno iz raznih semeniš izhajajo v duhovsko pastirstvo, toraj naj jih tukaj postavimo. Častitljivo in plemenito so sv. Oče pričeli:
„Prav po resnici je bil v vas vsih imenu pojasnjen družbinski stan in stan katoliške vere po rektorju vstava s v. Klare. Posebej pa je bilo povdarjeno, da veliko je sovražnikov, ki Cerkev napadajo, in ki bi jo radi raz-
djali, in da bi to razdjanje dosegli, segajo po raznoterih pomočkih, zdaj po očitnem nasilstvu, zdaj po skrivni goljufiji, zdaj po potuhi; zakaj vsi pomočki so dobri sovražnikom Božjim, samo da bi namen svoj dosegli. Toda nikoli ne bodo tega dosegli, in mi imamo zmiraj pri rokah poživljati svojo vero z besedami božjimi: Portae inferi non praevalebunt" — peklenske vrata je ne bodo premagale.
Zraven tega pa so še vam mladim, ki ste od Boga odmenjeni oznanovati resnico po raznih delih vesoljnega sveti, vam posebno so rečene besede Jezusa Kristusa, ki smo jih d&vi brali v evaogeliju: „Varite se lažnjivih
prerokov".
Veliko jih je, o sinovi, veliko je teh lažnjivih porokov. Varite se vsih tistih, ki pridejo v Svetiše, pa ne skoz vrata. Varite se tistih, ki so učeniki laži, pravi poglavar aposteljnov. Varite, varite se tistih, ki polni samih sebe — so nezmerno napuhnjeni, pravi aposteij. Prevzetnost ima le eno samo nogo, in lahko se prekucne, kakor se je toliko prevzetnih strahovito prekucnilo. Varite se tacih, ker so brezbožni, in ne le brezbožni, temuč aposteij sv. Juda Tadej jih popisuje s celo versto pridevkov, ki že samo njih branje budi strah in grozo.
In vender so to tisti, ki govore na učilnih stolih, in so iz učencev resnice postali učeniki zmote in laži: Varite se. Zoper te tedaj se morate bojevati z vsim orožjem, ki ga imate, z učenostjo, z neomadežanim življenjem, s poterpežljivostjo, zakaj Bog vas pošlje sicut agnos inter lup os — kakor jagnjeta med volkove.
Med temi, ki se morate bojevati z njih zmotami, jih razsvitljevati in jih v očnjak vračati z božjo milostjo, so nekteri gluhi za vsako opominjanje, m a le diet i o-nis filii — otroci prekletstva, bi rekel sv. Peter: ti so »lepi in vodniki slepih, in torej jih pustite samim sebi: Ubi non est auditus, non effundas ser-m one m — kjer ni posluha, ne zapravljaj oznanovanja. So dalje mnogi drugi goljufani, in te je treba klicati z vsimi pomočki, ki jih navdaja delavna ljubezen, in pripeljati jih, ako je mogoče, k nogam našega Boga in Odrešenika. Vse pomočke je treba rabiti, toda niso vsi pomočki v rokah vsih.
Nekteri, okovarjeni z velikim umom in mnogo učenostjo, bodo kos vojskovati se z velikani nejevernosti. Drugi, kterim je Bog dovolil manjši bistrost, bodo pa tudi pripomogli k zmagi resnice, ker bodo kupčevali s tem talentom, ki so ga prejeli od Boga.
(Kouec nasl.)
Listek za raznotero robo in blago.
Naša Gospa presv. Serca!
Novi naslov, blaga Mati, Zveseljuje nas močno, — Dražji ko zakladi zlati, Z njim odpremo si nebo.
Da b' ljubezen ponovila, Se med nebom in zemljo, Si Marija nas učila, Klicat" te „Serci Gospo".
Da britkosti in težavi Bode želo vlomljeno, Ljuba nasa Mati pravi: „KIič'te v me, Serci Gosp6!"
Da sovražnost satanova Mira ne zatre serca, Urno, urno zdihni z nova: „Vari me, Serca Gospa!"
V smertni uri duh trepeče, Iti mu je pred sodbo; Mat' pristopi, milo reče: „Upaj sin v Serca Gospo!"
Bodi torej poČešena, Svetega Sercd Gospd! Ker na klic tega imena Odpreš Serce Jezusa;
Milost z njega se razlije, Vse^jritkosti reši nas; In ko zadnji hip odbije, Mir zašije večni čas.
K u k ec.
Velikansko jabelko za stolp pri cerkvi Marije Device v Logu pri Ipavi je pozlatil gosp. Zadnikar v Ljubljani in se je te dni odpeljalo v Ipavo. Visočine ima 4 čevlje, v premčrniku 'd*/„ č. in tehta 1 cent. Za pozlačevanje se je porabilo 40 cekinov (gornji del trikrat, spodnji dvakrat pozlačen) in ima terpeti 200 let. Magnet je obložen s platino. Jabelko derži 13 veder tekočine. Od kotlarja velja jabelko 112 gl., pozlačenje in magnet z drugim potrebnim vred 293 gl.
V GradCIl je po 401etnem delu šel v pokoj slavni zgodovinar in cerkvenopravnik na ondotnem bogoslov-skera oddelku, dr. Matija Robič. Njegova cerkvena zgodovina se rabi po mnozih šolah, na pr. na Švicarskem.
Na Koroškem, kakor piše „Klagenfurterca", hoče Stremajer cerkveno štolo vravnati in kliče srenjske pred-stojništva, da naj svoje pritežnosti v tem oziru razode-
Kje pa je ostalo cerkveno predstojništvo? —
Na Gesko ima neki 8. kim. priti Njih veličanstvo svitli cesar in biti pri naslednjih vojaških vajah. „Ver-iassungstreuerji" že zdaj nevošljivosti vsi trepečejo, da bi o tej priliki kaka kapljica cesarske dobrote v politi-škem oziru tudi na Češko ne priletela. Čudno je, kako brezobzirno na Njih veličanstvo smejo listi pisariti, kakor da bi vladar pri vstavovercih za vsako stopinjo, za vsako djanje inoral privoljenja prositi! Se bolj Čudno, da se kak vladni krušoik upa v taki rog trobiti.
Sv. Oče so pariškemu nadškofu kardinalu Guibert u podarili prekrasen kelih silo lepega dela, ki bo služil za pervo sv. maso v novi cerkvi na homcu mučencev (Montmartre) v Parizu.
Na Parskem gosposke razkolniškemu škofu Rein-kens-u niso dovolile deliti birme.
Laški blagri. Pod „novo svobodo" imajo po vsem Laškem toliko nadlog, kolikor po Jutrovem kobilic. Med drugim so večne rogovilstva zarad dragine žita in sploh živeža, če tudi letina ne kaže prav slaba. V enem kraju se priderve izstradane ženske in otroci k pekom in pro-dajalnicam kruha in jim vse pobero. V drugem ulomijo v žitnice s silo, žito derhal pograbi, pa hajdi z njim domu Sploh pa kričč in se derejo do groze po potih in ulicah, da naj se cena živeža zniža. Vmes pa se razodevajo tudi i udečkarske prikazni. Zraven tega se pa vedno na-znanujejo nove morije in pobijanja bližnjega in samih sebe, tatvine, ropi itd. Na Napolitanskem sta bila v krat-
kem dva 81etna poba z nožmi ranjena. Drugač biti ne more, kjer vlada podpira nejevero in daje zglede mnogoterih zanikarnost. —
Mestna gosposka v Florencu je 11. t. m. odločila tisuč lir v pomoč odboru za protestanške šole. Vstava laškgga kralja pa pravi, da katoliška vera je edina vera italijanske deržave. Tedaj sama laž in farizejstvo.
¥ Torinu na Laškem je bila 9. t. m. preiskava v stanovanji vrednika dnevnika „11 Proletaiio'-. Ta preiskava se je zgodila vsled sodnijskega naznanila z Reke na Primorskem, ker zaperii so tukaj neke rudečkarje, ki so bili boje dopisovalci in naročniki omenjenega lista.
Francosko je bilo pred nekterimi mesci zaverglo lepo priliko svojega kralja na prestol poklicati, in zdaj ne more k pokoju priti. Komaj se vstanovi ininisterstvo, že spčt odstopa. Ravno sta dva ministra odstopila, hočejo pa boje iti vsi, in prejšni predsednik Boglie ali pa vojvod Decazes bi imel nalogo sostaviti novo minister-stvo. — Za zdaj je menda še obviselo.
Baron pl. Barlingue, stotnik francoskih oklepnikov v bitvi pri Worth-u (6. avg. 1870), je zapustil vse svitle vojaške upe in se je podal v kartuzijanski red, ki je zraven Trapistov naj ojstrejsi vsib redov.
Na Spanjskem Karlisti dobivajo čedalje več dežele, orožja in tudi spoštovanja pri narodu. Republikanci grabijo po naj zadnjih, obupnih pomočkih, kakor je vesoljno vojskino stanje po vsi deželi. Lepi so to „svobo-doljubi!"
¥ Bromtom n blizo Londona zidajo prelepo novo katoliško cerkev na naj lepšem kraju, ki bode dodelana v 3 letih in bode stala poltretji milijon frankov. Ni čudo, da velikansko napredovanje katoličanstva pri spremišlje-nih Angličanih liberalcem tako hudo po kosteh grebe.
Angleško-protestanški dnevnik „Standart" si lase iz čopa puli zavolj tega, ker se katoliška vera s toliko naglico razširja po Angleškem, po Ameriki in Belgiji. — Nič ne de, sej pri nas marsiktera še celo katoliško-rojena zanikarnost žolča in jeze poka, ker ne more katoliške Cerkve s svojo umazanostjo zakidati. Nasledek tacega sovraštva pa je, da se vera le toliko bolj vterjuje.
Vikši Škof v Braziliji in ondotni pervostoljnik Emanvel pl. Silveira je 25. rožn. umeri v Bihiji. Imel je 11 poddružnih škofov.
DuhorsHe spremembe.
¥ Lavantinski Škofiji: Č. g. Martin Kramberger je postal kurat v Kebeljnu. — Umerla sta čč. gg.: Juri Caf, beneficijat na Ptujem, 3., in Martin Mihelin, župnik v pokoju v Brežicah, 14. jul. t. 1. R. i. p. — Gor-njograška župnija je do 18. avgusta razpisana, benefi-cium na Ptujem pa do 22. avgusta t. 1.
MMobroini darovi•
Za sv. Očeta: Iz Čateža pri Kost. po č. gosp. fajm. S. Zadniku 6. gl. — Duhovnija Gotoiška po svojem č. gosp. duh. pastirju 8 gl. — Iz Kamnika v papirji 17 gld. 4(5 kr., v srebru 15 gld. 48 kr. — Iz gornjega Tu-hina v pap. 3 gl., v srebru 4 gl. 55 kr. — iz spodnjega Tuhina 18 gl. — Iz Motnika 5 gl. — Iz Spitališa o gl. — Iz Tujnic 5 gl. — Iz Nevelj 3 gl. 30 kr. — lz Rove 2 gl. 35 kr. — Z Berda 2 gl. — S Sorice 6 gld., 1 tol. in 72 kr.
Za družbo sv. Bonifacija: Iz Kamnika 7 gl.
Odgovorni vrednik: Laka Jerau. — Tiskarji in založniki: Jozel Ulazuiknvi dediči v Ljubljani.