II. leto. Štev. 27. 1915. Juli 4. Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske slovence. PRIHÁJA VSAKO NEDELO. Cena Novin je na leto: Doma . . . . . . . . . . . . 3 K. v Ameriko . . . . . . . . . . . 6 K. za naročnike Marijinoga lista, če se jih več na eden naslov pošila, doma . . . . . . . 2 K. v Ameriko vsakomi na njegov naslov . . . . 5 K. Cena ednoga falata je domá za naročnike Marijinoga lista 4 filere, za nenaročnike 6 filerov. Dobijo se Novine, Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga pri KLEKL JOŽEFI, vpok. pleb. v Čerensovcih, Cseröld, Zalamegye. Naročnina i dopisi se tüdi k tomi moro pošilati. Cena Novin z Marijinim listom I Kalendarom Srca Jezušovoga vküp je na leto; domá, če za več naročnikov na eden naslov se pošilajo . . . . . . . . . . . . 4 K. če samo za ednoga . . . . . . . . . 5 K. v Ameriko vsakomi naročniki na njegov lasten K. naslov . . . . . . . . . . . . 8 „Míli se mi vnožina.“ — Mark. VIII. — Tak nam dá na znánje Jezuš mi-lüvanje svojega lübéčega srcá. „Míli se mi vnožina“, právi, pa se odloči, ka de njoj pomágao. Pomočti njoj ščé, či nači nej, z čüdosti. Rávno to čüdo je znamánje, kak preveč žele njegovo srcé pomočti nevolnimi siromákom, zapüščenim. Pa mislite, ka je dnes njegovo milüvánje raénše ? Dobro srcé je takše, ka kem več dobroga činí, tem boše postáne. Zaprva se prisíli včási na dobro, kda se je privadilo k dobromi, te ga pa že vleče ino njemi ne dá míra, dokeč je ne spuno dobro želenje srcá. Pa glejte, Jezušove srcé je te že vleklo njega na dobro, kama bole dnej, kda so že dvejezér let dobra djánja odzaja za njim. Pa je tomi srci nanč v začétki ne potrebno bilo sile na dobro djánje! Zakaj nam pa te zdaj ne pomága ? Vej smo pa zdaj tüdi v nevoli, šče skoro v vékšoj, kak je bila tista vno-žina, štero je te meo pred sebov, bi lehko pravo vsaki, ki eta čté ? Samo ka njemi jas ne dám pravice. Záto ne, ár je ešče ne konec naše nevole, ne smo ešče tam. kak tisti, ki tri dni glád trpi. Z tem trídnévnim gládom so si zaslűžili poslűšavci Jezu-šövi miloščo čüda. Ali ne mislite, ka je té vnožine v začétki več moglo biti? Vam ne pride pamet nestálnost človeka? Kelko se jih je obrnolo že prvi déu nazaj, kelko drügi den, kda so vidili1, ka Jezuš vse globle ide v püščávo ino je začno mantrati glád i žéja? Pa so tej ne grátali dévuicje njegovoga čüdá. Jezuš tiste pláča z zvűnrédnim dárom, šteri so stanoviti do konca. Mi smo tüdi začnoli moliti v začétki denéšnjih nevoh 'Po začétnoj vreloj molitvi se je pa Vnogi uazájo-prno rekši: Ne bom dale šo za po-božnostjov. Glád bogástva ga je stavo. Prišla je bojne pomoč pa z njov želenje penez pa je vnoge rada bila, ka je on odišeo, konči penezi bodo ! Vnoge pa skoro želela, da bi samo njénoga tüdi odvlekli, ka bi njoj te dobro šlo. Po razdeljenih penezaj so prišli svilni robci pa od vina motne glavé. Cene so se začnole zdigávati pri živini. Hej, si je mislo ništerep jnoški, što bi zdaj v nedelo k meši šo, da tečás lehko kravo kűpi i odá pa stotko má. Po tom je pa prišlo vándranje za vojákami. Delaven dén ne časa, liki v nedelo se vkrádne Bogi dén pa ido celi šeregi pa bi mogli tam tüdi pri sv. meši biti, da njim je pa to zgübleni čas, záto ne idejo k sv. meši, ka si malo več pogučijo. Tej vsi so že odpadnoli v püstíni. Bog nas pa dale pela. Šče ne verno, kde de konec. Ki verni ostánejo do konca, tistim je njegova pomoč k rédi. Dnes bi si ešče znali pomočti samí, či bi bili vsi edne dűše i ednoga srcá. Ár smo pa ne, mo mogli trpeti duže, ino čakati, kda slabi omedlejo, ti verni se pa pomorejo i nasitijo z znamén-jami neskončno velike lübéznosti božo. Bojna. Sveta Maticerkev mesec julij začne z godom najsvetejše Krvi Jezušove. Rešilna krv Zveličitelova je oprala vsako düšo, štera je té konči edno kaplico na sébe püstila, čeravno je biba naj-grša. Tá krv vse ščisti. Ne ga zamazka, šteri ne bi se njej ogno, ne ga terae, štera ne bi pred njov bežala. V to krv če tečé krv naših vojákov, je vtrdjena rešitev za njé i za nás. Za Kvižanoga naj točijo krv, te de Svéta naša bobra, sa-donosna zmaga. Molimo té mesec, dragi naročniki, na čast presvetoj Krvi Jezušo-voj, naj podpira vojáke za volo njé mili Odküpitel, ka do za njega trpeli, jedino z lübézni do njega. Važnejša poročila z bojišč so sledeča : Med rekama Dnjester i Prut v Galiciji so naši ruske napade odbili i ruske linijo v e.dnom kráji pretrgali. Rusi so tü vkanljivo nastopali proti našim. Orožja so ne meli, roke so godržalo, kak da bi se Iščeíi našim vdati. Kda so pa do naših postojank prišli, so v žep ségnoli po ročne granate, štere so na naše lüčali i je z strelnoga járka z pomočjov v ozadji bodočih, Strelcov stirali. Ali ruska zmaga je samo do večera trpela. Večér so naši rusi odti-rali. V teh bojah se je najbole odli-kovao 6. husarski polk i horvacki do-mobranci. Na Rusko-Polskom od Prasznysz-a na sever so nemci ruske postojanke zevzeli, 636 rusov vlovili i 4 strojne puške zaplenila Na srbskom bojišči pri Skeli so naši na otok od Srbov zasedenih vdrli, do 40 srbov vmorili, do 50 ranili, 40 so jih pa zgrabili. Taljansko bojišče. Pri Ooriá so naši zadnji močen sovražniški napad odbili. Ravnotak ne morejo talijani v drügih krajeh napredüvati. — Jako hvalijo vojáki vrle Slovenske dekle i žene, štere v smrtnoj nevarnosti v 1200 meterskoj visini pomagajo njim z do-našanjom mleka, vode i z dvorbov pri ranjencih. |— Prvo talijansko zastavo so dobili v roke horvatski vojaki iz 53-ga polka. — Naši so talijane tak oslepili v ednom kraji, ka so drevje v logi oblekli v uniforme naše vojsko i papir- 2 NOVINE nate vojake so tüdi naredili, na štere so talijani se ve da brez uspeha vnogo strliva zapvavili. — Talijani se hvalijo, ka so na Tirolskom edno postajanko našim takodvzéli, ka so pred sebov divje biké na njé stirali. Če bi to ravno Istina bila, ne bi svedočilo kre talijanskoga junaštva. — Siromaški Slovenci dosta moro trpeti od talijanov. Ne smejo .svojim lüdém v vojski nikšega dara pošilati. Smrtna nevarnošt se njim proti vsaki hip. Talijani je brez zroka selijo na Tali-jansko v zapore. Zdaj se njim, tali-jankso poveljništvo proti, ka je strliti dá, če do meli z svojini lüdni, šteri prebivajo v tistom kraji, kde naša vojska leži, kakšo zvézo. Boji se špionstva. Pa lübézeu do ranjenoga je ne špionstvo. Keliko naših i nemških vojakov je vlovo ruš ? Skoz Švicarskoga se glási, ka so rusi do 1-ga juoija eden milijon i 350 jezér naših i nemških vlovlencov meli. — Mi tak prece več rusov mámo. Pri Dardanelah se pohitroma vja-lovi vsaki namenjeni sovražniški napad. Türki ga junaško odbijejo. Grčke novine poročajo, ka so zavezniki 700 türkov vlovili i ka so angleški podmorski čuni v premoči na Marmarskom morji. Mi to teško verjemo potom, ka smo zvedilo keliko angležkih ladj so že zapra-vili nemški podmorski čuni. Vničeno taljansko skladišče za strlivo. Naš 30 i pol em. možár je v Campomoli zavado skladišče taljanskoga skladišča. Razpok je tak Veliki bio, ka je železje 200 metrov visoko letelo v zraki. Skladišče je bilo toti skrito, ali naš zrakoplovec Mandl nadporočnik je trijezero metrov visoko zleto i tamodnet pokazao ležišče skladišče našim top-ničarom. V Galiciji, od Lemberga više, naši ruse nazajrivajo neprenehoma. Če nam bo dober Bog pomagao, rusa v krát-kom popolnoma zbijemo z našega držanja, mi pa ostánemo v njegovom globoko notri. • Dom i svet. Določena cena zrnja. Julija io-ga se začne pri zrnji nova cena, štero je Vlada določila. Pšenica more vágati po 100 litrih 75 kil, žito pa 70 i Zrnje more Čisto biti. Če bi pšenice 100 litrov menje vagalo, kak 75 kil, te je do 72 kil 20 filerov, do 70 pa 30 filerov falejša. Če bi pa od 75 kil 100 litrov več vagala, te je do 77 kil 20 filerov, do 80 kil pa 15 filerov dragša. ^Če je pšenica nej zadosta čista, je po 100 kilah 30 filerov falejša. 1915. juli 4. Če žito nema 70 kil, ali pa več má od 70 kil što litrov, te je cena pri kili do 73 kil dragša 15 filerov, do 67 pa teliko falejša. V določeno ceno je vreče ne zra-čunano, pač na vožnja do skladišča to je do železniške postaje, kam se spravili more odano Zrnje. Ki dragše odá, kak je določeno, je kážui podvržen, štera z 600 kron plačo i dvamesečne voze obstoji. Tá kaštiga zadene tüdi napelavce, poma-gače pri toj protipostávnoj küpčiji. V Zalavskoj i Železnoj županiji je sledeča cena; Od julija 10 do 21-ga pšenica 40, k 50 ni; žito 32 kor; od julija 21 do 31-ga pšenica 39 k. 50 fll., žito 31 k. od augusta 1 do 10-ga pšenica 38 k. 50 fih, žito 30 k. žita cena ostane takše odsehmeh to je 30 k. — Pšenica de pa od aug. 11-ga do 21-ga mela 37 k. 50 fih cene, potom pa 36 k. 50 fil. Ta cena ostáne. Mešanica (kétszeres) iz žita pa pšenice cena se ravna po žite i pšenice keljkošti tüdi od jul. 10-ga. Ječmena cena je od julija 10-ga 29 k., ovsa pa 28 k. Zrnje more zdra-vo biti. Austria. V Beči so na vládne hrambe tüdi našo vogrsko zastavo obe-sili, kaj se je ešče dozdaj nikdár nej zgodilo, gda se je nóvica potrdila, ka je Lemberg našim vojákom prišo v roke. Rávnotak so plahotale v Buda-pešti austrijske i nemške zastave. Na-rode austrijskovogrske kak Iepo zača boj vküp vezati. — V Schönbrunni pred apoštolskim králom, trononaslednikom i njegovov ženov, štera je najstareše dete, prihod-njega krale nosila na rokah, se je neš-teta vnožína zbrala iz stolnoga glav-noga mesta pa pozdrávila z srčnov lü-beznostjov po mestnom župani svetlo králevsko drüžino. Stároga krale je jako geuo pozdráv, lüdstvo pa dogodek, kda je TVeisskirchner župan glado i božao dete trononaslednikovo na materni na-ročah i njemi v roke ségno. Rim. Sveti oča se je zahvalo Vogrskom dvüstvi „ljüdozvéze katoličanske" (kath. népszövetség) za posláni pozdráv.- V odgovori žele sveti oča, naj se drüštvo z pomočjov Marije, zmo-žne Gospé Vogrske, zmerom povekšáva. Rusko. Zavolo velikih zgübje ruske Prebivalstvo jako razsrjeno, posebno na tam prebivajoče nemce. Veliki nemili so bili najbole v Moskwi, kde so puntarje v osemdesetih mestah vužigali, 475 trgovin i 217 zasebnih hiš porobili. Ne so pa samo nemce i austrijauce, nego i drüge národnosti prebivalce žalili pa ešče krvne ruse tüdi. Tiha nemirovnost se širi po celoj državi. — Sasonov, ministerski predsednik i Goremykim, minister za zvüna-nje zadeve, namenita od slüžbe svoje odstopiti. — Za novoga vojnoga ministra je car imeuüvao Kuropatkin general. Maklakow, minister za notranje zadeve je tüdi odstopo od svoje slüžbe. Albanija. Srbi so zevzeli Drač ali Durazzo. Prišli so do morja, kak so želeli, zdaj se naj te mirijo. — Črnogorci so prišli v Škader ali Skutari pod vodi telstvom Vukotič generala. — V črno-gorskom pristanišči je Pičnik imenüvana črnogorska ladja edno austrijsko barko zastavila, štera je štiri jezero metercen-tov vogelja vozila. Portugalsko. Pred predsednikom Portugalske, Don Gastrorn so posla-niti naših sovražnikov veliko ovácijo (veselo procesijo) napravili za boj proti nam. Te krven slobodnizidár je odgovoro, da ga do edna srca veseli, če bode v boj smeo poslati portugalce proti nam. Ne bojimo se. Ka nam je potrebno znati od kolere. 1. Kolera je beteg, pri šterom betežnika žene gor pa dol, ma krče, pa nastopi pri njem hitra slabost. 2. Kolera se jako hitro prime; njeno seme (glivica) se nahaja v be-težuikovom blati pa v tistom, ka nad vüsta vö zmeče. 3. Zdravoga človeka se prime od vseh tistih reči, štere so zamazane z blatom ali pa izmečkom na koleri be-težnoga človeka; zlasti se pa prime: .od betežnika, od njegove obleke, od perila pa. od postèline, od jedilne škeri, od pitvene posode, od hrane pa od pila. 4. Kolera se tüdi tistoga, ki okoli betežnika pa okoli njegovoga pohištva bodi, zlasti samo te prime, či zane-marja varnostne naredbe, jé pa pije z neopranimi rokami ali se pa s takšimi rečmi dotiče svojih vüst, štere reči so nej zevsema čiste. 5. Najbole se širi ta küga te, či blato ali izmeček na koleri betežnoga človeka, ali pa voda, v šteroj se je. takši betežoik mujvao, pride v stüde-nec, v potok, ali pa v kakšo drügo takšo vodo, štero lüdje pijejo. Takše vode, štera se je na te način onesnaj-žila, lüdje ne smejo hasnüvati. 6. Hitro zbeteža na koleri tisti, ki si je pokvaro žalodec z jelom ali s pilom, zlasti ki nezmerno živo, ki sebe pa svoje stanüvališče ne drži, Čisto, posebno pa tisti, ki majo premale hiže, 1915. juli 4. NOVINE 9 v šterih se držijo, pa jih zadosta ne vetrijo. 7. Od kolere se občuvamo, či red-Tio pa zmerno živemo pa či pazimo na -čistočo. Kem večkrat se mujvajmo, zlasti pa roke si moremo skrbno op-rati pred jelom, pa paziti, naj k farani ne pride glivica betega. Zato ne zav-živajmo postanih jedi, nego nakelko je mogoče včasi, gda se skühajo, ali spe-'čejo; — drüge jestvine pa, kak je napriliko krüh, moremo skrbno pokri-vati naj mühe ne sedajo na njega, ali pa ka bi kak nači prišla do njega glivica betega. Bodimo zmerni v jeli pa v pili pa držimo v čistoči sebe, obleko, hišo pa vse okoli hiže. Skrbimo, naj pri vsakoj hiši bo štranišče (šakret), kama naj vsi domači hodijo k svojemi, posli pa mej-mo v strašnišči vsigdar vapno ali pa kakše drügo razküžüvalno vrastvo. 8. Drügo važno vrastvo za odvr-nitev kolere je razküžüvanje. V te na-men hasnüjmo navadno pogašeno vapno pa vsa tista razküzüvajoča vrastva, štera nam da s potrebnimi navodilami zdravnik ali pa oblasti. Razküžüvati moremo stranišča (šakrete) pa vse tisto, ka pride od betežnika ali ka je z be-težnim telom prišlo v dotikanje. 9. Na koleri zbetežanoga ali os-umnjenoga človeka včasi na prvo zna-menje moremo javiti pri poglavarstvi pa njemi po zdravnikovih navodilaj skrbno dvoriti. 10. Betežnik nakelko je mogoče more od zdravih ločeno ležati pa more zmirom meti pri rokaj takšo posode), v štero lejko vö meče pa v štero lejko svoj posel opravi. V toj posodi more zmirom biti pogašeno vapno ali pa kakše drügo razküžüvalno vrastvo. ll.-Što koli betežnika bodi, naj 9e skrno mujvle; roke si naj pere z žajfov v toploj vodi, zatem pa z jeci-jom, vüsta si more na den večkrat splaviti z jecijivov vodov, pa ne sme nikaj jesti pa ne piti v [betežnikovoj sobi. Dobro je pred prag takše sobe, v šteroj leži betežnik, djati v jecih na-močeno capo pa na tisto stopiti. 12. Či je betežnik zevsema ozdra-vo, naj se muje v mlačnoj žajfnatoj vodi od temena do potplatov ali se pa naj skople pa te Čisto obleče. 13. Či je betežnik mrl, moremo včiniti to, ka nam oblasti zapovejo. Betežnika mujvati pa oblačiti je nej slo-bodno. 14 Či je mrl, ali je nej mrl na koleri betežen človek, njegova soba pa vse, ka se v njoj nahaja, se more raz-küžiti. To pa etak . Obleko, štera se da prah, pros-telino pa drügo belo perilo se samo te slobodno neso na pranje, či se je najmenje 2 vüri dugo močilo v vrelom lügi (napriliko v koriti ali škafi). Slam-njačo, pokrovec, blazino, poplon — gda smo že z njih potegnoli prevleč pa ga namočili v vrelom lügi — more dobro zvoščiti s taksov capov, štero namačemo v jecih, pa zatem djati na sunce. Takšo obleko, štera se ne da prati, tüdi moremo zvoščiti z jecijom ali pa s kakšim drügim vrastvom, štero nam zapove zdravnik. Pohištvo, štero se nahaja v betež-nikovoj sobi, či je je betežnik ravno nej hasnüvao, pa ravno tak tüdi op-rano pa ščiščeno Pohištvo se more djati na sunce. Slamo, ka se nahaja v betežniko-voj posteli, hrano, štera njemi ostane, pa smeti z betežnikove sobe se morejo žežgati. Jedilno pa pitveno šker pa posodo moremo z vrelov vodov ščista oprati. Postele, stolce, omare pa drügo Pohištvo, štero je nej pofarbano, se more z vrelim lügom pa z žajfov oprati, pofarbano ali finejše Pohištvo par drüga takša dugovanja se morejo oprati s takšim vraštvom, kak je zdrav' nik zapoved Sobo, v šteroj je ležao na koleri betežen človek, trebe z vapnom nama-zati (ešče zemlo tüdi); dveri, okna pa — či je soba popodena — tüdi pod se more z vrelim lügom ali pa z drügim vrastvom, štero je zapovedao zdravnik, razküžiti pa te oprati. Dveri pa okna na sebi morejo vudne pa vnoči na stežaj odprta biti. Vogr. t kraleski minister znotrašnji zadev. Kak so naši slovenski črnovoj-niki prišli na Srbsko bojišča. Piše: Gabor Pavel, poddesetnik, z Ivanec. Eti nakráci doli spišem kak daleč i kelko človek more pretrpeti z Božov pomočjov, dokeč nje mi je mréti! Zgodovmo, trplenje žalosti i nevole, glád i žejo stari domobráncov 20. pešpolka na jüž-nom bojišči, jas doli popisati ščem z Boga pomočjov. 1914-ga leta za mejsec August. Augustuša 24-ga dneva so nas pozvali že drügokrat pod orožje. V tom meseci .se je razlejala žalost po celom orsagi, poceloj Europi i skoro po ce-lom sveti, štere spomin ostane na stotine let. V tom meseci se je začnola naša žalost z vse mi nevolami i trplenjom, prišeo je čas na smrt pripravlanje! Za krala i našo lübo domovino smo pri-jali za orožje. Noj smo se pitali, či mo šli ali nej. Dužni smo spuniti za domovino i za krala, ka smo prisegnoli, zdaj či nam je živeli ali mreti: zapovedávle nam sveti! krao, dužnost nam j« spomiti dáno oblübo. Domačim kratko slovo: ,,z Bogom" Povemo i lübléni sladek znám Zadnji küš pode-limo. Mi v teškoj ločitvi od svojih serih stari-šov, od svojih tivarišic, od svoje deèice, od lüblenih bratov i sester, z ednov rečjov od vse rodbine i sosdeov, v skuzaj zatopleni se pelamo na delešnji sve, kam nas pozavle krale v poziv. V Kaniži so nam dáli orožje i nas poslali K Somogijszentmiklósi, gde smo se vadili mujštre eno osem dni. Spali smo pod strehov na lepoj olavi, i tak se spominali kak bo nadale. Za mejsec September. Septembra 1-ga smo se genoli z Somogjszentmiklosa. Večer v mraki smo prišli na postaje v Kaniži, gde je že Vnogi narod pričaküvao našo slovo, ali mi smo ne znali v šteri kraj de nam po-tüvati ? Edno smo znali, či duže dale, tem bli-že proti smrti. Ob deveti smo seli v vagone; podarijo nas zdaj gospodje z cigarami i z püše-cmi razcvetlenimi. Z füčka vlák : „Z Bogom ! Živio Vogrske!“ i v njem domovina tüdi Slovenska. Vlak se gene na južno, mi pa začne mo premišlavati dar gospode, šteri močno rani nam serce, ár vse to na žalost nas opomija da smsrt nemila proti se nam. (Dale.) Glási. Glási z Bogojine. Novinam se jáko veselijo. Eden 18 let star mladenec piše: »Komaj je slovenski list poldrügo leto med nami, pa mi teliko veselja i radosti deli, ka sam teliko ne meo v celoj mladosti do 18-ga leta . Te list je moj brat . . . Kda ga čtém, se mi vidi, - ka visiko častiti, jáko velikoga znánstva i modrošti gospod stoji pred menov ... V prèminolom májniki sem nájbole spozno toga lista telo, obráz i vse njegovo počütke i záto poželem. Vsaki tjeden ga prosimo, Naj pravičen boj pelá, Zmágo našoj stráni dá I lübézen do Bogá. —“ Tüodnet nam glasno tüdi ka v Bogojini teliko rož cveté, kak raalokde (vidili smo je sami. Vrednik^ i ka je polski pazitel dobo dalnogled, z šterim odzdaleč lehko opazi na pol! tolvajijo. Od naših vojákov. Vlovleni so: Cár Štefan z Poznanovec, Črnko Jožef z Mlajtinec, Felkár Andraš z Srdice, Flisár Ferenc Vučegomile, Flisar Štefan z Skakovec, Makovec Leopold z Dolnjih Slavič, Martinec Anton z Kroga, Ozvatič Štefan od Sv. Bedenika, Récek Imri z Sakalovec, Sadi Janoš z Pertoče. Mrtvi so: Kovač Ladislav z Sobote, Balaško Franc z Sobote, Kuhar Jožef, roj. 1894. leta iz 83. pešpolka i Radoha Štefan z Gumilic. Od toga slednjega je glas 4 NOVINE 1915. juli 4. poslao njegov poročnik Dr. Bartha, šteroga sluga je bio pokojni, v pismi na njegove stariše. Glasi se pismo sle-deče: »Jako poštüvani Gospod! Z globokov tužoostiov vam poročam, ka vam je sinü Števana, junija 12-ga po-poldné četrt na štiri en šrapnel vmoro. Šest mesecov sem bio ž njim vküp. Jaki, pošteni dečko je bio. Komaj se morem potolažiti nad njegovov smrtjov. V zasebni grob sem ga zakopao i sem lepi križ postavo na njegov grob. V zakritji je poleg méne ležao, kda je šrapnel k nam prileto. Mro je, ne da bi ednok spregovoro. Pri njem sem najšeo edno dopisnico vam naslovljeno, štero sem ma pošto dao. Pár njegovih koronic,. kda prilika bo, vam odpošlem. Klüč od njegove lade pri sebi mam. Sprejmite meje resnično sočütje. To-lažbo samo tak najdete, če se vdate v neskončnö Božo modrost. Z poštüvan-jom bivši gospod Štefanov : Dr. Bartha, poročnik." — Mrtev je tüdi Bózsa Kard bivši melinški vučiteo, v šteroga je strela vudrila na bojišči. Vsem se smilüj Srce Jezušovo. Nova meša bo julija 11-ga v Črensovcih i Türnišči. V Črensovcih de jo slüžo Gábor Hilarij, v Türnišči pa Györkös Gilbert, oba iz reda sv. Fran-ciška. Dragše bo vrástvo. Minister naš za notranje zadeve je novo ceno določo za vrástva, poleg štere določbe se je tá cena podiguola. Nova cena valá od julija 1-ga. Meša za pokojni trononasledniški par. Deca pokojnoga trononaslednika se je skoz Beča pelala v Arstütten, k slovesnoj čarnoj meši za pokoj ne stariše tü zakopane. Pri meši je nazoči bilo več oseb iz visoke králevske drüžine. Ceno živeža je določo sobočki okrajni glavar, Horvath Pavel. Brez-vestni oddajalci ne bodo meli tam tak Iehke prilike za vkanjüvanje. Za deset mesecov je pisao iz Ruskoga Horvat Imre z Dugovési. Láni septembra je premino. Piše ka je že 12 pisem poslao, a odgovoro pa ne dobo. — Ne mogo siromaček, da so se pisma pogübila i ne do žene prišla. — Ne mislimo zato včasi na smrt, če od naših ravno dugo ne smo čüli. Kolera. Bakteorologični zavod je spoznao, da je bratonski naglo vmrli človek zaistino od kolere mro. Pri drü-gih je nej dognano. Pio je Műre. Beteg se je na novo ne več pobüdo i pot na Štajar je odprta. — V Medjimurji se dale širi beteg. Zosmícani voják. JBaša l. vojaka so v Beltinci regrutje pri njegovoj lastiv-noj hiši zosmicali ar jih je lepo opo-minao, naj se ne derejo i jim napo-vedovao, ka v strelnih járkah njim že miné dobra volo. — Od tistih mao, ka so pravi dečki na bojišči, tei šmrk-lavci ostali mira i reda ne poznajo. Ne verno, majo tei tüdi stariše ? I po celoj kvajini so tak divji. Sestleten dečkec pa Novine. Z Bogojine nam pišejo . Položo sem ednoj materi šestletnoga sinű, ka z velikimi dečki bodi, kadi i božne reči poslliša. Ona je to nej znala. Da sem z svojimi očmi vido, je vervala. Malo zatém so prišlo Slovenske Novine v šterih se je dalo čteti : »Starišje, branite deci ka-jenje“. Mati je čtela to i zatém sinka predsé požvala pa njemi pravila: Tü v novinah jé notri, ka si kadio. Zakaj si delao to? Hapo se je jokati rekoč „Bog moj, Bog moj, Zakaj sem hodo z ovimi? Zdaj so ov gospod žalostui pa mama tüdi. Povejte, drago mamo, Novinam, ka več ne bom z ovimi hodo pa nej kadio, zato ka zdravji škodi. to". (Novine temi dečkeci odpüstijo, samo drüge tüdi more od kajenjá vkraj spravili. Vrednik.) Prošnja Rdečega Križa. Franc Sal-vator nadvojvoda, voditel Rdečega Križa z vüpanjom prosi znova dare za naše drage vojake, ar Starine se že zmenj-kavajo. Vredništvo Novin prevzeme vsaki dar, bodi si v penezah, bodi si v naravi i odpošli v dotično mesto. Türski sultan je obetežo na kamni v mehéri. Israel, berlinski profesor ga je gorrezo. Operacija se je posrečila. Najbole doji na Vogrskom Schreiner Jenőja Mirza imenüvana krava v Sop-ronpuszti, štera je zadnjo leto 9395 kil mleka dala z 302 kil zmočajom. Krava je z Nemčije od Rajne i küplena je leta 1909-a. Najnoveše. V Galiciji vse bole naprtdüjejo naše i nemške vojske. Že pri vodi Bug se bijejo i ruse stiskavajo, šteri se nazaj potegnejo že tüdi od Vistule. Na ruskom kraji edno mesto za ovov os-vojimo. Talijani se močno koijo, ali nikam nemorejo naprej priti, vsepovsed je krvavo nazaj pobijemo. V Belgradi smo pošilali ladje-fabriko. Pošta. Gomboc Jožefi žena. Ivanci. Tvoj mož je premino. Drvarič Števan. Vadarci. Vaš Ben-kič Števan rávnotak. Golob. Sebeborci. Vaš Gör Jožef je ranjen i vlovljen. Vsi trijó poz-vedávajte na: Hadifoglyokat Gyámolitó és Tu-dósitó Hivatal. Budapest, IX. Üllői-ut 1. — Edšidt Št. Gederovci. Vič. TOM G. G. Sinik. Brtalanič M. Krajna Graj Franciška. Gorica. Sömen Ana. Garežnice. Od vaših dozdaj z tá-bora nikši nevugoden glás ne prišo. Ješčnost. Jako razširjeno zlo je navada nešternih lüdi, ka dosta jejo pa s tem obteršijo želodec pa droba. Ta ječšnost ma zrok v različnih okolščinaj pa se ne da zlejka odpravili, zato ka dotični človek včasi čüti lakote, či na vgodi ješčnosti. Sčasom a vodi ješčnost s preobteršen-jom žalodca do motenja prebave, tak ka pa-roven človek stoji pred dvojim: ali more trpeti na motenji prebave, žalodčnih bolečin, krči, gorečici, stavlanji ali pa more stradati. Vsem, ki trpijo na motenji prebave, je preporačati, naj majo v hiži vsigdar Federove čščujoče, prebavo pošpešüjoče rabarbarske „E1 a-krug-íiče“, ka je včasi lejko rabijo pri želodènih bolečinaj, pri zagatenji, pri prepočasnom delanji črev pa pri drügih motenjih prebave. Vred postavijo odvajanje, vtišajo krč, zbolšajo krv pa je tüdi rabijo proti nezažejenoj debelošči. Te že davno preskušene, narahli pa za-neslivo delajoče odvajalna kruglice preporaéajo Vnogi zdravniki, pa nemajo škodlivih postranskih posledic. Zavolo rahloga učinka je tüdi ženske pa deca zavživlejo. 6 škatulic pošle samo za 4 korone 40 fil. franko lekarnar E. V. Feller, Stubica, Centrala 146 (ž. Zagreb) pa obednim naroči mo tüdi lejko 12 glažkov za 6 koron franko Fellerov bolečine vtišajoči ,,Elsa-Fluid", šteroga Vnogi zdravniki rabijo pa priporočajo proti reumatiánim, protinskim pa drügim bo-lečinam, tak ka mo meli to vnoge bolezni odpravlajoče vrastvo vsigdar pri rokaj. hajir. Hasek nam prinese živinoreja, či več skrbi obračamo na krmlenje. Skušeni gospodar zna, ka more Fellerov ,,Elsa“ živinski prah mešati med krmo, č ščé, ka bi njemi konji ostali zdravi, ka bi posteli debeli pa bi pridobili na šmeèavi, či šče, ka bi ko-" koši bole nešle, krave pa ka bi več mleka mele. V rabi je pri jezerih gospodarska]', zao-ka lüdi tek, pomaga prebavlati, pa ka omot-goči popolno izrablanje krme, prepreči nalez-live bolezni, krepi kosti, želodec pe živce. 5 škatul stane 5 koron, 1 škatula s pakivanjom 1 korone. Pravo se dobi samo pri lekarnar E. V. Feller, Stubica, Centrala 146. (z. Zagreb.), Kvar delajo stvarci v kűnji, v pivnici, v gredaj, v goricaj,. v sobi pa tüdi v šiali, zato ka mühe prle na nesnago, zatem pa nb hrano sedajo, jo ones-najžijo pa tak širijo betege; moli, listne vüši pa kébri v hiži Delajo kvar, stenice, buhe, vüši sopa lüdem pa.živinčetom natežavo. Vse te stvarce tak v sobi, kak v konji, v štali pa v ogradi včasi pa gotovo odpravi pravi Fellerov „EÍsa prah za stvarce" 1 štero je nalbolše vrastvo za preganjanje stvarcov. 5 velikih ška* ni stane 5 k., 1 škatula s pakivanjom 1 korone. Dobi se pa to pravo vrastvo samo pri lekarnari E. V. Feller, Stubica, Centrala 146. (ž. Zagreb.) Nyomatott az Egyházmegyei Könyvnyomda körforgó gyorssajtóján S*ombathelyen.