itsr. 25« V Trstih v iMtek septembra 1919 Letnik XilV Izhaja v«ftk dan. ndi ob nedeljah !n praznikih, zjutraj. — tfredniavo: oOca sv F a ičiška AflSke^a 5tev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo nred* riiUu. — Ncfrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan O od i na. — Lastnik konsord) tista EdinosU. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 3*—, pol let j L 18 — in celo leto L 36—. — Telefon tiredni$tva in uprave «ev. 11-57. NO Posamezne Številke v Trstu In okolici po 10 stotink. Oglasi se računajo t flrokostt ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stoL; osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po 40 stot, oglasi denarnih zavodov mnt po 80 stot Mali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L 1'*—, Oglase sprejema Inseraini oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, ui. sv. frau£j£ka Aj 2(1 Iz Jugoslavije. Pogajanja za rešitev krize. - Sestava kabineta poverjena dr. Pavlovičn. BELGRAD, 16. Predsednik Narodnega pref Zdi se, da odhod jugoslovanske de* akacije, ki p'išoa v Parizu samo ministra Ve-nića, de entira vest, ki se je včeraj raz-Hrila v vseh konferenčnih krofih, da je Ju-gc.~l.-H?;: sJder.ila pod":sati mirovno pogodbo z Avstrijo in sprejeti klavzule o zaščiti manj- Odhod Palica in Tnumfciča, ki sta odpotovala nocoj v spremstvu Sunodlake in Rtbžra je t-zkrrre več v zvezi z znatnimi notranjimi s-eri med vsesrbskimi in federalstičnimi te-'-'enca'mfl. ne*o z izgovorom o manjšinskih ki -;TTZ' lah. V zadnjih dnevih Protičevega ministrstva se je zapažala premoč hrvatsko-slcverok:'h feder?l;stov, in ministrska kriza je fcrla dokaiz oalabša-nja vsesrhske tendence: toda ni se zdelo primerno izzvali tako .duboko držarvrno krizo, dokler še traja koherenca in dokler Jugoslavija še čaka rešit e svo'-rh vpfaianj, ker ste si sili teh dveh slrerk skoraj enaki. Sestavilo se je zato brez-bar-no Da.v6dovičevo ministrstvo z sodelovanjem. socialistov. Po presenečenju te»*a poizkusa, gre morda danes zato, da se končno veljajo in hladno in^e ali Trva ali r>a dm<*a poiitVka: ali za veliko, zedin'^o Si^njo al; na federalistično J iy*c davijo. Evo zakav naie auvereooati, in ki bi se fctle lahko odstranile. 2alxbog pa izgleda, da je predsednik naše mirovne delegacije vkijdb jasnim instrukcsjacn, ki jih je dobil od vlade, dal celi zadevi popolnoma drugačen značaj in utemeljil odklonitev podpisa z povsem slučajnimi okornostmi, kakor da ne pripisuje zadevi važnosti. Cuje se celo, da ae ni prav nič oziral na stvarne zahteve vlade in na stališče države, čeprav so to stališče nekaj dni poprej v konferenci izrecno odobrili tudi zastopniki opozicije. S tem je Pa-šič spravil državo v neprijeten in težaven položaj. Politika radikalcev pa«č ostaja sama tebi 2rvesta. Pašič žavni oddelek za zaščito dece se je cdločii, da pctzove na sestanek vse prijatelje dece in vse strokovnjake za detin-sko vprašanje in dečio zaščito. Kcngres se bo vršil v Belt-a^u v začeSiku prihodnjega leta. Vsi interesiranci, k? nameravajo prisostvovati kongresu in raizprar^ati se iprcsijo, na^ se pismeno prijavijo oddelku. Istočasno naj predložijo vprašanja, o katterih bi se moralo razpravljati na komgresu kakor katerih vprašanj so sami vešči in v kateri panogi želijo sodelovati. Na po3ia<$: pravočasno dospelih poročil se bodo obrazovale strokovne ankete in razdelilo delo v sekcije v svrlio razpravljanja poediimh pamj» problema. Besedo bodo imeli pedagogi, zdravniki, pravniki, literati, in vsi, ki se natančnejše ibavijo z detinskim vprašanjem in dečjo zašiito. Oddelek goji nado, da bo (bavljenje z mladino in njeno srečo prineslo v naše premučno politično, gospodarsko, aprovizacijsko in socijalno o-zraqe občutje u^odr^ii, ol^iMfa in zadovoljstva, ter da bo odziv radi tega polnošte-vilen, a prebogata že Lev nudila tudi zakono-oajalcem obilno prilike, da sodelujejo .pri zidanju naže srečne bocoanosti. tralnJ Mirovna konferenca. Mirovna pogodba se izroči bolgarski delegaciji v petek zjutraj. PARIZ, 17. (S.) Vrho\mi svet se je danes sestal pod Clemenceaujevijn predsedstvom; udeležili so se Tittoni, Poincare, Grovve, Scialoia in Matsui. Svet je odolbril načrt mirovne pogcdibe z Bclgarsko, katera se izroči v petek jajutraij bolgarski dclegaciji, ki 3bo pozvana na orsavsko nabrelje. Ceremonija se bo vršila brez vsake priprave in ne javno. IZROČITEV MIROVNE POGODBE BOLGARSKI. PARIZ, 18 (S.) Jutri cb 10*30 se izroči bolgarskemu odposlanstvu besedilo mirovne pogodbe z Bolgarsko. Porb!aščc id, ki so v Parizu, že od 25. rulija, so nastanjen: v Madridskem Kraciču v NeuMyJu. Izročitev se bo vri*ia v ministrsrvu zunanjih stvari, v veliki oo©uni-d, kjer je imela mirovni konferenca že več pler.arnih sej. Predsedoval bo Clemenceafu in bo navzočih omejeno število zavezniških odposlancev, ker niso vse en-tertne vlasti pretrgale dčpiomatskih zvez z Bolgar-erarsko. Tako ne bo n. pr. ja^jonskih odw>slancev. Prisostvovalo bo kakih 40 časnikarjev. Ko zavzamejo zavezniški odposlanci svoja mesta v dvorani za mizo. se uvedejo boJgarski odposlanci. Gk'rr.enceau otvori sejo in da izročit! besedilo mrovaiih pobojev. Na;brž sc bolgarskem« odposlanstvu dovoli 15daeven rok, v katerem mora sporočiti konferenci ali sprejema ali zavrača podpis pogodbe. »Tentps« o mirovni pogodbi z Bolgarsko. PARIZ, 18. (5.) »Temps« priobčuie glavne gospodarske in vojaške klavzule mirovne pogodbe z Bolgarsko. Med drugim piše list o odprava obvezne vojaške službe in o obvezi, da se omeji Število po-licTe na največ 20.00^ inož, število finančnih stražnikov. gozdnih čuva*" in orožnikov .na največ 10 000. Orožje in municija, ki presega množino, ki io določa pogodba, se bo moralo zbrati na kra'ih. ki jih določvo zavezniki; ti kraj bodo pod nadzorstvom komisve za izvrštev vojaških, pomorskih in izospodarskih klavzul. Komisija bo imela pravico do sojeira zloč'ncv, ki se izvrše v škodo državljanov zaveznških d=r?av. Bolgarska bo razim tega povmHa vse d-aločenosti, ki so bile odvzete zaveznikom in bo uvedla kaz-en&ko postopanje proti osebam, ki so se pregrešne preti vn-fh zakonom. BoVrarija bo morala plačati, za-. -ruje »Temps«, 2 milijardi in 250 milijonar frankov odškrudnine, in sicer 'tekom 57 let. PODLISTEK \Vi\m oporoKa. (46) Avgust Šenoa. — prevedel M. C—£. XVII. P'!o je no zrvečer one'la dne, ko je Mar-', v svojec o^'rpu oH^tbila Jelušiču, da v73-^e Na t'"'Ki Harmrci je bilo vse tiho an nirro. Prcr!ajElnice so bile že zdavnaj z?prte, iz cr'-en pa je samo tupatam svetila litker je ver'na meščanov že pospala. Izza belih metu!;ca?stih oblačkov je mesec sipai svc e SsreSro naokoli. V tej t~'šini se je nenadoma ogla«U postanki rog. Kakih deset minut pozneje je pr:b.-'tela ženska p-eko trga naravnost proti Radiceva hiši. Kc^ kor se je mo^lo m r zna ti v negotovi mesečni svetlobi, je trla že-«ka oblečena zelo siromašno. Krilo je viselo na njej kakor cunje, glavo pa je imela ovito z rcfbcem. Ko .je prišla do hišnih vrat, je dvakrat, trikrat krepko potrkala a Bolgarska povračila m isplaSajo komisiji a Avatrijo. PARIZ, 17. (S.) Zakasnelo. Vrbam »vet je vsled zahteve, naf bo Grška zastopana v komisiji, ki iprou&uje vpraianje povračil, ki je dolžna Bolgarska, odobril predlog te ko-misdije, da naj se izplačajo povračila, tki jih je dolžna Bolgarska, centralni komisiji za Avstrijo, pri čhnur pa ostane nespremenjena lokalna komisija, ka s« ustanovi v Sofiji. Grške zahteve odklonjene. PARIZ, 17. (S.) Vrhovni svet je odobril predlog novih držav, naj se zavrne zahteva Grčije, ki hoče vk>jučiti v nrrrovTio pogodbo z Bolgarijo ktavzirfe, ki bi zajamčile nevzajemne privilesi]e pravoslavnemu prebivalstvu, ki je advi&no od grškega patrijarhata. Vrhovni svet podpira ultimatum Nemčiji s prisilnimi gospodarskimi sredstvi. PARIZ, 17. (S.) Vrhovni svet }e v svoji zadnji sen sklenil, da bo podpiral ultimatum Nemčiji s prisilnimi gospa;arskinr sredstvi, kakor z blokado •n z odklonom privolitve posojila s strani Amerike iter s tem, da se ne dovoli ujetnikom vrniti se v domovino. General Weiland je dobil nalog, da sestavi v tem zmishi noto nemški delegaciji. Baltiško vprašanje. PARIZ. 18. (S.) Vrhovni zavezniški svet se je sestal danes ped Pichovim predsedstvom. Se:e so se udeležili Scialoja, Eyre, Volk, Matsui in maršal Foch. Vrhovni svet je zopet proučeval baltiške razmere in se je nato bavil s spitzberškim vprašanjem, o katerem je poročal general Gougft. Nemška komisija za železnice zapustila Pariz. PARIZ, 18. (S.) NemSca komisija za železnice je po pogajanjih z vzhodno družbo zapustila nocoj Pariz in odpotovala v Berolin. Zavezniški in nemški tehniki, ki so se udeležili pogajanj, so razprav-djali o organizaciji proge Pariz—Strassburg—Praga in vpeljavi rednih vlakov z direktnimi vozovi ter tovornih vlakov, ld bi vezali zapadno Evropo s Cehoslovaško in Poljsko. Nemčija izprazni baltiške pokrajine. PARIZ, 17. (S.) Zakasnelo. Nota, ki jo se-stavi general \Veiland po nalogu mirovne koaiference, nalaga Nemčiji, da izprazni baltiške pokrajine, kakor to zahteva že poslani ultimatum. Clemenceau. PARIZ, 18. (S.) Clemenceau je sprejel danes zjutraj Polka in Scialojo. Wilson o statutu Zveze narodov slede Irske. NEW YCRK, 17. (S.) Tekom svojih predavani ie W:lson prvič razložil, kako tolmači statut Zveze narodov slede Irske. Odgovoril je na tozadevno vprašm?e ki mu ga je stavil laburistični svet v S. Frančišku, takole: »O vprašanju se govori v Čl. 2. ki pravi, da lahko vsak član opozori Zvezo na dc^odiVe, ki se tičejo mednarodnih odnošaiev In ogrožajo mednarodni mir ter dobre razmere med raznimi državami. Spomenica mohamedansk'h občin proti bolgarski nadvladi. SOLUN, 17. (S.) Nekateri listi poročajo, da so mohamed^nske oboine iz zapadne Turčije poslale mirovni konferenci spomenico proti bolgarski nadvladi. Slični srom-cnica je bila izročena tudi generalu Franohet D^Esperavju na njegovem potovanju v Traciji. _ Vofno stanje med Kitajsko In Nemčijo odpravljeno. LONDON. 17. (S.) Iz Pekinga poročajo z -dne 16. t. m.: ObjavVena je bila naredba, po kateri je odpravljeno vojno stanje med Kitajsko in Nemčijo. — -i _____t > - { trkčMlnm. CMp-stI se mi wiHče. Ženska se je s pnr.-e^eno jHavo naslonUa na zid in počakala t^esMitek. Nato je zopet potrkala, močneje. Zr*pet se m oglasil nihče. Stopćla je nekoliko-krat sem in tja ki se (potem zopet vrnila k vratom ter začela tolči z vso močjo. Tedaj se je odiprlo okence v prvem nadstropju. — Kdo, vrftga, razbija pomoči? — se je za-čul mo?ki glas. — Odkrite, — je jezno teknila ženska. — Komu? — Gospodinji! — Kakšni gospodinji? Tu je samo gospodar. — Ali ste znoreli? Kje je P epa, kje Mara? — V tej hiši ni ne Pepe ne Mare. — Saj je vendar ta hiia pori morskem raku« ? — Seveda! — Radičeva hiia. — Je bala, sedaj pa ni vet — Lopovi, ne šalite se, jas sem Radlćervka, gospodinja. Zmage admirala Kol čaka In sibirskih kozakov LONDON, 18. (S.) Iz (Wka poročajo: čete, ki delujejo v smeri proti Jalontorov-sku(?) so zasedle važne železniške točke in ujele mnogo vojakov, med n|uni tudi dva generala. Sovražnik je zbežal in pustil okrog 1000 ugeiaikov in več topov. Čete admirala Kol caka so se polastile več vasi južno vzhodno od Magušina; sibirski kozaki so uničili šest polkov rdeče vojske. Admiral Kolčak se je udeležil tega delovanja. Mjfo položaj na ReKl. PEKA, 17. (»Gazzetta di Venezia«.) Vkljub velikemu nadzorstvu na premimi črti prihajajo še vedno skupine prostovoljcev. Premima črta se nadzoruje zelo strogo. Cesto pred Kastrklo zapira trajna zid. Samo ozek hodnik je ocf>rt za vozove, ki imajo pravico do prehoda. »Gazzetta di Veneeia« našteva vse mogoče prostovoljce, ki so prišli iz Pule in iz drugih krsgev. Med temi je tudi poročnik Cer!si. ki je spremljal D'Ajnninnzija na poletu nad Dunaj. Vojaško povel^ništvo ie takole sestavljeno. Po mest« so zatasve k grbi vseh italijanskih mest. DnrrM porofilo reškega povd^alštra dne 15. t & — Ta hiša ni več Radičeva. Prodana je bila zaradi dolgov in sedaj je moja, Marka B?sariča, trgovca pri »mladem morskem raku«. — Ne norite t Odprite! — je kriknila ženska m začela s pestmi tolči po vratih. _Pojdite z Bogoanf Vi ste znorela. Saj ste če ste Radičevka, menda vendar slišala, da je vse vaše imetje šlo na "boben. Lahko noč! — In mož ie zaprl okno. 2enska je omahnila nekoliko korakov in se prijela za glaivo. V tem je prišel nočni čuvaj. Ko je zapazila moža s kopjem in rogom, je ženska skočila k njemu, ga pograbila za roko in vzkliknila: — Slišite, mož! Povejts mi čigar j* ta hiša? čuvaj je začudeno pogledal žensko in potem odgovoril mimo: — Čigava? S^ vo vsak otrok v Zagrebu, da je sedaj U hiša lufc Marka Basarića, prej pa je bila Radičeva, - {Dalje.) < J i 4 i i % t I i i t t 4 a l i I i 1 Nov vojni svet. »Secolu* piSeio iz Rima, 17: Danes zjutraj se je sestal v palači Braschi vojni svet. katerega so se udeležiti ministrski predseinik Nitti kot predsednik, načelnik vrhovnega štaba general Dlaz, vojni minister admiral Seclri, nrinister za mornarico admiral Sechi in mimsirer za transporte De Vito, Svet se je bavil z zadnjimi vestmi iz Reke. Položaj ni najlažji. Zagoto v-lja se, da ima Reka za 30 dni živil, in se pripoved-uje, da je D'Anmuizio izročil osebi, ki je prišla k njemu kot posredovalka med vrhovnim poveljništvom in njim, pismo, v katerem izjavlja, da je sklenil ostati na Reki, četudi mrtev, in da bo zastava »Raudaccio«, k! plapola na povelj-ndštvu, ositala na itrftjanski Reki ali pa se bo snela, da se žnjo zavi-je njejrovo tr-uplo. V očigled taki odločnosti se je vršila v Opat.jI seja, tekom katere so bili določeni naslednji ukrepi: pretrganje zvez po kopnem, blokada na morju Začenja se torej obkolitev Reke. Francoski listi o reških dogodkih. PARIZ, 17. Francosko časopisje smatra položaj na Roki za resen in poziva konferenco, naj se vendar zgane. »Ali bomo čakali, vpraša »Journal«, da zraste števik) D'Annunzijevih čet na 30 tisoč? Kdo ho potem prevzel nalogo, da jih izžene? Zdi se. da zavezniški svet ni našel sredstva za rešitev tcaa kočljivega vprašanja. Zaveznikom se ne da poseči po vojaških sredistvih, a italijanska vlada je dosegla, kakor "se zdi, višek svoje odločnosti v Nit-tijevem govoru. Govorilo se je o blokadi, toda morda raidi tega, ker je znan neuspeh iega sredstva? Zavezniki bodo nadzorovali z morske stra-m, toda kako bodo nadzorovale na kopnem skoraj samo italijanske čete? D'Annunzrju je vse to znano in znana mu je tudi zgodovina dogodkov med Cavourjem Ln Garibaldijem. Ce se D*Aoru že tekom današsije zbornične seje. V »Giornaie d'Italia« smo sicer dajics čitali na uivodnem mestu precej dvoma o srečnem izidu Tittonijevega prizadevanja za priklepitev Reke k Italiji; ali te dvome bi pri tem listu končno stajvili tudi na ratian um-Ljive nasfvrotnosti tega Sonninove.-ta glasila proti srečnejšemu nasledniku nesrečne prethodnikove politike. In zato smo tudi pričakovali, da nam Štefani že tekom današnje noči sporoči velik govor ministra Titton.';a. Napovedovalo se je sicer v č?sop:sju, da Tittoni predvsem obvesti o pariških stvareh ministrski svet in poleni šele zbornico. Štefani nam ni sporoč:la sicer ničesar o kr.keot ministrskem svetu po Tittomijevem priho/u v Rim, toda prepričani smo, da je Kila vlar*a poučena o vsem potrebnem še pred začetkom današnje ziborničre seje, kate-e se pa, vsaj kolikor je posnernljivo iz poročila agencije Štefani, m udeležil minister Tittoni in torej tudi ne izpre^ovnril o njej. In zgodilo se je še nekaj, česar bi z ozirom na nestrpno pričakovanje Tittarijeve^a poročila nikakor ne bilo pričakovati: zbornica se je na predlog ministrskega predseiVka Nittija odgodila do 24. (t. m. Namesto poročila — odgoditev. Jasno je, da je za ta čin bilo treba posebnih razlogov, ki so doumJjivi pač tudi ljudem, ki nimajo tako globokega vpogleda v rimsko politiško kuhinjo, kakor njeni kuharji sami. Rekli ihi pač, da se Tittonijeva poročila iz Pariza ne skladajo pcse'eno dobro z reSkimi dogodki in da ni izključeno, da je D'Annun-zijeva samovoljnost začntala ali trnjšo ali debelejšo 6rto pod Tibtonijeve račune, če ne že nararvnost preko njih. In sedaj, opo-lnoči, ko pišemo to, je potekel rok, iki ga je dal poveljnik 26. italijanskega annadnega zbora D'Annunziju in njegovim soupnikom, da za< puste Reko. O izvTiatvi tega ukaza nimamo doslej še nikakršnega uradnega poročila, in kafkor se zdi, ga tudi ne bo. In tkaj £e fci bila zagotcrvila, ki jih je .prinesel Tittoni iz Parira, morda vezana na izpolnitev zahtev onega ukaza v odrejenem roku? Tittoni v tem slučaju seveda ni mogel govoriti zbornici. A!i upa italijanska vlada, da bo D'Anmmzijev reški puč spravljen s sveta do 24. t. m. in tako mogočen Tittonijev nastop v zbornici? Vsekakor, pp. naj si je stvar taka ali taka, je več kct j?sno, da so dali poved za odreditev zbornice reski dogocki in da so tudi ti .dogodki vzrok, da Tirttoni ni nastopil v zbornici. Obenem bi se pa tudi upali trditi, da je ta oboje precej jasen dokaz, da ne odgovaria-; jo resnici trditve, češ da se je uprizosil reški puč z veonestjo Nittijeve vlade. Morda se motimo, ali zdi se nam, da bi bila kemedifa vendar igrana preveč drzno, če bi se na tak način potegovala vanjo tudi parlament in ves ugled države na mirovni konferenci. Kakor se nam zdi, si je Nšttijeva vlada dovolila skrar/ii rcik za rešitev reške krize do 24. t. m. In ni izključeno, da H prekoračenje tega roka znalo imeti usode*polne posledice ne samo za vi a/do, temveč trudi državo! V naslednjem kratko poročilo o današnji seji: RIM, 18. (S.) V začetku seje je vojni minister general Albricci odgovarjal na interpelacije zaradi govoric o skrčenju bersaljerskega zl>ora. O odgovoru se je razvila daljša raz-^rava. Po še nekaterih drugih vladnih odgovorih aa razne interpelacije se je začela razprava o zakonskem načrtu na skrčen,je kraljevih dohodkov in uredbo državne umetniške imovine. Zakcn je bil sprejet cbesem z dvema T tirati) evima dodatkoma in sicer s 177 proti 39 pasovom. Min'otnski predsednik Ni* t i je prosil na*o zVcraSco, da W se odgodila do ?A. t. m. in bi se po-!svila na dnevni red kot prva toč!ia po iaternslacijah razprava o mirovni pogodbi z Nemčifo. Posl. Mazzo!ani želi, da bi zbornica nadaljevala svoje delo zaradi važnosti predmetov, ki so na dnevnem redu in zaradi resnih mednarodnih vprašanj, ki vznemirjajo duhove vseh Ital^anov. Ministrski p-eJsednik prosi posl. Mazzcla-nija, da bi pristal na vladni predlog, in zagotavlja, da se bo razpravljalo o zakonskih našrtih. ki jih je cmeo.il pcslonec. Kar se ti£e vo-ašanj xtmaa»:e politike, bo vlada obveščala de~ek>. {Medklic posl. Foscarija.) Na-p-*"?m ipcsl. Fcscariiu pripominja, da je v reškem vjpraSanfu postopal 7. vso mirno stvarnostjo. Zato vzdržuje predlog. Posl. Turati t«,paf da zahteva po od^oditvi zbornice ne zalrriva nikakršne izpremebe političnega položaja. Min->trsk,i pre^sediMk H"itti: Nikakršne. Posl. Turati jeirT;e na znsr.je to izjavo in se ne urplra odgodifcvi zbornice, pač pa priporoča ra^r>ravo o dodatnih določbah k volilnemu zakonu. Ministrski predsednik potriuie, da se ni nič izpreaieni-o v političnem polcžaju in uporab-lja priliko, da opovrže vest, da se zbornica oddaja, češ ker ima vlada namen, da bi ne izvedla volilnega zakona. Pristavlja, da se smatra vlsda podpirana po veliki večini v zbornici in v deželi. (Medklici na desnici, živahen hrup na skrajni levici.) Če bi morda kaka stvar vzbujala dvom o tem, bi smatral za svojo dolžnost, da tudi nemudoma izzove glasetvseje na zaupnico. (Medklici na desnici.) Pr.isic.ja na to, da se postavijo doJatne drl!>"/;" e k vel'!.-©mu zakonu na dnevni red po raa^srarva o nv'mvra pogodbi. Predlog ministrskega predsednika se sprejme. Pcal. Thtzti ^rašuje, ali je res, da se je o^ustar.-ila demonizacija in se nameravata priklicati ocd orožje dva letnika. Vojni mini-ste- -iaja^a. da so te vesti neresnične. K-nec sa";e ob 19.35. Zbornica je odvedena do 24. t. m. Tlttcni prirrcl v Rim. RIM, 18. (S.) Danes zju-traj ob 11.10 je prispel Tiittoni. Glr.vra skupščina dražbe r.Dante Ali^hieri«. RIM, 18. (S.) Centralni svet družbe rDr.nte Al'*l:eri« je prenesel glavno skupščino na 19. oktebra t. 1. U Nasprotni lrsti t^ibafo o pravem vzroku krize in pišejo, kcikor da so zunanji dogcr.ki samo izgovor za demisijo kabineta. Še celo ▼ tem trenutku se nadaljuje frivolna igra, snmaaćenje in strankarske trditve, ki so pripravne, da zavedejo narod na napačno mnenje o važnosti zunanje-ipoUtičnih ti c gorico v, o tie'K'sre-'ni nevamesti, ki naan preti. Nočemo se spuščati v pelesniko in s tem dajati ipeveda, da se branijo. Vedno iznova nanašamo kcjkor v prešlih tednih, da moramo, moramo, meramo nafti platformo za sodelovanje in da meramo če tiadi s silo v državnem interesu ziceniti frivclne po&lviuse zaslepljenih »trankaršev, kako bi še nadalje sabotiral; parlr.jiećt in notranjo moč države. Pcleg ne-oclcvljrvih pa rad-i crpccici-je vseeno odloženih ljudjkih potreb le vpraSanije mirovnega fc "v sa z A-istrijo in Jadransko vprašanje, poostreno z D'Arjnnrzijevim pučom! Nevar-r.ttst, ca se Fraacri'a in Armija spocazucneta z It:" "ro na naš račun! Nevarnost, da zapusti ameri&ka delegacija Pariz in Evropo popolnoma! V parlamentarni monarhiji je kakor povsod v demokratskem svetu treba priznavati in izvrševati vsa parlamentarna in demokratska načela. Ako se sestavi koncentracijska vlada, imajo vse strarke pravico in delžnest, da sodelujejo n njej po številu svof-h poslancev, in vse stranke imaomočkov in dela, predvsem vzgojnega dela. 1L Minimalni programe Zlasti zahtevamo: 1. Splošno, enako, direktno in tajno volilno pravico v državi, v pokrajinah in v občini brez razlike spola od 20. leta sprosti dai.e in sicer na temelju najpravičnejega proporca. Volitve naj se vrše na nedeljo. 2. Direktno zakonodajo po Ijustvu s predlagajoče in odMaojajočo pravico. Samoodločbo In samoupravo ljudstva v državi, v pokrajini in v občini. 3. Popolno svobodo časopisja in publicistike; svobodo združevanja čn zborovanja. 4. Odprav im.'irektnih de vkov in dbklad in uvedbo progresivnem imovinskega, dednega in dohodninskega davka. 5. Odpravo stalne vojske in uvedbo ljudske brambe. 6. Podružabljenje kapit?.liističnih podjetij. Takoj naj se prične s socijalizacijo rudnikov in energe-tičnih naprav (rud. vodnih sil, elektrike) plavžev, kakor tudi vseh drugih vi§je razvitih industrij, nadalje ben-k in vsakovrstnih zavarovalnic, uvedbo obratnih sveftov. Veieposestva in gozdove je takoj po:ružabitI. Ra-zvoj industrijske produkcije in po-mnežitev za n'o potrebn-ih sirovin je pospeševati z vsemi tehničnimi in gospodarskimi pripomočki ter s p o s peš« van :em zadružništva. 7. V svrho U'b!oženja stanovanjske bede je v vseh občinah komuiializirati zemljo. Država naj prrpeva v izdatni meri za zidanje hiš za delavce In uslužbence. 8. Obirsti in sodnike naj voli ljudstvo. 9. Vsem vojnim dobičkarjem je naložiti davek v takšni izmeri, da preidejo vsi dobički zopet v last skupnosti. 10. Izzidavo socijalne zakonodaje. Skrb in zaščito za metere in otroke. Temeljito in izdatno preskrbo vojnih in delavskih invalidov. Temeljito preuredbo javne sanitetne službe. 11. Ločitev cerkve od države. Enoto in brezplačno javno šolstvo. Nadarjene proletarske otroke je brezp-lačno, na račun države, izšolati* 12. Vzpostavo prijateljskih odnošajev do vseh narodov in ljudstev, zlasti sosednih. Odpravo carin. Svobodo za vsa prometna trgovska in morska. pota. 13. Želimo enotno internacijcnalo delovnega ljudstva na temelju razredno zavedne socijalistične politike. Končno izjavlja konferenca, da Je' za slovenski proletarijat brezpogojno potrebno, da Je edin in složen v svojem boju za socijalne pravice. Najboljša gcrancija ra to pa je, encKna, močna in svojega cilja se zavedajoča jugoslovanska socijalno demokratska stranka. Priznanje njenih temeljnih načel v besedi in dejanju je nujni predpogoj edinosti vsega slovenskega ddovnega ljudstva. m. Zedinjenje Jugostovaskega proletarijata. Konferenca se izjavlja za tesno zedinjenje Jugoslovanskega proletarijata ra. podlagi sociialno demokratskega programa po svobodnem sporazumu. da se mu s tem omogoči uspešno delo doma in sodelovanje pri socijalistični internacijonali. • • • Konferenca je nadalje odobruje vzela na znanje sklep izvrševalnega odbora z dne 2Z. julija 1919. s katerim je izvrSevelni odbor izključil iz stranke z. Furiana. ker te le s svojim neodkrUš-n. Domafe vesti. Pritožbe proti cenzuri se množe od ene do dne, citati jih je v vsem italijanskem časopisju, a kaj naj šele poreče m o mi v Trstu, posebno naš list. U reških dogodkih vkljub pojasnilu italijanskega ministrskega predsednika Nfttija, da se odredbe glede cenzure nanašajo edino le na strogo vojaške stvari, ne moremo .pisati ničesar, tdasiravno italijanski objavljajo cele stolpce. Nam črta cenzura tudi ono, kar .posnamemo po italijanskih listih, črta nam, dasiravno navajamo celo tudi vir, iz ka-'terega posnemamo ve§ ti. so mm nota. Ker mu kič ni hotela zagoreti, je hotel pesledati, kaj ji manka. V ta namen se je prije! za železi«, katero je držalo streho stranišča in se vzdignil od tal. Toda glej nesrečo! Streha se je vtrgala, padla na Vi-calija in ga težko ranila na već krajih itelesa. Spremili so ga na rešilno postajo, kjer ga je zdravnik obvezal in ga dal nato odpeljati v mestno boJ-nišnico. Odkod ta izprememba? Socijalnodemokratska stranka v našem narodu se je doslej imenovala že dolga leta sem »Jugoslovanska socijalnotcemokrat-ska stranka« in je kot taksa imela tudi svojo organizacijo na Primorskem, predvsem v Trstu, kjer je imela svoj posebni 5zvrševalnl odbor, ki se je imenoval »izvrševahri odbor Jugoslovanske so-cijaln edem okraske stranke«. V včerajšnjem »La<-voraKoru« pa čitamo naslednjo vest: »Skupščina slovenskih socMstov v julijski Benečiji v Trstu. V nedeljo, 21. t. m., ob 9 se bo vrš^a v zeleni dvorani Delavskega doma v tri. Mccomuna 15 skupščina slovenskih sociia^stov v Julijski Benečiji. Med drugim ho skupščina razpravljala in sklepala o predlogu vodstvenega odbora na združenje slovenskih in hrvatskih (torej ne več =>jugoslovanskih«) socijalnih demokratov •z italijansko socijalnodemobratsko stranko ter izdajo slovenskega socijs!nodemokraJiskega tasta v Ju-lijski Benečiji. Posamezne sekcije >se naprošajo, da nemudoma izvolijo delegate za skupščina in njihova imena dopošljejo stranknemu tajništ\-u. Nadalje se naprošajo sekcije, da ce že sedaj izjavijo o predlogu vodstvenega odbora.« — Gospodje socijalni demokrat;« so torej postali kar naenkrat »slovenski« in »hrvatski«, dasiravno so se oiicijelno vedno le imenovali »Jugoslovanska socijalnodemokratska stranka«. M jih je morda postalo kar čez noč sram- aii pa strah svojega dosedanjega imena, tali je pa morda ta izprememba potrebna za njihovo nadaljno prelevitev. Menda mislijo da se Slovenec ali Hrvat laže prelevi v Italijana kot pa Jugoslovani? Morda hi tudi v tem pogledu novi voditelj ne več »jugoslovanskih« socijalnih demokratov znal povedati kaka pojasnila? Kako bo n&ki »Naprej«, glasilo »Jugoslovanske soojalno-demokra/tske stranke«, poročal o teh hipnih iz-premembah? Aprovizaerjska komisija naznanja: Jutri, v soboto, 20. septembra (državni praznik) bodo raz-pr odaj al ne aprovizaoijske komisije odprte občin-st\u samo do 12. -ure. Prošnja za pomoč. V uiici Udine št. 32 stanuje Petričeva Toihina. Mati leži že nad pet let bolna v «>ostolji in se ne more geniti. oče, že starejši mož, shiži kruh družini kot težak, ki pa v sedanjih časih, ko je ccta tako malo, more morda šele vsak drugi ali ttretji dan ujeti kako dnino. Hči, 22letna JcTepko, dela\mo dekle, ie zadela nesreča, da je morala v bolnišnico, kjer se je morala podvreči težki operaciji: odrezali so ji nogo. Reva je soda} ozdravljena, eli da bi mogla vsaj kolikortoliko pomaga« pri vzdrževanju družine, bi ji .bilo treba proteze, da bi mogla hediti. Obračamo se torej na dobrosrčne ljudi, ki bi hoteli s primernimi prispevki .pomagati u-bogemu dekletu, dasi nabavi .potrebno prdtezo. Darovi naj se pošiljajo aJi naravnost na zgoraj navedeni naslov, ali pa naši opravi. Lovsko ia strelsko društvo za Istro vabi svoje čbne nz občni >zibor za 21. i. m. ob 15 v hišo št. 45 pri Sv, Antonu, eventuelno ob 16 ob vsaki udeležbi. Predsednik: Valentič. Socijalnodemokratska »Kmettska in vrtnarska zadruga« 1>o imela v soboto ob 20 važno sejo v prostorih »Ljudskega, odra«. Pozivijajo se vsi odborniki, da se seje (gotovo in polnoštevilno udeleže. — Predsesdništvo.- Socijalnodemokratska »Kmetiška In vrtnarska zadruga« ho imela v nedeljo ob 17 zborovanje v Plavjih v gostilni pri Coku. Detomor. V u&ici NavaJi ie našel snoči okoli 18 Anton Pimich, ko se W vračai domov, na tlaku neki zavoj; ker se mu je zdel sumljiv, ga je odvil in našel v njem — mrtvo dete. Poklical je karabinjer, je; nato je prišto tudi sodnijska komisija ia dva zdravnika, ki sta ukazala odpeljati nedolžno žrtev v občinsko bolnišnico. — Neki železničar je včerai zapazil na zidu, ki obdaja južni kolodvor ob tniramarski cesti, zavoj. Hotel je pogledati, kaj }e v njem in našel ubito dete. Obvestil je o tem takoj karatrlnjerje. Tele-icnično so poklicali sodnijsko komisijo, ki je prišla z dvema zdravnikooia na lice mesta in dala odpeljati mladega mrliča v občinsko bolnišnico. PoMske oblasti iščejo brezsrčni materi. Vojaški avtomobH je včeraj povozil dečka Konstanta Pregarca, starega 10 le»t; revček je dobil jako nevarne zunanje in notranje poškodbe. Z istim avtomobilom so «a peljati v mestno bolnišnico, kjer je kmalu nato umrf. — Tudi blizu Kopra Je povozi* neki vojaški avtomobil nekega Angela D'Este, starega 9 let; ubogi deček je bil na licu mesta mrtev. Ne puščajte odprtih stanovanj! Marija Vistatin, ki stanuje v irf. feiituto št. 28. ie šla za trenutek k neki sosedi in pustila medtem stanovanje odprto. To priliko ie porabil neki neznanec in odnesel iz stanovanja Ustnico, v kateri ie bilo 300 lir. Visin-tin de Javila tatvino karabinjerjem. — Včeraj so aretirali karabmierff težaka Ivana Oubsto, ker }e na sumu, da ie ukradel nekemu Francu Urbančiču listnico z 250 lirami. Peljali so ga v zapore. . ... Kopelj s koksom. Včeraj je kolesar Avrefaj Geršič, star 16 let, varil po obre«o Nazarija Sau-rija. Slučajno mu ie prišel nasproti neki vojaški avtomobil. Geršič se je hotel raogmti, toda pri tem je prišel s kolesom na rob obrežja in štrtmnk-nil v vodo. Na vpkie ie priteklo par mornariev, ki so ga potegnili na suho. Na vojaški zdravniški Porct^o $ed!£?e. Pretepal je ženo, dokler jo je ubiL Včeraj se je vršila razprava proti Ivanu Vato-vezu, staremu 48 let, iz Novega Grada, ki je obtožen da je ubil svojo ženo Evfemi>o, rojeno Radovan. Pred 25 leti sta se ta dva poročila, a nji>u zakon ni bil srečen, ker je on bil vedno ljubosumen, nervozen in jako hitre jeze. Za vsako malenkost je pretepava! svojo ženo, ki je molče trpela in prenašala, da bi o tem ne zvedeli druga ljudje. Ivan Vatovez je bil 3 leta pri vojakih in ko se ie vrnil domov, se je zdelo, da bosta mogla oba živeti v slogi in miru. Toda ljubosumnost se je zopet pojavila v njem, akoravno je bila njegova soproga iako pridna in marljiva žena. Hotela se je ločiti od njega in vbegla k nekim svojim sorodnikom; on pa je prišel po njo in jo pregovoril, da se }e zopet vrnila k njemu m začela zopet — trpeti. Obtoženec se je še bodj razjaril proti svoji ženi, ko je nekoč povedala njegova 141etna hči Marge-rita, da je prijateljstvo med Eviemdjo in nekim Beleva nekam preveč intimno. Nekega jutra, 23. marca, je vzkipela v Vatovezu zopet ljubosumnost in -začel*je ubogo ženo pretepati, dokler ni mrtva padla na tla. Pred sodiščem priznava Ivan Vatovez svojo krivdo in prosi milosti. Priče, ki so poznale po-ko-jnico, (trde, da je bHa dobra in poštena žena in da je izključeno, da bi bila imela kakšnega ljubimca. Sodišče je obsodilo Ivana Vatoveza na 3M leta ječe. Borzna poročila. Trst, dne 18. septembra 1919. Tečaji: Jadranska banka 250— 255 Cosulich (Austroamericana) 4S5— 490 Dalmatia (Parob. dr.) " 300— 310 Gerolimich 1450— nom. UojTd 890— 910 Lussino 1450— nom. M-artinoIidh 380— 390 Navigazione Libera Triestina 1400— 1425 Oceania 420— 440 Premudia 600—nom. Tripcovioh 510— 520 Assicurazioni Generali 16500—16750 Riunione Adriatica 3075^- 3150 Ampelea 430— 440 Cement Dalmatia 280— 290 Cement Spalato 330— 345 Čistilnica petroleja (Raff. OIH Mifl.) 1750— 1800 Čistilnica riža (Pilatura riso) 285— 300 Krka 385— 395 Tržaški Tramway 210— 220 Tržaška tvornica olja 950- 1000 MALS3 OdiUSi se računajo po I§ sto!, beseda. Najmanjša pristojbina L 1'—. Debele črke 20 stot. beseda. Naimsniša priSvoihina L 2*—. OMNIBUS iza 10 oseb, dobro ohranjen in krasno izddan steber iz Jfcega železa, visok čez 4 m za kako restavracijo, se proda. Naslov pove ins. odd. »Edinosti«. 4086 SPALNA SOBA, masivna, svetle barve se preda. Ul. Tommaso Luciani 5. 4087 KUPUJtM vreče -in cunje. Molin grande 20. F. Babič. 4088 TROST JANKO v Mariboru, Ferd. ulica 3 III., ima na razpol-go več hiš, vil, trgovin in se priporoča svojim rojakom za posredovanje. 3316 IŠČE se sobarica in kuharica, pripravljena odpotovati v Palermo. Trgovinski urad, Aoouedotto št. 22. 4089 MLADENIČ išče službo, naj bo kakršna hoče, o:.jrajši v kakšni gostilni za natakarja, sposoben slovenskega, nemškega in kalijansketga jezika. Naslov pove ins. odd. Edinosti. 4060 GOSTILNA »Andemo de Pepi«, ul. Massimo d'A-zegiio Št. 3, je na prodaj. Natančne poizvedbe istotain. 4079 RADI selitve in prev^zetja posestva staršev, pto-dam brivnico v lepem kraju na Kranjskem, čisti dohofek lir 500—600 mesečno, brez pariumerije. Vprašati .pri Mihaelu Kalin, Trst, ul. Udine št. 49, I. nadstr. 4074 ISCE SE stanovane z dvema isobama, kabinetom In drugimi pritiklinami kje v bližini mesrta, ali tudi celo manjšo hišico z nekaj vrtom. Cenjene ponudbe na naslov Mina Novak, ul. della Scorzeria št 7. 4075 KROJACNICA Avgust Stular ul. S. Francesco d'Asisi štev. 34, lil. je edina dobroznana kro-jačnica v Trstu. 3367 UČITELJ poučuje otroke ljudske šole. Pride tudi na dom. Cene zmerne. Naslov pove ins. odd. Edinosti. 4040 tilSA s 4 prostori, ihnamba za orodje, za vse pii-pravna, z maHmim vrtom se proda radi družinskih razmer. 1 minuto od postaje, na razg ed-nem kTajti Cena 13.000 lir. Naslov pove .ns. ode. Edinosti. ^ ZLATARNICA Q. PII10, TSST m nihaja na Korsu 15 (bivša zalarnlca G. Z R iOVlTZ & F131I j) VriPica libera srebrnih in »latih m. uhanov, verižic Ici. Tržaška posojilnica In irinilutca razpisuje mesto praktikanta. Ponudbe je oddati vodstvu zavoda. Vsi oni, kateri nam po prejema računa od našega Inseratnega oddelka pošljefo denar, naj blagovole napisati na odrezek poštne nakaznice, — številko dotlčnega računa. — Oglase ln osmrtnice sprejema Inseratni oddelek Edinosti, ulica Sv. Frančiška štev. 20. pritličje. PFAFF"? iiwij] in rezanje pravi nemfti ozarci Seidel & Neumann in .Singer4 Gast & Gasser Snoatfl Tli___ ... U vn, TvrcJka ustanovljen 1. 1878 FRANCESCO BE0HS3 popravllaoja. ^^ ^ Camp.UIlle se bo vršila v nedeljo, 21. t. m v Sv. Kr-žu pri Trstu. P ed tombolo in po t mboli PLES. Svira godba z Sv. Križa. — Dobitki: činkvina 100 L, tombola 200 L. — Odbor. Podpisani naznanjam gostilničarjem v mestu in okolici, da sem dobil večjo množino istrskega, novega, sladkega, iin ga in belega vi^a, katerega prodajam po zelo ugodni ceni. Frtmc Tomsžfč ulica Molino a V2nto št.v. 3 (zalaga na dvorišču) l£r 3E V zelo prometnem kraju se odda v najem z doBro mo!o trojim in g-sTno. Zraven so gospodarska posl pja, obsežno, obdelano polje, senčnati in sat ni \rtovi, studenčna voda itd. — Vse je v najboljšem stanu in z inventarjem. — Na>top takoj ali kasneje po dogovoru. — Naslov pove inser. oddelek Edinosti pod žtev. „1919-. 1 3' ZolMzdrtn/nišRl lia^nal ul. Chiozza 5, 1. nadstr. Sprejema od 9—13 in od 15—17. Izvršujejo se umetni zobje v kak Snemsi-bodi sistemu, z nebom in brez nje^a, po moderni tehniki. = ceno .. MARIO MORO, zobotelinik. Trst ul. Cesare FaJJsfl štev. 2D (prej ul. Stadion) Telefon 31-75. Telefon 31-75. I HnM vinu, rsloS in im W8 pr^ »rile, Južna in tolKunsKs uma. Najugodnejše konkurenčne cene* Dr. Fmmum ZOBOZDRAVNIK v Trstu, -ilica Genovn ŠL 13, I nadstr (prej ulica Campanile) T« hniški vodja A. Johnscher, do! poleti! asistent Dr. J. Č r.Tiaka - lzdlrtn]» zo'j Drcz DoleCin. Plombiranji. Umetri zojje. assasajii lAkM-asč* JADRH^SEA Ert!;?Ji Detn. glav. K 3>,mO)D, Resirva K J, j J J. J jO Centrali: TAl T na im di floni) 5 - m 5. Hi:]]) i Podružnice: Dubrovnik, Dunaj,^ let il n brestim !Ia odpoved navezale zi,! jema po najugodnejJ ii posojili, pogoditi od slučaja do si.u liii v oaisi nmihi ?nJili {iilu ii.jjiiijii. Blagajna posluje od a do l i B5g3ar-'AJgLr "IT "