Naročnina mesečno ^^дрц^^ ^^вц^^ ^^НВШ ^^dÊÊ^^^. Ček. račun: Ljub za ^^^Г^Л ^^^Г ^ft Ijana stvo — ne- ^^^^^ W ^^m Ш ^^m ^P 10.349 ce- ^^^^^^^ Ш Ш štv. 7563, loletno za ^^^^^^ Ш inozemstvo 120 Din ^^ Ш Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 ^^^^^^ ^^^^^^^^^ ^^^^^^ ^^^^^ ^ ^ ^^^^^^^^^^^ jeva 6, telefon 2992 is^ss>d2^ainhs 2 nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« __ » ___________ јјгштјјшilîiiiii ^гпш^јтиниммиимиииииимдшадммшмдш;»» шнншншш Nepremakljiv temelj* Za Venizelosom se vzdiguje prah Zanimiva teorija o „slavoionih" — Njegov blok ne bo naperjen proti nobeni državi — Macedonska država pomeni vojsko Ko smo načeli vprašanje o vzgoji naše mladine, ki pomeni bodoči razvoj našega naroda, smo poudarjali, da se mora graditi na krščanskem humanizmu. To je bilo potrebno zato, ker je vzgoja v nacionalnem duhu, kakor jo označuje državni program kot vrhovni smoter naše šole, premalo opredeljena, da bi našemu mlademu človeku dala nepremakljivo trdnih smernic za samo na sebi lepo in narodni ter državni skupnosti koristno življenje. Ljubezen do naroda, ki se kot čustvo polaga vzgoji za temelj, je etično lahko pozitivna ali negativna vrednota, narodu koristna ali škodljiva, k tik o r je posebno Solovjev že pred pol stoletjem dokazoval tako zvani sveti Rusiji — če sloni na golem egoizmu, samo-oboževanju in nagonu izključnega uveljavlje-nja samega sebe, se nujno izrodi v moderni imperializem, ki je poguba vsakega naroda. Noben resnično prosvetljeni duh našega časa ne more zanikati, da je nacionalna vzgoja v resnici kulturen in tvoren princip le, če ima svoje korenine v ethosu, ki sledi iz krščanskega idealizma. Sodobna mladina je, priznajmo odkrito, po velikem delu sredi nemira, skrbi in odkritij sodobnega duha desorijentirana. Bila bi sicer usodna zmota, če bi iz privezanosti do starih oblik, ki jih sedanjost razbija, prezirali veliko dobrega, ki ga novi čas prinaša s seboj. Kdor v sodobnem razvoju duha ne vidi nič drugega ko samo senčne strani, se obsodi v neplodovito oporekanje in obsojanje, mesto da bi mlademu rodu pomagal razbrati iz kaosa mnenj in nazorov to, kar vsebuje v sebi brezr ëasno resnico v novi in popolnejši obliki. Potrebno pa je, da, sami oboroženi z jasnim nazorom o Bitju, mladini gremo pri iskanju na roko, ker tok časa z bogatimi zakladi resničnih vrednot vali s seboj ogromno grez zmot, ki varajo tem bolj, čim bolj ugajajo raznim genom sodobnega v največji razburkanosti ki-pečega življenja. In ravno državna vzgoja, ki nosi danes največji del odgovornosti za duhovni razvoj mladine, je v prvi vrsti dolžna, da ji že v šoli da nekatere temelje življenja, ki jih časovne mene ae bodo podrle. Le to se imenuje prava nacionalna vzgoja. Tukaj pa zija v našem šolstvu že iz časa pred vojno velika vrzel, ki je danes, ko živimo v najhujšem vrenjii človeškega duha, toliko bolj usodna. Današnja mladina nenavadno hitro dozoreva. Problemi, ki so pred nekaj desetletji stopili pred človeka šele, ko je prestopil prag vseučilišča, večkrat pa celo šele, ko ga je zapustil, stojijo danes z vso resnostjo, pretresljivostjo in zahtevo po neobhodni rešitvi že pred fantom, ko stopi v prvi razred višje gimnazije. Ta mu pa razen logike in nekaj psihologije ne da ničesar, da bi razumel življenje iz globine, mu ne odpira osnov Bitja, mu ne nudi enotne in jasno izdelane slike vesolja, nazora, ki bi v svoji univerzalnosti vezal čas in večnost pa mlademu človeku pomagal, da bi mislil svet po večnih merilih. Med tem pa mladi študent znaša k sebi Darwina in Freuda, Nietzscheja in Kierkegaarda, Ljenina in Gandija, kjer jih pač dobi, pa si napolni glavo s sistemi, idejami in nagibi, ki si časih diametralno nasprotujejo, tako da mladi duh, ki jih sam ni zmožen izravnavati, v večini slučajev vsako trdno podlago življenja sploh izgubi. Tako postane ali revolucijonar ali >vzvi-šen« skeptik ali pa praktik, ki se vsem problemom roga, v resnici pa je prav zagrizen in temeljit materijalist. Pravijo, da verouk lahko nudi mlademu ïloveku svetovni nazor, Če hoče, po principih »philosophiae perennis«. To pa je ravno rak-rana našega srednjega šolstva, da je njegova vzgoja razklana čisto na dvoje! Kakšno notranjo organično zvezo pa ima po šolskih programih, ki so ostanek prosvitljenske dobe, verouk s teoretičnim znanjem in praktičnimi maksimami, ki jih daje ves ostali pouk? Ta nujna zveza v naši šoli ni organska, ampak čisto slučajna, odvisna od filozofske usmerjenosti vsakega učitelja, od njegove dobre volje in od tistega ozira na potrebo, da se vzgoje »dobri in moralni državljani«, ki se tako imenuje po receptu jožefinizma. O tem so pa, kakor vemo, nazori različni: eden inisli, da se dobri državljani vzgajajo le na krščanski religiozni bazi, drugi pa meni, da se da etika zgraditi tudi na čisto brezreligioznem temelju brez vsake idealistične metafizike. Zahteva po nacionalni vzgoji v tem oziru ne nudi prav nobene smernice. Veroučitelj bo učencu kazal vesoljstvo v luči krščanske filozofije, naravoslovec, če je mehanist, bo učil istega učenca naturalističnega pojmovanja vseh pojavov življenja, zgodovinar, če je tako orijentiran, ga bo navajal, da gleda razvoj človeškega duha z vidika gospodarskega materijalizma, učitelj literature pa navadno ravno narobe — s stališča, recimo, idealistične filozofije Franca Vebra. Da jc to organska napaka naše šolske vzgoje, mora priznati vsakdo. Logika, ki jo uči zdrava pamet sama in se uči uporabljati pri vseh šolskih predmetih samo po sebi, in pa nekaj temeljev psihologije je potrebno, toda poglavitna disciplina, ki je danes srednji šoli potrebna, je m e t a f i - * V tem članku razvijamo dalje temo, ki smo jo načeli v člankih »Po kakšnih načelih?« v >Slo-vencu« od 18. decembra 1930 in v »Misli ob zorit V Slovencu t od 28. decembra 192(0 Dunaj, 5. jan. kk. Grški ministrski predsednik Venizelos je dal in/teresanten intervju zastopnikom »Neue Freie Presse« in pri sprejemu časnikarjev. Zastopnikom inozemskega tiska je izjavil, da so pogajanja nad Grčijo in Bolgarijo za ureditev gospodarskih vprašanj, ki traiaijo skoro že trni leta, ostala žal še vedno brezuspešna. Zato je Grčija predlagala ▼ Sofiji razsodiš čno pogodbo m je pripravljena, ko se to uredi, skleniti tudi prijateljsko in trgovinsko pogodbo. Kar se tiče grške manjšinske politike, je Ve-nizelloe naglašal, da ostanejo romunske, židovske in turške šole, ki so obstojale v Grčiji že pred sklepom manjšinskih pogodb, enako, kot so bile poprej. Samo za one Grke, ki govorijo slovanski dialekt, tako zvene »Slavofone« se niso ustanovile nobene lastne šole, ker jih nihče ni zahteval. Priznal je, da obstoja manjšina »slavolonskega« prebivalstva, ki nima grške narodne zavesti, pa tudi Ie-ta je svoje otroke rajie pošiljala v grške Soie. Na podlagi ncuillske mirovne pogodbe se je izselilo iz Grčije 80.000 Bolgarov v bolgarsko Ma-cedonijo, nadaljnjih 10.000 do 15.000 takih Bolgarov je vstopilo med balkanskimi vojnami v bolgarsko armado m to od tedaj postali bolgarski državljani. »Slavofoni«, ki so ostali, so se med macedonskimi boji sicer smatrali za Bolgare, niso se pa aktivno udeležili bojev, in so sedaj, ko so Pariz, 5. jan. ž. Tukujšnjii listi se pečajo s pisanjem nekaterih italijanskih listov o novoletni Mussolini jevi poslanici. »L'Ere Nouvelle« trdi, da je dal Mussolini pacifistično dfcjavo, vendar pa je pustil odprta vrata, da se v Ev-ro[»i ohrani ta nemir im nezadovoljstvo, ker je ozaiačil kot glavno in načelno i tali jamsko željo, revizijo mirovnih pogodb. »Action Française« obsoja Mussoliin.ijevo revizionistično tezo, ki si jo on prizadeva opravičiti s trditvijo, da v Evropi obstojajo teritorialne nesmiselnosti. Če bi zares šli iskat rešitve za nesmiselnosti, bi naleteli na velike težave. Za Evropo, kakor tudi za ves svet obstoja eno pravno stainje, ki lri moglo povzročiti! težka razočaranja, če bi ga pričeli načenjati. z i k a, nauk o Bitju, v kratkih in jasnih obrisih in z idealnimi osnovami za dobro in lepo življenje, vezano na Najvišje dobro in na resnice, ki so nepremakljive in večne. In poleg drugega čtiva je potrebna našemu mlademu človeku Willmannova klasična Zgodovina idealizma«, nekaj Avguština, Pascala in Newmana, pa ne kot »pobožno berilo« izven vsake zveze s celotnim poukom, ampak kot tvorni element vse slike o svetu, ki jo ima že srednja šola človeku neobhodno dati. To bo njihova bivališča grška, tudi postali lojalni grški državljani Na posebno vprašanje nekega časnikarja, je izjavil Venizelos temperamentno: »Ni nobenega macedonskega vprašanj«, ravno tako kakor ni macedonskega naroda. V Macedoniji bivajo Grki, Srbi, Bolgari, Grekomani in Turki, in če bi se hotela ustanoviti macedonska država, bi to pomenilo novo vojno. Mi pa delamo za mir in nočemo vojne.« Dallje je izijavil Venizelos, da je do balkanske unije še dolga pot, toda balkanski blok ne bi bil naperjen niti proti Franciji niti proti nobeni drugi državi. V Rim bo potoval v glavnem zato, ker se zelo rad vozi po morju (sic!) in se bo iz Brindisija vračal domov. Razume se seveda, da bom porabil to priliko, da obiščem svoja prijatelja MuHolinija in Grandija. Ravno tako pa je tudi naravno, da bomo, ko se snidemo, govorili o mnogih vprašanjih. V intervjuju, ki ga je dovoiil zastopnikom »Neue Freie Presse«, je izjavil Venizelos med drugim: Razgovor z jugoslovanskim zunanjim ministrom dr. Marinkovičem, ko je obiskal Atene, je bil v interesu pomirjenija ter sva govorila tudi o mojem obisku v Antkari. Grčija nima s Turčijo nikakih nasprolstev več. Grčija je z izmenjavo prebivalstva dosegla popolno nacionalno zaokro-žetuje. Število drugojezičnih elementov, ki še bi- »Le Journal« naglasa, da se mora Mussolini spoinmiti, da pri iskanju teritorialnih nesmiselnosti Italija ne bi najboljše izšla, ker ima Italija sama narodne manjšine, ki so kompaktne in nacionalno zavedne. Nemška in slovenska narodna manjšina v Italiji stn izročeni preganjanjem. Zato bi se moral Mussolini prepričati, kako neugodno je prinašati na tapet vprašanje, ki bi moglo imeti dve ostrini. »Le Petit Parisien« piše, da je Italija najbolj oborožena država in da ima v miru prav toliko vojaštva pod orožjem, kakor Velika Britanija z vsemi svojimi kolonijami vred. Iz tega se najlepše vidi, katera država jp najbolj mili-taristična. tudi našemu bodočemu zavednemu državljanu, — ki danes v srednji šoli ne sliši ničesar niti o temeljih, na podlagi katerih bi si mogel v poznejšem življenju satu pravilno razjasniti pereči socialni problem našega časa, niti o prevažnem vprašanju Erosa, — pomagalo da ne bo izgubil vsake direktive javnega i življenja in vsake opore svojemu individual- j nemu življenju. Mislimo, da so to vprašanja, ki bi se ran-tula od pristojne strani nujno vzeti v prelres. vajo v Grčiji, znaša skupno 300.000 in skoro ne pride v poštev. Naša politika je vsekakor politika miru na vse strani. Srečni smo, da smo dosegli v zadnjem času tako prijateljsko razmerje z Italijo, tako da smo torej v prijateljskih zvezah z vsemi velesilami, ki igrajo v Sredozemskem morju odločilno vlogo, če smo svoječasno izstopili iz svoje nevtralnosti, se je to zgodilo zato, ker naše narodno edinstvo tedaj še ni bilo spopolnjeno. Danes je pa povsem končano in nimamo nobenega drugega interesa, kakor da se striktno držimo svoje nevtralnosti, tudi če bi med drugimi državami nastala vojna. Atene, 5. jan. or. Vladni 1 isti so seveda polni pohvalnih priznanj o uspehih Venizelo-sovih obiskov v Varšavi in na Dunaju. Mnogo bolj zanimivo pa je zadržanje neodvisnih listov, ki nimajo dolžnosti, da hvalijo dejanja svojega ministrskega predsednika. >1 Proia« piše: »Ne bo zadosti, tako piše. da se bo Venizelos v Rimu rnzgovarjal o splošnostih. Njegova dolžnost lx>, da sedaj jasno pove, tembolj, ker se je tega izogibati doslej, d« hoče Grčija ostati prijateljica Italije, vendar ti.i |w noče žrtvovati prijateljstva z onimi državami, ki imajo prijateljske zveze s Francijo. Italijanski poslanik v Atenah je začasa dr. Marmkoviče-vega obiska menda izrazil svoje m (ovolj-stvo. Venizelos bo v Ritmi moral iw.tolmiaëit'i šefu tega poslanika, zakaj jc Grčiija bila veseki dr. Mariukovičevega obiska.« Vesele božične praznike in srečno Novo leto prisrčno žele svojim bravcem in prijateljem pravoslavne vere uredniki »Slovenca«! Rojstni dan Nj. Vel. kraljice Belgrad, 5. jan. A A .O priliki rojstnega dne .Nj. Vel. kraljice Mani/je ne lx> posebnih sprejemov na dvoru, knjiga za vpise Ih> ležala odprta ves (lan v maršalatu dvoru v Belgradu. „Naša nepozabna Istra" Opozarjamo svojo žitatelje na kujigo »Neia-boravna naša Istra«, katera ho iašla v istoimenem založništvu r Zagrebu, Kljurka ulica št. 4. Usoda jugoslovanske nianišine v Italiji je bila že tolikokrat v vsej svoji opisana v našem listu, da si štejemo v dolžnost priporočiti to knjigo slovenskemu ljudstvu in to tem rajši, ker jp ves dobiček namenjen za bpguncc iz Istre in iz Primerja. Knjiga opisuje, kako jp bilo polagoma in zaporpdoma vse, kar jp bilo jugoslovaiiskpga in kar so si Slovenci in Hrvati trudoma postavili tekom sto-Iptnega boja za narodni obstoj. V tej knjigi so zbrani in shranjeni vsi najvažnejši dogodki na poti naše Istre, kakor tudi vsa zgodovinska dpjstva, ki za vse večne čase npspodbitno doka-tujpjo resnico. Članke so prispevali med dragimi profesor Spinčič, dr. Trinajstič, rajni ban Laginja in drugi. Posebno poglavje je posvečpno razmeram Julijsko kraiinp. Vezana knjiga stanp 200 Din, broširana 100 I)in. Predplačila sprejema založništvo. Predavanje o Jugoslaviji na Holandskem Belgrad, 3. jan. AA. Član vrhovnega zakonodajnega sveta dr. Slavko Šečerov je sprejel vabilo holandsko- jugoslovanske trgovske zbornice, da drži na Holandskem dve predavanji o gospodarskih razmerah v naši državi. Dr. šečerov odpotuje krajem tega meseca na Holandsko. Prvo predavanje bo linnel v Rotterda-mu, drugo v Amsterdamu. V holandskih finančnih i in trgovskih krogih vlada za ta predavanja veliko zanimanje. Izvoz naših pridelkov Belgrad, 5. jan. AA. Za one tvrdke, ki se zanimajo za iizvoz proizvodov na Češkoslovaško: zlasti svinjska mast, pšenična moka, slive, jabolka, hruške, orehi, lešniki, jajca, perutnina vobče, gabrovi, topolovi, bukovi itn hrastovi, jesenov i in drugi lesni izdelki, izdelkii iz železa in jekla, orodje, jajca mravelj, sadne petke, žir itd. V Švico: pohištvo, lesena oprave, jesen za smuči, ekstrakt hrastu, življenjske potrebščine, fižol, slive, orehi itd. Na Poljsko, v Italijo, Romunijo in Francijo: zlasti življenjske potrebščine, posebno pa vsi mesni izdelki, V Bolgarijo: soda in bakreni vitriol. Ostale dr. /ave v Evropi lalvko dobe potrebne naslove tujih interesentov im druge potrebne |xxlatke pri informacijskem odseku zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, ki razpolaga s podatki o tujih t v rd kan im daje podrobnejše podatke o omenjenih proizvodih. Dunajska vremenska napoved. Zaenkrat je pričakovati zb; 'jšanja. Temperatura se ne bo mnogo spremenila. V nižinah bo večinoma nad ničlp. Maršal Joffre na mrtvaškem odru Sozalje naše vlade — Inozemska sožalja Pariz, 5. dec. kk. Truplo |vokojneiga maršala Joffreu so dunes dopoldne prepeljali v vojaško šolo, kjer je |x>kojnik deloval več desetletij skoro prav do zadnjih tednov. Kapela v tej šolii je od vrha do tal zavita v črnino, truplo pokojnika pa je položeno na ozko vojaško |x)steljo in je pokrito s francosko trikoloro. Pokojni maršal je oblečen v črno pionirsko uniformo. V prekrižanih rokah drži meč, ob nogah pa so mu ]x).!oižjili maršailsko čepico, okoli (KIra [«i leži 20 blazinic z odlikovanji, štirje častniki se vrstijo kot častna straža, peti častnik stoji ob zglavju z maršalovo standarde. V polkrogu okoli odra so razvrščene zastave vseh rarzpuščenih bojnih [xdkov. Mnogi tisoči Parižamov se v nepretrgani vrsti poslavljajo od lx>kojnega maršala. Pariz, 5. jan. A A. Semkaj je prispel angleški prestolonaslednik z letalom. Po prihodu se je napotil v kliniko, kjer je preminul maršal Joffre in se ixnklonil njegovim zemeljskim ostankom. Francoska vlada je prejela z vseli krajev sveta brzojavne sožalniice. Joffrovo truplo lx> izpostavljeno do srede. London, 5. ju.il. AA. Predsednik angleške vlade je poslal načelniku francoske vlade ]x>-vodom smrti maršala Joffra brzojavno sožal-nioo. Pariz, 5. jam. AA. Predsednik romunske vlade je s|K>roč+ll načelniku francoske vlade sožalnico povodom smrti maršala Joffra. V svojem odgovoru in zahvali pravd Stceg. d«i Francija ne lx> pozabila, s kolikšno nesebičnostjo se je pognala hrabra Romunija, njena I sestra po rodai in misli, v odločilno borl>o zu ! ogroženo svolxxlo. Pariz, 5. jam. AA. Delegata jugoslovanske i sekcije bivših bojevnikov sta se podala včeraj 1 k vdovi maršala Joffra in ji izjavila glolxnko sožalje v "imenu vseh jugoslovanskih rezervnih oficirjev in bivših bojevnikov. London, 5. jan. A A. Angleško časo]*isje prinaša številne člainke o pokojmeni maršalu Joffru, ki so polni občudovanja za pokojniitka. Na pogrebu pokojnega maršalu lx> zastopal angleškega kralja angleški poslunik v Parizu lord Tyrell, angleško armado fclduiaršala lord Alleniby in sir George Milne ter druge odlične angleške osebnosti. Pogreba pokojnega maršala se bodo udeležili 3 častniki in 50 mož garde ter gardina godba. Prisoten I ki tudi oddelek angleških kraljevih letalskih sil. Belgrad, 5. jan. AA. Povodom svečanega pogreba maršala Joffra bo francosko poslaništvo v Belgradu priredilo v nedeljo ob 11. dopoldne svečan rekvijem, ki ga bo služil O. Rafael Rodić, nadškof belgrajski. Belgrad. 5. jan. A A. Povodom smrti francoskega maršala 'Joffra je predsednik ministrskega sveta izjavil sožalje predsedniku vlade Francije s sledečo brzojavko: Vlada kraljevine Jugoslavije kot zvest tolmač narodnih občutkov izjavlja najgloblje sožalje k veliki žalceti, ki je zadela Francijo * smrtjo slavnega maršala, čigar ime bo ostalo vklesano v zgodovini civilizacije. Francoski ministrski predsednik Steeg je odgovoril: Prisrčno se vam zahvaljujem za čustvo simpatije, ki ga je vaša ekse-lenca v imenu vlade in v imenu jugoslovanskega naroda izrazila Franciji, težko prizadeti z izgubo slavnega šefa, ki je v kritičnih časih s tolikim uspehom služil obrambi civilizacije. Francija k Mussolini j evim novoletnim voščilom Teriloriialne nesmiselnosti in — slovanske manišine Intrige na Balkanu se nadaljujejo Bolgarski zunanji minister poto'e v Ankaro — II. balkanska konferenca v Istambulu začetkom februarja — Obljube in razočarani Bolgari Istamhul. 5. jan. (Od naSega dopisnika.) Nn-rzlic vsem optimističnim informacijam evropskega veletiska se tukaj nismo mogli sprijazniti z mislijo, da so nedavni diploiuatlčni obiski v tem delu Evrope imeli samo ta namen, da pokažejo, kako sc balkanski nàrodi med seboj ljubijo. Tako se trdovratno širi vest, da bo bolgarski zunanji minister lîm'ov v kratkem posetil turško vlado v Ankari, in sicer L uamuuom, da jo poprosi, naj še enkrat posreduje pri 'fri-kl vladi v prilog toliko zaželienega sporazuma med obétna državama. V tej zveii sem v stanju poročati, da je zadnji obisk turškega zunanjega ministra Rnždl boja v Sotijl vzbudil v bolgarski kakor tudi v turški javnosti pretirana pričakovanja. Eni in drugi so bili prepričani, da bo Turčija, ki je tako spretno poravnala svoje spore z Grčijo, znala tudi omehčali Venizeloea napram Bolgariji. Nukaieri diplomatiîni kr&gi v Istnmbulu so celo namigovali, da bo Grčija Bolgariji vrnila ali pa veuj dala v najem leta 1918. izgubljeno pristanišče Dedeagač ob obali Kgejskega morja. Pri novoletnem sprejemu pri enem najbolj vplivnih veleposlaništev se je razpravljalo tudi o neki mi-sterijozni ponudbi italijanskega ministrskega predsednika. Mussolini bi bil baje pripravljen plačati hol^arsko-lurskl sporazum z delom sedaj od Italijanov zasedenega dodekaneškega otočja. Vsi ti upi so seveda splavali po vodi. Katero protiuslugo naj pa nudi obubožana Bolgarija za tako veliko po-strežljivost od s,*ani Italije. Grški predlog, ki je dospel v Sofijo istočasno z Ruždljevlm obiskom, vsebuje samo suhoparno ponudbo za imenovanje posebnega mešanega razsodišča, ki naj tekom treh mesecev razčisti vsa sporna vprašanja. Bolgarska javnost je tudi ta skromni uspeh pozdravila v pričakovanju, da bft Ventzelos po svojem referatu v Rimu vsekakor bolj naklonjen bolgarskim težnjam. Iz Aten izvem, da se bo takoj po pôvratkn Venise losa iz Rima sestala komisija za zunanje zadeve 1er da bo razpravljala o sklepih zadnje balkanske konference v Atenah, Izvršeom-bo. da pomeni resno zahtevo po vstvnrjenjii protisovjetske obrambne zveze. Kljub vsej štednji, redukciji uredništva iin celo izdatnemu krčenju števila višjih pa srednjih šol, Romunija ni v stanju zmanjšati vojnih izdatkov. »Nobena žrtev ni prevelika, — stoji v odgovoru romunskega senatu na trontfki govor, — ker potrebujemo vsa sredstva 2a varnost svoje zemlje.« Za infemacionaio črnih srajc Za ustanovitev mednarodne fašistične zveze proti — Židom in fvamasonom Dunaj» 3. jan. (SOK.) I/ R.imm poročajo, da je revija »АлМглгорас, glasilo mlajše fašistične generacije začela delati propagando za ustanovitev zveze vseh fašističnih aH Lvéstum podobnih organizacij po vsem svetu. Sledeče organizaci je lil Se te zVeze: lahko udeležile: Hitler janči v Nemčiji, hajniverovci v Avstriji, britski Гаšisti v Angliji, fašistično legije na Portugalskem, zveza dijaške mladrne za obrambo Romunije, Rodna zabtita v Bolgariji, nacijo- nali.stiène mladinske organi z «ici je \ Religiji, v Ukrajini in v Švici. Revija meni, d« je skrajni čas, .da sc vsi (i enako usmerjeni pokrotj med seboj povežejo v mednarodno zvezo, elu bodo moglii čini uspešnejše voditi boj proti trojuomu sovražniku človeštva: demokraciji, židovstvu, in svobodomisplstvu. Za enkrat sc dozdeva, da So to le iizrodki mladih doniišlij, vendar bo treba s pozornostjo zasledovati, čc stični predlogi ne izvirajo liiz vladnih krogov. Davek na samce lteIgrali. 5. jan. AA. Oddelek za davke finančnega ministrstva jc poslal davčnim oblastveni tole okrožnico: Po § ."> zakona o davku na samce so dolžna občinstva oblastva o priliki splošnega popis« dnvž-nik ob rezancev po čl. 110 zakona o neposrednih davkih na seztiftinu davčnih ohvezanoev posebej označiti, ali je neoženjen, vdovec ali ločen, koliko je star in ali ima zakonske otroke. Ker se ta popis vrši flitseca januarja, bodo davčne uprave opozorile občinska oblastva v mPslih, trgih in srez. krajih, da morajo pri 1ej priliki kar tiajvesllieje ili najnatmičnejr iftpolnlti podatke po f 1. R zakon» 0 davku na tieožen.ene. Ker se jc dordnj vršil popis samo za obvezan«1 za prietofcninski in renlni davek, bodo občinska oblastva opozorjena, da poslej popišejo tudi vso one davčne obvezance za zemljiški iu hišni davek, ki plačajo davek na neoženjene. Pri popisu ohvrzincev za pridobnino in renlni davek se morajo po »! 5 zabeležiti v davčne spise polrrbni podatki, pri davčnih obvezanrih za Zemljiški In hišni davek pa se mormo v popisu izpolnili tole rubriko: Ime in (rt-iiniek) poklic, ulica, hifcna številka in ostale rubrike za popisanje podatkov, ki so potrebni za odmero davka za neoženjene. Pri popisu je treba posebno paziti na to, da »o pri solastnMMvu in družbah popišejo vsi solastniki ob ji k lov od nosn o kompapjoni družbe, ki mo- rajo plačali samski davek, izpolnjujoč podalke po S 5 in označujoč, v katerem del« so selSisthikl od- nosuo koapanjoni. Po § 6 zakona o davku na neoženjene so vsi davčni nbvt'ZahoI dolžlii v davčni prijavi dati vso potrebne podatke po § 5 tega zakona. Davčne trpvnve bndu toitofc- nbîlrtskiih «pfavaui lale obrazec za prijavo: Poziv davčnim obvezanemu za hišni clfvvek, za predložitev podatkov po zakonu o davku na neoženjene. Na podlagi tj (> tega rakuna se pozivajo davčni obvezane! za hišni in zemljiški davek t i moetih. trgih in sreskih krajih, da v roku od 10. ja-' nuarja do 10. februarja 1931 predlože tele podatke: i 1. Očetovo ime iu priimek, 2. oženren. neoženjen, I vdovec ali 1o?en, 3. katerega lela rojen, 4. ali ima zakonske otroke. Ločeno osebe morajo dalje navesti, ali je zakon Sodno razveljavljen ali ločen, ali so sodno obsojeni. da vzdržujejo otroke. Akn je lieozeiifena (»oba ali vdovec solaednlk odnosno konipanjon, bo navedel, pri katerem podjetju jc solnistnik in pri katerih nepremičninah in pri katerem delu in podjetju partie.ipira. Davčni obvezanci, ki ne izpolnite pravočasno teli podatkov ali jih netočno navedejo, bodo nosili zakonite pcslodire. Obrazci za prijave sc dnbr pri davčnih upravah. in ni mogla več preboleti udarca. Umrla je 4L Jan. 1&W. lela po rojstvu 4. otroka princezinjc NadeŽde. Car Ferdinand ji je v katoliški ccrkvi v Fllipopeln dal postaviti krasen nagrobni spomenik, pred ka-ferim je pomolila leta 1918 v maju todi njena polsestra, tedaj še avstrijska cesarica ZiU, V svetovni vojtil se je namreč fžvršila špraVa bolgarskega carja s cerkvijo in rodOvino lijegoVe žene. Danes vlada Boris v Bolgariji. Radi okol-ščin, ki so spremljale njegovo poroko, se jc bali, da konfesioneitio vnašanje v bolgarski vladarski hiši še ni zaključeno. Ms$r. Setpel bo*an Rim, 6. jan. ». Giornale d'ltalia- prinaša ves! iz Merami, da je dr. Seipel obolel na pljučih. Dr. Seipel se že delj časa zdravi v Merami. Zdravniki so ugotovili, da se je re vol verska krogla, ki jo je Seipel dobil pri nekem atentatu in katere niso smatrali za potrebno izvleči, premaknila tako da je.raiiila pljuča. Vendar ni obolenje nevarno Centrum proti nacîonalhtom Kassel, 5. Jan. kk. Predsednik eenhunia, pre. lat dr. lvaas je lizjav'il včeraj v cslri izjavi stranke, da je popolnoma izključeno eventualno sodelovanje oentrumu z narodnimi socialisti, o čemer se je v zadnjem času v političnih krogih mnogo govorilo. Peni rum bi iz pedagoških razlogov rad prepustil narodnim socialistom vladno odgovornost, toda eksperiment bi bil prenevaren, ker bi poleni bilo težko še kaj rešiti. Nemški državni zbor je po krivdi narodnih socialistov poslal zloglasna beznica. Dr. Curtius bo osvobodil Nemčijo Kari srn lie, ô. jan. kk. Na zborovanju nemške ljudsko stranke v Pforlsheimu je izjavil nemški zunanji minister dr. Curtius, da nič ne želi bolj kakor onega dne, ko bo mogoče storiti odločilne korake za resnično osvoboditev nemške domovine. Z,a optimizem seveda ni nobenega povoda, ker sledi neskončno težkemu letu novo leto, ki je tako težke kakor sla bili za Nemčijo leti 1918 in 1923. JVemcs mi Ruskem Sovjetski listi obširno poročaijio o božičniei, I« jo je priredila pod pokrcvitet.stvom poslanika dr, v. Dierksna nemška kolonija r Moskvi. V svo,;em pozdravnem nagovoru je poslanik med drugim omenil, da se je lani število na Ruskem zaposlenih nemških državljanov skoro podvojilo in zdaj znaša desettisoče. Krvavi pretepi med delavstvom v Nemčiji Esseu, 5. jan. A A. Dočim ej položaj v severnem obmejnem pasu poslabšal. V revirju llanuborn stavka 30.000 rudarjev. V soboto in nedeljo je bilo več spopadov med stavkujočimi rudarji in dela-volljnimi delavci. Rudarji so obmetavali delavce « kamenjem in streljali nanje. Reelaretvo je moralo opisovano nastopiti in rabiti orožje. V Môrsu je 2.000 stavkujočih ruelarjev nai>adlo policijsko stražnico. da oproste zaprte komunistične voditelje. Redarji so napad odbili. Berlin, 5. januarja. A A. V porenjekih premogovnikih jo prišlo do krvavih spopadov med stavkujočimmi in policijo. Stavkujoči so napadli delavoljne delavce e streli iz revolverjev ter več njih ranili. Cwitiziranje Tripolisa Rim, 5. jan. Z. Fašistični listi prinašajo obširna poročila o položaju v Tripolisu in o prefektu maršalu Badogliu, ki je dal generalu Grazianlu nalog, da z oboroženo silo in mučenjem iztrebi plemio Senusita, ki se neprestano upira. Iivršnjjoč to nalogo je general Graziani razgnal okrog 80.000 ljudi in 600.000 glav goveje živine. Italijanski tisk je prepričan o uspehu general» Grasiania in se Nadeja, da bodo italijanski kolonisti čimpreje mogli pričeti z delom za napredek dežele. Iz poglavja razorožitve London, ô. januarja. AA. Angleška letalska družba Fairey je prejela iz Belgije naročila aR 300.00 funtov sterlingov (84 milj. Din) bojnih letal. Omenjena družba je prejela slična naročile prod nekaj tedni od grške in čilske vlade. Jugoslavija o razorožitvi Ženeva, 5. jan. kk. Danes sta bili objavljeni jugoslovanska in nemška nota za evropsko komisijo Društva narodov. Jugoslovanska vlada sklepa iz dosedanjega elelovanja Društva narodov v Evropi, da bi se združitev Evrope v okvirju Društva narodov prav lahko izvršila. Obenem je bila objavljena spomenica generalnega tajništva za one vlade, ki se udeležujejo evropske komisije, glede dosedanjega deln Društva narodov, i nse bavi posebno a gospodarskimi, prometnim mi in zdravstvenim« vprašanji Razorožitvena konferenca v Španiji Parit, 5. jan. kk. špansiki zun. minister, vojvoda Alba jo včeraj d'ospel za dve drai v Pariz. Kakor sc govori, zato«, da bo mogel pravočasno priti v Ženevo, kjer se zečne 16. ja«. evropsko konferenca. Kakor se eni je v dolino-poučenih krogih, ima vojvoda Alba rezen t ep» namen, da bi v Parizu iaposioval. da »e za prihodnjo raiRoi-oSMtveno konferenco Društva narodov določi kot kraj zasedanju San Scbaetk ono. PriSe* 13.000 km in amrt London, 5. jan. Snoči je umrl v Londonu eden najbolj znanih indijskih delegatov Mautanfc Mohamed Ali, Id je potoval 7000 milj da'eî, da se jc udeležil indijske konference. Truplo pokojttk* bodo bateambalf ter prepeljali v Indijo. Pokojnik je bil velik rodoljub ter užival velik Ugled prt svejib največjih političnih nasprotnikih. Bombay, 5. jan. V znak žalosti na smrti mu-sliinansikega delegata na imdi. ski konfertnei Mohameda Alija je ustavilo danes delo 50 predi nic bombaža. V nekaterih okrajih so muslimani razbili okna na vozovih cestne železnice. Bethlenov petletni načrt BudimpbŠtn. 5. Jan. kk. List! pofoîajo, da Je mlnislrs-ki predsednik, grof Bethlen Izdelal petletni načrt za sanacijo privatnega gospodarstva, ki 1eme-Iji za tem,'da sc madjarsko kmetijstvo industrializira in madjarska neobdelana nižina lui U urno obdela. Topovska granata na Etizefshem pol u Paiiz. 3. jan. k4t. \ soboto /\eier. nekaliko pred 10. un» sn hežnani ab ntatorji pred pnsla-in'l'klm giletla'liščeni na EV zc j sk i h )x>lj,ih jk>-vzfočill ekspl'irjjo tc.:ke topovske granate, ki pa je napravila šahio inaterijallu) skoulo. Svojeglava îetatha Beilifl, 5. jan. AA. Po pofočilu iz je angleška Ictplka Amy .blhnson odbila ptoSn-je in KVaiila sva ih staišev in pii atelj'.v, ki so jn opozorili na nevarnosti poleta preko za a žene Sibirije. Tudi v Berlinu so skušali poučeni letalski ki-ogi prepričati h.talko o tem, da temu poletu J ne bo kos Ul da naj ga zato odloži. f Biseromašnik Edvard Janieh Rimske toplice, 4. januarja. Težkega srca naznanjamo svetu veat, da je dokončal danes ob pol 8 zjutraj svojo težko, a plodonosno zemeljsko pot č. g. biseromašnik Edvard Juniek. Rojen je bil 16. februarja 1844 v Podgorju pri Slovenjgradcu. Njegov oče je bil učitelj, dober znanec škofa Slomška. Premeščen je bil v Trbovlje, kjer je Edvard hodil v ljudsko šolo. V Trbovljah je tudi prejel prvo sv. obhajilo. Tu ga je Slomšek birmal. Gimnazijo je obiskoval do 6. razreda v Celju, zadnja dva pa v Mariboru. Po maturi se je odločil za bogoslovje. Že kot dijak se je kazal povsod zavednega Slovenca. Udejstvoval se je tudi pri raznih tedanjih društvih, zlagal pesmi in jih pošiljal Gerbiču v Prago, da jih je uglasbil. Po tretjem letu bogoslovja je pel novo mašo v Trbovljah. Pozneje je bil nameščen v Vidmu, kjer je deloval kot kaplan 6 let. Z Vidma je bil prestavljen za kaplana v Podsredo. Tudi tam je deloval 6 let. Nato je bil nekaj časa provizor v Zagorju. Leta 1882 je bil premeščen na župnijo Sv. Marjeta pri Rimskih toplicah. Kot župnik v Sv. Marjeti je zastavil vse svoje moči ter se lotil velikega dela. Na griču Korenišniku je začel graditi podružnico Marija Lurd, katere še takrat ni bilo nobene. Ko je bila cerkev po dveh letih dograjena in z vsem oskrbljena, je Janžek v zahvalo romal v Rim, ter od tam tudi v Neapel. Leta 1892 je bil nastavljen za župnika v Sevnici. Toda tu ni ostal dolgo, kajti 1. 1895 se je zopet vrnil v priljubljeno Šmarjeto. Lotil se je zopet velikega dela. Župno cerkev je razširil ter postavil nov, popolnoma kamenit oltar, okna z lepimi slikami, prenovil oTgle in dal vso cerkev lepo preslikati. Za lurško cerkev je dobil iz Rima dragocen kelih, katerega je podaril dunajski nadškofijski kapi tel j Leonu XIII. za zlato sv. mašo. Iz Rima je dobil tudi krasen mašni plašč. Leta 1918 je šel v prezasluženi pokoj. Toda tudi v pokoju ni držal rok križem. Ker so za časa vojne pobrali zvonove, ni miroval prej, da sta obe cerkvi dobili zopet nove. Deloval je do svoje emrti kot pomožni duhovnik 1er ob nedeljah in prazmikih maševal v cerkvi. Leta 1918 je obhajal zlato sv. mašo, 1928 pa biserno. Prezaslužnega gospoda biseromašnika položimo k večnemu počitku v sredo 7. t. m. oh 10 dopoldne na farno pokopališče pri Sv. Marjeti. Rajni si je pridobil v življenju nevenljivih zaslug, ter ga bomo farani ohranili v hvaležnem spominu. Prekmurski delavci v Nemčiji f Anton Pogačnik Radeče, 5. januar'a. V Radečah je umrl 5. januarja na svojom domu g. Anton Pogačnik, mestni župan in posestnik. Šele štiri leta so minila novembra lanskega leta, odkar smo pokopali njegovega prednika Jakoba Rižnarja, pri katerem je bil pokojni ko*, občinski tajnik še nekaj let pred svetovno vojno pa do svo.e izvolitve za župana. Kot tak se je tako vživel v občinske posle, katerim je do zadnjega časa še celo med svojo nad leto dni trajajočo boleznijo posvetil vse svoje moči, da je bil res kos ne lahki nalogi, katero so mu radeški občani leta 1924 z izvolitvijo za župana soglasno poverili. Ker je imel za seboj tudi gimnazijo in bil prestal prvi drzavui izpii iz prava, katerega se je bil lotil po maturi, je z lahkoto reševal tudi zapletene občinske -adeve, katere bi drugemu napravljale velike težave. Njegov miro-ljuhni značaj ga je usposobil, da je tudi v uradnem občevanju s strankami shajal brez nasilja. Priznanje za svoje delovanje je prejel tudi od višije strani: bil je odlikovan z redom sv. Save V razreda. Ne bilo bi prav, ako se ne bi spomnili na njegovo delovanje v prosvetnem društvu i;aše »Kmet-ske knjižnice«. Kot zvest pristaš krščanskih načel je veliko storil tudi za pravo izobrazbo med ljudstvom. Saj je on prav za prav pred in ned svetovno vojno bil voditelj vsega krščanskega krajevnega društvenega pokreta. Nastopal je neštetokra' kot režiser in igralec pri naših prireditvah, seveda vse drugače živahno kakor v navadnem življenju. Njegov nastop v igri je bil vselej najboljše zagotovilo, da je uspela predstava moralno in materialno. Zato mu bodi tudi v tem oziru med nami ohranjen časten spomin. Mir njegovi duši I f Ivan Novak Dole pri Litiji, 4. januarja. Komaj je odvabilo k nedeljski službi božji dne 4. januarja 1931, že se je zazibal naš mali zvon. Žalostno se je lovil s svojim dolgočasnim glasom iz temnih lin. G. Ivan Novak, posestnik, trgovec, gostilničar in poštar ni več med živimi, je tožil. Ali ni še v soboto s šaljivo besedo razdelil ob osmih zvečer pošto? Res, zdrav se je vlegel. A jutro ga je stisnilo prav neusmiljeno za vrat. Za naduho je tožil že dolgo časa. A da mu bo določeno samo dobre pol ure smrtnega boja, ni mislil ne sam, 8e manti drugi. Njegovi lasje so pričali, da že nekaj desetletij kraljuje na pozabljenih, oddaljenih Dolih. Se par dni, pa bi nosil že sedemdeseto leto na svojih ramenih. V prijaznem Novem mestu je študiral. Toda njegov duh je bil trgovski. Hitro je zapazil veliko pomanijkanje dobre trgovine na Dolih. Polagoma je kupil tamkajšnjo trgovsko podružnico in jo preuredil za vse potrebe odgovarjajočo hribovsko prodajalno. V svoji gostilni ni trpel razgrajačev. Kolikokrat je sam prišel in molil v gostilni, ko je zvonilo Angelovo češčenje. Za naše hribe največja dobrota je bila, ko je vodil pogodbeno pošto. Njegova zasluga je bila, da smo dobivali kljub veliki oddaljenosti od prometnih krajev vsak dan pošto skozi dolgih 40 let razen par let med vojno. Zato зе ne bomo čudili, da je bil skoraj 40 let občinski odbornik, oziroma svetovalec, večkrat župan, velikokrat šolski predsednik, v šolskem odboru skoratj vedno, ludi ceste niso mogle biti brez njega. Za novo cesto od vasi Brezovo proti Dolu se je prav posebno trudil. Po vsakem dežju smo ga srečali, kako je čistil grabne slabe zapuščene poti proti Bc-rinjeku. S kratkim dovtipom je odgovoril, dejal na ramo motiko in koračil naprej. To je prav okorel skelet njegovega zunanjega dela. Za svoro osebo n.oramo priznati!, da je bil pošten, praktičen katoličan, mož na evojem mestu. Svojim otrokom, katerih je Se osem pri življenju, je vcepil živo vero, kakor je bil sam globoko veren. Razširjal je katoliško časopisje. Bil Je zvest naročnik Domoljuba in Slovenca poleg drugih časopisov. V širšem svetu ni bil toliko znan; zato pa pri domačih in okoličanih toliko bolj priljubljen. Čeprav ni sedel na ministrskem stolčku, vendar je e svojo poštenost,jo obilo dobrega storil. Bog mu bodi mi-iostliiv plačniki Počivaj v mlrut Vprašanje prekmurskih delavcev za Nemčijo Murska Sobota. 1. jan. Kakor je pnekimiunskim občinami sporočeno, nas obiščejo v kratkem gg. ministri, ki bi radi zvedeli jin spoznali naôe težkoče in naše rak-rane. Tega obiiskn se Prekmuirje v<-seli, toda inionio tudi dolžnost, da jih na njihovo iizrecno zahtevo objektivno in vsestransko informiramo tudi o delavskem vprašanj«, ki se зкогај zliva z agrarnimi vprašanjem in kii bo ix>stalo po rešitvi agrarnega vprašanja vsekakor najvažnejše naše žiivljenjsko vprašam je. V Murski Soboti je že precej časa odhor za graditev delavskega doma, ki bi nudil delavcem zastonj prenočevanje, kadar bi šli na delo, ali se vračali. Nadalje bi ta ustanova nudila v istih slučajih delavcem ceneno hrano. V ta namen je odbor zbiral prostovoljne prispevke od vseh delavcev, ki so šli po ekspozituri Javne borze dela v M. Soboti v Nemčijo in Francijo. o/Aroma v kraje naše države. Nad tem so se pa nekateri gosjiodje vznemirjali, da se s teim izsiljuje od našega delavstva denar in so izposlovaJii od vlade prepoved, da se taki prispevki v inozemstvu ne smejo zbirati in se ne sme delati med delavstvoni to-stvur.na reklama. Zato bii bilo |>otrobno, da se stavi ta stvar na ponovne želje delavstva samega v spomenico, kii jo bodo izročili gg. ministrom, kateri IkkIo sigurno to stvair podpirali da se zapet dovoli zbiranje prispevkov tudi v inozemstvu. Pred 2 mesecema sta biila 2 obiska od strani naših Borz pri naših delavcih v Nemčiji. Pera Blaškavič, član Centralnega odbora za posredovanje dela, je na svojem potovanju od dne 11. oktobra do 27. oktobra ugotovil, da , 95 odstotkov vseh pritožb pade na račun plačevanja previsokih dajatev nemškim oblastem. Ugotovil je nadalje kakor sam pravi v svojem poročilu Centralnemu odboru za posredovanje dela v Belgradu — da so v tem oziru sezonski delavci Poljske, Čehoslovaške in Avstrije veliko na boljšem, ker so vlade omenjenih držav sklenile z Nemčijo v tem oziru konvencije, ki so ta bremena delavcem zelo olajšale. SKčna konvencija naj bi se sklenila tudi meid Jugoslavijo in Nemčijo, za katero je dala inicijativo po poročilu g. Blaškoviča Deutsche Arbeiiterzenitrula, za kar je našel dokaze g. Blaškovič tudi v arhivih našepa poslaništva v Berlinu in pri g. Mitroviču, kii vrši sedaj dolžnosti šefa konzularne službe. V teh aktih je našel tudi g. Blaškovič mnogo nerešenih pritožb od strani naših sezonskih delavcev. Našel je tudli v arhivih predlog nemške Arbeiteryentrale za sklenitev konvencije med Jugoslavijo in Nemčijo, toda to je ostalo neobdelano. Iz konvencij, kil so sklenjene med vladami Poljske, Čehoslovaške in Avstrije na eni strani in Nemčije na drugi strani, se raosvidk da je najpovol jnejšo konvencijo sklenila v tem oziru Poljska. Njeni sezonski delavci, kii itščejo dela v Nemčiji, so oproščeni polog drugliih tudi dajatev za invalidnino, medtem ko so delavci Čehoslovaške .iin Avstrije oproščeni samo davka im dajatev za brezposelnost. Konvencije omenjenih držav so sklenjene nn podlagi recipročnosti. Če bi se pokrenila stvar konvencije ined našo državo in Nemčijo samo en mesec pred koncem sezone, bi bilo s tem našim delavcem prihranjeno veliko denarja. Ako pomislimo, da odbijejo našimi delavcem od redmega zaslužku 20 odstotkov, kur znaša pri vsakem delavcu na sezono okoli 60 mark ali 810 Din in da je samo prekmurskih delavcev 1870. znašajo odbitki samo pri teh na sezono okoli 1,514.700 Din. Pri luušiiih delavcih je ruizmieromn precej pritožb, bilo hi jih [ja še več, če bi bili pri delu vsi skupaj s Poljaki. Dogodil se jc slučaj, da so delali naši delavci pri istem delodajalcu in nn istem posestvu skupno s Poljaki, ki nriso plačevali omenjenih dajatev, katere so tako težile naše delaivce. Lahko si predstavljamo, kakšen vpliv je imelo to na naše delavce. Romale so pritožbe za pniitožbo na naše konzularno zastopstvo. Potrebno l>i bilo še zmanjšali dajatve za slučaj lx>leznii, ki znašajo sedaj 4.50 odst. na 2.5 odst. Mora se pa priznati, da je ta stvar v splošnem zelo koristna. Naši de.lavcii so šli v Nemčijo po posredovanju Arbeiterzentraile v Berlinu, ki je nepolitična ustanova. Ustanovljena je bila že pred vojno, kajti pred vojno je Nemčija rabila 800 tiiisoč inozemskih sezonskih delavcev, d očimi jih rabi sedaj samo 120.000. Že od nekdaj je delal beg poljedelskih delavcev v vrste industrijskih delavcev velike težave nemški vladi, kakor tudii vsem nenišklitm socijalmini usta.novumi. Kakor je vsem znamo, znaša danes število brezposelnih v Nemčiji nad 3 milijone. Zaradi tega je tudi razumljivo, zakaj pritiskajo gotovi krogi, da naj se zaposlijo domači brezposelni delavci pri poljskem delu. Z vso gotovostjo ,m lahko povemo, da nova r jen je teh krogov jk> nemškem časopisju protii našimi sezonskimi delavcem mi imelo pri delodajalcih nobenega odiziva. G. Kerec, vodja ekspoziture Javne borze dela v Muirski Soboti, je bil nami reč ob priliki obiska pri naših delavcih v Nemčiji napreden od Arheiterzentrule v Berlinu, da poskrbi 3000 prekmurskih delavcev za prihodnjo sezono. Pač pa bodo v prihodnji sezoni reducirani predvsem delavci iz Poljske, čemur je iskati vzrok v političnih sporih med Nemčijo itn Poljsko. Tudtii danes bi potreliovulu Nemčija veliko več inozemskega sezonskega delavstva, če ne t*i delala ključa nemška vlada. Za prihodnjo sezono je reducirano inozemsko sezonsko dc-lastvo za 15 odstotkov, kar sc je zgodiiilo pod pritiskom levice in marksistov. Toda to menda ne bo dolgo trajalo, ker začne |x> posameznih provincah zmanjkovati poljedelskih delavcev. Najbolj jih pogrešajo v Vzhodni Prošnji mi na Poznanjsketn. Nemške oblasti hočejo nekako prisiliti industrijske delavce, da se privadijo poljedelskega dela. Industrijsko delo je namreč veliko lažje in se tudi veliko lažje dobijo v slučaju brezposelnosti podpore. Sedaj so pa uredili podporo brezposelnim, ki so prišli i'/, poljedelskih pokrajin v mesto, taiko, da bodo nekuj časa dobivali jxxljiore a blagajne za zavarovanje brezposelnosti, potem nekaj časa iiz blagajne za zavarovani je krize, potemi jki pedc delavec v breme pristojne občine, kii pi bo s časom zopet navadila na poljedelsko delo. Industrijski delavec imiu veliko večje ugodnosti kot ostali delavci. Medtem ko dela industrijski delavec samo 8 ur na dan, mora polje- delski delavec delati od zore do mraku večinoma 11 do 12 ur. Zato je razumljivo odnuiku-nie nemškega delavstvu od poljedelskega dela. Naš človek pu, ki je bil že prej navajen na trdo delo in prej večinoma prepuščen izmozgu-vunju neusmiljenih paiirjev, si je znal takoj pridobiti naklonjenost s svojtinn pridnim delom. Л rheitonzentrala se trudii, da uvede našega človeka v tiiste razmere, tako da lahko postane [Hitom reden sezonski delavec za Nemčijo. Naši delavci so večinoma zaposleni pri obdelovanju sludkorne pese in nekaj tudi pri obdelovanju krompirja ter pni žetvi. Temu delu so naši delavci vajeni, ker so že večinoma tako delo opravljali v Sloveniji. Včasih še prekašajo Poljake, ki so na glasu kot najboljši. Izurjeni in močni delavci delajo v akordu, dočim delajo slabcjši v dnini. V jeseni so delali skoruj izključno vsi v akordu. Postopanje z našimi delavci — kakor je ugotovil Kerec ob priliki obiska naših delavcev v Nemčiji — je večinoma dobro. Samio v nekaterih slučajih je mogel ugotoviti zu delavce^ poniževalno in neprimerno postopanje. Stanovanja so večinoma podstrešna in razmeroma lepa. V primeru s stanovanji v Slavoniji in Vojvodini, kjer stanujejo navadno v živinskih hlevih,, so za sto odstotkov boljša. 1 ukaj so v sobah peči, ima vsak delavec svojo omaro, umivalnik in sploh vse, kar potrebuje. Zdravniška oskrba je tudi dobra in posvečajo bolnikom precej pažnje. Hrana jc vračunana v hrutto zaslužek in je razmeroma slaba. Kakor je po nemških krajih sploh navada, posvečajo večjo |K*zornost prikuhi. ki obstoji večinoma iz krominirja. ne ,>a močnatim jedem, na kur so naši delavci navajeni. Seveda se hrana pod takšnimi îxigoji ne da izboljšati, ker hi trpel naš delavec satu« na zaslužku. Naš delavec je |>a varčen An mu je veliko 1н>1ј pri srcu dober zuslužek ko hrana. Zaslužek znaša povprečno 4—500 murk pri moških iti 3—400 mark pri ženskah nu sezono. Letos je zaslužek za 18—20% manjši od Umskega. Zaslužek ni jiovsod enak. Pri 92% delavcev je kvaliteta odlična. H% f>u je takiiih, ki so ali vsled nena vajenost i /Imeli uli pa delo prod časom zapustili. Vendar jc slučajev opustitve dela sivino 6, kur med 1870 ni veliko. Pač pa je takih slučajev več pri vojvodinskih delavcan, kii so delali v Nemčiji i« so se kar v trumah vrinili domov. Leta 1928 je šlo iz Prekniinrjn v Nemčijo 260 delavcev, I. 1929 okoli 900, letos 1870. za prihodnje leto pa z gotovostjo lahko zapišemo že številko 3 očetovsko skrbi. Ta pu je pošiljal potem dalje na Anbcitenzentralo v Berlim. ki je stvur nn licu mestu rumiskalu. Vsi delavci, ki so sedaj zaposleni v Nemčiji, so iiz Prekmurju, tie pa iz Medmiurja. kakor napačno trdii v svojem poročilu g. Bluško-vič. Samo 14 jih je bilo letos vzetih ■ na poskusu jo iz Meditnurja. Zaposleni pa so v sledečih deželah: Bayer, Wurtemberg, Sachsen, Pomniern, Trier, Brumdemburg, Rheinprowiiinz in Hossen-Nnssau. Dekxlujalcev je bilo letos že 252. G. Kerec je tudi mnenja, da bi bilo juko koristno obiskati vsaj 3—4 kraje v vsaki provinci, ki sc razlikujejo po svoji olideluvi, Potrebno bi pa biilo za to vsuj okoli 10.000 Din, da bi se stroški potovanja krili Ob 100letnici Barage »Narod, ki ne zna ceniti svojih velikih mož, ni vreden, da živi . . ,« Ameriški katoličani v državah Wisconsin, Mi-chigan ob Velikih jezerih so se strnili v eni sam; veliki želji, da proslave čim slovesnejše spomin na našega rojaka, misijonarja in škofa Barago, ki je prišel dne 31. decembra 1830 v Ameriko. Iz te žel e sn se rodile velike proslave, in sicer 20 junija 1930 v Evelethu, 8. julija v Lemontu, 9. iu 10. avgusta v Marquettu, kjer je bil Baraga škof in kjo.r je leta 1808 tudi umrl. 12. avgusta pa v Providense Heights. Pri teh slovesnostih, pod vodstvom sedanjega škofa v Marquettu, N u s s b a u nt a in škofa Schrembsa iz Clevelanda, se je zbralo na tisoče Slovencev in drugih katoličanov in v procesijah, pri službi božji, pri zborovanjih ,e vse navzoče prevzemala le ena misel in želja: da bi bil Baraga proglašen za svetnika. Saj vprav danes, ko svet gleda le materielne dobrine in tone v posvotnosti. potrebujemo velikih klicarjev in oznjanjevalcev itadzemskih vrednot. Ne preslišimo klica Barago- Caritas v Kamniku Kamnik, 5. januarja. Občni zbor Vincencijeve konference v Kamniku dne 4. januarja ob pol 4 popoldne je potekel mirno, prijateljsko. Udeležilo se je zborovanja, ki ga je vodil preedsednik, g. Andrej H v a s t i j a, okrog 75 oseb, med temi zlasti omenjam poleg domaČih duhovnikov z g. dekanom Riharjem na čelu še gospoda p. Valerijami U č a k a , križanskega komturja, ki je v iskrenih besedah govoril o ognju za karitativno delo, ki ga more užgati edino le krščanski nazor, zlasti nazor o človekovi bogopodob-nosti in bratstvu vseh ljudi. V imenu Vincencijeve konference iz Novega mesta je prinesel pozdrave z meje naše banovine p. Ciprijan Napast, O. F. M. Izvoljen je bil na novo skoraj isti odbor, le p. Karel Dijak in g. Vinko Možina sta bila na novo pritegnjena v odbor in pa dva zastopnika fantov, ki so se zborovanja udeležili v velikem številu. Zagorje teta 1930 Zagorje, 2. januarja. Tudi Zagorjani smo potegnili črto. fn pod to črto se je prikazal obračun za nazaj. Staro leto, ki za knape ni bilo prav blagohotno, saj je bilo lelo hude rudarske krize, je za nami. In vendar je j>rav, da mu pogledamo v oči in razberemo, kako je bilo! Na novega leta dan nain je g. duhovni svetnik s prižmice oznanil farno bilanoo. Prebivalstvo se je po teh številkah pomnožilo, ker je zibelk več kot rakev in ta razlika znaša 133. Rojenih je bilo lepo število 205, umrlo pa jih je 72. Nov stan si je izvolilo 58 parov. Novorojenčkom želimo krepke rasti v vseh ozirih, mrtvim večni mir in pokori, mladim parom pa dosti medu na zakonskem križu, da bi ga laže nosili v trajno srečo sebi in tistim, ki še pridejo. — Ce se še na to ozremo, kako knapovsko Zagorje s svojim Bogont živi, ugotovimo čez 35.000 sv. obhajil. Zlasti na Lokah se lepo razvija religiozno življenje in Ločanom želimo obilnega napredka. Morda nam postanejo še luč. Poglejmo še na dobrodelnost, ki ima v delavskih krajih tako široko pol.'e. V glavnem gojita organizirano karitativno delo Vincencijeva konferenca in Kolo jugoslovanskih sester. Vincencijeva kon- vega k poduhovljenju časa in nas samih, je bila izpoved ameriških Slovencev pri teh proslavah. Najveličastnejši in zgodovinsko najvažnejši pa je bil na teh proslavah trenutek, ko je msgr R e ž e k v stolni cerkvi v Marquettu naslovil na naslednika Barage, na škofa Nussbauina, sledečo izjavo: Prevzvišeni! V Vaše stolno škofijsko mesto so danes priromale množice sinov in hčera naroda, krepkega in v veri čvrstega, na grob Barage. V kripti pod oltarjem, na katerem ste pravkar darovali v nregov spomin sv. mašo, počivajo njegovi ostanki, ki je bil sam prvi škof škofije Marquette. Priromali smo v to stolnico, du poprosimo Boga .n Vas. da se dvigne Friderik Baraga na oltar v slavo božjo, v slavo svete Cerkve Kristusove. Vam, kot četrtemu nasledniku Barage, sporočamo željo nas vseh, da prevzamete vodstvo v tej zadevi. Odgovor je bil nagovora vreden in z odgovorom je bil spomin Barage najdostojneje počaščen. Sko* je rekel: Po mneniu vseh je Baraga v resnici zasluži čast oltarjev. Razodoti p» more le Bog sam. da j< njegova volja in želja uvrstiti Barago v trunie če ščenih svetnikov. Presiti moramo Boga. da dopust na priprošnjo Barage čudeže in da tako pokaže nfiit-no svojo voljo. Častite zato Barago in preizkusite moč njegove priprošnjo pri Bogu. Bog pa bo ltsliš i! našo prošnjo in sv. Cerkev bo po svojih predstavnikih spoznala voljo Najvišjega in bo uvrstila Barago med svetnike in ga postavila na oltarje svoje. Te besede so zlasti za nas Slovence zgodovinsko važne. Prvikrat je namreč poživljal vernike odličen cerkveni predstavnik in vzpodbujal katoličane, naj goje do našega misijonarja in škofa Barage iskreno pobožnosl in du mu naj izročajo svoje prošnje >'o Boga. To pomembno slavnost. Ici naj bi rodila bogale sadove, je zaključila himna Povsod Boga . Mi Slovenci v domovini nočemo prezreti teli slavnosti in klicev naših rojakov in drugih katoličanov v Ameriki. Ves narod naj se pridruži klicu in žetji, naj skoraj napoči dan. ko bo n:tš ftaragn dvignjen na oltar in ves narod naj se mu priporoču, naj mu svoje težave izroča in naj prrsi Вочга. da poveliča svojega vernega služabnika. Da se Baragovemu spominu vsaj nekoliko oddolžimo in da se vsaj nekoliko okienemo zgleda naših rojakov v Ameriki, smo si za danes zvečer ob osmih v dvorani hoteln Union zamislili proslavo našega nepozabnega rojaka, ki mu stoletje ni moglo zabrisati čednosti in dobrih del, ki jih je nase-jal v srca Bogu vdanih. ferenca je razdelila 10.400.50 Din in obdarovala 07 otrok z obleko, obutvijo, perilom. 25 starim mamicam kupovala od časa do časa nekaj živil, enako 1 staremu očku obleko. 9 revnim družinam nakizala podporo in pomagala še osmim drugim revežem. 38 otrok je peslala popolnoma brezplačno na okrevališče »Kršč. ženske zveze« na Homec. Ne sicer Vincencijeva konferenca, ampak krščanska dobrodelnost sploh, je preskrbela šestim dečkom îekako skavt sko desetdnevno bivanje ob Bohinjskem jezeru. — „Kolo jugoslovanskih sester« je za veliko noč obdarovalo 28 siromakov; 1. decembra je 105 otrok dobilo kose obleke, perila ali obuvalo: o božiču pa so obdarovale sestre 42 revežev. Med lotom pa so delile podporo revnim družinam. Na okrevališče ob morju so poslale 20 otrok popolnoma ali vsaj deloma brezplačno. Pet jih je poslal Poni laie k rdečega križa. Za neorganizirano izvrševanje dobrodelnosti imajo pa v nebesih druge, bolj točne bukve. Izredna dobrodelna akcija je lansko leto v zagorski fa-ri razdelila otrokom rudarjev, ki mnogo šihtov praznujejo, Din 7800. Srečo marsikdo lovi — želi si jo pa vsakdo. Tudi stara ženička, tam blizu farne cierkve doina. jo je želela — veaj za praznike, lepe božične. Pu je pri vodovodnem hidrantu ob cerkvi na sveti večer čakala, da je udarila ura j>olnoč — pa podstaviln škaf, da se ji ob tej blagoslovljeni uri nateče namesto vode vino za praznike, lepe božične. Pa je odnesla domov in še polnočnico ujela. Hudomušne-ži pravijo, da je vodo natočila, da vino ni priteklo. Ona pa pravi, da vino, samo tiho je bila, da bi ji vina ne spili. Pa je menda hudomušna tudi ona ii se smeji. No, saj ima pravi Sava narašča Ježica, 6. januarja. Sava je danes radi deževja in tajanja snega ua Gorenjskem stalno naraščala ves dan. Do večera se je dvignila visoko nad rob stroge ter dosegla pri črnuškem mostu čez dva metra nad normalo. Dviga pa se še vedno ter se deloma razliva že čee bregove po travnikih in poljih. Oiai pravite? Najbolj prieront, pa ludi najbolj naiven ia neumen ugovor proli številnim rojstvom je;. ..Kaj jc treba ie več ljudi na svetu, saj še li, ki so sedaj ua svetu, ne morejo živeti!* Ni en nam tak, ki pravi tako, vse polno jih je, od popolnih ne-vedneiev pa do največjih razumnikov. 1'si ti iive v fiksni in zmotni ideji, da svet pridela ргешаЈо žita in premalo mesa za vse milijone ljudi. Zaradi preobilice ljudi si taki nerazsodnrSi tudi tolmačijo današnjo bedo, mesto, da bi zanjo iskali vzrok drugje, namreč v nepravilni in neprimerni organizaciji današnje človeške druibe in njenega gospodarstva. V resnici je stvar pftv nasprotna: svet rodi preveč dobrin in premalo ljudi, ki bi mogli ob pravični razdelitvi vse te dobrine jtovliti. To Spoznanje je staro in smo ga ie dostikrat јуопо-vili, do njega pa prihaja počasi tudi ese človeštvo. Kadarkoli slišim kak talc argument proti številnim rojstvom, povem kratko: ■ Sliši i. prijatelj! V dravski banovini iivi pri bi i bi o milijon ljudi, če bi, recimo, kakšna epidemija pobrala v tej banovini pol milijonu ljudi, kaj misliš, da bi preostalega pol milijona boljše živeti". Nihče ne more dati m tu ■pritrdilnega odgovora, zakaj vsakomur pbsUHie takoj jasno, da se ne bi blagostanje niti najmanj povečalo, temveč, da bi se podvojila, potrnjila revščina, lakota in beda. Nazadovanje rojstev ima povrhu lega tudi neposreden, iahtsten vpliv na industrijo in poljedelstvo, torej tudi na blagostanje delavstva. Z,a koga naj pa delala industrija in poljedelstvo, če je redno manj ljudi? O božiču in novem letu smo brali v obširnih nemških, avstrijskih in švicarskih dnevnikih o prav poraznih rezultatih nazadovanja rojstev in o posledicah v gospodarstvu. Noj meedern le-tu primer; »Samo o Švici manjka dunes, v primeri, z I. 1013., 500.000 otrok, starih do li let, za katere naj bi. delala industrija in poljedelstvo. Sedaj porabi Švica 177 milijonov litrov mleka. Hi milijonov kg krompirja in J!) milijonov kg sadja manj, kakor bi. bito potrebno, če ne In manjkalo lega pol milijona otrok!,< ( TagesposU, št. 353 od 24. decembra 1930). Ali ni to jasen dokaz, kako pada celo v bogati Švici ljudsko blagostanje, ker se poraja redno ■manj otrok in čeprav uvažajo v Švico vedno večje zaloge zlata in denarja! Ne samo klerikalni , ampak celo liberalni, svobodmiselni in tudi židovski listi pišejo dandanes tako, seveda ne j/i'i nas, temveč зипај, v svetu! _ Za раЧ-overje ANGLEŠKA VOLNA TONI IACEK. Dvomi trg 1, Ljubljana Zbor ribmške domače obrti Ribnica, 4. januarja. Lepo zborovanje domače ribniške obrli se je vršilo na seinanji dan v iiibnici. Zveza lesnih domačih obrti -je imela redni svoj občui zbor, zadruga, ki je organizirala vso ribniško, sodražko in deloma velikclaško dolino, v kolikor se prebivalstvo peča z izdelovanjem iu rozpečnvanijeni lesnih izdelkov. Načelnik g. župnik škulj jo uvodoma poudarjal lep pomen letošnjega zborovanja, ko zadruga obhaja svojo desetletnic o V stvarnem govoru ko je csnovatelj zadruge ozrl na dosedanje plodo-nosiio delovanje, l(i je postavilo trden temelj obrti v novi državi. Splošno pritrjevanje je potrdilo izjavo načelnika, da brez zadruge bi bila naša obrt močno oškodovana. V letu 1920 je krošnjarje z domačimi izdelki oblast smatrala kol cigane, ki popravljajo kolle. Danes je povsem drugače vpošte-vanje od strani državne uprave, saij bo v eni prihodnjih številk propagand istične revije urada za zunanjo Irgovino izšel ludi članek o naši obrli. Zadruga šteje danes nad 300 članov. Podrobno se je še razvil razgovor o novem obrtnem zakonu, zn katerega se naši obrtniki zelo zanimajo. Pri volilvi odbora je ostal ves dosedanji, za načelnika pa je bil znova izvoljen z velikim navdušenjem polne dvorane g. škulj. Obravnavale so se trgovske pogodbe, osobito z Avstrijo, ker neka organizacija v Avstriji se trudi, da bi se izločil člen pogodbe, ki dovoljuje ribniškim rešetarjeni prosto hausirauje po celi Avstriji. Kaj zanimiva so bila v slučajnostih izvajanja g. Škulju, ki je trikrat slavil predlog, da so trgovec s suho robo v Sodražici, Evg. Ivaue, imenuje častnim članom zadruge. Med živahnim debatiranjem je bil predlog od vse dvorane soglasno odklonjen, češ, da g. Ivane nima drugih zaslug za ribniško domačo obrt, kot da jo sebe obogatil s tem, da kupuje izdelke od obrtnikov in jih prodata doma in v svelu. Poudarjalo se je, da baš on ima največ dobička od ugodnosti prostega izvoza suhe robe, ki jo jc že leta 1920 izposloval g. župnik Škulj. Trikrat soglasno odklonjeni predlog za Rastnega članu zadruge Evg. Ivanca bodi v poluo zadoščenje g. Škulju za neukusne napade prof. Rusa, ribniškega raaka, in »Jutrovih: člankov o priliki jesenskega veleeejma v Ljubljani. Ogabno žaljenje s poSiljatvijo pavjega peresa, ki ga je načelnik pokazal, je veličasten z,bor z ogorčenjem obsodi). Preprosto ljudstvo se zgraža, kaki- manire ima gotova -gospoda . Načelnik je poudarjal, da so bili zadrugi na razpolago le 4 kv. metri prostora, zalo se ni dalo kaj več postaviti na velesejem. sicer pa naj razstavljajo oni, ki od prodaje teh izdelkov vle'ejo profil, zadruga (e ž/: pred tremi leti ukinila trg. oddelek. Obravnavale so se še druge zadeve, saj ob takih prilikah vsak krošnjar pove svoje težave iz Avstrije, drugi iz Italije, tretji iz domače države, kar skuša potem načelnik odstraniti z Intervencijami pri tozadevnih konzulatih, odnosno pri naši centralni upravi. Z iskreno zalivalo web navzoCfli za očetovsko skrb. s katero se g. župnik Kkulj trudi za interese izdelovalcev in krošnja rjo v ribniške robe, se je zaključilo veličastno zborovanje. Uboj na Doleh Litija, 4. januarja. Poročali smo že, da so fantje s kolcl pobili in ubili v gostilni l'ovšela na Dobovicl na Štefanovo 241e!nega Perucija Janeza, kmečkega sina, ki je prihodnji dan umrl. Komisija, ki je s težavo v snegu in zametih prišla peš iz Litije na Dole, 26 km daleč, je dognala, da je Imel Perucl popolnoma zbilo lobanjo, medtem ko drugih telesnih poškodb ni imel. Brata Ludvik in Anton Kolenc in Logar Leopold so prostodušno priznali, da so v pijanosti pred Povšetovo gostilno Perucija zbili na tla, ker je v gostilni preveč sitnaril in vpil na aufbiks-, niso pa imeli namen, ga ubitt, l'es, »den bi ga bil premalo, trije smo ga pa preveč. V sodni komisiji je bil g. okrajni sodnik dr. Karel Novak, okrožni zdravnik dr. Polde Ulcmar in zapisnikar g. Berno Pečnik. — Vršili so svojo tefavno službo v skrajno neugodnem vremenu in se j)" dolgi polj, popolnoma Izmučeni, vrnili v litija Belohrajnshi kotiček Metlika v malicali 19311. Rojenih j»' bilo 7«: dečkov 44, deklic 34. Vsekakor zanimiva razlika in tudi drugod marsikje izkazujejo večje število dečki. Umrlo jo 45 oseb, moških 20, ženskih 25. Tri je pa požrla Amerika v cvetu let, prt polni moči, ko so se ponesrečili pri delu. V starosti od 70 do 80 let ;e umrlo 9 oseb. Najstarejši ,je bil star 8« let. Porok je bilo 15. Cepjakov Martin Na Božakovem pri Metliki je uuui 1. januarja Martin Kraševec, daleč na okrog znani pripovedovalec duhovito izmišljenih doživljajev. Star je bil 69 let, brez vseh svojcev. Metlika, 4. januarja. Treba je bilo videti in slišati, videti zato, ker ni govoril samo z usti, ampak s celim telesom: z nogami, rokami, životom, očmi, ušesi, brado — samo z nosom ne. Slišali pa je ludi bilo kaj I Toliko, da so se poslušalci naprej in naprej za trebuhe držali, zakaj lako duhovito in originalno so bile njegove zgodbe izmišljene, da je vsaka naslednja beseda presenetila. Kadar se je njegovim bližnjim znancem zahotelo smeha, je bilo treba samo pripravili barilc vina, cigaro in zazvati Martina, pn je bila stvar gotova. Značilno za njegovo pripovedovanje je bilo, da je pred vsako besedo, ki jo je izrekel, postavil nemi : h , kakor k leniu tudi njegovo domače narečje daje nekaj povoda, on je pa seveda lo še potenciral in s svojimi čudovitimi gestami človeka naravnost prisilil na smeh. Vredne so le njegove storije, da se razglase med vsem narodom in ohranilo ludi poznim rodovom, zato jih bomo nemara zbrali in objavili čim več mogoče. Naj navedem danes samo nekatere za njegovo posmrlnico. * ifr Nekoč se mu je primerilo, da je zaspal lani nekje v Božakovskili gmajnah. Nebeško se nui je sanjalo in ko so bile sanje najlepše, j>a ga je nekdo zazval: >h« Martin h< Kraševec! h< Martin Kra§e\"ec! Zbudil se je, pa mu je bilo žal lepih sanj in je spet zaspal. Spet ga zove, a on neče ni čuti, in spet v tretje zaspi in še tretjič ga za-zove. Tedaj je pa pogledal in za »hstopiš, kaj »hcžrd, laka debela in dolga kača se je plazila nad njega gori iz Kulpc. Pa >h znaš, >h«kdo thème »h.je >h taval? ilicsama >h< kamanjska »h-Mati »h« božja! In je Martin tedaj naredil »zagovor če ga bo rešila, da bo ob kamaujskem žeg-nanju pojedel njej na čast hitri jJukile, ка»ћчstopiš, li tri :h kile »h najboljše • hrpečcitke. * Bil je dalje časa delavec v neki opekarni v Zagrebu, pa si je prebral, čeprav mu je gospodar jionujal -trojni lonr in je šel k nekemu bogatemu kmetu: za»h'stopiš, tako bogatemu, ki je imel teliko krav, da je bilo vsak dan en zug-. mleka. Imel je svojo železnico in jc z njo vozil v Zagreb. I'a jc uekoč obolel mašinist iu ni imel kdo peljali mleka, lil snega je bilo do vrh glave. Vprašali so Martina, kaj ne bi ti, Martin, upal tega napraviti, saj Kranjci ste od vraga, ki vse znate: ■h «vraga »h^iie bi? in je Martin skočil v maši no in šlo je kot šnelzug Nazaj je pa peljal ljudi, šlo je kai strela. Pa veliko in nobel gospoda se je jHdjala. Ob štreki so bilo pa ravno zrelo črešuje in gospodi so vse »lino lako tekle, ko so jih gledali in so prosili Martina, naj malo ustavi. On pa ni ustavil, ampak, za-h< stopiš, stopil jo z eno nogo na čresnjo, z drugo pa na okno vlaka in si jih natrgal polne »nedrje«. * Ponašal se je, da je dober lovec in je menda res precej jazbeccv vjel, ampak takega kot je bil eden izmed teh, no bo več. Zastopiš, osem kil žive vage ua malo stran. Ko ga je i>a odri in razsekal in mast ocvrt, je bilo pa П0 funtov čiste masti in še ena kablica, mesa pa toliko, da ga je bilo eno leto dosti zanj, ki ga >e vsak dan en funt pojedel. Vprašali so ga: Martin, koliko jazbecev si že vjel? »Koliko sem jih? Vrag ve to! Več kot tisoč!': Toliko si jih? »h« Vraga il «ne I Malokako leto, da ne bi enega ali dva! ■ * In takihle storij in še bolj zanimivih je za celo knjigo. Le to je, da zgubi vsaka največji del sočnosti, če ni več povedana z njegovo živo gesto in duhovito besedo. Nesreča pri deht Brežice, 3. januarja. 231elni Ser bec Anton je bil zaposlen že nad eno leto kot kurjač v slrojarni pri lokomobili za drobenio peska v kamnolomu Jugoslovanskega trgovskega industrijskega društva, d. d. Zagreb, v Orehovem pri Sevnici. Tako ie bil tudi dne 81. decembra lanskega letu v službi. Ko je tega dne pojioldne nastopil delo, je šel med drugim pogledat še ostale naprave, katere geni lokomobila, če je vse v retlu. Ko se je vrnil k stroju, mu je na železni plošči pred strojem spodrsnilo, da je padel v rov za ventilacijo lokom obile, pol IHetra globoko, pri tem pa udaril z levo nogo po ročici za ventilacijo, da si jo je pod kolenom zlomil. Ponesrečenega Herbca so takoj prepeljali k zdravniku v Sevnico, kateri mu je nudil prvo pomoč in odredil, da so ponesrečenca oddali v bolnišnico. Avto v plamenih Murska Sobota, 4. januarja. Tukajšnji župan in ban. svetnik gosp. Josip Benko je imel avtomobilček, ki je bil znan daleč na okrog, ker je bil kakor leteča ptica. Sedaj ga je zadela žalostna usoda. Neki nastavljenec v Benkovi pisarni je imel opravila v Cakovcu. Peljal ga je domači šofer. V Cakovcu sla vse srečno končala in sta se peljala proti domu. Avtomobil je veselo drvel v jutranjem zraku. Prevozil je že tri četrtine dolge Јк/li. Na cesti med Lendavo In Beltinci pa se je odigrala katastrofa Blizu Crensovec je iz avlomo-bilà hipoma švignil plamen. Potnika sla osupnila. Preden sta prišla do sape, je bil ves motor v plamenu. Oba sta hitro skočila iz avtomobila. Ker je hil plamen premočen, ga nista mogla zadušiti. Kmalu je objel plamen vso karoserijo. Potnika sta žalortno gledala, kako je plamen uničeval ljubki avtomobil. Ogenj je bil divji in je pustil samo železne dele. Ko je plamen ponehal, sta potnika vzela nekaj lažjih kolesc s seboj in sta |>eš nadaljevala pot. Se razume, da sta bila doma sprejeta s precejšnjo žalostjo. Nesreča je tem občutljivejša, ker — kakor slišimo — avto ni bil zavarovan. O strupeni megli pred iOO leti v Beli Krajini Podzemelj, 31 Labud kapetan korvete Mirko Plajvajs; za vršilca i dolžnosti referenta sanilete poveljstva osješke divi-zijske oblasti sanitetni inajor dr. Andrej Deak in razrešen je bil sedanje dolžnosti kapetan korvete Bogosluv Erni ter stavljen na razpolago ministrstvu vojske in mornarice. Mala hronfha it Vsem župniin uradom, školiiski ordi-nariat v Ljubljani sporoča, da je prejel od kr. ban-ske uprave dravske banovine v Ljubljani dopis ; z dne 3. t. m. šl. I 88-1 sledeče vsebine: »Vsled ! razpisa ministrstva za notranje posle z dne 31. decembra 1930 K. br. 2913 se na rojstni dan Nj. Vel. j kraljice dne 9. t. m. v cerkvah in molilnicah ne , bo vršila zahvalna služba božja, ker sta po zakonu o praznikih državna praznika samo dan zedinje-nja in rojstni dan Nj. Vel. kralja.« — To naznanjamo župnim uradom v svrho ravnanja. it Jueoslovansko-romunska ruzstnvn v Pragi. Nedeljski Ilustrirani Slovenec« prinašR sliko -.slovenskega - oddelka na gornji razstavi. Na sliki ni niti enega našega komoda, ampak par piratskih čilimov, dalmatinskih vezenin in bosanski servisi za knvo. Na sredi je jiostavljeii napis Lub-lan. Radovedni smo zopet, kje je ostalo onih sedem krasnih komadov našiji čipkarskih1 izdelkov, ki so bili poslani na razstavo. Slika je /.govoren dokaz. kako malo se brigajo za naše izdelke, arantorji, če niso ti ravno domačini. Mislimo, da je bilo 7 predmetov dovolj skromno šlevilo za naše zelo razvito čipkarstvo in radovedni smo. če so bili sploh razstavljeni.. V bodoče Ireba pač paziti, da so takšne uerednosti ne bodo ponavljala I PROSLAVA misijonaria Barage ob stoletnici 6. januarja ob 8 zvečer v hotelu »Union« Spored: 1. Indijanec pripoveduje o Baragi (dramatski prizor, predvajajo skavti). 2. Baragova pesem o Mariji (p. Hug. Sattner, poje grajski zbor). 3. Baraga, pionir kršč. civilizacije (govori p. Kazimir Zakrajšek), 4. Recitacija po motivih iz življenja Barage. 5. Skrivnosti Marije (B. Leskovic) in Ave Maria (Gounod): poje gdč. Anica Mezetova, pri klavirju spremljata g. Bog. Leskovic in LipovSek. 6. Tercet (gosli, klavir, čelo). Vstop prost. Vabljeni vsi prijatelji misijonov. ♦««жннижмшмоиммммиимммии it Prosvetne kiijtinice peti zvezek je izšel; vsebuje jedrnato iu temeljito razpravo dr. J. Pra*-nika o Zadrugah kot temelju narodnega blagostanja. Prosvetnim društvom prav toplo priporočamo. Naroča se pri Prosvetni zvezi v Mariboru, Aleksandrova cesta 6. it Zvez» gostilničarskih zadrug v Mariboru bo priredila koncem januarju 1er v februarju tečaje za eervh-aiije, združene s predavanji o tujskem prometu, higieni ter drugih vprašanjih in sicer v Celju, Dobrni, Slovenjgradcu, Mariboru, Slovenski Bistrici, Ptuju, Radencih in v Rogaški Slatini. Ti tečaji so namenjeni predvsem gostilničarjem ter njihovim družinskim članom. Prijave do 15. januarja pri načelstvih posameznih gostilničarskih zadrug. it Otvoritev telefonskih relacij Bled ia Sakek-Padova. Od 25. decembra 1930 sem je otvorjen telefonski promet Bled-Padova in Rakek-Padova. Pristojbina za navadno govorilno enoto v relacij Bled-Pudova je 28.05 Din, v relaciji Rakek-Padova pa 24.75 Din. it Zavodi za zavarovanje delavcev niso oproščeni poštnino v krajevnem prometu. Uradno so razglaša: Poštninska prostost se v načelu omejuje vobče na tista pisma, ki se pošiljko v interesu države odnosno javne službe, a katere plačana odprava bi bremenilu državo samo. Nanaša se torej samo na brezplačno odpravo, nikakor pa ne glede na priporočilo. In potemtakem ni postninske prostosti v krajevnem prometu, izvzemši tiste pisemske pošUie pošiljke, ki gredo s sedeža sprejemne pošte v širše dostavno okrožje. Od tega načela niso izvzete niti poštnino proste oblasti, uradi in ustanove, ampak morajo tudi te dostavljati svojo korespondenco v krajevnem prometu po lastnih uslužbencih. Okrožni uradi za zavarovanje delavcev uživajo kakor privilegirana ustanova ugodnost pošt-ninske prostosti v istem obsegu kakor poštnino oproščene oblasti, uradi iu ustanove ter v krajevnem prometu niso oproščeni poštnine. •k Morilka. Te dni se je vršila sodna razprava pred knjaževskim sodiščem I. stopnje proti Ruži Antié ia Donje Sokolovice. Obtožena je, da jo ubila svojega moža. Pred sodiščem se jo zagovarjala, da je bil njen mož pijanec in da jo je veB-krat tepel, kar pa so ji dokazali, da ni resnica. Obtoženka je bila znana po vsej okolici, da je svojemu možu nezvesta. Mož je imel vse življenje smolo, nobena stvar, ki se je je lotil, mu ni šla izjKtd rok. Končno je telesno popolnoma oslabel in je. moral zase in za svoje otroke prosjačiti od hiše do hiše. Žena pa ga jo kralkomalo zapustila. Konï--no se ga je hotela odkrižati, da bi imela bolj svobodne roke. Nekega dne je prišla k svojemu možu in ga skesano prosila, da bi jo zopet sprejel k sebi in da bi ee pomirila. Mož je verjel njenim solzam in jo je zopet vzel pod streho. Toda že isto noč ga je v spanju ubila s sekiro. Sodišče Je zgubljenko obsodilo na 10 let težke ječe. Za tak '/.ločin je 10 let kazni malo, za poboljšanje pa, kdo ve. če se je kdo lakih v ječi že poboljšal, jo bil redek. _ Sužkinje! Danes vse k božičnici ob Ч2 5 popoldne v dvorani Delu vsi-e zbornice na Miklošičevi cesti. Vstopnino ni. it Društveni odri! Ali ste že pri vas vprlzorill Vodopivčevega »Kovačevega študenta«, ki je poln najzabavueiše in vesele vsebine? Sezite po njem in se ga naučile do prihodnje prilike. Izvajali ga boste sebi in obiskovalcem vašega odra v spiošno in prisrčno zabavo, z. največjim uspehom. Kjer nimate nu razpolago klavirja, vam islega nadomesti lahko harmonij. — »Kovačev študent« velja Din 82 in se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. it »Poučni slovar«. Zvezek 13. za mesec september priuaši konec črke >F< od besede Krericlio Friedrich T h codai' dalje in začetek čnke »G« do besede Glaiabeniberg. Pri besedi Friderik se navajajo vsi znauriew't'i nosilci tega imena s kratkimi živijcnjskimii in drugimi po-datki. Pri Friedjitngu lleinriclui bi bilo že/letl! še kaj več podaitkov. Pni >gï:mna-/n'ju naj bi ac navedel tuai sedanji poim-n besede v francoščini. Z besedo ^veiščma« se ne moremo epri-ja-znitii. Beseda mnui nobene zveze z našo besedo j vestem«. M WIjeno je z »veščino« Mo, kar označujemo z besedo spretnost«, d««i ni oznafilw povsem natančna, radii česar bi se morala vsebina te besede širše vpisati. •k Nove dr. Jcršctove »ftmarnice«. 0 veliki neči izidejo dr. Jeršelove »Smernice« jiod naslovom Salve Regina — Pozdravljena kraljica!« •k Lastnike vrednostnih papirjev ojioaar-jaino, da se v lastnem interesu naroče na list -Merkur-. Tet n i l< Merkur« je neobhodno potrebno glasilo in ga vsled tega priporočamo vsakomur, ki poseduje kakršnekoli pred-, med- in povojne vrednostne papirje in srečke, ker je to prvi in edini strokovni list v naši državi, ki prinaša au-tentična poročila o žrebanjih itd. Izhaja tedensko. Naročnina letno KK) Din. Naročila sprejema uprav-liištvo »Merkur«, Ljubljana, »elenburgova ul. 6-II. it Prirediicv Jadranske Straže v slovanskih narodnih nošah dne 24. innunrja 1931 v unionski dvorani v Ljubljani. it Žrebanje loterije Doma služkinj se bo vršilo že lo nedeljo 11. I. m. v dvorani Mestnega doma v Ljubljani. Vse, ki majo še neplačane srečke, nujno prosimo skorajšnjega nakazila. Zadruga •Služkinjski dom v Ljubljani, Semeniška ul. '2. Ljubljana Kurji britoi Ljubi jami, 5. jun. Lastniki k urnikov iu lepili kokoši na pe-rileriji mestu so bilj v zadnjem čusu v pre-cejšnj«411 strahu. Tam okoli se je klatil nevaren kurji strah in neusmiljeno moril perutnino, .i 1 rezu I glave ter odnašal slastno kurjo pečenko, taiko da so lastniki perutnine že skoro obupuvali nad bližajočim se koncem perutni-uarstva na ljubljanski periferiji. Slučaj itn pa vnema stražnikov sta končno toga kurjega tatu le izsledila. Pri lijem se je namreč zopet uresničil pregovor o vrču. ki hodi k vodi tako dolgo, dokler se ne ubije. V noči na nedeljo je kurji strah /opet vlomil v k urnik, last železniškega uradnika l'ranca S robota \ Mariborski ulici 19. Tat je odnesel sodem kokoši, vrednih 500 Din. Tat je kratkoinalo v kurniiku odtrgal vsem kokošim glave, kokoši same |hi odnesel. Srebot se je obrnil /.u pomoč na poli- Tatovi v škripcih L j u b 1 j a n a , 5. jan. Kriminalne kronike zadnjih tednov v ljubljanskih časopisih so stalno vedele poročati o neštetih manjših in večjih vlomih, o tatvinah, o-'poko-Ijih v kurnikih, o cerkvenih tatvinah itd. Policija in občinstvo sta bila za hip v zadregi. Kdo le izvršuje te tatvine, ko so vendar vsi znani in količkaj nevarnejši vlomilci že davno bili spravljeni na varno in odsedajo zdaj svoje kazni v jetnišnici? Na vsak način so se morali pojaviti v Ljubljani novi zločinci in policija se je takoj pričela truditi, da bi te zločince iskala. Pojav, ki je za kriminalistiko splošen, velja tudi za Ljubljano: dokler so večji zlo-èinci na prostem, se manjši in manj nevarni zločinci, tako rekoč mali tatici, ne upajo izvrševati večjih in drznejših vlomov in tatvin, ker jim to s svojim pritiskom in konkurenco preprečujejo večji tatovi. Če pa vtakne policija nekaj ali pa vse večjo tatove v zapor, dobijo manjši tatici korajžo in prič-no vlamljati in krasti na debelo. Skoro vse večje tatvine v zadnjem času so v Ljubljani izvršili laki tatiči, ki so čez noč postali nevarni zločinci. Nevarna vlomilska tolpa. Dne 29 decembra so neznani tatovi, kakor smo tedaj poročali, oplenili trafiko zadruge >Poštni dom pri Sv. Jakoba mostu. Policija je nekaj časa povsod poizvedovala za temi tatovi, ob istem času pa se trudila, da bi našla tudi tatove, ki so v zadnjem času vlomili v naslednje cerkve: frančiškansko, stolnico, sv. Jožefa, sv. Petra in na Viču. Uspeli policijskega poizvedovanja je bil presenetljiv. Včeraj in danes je policija aretirala pet tatov, ki so bili hkrati vlomilci v trafike in vlomilci v cerkve. Pri teh vlomilcih je policija našla še del blaga, ukradenega v omenjeni trafiki, obenem pa jim je tudi že dokazala vlome v cerkve. Policija nadaljuje svojo preiskavo proti tem vlomilcem in skuša spraviti na dan še druge njihove grehe, obenem pa išče vse sokrivce te vlomilske tolpe. V Interesu policijske preiskave se zaenkrat vzdržujemo natančnejšega poročila. Nabiralca žarnic. V nedeljo okrog devetih zvečer je stražnik pregledoval Šolski drevored, če bi opazil kje kaj sumljivega. Kes je zapazil pri eni mesarskih stojnic moža, ki se je prav čudno obiral. Stražnik je moža prijel in mu obenem odvzel žarnico, ki jo je nočni gost držal v roki. Stražnik je moža potipal še po žepih in našel v njih še štiri žarnice. Seveda je bil možakar takoj aretiran. Je to brezposelni delavec Anton N. Priznal je, da je kradel žarnice po mesarskih stojnicah in da ga je v to nagovoril brezposelni ključavničarski pomočnik Stanko B. N. je v treh dneh pokradel približno 20 žarnic, od teh približno polovico kar s celotno lučjo vred ter tako oškodoval okoli 20 mesarskih mojslrov, ki trpe skupne škode 1300 I)in. B. je N.-ovo izpoved potrdil in dejal, da je zato N. nagovarjal k tatvinam, da bi mu ta potem dajal za pijačo. B. pa sam ni hotel krasti. Ukradene žarnice sla potem prodala v neki nočni kavarni. Oba bosta izročena sodišču. Dva sumljiva postopača V neki baraki ob tržaški železniški progi je prejšnjo noč policija aretirala dva mlada postopača, ki sedaj ne vesla', s čim sta se preživljala in kje sta bila ob določenih dnevih, za katere ju vprašuje policija. Kljub temu, da postopača sama ne vesta, kje sta bila, jima bo policija vseeno povedala, zlasti enemu, nekemu V. J. Ta je namreč težko osumljen, da je pred komaj nekaj dnevi ukradel nekemu hlapcu okoli 1000 Din in mu s tem dokazal svojo hvaležnost, ker ga je hlapec pustil v svojem hlevu prenočevati. Ka? bo danes ? Drama: Ob 8: Princeska iu pastirček. Preinijera. Izven. Opera: Ob 3 pop.: Tičar. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Rokodelski dom: Luč nevernilkov. Ob 3 popoldne. Nočno službo imata lekarni: dr. Piiccolii, Dunajska cesta 6 in inr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. Kaj bo jutri: Opera: Gostovanje duiuij. operetnega ansamblu: -Zemljo smehljanja.« Izven. Nočno službo imajo lekarne: mr. Bukovec. Kongresni trg 12; mr. Ustar, Sv. Petra cesta 78 in mr. Hočevar. Celovška c. 34, šišikn. Vf © »Luč ltcvcrnikov«, lepo božično igro bodo danes popoldne igrali na Rokodelskem odru, Komens-kega ulica 12. Pričetek prireditve je ob 5 popoldne. Vstopnice se dobi'vajo v p red p roda ji danes dopoldne v Rokodelskem domu. © Fantovski odsek Šentpetcrskega prosvetnega društva ima jutri, v sredo 7. t. m ob 8 zvečer običajni fantovski sestanek. Na sporedu je predavanje o tiskarstvu in njega razvoju. Ker se bomo obenem pogovorili tudi o temah nadaljnjih predavanj, prosim, da so tega sestanka udeleže vsi člani. — Predsednik. Išiais je živčna bolezen, Ici so zdravi z domačo kuro z že pripravljenimi Pistyanskimi blatnimi obkladki >Gaimkompresa«. Dobi se v vsaki lekarni in dro-ger ji. - Skladišče: Drogerija Urcgorič, Ljubljana. Prešernova ulica 5 — razkrit eijo. Stražnik Hlebec je ubral pravo sled za k njim tatom in prišel v gramozno jamo na Vodovodni cesti. Dobil je kurjega tutu v osebi 28-letnegii prekmurskega delavca Karla Drva-riča. Kurji tat je prnvkur obiral slastno kurje stegno in si brisal s prstom mastne ustnice, ko je vstopil stražnik. Drvarič je moral pečenko odložili in pok-zati, kje so še druge kokoši. Dve je Drvarje tudii podaril svojemu stanodajalcu. Stražnik jo aretiral Drvariča in njegovo priležnioo., hišnega gospodarja hi njegovo ženo pa je ovadil. Drvarič je priznal, da je v zadnjem času ukradel najmanj sedmim iusttrkoni na periferiji mesta okoli 30 kokoši. K tatvini ga je baje nagovarjal njegov liihšni gospodar, ki mu je tudi pokazal, kje bi se dale kokoši najlaže ukrasti, obenem pa mu je tudi pokazal, kje naj krade. Zato pu je Drvarič odško-doval svojega gospodarja z delom svojega plena in mu tudi stanarine ui plačeval. V nedeljo 11. januarja žrebanje loteriie Dome služkinj! 0 Umrla jc v tukajšnji splošni bolnici gospa Ivanka Juvanc, soproga višjega ravnatelja pomožnih uradov v pokoju. Pogreb ho v torek, dne 6. t. m. ob 4 popoldne iz splošne bolnišnice. Priizadetim naše sožulje. 0 Ponovitev koncertu Glasbene Matice ljubljanske jih katerem so bode izvajalo grandie,/.no Berliozovo delo »Faustovo pogubljenje« bo v nedeljo, dne II. t. m. v veliki dvoru ni hotela Union«. Koncert dirigira ravnatelj Polič, kot solisti nastopijo: Vera Majdičevu (Margareta), Josip Gostič (Faust) in Robert Primožič (Mefistoieles). Vsi trije so 'člani ljublj. opere. Poleg tega še Anton Petrovčič (Brunder), član Matičnega zboru. Izredno važni in težki ulogi st« poverjeni zboru (124 pevcev 'in pevik) in ivomnoženemu opernemu orkestru (70 članov). Vseh sodelujočih jc 2/F ranz-Joseï« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 0 Družabni klub javlja svojim članom, da današnja prireditev v beli dvorani hotela Union odpade, ker je velika dvorana zasedena. Prihodu ia prireditev Družabnega kluba bo v torek 13. januarja v zeleni dvorani hotela Union. © Podoficirska zabava 10. januarja na Taboru pod pokroviteljstvom novo prispelega komandanta dravske divizije diviz. generala g. iliéa Bogoljuba bo ena najlepših v tekoči sezoni. Cenjeno občinstvo prosimo, da poseli to lepo prireditev v čim večjem številu. Dokažimo našim podčastnikom, !•■ Glasiiene Matice. Isto velja ludi za konservatoriste. Zobozdravnik dr. MILAN PERKQ Ljubljana, Vodmatska ulica 3 ZOPET REDNO ORDINIRA 0 Jubilej ljubljanskega someščana. Uslužbenci kavarne in restavracije -»Zvezda« nam sporočajo: Te dni praznuje vsi Ljubljani znani in splošno priljubljeni gospod Fran Krnpcš, nuš dobri šef. 45-letnico odkar je postal samostojen obrtnik, in 40-letnico. odkar je otvoril prvo slovensko kavarno v Ljubljani. Nameščenci njegove sedanjega podjetja smo razmišljali, kakšno darilo bi poklonili svojemu dobremu gospodarju ob njegvivem jubileju, da hi mu ž njim napravili največje veselje. Poznavajoč njegovo splošno znano plemenitost, dobrot-Ijivost, darežljivost in sočutje do ubogiii, smo si uslužbenci izbrali |»oseben način proslave niecovega jubileja. Ker je on sani vse svoje življenje rud in odprtih tok delil dobrote siromakom. smo prepričani, da ga najbolj |>oč«-stinio in mu napravimo največje veselje s tem, uko priredimo njemu nu čast koncert, čigar ves čisti dohodek porabimo za nakup obleke in obutve najsiromašnejšini učencem ljubljanskih šol. Nadejamo se, du se bo ljubljansko občinstvo, ki dobro |k*zua g. K na peša in njegovo delo, rado odzvalo našemil vabilu in se v velikem številu udeležilo tega koncerta, ki bo v četrtek 8. t. ni. ob 20 v veliki dvorani kazine. O Zagrebški kvartet, ki konvertira v |*>-nedeljek, 12. t. m. v dvorani Filharinonične družbe, je najodličnete komorno združenje v naši kraljevimi. Dolgoletno skupno tlelo jiii je usposobilo, da moremo staviti ta kvartet \ isto vrsto /. znanimi kvarteti inozemstva. Njegovi koncerti v Zagrebu in Belgradu so stalno obiskani od odlično in mnogoštevilne publike ju kritike so bile doslej vedno enoglasne v njilt hvali. Vstopnice za ponedeljkov koncert so že v prediirodaji v Matični knjigarni. 0 Zimski naliv. Toplo južno in nekoliko vlažno vreme je v nedeljo odneslo skoraj ves sneg. Ves dan in pozno v noč je pihal močan jug. Še ce'o malo rosilo je zvečer med vetrom. Ljudje, to se pravi taki, ki se na vreme spozna-.o, so vonjali v veter in dejali: »Samo veter naj nekoliko poneha, pa bo dež!« Veter je proti jutru res nekoliko pojenjal, potem pa podvojil, potrojil svoje sile. Vmes pa se je vlil dolgotrajen in gost naliv. Dežju je Mariborski želodec Zapisali ter ugotovili smo zadnjič nekaj številk, ki so \ najtesnejši zvezi /. žitjem in bitjem mariborskega rodni : 55.777 komadov samo perutnine. Zanimive so tudi številke, ki prav zgovorno pričajo, do so tudi ribe pri Mariborčanih precej v čistili. Največ so konstituirali v preteklem letu su rdel in sicer 1916 kilogramov ; nadal je 229 kg sip, 539 vškom-hrov«, 79 kg jegulj. 236 kg tunin, 210 kg »mo-I love, 43 kg ščuk, 140 kg karpov, 58 kg morskih rakov, 3000 betic ter 38 škafov žabjih ; krakov; razen tega še 2800 kg raznih drugih ■ ribjih vrst. Skupaj torej 6200 kg rib, pri čc-I mer je treba uipoštevati, da je tu množina rasti : 1er vzdrževanju namenjenih vodnih dobrot znatno večja od okolnosti, du je precej Mariborčanov, ki so navdušeni ribiči iu ki .-i sami znajo preskrbeti dravskega blagoslovu / amaterskim riliolovstvom. Največji konsum rib je j bil v smislu tozadevne statistike \ februarju, i marcu, apniilu (Velika noč!) in mejit. Vrednost označene množine konsumiraiiilt rib znaša ob povprečnem računu 177.134 dinarjev. Precej penezev; toda v primeri s potrošnjo tiri perutnini precej manj. Rajši nego ribe imajo Mariborčani kokoši, piščance, purane, gosi itd. Za te slednje so namreč potrošili \ preteklem letu. \ kolikor je pač nio/.na kontrola iu \ kolikor držijo statistični podatki nič manj nego 2,287.260 dinarjev. V snežnem meto}u so se včeraj prebudili Mariborčani; ponekod, zlasti na desnem dravskem bregu, je električna luč odpovedala Telefonski promet je radi potrganih žic malodane čisto ustavljen; poštno tehnično osebe je vztrajno na poslu pri vzposlavljalnih delili. Na nekaterih pohorskih postojankah dosezajo snežne ! plasti višino preko enega metra; največ ga je za-! padlo na Klopnem vrhu. Ponekod je vozovni pro-I met čisto odpovedal, zlasti v Dravski dolini; mestni - avtobusi so si sproti morali delati pol, zlasti na po-I deželskih progah. Mestni delavci pa so neumorno i na poslu pri čiščenju in odstranjevanju snežnih kupov v sredini mesta. □ Smrtna kosa. V starosti lio let je umrl ugled-1 ni ter obče priljubljeni mariborski trgovec in hišni posestnik Feliks Mihelitsch; užival je v Marib>ru i sloves odličnega meščana in solidnega trgovca ter j vnetega podpornika revežev. S svojo pridnostjo, vljudnostjo, sposobnostjo ter vsestransko postrcžlji-vostjo je dvignil leta 1898 ustanovljeno trgovsko podjetje v Gosposki ulici do sedanje višine. Bil pa je blagi pokojnik ludi plemenita duša in vzoren družinski poglavar. Preminulemu rajnkemu hibri-č-ini trajen spomin, težko prizadeti rodbini naše i najgloblje sožalje. Pogreb blagega pokojnika bo j danes ob 16 iz kapele na mestnem pokopališču v : Pobrežju. П Prihodnja premijera v mariborskem gleda-j lišču bo najbrž v soboto 10. januarja. Uprizoril se bo F. Wedekindov »Duh zemlje . □ Bi no bilo napačno. Pri malo večjem snež-; nem metežu — konec rednega telefonskega prometa. Morda bi bila priporočljiva uvedba svoječasne : metode: odstranjevanje snežnih zametkov s po-: močjo dolgih bambusovih kolov. S tem bi bilo , ustreženo abonentom, pa ludi poštnemu tehničnemu osebju. □ JKAD Panuiiija. Na rednem letnem občnem i zboru se je izvolil sledeči odbor; Kazimir Kukovič, iur., predsednik; tajnik iur. Franjo Žebot. blagajnik iur. Rudi Trofenik; revizorja techn. F. Škarabot in techn. A. Vivod. □ Srebrno poroko obhaja le dni g. Josip Kam-pič s svojo soprogo Marijo. Naše prav prisrčne čestitke! П Donski kozaki pridejo v Maribor jutri in si-I cet- z dunajskim brzovlakom; na kolodvoru jih bodo sprejeli zastopniki Glasbene matice in drugih tna-: riborekih pevskih ter kulturnih društev. Vstopnice se dobijo do 18 v predprodajah, od 19 pa pri ve-! černi blagajni. □ Rekordno število. 23 zrelih ptičkov je pro-| nočilo v noči na ponedeljek v prostranstvu grafov-> j ga hotela. □ Skrivnostni vlomilec. Par noči ni v Mariboru i sigurnosti; neprestani vlomi. Zdaj v sredini mesta, zdaj na periferiji. Zdi se, da gre za enega ter istega : povzročitelja: v noči na ponedeljek zopet štirje vlomi in sicer v Mulečevo pekarno v Kettejevi ulici, v stanovanje železniškega uradnika M. Furlana y Gatjevi 5, v Nekrepovo stanovanje v Smetanovi ulici, odkoder je odnesel gramofon, 10 plošč in aktovko, ter v neko stanovanje v Razlagovi 27. Tukaj so ga celo zasačili ter ujeli, pa je vse obvladal In jo od-kuril. П Naval na Korzo dela je le dni izreden; mnoštvo brezposelnih, ki prosijo podpore. Mesloma pride v gnječi celo do prepira in nelepih besedi. Tega vendar ne bi hi Jo treba. □ Radi zastrupljenja z alkoholom so prepeljali včeraj popoldne v bolnišnico 23 letno natakarico Ano Razložnik. □ Novo javno knjižnico je olvorila mariborska pedagoška centrala na državnem ženskem učiteljišču. Odprla bo vsak četrtek od 15 do 17. □ Večer zgodovinarjev priredi jutri ob 20 v Narodnem domu mariborsko Zgodovinsko društvo. ' Ueferirala bosta profesorja M. Grošelj in J. Sedivy. so najlažji pot, po katerem prihajajo bolezensko klice v naše lelo. V gledališču in na koncertu sc obvarujete pred zelo neprijetnim pokašljevanjem z okusnimi Anacot-pastiljami dr. Wanderja. Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena malega zavoja Din8--. velikega zavoja Din 15'- kinalu sledil sneg in kmalu nadomestil onega, ki ga je vzela topla nedelja. Samo ta sneg je zolo vlažen in ga zimski športniki niso nič veseli, ker je zelo nepriklnden za smučanje. Na ljubljanskih ulicah, komaj očiščenih snega, pa zopet kraljuje brezga in blato 0 Ovratnike higienično pere, svetlo lika, kemično čisti obleke: Šimenc, Kolodvorska 8. □ Prvo brezmotorno športno letalo bodo pričeli graditi v Mariboru, in sicer v hangar.u na te-zenskem letališču. Sodelujejo nekateri zagrebški strokovnjaki. Omenjena graditev jo v zvezi z načrtom Mariborčana Franca S t a r i č a glede konstruiranja letala, ki bi naj bil pripraven za horicontal-ni, vertikalni in povodni let. Dograjeno bo sredi februarja in bo krščeno najbrže v ilelgradu. □ Dokazi gospodarske krize. Poravnalno postopanje je uvedeno proti trgoveu Josipu rolaku v Dolnji Lendavi ter proti trgovcu Antonu Stegmullerju na Muti. V poslednjem času si- veča število konkurzov ter jioravnul-iuIi postopunj v območju mariborskega okrožnega sodišča. □ Mariborski rezervni častniki imajo dne 18. t. m. ob desetih dojxddnc v lovski sobi pri Orlu svoj redni občni zbor; za člane je udeležba obvezna. □ V Ljudski univerzi predava v petek, dne 9. t. m. Parižan prof. V. Lavoix o Pariz« kot prestolici žene ter središču civilizacije in kulture. Predavanje v francoščini. □ 121,715.612.60 dinarjev so znašali dohodki pri mar i l>o rsk i glu v tri carinarnici v preteklem letu in sicer za uvoženo blago 121,341.648.10 dinairjev, za izvoženo blago pa 375.964.50 dinarjev. □ Za razprodajo Slovenca« iščemo sposobni; ljudi; predpisana starost 16 oz. 18 let. Sprejemajo se tudi ženske. Javiti se je pri upravi na Koroški cesti I. □ Tam ob meji... V Svečini je bilo; prišlo je od nekod šest možancev če/, mejo ter se sestalo \ hiši nekega posestnika: tam so delili doc i razna danilu. Potem je sledil tajni sestanek. kilo so bili možanei? Česa so iskali? Varnostne oblasti vršijo temeljite poizvedbe, du se stični tajni sestanki ne bodo več vršili. □ Mariborskemu gledališču je posvečena zadnja številka zagrebškega gledališkega vestni ka: na naslovni strani prinaša sliko upravnika mariborskega Narodnega gledališča dr. 11. Brenčiča. □ V Jugoslovanski strokovni zvezi se vršijo odslej vsako sredo prosvetni večeri ob |kiI 20 n« Koroški cesti I: jutri predava ргоГ. šertivv o IJokinilski. Lepe skioptične slike! П Vpokojenec dobi lahko postranski zaslužek kot pisarniški slugu. Vprašati pri upravi lista na Koroški cesti 1. □ čajni rum. najfinejši, si napravite doma iz originalnega »Rumol-a«. katerega dobite samo pri Thilr, drogerija Maribor. Gosposka ulica 19. Ne več luksus, temveč potreba za vsakogar je danes radijski aparat ki Vam prinese vse iz celega sveta, kar Vas zanima. Izbrati pa morate na|boljše. Brezdvoma so danes na višku popolnosti radijski aparati »PHILIPPS« in »TELEFUNKEN« s katerimi posluša polovica sveta, kajti njihov sprejem je popoln. Prav vsakdo si ga danes lahko nabavi. Napačno je Vaše mnenje, da stane mnogo denarja. Takoj povprašajte v veletrgovini Milana Sesslei ja v Ljutomeru, ki Vam nudi najboljše aparate za polovično ccno in brez poviška na obroke. Niti ure ne odlašajte, zahtevajte še danes ponudbe in predvajanje. Celje 3 Sestanek Gledališke družine h.PD si radi praznika ne vrši d revi temveč še le jutri zvečer ob osmih v igralski garderobi. Pridite pohioštevilno! — Režiser. 0 Jutri zvečer ob osmih se vrši v dvorani Ljudskega doma zopet plesna vaja Celjskega družabnega kluba . Pridite točno in polnošle-vi I no I Oni temu hruha, ta onemu smrt Ilija Pavlovič, kmet iz Suvega Dola, je julija meseca lanskega leta pobegnil od vojakov in nato peš šel domov. Hodil je od hišo do hiše in lagal, da je prišel iz bolnišnice in da nima nobenega denarja za pol domov. Ljudje so mu verjeli iu mu radi dajali potrebno hrano. Četrtega dne po begu je srečal kmeta Ilijo Trukiča, ki jo gnal prod seboj konja, otovorjenega s koruznimi storži, ki jih je nakupil v sosednji vasi. Sredi poti sta se ustavila in malo posedela. Trukič je dal Pavloviču celo nekaj kruha s sirom. Ko si je zavezoval Trukič opan-ke, je opazil Pavlovič tnalo sekirico, ki jo je drugi odložil na tla. Takoj jo je zagrabil in brez premisleka udaril druga po glavi in ga ubil. Nato je pognal konja naprej iti prišel ponoči z njim v svojo domačo vas. Pred sodnijo jo vse tajil, vendar ga je več sosedov videlo, ko je prignal konja pred domači hlev Zato ga je sodišče obsodilo na dosmrtno j-ečo in izgubo častnih pravic za vse življenja Marthor Dopisi Jesenice Ponovno opozarjamo. da so danes, na praznik .sv. Treh kraljev, 0. januarja, vrši popoldanska predstava operete »Grofice Marice«, in sicer z začetkom ob pol 3. Tako je vsakomur daaia možnost, da se z večernimi vlaki vrne na svoj doni. Na Jesenicah je mnogo slučajev ošpic, skoro v v,-a ki družini imajo kakega bolnika. V nedeljo so imele vse tri tukajšnje stro-ko\'.ie organizacij« svt«je sestanke, ua katerih se je debatiralo o sporazumu med КШ in delavstvom, o čemer je že sobotni »Slovenec«, obširno poročal. V jeseniški župniji je bilo v letu 1930 rojenih 117. umrlo jih je 66, »klicev je bilo 78, poročenih pa 81 parov. Da je toliko manj poročenih ko okliranih, je zato, ker se mnogi poroče na Brezjah, kar je združeno z manjšimi stroški in pa zijala odpadejo. Umrljivost ni tolikšna, kot bi po številu prebivalstva kdo sodil, rojstva pa vsako lelo padajo. Bila so leta, ko je bilo nad 200 rojstev. Silvestrovanje je bilo povsod brez vsakih jncidentov. Le v Sokokkein domu se je recitirali m-k-ik kupici, kateri sicer ni bil knplct in ki ma rs-k«rin il ni ugajal. Mod «Iruigim se jc tum smešila ljudska kuhinja v Krekovem domu. povečana jeseniška cerkev, igra Radikalna kura», ki se je / velikim uspehom igrala v Krekovimi p rosv. društvu iu več drug Mi takih neslanosti. \ Krekovem piosv. «lomu, kaikor tudi prejo v startni katol. del. društvu se ie že predvajalo nršti4o kuplciov. tudi lokulneiga značaja, a še nikdar se iti /. besedico žalilo katerokoli nasprotno «I ruši vo. Mislimo, da bi temu zgledu sledil tudi Sokol na Jesenicah. I jud ku kuhinja je bil:i prepoirebiia na Jesenicudi. «loka/ temu je, «lu éè. st re k<;.tnuj zmagujejo «lelo, k'1 jim gu oskrba kulruja nalaga. Povečanje žuipnc cerkve je bilo tudi nujno |Kitrcb-tto, .uko pa dramski odsek k P. U. prireja igre, ki prhubljujo vse sloje občinstvu, je pa tu li v redu. l'etuii torej smešiti. Kamnik Nenadoma je umrl v ponedeljek zjutraj dne ,1. januarja HI3I na Perovem vratar pri tovarni Titan gospod (i o r Se k Rudolf, doma Iz Velenja. Zadela ga je možganska kap. Močno je obolela mati rajnega profesorja Ma-zovca ua Perovem in zadnje dni g. Fajdigu na Perovem. oče naših kulturnih delavcev č. g. dr. Vil-kota. gdč. Vande, šolsko upraviteljice na Seiih. č. in. Knzostome, uršulinke. g. Vladota, banf. uradnika in drugih, katerim izrekamo iskreno željo, da bi njih drogi oče fimpreje zopet ozdravel. N'a no vest ti leta dan je umrl v splošni bolnišnici v Ljubljani Janez I rliniek. TOlelni gluhonemi čevljar iz. Podgorja, ki je bil vsem domaČim, kakor ludi domačinom sploh, zelo priljubljen. Zastrupil ee jc z umazano trsko, ki se mu je po nesreči zabodla v prst na roki. Pogreti jo bil v soboto B. t. in. iz bolnišnice na pokopališče pri Sv. Križu, doma v Podgorju bo pa tudi ta pokoj ni nt mrtvaško opravilo. Vsem domačim noše iskreno sožalje, pokojniku pa večni pokoj I V petek 2. t. in. dopoldne suio pokopali v Podgorju nenadoma umrlega Matijo Kimeswen-gerja, dolgoletnega vestnega oskrbnika zdravilišča v Kamniku. 47 let jc živel kot kopališki strokovnjak v našem zdravilišču, tako, d« se ga golovo marsikdo hvaležno spominja, saj je bil izredno vesten iu skrben. — Dobro je vzgojil 5 sinov iti 5 hčera; dobro jo skrbel ludi za svojo dm- :>. da ga smrt ni nr.šla nepripravljenega. Pokoj njegovi duši, soprogi in otrokom naše iskreno sožalje. Matične številke za I. 1930. Poročenih je bilo 30 parov, rojenih 08 (polog tega v ljubljanski bolnišnici 15), umrlo jih je 0». Povprečna -larost umrlih je bila 18 let in če ne upoštevamo otrok, umrlih v prvem letu življenja, pa 60 let. Nad 70 let jo doživelo 25 eseb, najvišja starost je bila 86 lel. in to v dveh slučajih. Zanimivo je, da je umrljivost za.litjih 30 let padla za nad 40% — znak da je naš planinski kraj zelo zdrav. • Občni zbor kmetijske podružnice za Kamnik in okolico bo v nedeljo 11. I. in. pri Rodetu na ^utni ob 10 dopoldne. Velike težave krnelskega »lami naj prisili jo kmetovalce, d« se oprimejo in oklenejo svojih stanovskih organizacij. Škoiia Loka Poroka. V nedeljo 4. t. m. se jo poročil ravnatelj tovarne Scšir g. Lojze Krneli,■ z gdč Anico Črnivcem. Gospodu ravnatelju, odličnemu delavcu p naših društvih in gospe soprogi iz vcletgledne "Škofjeloške rodbine, najprisrčnejše čestitamo. Vrhnika »Hlapec Jernej in njegova prašiča . I o Cankarjevo dra.ni© je vprizoril dramatični od-vC-,k Prosvetnega društvo preteklo nedeljo /.večer. ob polno zasedeni dvorani v splošno zadovoljstvo občinstva. Jerneja je mojstrsko igral rurš stari, u še vedno iiikul «reilce 1'urluii l'r.. ki je igro tudi režiral. Vsi gledalci so odšli od preti stave z vidnim zadovoljstvom. Predstava sc v torek. 6. t. in. ob |к>1 8 jxmovi. Dev. Marija v Polju Malini» liilunca. V naši župniji, ki ima do 5000 prebivalcev, je bilo v lotu 15)30. rojenih 92 in nekaj'še v ljubljanski porodnišnici, od teh 8 nezakonskih. Porok je bilo 47, a oklicanih 72. (Na Brezjah se radi poročajo naši ljudje.) Umrlo jih je pa 99, med temi 12 iz umobolnice. Krstov bi moralo biti vsaj še enkrat toliko Zdravnik dr. Vidmar Roman se vseli v občinski dom ter bo 11. t. m. pričel ordinirati. S prihodom zdravnika v našo občino se izpolni že večkrat izraženu želja naših ljudi. Občinski odbornik g. Hupert Štefan je zaprosil hansko upravo z.a razrešitev dolžnosti občinskega odborniku. Imenovani je bil tudi član krojnega šolskega odbora v Zalogu ter zelo agi len. Jezica Katoliško prosvetno društvo vprizori v nedeljo 11, januarja ob 3 popoldne in ob 8 z.večer zgodovinsko drnino »Črna žena . Opozarjamo na to izredno priliko okoličane. Domačini naj se po možnosti udeleže veïerne predstave. Sava pri Litiji V župniji Sava pri Litiji je,bilo v letu 1930 krščenih 45 otrok, mrličev 22, oklicanih 28 parov, poročenih 17 parov. Najstarejša nevesta je štela 03 lot, najmlajša 16 let in 9 mesecev t.eto ie bilo zdravo. Epidemije ni bilo. Cerknica Smrtna kosu. Nesrečno siuo začeli pri nas novo leto. Ta dan je zvonilo kar dvema mrličema. Na starega leta dan je umrl ponoči slari Kos, star že 88 let, na novega leta dan pa tudi že precej stara BajČkova mati. — Torej smo leto 15<31 kar precej slabo začeli. — 0 praznikih je pa umrla v Dolenji vasi pri Cerknici gospa Frančiška Bra-nisel za pljučnico. Z a vrlo materjo, skrbno gospodinjo in dobro druži«) "žaluje mož Jože, odličen in dolgoleten delavec In vodja naših društev in trije nepreskrbljeni otroci, najmlajši je bil ob smrti materini star komaj tri tedne. Pokojni večni mir, težko prizadeto ostalo pa naj v težki bolesti tolaži Bog! Se o beračih eno. Dosti jih ie, potrebni so, usmiljenja vredni so po večini. So pa nekateri, ki jemljejo vsemu stanu dobro ime. O praznikih je prišel okrog nas star berač. Gledal je tako grdo. da .so mu morali že zaradi pogleda darovati. V neki hiši jc bil. Dali so tnu 50 ]>ar. To ga je pa ujezilo. Premalo je, saj je voščil vesele praznike, jia cčenaš je molil. Ujezil se je, grdo pogledal in vrgel novec po tleh in začel kleti, pa o ljubezni je govoril, pa sakrantensko skopost klel, da se je sneg tajal, tako je bil hud. — Ljudje, ki žive sami v revščini, si takih obiskov ne želijo. Pravijo, tla še berači niso več laki ke včasih. Pa bi bilo še zanje boljše, če bi bili drugačni kakor so, hvala Bogu — za sedaj le nekateri. Prosvetno društvo. Kljub mrtvilu, ki vlada v sedanjih časih po društvih, naše društvo živahno deluje. V drugi )>olovici januarja pride na oder Nestrojevn burka »Danes bomo tičk, v 4 dejanjih. Smeha bo dovolj Igralci so dobri, igru je pa ludi laka, da bi se še filmski igralec Busler Keatcu, ki ee nikoli ne smeje, smejal, če bi ga povabili. — O sv. Treh kraljih bo v dvorani popoldne in zvečer predstava poučnega in veleza-bavnega filma Rln-Tin-Tinc. Pridite pogledat, ue ba vam žal! Kaj takega še ni bilo v Cerknici! Pozor! Cerkničane opozarjamo na dopis iz Cerknice O tisku in časopisih«, ki je objavljen v lislu spredaj za političnimi vestmi. Upoštevajte! Begunje pri Cerknici /.a uho. \ novoletni štev. Jugoslovana» je neki dopisnik i/ Cerknice, imročal v članku »I/, lovske bratovščine« o naših Imvili, podobno lx»lj kratko notico je prinesel tudi S|ovcjicc< dali prej. Ker je v obeh poročilih, kljub teimi. da siti mordu lovski , kur pa dvomim, precej nt ločnih podatkov, kl"vso stvar pokažejo v fi-sto napačne luči, so prizudHi lovci v ded pb-tvarjuuju resnice upravičeno ogorčeni. Upauno, <1.1 bosta v bodoče dopisniku bolj previdna in tla ne bosta nasedla v Miki lie/.ni govorici. SiCer pu imamo /u naš kraj itak svojega, poročevalcu. ki l>t> /e poskrbel za točne novice. Nepotrebno rn/.burjenjc. Z novim letom je pričela avto-družba i/ Ct-rkiiite z rednimi avto-iiii>uiiu prometom i/ Beguni na Rakek. Na novega leta dan zjutraj seveda ni Ivlo nobenega potnika. Zvečer pa avtobus sploh ni pripeljal v Begunje. Zakaj, ne vemo. \ petek zjutruj pa prav tako ni bilo iu ni bilo uv ticbnsu. Precej potnikov, ki w celo uro čakali nanj, je bilo |r> pravici silno ogorčenih. Zvedeli smo potem, tla se je en avtobus jKikvunrl in so z preostalim voziti nu progi Lož-IUik'ck. limestno bi bilo, tla bi tlrtigtV tiru/jIki nil kak način sporočila slučajne zapreke, da se ne bi ljudje zastonj zanaša i i. Silvestrov večer. Pri polui «hvoruiii je pro-svetno društvo prictlil.) igro Dekle z biseri«. Igralci in igralke so se kar najbolj p »trudili in .*» bili v nekaterih scenah kar prav dobri. Omenil bi /lasti Bcnonijti itn Miria.ni. Zato so pa prejeli tudi obilo polivale. — Veselo razpoloženje pa so nam pripreviiili fantje in dok leta i/. Selščcka s svojimi tainlniricii'ini. '/elitn i, tla bi še se k ij večkrat pokazali iu nuni krajšali odmore. — Z iistiin uspehom s,» (»oiiovili iigro na novega letu dan. Smarjeta na Dolenjskem V Šmarjeti je pričelo pridnejo snežili, tudi lctlena Ua je sneg dobil, tako tla bomo vsaj drva lahko iz gozda vozili. Davke smo malo odrinili, pa prav težko. Marsikdo je icjk) kravico prodal ali kar je imel, mnogo se jih je zadolžilo. — V neki pesmici o kmečkem slanu so glasi: Davki pridejo, priklade, kje naj jemlje, da ne krade, če ne plačaš reva, pa kra-vica iz illeva.': Tu se jc na rubež, mislilo. Danes ima pa kmet eut sramu in ponos in rajši sain proda preje, preden bi mu prišli rubit. — Raje naj bodo otroci bosi, satno sramote ne. — Denarja ni in ga ni od nikoder. Je pa res bilo letos s .cenami poljskih pridelkov slaba. Jabolk nič, če pomislimo, kako smo jih lansko leto na postajo vozili. Jabolka obrodijo vsako drugo leio. Upajmo torej! Prireditev tu nimamo nič. — Vse spi zimsko spanje — pa tudi kje naj bi bile? Gasilni dom še ni dovršen, tu bo lepa velika dvorana, ako nam jo bodo hoteli katerikrat gasilci odstopiti. šmarješke toplice so v polnem miru, voda je pa tako topla, da se kar kadi iz nje. V malih j/oločkih toplic, kjer perejo perice, stojijo bose v vodi ob najhujšem mrazu. Pač prijetno ob zimskem času. Mlin na turbino v šmarjeških toplicah je pričel delovati. Prav lei>o suho moko nam melje in v hitrem času. Elektrika raz/tvetljuje do sedaj le v toplicah. Jo bomo li dobili kdaj v Šmarjcio? Stična Dne 40. doc. sc je oparila dve in polletna Anica, hčerka Ivana Hočevarja, trgovca z že-leziiiino. Deklica se jc igrala po kuhinji» in se prevrnila v kotel vrele vode.. Prvo pomoč ji jo iiudiil naš zdiraviriik tir. Fedran, ki je pa ugotovil, da je snvrt neizbežna. In res — Anica je "t. dec. izdihnila svdlo nežno thišiieo. Naše gasilno društvo je priredilo na Novo lelo igro »Utopljenca«-, ki je prav lepo uspela. Čistega dobička je nad 1000 Din — za našo vo« je to vcildko. Na Štefanovo so igrali šolarji >Božična roža«. Dobiček je namenjen silornasnim otrokom. — Posnemajte še drugod v/gled sanmri-tanskegu usmiljenja. Koroška Bela Gibanje prebivalstva v preteklem lot-u je bilo sledeče: l'ojeniiill je bilo 92, umrlo jih je 'iR, iKvročenili je bilo 17 pu.rov v domači župnii cerkvi, več parov pa je bilo tudi «iruigocl )H»roče-liih Med umrlimi j<- vštoto luino pritožb in nepravilnosti. Zato se nam zdi škoda, da ni prišel več v odbor dosedanji načelnik, ki je bil z vsem srcem zavzet za zboljšanje naših cest. Za Trbovlje tudi ni prišel več v odbor delavni g. Ah m- in pa g. ravnatelj Pauer, ki ima nesporno zaslugo, tla je cesta otl kolodvora do cerkve v vzor vsem drugim v okraju, tlasi je njeno vzdrževanje bilo 50% cenejše od drugih, ker je g. ing. Pauer lahko dajal na razpolago cenejša rudniška sredstva, Tako prometna cesta kakor je naša txl kolodvora gori, rabi res strokovnjaka, kakor je bil g. ravnatelj. Izguba za Trbovlje iu okraj bi bila, če ne bodo pri upravljanju cest več sodelovali možje, ki so toliko storili za izboljšanje našega prometa. Upamo, da se pogrešeno še da popraviti. Nu doni bo dostavljala Slovenca, naša i>o-družnicu vsem naročnikom ob nedeljah v območju obeh pošt. Upamo, tla bomo s tem zelo ustregli našim naročnikom, ker pošta ob nedeljah ne do-stavlj: V vseh zadevah se obračajte na podružnic.) 31cvenca , ki |>osluic v hiši Društvenega konsu-uia št. 253 od 8 do 10 dopoldne in od 3 tlo 6 )«)-poldne. Tam lahko naročite naše časopise in (m-ravnate naročnino, sprejemajo se oglasi, osmrtnice, dopisi, ravno tako pritožbe, če niste v redu prejeli lista. Naročniki dotx> ludi informacije in nasvete v drueih zadevah, v začetku uradnih ur zjutraj in ob sklepu popoldne. Vič Tramvajska proga. Nekaj pred božičem je bilo, ko so začeli kopali pri nas novo tramvajsko progo. Izkopali in naredili so temelj iu položili tračnico na dolgosti kakih 300 m ter — z delom prenehali. Prišel je cestni valjar, ki je ta tlel proge dobro stlačil, da jo gotov. Čakali smo, tla bi kopali naprej. Toda delavci so molče stali dan za dnevom in gledali, nato pa jim je bilo povedano, da so lahko doma tlo spomladi. Ginljivo je bilo poslušali nekega tlelavca, ki je s solzami v očeh dejal: »Kje naj iščem kruha otrokom v tej zimi'.V — Krampe s« res samo zasUivili in — takoj odložili. S pokopališča. Čcsto se človek spomni svojih rajnkih Nehote greš in na tak praznikov večer — sveti večer — prižgeš na grobu sveče, saj tudi na drugih grobovih gore — vsak ima srce. Drugi dan to zopet nanese pot na pokopališče. Pa ojHtziš, da na našem |>okopališču sveče ne zgore, ampak — zmanjkajo. No in tudi s cvetlicami in drugim drobižem ni nič drugače. Cvetlice ne zvenejo, ampak zmanjkajo, vaze se ne razbijejo, ampak zginejo... Gotovo je, da ni človek, s človeškim srcem in ču-,-tvi. dasi itun brez dvoma človeško telo oni, ki mu te stvari prav pridejo. Nesreča. Preti dnevi je imel mesarski vajenec tukajšnjega mesarja Gutnika opravka na cesti prav v trenutku, ko je privozil uiimo omenjene mesnice neki avlo. Da bi ne bil nesrečen, se je fant hotel brž, umakniti, ker je bil avto že v neposrednji bližini. V tej hilrici pa je skočil tako nesrečno, da si je močno poškodoval nogo — morda še zlomil — v sled česar mu je kmalu pričela močno otekati. Poklicani zdravnik je odredil, da so ranjenca prepelje v splošno bolnišnico v Ljubljani. Litija Ptuj Pred poročili oltar sla v Ptuju slopila gdč. I o bi a s Mija iz splošno spoštovane ptujske družine, iu g. 11 o h u j e c Željo, trgovec v hrvatskem Zagorju - Pri Sv. Urbanu pa se je v božičnih praznikih poročil učitelj g. II rova t Stanko z gospodično Anico P u š n i k o v o. Bog daj srečo obema paroma! . i- J ?,u*bi '"iPredHVuli v višjo skupino učitelj Sterk Martin, učiteljica Jerše Štefanija, pri posli pa II utli na Franc. ' . ,. .HV,obl,4n" ргоко Maribor-Pluj, ki bo tekla skozi Račje, jo mariborsko mestno iiodjetje žo dobilo dovoljenje. Novo gostilno sta odprla 4. januarja pri Sv. Urbanu pri Vurbergu. Lastnika Janko in Olga Ko-stajnsek bosta vsak dan jiostregla gostom z dobrimi toplimi in mrzlimi jedili, obenem bosta pa točila prvovrstna vina iz raznih krajev. Raihenburg Silvestrov večer se je začela predpustna veselima sezona s sokolsko veselico v Rajhenburgu in gasilsko ua Senovem. Komaj so pričakovali dali, ko mi a uradmštvo iu delavstvo svojo plačo — Pa ni več tiste udeležbe kakor jc bila svoj čas Denarna kriza je, pa je kruh še bolj potreben ko vese jacenje. Kakor se napoveduje, bo še mnogo veselic. Prireditelji se bodo komaj zvrstili, ker je predpust kratek, »mastnih datumov pa malo Mastni datumi: so samo nedelje po 1. iu 15 v mesecu, ko ima delavstvo plačo. Letos bodo pa se • mastni datumi inršavi, ker bodo pri rudniku praznovali 9 dni v januarju. Kaj pa. ali se (>osa-niezna društva ne morejo uveljaviti drugače, kakor z organiziranim zapravljanjem denarja? Ali je to narodno prosvetno delo,- če mladina v imenu društvenega delovanja kroka cele noči in če se da na volji šibkim ljudem prilika za zapravljanje denarja ali smatrajo za nedružabnega, kdor noče porabili zadnjega ficka za pijančevanje! Društva, ki se izkazujejo v današnjih težkih časih samo z veseljačenjem, ki vzgajajo člane z alkoholizmom pa naj bodo tn ali la, je boljše, da likvidirajo. I a uni mladine zaupali ne moremo. Naj bi pretl-.sedniki, načelniki itd raznih društev to spoznali in v leh kritičnih časih ponehali .s temi nepotrebnimi veselicami, ki so ljudstvu le v zlo. Kakor javljajo časopisi, so se povso«l cene mesu in kruhu znižale, in sicer na odlok pristojne oblasti ali na laslno iniciativo jiodjctnikov samih. Pi» nas lega tlo sedaj še ni. Tako je pri govejem mesu samo en razred, naj bo pitan vol, krava ali buža«, vse |к> 16 Din kg. lstotako je špeh tukaj jio 18 Din kg, dočim je drugod že po 16 Din. Ravno lako jo pri kruhu. Sedaj, ko je moka »0« po 3.25 Din ter moka gt. 2 po 3 Din, je kruh, ista teža nt ista cena, kakor prej, ko je bila moka >0« po 4.50 Din. Kmetijskim pridelkom, kakor žitu, vinu, živini so se tvne znižale, niti za nizko ceno no morejo kmetje prodati, zaslužek delavrev se jo znižal, a cene živil *o pa vedno na isti višini. Kako dolgo še? Tu bi imel g. okr. načelnik hvaležno polje, uredili tako, tla bo za vse prav. So stani I Smrtna kosa. V Gradcu pri Litiji je umrl v starosti 58 let ugledni posestnik in gostilničar g. Franc K rž an. Pokojni se je v prejšnjih časih iulejslvoval v komunalni politiki, kjer je igral v bivši hotiški občini precejšnjo vlogo. V zadnjih letih jia se je posvetil povzdigu svojega gospodarstva ter zgradil poleg renovirane gostilne novo trgovsko hišo. Njegova smrt je tragičnejša, ker se mu je pred nekako 4 meseci smrtno ponesrečila najmlajša hčerka,, ko jo na ovinku v Strmolah padla i/, osebnega vlaka. Pokopali so ga ob številni udeležbi v soboto dopoldne na farno pokopališče na Vačah. N. v in. p.! Preostalim naše sožalje. — Na Bregu je po dolgoletnem trpljenju umrla »Španova« mama, 76 letna Franca Možina, mati vrlih Možinovih fantov L Brega. Dobro mamo so pokopali v sobolo na farno pokopališče v Šmartno. Večna luč naj ji sveti. — V Šinartnem je umrl v starosti 80 let g. Martin A d a m i č p. d. Martinov Tine, ki je bil ustanovni član gasilnega društva in ugleden va-ščan. Pri |Njgrebu je svirala litijska gasilska godba, pokojnika so pa spremili poleg gasilcev i/, Šmartna iu Litije mnogobrojni njegovi znanci in prijatelji. N. v m. p.! Preostalim nase sožalje. Županstvo občine Litija je razglasilo, da se J imajo obvezanci prijaviti zaradi . kuluka na obči- | ni v teku 1 tedna; kdor se ne prijavi, ga zadenejo kazensko posledice. 0 sijajno izpadli polnočni Perossijcvk masi, katero so peli v Smartnem, smo že poročali, moramo pa radi objektivnosti popraviti poročilo v toliko, da je vzorno naštudiral cerkveni pevski zbor skozi tetine večer na večer neutrudljivi organist šmartinske farne cerkve g. Jožef C a j h e n , ki je pri sv. maši orglal, g. kaplan Vinko Lovšin pa je to težko mašo dirigiral. G. ban dravske banovino je naknadno še ime-uovaj v litijski cestni odbor za prvega namestnika načelnika g. inž. Pavla Koblrrja, inšpektorja mo-nopolske uprave v p. v Litiji, za drugega namestnika pa je določen bivši načelnik cesthega od'vora Višnja gora g. Jožef Erjavec, ki je bil prvotno imenovali za prvega namestnika. Dalje so bili še pozneje imenovani za odbornike: g. Valentin Lovše, gostilničar iu lesni trgovec iz Ribč, in g. Mirko Wcinbcrger, industrijalec iz Zagorja, tako da šteje skupno cestni odbor Lilija 14 odbornikov. Okrajna posojilnica v Litiji je na mesto umrlega blagajnika g. Joško Modica imenovala za blagajnika gosp. inšpektorja v p. Pavel Koblerja iz Litije. Ljutomer Prosvetno druilvo v Ljutomeru je preteklo nedeljo, na svojem 28. občnem zboru razgrnilo .pred svojim člansitvom sliko svojega delovanja, i Preteklo leto pomeni a za društvo vstajenie od mrtvih, leto preporoda. Društvo šteje danes 141 članov, 66 moških in 65 ženskih. Notranje društveno delo izkazuje vložni zapisnik, ki šteje 211 številk, 110 dopisov in 101 odposlanih. Blagajnik je imel 36.649 Din prometa, 18.584 Din prejemkov. Društvena knjižnica se je preuredila in izpopolnila tako, da šteje danes skupno 791 knjig. Prečilanih je bilo 1815 knjig. Društvo je kupilo 224 novih knjig. Društveno delo izkazuje tudi 19 odborovih sej, 8 sestankov, 13 dramatičnih prireditev, 2 tomboli in rmklavžev večer. Na odru in v dvorani katoliškega doma so se izvršila vsakovrstna popravila. Društvo si je habavilo svoj radio-aparat s priključkom na električni tok. — Stopamo z novimi močmi v novo leto dela. Vse, ki so dobre volje vaibinK) med se. Šahovska tekma, šoštanjski šahovski klub bo odigral 6. januarja popoldne (pri Cerovšku) tekmo z Dijaškim klubom v Mariboru. Mariborski klub, ki je nedavno dosegel nad slovenjegraškimi šahisti krasen rezultat, bo tukajšnjemu klubu gotovo trd oreh. Ob to j priliki pa vabimo vse ljubitelje šahovske igre, tla prisostvujejo tomu zanimivemu boja na sahovskih deskah. Kspcrantski tečaj lepo uspeva. Okrog 40 ospe-rantistov se Udeležuje tečaja, ki ga vodita gg. čepi in Skoberne iz Celja. Ruše Statistika. Po razglasu v cerkvi je bilo v Rušah leta 1930 rojenih 76, poročenih 27 parov, umrlo jih je 46. Nekaj otrok jc bilo roienih v mariborski porodnišnici; t utli umrlo je nekaj oseb v bolnišnici, tako da gornje številke ne obsegajo vseli slučajev. Prosvetno društvo je nabavilo več novih lepih knjig. Zato se priporoča članom, da pridno pose-čajo knjižnico in si izposoju.jojo knjige za zimske večere. Znamenje časa. Ktlor ni čital v koledarju, da smo imeli novo lelo, je to moral čutiti pretekli teden. Tri »bande na plehr so hodile od hiše do hiše, vmes dve skupini s harmoniko, nazadnje so prišli še cigani. Celi teden od Janževega «lo novega lela godba. Moj dragi, kaj hočeš še več? Ni čudno, da je marsikateri poslal nervozen. Toliko novolelnih voščil šo ni bilo ko letos. 1'ač tudi znamenje denarne krize. Finale vseh voščil namreč je bil in bo — denar. In kakor se sliši, je bil zaslužek lep in bogat. Če jo le prišel v pravo roke I Komaj smo pa pričeli novo lelo, so se že oglasili trije kralji. Silno se jim mudi, da bi več »zaradili«. Prejšnja leta so hodili pet samo manjši dečki in so obiskovali Io znane hiše, lelos so se oprijeli loga posla odrasli fantje iz tovarn in so hodili kar od hišo do hiše. Zopet znamenje časa in denarne krize. Kriza. Tudi tovarna za vžigalice je stala o božiču cela dva tedna; z delom so pričeli zopet 2. januarja. Vzrok kakor v tovarni za dušik: prenapolnjena skladišča. V tovarni za dušik se je delovni čas skrajšal na 6 ur dnevno. Nepoštena nabiralca. Preti božičem sta dva možakarja nabirala po Rušah in celean mariborskem okraju milodare za revne rojake. Eden, male, čokate postave,^ je posebno oblastno nastopal; nabiral je darove že lani in sicer za poplavljence v Prekinur-ju. Obakrat je kazal kn.igo z oblastvenim dovoljenjem za' pobiranje. Kako pa skrbi za svojo revne rojake, kaže najbolj dejstvo, tla sta si možakarja naročila v gostilni žjutrar' telečje zrezke iz cele kiie mesa, poleg še seveda kapljico dobrega vina. Koliko bodo le dobili revež.i otl nabranega lenarja? Če ni vse skupaj velika goljufija? Mežica Krajevni šolski odbor v Mežici se najiskre-neje zahvaljuje velesp. go*pe L. Bargate, soprogi g. generalnega ravnatelja svinčenega rudnika v Mežici, za njeno z velikim trudom in požrtvovalnostjo združeno inicijativnost, da je bila lutli lelos prirejena za mladino osnovne in meščanske šole lepa in bogata božičnica. Pogoščenih je bilo nad 450 otrok, od leh pa šo obdarovanih 84 s čevlji, 70 v. obleko in 46 z majcami, perilom in suknjiči. Te številko samo že zadostno izražajo veliko socialno pomoč, ki je je prinesla božičnica premnogim rodbinam. 7. javno zahvalo se oddolžujemo razen prirediteljici božičnice velesp. gospe L. Bargate tudi ravnateljstvu svinčenega rudnika, ki je z denarnimi sredstvi v največji meri pripomoglo, du sc je vršila božičnica v tako velikem obsegu, — Odbor. Studenec pri Krškem Na praznik sv. Štefana je Iu nenadoma umrla zailctu od kapi 77-let.nu 4 tuli ju Zniklur-šič, vdova po bivšem mnogoletnem županu Fr. /пл!аršič. Pokojna je bila |x> vsej oikoliici /liana kot izredno dobiti in skrbna muli. Njeno izgubo objokujeta 2 sinova iu hčer. Pismo iz Zagreba Dr. Josip Dragaaič je v 11. štev. Neue FreAc Presses, toda skrajšano; tu ]w stopa v javnost v prvem lieu. Preko uvoda, ki kaže dvoje starejših umetniških središč, Vojvodino in Dalmacijo, stopi v drugo pol. 19. stoletja, kateri dajeta žig v umetnosti dunajska in monukovska šola: od tu pisatelj raztegne cas v današnje oku-/.al Ladislav Žimbrek (podlaga sta mu bila članka »Trideset god na moderne »lovonačke Krike« in »Ivan Cankar i današnja slov. književnost«. ki ju je napdsal B. Borko v »Savre-meniiku« 1927.) Po lepem uvodu o Cankarju in Župančiču (ki je ruzlil svoj vpliv tudi na Hrvata Dom-janiča in Krkkca) in še danes živi osamljen na literarni njivi, prehaja na sodobno eksiprc-sijonistčno liriko, ker ima et z označbo, ki pomeni žalitev za mnoge naše odlične književne delavce. To so stvari, ki segajo v moralno jtoii-roije človeka, zlasti potein, ko se je v zadnjih lelih pri nas toliko razpravljalo o bistvu duhovne svobode in vezanosti v umetnosti in je prav g. Vidmar v teh javnih debatah moral marsi-kako svojo trditev intelekiualnega in moralnega značaja umakniti ali omilili. Ker jc ledaj tako informiranje široke javnosti pospeševanje nereda in zmot v našem javnem življenju, je treba tako ravnanje brezobzirno razčistiti in dognali do zadnje posledice. To je tudi trdna volja vseh prizadetih in poštena dolžnost vsakega moralno doslednega človeka. Pa zdaj se obračam do Vas, gospod glavni urednik! »Slovenec« je na te žalilve g. Vidmarja začel odgovarjali in to storil že v dveh člankih (28. dec. 1930 in 4. jan. 1931). Clankar e skušal poiskati čim krepkejših sredstev; vem, da javna grdobija zalneva tudi odločne javne zavrnitve, zato Vam je, gospod glavni urednik, golovo ušla izpod rok kaka jako krepka, pa ne dobra in umestna slvar, ki jo navaja člankar, in vem, da bi si sami želeli boljšega tona. Toda pisec je šel od g. Vidmarja, ki je v leni slučaju in v prvi vrsti sam odgovoren za svoje dejanje, do oseb iu stvari, ki nišo z ono zadevo v zvezi. Zato je treba zavrniti članek s stališča stvarnosti, kulturnosti in s stališča tona, ki je v njem. Manjka mu ludi pronicanosti do kulturnih problemov in dejstev. Zdi se mi, kakor da je kovač šel popravljat rahlo ln ubrano uro, v kateri se je nekaj zateknilo. Ker se pisec sam ni skril, kljub temu, da se ni podpisal, naj bo zalo odslej to njegova stvar, Vas pa prosim, gospod glavni urednik in govorim iz srca vseh, ki so v dejanskih in moralnih odnošajlh z g. Vidmarjem, da boste dali prostora nadaljnji kulturni debati, ki bo podpisana in vsem drugim nadaljnjim postopkom, saj za nas morata bili ona dva članka, kakor da ju ni bilo. Na&i javni delavci pa se bodo prav gotovo stvarno ra/govarjali o tej stvari, iz iste častne in umslvene nujnosti, kakor so to storili že poprej, in sicer v inarslkakom težjem slučaju In upam, da bo prav lahko postaviti dejansko razmerje med svobodno literaturo po nazorih g. Vidmarja hi >črnim« kruhom katoliškega pisanja. Zlasti se mora ugotovili moralna odgovornost g. Vidmarja, zakaj kleveta še vedno visi nad nami in kakor sodim, g. Vidmar še ni storil nobenega koraka, da se slvar uravna lam, kjer se je začela. Val France Kohlar V Ljubljani, S. januarja 1931, Radio iin Onič v svojem zenitiznm), v topili pa so se v i>siiho!oSke, etične iu estetske momente — v miselni, čustveni in stilistični uravnotež-nosti. O Tonetu Seliškar ju nove, da jc pesnik kolektivizma, glasnik proie tari jat a |»o svojem najglobljem notranjem prepričanju. Peseni sSedmorojenč.ki« je najlepša v današnji slov. liriki tega genre-a in že po njej bi bil T. Seliškar pesnik. — K njemu postavlja Mirana Jarca, Mozofskega vizionmrja, o katerem pravi, dn so mu pjesine hladne, magične, izrečene umom, manje srcem«, ker »ula/.i u probleme s previse općeivi'tosti i površnosti«. — Kot oddvojenega od vseh omenja vrlo istaknutog i zaokruženog« Antona Vodnika ; ta je zastopnik trarlV. «Inliovno-reliff'oz-nega misticizma v slovenski sodobni liriki, kar iapove predvsem v »Sveti Ceci'iijii«. — Srečko Kosovel mu jc le refleksivni lirik, senti-menitilvd »tez i,tnalo borbenosti«. Jože Pogačnik 'il A n t o n Ocvirk iwi sla še pesnika, .kojo* dnevice sns rečemo u književnim lisioviina« zato se avtor vzdrži absolutne sodbe. O prvem pravi, N e m a č k a i slovenska o r a v n a s v i -jest«, kjer ie na po-t'n-fi 11 Kleisrtoveg" «lela Mihael KoVhnnsa« in Cankarjevera »H'ivnca Jerneja« razkril nemško pravno zavest, lo' leži na ргЧа4гм krivici, if чоечаНм: slov. t»ravna /'"vest pa sc lx>ri proti krivic' eclčne člove-čanstva... Lojze Golobič. Kraljestvo božje«, glasilo Apcetolstva sv. Cirila in Metoda, je začelo svoj V. letnik (1931). Stiški samostan skrbi elejkoprej za uvodni članek, ki nas v duhu zedinjeiija vseh kristjanov uvaja v pomen vsaki kratnega praznika Cerkve in s tem l>ospešuje naše aktivno «»Življenje z liturgičnim življenjem Cerkve. Dr. Cepon pripoveduje dalje Zgodb«- svetih očetov krščinskega vzneda, oi:čne pa razprave dr. Trdana o Sibiriji. Med Vestmi s krščanskega vzhoda na« urednik opozarja, da je neprevidno, če se toliko piše o napredku ka oličanstva v Srbiji, ker so s tem pravoslavci saino po nepotrebnem razburjajo — saj v resnici katoličanslvo v Srbiji ne napreduje; veliko katoličanov, ki v Belgradu služijo in iščejo kruha, se namreč izgublja 1er versko in n ravno propada. Kes se v ilelgradu zidajo katoliške cerkve in kapele, a vse lo je malenkostno v primeri s številom katoličanov. Pretira-vanje zbuja pravoslaven k odporu, kar katoličan-stvu gotovo ne koristi. V pregledu o Rusiji izvemo, da brezbožnost silno napreduje; Zveza brezbožnikov ima tri milijono članov, brezbožne brošure so dosegle 13 milijonov izvodov. • Kral jesivo bož ,,et je začelo tudi objavljati kratek pregled verskega življenja po domovini. »Kraljestvo božje«, ki izhaja vsak mesec in stane samo 12 Din na leto, toplo priporočamo. >Lučka z neba«, tako so imenovali nov listič, ki ga urejuje frančiškan p. Krizostom Seko-vanič za nežno mladino. Lučka z neba je izključno verski list. Gotovo je srečna misel, da se našim otrokom nudi berilo, ki jih bo primerno njihovi duševnoeti navajalo že v najzgodnejših lelih k trdno korenečemu verskemu življenju. C"e-daljebolj nas naš čas uči, da jo treba duše že zgodaj prav sistema ično z vero prešinjati, kakor jih nasprotniki vere že v nainežnejši dobi pridobivajo za brezverstvo in jih kvarijo. Kaj vse počenjajo socijalisti in komunisti, da breabožnost zasadijo že v čisto mlada srca! Domača vzgoja, zlasti v mestih, pa ni več tako učinkovita kot je bila svoje čase, zalo je nujno treba, da Kristusu in Cerkvi vzgajamo zavedne člane že iz o4r k. »Lučka z neba, nas je v tem oziru že s prvo številko razveselila; kaže tenkočutno poznanje otroške duše, da jo lepo, rahlo in čisto naravno vodi k izvoru pravega življenja, ki je v odkriti in krepki bogo-ijubnosti, katera rodi potem odi čna dejanja, da bodo katoličani prava armada Kristusovega kra-Ijesiva. Kratke ljubke pripovedke, pesmice in navodila bodo vsakega otroka prevzela in za vse dobro in plemenito vnela; zalo >Lučko z neba' vsem svojim bralcem najtopleje priporočamo, da jo za svoje olročice naroče. Stane samo 6 Din na leto in so naroča pri p. Krizoedomu Sekovaniču, Frančiškanski samostan v Ljubljani. ti društvenega iivVenia Gostovanje v šmartnem pri Litiji. Danes bo gostovala v Narodnem domu družina »Soče« i/. Ljubljane, s Striudbergovo trodejanko »Oče«. Pred predstavo kratko uvodno predavanje. Začetek točno ob 15.30. Združenje jugoslovanskih iii/.епјегјет in arhitektov — Sekcija Ljubljana vabi na predavanje, ki bo v petek, dne 9. jan. ob 20 v družabnem lokalu na Kongresnem trgu 1-11 (Kazina). Predaval bo g. dr. ing, Miroslav Kasal o predmetu: Perspektive za razvoj železohc-tona glede na uporabo špeci.jalnih cementov in jekla. Vabljeni s«» člani ter vsi, ki se zanimajo. Poziv na ustanovni občni zbor podružnice Slovenskega lovskegn društva v Ljubljani, ki se vrši dne 15. t. m. v steklenem salonu kolodvorske restavracije v Ljubljani. 1'ričeteJr ob 8 zvečer. »RADIO-LJUBLJANA« *tev. 1. V prvi številki novega letnika naše radiofon-ske revije beremo tehten uvodnik o listu samem, njegovih smernicah, načrtih in uspehih. Športnike bo zanimal članek o radiogiinnastiki izpod peresa trenerja Ilirije in gimuastičnega predavatelja v naši postaji g. Draga Ulaga. Replika g. prof. Nlko Kureta k polemiki o poljudni glasbi razglablja znova problem naših narodnih pesmi z bolj kul-turno-zgodovinskega stališča. Vse, ki se /a radio zanimajo, bo interesiral pogovor z vodjo prodajnega oddelka Radio-I.jubljane. Pojasnjuje, kako gre naši radio trgovini, zakaj ji ne gre boljše ter s kakšnimi načrti se bavi, da bi zboljšala svoj položaj. V tehničnem oddelku je strokovna razprava direktorja tovarne »Zmaj' g. Pavla SchOnfeldt« o anodttih baterijah List se toplo priporoča vsakomur. Naroča se po dopisnici na upravo revije Radio-Ljubljana«, Mahničeva 12. Programi Kadio-Liubfiana i Torek, 6. jan.: 9.30 Vetvko predavanje, p. dr. H. Tominec. — 10.00 Prenos cerkvene ulasbe iz stolnice. 11.00 Claudel: Marijino oznanjenje, mi-slerij, I. del. — 12.00 Časovna napoved in poročila. — 15.00 Gdč Anica Lebarjeva: Kuiclska žena — varuhinja narodnih običajev, navad in noš. — 13.30 Claudel: Marijino oznanjenje, misterij, II. del. — 17 00 Plošče — 20.00 Uatagov večer, prenos iz Uniona. — 21.00 Radio orkester. — 22.00 Poročila in časovna napoveгако Ulaga: (iimnaetične vaje. — 19.00 Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina. — 19.30 J. Kupnik: Poklicna posvetovalnica — organizacija iu pustiva-j nje. — 20.00 Pero Hom: Duševna vzvoja otroka. — 20.30 Prenos iz Hamburga: Sinit.nični koncert. — 22 00 Poročila in časovna na|K>ved. — 22.15 Lahka glasba. Oruai programi i Sreda, 7. januarja: Belgrad: lO.So Plošče. 12.30 Radio orkester. 16.00 Naordne pesmi. 16.30 Naš božiče, novela. 17.00 Narodni napevi. 17.30 Plošče. 18.00 Narodne posmi. 20 50 Balalajke. — Zagreb: looo Prem-, iz pravoslavne cerkve. 17.00 Radio orl e- rr. 20.10 Koncert. 22.00 Novice in vreme. 22.10 Plesna glasba. — Budapest: 12.05 Radio kvartet. 17.00 Koncert. 18.30 Plcšče. 19 30 Prem* opere Dunaj: 11.50 Dopoldanski koncert. 13.10 Pl š£e. 15.20 Po-jrotdanski koncerl. 17.30 Obrtna higijena. 18.00 Smučanje II. 19.35 Baletni večer. 21.00 Cece , igra. 22.00 Večerni koncerl. — Milan: 11.15 plošče. 12.15 Pestra glasba. 16.35 Otroški kotiček. 17.00 Plošče. 19.30 Ve-^la t'la il aie i n t e 1 i g e n č n e goneiarije. Га enotna želja, izvirajoča i/, spoznanja iu zavisti nje osnovne potrebe za vse po-zitivuo, uspešno nadaljnje delo, se je dovol. izražala na vseli dosedanjih številnih zborovanjih in tečajih, ki jih leto za letom prireja Slovenska dijaška zveza, kakor pravi a ko v izdanih publikacijah (Dijaški koledarček, llasi). Pa tudi nazunaj se je Slovenska dijaška zveza že krepko uveljavila /. včlanitvijo v mednarodni vrhovni zvezi katoliškega dijaštva Pax U o tli a n i, ki ima svoj stalni sedež v Kribourgu v Švici in prireja letno svoje kongrese, katerih se je pričela zadnja leta udeleževati, kakor zlasti /. vnetim delom me Pa.\ Romano in inozemskimi dijaškimi katoliškimi zvezami kakor posebno še delu Sekretar!jata, ki je letos v naših rokah, dovolj razmaha in uspehov Vedno pa njenemu snovanju in udejstvovan u zunaj kakor znotraj dela ovire in ne inalo težav gmotna stran. Velik obrat, knkor ga izkazuje Slovenska dijaška zveza, nujno |>otrebuje kolikor lo'iko zagotovljene gmotne |x>moČ| s strani niero-dajuih strani. Di ak je poln volje, idealizma iu načrtov, a manjka mu potrebnih virov za njih udej-stvitev. Slovenska dijaška zvezo se zalo obrača v svojih potrebah ua našo javnost, da ji v tem pomore in lako izkaže svoje dovoljno razumevanje za n.eno delo. Razen tega, dn je Slovenska dijaška zveza izdala leto» III letnik svojega Dijaškega koledarja, ki more v njem vsakdo, ki sc za njen pokret zanima, najti dovolj v|»og!ni obsegu glasilo naše mlade inteligenc e. Nttnia potr« ba takega lis';« se je očitovala vedno boli, a preteklo lelo je morala ,-Rasl prenehati radi nakazanih gmotnih ovir Pri vsem navedenem gibanju našega dijaštva e potreben odziv naše inteligenčne javnosti, da /. njene »Irani potrebno razumevanje, pobuda in pomoč prUlje š«' novega < gnja vnemi in stremljenju le naše najmlajše inteligenčne generacije, ki se /. vso iskrenostjo in resnostjo pripravi li za svoje bodoče voditeljeko delo v našem narodu. E. B. R.izpis ustanov trgovcu Antona Kolenca \ (Vlili za ili.ako visokih in srednjih šol м šolslot leto 1930/81. Kuralorij ustanov trgovca Antona Ko-lenca razpisuje dijaške ustanove za šolsko lelo 1930/31: Prednost pri prejemanju štipendij imajo v vsakem primera taki pridni potrebni prosilci, ki so s pokojnim gospodom Antonom Kolencctii, velelrgovceln v Celju, v sorodstvu ali svaštvu, i:' njimi domačini iz goni egrajskega okraja, sicer pa Slovenci sploh, ne glede na spol. — Uslanova je namenjena dijakom visokih šol. kakor univerze, tehnike, visokih trgovinskih šol, umetniških akademij i. dr. ne glede na to, ali so v luzorne'vu ali v inozemstvu. Ta ustanova je namenjena dijakom gimnazije, trgovinskih Sol, meščanske šole ali drugih srednjih šol v Celju. Sorodnikom gospoda Antona Kolcnca pa se sinejo te ustanove podeljevati tudi na lakih šolah izven Celja. — Prošnje naj se vložo izključno pismeno na naslov: Kuratorij ustanov Irgovea Antona Kolenca v roke pre Isc I-nika dr. Eni es In Kalana, advokata v Cel u. do dne 20. januarja 1931. Prošnjam je treba priložiti zadn e izpričevalo o izpitu, kolokvijih itd., pri prosilcih, ki se sklicujejo na sorodstvo ali svaštvo •/. zapustnikom ali nu lo, da «o doma iz gornjegrajskega okraja, jm tudi listine, s katerimi dokažejo te svo e trditve (krstni lisi, rodbinski izkaz, potrdilo žuj> nega ali občinskega urada itd.). Tudi je treba v prošnjah navi sli. kako dolgo že prosilec študira na dotirni šoli ali dotičnem zavodu in koliko časa bodo po vsej priliki trajale študije; nadalje je treba priložiti popis njegovih osebnih razmer ter jih posvedočiti z uradno listino (ubožnim spriie-valotn) o premoženjskih razmerah presilčevih in njegovih staršev, pri uradnikih torej navedbo skupne in kategorične plače, evenluelnega privatnega premoženja ali drugih dohodkov, število otrok, pri posestnikih obseg posestva razpredeljeno |io njivah, travnikih, gozdovih Itd., število živine, višino davkov, dolgov, sploh vse okolščine, ki so važne za presojo imovinskega stanja, V bodW1 n;. «.ivnmim Spodaj: regulacije Nil črvih poplav približal svoji rešitvi. Zgoraj: Pogled na zalvortiico. Kralj Ftiad prereže traîk pri svečani posvetitvi. Dekle, ki leti sama v Peking. Angležinja mis Amy Johnson, o kateri je znano, da je popolnoma sama poletela iz Anglije v Avstralijo, je 1. jan. 1931 na tihem startala na etapni polet iz Anglije v Peking. Medpotoma bo pristala v Liegeu, Kolnu, Berlinu, Varšavi, Moskvi (tu bo zamenjala kolesa letala s smučmi), v Oms'ku, od lam naprej pa bo letela vzdolž sibirske železnice. isto podobo v mozzeli, s štolo in kapico; ni-klasti in bakreni pa papežev grb. Na drugi strani pa ima zlati novec podobo Kristusa kralja, 10 lirski srebrni podobo Marije Device, sedeče na prestolu z blagoslovlijajočim Detetom, 5 Ilirski podobo sv. Petra, ki dviga desnico, sedeč v čolnu, v levi drži krmilo. 2 lirski niklasti novec ima podobo Dobrega pastirja z ovco čez ramena, 1 lirski podobo Brezmadežne, 50 centezimski podobo sv. Mihaela, ki vtika meč v nožnice, 20 centezimski pa doprsno bodobo sv. Pavla. 10 centezimski bakreni novec ima doprsno podobo sv. Petra, 5 centezimski pa oljikovo vejice. Vsakovrstne uro, zlatnina in srebrnina pc nizki ceni pri l. VILHAR, urar LJUBLJANA Sv. Petra cesta Jft ■ stolnici. Menda me je sam Bog za tolažbo poslal gor, ker bi me bila drugače — človeka brez pravega posla — ujedla bridkost. Saj Vam je znano, da sem nekoč nahitro postal brezposeln ... No, dobro. Bog ini je torej ponudil roko, in jaz sem se je oprijel. Pridigal sem. tiskati pa nisem imel namena. Tu pride nekoč I. 1921, po devetih govorih o neveri, k meni, voditeljica prodajalne KTD. H. Ničmanove iu mi pravi, naj bi dal (e govore v tisk. Da bi bilo dobro, je menila, če bi jih mnogi, ki jih niso slišali, vsaj brali. Nasmehnil sem se: Kdo pa jih bo založil? — Jaz; zato sem prišla k Vam. — Tako sc je začelo; brez moje zasluge, celo z mojo majhno vero in zaupanjem. A uspeh s tisto drobno knjižico je bil nepričakovan. Natiskali so je 5000 iu 3000 v najkrajšem času razprodali. Danes je je komaj še par izvodov, lako je prišel pogum za drugo in treljo knjižico, in j potlej sam ne vem, kako jc šlo dalje. Ali so se tudi vse naslednje knjižice tako dobro raz pečale V Ali ste jih tudi tiskali v tako visokih nakladah? Ne, tiskali so jih po 3000, ker so bile že nekoliko obširnejše in torej dražje in je bilo zato manj upanja, da dobe hitro dovolj odjemalcev. Navadno, mislim, se jc vsake naslednje knjižice kakih 1500 izvodov takisto kmalu razprodalo; dalje pa je šlo bolj počasi. Vendar morda nobene ni več cela tretjina naklade v zalogi. Druge, Za resnico, jc tudi le še malo eksemplarov na razpolago. Ali se torej tudi laiki zanimajo za Vaše publikacije? — Da, ludi laiki se, hvala Bogu, dosti zanimajo zanje. Mene to veseli tembolj, ker ini je bilo vsa leta na mislili, da jih objavljani ko je že enkrat do le^a prišlo — v prvi vrsti za laike. V prijetni, kolikor mogoče lepi obliki naj bi dobili zlasti izobraženejši svetni ljudje v roke vsa važnejša poglavja našega verovanja: tako sem pozneje često želel, ko sem videl, da brez moje bravure začelo podjetje brez moje bravure raste iu se razvija. Moj namen bi bil najlepše dosežen, če bi bilo prav veliko takih laikov, kakor sem nekoč naletel na enega v sami prodajalni pri Ničtnanu. Kupil je — čvrst, postaven ljubljanski mož — nanovo izišlo knjižico z besedami: Taka reč mora biti pri hiši! Pa bi delali malo več reklame, če /elite, da bi se knjižice razširile zlasti med laiki. — Prav imate; toda kdo naj jo dela? Meni se upira bobnati za svojo stvar. Založnica Prodajalna — se mi zdi, ima v tem premalo prakse. Vi časnikarji sami od sebe ludi niste preveč vneli za religiozno knjigo; tisoč drugih stvari smatrate za važnejše. Največ bi še lahko slorili gospodje duhovniki. Vsaj v vse ljudske knjižnice bi lahko spravili po več izvodov. Toda iz umljivega razloga premnogi rajši nič ne storijo. Nekateri pa so pridni in se celo zelo žrtvujejo. O enem iz bivše štajerske dežele so mi pravili, da je za svoj denar razdal med ljudi že jako mnogo teh knjižic. Kaj m i morete povedati posebnega o najnovejši pravkar napovedani knjigi postave? — Nič posebnega Da jc sad dveletnega trdega truda, to ni nič posebnega, ko je tvarina božjih zapovedi tako ogromna. Vem, da je nisem izčrpal, a vsaj vsem važnejšim vprašanjem, ki bijejo v modemi čas, sem holel biti pravičen. Ze to je dalo težkega dela. Vprašanja: spirilizma pri prvi, avtoritete pri četrti, samo-inorske manije in vničevanja še ne rojenih življenj pri peti, preprečevanja spočetij pri šesti, lastninske pravice in restitucije pri sedmi, itd., zahtevajo dosti branja iu premišljevanja, preden jih zajainele in oblikujete tako, kakor je (o potreba za prižnico. A zakaj il a in niste podali k o j cele zanimive knjige, marveč jo objavite v treh zvezkih? — Založnica, skromna drob-njarijska firma, ne zmore naenkrat tiskovnih stroškov za tako obširno knjigo, in odjemalci bi težko zmagovali njeno ceno. Saj sami veste, da nam je lažje utrgati si n. pr. v presledkih trikrat po 20 dinarjev, nego naenkrat 60. Toda presledki med posa ni e z it i 111 i zvezki il e bodo p o v o 1 j i d u h o v n i ni gospodom, ki jo bodo morda tolmačili s prižnice? — Nič naj ne skrbe; saj bo izšel drugi zvezek, preden bodo obdelali prvega, in tretji, preden bodo z drugim pri kraju. Kako pa, ali nameravate v prihodnosti izdati še več zvezkov svojih govor o v ? — Ne nameravam bog ve kaj več, ker mislim, da bo tudi že čas, da sc poslovim od stol-nične prižnice. Bojim se namreč že dolgo, da so se ljudje zelo naveličali skozi več let zmerom istega govornika. Povsod je dobra sprememba, ki prinese nove svežosti, novega življenja. Jaz sam sem v mlajših letih rad pozabavljal na tiste stare ljudi, ki niso hoteli spoznati, da so sc preživeli. Zalo bi s tem saiiiospoznaiijein rad še o pravem času prepustil svoje mesto drugi moči, mlajši, čvrstejši, boljši in zlasti tudi — modernejši. Koliko 1 c 1 je že, kar pridigate v stolnici? — Naj jih bo, kolikor hoče. Vseeno jc, če jih Vi ali jaz ali kdo drug vemo ali ue —. Da bi jih le Bog hotel usmiljeno vedeti in bi mi bil milostljiv, da bi — pred čemer je celo apostol narodov trepetal —, ko sem evangelij oznanil drugim, sam ne bil zavrženi Fran Radeščekt Brezobrestna stavbna posojila Gradbena akcija se je v zadnjem času priltč-Ito pospešila, k čemur je znatno pripomogla zlasti uredba bivše oblastne samouprave. Iz tegu bi se dalo sklepati, da bo Ljubljana v nekaj letih imela zadostno kritje stanovanjske potrebe. Toda če pobliže premotrimo položaj, je jasno, da je sedanja gradbena delavnost le prehodnega značaja in zato tudi ni pričakovati znižanja cen stanovanjem vse dotlej, dokler se ne zviša ali donosnost hiše ali pa zniža obrestnu niera. Poleg rastoče draginje gradbenega materijala (tevzemši les) so se tudi cene stavbiščem sorazmerno zelo dvignile. Če se kljub temu pojavlja živahnejša gradbena delavnost, je vzrok v tem, ker je splošna gospodarska kriza omejila potrošnjo in zavrla produkcijo, dočim so se naložbe začele vračati iz prometa v denarne zavode. Dobičkonosnost podjetij, ki je izkazovala v prvih povojnih letih do 40% in več, je začela rapidno padati in kratkoročni krediti so postali znosnejši. V nekoliko je sicer tudi popustila hipotekama obrestna mera, vendar pa ne tako občutno, kakor obrestna mera za kratkoročna posojila. To približevanje k izenačenju različnih obrestnih mer je navrnilo odvišek ueza|>oslenih naloži) v gradbene svrhe. Zato bo ta gradbena delavnost trajala le dotlej, dokler večja donosnost denarja ne privabi drugam. Nu jugu države je tempo gospodarskega življenja bolj počaseu. Visoka obrestnu mera, ki pa se tudi tam ie krha, bo morala popustiti, kar pa ue bo oditielo ua našem denarnem trgu z nobeno bistveno spremembo. * Ker pa je položaj Ljubljane v sedanjih državnih mejah usmerjen k pospešenemu razvoju, se bo čutila potreba novih stanovanj še dolgo vrsto let, y.lasti na severu Ljubljane, kjer bo v nekaj desetletjih dosegla njena meja desni breg Save. Stavbno zadružništvo, ki ga innogi smatrajo le za pripomoček v stanovanjski stiski, čakajo v Ljubljani še velike naloge. Zato bi bilo pogrešeno, ko bi javna pomoč stavbnim zadrugam ojiešaiu. Banovinska uprava je jh> sprejemu poslov od bivše oblastne samouprave zadružnim novograd-ujarn ustavila prispevke k obrestovunju in začela občutno krčiti stavbne proračune zadružnikom, kar jim povzroča le stroške in neprijetnosti. Novi gospod ban je obljubil, da bo te nedo-slatkc odpravil, ker se zavedu, da je treba |«odpi-rati stavbno akcijo, kar je stisku in draginja stanovanj v Ljubljani še vedno občutna. Pravi Samari-jan je le tisti, ki slepca popelje ne le ua sredo ceste, marveč čez cesto, ker bi sicer bik» 1кИје, dn ga pusti kar ob cesti. Ko bi so zdaj kar nenadoma začela krhati javna pomoč, bi bil to zelo občuten udarec r.a marsikoga, ker so pomoč stavbnega zadružništva iskali samo najpotrebnejši. Zato so stavbne zadruge emi-nentno javno socialne ustanove karitativnega značaja. Taka zadruga je tudi Obrtniška stavbna zadruga. ki s svojim zdravim ra*vojem zavzema čedalje bolj vidno mesto v naši javnosti. Zakaj tudi mali obrtniki, in v marsikaterem oziru šeboij kot uredništvo in delavstvo, potrebujejo stavbno zadružno pomoč, kajti malemu obrtniku je razen stanovanja potrebna tudi primerna delavnica, da more uspešno bojevatt boj za obstanek proti vele-obratom. Zalo je Obrtnišku stavbna zadruga ustanovila posebeu odsek: Brezobrestni stavbni sklad v obliki zavarovanja nu brezobresUio posojilo. Tu sklad so nabira z mesečnimi prispevki članov in s prostovoljnimi darovi javnih korporacij in prijateljev obrtništva. Temeljni mesečni prispevek je 10 dinarjev za osnovno zavarovano brezobrestno posojilo 6000 Din. Za kolikorkrat je mesečni prispevek večji, «a toliko se zvišuje tudi osnovni znesek posojila. Kilor plačuje n. pr. deeet let mesečno po 100 Din, dobi po tej dobi 60.000 Din brezobrestnega posojila za deset let. Dobi pu brezobrestno posojilo član že po dveh letih čJuustva, seveda za sorazmerno krajšo dobo. Kdor pa posojila iz kakršnega koli vzroka ne bi prejel, dobi (»vrnjena vsa svoja vplačila in del obresti. Posojila se dajejo: za nakup stavbišč, za gradnjo hiš in delavnic ter za konvertiranje liipotekar-nih bremen. V kolikor ne bi zadostoval sklad za posojila, uajme posojilo zadruga za člana posojilo-jcmalca in ni u krije obresti iz tega sklada. Ta ustanova bo znatno olajšala stavbno akcijo v -bližnji bodočnosti, z'asli če jo bodo {»odprli s prispevki nole obrtniki, marveč tudi javnopravne korporacije. Brezobrestno stavbno posojilo je ideal, po katerem hrepenijo vsi stiskani in stanovanja potrebni brezdomci. Obrtniška stavbna zadruga bo v kratkem sklicali! širši sestanek vseh tistih, ki se zanimajo za ta način financiranju novogradenj. Na sestanku se 1ч> i »od robno jiojasnil ustroj tega sklada, ki bo imel velik pomen zlasti za bodoči obrtniški naraščaj, ki si bo z zavarovanjem ua brezobrestno stavbno posojilo zagotovil boljšo bodočnost. V stavbnozadružni saiuo|K>moci ob izdatni pomoči javnosti je rešitev stanovanjske stiske v vedno večji Veliki Ljubljani! Zo izboljšanje marijadvorske pasme v sfovenjfiraškem okraju Naša živina jo uživala nekoč hiiateji iu prav pomemben sloves. Ne samo kot vpref.na živina in klavno blago, ampak celo kot — plemenska živina. Saj sc je marijudvorec vpeljalo nekoč — tako eo mi pripovedovali — zu osvečenje krvi celo v Belo krajino. Pa ludi v nekdunji Sp. Siajerski so po vplivu gg. Jelovšku in inž. Ziduušeka prodirali «narijadvorci vidno dalje — — — Kaj je |>oteni «slavilo nadal.'njp, zmagovito prodiranje te pasme? Mogoče al.ilta kuko4j-l, >lal»a uiilkauesno.-l ? Ne eno iu ue drugo, ampak krive so bile le ne-povoljne povojne razmere in pomanjkanje podrobnega dela, kuterega je dandanes treba za vsako po-vzdigo in tudi in ohranitev gotovega kakovostnega plomcnskega blaga. Sicer so odlični strokovnjaki mmvgo in dobro pridigovali in priporočali ljudstvu, vendar predavanje je lakšpn posebna stvar. Ljudje pridejo, poslušajo iu se mogoče tudi lepo zahvalijo /,t lepo predavanje, pa največkrat ne toliko radi siv urnost i izvajanj, kakor radi toge, ker je ta ali oni gospod znal l.'.ko Jojsli povedati. Posebno /a .Štajersko lo velja. Za dosego uspehov pa je treba ргсКбеш v gur|Midai>ko zaostalih krajih podrobnega in stvarnega dela z ljudstvom in Diod ljudstvom. Tudi v slovenjgraikem in drnvograškeni jk41-tičneni okraju obstoja precejšnje število živinorej-■kili in bikorejskih zadrug. Obstoja — pa le boli na papirju. Zu vzdrževanje dobrih plemenjakov skr-bijo danes lahko občine, za odbiro živine, za po-vzdigo in iboljšnaje živinoreje pu so poklicane delujoče živinorejske zadruge. Ko sem nedavno jirviČ razvil svoj načrt delu živinorejske zadruge v Slovenjgradcu, sem naletel na precejšnje pomisleke. .Vodstvo rodovnika i») Silečna kontrola — lo se pri nas ne bo obneslo! Co pa dobimo kako pod|ioro, poleui pa le vpeljimo to novotarijol Če ne gre. saj lahko zopet j^iolimo! — Kako pa jc bilo potrebno vpisovanje živine v rodovnik — o tem. smo se prepričali že prvi dan. Celo dopoldne tiuo hodili jio hlevih, ocenjevali in zapisovali gg. Lobe, Schôudorler iu jaz in zapisali eiiio — celili 10 krav. 1'ri marsikateremu dobremu zadružniku, članu inari advorskei živinorejske zadruge smo našli v hlevih pretežno plucgnvce, pri drugih posestnikih pa ntešance vseh mogočih pasem. »Pa je ta ,šeka', križanka boljša za mleko, je ugovarjala marsikatera ženica, lu smo ji povedali, da je mogoče po Mendelovem zakonu v prvem rodu taka šoka res boljša, v drugemm zarodu pa dobimo navadno blaen slabše kakovosti. Napredek, boljša užitkanosnost nam je zajamčena le v odbiri plemensko- čiste ali plemensko sorodne živine! DrugI poeebno preudarni po-estuik, ki je kupil iu prodni že mnogo živine, se je postavil na načelno stališče, da ho čisti pincgavci boljši, kakor naši domaČi, boli marijedvorci. Tudi temu gospodu snto postregli s tehtnimi protldokazl. Koroški deželni kulturni svet, ki gotova ni toliko naklonjen domači, slovenski marijadvorski pasmi, kakor pincgtvvcen), uradno ugotavlja: Povprečna letna mlečnost krav marijadvorskih živinorejskih zadrug, katerih je nn Koroškem 16 je bila leta 1927. - 2526 kg s 3.79% (96 kg na lelo) tolščo: povprečna mlečnost krav pinegavskih živinorejskih zadrug (torej rdečelisaste živine) v letu 1927. jo bila le 2.285 kg s 3.82% (87.30 kg nu leto) tolšče. (Večidel pinegavskih krav jo seveda bilo poleti na visokih planinskih pašnikih, kar povzroči deloma znižanje mlečnosti!) »Pa naši marijadvorci so sploh slabi za mleko; poglejte sive montaiwice! nas jo zafrlniil tretji Živinorejec. Toda tudi temu posetniku smo na podlagi točnih uradnih dokazil dokazali, da naša živina ni slabil» od druge, da je treba izmed najboljšega izbrali le najboljše in bomo lak o prišli v desetih letih do prvovrstnega blaga. Povprečna mlečnost desetih krav naše domače mari j ad verske pasme graščine llofl v St. Salva-lorjit znaša mi leto 5.250 kg, povprečna mlečnost 8, plemensko čisti)' inarijadverskih krav posestnika Jing. Volurlča v Althofenu pa znaša celo 5.399 kg nu leto. Uradno ugotovljenih primerov z nad 40001 mlečnosti na leto pa jo nad 20. — Če pa pogledate bikce, ki jili- je kupila naša zadruga od g. Kobič.i v binibu su, ho .-te videli, tla le-ti glede zunanjosti, oblik, širekosli križa in ravnosti nog, ne zaostajajo za monlafonci. Četrti posestnik je zopet ugovarjal: l'a kaj nam bo mlečna koulrolu? Zakaj nam je treba »višali mlečnost pri naši živini? Saj še to mleko, ki ga imamo, koinuj spravimo v denar.« :-Le počasi! odvrnemo, naš načrt je, dn spravimo povprečno uil'i'iiost marijadvorskih krav na 3000 I nn lelo. Ko bo enkral loliko mleka, reminjaegoje. Sieer pa so naši mari jsdvorri, belo Štajersko pleme radi finegu prvovrstnega mosa liajbor izkano blago v banovini. To nam sporoča dunajski trg in se podobno izražajo italijanski najbolj iskano blago v banovini. To nain sporoča trgovci, ki silno hvalijo marijadvorce. Iz teh navedenih razlogov smo se podali v Slovenjgradcu na delo, vzrejo in selekcijo domače živine in nam sledi M1 slin je z ustanovitvijo rodov-nlHfCga odseka Kmeti'ske podružnice ter upamo, da bo lo podobno sklenile tudi Kmetijske podružnice v Velenju in Šoštanju in Živinorejska zadruga v Zavodnjem. Potrebne tiskovine za vodstvo rodovnika hi vpeljavo mlečno kontrole je dnbiti pri Kmetijskem oddelku kr. brniške uprave ali pri tjoep. Wcmigu banov. kmet. uradniku, začasno pri okrajnem načel-s}vu v Slovenjgradcu. Fr. Weraig Regulacija predvojnih srbskih dolgov v Fran-pIH. »Službene Novinec za 31. dec. 1930 prinašajo »Zakon o reguliranju predvojnih državnih posojil: 4% iz leta 1895., 5% izleta 1902., 4'/% izleta 1906. 4%% iz leta 1009. in 5% iz leta 1913.; 4%% posojila Uprave fondov (hipotekarne obligacije) iz leta 1910., 4'/■% Uprave fondov (komunalne obveznice) iz leta 1911 in posojila srbskega društva Rdečega križu. Vojna škoda. V -Službenih novinah« objavljeni načrt za amortizacijo obveznic vojne škode ugotavlja, da je bilo do konca 1930 izdanih obveznic za 4.826,956.000 Din nom. Dosedai je bilo amortiziranih in drugače vnovčettih za 222,490 000 Din, tako da znaša nominalni znesek drž. dolga še 4.604,466.000 Din. Žrebanje za amortizacije bo 16. t. m. in sicer za 62,286.000 Din. Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini tvrdke M. Rauclt in Anite Rauch, trgovcev v Celju; narok za sklepanje poravnave 7. febr., prijaviti jc terjatve do 25, jan. 1931. Smrt angleškega podjetnika. V Londonu je umrl znani angleški podjetnik in finančnik Vičtor Freetnan, ki je bil zlasti udeležen v naši lesni industriji in v Jttgoslov. združeni banki IZKAZ O STANJU NARODNE BANKfj z dne 31. dec. 1930. (Vse v milj. Din; v oklepajih razlika v primeri z izkazom 22. dec. 1930). Akliva: zlato in devize 236.0' (- 72.2), tečajna razlika 676.8 (- 40.7), posojila 1637.1 (+ 84.1), račun za odkup kronskih bankovcev S«7.S (— 30), račun začasne zamenjave 126.2 (— 22), drž. dolg 2996.8 (— 0.3); pasiva: obtok bankovcev 5.393.5 (+ 237.2), dobroimetja 762.8 (— 247.2), račun začasne zamenjave 126.2 (— 22), ostale postavke neizpremenjene. Pravkar objavljeni izkaz Narodne banke za 31. dec. 1930 kaže, kako velik plačilni dan je to v našem £oS(iodarsDivji koža- v Ljubljani, velesejem, kjer lindo prodane za račun pošiljatelja na dražbi kož. ki se vrši dne 26. t. ni. Vendar pa nuj pošlje vsakdo le dobro pripravi jene kože. ker le te dosežejo tudi dobie cene. Slabih kož neče nihče kupiti. Zgodilo se jc, da so nekateri {mslali »Divji koži-' samo sla ho bls- go, ki ga jim uiti razni podeželski prekupci niso oteli odvzeti. To povzroča samo nepotrebne stroške in izgubo Časa. Torej vse dobro prikrojene kože Izročite v prodaio -•Divji koži' v Ljubljani, — velesejem. Revizija trgovinskih pogodb z Лv-trij« in Nemčijo. Ministrstvo trgovine in industrije je obvestilo vse gosj>odarske organizacije, ela se bodo v kratkem začela pogajanja za revizijo trgovinskih pogodb z Avstrijo in Nemčijo. Ministrstvo je zahtevalo od gospodarskih organizacij njihova inneuja glede revizije tell pogodb. Vpis v zadružni register: Vnovčevalnica za prešiče na Dravskem polju v Prepoljah, r. z. z o. z. Tečaj (predavanja) za lesne industrije« in trgovce. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani namerava prirediti za lesne indu-strijce in trgovce v Ljubljani tečaj v obliki večernih, eventualno tudi dnevnih predavanj o stvareh, ki so važne in zanimive za lesuo stroko. V programu so predavanja komercijelnega značaja (knjigovodstvo, kalkulacija, poslovanje na borzi, bančno poslovanje, devizni promet, denarna nakazila, železniški tarifi in manipulacija, carinske manipulacije in tarifi v tu- iu inozemstvu, pošta, telefonski in telegrafski promet, davčna vprašanja in napovedi, zavarovanje delavstva, dalje predavanja o pravilnem rezanju lesa in njega tehnični obdelavi sploh, o iesoznanstvu in lesnin škodljivcih, o šu-marskih predpisih in olajšavah za lesno industrijo. Predavanja bodo koristna ne samo za man-še lesne industrijce in trgovce, temveč tudi za one z velikimi obrati, ker bo zavod preskrbe! za predavatelje prvovrstne strokovnjake, ki se bodo omejili izključno le na stvari iz prakse. Tečaj se bo vršil le v primeru, ako se prijavi zadostno število udeležencev. Zato prosimo, da se interesenti prijavijo najkasneje do 25. t. m. pismeno na Zavod za PO Zbornice za TOI ter pri tej priliki navedejo svoje morebitne želje, osobito glede časa predavanj. Pripominjamo, da se bo čas predavanj uredil po želji večine prijavljencev. Pouk v tečajih za nemščino. Podpisani zavod opozarja vse udeležence večernih tečajev za nemščino ua meščanski šoli na Grabnu, da se prične pouk od srede 7. t. m. dalje. — Zavod za PO Zbornice TOI. Svetovna letina 19SQ. Mednarodni agrarni zavod v Rimu objavlja o svetovni letini 1930 tele podatke: pšenica 934 (+ 6%), rž 252 (- 0.8%), ječmen 309 (- 4.3%) in oves 510.6 (— 1.7%) milj. stotov. Manjkajo le podatki za Argentino (letina N30-31: pšenica 73.8 (+ 9.7%), ječmen 4.3 (+ 2.3%), oves 10.5 (+ 6.2%) milj met. stolov). Dobave. Prometno-komercijelni oddelek ljuhlj. žel. ravn. sprejema do 8. jan. ponudbe glede dobave 2000 kg pisanih cunj za čiščenje. — Strojni oddelek sprejema tlo 9. jan. ponudbo glede dobavo 2000 komadov smolnatih bakelj; do 10. jan. glede dobave drogov in ročajev za armature; do 12. jan. pa glede dobave 700 kg bencina. Ravn. drž. žel. v Subotici sprejema do 9. Jan. ponudbe glede dobave belih in pisanih cunj ter bombaža za čiščenje; do 12. jan. pa glede dobave vrvi. Ravn. drž. rudniku Kukanj sprejema do dne 14. jan. ponudbe glede dobave 4 vagonov lubja in 4 komadov lanenih vrvi; do 15. jan. pa glede elo-bave 5000 kg riža. Ravn. drž. železarne Vareš sprejema do dno 14. jan. ponudbe glede dobave 20.000 kg livarskega grafita in 22 plošč bakrene pločevino ter glede dobave 5000 k^ masti; do 15. jan. jxi glede dobave Ô00U kg ntita Va pranje. Savn. d A. rudnika Breza sprejemu do 15. jan. ponudbe glede dobave stekla. I sedla zu ježo ter glede dobave 1000 kg ouuj in Umilsiža za čiščenje. Ravn. drž. rudnika Kreka sprejema do d^io 15. jan. ponudbe glede dobave 3enzacij jc znašal 18.23 milj. Din. Belgrad. Berlin 1344.50—1347.50. Budimpešta 987.54—ОЧ0.54. Curih 1094.40-1097.40. Duuaj 794.12 Uo 797.12. London 274.15—274.93. Newyork 56.325 do 56.525. Pariz 220.87—222.37. Praga 107.28 do loS.OS. Trst 294.83—290.83. Curih. Belgrad 9.1260. Amsterdam 207Л7П, Atene 0.675, Berlin 122.78, Bruselj 72.57, Budimpešta 90.233, Bukurešt 3.062.3, Carigrad 2.445. Dunaj 7'.'..">7, London 25.0525, Madrid 54.05, Newyork 515.9. Pari-/. 20.245, 1'гаот 15.29. Sofija 3.7325. Trst '27.01, Varšava 57.&3, Kopeuiiageu 137.925, Stockholm m20. Oslo 137.0", TtelsingTors 12.075. Dinar notira na Dunaju deviza 12.5725, valuta 12.515. Vrednostni papirji Tendenca ла državne papirje je bila danes nekoliko čvrstejša. Promet pa je bil le v vojni škodi, znatnejši jia v dolarskih papirjih, od katerih jc bilo posebno čvrsto 8"« Blerovo posojilo. Bančni papirji so po čvrsti tendenci zadnjih dni zopet oslabeli, tako je bila Jugo banka zaključena po 78, Union pa po 191. Prišlo je tudi do zaključka v delnicah Ljubljanske kreditne banke po tečaju 123. Več promet» beležijo industrijski papirji, med katerimi je bil Guttmanu zaključevati po slabcjlem tečaju, kasneje pa se je učvrstil. Nadalje so bili zaključki v delnicah Slaveks-j, Slavonije in Drave |io neizjireinenjenih tečajih. Osiješka Scčerana jc ponovno oslabela iu jc bila zaključena po 286, v primeri s 301) iu 290 v pcUjk. J udi Trboveljska je v primeri s petkom popustila. Ljubljana. Lier. pos. «1.75 bi. 1% Blei . |ios. 79.50 bi. Tob. srečke 50 bi. Celjska pos. 100 deti. Ljttblj. kred. 125 deti. Praštediona "45 Jen. Kred. zavod 170—180. Vevče 128 dcn. Stavbna 40 tien. Split cement 350—400. Ruše 235—255. Zagreb. Drž. pap.: 7 inv. pos. 80—87.">0; agrart 51 -51.75; vojna škoda ar. 42 j-425.50 (426), kasa 425—426, 2. brez. kup. 417—420, 3. 418—420; &% Bler. |X)s. 91.50—02.50 (92.50): 1",„ Bler. pos. 79.25— 79.50 (70.75); 7% pos. D. It. B. 7850-79 (70.25, 79.625); 6% begi. obv. 67.50—07.75. Bančni delnice: Hrvatska 50 d. Katolička 36— 38. Poljo 56 do 57. Kreditna 125-129. Union 191 — 192 (191). Ittgo 77.30—7S (78). Lj. kred. 125—127 (125). Me-djunarodna 67 d. Narodna 8200—8400. Obrtna 36 d. Prašlediona 945 d. Ftno 100 d. Srbske 192 194. Zemaljska 126—129. - Industrijske delnice: Gutt-uiann 132—133 (130, 132). Slaveks 50—51 (50). Slavonija 200— 202 (200). Našice 970 b. Danica 100 b. Pivara Sar. 185 d. Drava 235—236 (235). Šečerana Osjek 280—288 (286). Nar. ml. 20- 25 ( 20). Osj. Ijcv. 220 d. Bord. vag. 100 d. Union 90 b. Vevče 128 d. Isis 40—45. Ragusea 350-370. |adr. plov. 540 d. trboveljska 350 - 360. Belgrad. Narodna banka 8189. 7 /n IIIV. pOS. SS (50.000 nom.), .igrari 32, vojna škoda 426.50— 427.50, 7% Bler. pos. 70.75 (1000), 7% pos. DHB 79.25—79.50, 6% begi. obv. 67. Dunaj. Don. sav iadr. 87.90. Wiener Bank-verein 16.75. Creditanstalt -16.S5. Escompteg. 157.55. Mundus 144. Alpine 16.10. Trboveljska 43.90. Ley-kam 3. Rima Murany 60.50. Žilni !r«r Tendenca ua žitnem trgu jc ostala skoro ne- izpremenjena. Pšenica je ostala v ceni neizpreine-njena kakor prejšnji teden. Certe se drže, ker ni nikakih dovozov radi izredno slabega vremena. Koruza je danes nekoliko slabejša in stane umetno sušena 90—92, času primerno suha 75—77,50. Položaj je v splošnem negotov, ker niso znane količine, ki jih moremo še izvozili. V Ljubljani so notncije ncizpremenj; nc. Novi Sad. Otrobi pSen., bač. 80-«2.50. sr.. slav. 86—90. Vse ostalo neizpremenjeno. Promet: 23 vagonov |)šenice, i vagon ječmena, 3 vagoni koruze 4 vagoni moke, 7 vagonov otrobov. Tendenca nespremenjena. Budimpešta. Tendenca prijazno. Promet n.; ren. Pšenica marec 14.66—14.69. zaklj. 14.67—11.0 maj 15.08 -15.09. zaklj. 15.08—16.09, rž mnrec —9.95, zaklj. 9.92—9.94, koruza maj 12.40. zu':' 12.39—12.41, tranzit maj 10.18. zaklj. 10.15 10. Živina Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Г-Saborsky (i Co.. Dunaj.) Danes je bilo prignanih 2227 goved, iz Jugoslavije 124. Nn kontumačnem trgu pa je bilo 100 romunskih volov. Cene: za vole najboljše 2.15, L 1.65- 1.90, II. 1.20-1.50, III. 1.10— 1.15, krave I. 1.15—1.20, II. 1—1.05, biki 1.05—1.35. klavna živina 0.60— 0."0. Tendenca: Prvovrstni hlcvni voli so dražji za 5 grošev, uruge cene so se slabo držale, za bike pa so padle za 5 grošev. Dunajski prašičji sejem. (Poročilo tvrdke Ed. Saborsky & Co., Dunaj.) Prignanih jc bilo 10.930 pršufarjev in 2j6(i à peharjev. Iz Jugoslavije jih je bilo 3637. Nu koiiluinačncni trgu jc bilo 24 pršu-tarjev in 224 špeharjev. Cene: za speharje najboljše 1.62, I. 1.55—1.60, H. 1.45—1,50, kmečki 1.48—1 57. pršutarji 1.25—1.80. Cene so v splošnem ostale ueizpremcnjeue. O Dostikrat pišemo o kaki novi športni panogi, o kateri se pozneje izkaze, da ni nova, temveč so )o poznali že naši pradedje. Pa bodisi, da je fflavaroje, rokoborba ali karkoli, vse so že poi-nali in gojili kot telesno vajo. No in izmed vseh športov, ki |ih gojimo dane« in o katerih pravimo, da so modemi, je gotovo naistareiši »smužane«. — Smučke so najstarejše orodje, ki so ga poznali že v ledeni dobi, so tisto orodje, s katerim so si prebivalci že v ledeni dobi pomagali, da so se mogli kretati po zasneženi in zamrzli zemlji. Smučke, ki so jih poznali že takrat, so naibrž nasta'e iz saak. Sanke so bile tisto, na kar je takratni človek naložil svoj lovski plen. Drugače namreč ni moglo biti, kajti kako bi mogel spraviti v svo:a prebivališča ogromnega mamuta ali velikega severnega jelena Ker je pa spravljal na sankah svoj plen domov, je moral neka imeti tudi za sebe, da je mogel hoditi po snegu. Pod nogami se je sneg udiral. Pomagal si je na isti nač n kot pri lovu. Na vsako nogo si je privezal vejo, ki mu je omogočila lažje premikan e po zasneženih poljanah. Ni izključeno, da je takratni človek uporabljal tudi kosti ubitih živali, ki si jih je privezal na noge. O tem priča več najdb, ki se паћаЈа o po raznih muzejih. Eno tako kost mamuta imajo tudi v dunajskem muzeju. Še dandanes občudujemo lovsko or oie naroda, ki je ostal nedotaknjen od civilizaci e, do nedavne dobe. Domačini v Avstraliji rabijo še vedno za lov znani bumerang. Vso spretnost in svojo primitivno znanost so porabili za to, da so to orodje, ki je bilo potrebno za njih obstoj, izpopolnili. Isto ie bilo tudi z orodjem, ki so ga ra bili prebivalci severa — današnje smučke. Bile so potrebne za življenjski obstoj in so jih izpopolnjevali od rodu do rodu. Iskali so čezdalje boljši les, ki je raiši drčal po snegu in je lažje premagal odpor snega. Iz ma hnih, drsalkam podobnih smučk, so počasi nastajale daljše in dal še, dokler niso ugotovili, da rabi različno težak in velik človek tudi različno velike smuči. Kako važne so bile smučke že takrat, priča nebroj pravljic, ki se skoro vse pečajo s postankom smuči. Ostjaki pripovedujejo, da je prve smuči poklonil bog Thor. Najstarejša pravljica o postanku smuči pa izvira iz Kavkaza, in se nanaša na oba arhangela Gabrijela in Mihaela. Poslana sta bila na zemljo, ko je bila ta še mehka. Ker nista mogla hoditi, sta si privezala na noge nekake deske in z njimi drčala po zemlji Prebivalci severa še danes pripovedujejo: Bog Tunkboks je lovil po nebu jelena. Zato se vidi dvojna sled v tej mlečni cesti. Tam pa, kjer cesti prehajata v eno samo sled, je padel in si zlomil smuči. t Za smučarjeÏ Tirolski in češki loden v veliki izbiri priporoča A. & E. Skabernè Liubliana Zanimalo bo gotovo, kako in s kakšnega lesa so delali smučke. Že ime »ski« pove, da je to les, ki je iztrgan iz drevesa, kajti pravih smuči niso žagali, temveč vedno iztrgali. Na Finskem in v Skandinaviji so še pred nedavno dobo tako delali smučke. Poiskali so v gozdu pripravno jelko ali втгеко, ko je bilo drevo še zelo mlado. V sredino so zabili kos železa, visoko približno 1 m nad zemljo. S tem železnim klinom v sredini je drevo rastlo 10 ali pa še več let. Ko so potem to drevo posekali in iztrgali les, ki so ga rabili za smučke, je imel ta les naravno krivino. S tem so pridobile smučke prav pravljično elastičnost. Ziblje se, pravijo Finci, življenje ima v sebi, pravijo Švedi. Zatorej še dane« slišimo, da je videl kdo rasti smuči. Veliko vlogo pri izberi ima tudi lega drevesa. — Najboljši les za smuči, pravijo, je tistih smrek, ki so izpostavljene solncu, kaijti smreki ne prija soln-ce, in tam, kijer je smreka nabolj izpostavljena solncu, se napravi najtrši les. Ta plast raste počasi in ima majhne letne obročke. Smučke iz takega lesa so zelo trpežne in močnejše kakor pa iz drugih vrst lesa. Za najboljši les so pa imeli samo cepljeni, ki se ga dobi izključno le na borovcih. Imenu e se »Sjalvsapp tjur« radi tega, ker se je trda plast lesa sama ločila od mehkejše. Tak na/čin rasti je nastal pod vplivom vetra in so tudi taki borovci zelo redki, zato imajo pa tudi smučke, napravljene iz takega borovca, vse lastnosti, ki jih želi smučar. Trde so kot rog, barva je temno plava, letni obroči so tako majhni, da se komaj opa'io, elastične so, mažejo se same in mraz jih ne skrivi. Seveda, v daiašnji dobi, ko je povprašev-n e za smučmi vedno večje, ko je nastala tako rekoč radi izdelave smuči nova industrija, ne postopa o več tako. Glavne vrste smuči se sedaj izdelueo iz finske in švedske breze, jesena in akacije ter iz hikory lesa v Ameriki. Na Blokah pa, ki igrajo v zgodovini smučarstva sredntje Evrope glavno vlogo, rabijo še danes bukove deske. Glavna vrsta je pa slej ko prej hikory, ker je najgostejši in na'j-odporne'ši les. Tako smo podali na kratko zgodovino smuči in kako so nastale smučke. V stari dobi so bile toreij smuči orodje, ki je omogočilo življenje, danes pa postajajo tisto orodje, ki popelje človeka z op "t v naravo. In to v tisti dobi ko vlada po mestih megla, visoko v gorah pa sije zlato solnce. — Smučke omogočajo v najlepši letni dobi, da uživa človek naravo, tako kakršna je. Prvenstvo dravske banovine v table ie">su za leto 1931. Danes, 6 t. m, in imtri, 7. t. m. bo imelo ljubljansko športno občinstvo prvič priliko videti elito naših table-tenis igralcev. V teh dveh dneh se bo vršilo v areni Narodnega doma tekmovanje za prvenstvo dravske banovine v table-fenisu, kjer bodo pokazali najboljši igralci, kaj znajo. Dasi go'ji table-tenis več klubov v Sloveniji, se udeleže letošnjega prvenstva le trije najmočnejši: SK Mura (Murska Sobota ter LSK in SK Ilirija iz Ljubljane. Turnir je razdeljen v tekmovanje moštev, posameznikov (dam in gospodov), dalje v tekmovanje v doublu (dam in gospodov) in mixed-doublu. V vseh panogah je favorit SK Mura, kjer je tefcle-teni.s ukoreninjen že več let; kot moštvo je zasedel ta klub na zadnem državnem prvenstvu drugo mesto. Nemetz Janez je državni prvak in imata z bratom Ljudevitom državno prvenstvo v doublu. Vzporedno z gospodi tvorijo tudi dame elito tovrstnih športnikov v Sloveniji. Ga. Brodar-Jonaš ima prvo mesto v mixed-doublu z Neinetzem, v doublu dam z gno. Cimper-manovo in drugo mesto v singlu dam. Za tekmovanje moštev bo postavila SK Mura dve moštvi. — Tudi ostali igralci (Kardoš, Sauto, Koloman, Czvetko, Nadai itd.) so prvovrstni. Pri ljubljanskih igračih moremo pričakovati uspehov le od Ilirjanov, ki so z večimi gostovanji in skrbnim treningom dosegli precejšnjo tehniko in rutino. Ilirija bo nastopila v dveh postavah. LSK je dolgo počival. Njegovi igralci bodo Eovečali kvantitativno, a ne kvalitativno vrednost jubljančanov. Sicer je več starih, rutiniianih igralcev, ki igrajo lepo, toda nekoristno. Brezdvomno je ta turnir višek tovrstnih v sezoni. Nastopilo bo ca. 30 igralcev in 10 igialk. Danes se bo vršilo tekmovan,e moštev okoli 6 po številu; odigralo se bo okoli 100 iger. Ostala tekmovanja so določena za sredo. Prvenstveno tekmovanje se prične oba dneva ob 10 dopoldne in traja do 23 zvečer. Upamo, da bo počastilo ljubljansko občinstvo pionirje tega lepega športa z dobrim obiskom. Vstopnine ni nikaike, pobirali se bodo le prostovoljni prispevki, da se krijejo organizacijski stroški. Plavalni treningi SK Ilirije so se s tem tednom zopet pričeli. Gospodje trenirajo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 16 naprej, dame pa ob torkih, četrtkih in sobotah tudi od 16 dale. Vse članstvo plavalne sekcije vabimo, da poseča treninge redno in polnošlevilno. Smuški tečaj v Krenjski Gori, ki bi se imel vršiti pod vodstvom zvezinega nastavnika g. Hin-ka Širolja, od 6. t. m. naprej se preloži radi vremena. Vršil se bo pa od 11, do 18. t. m. pod istimi pogoji, kakor bi se moral vršiti odpovedani. Interesenti se lahko Dri javijo pri tvrdki J oso Goreč (Dunajska cesta, palača Kreditne banke) ali pa pri nastavniku samem v Kranjski Gori. Trgovski spoitni klub Slovan ima v četrtek 8. t. m. ob pol 9 zvečer redno od'borovo sejo v lovski sobi pri Sokolu. Pozivajo se vsi gg. odborniki, da se seje udeleže. — Tajnik. Gospodarska mm v ljubljeni 'ma stalno na zalogir Deželne pridelke - žito -mlevske izdelke - špecerijsko in kolonijalno blago - sadie - mesne izdelke -iužno sadje - semena -seno - slamo - Težakovo olje za živino - kmetijske stroie in orodja -umetna gnojila - cement - premoi! itd. - Zastopstvo za prodaio kisove kisline v Dravski banovini Neizmerno potrti in žalostni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je moj ljubi soprog, odnosno naš predobri stric, gospod MATIJA PERHNE obratovodja tovarne Zeschko po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili svete vere umrl. — Pogreb dragega rajnkega se bo vršil v sredo dne 7. januarja 1931 ob 4 popoldne iz Metelkove ulice št, 7 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 5. januarja 1931. Frančiška Perhne, soproga. — Rodbina Sterniša in vsi ostali sorodniki. Zahvala Najtoplejša hvala za Vaš »Radio Balzam«, s katerim sem odstranila zastarana kurja očesa v treh dneh. - Z odličnim spoštovanjem' Terezija Kočevar, Viševek 14 p. Stari trg pri Rakeku. — Rešite se tudi Vi: kurjih očes, bradavic, trde kože, bul itd. Ne režite! Mnogi so to plačali z življenjem! — T.onček 10 Din (predplačilo) ali na povzetje 18 Din. Dva lončka 28 in 36 Din pošlje: R. COTIĆ, Ljubljana VII, Kamniška ulica 10 a. motorji, šivalni stroji, otroški in igračni vozički, pnevmatika, posamezni deli. -Velika izbira, najnižje cene - Prodaja na obroke. Ceniki franko. „TRIBUNA" F B. L., tovarna dvokolea in otroških vozičkov LJUBLJANA. Karlovska cesta štev. 4 Javljamo tužno vest, da je v ponedeljek, dne 5. januarja umrl naš vodja tovarne, gospod 1ШШ PERHNE Pogreb se bo vršil v sredo ob 4 popoldne iz Metelkove ulice 7 na pokopališče k Sv. Križu. Zvestemu, neumornemu sotrudniku ohranimo trajen spomin. Ljubljana, dne 5. januarja 1931. A. ZeschLo, tovarna papirnatih izdelkov, Ljubljana. SALDA-KONTE ŠTRACE-JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PBEJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE ŠTAJERSKA JABOLKA (mošančke) prodaja GOSPODARSKA ZVEZA v Ljubljani. Št. 3797/1930. RAZGLAS Pri mestni občini kočevski se odda provizo-rično mesto občinskega blagajnika proti mesečni plači 2000 Din. Z blagajniškimi posli je združeno tudi pobiranje občinskih trošarin. Prošnie, svojeročno pisane in pravilno kolko-vane, je vložiti do vštetega 20. januarja 1931 pri podpisanem županstvu. Sprejemni pogoji so razvidni iz natečaja, ki je objavljen v »Službenih objavah« dravske banovine (»Jugoslovan« št 1, leto II., z dne 1, jan. 1931), Županstvo mestne občine Kočevje, dne 29. decembra 1930- Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1'50Din. Najmanj« znesek 5Din Oglasi nad 9 vrstic se računajo visje.Za oqle»e stroqo ttgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica 2Diit. Najmanjši zneseklOOin.Pristojbina za šifro 2 Din Vsakogiaj treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjajo le.čejepriloiena znamka.Ček račun Ljubljana 10L3ti9.rel.M25*2e Službe iščejo Starejše dekle išče službe, zna tudi šivati. Naslov da tmrava »Slovenca«; v Mariboru. Mesto gospodinje sprejme vdova brez otrok s svojim pohištvom, vajena vsega gospodinjstva, dobra kuharica. Gre najraje k starejšemu gospodu. Ponudbe pod značko » Boljša vdova« št. 60. Pozor čevljarji grosisti Potnik v čevljarski stroki dobro vpeljan, gre v kratkem na potovanje po Hrvaškem, Bosni in Dalmaciji ter še prevzame zastopstvo čevljev. Zmožne tvrdke naj javijo svoj naslov na upravo »Slovenca« pod »Dober prodajalec« št. 69. Invalid oženjen želi službo sluge ali čuvaja. Naslov v upr. pod »Invalid«. Mladenič . 18 let star išče kakršnokoli službo. Naslov pove upr. »Slov.« pod št. 121. Ženska išče zaposlitve, vajena vsakega dela, zanesljiva in poštena. Gre tudi izven mesta. Naslov v upravi pod št. 106. Krojaški mojstri, Šivilje, dame za na dom dobijo brezplačne naslove dobrih moči zmožnih najmodernejših krojev in šivanja na Krojnem učilišču Stari trg 19. Gospodična išče službe v kaki knjižnici ali kako prepisovanje v pisarni ali kaj podobnega. Naslov v upravi pod št. 80. Sluibodobe Vajenec za kov. obrt se sprejme. Hrana in stanovanje v hiši. Kogovšek Jože, Dravlje 67. Sluga pošten, lepega obnašanja za razna dela v župnišču in v cerkvi — se sprejme. Župniščc Ljubljana 7 — Sp. Šiška. Strojnik za parni stroj tudi z izpitom kot kurjač, ki zna tudi montažo transmisij, parovodov itd. se išče. -Ponudbe na ogl. oddelek pod značko »Tekstilna tovarna« št. 112. Zaslužek Samo 50 Din je treba imeli, pa lahko prevzamete res dobro zastopstvo. Lindič, Ljubljana, Komenskega ul. 36. Rojstvo ideje pri nas! Z modernimi praktičnimi predmeti trpežne vrednosti se lahko samo sedaj zasluži denar. Uvrstite se v vrsto zaslužujočih in zadovoljnih. Potujoči gospodje in dame pišejo na razpošiljaln, »Omnia«, Miklošičeva c, 14, Pouk Čamernikova šoferska šola Ljnbl|ana, Dunajska c. 36 (Jugo-avto), Prva oblast, koncesijonirana Prospekt zastonj. Pišite ponj! Strok, krojno učilišče Ljubljana, Stari trg 19. -Pouk prikrojevanja krojačem, šiviljam, nešiviljam 12. t. m. - Gospodinjam pouk v poljubnih urah. Ugodni plačilni pogoji, revnejšim znižano. Učenci tega tečaja lahko nastopijo službo v pomladni sezoni. Kroji po meri, Objavo Javna dražba najdenih predmetov se bo vršila 8. jan. ob 9 na postaji Ljubljana gl. kolodv. Svarilo. Za dolgove, katero je, ali bi napravila Albina Pla-nička, Zg. Šiška, njen mož ni plačnik! — Ferd. Pla-nička. Stanovanja Mesečna soba lepa, opremljena, se odda solidni osebi. Naslov pod št. 5. Hiša gospodarsko poslopje, vrt in njiva naprodaj v Šmarju št. 19 pri Sevnici. Hišo z gostilno z gostilniškim in zelenjad- nim lepo ograjenim vrtom - tudi prostor za balinanje - na solnčnem in zelo prometnem kraju v Ljubljani se za zelo nizko ceno 320.000 Din proda. — Vselitev takoj. Gostilniška kralj, koncesija pri hiši. Ponudbe pod »Promet« na upr. »Slovenca«. Puhasto perje čisto čohano po 48 Dto kg druga vrsta po 38 Din kg čisto belo gomt po 130 Din kg in čisti pub po 250 Din kg Razpoši-liani po poštnem povzetiu L BROZOVIC - Zagreb. Ilica 82 Kemična čistil-niča peria Gepelj malo rabljen, po ugodni ceni naprodaj. Vprašati pri Franc Juvan, Olševek št. 24, p. Preddvor. Invalidski voz iu ročni voziček, štirikol-nik, dobro ohranjen, na Maribor, Vodni-ov trg št. 3. "■■M prodaj. Okrogel les oreh, jesen, hrast, črešnja in javor se proda. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 114 Kateri dobrotnik posodi Din 36.000 z manjšimi obresti proti mesečnemu odplačilu ali stanovanju po dogovoru. Mož- ' na je tudi vknjižba na hišo. Ponudbe na upravo pod št, »116«. Iščem posojila Din 10.000 za povečanje obrti proti visokim obre- stim. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 109. Prazno sobo z uporabo kuhinje za eno ali dve osebi oddam. Cesta na loko 21, Pleško J. Iščem stanovanje 2-3 sobe s pritiklinami, če mogoče s kopalnico v bližini kolodvora. Ponudbe pod »Februar« na upr. Katera bogata oseba posodi državni uradnici 15.0C0 Din za dobo 5 let. Cenj. dopise na ogl. odd. Slov. pod »Nujna pomoč« НИОМИШФЖММ»«« Čitajte in širite »Slovenca«! Sobica opremljena, s posebnim vhodom se odda gospodu ali gospodični s 15. jan. •Naslov v -upravi »Slov.« pod št. 105. JULIE MICHEUTSCH javlja v svojem, kakor tudi v imenu vseh sorodnikov tužno vest, da je njen nenadomestljivi dobri soprog, brat, stric in svak, gospod Fels ffiichelitsch trgovec in hišni posestnik v nedeljo 4. januarja ob 14 po dolgi mukepolni bolezni za vedno zatisnil oči. Pogreb nepozabnega se bo vršil v torek 6. ianuarja 1931 ob 16 izpred kapele v Pobrežju. Sv. maša zadušnica sc bo brala v sredo 7. januarja ob 9 v stolni cerkvi. Maribor, dne 5, januarja 1931. Lepa soba s posebnim vhodom v centru se odda takoj boljšemu gospodu. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 101. mm V najem se oddasta takoj 2 pisar niška prostora v sredini mesta. Naslov v upravi lista pod št. 115. V najem dam dobro idočo trgovino. Potreben kapital ca. 8C00 Din. — Dopise pod , »Rentabel« na upr. lista Maribor. Posestva Nova vila štiristanovanjska na prodaj v bližini sv Krištofa. Pojasnila pod »Ugodna lega 24«. Večja poslopja s prostornim dvoriščem in vrtom, pripravna za večio obrt aH industrijo naprodaj; elektr tok na razpolago. Kje pove uprava Usta pod št. 14499. Hišo s kovaško delavnico na prometnem kraju radi selitve ugodno prodam. — Ignac Kuclar, Poljane, p. Kresnice. Kupimo Blagajno dobro ohranjeno, kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod št 62. Kupim 2 vagona popolnoma suhih smrekovih desk proti takojšnjemu plačilu in sicer 18 m3 50 mm, 6 ma 40 mm, 20 ma 25 mm in 4 m' 30 mm franco postaja Jarše-Mengeš. - Ponudbe na naslov: Avgust Sušteršič, strojno mizarstvo, Mengeš. Vrednostne papirje srečke, obligacije, delnice kupuie upravništvo »Merkur«. Ljubljana Šelenbur-gova ulica 6/11. tel. 30-52 SpornCHe nam množino iu i.ošljite vzorec Va e zaloge SUHIH GOB Sever & homp. ituiMinne Vsakovrstno liatO framsfc po naivišiib cenab CERNE, mvelir Liubliana Wollova ulica St. 3. Prodamo Foto-aparat še čisto nov, 6/-ÎX9 cm, z vsemi potrebščinami prodam po zmerni ceni. -Polanič Ferdo. Mota pri Ljutomeru. Smuči pulover nogavice rokavice, kravate ter vse galanterijsko in modno blago dobite najceneje pri Igo Baloh, Maribor, Ve-trinjska ul. 18. Gospodinje! Riž, prvovr. kg Din 6.— moka Ia . . . Din 3.50 fižol cipro . . . Din 4.— fižol niz. vrste Din 2.75 kislo zelje , , , Din 3.— med ......Din 16.— rožiči celi . . , Din 5.— orehova jedrca Din 26.— ptičja hrana . . Din 12.— pomaranče po konkurenčni ceni. — Se priporoča: »Proda«, Prečna ulica 6, dvorišče. Obrt PSentfn« moko najboljših mlino? nudi nairtncie veletrgovina žila in mlevskib izdelkov A. VOLK, LJUBLJANA Koti leva cesta 2« Od dobrega naiboliše e le GRITZNER-ADLER šivalni stroj in kolo 1'legantna izvedba, najboljši materijal! Novosti Šivalni stroj kot domska pisalna miza 'сЧ. Le pri JOS. PETEUNC - LJUBLJANA TELcFON tNTERURBAN 2913 Zmerne cene, tudi na obroke Franc Erjavec trgovina usnja in čevljarskih potrebščin, Stari trg lia, Ljubljana, priporoča svojo stalno veliko zalogo prvovrstnega usnja iz tu- in inozemskih tovarn. Imam vedno v zalogi najboljšo turistovsko mast. Postrežba točna, solidna. Cena nizka. Ant. Štalcer, Črnomelj zaloga Philipsovih Radio aparatov, akumulatorjev, baterij, antenskega mate-rijala, polnitev, galvanizi- ranje. Cene zmerne, tudi obročna odplačila. Ljudje slabih živcev izza kake bolezni«, preobremenjenja, žalosti, razburjenja, kakor tudi stari, oslabeli ljudje, ki jim pojema moč, prebava, ki radi poapnenja žil nimajo teka, si hitro opomorejo in se okrepc, če uporabljajo VINO Ž1ČANICA. Cena steklenice 40 Din. Proizvaja in razpošilja stara, 1. 1599 ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Marije, lekarnar Vlatko Bartulič, Zagreb, Jelači-čev trg 20. Dobi se v vseh lekarnah. „Trfumph" Potovalni stroji najnovejši model Toledo vezenje za najfinejše nevestine opreme in vse druge vezenine veže mehanično umetno in ročno. Matck & Mikcš, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. »Breda« žepni robci komad 2 Din. Najnovejši entel oblek. REKtAnA, -SL0VEHCU- Samoprodaja: L Žitnik, Ljubliana Kolodvorska ulica 26 Te'efon 34-23 HONTORISTIIUD s primerno pisarniško prakso in le na podlagi lastnoročno pisane obširne ponudbe sprejme tvrdka SCHNEIDER & VEROVŠEK V LJUBLJANI. Prednost imajo kompetentinje, ki so zmožne slovenske in nemške korespondence s stenografijo liane Dominik: Moč treh Roman iz teta 1D5&. 76 ■I " i fi"* dtJ £ d.O a f Lord Iiorac sc ni dal preplašiti s hladnim sprejemom. Stopil je k mr. Geddesu in ga prijel za desnico i. obema rokama. -Moj dragi stari prijatelj, veste, da vam prinašam slabo vest. Zame je to težka pot. Vendar nekdo vam jo mora prinesti. Tako sem jaz prevzel. Počasi je položil mr. Geddes svojo drugo roko na obe roki lorda lioraca. Bil je preveč ganjen in ni mogel govoriti. Eno minuto sta stala tako. Potem se je lord Mait-land oprostil z lahno kretnjo. Še en poklon in zapustil je hišo. Stari sluga, ki ga je tolikrat sprejel in vodil pri slavnostih, ga je tudi zdaj spremil do vrat. Lord Hoiac se je globoko oddahnil, ko se jc vozil v hitrem avtu po so luč ti i cesti. Tudi zanj, izurjenega državnika in diplomat«, ie bilo bridko izročiti možu kot Geddesu obvestilo, da jc njegovo poslanstvo tu pri kraju. V noči med 19. in '20. julijem jc delovala velika ameriška radijska oddajna postaja v Sayvilleu v polnem obratu. Okrog tretje uro zjutraj so «li vsi stroji. Proizvajali sc visoko frekvenčno silo in jo preko strojnih oddajnikov «lajati šestnajstim antenam postaje, V brzojavni dvorani so stali avtomatični pisalni aparati in spreminjali brzojavke, ki so prihajale ta vseh delov Amerike, v preluknjane papirne trekove. Telegrafisti so jemali preluknjane trakove iz aparatov, videli iz naslovov, kam so namenjeni in jih potem razdeljevali na strojne oddajnike tturfičTto usmerjenih anten. Glavni elektrik je sedel v svoji stekleni hišici, iz katere je imel razgled po celi postaji. Pred njim je ležala na mizi postajna knjiga. Baš jc vpisoval zadnje brzojavke. Tedaj nenadoma... Mr. Brown je vstal in prisluhnil ... Tuj glas je prihajal iz strojnega oddelka, j Poznal je svojo postajo. Vsako nepravilnost je uganil s svojim izurjenim ušesom. Skočil je iz steklene kaj-biče in videl mimogrede, da je tudi v predajnem oddelku nastal nered. Vsi avtomati so mirovali. Hitel jc v sosedno dvorano k strojnim oddajnikom. Tu enaka slika. Vsi ti aparati so ohromeli, »ločim so še pravkar delovali z bežno naglico in pošiljali brzojavke po celein svetu. Strojni oddajniki so mirovali. Bilo jo čudno, ali končno razumljivo. Čudno, nemogoče se je dogodilo v sosednem oddelku, kjer so bila vzidana velika oddajna stikal«, ki so jih vodili strojni oddajniki. Stikala so delovala. Plesala so gor in dol, sklapljala in odpirala strojni tok in dajala jasne Morsejevo znake. Glavni elektrik je planil v ta prostor. Mac Omber, stari, sicer tako zanesljivi strojnik, mu je prišel zmeden naproti. Pokazal je molče na velike kontakte, ki so se premikali, kakor da jih upravljajo nevidne roke duhov. Bili so peklenski strahovi. Toda strahovi, ki so delali po trdnem načrtu. Vsa ttl gibanja in premikanja so se vršila sistematično, iz ropota kontaktov je moire l luhko razločevati poročilo, ki so ga dajali tu. Suyville. Vsetn!... Sayville. Vsem!... Kdor prima za meč, bo poginil oti meta. Moč svari vse pred vojno. Mr. Brown je planil k najbližjemu oddajnemu stikalu in ga skušal siiotnu zadržati. Stikala so nemoteno delovala dalje. Trikrat zaporedoma je oddala postaja to brzojavko. Potem so začeli naenkrat avtomati in strojni oddajniki znova delovati. Komaj deset minut je strašilo. — Mr. Brown je stal v svoji stekleni omari in si gladil čelo. Ni vedel, ali bdi ali sanja. Z zmedenimi izrazi so gledali telegrafisti na svojega starešino. Nihče od njih se ni zmenil za aparate. Toda avtomati, brezživčni stroji so vršili svojo dolžnost. Pisali so brzojavke, ki so zdaj prihajale od vseh strani v Sayville. Vprašanja z ameriških in prekomorskih postni, kaj naj pomeni vest iz Sayvillea. Nujna državna brzojavka h Washington«: »Povelje, da se odstavi takoj postajni vodja od službe. Postaja se ima izročiti namestniku!« Mr. Browna so zapustili živel. Izročil je postaj" svojemu namestniku in sedel, da napiše s tresočimi rokami obširno poročilo o dogodku. Za Zgodovino onega časa je postalo poročilo važen dokument. Še razmeroma nepristransko opisuje nerazumljive vplive, ki so jim bile izpostavljeno velike postaje cele zemlje v naslednjih tednih zdaj Iu, zdaj tam. Nofcnana moč se je polastila brezžičnega promet«. Dajala je svoje brzojavke Vsem! , kakor se ji je zdelo, in se posluževala obstoječih postai- Naznanilo Podpisana tvrdka se tem pofom zahvaljuje vsem cenj. odjemalcem za dosedaj ji izkazano zaupanje in pri tej priliki naznanja, da je prešlo s 1. januarjem 1931 zastopstvo Chevrolet in G. M. O. avtomobilov na tvrdko DESA, družba z o. z. Ljubljana, Dunajska cesta št. 12 ter jo vsem interesentom toplo priporoča. V. & M. Barešič & Co. Ljubljana, Maribor Dovoljujemo si naznaniti spoštovanim odjemalcem General Motors Continental proizvodov, da smo prevzeli s 1. januarjem 1931 zastopstvo Chevrolet in G. M. C. avtomobilov za Dravsko banovino. Prvovrstno asortirana zaloga rezervnih delov v Ljubljani, Celju in Mariboru in sodelovanje šolanih mehanikov v vseh mestih nam omogočajo brezhibno postrežbo. Prosimo za blagohotno naklonjenost. \ družba JLJJCiOjrV Z O. Z. Ljubljana, Celje, Maribor 0) Galoše in snežni čevlji TRETORN z znamko „TRETORN" sestoji iz najboljšega in najsolid-nejšega materijala, tako da se odlikujejo v na večji trpežnosti. Zato ne kupujte nepoznanih fa-brikatov, temveč le galoše in snežne čevlje z znamko TRETORN, ker je dokazano, da ni boljših. Oiakoorsfne trgovske knjige, Strace, mape, naleze, herkarife, odlcmaSne knjj&Llce, bloke, zoezke Ltd. nudim po skraino ugodnih cenah! Па debelo! - - lia drobno! ANTON JANEŽIČ Unbllana, FSorJanska oi.14 Knjigoveznica ln črtalnlca trgovskih knjig. Priporoča se prvi slovenski zavod Vzajemna zavarovalnica Moblfana v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti PODRUŽNICE: Celje, Palača Ljudske posojilnice, Zagreb. Starčevičev trg 6, Sarajevo, Aleksandrova cesta 101, Split, Ulica XI. puka 22, Beograd, Poincareova 2 Avtomobitistl ! Moto cikli stil Šofer ln somovozač Spisal inž. Josip Stolfa.--Cena vezani knjigi Din 140'— Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Zadružna Gospodarska banka d. a. V Eifublf ani (Miklošičeva cesta tO) BRZOJAVNI NASLOV: GOSPOEANKA. TELEFON ŠTEV. 2057. 2470, 2979. Vloge nad Din 480,000.000'— Kapital in rezerve nad Din 16,000.000-— Sprejema VLOGE, daje POSOJILA otvarja KREDITE, eskomptira MENICE. — Nakazila — Akreditivi, — Predujmi na eiekte. PODRUŽNICE; BLED NOVI SAD KRANJ ŠIBENIK MARIBOR KOČEVJE CELJE SOMBOR DJAKOVO SPLIT Kupuje in prodaja VALUTE, CEKE, DE-VIZE, VREDNOSTNE PAPIRJE. Sales - Izvršuie vse bančne posle naikufantneie. -Prodore*« Zu Jugoslovansko tiskarno « LJubljani: Karel Cvt Izdajatelj. Ivan Kakuvcc. Urednik: Prane Kremiar, Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din U redn ištvo je v Kopitarjevi nI.6/111 SLOVENEC Ček. račun: Lju b ljana št. 10.650 in 10.349 za insera te; Sarajevo štv. 7565, Zagreb štv. 39.011. Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku Nepremakljiv temelj* Ko smo načeli vprašanje o vzgoji naše mladine, ki pomeni bodoči razvoj našega naroda, smo poudarjali, da se mora graditi na k r š č a n s it e m humanizmu. To je bilo potrebno zato, ker je vzgoja v nacionalnem duhu, kakor jo označuje državni program kot vrhovni smoter naše šole, premalo opredeljena, da bi našemu mlademu človeku dala nepremakljivo trdnih smernic za samo na sebi lepo in narodni ter državni skupnosti koristno življenje. Ljubezen do naroda, ki se kot čustvo polaga vzgoji za temelj, je etično lahko pozitivna ali negativna vrednota, narodu koristna ali škodljiva, kakor je posebno Solovjev že pred pol stoletjem dokazoval tako zvani sveti Rusiji — če sioni na golem egoizmu, samo-oboževanju in nagonu izključnega uveljavlje-nja samega sebe, se nujno izrodi v moderni imperializem, ki je poguba vsakega naroda. Noben resnično prosvetljeni duh našega časa ne more zanikati, da je nacionalna vzgoja v resnici kulturen in tvoren princip le, če ima svoje korenine v ethosu, ki sledi iz krščanskega idealizma. Sodobna mladina je, priznajmo odkrito, po velikem delu sredi nemira, skrbi in odkritij sodobnega duha desorijentirana. Bila bi sicer usodna zmota, če bi iz privezanosti do starih oblik, ki jih sedanjost razbija, prezirali veliko dobrega, ki ga novi čas prinaša s seboj. Kdor v sodobnem razvoju duha ne vidi nič drugega ko samo senčne strani, se obsodi v neplodovito oporekanje in obsojanje, mesto da bi mlademu rodu pomagal razbrati iz kaosa mnenj in nazorov to, kar vsebuje v sebi brezčasno resnico v novi in popolnejši obliki. Potrebno pa je, da, sami oboroženi z jasnim nazorom o Bitju, mladini gremo pri iskanju na roko, ker tok časa z bogatimi zakladi resničnih vrednot vali s seboj ogromno grez zmot, ki varajo tem bolj, čim bolj ugajajo raznim gonom sodobnega v največji razburkanosti ki-pečega življenja. In ravno državna vzgoja, ki nosi danes največji del odgovornosti za duhovni razvoj mladine, je v prvi vrsti dolžna, da ji že v šoli dâ nekatere temelje življenja, ki jih časovne mene ne bodo podrle. Le to se imenuje prava nacionalna vzgoja. Tukaj pa zija v našem šolstvu že iz časa pred vojno velika vrzel, ki je danes, ko živimo v najhujšem vrenju človeškega duha, toliko bolj usodna. Današnja mladina nenavadno hitro dozoreva. Problemi, ki so pred nekaj desetletji stopili pred človeka šele, ko je prestopil prag vseučilišča, večkrat pa celo šele, ko ga je zapustil, stojijo danes z vso resnostjo, pretresljivostjo in zahtevo po neobhodni rešitvi že pred fantom, ko stopi v prvi razred višje gimnazije. Ta mu pa razen logike in nekaj psihologije ne da ničesar, da bi razumel življenje iz globine, mu ne odpira osnov Bitja, mu ne nudi enotne in jasno izdelane slike vesolja, nazora, ki bi v svoji univerzalnosti vezal čas in večnost pa mlademu človeku pomagal, da bi mislil svet po večnih merilih. Med tem pa mladi študent znaša k sebi Darwina in Freuda, Nietzscheja in Kierkegaarda, Ljenina in Gandija, kjer jih pač dobi, pa si napolni glavo s sistemi, idejami in nagibi, ki si časih diametralno nasprotujejo, tako da mladi duh, ki jih sam ni zmožen izravnavati, v večini slučajev vsako trdno podlago življenja sploh izgubi. Tako postane ali revolucijonar ali »vzvišen« skeptik ali pa praktik, ki se vsem problemom roga, v resnici pa je prav zagrizen in temeljit materijalist. Pravijo, da verouk lahko nudi mlademu človeku svetovni nazor, če hoče, po principih »philosophiae perennis«. To pa je ravno rak-rana našega srednjega šolstva, da je njegova vzgoja razklana čisto na dvoje! Kakšno notranjo organično zvezo pa ima po šolskih programih, ki so ostanek prosvitljenske dobe, verouk s teoretičnim znanjem in praktičnimi maksimami, Ivi jih daje ves ostali pouk? Ta nujna zveza v naši šoli ni organska, ampak čisto slučajna, odvisna od filozofske usmerjenosti vsakega učitelja, od njegove dobre volje in od tistega ozira na potrebo, da se vzgoje >dobri in moralni državljani«, ki se tako imenuje po receptu jožefinizma. O tem so pa, kakor vemo, nazori različni: eden misli, da se dobri državljani vzgajajo le na krščanski religiozni bazi, drugi pa meni, da se da etika zgraditi tudi na čisto brezreligioznem temelju brez vsake idealistične metafizike. Zahteva po nacionalni vzgoji v tem oziru ne nudi prav nobene smernice. Veroučitelj bo učencu kazal vesoljstvo v luči krščanske filozofije, naravoslovec, če je mehanist, bo učil istega učenca naturalističnega pojmovanja vseh pojavov življenja, zgodovinar, če je tako orijentiran, ga bo navajal, da gleda razvoj človeškega duha z vidika gospodarskega materijalizma, učitelj literature pa navadno ravno narobe — s stališča, recimo, idealistične filozofije Franca Vobra. Da je to organska napaka naše šolske vzgoje, mora priznati vsakdo. Logika, ki jo uči zdrava pamet sama in se uči uporabljati pri vseh šolskih predmetih samo po sebi, in pa nekaj temeljev psihologije je potrebno, toda poglavitna disciplina, ki je danes srednji šoli potrebna, je m e t a f i - * V tem članku razvijamo dalje temo, ki smo jo načeli v člankih »Po kakšnih načelih?' v .Slovencu« od 18. decembra 1930 in v iMieli ob zori V »Slovencu« od 23. decembra 11Ш Za Venizelosom se vzdiguje prah Zanimiva teorija o „slavofonih" — Njegov blok ne bo naperjen proti nobeni državi — Macedonsha država pomeni vojsko Dunaj, 5. jan. kit. Grški ministrski predsednik Venizelos je dal interesanteo intervju zastopnikom »Neue Frede Presse« in pri sprejemu časnikarjev. Zastopnikom inozemskega tisika je izdavil, da so pogajanja nad Grčijo in Bolgarijo za ureditev gospodarskih vprašanj, ki trajaijo sikoro že ini leta, ostala žal še vedno brezuspešna. Zato je Grčija predlagala v Soiiji razsodiščno pogodbo in je pripravljena, ko se to uredi, skleniti tudi prijateljsko in trgovinsko pogodbo. Kar se tiče grške manjšinske politike, ie Ve-nizellioe naglašal, da ostanejo romunske, židovske in turške šole, ki so obstajale v Grčiji že pred sklepom manjšinskih pogodb, enako, kot so bile poprej. Samo za one Grke, ki govorijo slovanski dialekt, tako zvane »Slavofone« se niso ustanovile nobene lastne šole, ker jih nihče ni zahteval. Priznal je, da obstoja manjšina »slavoionskega« prebivalstva, ki nima grške narodne zavesti, pa tudi le-ta je svoje otroke rajše pošiljala v grške šole. Na podlagi neuillske mirovne pogodbe se je izselilo iz Grčije 80.000 Bolgarov v bolgarsko Ma-cedonijo, nadaljnjih 10.000 do 15.000 takih Bolgarov je vstopilo med balkanskimi vojnami v bolgarsko armado in so od tedaj postali bolgarski državljani. »Slavofoni«, ki so ostali, so se med macedonskimi boji sicer smatrali za Bolgare, niso se pa aktivno udeležili bojev, in so sedaj, ko so njihova bivališča grška, tudi postali lojalni grški državljani. Na posebno vprašanje nekega časnikarja, je 'izjavili Venizelots temperamentno: »Ni nobenega macedonskega vprašanja, ravno tako kakor ni macedonskega naroda. V Macedoniji bivajo Grki, Srbi, Bolgari, Grekomani in Turki, in če bi se hotela ustanoviti macedonska država, bi to pomenilo novo vojno. Mi pa delamo za mir in nočemo vojne.« Dalje je izjavil Venizelos, da j« do balkanske unije še dolga pot, toda balkanski blok ne bi bil naperjen niti proti Franciji niti proti nobeni drugi državi. V Rim bo potoval v glavnem zato, ker se zelo rad vozi po morju (sicl) in se bo iz Brindisija vračal domov. Razume se seveda, da bom porabil to priliko, da obiščem svoja prijatelja Mussolinija in Grandija. Ravno tako pa je tudi naravno, da bomo, ko se snidemo, govorili o mnogih vprašanjih. V intervjuju, ki ga je dovolil zastopnikom »Neue Freie Presse«, je izjavil Venizelos med drugim: Razgovor z jugoslovanskim zunanjim ministrom dr. Marinkovičem, ko je obiskal Atene, je bil v interesu pomirjen'a ter sva govorila tudi o mojem obisku v Ankari. Grčija nima s Turčijo nikakih nasprotstev več. Grčija je z izmenjavo prebivalstva dosegla popolno nacionalno zaokro-ženje. Število drugoiezičnih elementov, ki še bi- vajo v Grčiji, maša skupno 300.000 in skoro ne pride v poètev. Naša politika je vsekakor politika miru na vse strani. Srečni smo, da smo dosegli v zadnjem času tako prijateljsko razmerje z Italijo, tako da smo torej v prijateljskih zvezah z vsemi velesilami, ki igrajo v Sredozemskem morju odločilno vlogo, če smo svoječasno izstopili iz svoje nevtralnosti, se je to zgodilo zato, ker naše narodno edlnstvo tedaj še ni bilo spopohijeno. Danes je pa povsem končano in nimamo nobenega drugega interesa, kakor da se striktno držimo svoje nevtralnosti, tudi če bi med drugimi drža-▼ami nastala vojna. Atene, 5. jan. ar. Vladni listi so seveda poJni pohvalnih priznanj o uspeliih Venf/.elo-sovih obiskov v Varšavi in na Dunaju. Mnogo bolj zanimivo pa je zadiržanje neodvisnih listov, ki nimajo dolžnosti, da hvalijo dejanja svojega ministrskega predsednika. »I Proia« piše: »Ne bo zadosti, tako piše, da se bo Venizelos v Rimu raizgovarjal o splošnostih. Njegova dolžnost bo, d« sedaj jasno pove, tembolj, ker se je tega izogibal doslej, da hoče Grči ja ostati prijateljica Italije, vendar d pa noče žrtvovati prijateljstva z onimi državami, ki imajo prijateljske zveac s Francijo. Italijanski poslanik v Atenah je začasa dr. Mar'- kovačevega obiska menda izrazil svoje no lovolj-stvo. Venizelos bo v Ritmu moral raztoilmuičiti šefu tega poslanika, zakaj je Grčija bila vesela dr. Marinkovičevega obiska.« Maršal Joffre na mrtvaškem odru Sožalje naše vlade — Inozemska sožalja Pariz, 5. dec. lok. Truplo pokojnega maršala Joffrea so danes dopoldne jjreipeljald v vojaško šolo, kjer ji3 pokojnik deloval več desetletij skoro pra'v do zadnjih tednov. Kapela v tej šolii je od vrha do tal zavita v črnino, truplo pokojniku pii je položeno na ozko vojaško posteljo do je pokrito s francosko trikoloro. Pokojni mairšal je oblečen v črno pionirsko uniformo. V prekrižam i h rokah drži moč, ob nogah pa so mu položili maršalsko čepico, okoli odra pa leži 20 blazinic z odlikovanji. Štirje častniki se vrstijo kot častna straža, pertd častnik pa stojii oib zglavju z maršalovo standardo. V jiolkrogu okoli odra so razvrščene zastave vseh raizpuščenih bojnih polkov. Mnogi tisoči Parižanov sc v nepretrgani vrsti poslavljajo od pokojnega maiišala. Pariz, 5. jan. AA. Semkaj je piilspel angleški prestoLonaisledinik z letalom. Po prihodu se je napotil v kliniko, kjer je preminul maršal Joffre i.n se poklonil njegovim zemeljskim ostankom. Francoska vlada je prejela z vseli krajev sveta brzojavne sožalmice. Joffrovo truplo Ih> izpostavljeno do srede. London, 5. jan. AA. Predsednik angleške vlade je poslal načelniku francoske vlade povodom smrti maršala Joffra brzojavno sožal-nioo. Pariz, 5. jan. AA. Predsednik romunske vlade je sporočili načelniku francoske vlade sožalmeo povodom smrti maršala Joffra. V svojem odgovoru in zahvali pravi Stecg, da Francija ne bo pozabila, s kolikšno nesebičnostjo se je jiognala liraibra Romunija, njena sestra po rodu in misli, v odločilno borbo za ogroženo svobodo. Pariz, 5. jan. A A. Delega ta jugos'ovouiske sekcije bivših bojevnikov sta se podala včeraj k vdovi maršala Joffra in ji izjavila globoko sožalje v [jmenu vseh jugoslovanskih rezervnih oficirjev in bivših bojevnikov. London. 5. jan. AA. Angleško čusojiisjo prinaša številne člainke o pokojnem maršalu Joffru, ki so polni občudovanja za jjokojniika. Na pogrebu (Kiikojnega maršala bo zastopal angleškega kralja angleški poslanik v Parizu lord TyrelJ, angleško anmado fektmairšala lord Alleniby in sir George Milne ter druge odlične angleške osebnosti. Pogreba pokojnega maršalu se bodo udeležili 5 častniki in 50 mož garde ter gairdtna goclba. Prisoten l>o tudi oddelek angleških kraljevih letalskih sil. Belgrad, 5. jan. AA. Povodom svečanega pogreba maršala Joffra bo francosko jxxslani&tvo v Belgradu priredilo v nedeljo ob 11. dopoldne svečan rekvijem, ki ga bo služil O. Rafael Rodič, nadškof belgrajski. Belgrad. 5. jan. AA. Povodom smrti francoskega maršala Joffra je predsednik ministrskega sveta izjavil sožalje predsedniku vlade Francije s sledečo brzojavko: Vlada kraljevine Jugoslavije kot zvest tolmač narodnih občutkov izjavlja najgloblje sožalje k veliki žaloeti, ki je zadela Francijo e smrtjo slavnega maršala, čigar ime bo ostalo vklesano v zgodovini civilizacije. Francoski ministrski predsednik Steeg je odgovoril: Prisrčno se vam zahvaljujem za čustvo simpatije, ki ga je vaša ekse-lenca v imenu vlade in v imenu jugoslovanskega naroda izirazila Franciji, težko prizadeti z izgubo slavnega šefa, ki je v kritičnih časih s tolikim uspehom služil obrambi civilizacije. Francija k Mussolinijevim novoletnim voščilom Teritorijalne nesmiselnosti in — slovanske manjšine Pariz, 5. jan. ž. Tukajšnji listi se pečajo s pisanjem nekaterih italijanskih listov o novoletni Mussolinijevi poslanici. »L'Ere Nouvelle« trdi, da je dat Mussolimd pacifistično nKjavo, vendair pa je pustil odprta vrata, da se v Evropi ohrani ta nemir im nezadovoljstvo, ker je označil kol glavno in načelno italijansko željo, revizijo mirovnlilh pogodi). »Action Française« obsoja Mussolinijevo révision istično tezo, ki si jo on prizadeva opravičiti s trditvijo, do v Evropi obstojajo teritorialne nesmiselnosti. Če bi zares šli iskat rešitve za nesmiselnosti, bi naleteli na velike težave. Za Evropo, kakor tudi za ves svet obstoja eno pravno stanje, ki bi moglo povzročiti težka raiz-očaranja, če bi ga pričeli načenjati. »Le Journal« naglasa, da se mora Mussolini sponiniiti, da pri iskanju teritorialnih nesmiselnosti Italija ne bi najboljše izšla, ker ima Italija sama narodne manjšine, ki so kompaktne in nacionalno zavedne. Nemška in slovenska narodna manjšina v Italiji sta izročeni preganjanjem. Zato bi se moral Mussolini prepričati, kako neugodno je prinašati na tapet vprašanje, ki bi moglo imeti dve ostrini. »Le Petit Parisien« piše, da je Italija najbolj oborožena država in tla ima v miru prav toliko vojaštva pod orožjem, kakor Velika Britanija z vsemi svojimi kolonijami vred. Iz tega se najlepše vidi, katera država je najbolj mili-tnrističnn. 7, i k a , nauk o Bitju, v kratkih in jasnih obrisih in z idealnimi osnovami za dobro in lepo življenje, vezano na Najvišje dobro in na resnice, ki so nepremakljive in večne. In poleg drugega čtiva je potrebna našemu mlademu človeku Willniannova klasična Zgodovina idealizma«, nekaj Avguština, Pascala in Newmana, pa ne kot »pobožno berilo« izven vsake zveze s celotnim poukom, ampak kot tvorni element vse slike o svetu, ki jo ima že srednja šola človeku neobhodno dati. To bo tudi našemu bodočemu zavednemu državljanu, — ki danes v srednji šoli ne sliši ničesar niti o temeljih, ua podlagi katerih bi si mogel v poznejšem življenju sam pravilno razjasniti pereči s o c i a i n i problem našega časa, niti o prevažnem vprašanju Erosa, — pomagalo da ne bo izgubil vsake direktive javnega življenja in vsake opore svojemu individualnemu življenju. Mislimo, da so to vprašanja, ki bi se morala od pristojne strani nujno vzeti v pretres. Vesele božične praznike in srečno Novo leto prisrčno žele svojim braveem in prijateljem pravoslavne vere uredniki »Slovenca«! Rojstni dan Nj. Vel kraijice Belgrad, 5. jan. AA .O priliki rojstnega dne Nj. Vel. kraljice Manilje ne bo posebnih sprejemov na dvoru. Knjig« za vpiise bo ležala odprta ves dan v maršalatu dvora v Belgradu. „Naša nepozabna isita" Opozarjamo svoje čitatclje na knjigo »Neza-boravna naša Istra«, katera bo izšla v istoimenem založništvu v Zagrebu, Ključka ulira št. -I. Usoda jugoslovanske manišine v Italiji je bila že tolikokrat v vsej svoji opisana v našem listu, da si štejemo v dolžnost priporočiti to knjigo slovenskemu ljudstvu in to tem rajši, ker jc ves dobiček namenjen za begunce iz Istre in iz Primorja. Knjiga opisuje, kako je bilo polagoma in zaporedoma vse, kar je bilo jugoslovanskega in kar so si Slovenci in Hrvati tnidoma postavili tokom stoletnega boja za narodni obstoj. V tej knjigi so (brani in shranjeni vsi najvažnejši dogodki ua poti naše Istre, kakor tudi vsa zgodovinska dejstva, ki za vso večne čase nespodbitno dolta-lujejo resnico, članke so prispevali med drugimi profesor Špinčič, dr. Trinajsrič, rajni ban Laginja in drugi. Posebno poglavje jc posvečeno razmeram Julijske krajine. Vezana knjiga stane 200 Din, broširana 100 Din. Predplačila sprejema založništvo. Predavanje o Jugoslaviji na Holandshem Belgrad, 5. jnu. AA. Član vrhovnega zakonodajnega sveta d.r. Slavko Šečerov je sprejel vabilo holandsko-jugoslovanske trgovske zibornice, da drži na Holandskem dve predavanji o gospodarskih razmerah v naši državi. Dr. Šečerov odpotuje krajeim tega meseca na Ho-landsko. Prvo predavanje bo «mol v Rotierda-mu, drugo v Amsterdamu. V hokindskih finančnih im trgovskih krogih vlada za ta predavanja veliko zanimanje. Izvoz naših pridelkov Belgrad, 5. jan. AA. Za one tvrdike, ki se zanimajo za izvoz proizvodov na češkoslovaško: zlasti svinjska mast, pšenična moka, siirve, jabolka, hruške, orehi, lešniki, jajca, perutnina voIkSc, gaibrovi, topolovi, bukovi štn hrastovi, jesenovi in drugi lesnn izdelki, izdelkii iz železa in jekla, orodje, jajca mravelj, sadne pečke, žir itd. V Švico: pohištvo, lesena oprava, jesen za »muči, ekstrakt hrasta, življenjske potrebščine, fižol, slive, orehi iitd. Na Poljsko, v Italijo, Romunijo in Francijo: zlasti življenjske potrebščine, posebno pa vsi mesni izdelki. V Bolgarijo: sod« in bakreni vitriol. Ostale države v Evropi, lahko dobe potrebne naslove tujih interesentov in druge potrebne podatke pri informacijskem odseku zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, ki razpolaga s podatki o tujih tvndlkaill iiin daje podrotmejee podatke o omenjenih proizvodih. Dunajska vremenska napoved. Zaenkrat je pričakovati zboljšanja. Temperatura se ne bo mnogo sjiremenila. V nižinah bo večinoma uad ničlo. intrige na Balkanu se nadaljujejo Bolgarski zunanji minister potuje v Ankaro — II. balkanska konferenca v Istambulu začetkom lebruarja — Obljube in razočarani Bolgari Ietambul, 6. jan. (Od našega dopisnika.) Navzlic vsem optimističnim informacijam evropskega veletiska se tukaj nismo mogli sprijazniti z mislijo, da so nedavni diplomatičnl obiski v tem delu Evrope imeli samo ta namen, da pokažejo, kako se balkanski narodi med seboj ljubijo. -Tako se trdovratno širi vest, da bo bolgarski zunanji minister Burov v kratkem posetil turško vlado v Ankari, in sicer z namenom, da jo poprosi, naj še enkrat posreduje pri grški vladi v prilog toliko zaželjenega sporazuma med obema državama. V tej zvezi sem v stanju poročati, da je zadnji obisk turškega zunanjega ministra Ruždi bej« v Sofiji vzbudil v bolgarski kakor tudi v turški javnosti pretiruna pričakovanja. Eni in drugi so bili prepričani, da bo Turčija, ki je tako spretno poravnala svoje spore t Grčijo, znala tudi omehčati Venizelosa napram Bolgariji. Nekateri diplomatični krogi v Istambulu so celo namigavali, da bo Grčija Bolgariji vrnila ali pa vsaj dala v najem leta 1018. izgubljeno pristanišče Dedeagač ob obali Egejskega morja. Pri novoletnem sprejemu pri enem najbolj vplivnih veleposlaništev se je razpravljalo tudi o neki mi-sterijozni ponudbi italijanskega ministrskega predsednika. Mussolini bi bil baje pripravljen plačati bolgnrsko-turški sporazum z delom sedaj od Italijanov zasedenega dodekaneškega otočja. Vsi ti upi so seveda splavali po vodi. Katero protiuslugo naj pa nudi obubožana Bolgarija za tako veliko po-strežljivost od strani Italije. Grški predlog, ki je dospel v Sofijo istočasno z Ruždijevlm obiskom, vsebuje samo suhoparno ponudbo za imenovanje posebnega mešanega razsodišča, ki naj tekom treh mesecev razčisti vsa sporna vprašanja. Bolgarska javnost je tudi ta skromni uspeh pozdravila v pričakovanju, da bo Venizelos po svojem referatu v Rimu vsekakor bolj naklonjen bolgarskim težnjam. Iz Aten izvem, da se bo takoj po povratku Venizelosa iz Rima sestala komisija za zunanje zadeve ter da bo razpravljala o sklepih zadnje balkanske konference v Atenah. Izvrševalni odbor balkanske konference bo baje že sklican koncem tega meseca, in sicer v Solunu. Konferenca sama bo pa zborovala tukaj v Istambulu, in sicer pod predsedstvom llasad boja. Govori se neprestano, da bo na to konferenco poslala svojega opazovalca tudi Italija. London, 6. jan. »Evening Standarde poroča od svojega diplomatskega zastopnika, da vlada v Fo-reign Office veliko zanimanje za balkanska vpra- šanja. Venizelos Jo sicer star prijatelj Velike Britanije, katera se ga je za časa Lloyd Georgesovega ministrstva tudi posluževala za svoje politične' namene v Turčiji. Toda njegovo ljubimkovanje z Italijo Angliji ne more biti po godu, ker je v igri hegemonija nad vzhodnim delom Sredozemskega morja, kjer ima Anglija življenjske interese. Angliji tudi ne more biti vse eno, da Italija vključi gotove dele Balkana v svojo interesno omrežje, ker bi to moralo prej ali slej dovesti do novih znplet-ljajev. Rim, 5. jan. Zunanje ministrstvo razglaša, da so vse govorice o nameravanem odstopu dodekaneškega otočja Grčiji popolnoma neosnovane. Italija nima nobenega razloga, da bi se odrekla temu ozemlju, za katerega je preteklo toliko dragocene italijanske krvi. Istambnl, 5. januarja. V zvezi z vestjo inozemskega tiska o ponovnem potovanju turškega ministra za zunanje zadeve Tefčik Ruždi beja v Italijo in Grčijo, izjavljajo na merodajnem mestu, da ni ničesnr prirodnejšega kot to, da se menjajo nazori med politiki prijateljskih držav in da potuje radi tega minister zunanjih zadev v inozemstvo in se sestaja z državniki vseh držav. Se o bolgarski kraljevi poroki Sveti oče je na sveti večer v nagovoru na kardinalski zbor napovedal okrožnico »O krščanskem zakonu z ozirom na značaj in potrebo v oči-gled razrvanosti družine in družbe«. O vsebini okrožnice je papež omenil par stvari, ki so vzbudile veliko pozornost. V tej zvezi je govoril tudi o poroki bolgarskega kralja Borisa s hčerko italijanskega kralja in je rahlo sicer, toda neprikrito kritiziral verske ceremonije v Sofiji, ki so sledile katoliški poroki v Assisi. Pij XI. je ugotovil, da se o poroki ni vodil razgovor z nobeno politično osebnostjo katerekoli vlade, ampak le z zaročencema, ki sta se tudi formalno in pismeno obvezala, da se bosta držala tozadevnih predpisov cerkvenega prava. Cerkveni predpisi pa docela izključujejo, da bi po katoliški poroki mogli slediti še kaki drugi poročni obredi. Sveta stolica je v danem slučaju postopala tembolj previdno, ker se je brez dvoma spominjala težav, ki jih je imel papež Leon XIII. v zvezi z osebo ženina, seveda brez njegove krivde. Pred kratkim je po časnikih oživel spomin na ^nekdanji razdor bolgarskega cara Ferdinanda s hišo Bourbon-Parma. Govorilo se je, da je bil vzrok razdoru prestop bolgarskega kralja v pravoslavno cerkev. V resnici pa Ferdinand ni nikdar izstopil iz rimsko-katoliške cerkve. Vedno je pozitivno izpričeval katoliško vero. Vendar pa ga to ni oviralo, da ne bi svojega katoliško krščenega sina Borisa v starosti dveh let povedel v naročje neunirane cerkve. Edino to je bil vzrok nesoglasja med hišo Bourbon-Parma in bolgar. vladarjem. Car Ferdinand — ki je bil tedaj še knez — se je 8. aprila 1893 poročil s princezinjo Marijo-Luizo iz rodovine Bourbon-Parma. Ta poroka med praktičnim katolikom in pobožno bourbonsko princezinjo je bila mogoča le tako, da so Bolgari spremenili ustavo. Stara bolgarska ustava od 16.-28. aprila 1879 je namreč določevala, da ne sme bolgarski knez in njegovo potomstvo pripadati nobeni drugi religiji, kakor ortodoksni. Samo prvo izvoljeni knez ima pravico, da svojo vero obdrži, tudi če ni pravoslavna. Po tej ustavi bi morali biti otroci mladih poročencev krščeni v pravoslavni veri. Bolgari pa so hoteli Ferdinandu olajšati položaj in zato je sobranje 28. maja 1893 leta spremenilo ustavo v toliko, da lahko izvoljeni knez, kakor tudi prestolonaslednik, obdrži svojo vero, tudi če ni pravoslavna. Boris je bil rojen 30. jan. 1894 leta kot prvi otrok in takoj katoliško krščen. Kmalu pa je knez Ferdinand pričel razmišljati, ali bi ne bilo bolje sina prepisati v pravoslavje in sicer zato, da doseže boljše razmerje z Rusijo. Osebno je poskusil pridobiti papeža, da bi pristal na spremembo vere sina Borisa. 28. jan. 1896 je knez Ferdinand osebno v zadevi obiskal Leona XIII. Papež mu ie seveda odgovoril, da ne more dovoliti prestopa prestolonaslednika v pravoslavje. Takoj nato pa je Ferdinand sporočil ruskemu carju svojo voljo, da po-pravoslavi svojega sina. Istega leta še in sicer 3 februarja je svečano proglasil, da hoče po svoji lastni inicijativi -na oltar domovine prinesli težko in neizmerno žrtev«. 2. februarja po starem koledarju je bil prestolonaslednik prekrščen v pravoslavje. Krstni boter pa je bil sam ruski car. Ferdinand je v manifestu na narod izjavil, da je zapad nad njim izrekel prokletslvo, »toda jutranja zarja vzhoda poslej obliva mojo dinastijo in sveti nad našo bodočnostjo«. Mater princa Borisa je lo tako bolelo, da je zapustila Sofijo za nekaj časa. Sveta stolica je za enkrat molčala. »Osserva-fore Romano» ni niti prinesel oficielnega proglasa o prestopu princa Borisa in se je tudi vzdržal vsakih komentarjev. Ob obletnici svojega papeže-vanja (2. marca) je v nagovoru na kardinalski zbor Leon omenil sledeče: -Ml smo užaloščeni radi ob-soje vrednega zadržanja tistega, ki je pozabil besedo evangelija in je žrtvoval svojo dušo in dušo svojega sina, ker je razloge človeške politike višje cenil, kakor pa dostojanstvo krščanske vesti.-» Kneginja Luiza se je čez nekaj časa sicer vrnila k svojemu možu, toda bila je notranje strta Bolgarija hi rada najela posojilo pa se domače zadružništvo stavVa po robu proti inozemski denarni diktaturi Društvo narodov je ustreglo prošnji bolgarskega finančnega ministra Molova, ki jo je opozoril poleti, da niso bolgarske banke v stanju kriti vedno večjih zahtev domačega zadružništva. Sedaj je dospel v Sofijo tričlanski odbor pod vodstvom Finca prof. Gebharta, da bi izdelal načrt za potrebno |>osojilo. A nevzdržne bolgarske razmere so povzročile med zadrugarji samimi čudno nezaupanje do tega načrta. Osrednji Sojuz poljedeljskih zadrug je zdaj kljub svojemu prijateljstvu z vlado protestiral zoper posojilo in izjavil, dn bi morali oskrbeti potreben kapital domači zavodi. Zadrugarji I se bojijo, da no bi izrabila vlada najet denar v I druge svrhe in si tudi ne želijo inozemskega nadzorstva, ki ga označujejo kot novo diktaturo po vzorcu 1 réparai i js koga odboru. Vlada bo torej imela dosti težkoč, ker je pomanjkanje nujno potrebnega denarja vedno večje. Bolgarska je dežela malih kmečkih posestnikov s 5 do 10 ha zemlje. Zadružništvo je edino sredstvo, ki kmetom še omogoči prodajo njihovih pridelkov. Obvladuje vedno bolj tobačno, vinsko iu žitno kupčiju, izvoz rožnega olja, jajc i. dr. ter potrebuje velika sredstva za zgradbo tobačnih skladišč, vinskih kleti, žitnih elevatorjev i. dr. Romunija in sovjeii Romunski vodiltii politik in sedanji poslanik v Londonu Titulescu je imel koncem decembra pomembno predavanje v Cambridge u. Razen visokošolcev iin profesorskega zbora so bili v dvorani navzoči ugledni zastopniki Društva prijateljev Društva narodov. Govor^ nik je živo oZnnf П tragičen ipoložaj <^nè vzhodne države, ki mej i na velesilo in vidi, da' se vrši onstran meje neprestano, vedno bolj preteče Oboroževanje.« Žalca j bi morala ta država sama biti neprestano v strahu in nositi sama stroške, ki jih nalaga njena neugodna zemljepisna lega, če vrši obenem tudi mednarodno politično poslanstvo?! Ali je to pravično, če tvori omenjena država ziid, ki brani Evropo pred povodnijo, ki ji grozi od iztoka? Tudi Evropa bi morala prevzeti svoj del izdatkov in skrbi, ki tako obremenjujejo čuvaja nn vzlio-dn. V to svrlio priporoča Titulescu razčiščen je sedanjega besedila čl. 16. ustave DruStva narodov, ki razpravlja o pomoči oni državi, ki postane žrtev naipada. Društvo narodov se nuj ne briga za vedno bolj glasne zahteve o reviziji mirovnih pogodb, ker bi izpremembe sedanjih ^nej ostvarile samo novo in nevarnejše nezadovoljstvo. Namesto revizije mej potrebuje Evropa »revizijo lastnih nazorov v zadevi skupne varnosti.« Angleški listi poročajo o predlogu vodilnega mi nunske ga diplomata s pripombo, dn pomeni resno zahtevo po vstvarjenju protisovjetske obrambne zveze. Kljub vsej štednji, redukciji uredništva kn celo izdatnemu krčenju števila višjih |>a srednjih šol, Romunija iti v stanju zmanjšati vojnih izdatkov. »Noibena žrtev ni prevelika, — stoji v odgovoru romunskega senata na troneki govor, — ker potrebujemo vsa sredstva za varnost svoje zemlje.* , Za iniemacmnalo črnih srajc Za ustanovitev mednarodne fašistične zveze proli — Židom in iramasonom Dunaj, 5. jan. (SOK.) Iz Rima poročajo, da je revija »Autievropac, glasilo mlajše fašistične generacije začela delati propagando za ustanovitev zveze vseli fašističnih ali fašistom podobnih organizacij po vsem svetu. Sledeče organizacije bi se te zveze lahko udeležile: lli-tlerjanci v Nemčiji, hajmveirovci v Avstriji, britski fašisti v Angliji, fašistične legije na Portugalskem, zveza dijaške mladine za obrambo Romunije, Rodna zaištiita v Bolganiji, nacio- nalistične mladiinske organizacije v Belgiji, v Ukrajini in v Švici. Revija meni, da jc skrajni čas, da se vsi ti enako usmerjeni pokreti med seboj povežejo v mednarodno zvezo, »da bodo mogli čim uspešnejše voditi boj proti trojnemu sovražniku človeštva: demokraciji, židovstvu, in svobodomiselstvu. Za enkrat se dozdeva, da so to le ii/.rodki mladik domišlij, vendar bo treba s pozornostjo zasledovati, če sličnd nred-logi ne izvirajo iiz vladnih krogov. Davek na samce Belgrail, 5. jan. AA. Oddelek za davke finančnega ministrstva je poslal davčnim oblastvom tole okrožnico: Po § 5 zakona o davku na samce so dolžna občinstva oblastva o priliki splošnega popisa davč-nik obvezanccv po čl. 110 zakona o neposrednih davkih na seznamu davčnih obvezanoev posebej označiti, ali je neoženjen, vdovec ali ločen, koliko je star in ali ima zakonske otroke. Ker se la popis vrši meseca januarja, bodo davčne uprave opozorile občinska oblastva v mestih, trgiii in srez. krajih, da morajo pri tej priliki kar najvestneje in najnatančneje Izpolniti podatke po čl. 6 zakona o davku na neoženene. Ker se je dozduj vršil popis samo za obve-zunce za pridobninski in rentiii davek, bodo občinska oblastva opozorjena, da posJej popišejo ludi vse one davčne obvezance za zemljiški in hišni davek, ki plačajo davek na neoženjene Pri popisu obvezancev za pridobnino In renlni davek se morajo po § 5 zabeležiti v davčne spise potrebni podatki, pri dtivčnih obvezanclh zn zemljiški In hišni davek pa se mora o v popisu izpolniti tele rubrike: Ime in priimek, poklic, ulica, hišna številka Iti ostale rubrike za popisanje podatkov, ki so potrebni za odmero davka za neoženjene. Pri popisu je treba posebno paziti na to, da se pri solastniMvu in družbah popišejo vsi solastniki objektov odnosno kompanjoni družbe, ki mo- rajo plačati samski davek, izpolnjujoč podatke po § 5 in označujoč, v katerem delu so solastniki odnosno kompanjoni. Po § 6 zakona o davku na neoženjene so vsi davčni obvezane! dolžni v davčni prijavi dati vse potrebne podatke po § 5 tega Zakona. Davčne uprave bodo izdale občinskim upravam tale obrazec za prijavo: Poziv davčnim obvezancem za hišni davek, za predložitev podatkov po zakonu o davku na neoženjene. Na podlagi g 6 tega zakona se pozivajo davčni obvezane! za hišni in zemljiški davek v mestih, trgih in srezkih krajih, da v roku od 10. januarja do 10. februarja 1031 predlože tele podatke: 1. Očetovo Ime in priimek, 2. oženjen, neoženjen, vdovec ali ločen, 3. katerega leta rojen, 4. ali ima zakonske otroke. Ločene osebe morajo dalje navesti, ali je zakon sodno razveljavljen ali ločen, ali so sodno obsojeni, da vzdržujejo otroke. Ako je lieoženjena eseba ali vdovec solastnik odnosno kompanjon, bo navedel, pri katerem podjetju je solastnik in pri katerih nepremičninah in pri katerem delu iu podjetju particlpira. Davčni obvrzanci, ki ne izpolnijo pravočasno teli podatkov ali jih netočno navedejo, bodo nosili zakonite posledice. Obrazci za prijave se dobe pri davčnih upravah. in ni mogla več preboleti udarca. Umrla je 31. jan. 1899. leta po rojstvu 4. otroka princezinje Nadežde. Car Ferdinand ji je v katoliški cerkvi v Filipopelu dal postaviti krasen nagrobni spomenik, pred katerim je pomolila leta 1918 v maju tudi njena polsestra, tedaj šc avstrijska cesarica Zita. V svetovni vojni se je namreč izvršila sprava bolgarskega carja s cerkvijo in rodovino njegove žene. Danes vlada Boris v Bolgariji. Radi okol-ščln, ki so spremljale njegovo poroko, se je bati, da konte-ionclno vprašanje v bolgarski vladarski hiši še ni zaključeno« Ms$r. Seipel bo'an Rim, 5. jan. ž. »Giornale d'Ilalia« prinaSa vest iz Merana, da je dr. Seipel obolel na pljučih. Dr. Seipel se že delj Časa zdravi v Mernnu. Zdravniki so ugotovili, da se je revolverska krogla, ki jo je Seipel dobil pri nekem atentatu in katero niso einatrall za potrebno izvleči, premaknila tako. da je ranila pljuča. Vendar ni obolenje nevarno^ Centrum proti nacionalistom Kassel, 5. jan. kk. Predsednik centruma, pr» lat dr. Kaas je izjavil včeraj v estri izjavi stranke, da je popolnoma izključeno eventualno sodelovanje oentruma z narodnimi socialisti, o čemer se je v zadnjem času v političnih krogih mnogo govorilo. Centrum bi iz pedagoških razlogov rad prepustil narodnim socialistom vladno odgovornost, toda eksperiment bi bil prenevaren, ker bi potem bilo težko še kaj rešiti. Nemški državni zbor je po krivdi narodnih socialistov postal zloglasna beznica. Krvavi pretepi med delavstvom v Nemčiji Essen, 5. jan. A A. Dočim je položaj v središču in v južnem delu Porurja neizpremenjen in je število stavkujočih rudarjev neznatno, se je položaj v eever-liem obmejnem pasu pos'abšal. V revirjn Hamborn stavka 30.000 rudarjev. V soboto in nedeljo je bilo več spopadov med slavkujočimi rudarji in dela-volljnimi delavci. Rudarji so obmetavali delavce s kamenjem in streljali nanje. Redarstvo Je moralo opetovano nastopiti in rabiti orožje. V Morsu je 2.000 stavkujočih rudarjev napadlo policijsko stražnico, da oprosle zaprte komunistične voditelje. Redarji so napad odbili. Berlin, 5. januarja. AA. V porenjekib premogovnikih je prišlo do krvavih spopadov med stavkujočinuni in policijo. C... • • np ■ t» ivtlizirame Trtpohsa Rim, 5. jan. ž. Fašistični listi prinašajo ob» širna poročila o položaju v Trlpollsu in o prefektu maršalu Badogliu, ki je dal generalu Grazianiu nalog, da z oboroženo silo in mučenjem iztrebi pleme Senusita, ki se neprestano upira. Izvršujoč to nalogo je general Graziani ruzgnal okrog 80.000 ljudi in 600.000 glav goveje živine. Italijanski tisk je prepričan o uspehu generala Graziania in не nadeja, da bodo italijanski kolonisti (impreje mogli pričeti z delom za napredek dežele. Jugoslavija o razorožitvi Ženeva, 5. jan. kk. Danes sta bili objavljeni jugoslovanska in nemška nota za evrojisko komisijo Društva narodov. Jugoslovanska vlada sklepa iz dosedanjega delovanja Društva narodov v Evropi, da bi se združitev Evrope v okvirju Društva narodov prav lahko izvršila. Obenem je bila objavljena spomenica generalnega tajništva za one vlade, ki se udeležujejo evropske komisije, glede dosedanjega dela Društva nnrodov, i nse bavi posebno z gospodarskimi, promeinimnii in zdravstvenimi vjirašanji Prišel <3.000 hm in umrl London, 5. jan. Snoči je umrl v Londonu eden najbolj zr.anih indijskih delegatov Mautana Mohamed Ali, ki je potoval 7000 milj da'eč, da se je .udeležil indijske kon'erence. Truplo pokojnika bodo balzamirali teT p-repeijali v Indijo. Poka.oik je bil velik rodoljub ter ui.val velik ugled pri svojih največjih političnih nasprotnikih. Bombay, 5. jan. V znak žalosti na smrti muslimanskega delegata na indijski konferenci Mohameda Alija je ustavilo danes delo 50 predi'iwc bombaža. V nekaterih okTai.ih so muslimani razbili okna na vozovih cestne železnice. Svojeglava letalka Berlin, 5, jan, AA, Po poročilu iz Londona je angleška letalka Amy Johnson odbila proimje in svarila svojih staršev in prijateljev, ki so jo opozorili na nevarnosti poleta preko zasnežene Sibirije. Tudi v Berlinu so skušali poučeni letalski krogi prepričati letalko o tem, da temu poletu ne bo kos in da naj ga zalo odloži, Zadnla poročila Kardinal Scapfnelli — obolel Rim, 5. jan. kk. Kardinal Scapinelli je težko obolel in se je moral podvreči operaciji na ledvicah. Njegovo stanje se je tekom večera poslabšalo. Kardinal Scapinelli je bil ob izbruhu svetovne vojne nuncij na Dunaju in je interveniral, da se ne bi izvršila smrlna obsodba Italijanskega vele-izdaialca Saura. Njegova intervencija ni imela uspeha in so o tem nikdar ni izjavil, lako da pod rot» nosli o leni še do danes niso znane. Nemiri v Španiji Pariz, б. jan. kk. »Le Bordelaise piše: »Po zunanjem videzu vlada v Španiji mir, na skrivnem pa še vedno vre med prebivalstvom in se govori, da ee bo v najkrajšem času ponovil poskus za strmo-glavljcnje vlade. Velike madridske Irge in javna poslopja še vedno straži orožništvo, kar se ludi sinalra za znak bližnje nevarnosti. Med topniškimi častniki se zelo širijo lelaki, ki v ostri obliki obsojajo »vojaške izdajalce« pri zadnjem puču v Jaci.« Pariz, 5. jan. kk. V Madridu so bile danoa veliko republikanske demonstracije za izpustitev vodileljev zadnje revolucije, ki so v zaporih. Velika množica ljudi, posebno delavcev, je hotela vdreti v jetnišnico, kar pa so končno zabranile številne policijske čete. Množica je psovala kralja in vzklikala republiki 1er se je potem zbrala pred notranjim minlslrslvom, kjer jo je policija s silo razgrnila. Tudi v drugih španskih mestiii so se zopet začeli nemiri. Po r- s v Italiji Rim. 5. jan. kk. V Melfiju in v sosednih ob-j činah je bilo danes zopet več potresnih sunkov. V Barilu se je podrlo več hiš in so ljudje zbežali ne prosto. Človeških žrtev ni bilo. Sfrašeu ta lun Ncwyork, 5. jan. kk. Na srednjih Filipinih je divjal strašen tajfun, ki je povzročil ogromno škodo. Do sedaj javljajo, da je bilo 82 oseb mrtvih, 50 pa jih pogrešajo, vendar je smatrati, da je število smrtnih žrlev mnogo večje, ker je tajfun zalotil mnogo ribiških ladij na odprtem morju in jih potopil. Makedonija A'ont4, 15. jan. kk. Preteklo noč Je vdrlo osem bolgarskih kumilašev v grško Traci j o in um rilo šest bogatih vaščanov, katere so prei strašno mučili. Oplenili so vas in so z bofculiiu pieiioiu zbežali na bolgarsko ozemlja.