71. številka. Yr*U v torek 2S. marca I S99. Tefcij XXIV „Edinost" izhaja dvtikrnt nu 4»n. razim nedelj in jiruznikov, zjutraj in * večer oh 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih i/.linjii ol» uri zjutraj. Xuročit i nu /iiniii : Obe izdmiji na leto . . . gM, y | •— 7>h mmo večerno tedanje . n 12*— 7.a pol leta. četrt leta in na meneč razmerno. Naročnino je plačevati naprej. Na naročile brez prlloiene naročnine hp uprava ne ozira. Na drobno ae prodajajo v T ratu rjutranje Številke po 3 jivč. večerne Številke po 4 nvč.; potiedeljake /.jutranje Številke po 2 nvč. Izven Trata po I nvč. več. EDINOST (Večerno izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon «tf. H7». 4 nvč. * edinosti Je moč.! &TS Izdajatelj in odgovorni urednik Fran God ni k Oglasi ae računajo po vrstah v petitu, /.a večkratno naročilo s primernim popuatom. 1'oslana. osmrtnice in javne zalivale, domači oglasi itd. *»»* račiinajo po pogodbi. Vai dopiai naj ae poSiljajo uredništvu. Nefianlrovnni ilopiai »e ne aprejemajo. Hokopiai ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglu*** apre jema npravniStvo. Naročnino in oglase je plačevati loeo Trat. I rediilštvo in tiskarna ne naliajatit v ulici Carititia Hv. 12. 1'pravniStv«, od-|iriivništvo in s|irejemauje laseratov v ulici Molin piccolo siv. II. nadstr. Lastnik konsorcij lista „Kdinoati", Natisnila tiskarna konsoicija lista „Edinost" v Trstu. Brzojavna in telefonična poročila. (Novej&e vesti.) Praga 27. Deželni zbor je rešil več referatov, tičočih se budgcta. Na dnevnem rodu jutršnje seje je pmllng poslan on Pipieha, glede nakupu grnnd-hoteln /n neki nemški dijaški dom od struni češke liruuilniee. Herolin 27. Disciplinarni dvor je obsodil danes profesorju Delbruekn rudi njegove kritike izgonov iz Scldes\vig-Holsteinu nn ukor in 500 murk globe. Napulj 27. Vojna Indiju »Stromboli« je danes odplulu v Kitaj. IVtrograd 27. Po naroČilu carja Nikolaja je minister za zunanje stvari grof Murnvjev poslal zastopnikom Rusije v inozemstvu okrožnico, datirano i)< 1 dne 2i). t. m., kjer jih prosi, naj izrazijo srčno zalivalo vsem onim, ki naznanjajo carju Niki >1 nju s pismi, brzojavkami ali na drugačen način, da se strinjajo z mirovno idejo. Car nahaja v sim-patijah, katero nahaja mirovna ideja povsod, kakor tudi v tem, da so vlade voljno pritrdile konferenci v Haagu, nadaljno zagotovilo, dn njegov trud ne bode brez vspehn. Pari/ 'J7. V današnji seji komore je predložil minister za zunanje stvari, Delassb, zakonski načrt, s katerim potrja parlament pogodbo med Francijo in Angležko, ki se je skleniln 21. marca t. 1. Dcleasgfe jo izjavil, da kakor hitro mogoče predloži parlamentu vse dokumente, tičoče se konvencije. London 27. Gosposka zbornicu se je odgodila do 17. aprila t. 1. HHigrad 27. Vesti o ministarski krizi v Srbiji, ki so je razširili različni listi, označajo od poučene strani kakor brez vsake podlage. PODLISTEK, 9 MLINAR. Spimil V r h m o v a k i. Svatje so se podali takoj v gornje sobe, kjer je bilo vse okusno napruvljcno in odičeno ; po mizi je bilo razvrščenih nenavadnih in finih jedij. Pijač pa jo bilo več vrst; vsakdo je pil od one, ki mu je ugajala najbolj. Vse je bilo veselo, vse je rajalo, zdravicu je sledila zdravici, stare buteljke so pokale kar zaporedoma. Naposled je morala še Olga pokazati svojo zmožnost na glasovirju ter slednjič zaigrati »štajersko«. Stara Podgoričanka se je morala udati ter zaplesati z Rušarjem. Pozneje je stara Podgoričanka zapela še od »Nebeški oheet«, k čemer jej je največ pripomogel oni, »ki utopi vse skrbi«. lira je že dolgo odbila dvanajsto, ko so svatje začeli odhajati. Pri Podgoričanu sta prenočila ona dva gospoda iz mesta in Olgin oče. Ti trije so odšli še le drugi dan popoludne. VI. Jankov oče je bil mož domače vzgoje, u zdravega uma; razun domačih Sol ni obiskoval nobenih, zanimal pa so je več ali manj za vsako stvar; tudi v politiko se jo spuščal. Ko mu je dopuščal čuk, je rad prebiral razne knjige, in njegova hiša ni bila nikoli brez časnika. Da-si so ga spoštovali vsi in četudi so ga imeli celo mestni gospodje v posebnih čislih, ni nikdar prekoračil meje svojih WaHliington 27. Ueuterjeva pisarna javlja: Brzojavka generalu Otisa od včeraj pravi, da je general Mac Artluir šol že preko Polo in prišel devet milj naprej od Manile. General bo skušal jutri podreti na odprto polje, ker se ustaši zelo branijo za posameznimi črtami utrdb, odkoder jih Amcrikani vedno morajo preganjati. Mesto je popolnoma nrrno. ^Vaslitiisrton 27. Poročilo Reuterjeve pisarne: Kakor brzojuvljnjo iz Manile je princ Lmvensten, ki je kakor častni udjutunt generala Millerja prišel preblizu ognju, bil ustreljen in je kmalo potem umrl. Princ jo bil star 85 let. Nemški spremljevalec princa je tudi ranjen. Italijanski podaniki in policija. Kdor je zasledoval kazenske razprave, ki so se v zadnjem času vršile na tukajšnjem deželnem sodišču radi italijanskih demonstracij in izgredov v našem mestu, opazil je gotovo, da so bili obtoženci večim delom Italijanski podaniki. Tudi tu okolnost je znučilnu za avstrijske in zlasti za naše primorske razmere. Ljudjč, ki živd moj nami le kakor gostje in hi morali zato biti hvaležni, da se jim dopušča mirno uživati avstrijski kruh mesto neslane laške polente, so toliko predrzni, dn demonstrirajo na nesramen način o vsaki priložnosti proti naši državi in proti narodnostim, ki prebivajo v njej. Iz »viših ozirov« jo naša vlada molčala dolgo času, toda predrznost naših »gostov« je presegala ravno v zadnjih mesecih vsu meje. Mi gotovo ne bomo zahtevali, noj se kar čez noč odpravijo čez mejo vsi italijanski podaniki, čeprav so tmin nemški državniki pokazali z izganjanjem naših rojakov prednikov, umpnk je ostal vesten, domač trgovec j in pošten —■ kmetovalec, a prav v tem ga ni hotel posnemati njegov sin. — Janko se je čutil višega, razumnejšega in izobraženejšega od svojega očeta, — seveda, on je bil v šolah, jo študiral, je znal več jezikov, je bival v mestu, kjer se živi vse drugače, nego na kmetih, Janko ni bil več kmet, kakor njegov oče, ampak — gospod. Ker pa je bil gospod, je hotel imeti olikano in izobraženo soprogo in zato si jo izbral Rušar-jevo Olgo. llušar je bil nekdaj navaden vaški učitelj ter se jo poročil z hčerjo nekega kramarja, ki je hodil po semnjih prodajat platno. O kramarjevi smrti našlo se je veliko denarja, katerega polovica je pripadla Rušarjevi ženi, a polovica njo bratu. Kmalu potem je Rušar popustil svojo službo, začel je trgovati, njegovo premoženje pa je raslo od dne do dne. Mej tem je bil izvoljen tudi za župana, no, žena njegova ni dolgo vživula te časti, kajti umrla je kmalu potem. Mož se je poročil v drugo in iz tega drugega zakona je izšla Olga. Olga ni kazala nikdar veselja za gospodinjstvo, veliko bolj jo jo veselilo vezenje, slikarstvo, učenje drugih jezikov in — klavir. Oblečena pa je bila, posebno če je kam šla, bolj elegantno in lino, nego mnrsi-kaka mestna gospodičinn. S prihodom Olge v hišo Podgoričanovo se je začelo takoj novo življenje. Vse je moralo biti bolj čedno, vsi; drugače postavljeno. Prejšnje ognjišče in peč sta morala takoj izginiti in prišlo jo novo in danskih podanikov, da smatrajo »im Reiehe der Oottesfurcht umi guten Sitte« t»> sredstvo dovoljenim tudi proti popolnoma mirnim in pridnim delavcem : zahtevati pa hočemo in moramo, da se nesramni tujci postavijo prav energično preti vneta, kakor ima to pravico vsaki hišni gospod ur. Do tegu prepričanju so prišli menda tudi odločilni krogi v Trstu, kajti v zadnjem času je obsodilo sodišče mnogokrat italijanske podanike tudi na izgon iz naše države, in v nekaterih slučajih, ko je sodišče to opustilo, je dodala to kazen policiju ter je odposlala vročekrvne Italijane tja, kamor jih srce vleče. S tem jo policija popolnoma pametno postopala, ne samo z avstrijskega stališča, temveč je gotovo izpolnila tudi srčno željo dotičnih obsojencev, kajti ljudje, ki vedno vpijejo »viva 1' I taliti« in katerim so /.operni slovenski glasovi, morali bi biti jako hvaležni policiji, da jih onu na svoje stroške in z častno stražo odpravlja v lepo deželo, »dove risuonn ln dolce favella tlel si«. Tako bi se sodilo po njihovem kričanju; toda naša policija ne more nikdar ugoditi tem ljudem. V Trstu izhajajoči oficijelni organ italijanskih podanikov, »JI Piccolo«, se pritožuje v sobotni številki britko proti pošiljanju v Sibirijo, misli morda častiti čitatelj — ne, proti pošiljanju v blaženo Italijo, kjer se namreč dotični italijanski podaniki ne čutijo prav nič domačine, kakor prav ginljivo toži eden takih tičkov. Mesto tla bi vriskal od veselja, ker je prišel v rajsko deželo, joče se in stoka in si želi nazaj v barbarsko Avstrijo, s Piccolo« ni priobčil doslovno njegovega pisma: najbrž je dotienik, ki je tu vpil vedno le »viva ritalia«, zuvršil svojo jeremijado z vzklikom vivu 1' Austria«. železno štedilno ognjišče. V sprejemni sobi in drugod jo vedno primanjkovalo česa, zato so je večkrat vozila v mesto, da nakupi »potrebnega«. Pred njenim prihodom ni bilo pri Podgori-čanovih nikoli v navadi gostenje, odkar pa je prišla ona, vršilo se je to zaporedoma in skoro ni bilo tednu brez gostij. Le malokdaj jo bilo videti Olgo v štacuni ali v kuhinji, v hlevih pa — to se ume — nikoli! Čemu, saj njo niso brigalo take stvari. Posedala je raj Se po cele dneve v sobah in pri klavirju; to jej je ugajalo bolj. Tudi ljubeči Janko je posedal po več ur nn dan v njeni bližini, posebno prve čase in zelo malo se je brigal za svoja trgovska opravila. Po preteku enega letu tako idiličnega življenja povila je Olga čvrstega sinku, kateri bi jo bil stal skoro življenje; polotila se je je huda bolezen, da je morala prebiti tri mesece v postelji, preduo je okrevala. Kar je Jauko poravnal dolgove, kur je stala bolezen, poleg tegu veliki hišni stroški, ki so daleč presezuli dohodke, potem dobro in razkošno življenje, slabo gospodarstvo in še slabše Olgino gospodinjstvo: jo denar, ki ga je prinesla Olga od svojega očetu za doto, skoraj, skoraj — pošel. Janko pa je imel tudi še to nnvado, tla je kaj rad menjaval konje, pa ne da bi s tem kaj pridobival, ampak še dokladal je o vsaki zameni. (Pride še.) Ponavljamo t*»rej, olni meri oiloitrn-jemo jMistopanje tržaške |h»lioije proti vsem onim italijanskim podanikom, ki so oh enem agitatorji, provokaterji in hujskači. Nikar naj so nam ne govori o liumaniteti, češ: da so «1» takem izgonu prizadeto tudi povsem nedolžne rodbine! Nikdar nismo l>ili prijatelji veksatoričneniu postopanju in nikdar nismo Kili tega prepričanja, da se na državnem pravdništvu in na policiji vari lek /a zdravljenje politi škili iit socijalnih od noša je v. Na drugi sirani pa nismo nikdar tajili potrebe take avtoritete, kajti je kdo l)i mogel tajiti to? —slučajev zastrupljen j a krvi javnosti, ko mora vršiti svojo dolžnost: ali državni pravdnik ali pa policija. 1 )ohrodtišnost avstrijskih oblasti do italijanskih podanikov je uprav angeljska in je svetov no-znana in je [»ostala vsemu svetu že v pregovor. Ta dobrodušnost je tolika, da že sme hiti uverjen vsakdo, tla te ohlasti ne skrivljajo ni jednega samega italijanskega lasu, ako niso hile uprav prisiljene v to po arogantnem vedenju dotični kov, drzno zaledeni in zlorabočem avstrijsko gostoljubnost. Kraj vse svoje tolerance do italijanskih gostov imajo pa avstrijske ohlasti vendar še nekoliko drugih dolžnosti do lastne države, kateri služijo, in do nje podanikov! Ta država s o itak že zvija v hudi krizi vsled notranjih političkih in narodnih hoje v mej lastnimi podaniki. Mi imamo v Avstriji in še so-sebno v teh primorskih pokrajinah dovolj zmešnjav in homatij, ki nam jemljejo blagi mir, zastrupljajo medsebojno življenje in uničujejo javno blagostanje. Skoda, izvirajoča iz teh bojev je tolika, da ne hi našim oblastim mogli prizanesti očitanja hrezvestno-sti, ako hi mirno gledale, ko še tuji podaniki prilivajo olja v plapolajoči z uhelj, mesto da hi mirno, tiho in hvaležno uživali kruh, ki ga jemljejo našim ljudem izpred ust! Politični pregled. TRST, k2K. marca 18U9. Ali zopet komedija?! Minole nedeljo so bili v Trstu zbrani členi večine v deželnem zboru istrskem. V svojem sklepu obžalujejo, da vlada ni sklicala deželnega zbora na njega zakoniti sedež — (Kje jo ta sedež? Kdo ga je določil? Op. ur.) — in da se hočejo prihodnjega zasedanja udeležiti le v ta namen, do se na kompetentnom mostu izrečejo o tem postopanju vlade. V nasprotju s tem sklepom pa so trdi sploh, da se jo vlada odločila za Koper le po želji in n a svotu italijanskih p o s 1 a n e o v !! Mar st> gospodje tudi to pot igrali — komedijo?! K položaju. Kor jo že »Neuo Freie Presse« govorila o bodočem ukupnom programu vseh Nein-oev kakor o dogodku zgodovinske važnosti v političnem življenju avstrijskem, kakor o dogodku, ki mora biti odločilen za smer notranje politike v bodočnosti, no bode napačno, ako navedemo tu besede, ki jih je spregovoril v soboto poslanec \Volf — ki je vendar tnerodaven naganjač v nemškem taboru - o isti nemški ukupnosti. \Volf je rekel: Sestavljanje ukupnih zahtev Nemcev je nepotrebno. To misel treba odklanjati že zato, ker so je porodila v takozvanom liberalnem veleposostvu. Zato so \Volf najodločneje upira proti zlorabljenju nemške ukupnosti od strani poslancev i/, družili nemških skupin. Mej tem govorom NVollbvem so zborovaloi zasrainovali istega dra. (irabmavrja, ki je jeden prvih misijonarjev nemške gcineinbiirgsehaft. Kdor pozna razmere, nam pritrdi, da so Nemci raznih skupin tako razcepljeni, tudi v nuj-clementarnejih nazorih, da hi tudi ob najbolji volji ne mogli sestaviti ukupnoga programa. ('o pa te volje ni, če je celo od por prot iposk uso za dosego ukupnosti, katero bi hotela Nciie Freie Presse * navajati že kakor epohalno dejstvo in če poštevaino nadaljnje dejstvo, da tudi ob najtesueji ukupnosti so Nemci že številno slabi nasproti nenemškim narodom: na kaj za božjo voljo — tako moramo vprašati -— hočejo opirati Nemci svoje zahteve po nadvladjil? In ali more država poverjati svojo usodo nasproti ukupnosti maloštevilnim in polog tega mej sabo tako razcepljenim skupinam? ! Nemci so zgražajo kakor na kakem zločinu, ako se govori o vladanju brez njih. In vendar se bode moralo vladati brez njih, dokler oni sami no- čejo vladati ukupno z drugimi. Nemcem gre primeren delež na upravi države, ali le poleg družili in ne nad drugimi. Dokler ne pri poznajo tega, dokler se ne odrečejo hlepenju po vladi nad drugimi, dotlej si sami zapirajo pot do vlade in ne bodo imeli pravice zgražati se, ako se bo res prej ali slej vladalo brez njih. Včeraj je cloftel na Dunaj ministerski predsednik ogerski pl. Szell in je imel t grofom Thunom razgovor, ki je trajal par ur. Razgovor se jo tikal nagodbenih vprašanj. To treba zabeležiti, ker so nemško opozicijonalni listi dosledno trdili, da se Szell sploh noče pogajati s Thunom. To se vidi, kako napenjajo vse sile, da bi dokazali potrebo, da hi oni prišli zopet v sedlo. Ali ne pridejo, za to bosta že skrbela Schonercr in \Volf. Vsiljevanje madjarščine na Hrvatskem. Hrvatski jezik je jedino upravičen na hrvatski zemlji. V tem pogledu je zakon tako jasen, da se ne da prav nič zavijati na njem, niti se mu ne da podtikati noben drugi zniisel nego oni, ki ga ima v resnici. Zakon določa torej, da v Hrvatski in Slavoniji sme biti na vseh uradih — tudi ukupnih jedino le hrvaščina uradni jezik. (>h vsakem pojavu za samostojnost Hrvatske s«1 tudi Madjari kaj radi sklicujejo na ta zakon, na nagodbo, ali ko gre za to, da bi so isti zakon do pičieo izpolnjeval nasproti Hrvatski, tedaj si Madjari kaj radi mislijo: zal*on gori, zakon doli, mi delamo, kar hočemo. Kjer-koli je le možno, sosebno pa no ukupnih uradih in na železnicah, se neprestano vrše poskusi za krčenje hrvaščine in vsilje-ljevanje madjarščine, kar pomenja očitno kršenje zakona. Takov atentat na izključno pravico hrvatskega jezika na hrvatskih tleli se je izvršil zopet to dni. Jtrzojavnemu in poštnemu vodstvu v Zagrebu je lotos prvikrat padlo v glavo, da jo izdalo imenik naročnikov na telefon tudi v madjarskem jeziku. To je vzbudilo veliko ogorčenje v vseh trgovskih krogih v Zagrebu, brez razliko stranko. Da bi govorila praktična potreba za tako novotarijo, tega pač no bode trdil nikdo. Namen more biti torej jedino ta, da bi se zdrobil košček hrvatske samostojnosti. Trgovski krogi v Zagrehu so se obrnili do trgovske zbornice, naj so ona postavi proti temu atentatu na zakon in pravo naroda hrvatskega, kar je ista zbornica tudi storila s posebno ulogo na poštno in brzojavno ravnateljstvo. Prav jo tako! Ako so proti takim antentatom no zavarujejo o pravem času, nastati bi mogel usoden prejudie. (1im se je kol«, začelo vrteti, je jo težko ustaviti. Domovinska dolžnost kliče torej vse sloje naroda hrvatskega na energičen in ukupon odpor. Uredba učiteljskih plač na Gorenjem Avstrijskem. Po nalogu deželnega zbora gore-njc-avstrijskega, čogar večina je konservativna, sta šolski in finančni odsek izdelala nastopne predloge za zboljšanje učiteljskih plač: Pomožni učitelji naj se imenujejo odslej provizorični podueitelji. Ako imajo le spričevalo zdrelosti, naj dobivajo ronume-raeijo letnih 400 gld., ako pa imajo taki provizorični učitelji tudi spričevalo usposobljenosti, naj dobivajo renumeracijo 500 gld. Razlika moj plačo in renumeracijo je lo v tom, da se plača dobiva v naprej, kar ne volja za renumeracijo. Vse učne osebe imajo pravico do stanovanja ali v naturi ali pa v denarju v povečani meri. O upokojenju je računati službeno dobo od tedaj, ko jo dotičnik položil skušnjo usposobnosti. Vse definitivno nameščene učne osebe na ljudskih in meščanskih šolah naj dobivajo doklado letnih f>0 gld., izvzemši strokovne učitelje (in strokovno učiteljice), ki naj dobivajo 100 gld., z ozirom na to, da so v stanu učiteljev na meščanskih šolah razmero neugodne za povišanje.^ l'čitelji na jedno- in dvorazrednih ljudskih šolah naj dobivajo vrhu tega še f)o gld. za upravljanje šolskega vodstva, ker dosedaj niso dobivali nobeno funkcijske doklado. Po tej uredbi plač so poviša potrebščina za Ho.400 gld., kar je gotovo lepa svota za deželo. A ponavljamo, da take predloge stavi konservativna večina, razupita kakor roakeijonarna in sovražna učiteljem. To je pač najbolji dokaz, da vendar niso židovski liberalci vzeli v zakup — vse dobrohotnosti do učiteljev. Domače vesti. Minister /a trgovin«, baron lHpauli, je danes nadaljeval z ogledovanjem raznih zavodov. Imenovanje v jiistični »lužbl. Više deželno sodišče je imenovalo pravnega praktikanta na dež. sodišču v Trstu, Pavla grofa Saracini-B el for ta, avskultantom. Forman i/ Kihenherkn. Kakor turški sultan in veliki vezir izdajata fermane svojim »pravovernim«, tako pošilja nam vsako toliko svoje fermane neka velepotenca v Rihenberku. Tem fer-manom ni lasten le jako oblasten zlog, ampak imajo še to posebnost, da nam prihajajo vedno — na odprtih dopisnicah. V zadnjem formami svojem nam pripoveduje velepotenca v Rihenberku, kaj smemo in česa no smemo. Forman se glasi : Rihenbork 24/.'l/Wl. Na Vašo notico v Kdinosti« »Bog no daj , ni druzega kakor obžalovati, da ste spet začeli vtikati prste v zadevo, ki Vas prav za prav ne briga. — G. Gabršček je vedel, da bo nekaj kalinov in med prvimi gotovo »Edinost«, ki mu na njegovo izjavo pošljejo sožalnic, zaupnic in — vjo-kaneu potuhe za daljno »delovanje«. — Vsi napadi na njegovo osebo so le mal odmev njegovih »cepcev«, »tepcev«, »rogoviležev« itd., katere jo vlačil na dan v svojem listu. S spoštovanjem N. N. Kaj pravite, a?! Stola lieb ieh don Spanior. Da, še to moramo povedati, da so je veliki vezir v Rihenberku tudi podpisal, potem pa je nekako počečkal svojo ime, da je ni možno čitati. Pa to nič no de! Saj jo velepotenca v Rihenberku itak že znana ; potoni pa je — v potrebno označonje — dovolj jasno razvidno iz — resolutne stilizacije, kako so velepotenca v Rihcmberku »čuti« in da ima o nalogi in pravicah novinstva na Primorskem iste — turško nazore, kakor nje visoki zaveznik v Ljubljani, ki — nima mršavih las. Ne moremo tajiti, da smo bili, projemši ta najnoveji, na odprti dopisnici napisani ferman velc-potenee v Rihenberku, kar konuternirani, s tako grozno silo jo pal na našo glavo ta strogi ukor. Kar sapo nam jo zaprlo. Ko pa smo prišli zopet nialeo do sapo in ko smo so jeli prepričevati bolj in bolj, da tudi drevesa velepotence v Rihcmberku no rastejo do nebes, in smo so spomnili, da vos svet ne ceni posebno visoko veljavnosti — turških fermanov, smo se iijuuačili zopet in smo prišli do sklepa, morda pregrešnega se — turškega stališča, sicer pa jako potrebnoga in naravnega: tla bomo še naprej pisali o dogodkih na Goriškem vzlic vsem fermanom — velepotence v Rihenberku ! Alah jo velik in njegov prorok tudi — Turčija pa vendar leze nizdolu! Nekdaj lil sedaj! Pišejo nam: Nekdaj, ko še ni bilo nas, sedaj živečih, živelo so jo bolje; tako vsaj pripovedujejo stari ljudje. Nekdaj so iz Nemčije pošiljali marke v Avstrijo le tajno, v vodnem strahu prod avstrijsko policijo in pred patri-jotičnimi avstrijskimi Nemci. Danes so vso to dola javno in s ponosom. — Nekdaj so Lahi hodili v Avstrijo prosit kruha, ker jim je doma primanjkovalo — polente. Danes hodijo Lahi šo v Avstrijo, toda sedaj no prosijo več, ampak zahtevajo in zapovedujejo! Sedaj so že toliko pri moči, da nabirajo »lire« ter tako pomagajo našim Lahonom, da bi nas poprej pohrustali ? ! Vsa Italija je pokonci v nabiranju evenka; tako čitamo vsaj v tukajšnjih in v listih iz kraljestva ! »Piccolo« piše n. pr., da se je v sami videm-ski pokrajini nabralo že do ilOOO lir! Nabira so pa, kakor da so gre križarsko vojsko! Nekdaj jo nekdo pisal v Rusijo tor svetoval, naj so tam posnema delovanje naših »ljubih« sosedov, ter naj se nabore nekoliko tisoč »rubljev« v pomoč napadanim avstrijskim Slovanom. List »Novoje Vrcmja« pa jo odgovoril indirektno (seveda je to bilo nekdaj), da avstrijski Slovani naj ne mislijo nikar, da jim Rusija pomore z ru bij i! Ne, oni sami naj delajo, naj so branijo! Rusija da jim more pomore le — moralno!! To vso je bilo nekdaj! A koliko se je »nekdaj« spremenil sedaj! Le v poslednjem slučaju ni mnogo spremembo. Drugi narodi so podpirajo moralno in — materijalno, Slovani pa .... molčimo raje! Pa ne mislite, da sem hotel javkati, ampak napisal som to-le paralolioo z namenom, da pokažem, kako so naši nasprotniki podobni tatu, ki boži in vpije: Primite ga! Vedno vpijejo o rubljih, ki se baje trkljajo po ulicah. In vendar jih poznamo mi Slovenci k većemu le od tod, ako smo jih videli v izložbenem oknu kake menjalnice! No vzlie vsemu ne klonimo mi duhom. Škodujejo nam pač te laske lire, ali da hi nas uničili, kakor namerjajo, to pa se ne zgodi, čeprav nimamo ikakili rubljev, katere hi mogli pošiljati v hoj proti liram in markam. Da nas ne uničijo, v to nam je porok pro-bujanje našega kmeta in delaven iz vseh naših slojev. Inteligentnejši in narodno zavedni možje naši pu naj vselej in povsod vrše svojo dolžnost. Poučujejo naj nezavedne, kako se jim je braniti pred antikristom prihajajočim iz P rušijo in Italije. Zakaj jo bil prepovedan volilni shod v K' ost a bon i S Pomjanščino nam pišejo: Sijajno vspeli shod v Šmarji dne 26. februvarja ni bil po godu gospodu predsedniku občinskega odbora Po-mjanskega, šo manje pa njegovemu zvestemu oprodi — tajniku. Vendar to bi bila še prebolela ta dva moža, ali da da si »upa« politično društvo sklicati shod celo v Koštabono, to jima ni šlo v glavo. Mimogrede bodi povedano, da so tak shod želeli ljudje sami, ker so že siti gospodarjenja Pomjan-skih upraviteljev občine. Ali kako naj bi se preprečila ta nakana slovenske stranke ? Gospod tajnik ni premišljal .dolgo. Nekoga dno zopet mimogrede rečeno: jo bil to uradni dan —, ni bilo v uradu nobenega onih dveh gospodov, pač pa je bil gospod tajnik v Kopru. Seveda je šel po svet, kaj nuj stori, nuj s kopersko gospodo ima gospod tuj ni k vet'no trdnih zvez. Posledica temu jo bila, da se je zbralo nedeljo potem nekaj fantov iz Koštabono v krčmi v Pomjaou, seveda najbrže na migljaj iz Porajnna. In čujte, da-si ti fantje često med letom prihajajo v Pomjnn, vendar šo nikoli niso imeli te časti, da bi se ž njimi prišla v krčmo dogovarjat gospod predsednik obč. odbora in njegov tajnik. To je bila vsekuko velika čnst za fante, za katere se druge krati nihče 110 meni. Kmalu potem se je začelo govoriti, da na-merju tudi takoimenovana »laška« stranka prirediti shod, in sicer se je govorilo, dn ga skliče »Lega nazionale«. Nismo verovali! Kajti, ako ta »laška« stranka priredi shod v slovenski Koštaboni, kuko pač bodo govorili? Laški ne, ker jih ne bodo umoli; na shodu laške stranke pa govoriti slovenski, to bi bila vendar sramota! Kuko priti iz to sitno zagate?! Izmislili so se tako-le: Mi skličemo shod isti dan kakor »Edinost«, ker bi pa dva shoda v majhni vasi lahko provzročila nemirov, jo gotovo, da okrajno glavarstvo prepove oba shoda. Računali so dobro; v soboto pred shodoma je bilo naznnnjeno, da sta prepovedana oba, menda rudi tistih poznunih ozirov na javno »varnost«. Slavno glavarstvo je storilo svojo, ali to dejstvo no za-devlje nas, ampak nasprotnike. Mesec prej jo bil shod v Šmarji, bilo je tam za varnost ožjegu izvora, ne sme hiti med ljudmi ni sužnjev, ni takih, ki bi smeli imeti sužnjev! Klanjamo se Ynm, slavni dr. Vigini! »Ne dolgo časa . I litino nca v upravah laikih občili. Sedaj potrja tuili »Piccolo« vest, ki smo jo prinesli že prod nekoliko dnevi, dn so namreč v Miljah zapili bivšega župana Ubuldinija in bivšega tajnika Impastarija, a jo še popolnjujo z objavo, da so zaprli tudi nekega Tiepolo in da se vrši preiskava tudi proti bivšemu županu d .rti Valonu, ker je »pozabil« položiti neko svoto v blagajno občino. »Piccolo« pri pod nje še, da je ljudstvo razsrjeno proti razsipalcom občinskega premoženja. Oj nesrečna influenca! Toda »Piccolo« l»i vendar dobro storil, ako bi nekoliko razmišljal o tem, koliko jo kriva njegova stranka sploh in deželni odbor istrski še posebej na tem, dn se sploh možni toliki slučaji •— influence v upravah laških občin. Seveda, deželni odbor jo imel vužnojih poslov: moral je zaustavljati sklope zustopov naših občin, moral je delovanje naših občin ovirati z vsemi možnimi veksacijumi, moral je — ne potr-jati proračunov teb občin, imel je rlelu z nepo-potrelmim deljenjem občin v zgolj strankarske svrhe, razmišljati je moral o tem in onem, kar bi utegnilo škodovati hrvatsko-slovenski stranki itd. Sploh jo imel toliko delu, dn zares ni imel časa zu take,"gotovo manje važne stvari nego jo strogo a h k ratu tudi dobrohotno nadzorovanje uprav občin sploh ! O vsem tem naj bi malce razmišljali laška gospoda in iyišli bi morda do poznanja, koliko so grešili in koliko zamudili na škodo — vseh! O da, vse so maščuje enkrat na svetu ! Bivši župan v Vepriiion - zgtnol i Iz Voprinea nam poročajo danes nujno: Bivšega našega župana Ivanu Andrejeicli-a Golca manjka že več dni. Pravijo, da jo odšel v Trst, Sedaj pa so začeli ljudje spravljati to zginotje Andreicieha v zvezo z onim samomorom blizu Prva-č i 11 e, o katerem je poročala »Edinost«. Gotovega so seveda ničesar 110 ve. Urednik „Obzora", gospod »losip Pasnrie, je te dni došel iz prestnnegu štirimesečnega zapora, ki ga je dobil radi nekega tiskovnega pro-greška. Mostna hranilnica ljubljanska. Došel nam jo računski zaključek te hranilnice zu deveto upravno dobo od 1. jun. do .'51. doc. 1. 1898. Iz njegu posnemamo, dn je tu hranilnica imela denarnega prometa ukupno gld. 1 f>,9o(.).0ri048, torej za gld. 3,1 fiH.036.Of) % vcč »ogo lani, čistoga dobička pa jo imela gld. 2'2.*224mi)2. Mostna hranilnica ljubljanska obrestuje uloge po 40/0. Troje otrok zasutih. V Preolavi pri Ptuju se je dne 23. t. m. igralo trojo otrok na neki rebri. Nakrat so jo utrgala zemlja in jo podsula otroke. Nekoga dveletnega dečka je ubilo. Drobne vesti. IHletno Emilijo Sader so pogrešali par dni. Včeraj so pa našli nje mrtvo truplo v nekem vodnjaku v ulici Moli 11 a vonto. — Na nekem travniku blizu Skednja si; jo zastrupil 3fi-l. čevljar Ivan Butistig. — Huda je predla včeraj mladeniču Evgoniju Levi-Minzi, toda brez potrebe. Bil jo za pričo na razpravi radi umorstva v ulici Seuole israelitiche. Poredni ljudje so mu govorili, da bo tmli on obsojen radi umorstva in siromak jo verjel. Bil je v takem strahu, da se je ves tresel. Ko pa jo čul razsodbo in je videl, je nastala grozna reakcija. Kar omahoval jo iz sodno dvorane, kakor da je pijan. Dospevšomu na veliki trg pa mu je bilo tako hudo, je moral v lekurno Praksmarerjevo, kjer so je zgrudil v nezavesti. Porotno sodišče. V če raj |o bit lH-lotni brezposelni Angelj Tedeseo iz Trstu spoznan krivim umora in sodišče mu je prisodilo z ozirom na mlada leta njegova — 10 let poojstrene težke ječe. Naši čitatelji se gotovo še spominjajo na krvavi čin, ki se je bil dogodil dne h), decembra zvečer v veži neko hiše v ulici del le Seuole israelitiche. I inorjena jo bila omožena Terezija Dcmattiu. Gori imenovani mladič jo je zabol parkrat iz je/e, ker ni hotela slušati njegovih nesramnih ponudeb. Različne vesti. Mihael Munkacsy, znani ogerski slikar, lo/i na smrtni postelji. Njegovo smrt pričakujejo z vsakim dnevom. Munkaesv je bolehal že nekaj let sem in sedaj jo prišla bolezen do vrhunca. Petdesetletnica bitke pri Novari. Bilo je 1l\ marca lHlt»., ko so Piemontezi vnovič zgrabili za orožje. Na čelu našo italijanske armade je stal, kakor tudi prejšnje leto, zmagoslavni junak K a-doek i. Takoj je zbral svojo armado ob Ticino; dne 20. marca so prebredli reko in že prihodnji dan je bilo pri Mortari premagano desno krilo Piemontezev. Dne °2'.\. marca je bila armada Karla Albert a vnovič tepena, preden je došlo levo krilo in njegova rezerva na bojišče in boj jo bil završen v petih dneh. Dne '2;\. t. m. jta spominski dan minil v Avstriji | opolnoma tiho in le malo onih, ki žive še sedaj in so preživeli ono velike dni, se jo v tihi žalosti spominjalo nepozubljivoga vojskovodje in padlih tovarišev. Grozote kitajskih zaporov Opisuje neki novinar v llsiintšion (pokrajina Kiangsu) kakor sledi : »Vslcd lakoto in bodo, ki se širi ua severu to pokrajine, so množijo roparske čelo od dne do dne. V štirih velikih prostorih zapora v Hsuntšienu sedi o vsakem času okolo 100 roparjev, uklonjenih v verige. V živež dobivajo 11a dan po osem ime kruha in gorko vode. Ako imnjo prijateljev, jo njihov položaj bolji, sicer pa jih kmalo pobere smrtnu kosu in pokopljejo jih, ogrnjouc samo v slamnata ogrinjala, nn polje, ki je odločeno samo za nje. < Id februvarja do oktobru 1. 18',IS. je umrlo v teh zaporih skoraj ;100 ljudij in od takrat umrjota skoro vsak dan po dva. Na ta način, menijo, se najkrajšim potem znobljajo roparjev«. Šopki 0. Stanislava Škrabca. (l)alje.) Ko bi o. Stanislav no mislil, da ves narod more sprejeti tuj obrat, kako pa da jo on Ruskim, ki imajo uže svetovno literaturo, sovetoval, naj začno homknti? Ruskih je malo več, nego Slovencev, ravno 81) krat! Tak minuoijozcn na rodeč, kakor so Slovenci, tak narod, kateremu ho eelo Kočevarji, po trditvi o. Stanislava (12 zv. N VI teč.) mogli pohabiti fonetiko, naj bi bil obranil to, kar so jo zgubilo uže v prnslnvjnuskem jeziku, kjer so dovršniki uže ijnoli, po mnenju prof. Brnndta, bezdvomno pomen latdočnika. In ti dovršniki so v slovenščini šli po treh potih: jedni Slovenci popolno ne bomkajo, drugi »OOOOOCOGOOOOOOOOt Velika zalog-a solidnega pohištva in tapecarij od Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg S. Giovanni hiš. štev. f) (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo! »OOOOOttOttOCOOOOOOt X VGOOOO« Zaloga in tovarna pohištva vsake vrste od IMnzza Kosario /tov. '2. (Šolsko poslopje). ltogut izbor v tapctarijali, zrcalili in slikali. Ilustriran cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo so ua brod ali železnico, brez da bi se za to kaj .f zaračunalo. Immkajo redko, pogosto. Kaka čudovita trifurkaeija dovršnika ! ! e.) Xe vem, na podlagi česa prof, llrandt tvrdi, da homhkaeeli slovenski narod? S to tvr-ditvijo m- pač ni jeden Slovenec ne IhmIc soglašal, in dozi laj ni še oprovriena trditev g. Lamurskega, da se kraji, kjer ljudje ltoin-kanja, popolno ne znajo. d.) Miklošič nikje ne tvrdi, da je l>oinkani do-vršnik potvorje n po nemškem Uodočniku, kajti, ko lii on tvrdil to, moral bi taisto govoriti i o Itomkanem nedovršniku in tembolj o ruskem zloženem bodoeniku. Miklošič je imel v mislili seveda le sintaktično stran tega vprašanja, in ko bi se mišljenje o. Stanislava spuščalo v globino, ne pn razprostiralo samo v S i rja v o, gotovo bi on ne bil izpridi! toliko platnic »Cvetja«, oprovrgaje Miklošiča. d.) Prof. IJrandt pravi, da »posebnost starih ger-manizujočih (sic!) oisateljev (T. j. da manj bomkajo, nego sedanji) tudi govori proti objašnjenja .Miklošiča«, Ako i zdaj narod manj bomka, nego pisatelji, treba je misliti, daje v XVI. stoletji bom-kal še veliko manj ali pa da celo bomkal ni. Jako mogoče je, da je v XVI. stoletji bomka nje bilo prostemu narodu ravno tako tuje, kakor n. pr. izrazi : pero za pisati, mreža za ribe loviti, ušesa za slišati, o katerih pač nikdo ne poreče, da niso germanizmi, da si nemško »zum« tudi ni slovensko »za«. (Daljše uvidimo nekatere bomkane »posebnosti«, ki jih razen »Cvetja« zna morda le še kaka ljubljanska kuharica, ki ves cilj svojega življenja vitli v tem, da lomi in pači svoj čisti hribovski jezik). Ako je dovršnik v pomenu hodočnika ostal doz daj, do naših dni v narodu bolj, nego v knjigi, ako je ostal v večjej moči ravno tam, kjer manj čitajo, ako ga zato priporočajo taki možje, kakor Janežič, Levstik, Cegnar, MarušiČ itd., to mislim, da je to pač faktor, kateri je treba jemati v poštev; ravno iz stilističnih razlogov je treba zavreči trifurkaeijo hodočnika, in - ali vselej bomkati, ali pa nikdar. Popolno od nas je odvisno, da^ne^pustimo v naš jezik principa: Di-vide et impern ! in da ga izbncnemo tam, kjer se je uže vgnezdil. (Pride še). Brzojavna in telefonična poročila. (Zadnje vesti.) IMinaij 2S. V razpravi v deželnem zboru Nižeavstrijskein o predlogu za protest proti rešitvi jezikovnega vprašanja na podlagi £ 14. je podal namestnik grof Kilmaimsegg v imenu vlade jako važno izjavo, da vlada, da-si stvar ne spada v kompeteneo deželnega zbora, vendar nima nič proti temu, da se razpravlja o tem vprašanju in to z ozirom na dejstvo, da je od rešenja jezikovnega vprašanja odvisna blaginja in mir med prebivalstvom. Iz te izjave sklepajo, da vlada misli še enkrat pozvati češke in nemške zaupnike na pogajanja. Ce bi se pogajanja razbila tudi to pot, potem pa da hoče vlada na vsaki način rešiti jezikovno vprašanje z uporabo sj 14. Jako značilno pn je nadaljno dejstro, dn je reći na deželnega zbora odklonila predlog za protest, kar hi kazalo, da ni kršćanski socijalisti, ni liberalno relejtosestro niso /troti letna, da rlada reši jrzikomo vprašanje na podlagi £ 14. Dunaj Listi javljajo: Glavnim predmetom včerajšnjega dveurnega pogovora ministerskega predsednika ogcrskega, pl. Szella, z ininisterskim predsednikom grofom Thunoin, so bila mi god bena vprašanja. llnriiiiipcšta 28. C radni list objavlja imenovanje predsednika kraljevega stola v Szegedinu, dr. Bern a tu, državnim tajnikom v niinisterstvu pravosodja. >Vashington 2H. (Jcneral Otis je v Zambo-anpa nakupil trinajst španskih čolnov za topove. „EDINOST" večerno in zjutranje izdanje se prodaja, r .zun v drugih navedenih tobakarnah, tudi najužnem kolodvoru. Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila pn najnižjih cenah. Za enkratno insereijo se plača po 1 ne. sa besedo; za večkratno insereijo pa ne cena primerno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na te nvč. Landaver" u jako ni/ko ceno. cesta štev. 11. Vrn /i posebno priklailen za vožnjo s kolodvora v mesto in za vožnjo na deželi, prodam za Wisjnn, /Juhljana, Rimska Kolesar, a ne prodajalec naj sodi o kolesu! Kdor želi omisliti si v resnici kolo najboljše vrste od »loveče avstrijske znamke ,S t j r i a" in „Styria" original „Hotel Nazionale" v Trstu. Via Vienna it. 4 nahaja se v bližini kolodvora južne železnice pristanišč, poštnega in brzojavnega urada ter je popolnoma obnovljen. Sobe elegantne vse v I. nadstr. Cena od 60 novč. naprej. V pritličju nahaja se tudi Ucstanrant Nazionale" elegantno opravljen, preskrbljen vedno in ob vsnkej uri z gorkimi in mrzlimi jedili. Toči se: lino plzensko pivo in ('uhnhuch-ovo črno pivo. najbolje dalmatinsko ..Apolo <1 liissa" in istrsko vino ter razna vina v bnteljkah, vse po zmernih cenah. Lastnik je slovan-dalmatinec. (tovori se slovenski in hrvatski. Nastanjuje se na geslo: ..Svoji k svojim" priporoča, se slavnemu občinstvu slovenskemu in hrvatskemu za ohilen obisk udani Josip Serdarović, lastnik. ZALOGU POHIŠTVA IN OGLEDAL "Rafaela Italia TRST - Via Malcanton št. 1 — TRST Zaloga pohištva zu jedilnice, spalnice in spre-jcmuicc, žimiiic in pcrcsnic, ouledal in železnih hlasrajn, po cenah, da se al bati konkurence. — naj se obrne do — I«. ColoMg v Trstu, Via del Torrente štev I O. Jedini in glavni zastopnik za: Trst, Primorsko in Dalmacijo. M, Aite Razprodaja (prej Aite & Zadnik) v zalogi po Via Nuova ogel ulice S. Lazzaro. znižanih cenah. F I L I J A L K A c.Kr. pri?. aslrijsKee kritne zavoda /a trgovino in obrt v Trstu. Novol za vpla611a. V vrednostnih papirjih na 4-dnevni izkaz $ll4°l0 30- - « 3"/40/n V napoleonih na 30-dnevni odkaz 2°/0°/b 3-mesečni 2'/4" H- '2li °i " n n " /s /o na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, 28. junija in odnosno 20. avgusta t. I. po dotičnih objavah. Okroinl oddal. V vredn. papirjih 2°/n 1111 vsako svoto. V napoleonih brez obrest Nakaznloe na Dunaj, Prago, Pešto, Urno. Lvov, Tropavo, Reko kako v Zagreb, Arail, Hieiitz, Gahlonz, Gradec, Sibinj, Inomost, Czovec, Ljubljano, Line, Olomuc, Reichenherg, Haaz in Sol-nogrnd, brez troškov. Kupnja in prodaja vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov proti odbitku lu„0 provizije. Inkaso vseh vrst pod najumestnejšimi pogoji. Predujmi. Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v l,on-donn, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vloiki v pohrano. Sprejemajo se v pobrano vrednostni papirji, /.lati ali sre brni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. Nafta blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijansk v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. n EDINOST" Glasilo političnega drusta „Edinost" za Primorsko. Izhaja v Trsta dvakrat na dan ni/.uii nedelj in praznikov. > Zjutranje izdanje izhaja oh 7. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri zvečer. O ponedeljkih in po praznikih izhaja prvo izdanje o !). uri predpoludne. — Naročnina znaša: Obe izdan j i gl. 21"—; samo večerno izdanje gld. 12'—, (poslednje zadostuje za naročnike popolnoma). Posamezne Številke stanejo: Zjutranje izdanje :» kr., večerno 4 kr V Trstu se razprodaja „Edinost" po tobakarnah v teh-le ulicah in trgih: Piazza Caserma št. 2. — Via Molili piccolo št. 8. — Via S. Michele št. 7. — Ponte della Fabra. — Via iiivo St. .'10. — Cainpo Marzio. — Via deile Poste nuove St. 1. — Via Caserma St. lil. — Via Belvedeie št. 21. — Via Ghega St. 2. — Volti di Chiozza fit. 1. — Via Stadion št. 1. — Via Acc|iiedotto. — Via Istituto št. 18. — Piazza Barriera. — Via .S. Lucia. — Piazza Giuseppina. V okolici se prodaja: Na Greti pri gosp. Pogorelcu, v Skednju pri gosp. Antonu Sanci 11 (Drejač) in pri Sv. Ivanu priv gosp. Ani vdovi Gašperšič. — Izven Trsta prodaje se „Edinost" v Gorici v toimkarni g. Josipa Sehvvarz v Šolski ulici. i Slovenci! Naročajte, podpirajte in širite med rodoljubi to glasilu tržaških Slovencev, katerega program je v prvi vrsti ohranitev in rnzvitek in i lega nam slovenskega naroda na tržaškem ozemlji in hramba nam po zakonu zajamčenih pravie. Rojaki, uvažajte naše geslo: „V edinosti je mod!" w _ ____* ■■i tvr 1 f mam—i-imnrrrrr—ri—itctmuilulu sob ™ Dr. Rosa Balzam Praško domače mazilo'-^ za. žolodoo. je ?.e več kakor .'M) let ohče znano domače zdravilo, vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se probavljanje krepi in ohrani. Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. pošti 20 nvč. več. iz lekarne B. Fragner-ja v Pragi j®« po je staro najprej v Pragi rabljeno domnee zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi. V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več. SH-) Svari hi! Vsi deli e zraven stoječo, po; varstveno znamko. mhalaže nosijo postavno položeno Lekarna B. Fragner-ja ..pri črnem orlu" Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ggerske, v Trstu v lekarnah : (J. iaiciani, E. Lcltenluirff, P. 1'reudini, K. Nemi vil I lo, A. Nultiiia, C. Zaiiettl, A Pra\marer. 11