Poštnina platana v gotovini LetO LV.	V LJubljani, V SObOtO, dne 6. aVgUSta 1927 Št. 175. Posamezna številka 2 Din
Naročnina
pnevna Izdaja
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za Inozemstvo
mesečno 33 Din nedeljska Izdala celoletno v Jug o-slavili 80 Din, za Inozemstvo 100 D

VENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 stolp, petlt-vrsla tnali oglasi po 130 In 2 D, veCJl oglasi nad 43 mm vlSlne po Din 2-30, veliki po 3 ln 4 Din. v urediil&kem delu vrstica po 10 Din □ Pri vočlem g naročilu popual
Izide ob 4 zjulrej
fozen pondolIRo ln dneva po praznlKu
Uredništvo /e v Kopita rfevt ulici it. 61111 HoUoplal se ne vratafo, netranklrana ptama se ne spre/emato - Uredništva telefon it. 2050, upravntštva St. 2328
list sza slovenski naroči
Uprava /e v KopltarJ' račun: C/ublJana it na Inaerate, Sa rajev
evl ul.it. S Čekovni tev. 10.630 ln lO-J-ifi
it. 39.011.
ite, Šara/evoit.7363, Zagreb , Vraga ln Dana/ it. 24.797
„BIažev žegen".
Ko je zadnja Uzunovičeva vlada, v kateri (e tistih 75 dni sodelovala tudi SLS, sklenila, da se imajo tudi na Slovenskem zgraditi naj-prvo tri železniške proge, in ko je to vest objavil »Slovenec«, je vse žerjavovsko časopisje od »Jutra« doli do zadnjega zakotnega lističa začelo vpiti, da je tak sklep le farba-rija, v »Jutrovem« žargonu se je to reklo tedaj »Blažev žegen«. Dobil so se tedaj celo dobromisleči ljudje, ki so zmajevati z glavo, Boš, saj najbrže res ne bo vse skupaj nič. Tedaj so ljudje imeli dvoma, če se bo ta stvar ki je bila na zahtevo naših mož v vladi sklenjena, vzela res energično v roko in izvedla. Le preveč so bili ljudje vajeni čuti iz Belgrada o sklepih, ki niso nikdar postali dejanja. Koliko je obetal ljudem ta ali oni SDSar ali Ra-dičevec! Cele sklepe' so provocirali v Belgradu in v belgrajski vladi, v kateri je ta gospoda Slovenijo skoro ves čas tako zastopala, da ti sklepi nikdar niso postali dejanja. Zato ni čudno, če je »Jutro« uspehe SLS merilo po svojih »uspehih«. In ni čuda, če so po skušnjah take »jutrovske« politike tudi dobromisleči dvomili, če se bo SLS posrečilo Bklepe izvršiti.
Toda pokazalo se je tudi v tem slučaju, da so bili možje SLS, ki so Slovenijo to kratko dobo zastopali v vladi, rezani iz drugačnega lesa, kakor pa oni, ki so delali v vladi »sklepe« za arhiv in papirni koš. Danes lahko ugotovimo, da se bodo gradile vse tri želzniške proge, katere je sklenila svoječasna vlada Korošec-Uzunovič. Najprvo je bila razpisana »ddaja del za progo Rogatec—Krapina. S tem je bil podan prvi dokaz, da tak »Blažev žegen«, kakoršnega je po »Jutrovem« narečju prinesla SLS, vendar le nekaj zaleže in nekaj pomeni. Podan je bil nov dokaz, da je SLS v vladi dosegla stvarne koristi za Slovenijo. >.Tutrovcev« ta fakt, ki so ga sicer registrirali, ni motil, da ne bi naprej trdili, da SLS v vladi — za Slovenijo ni nič dosegla. In vidimo, da se čisto nič ne ženirajo, trditi to še naprej istočasno, ko morajo registrirati nova dejstva izza časa vlade SLS.
»Službene Novine« od 3. avgusta 1927 objavljajo razpis del za zgradbo nove železnice St. Janž—Sevnica. S tem so razpisana dela že za zgradbo druge železnice, ki jih je v Sloveniji sklenila graditi zadnja Uzunovičeva vlada, v kateri je sedela SLS t Zgodilo pa se je, da je ta fakt o razpisu del za zgradbo železnice Št. Janž-Sevnica registriral tudi sinoč-nji »Slovenski Narod« registrila v isti številki, v kateri je napadel SLS, da za Slovenijo ni nič dosegla. To do brumnosti nerodno glasilo Zerjavove SDS je namreč sinoči pod debelim naslovom napadlo dr. Korošca radi njegovih govorov v Kranju in na Viču, češ, da SLS, ko je bila na vladi, ni znala in ni mogla nič doseči, vsled česar tudi dr. Korošec ni nič govoril o »dosedanjih klerikalnih uspehih«. Res je, dr. Korošec o uspehih SLS ni govoril. To pa iz preprostega razloga, ker mu to ni potreba. Ljudstvo dobro ve in zna, kaj je SLS dosegla v teku svojega 75 dnevnega vladanja, pa najsi SDSarski tisk še tako skuša te resnične in realne uspehe utajiti, prikrit in zamolčati. In čudno bo gledal tisti bravec, »jutrovskega« časopisja, ko bo na eni strani bral, da SLS ni nič dosegla, na drugi strani pa bo bral, da se pričenja že z gradbo druge železniške proge, ki jo je njegov tisk krstil za »klerikalni Blažev žegen«. Pa »jutrovcev« tudi to ne bo izmodrilo. Njihov tisk bo še naprej tajil, lagal in klevetal SLS, češ, da za Slovenijo ni nič dosegla. Saj drugega od tiska take sorte in takega duha niti pričakovati ne moremo.
Sedaj se izvršujejo tudi preddela že za tretjo železnico, ki je bila po zaslugi SLS sklenjena za Slovenijo. In tudi ta železnica se bo gradila in zgradila vkljub vpitju nasprotnikov. Slovensko ljudstvo bo reklo: Ko bi SLS v kratki dobi 75 dnevnega vladanja ne bila dosegla prav nič drugega kot to, da je s svojim Intenzivnim in nepopustljivim delom omogočila, da se začno na Slovenskem graditi kar tri železniške proge, bi bila dovolj storila. Te tri železnice bodo za vedno zvezane z imenom SLS! In vendar je znano, da te tri železnice niso edini uspeh SLS! To je samo en del tega, kar je SLS prinesla svojemu narodu od svojega 75 dnevnega vladanja.
Na podlagi ugotovljenih laktov in nn nn podlagi pisarjenja »jutrovskega« tiska bi si pa mi dovolili vprašati:
Zakaj pa niso dr. Žerjav in drugi na-
sprotniki SLS, ki so sedeli v vladi leta in leta, že pred leti izvojevali teh uspehov? Zakaj so te uspehe prepustili SLS? Zakaj? Odgovorite na to! Potem pa napadajte in lagajte dalje! Pa ne bodo odgovorili! Kajti je še en fakt, ki ga moramo pribiti: Ko so stranke »jutrovskega« tiska bile na vladi, so imele pokazati le en uspeh: Vedno večje proračune, vedno
večje davke, od katerih pa ni niti en ficek prišel nazaj v Slovenijo!
Zato tudi razumemo, zakaj ta gospoda hoče utajiti uspehe SLS! Le tajite naprej! In ko bi o teh uspehih molčali vi in mi in oni, bi vpilo kamenje na zgradbi tistih železnic, ki jih je izvojevala SLS in ki ste jih vi zasmehovali z »Blaževim žegnom«!
Dr. Korošec o nastopu opozicije v fin. odboru.
FINANČNI ODBOR JE DOIGRAL SVOJO VLOGO. - NJEGOV NASTOP ZA VLADO BREZ VSAKEGA POMENA. — PROTIDRŽAVNI NASTOP SV. PRIBIČEVIČA. - SAMO-STOJNODEMOKRATSKA STRANKA SE JE POSTAVILA IZVEN ZAKONA. — KOMUR JE ZA MIR IN RED V DRŽAVI, SE NE MORE VEČ DRUŽITI S SDS.
Maribor, 5. avgusta. (Izv.) Danes je prispel v Maribor načelnik SLS g. dr. A. Korošec. Vaš dopisnik je porabil to priliko, da ga je zaprosil za njegovo mišljenje o najnovejših političnih dogodkih.
G. dr. Korošec je Vašemu dopisniku odgovoril sledeče:
»Najnovejši politični dogodek je pač včerajšnja debata v finančnem odboru. Samo po sebi je razumljivo, da vlada ni prišla v odbor, ker je bila večina v njem že a priori za vlado nesigurna. Kako dobro je presodila položaj, so pokarala dejstva. Ko je bila 1. 1924. naša stranka z Davidovičem na vladi, tudi po prvem ponesrečenem poskusu nismo več šli v finančni odbor, ker smo se smatrali za nesi-gurne. Sedaj, ko stojimo v volivni borbi, je ta nesigurnost bolj slučajna, kakor politična. Komur se mandat maje, je nezadovoljen z vlado. Sedanji finančni odbor j« s tem, da je pokazal svojo protivladno večino, doigral svojo vlogo. Za njim ne stoji več nobena odgovorna vlada, sedanji vladi pa ta položaj v finančnem odboru ne more škoditi, ker itak z volitvami apelira na narod. Fin. odbor je s tem postal navadni volivni odbor, v katerem razglašajo z visoke tribune vse nezadovoljne stranke svoje pritožbe in uganjajo volivno agitacijo in celo demagogijo. Vlada ne more več z njim sodelovati, ker vendar ne more biti odgovorna in odvisna od svoje najljutejše opozicije in ker v volivnem času ne more računati z objektivnimi ukrepi opozicije. To je tudi za vsakega političnega, abecedarja jasno ko beli dan.«
»Kaj pravite, g. doktor, k Pribičevičeve-mu govoru v finančnem odboru?«
»Čujte, to je resna, zelo resna stvar. Ako bi kak komunist ali socijalist tako govoril, bi bil takoj pod ključem. Ce bi bila tudi resno proti njemu nasilja, česar pa, sodeč po govorjenju njejjpvih pristašev v Sloveniji, ne verjamemo, nima pravice govoriti o revoluciji, četudi se sklicuje iz strahopetnosti previdno na Gambetto. Pribičevičeva vlada je vprizarjala pri zadnjih volitvah zelo huda nasilja proti nam, pa niti na misel nam ni prišlo, da bi se igrali z besedo revolucija in eventuelno gledali po nelegalnih sredstvih. Nam se tudi pod Avstroogrsko niso godila taka volivna nasilja kakor pod Pribičevičevo volivno vlado, vendaT nismo v mislih stokali po Avstriji.
Samostojno-demokratska stranka se v tej volivni borbi postavlja izven zakona, ker hoče rušiti državljanski mir v državi. Zato se je je ogibati, kakor zdravemu človeku kuge. Kdor je za mir in zakonitost v državi, se po zadnjih Pribičevičevih izjavah, danih na raznih mestih, torej dobro premišljenih, ne more več družiti s samostojno demokr. stranko.
Vendar pa celi zadevi, čeravno je resne narave, ne manjka tudi komične primesi: Človek, ki je kriv tolikega političnega nasilja, katerega pristaši še danes delajo največ z grožnjami, kako bi eventuelno, ako bi zopet kdaj prišli v vlado, po volitvah preganjali in pritiskali vse, ki jim sedaj ne parirajo, pa preti z revolucijo in ilegalnimi sredstvi sedaj, ko se mu ne godi več dobro. Jugoslovanski Gambetta se ne boji samo klerikalnega zmaja, ampak tudi sedanje volivne vlade.«
Prazna demonstracija pašicevcev
proti vlada.
r Belgrad, 5. avg. (Izv.) Predsednik finančnega odbora Radonjič je danes poslal predsedniku vlade pismo, v katerem ga naj-preje obvešča o včerajšnjih sklepih finančnega odbora, nato pa pravi:
»Dobro vem, g. predsednik, koliko ste se v mesecu maju tega leta brigali in kako pazljivo ste spremljali delo finančnega odbora, po je bilo potrebno s finančnim odborom izvesti uredbo o državnem odboru, o graditvi novih železnic, o porabi vsote od nominala 15,000.000 Din posojila in drugo. Zato sem prepričan, da se Vaše zanimanje za delo finančnega odbora sedaj ne bo zmanjšalo. Z ozirom na ČL 10. fin. zakona je namreč finančni odbor tudi sedaj, ko je narodna skupščina razpuščena, neokrnjeno kompetenten v tisti meri, kakor je bil kompetenten za časa, ko je bila narodna skupščina zbrana. Gospod predsednik, v pismu Nj. V. kralju 14. julija t. 1. ste posebno naglasili potrebo, da se ukrene vse, da se odstrani gospodarska kriza in zagotovi intenzivni gospodarski razvoj države posebno sedaj, ko se je gospodarska kriza
povečala radi suše in je slabo upanje na izvoz in ko ljudstvo pričakuje hitrih korakov. Zato je potrebno, da finančni odbor s kraljevsko vlado čimpreje stori potrebne korake, da se ta akutna kriza ublaži s potrebnimi ukrepi. Niti najmanj ne dvomim, da bo gospod predsednik kraljeve vlade z njegovimi tovariši v vladi tem vprašanjem pred vsemi drugimi posvetil vso pozornost. Zato mi je čast, Vas, gospod predsednik, prositi, da me obvestite, kdaj boste lahko prisostvovali seji finančnega odbora, da lahko pravočasno obvestim člane finančnega odbora in sejo pravočasno sklicem.«
Tudi to pismo, kakor tudi včerajšnja seja se smatra kot demonstracija pašičevcev, posebno Radonjiča, ki je pri kandidaturi v su-botiškem okraju propadel in se hoče na ta način nad vlado maščevati. Smatra se, da bo ta demonstracija ostaal brez vsakih posledic. V splošnem se misli, da se je že likvidirala. Predsednik vlade Velja Vukičevič je danes izjavil, da bo tekom jutrišnjega dneva predsedniku finančnega odbora dal odgovor.
Volivno gibanje.
č Zagreb, 5. avgusta. (Izv.) Samostojni demokrati so danes vložili listo za mesto Zagreb. Nosilec je dr. Ivan Juriša, advokat in kr. notar.
č Skoplje, 5. avgusta. (Izv.) Snoči je policija izvršila hišno preiskavo na stanovanju Radičevega agitatorja Jovaua Markoviča. Podrobnosti niso znane.
• č Skoplje, 5. avgusta. (Izv.) Radikal 011-ša Eleaovič je izjavil, da bo Nastas Petrovič sprejel kandidaturo kot nosilec tretje radikal-
ne liste za Skoplje. To bo storil Petrovič po priporočilu glavn. odbora radikalne stranke.
č Mostar, 5. avg. (Izv.) Sarajevsko okrožno sodišče je odobrilo listo Radičeve stranke, katere nosilec je Avgust Košutič.
č Veliki Bečkerck, 5. avg. (Izv.) Danes so Madjari sklenili sporazum z radikali za volitve v gornjem Banatu. Nosilec liste bo dr. Momčilo Niučič. Madjarska kandidata pa bosta kandidirala v mostu in okraju Veliki Beč-kerek.
Darujte za Ljudski sklacTŠLS !
Obnova odnošajev z Albanijo.
Belgrad, 5. avgusta. Sinoči je odpotoval
v Split, odkoder se po morju odpelje v Drač, naš novi odpravnik poslov v Tirani g. Mili-voje Milčič. Z njim je tajnik Dragan Jovano-vič in par nižjih uslužbencev. Obratno za prve dni prihodnjega tedna pričakujejo v Belgradu prihod albanskega podanika, ki bo po vsej priliki zopet Cena beg.
Dunajska občinska straža razpuščena.
v Dunaj, 5. avg. (Izv.) Zvezni kancler dr. Seipel je obvestil dunajskega župana dr. Seit-za o protesta, ki ga je vložila medzavezniška vojaška komisija radi dunajske občinske straže. Dr. Seitz je v svojem odgovoru rekel, da ta protest v mirovni pogodbi ni utemeljen in da čl. 123. sanžermenske pogodbe daje samo pravico, zabraniti prekoračenje skupnega števila oborožene sile. Ureditev policijske službe pa je notranja zadeva Avstrije. Zahteva po razpustu občinske straže pomeni prekoračenje delokroga te vojaške komisije. Dr. Seitz je zahteval od zvezno vlade, da vloži proti tej zahtevi likvidacijskega odbora ugovor.
Protest medzavezniške vojaške komisije pa je postal brezpredmeten, ker je dunajski župan sedaj odredil, da se dunajska občinska straža razpusti. S tem ni podan noben povod več za kake zunanjepolitične komplikacije.
Češki narodni socialisti stopilo v vlado.
v Praga, 5. avg. (Izv.) V današnjem
uvodniku pripravlja »Češke Slovo« pristaše narodno socialistične stranice na skorajšnji vstop stranke v vlado. List piše, da je ministrski predsednik Švehla izjavil, da je nezdravo in nenormalno, če velik del delavstva ni zastopan v vladi. List pravi, da je istega mnenja in da smatra za mnogo bolj koristno, sodelovati pri novih zakonskih načrtih, ob njih nastajanju in že takrat zabraniti kake neugodne posledice, kakor pa ostajati še nadalje v brezplodni opoziciji. 0 vstopu narodno socialistične stranke v vlado bo odločal prihodnji stiahkin kongres.
Veliko ogorčenje rad? obsodbe Sacteja in Vanzettija.
v Pariz, 5. avg. (Izv.) Mednarodna strokovna konferenca je pričela današnjo sejo z burnimi protesti proti obsodbi Sacceja in Van-zettija. Predsedenik Jouhaux je v ostrem govoru dal izraza svojemu ogorčenju in rekel, da je ta nečloveška in nepravična razsodba izzvala obsodbo vsega sveta. Predlagal je, da delavstvo povsod priredi protestna zborovanja proti tej razsodbi.
Tudi vsa pariška javnost je ogorčena, ker je bil zavrnjen predlog na obnovitev postopanja Sacceju in Vanzettiju. Odbor za obrambo Saccoja in Vanzettija namerava v torek popoldne prirediti v Parizu velike manifestacije. Vlada bo najbrže te manifestacije dovolila.
Snoči so priredili velike manifestacije za oba obsojena tukajšnji komunisti .Govorniki so ostro napadali ameriško vlado. Po končanem zborovanju, na katerem je bilo več tisoč udeležencev, je prišlo do spopada s policijo. Bilo je ranjenih 12 manifestantov in 12 stražnikov. Ker so se bali demonstracij, je policija zastražfla ameriško poslaništvo in generalni konzulat. Sestri Vanzettija Luigini ameriška vlada ni dovolila potovati v Ameriko. Včeraj jo je posebna delegacija odbora za obrambo Saccoja in Vanzettija poklicala iz Boulogne sur Mere v Pariz. Komunisti so sklenili na svojem zborovanju, da bod za slučaj, da se izvrši smrtna obsodba, proglasili 24 urno splošno stavko po vsej Franciji.
v Rim, 5. avg. (Izv.) Italijansko časopisje časopisje piše o predstoječi izvršitvi smrtne obsodbe nad Saccojem in Vauzeltijem še precej umerjeno. »Corriero d'Italia« pravi, da razsodbe ni mogoče označiti kot kivčne, da se pa izvršitev smrtne obsodbe čez toliko let po proglasitvi nikakor ne da opravičiti. Tu držav ni brez krivde. »Popolo d'Italia< pravi, da je smrtna obsodba nov dokaz neprijatelj-stva proti ltalijL
Pod drugo krinko.
SDS je 6. t. m. dopoldne vložila pri ljubljanskem deželnem sodišču po dolgih prerekanjih in notranjih razprtijah in po naravnost obupnem lovu za osebami, ki naj bi privabile vsaj volivcev, svojo kandidatno listo za Kranjsko. Pravi, da je to lista »Naprednega bloka«, oficiolno ime ji je pa »Združena slovenska gospodarska lista«. V resnici pa je to lista SDS ali Žerjavova lista, kajti tistih par NSS-arjev in samostojnih kmetov, ki je na njej, niso predstavitelji katerih strank, ampak so posamezniki, ki so iz svoje prejšnje stranke prešli enostavno s kožo in kostmi v SDS. To so ljudje, iz katerih politične zgodovine je znano, da so svoječasno vedeli povedati o SDS in njenem leadru dr. Žerjavu vse drugo, samo dobre besede ne. Ta pisana družba se tedaj predstavlja zdaj kot »združena slovenska gospodarska lista«, se torej ne upa nastopiti niti kot SDSarska, kar v resnici je, pa tudi ne kot »napreden blok«, ker ti kandidati sami dobro čutijo, da niso niti napredni, niti kak blok. Daleč je prišla slovenska SDS, da se sramuje pred slovenskimi volivci že svojega lastnega imena!
Nosilec liste je dr. Gregor Žerjav. Kot okrajni kandidati pa nastopajo: Janez Kušar iz Notranjih goric, znan po svoji nekdanji gonji proti »stranki advokatov«, kakor je na-zival svoječasno naše liberalce. Kušar kandidira v okrajih Kamniku in Ljubljani—okolici. Njegov namestnik je v obeh okrajih Kajetan Pogačnik iz Kamnika. Ta gospod je še celo v Kamniku prav malo znan. V okrajih Kočevju in Krškem kandidira prof. Anton Jug, ravnatelj liceja v Ljubljani. Ta kandidat je predsednik Zveze kulturnih društev, kar naj zadostuje za označbo kandidata in tudi organizacije same. Njegov namestnik je trgovec Josip Oberster v Sodražici. V okrajih Črno-nomelj in Novo mesto kandidira Klement Be-lovskv, posestnik iz Mirne. Gospod Belovsky je v politiki novinec. Dosedaj ni nastopal kot pristaš SDS ter se je svoječasno skušal približati celo naši stranki. Ko je videl, da tu ne bo nič, se je obrnil k SDS, kjer pa ni dosegel
drugega kot brezupno kandidaturo v dveh okrajih, kjer kandidat SDS prav gotovo ne bo nikoli izvoljen. Namestnik v teh dveh okrajih je Janko Smuk, župan iz Podzemlja. Smuk je bil v Podzemlju pred kratkim izvoljen za župana kot pristaš SKS, 110 radovedni smo, če se s tem njegovim najnovejšim korakom strinjajo tudi njegovi volivci. Prepričani pa smo, da bo radi Smukove kandidature na listi SDS, dobila ta stranica v Podzemlju samem najmanjše število glasov, kolikor jih je sploh kdaj dobila. V okraju Kranj kandidira tržiški župan Ivan Lončar. Lončar je bil v četrtek izvoljen za župana komaj še r malenkostno večino in še to na podlagi kompromisa in s podporo »razredno-zavednih« socialistov. Njegov namestnik je gostilničar Anton Križnar iz Stražišča pri Kranju.
V okrajih Litija in Logatec kandidira RudolI Juvan, uradnik mestne zastavljalnice v Ljubljani. Od nekdanje NSS, ki je imela svoječasno izglede, da zbere krog sebe vse slovenske liberalce ,je prestopilo k SDS le kakih 20 oseb z g. Juvanom na čelu. Večinoma so to mestni uradniki, kamor spada tudi g. Ivan Tavčar, oblastni poslanec in uradnik Delavske zbornice. Namestnik Ju-vana je sirom Notranjske dobro znani lesni trgovec Karel Kovač iz Starega trga pri Ložu. Pri letošnjih občinskih volitvah v Starem trgu je bila njegova lista razveljavljena, ker sta bila na njej dva podpisa ponarejena.
Zadnji kandidat v okraju Radovljici kandidira v okraju Radovljici večni kandidat SDS Josip Ambrožič, obrtnik v Ljubnem na Gorenjskem. Njegov namestnik je Franc Rupnik, vpokojeni strojevodja v Ljubljani. Skupno kandidira na listi SDS sedem oseb za poslance ter šest namestnikov. Od teh so po poklicu en politik (dr. Žerjav), dva državna in dva mestna nameščenca, trije posestniki (ne kmetje), trije gostilničarji in trgovci-in dva kmeta, biv?a pristaša SKS (Kušar in Smuk). Slovensko ljudstvo bo preskrbelo, da bo ta pestra družba ostala slejkoprej lepo doma.
kia kulis.
Ljubljanski pribičevičijanci so še le po težkih notranjih bojih prišli do ponesrečene kandidature g. dr. Kramerja. Takozvani brezpogojni Zeravovi pristaši so želeli, da dr. Žerjav kandidira za ljubljansko mesto. Toda na prvem zaupnem sestanku ljubljanskih es-deesarjev je dobila kandidatura dr. Žerjava za Ljubljano le relativno večino, a absolutna večina je bila proti njej. Vsled tega je nastala pri »brezpogojnih« velikanska kousterna-cija. Kako so vsled tega nepričakovanega poraza zgubili glavo, se vidi najbolj iz tega, da se je iz njihovih krogov širilo pesimistično mišljenje, da je tudi v ljubljanski oblasti njihov mandat za vedno izgubljen. •
Za dr. Žerjavom je dobil relativno največ glasov dr. Bohinjec od Okrožnega urada. Njega propagira struja, ki se ji ie zastudila prazna »farška gonja«, neprestano denunciranje slovenstva in teroriziranje lastnih pristašev in ki hoče pomladiti demokratsko stranko s pravim demokratizmom, s svobodo in po-
sebno s socialnim delom, ki je ped sedanjim vodstvom popolnoma zanemarjeno. Ta struja nima nič opraviti z različnimi nacionalizacijami, s podporami od strani prejšnjih vlad in z bogatimi dneski nekaterih bank in industrij v Sloveniji. Njihovi prsti so čisti.
Tretja struja v ljubljanski pribičevičijan-ski stranki je, ki bi hotela kandidaturo ali urednika ali gospodarskega strokovnjaka, kateri bi se naj ne bavil toliko s časnikarskim bojem, temveč z resnim gospodarskim delom. Tudi ta resna struia ni mogla prodreti.
»Brezpogojni« Žerjavovci so po poteku tega zaupnega sestanka nihali med Ribnikar-jem in dr. Kranierjem. Ribnikar bi jim bil ljubši, ker stoji bližje Žerjavu, toda sami so uvideli, da bi bila ta kandidatura v sedanji dobi nemogoča in smešna in za to so se nazadnje težkega srca odločili za brezupno kandidaturo dr. Kramerja, za katero vlada tudi v lastnih krogih največji desinteressement.
Kako pojmuje SDS zaščito uredništva.
Sedaj, ko se tisk SDS razteguje v samohvali o ljubezni do iiradništva, bo na to vročo ljubezen kak mrzel ovitek prav primeren. »Jutro« je dne 26. marca 1925, torej pod vlado PPZ,' takrat, ko bi bila SDS za uradništvo lahko vse storila, pisalo takole:
Osobje v javni upravi mora služiti državi in mora biti razmeščeno tako kot to zahtevajo javni nacionalni in državni interesi. Osebna udobnost posameznikov mora stopiti v ozadje, v ospredje pa programska misel, kdor f< srcem služi državni ideji, naj dobi prostor tam, kjer lahko tudi kot državni uradnik v prostem času svoje moči na prosvetnem polju posveti delu, s katerim utrjuje državno misel, vernost do ustave, notranjo konsolidacijo. Separatistični uslužbenci morajo postati neškodljivi in prvi korak za to je premeščenje v kraje, kjer strup defetizma plemenske mrž-nje itd. ne moro preizdatno učinkovati. To so kraji službenega poboljševanja. Ako tudi to ne zaleže in če se izkaže, da nekateri državni uslužbenci vobče niso več sposobni poboljša-nja, potem je treba plevel izruvati s korenino vred. Ti posamezniki no spadajo več v držav-
službo. Na tem stališču stoji današnja uprava in bo nadaljevala to smer, ali je klerikalnemu
časopisju to všeč ali ne.«
Tako je zagovarjala tedaj SDS preganjanja in suspendiranja državnega uslužbenstva. Ni ji bilo dovolj, da je posameznike materijel-no uničila. S tem pisanjem je slovensko urad-ništvo denuncirala kot protidržavno, kot se paratistično in škodljivo za državno službo. Tako je »Jutro« pisalo o uradnikih, ki imajo najodličnejšo strokovno kvalifikacijo in katerim so to kvalifikacijo zapisali predstojniki, ki so po političnem prepričanju pristaši SDS.
Kaj bi reklo »Jutro«, če bi to filozofijo uporabila SLS, kadar je na vladi? Ne bo je, bodite brez skrbi! Veliko dragocenejša je zanjo zavest, da vselej v opoziciji in na vladi z odprtim licem stopi pred državno uradništvo in se sklicuje na svoje pravično in pošteno ravnanje. Čeprav je med uradništvom veliko hudih pristašev SDS, mora ta trajna in tako kričeča razlika v obnašanju ene in druge stranke končno tudi najzakrknejšim zaslep-ljencem odpreti oči. Kdor si zopet želi preganjanj in poniževanj naj voli SDS!
Kronski vpokojenci.
Časnikarska polemika, ki se je razvila o priliki obdavčenja kronskih upokojencev, je nam prinesla popolno jasnost v našo situacijo. »Jutro« in »Slov. Narod« sta z naravnost zlobnim zavijanjem resnice uporabila našo bedo za volivni manever ter metala s huronskim vpitjem kamenje na ono politično stranko, ki se je ves čas z resnim delom in uspehom trudila za bedne kronske upokojence.
Vsak dvom je sedaj razpršen: na eni sira-ni brezdelnost, vpitje, zlobno natolcevanje, glorija SDS in volivna kampanja, na dragi
Občinske volitve na Jezici.
strani pa dostojna in stvarna razprava, delo in uspeh. Povejte nam, gospodje pri SDS, ali ste šc storili katerikrat kaj za nas? Ali ste se kaj pobrigali takrat, ko sto imeli vso moč v rokah in ko smo Vam pošiljali deputacije in nobroj prošenj? Nič, prav čisto nič! Ali menite, da smo tako nerazsodni, da ne znamo ločiti resnice od teži? Predobro vemo, kdo nam je kaj priboril in kdo prav nič, 7, zabavljanjem in lažjo se ne damo preslepiti! Zares nerazsodni morajo biti tisti, ki Vašemu natolcevanju verjamejo! Zame in večino mojih sotrpinov je stvar popolnoma jasna.
Kretski uDokoienec,
V nedeljo vsi na voliite! Boj za občino se bliža svojemu koncu V nedeljo bo Ježica zopet slavila veliko zmago SLS. Zastonj so laži ierjavovcev, ki se berejo po »Jutru« in »Domovini«. Zastonj so vsi napori večnega gerentskega kandidata Hvast-nika, učitelja Germeka, Tajčarjevega Kocjana, Rbidovega Načeta in drugih, ki hočejo pod »napredno gospodarsko listo« uloviti kaj volivcev. Njihovi lastni prijatelji izjavljajo, da jih ne bodo nikdar volili. Vse krogljice bodo padale v nedeljo v (retjo (Ahlinovo) in četrto (Scverjevo) skrinjico I
Pevskemu društvu »Zori«. V voiivnem boju trosijo žerjavovski listi laži o našem sovraštvu zoper »Zoro«. Ugotavljamo pa, da smo delo »Zore« vedno pozdravljali in podpirali. Če se pa »Zora« hoče boja in se pusti esdeesarjem zlorabljati v politične namene, smo tudi mi pripravljeni zavzeti primerno stališče. Naša vrata so bila »Zori« vedno na stežaj odprta, nikdar pa ne bodo žerjavovskim agitatorjem. Čo se pa >Zora« istoveti z njimi tedaj je naše stališče napram njej jasno!
Obrtniki, trgovci! Vsi smo prepričani, da je vsa občina z brezpomembnimi izjemaim na strani SLS. Tudi nasprotniki priznavajo, da bo SLS v nedeljo ne samo sijajno zmagal, ampak znatno napredovala. Kmetsko in delavsko ljudstvo strnjeno koraka v vrstah SLS. Kdo izmed nas obrtnikov in trgovcev ne bo šel z večino našega ljudstva? Vsi vemo, da je tudi naše mesto v SLS, ki ima pri nas najmočnejše in najbolj disciplinirane organizacije. Največ zastopnikov našega stanu kandidira na tretji (Ahlinovi) listi, zato bodo v nedeljo naše krogljice padle v tretjo skrinjico!
Vsi dopoldne na volišče! Volitev se vrši od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne. Mi gremo volit dopoldne. Povejte to vsem prijateljem! Kdor ostane doma, pomaga nasprotnikom. Kdor ni z nami, je proti nam.
Radičevi s.iniostojuoži zlezli pod Žerjavov klobuk. Ze nekaj dni smo opazovali, kako so stikali glave Čeren, Plevnež in Krašon z Germekom
io Hvastnikom. Slutili smo, da se nekaj kuha. V obupu, ki se je samostojnih lotil, ker so videli, da ne bodo dobili niti toliko glasov, kolikor so imeli na njej podpisov, so Sli in so zvezali z Germek-Hvastnikovo listo — zato da bodo tem temeljiteje pogoreli. Imeli smo priliko, da smo govorili z nekaterimi odličnimi kandidati z liste samostojnih, ali vsi so nam zatrjevali, da je bila ta zveza sklenjena brez njihove vrednosti, da je nikakor ne morejo odobravati in da ne bodo šli volit, ker nočejo pod nobenim pogojem, kakorkoli pomagati za slovensko kmetstvo najbolj škodljivi stranki. Smatrajo pod svojo častjo, storiti kaj takega. Nam je prav, da je prišlo do te zveze; borba bo tem lažja.
Tomačevei in Jarčani! Jutri v nedeljo, 7. avg. vsi na volišče! Nihče ne sme manjkati; tudi morebitno slabo vreme ne sme nikogar zadržati! Volitve bodo trajale od 8. ure zjutraj do 5. ure po-poldnet Vse naše krogljice morajo v 4, skrinjico, na kateri kandidirajo najboljši naši zastopniki: g. Plevnik, g. Avbelj in g. Srakar A. iz Tomačevega in g. Dimnik M. in g. Avbelj iz Jarš. Na nobeni drugi listi nista zastopani obedeve naši vasi. Vse kroglice domačim zastopnikom v četrto skrinjico!
Županova »plača«. Demokrati in še neki drugi uganjajo v tej volivni borbi demagogijo s »plačo«, ki jo baje' dobiva župan. V svojem časopisju so zakričali: glejte, kako se po nepotrebnem troši občinski denar! Župan dobiva letno 10.000 dinarjev! V svoji nesramnosti pa ne povedo, zakaj jih dobiva. Ko bi namreč povedali, da mora kriti s tem denarjem vso uradno dostavnino, vse raz-glasne stroške, skrbeti za lokal, za razsvetljavo in kurjavo istega, opravljati brezplačno vsa urndna pota itd., vedo, da njihova demagogija ne bi prav nič vspela, ker bi vsak uvidel, da županu od tega zneska ne ostane popolnoma ničesar. Kdor ve, da je prvi pogoj dobrega gospodarstva red v poslovanju, ve, da je ta izdatek najbolj potreben. Resnica pa je, da obstoji v poslovanju naše občine vsestranski red, česar ne more nihče zanikati.
Pismo iz Hrvatske.
Tudi tukaj se je že začelo volivno gibanje, ki se bo razvilo pred volitvami v strasten volivni boj, ki bo vse drugačen kot v Sloveniji. Tu bo šlo to pot prvič za zlomitev Radiča in njegove porodice. Ze sedaj se vrše volivni shodi, toda ne v prid Radiču, ki doživlja skoraj povsod velike blamaže. Tako se mu izneverjajo njegove bivše najjačje trdnjave, kot Vinkovci, Slatina, Osijek, skoro vsa Zagorska, da o Zagrebu ne govorim. Nič več mu nc koristijo fraze, kakor: Faljen Isus i Marija, dole pokvarena gospoda, živeli se-ljaci itd. Kmetje se mu smejejo; njegova avtoriteta izginja.
Glavni boj tvori proti njemu Hrvatski blok, vkaterem so se združili dr. Buč, kateri stoji še na starem Radičevem programu republike, dalje federalisti dr. Polič, Bazala in drugi, in Starčevičanci. Ti so si izbrali za volivni program: ban, hrvatski sabor, izenačenje davkov, svoje finance in gospodarstvo ter revizijo ustave. Za to stranko stoji velika večina hrvatske inteligence. Brez dvoma bi se temu bloku pridružila Hrvatska pučka stranka, ki stoji skoraj na istem programu, kakor Hrvatski blok, da ni uvidela takoj, da bi bila zapostavljena. Hrvatski blok ji je nudil eno sigurno mesto, dočim stoje interesi HPS sedaj, ko nastopa samostojno, veliko bolje. Nazadoval bo brez dvoma na celi črti Pribičevič. Izgubil bo celo v Liki, kjer je imel do sedaj ogromno večino glasov. Ljudje so uvideli, da je njegov program nesmisel in pa — da se je za stalno onemogočil v Belgradu, V poštev pride še radikalna stranka, ki pa bo na Hrvatskem znatno padla, posebno v Slavoniji na račun demokratske stranke.
Volivni izidi bodo prinesli na Hrvatskem gotovo iznenadenje. Sicr se še po mandatih ne ve, koliko jih bo izgubil Radič, sigurno pa računa Hrvatski blok na preko 8 poslancev, dočim bo dobila Hrvatska pučka stranka okoli 3 (v varaždinski županiji eden siguren), po glasovih pa brez dvoma večje število, kakor zahteva količnik za 3 poslance. V zadnjem času je namreč razvila živahno agitacijo, tako, da so po cele vasi v rokah pučkašev in to posebno v Zagorju, kjer kandidira seljak Marjan Bosančič, v varaždinski okolici, kjer jc nosilec liste dr. Janko Šimrak in po Medji-murju, kjer deluje oblastni poslanec dr. Keč-keš. O volivni borbi bomo še poročali.
A Demokratski blok. Tako se imenuje bilka, na katero se obešajo slabe nade žer-javovcev in pribičevičijancev. Toda kdo bo po sedanjem stanju tega vprašanja sestavljal demokratski blok? Davidovičevi demokrati ostanejo v vladi z radikali skupaj. Radič noče o samoslalnih demokratih nič vedeti, srbski zemljoradniki še manj, tako da za ta blok ostaneta nazadnje samo Pribičevič in Žerjav. Na Zdravje!
A Seljakom je dr. Žerjav napisal v »Domovini« poseben poziv naj gredo volit SDS. Naj seljaki le volijo Žerjava, slovenski kmetje pa bodo volili SLS.
A Jasno ozračje je naredil dr. Žerjav. Tako pravi v »Domovini«. Med SDS in »sa-mostojneži« se je tako »zjasnilo«, kot se je lansko leto med NSS in SDS. Od tistega »jas-nega« dne namreč NSS več ne obstoji. Sedaj torej tudi samostojnežev več ni, vsi so SDS. Dr. Žerjav je razpihal s slovenskega političnega obzorja oba oblačka NSS in Samostojne. Dobrega vremena nam li dve meglici nista delali, škodovali tudi nisla mogli, v družbi s SDS pa sta se zjasnili do kraja. Za slovensko ooiitično ozračje je ta zjasuitev zdrava,
g. dr. Žerjav pa zato tudi malo ne bo lažje dihal v njem.
A Želim in gotovo je, pravi g. dr. Gregor Žerjav v »Domovini«, da bodo inteligentni kmetje izvoljeni na naši listi. Naj bodo po-tolaženi g. Urek in vsi inteligentni kmetje. Tako gotovo bodo izvoljeni kakor sta bila g. Županič in dr. Ravnihar. Tudi takrat je g. dr. Gregor želel in gotovo je bilo, saj je g. dr. Gregor celo podpisal, da bo g. Ravnihar dobil mandat.
A Napredna ideja je prirodna ideja, pravi g. Žerjav. To je že res. Da pa je SDS čisto nepriroden pojav med Slovenci, je pa še večja resnica.
A Kmetsko vprašanje je sedaj za SDS prvo v državi, pravi »Domovina«. Doslej se je SDS specializirala na »Slavensko« in »Jadransko« banko. Gorje kmetskemu vprašanju, če se ga loti sedaj ta specialistka!
A Pospeševala je SDS stanovsko fenleit-sko vprašanje, pravi »Domovina«. Silno «plo-dovito je bilo to pospeševanje. Z vsemi krip-lji je SDS pobijala kmetsko zadružništvo, na vse pretege je vpila proti »konzumarjem«, uničevala je svobodo kmetskih občin, preganjala kmetske župane, kmetski denar spravljala v svoje banke itd. To je res pospeševanje, s katerim se SDS lahko pobaha pred volitvami. Kmetje bodo že pokazali, da prav razumejo to pospeševanje in bodo SDS z »Domovino« vred pognali s pospeškom čez prag.
A Naša ljubezen se tesno oklepa vsega ljudstva, zlasti pa vseh stanov, ki zdaj najbolj trpe. Tako milo snubi »Domovina«. Slovenski kmet pa pristavlja: ki zdaj najbolj trpe pod izgubami pri Slavenski banki. To je res ljubezen, ki gre skozi želodec.
S£S
Boreča-Sv. Ana. Pri nas se je vršil 31. julija 1927 zelo lepo obiskan shod SLS. Govoril je tajnink SLS iz Murske Sobote in še neki drugi gospod, istotako iz M. Sobote. Volivci so z zanimanjem sledili izvajanjem govornikov in jima često pritrjevali. Navzočih je bilo nad 200 volivcev. Pri nas je dobila preje precej glasov Radičeva stranka in samostojna demokratska strankai. Zanimivo pa je, da noben od volivcev ni zinil (bilo jih je par tudi od nasprotnih strank), ko je govornik vprašal, da naj mu povejo, kaj da" so koristnega napravili imenovani naši nasprotniki zanje. Shod je v vsakem oziru dobro uspel. — V nedeljo, dne 7. avg., se vrši shod SLS pri Sv. Sebeščani.
Usoden petek pogajanj med Prago in Vatikanom.
v Praga, 5. avg. (Izv.) Pogajanja med češkoslovaškim poslanikom Krofte in msgr. Ciriacciem radi ureditve spornih vprašanj med Vatikanom in češkoslovaško republiko potekajo zelo ugodno. Urediti se mora še vprašanje slovaških cerkvenih posestev in vprašanje, kdo bo dobil meslo slovaškega nadškofa. Slovaki so predlagali na to mesto nitranskega škofa dr. Kmetico. Vatikan pa zaenkrat tej kandidaturi še ni naklonjen, naj-brže vsled posredovanja madjarskih krogov, ki žele, da bi to mesto zasedel kak Madjar.
ROMUNIJA BO NAJELA POSOJILO.
v London, 5. avg. (Izv.) Diplomatski dopisnik »Daily Telegrapha« sporoča, da bosta v oktobru po zaključku zasedanja Društva narodov v Ženevi Titidescu in Bralianu obiskala tudi Pariz in London, da stopita v zveze s finančnimi krogi v svrho najetja inozemskega posojila.
Ostala telefonska porodila na 6. strani.
Kaj se godi doma
Neurja.
Velika škoda v žalski okolici, Ze včeraj smo poročali o hudem neurju, ki je v sredo zvečer razsajalo nad savinnjsko dolino in povzročilo mestoma silno škodo. Najhuje je prizadeta vas Vrbje pri Žalcu, kjer je letošnje leto že četrtič pobila toča. V četrtek si j« ogledal nesrečo oblastni poslanec g. Miloš Levstik v spremstvu strankinega tajnika g. Peršuha. G. obl. poslanec si je ogledal vsa potolčena polja in obljubil prizadetim, da bo storil vse, da jim priskoči tako država kot oblast na pomoč. Ljudje so obupani. Saj so že enkrat morali enostavno pokositi žito, ki ga jo stoikla toča. Na njive, kjer je rastla pšenica, so posejali ajdo. Sedaj tudi iz te ne bo nič. Od loče razsuto pšenično zrnje je med ajdo tako močno pognalo, da bo ajdo uničilo. Koruza je silno raz-cofrana in bo to, čeprav je že oplojena, na kvaliteto pridelka močno vplivalo. Najhuje je prizadet hmelj, edino upanje v teh krajih. Čudno je to, da je toča zajela že četrtič samo Vrbje v obsegu kakih 4 kvadratnih kilometrov, dočim je dalje naokrog ni bilo. Tudi tem potom pozivamo oblast, da takoj preceni nastalo škodo in nesrečnim posestnikom priskoči na pomoč z izdatno podporo, predvsem pa z davčnimi olajšavami.
Neurje in toča v Dravski dolini. V sredo okrog pol dvanajste ure zvečer je začel razsajati po celi Dravski dolini vihar, Id je prihrumel iz Koroške in namanjal med bliskom in gromoan neurje. Kmalu po enajsti uri se je vsul dež iu med dežjem kot orehi debeli toča, ki je močno pobila krompir, koruzo, nežno, komaj izpod zemlje pognalo ajdo in napravila nepregledno škodo na hmeljskih nasadih. Že pred tedni je obiskala toča
Železniške nesreče.
Dne 3. avgusta t. 1. ob 11 uri 20 min. dopoldne je povozil vlak štev. 4733 na progi Straža— Novo mesto kmetski voz na prehodu pri bivši opekarni v Zalogu (BTeitemu). Nezgoda se je izvršila takole: Dva mladoletna kmetska fanta sta peljala na vozu, v katerega sta bila vprežena dva vola, vodo na dom. Ko sta prišla do proge, sta sicer slišala pisk stroja, zato je skočil eden od njih z voza pred vole, da bi jih ustavil, kar pa ni mogel, ker je bil voz vsled nekoliko viseče poti v zateku. Ko je dospel vlak na ta prehod, je bil voz z voli ravno na progi. En vol se je strgal iz priprege, drugega pa je vrgel stroj s tira v jarek. Fant pa, ki je še bil na vozu, je po srečnem na-Usljudju -tako odletel z voza, da se ni nič poškodoval. Voz z vodo pa je stroj popolnoma razbil. Ta shičaj, ki. je v kratkem času že druge te vrste, jasno kaže, da se ljudje premalo brigajo za prehode na železniškem tiru, misleč, da je vlak še tako daleč, da ga lahko brez skrbi prehite. Težja nesreča pa se je dogodila dne 22. julija t. 1. na progi M ahniče—Kar lovsko, ko je vlak št. 1014 malo pred postajo Mahniče na cestnem prehodu povozil voz, na katerem je bila žena z dvema otrokoma, vračajoča se iz semnja v Karlovou. Stroj je vrgel oba otroka na nasip, ženo in komja pa je ubil. Voz je bil popolnoma zdrobljen. V obeh slučajih ne zadene železniško osobje nikaka krivda.
Smrtonosen padec s slive.
V Stari vasi na Bizeljskem je pretekli petek 29. julija desetletni Ivan Šepetavec proti večeru obiral slive. Nesreča je hotela, da je dečko zgubil oporo in padel na tla. Sicer ni zadobil ni-kaHh zunanjih poškodb, vendar je tožil, da ga silno boli v trebuhu. Naslednjega jutra so ga pripeljali v bolnico v Brežice. Ugotovili so težko notranjo poškodbo; počilo mu je namreč črevo. Bil je operiran. Kljub temu pa je četrti dan podlegel smrtonosni poškodbi.
marnberško polje in oklestila hmelj, tokrat se pa poznajo žalostne posledice toče po ceh dravski dolini. Po grabah in ob bregovih gorskih potokov je bilo še v četrtek zjutraj za poden na dobelo toče. Vsled naglega porasta gorskih potokov in hudournikov je močno narasla Drava in še danes v petek je močno kalna in priča o hudourni noči od srede na četrtek.
Iz Trebelnega poročajo: Suša je pri nas napravila veliko škode. Dne 3. avgusta ponoči je prišel težko pričakovani dež med strašnim grmenjem in bliskanjem. To noč je udarila strela v gospodarsko poslopje trgovke Julije Novak, ki je d« tal pogorelo. Sreča v nesreči je, da so ostala bližnja poslopja nepoškodovana in da ni zgorela cela vas.
Požari radi strele. V noči na 4. avgusta t. 1. je divjala grozna nevihta nad novomeško okolico. Neprestani blisk in grom sta pretresala ozračje. Ob pol 12. uri je bil signaliziran požar. Gorelo je na več krajih v smeri proti Št. Jerneju in proti Hmeljniku. Kakor smo danes zvedeli, sta pogorela na Potovem vrhu dva kozolca, v Oreliovici pa ena hiša vsled strele. Podrobnosti še ni. Kje je bil oni veliki požar za Hmeljnikom, nismo mogli dosedaj ugotoviti.
Požar v Straiišču pri Kranju. Dan 3. avgusta ] i bil za Gorenjsko dan viharjev in neurja. Noč je bila pa šo hujša. Na več krajih je udarila strela in tako tudi v kozolec pos. Firingarja v Stra-žišču. Ker je bil do polovice napolnjen s skoro posušeno deteljo, je bil takoj ves v plamenu. Velikemu naporu sosedov se je posrečilo rešiti četrtino kozolca, kjer ni bilo detelje vložene.
Smrtna nesreča z bencinom.
Kmet in trgovec Fr. J e m c z Vrha pri Moravčah, je v ponedeljek zvečer po neprevidnosti prišel z gorečo svečo preblizu posode, napolnjene z bencinom. Bencin se je vnel, Jemcu se je vžgala obleka in je na njem dobesedno zgorela. Mož je dobil strašne opekline po vsem životu in je za istimi umrl v terek 2. avgusta v splošni javni bolnici v Ljubljani. Pokopan je bil v četrtek popoldne pri Sv. Križu. Domačini so pet ur daleč v obilnem številu prišli na njegov pogreb ter mu tako izkazali spoštovanje in ljubezen. Rajni se jo posebno trudil zadnji čas za nove orgle v sveto-trojiški cerkvi. Bog mu bodi plačnik za njegova dobra delal Njegova nenadna smrt naj pa bo vsem glasen opomin, da bodimo previdni pri ravnanju z bencinom in drugimi eksplozivnimi predmeti.
Žalostna povest izgubljenega dekleta.
Dne 2. avgusta 1927 je izročil sprevodnik dunajskega brzovlaka postajenačelniku v Brežicah mlado, komaj 20 letno dekle, češ, da se je iz Zagreba pripeljala brez vozovnice. Denarja ni imela, oblečena je bila v precej ponošeno obleko. Po-stajenačehrik je obvestil orožnike, dekle pa je ■medtem pripovedovalo žalostno povest svojega življenja — ena za sto drugih: Imen ima več; tu se izda pod tem imenom, tam pod onim, kakor pač nanese potreba. Kje je njen dom? Ga nima. Pristojna je v celjski okoliš. Izmed svojcev ji živi menda le oče, ki je sedaj paznik pri nekem ru-dokopu v Romuniji. Oče jo je že večkrat iskal, pa se mu umika, ker se ga boji. Z 18. letom mu je namreč pobegnila od doma. Menda so jo silili z nekom v zakon, ki ga pa ni marala. Šla je za kruhom v Zagreb. Dobila je službo pri neki pošteni rodbini. Slabe tovarišice pa so jo pregovorile, da jo zašla na stranpota. Pustila je službo in odšla proti jugu. Nazadnje je bila zaposlena v ne-nek mestu v Slavoniji, v neki gostilni. Ker so jo
teratoljali za vse, se ji je končno za ga bilo tako življenje in je ušla. Odpeljala se je z vlakom. V vlaku je bila baje okradena. Zasmilila so jo nekemu gospodu. Plačal je za njo vožnjo do Zagreba. Šla je ž njim v hotel. Nato ji je kupil najpotrebnejše perilo, edind, ki ga ima. Kavalir jo je kmalu ostavll samo, naj gre svojo zgrešeno pot dalje. Kam sedaj? Naprej, v velika niesta za kruhom, naj bo prislužen že kakorkoli. Seznanila se
Zahvala.
Povodom moje zlate maše mi je došlo toliko čestitk, da mi je nemogoče se vsem posameznikom posebej zahvaliti. Naj mi bo dovoljeno, da tern potom vsem p. n. prijateljem izrekam svojo prisrčno zahvalo.
Ivan Sušnik
stolni kanonik.
» « *
-k Železnica Št. Janž—Sevnica. »Službene Novine« od 3. avgusta objavljajo razpis, s katerim je razpisana oddaja del za graditev nove železniške proge v Sloveniji Št. Janž— Sevnica. S tem se pričenja gradba druge železnice, ki jih je v Sloveniji sklenila zgraditi Uzunovičeva vlada po predlogu SLS.
k Duhovni sestanki. V ponedeljek dne 8. avgusta se vrši duhovniški sesatnek v Novem mestu, v sredo dne 10. avgusta pa v Ljubljani. Na' sestankih govorijo dr. Korošec, dr. Kulovee in Škulj.
k Skupna seja ljubljanskega in mariborskega oblastnega odbora. V nedeljo, dne 7. avgusta se vrši v Rogaški Slatini seja ljubljanskega in mariborskega oblastnega odbora. Ob tej priliki bo oblastna komisija določila teren, kjer se bodo gradila stanovanjska poslopja.
k Avdijenca pri sv. očetu. Dne 4. t. m.
je bil pri sv. očetu v avdijenci naš poslanik pri Vatikanu g. Jevrem Simič.
k Umrl je 2. t. m. v Stranski vasi pri Dobrovi 78 letni Valentin Košir, bivši načelnik kmetijske podružnice, dolgoletni cerkveni ključar, vedno odločen pristaš SLS. Naj v miru počival
k 20 odstotni boni. Davčni uradi še vedno ne sprejemajo 20 odstotnih bonov za odplačilo davkov. Čudimo se, da davčni uradi davkoplačevalcem delajo take neprilike. Saj je vendar smisel finančnega zakona tako jasen, da bi noben davkar ne mogel in ne smel imeti težke vesti, ko bi te bone jemal za odplačilo davkov. Ko so se zvedele pritožbe, da davčni uradi delajo težave in neprilike, so poslanci Jugoslovanskega kluba posredovali pri fin. delegaciji v Ljubljani in v finančnem ministrstvu v Belgradu, naj se davkarijam da nalog, sprejemati od davkoplačevalcev omenjene 20 odst. bone v smislu določil finančnega zakona. Uspeh teh posredovanj Jugoslovanskega kluba je, da so finančne delegacije dobile nalog, da se imajo 20 odstotni boni sprejemati v odplačilo davkov, kakor to določa finančni zakon.
■k Izvolitev župana v Trebelnem. Tokrat pri nas nismo imeli občinskih volitev, ker je bila vložena samo lista Jugoslovanske kmetske zveze. Preteklo nedeljo se je vršila volitev župana. Za župana je bil izvoljen gosp. France K 1 e m e n č i č , trgovec in posestnik.
■k Kat. prosvetno društvo v Dolenjem Logatcu proslavi v nedeljo, dne 7. avgusta t. 1. 20-letnico obstoja s sledečim sporedom: Ob 9. uri sv. maša za umrle in žive člane društva, ob 10. uri slavnostno zborovanje v Dru-
je «pat z nekim gospodom, ki ji je obljubil — bo
veda no zastonj —, jo brez vozovnice spraviti na Dunaj. '1'odu kmalu po odhodu iz Zagreba jo je pustil na cedilu; sprevodnik jo je zasačil hi jo pri prvi postaji postavil iz vlaka. Sodaj ima ubogo dekle v zaporu čas premišljevati gnilo moralo današnje družbe. Prestalo bo svojo kazen, zapoljivci in zvodniki v službi kavalirjev pa nemoteno nadalje uničujejo poštenost noizkufienih deklet.
štvenem domu. Cerkveni in slavnostni govor bo imel g. Vinko Zor. Ob 3. uri popoldne se vrši vrtna vesclica z raznim sporedom na vrtu Kmet. gospodarskega društva. Sodeluje društvena godba in pevski zbor. Prijatelji našega društva navljudneje vabljeni I
k Razsvetljava na Bledu. Zdraviliška komisija priredi v nedeljo, dne 7. avgusta ob pol 9 zvečer na čast letoviškim gostom razsvetljavo na jezeru. Razsvetljava se vrši pod vodstvom strokovnjaka in se je nadejati, da bo zanimiva. Cene čolnom: 1. Veliki čolni za 18 oseb 200 Din, veliki čolni okrašeni 250 Din, posamezne osebe 15 Din. 2. Mali čolni za tri osebe 50 Din, mali čolni za 3—6 oseb 80 Din. Sezona je sedaj na višku in je Bled zaseden do zadnjega kotiča. Dosedaj je posetilo Bled 8551 oseb, med temi je 4018 Jugoslovapov, 1990 Avstrijcev, 1176 Čehoslovakov, 832 Nemcev in 200 Madžarov, ostali so razni evropski državljani, 26 Amerikancev in 6 Egipčanov.
k Konstituiranje cestnih okrajnih odborov. Pravnomočno sla konstituirana sledeča cestna okr. odbora: 1. Kranj: načelnik > Karol Zaplotnik, Letence; namestnik Anton Umnik, Šenčur; blagajnik Josip Umnik, Suha. — 2. Višnja gora: Načelnik Josip Erjavec, Podsmreka; namestnik Janez Kastelic, Sad; blagajnik Anton Kovačič, Selo. — V osmih dneh po pravnomočnosti je v smislu § 33. cestnega zakona izročiti posle, blagajno in inventar novemu odboru na zakonito predpisani način.
k Učiteljska imenovanja. Učitelj Alfonz Kopriva pri Sv. Treh kraljih pri Maren-bergu je pridcljen v pisarno okrajnega šolskega nadzornika v Prcvaljah, učiteljica Julija Praznik-Zorko pri Sv. Lovrencu pod Prežinom je prideljena v pisarno okrajnega šolskega nadzornika v Celju, stolni kaplan Avgust Š p a r 1 je sprejet v državno službo in postavljen za stalnega veroučitelja na I. dekliški meščanski šoli v Mariboru, bivša učiteljica Franja J e r a j je sprejeta v državno službo in imenovana za učiteljico pri Sv. Ksaveriju v Savinjski dolini, učiteljica Irma Mežan-Gogala v Puščavi je dodeljena v pisarno prosvetnega oddelka velikega župana v Mariboru.
k Prijateljski pozdrav sošolcem preko širnega morja. Dne 20. julija 1927 sem prejel ob 10. uri 15 minut dopoldne svojo običajno jutranjo pošto. Med drugimi listinami sem opazi ltudi razglednico iz starega kraja, ki predstavlja krasno božjo pot' Brezje, kjer sem imel novo mašo. Razglednica je bila polna pozdravov in podpisov dragih mi sošolcev-bogoslovcev. Gospodje so se bili namreč zbrali 7. julija v lepem svetišču, da so slovesne obhajali svoj 20 letni mašniški jubilej. Ob tej pomenljivi priliki so se prijateljsko spomnili tudi mene in mi poslali v tujino svoje sošol-ske pozdrave. Bil sem zelo iznenaden, da ginjen. Nisem tega pričakoval. Brzo so se ml v duhu porajali lepi spomini na šolske čase in zanimivosti tedanjih dni. V tujini človek sam vse to šc bolj ceni, ker bolj občuti. Dragi mi! Sprejmite vsi, ki ste se me ob tej svečani priliki spomnili na lepih Brezjah, najprisrč-nejšo zahvalo. Preko Oceana vam pošljem topel sošolski, prijateljski pozdrav, spremljan
Dnevne novice
Fran Bonač:
Iz Št. Sija v Stari trs.
»Halo tu radio Slovenija severi 25 tujcev se ravnokar vkrcava na poštno letalo Galeb in tekom ene ure in pol prispe v Grand Hotel Majster na Otoku cerkniškega jezera uprav nasproti bruhalnika Mrzlik. Pripravite }tm vse potrebno!«
»Vse v redu,« javi radio Slovenija jug, bruhalnik Mrzlik bodi gospodom prav posebno priporočen, ker njegova voda na zaostaja za slatinsko!«
Ne poteče, dragi moj čitatelj, ki si ves zatopljen v same volivne vesti, niti deset let, bo to istina. Za enkrat sicer ne sopiha niti lokomotiva po tihi loški dolini, toda kaj! Tuj-sKl promet se čudovito hitro dviga po naši divni Sloveniji in kmalu, prav kmalu jo bo treba opremiti « takimi transportnimi sredstvi, kakor jih že imajo z naravnimi lepotami manj obdarjene pokrajine.
Iz št Ilja ob avstrijski meji do Cerkniškega jezera je nemara kakih 150 kilometrov zračne daljave in te smo sedaj prevozili po železnici in z avtom v par dneh, dočim jih bomo kmalu v par urah in manj.
Po vročih dunajskih dneh sem se podal na znano Rax po zračni vzpenjači. Skorajda sram me je bilo ko sem visel na vagončku med samimi trebušastimi gospodi in gledal od zgoraj kako se pravi turisti krepko vzpenjajo na to lepo planinco. Okoli 115 raznih potov vodi nanjo, od najbolj udobnih do
skrajno rlskantnih, ki bi jih zmogli le naši najboljši skalaši. Tako me je bilo sram, da sem nazaj grede na postajo Payerbach—Rei-chenau pod Semeringom korakal peš in še pravočasno prišel isto popoldne na vlak, ki me je ob 1 ponoči pripeljal do Spielfelda. Par ur spanja v čakalnici, nato pa peš preko Št. Ilja v Gornjo Kungoto. Prav lepi kraji ob severni meji! Gornja Kungota je zelo važna točka naše zemlje, premalo še od nas upoštevana in vse podpore celokupnega naroda je vreden ondotni župnik, ki z veliko energijo hoče iz tega ljudstva napraviti krepak in visoko izobražen rod. Podpiraj mo ga vsi, kadar nas zaprosi za prosvetni dom, ki ga v najtežjih razmerah postavlja! S kolesom sem nato pohitel v Rogaško Slatino, da se napiiem čudodelne vode in izplaknem dunajski prah. Slatina ie mravljišče, še nikdar ni bila tako polna kot letos.
V Ljubljani so me že čakali tovariši od Zveze in v dveh avtomobilih smo jadrali preko Vrhnike in Rakeka proti Križni gori, kjer je bilo napovedano zborovanje mož, ki so Štiri leta in več nosili strašen križ svetovne vojne. Bilo nas je ravno 12, a vlogo Judeža Škarijota pa je bil nemara prevzel znani Si-gnor Giuseppe Sontzario ali pa njegov zvesti drug Pepilo von Pirtzenbusen. Kdo to ve? Seboj smo imeli izboreu kvartet, polovičico pujseka in nekaj prav dobro rejenih buteljčic iz znane šišenske kleli.
Mein Herz, was willst du noch mehr! Z zanosom je ponavljal naš major: »\Vcm die Gotter wollen rechle Gunst erweisen. den
schicken sie in die weite Welt!« Hejsa, juhe, kako smo švigali med petjem, dobro zasoljenimi dovtipi proti Rakeku, tupatam se je kak tovariš nagnil in pričel trobiti kot angelj na sodni dan, pa ne na hupo, temveč na Baku-sov rog. Proti Planini smo zajeli cel trop belih devičic in dam, ki so ob ropotu avtomobila uprizarjale cele španske koride, fox irott, čerlston, do najnovejšega plesa, ki se zove banana in bumerang. Pri prvem se posnema kretanje telesa, kadar kdo spodrsne ob banani ali limoni, pri drugem pa plešeš nekako tako kot se vrte avstralijanski divjaki, ko vržejo znani bumerang. Čudovite te nimfe iz planinskih pašnikov, kako daleč v gracijoznosti in gibčnosti presegajo marsikako moderno damo, ki se leta in leta muči, da bi se priučila najnovejših plesov, nazadnje pa telebne dolga in široka po parketu.
Naenkrat stop! in že nam je krepko stisnil na Uncu v poletnem dvorcu roke naš prvi častni član general Majster, ki je tam na oddihu. Pa se je oglasila slovenska pesem in donelo je tako lepo kot žuborenje blejskega jezera, kot potrkavanje gosposvetskih zvonov in spet mogočno kot burja ob Adriji in šumenje stoletnih naših lip. »Oj vi gorenjski fantje boste pokopali me-t iu »boni naredil stezice, kjer so včasih bile« so zvabile generalu solze v oči. V primernih zdravicah smo nazdravljali generalu, soprogi ter hišni gospodinji, kramljali kot nekoč ob mirnih urah na bojnem polju ... Prehitro je minulo ... še en krepak slovenski »Sivjo« in že smo drveli tik ob italijanski meji naprej. Grenko kot žolč
nas je spreletavalo, smeh je zamrl in z bridkimi občutki smo se že ustavili v najstarejšem slovenskem mestu. In spet so pevci zapeli, povsod plosk, povsod »še in še zapojte!« Ah naša pesem, ki si nam poleg vere najdražje, kot imamo.
Ko smo stali sredi prostranega trga, je privozil poln voz sena, ki sta ga vlekla dva vola. Zapletel se je po .stranski vrvi v naš avto in ko je ta hotel naprej, je ritensko kakih šest metrov vlekel za sabo voz, kmete na senu in še oba vola. Hej, kako je odmevalo smeha, dokler nas signor Giuseppe Sontzario ni rešil neprijetnega položaja in v rokovnjaški govorici »pozval« kmete in vola. Ta čas pa so nam že prisvetili kresovi i/. Križne gore naproti in milo ubrano zvonenje je javljalo veliki dan. Pa so prihajali možje po 6, 7 in več ur daleč — tako, da jih je bilo okoli desetih dopoldne v nedeljo zbranih kakih 1000, dasi je Križna gora sama na sebi prelepa »Dinarska pot, vendarle malo preveč od rok. Sele tedaj se bo dvignil tujski promet v tem divnem kraju, če in e roda j ni faktorji poskrbe za res dobre in hitre prometne zveze. Kako zavedni možje tod bivajo, kako ponosni so na svoj jezik in običaje! V najlepšem redu se jo nato vršilo naše slavje. Domači ogspod, naš tovariš Hafner je kratko in jedrnato nagovoril trpine iz bojnih poljan in nato je na prostem, med zvoki gasilske godlie iz Cerknice in ubranim petjem pazdravil naš predsednik tisočero množico. Iz bližnje okolice je posnel potem tajnik- zveze vsebino svojega govora, kazal na razvaline loškega gradu, kjer so za-
z vročo željo, da bi dobri Bog Se nadalje bogato blagoslavljal vaše trudapolno delo v vinogradu Gospodovem in za blagor milega slovenskega naroda. Tovariši, še na mnoga leta! vam kliče iz daljnje Amerike Rev. P, Benvenut Winkler, župnik, 9546 Ewing Ave, So. Chicago, 111. U. S. A.
it Živinski, konjski in kramaraki sejem v Leskovcu pri Krškem se vrši v soboto, dne 13. avgusta t. 1.
it Varaiica, Neka ženska pobira po Ptujskem polju — kakor pravi — milodare za šolske sestre v Mariboru. Naj se ljudje ne dajo varati, kajti šolske sestre nimajo nobenega stika z njo. Če se zopet kje pojavi, naj jo naznanijo bližnji orožniški postaji.
it Avtomobili in vozila, ki nameravajo v nedeljo, 7. t. m., voziti skozi Tržič, naj uredijo svoj prehod tako, da nc bodo motili od 9. do 11. ure sv. maše in slavnostnega zborovanja na Glavnem trgu. Ta čas bo trg prav gotovo nabito poln in bo vsak prehod ne samo nedostojen, ampak tudi naravnost nemogoč. — Pripravljalni odbor za katol. dan.
it Pooblastilo in posebni vlak za povra-tek udeležencev slavnostne razsvetljave na Bledu. V nedeljo zvečer dne 7. avgusta t. 1. se vrši na Bledu običajna slavnostna razsvetljava. Železniška uprava je dovolila 50 odst. popust voznih cen, in sicer na ta način, da si udeleženci kupijo »izletniške karte« do postaje Lesce-Bled ali Bled-Jezero in nazaj do izhodne postaje. Te izletniške karte veljajo dne 7. avgusta t. 1. izjemoma tudi pri vlaku št. 914, ki odhaja iz Ljubljane gl. k. ob 11.40 m pri vlaku 916, ki odhaja iz Ljubljane gl. k. ob 14.40. Da se omogoči udeležencem te pri. reditve povratek domov, bo vozil v noči od 7. na 8. avgust na progi Bled-Ljubljana gl. k. posebni vlak z odhodom iz Bleda ob pol 1 in prihodom v Ljubljano gl. k. ob 3. zjutraj.
it »Županova jama« na Taboru pri Ponovi vasi. Cesta iz Škocijana pri Turjaku v Grosuplje je marsikomu znana. Vsi, ki so hodili ondi, pa se gotovo tudi spominjajo prijazne cerkvice sv. Miklavža, ki jo je postavilo naše verno ljudstvo na ondotnem gozdnatem gričevju. Bolj redki so že tisti, ki so videli notranjščino tega izza turških časov znamenitega svetišča, da ne govorim o tistih redkih, ki so še pred kratkim vedeli, da je tukaj pod zemljo velika jama prekrasnih kapnikov. Da se s to jamo seznani širša javnost, je neoporečno zasluga ondotnega župana g. Jožefa Permeta. Ko je po dolgem iskanju dognal obsežnost in krasoto jame, je z neznatnimi prispevki, največ pa ob svojih stroških začel delati pot v globočino. Mostovi, lesene in v kamen vsekane stopnice drže nad 100 m globoko, ves čas te zanimive hoje pa se vrste skupine stalagmitov in stalaktitov, ki- po svoji krasoti ne zaostajajo za postojnskimi. Nekaj najlepših skupin teh kapnikov je že prinesel »Ilustrirani Slovenec«. Še veliko lepše pa je vse to videti v naravi. Zato naj bi vsak pohitel z vlakom v Grosuplje, odtod pa v pičli uri hoda v Ponovo vas. Ker je jama zaklenjena, se je treba zglasiti v županovi hiši. Če utegne, popelje prijazni mož prišleca sam po poti, ki jo je markiral ob svojih stroških, na Tabor in v jamo, ter mu je na tem izprehodu prijeten družabnik, v jami pa zanesljiv vodnik.
it Župni uradi, gg. organisti, pevska dru-Stvaf Zveza slovenskih vojakov v Šmartnem ob Paki ima še vedno v zalogi več sto komadov krasne pesmi »Padlim vojakom-juna-kom«. Note za 4 pozavne in za mešan zbor, 1 komad stane samo 6 Din s poštnino vred. Ker je Z. S. V. v Šmartnem ob Paki dala te pesmi založiti in katerih čisti dohodek bi služil v dobrodelen namen, prosimo vse žup-ne urade, gg. organiste ter pevska društva, da si to krasno pesem, katero je spisal g. Ks. Meško, uglasbil pa g. Karlo Adamič, naroče. V vsaki župniji se poje ta pesem lahko na dan Vseh svetnikov na pokpališču, ker vsaka žup-
poredoma gospodarili Ložani, Ortenburžani, oglejski patriarhi, celjski grofi, Habsburžani. Vse je šlo, le križ na gori je ostal. Križ stoji, ko se suče zemska obla. Pokazal je Atlak, kjer je 3000 Japidov branilo pred 1000 leti pred zemljelacnim Oktavianom domači stan in rod in so raje požgali mesto, grad, družine, imetje nego da bi pali v roke krutemu Rimljanu. Cerkniško jezero so nazivali Rimljani: >lacus lugens«, solzeče se jezero, prava podoba tisočerih fantov in mož iz Slovenije, ki so izginjali v požiralnikih vojne, da so koj za njimi bruhale na dan solze, vzkliki in klici vdov, sirot in zapuščenih tovarišev. Pozval je vrle može, naj pridejo 21. avgusta na Brezje na skupen tabor, ko nam je direkcija že dovolila polovično vožnjo za šest dni. Major je prinesel pozdrave Majstra možem in >Bog ga živi« je odmevalo noter do Javornika.
Vse priznanje tem vrlim Kraševcem, ki so v hudi vročini marširali ure in ure daleč, da so se spet okrepili v senci križa. Naša zveza ne poživlja mož na medsebojno klanje, marveč uprav mi, ki smo prestali grozote vojne, svarimo najodločnejše naše ljudstvo pred takimi izbruhi, kot ga je doživel Dunaj in poživljamo vse na složno delo za skupno državo. Prehitro so minuli t r eno tki bratskega pomen-ka in že nas je klicala šoferska hupa pod hribom na odhod, še en pogled na križ, še en medsebojni pozdrav in smo že dirjali sredi Cerkniškega jezera mimo bruhalnikov in požiralnikov, ki so bili malone docela suhi. Mili Božal C« bi vstali iz grobov stari prebivalci
nija ima gotovo tudi padle vojake. Kjer pa imajo spomenike v spomin padlim, tam se pa zapoje pri spomeniku.
Naj si vsaka župnija in vsak g. organist to pesem naroči ter žrtvuje borih 6 Din za vsak komad. Ker je čisti dobiček namdhjen za dobrodelne namene, pričakujemo čim večjih naročil.
Trebanjsko orlovsko okrožje
vabi
na celodnevno prireditev v nedeljo,
14. avgusta 1927 V ŠENT JANŽU NA DOLENJSKEM.
Dopoldne sv. maša ob polil, nato mladinsko zborovanje. — Popoldne ob pol 3 litanije, ob 3 javna telovadba. — Po telovadbi prosta zabava. Sodeluje godba iz Krmelja.
it Težka nesreča. V barvolomu g. Drago-tina Korošca v Gorenjah v Savinjski dolini se je težko ponesrečil Franc Kolenc, posestniški sin iz Rcčic ob Paki. Pri razstreljevanju kamenja mu je odtrgalo levo roko v zapestju, na desni roki palec in kazalec, poleg tega pa je še močno poškodovan na očeh, po obrazu in prsih. Ponesrečenca so prepeljali v ljubljansko bolnico.
it Kopalcem v Sori. Županstvo Stara Loka naznanja kopalcem v Sori v bližini postajališča Gorenja vas—Reteče, da jc strogo prepovedano v kopalni obleki hoditi v javne kraje, kakor na vas, v gostilno, na postajališče itd. V interesu zaščite kmetijstva in po zakonu o varstvu poljščine je pod kaznijo prepovedano napravljati nova pota in dohode k vodi, delati škodo na imetju z ruvanjem krompirja, obiranjem sadja, sekanjem vej in nabiranjem drv za kurjavo ob vodi. Tudi vodopravni zakon dovoljuje kopanje le v toliko, v kolikor se ne dela s tem komu škoda, zato se n. pr. ne sme brv poškodovati z gu-ganjem na njej. Proti vsakemu, ki se bo pri navedenih dejanjih zasačil, se bo v smislu obstoječih predpisov strogo postopalo. — Županstvo Staraloka, dne 4. avgusta 1927.
it Razpis učnega mesta na državni trgov, akademiji v Ljubljani z nastopom v šolskem letu 1927-28. Razpisuje se mesto profesorja za slovenski in srbohrvatski jezik, Za to mesto se jemljejo v poštev samo profesorski kandidati z usposobljenostnim (diplomskim) izpitom iz dotičnih predmetov. — Prošnje, opremljne po čl. 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, naj se naslovijo na ministrstvo trgovine in industrije vložijo pa do dae 25. avgusta 1927 pri ravnateljstvu drž, trgovske akademije v Ljubljani.
•k Razpis službe glasbenega učitelja. Odbor Glasbene Matice v Ljubljani razpisuje za podružnično glasbeno šolo v Novem mestu službo glasbenega učitelja (-ice) za klavir in giasbeno teorijo. Učna obveznost tedensko 24 ur, piesečna plača 1500 Din. Event. nadure se honorirajo posebej. Mesto je pogodbeno. Nastop službe 1. septembra 1927. Prednost imajo oni, ki so sposbni prevzeti tudi pevovodstvo. Natančnejša pojasnila daje pisarna Glasbene Matice v Ljubljani, kamor se vlagajo tudi prošnje do 20. avgusta 1927.
it Trgovsko dobrodelno društvo »Pomoč« za ljubljansko oblast sporoča, da je odbor v svoji seji dne 2. avgusta t. 1. sklenil, da se bodo v bodoče sprejemali v to društvo tudi vsi trgovski nastavljenci industrijskih, bančnih in drugih podjetij. Mnogo prjgiašencev, zlasti z dežele, je potom položnice poslalo predpisane zneske, ni pa poslalo prijavnice. Ker se brez prijavnice ne more nobeden sprejeti, prosimo, da jih vpošfljejo čimpreje. Prijavnice imajo načelniki gremijev v zadostnem številu na razpolago. — Prijavni rok se je sicer na prošnjo interesentov podaljšal, želeti je pa,
jezera, pa bi videli to grozno pošast, ki se je premikala po suhih tleh jezera, zgrozili bi se in strahu onemeli. Nevzdržno hiti naprej človeški duh, le samo da bi hitel po pravi poti! — Kako krasno je tu, kako zanimivo. Cez par mesecev bodo tod plavali čolni, ribič bo prepeval svojo monotono pesem in divja raca frfotala preko valov, ki tupatam dosežejo višino šest metrov. Vrli župan iz Starega trga nam je razlagal in pokazal vse skrivnosti tega čudežnega igrokaza božje narave in nam pravil kako je ob neki vojaški vaji rekel pred leti neki Oger, vojaški zdravnik: >Bil sem na polnem jezeru in tudi na suhem, pregledal sem vso okolico po dolinah in bližnjih hribih, a reči moram odkrito, da kaj lepšega, zanimivejšega in za oko raznovrstnega nisem videl nikjer. Tudi v svetovnoznani Švici ni nič lepšega. Ako bi bila ta krasota pri nas na Ogrskem, zagotavljam, da bi bila Cerknica lepo mesto z raznimi hoteli za tujce, kjer bi vsako leto mrgolelo letoviščarjev. Čudim se, da tukajšnji ljudje nimajo nič smisla za tako bogato prirodno krasoto.« čujte turisti in športniki! Tudi sem obračajte vso opzornost in ti Slovenija, pospeši meliorizacijo jezera.
Ko smo si ogledovali nek požiralnik, je malo manjkalo, da naš signor Giuseppe Son-tzario ni telebnil dolg in širok vanj, ko se je bil spodtaknil nad gostim bičevjem. Ves ra-biatpn je zaklical: Ta presnetj požiralnik je pa res >šmafn.« Ob 9 zvečer smo se vsi veseli in zadovoljni razšli na dunajski cesti.
da se vsak prijavi takoj, da bo moglo društvo čimpreje pričeti svojo človekoljubno delovanje. — Odbor.
*	Pogreša se 11 letna Hilda Bertoncelj, pristriženih las, iz Godešič št. 47 pri Škofji loki. Hodi okoli že kak 4 tedne. Kdor kaj ve o nji, naj sporoči na dopi: Janez Bertoncelj, Godešič 47, Skofja loka.
*	Obvestilo! Tvrdka Achtl* & Blrg-mayer, Maribor, gen. zastopstvo elektrome-dic. aparatov »Violetta«, je bila po podpisanem likvidirana z odvzetjem zastopstva in vseh pravic, ki so s tem v zvezi. Istočasno pa obveščam cenj. odjemalce ter Interesente, da je Generalno, reprezentanco prevzel gosp. Guido Zupan, Npvo mesto, na katerega naj se blagovolijo obračati p. n. stranke v vseh zadevah. Denarne poravnave se priznajo tedaj, če slede na gen. reprezentanco aH pa na podpisanega. Wilhelm Kaltenbrunner, Wels, Stadtplatz 15. — Pisarna za S. H. S.: Maribor, Aleksandrova 37.
*	Kaj je Žika? Ako je še ne poznate, zahtevajte jo v trgovini. Dobite jo v rdečih zavitkih. Prepričala se boste, da je mogoče z y> Žiko « pripraviti res okusno in pa redilno kavo.
-A: Pri hripf, bronhitis, vnetju mandljev, pljučnem kataru, zaslezenju v nosu in grlu, obolenju ušes in oči skrbite za to, da se želodec in črevo večkrat temeljito izčisti z naravno »Franz-Josef« grenčico. Sloviti strokovnjaki v zdravilstvu potrjujejo, da zelo dobro de »Frans-Josef« voda trpečemu človeštvu ob mrzličnih nalezljivih boleznih. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
•k Turške srečke kupuje ali zamenja za ratno šteto nom. Din 1000 Efektna banka v Ljubljani, Kongresni trg 9. Telefon 2422.
-k Stenicol najboljše sredstvo proti stenicam dobite samo v drogeriji Kane, Židovska ulica.
KUŠAKOVIČA KALODONT najboljša pasta za zobe
Ljubljana
© Poldnevni islet Stolne prosvete bo jutri v nedeljo 7 avgusta popoldne v Kamnik. Odhod iz Ljubljane ob 2.10 z glavnega kolodvora. Zbiramo se ob tričetrt na dve pred glavnim kolodvorom. Prijatelji in somišljeniki dobro došlil
O Kopanje v novo regulirani strugi Gradaščice. Glavni odbor za obdelovanje močvirja je ugotovil, da so kopalci lansko leto napravili s hojo in nedopustnim zajezenjem vode v novi strugi Gradaščice veliko škode. — Radi tega prepoveduje mestni magistrat na podlagi § 2. zakona z dne 17. januarja 1875, dež. zali. št. 8 vsako hojo, kopanje in zajeze-nje v novi regulirani strugi Gradaščice. Prestopke te prepovedi bo kaznoval mestni magistrat po določilih omenjenega zakona z globo do 400 Din oziroma z zaporom do 8 dni.
O Mestna zastavljalnica naznanja, da se vrši tomesčna dražba v decembru 1926 zastavljenih predmetov v četrtek, 11. t. m. ob 15 v uradnih prostorih v Prečni ulici.
© Vrtni koncert v soboto ob 8 zvečer — Hotel Lloyd.
© Tatvine. Zidarju Vinku Kukovcu sta-nujočemu na Tržaški cesti št. 15, je nekdo ukradel suknjo, v kateri je bilo razno zidarsko orodje. Kukovec trpi skupaj 300 Din škode. — Antonu Jerebu, stanujočemu na Aleksandrovi cesti št. 16, je neznan tat ukradel toaletno škattljo, vredno 250 Din.
© Nehvaležen pes. Hvaležnost je 6icer znana pasja čednost, ki je pa prav nič ni poznal neki pes, ki ga je neznan avtomobil povozil na Celovški cesti. Ko je dejakinja Anica Tancik opazila, da pes silno trpi, ga je hotela naložiti na voziček in odpeljati domov. Vendar pa jo je pes tako močno ugriznil v levo roko, da je morala v bolnico. Nehvaležnega psa je pobil konjač.
© Špecijalna trgovina dunajskih bluz, otroških obleke. Kristolič-Bučar, Stari trg.
Maribor
□	Mariborčani jutri v Ruše. Novoustanovljeno pevsko društvo »Krek« priredi prvi koncert v Rušah v gostilni Novak v nedeljo, dno 7. avgusta, ob osmih zvečer. Ako se bo priglasilo dovolj udeležencev, bo vozil mestni avtomobiL
□	Kulturna prireditev. Dramatični odsek Kat. slov. izobraževalnega društva v Studencih pri Mariboru priredi v nedeljo, dne 7. avgusta 1927, ob sedmih zvečer svojo prvo gledališko predstavo »U ž i t -k a r j i« v treh dejanjih. Ta resna drama je izbrana zato, da že prvič pokažemo, da hočemo resne izobrazbe, posebno v teh kritičnih časih. Med odmori igra lastna »Krekova godba«. Prireditev se vrši v novi, veliki dvorani gostilne Gačnik v Studencih, Dr. Krekova cesta (vis-a-vis delavnice drž. železnice). Vstopnina je zelo nizka, da bodo lahko prireditev obiskali vsi, tudi najrevnejši sloji. Eno uro pred prireditvijo se priredi koncert na vrtu iste gostilne, in sicer brez vstopnine. Vsi prijatelji poštene zabave vljudno vabljeni.
□	Velehrajskim romarjem! Te dni prejmete vsi 4. številko lista »Kraljestvo božje«. Preberite jo natančno, pa boste vedeli vse potrebno! Iz Maribora se odpeljemo 12. avgusta zvečer krog pol 11. Maribor je zadnja go-
staja, kjer je mogoče vstopiti. — Tudi p e v, o i najdejo v listu navodila. Prosimo jih pa, da nam te dni sporočijo svoja imena in kateri glas pojejo, da jih bomo mogli v vlaku primerno razdeliti. — Odbor za romanje na Velehrad, Maribor, Glavni trg 7.
□	Resnica o tiskovni tožbi Reismaa—Goleč. Včerajšnje »Jutro« prinaša vest, da se Je urednik g. Januš Goleč še-le včeraj pojavil pred sodiščem z izjavo g. poslanca Že bo ta, da je bil on pisec omenjene notice. To pa ni resnica. G. Januš Goleč je vložil pravočasno rokopis g. poslanca Žebota ter je imel v rokah podpisano izjavo preiskovalnega sodnika dr. Juharta, da je rokopis sprejel ter vzel na znanje, da je bil pisec omenjene notice poslanec g. Žebot. Zoper razsodbo je vložena pritožba.
□	Volišča v Mariboru za volitve v narodno skupščino dno 11. septembra 1927 so razdeljena tako-le: Volivci I. okraja z začetnimi črkami rodbinskega imena A—L volijo na volišču I; volivci I. okraja M—Z volijo na volišču II; volivci II. okraja A—J volijo na volišču III; volivci II. okraja K—P volijo na volišču IV; volivci II. okraja R—Z volijo na volišču X; volivci III. okraja A—Z volijo na volišču V; volivci IV. okraja A—L volijo na volišču VI; volivci IV. okraja M—Z volijo na volišču XI; volivci V. okraja A—J volijo na volišču VII; volivci V. okraja K—P volijo na volišču VIII; volivci V. okraja R—Z volijo na volišču IX. Prostori za posamezna volišča se bodo določili in objavili pozneje.
□	Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem preselila svojo trafiko iz Gosposke ulice 32 v Slovensko ul. 12. — Pavla Svetek, trafi-kantinja.
□	Mariborsko gasilno društvo. Mariborsko gasilno društvo priredi v nedeljo ob pol 3 popoldne na Trgu svobode tombolo. Po tomboli se začne v prostorih pri Gotzu veselica in prosta zabava. Opozarjamo na to prireditev, koje čisti dobiček je namenjen izpopolnitvi gasilnega orodja. — Mariborsko gasilno društvo je glede brizgaln in prevoza orodja avtomobilizirano in je obdržalo le še en par konj, ki so službi mestne občine. Društvo je lepo preuredilo prostore, kjer so bili poprej hlevi za konje na Koroški cesti, v pisarno, ki je bila potrebna za tako pomembno in veliko organizacijo.
□	Mestna občina bo zidala nove hleve. Poleg skladišča mestne občine v Strmi ulici se bodo pozidali novi občinski hlevi za konje.
□	Karambol. V četrtek popoldan se je na Grajskem trgu zaletel trgovec Leo R. iz Sv. Lenarta s svojim tovornim avtomobilom v voz pred njim vozečega fijakerja Petra Dobršek. Napravil mu je na vozu precejšnjo škodo.
□	Razburljiv lov na tatico. V petek dopoldan se je odigral na Glavnem trgu razburljiv prizor, ki je v hipu zgnal skupaj vse bra-njevke in prodajalke. Tik pred vhodom na rotovž je skušala poznana tatica Ana Reber-nak iz Konjic izmakniti neki nakupovalki iz košare denarnico, kar pa je ta še pravočasno opazila in tatico prijela. Zagnala je krik in takoj so od vseh strani prihitele razburjene ženske na pomoč. Nastalo gnječo pa je tatica izrabila, izmuznila se je iz vrhnje jopice, za katero so jo ženske držale ter ubrala v urnem begu pod rotovžem čez rotovški trg proti stolnici. Kot roj čebel so se vsule razjarjene ženske za begunko ter jo na Stolnem trgu pre-stregle. Preganjana tatica je smuknila nato v vežo dečjega dispanzerja ter se v prvem nadstropju pomešala med čakajoče ženske. Pre-ganjalke so takoj čisto po vojaško zasedle in zastražile vse izhode iz poslopja, da so tatici preprečile beg, nekatere so se pa podale na policijo ter pozvale stražnike. V spremstvu žensk so šli policisti v prvo nadstropje ter aretirali preplašeno tatico. Ves prizor je opazovala večstoglava množica.
Vič
VOLIVCEM OBČINE VIC!
Da bodo volivci inlormirani ter da ne bodo nasedli raznim vestem, sporočamo, da sta se Napredna gospodarska lista (nosilec Andrej Krcz) ter tako zvana Nepolitična gospodarska lista (nosilec Frane Marinčič) vezali. Opozarjamo volivce na to dejstvo, ker se od strani Nepolitične list« agitira med volivci, češ mi smo samo gospodarska lista? Podrobneje o tej igri priobčimo jutri.
• * *
Velikodušen dar: Goepa Antonija Gutnik je darovala za reveže občine Vič Din 2000.— ter Rdečemu križu na Viču Din 1000.—, za kar se ji županstvo in odbor Rdečega križa najlepše zahvaljujeta.
Naravnost krasen shod SLS, kateri se jo vršil v četrtek v društvenem domu in kjer je ob nabito polni dvorani govoril načelnik stranke g. dr. Korošec in g. dr. Brecelj ter g. P. Tavčar in Kušar, je pokazal, da je naša stranka na Viču vedno trdnejša. Na shod je prišlo tudi nekaj pristašev drugih strank, ki pa so bili dostojni ter shoda niso skušali motiti razen dveh ali treh, ki so skušali delati medklice, katerim pa so zborvalci zagrozili, da jih postavijo pod kap, če ne bod mirovali. Izčrpna ln vsestransko stvarna poročila načelnika stranko in g. dr. Breclja so zborovalci burno aklamirall. Tudi govora g. P. Tavčarja, ki je govoril o občinskih zadevah ter predstoječlh občinskih volitvah, ni mogel niti eden nasprotnih zborovalcev kritizirati. Povdarjal je, da SLS tudi v tem volivnem boju ne obljubuje svojim volivcem ničesar, ter izjavlja, da bode bodoči občinski zastop SLS ravno tako kot dosedaj delal v blagor in procvit občine.
JutroTemu dopisniku: Na dopis v »Jutru« z
dne 5. t. m. ugotavljamo samo to, da mi nismo streljali ne na g. B. ne na koga drugega, kar lahko vsak, ki je dotični članek čital, sam ugotovi.
Tržič
Na katoliški dan, ki bo v nedeljo, 7. t. m. se pripravljamo z vso vnemo. Posebno zanimanje je pri nas in v okolici za narodne noše in konjenico. Vsepovsod se te dni gibljejo pridne roke, da sna-žijo in pripravljajo vse potrebno. Za soboto zvečer, ko bo v »Našem domu« proslava 301etnice Društva sv. Jožefa in za nedeljo so določeni posebni reditelji, katere naj vsak upošteva, da bo red. Upamo, da bo ta prireditev lepa manifestacija katoliške misli. Na veselo svidenje za utrditev naših katoliških načeli
Novo mesto
Himen. Poročil se je dne 3. avgusta t. L g. Josip Kovač, profesor na tukajšnji državni realni gimnaziji z gno. Marijo Kozina, hčerko viš. sodnega nadsvelnika pri tukajšnjem okrožnem sodišču. Poročal je g. prošt K. Cerin. Bilo srečno!
Potres. Dne 4. avgusta t. 1. ob 10.30 dopoldne smo čutili tu kratek potresni sunek, spremljan s podzemeljskim bobnenjem.
Posurovelost. V nedeljo, dne 31. juliiia t. 1. že v noč, se je peljalo večje število višjih častnikov z avtomobili Iz Toplic v Novo mesto. Dospešvi do Vavte vasi je zapazil šofer na drugem avtomobilu, da je nekdo podvrgel tram čez cesto. Uspelo mu je, da je še pravi čas ustavil avtomobil ter preprečil veliko nesrečo. Topliško orožništvo je izsledilo storilca v osebi M. D., ga aretiielo in oddalo okrožnemu sodišču v Novem mestu. Kolikor smo pozvedeli, ima M. D. osebno nvržujo do častnikov, ker je bil njegov tovariš-vojak pred leti od nekega častnika v Vavti vasi stavljen na odgovor, ker ni predpisno pozdravil.
Metlika
Nogo si je zlomil neki sosed iz Hrvaške, ker je preveč divje vozil. Hotel se je menda postaviti g svojimi živimi in čilimi konji, a pri gonji se je odpela vaga in v divjem, diru je voznik skočil tako nesrečno z voza, da si ie zlomil nogo v členku. Prvo pomoč mu je nudil zdravnik dr. Pavešič. Pri tem si je pa drugi razbil črepinjo in še tretji se je drugače telesno poškodoval. K sreči ni šlo še več drugih, katere je vabil na voz.
Suša je tudi v Belokrajini zelo občutna- Vročina neznosna. Vse se zvija pod pekočimi žarki. Repe in ajde bo malo ali nič, ravno tako tudi otave.
Nevihta je divjala v noči od srede na četrtek. Bliskalo se je in treskalo, a dežja je bilo razmeroma jako malo. V tej nevihti je tudi na več krajev trečilo in od strele je zgorela mala leseua klet >his« imenovana na Jurovskem brodu.
Shod SLS bo pri Treh farah dne 14. avgusta po prihodu vlaka oziroma po sv. maši, ki bo to nedeljo v ondotni cerkvi.
Nasilni so nekateri lastniki travnikov ob Kolpi. Kar obleko bt odnesli poštenim ljudem, ker se v svoji skoposti boje za tistih par bilk travice. Naj bt občina odkupila ozek pas ob Kolpi.
B-ilo'1 v i.
ICočevfe
Potreba regulacijskega načrta. Iz načina, kako ln kam se zidajo hiše v našem mestu, je jasno, da je prva in velika naloga mestnih gospodarjev, dobit regulacijski načrt. Naj ga napravi katerikoli strokovnjak. Ko je načrt tu, se mesto širi, pozidava in lepša sistematično. Ce je regulacijski načrt dober, velja za stoletja. Potem bi 6koro gotovo ne zidali nezdravih tovarn takorekoč v osrčju mesta, kakor se je to ravno zdaj napak »torilo in kakor na to pazijo po vseh mestih. Ljudje si še ne mislijo ne, kaj si na tak način nakopljejo na glavo in naložijo na lastna pleča ne le sebi, ampak tudi potomcem. Potem bi se zidalo tudi v zapuščenem »šahnu« ali pa bi se ta do Dolge vasi spremenil v lep park. Potem bi se mogoče napravila tudi lepa pešpot na hrib, kamor bi marsikdo šel, ki zdaj zaradi slabih, izvoženih potov ne more. Torej regulacijski načrt! Strokovnjaški, seveda.
Skrb za reveže. V vsakem večjem kraju, tako tudi v Kočevju, se mora mestnim revežem nuditi socialna oskrba. Zadnjič, ni dolgo tega, se je primerilo tole: Bivši hlapec v hotelu T. v Kočevju, ki je bil prisiljen obleči berašlco odelo, vzeti mavho in popolno palico ter si stara leta z beračenjem po-sladiti, je ležal cele štir dni v bližini mesta ob obronku gozda onemogel, umirajoč. Usmiljene ženske so mu sicer, dasi je bil v skrajno zapuščenem stanju, za silo postregle in takoj sporočile to merodajnim krog«n. Vendar ni hotelo biti nikogar, ki bi reveža''iz obupnega stanja rešil in mu nudil izdatno pomoč. Šele četrti dan so prišli na lice mesta orožniki in reveža odvedli v njegovo domačijo. Ako bi imeli zadostno oskrbovano ubož-nico — sedanja v Gorski ulici ne odgovarja niti za silo potrebam —, bi se kaj takega v neposredni bližini mesta ne moglo dogoditi.
Tukajšnje invalidsko društvo priredi v nedeljo, 7. i. m. svojo veselico pri gostilničarju P. Lackneriu.
Mogaška Slatina
Osebna >ost prispel je v Rogaško Slatino na daljše bivanje komandant armade v Skoplju, ar-madni general Zečevič.
Kopališka sezona je dosegla višek. Število gostov se suče stalno okrog 1700. Izmed inozemcev je relativno največ Madjarov, manj čehoslovakov in Avstrijcev. Zdravilišče s svojim starim slovesom in najmodernejšim komfortom privablja vsako leto več gostov iz Inozemstva, ker je še življenje tukaj v primeru z drugimi modernimi zdravilišči le najcenejše. V kopališče pa je treba iti, to zahteva, če že drugo ne. vsaj bon ton. Da igrajo pri tem .zlasti pri Madjarih, nekoliko vloge tudi politika in odnošajl napram Češkoslovaški, je verjetno, čeravno so zadnje dni nekateri časopisi iz Budimpešte začeli pisa'i proti Rogaški Slatini, češ da so madjarska kopalšfa enako vredna. Toda kdor pozna naše zdravilišče in ga primerja z drugimi, mu ne najde zlepa para. Letos je tukajšnje življenje posebno živahno. Povsod se vidi stremljenje uprave, da napravi gostom bivanje kar naj-udobnejše in najprijetitejše. Prejšnji teden je bil otvorjen kino na prostem. Posebno za letošnje vroče pole'je je to zelo posrečena misel, ker vlada v dvoranah prevelika vročina. Tako pa sediš po večerji lepo na prostem, uživaš večerni hlad, poslušaš godbo, gledaš film in kadiš zraven svojo cigareto. Predvajajo se sami prvovrstni filmi. Hvaležna publika pa napolni kino vsikdar do zadnjega kotička. V nedljo, dne 31. julija se je vršila tradicionalna svečana Anina prireditev, ki predstavlja predstavlja v družabnem oziru višek sezone. Morala bi se vršiti, kakor do zdaj vsako leto na praz-
nik sv. Ane, zaščitnice zdravilišča, radi smrti kralja Ferdinanda pa je bila preložena. V impozontni veliki dvorani zdravilišča je bila zbrana najele-gantnejša publika iz zdravilišč^; tudi iz oddaljenejših krajev so se pripeljali gostje na ta večer, kt ima svoj sloves že izza dolgih let.
Tukajšnja podružnica »Zveze slovenskih vo« jakovc namerava postaviti v svetovni vojni padlim faranom primeren spomenik. Stal bo pred farno | cerkvijo in bo zvezan z javnim vodovodom. Tako bo dobila okolica zdravilišča novo zanimivost. V la namen se vrši v nedeljo, dne 7. avgusta v parku zdravilišča popoldanska in večerna zabava.
Ob 1100-letnici sv. Cirila priredi tukajšnja podružnica v soboto dne 13. avgusta zvečer sijajno iluminacijo, naslednji rlan pa tombolo in večerno akademijo.
Domači in tuji umetniki obiskujejo Rogaško Slatino vsak dan. Njihove prireditve so vselej dobro obiskane.
Tr&ovlfe
Sanacija bratovske sklndnice je nuino potrebna ker se bližamo katastrofi, ko zna biti za vedno uničena. Ako bi TPD hotela žrtvovati vsaj polovico toliko milijonov dinarjev kot jih je izgubili pri Slavenskl banki, b; bili staro- in novovpo-kojenci rešeni. Tu se zopet kaže greh demokratov, ko je dr. Žerjav podpisal pravilnik za bra'ovske skladnico, misječ, da bo SDS dobila delavske glasove za volitve 1. 1925 v parlament, ni pa vprašal, kje se bo dobilo kritje. Njegov popravljen pravilnik ki ga imamo v rokah, izkazuje za delavstvo točko, ki so uničujoče.
Smrtna kesa. Umrl je pismonoša na Vodah Valentin Tur in po dolgi mučni bolezni. Naj mu sveti večna luč!
Cementni prah, ki se vali iz dimnikov cementne tovarne grozi uničiti vso zeleno naravo proti Dobovcu, Kumu in na drugi strani proti Zagorju. Ravnateljstvo skuša to sicer odpraviti, ni mu pa še do danes uspelo. S tovarno so "vodili posestniki že pred kakimi dvajsetimi leti pravdo in se jim je tudi priznala neka odško\inina.
Za demokratski shod pobirajo nekateri podpise po hišah, da bi se ga udeležili. Smo res radovedni, kdo se ga bo udeležil.
Nov nasip za zalogo premoga se napravi in je že skoro končan v bližini jaška III na Gnidi.
Voljko škodo na premogu dela ogenj na Doberni, kjer že dolga leta uničuje sloje. Če ga uduše na enem mestu, se že pokaže na drugem. Razpoklme v premogovih žilali, ki jih je težko zamašiti, dovajajo zrak, da gori s tem večjo močjo. Večkrat gori premoga cele sloje.
Nepotrebno razbnrjanje delavstva. »Jutro« je pred par dnevi poročalo, da praznovanje pri rudniku ostane še nadalje. Resnici na ljubo in da se delavstvo ne bo po nepotrebnem razburjalo objavljamo, da imamo iz zanesljivega vira vest, da se cel mesec ne bodo praznovali šihti, pač pa se bo delo še razširilo kar je znamenje, da se bliža čas zimske sezone, ko je rudar redno zaposlen. Razni popravki in izjave zadnjega časa v »Jutru« kažejo, da so njegove tozade.ne notice izmišljeno ker je pač čas kislih kumare.
Žalec
Požar. V nedeljo zvečer je začelo gore'i pri Hermanu v Zg. Loznifti. Zgorela je hiša Ogenj je nastal v listnici in je bil gotovo podneten.
Nova trgovina. V trgu se bo o tvorila nova trgovina za šivalne stroje v Žuzejevi hiši.
SDSarska agitacija. Na žalskem kolodvoru je v četrtek zvečer ponujal neki pomnik železniškim uslužbencem majhne knjižice z naslovom »Železničarjem resnica o krivicah, ki se delajo železničarjem s strani SLS«. Samostojni demokrati se po-| služujejo zadnjih sredstev, da lovijo kroglice s svojimi lažmi.
'Ptuj
SPORED SLAVNOSTI PTUJSKEGA ORI.OVSK. OKROŽJA DNE 7. AVGUSTA NA UAJDINI PRI PTUJU.
Po dohodu vlakov zbiranje čete pri Gasilnem domu na Hajdini. Odkorakanje v cerkev, kjer se vrši ob pol 10. uri služba božja s pridigo. Po službi božji vaja na telovadšču. Ob pol 3. popoldne blagoslov. Ob pol 4. telovadni nastop po naslednjem redu: 1. Članice — proste vaje. 2. Člani — lahka atletika: a) skok v daljavo, b) skok v višino, c) skok ob palici, č) suvanje krogle. 3. Člani — šta-fetni tek. 4. Članice — simbolične vaje. 5. Člani — na orodju. 6. Člani — proste vaje. 7. Slavnostni govor g. Fr. Hrastelja. Po telovadbi prosta zabava. Prireditev, kakor tudi zabava se vršita v vrtu g. Pintariča na Haidini. Igra svetinjska godba. Za polovično vožnjo je naprošeno in bo odgovor pravočasen, nakar bodo odseki brzojavno obveščeni.
© Rovizlja. Oblastni odbor je radi nerednosti v upravi, predvsem pa radi znane Menonijeve afere, uvedel revizijo poslavanja ln uradovanja mestne občine, ki sta jo izvršila dne 3. in 4. avgusta g. Milan Malcar, okrajni glavar, in g. J. Barle, ravnatelj mestnega knjigovodstva v Mariboru. 0 izidu bomo še poročali.
Siarenberg.
Oddaja gostilne v najem. Občinski odbor trške občine Marenberg je sklenil, da se odda v najem občinska gostilna na Dobravi štev. 1., začenši z 1. januarjem 1028. Najemnik pobira obenem tudi mostnino od občinskega dravskega mostu. Interesenti imajo vložiti pri občinskem uradu v Marenbergu do dne 31. avgusta t. 1. pismene, kolekovane ponudbe (zapečatene prošnje v kuvertah) po vzorcu, ki se lahko dobi v občinski pisarni v Marenbergu. Ponudnik mora obenem položiti kavcijo Din 2.000.—. Kavcije nesprejetih ponudnikov se bodo do 15. septembra vsakemu vrnile.
Letoviška sezona. Letoviščarjev je v našem lepem trgu precej, še več bi jih pa bilo, ako bi bilo zadostno stanovanj in pa potrebno kopališče. Velika in hvaležna naloga čaka toraj novega župana, kakor tudi občinski odbor. Občinski odbor bi pa še prosili, da se znvzame za avtomobilsko zvezo Maribor-Dravograd, kar je bilo že vpeljano, in ne vemo, iz katerega vzroka je to opustila mestna občina Maribor. Vsaj v poletnem času bi bila avtomobilska vožnja iz Maribora v Drnvograd prav gotovo rentabilna, seveda bi moral voziti omnibus po dvakrat na dan sem in tja. Državna cesta iz Maribora do Dravograda je ena najlepših in vožnja z avtomobilom prijetna. Kako bi bilo, ?e bi se oli-čine ob državni cesti za to malo bolj pobrigale in eventuelno prispevale po svoji moči za to podjetje.
.Uspeh ne bi izostal in največji dobiček bi pač imeli kraji, trgi in vasi, kjer bi bile avto-postajc.
Rekrutovanje. Glasom naredbe poveljstva celjskega vojnega okrožja so bo vršilo rekrutovanje v Marenbergu dne 10. avgusta za občine Sv. Primož nad Muto, Muta, Gortina, Janževski vrh-Orlica, Marenbera, Remšnik, Pernice, Brezno, Kapla in
dne 11. avgusta 1927 za občine Sv. Anton na Poh.,
Sv. Primož na Poh., Trbo.nje, Vuhred, Vuzenlca, Ribnica na Poh. ln Zg. Vižinga. Rekrutovanje za občine prevaljskega okraja se pa vrši dne 12. in 18. avgusta 1027. Rekrutn« komisija prične poslovati vsak dan točno ob 7. uri zjutraj. Zupani imajo dovesti rekrute na mesto rekrutovauja pravočasno.
V	interesu javnega miru in reda je okrajno gla-| varstvo v Prevaljah odredilo, da se za časa rekrutovauja od 6 ure zjutraj do 2. ure popoldan, t. j. dokler urnduje rekrutna komisija, gostilne zapro in je točenje alkoholnih pijač strogo prepovedano.
V	vseh občinah, iz katerih in skozi katere bodo prihajali rekruti, je na dan rekrutovanja do 12. «u-e opoldne prepovedano točiti alkoholne pijače.
Slovenska krajina
Pomanjkanje žita. Tako malo rži, kakor letos, že dolgo ni bilo. Po nekaterih krajih sploh ni gospodarja, ki bi bil za domačo potrebo z žitom preskrbljen., Najbolj so prizadete okolice Beltinec, Turnjšča in Črensovec. Ker doma ni mogoče kupiti žita, se obračajo občinski odbori na oblast, da na nekak način priskoči na pomoč.
Dolnja Lendava. Ko so zvonili požaru, ki je uničil velikanski kup snopja g. dekana Strausa, jo zvon počil. Sedaj je pa cerkev brez zvona. Naročeni pa so že štirje novi zvonovi, ki bodo v kratkem izgotovljeni. Kakor se sliši, bodo stali novi zvonovi 65.000 Din.
B opisi
DOBROVA PRI LJUBLJANI.
V nedeljo, 7, t. m. se bodo vršile občinske volitve — pa samo za dve kandidatni listi: I. Delavsko zvezo (SLS) in II. SLS. Pri nasprotnih samostojnežih in z njimi zvezanih socialistih so je dognalo, da imajo ponarejene. Radi lega sta se njihovi kandidatni listi uradno razveljavili. Mislili so pač, da jim je vse dovoljeno, pa so se temeljito varali. Škoda velikega truda! Prav zadnjo noč so jo še le sestavili samostojneži, ji priboril I. mesto in na to stavili svoje upanje na krogljice. Vso je splavlo po vodi, upamo za vedno pod to tvrdko. Ne eni ne drugi si ne upajo na svitlo pod svojim pravim imenom.
Dne 5. t. m. so ukradli po noči občinsko desko s kandidatnim listama SLS. Kaj vse se domisli onemogla jeza! Ali je to edini uspeh vednih ponočnih setankov? Ne bo nič pomagalo, prijatelji!
Šmartno ob Paki. Svoječasno smo poročali, da je bila vložena za občinske volitve v naši občini samo lista SLS. Volitev župana ln svetovalcev je bila razpisana za dan 24. julija, pa so vložili naši politični nasprotnici (SDS in NRS) proti občinskim volitvam priziv. Nismo sicer takrat še verjeli, a so to res storili in vložili ne enega, temveč ltar tri prizive! Rekli smo že takrat, da nain je uganka, na katera protizakonita dejanja se v pritožbah opirajo. In res! Da so bili vsi ugovori iz trto izviti, neodgovarjajoči resnici in toraj neutemeljeni, je dokaz~to, da je g. veliki župan v Mariboru vse pritožbe zavrnil kot neosnovane! — Kakor smo zvedeli, se bo izvršila volitev župana in občinskih svetovalcev v nedeljo, dne 14. avgusta. — Pred kratkim se je v barvolomu g. Dragotina Korošca v Gorenjah smrtnonevarno ponesrečil delavec Franc Koleuc, posestniški sin iz Rečice ob Paki. Odtrgalo mu je levo roko v zapestju, na desni roki dva prsta, poleg tega pa je močno poškodovan na očesih, po obrazu in na prsih. Zdravi se v ljubljanski bolnišnici! V nedeljo, dne 7. t. m. bomo obhajali proslavo 30Ietnice ustanovitve tukajšnjega Kat. prosvetnega društva. Prireditev bo celodnevna! Slavnostni govor bo imel prof. dr. Prijatelj iz Maribora, deseto sv mašo v župni cerkvi Sv. Martina pa ustanovitelj, nekdanji tukajšnji kaplan, g. Ivan Doberšek, sedaj župnik v Sevnici. Ker so zveze z vlaki na vse strani zelo ugodne, se pričakuje velike udeležbe iz sosednih krajev!
Cerkveni vestnik
Marijina kongregarija za gospode in Meščanska Marijina kongregarija pri sv. Jožefu imata v nedeljo, 7. t. m-, ob pol sedmih zjutraj skupno sveto mašo in sv. obhajilo.
Naše dijaštvo
POČITNIŠKI TEČAJ SLOV. DIJAŠKE ZVEZE na gori Oljki od 8. do 11. avgusta.
Samo nekaj dni je še pred nami, zato agiti-rajte za čim lepšo udeležbo. Od vsake naše organizacije naj se po možnosti udeleže tečaja vsaj delegati.. — Polovična vožnja je dovoljena do postaje Polzela v Savinjski dolini. Peljete se pa lahko tudi do naslednje postaje Rečica ob Pald. — Predsed.
Šport
»Motoklub Ljubljana« vabi za v nedeljo, 7. t. m. člane na skupni izlet čez Beričevo, Lilijo in Trebnje v Žužemberk. Tu je postanek in ev. kopanje v Krki. Povratek skozi Zagradec in Krko. Odhod ob 7. uri izpred kavarne »livrope. Prihodnjo nedeljo skupni izlet na Ljubelj, kjer se vrše dirke. Vsak član naj si oskrbi društvene zastavice, ki se dobe pri blagajniku g. Čamerniku, tvrdka Jugoavlo.
PRIJAVE ZA LJUBELJSKO DIRKO.
Prijave za ljubeljsko dirko se sprejemajo še do 9. avgusta t. 1. flo 6. ure v tajništvu Automobil-skega kluba Kraljevine SHS, Sekcije Ljubljana. Prijaviti je mogoče pismeno ali ustmeno v tajništvu ali pa telefonično na štev. 21—93.
Automobilisti gledalci si lahko že sedaj preskrbijo izkaznico za parkprostor v tajništvu Auto-kluba, kjer ležt na vpogled točna skica z vsemi parkprostor!. Parkprostorov za avtomobile jo 14 ter je za Člane Autoklulia rezerviran park štev. 8, ki se nahaja pod Sv. Ano, na dvorišču lovsko hiše gospoda barona Fridrfha Borna. Parkprostori l)odo označeni z velikim daleč vidnimi tablami ter se pelje vsak automobilst tako daleč, da pride do njemu dodeljene številke. Tam ntu dodeli funkci-jonar Autokluba meslo za automobil. Navodilom hmkcijonarjev se mora vsakdo brezpogojno pokoravati. Voziti preko dodeljenega parkprostora je strogo prepovedano.
K PLAVALNIM TEKMAM NA LJUBLJANICI.
Dovolile, gosp. urednik, k poročilu, ki ga je prinesel »Slovenec.- o teh tekmah, par pripomb.
Že nekaj časa se opažu, da skušajo gotovi športni krogi sugerirati in vsiliti javnosti svoje nazore o naših športnih razmerah iu o vsem, kar jo v kakršnikoli zvezi s športnim življenjem. Malo jih briga, če ti njihovi nazori niso vedno v skladu z interesi in razvojem celokupnega našega športa. Nesposobni, da bi slovenskemu športu nudili krep-. kega razmaha, smatrajo, da je vse, kar ne spada v niih ožji krog, za nič, in če se pojavi v kakem dru-
gem športnem taboru le količkaj nevarnejša konkurenca, ki bi utegnila pospešiti zdrav razvoj našega športa, ekušajo to konkurenco, ta napredek v nasprotnem taboru z vsemi mogočimi, prenmo-gokrat nedopustnimi sredstvi, ovirati, če se le da, zatreti.
V poročilu o plavalnih tekmah na Ljubljanici v »Slovencu« kar mrgoli neosnovanih napadov in pavšalnih sumničenj brez navedbe niti enega konkretnega slučaja nekorektnosti, ki se očitajo vodstvu tistega tekmovanja.
Vse to pa v cilju, da bi se škodovalo ugledu tukajšnjega Akademskega Športnega Kluba Pri-morje, da bi se po možnosti zmanjšal uspeh njegovih tekmovalk in tekmovalcev, da bi se v nič dal ves ogromni trud, ki ga v. nesebični požrtvovalnosti in iz golega idealizma investirajo klubski delavci v prospeh našega domačega športu, ki naj bi tudi pomagal širili sloves o solidaosti, vztrajnosti in sposobnosti Slovencev na vseh poijih javnega udejstvovanja.
Toda taki primeri izrazite ne-fair borbe no morejo nikomur škodovati, zlasti ne onemu, ki naj bi ga zadela. Prej ali slej se bo moralo razgubiti početje vseh onih odgovornih elementov, ki naravnost nerazumljivo ozkogrudnosti in pristranosti zastrupljajo našo spbrtno življenje, tako, da so žo mnogi ln mnogi pošteni ljudje iemu, spočetka toliko obetajočemu gibanju pokazali hrDot. O tem bi vedeli povedati marsikatero bridko blagajniki raznih klubov in drugih športnih instanc, ki morajo pri športnih prireditvah ugotavljati čezdaljo večje deficite. To je zaenkrat ves efekt te >borbe«.
Gled plavalnih tekem bt omenil, da je ASK Primorje šlo v borbo, sicer ne brez šans, vendar močno handicapirano radi odsotnosti svojih najboljših plavačev bratov Vrečko, Kerna, inž. Ober-eignerja; ta handicap se je povečal še z uskoštvom nekaterih drugih plavačev, ki so jo ubridi pod druge barve. Odtod toliko razočaranje, ker se je računalo s sigurnim porazom močno okrnjenega Prlmorjanskega moštva. Zato je s športnega vidika tem manj razumljivo, da se skušajo zmanjšati uspehi mladih Primorjonov, ki so šli v borbo z vsem srcem, navdušenjem in z disciplino, Za lasten neuspeh naprtiti krivdo drugim, to je že stqr dc-p las i ran trik. Skrajno predrzno pa je, če se hoče tako trditev podpreti z obnašanjem gotovega dela nahujskane publike.
Patetični vzklik na koncu poročila, češ, »moralna zmaga ostauo na celi črti SK Iliriji« je v kaj ozkem sorodstvu s puldosljo in nadutostjo. Zgovoren dokaz za to je prineslo torkovo »Jutrom v obliki sliko zmagovite štafete S K Ilirije, ki v bistvu ni nič drugega, kot 7, enim plavačeni oja-čena bivša primorjanska štafeta. Od četvorice so trije bivši Primorjani! Da, borba z močmi, ki so jih drugi vzgojili, je tudi b.orba sui generis. Hlc Rhodus, gospoda! Če ljudje brez morale pridigajo o morali, je prav tako, kakor bi hotel notoričen nevedne« prodajati pamcl!
Za enkrat dovolj]	O. C.
Nassnanila
Prostovoljno gasilflo društvo v Mostah priredi v nedeljo, dne 7. t. m. blagoslovitev nove motorne brizgalne ob pol 11. uri dopoldne, popoldno ob 4. uri velika vrtna veselica pri g. Magistru (Zakol-nik) v Mostah. K številni udeležbi vabi — Odbor.
Zveza slovenskih vojakov, podružnica Mosto pri Ljubljani, vabi vse svoje člane, da so udeleže širše odborove seje, katera so vrši v svrho proučitve »Samopomoči« v ned»Ijo, dne 7. t. ni., oh 10. uri dopldne v gostilni pri Rahnetu na Selu. — Odbor.
»Hera« r. z. z o. z. v Ljubljani vabi člane na izredni občni zbor, ki se vrši dne 0. avgusta 1027 ob 7. uri zvečer v salonu pri »Levu Gosposvetsks cesta, Ljubljana.
Preobilica rib.
Angleški kanal ali Rokavski zaliv je bil letos poln tako zvanih rib »topo« tako, da so ribiči vsak dan prihajali z do vrha napolnjenimi čolni od ribolova. To pa za ribiče ni nič dobrega, ker morajo ribe prodajati po prav neznatni ceni. V novembra lanskega lela je bilo toliko slanikov, da je bilo treba ribičem mreže samo v vodo pomoliti, pa so že bile polne rib. V mnogih slučajih so bile mrežic tako polne, da jih je bilo nemogoče potegniti v čolne, ker je bila nevarnost, da se dami potope. Pripetilo se je že, da so čolne napolnili z ribami do vrha, nato jih je pa zalotil vihar in morali so jili pometuli nazaj v morje. Cene gredo v takih slučajih tako rapidno doli, da tako izpremembo čuti marsikatera ubožnejša gospodinja. Sto rib je veljajo n. pr. en šiling (14 dinarjev), slanikov pa je bilo zadnjo jesen celo 12 za en šiling, torej skoraj deset za en dinar. Bili pa so tudi slučaji, dn jih sploh niso mogli prodali ter so jih delili zastonj. Leta 1923. je odšla neka ribiška ladja na ribolov ter ostala šest tednov zunaj na morju. Ko se je vrnila v Grimbsy, je bila do vrha napolnjena z ribami, a za vse vkup je lastnik prejel samo 150 funtov (41.250 Din), stroškov za lov pa je imel nad 500 funtov (137.000 Din). Ravno taka je z tako zvanimi makarelami, ki se tudi pojavijo v ogromnih množinah. Septembra lanskega leta so nalovili neznanske množine teh rib, in ker ta riba ne vzdrži dolgo, so jih na tisoče pokvarjenih pometali proč. Na binkošt-ni ponedeljek lela 1904. so jih opazili v bližini Kerry-ja na Irskem. Dve ribiški ladji sta se takoj podali na lov ter vrgli mreže. Ko je tudi tretja ladja prišla v ono bližino, se je ribičem nudil grozen prizor. Ko sta namreč prvi dve ladji vrgli mreže, se je takoj vlovilo tolikšno število rib, da so takoj potegnilo mreže seboj v globočino, še preden so mogli ribiči mreže porezati. Ker'ladje niso bile velike, so se z mrežami vred potopile; moštvo tretje ladje je hitelo na pomoč, toda bilo je predaleč in vseh deset ribičev je utonilo, še druga težava je s temi, sicer tako okusnimi ribami. Kadar so i pojavijo v tolikšnih množinah, jim sledijo ve-| liki tunini iti ko se inakarele vjamejo v mreže, jim tudi sem slede. Ker pa so tunini včasih težki več sto kilogramov, napravijo ribičem ogromno škodo, kadar so vjamejo v mreže, ker jih dobesedno sirgajo na kosce. Zato se ribiči tuninov najbolj boje, vsaj v Severnem moriu je tako.
Avstrija !n Dunaj.
Na Dunaju, 4. avgusta.
Ta dopis hi lahko nazvali tudi > Dunaj in — Avstrija«, kajti baš zadnji krvavi dogodki so pognali v živahno ospredje vprašanje: Kaj je pravzaprav Dunaj v tej Zvezni republiki — Avstriji?
Tudi moji slovenski čitatelji so prav gotovo po prevratu često čuli ali čitali oni možne opazke, češ, da bo po matrsikaki divni dunajski ulici nekega dne še — travca zelenela, kajti Dunaj je bil mogoč kot glavno in re-zidenčno mesto pokojne monarhije, kot središče male avstrijske republike pa mora propadati in končno propasti v malo provinci-jalno mesto .
Toda življenje po vojni je pokazalo, da taki ogromni življenski organizmi niso odvisni v vseh konsekvencah od slučajnih političnih prememb, marveč da večstoletne tradicije ženejo življenje naprej po starih izvoženih tirih in da se stare zveze, stare sile ne dajo zatreti, — skratka: pokazalo se je, da Dunaj po vojni napreduje oelo bolj nego katerokoli drugo evropsko mesto. Ni mesta v Evropi, ki bi bilo v teh povojnih letih ustvarilo toliko dobrin za vse sloje prebivalstva, je brez dolgov in ima polne blagajne. Cela vrsta je vele-industrij, kjer ima Dunaj velik del delnic. Z vsega sveta hodijo sem komisije proučavat tukajšnje naprave za socijalno stanje prebivalstva, za higijeno in pouk širokih ljudskih mas.
Politiški je napravil Dunaj še korak naprej in je postal svobodno mesto in dežela v Zvezni republiki Avstriji. Dunajski župan je obenem deželni glavar, je najvišji politični šef svobodne dunajske republike. — ln ker je Dunaj največje industrijsko mesto v srednji Evropi, kjer je delavstvo večinoma organizirano v socijalni demokraciji, je popolnoma naravno, da je po propadu monarhije delavstvo postavilo svojo večino v ponosni Rathaus. — In zato je tudi dunajski rdeči Rathaus danes neomejeno zatočišče socijatistov, odkoder bi radi prodirali dalje ven iz Dunaja v zvezne dežele, kjer je socijalizem še na šibkih nogah. Razuu par mest nimajo nikjer 'Zaslombe v toliki meri, da bi mogli računati na izdatnejšo pomoč v slučajih sile in potrebe.
To nasprotje med Dunajem in zveznimi deželami je izbruhnilo v grozeči meri po krvavem petku. Kako so sodjalistiani voditelji razočaram in celo presenečeni po dogodkih krvavega petka, to je mojim čitateljem dobro znano. Najraje bi utajili sleherno svojo krivdo na vsem tem, kar se je tistega dne .godilo na Dunaju. V nečimerai zavesti svoje neomejene moči niso pazili na skrivne sile, ki so rule tudi proti njim, ne samo proti ob-sovraženi buržoaziji, in šele krvavi petek jih je poučil, kako so te sile nevarne tudi njim. Toda zavest, da so na ulicah izgubili vajeti iz rok, jih je tako daleč izmodrila, da so omogočili v parlamentu dostojno debato in še do-stojnejši konec, kajti mirno so sprejeli končno odglasovanje o svojih predlogih, ki so bili seveda od vse večine soglasno odklonjeni. So-cijalisti so se postavili na stališče čiste demokracijo in parlamentarizma. Odklonili so meščansko vojno in hočejo dalje sodelovati po načelih demokracije: z glasovnicami v rokah zavednih volivcev. Vedo dobro, da je Dunaj osamljen sredi vseh dežel Zveze, vedo še bolje, da bi se v slučaju meščanske vojne prav slabo godilo njihovim somišljenikom po vseh deželah, kjer bi bil socijalizem naravnost nasilno zatrt, dočim bi oni na Dunaju ne mogli brezobzirno vladati proti vsem ostaiim meščanom, kajti za njimi je vsa kulturna Evropa, ki ima tu premnoge velike interese, za katere bi v slučaju potrebe odločno nastopila.
Tak položaj Dunaja sredi Zvezne republike in v srednji Evropi so socijalisti tudi možko pripoznali in ravno s tem priznanjem najbolj vplivali na svoje manj raizsodne mase, ki so jim tako odprli oči, kam bi jadrati, ako bi še dalje šli na lim komunizmu.
Svoj zadnji dopis sem naslovil »Avstrija — na razpotju«. Tri dni pozneje je prinesla »Reaichspost«, torej Seiplovo glasilo, tudi uvodnik z enakim naslovom: »Am Scheide-wege«, — in čudno: skoro z isto vsebino. To bodi povedano v dokaz, kaiko resnično je bila Avstrija v tistih dneh na razpotju: v anarhijo in v meščansko vojno — ali v mirnejši razvoj po doslej veljavnem načelu resnične demokracije, ki ga proglašajo vedno avstrijski socijalisti za svojo najvišjo državniško modrost
Treba namreč vedeti, da je bil dr. Renner prvi kancler v Avstriji, ki se s ponosom imenuje očeta avstrijske ustave. Zato da je tako dobra in kvintesenca prave demokracije. Ta dr. Renner je res častitljiva osebnost v srednjeevropski politiki, poštenjak od pet do temena in čist teoretik, ki ima na evolucijo so-cijalne demokracije velik vpliv. Ima pa še drugih prav vnetih pristašev, ki vsi paral i-zujejo vplive »krajnih levičarjev. Dr. Seipel v svoji državniški spretnosti ni nikdar izguibil kontakta z faktorji na strani opozicije, in med najhujšo debato v zbornici sem ga videl v ku-loarju v živahnem razgovoru z enim voditeljev eocijalfatov, ki mu je prav lepo pritrjeval... Zato ni slučaj, marveč posledica krute resnosti položaja za desno in levo, ako je Avstrija na razpotju našla pravo stezo iz tega nevarnega labirinta.
Danes je položaj že docela normalen, da v toUfco Je boljši, ker so socijalisti za prav
hudo lekcijo bogatejši. Odseki parlamenta delajo s polno paro in pričakuje se povsem normalen zaključek tega zasedanja.
Toda prav zaresno je načeto veliko vprašanje: Avstrija in — Dunaj, ali Dunaj in Avstrija. Šele po krvavem petku so si socijalisti prav svesti pravega svojega položaja s tem svojim Dunajem sredi Zvezne republike, sredi Evrope, ki je živo interesirana na usodi tega svetovnega mesta- Evropa jim je dala resno občutiti, da jej ni vseeno, kako se vlada v tem mestu, kako se tu varujejo interesi Evrope in kako se tu spoštuje oni družabni red, ki je domač v vsej srednji Evropi, v vsej okolici. Socijalistični voditelji so premeteni ljudje, ki dobro vedo, da proti vsem takim vetrom ne morejo jadrati, in zato so se lepo potuhnili in se postavljajo za prave varuhe tiste demokratično republike, ki jej je Renne duševni oče. Zato napovedujejo edino le lojalno opozicijo, ki hoče preprečevati slabe sklepe parlamenta, sodelovati na dobri zakonodaji in potem z legalnimi sredstvi boriti se za večino v parlamentu in za vlado Zvezne republike Avstrije.
To je povsem jasno in docela naravno stališče, proti kateremu nihče ne more ugovarjati. Ali kakor hočejo socijalisti z Dunaja ven pridobiti deželo, tako morajo tudi priča-
kovati odpora in dela od nasprotne strani, da bodo dežele hotele imeti vedno večji vpliv na svoje glavno mesto, na svoj Dunaj. Ogromni so interesi dežel, ali recimo Bunda na Dunaju. Silno velik je tisti del svetovnega Dunaja, ki je prava last Bunda, Zvezne republike, torej vseh dežel. Da morajo to svojo lastnino na Dunaju varovati, če bo treba tudi s silo, to je jasno, ali prav jasno je postalo šole po krvavem petku. In dežele tudi to svojo voljo čisto in jasno izpovedujejo, kar morajo socijalisti lepo sprejeti saimo na znanje ter so tako na bodoče borbe lojalno opozorjeni.
Vsa znamenja kažejo, da se dežele na to svojo bodočo nalogo prav resno in temeljito pripravljajo. V tem boju bodo imele dežele na svoji strani mogočno oporo vse kapitalistične in meščanske Evrope, ki ima v Avstriji lepe denarce investirane v državnem posojilu, v industrijah, v deželah in mestih itd. Saj je hotel celo Dunaj najeti posojilo 30 mii dolarjev. Da bi bila v vsakem slučaju podpora Evropi dragocena pomoč meščanskim strankam, to tudi socijalisti dobro vedo.
M tako je nastala po krvavem petku živahna tekma med Dunajem in deželami, ki bo za nas tihe opazovalce jako interesantna in poučna.	A. G.
Posledice neuspele ženevske konference.
COOLIDGE ŠE NI OBUPAL.
v Pariz, 5. avg. (Izv.) Iz francoskega časopisja je razvidna bojazen, da bo po neuspeli ženevski konferenci prišlo do tekmovanja za pomorsko oblast, ki bi moglo predvsem med Anglijo in Ameriko privesti do resnih nasprotij. Brez ozira na to, da sta si obe državi obljubili ostati v prijateljskem razmerju tudi po neuspeh konferenci, je vendar na obeh straneh opaziti veliko nezadovoljnost. »Information« piše, da je sedaj konec moralične zveze med Anglijo in Združenimi državami, katerega politične posledice se še ne dajo predvidevati. Amerika je s svojo finančno pomočjo po vojni oslabeli Evropi dobila veliko premoč. Igra pa zelo nevarno igro, ako bo hotela nadaljevati s svojo politiko za nadmoč nad drugimi državami. To pot je šla nemčija do 1, 1914 in je povzročila svetovno vojno. »Journal« piše, da ni nobenega dvoma, da Amerika pričenja konkurenčni boj z An-
glijo, ki more dovesti do najtežjih mednarodnih konfliktov.
v Newyork, 5. avg. (Izv.) Tako Coolidge kakor tudi Kellog sta po poročilih o zaklju-čitvi ženevske konference izjavila, da konference še ni smatrati kot popolnoma razbite. Med posameznimi vladami se bodo še nadalje vršila pogajanja. Iz letnega bivališča Coolid-geja prihajajo vesti, da bo predsednik še pred koncem njegove uradne dobe sklical v Wa-shington novo konferenco v večjem obsegu in na širši podlagi. Ta konferenca bo nadaljevala delo, ki jo je pričelo v Ženevi.
v Rim, 5. avg. (Izv.) V ironičnem komentarju o ženevski pomorski konferenci piše »Tribuna«, da je z zaključdtvijo konference nasprotje med angleško in ameriško mornarico sedaj pred vsem svetom javno definirano. S tem je razkrinkano tudi hinavstvo, ki ga uganjajo velesile z institucijo Društva narodov.
Bethlen o reviziji trianonske pogodbe.
v Budimpešta, 5. avg. (Izv.) Na svojem posestvu v Inkepusta je sprejel ministrski predsednik Bethlen urednika »Az Estac in mu izjavil v pogovoru sledeče: Zelo me veseli, da se angleška javnost bavi z vprašanjem revizije mirovnih pogodb. Pri akciji Rother-mereja Madjarska nikakor ne sodeluje in kolikor je meni znano, ni z njim o tem govoril noben madjarski minister. Za revizijo trianonske pogodbe deluje le madjarska javnost oziroma svetovno časopisje, madjarska vlada pa ni še ničesar napravila za revizijo trianonske pogodbe, čeravno se zaveda, da je revizija potrebna in da ta pogodba ne more obstajati še nadalje, ker se je z njo prizadejala Madjarski težka krivica. Ni pa še prišel čas,
da bi madjarska vlada nastopila z odločilnimi zahtevami. Vprašanje revizije mirovnih pogodb je stavilo v ospredje svetovno časopisje in jaz to pozdravljam z veseljem. Ministrski predsednik je še pristavil, da vlada ne bo zamudila prilike, razpravljati ob ugodnem tre-notku o tej, za Madjarsko važni zadevi.
Glede Reke je izjavil Bethlen, da se bodo pogajanja z jugoslovansko vlado o ureditvi tranzitnega prometa pričela takoj po končanih volitvah v Jugoslaviji, ko se bo vlada zopet stabilizirala. — Pri decemberskih zborovanjih Društva narodov v Ženevi bo zastopal interese Madjarske zunanji minister Valko. Zaenkrat sploh ne namerava oditi na kako potovanje v inozemstvo.
V
v Dessau, 5. avg. (Izv.) Danes ob 10. uri 11 minut 8 sekund sta letalca Risticz in Es-tard srečno pristala na dessauskem letališču. Bila sta v zraku neprestano 52 ur 11 minut in 8 sekund in sta dosedanji ameriški rekord v trajnostnem letu prekosila za 1 uro 11 minut in 8 sekund. Preletela sta progo 5300 km. Po 10. uri jo bilo prebivalstvo s signali opozorjeno, da bosta letalca v kratkem pristala, nakar se je zbrala na letališču ogromna množica. Letalca sta popolnoma brez vsake nezgode pristala. Profesor Junker, ki je danes z letalom prišel iz Gravemiindena, je obema letalcema čestital. Ljudstvo jima je prirejalo velike ovacije in ju nesol na rokah v avtomobil, nakar sta se odpeljala.
Po uspešnem poskusnem poletu bo Junker jeva družba v kratkem izvršila polet preko Oceana. Pred startom v Ameriko ne bodo napravili nikakih poskusnih poletov več, ker so stroj in vsi aparati popolnoma preizkušeni. Polet preko Oceana se bo izvršil takoj, ko bodo za to ugodne zračne razmere. Datum poleta zaenkrat še ni določen. Pilot Estard je doma iz Berlina in je star 29 let. Od 1917. 1. dalj« je bil vojaški letalec. Risticz pa je doma iz revne družine v Budimpešti. Vest o uspelem poletu je sporočil njihovim staršem nek časnikar.
Po zadnjih sporočilih bosta letali »Euro-pa« in »Bremen« od pondeljka dalje pripravljeni za polet preko Oceana. Do tega časa se bosta Risticz in Estard že dovoljno odpočila. Vse nadaljnje je odvisno same še od zračnih razmer nad Atlantikom. Junker jeva družba dobiva vsak čas iz Hamburga poročila o zračnih razmerah od strokovnjakov. Vsi aparati so popolnoma preizkušeni in so se po izjavah obeh letalcev sijajno izkazali.
IZ PRAGE V TOKIO.
v Praga, 5. avg. (Izv.) Češkoslovaški letalec, podpolkovnik Skala bo stairtal 8. avgusta
za polet v Tokio. Polet bo izvršil v sledečih etapah: Moskva—Kazan—Omsk—Krasnojarsk —Mukden—Tokio. 23.000 km dolgo progo namerava preleteti v osmih dneh. Štiri do šest dni bo ostal v Tokiu.
DROUGHIN POLF^I IZ PARIZA V NEW-Y0RK V NEDELJO?
v Pariz, 5. avg. (Izv.) Droughin je danes z letalcem Caresijem zopet napravil poskusni polet. Po končanem poletu pa letala ni spravil v lopo, temveč ga je izročil v shrambo francoski zračni družbi. To smatraj kot dokaz, da je Droughin odločen v slučaju, da se z Levinem ne poravna, izvesti polet vseeno sam. Izjavil je, da bo izvršil še en poskusni polet s popolno obtežbo. Če ta povoljno uspe, namerava v nedeljo poleteti v Newyork.
Tudi Givon je danes napravil poskusni polet. Kljub obtežbi 5600 kg se je lahko dvigu nil od tal. Pri zopetnem pristajanju pa so se mu polomila prednja kolesa. Tudi Givon namerava poleteti preko oceana.
NOVA NAGRADA ZA PREKOOCEANSKI POLET.
v Newyork, 5. avg. (Izv.) V Philadelphiji je list »Boulettin« razpisal nagrado 25.000 dolarjev za direkten polet v Evropo, ki se mora izvršiti pred 14. avgustom iz Philadelphije.
Italija In avstrijski problem.
v Rim, 5. avg. (Izv.) Ravnatelj »Giornale dTtalia* polemizira s francoskim časopisjem radi avstrijskega problema in prihaja do sledečih zaključkov: Francija napravlja težke napake, ker hoče Italijo izključiti od sodelovanja pri vsem mednarodnem delu. Italija ima vedno več interesa na srednjeevropski in podonavski politiki, radi česar Italija nikakor noče ostati izključena od vsake srednjeevropske kombinacije. Četudi nekateri hočejo potiskati Italijo v stran, si Italija tega ne bo pustila dopasti.
Poravnajte naročnino!
VON HOESCH POKLICAN V BERLIN.
v Berlin, 5. avgusta (Izv.) Nemški posla, nik v Parizu von H8sch, ki je bil sedaj na monakovski kliniki, je poklican v Berlin. Najbrže radi važne seje ministrskega sveta, ki se vrši v torek.
ROMUNSKA TRGOVINSKA BILANCA
AKTIVNA, v Bukarešt, 5. avg. (Izv.) Romunski fi-nančni minister objavlja, da je bila romunska trgovinska bilanca v prvem letošnjem polletju aktivna za 2061 milijonov lejev. Uvoz je znašal 16.860 milijonov, dočim jo znašal izvoz 18.921 milijonov lejev. Lani je bila v tem razr dobju trgovinska bilanca za 634 miljonov pasivna.
ZOPET ČEZ KANAL v London, 5. avg. (Izv.) Plavač Femme iz Londona ki je nocoj opolnoči startal pri rtiču Gris Nez je danes popoldne ob pol 4 prišel v Dower. Za preplavanje kanala je rabil 14 ur 36 minut.
NEMIRI PRI PROCESIJI V INDIJI, v London, 5. avgusta. (Izv.) Reuter poroča iz Simle, da je bilo v Betijahu pri nemirih ob priliki neke indijske procesije ubitih 13 tndjancev in 80 ranjenih. Na kraj nemirov je bilo poslano orožni štvo in vojaštvo, ki je napravilo mir.
Andrej HUnka,
načelnik slovaške ljudske stranke, ki je odločno nastopil proti lordu Rothermero.
fivla
ooai
Lord Rothermere,
lastnik »Daily Maila«, ki zahteva reviziio trianonske pogodbe.
Spomenik Henriku Sienklenviezu,
ki se ga 31. julija odkrili v B^dgoSti na * ~	. Po^skon*.
Gospodarstvo
Velesejem.
Slovensko ženstvo priredi ob Času Jesenske razstave 15.—20. sept. 1927 na Ljubljanskem velesejmu razstavo oziroma tekmovanje narodnih nog. Pokroviteljstvo je prevzela dvorna dama Nj. Vel. kraljice Marije gospa Franja dr. Tavčarjeva. Da bo ta prireditev, ki mora biti ponos naših žena širom Slovenije in dokaz lepoto in umetnin naših narodnih noš čim lepše uspela, pozivamo vse slov. žene in dekleta vseh slojev, da pridejo na ta dan tekmovanja, t. j. 16. septembra v narodnih nošah same ali pa pošljejo v njih svoje znanke! Skrbite pa za to, da tudi moška narodna noša ne izostane. Zastopana naj bodo tudi v»a društva po možnosti v skupinah. Ker je ta dan namenjen manifestaciji narodnih noš, je dolžnost vsake Slovenke in vsakega Slovenca, da se osebno udeleži te prireditve in bi bil narodni greh, če bi kdo pustil le posamezni komad te dragocenosti zaprt doma v skrinji ali omari, ker bi s tem zmanjšal sloves in veličastnost manifestacije. Narodne noše: štajerska, koroška, prekmurska, tržaška okoličanska, beneška, ta dan je Vaš, zastopajte ga častno! Na programu prireditve je tudi kmečka »oba, v kateri bo razstava vsakovrstnih narodnih vezenin, slikanih, vloženih in rezanih skrinj, kolovratov, preslic, čelnic, sklepank, peč, zavijač, svilenih rut, kožuhov itd. Kdor bi bil v posesti kateregakoli teh predmetov naj javi to Velesejm-skemu uradu, ki prevzame za vse vposlane predmete polno jamstvo in povrne pošiljatvene stroške. Našemu klicu naj se odzovejo vsi, ki z narodno nošo ali katerimkoli predmetom morejo obogateti ln spopolniti razstavo in tudi oni, ki morejo dati informacije ali naslove, da se odbor obrne na do-tične pismenim potom. Vse prijave in dopise sprejema prireditveni odbor pod naslovom: Ljubljanski velesejmski urad, Ljubljanna.
Zadružništvo v Bolgariji.
Sofija, 2. avgusta.
Zadružništvo postaja v Bolgariji gospodarska velevlast. Zlasti v zadnjih lotih gre njegov razvoj Izredno hitro naprej.
Najmočnejše so kreditne zadruge, med katerimi prevladujejo razfajznovke. Kreditnih zadrug je okoli 1600, katerih 1100 pripada Splošni zvezi kmet. zadrug. Ta zveza ima v svojih zadrugah okoli 180.000 članov in upravlja 120 milijonov levov zadružnega denarja. Ta zveza jo v poslovnih stikih z Bolgarsko kmetijsko banko, katere lastna sredstva znašajo nad 430 milijonov levov, vloge pa 1500 milijonov. Posojila zadrugam so dosegla 900 milijonov levov. Kakor zadruge se tudi banka peča z blagovno trgovino. Drug važen zadružni zavod je Bolgarska zadružna banka s kapitalom 130 milij. levov ter vlogami 100 milijonov, članic-ko-mitentov ima 370 in jim je dala lanni kredita v znesku 350 milijonnov levov, Zlasti hiter je razvoj tkzv. ljudskih bank, ki so pravzaprav le hra-nilice in posojilnice. Leta 1922. je bilo 71 s 41.000 člani, 1. 1926. pa že 138 s 8-1.000 člani. Bilančna vsota, ki je znašala 1. 1922 249 milij. levov, je narasla na 1370 milij. Vloge so se razdelile sledeče: obrtniki 8700 vlog 79 milij. levov, uradniki 7800 vlog 59 milij., kmetje 8800 vlog 52 milij., trgovci 9300 vlog 142 milij., prosti poklici itd. 26.300 vlog 206 milij. levov. Na drugi strani so se posojila razdelia sledeče: obrtniki 16.700 posojil za 190 milij., trgovci 14.000 za 307 milij., 9200 kmetov za 85 milij., 8600 uradnikov 78 milij. itd.
Konzumnih zadrug je bilo koncem lanskega leta 70 s 60.000 člani: 9900 delavcev, 9600 obrtnikov, 10.900 kmetov, 3000 iz svobodnnih poklicev, 13.400 uradnikov in 5800 iz ostalih poklicev. Lastna sredstva konzumnih zadrug so znašala 38 milij. levov, prodale so lani za 350 milij. raznega blaga. Od vseh konz. zadrug je 60 v zvezi »Naprej«, ki ima okoli 50.000 članov. Zveza je pravzaprav veletrgovina. Ima pa lasten parni mlin, maslarno, apnenice in opekarno.
Produktivnih zadrug je okoli 100, imajo 33 milijonov levov lastnih sredstev in so lani pro-ducirale za 150 milijonov raznih vrst blaga. To so bilo obrtniške zadruge.
Nadalje je okoli 50 zadrug za prodajo tobaka z 20.000 člani, ki so organizirane v 3 zvezah. Nadalje je: 15 lesnih zadrug, nekaj za kletarstvo, za ribarstvo in 1 sama za čebelarstvo.
Lep je napredek zavarovalnih zadrug. Danes imamo v Bolgariji več kot 52.000 proti toči zavarovanih kmet3kih posestev. Nadalje je v Bolgariji v 500 občinah zavarovalna zadruga za živino, zavarovalna zadruga za uradnike šteje 11.000 članov, za učitelje pa 8300.
Stanovanjskih zadrug je le malo: 60 v celi državi, od teh 30 v Sofiji.
Vodne zadruge skrbijo za regulacijo rek, dobavo vode, elektrike itd. Jih je 42 s 31.000 člani. Imajo kapital 125 milij. levov. Največja zadruga ima električno centralo »Vača« za preskrbo Plov-diva z elektriko.
Skupno je bilo koncem lanskega leta v Bolgariji okoli 4000 zadrug s 600.000 člani. (Bolgarija šteje sedaj okoli 5 milijonov prebivalcev.) Lastna ziadružna sredstva presegajo 1 milijardo levov, vloge pa G00 milijonov.
Proslava 75 letnice zagrebške zbornice. Kakor poročajo iz Zagreba, slavi tamošnja Trgovska in obrtniška zbornica leto3 75 le'nico svojega delovanja. Zato se bo dne 29 t. m. vršila svečana seja zbornice kateri bodo prisostvovali zastopniki drugih zbornic. Ob tej priliki bo izšla o delu zbornice v zadnjih 25 letih posebna knjiga. Predsednik g. Arko bo podaril Zbornici veliko sliko, delo prof. Kljakoviča.
Izredna glavna skupščina Hmeljarskega društva za Slovenijo se vrši v nedeljo 7. t. m. ob pol 9 v Roblekovi dvorani v Žalcu s 6ledečim dnevnim redom: 1. Kdaj se bo začel obirati hmelj ia koliko se bo plačalo obiravcem; 2. kako stoji hmelj doma in drugod; 3. zavarovanje hmelja; 4. hmeijska razstava; 5. selekcija hmelja; 6. slučajnosti. Hmeljarji, pridite gotovo!
Znižanje carino za uvoz melasa, o katerem smo nedavno pisali, ie veljavno do konec septembra 1928, ne pa samo do konca septembra t. 1.
Velika belgijska tovarna za damske in moške klobuke išče odjemalca oz. zastopnika. Naslov v uradu velesejma v Ljubljani.
Znižane voznine za dunajski jesenski sejem 1927. Ze več let se je z najboljšim uspehom prirejal Dunajski velesejem. Le'.ošnji velesejem se bo priredil od 4. do 11. septembra. Državne železnico kralj. SHS dajejo vsem obiskovalcem 50% popusta za potovanje na Dunaj in sicer za dobo od 25. avgusta do 10. septembra, ltnker tudi za povratek od 5. do 25. septembra. Potnik mora vzeti cel vozni listek, katerega pridrži in kateri mu služi za povratek. Vodslvo jesenskega velesejma mu na voznem listku potrdi, da je posetiJ sejem. Avstrijske železnice dajejo popust na železiricah obiskovalcem v času od 31. avgusta do 15. septembra na vožnjah ob prihodu in povratku po 25% in sicer na temelju sejmske legitimacije in veljavnega potnega lista. Na temelju teh dveh izkazov je tudi prestop avstrijske državne meje prost in ni potrebno vzeti si vizuma. Jadranska plovifba na Su-šaku ir Dubrovačka Plovitba v Dubrovniku dajeta na svojih pnrobrodih od 23. avgusta do 6 sepem-bra 1927 popust v tem smislu, da vozni listek nižjega razreda velja za potovanje v višjem razredu. Društvo iBoka« daje 50% popusta.
Stanje hmelja v Vojvodini koncem julija.
Stari nasadi stoje prav dobro: imajo bujen cvet in ^obetajo lep in bogat plod. Nove rastline so radi suše zelo slabe in jih bo gotovo štiri petine ostalo brez sadu. Zadnji dež jo stanje Izboljšal. Zanimivo je, da hmeljniki, ki lani radi peronospore niso nič obrodili letos nosijo lepe nastavke. Pričakovati se more v splošnem srednje dober pridelek.
Ifcorsiza
5. avgusta.
DENAR.
Ljubljana. Devize: Berlin 13.515—13.545. Curih 10.935—10.9650 (10.9350—10.9650), Dunaj 7.9925-8.0225 (7.9915-8.0215), London 275.80 do 276.(50 (275.80 — 276.60), Newy0rk 56.76—56.90 (56.70-56.90), Praga 168 20-169 (168.20-169), Trst 308.125-310.125 (308.125-310.125).
Zagreb. Amsterdam 22.766—22.826, Berlin 13.52-13.55, Curih 10.935—10.965, Dunaj 799.25-802.25, London 275.80—276.60, Ne\vyork 56.08— 56.88. Pariz 222/,-221K, Praga 168.20-169, Trst 308.39-810.39.
Curih. Belgrad 91314, Amsterdam 207.90, Berlin 123 43, Budimpešta 90.50, Madrid 88.15, Dunaj 73.10, London 25.27K, Newyork 5187/», Pariz 20.32, Praga 15.38M!, Trst 18.24 Bukarešt 319, Sofija 375, Varšava 58.
Dunaj. Devize: Belgrad 12.4975, Kodanj 190.10, Lond.on 34.50, Ne\vvork 710, Pariz 92.81, Varšava 79 33. — Valute: dolarji 710.80, lira 31.78, dinar 12.57, češkoslovaška krona 21.01.
Praga. Devize: Lira 183.80, Zagreb 59.35, Pariz 132.40, London 163.85, Ne\vyork 33.75.
Trst. Belgrad 31.30—32.35, Curih 351.90— 355.90, Dunaj 268.80-269.80, London 89.22—89.27, Newyork 18.35—18.37, Pariz 71.S0—71.85, Albanija 355.50-359.50.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. Celjska 197.199, Ljublj. kreditna 144 den., Merkantilna 90 bi., Prašted. 850, Krod. zavod 160, šešir 104 den.
Zagreb. 7% invest. posoj. 84—84%, vojna odškodnina 34514, september 345—347, oktober 347^-34814, agrarne 50—50%, Hrvatska esk. 92 —93, Hipobanka 56, 'A Jugobanka 91—92, Pnašte-diona 855, Ljublj. kreditna 144 den., Šečerana 485, Slavonija 14—15, Trbovlje 455—465, Vevče 135 do 145.
Dunaj. Don.-savska-jadr, 71.75, Zivno 80.17), Hrv. eskompt. 11, Hipo 7, Alpine 40.70, Trbovlje 55.50, Kranjska industrijska 41, Dušik-Ruše 31, Guttniann 30, Slavonija 187.
Trst. Adria 165, Assicurazioci Generali 40S0, Tripcovich 260, Split cement 176, Trž. Lloyd 735,
BLAGO:
Ljubljana. Les: Smreka — jelka: hlodi I., II., monte 190—220; brzojayni drogovi 200—250; bordonali merkantilni 260—300; trami merkantilni 200—250; škorete, konične, od 16 cm naprej 500 c'o 550; škorete, paralelne, od 16 cm naprej 550 do 580; škorete, podmerne, do 15 cm 460—500; deske-plohi, konični, od 16 cm naprej 44P—500; deske - plohi, paralelni, od 16 cm naprej 470—520. Bukev: deske-plohi naravni, neobrobljeni 450 do 500; deske-plohi naravni, ostrorobi 650—850;
deske - plohi par jeni, neobrobljeni 000—750; deske-
plohi parjeni, ostrorobi 800—1150; testoni 400—430; tavolote 050-1050. Hrast: hlodi I.. Ha 800-400; bordonali 1000—1400; deske-plohi neobrobljeni boules 1300—1400; deske-plohi neobroljeni merkantilni 900—1100; deske-plohi ostrorobi (podni-ce) 1250—1350; frizi 800—110. Drva: bukova 18 do 20; hrastova 16—18. Železniški pragovi: 2.60m, 14X24, hrastovi 43—52. Oglje: bukovo za 100 kg 85—95. — Žito: Pšenica: bačka nova, 78 kg, 2% primesi, brez doplačila, slov. post., mlevska voznina, 30 dni plačilo, promptna dobava 847.50 do 350; bačka nova, 78 kg, 2% primesi, brez doplačila, slov. post., mlevska voznina, 30 dni plačilo, dobava avgust - september 355—357.50; sremska nova, 80 kg, 2% primesi, promptna dobava, slov. post., mlevska voznina, plačilo 30 dni 345—347.50; slavonska nova, 78/80 kg, 2% primesi, promptna dobava, slov. post., mlevska voznina, 30 dni plačilo 345—347.50. Koruza: bačka, navadna voznina, slov. post., plačilo 30 dni, promptna dobava 250; bačka, mlevska voznina, slov. post., plačilo 30 dni, promptna dobava 245; banatska, navadna voznina, slov. post, promptna dobava, plačilo 30 dni 245.50; banntska, mlevska voznina, slov. post., promptna dobava, plačilo 30 dni 240.50. Moka: pšenična, fco Ljubljana, pri odjemu celega vagona, plačilo po jemu blaga 515. — Tendenca: les: mlačna, deželni pridelki: mirnejša. Zaključki: les: 1 vagon; deželni pridelki: — vagonov; drugo: — vagonov.
Novi Sad. Pšenica: bačka 77/78 300—305. bačka 79/80 305—307.50, sremska 77/78 300 do 302.50, banatska 77/78 297.50—302.50; oves: bafkl 195—200, sremski 200—205, sremska pariteta Pa-zova relacija Belgrad 205—207.50; ječmen sremski 65/6« 270—275, bački 65/66 270— 275; koriiza: bač-ka 210—212.50, bačka vagon Sisak 217.50—222.50. »nemška 212.50—215, banatska 207.50—210; moka bačka >00< 450—455, banatska 415—450, »2« bačka 425—430, »5< bačka 395—400, >6r bačka 340— 350, »6 'A< 300—310, »7« 280—290. >8< 200-210: otrobi: bučki v juta vrečah 180—185, sremski v juta vrečah 175—180. Tendenca: nespremenjena. Promet: 7 vag. pšenice, 2 vag. ovsa, 28 koruze. 14 moke, 2 otrobov, skupaj 52 vagonov. — Promet v tem tednu znaša skupaj 443 vagonov. Pšenice 47, ovsa 46, koruze 239, moke 8, otrobov 9 vagonov. Pšenica se je prodajala 300—307.50, koruza 205— 210, oves 195—195, moka >0^445—480, >2< 425— 430, *5< 390—400, >6< 340—350, >7<280— 295, >8< 200—210, — Tendenca postojan.
azpis
Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo kleparskih del na vseh objektih mestne pehotne vojašnice na trgu Taboru, Ofertni pripomočki se dobe v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2, II, nadstropje.
Ponudbe je vložiti v imenovanem uradu do 8. avgusta 1927 do 11 dopoldne.
MESTNI MAGISTRAT LJUBLJANSKI.,
Vremensko poročilo
MeteoroloSki zavod v Ljubljani, dne 5. avgusta 1927. Višina barometra 308'8m
	Opazovanja		Baro-melei	loploia » C'	Rcl vlopo	Veter In brzina v ni	Oblačnost 0-10	Vrsta padavin		li | Ss	II
	*rftf							ot> aptizovanju	»mol do 7n		
		7	762-4	18-0	96	N 2	10	megla		26-2	17-2
	Lfnblfana (dvorec)	14	760-6	22-1	85	NE 5	10				
		21	760-7	20-1	85	NE 4	5				
	Maribor		763-0	18-0	100	NW 6	10	dož	3	27	17
	Zagreb										
	Belgrad	K	760-4	25-0	75	W 4	5			36	20
	Sarajevo		761-0	22-0	—	SW 2	—			32	16
	Skoplje		760-6	26-0	43	mimo	0			25	15
	Dubrovnik										
	Spil«		759-0	27-0	52	NNE 2	9			34	26
	fraga	7	764-6	18-0		ENE 6	7			23	17
Dunajska vremenska napoved za 6. avgusta: o dčasa do časa oblačno; pričakovati je neviht.
Nikolaj L j e s k o v :
Začarani romar.
36
—	Tak kupno strunam, hudožne seudarjalmim edinim so drugimi, gusli pesnj izdajut, i gusleigratelj veselitsja, sladosti radi medvonija.2
Kratkomalo bi rekel, da nisem slišal nobene besede, temveč mi je naravnost curljala v ušesa živa voda! Glej ga, — sem mislil, — tukaj imaš pijanca. Kako lepo zna pripovedovati pobožne reči! Medtem se je nehal moj gospodič pačiti in mi je rekel:
—	No, zdaj pa bo dosti zate. Zbudi se zdaj in se okrepčaj!
Nato se je nagnil, dolgo je nekaj i8kal v svojem hlačnem žepu in odtam končno nekaj privlekel. Videl sem, da je to prav majcen košček sladkorja, pa je bil še ves smetan, ker ga je menda predolgo nosil v žepu. Pričel je po njem brskati s kremplji, osnažil ga je, pihnil in rekel:
—	Odpri usta.
—	Zakaj? — sem rekel In sem odprl nastežaj usta. Vtaknil mi je sladkor in pripomnil:
—	Le sesljaj in se ne boj. To je magnetični mentor-sladkor. Poživil te bo.
Razumel sem, da govori nekaj francosko zastran magnetizma. Nis.em ga več vprašal in sem svoj sladkor naprej sesljal. Nisem pa več videl njega, ki mi ga je dal. Ali se je skril za trenutek v temi ali pa je sploh izginil, nisem sploh vedel. Ostal sem vsekakor sam, popolnoma sem se zavedel in si mislil:
—	Kaj bi ga čakal? Zdaj moramo iti domov. — A to ni bilo tako enostavno. Nisem vedel, v kateri ulici sem in kakšna hiša je to bila, ob kateri sem stal. Ali je to sploh hiša? sem premišljal. Nemara se ml vse le zdi, in je vse to samo privid... Zdaj je noč, in vsi spijo ... Zakaj pa imajo luč tukaj? ... No, najboljše bo, če poskusim srečo... Stopil bom noter in pogledal, kaj se tu godi. Če so to živi ljudje,
* Zopet cerkvenoslovanščina: »Ene strune se umetno udarjajo obenem z drugimi. Gosli sprožijo pesem, in iaralec se veseli medene sladkosti.«
jih bom vprašal za pot, kako naj gremo domov. Če pa je to sama prevara in niso pravi ljudje... potem se tudi ni treba bati. Rekel bom: »Bežite, sovražne moči,« pa mi bo pomagano, in bo vse izginilo.
Trinajsto poglavje.
Vstopil sem odločno in pogumno, se prekrižal in se zavaroval zoper zle moči; in nič posebnega nisem videl. Hiša je stala slej kakor pr.ej, ni hotela izginiti. Skozi odprta vrata se je videla dolga, velika veža. Daleč notri je visela na steni svetilka s svečo. Ozrl sem se in videl na levi 6trani še dvoje vrat: bile so prevlečene z rogozino in ob njih so tudi viseli svečniki s steklenimi, brušenimi podstavki. Kakšna hiša bo pa to, sem pomislil: krčma menda ni, sem si mislil, a videlo so je, da se shajajo tukaj gostje. Nisem vedel, kje sem prav za prav. A nenadoma sem napel sluh in začul, da doni izza teh rogozastih vrat nežna in otožna pesem... Pel jo je neki glas, ki je bil čist kakor srebrn zvonček: zgrabil je naravnost srce, vedno bi ga človek poslušal. Začel sem poslušati in nisem šel nikamor naprej. V tem trenutku so se nenadoma odprle zadnje duri. Videl sem, da je stopil ven visokorastel cigan v škornjih, svilenih hlačah in v baržunastem kaftanu. Porinil je na hitro ven nekega človeka skozi posebna vrata ob lučki v globini veže. Prej nisem niti opazil tega izhoda. Ni6em tudi dobro videl, odkrito povedano, koga je postavil na cesto. A zdelo se mi je, da je peljal mojega magne-tizfirja in zaklical za njim:
—	Že prav, že prav. Ne zameri, prijatelj, da si dobil samo polrubclj; pridi jutri, če bomo od njega imeli kako korist, ti že še kaj dodamo za to, da si ga k nam pripeljal.
Zapahnil je nato vrata, stekel proti meni, kakor da se je vse lo slučajno zgodilo. Odprl mi je duri ob ogledalu in rekel:
—	Dobrodošli, gospod frgovec! Izvolite poslušati r.aše pesmi. Lepe glasove imamo.
Obenem mi je tiho odprl nastežaj vrata ... Gospoda moja, zadišalo mi je naproti nekaj neznanega, a bilo mi je tako po volji, da sem bil namah zraven
z dušo in telesom. Prišel sem v prostorno, a nizko sobo. Strop je bil potreben popravila, štrlel je navzdol kakor debel trebuh. Vse je bilo temno in zakajeno. Lestenec, ki je visel zgoraj, se je komaj razločil v gostem tobačnem dimu, skoraj ni bilo videti lučke. Spodaj je sedelo v tem strašnem dimu mnogo ljudi, jako mnogo ... neznanska množica. Pred njimi pa je pela mlada ciganka, ki sem bil čul poprej njen glas. Stopil sem prav v trenutku, ko je tenko in nežno zavila zadnje besede. Pela je vedno tišje in tišje, dokler ni obmolknila... Njen rahli glas je izzvenel in vse 'je za trenutek kakor zamrlo obenem z njim. Zato pa so skočili prihodnjo minuto vsi kakor besni pokonci, pričeli ploskati in vpiti. Hudo sem se čudil, odkod se je tu znašlo toliko ljudi. Zdelo se mi je, da jih razločujem v dimu vedno več. No, — sem si mislil, — ali niso to kake pošasti, ne pa ljudje? Toda videl sem razne znance, konjeniške častnike, konje-rejce. Spoznal sem tudi graščake in bogate trgovce, ki so mi bili po obrazu znani kot ljubitelji konj. Med vsemi temi ljudmi je hodila ciganka prav posebne vrste. Saj jo je tudi težko popisali kakor žensko. Bilo je, kakor da se je povzpela kaka pisana kača na svoj rep in da zvija svoj stas in žge kakor z ognjem iz črnih oči. Malokdaj se vidi taka postava! V rokah je držala velik pladenj, na katerem je stalo naokoli ob robu mnogo čaš s šampanjcem, na sredi pa je ležal neznansko velik kup denarja. Samo srebra ni bilo nič vmes, zato pa polno zlata iri bankovcev: sinjih sinic, sivih raček in rdečih ruševcev, — edino belih labudov ni bilo nič videti.1 Vsak, ki mu je dala ciganka čašo, je takoj popil vino in vrgel na pladenj bankovce ali zlato, kakor je pač bil radodaren. Nato ga je poljubila na usta in se mu priklonila. Gostje so sedeli nekako v polkrogu. Obhodila je prvo in drugo vrslo, šla je tudi skozi zadnjo, kjer sem stal v kotu za stolom jaz in se je že hotela zaviti nazaj — meni ni marala postreČi. A stari cigan, ki je šel zadaj za njo, jc nenadoma zaupil:
1 L'"dska imena za bankovce po tri, jdpL deset in sto rubliev.
1
S
111 = 111 =
6S M > t"1
0	p • H
B B ((i Q
* S S" °
s p s «a z 3 g* i" >
® g. P
P. £" a 3
P ~ O g^ c_J < g * 5" S
g S g** 3 S'
° 1 i
fS 8 l S ST
0	* £ * a
B < _ o
% »<§ h:
o tn.
" a < P? g.-
t ol
1	™ ■ o m n tn n> a w t>s —■
F B. S %
F o 2 3
1	«* p £ M'*;
0	CO "s:
— • to
1	t* u M
S 3 2 3 -b j 5 ®
on *r5" o
S.J9 K1 I *
B O	1 ..
n < ns r" M » 2.
g" 3.8 g. » S r « ,T sr 2. Tr S ° H ' H ^ n. 2: > f3
3' n (•
d » ; S ■ I !L I
i ff J,
!» » P" 111 = 111 =
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica 1*50 Din ali vsaka beseda SO par.
Hajmanjši oglas 3 ali St Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više.' Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
Služkinjo
Sprejmem s 1. avg., 17 do 20 let staro, vešča nekoliko nemščine, za gostilno in trgovino. - Naslov v upr. lista pod it. 6048.
Sprejmejo se dobro iz-vežbani
krojaški pomočniki
za velika dela v konfekcijsko delavnico. Stanovanje na razpolago. Cenj. ponudbe je poslati na upravo »Slovenca« pod: ^Konfekcijsko delo« 6033
iTrgov vaJenko
edravo in pošteno, sprejme takoj trgovina z meš. blagom v Ljubljani. Naslov v upravi pod 5958.
nnlflO staro do 20 let
UClVlC _ za kmečka 'dela — sprejmem. - Naslov se poizve v upravi »Slovenca« pod št. 6070.
Strojno vezenje
odda trgovina na dom, veziljam tudi izven mesta. Delo stalno. — Ponudbe pod »Vezenje« na upravo lista pod ŠL 6076.
Strešnikarja
spretnega, za cem. opeko, ter DELAVCE za cem. izdelke sprejme v stalno delo I. CDILAft, Dunajska cesta 69, Ljubljana.
Tapetniški vajenec
s takojšnjo plačo — se takoj sprejme pri Rudolf Radovan, Krekov trg 7.
Natakarskega vajenca sprejme Vinska klet, Sv. Petra cesta 43. 6080
EKONOM
in KUHAR, z dobrimi, večletnimi spričevali — išče primernega mesta. Zmožen samosto). voditi vsako gospodinjstvo in gospodarstvo. — Dopise upravi »Slovenca« pod šiiro: »Kuhar«. 6056
STROJNIK - trezen
in vesten, išče službe. -Naslov v upravi št. 6074.
Pozor trgovci ! Konkurz. razprodaja.
Iz konkurzne mase Franc Renier se bodo v ponedeljek 8. avg. 1927 ob 8 dopoldne prodajali na trgu v Podčetrtku naslednji predmeti: 2 konja, lahki in težki vozovi, večja množina vina, kisa, vinske posode, velika zaloga špecerijskega blaga. - Interesenti se opozarjajo, da se predmeti prodajo tudi za K cenilnc vrednosti.	5990
ftjfrn dobro ohranjene OJllCj ju lep0 doneče GOSLI, za skupno vsoto 450 Din naprodaj. Naslov v upravi pod štev. 6018.
Glasovir
in nekaj starega pohištva
se bo prodalo na javni dražbi danes ob 15. uri popoldne Sv. Petra cesta št. 43 - na dvorišču.
2 salon, suknji
prodam. Naslov v upravi lista pod številko 6080.
Priporoča se trgovina z železnino
A. SUŠNIK, Ljubljana
Zaloška cesta.
Sprejmemo
učenke
za šivalnico tovarne čevljev. Povprašati pri „Petoviji", Ptuj.
=111=111=111=111
»RIMSKE TOPLICE« SLOVENIJA
radioaktivno termalno kopališče izborno proti rcv-mi, išiasu, ženskim in živčnim boleznim. Penzija v pred sezoni 60, v glavni 80 Din. - Pojasnila daje ravnateljstvo.	2959
111 = 111 = 111 = 111 = Kemična pralnica
ln barvanje oblek v na.iraz-liinejših barvah izvršuje dela v najkrajšem fasu pri najnižjih cenah
ANTON BOG
Selenburgova ulica G/I. Tovarna Vič- Glince
Tvrdka A. VOLK
Ljubljana, Resljeva cesta 24 nudi najceneje vse vrste pšenlenc moko ln druge
mlovsko Izdelke. Zahtevajte ceniki
V hmeljskem okolišu Celja je radi izrednih raz-
na prod a] POSCStVO
okrog 12 oralov — gozd, sadonosnik, travniki, poslopja, 3000 izredno lepih nasadov hmelja. Nepreklicna cena 100.000 Din. Naslov v upravi št. 6050.
ABSOLVENT
Žadružne šole, z 18 mesečno prakso na večji posojilnici, išče službe. -Naslov v upravi št. 6047.
KUHARICA
GOSPODINJA
išče službo v župnišču ali pri kakem podjetju, tudi na deželi. Vešča je tudi šivanja. - Naslov v upravi lista pod št. 6073.
Lokal se odda
pripraven za vsako obrt, s stanovanjem, po ugodni ceni. - Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru pod štev. 1560.
Dežnikar
A. Pavlin
se je preselil v Razpot-no ulico 6 — Trnovo.
kmTaSo posestvo
na Gorenjskem: zidana, z opeko krita hiša, 12 oralov dobre zemlje, vse v ravnini, se jako poceni takoj proda. Potreben kapital 50.000 Din. - Ponudbe na upravo lista pod šifro: Redka prilika.
Vesten akadeniičar
(ali akademičarka) nudi instrukcije iz vseh pred metov humanist, gimna zije in srbohrvaščine. — Ponudbe na upravo lista pod »Vesten« štev. 6021
NOVO ! PREPRIČAJTE SE I NOVO !
Znižane cene! Kdor hoče kupiti moderno in so-
POHIŠTVO
Hdno izdelano : raznovrstno :
naj si ogleda novo zalogo pri
Egidiju in Karlu Erjavec, Brod
(poleg tacenskega mostu — Št Vid nad Ljubljano). Ogled tudi ob nedeljah. Za delo se jamči. (Daje se tudi na obroke.)
IŠČEMO
hrastove brzojavne drage
zdrave, ravne, brez skorje — in sicer:
5000	komadov
3000	komadov
1000	komadov
4000	komadov
1000	komadov
1000	komadov
150	komadov
100	komadov
po	8.50 m	dolge
po	9.— m	dolge
po	9.50 m	dolge
po	10.— m	dolge
po 11__m	dolge
po	12.— m	dolge
po	13,— m	dolge
po	14.— m	dolge
Dobavni rok tekom 4 mesecev, a s takojšnjim po-četkom. Plačilo takoj. Ponudbe na lesno veletrgov.
Franz Mumelter - Bozen
(Bolzano) — Alto Adige, Italia.
proti visoki proviziji sprejme za celo Slovenijo
„Anker" splošna zavarovalna družba Ljubljana, Kralja Petra trg 8.

"'■""'.............\ >,
^ o 2...V i
1 So š-sf
Najboljša
reklama so oglasi v »Slovencu"!
Albina Dogataf
Izdelovalni«! perilo
fidovsha ulica šl1
se te preselili
v Gradile it M/l.
Sprejmemo v delo spretne
šivilie in pomožne delavke
za šteparijo tovarne čevljev. Povprašati pri „PetovlJi", Ptuj.
Lipshi velcsciesR
od 28. avgusta do S. S€E5ScmS?ra 192?
je najugodnejši kupčijski trg in največji velesejem v Evropi. Zastopanih je nad 1600 blagovnih skupin vseh strok, ter nad 10.000 rasstavljalcev. — Znižane vozne cene, brezplačni vizum. Pojasnila daje častno zastopstvo: Stegu, Ljubljana, Gledališka ulica 8, telefon 2925.
RAZPIS.
Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo težaških in zidarskih del za zgradbo 106 stanovanjske hiše ob Poljanski cesti in nasipu.
Ofertalni pripomočki se dobe v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2, II. nadstr., med uradnimi urami.
Ponudbe je vložiti v imenovanem uradu do dne 12, avgusta 1927 do 11. ure dopoldne.
MESTNI MAGISTRAT LJUBLJANSKI
dne 5. avgusta 1927.
Kupimo vsako množino
o žgane
—	Ponudhe franko vagon »Ljubljana« in franko »Opekarna« na poštni predal 68
—	Ljubljana.	6042
Štev. 21.052-27—ref. IX.
6036
Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo zidarskih, tesarskih in krovskih del za zgradbo vil raznih tip za topničar-sko vojašnico.
Ofertni pripomočki se dobe v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2-II.
Ponudbe je vložiti pri imenovanem uradu do 8. avgusta do 11 dopoldne.
MESTNI MAGISTRAT LJUBLJANSKI,
dne 3. avgusta 1927,
Salonski klobuki
Ivan Bartušek, Zagreb
se le preselil
v llica štev. 7.
Najboljše
KOLO
in šivalni stroj
v materlialu in konstrukciji je samo
GK!TZiČ<IEsRf ADLER in PH0NIX Večletna garancija.
Najnižje cene, tudi mesečna odplačila samo pri
Josip Petelinc-u v liubliani
ob vodi blizu Prešernovega spomenika
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem pretužno vest, da je naš nad vse ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, tast in svak, gospod
Franc
posestnik in gostilničar
danes dne 4. avgusta 1927 ob 8 zvečer, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 72. letu svojega življenja mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega pokojnika bo v soboto 6. avgusta t. L ob 4 popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Leskovcu pri Krškem,
Leskovec pri Krškem, dne 4. avgusta 1927.
ŽALUJOČI OSTALL
Globoko potrti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da so naš preljubi soprog, oče, ded, stric in tast, gospod
JANEZ KOZJEK
kovaški mojster
dne 4. t. m. ob pol 10 dopoldne, previden! s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspali.
Pogreb nepozabnega bo v soboto 6. t. m. ob 10 dopoldne. Moste, dne 4. avgusta 1927.
ŽALUJOČI OSTALL
D. C. i. ira* ellers' cheanes
Potovalni čeki Banca commerciale italiana
v ital. lirah, franc. frankih, angl. funtih in U. S. dolarjih nudijo vse ugodnosti gotovine in so prosti njene slabe strani. Zahtevajte jih pri svoji banki, predno nastopite potovanje.
iT'
pohištva
Priporoča se Vam, da si pri nakupu ogledate prvovrstne spalnice, jedilnice, kuhinje in dr. pohištvo. Cene konkurenčne. Točna postrežba. Zahtevajte cenik.

tovarniška zaloga pohiStva
s t. vid nad Ljubilano (nasproti Kolodvora vizmarje)
Posojila Drž. Hipotekarne Banke.
»Državna Hipotekama Banka« poživlja vse, na ozemlju Hrvatske, Slavonije in Slovenije bivajoče, ki iščejo posojilo, da svoje prijavnice za posojila (dokler se ne odpreta podružnici v Zagrebu in Ljubljani) odpremijo na centralo Državne Hipote-karne Banke v Beogradu.
Izpolnjenim prijavnicam, opremljenim s takso in stroškovnikom za precenitev, naj se priložijo sledeči dokumenti:
a)	Ako se posojilo išče na zemljišča:
1.	Situaciski načrt,
2.	posestni list,
3.	izkaz o obremenitvi,
4.	potrdilo, da je plačan davek.
b)	Ako se posojilo išče na posest v mestih in malih mestecih,
je priložiti tudi
1.	načrt. Ako je zastavna posest mestno stavbišče, samo situacijski načrt; ako so pa stavbe: situacijski načrt, fasada, prerez (profil), tloris temelja, pritličja in nadstropij,
2.	posestni list,
3.	izkaz o obremenitvi,
4.	potrdilo, da je stavba postavljena v odobreni črti regulacijskega načrta dotičnega mesta,
5.	potrdilo o plačanem davku za zadnje četrtletje,
6.	zavarovalna polica z zadnjo plačano premijo.
Na cerkve, šole, gledališča, društvene dvorane, industrij« ska podjetja in na kinematografe posojil ne dajemo.
Lestvica stroškov za precenitev je tiskana na prijavnici
Prijave z dokumenti naj se pošljejo v priporočenem pismu, a stroški po nakaznici ali po čeku Državni Hipotekami Banki v Beogradu.

Šivalni stroji
1
hiz-'-.
I zborna konstrukcija in elegantna Izvršitev Iz lastna tovarne — 16 letna RHranolJa — Vezenje se poučuje pri
nakupu brozplaftno. PISALNI STROJI ADLER — KOLESA lz prvih tovarn, Dfli--kopp, Kayser, Styrla, Waffenrad (Oroino kolo) — PLETILNI STROJI vedno v zalogi — Posamezni doli koles ln šivalnih strojev
Daje io tudi na obroke	Ceniki franko ln zastonj
IVAN JAX I SIN
Ljubljana, Gosposvetska cesta 2.

Z* Jugoslovansko tiskamo v Liubliani: Karol C«č,
IzHaiateli: dr. Ft. Knlnveo.
Urednik: Franc lanetflav.