Obrež pri Srediiču. Dne 4. t. m. popoldne je odšel od svojega doma vžitkar Mihael Trstenjak v smeri proti Sv. Miklavžu, kot ao ga njegovi domači pri iskanju sledili. Odšel je pod pretvezo, da gre v gozd nabirat gob. Ker pa je mož nekoliko zmešan, se je gotovo v gozdu izgubil in tako zgrešil pot nazaj domov. Dosedanje poizvedovanje po njem je bilo brez uspeha. Mož je srednje postave, zagorelega obraza, sivih brk, atar 79 let. Oblečen je bil v cajgaste, rujave hlače; ima na^-sebi dve suknji, od katerih je ena letna črna, ena pa zimska rujava; hlače so nekoliko zakrpane. Obut je bill v čevlje. Podpisana proai, da kdor ve kaj o njem, naj blagovoli sporočiti na naslov: Marija Trstenjak, Obrež, pošta Središče ob Dravi. Iz laikega okraja. V Um okraju, lzvaemSJ občin« Trbovlj« in Dol, ]'• najvač kmetov ia malih posestnikov. Km«tj« to Uto nimaj« rožnatih časov. Celo leto so se žgali na •olncu, mnogo delali in radi suše ne preveč pridelali. Trdo bo za mrvo za zimo. Pšenica jt še precej lepo obrodila. Koruza srednje, krompir srednje, ajda srednje, sočivje pa s« je radi suše poaušilo. Največji up in največje veselje našega kmeta je živinoreja. Nikjer ne najdeš tako lepe živine, kot v teia okraju. Saj pa naš kmet skrbi bolj za njo, kot sam za sebe. Toda cena 7—8 Din je malenkostna, v predvojni dobi pa 43 krajcarjev. Tedaj se je meso prodajalo po 50 do 60 krajcarjev, danes pa se po 64 kron. Takoj je razvidno, da je tukaj prizadet zopet !• kmet. Ne jezi ae naš kmet še toliko na ___•aarje, kot pa na trgovce. Kako pa nekateri trgovci delajo z našimi kmeti, to je neka.j nečuvenega. Lahko se dokaže, da nekaUri trgovci v laškem okraju prodajajo •voj» blago za 25% in še dražje kot v drugih raestih. Saj pa imajo tudi uspeh. Okoličani dobro poznamo nekatere laške došlece, ko so prirajžali s kovčeki v Laško, danes pa posedujejo krasne palače, avtomobil« in bogve kaj še vse. Naš kmet pa je podoben zolu. Kar po dnevi pripravi, po noči mora pojesti. Kako nekateri delajo z našimi okoličani, naj bo sledeče za vzgled: Neki mož je prišel k Laščanu lepo prosit, da bi si itposodil za 24 ur 200 Din. Kot kavcijo mu j* položil hranilno knjižico v vrednosti 12.000 Din. Mož je v 24 urah denar vrnil in moral plačati obresti 50 Din! še grše Je, č« Ima denarni zavod tako bolezen! Sicer pa ai lahko pomagamo pred takimi in si vsi pamatni tudi bomo! Mari.a Raka. Tukajšnji šolski odbor j« sklenil soglasno, da se odpošlje eahvalno piamo dosedanji tukajšnji šolski upraviteljici gdč. Mariji Jager, prestavljeni v štor«. Blizu deset let je tukaj delovala _. neumorno požrtvovalnostjo in si pridobila ne le erca hvaležnih otrok, temveč tudi roditeljav, kakor tudi hvaležnost in spoštovanj* Tsega prebivalstva. Ljubi Bog ji bodi bogat plačnik! — Šolski odbor je pa sklenil tudl •noglasno, da se zaprosi naše poslance, naj d«lujejo na to, da se vsaj za Slovenijo prekliče uredba od 2.*maja 1927, tičoča se uredb« šol, šolskih odborov, obravnave šolskih kazni itd. Zlasti obravnava šolskih kazni j» Ulko zoperna krajevnim šolskim odborom, da jim je nemogoče poatopati po eakonu, ozir. uredbi, ne da bi ne nastala mržnja, jeza ia sovraštvo med samimi sos«di. Narodni poslanci se naj naprosijo, da na vso moč d»lujejo na to, da se sklene okvirni zakon za vse kategorije šolstva, izvzemši vseučilišče, Sloveniji pa podeli potem avtonomija glede tega šolstva. Tako bo najgotoveje ustreženo potrebam šolstva, šolnikom in šolarjem ter njih roditeljem. Dosedaj je namreč vsaka novotarija le poslabšala prejšnje stanje. Galiclja. Tukaj je pretekli teden umrla Neža Podpečan v starosti 84 let. Rajna je bila mati vlč. g. župnika Jerneja Podpečan, ki je pred leti umrl na Tinju. Rajna je bila vzorna mati, dobra soseda, ki se nikdar z nikomur ni prepirala, živela v lepi slogi doma in z vsemi. Kako je bila priljubljena, je pričal njen pogreb, ko jo je spremljalo na zadnji poti toliko ljudi, da Galicija dolgo že ni videla takega. Bog ji daj večni mir in pokoj! Dramlje. V nedeljo, dne 21. t. m., bodemo pri podružni cerkvi sv. Uršule slovesno obhajali lepo nedeljo. Ker je sv. Uršula že od nekdaj zelo priljubljena in daleč na okoli znana romarska pot, se pričakuje tudi letos, da bodo častilci sv. Uršule prihiteli v prav obilnem številu na ta prijazni griček med vinske gorice. Slovesno sv. opravilo bo ob 7. uri, drugi ob pol 11. uri. Torej v nedeljo na veselo svidenje pri Sv. Uršuli! Polzela. Kdo si ne želi dandanes kolesa, katero ga brzo prenese iz kraja v kraj, kdo ne bi rad zvečer poslušal pri radio-aparatu slovensko pesem, dnevne novice, tržna poročila, kateri kmet si ne želi danes modernega železnega pluga! Mnogovrstne so naše želje, samo mošnjiček si mnogokrat ni z njimi prijatelj ter večkrat grozi z odpovedjo zvestobe. Pri tomboli Kat. prosv. društva na Polzeli, katera se vrši v nedeljo, dne 28. X., pa se nam nudi prilika, da za 2 Din dobimo novo kolo, nov radio-aparat, nov železni plug in še mnogo, mnogo drugih stvari in to samo za 2 Din, kolikor stane ena tablica. Z nakupom istih pa nam pomagaš graditi društvu tudi društveni dom, za katerega je namenjen čisti dobiček. Kupujmo tablice, da pomagamo graditi dom, da se čim brže razširijo naše ideje, da val naše prosvete gre v vsako vas, da čim prej izorjemo ledino ljudske izobrazbe. Bog živi! Sv. Hartin na Pohorju. Dne 28. m. m. je mirno v Gospodu zaspal, spreviden s sv. zakramenti za umirajoče, priden in dober gospodar Martin Pečovnik po domače Marant star 56 let. Hudo in težko, že v svetovni vojni nakopano bolezen je potrpežljivo prenašal. Pred hišo žalosti je z lepimi besedami orisal pokojnikovo življenje gospod Leop. Vorša. Ker je bil rajni dobrotnik prostov. gasilnega društva Sv. Martin, se je tudi isto udeležilo pod vodstvom g. Podvršnika pogreba. Ogromna množica sosedov in tujcev se je udeležila njegovega pogreba, kateri se je vršil od doma. Žalujoči rodbini Pečovnik naše sožalje, pokojni naš Martin pa naj v miru počiva! — Ker še do danes niso imeli vrvi za pokopavanje mrličev na tukajšnjem pokopališču, sta kupila dve novi, 6 metrov dolgi, g. Leopold Vorša, trgovec, in gdč. M. Motaln, posestnikova hči v Bojtini. Hvala njima! Vuzenlca. Častilcem Matere božje na Kamnu iz vuzeniške okolice se naznanja, da bo pri Devici Mariji na Kamnu zadnja služba božja letos dne 28. oktobra, 22. nedeljo po binkoštih, kot zahvalna služba božja ob 10. uri dopoldne. — V Vuzenici bo ta dan služba božja ob 7 uri. Puščava. Pri nas se je v zadnjem času zgodilo precej slučajev ponesrečenja ljudi. V petek jutro si je zlomil nogo pekovski pomočnik pri Mariniču, ki je padel na mokrem cementovem tlaku. Odpeljali so ga v mariborsko bolnico. — Učenec II. razreda Franc Lampreht si je zdravil tudi nogo, katero mu je strl domač kozel, ki ga je trknil in vrgel po tleh tako nesrečno, da je bila noga zdrobljena. — Marka Lampreht je zadel kos lesa od sekolorja v desno oko. — Alojz Paulič je pri obešanju koruze padel iz lestve tako nesrečno, da si je natrl kost na levi roki. — Lahko pa tudi poročamo nekaj veselejšega! Naša Puščava se probuja! Po prizadevanju našega vlč. g. župnika se je pri domači cerkvi marsikaj spremeniIo. Popraviti in preslikati so dali podružnico sv. Ane. Hribček, kjer ta cerkvica stojl, je dobil naenkrat čisto drugo lice. Nepotrebno grmovje in drugo drevje je odstranjeno. Okrog farne cerkve se snaži in popravil se bo tudi zid. In ko pridejo na drugo leto zopet romarji k nam, bodo gotovo tudi veseli lepe izpremembe. — V službo so sprejeli organista, katerega že tudi 10 let nismo imeli in veselimo ae že naprej novega in lepega cerkvenega petja. Poživili so na novo dekliško Marijino družbo. Ravno tako red sv. Frančiška. Ohrani nam ljubi Bog našega dobrega dušnega pastirja še dolgo let! Sv. Barbara v Slov. gor. V sredo, dne 10. oktobra, smo imeli komisijonelni ogled terena za gradnjo nove okrajne ceste Korena —Spodnji Duplek, in upamo, da bomo spomladi začeli z gradnjo. Občina bo pričela z pripravo materijala že sedaj. Oblastne in okrajna faktorje pa prosimo, da bodo nas tudi v prihodnje podpirali in naše ljudstvo jim bo ostalo zvesto in hvaležno. — Na praznik Vseh svetnikov bomo imeli blagoslavljanje spomenika žrjvam iz svetovne vojne, katerih je 70, res veliko število. Spomenik bo stal na pokopališču v obliki piramide z imeni vseh padlih. Prosimo še vse, ki so obljubili prispevke k spomeniku, da iste dajo takoj odboru. — Tukaj je umrl najstarejši mož župnije g. Matija Satler iz Viničke vasi, star 96 let. Naj mu bo doraača zemljica lahka, rodbini pa naše globoko sožalje! — Letos smo imeli v splošnem sred njo letino, samo pri senu bolj slabo, sedaj pa nara nagaja deževje pri spravljanju pridelkov. — Bližajo se dolgi jesenski in zimski večeri. Prijatelji, ali že imate naročeno pošteno katoliško časopisje? Tudi naše iz, obraževalno društvo misli oskrbeti več novib. knjig za zimske večere. Sv. Benedikt v Slov. gor. Dekliška zveza priredi v proslavo 251etnice svojega delovanja v nedeljo, dne 28. oktobra, od pol 8. do pol 11. ure dekliški tečaj v društveni dvorani, ki ga bo vodila g. Marija Štupca iz Maribora. S predavanji nastopi več govornic in govornik. Tečaj bo velezanimiv. — Isti dan popoldne bo po večernicah v dvorani krasna dekliška akademija z izbranim vzporedom ki ga zaključijo skioptične predstave lurških čudežev. Zavedna dekleta iz domače župnije in iz soseščin: na veselo svidenje! Zlbika—Tlnsko. Romarjem, častilcem ter dobrotnikom M. B. na Tinski gori sporočimo veselo vest, da bo na Žegnansko nedeljo, dne 21. t. m., velika svečanost ob priliki blagoslovljenja novih zvonov. Vrli romarji, prihitite ta dan na Tinsko goro! Sv. Anton t Slov. gor. Dne 14. oktobra t. 1. se je slovesno blagoslovil in otvoril novozgrajeni Društveni dom pri Sv. Antonu v Slov. gor. Že od leta 1921 in 1922, ko je vlč. g. Gomilšek, župnik od Sv. Benedikta, na občnem zboru našega kat. bralnega društva posebno priporočal zidanje Društvenega doma, je bila to do danes iskrena želja vseh zavednib. Antonjevčanov. Leta 1924 se je uetanovil orlovski odsek, kateri je pod vodstvom Blaža Močnika priredil v prid zidanju efektno loterijo, od katere smo dobili prvi in glavni financijelni vir. Dne 6. februarja 1927 se je sestavil prpravljalni odbor in dne 23. oktobra 1927 stalen gradbeni odbor. Odbor je šel krepko na delo in kljub hudi borbi za stavbeni prostor se je dne 28. maja t.l. slovesno blagoslovil temeljni kamen. Takoj za tem se je pričelo z delom, a na prizadevanje raznih elementov se je to moralo usta viti. Med tem se je pa pričela graditi druga flvorana za Prvo tamburaško društvo, včlanjeno pod ZKD. Šele dne 7. julija, po komisijanelnem ogledu sreskega poglavarstva smo dobili stavbeno dovoljenje in kljub najhujšemu poljskemu delu pričeli z zidanjem. Pohvalno moramo omeniti izredno požrtvovalnost župljanov, kateri so malodane vsi brez izjeme dovažali brezplačno stavbeni materija lin darovali stavbeni les. Sivolasi 661etni načelnik gradbenega odbora g. Ivan Jurančič je redno vsak dan skozi štiri mesece brezplačno nadzoroval delo in tudi še sam marijivo delal. Blagemu možu v imenu uka- in prosveteželjne mladine prisrčna zahval ain večen spomin! — Omenim še denarne prispevke: domača posojilnica 5000 Din, ministrski predsednik g. dr. Korošec 1000 Din, Adolf Dominkuš 500 Din, po 100 D Fran.jo Žebot, A. Neudauer, L. Poljanec, narodni in oblastna poslanca, Franc Satler, kaplan, Jožef Lasbaher, župnik, Herman J., 40 Din Ivan Pavec. Vsem dobrotnikom tem potom prisrčna zahvala! — Društveni dom je dokončan! V njem naj se utrdi značaj tisočem in tiso^em naši mladini, katera naj vedno služi: Bogu, narodu in državi. Bog živi! Sv. Lenart v Slov. gor. Da se naši demokrati pri vsakih volitvah poslužujejo laži, je splošno znano, tako so storlli tudi sedaj, ko agitirajo za okrajne volitve. V avojem letaku, s kojim so vabili svoje in tudi naše pristaše k sestanku, so tako gorostasne laži, da presegajo vse meje. V njem trdijo, kako imenitno so gospodarili ter zapustili nasledniku po dveletnem delovanju vse v najlepšem redu ter brez vinarja dolga. — Vprašamo vas, kakšno ste pa zapustili našo okrajno cesto pri Mariji Snežni? Po n.je.i se sploh ni dalo več voziti, bili#so jarki in prepadi v sredini ceste na več krajih, ki so hi!i šele pod sedanjim gerentstvom odpravljeni ter se je posipalo to cesto in popravilo, da je aedaj v dobrem stanu. Dalje vas vprašamo, kako ste pa podpirali delo nove ceste v Partinju? To delo ste popolnoma ovirali, da se med vašo dobo ni zamoglo z delom naprej, a sedaj, ko so prišli naši l.judje na krmilo, pa delo tako napreduje, da bo ta potrebna nova cesta kmalu gotova. Ravno tako slabo ste podpirali novo cesto RupertTTrastovec. Tudi novi sedaj oblastni cesti čez Sv. Benedikt ste nasprotovali, hoteli ste drugo progo, vendar je bilo vaših zgag prej konec. — Najlepša pa je ta, kakor trdite, da niste nasledniku zapustili niti vinarja dolga. Pribijemo tukaj javno, da je demokratsko gerentstvo zapustilo okraju 140.000 Din dolga pri okrajni hranilnici. To je torej vaše imenitno gospodarstvo, po eni strani ste malo znižali okrajne doklade, po drugi strani pa ste napravili okraju velik, neprimeren dolg. Zato se mora sodaj štediti in se tudi štedi pri vsem, da vaše imenitno gospodarstvo kolikor toliko popravimo. Sedanje gerentstvo se je tudi potrudilo, da je prišla vloga okrajne hranilnice enkrat do vrnitve ter je sedaj ta zadeva prav dobru rešena v prid celemu okraju. Za vaše tako imenitno gospodarstvo boste pa dobili odgovor pri okrajnih volitvah! Sv. Lenart v Slov. gor. Po vseh šolah v Slovenskih goricah so se letos upeljale jesenske šolske počitnice, samo pri Sv. Lenartu ne. Naš krajni šolski odbor, kateremu načeluje advokat dr. Milan Gorišek, se je odločil, da ostanejo poletne počitnice. Vprašamo javno: Ali so tudi zastopniki občin Šetarjeva, Lormanje in obeh Žerjavcev v šolskem odboru glasovali za poletne počitnice na naši šoli? Možje, ali ste kar slepo glasovali proti jesenskim počitnicam? In sedaj nas vse tepe šiba! Kdor je obdržal šolske otroke kot pastirje v septembru doma, je dobil te dni od krajnega šolskega odbora z Gorišekovim podpisom kazenski nalog. Tako se nam godi pri Sv. Lenartu, ker ima trg samostojno-demokratskega župana! Ali morda naša župnija ni po ogromni večini kmetska župnija? Povsod drugod so vpeljane jesenske počitnice, samo pri nas še ne! Eapla. Naša občina se peča že dalje časa z vprašanjem, kako preskrbeti primerno stanovanje oddelku finančne kontrole in pa orožništvu. Ti organi so nam tukaj zelo potrebni, a žal ni stanovanja. Kakor izgleda, bo fa zadeva v kratkem ugodno rešena. — Imamo veliko šolsko poslopje. katero stoji prazno, razen dveh sob. Ob početku šolskega leta se je odprl samo eden razred, trije razredi in ostala učiteljska stanovanja pa osta'a prazna. Prišla je namesto štirih, le samo ena učiteljska moč. Hudomušniki po pravijo, da bo od sedaj naprej na Kapli samo eden razred, ker je veliko pomanjkanje učiteljev. Občina misli te prostore uporabiti te prostore za financarje in žandarje in p !em rešiti stanovanjsko vprašanje. Ostali so s tem zadovoljni. Samo starši zmigavajo z glavo in se plaho povprašujejo, kaj bo z njihovo deco?