^ O perutninskih boleznih. Pri domači perutnini sc pojavijo naj različnejše bolezni, nalezljive, ozdravljive in neozdravljive. Najbolj nevarne so: perutninska kolera, tifus, jetika in Na koleri obolijo lahko vse vrste domače perutnine. Žival pogine nagloma kar črez noč ali po daljšem bolehanju. Pri tem je žival počasna, ne žre, težko sope, ima vročino, drisko ter vidno hujša, blato je belorumeno, pozneje zelenkasto in pomešano s krvjo. Pri raztelesenju je opaziti na srcu krvave pike, na jetrah rumene pike. čreva so vneta. Bolane živali je treba takoj, ko jih opazimo, pobiti in trupla sežgati. Še zdrave živali je premestiti v čist, neokužen hlev in nato kar po vrsti pod nož in v loncc. Kurnioo in vso posodo, iz katere so kokoške jedle in pile, je razkužiti s 5% kreolinovo raztopino, stene kurnice je prebeliti ž apnenim beležem, kateremu je primešan kreo« lin. :,w Tifus, . ¦-_KKS-i- Obolijo piščanci, kokoši, race, pure in fazani. Piščančki dobijo kuštravo perje, peroti puste viseti, težko dihajo, ne žro, imajo drisko, mnogokrat nastopi krčevita smrt. Enkrat okuženl, lahko poginejo zaporedoma vsi piščan^ čki. Pre-b-stali zaostajajo v rasti, ostanejo pa okuženi in prenašajo bolezen naprej. Okužene kokoške nesejo neredno, zlivajo jajca, včasih poginejo kar nagloma. Pri raztelesenju je opaziti pri piščan cih vnetje črev ter rumenkaste pike na srcu, jetrih in pljučah. Kokoši imajo nepravilno razvite rumenjake v jajčniku ter je opaziti sprcmembe na sr«?u in na jetrah. Vse bolane hirajoče živali je lakoj ubiti _n trupla sežgati. Kurnico je temeljito razkužiti. Ostale domnevno še zdrave živali niso-voč uporabljive- za pleme, tudi niso jajca uporabljiva za valjenje, ker se bolezen prenese od petelina na kokoš in na jajee, od jajoa na pišče, po blatu se okužijo vsa piš&eta. Bolezen se tako širi kar naprej ter lah ko ugonobi perutnino cele vasd. V slučaju pojava te bolezni je najbolj priporočljivo, da se bolane živali takoj uničijo, na videz zdrave pa pravočasno zakoljejo in porabijo. Tufoerkaloza (jetika), na kateri zbolijo kokoši, purc, golobi, papige, kanarčki, divja perjad, redkeje vodne ptice (gosi in racc), se razvije zelo počasi. Prve mesece po okuženju se bolezen ne opazi. Sčasoma žival še bolj shujša, ima bledo rožo, ne nese jajc, semtertja dobi drisko in ohromi. Pri raztelesenju vidinjo ria jetrih. vranici (slezenu) in črevah, včasih tudi na di-ugih organih, bslorumene pike razne velikosti. Bolane živali je takoj ločiti od zdi-avih, kurnico pa temeljito razkužiti. •Najvarnejše je, vso perutnino polagoma zaklati in porabiti, ker se bolezen vieč€ leta in leta ter povzroči voliko škodo. Perutninska jetika je prenosljiva na domače živali, posebno na svinje, in tudi na človeka. Davica. Vzrok ji je prehlad. Jezik, kljun in grlo so obloženi z rumeno sluzo. Izcedek zamaši nosne odprtine, žival hropece diha, očesi zatečejo, trepalnice so; zalepljene z gnojno tekočino. Težko obolele živali je pobiti in truplo sežgati. Lažji slučaji so ozdravljivi. Predvsem je držati živali v subem, toplem prostoru ter jih varovati precl prepihom. Vse omenjene bolezni so nevarne in lahko ugonobijo pri nepazljivosti vso perutnino velikega okoliša. Obolele živali zdraviti, ni svetovati, ker je zdrav ljenje skoraj brezuspešno. V vsakem slučaju je najboljše, da takoj pobijemo bolane živaliter njih trupla sežgemo. Na videz še zdrave živali spravimo v čist in zdrav prostor, kurnico razkužimo prav temeljito. Perutnino zakoljemo in uporabimo v doglednem času, da imamo še vsaj nekaj koristi od nje. Ne prodajajte domnevno zdravo kuretino iz okuženih kurnikov živo drugum, ker se tako bolezen prenese in oRuži še zdrave okoliše. Slučaje kužnih bolezni pri perutnini je naznaniti pristojni oblasti, ki ukretie vse potrebno in da točna navodila ea razkuženje. Druge, manj nevarne perutninske bolezni so ozdravljive, Nahod dobijo kokoši od prehlada. |_ival Mha, tolče z glavo po tleh sem jn tja, iz nosnic se cedi sluzasta tekočina. Nahod preneha, če držimo živali v gorkem, suhem kurniku, kjer ni pret>iha. Pika se napravi na koncu jezika. — Vzrok j-e pretopla mehka hrana. Namazati je treba jezik z oljem ter pokla:lati pravilno hrano. Ozebljina se prikaže na roži, bradi, ^aušnicah in nogah. Vzrok je ostra zitna in vlažni hlev. Ozebljino zdravimo z obkladki s svinčeno vodo in mazanjem z borvazelino. Kokoške, katerim je vsled ozebljine odpadla roža ali brada, opitamo in zakoljemo, ker popustijo y nosnosti in jih torej ni vredno držati dalje. Obvarujmo kuretino pred ozebljenjem s tem, da jo v hudem mrazu, posebno v sneženem metežu, držim-o v suhem hlevu, noge, brado, rožo in zaušnici pa ji namažemo z mastjo ali oljem. Hrastave apnene noge povzroči neki zajedavec. Z mlacno milnico, maznim milom ali petrolejem namažemo noge, nakar previdno odločimo hraste. Zatem namažemo noge s kreolinovo raztopino (s kurjim perom ali čopičem). Čez 24 ur namažemo noge z vazelino, karbolovo mažo ali peru-balzamom. To vse pa opravimo najbolje večer, ker ima žival ponoči mir. Drisko dobi perutnina od prehlada. Proti tej bolezni je dobro pokladati kuhan riž, kuhano proseno ali ovseno kašo. Zaprtje pride od neprave hrane. Pomaga olj-e, katerega vlijen_o po eno ma lo žličko v kljun. Trdo golšo (krof) povzr oči preobilna hrana. Tako trdo golšo je treba prav previdno premečkati, v kljun pa vlijemo žlico ricinovega olja, ali damo za oreh masti. Napihnjena mehka golša nastane vsled kipeče (skisane) hrane in preobil ne hladne vode. Odpravimo to bolezen. če damo živali malo žličko vode, kateri primešamo malenkost (za prosno zrno) salicila (dobi se v lekarni in drogeriji). Rane, nastale vsled vreza na črepinjah, vbodi od bodeče žice ali kljuna, izmijemo s Cisto mlačno vodo, nato pa namažemo z arniko. Na mocno krvaveče rane napravimo obvezo z vato. Ranjeno kožo ali brado je namazati z oljem. Pri omotičn.sti vsled vročine pomagamo s tem, da polijemo na glavo živali hladne vode ter držimo žival par dni pri pičlejši hrani. Dobro je dati malo ricinovega olja. šibke (slabe) noge, vsled katerih kokoške rade posedajo, so posledice slabe krme. Ker je žival podrejena ter slabokrvna, ji pokladamo -dobro močno hrano, n. p-r. pšenicne otrobe, ovseni zdrob (šrot), zmlete kosti (kostna moka), ribjo moko i. dr. BSisanje kokoši zahteva pozornost go spodinje. Predvsem je kokoši varovati pred prehladom. Potrebna je močna hrana, ribja moka ter laneno seme, da zamore perje hitro dorasti. Kokoške imajo včasih t-o slabo lastnost, da pijejo jajca. Tega jih odvadimo, če napolnimo izpihnjeno jajčno lupino z gorčico (ženofom), ter t-o jajce položimo v gnezdo. Ko kokoš okusi grenkoto gorčice, se ji vdrugič ne bode ljubilo, jajce nakljuvati.