Fcsasre?rta številka 10 vinarjev. M ML - j« j.rrjijsrr v Leto XLIV. =.:_— Inserati: i--j Enostolpna potltvrsia (72 mm široka iu 3 mm visoka ali cjo prostor) z a enkrat . . . . po 31 7 za dva- in vočkrnt . . 25 „ rri večjih naročilih primaren popust po dogovoru. Poslano: Enostolpna p<.titvr:5ta po 60 vin. Izhaja vsak dan, izvremži ne-doljo in praznike, ob 5. uri pop. = Velja po pošti: e 2a celo loto naprej . . 11 25' za en meseo „ . , za Kameljo oeloletno 2,a ostalo inozemstvo V Ljubljani na Za celo leio naprej . za cn meseo „ . . „ V upravi prejemati messCno „ Sobotna izdaja za oelo leto......K aa Nemčijo o9lo!ctuo . ,, ia ostalo .nozamstvo. Uredni2t»o jo v Kopitarjevi ulici štev. 8 III. Rokopisi so uo vračajo; netrankirana pisma to co = sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74 — li®!! Dne 24. junija je petdeseta obletnica slavne bitke pri Kustoci. Dne 24. junija 1866 je bil zasedni Lah od cesarskih čet, stoječih pod vrhovnim poveljstvom feldmaršala nadvojvoda Albrehta, pri Kustoci odločilno tepen. Ta dan je bil zajeano častni dan za našo ljubljeno kranjsko deželo, koje junaški sinovi so bistveno pripomogli k veliki zmagi. Danes smo zopet v vojski z istim sovražnikom in zmagonosno plapolajo naše zastave v laški deželi, katera to pot pač ne bo ušla svoji hudodelsko izzvani usodi. Čustvovanje cele dežele zahteva, da se pomenljivi spominski dan Kustoce slovesno obhaja. Naj ta dan vihrajo zastave v celi deželi v čast starim junakom Kustoce in kot domovinski pozdrav našim današnjim junakom, ki so na tem, da pripravijo zavrat-nemu sovražniku novo Kustoco, grozno a vrlo zasluženo kazen za brezizgledno izdajstvo, katero so pregrešili verolomni laški kralj in njegovi brezsramni svetovalci v najtežji uri proti zavezniku, ki jc pripomogel njihovi deželi v tridesetletni brez-izgiedni nesebični zvestobi do nečuvenega slabo zasluženega procvita. Rojaki! Vabim Vas, da 24. in 25. junija po celi deželi razobesite zastave: na prvem mestu ponosno cesarsko zastavo, znamenje zvestobe do cesarja in države, znak moči, pravice in zmage, poleg nje pa deželne barve kot znak ljubezni do domače grude. Župani vseh občin v deželi se poživljajo, da potrebno ukrenejo v tem smislu. Ljubljana, dne 8. junija 1916. Dr. Ivan šusteršič, deželni glavar v kranjski vojvodini. Štirinajst dni žc traja sedaj ruska na padalna bitka proti naši severnovzhodni ! fronti v Bukovini, vzhodni Galiciji in Voliniji. S svojim orjaškim obsegom malone 400 km in z neizmerno zastavo čet in vojnega materiala na sovražni strani, sc more primerjati edino-le še bojem začetkom vojne jeseni 1. 1914. vzhodno in zapadno od Lvova. Dočim so se pa mogle takrat naše neprimerljive čete kljub mnogosiransko boljšim pogojeni — tedaj se je boril cvet naše armade v polni svoji moči in marsikje v boljših postojankah nego današnji branilci — ustavljati ruskemu navalu vedno le samo nekaj dni, jc preteklo sedaj žc 14 dni, odkar se je začela ruska ofenziva, nc da bi se bilo sovražni premoči posrečilo, našo fronto v njeni splošnosti pognati v daleč zadaj ležeče prostore, kakor se je to zgodilo v bitki pri Ravvaruski. Že na tem dejstvu se more spoznati neizmerni napredek naše brambe nasproti vojnemu začetku. To dejstvo tudi popolnoma opravičuje naše najtrdnejše upanje, da se položaj na severovzhodu, ki sedaj še ni odločen, kmalu zopet popolnoma izravna. Ruska ofenziva je imela doslej ta uspeh, da je prisilila naše vojno vodstvo, na dveh mestih potegnili našo fronto nazaj. Najprej se jc posrečilo Rusom, vtisniti fronto med Mlynovom in Oliko v Volinju in ondi stražečo armado nadvojvode Jo-.ieia Ferdinanda, ki je bila nasproti sovražnemu številu čet in artiljeriji razmeroma zelo slabotna, — tako oslabili, da sc ni mogla obdržati proti sovražnemu navalu ob Styru in v prostoru pri Lucku. Umakniti jo je bilo treba do preko Lokaczyjev in Lipe na eni in v odsek Stochod—Styr na drugi strani. Šele v tem prostoru je bilo mogoče — po pritegniti ojačenj, ki jih je dobila naša kakor tudi nemška Linsinge-nova armada, katera operira severno od Lučka — izvesti proti prodirajočemu sovražniku energičen odpor, V tem odseku je doživela tedaj naša prvotna frenta globoko vzboklino proti zapadu in tu so se razvili od 15. junija dalje ogorčeni boji. Od Lučka in Dubna zapadno, jugozapadno in scverozapadno prodirajoče čete ruskega generala Saharova so zadele tu na energičen odpor avstrijskih in nemških rezerv, ki so takoj začele boj s prihajajočim sovražnikom, ki poteka zanje doslej zelo srečno, kakor pričajo uradna poročila. Tu se ni lc posrečilo, ustaviti ruskega prodiranja, marveč so zavezniške čete v proli-sunku pridobile tudi zopet na prostoru proti severu, vzhodu in jugu; tako severno od Lipe in severno cd Gorohova, pri Lo-kačih in med odsekom Turyje in ccsto iz Kovla v Luck. Ako se posreči tu našim napadalnim četam, energično zgrabiti ruski klin od strani — predvsem prodreti nekako ob Styru južno in severno od Lučka ter tako odrezati ruske čete, ki stoje v prostoru med Luckom in Lokači, od zveze z ozadjem, — potem se more sovražnikov uspeh v Volinju izpremeniti še v krvav poraz zanj. Pogoj a tak uspeh je razen sunka na navedenem prostoru predvsem tudi to, da sc drži naša doslej neomajna hramba ob spodnjem Styru od Sokula čez Kolke in Čartorisk ob reki navzdol tudi v bodoče proti vsem napadom sovražnika; ravnotako mora naše središče vzhodno od Styra v svojih postojankah med Styrom in zapadno od Kremienic ob Ikvi kakor v vzhodni Galiciji pri Zaločah, severozapad-110 od Tarnopola, pri Kozlovu in cb Strypi do južno ocl Visniovčika, potem zapadno od Strype in končno južno od Dnjestra in v srednji Bukovini zadržati nadaljno prodiranje Rusov. Ako se to zgodi — in vsa znamenja govore za to, da je naše skrajno desno krilo ob Styru ravnotako neomajno kakor naše središče v vzhodni Galiciji pri Tarnopolu in ob Strypi — potem ni v eč daleč čas, ko ce bo morala ruska ofenziva, ki jc na posameznih mestih žc potisnjena v defenzivo, razvijati polagoma nazaj v svoje izhodne postojanke; Brusilov uspeh, ki je bil odkupljen s iako neizmernimi žrtvami, se bo zrušil v nič. Saj že mnogo znamenj govori za to, da bo šla ruska ofenzivna bitka na naši severovzhodni fronti to pot, Ako vztrajata naše skrajno desno krilo in naše središče ter naš protisunek v Volinju napreduje, potem tudi izpopolnitev ruskega uspeha v Bukovini ne more ničesar izpremeniti na tem nujnem umikainem razvoju ruske ofenzive. Zato nam ni treba biti v skrbeh radi uradno naznanjenega dejstva, da so Rusi pclisir.li nazaj našo brambo ob Prutu v Bukovini, prekoračili Prut, zavzeli Črnovice in nato prodrli dalje proti jugu čez reko Serct. Boji v letih 1914 in 1915 so nas poučili, da je postala naša bramba v tej vzhodni naši kr o novi ni icm močnejša in uspešnejša, čim globje smo se morali tu umakniti pred ruskim navalom in da se je v isti meri razbijala moč ruskega navala. Tudi topot, ko imamo na razpolago za brambo Bukovine razmeroma več čet nego začetko mleta 1915. ali koncem leta 1914., razvoj vojaških cpcracij v Bukovini ne bo nič drugačen nego takrat, ko se je našemu slabemu brambnemu zboru po- 1 srečilo, da ni le tedne in mesece zadržaval in odbijal sovražno premoč, marveč jo je končno tudi krvavo porazil, Neodločeno divja nova orjaška bitka na vzhodu, v krvavih bojih se nadaljuje borba za končni uspeh, A žc se kažejo znamenja, cla bo končni uspeh tudi v tej borbi na strani zavezniških armacl osrednjih držav, S tem bo dobljena najbrže zad- nja velika bitka na vzhodu v tej svetovni vojni in s tem tudi končna zmaga. Že se je umaknil v ententinem časopisju radostni vrisk nad prvimi uspehi ruske ofenzive treznemu presojanju resničnega vojnega položaja na našem severovzhodu, že tudi v sovražnem taboru dvomijo nad tem, da bi sc ruski vojski posrečilo začetni uspeh dovesti clo končne veljave. Popolnoma mirno in zaupljivo smemo pričakovati na-daljncga razvoja velike borbe pa vzhodu; pa naj Rusi tudi dosežejo šc kak uspeh —• naša moč in sila jih bo končno le strla. Edinost in odločnost avstrijskih narodov jc večja sila, kot pa kolos, ki napada brez moraličnih ciljev. Goriško, 17. rožnika 1916. Nocoj — ko to pišem — je mehak, saujav polomi večer. A tam pri Svetem Mihaelu je odprlo peklo svojo strašne zntvornice. To ječi zemlja, stokajo goro in slemena pod to strašno težo in grozo grmenja topov. Grme topovi, udar na udar, brez oddiha v tej tihi poletni noči, kot. cla se podirajo in ru-vajo s koreninami v strašnem viharju hrasti orjaki. Med njimi sc vali kot rjovenje orkan cksploclujočih min, treskajo ročne granate, peketanje pušk kot p: kot konjskih kopit ob trda cestna tla, rezko rožljanje strojnic udarja na možgane, sega v srce — z brzino ropo-tanja motorjev letal. Velikan Prometej, priklenjen oh živo skalo, vari svoj ogenj. Ravno sedaj so potihnili nekoliko streli topov, šumenje strojnic, pušk, ročnih granat jc završalo ostreje v ta mehki zrak — — »popadki pehoto —• - in kmalu nato zopet grmenje topov velikanov. — To jc naš goriški večer, noč, pripravna za meditacije o ožji in širši domovini. — Vemo, kaj to pomeni! Italijan si jo izposodil knjižico o korajži od Rusov in sedaj jo jc pričel študirati in sc učiti na izust. 2c cel ta teden je bilo tam, kjer jc ključ do Gorice in cele Vipavsko doline, nekoliko bolj nemirno. Sinoči sc je pa Lah razkoračil, zavil našo postojanke v odseku Doberdob—iS v. Mihael v točo krogel in pognal močno vrste pehote k navalu na naše postojanke. In danes čez dan kratka pavza pre- i...,.,; Jj^fc 9 UUi IKI IZ Na planinah. Smo kakor otroci. Pred nami in okrog nas se gode velike strašne reči, mi pa — trudni gledanja, čutenja in dejanj — napajamo srca z malenkostmi, kakor otroci. Kakšen dogodek u. pr. bi bil za nas, če bi prišlo nekega dne po teh cestah v planinah mlado dekle; dekle s smehom na ustnih in s cvetjem v roki? Tisoči bi govorili o tem, ker to bi bil dogodek. Kaj so nam dogodki tu? Smrt tega slavnega tovariša, bombe iz laških aeroplanov itd. Pogovori pri obedu in večerji so nam: ofenziva tu, umikanje tam, prodiranje... in upanje. Zato smo kot otroci, ki so igrajo z malenkostmi. Če hi prišli v vas in bi našli hišo, na katere oknu bi cveteli nageljni, koliko tisoč očes bi objemalo te nageljne in sanjalo o domovih ... Tukaj ni tako, kot je'bilo tam oh Soči in tam gori v Galiciji, kjer jc mno- go civilnih ljudi ostalo v svojih domovih. Tukaj je vse zapuščeno. Predstavljajte si izprehod iz Ljubljano na Gorenjsko. Vse vasi mazne, polja neobdelana in povsod samo vojak in vojak, nc enega civilnega človeka. Po hišah in hlevih vse polno vojaštva in po travnikih sama taborišča. Po cestah pa nepregledne vrste voz in avtomobilov: Te ceste pa niso take, kot na naši Gorenjski. Ozke so, na eni strani propad, na drugi pa skala. Ob cestah pa vse polno vojaštva in ujetnikov, ki ceste popravljajo in razširjajo. Voznikom jc treba nemajhno spretnosti, tia obvladujejo konje, če prihrumi težki avtomobil ali švigne mimo kot vrag lahki osebni promet. Kako trpi ta živina! Pred par dnevi sem imel nalogo, cla kaznujem voznika, ki jc kraclcl v skladišču oves. »Zakaj si storil to?« »Gospod, petdeset let, sem star in otroke imam. Celo svoje življenje nisem ukradel še za vinar vrednosti, tudi sedaj ne bi, če hi so šlo za me, ampak živina sc mi smili. Premnogo tlela, premalo jela.« Verjel sem mu, ampak — on jc kradel. Hujše mi jc bilo naložiti mu kazen, kot njemu jo sprejeti. So ljudje, ki ljubijo žival bolj, kot človek človeka. V teh planinah so vasi, v katerih ne najdeš pritlične hiše, temveč vse so eno- ali dvonadstropne. V najbolj visoko ležeči vasi najdeš napeljano po hišah in hlevih elektriko in vodovod. Vojaštvo ima nalogo, cla ohrani vse, kolikor jo mogoče, v najlepšem redu in nc dela škode. Po poljih se zdaj orje in seje. Za pašo živine so oclkazani posebej določeni pašniki, v gozdovih so s sekanjem potrebnega lesa previdno gospodari. So pa vasi, na katere pogled napolni srce človeka z žalostjo. Nedaleč od tu jc ena taka vas. Ocl podružnice sloji samo še nekaj zidovja, glavna cerkev pa jc dobila veliko luknjo v bočno stran. Mnoge hiše so razdejane, mnoge požgane. Nekega dno ho prišlo ljudstvo nazaj in ho našlo vso to. Srca sc bodo krčila žalosti iti pesti se bodo stiskale v divji jezi. To jc storil oni, ki vas jc liotel —i odrešili! Nekaj bo novega po teh vaseh —i grobovi junakov. Vsaka vas jo dobila novo pokopališče. Lepi so ti grobovi v svoji preprostosti. Ljubezen jih jc okin-čala, Naj bi bili kinčanl še leta iu leta v ljubezni v spomin otrok otrokom liu ta strašni čin! Tako iu še hujše morda, bi bilo tudi po naših vaseh in domovih, ako nc bi skalnati jez naših junakov tam oh .Soči zadržal in preprečil prodiranje. Kdor vidi to tu, ta zna šele ceniti in ljubiti junaštvo onih, ki so nam branili in ohranili domovino. Domovino, ki ima planine za naša srca šc lepše, kot so tu. In na teh planinah sc kopljemo \ solncu in se napajamo do omamljenosti s planinskim zrakom — ker smo kot otroci... Pa zasanjamo o dekletu z rdečim nageljnom, ki nam je simbol domovine, prerojene, nič več — »vdove, otožne, zapuščene«. Prerojene — po ljubezni s krvjo naših junakov! p, kinjena z regularnim artiljerijskim dvobojem, a nocoj zopet vihar m nevihta. Kakor pravijo prva poročila, došla iz strelskih jarkov, so nasi sinou pustili Lahe prav blizu k našim žičnim oviram, nato se je pričelo strašno klanje v laških vrstah, naše krogle so zvenele Lahom strašno mrtvaško pesem, laški napacl je bil odbit, laške izgube velikanske. . , ... Vedeli smo žc pred dnevi, da sc migamo novim dogodkom. Laški arropla-ni so začeli pogosteje in redno vsak dan prihajati k nam v gos le, tako da so imele naše obrambne baterije omlo dola. Tudi danes so bili nad nami v poselili A se to se dogaja vselej, kadar mislijo Lahi pričeti zopet s »takozya: no ofenzivo«. Laški letalci so pričeli zadnje čase uvajati novo metodo. Pričeli so štediti z bombami, pač pa so nam pričeli pošiljati cele kupe tiskanega papirja, menda v dobri veri, da nam v Avstriji primanjkuje časopisov. Kuor je čital vse te najraznovrstnejše oklice, pozive in poročila, ve, kako jc vse to plehko, brez pravega jedra in resnosti. Pa tudi boljše stiliste bi si Lahi lahko preskrbeli. Zanimivo pa je, da vedo Lahi o sebi le malo povedati, par pa se tolažijo s Kavkazom, z Rusi. Danes sem imel v rokah zopet tako »poročilo-.;, pisano na pisalni stroj v laškem jeziku, ki se pričenja z besedami: Fratolli di Trieste, Gorizia e Istria — Bratje Trsta, Goriške in Istre----. Mi se ne pustimo plašiti od hipnih eventualnih neuspehov, mi vemo, kjer je dobiček, tam mora biti tudi izguba. Vemo, da je vsak trenoten naš lieupen konsolidiral našo armado, vemo, da ko bi ne bilo v začetku Lvova in Grodeka, bi mi ne doživeli nikoli slavnih dni izpod Tarnova — Gorlič. Mi trdno zaupamo in verujemo v končno zmago mogočne, pomlajene Avstrije narodov pod preizkušenim vodstvom naše slavne habsburške dinastije.-- Mehka poletna noč je nocoj m tako grme topovi. In mi verujemo in tako upamo za krvavordečo zarjo topov na uresničenje naših idealov o resnično avstrijskem našem jugu, o resnično avstrijski slovensko-hrvatski Adriji. Naj li sanje ostanejo samo sanje? Ura gre čez polnoč! Sanjava in mehka jc nocoj noč in tako grme nocoj topovi — — — XXX Goriško, 19. rožnika 1916. Lahi nadaljujejo z napadi ob Soči. V noči med soboto in nedeljo je celo noč bobnelo, šele proti jutru je nastopil kratek premor. Včeraj, v nedeljo popoldne so se pričeli zopet strahoviti boji med bobnečim ognjem topov, minovk, ročnih granat, strojnic, pušk. Sicer pride v poštev tudi goriško obmostje, tudi tu Lahi napenjajo vse sile, vendar je najhujši boj le v odseku Doberdob-Sv. Mihael. Tu so se zakleli menda Lahi, da morajo prodreti. Toda mi vemo, da ne bodo nikoli vkljub korajži od ruske strani. Naše vasi so obstreljevane od laške artiljerije brez pardona. Včeraj so Lahi metali iz zrakoplovov listke, kjer nastopajo proti svojim zaveznikom Rusom, češ, da bodo ti — vojakom borilcem ob Soči — onečastili žene in dekleta v Bukovini in Galiciji. Res lepa družba, ki ima o sebi tako lepo mnenje. Pisma iz Gorice. Gorica, 17. 6. 1910. f Mračno jutro. Iz daljavo bobni zamolklo gromenje, znamenje, da je na kraški planoti hud topovski ogenj. V mestu je mirno. Le po osmi uri se jc slišalo v južnem delu hudo eksplozijo. Osamljena granata .je priletela v Goriu-povo hišo v ulici Municipio. Hiša je žc od prej bila hudo razbita, nova škoda zato ni tako huda. Preko mosta so zgodaj zjutraj žvižgale težke granate. Huda jc bila noč ocl 14. na 15. t. m. Lahi so napadli goriško mostišče in na celi črti se je razvnel vroč boj, ki je pa končal slabo za sovražnika. V mesto je bilo slišati grozno pokanje težkih min in nekaj časa so kroglje iz pušk kar deževale po strehah hiš. Tako je vedno nekaj. Popolen mir noče biti in nikdar in nikoli no moremo biti brez skrbi, da nam ne prižvižga okoli ušes kak neljub pozdrav iz desnega brega Soče. Ene skrbi pa že dolgo nimamo več. Strah, da bi mogel sovražnik kdaj stopiti v mesto, ta je bil, a sedaj ga žc davno ni več. Za to se moramo zahvaliti našim hrabrim branilcem. Bog varuj, fe bi Italija imela take junak«-', kot jih imamo mi, že davno bi bilo po nas. Da je Gorica še vedno naša in da je navzlic vsem peklenskim naporom nikdar ni mogla oskruniti sovražnikova noga, to je velika zasluga hrabrega brani tolja tega mostišča, ki poveljuje četam pred Gorico. Ne vem, če bi mi bili šc v Gorici, ako bi ne bili imeli na tej nevarni točki tako energičnega, tako zmožnega iu tako junaškega komandantu. li AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 20. junija. Uradno: Boji na bojni črti oh Ko2i in v Dolomitih r.o imeli? sin navadno mero. Odbili smo nove napade Italijanov i?n posamezne točke bojne Črta me si Breato iu Asticom. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Laško uradno poročilo. IS. junija. Trajno ljut boj za naše postojanko na južnem robu ko:line Asiago dokazuje, da sovražnik zasleduje vztrajno prvotno vodilno misel načrta svoje oienzive. Njegovo trajno in vztrajno »apaelolno veselje pričo, da dogodki na vzhodni bojni črti njegovega napadalnega delovanja ca tiiden-tiuskl bojni črti niso zmanjšali. Tam ni odtegnil še nobenih vojnih sil in tega tudi v bodoče no bo mogel izvesti z ozirom na našo odločno protiofenzivo, katero izvajamo. Med Acližo in. Astigom je delovalo topništvo in naši mali ocldeiki, ki so napadli sovražne postojanke, jih prepodilo, da so morale bežati in jim vzele orožje in strelivo. Sovražnik je ponovil južnozahodno od Asiaga svoje vztrajne, besne napore, da razbije v naših črtah, posebno med Monte Lemerle in Monte Magna-bosclii vrzel, a sin o ga vselej odbili z najtežjimi izgubami zanj. Med doiino Frenzela iu Marcesino je nadaljevala naša pehota svoj napre-dovalni pohod, katerega hitrost je zaviral ie krepak ogenj sovražnega topništva in močne sovražne sile, ki so še vzgnezelile v težko pristopnem gozdnem ozemlju in ki so bile oborožene z mnogimi strojnimi puškami. Naknadno se je dognalo, da so naši hrabri alpinci v bojih dne 16. t. m. vzeli sovražniku 396 ujetnikov, med njimi 7 častnikov in poleg baterij, o katerih sc je že poročalo, približno dvanajstorico strojnih pušk. Naše čete so zopet napredovale v Val Sugana na levem bregu Maso. Ob Soči je delovalo topništvo. V odseku Tržič smo odbili ponori na 17. t. m. protinapade, s katerimi je nameraval sovražnik zopet vzeti postojanke, katere smo pred kratkim vzeli. O bojih z Lahi. Vojn: tiskovni stan, 20. junija. (Po vojnem tiskovnem stanu potrjeno poročilo vojnih poročevalcev.) Ob Soči in v Dolomitih, kjer so sc zadnje dni živahnejše borili, so se boji zopet znižali na navadno mero bojev s topovi. Med Asticom in Brento so Italijani poizkušali, da bi sc na več točkah s protinapadi približali našim črtam. Njih napadi so se izjalovili z velikimi izgubami zanje. O novem laškem ministrstvu. Lugano, (K. u.) Italijansko časopisje opozarja, da je prvič stopil v Kvirinal kot minister kralja Italije pravi katoliški politik. Vatikanski iisii poroča;o, da zastopa le sebe m svoje prijatelje; finančni minister Meda bo pač preprečil cerkvi sovražne ukrepe. Vsekakor ohrani Vatikan svoio popolno neodvisnost v sedanji vojski. Minister Bisolatti je izjavil kot generalni nadzornik vojske, da bo delal na tesnejši in hitrejši sporazum med vsemi, ki kot upravitelji in poveljniki sodelujejo v vojski. Njegovo mesto ne obsega višje oblasti in bi bil le hvaležen, če bi mu nasproti javnosti vzeli naslov glavni nadzornik posebno te zato, ker bi lahko povzročil škodljive nesporazume z vojnim vodstvom, z vojnim ministrom in z ministrskim predsednikom. Velike besede malega kralja. Lugano. Ob sprejemu novih ministrov je rekel iaški kralj: Čc zaupamo predpogojem, nas mora že prešinili z zmag ora-vestjo misel, k<;r smo zavezniki Angire in Rusije, narodov, ki nista bila še nikdar premagana, tudi takrat nc, kadar s,'.a morala prej vojskovati dolge vojske. Slovo Salandra. Lugano, 20. junija. Včeraj dopoldne se je Salandra podal v Kvirinal, kamor je malo poprej došel kralj. Razgovor med kraljem in bivšim ministrskim predsednikom jc bi! zelo prisrčen in jc trajal nad eno uro. Kralj je naznanil Salandru, da je Boselli sestavil svoje ministrstvo in da sedaj lahko vzame na znanje odstop prejšnjega kabineta. Kralj je izrazil pohvalo in zahvalo za patrijotično delovanje Salandra in njegovih tovarišev, Ecseili Cadcrnu. Lugano, 20. junija, Boselli jc poslal Codornu sledečo brzojavko: Ko prevzemam vodstvo nove vlade, pošiljam svoje zaupanja polne pozdrave izvrstnemu voditelju, ki vodi italijanske vojake k zmagi. Giolitti. Geni, 20. junija. Iz Turina se poroča: Giolitti je izjavil, da ne namerava v do-glcdnem času zopet pričeti s parlamenta-ričnim delovanjem. Slovo ministra »neodrešenih«. Kolierdam. Barzilai, bivši minister lieodrcšenih italijanskih ozemelj v Avstriji, je pisal uradno pismo svojim »neodrešenim« somišljenikom. Naglasa, da more, kakor se je prepričal, izven vlade skupni stvari boljše služiti! Njegov odstop naj ne ožalosii somišljenikov in naj ne razveseli dunajskega dvora in avstrijskih listov. Pismo dokazuje pobitost in izlrcznjenje ireden-tašev. Vojska l M. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 20. junija. Uradno: V Bukovini je prekoračil sovražnik v boj tU z našimi zadnjimi stražami Scsc'. Med Prutom in Bnjestrom ob Stripi in v ozemlju RadzivUova je bilo podnevi primeroma mirno. V uspešnih obrambnih bojih Južnovzhodno in sevsraovzltodno cd Lc-kačega v Voliniji so privedle naše čete Ilo zdaj ?.S!50 ujetnikov, i top iu 3 strojne puške, Napadi zaveznikov v prostoru pri WisJe3inu so napredovali v vztrajnem borenju. Med Sokulom in Kolki smo zone! odbili močne napade sovražnika, Pri Gruziaiinu, kjer poizkuša sovražnik z nastopom možnih žet četrtič, da vlomi v črto hrabrih branilcev, se ljuto bore. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 20. junija. Veliki glavni stan: Vojna skupina maršala p?. Hinden-burga. Z napadi nemških oddelkov iz bojne črte južno od Smorpena čez Cari in Tanočina so ujeli 1 častnik. 113 mož, zaplenjene 4 strojne puške in metalci min. Zahodno od Kolodona južno od Naroškega jezera smo prisilili neko rusko dvokrilsio letalo, da se Je moralo izkrcati, z ognjem topov smo Jc uničili. Na kolodvorske naprave pri Vilej-ski so naši metali bombe. Vojna skupina maršala princa Leopolda Bavarskega. Ponovili so se napadi letc.lcev na železniško progo Ljahoviči—Lunžnjec. Vojna skupina generala pl. Linsin-gena. Zrušiii so se z velikimi izgubami v zapiralnem ognju močni ruski napadi proti kanalski postojanki JeJgczahodno od Logišina. Nadaljevalni napori sovražnika proti črti Stir pri in zahodno od Kcl-kov so ostali splošno brez uspehov. Pri Gruzjatinn je boj posebno ljut. Naše čete so msd črto Eovel-Luc-k in Tur j o zlomile na vso mestih vztrajen, r-ri Kisjelinu posebno trdovraten ruski odpor in so prodirale vojskujoč se dalje. Južno od Tu r je so odbili napade sovražnika. Rusi niso nadaljevali svojega napredovanja v smeri proii Gorohovu. Položaj pri armadi generala grofa pl. Eoihmcrja se ni izpremenil. Vrhovno vojno vodstvo. X X X Med Kisielinom in ozemljem severozahodno od Rožišča napadajoče avstrijsko-nemške čete armadne skupine generala Linsingena so v ponedeljek v trdih bojih teliko pridobile na prostoru, da se je rusko vojno vodstvo čutilo ogroženo za hrbtom in je za enkrat moralo opustiti nadaljevanje napadov v smeri proti Gorohovu. S tem jc vpeljan važen uspeh za razbremenitev splošnega položaja v Voliniji. Da bi oviral nadaljno prodiranje teh avstrijsko-nemških čet, je general Brusilov zopet vrgel ogromne množice čet proti odseku Stir med Kolk; in Sokulom. Izvzemši ozemlja pri Gruziatynu, kjer Se ni padla odločitev, so zavezniške čete obdržale svojo prvotno črto. Na naši bojni črti, lei gre od Novega Aleksinjeca čez Lopučno-Radzivibv-Bere-slečko, ob Lupi navzgor do Gorohova, nato ob L.ugi do Lohačev. je bilo odbitih več ruskih napadov. Na obeh straneh železnice, ki pelje iz Radzivilova v Brode, je sovražnik nadaljeval svoje prodiralne po-sk Uoe. doscJaj brez uspeha. RUSKO URADNO POROČILO. 18, junija. 2'ahodno bojišče: Na bojni črti armade generala Brusilova sc jc so- vražnik ljuto branil in izvajal na nekaterih mestih, protinapade, ki so jih naše čete vse uspešno odbile. V pobližnjih bojih smo na raznih mestih napredovali dalje; beležiti moramo ujetnike in plen. Čete generala Lešickega so vzele včeraj popoldne ob 4. mostišč« Črnovice na levem bregu reke Prut. Po ljutem boju pri prehodu čez Prut, kjer je sovražnik razstrelil most, smo vzeli Črnovice. Naše čete zasledujejo sovražnika, ki sa med boji umika proti Karpatom. Ko smo vzeli mostišče Črnovice, smo ujeli nad 1000 mož in zaplenili v mestu topove. Besne protinapade sovražnika so odbile čete generala Kaledina in so ujele ob tej priliki Nemce, katere so pripeljali s francoske meje. Ljuto se bojujejo v okolici vasi Godo-miže ob S tiru. Nemške in avstrijske ujetnike vozijo v dolgih vlakih. Dozdaj jc došlo 70 častnikov in 2000 vojakov kakor tudi osem strojnih pušk, Nemci so napadli z veliko ljutostje vas Smiamki na severnem bregu Stohoda, katero smo jim vzeli. Nap:.d sovražnika smo odbili, ne glede na ogenj iz nekega oklepnega, vlaka. Stotine kozakov nekega polka so napadle pod poveljstvom šefa Smirnova dvakrat s strani sovražnika, ki je korakal na napad; ujele so dva častnika in nekaj nemških vojakov, vzele pet strojnih pušk in so pobile veliko število Nemcev; ostale so vrgle v neredu. Po doslih izpopolnjujočih poročilih so ujele čete generala Kaledina v bojih od 5. do 17. t. m. 1509 častnikov, 10 polkovnik zdravnikov, 70.000 vojakov in so zaplenile 83 topov in 236 strojnih pušk kakor tudi veliko bojnega orodja. Na desnem bregu Stripe severno od Bučača jc sovražnik napadel, a ga je vrgel naš osredotočeni ogenj nazaj v njegove jarke. Severnozahodno bojišče: Severno od gozdov in ob bojni črti pri Dvini v raznih odsekih ljuti boji s topovi. Naši iopovi so zadali veliko škodo sovražniku v njegovih jarkih in pri njegovih delih iako v postojankah pri Dvinskem in južnozahodno od Naroškega jezera. O RITKI Z RUSI. Vojni tiskovni staa, 20. junija. (Poro* čilo vojnih poročevalcev, odobreno po vojnem tiskovnem stanu.) Rusi so vrgli v severno Bukovino velike množice konjeni-štva, ker je tamošnje ozemlje primeroma ugodno za razvoj konjenice. Boji jezdecev napredujejo proti Sereiu; posameznim oddelkom se je posrečilo, da so prišli čez reko; razvili so se ob tem boji z zadnjimi stražami. Položaj v vzhodni Galiciji se včeraj ni izpremenil. Glede na predvčerajšnje boje severnovzhodno cd Lopužna se dostavljajo podrobnosti, ki pojasnjujejo rusko taktiko brezobzirne uporabe ljudi in način, kako gonijo množice v boj. Medtem ko so sc pred zidom naše pehote ruska naskako-valna krdela valila nazaj, so otvoiili ruski topovi in strojne puške ogenj na lastne čete, ki so sc umikale. Rusi so šc enkrat poizkusili prodreti našo črto, a iz cgnja svojih lopov so prišli v ogenj naših topov. Ko se je izjalovil tudi ta napad, so zopet pričeli Rusi streljati nanje s topovi, častniki so bili s knutami svoje ljudi. Severno od Lokačcv in ob Lugi in Lupi so se boji razvili ugodno za nas. V odseku Stohod so čete Linsingenove vojne skupine zopet osvojile Kisjelin. RUSI SE UMIKAJO PRED GENERALOM LINSINGENOM. Berlin. Vojni poročevalec Lokalan-zeigerja« Wagner izvaja: Napad Rusov na vojno skupino generala Linsingena so ustavili 17. t. m,; bodoča dva dneva sta zadoščala. c!a so izpremenili stanje bojev v rusko umikanje. Odbili so tudi zadnje po-nočne napade. Sicer so bile težave zelo velike, posebno zato, ker je dež šc bolj omehčal močvirja. Dasi co podlegle našo čete nekaj časa Rusom, se je naša moč tako okrepila, da smo pridobili veliko na prostoru. STEGMANN O BOJIH Z RUSI. Bern. Polkovnik Stegmann izvaja v Bundu: Rusko prodiranje Je prekoračilo višek. Prodiranje generala Brusilova, ki se jc razvijalo na 350 km dolgi cesLi, se je zeio spretno izvajalo glede na glaven pritisk na krilih, ne pa tudi prod zavarovanim postojankam na voglih, marveč je prenesel naoad ruski general v prostor med vogli in središčem; na odločilnih mestih je pridobil do 59 km globoko na prostoru. A kljub temu sc do clancs (29. t. m.) ni izvedlo popolno prebitje in tudi nc notranja ob-kolitev. Pred vsem je pa to merodajno za slrategično presojanje ruskega uspeha; čc se ne oziramo na uničenje živih si! branilcev pri taktičnih spopadih in čc razvoj ne do-\ ede novih vidikov. MOč ARMADE BRUSILOVA. Siockhuha. Neki Ruš, ki je zapustil 10. t. m. Kijev, je pripovedoval: Moč Bru- cilovc armade sc različno ceni. Nekateri ruski častniki pravijo, da šteje skoraj 50 armadnih zborov, drugi pa, da približno 60 divizij. Tudi o ruskih izgubah se pripovedovanje nc ujema, a vse priznava, da so bile zelo velike. Lc na 30 vrst dolgi bojni črti Olika — Luck je baje izgubil general Brusilov 40.CG0 mož, ob spodnji Stripi med vasmi Jaslovice in Trzibuhovce so izgubili na prostoru nad eno miljo 30.000 mož. Vsi ruski častniki pripovedujejo, da ni imela še nikdar nobena ruska armada toliko streliva in se ni še nikdar iako sipalo s strelivom, kakor je to delal Brusilov. Neprestano so vozili vlaki strelivo v Rovno, dasi so nakopičili že pred napadom velikanske zaloge streliva. ZADNJI VEČJI ODPOR RUSOV. Berlin. Vsi ruski listi obširno poročajo o nečuvenem odporu avstrijskih čet, ki so se pričele ojačevati na jugu, kar dovolj jasno kaže, da bodo ustavili Ruse. V vseh ruskih listih se čita, da je bil to zadnji veliki odpor Rusije, SKRIVNOSTI RUSKIH ŠTEVILK. Stockholm. »Dagensheter«, ki jc prijazen sporazumu, objavlja zadnja poročila ruskega generalnega štaba in se noičuje iz številk, ki jih obsegajo. List, katerega izdajatelj posebno dobro pozna ruske razmere, opozarja, da se plen ne ujema s številom ujetnikov. Rusi pravijo, da so ujeli 120.000 mož in zaplenili le 160 topov. Na Tirolskem so zaplenili Avstrijci 300 topov pri številu,30.000 ujetnikov. Če sc morajo upoštevati tudi različne razmere ozemlja, se mora le domnevati, da priračunava rusko poročilo tudi civilne osabe v zasedenih krajih, kakor so to delali Rusi že v svojih prejšnjih poročilih. IZGUBE RUSOV. Kodanj. »Ruskoe Slovo« priznava, da so ruske izgube ob ofenzivi proti Avstriji velikanske. Kodanj. Na povelje vrhovnega vojnega vodstva nc bodo izdali seznama izgub častnikov v bojih v Voliniji in v Bukovini. NOVE RUSKE GRANATE. Budimpešta. »xVz Est« javlja: Pe-trograjski poročevalec »Morningpost« javlja, da streljajo Rusi z novimi granatami, ki zelo hitro uničijo sovražne strelske jarke. LVOV. Lvov, 20. junija. Mestno poveljstvo poziva prebivalstvo, naj nikar ne veruje vznemirljivim vestem, posebno ker se je položaj zopet izboljšal in je upravičena na-da, da sc bo vojni položaj v kratkem po-popolnoma izpremenil v našo korist, »NA PREDVEČER VELIKEGA JUTRA.« Petrograd, 20. junija. Tu se je ustanovila družba za mednarodno zbližanje Rusije z drugimi narodi. Družbi pripadajo znani politiki. Družba je proti misli, da bi se po sklepu miru nadaljevala vojska. Ustanovno poročilo pravi: »Nahajamo se na predvečeru velikega jutra. S koncem vojske bodo prenehale vse sovražnosti.« JAPONSKE DOBAVE RUSIJI. Curih, (»Neueste Zuricher Ztg.« iz Haaga). Na Japonskem izdeluje zdaj 45 velikih tvornic z nad 90.000 delavci strelivo Rusiji. BOP4BE NA DVA RUSKA RUŠILCA. Berlin, 20. junija, (K. u.) Wolffov urad poroča: Dne 19. t. m. je naše pomorsko letalo v Riškem zalivu pri Arensburgu napadlo z bombami dva ruska rušilca. En rušilec je bil v polno zadet. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 20. junija. Veliki glavni stan: Položaj se splošno ni izpremenil. Uspela so podjetja nemških poizvedovalnih čet pri Beuvraignes in pri Nieder-Aspachu. Naši letalci so vrgli veliko bomb na vojaške napravo v Bergenu pri Diinkirchnu iu v SouiHy (južnozahodno od Verduna). .Vrhovno vojno vodstvo. Francosko uradno poročilo. Pariz, 19. junija ob 3. popoldne. V okolici Lahonsa južno od Somme se je popolnoma izjalovil nemški napad. Na levem bregu Moze so Nemci živahno obstreljevali južno pobočje »Mrtvega moža« in prostor pri Chattancourtu. Francoska artiljerija je povsod odgovarjala z zapiralnim ognjem in je z uspehom preprečila priprave za napad. Na desnem bregu Moze smo odbili nemške napade proti francoskim postojankam severno od višine 321. Zračna vojska. V noči na 19. junija sta dve francoski letalni brodovji zaporedoma metali bombe na vojašnice in kolodvor v Vonzier, odkoder se je poročalo o premikanju čet; eno brodovje je vrglo 36 bomb velikega kalibra, drugo 25. Ob 11. uri ponoči. Med Avre in Oiše sta napadla dva sovražna oddelka po ži- vahni pripravi s topovi naše črte s severa, a smo ju odbili. Na levem bregu Moze topniški boji z odmori pri utrdbi Thiaumont in v odsekih Vaut, Chapitrc in Souvillc. Skupina sovražnih letal jc vrgla veliko krogelj na neko vas južnovzhodno od Verduna, kjer sc je nahajal tabor nemških ujetnikov; več med njimi je ubitih, oziroma ranjenih. Na ostali bojni črti jc mirno. Nadporočnik Immelmann padel. Lipsko, 20. junija. (K. u.) »Leipziger Neueste Nachrichten« poročajo iz zanesljivega vira, da je padel nadporočnik Immelmann pred dnevi s svojim letalom in da je umrl. Požar v pristanišču Madraguc. Marseille, 20. junija. (Agence Havas). Na krovu neke ladje, ki jo bila naložena s petrolejem, je izbruhnil požar; ladja je zgorela. Izgubljena jc krma živinskega sejma, 3000 sodov petroleja in alkohola, 12.500 praznih sodov in več sto čolnov. .Vzrok požara ni znan. Izostalo prodiranje Angležev. Genf, 19. junija. General Verroux priznava v »L'Oeuvre«, da je javno mnenje pričakovalo od začetka majnika prodiranje Angležev, ki se obotavljajo, vsled česar sc vse čudi. Verroux prosi, naj se vzdrži, ker nepotrpežlji-vost lahko vse pokvari. Angleži morajo pred vsem zopet osvojiti, kar se jc izgubilo v odseku Ypern. Za Francijo pride v poštev le Verdun, kjer dobe vsi deli krst z ogn jem. Naše izgube tam so močne, col svet občuduje našo vztrajnost. Zdi so, da to zadošča naši nečimernosti; med tem ko pridobe Nemci vsak dan mal korak. V Mali Aziji paclca Erzeruma in Trapecunta nista učinkovala. Turška armada zopet napada in dela Rusom resne težave. Splošen položaj ni rožnat. Angležem primanjkujejo zdravniki. Berlin. Na bojni črti je zdaj 11.000 zdravnikov in zdravnic: 4000 novih se še zahteva; od 30.000 zdravnikov jih ostane doma na Angleškem za 40 milijonov ljudi 15.000. Letos jc bilo v tvor-nicali pol milijona nezgod. Da odpo-morejo neprilikam, pozivajo zdravnike, ki so stari 45 do'55 let, naj prevzamejo splošno medicinsko službo, da bodo lahko odrinili mlajši zdravniki na bojišče. K Položaj na Irskem vedno bolj zmeden. Haag. »Morningpost« so poroča iz Dublina, da je položaj na Irskem slab. Skupina socialistov, ki ne priznava skupnosti z grofijami Ulstra, pridobiva na moči. Nacionalisti na severu se upirajo izključitvi Ulstra, nacijonalisti na jugu izjavljajo, da so složni s svojimi brati na severu. Med takimi dogodki jc težko misliti na rešitev spora. Narod ima svojo sodbo, da homerule brez Ulstra nima nobene vrednosti. Vsled odpora nacionalistov se težave vsak dan množe. Čc sc ii predznaki uveljavijo, bo vladala na bodočem provinčnem zboru velika nesloga. Amsterdam, 20. junija. Vsa z Irskega došla poročila potrjujejo, da so zopet izbruhnili veliki nemiri. Gotovo je, da so zajsrte vse fjlavito železniške isrc»<*e zaradi napadov na nje. Čete, ki so jih nameravali prepeljati iz Eelfa-sta na jug, so se vrnile, ker ni bila proga dovolj varna. Kitchener. Haag. 20. junija. Iz zanesljivega se po-poroča: Kitchener je bil na poti k Brusilo- vi armadi, da bi bil na povabilo carja osebno navzoč pri ruski ofenzivi v Voliniji in Galiciji. Kitchener je zapustil premoženje v vrednosti pet milijonov frankov; podedovala bo njegova sestra. Naslov grofa Hartumskega je s Kitchenerjem ugasnil. Ententšna gospodarska konferenca. Berlin, 20. junija. In Amsterdama poročajo: »Times« prinašajo: Pariška konferenca je velik uspeh. Sklepi vsebujejo načelne odredbe za gospodarsko varstvo zaveznikov pred, med in po vojni. — »Matin« poroča, da so sc vsi udeležniki zavezali, da bodo tudi gospodarski boj končali edi-nole s skupnim sklepom in da ne bodo sklepali ločenih pogodb. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 20. junija. Uradno: Pri Serasu ob spodnji Vojuzi praske. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO FOROČILO. Berlin, 20. junija. Veliki glavni stan: Bombe, ki jih je vrgel sovražnik na kraje našo bojno črto, niso povzročile nobene škode. Vrhovno voino vodstvo. Položaj na Grškem zelo resen. Ententin manifest grškemu narodu. — Kralj odide iz Aten. Ženeva, 20. junija. »Temps« piše: Položaj v Atenah jo resen. Povedati je treba, da je prišla ura, da začnemo šo boij odločno govoriti proti kralju in njegovim ministrom. »Corriere della Sera« poroča, da so jo položaj poslabšal. Kontrola ladij jo strožja. Ladjo z živili zadržujejo. Iz Pariza poročajo, da kralj odide z družino v Dokalis. Ententinim poslanikom je naročeno, da izdajo manifest na grški narod, v katerem bodo razložili razloge svojega postopanja proti grški vladi. Ententa stiska Grško. Berlin, 19. junija. Havas prinaša po »Excelsioru«: Stojimo pred novim korakom entente v Atenah. »Secolo« poroča, da bodo zahtevali: plošno demobilizacijo, grške čete naj zapuste Macedonijo, demisijo vlade, razpust zbornice, novo poslovno ministrstvo, nove volitve in končno resno garancijo, da se vse te zahteve izvrše, »Petit Parisien« prinaša vzroke za te zahteve: V nasprotju s pogodbami je grška vlada Bolgarom odprla svojo mejo in sc jim ni uprla, ampak jim je še celo pomagala. Skuludis je podpiral Pruse, ker jc s prepovedjo prevoza srbskih čel oviral Sarrailove operacije v solunski okolici. Grška nevtralnost, ki bi morala biti dobrohotna, je postala zlobna. Tajna policija grške vlade jc prirejala sovražne demonstracije proti zaveznikom in je huj-skala narod. Skuludis ostane. Rim, 20. junija. (Kor. ur.) Skuludi-su ic ministrstvi svet naročil, da so pogaja s poslaniki o pomorskih omejitvah in poizve za njihove namene. — »Secolo« poroča, da je Skuludis prod nekaj dnevi ponudil svoj odstop, pa kralj ga ni sprejel in so napoveduje, da Skuludis ostane za vsako cono. Ententa bo svoje zahteve stavila šolo tedaj, ko se bodo pomorske odredbe pokazalo v vsej svoji moči. Medtem pa Skuludis nadaljuj^ svojo igro, kar kaže demobilizacijska komedija. Rumunski kralj in Bratianu. Bukarešt, 19. junija. (Kor. ur.) Ob stoletnici rojstva liberalnega državnika Rosettija jc kralj Ferdinand minist. predsedniku pisal pismo, v katerem se v toplih besedah spominja branitelja pravic in neustrašenega borilca za neodvisnost in veličino domovine, ki zasluži v teh težkih časih posnemovalcev in naslednikov. Kralj pravi, da jo s celim srcem pri toj slnvnosti in zagotavlja, da ob toj priliki prav rad ministrskemu predsedniku izraža svojo naklonjenost. Bratianu o rumunski politiki. Bukarešt, 19. junija. Več rumun-skih poslancev jc vprašalo Bratianuja v zadevi ruskih vpadov. Bratianu je odgovoril, da je to bilo rumunski vladi skrajno neljubo. V ruski ofenzivi vidi Bratianu samo izolirano akcijo. Rusom so jc posrečilo doseči nekaj uspehov, toda cela Rumunija ve, da nadaljno prodiranje ni verjetno. Zato rumunska vlada še ostane pri svojem čakanju na daljne odločilne dogodke. Pač pa jc rumunski vladi zelo neprijetno, da je Rusija s kršitvijo rumunsko moje vnovič skušala izvohati zunanjepolitične bodoče načrte Rumunije. Poioiorsfei ilo v SredozenisKem aiorlu. Gen!, 20. junija, Lyonski »Nouveliist« poroča, da jc neka francoska ladja v tou-lonskem vojnem pristanišču moštvo angleških parnikov »Rhona« in »Brutsch«, ki sia bila v Sredozemskem morju potopljena od nemškega podmorskega čolna; nadalje je ista ladja izkrcala posadko od avstrijskega podmorskega čolna potopljenega laškega parnika »Provedeta« in francoskega parnika »Olga«. Milan, 20 junija, (K. u.) »Corriere della Sera« poroča iz Genove: 16. t. m. popoldne je potopil nek podmorski čoln nasproti St. Remo angleški parnik »Capa« s 6000 tonami angleškega premoga, italijansko jadrnico »Dolmetla« in dve drugi italijanski jadrnici; nato je napadel angleški parnik »Cled-mont«, ki je s topovim strelom pregnal podvodni čoln in ga poškodoval, nakar sc je pripeljal v Genovo. Dne 17. t, m. je potopil nek podvodni čoln zoDct blizu ligurijskega obrežja neko italijansko jadrnico in sicer »Audace«. Posadke so se vse rešile. ii nrzovm zoor. Budimpešta, 19. junija. (K. u.) V proračunskem odseku magnatske zbornico jc finančni minister izjavil, da bo vlada pri gospodarski demobiiizaciji delala z vsemi sredstvi, da se gospodarsko življenje brez preveliko škode naravna v normalni tir. Peča se žc z vprašanjem surovin in bo poskrbela za interese malih obrtnikov. Tucli za kre- ditne zahtevo malih obrtnikov in malih kmetov misli poskrbeti potom deželno centralo kreditne zadruge. Budimpešta, 19. junija. (K. u.) Re-gnikolarni deputaciji sta imeli popoldne zaupno posvetovanje o obnovitvi finančne nagodbe s Hrvatsko. Za danes so odposlanci povabljeni h grofu Tiszi. Tisza odgovarja Poljakom. Dunaj, 20. junija. Ogrski ministrski predsednik grof Tisza je cdgovoril na brzojavko viteza Bilinskega: Toplo se zahvaljujem za brzojavko in Vam morem b zagotoviti, da sc ogrska vlada v zvezi z drugimi meredajnimi činitelji z veseljem peča s poljskim vprašanjem. Poln zaupanja upam, da se bo izkušenim voditeljem poljskega naroda posrečilo, njegove želje spraviti v sklad z danimi političnimi možnostmi in cla bomo s skupnimi močmi uslvarili trajno delo v skupni blagor.« io Mohikanska nevarnost, Amsterdam. (K. u.) Neki tukajšnji list javlja iz Londona: Izjava ameriškega državnega vojnega tajnika pravi, da mobiliziranje milice (črne vojske) šc nc pomenja vojske s Mehiko. Čete bodo prekoračile mehikansko mejo lc, če bodo moralo zasledovati roparje. Iz Buonos Aires poročajo »Times«, da simpatuje prebivalstvo južno ameriških držav z Mehikanci, uradni krogi sc pa zavzemajo za Združene države. Združene države zbrale r.roti Mehiki IIO.G&O črnovojmkov. Genf. Pariški listi poročajo iz Newyorka: Proti Mehiki so zbrali 110 tisoč črnovojnikev; o ameriški ekspe-diciji v Mehiki ni žc nekaj dni nobenih poročil. Rotterdam, 20. junija. Ameriško brodovje je dobilo ukaz, cla se odpelje proti Mehiki. Zdnižene vlade ačklonilc zahteve Mehike. London, 20. junija. (Kor. ur.) Reuter javlja iz \Vashingtona: Ameriška noža ket odgovor Mcliiki odklanja nje« ne zahteve kratko in graja nevljudnost in razburjenost mehikanskih obvestil. Mm POFOia. Nemčija ni zaprla svojih vojnih pristanišč. Berlin, 20, junija. (K. u.) VVolffov urad je opozorjen z merodajne strani: Sovražno inozemstvo širi vedno iznova peročilo, da so po morski bitki pri Skagerraku zaprli prometu nemška bojna pristanišča, posebno Wilhehnshaven. Ta trditev je iz-cela izmišljena z namenom, da bi se podtaknil nemški mornarici poraz, katerega ni doživela. Pač pa zapira Anglija Jar-mouth od 1. junija dalje nevtralni plovbi, izpraznila je notranja izkrccvališča pristanišča in je popolnoma zaprla angleškim ladjam pristanišči Ncv/castle in Hull, ker tam z vsemi sredstvi popravljajo angleške ladje. Kuga v Egiptu. Rotterdam, 20. junija. Zadnji čas sc v Egiptu zelo širi kuga. Po uradnih podatkih je bilo od i. januarja do 15. maja 1916 1256 slučajev kuge, med tem ko jih je bilo lani v istem času le 84. Umrje jih 45 odstotkov. Japonci na severnem Kitajskem. London. (K. u.) Reuter: Japonske posadke na severnem Kitajskem so ojačile iz previdnosti radi Juanšikajeve smrti v obrambo japonskih naselbin in inozemcev. Nove čete štejejo približno 600 mož in so določene za Pekin in Tjcncin, Poljske vesli. Avstrijska uprava na poljskem okupacijskem ozemlju pral* Marijavi- tem. Marijaviti so sekta, katere tendenca leži v prvi vrsti v geslu: Proč ocl Rima. Znano jc, kako jo to sekto pospeševala ruska vlada in jo skušala vzdržati z vsemi mogočimi umetnimi sredstvi. Proti toj sekti — propagator-ci pravoslavnih iclcj — jc nastopila avstrijska vlada. Na ukaz c. in kr. vojaškega generalnega gubernatorja v Lublin u so dobila posamezna etapna poveljstva na poljskem avstrijskem okupacijskem ozemlju tozadevne ukaze, naj zapro javne poljske institucije. Ma-rijavitom je dovoljeno so zbirati samo v. najožjem krogu družino k privatnemu bogoslužju. Kakor poroča »Gazela Radomska«, so dobili obč. predstojniki v Konopnici, Zemborzycah, Piotr-kovu, IIrotlcowi in Chmilu ukaze, naj zapro cerkve, kapelice, šole in drugo zavode. Marijaviti so tozadevno lahko pritožijo na generalnega gubernatorja okupacijskega ozemlja. Sidje rabijo preveč sveč. Predsednik policiio v Loclzu so ic obrnil dn ra- bina z zahtevo, naj bi Židi nc žgali v soboio preveč sveč Rabin naj priporoča, da bosta goreli v jedilnici samo dve sveči, v drugih sobah pa le ena. Kdo ve, aU bo kaj pomagalo. w<(< Poljaki za poljske iijetuike v Turčiji. »Gazeta Radomska« poroča, da jc dobila od Poljaka Maciejowski iz Carigrada obvestilo, da se nahaja rned drugimi v Sivas — v azijski Turčiji — 100 ujetnikov poljske narodnosti, kateri prosijo poljskih molitvenikov. Omer Bessim paša, podpredsednik Rdečega polumeseca, je obečal sestaviti popolni seznam poljskih ujetnikov, zato bo potreba molitvenikov šc večja. Pošiljatve naj bodo naslovljene na naslov: Agence Commerciale Polonaise, Z. Maciejowski Constantinoplc, Galata, Boitc Postale 204. Poljedelska banka v Varšavi. V prvih dneh julija bo začela poslovati v Varšavi velika poljska poljedelska banka, koje delokrog se bo raztezal čez nemško in avstrijsko'okupacijsko ozemlje. Podružnica banke za avstrijsko poljsko okupacijsko ozemlje se otvori v Lublinu. Umestna proslava sedemdesetletnice Sienkievvicza. Poljsko časopisje poroča, da se je nabralo na tozadevni oklic v proslavo sedemdesetletnice Henrika Sienkie-vvieza od 25. aprila do 30. maja 224.577 K 30 vin. — blizu Vi milijona mark. Svota se bo uporabila kot podpora za po vojni opu-stošeno kongresno Poljsko. Za državo. Mala občina Predtrg pri Radovljici, ki šteje 360 prebivalcev, je v tednu Rdečega križa nabrala 378 K 26 h. Torej pride več ko 1 K na vsakega občana. Vsa čast ljubeznivim odbornicam, ki so se drage volje zavzele za stvar in jo izvedle zgledno. — V mestni občini Radovljica z 800 prebivalci se je nabralo, kakor je »Slovenec« že poročal, 3.223 K 80 h. Povprečno je torej prispeval vsak občan nad 4 K. Toliko se menda ni nikjer dobilo, kolikor morejno sklepati iz objavljenih poročil. — Občina Lancovo pri Radovljici je nabrala 449 K 78 h. — vse tri imenovane občine tvorijo žucnijo, ozir. šolski okoliš Radovljica. V radovljiški fari s približno 2000 dušami se je torej nabralo v tednu Rdečega križa 4051 kron 84 h. To je nad 2 K na vsako osebo. V teh številkah se blesteče kaže ljubezen našega ljudstva do cesarja in domovine. V Starem trgu pri Kočevju se je nabralo za naše vojake po učiteljstvu od hiše do hiše in za cvetlice, ki so jih prodajale učenke, 235 K. Hvala! "Pri hranilnici in posojilnici v Vipavi je nanovo podpisalo 37 strank 58.275 K četrtega vojnega posojila. Skupno je podpisalo 165 strank 410.975 K. Za \mMi Vejui invalidi vsled pohabljenih čeljusti. Nobena vojna še ni ustvarila toliko pohabljencev kakor ravno sedanja svetovna vojna; nikdar pa tudi ni bila volja pomagati tem revežem tako odločna kakor ravno sedaj. Organizacija in znanost tekmujeta med seboj, da ustvarita vojnim invalidom življenje kolikor mogoče znosno. Kaj vse se je storilo na polju ortopedije! Imamo invalide, ki hodijo brez posebne težave z dvema umetnima nogama; hodijo celo po stopnicah. Drugje zopet vidimo delati pri strojih ljudi, katerim sta bili odrezani obe roki. Poleg takih pa imamo še ranjence, ki bodo po ozdravljenju več ali manj invalidni, dasi imajo zdrave roke in noge, zdrav razum in dobro delujoče notranje organe. To so pohabljenci na obrazu in čeljustih. V čem pa obstoja bistvo in posebnost takih ranjencev? Čeljusti tvorijo po večini trdo ogrodje obraznega okostja, oporo za mehke dele. Nadalje služijo čeljusti, v katere so vsajeni zobje, človeku za žvečenje. Vsaka ranitev čeljusti je kvarna v dvojnem oziru: prvič je raztrgana harmonija na obrazu, drugič pa jc otežkočeno žvečenje hrane. V koliko se pa ta škoda razvije in trajna ostane, je odvisno v prvi vrsti od tega, v koliki meri skrbi vojna uprava za to, da se ranjeni na čeljustih pravočasno in pravilno zdravijo. Naša vojna uprava skrbi prav izvrstno v tem oziru. Zobozdravniška in zobotehnična pomoč sega do strelskih jarkov, v zaledju pa so pripravljene posebne bolnišnice za ranjene na čeljustih. Pri nas v Avstriji imamo dve veliki bolnici: na Dunaju in v Budimpešti. Tudi naša zaveznica Nemčija je vse storila v tem oziru; bolnice za ranjene na čeljustih se nahajajo v Berlinu, Diisseldorfu, Frankobrodu, Lipskem itd. Namen teh bolnic za ranjene na čeljustih je, da se s primernim zdravljenjem prepreči, da ni obraz popačen in da ranjeni more zopet brez težkoč žvečiti; kratko rečeno, namen jc ta, da se čim bolj zmanjša število invalidov vsled pohabljenih čeljusti. Toda navzlic skrbnemu zdravljenju je treba računati, da bomo imeli nek odstotek tudi takih invalidov. Poseben znak te invalidnosti je izguba v estetičnem oziru, manjvrednost glede zunanjosti. Brezdvomno je to v vsakem poklicu precejšen zadržek ne samo pri napredovanju, ampak še posebno pri potegovanju za službo, katero je tak invalid opravljal pred vojsko. Poleg tega pa ni malo pokiicov, za katere so invalidi vsled pohabljenih čeljusti popolnoma nesposobni in se bodo morali vsled tega odločiti za nove — žalibog za slabše poklice, n. pr. gledališčni igralci, učitelji, natakarji itd. Prav je tedaj, da sc tudi na ranjence na obrazu in čeljustih ozira vojna uprava z vso vnemo in skrbi s primernim zdravljenjem za njih bodočo usodo. Dnevne novice. Edino veljavna in pravilna zastava dežele Kranjske. »Grazer Tagblatt« ima v nedeljski številki beležko iz Ljubljane«, v kateri pravi, da je deželni glavar pozval prebivalstvo, naj v spomin 50 lctnice slavne bitke pri Ku-stoci izobesi ccsarske zastave in zastave v deželnih barvah: rumeno-modro-rdeče«. — Ta ves! ni resnična in jo bilo uredništvo »Grazer Tagblatta« po dopisniku m i s t i f i c i r a n o. Barve, dane in priznane Kranjski po Nj. Vel. cesarju so iu ostanejo: belo-modra-rdeča. Barve, o katerih pišo dopisnik »Grazer Tagblatta« so bile barvo bivših kranjskih deželnih stanov in je Nj. Veličanstvo cesar sam izrazil željo, naj se jih stanovi ne poslužujejo. Kranjskih stanov ni več ter so vse pravice deželnih stanov prešle na dež. odbor. Lastnik barv deželnih stanov deželni odbor pa ni nikomur dal pravice izobešati barv deželnih stanov ali jih celo napačno proglašati za barve kranjsko dežele. Barve deželnih stanov so z dežel, stanovi vred izginile iz javnosti. Dežela Kranjska pa je uprav ob oOlelnici ku-stoške bitke lahko puiosna na svoje deželne barve belo-modro-rdečo, saj je v tej bitki bilo zopet s krvjo pisano: ne-izpremenljiva zvestoba in staroizkuše-no junaštvo njenih sinov, za kar je Njegovo Veličanstvo cesar žc prod stoletji ji dal te barve! -f Kava. Kdor « 100 ali več kilogramov kave, jo mora W 27. t. m. naznaniti politični oblasti. — Karta za kavo velja za osem tednov in se glasi splošno na kg žgane kave za osebo. 150 gr surove kave šteje za 125 gr žgane kave. Otroci izpod štirih let ne bodo dobivali kart. V mestih, trgih, industrijskih in onih krajih, kjer uživajo več kave, se lahko določi za osem tednov na eno osebo tri osminke kg, zn osebe gotovih poklicev celo do kg. —j Karte za kavo bodo dajale krušne komisije, in sicer samo osebam, v katerih gospodarstvu ni več kakor 1 kg kave za vsako osebo, ki ima v tem gospodinjstvu svojo hrano. Določbe o kartah za kavo pa ne veljajo za oddajo kave ali kot pridoda-tek porabljene kave po gostilnah, kavarnah, slaščičarnah in kantinah. — Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil polkovni zdravnik dr, K a r o 1 I p a v i c pri rezervni bolnišnici štev. 3 v Mariboru. — God sv. Janeza Krstnika je praznik »Svete vojske in vseh treznikov. Za ljubljansko protialkoholno oaganizacijo bo kakor lani tudi letos ta dan, to jc prihodnjo soboto, ob 5, uri zjutraj na Rožniku sveta maša s kratkim nagovorom. Za one, ki jim je to prezgodaj, bodo tudi ob pol 6. in 6, uri svete maše. Pridite poinoštevilno! — Po deželi naj se obhaja ta spomin v nedeljo 25. junija; če se pa zdi zaradi osmine praznika sv. R. T. manj primerno, naj se preloži na eno prihodnjih nedelj. — Smrtna kosa. V Celovcu je umrla profesorjeva vdova gospa Josipina Apih. — Umrl je na Dunaju odvetnik dr. Peter Deškovič. — V Dramljah pri Celju je dne i 19. t. m. umrl občespoštovani posestnik Jurij Aužner v 80. letu starosti. Blag mu spomin! Kako si je naš Janez pomagal v ruskem ujetništvu. Iz ruskega ujetništva piše lahko v ruskem, francoskem ali v nemškem jeziku. Neki Janez je pisal nemško: Rusiont 28 5 1916, Majne libe Muter, Šengros tajn Šmajdek ih cagenstu Krigsgeiangen tu rusiont ene jaz tu jeder tak arbajten iberne-men cuvenek ;;elt jader monat 4 rubel cu-venek iskaja Kaft ih pisen šiken mer 50 kron cageus mer majne Bruder cuhas und militeriš. Obšriben cuugiejh Šengros tan Franc Šmajdek Saracka Guberna, Balašo-ška ujezda Selo Danilkinska Slasnoj Rusiont. — Kiseijak ali kisli črviček je letos močno nastopil po vinogradih na Dolenjskem in sicer v taki meri, da bode vplivalo na množino in kakovost pridelka. (Glej B. Skalicky-ev dopis v >Dol. Novicah-:.) — Zanimivo. Gospod Franc Kastelic, posestnik iz Št. Jošta fara Stopiče ima 4 sinove v vojni, od teh so trije pri eni in isti stotniji, t. j. pri 17. pešpolku 12. kompanija. — Občinski lovi na dražbi. C. kr. okrajno glavarstvo v Litiji da jo na znanje, da se bodo oddali potom javne dražbe v najem občinski lovi za dobo šestih let, (o je od 15. julija 1916 do 14, julija 1922, in sicer so. vrši javna dražba za love krajevnih občin: Aržiše. Kresnice in Št. Lambert dne 12. julija (sreda) 1916 s pričetkom ob 10. uri dopoldne v prostorih c. kr. okrajnega glavarstva v Litiji in za love krajevnih občin: Dedendol, Veliki Gaber, Kriška vas, Leskovcc, Luče, Polica, Prapreče, Stehanja vas, Zagorica pa 5. julija 1916 (sreda) s pričetkom ob 4. uri popoldne na uradnem dnevu v Višnji gori v prostorih g. Mihaela Omahen star. (trgovska tvrdka Š lira bar). Javna licitacija lovov se vrši v zaporednem redu, kakor so občine gori navedene. — Požar izredne vrste smo imeli v Idriji ob pol 11. uri ponoči 19. junija. Vnel se je v garaži pri Didiču poštni avtomobil g. Siherla iz Logatca. Gorečega so k sreči spravili iz garaže, predno je prišlo do kake eksplozije bencina. Od avtomobila je ostalo ogrodje, poškodovana pa je tudi garaža. — Iz poštne službe. Poštni komisar v Mariboru Alojzij Gregorič je dodeljen v službovanje vojaškemu poštnemu in brzojavnemu ravnateljstvu v Sarajevu. — Dva otroka zgorela. V gospodarskem poslopju Zofije Čep v rogaški okolici je nastal ogenj, ki je uničil vse orodje, pridelke, dve kozi in vpepelil poslopje do tal. V ognju sta zgorela tudi petletni sinček in šestletna hčerka pose3tnice, ki sta se bila igrala v skednju- , . C. kr. posredovalnica za delo vojmm invalidom na Kranjskem, Deželni urad Ljubljana). Iščejo sc: 2 čevljarja, 1 delovodja, ki mora razumeti strojno ključavničarstvo, 2 ključavničarja, 2 konjarja, 4 kočijaži, več kamnosekov, 2 postiljona, 1 graver ali stavec, 1 risar, 1 natakar, 1 plačilni natakar, 10 za lahka poljska dela, 1 ornamentik in 3 vrtnarji. Poleg tega se išče za neki trg na Spodnjem Štejerskem sluga, ki naj bo obenem redar; za Zagreb: 1 delovodja, 1 skladiščnik, 1 paznik, 1 stavbni nadzornik, 1 ključavničar, 1 mizar; za Gradec: 1 por-tir, 10 delavcev za neko skladišče in 1 trgovski sluga. Oddati je trafike v Dobovcu pri Zagorju, Pšati pri Podgorici in Žganjar-jih pri Velikih Laščah. C. kr. posredovalnica se nahaja v ravnateljski pisarni c. kr. drž. obrtne šole Gorupova ulica št. 10, I. nadstropje- vrata 33. Uradne ure od 10.— 12. ure dopoldne. — Oseba, ki je 15. t. m. na gorenjski železnici dobila napačni zavitek, naj se v lastnem interesu obrne na knjigarno »Iliri-jo'< v Kranju ter naj naznači vsebino pogrešanega zavitka. LjiijaiisKe novice. SOMEŠČANU V soboto, dne 24. t. m. je petdeseta obletnica bitke in zmage našega orožja pri Kustoci. Dno 24. junija 1866. leta jo naša armada pod poveljstvom maršala nadvojvode Albrechta odločno porazila vojsko laškega kralja Viktorja Emanu-ola I. K tej sijajni zmagi so tudi slovenski vojaki — kakor žc 25. julija 1848 pod očetom Radeckim pri isti Kustoci — iznova izdatno pripomogli s svojim neomajnim junaštvom. Naši veličastni zmagi pri Kustoci dne 24. junija in pri Visu dne 20. julija 1866 nad laško vojsko in laškim vojnim brodovjem sta hkratu tudi častna dneva slovenskega naroda in njegovih junaških sinov. Zato sem odredil, da so dne 24, in 25. t. m. razobesijo na vseh mestnih poslopjih zastave. Hkratu prosim častite someščane, da okrase svoje hiše na enak način. V Ljubljani, dne 20. junija 1916. Zupan: Dr. Ivan Tavčar. Ij Procesija sv. ReŠnjega Telesa v sfolnici. Ob 8. slovesna sveta maša. Okoli pol 9. ure se prične pomikati procesija, ki gre: Pred Škofijo skozi Stritarjevo ulico pred frančiškansko cerkev (1. blagoslov); skozi Wolfovo ulico mimo Zvezde (blagoslov c. in kr. vojaštvu) hi Gosposko ulico pred Križevni-ško cerkev (2. blagoslov); skozi Križev-niško ulico čez šentjakobski most pred šentjakobsko znamenje (3. blagoslov); po Starem in Mestnem trgu pred mestno hišo (4. blagoslov). — Razvrstitev pri proccsiji ,je sledeča: 1. Z u p n c procesije z banderi: a) trnovska, b) frančiškanska, c) šentjakobska. — 2. Šole : a) nemška deška šola; b) III. mestna ljudska šola; c) I. mestna ljudska šola; d) trgovska šola; e) pripravnica; f) realka; g) nemška gimnazija; h) II. gimnazija; I. gimnazija. — 3. Stol-nožupno bandero. Trgovska šola pri Mahru. — 4. D r ušiva: a) K. S. Z. z zastavo, b) Kal. mladeniško društvo, c) Kal. društvo rokodelskih pomočnikov z zastavo. — 5. Z e n s k e Marijino d r u ž h e : Dekliška Marijina družba v I.ichtenturnu. Dekliška Marijina družba v Križankah. Žensko svetilko. Uršulinska notranja kon-gregacija. Kongrcgacija gospocUčen in gospa pri oo. jezuitih. — 6. Moški svetile i. Moška Marijina družba. Vincencijeva družba. — 7. Dečki, deklice (z neprižganimi svečami). — 8. I. oddelek c. hi kr. vojaštva. Vojaška godba. — 9. Mestni magistrat. Trgovska zbornica. C. kr. uradniki. Deželni odbor. -- 10. Oo. frančiškani. — 11. Duhovščina in Presvitli z Najsvetejšim. — 12. C. kr. deželni predsednik z uradniki deželne vlade. — 13. II. oddelek c. in kr. vojaštva. — Za tem nihče več. — Prav malih otrok, ki še ne morejo iti brez posebnega nadzorstva, prosimo ne uvrščevati med belo oblečene otroke. Udeležniki procesije naj skr-bo, da sc procesija ne trga in da se po danem blagoslovu vselej takoj začno naprej pomikat'. — Takt in pijeteta zahtevata, da so vsi, ki procesijo ob strani gledajo, odkriti, zlasti še pri blagoslovih, in da se vedejo povsem dostojno in spoštljivo. — Ulice in okna liiš, koder gre procesija, naj se primerno okrase hi razsvetle. — Svete maše v stolnici so ta dan ob 4., pol 5., 5., pol 6. (pridiga ob pol 6. odpade), 6. (pred iz-posi), pol 7., 7., četrt na 8. (korarska), 8. (slovesna), 9. in pol 12. (Navadni maši ob pol 9. in 10. odpadeta.) lj Predavanje, Včeraj smo v našem listu kratko očrtali bistvo invalidskega skrbstva, danes pa naj pojasnimo svrho predavanja g. štabnega nadzdravnika vseuči-liškega profesorja dr. Hansa S p i t z y , katero se vrši prihodnji petek ob 6. uri zvečer v tukajšnjem Kinu Central v deželnem gledališču, — Če se hoče primerno dograditi po državi velikopotezno zasnovano invalidsko skrbstvo, kar bi bilo želeti tako v interesu osebno prizadetih, kakor tudi v interesu upravnih korporacij, je treba dobro urejene organizacije, Da se z enega samega mesta ne more vsega potrebnega storiti za vrnitev invalidov k delu in pridobitnemu poklicu, ni treba šele podrobno utemeljevati. Neobhodno je^ potrebna decentralizacija, ki delo razdeljuje. Zato se morajo v posameznih deželah osnovati enake ustanove kakor v glavnem in prestolnem mestu Dunaju, kar se je mnogo-kod že zgodilo. Pripraviti pot tej organizaciji in vzbuditi zanimanje in razumevanje za to velevažno stran vojnega skrbstva v najširših krogih, je namen petkovega predavanja in podobnih bodočih prireditev, Zato jc vstop k temu predajanju vsakomur prost in le v toliko omejen, da je prostor v predvsem pridržan za zastopnike oblasti, uradov, društev in zavodov, ki prihajajo v vprašanju invalidskega skrbstva v prvi vrsti v poštev. Vstopnine nc bo, pač pa se bodo hvaležno sprejemali prostovoljni darovi na korist soškemu zakladu. Predavatelj je kot organizator in zdravniški voclja invalidske šole na Dunaju kot malokateri zastopnik tc stroke vojnega skrbstva poklican, da poda poučna pojasnila o tej velikopotezni, da zgledno urejeni ustanovi naše monarhije, lj šolska predstava v »Mestnem domu« se ponovi. Ker se jo slavnostna predstava šentjakobske šole preteklo nedeljo v »Mestnem domu« tako odlično obnesla, se ta predstava ponovi jutri in prihodnjo nedeljo ob 5. uri popoldne. Vstopnina za osebo znaša 20 v. Dohodek jo namenjen fondu kranjskih ozir. ljubljanskih invalidov, vsled česar se preplačila hvaležno sprejemajo. —- Šolam, zlasti dekliškim so priporoča, da si razstavo ogledajo razredoma. Revni otroci so pri tem prosti. Razstava je odprta dopoldne od 9. do 12. ure, popoldne pa od 3. do 8. ure. — Pri tej priliki se mora pohvalno omeniti zaslužnega in požrtvovalnega delovanja razstavnega odbora, sostoječega polog predsednika iz članic učiteljskega zbora šentjakobsko šole: gg. in gdč. šolsko ravnateljice Maroutove ter učiteljic: Kalinove, Meškove, Svctkove, Šeroove, Vencajzove in Žerjavove. Nezmanjšana zahvala gre tudi marljivemu in vztrajnemu prizadevanju učenk, ki so pripravilo toliko ličnih ročnih del, kakor tudi vsem vrlim sotrudnicam pri dobrodelni slavnostni predstavi za izborili uspeh. lj Šrapneli kot nabiralniki. Zanimiva novost se pojavi na ljubljanskih ulicah: šrapneli 405 cm. Mestni magistrat postavi tri prav lično opremljene šrapnele pred glavno pošto, na Frančiškanskem mostu in pred Zvezdo kot nabiralnike za Rdeči križ, za Vojnopomožni urad c. kr. notranjega ministrstva in za Vojni oskrbni urad c. in kr. vojnega ministrstva. Vsak šrapnel-na-biralnik je opremljen z napisom: »Prosim 2 v!« Vsakdo, ki greš mimo, daruj 2 v za naše junake, ki stavljajo svoje življenje v nevarnost za nas ali ki so bili v boju za domovino ranjeni! Poskrbimo zanje z isto vztrajnostjo in požrtvovalnostjo, s katero oni branijo naše obilelji, naše imetje in zemljo! — Po drugih mestih dosezajo tc puščice prav lepe uspehe, zato ni dvomiti, da ne izostanejo tudi v Ljubljani, ki je doslej žc opetovano sijajno dokazala svoj vzorni patrijotizcm. Za naše junaške bo-rilce in ranjence žrtvujmo vsi z veseljem v zavesti, da podpiramo pravzaprav sami sebe in svojo očetnjavo! lj Odlikovan z zlatim zaslužnim križcem na traku hrabrostne kolajne je poštni asistent Ivan C r o b a t h , ki je pred vojsko služboval na poštnem uradu Ljubljana L — Padel je na italijanskem bojišču c. kr. major Karol P a y e r. lj Prodaja ieleiine. Jutri se bo v Šolskem drevoredu prodajalo meso 15 telet, ki jih je dala na razpolago mestna aprovi-zacija mesarjem v svrho nadrobne prodaje. Naravno je, da se bo prodajalo po maksimalnih cenah: po 3 K 60 v. in 4 K. Ena stranka dobi lahko največ 1 kg teletine. Zavodi in gostilne, ki rabijo večje množine mesa, morajo imeti posebne nakaznice mestnega tržnega urada. lj Nakup telet. Posestniki iz Ljubljane ali okolice, ki imajo teleta naprodaj, se vabijo, naj jih ponudijo v nakup v mestnem tržnem uradu. lj Krušne karte za 62. in 63. krušni teden t, j. za dobo od 25, junija do vštetega S. julija t 1. se bedo pri vseh desetih krušnih komisijah oddajale v petek dne 23. junija 1916 od osmih zjutraj do ene popoldne. lj Umrli so v Ljubljani. Ivana Za-kotnik, hči strojevodje, 4 leta in pol. — Frančiška Cimernian, tovarniška delavka, 57 let. — Valerija Korče, hči železniškega poduradnika, 18 let. — Ja-nos Udutt, honvedski pešec. ]j Mastne vcjac prodajalne bodo jutrj na praznik sv. Rešnjega Telesa od sedmo do poldeVete ure dopoldne odprte.' » ; .. ■■ ■ •-• ' u lj Kupi se star harmonij. Samo pismene ponudbe s cCno na uredništvo ^Slovenca«. lj Izgubil se je na trgu paket, v katerem se je nahajala črna površna jopica. Pošten najditelj naj jo prinese proti nagradi našemu upravništvu. Izprerl izjenep sol& Umorila otroka svoje sestre. — Smrtna obsodba. Frančiška Ferjančič, posestnika hči na Siapu je porodila nezakonsko dete moškega spola. Žc pred porodom je Frančiška Ferjančič proti svoji 27 let staz-i sestri Ivani večkrat govorila o tem, da bi bilo dobro otroka odstraniti, nakar jo je ta tolažila. Dne 14. majnika .t. 1. okoli 4. ure popoldne se je vršil porod brez posebnih težav. Tekom poroda je zopet nezakonska mati sestro nagovarjala, da naj novorojenčka kakor hitro bo prišel na svet, umori. In res ga je Ivana takoj po porodu stisnila za vrat in ga zadušila. Raztelesenje mrliča je dognalo, da je otrok prišel živ na svet, ter se je zadušil vsled tega, ker se mu je stiskalo vrat. To dejanje je prišlo že po preteku nekaj dni na dan, kajti obe sestri ste bile v naravnem oziru zlasti v poslednjih letih na slabem glasu. Obdolženki dejanje priznati. Sodišče je Ivano Ferjančič obsodilo na smrt na vešala, nezakonsko mater Frančiško pa na 12 let težke ječe. Primorske novice. Boroevič občini Kamnje, Občina Kamnje na gor. Vipavskem je izvolila Boroevi-ča, kakor znano, za časnega občana. General pehote Boroevič se je županstvu zahvalil v slovenskem pismu v prisrčnih besedah, Naš armadni poveljnik povdarja, da glede na uspehe ob Soči, ne gre toliko njemu zasluga, ampak njegovim hrabrim ju-nakom-vojakom. Uporaba deželnih jezikov pri deželnih uradih v Istri, Deželna upravna komisija v Poreču je sklenila dne 12. t. m., da se mora izvajati enakopravnost, ki je zajamčena z 19. členom državnega temeljnega zakona z dne 21. dec. 1857, drž. zak. 42, ludi praktično v vseh istrskih deželnih uradih. Po tem sklepu se morajo vse uloge uložene v hrvatskem jeziku tudi hrvatsko reševati. Uradnikom deželnih uradov, kateri niso sposobni hrvatskega jezika, je pa dan rok enega leta, da se nauče hrvatsko. Pri napredovanju uradnikov se bo posebno gledalo na to, da so sposobni obeh deželnih jezikov. Slovenska trgovska šola v Trstu. Naučni minister je zasebni slovenski dvorazredni trgovski šoli v Trstu priznal pravico javnosti za šol. 1. 1915/16. Najvišje pohvalno priznanje je dobil nadporočnik Josip Bučar pri transe-nem oddelku v Trstu. Proslava SClctnice viške bitke v Pa-zinu 23. julija, V središču Istre, v mestu Pazinu, ki je srce iste, naj se čuje odmev zmage naše mornarice nad takratnim močnejšim sovražnikom, in to ravno sedaj, v času, ko si zvijajo naše slavne čete lovorike na ozemlju ldelega nezvestega sovražnika, ki bi nam hotel iztrgati mile bregove in biserno morje, ki spaja pobralimsko Dal-maciio s krasotico Istro, V srcu Istre se j ima proslaviti petdesetletnica viške bitke, kajti od onega dne je nastala za našo slavno mornarico nova doba, iz Tegetthoffa se je vzbudil v naši mornarici nov duh, ki klije iz spomina njegovih zmag. Slavnost ima dalje namen, da se izkaže v Istri bratstvo in ljubezen vseh narodnosti za skupno stvar, delo in korist ter bo dala vsakomur priložnost, da položi svoj dar v dobro svrho — za avstrijski Rdeči križ, kateremu pnpada v tej svetovni vojni velika in težka naloga. Gene živil v Gorici. Mestni magistrat je izdal razglas, glasom katerega so se za živila določila naslednje najvišje cone: 1 kg fižola 1 Iv 44 vin., 1 kg ječmena 1 K 4 vin., I kg riža 2 K 60 v., 1 kg slabega riža 1 K 28 vin., 1 kg pra-zene kave I. 14 K, 1 kg pražene kave II. 8 K, 1 kg soli 32 vin., 1 kg testenin 1 K 52 vin., 1 liter deta 40 vin., 1 kg masla 8 K 60 vin., 1 kg paprike I. 8 K, 1 kg paprike II. 7 K, 1 liter petroleja 52 vin., 1 kg mila »Schicht« 5 K, 1 kg umival-nega mila I. 3 K 60 vin., 1 kg umival-nega mila II. 3 K 20 vin., 1 kg sveč »Pd-rafin« 4 K, 1 kg sveč »Stearin« 4 K 20 vin., 1 kg paradiževo konzerve 6 K 50 vin., 1 kg kislega zelja 72 vin., 1 citro-na 20 vin., 1 kg čebule 1 K 8 vin., 1 kg kisle repe 24 vin., 1 kg drviiega oglja 30 vin., i kg govedino spredaj s priva-go 5 K 20 vin., 1 kg govedine Zadaj s privago 7 K, 1 kg telfetlrie spredaj s pri-vago 6 K, <1 kg teletine zadaj s privago 6 K 40 vin., 1 kg ogrskih salam 14 K, 1 kg holandskih salam- 9 K; 1 kg smt »pol«-ementahec 7 K 50 vin.;' 1 kg-slačit korja v kockah 1 K >20 1 u f t nrofia po ceni Katarina Kam, Cra. ciac, Bololsrnjisia. 14A7 HH Terezija Narobe naznanja v svojem in v imenu svojih sester Katar no in Ivane vsem sorodnikom, prečastiti duhovščini, prijateljem in znancem, da je naš predobri stric, gospod župnik v pokoju danes ob '/24. uri popoldne po dolgi in mučni bolezni, previden večkrat s sv. zakramenti v 75. letu starosti mirno zaspal v Gospodu. Pogreb bo dne 21. t. m. ob 5. uri popoldne. Opravilo za pokojnim se opravi v petek ob 7. uri v tukajšnji farni cerkvi. Priporočamo ga v molitev iu blag spomin. Kamnik, dne 19. junija 1916. Gradišče 15. I. leva. ve, kje se nahajata Justin in Jožef Erzetič iz Grad-nena, p. Kojsko v Brfiih. Justin Erzetič je bil pred letom v Welsu (Avstrija), „IIotel 3 Kro-nen, Landesschiitzenregiment 3. — Jožef Erzetič pa je gnal 20. maja 1915. živino v Gorico, odkoder ni mogel več domov v Gradno. Ako bi kdo vedel o njiju, naj blagovoli poročati na naslov: Katarina Mužulin, Vrbovec p. Mozirje, Štajersko. 1448 Sprejme se takoj spreten kateri se vporablja tudi kot Iiolelski sluga. Zmožen mora biti slovenskega jezika tudi v pisavi, deloma ustmeno tudi nemškega. z/čarol^auses, £ju6ljana kaj poročati o vojaku Sitar Kar©3 " Si iCožbane - Senik naj sporoči očetu Mihael Sitar, it- 221. i«s -JgMgjp«8" MMa—— Knsza Misrsnerga radioaktivno thennalno Kopališče u « fS V naaa.ii eaifijt; Sezona cd l. maja do 1. oktobra Thermalni-bazeni, posebne thermal- ne kopeli, močvirne kopeli, itd. Indikacije: revmatizem, protin, nev-* ralgija (ischias) exsuclati, posledica zlomljenih kosti j, itd. < Prospekti brezplačno pri kopal, ravnateljstvu. ori petroleja, jedilnega olja in denat. špirita, kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah tvrdka IVAN JELACIN, Ljubljana. Rimska cesla 1. »•SKSJaSBSI 1451 i « K"?fii šili kurjih očes, 1 ji davic in trdo ki jm ;T?T fJJ&S ipkom3dnis korer Vam plačam, ako Va-bra-kože, (isKPoaaa '77» ' 'i/M1, tekom3dni8 korenino, I _ ____brez bolečin ne odpravi j f t v en i m pismom S £ 1-G0 3 lončki K 4—. 6 lončkov K 5-50, 6 lončkov! K5'S0. Stotine zahvaluic in prUnalmc. hotenje! | nc j in rok odpravi Ita-ptašek. Cena K 150,. b kail e K 3 50. Kemcny Kascbau (Kassa) I„ £ poštni predal 12 844 Odrsko. i najboljše kakovosti se dobi v sodčkih od 56 litrov naprej po primerno nizki ceni pri M, Rosner&C v Ljubljani. 9 Najlmejše brivske aparate in rezila, untve, lase-strižniko kupite liajbuljše in najcenejše pri A, Weissberg Dunaj xl. Untere Donaustr. 23. S. oddelek XV. Ceniki in engros-liste trgovcem zast. Dopisuje se sloven. Vojaške 938 narodne pesmi za 4 glasove. Izdajatelj Fran Marolt, učitelj, Ljubljana. Cena vezanemu izvodu K 1-50, v platnu K 1'80. - Naročajo se pri izdajatelju in v knjigarnah,- CEVUE ZA DAME ali prazniške za dekleta in tudi za otroke, le fino trpežno in moderno blago vseh vrst, takoj preskrbi in razpošilja domača veščakinja na povzetje po najnižjih dnevnih cenah, proti nagradi SO vinarjev na paru, za trud nabave in pošiljatve. — Pri naročilu je potrebno navesti: a) številko velikosti ali poslati obris stopala; b) navesti vrsto in barvo usnja (boks ali ševro); c) obliko (amerikansko kavalirsko ali drugo); d) visoke ali nizke, šivane ali zbite; e) boljše ali cenejše blago. Neugajajoče se zamenja. Ker cene rastejo in blaga primanjkuje, se temveč prihrani, čim prej se naroči. — Z udanostjo HERMINA PAVLIČEK, Dunaj, IL Rothe Kreuzgasse 5/13. Kupi se dobro ohranfee birmi ® sft Ponudbe sprejema upravništvo »Slovenca". 1451 1459 vešč manufakturne stroke sc sprejme prt tvrdki 3 Logar & Kalan v Kranju. Izvežbana 18-letna 1460 poštenih staršev sprejme svečama in lectarna Josipina Šink v Kranju. 1434 Neznosne nadloge uši — rešijo vojaka zanesljivo in trajno leve vrečice Prodaja jih z navodilom po 2 K par: Cvančara, drogerija, Ljubljana; J. R. Hočevar, lekarna, Vrhnika; J. Kose hi r („PriOrlu), Kamnik. 43 ! lesniki in trgovci s kolesi 1 zahtevajte moj najnovejši engros- cenik o ^ kolesih, pnevmatiki in fi delih. Najcenejši izvoz A. WEISSBERG, Dunaj IL, Untere Donaustrasse 23/S. oddelek L Slovensko dopisovanje. Arondizano v neposredni bližini Ljubljane, obstoječo iz velike enonadstropne hiše, obširnega gospodarskega poslopja, zelenjadnega in sadnega vrta, lepega parka in male njive, vse obzidano in ograjeno, je zaradi družinskih razmer pod ugoSaSpoS na prodaf. Resna vprašanja na upravništvo „Slovenca" pod naslovom „Naložba kapitala". -topSifts zdravijo: protin* (HrP^fa) w " reumo, 5» ischi&Sa 1009 c:jc gratis. _ mešaue stroke išče primerne službe. Ponudbo pod „Vojna in mir" na upravništvo tega lista. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je našega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, du-brega očeta, sina oziroma brata, gospoda JOSIPU HROVfiT posestnika in gostilničarja po sedamnajstmesečnein ruskem vjetništvu dne 14. maja 1910. kruta usoda v naj-ljepši nadi njegovega zema'jskega potovanja, po kratki, mučni bole/.ni za vedno odtrgalu njegovim dragim, brez vsake tolažbe svojcev, ter ga položila tako daleč od rodno hiše v tujo, mrzlo zemljo k večnemu počitku. Sv. ma-'o za dušni mir so bodo bralo v domači ceikvi. Nepozabnega pokojnika se priporoča v molitev in blag- spomin. Preblago srce, lahka ti žemljica! Jesenice na Gorenjskem — Kranjski rudnik, Rusija. Marija Hrovat Franja Hrovat mali soproga Mihael Hafner Anica, Marica, Niko stari oče. otroci. Ignac, Vikior, Franjo; Alojzija, Leopoldma in Pavla brati in sestre. in pošiljam, dokler je kaj zaloge, 1 zavoj cefirja, kanafasa, safeoa batlsta, blaga za dame itd. 20 m za K 40*— ali 40 m za 78 K poštnine prosto. Dolgost in vrsto blaga lahko vsak sam navede. Razpošilja stara in slovita tvrdka Jaroslav Marek, tkalnica in razpošiljalnica v Bistri pri Novem mestu ob Metavi, Češko. Pozneje blaga nc bo dobiti. Žvepleno zdravilišče. m Hrvatska.] železniška, poštna, telefonska Nov zdraviliški botei z elektr. in brzajavna postaja. razsvetjavo. staroznana radioaktivna žvcplena kopelj + 58° C priporočljiva za trganje, revmo, isclilas, i. t d. Pivno zdravljenje za bolezni v vratu, krlilju, prsih, jetrih želodcu in črevesih. Električna masaža, blatne. — opijem; kSslin^^^Kt^nln^eJfo^eU. Odprto celo leto. Krasna okolica. Moderni komfort. Vojaška godba. Zdraviliški g zdravnik: Dr. J. Lochert. Prospekti zastonj. 2 TSC Slouenska trgovski (Kongresni trg št. 2) s pravico javnosti. na Sprejemno naz Doorazredna trgpeska issla zsa dzSfcs IS V pripravljalni razred se sprejemajo učenci, ki so stari najmanj 13 let in so dovršili vsaj štiri razrede ljudske šole. — V I. trgovski letnik se pa sprejemajo učenci, ki so stari vsaj 14 let in ki napravijo posebno sprejemno skušnjo. Bez sprejemne skušnje se sprejemajo v I. letnik le učenci, ki so z vsaj zadostnim uspehom dovršili 4. razred kake srednje ali meščanske šole. - Odhodno izpričevalo šole upravičuje do dveletne aktivne vojaške službe in nadomešča triletno učno dobo v trgovini. Dcorazredsia trgouska šssla za deklice. V I. trgovski letnik za deklice se sprejemajo učenke, ki so stare najmanj 14 let in ki so dovršile ali 8. razred ljudske ali 3. razred meščanske ali 4. razred kake srednje šole. Pripravljalnega rezreda na dekliškem oddelku ni. Vpisovanje nanovo vstopajočih se bo vršilo v sredo 28. junija 1916. otl 10. do 12. ure dopoldne. Pri sprejemu imajo prednost sinovi in hčere trgovcev in obrtnikov. . K vpisu naj pridejo učenci, oziroma učenke v spremstvu starsev au njih namestnikov ter naj prineso s seboj krstni list, zadnje šolsko izpriča« valo in 15 K vpisnine ter prispevka k učilom. Ljubljana, 20. junija 1916. Izdaia konzorcij »Slovenca«. Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Jožcl Gostinčar. državni poslanec,