Št. 304 (16.341) leto LIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu .13, maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnc^1 ciklostil. Od 5. do 17. septern"' "" ti* i: 'Dober- dob' v < FRANCE Bi sep-tove-oa v os\ P.. P . 143 :ca GOk. CHJAD ------------- ---------- icnn mb rosraHiPucmvsorovM 7500 LIR CARSO SPECIALIZIRANA TRGOVINA ZA ŠTEDILNIKE NA DRVA last. Giraldi R. OKRASNE PECI VGRADNE PECI ZA KAMINE NABREŽINA (TS) Trg sv. Roka 105 tel. 040/200238 ČETRTEK, 24. DECEMBRA 1998 _____________VIDEM / TUDI V NAŽI DE2ELI NI VEC SREČNIH OAZ_ Z bombnim atentatom organizirani kriminal okrvavil videmske ulice Življenje so izgubili trije policijski agenti, dva sta bila iz Beneške Slovenije - Splošna obsodba VIDEM - Atentat, ki je včeraj pred zoro okrvavil videmske ulice, kjer so izgubili življenje trije policijski agenti, je globoko presunil ne samo našo deželo, temveč je odmeval SirSe, saj je neizpodbitno pokazal, da se organizirani kriminal vrašča tudi na področjih, ki so bila po splošnem mnenju nekakšne srečne oaze. Obsodile so ga najvisje državne inštitucije, začenši s predsedstvom republike, medtem ko je načelnik policije že včeraj prišel v Videm, kjer se je poklonil spominu umrlih, ki jih bodo pokopali že danes popoldne. Bomba, zaradi katere so ugasnila tri življenja (dva agenta sta bila iz Beneške Slovenije), je bila nastavljena na vhodu trgovine v središču mesta, prinesli naj bi jo člani kriminalne organizacije, ki izsiljuje trgovce. Preiskovalci so prepričani, da ni bila namenjena policajem, ki so imeli to nesrečo, da so se pred trgovino znašli prav v trenutku, ko je prišlo do eksplozije. Na 3. strani Zaradi praznikov jutri in v soboto v Italiji dnevniki ne bodo izšli. Prihodnja številka Primorskega dnevnika bo tako izšla v nedeljo, 27. decembra. Nobene spremembe za slovenske šole GORICA - Pokrajinska konferenca, ki se je ukvarjala s pripravo načrta upravne preureditve šolske mreže zaključila delo. Na včerajšnjem zasedanju so soglasno odobrili predlog o oblikovanju osmih polov za višje srednje šole z italijanskim učnim jezikom in dveh polov (humanistična smer in tehnično-poklicna smer) za višje srednje šole s slovenskim učnim jezikom. Glede preoblikovanja mreže obveznih šol s slovenskim učnim jezikom ni bila sprejeta nobena odločitev in ostaja torej v veljavi dosedanja ureditev. Razlog je predvsem v neusklajenih stališčih. .. Na 13. strani D’Alema ugodno o napredku italijanskega gospodarstva RIM -Slika, ki jo je Massimo D’Alema včeraj predstavil na tradicionalni tiskovni konferenci ob koncu leta, je bila dokaj optimistična glede na ugodni razvoj ita-lijanske gospodarske politike. Predsednik je na začetku srečanja z domačimi in tujimi novinarji obsodil krvavi atentat v Vidmu in se poklonil spominu padlih policistov, dotaknil pa se je vrste aktualnih tem. V ospredju je seveda bilo Boemovo zadoščenje za uspeh, ki ga je prav včeraj zabeležila italijanska ekonomija z uveljavitvijo obveznic btp v primerjavi z nemškimi bundi, predsednik pa je nagla- sil tudi predvčerajšnji podpis socialnega pakta. Napovedal je, da bo prihodnje leto gospodarski razvoj zadovoljiv, treba bo sicer več delovne fleksibilnosti, D’Alema pa je odločno zavrnil zahtevo po novi pokojninski reformi. Predsednik vlade ni mogel mimo vprašanj reforme, referenduma, skorajšnje izvolitve novega predsednika republike in vprašanja pribežnikov. Bombne napade na Irak je ocenil kot neučinkovite, saj so povzročili veliko mrtvih, Sa-dam Husein pa je še vedno na oblasti. Na 23. strani Božična misel Danes se nihče ne more izpo-gniti naslednjemu vprašanju: kako to, da je Božič pridobil svetovno dimenzijo, medtem ko so jasno opazni znaki, da peša njegov prvotni pomen, povezan z dogodkom, ki označuje rojstvo krščanstva? In pri tem ne upoštevamo brezštevilnih dvoumnosti ali pa neprimernih dodatkov, ki ga označujejo prav v teh dneh pred vigilijo! Nedvomno je tu bližina novega leta, vendar to ni zadostna razloga za čar, ki spremlja sedanje dni. Razlago najdemo prav v kro-nolški določitvi Božiča. Ker ni pojasnil o letnem času, v katerem se je Kristus rodil, je izbira padla na zimski solsticij, hoteli Msgr. Marino Qualizza so nadomestiti praznik, ki je že obstajal, vendar je bil vezan na poganski svet: praznik sonca, ki spet vstaja k življenju. Za začetek Sirjenja nove vere, ki se je predstavljala kot nositelj luči in življenja, ni bilo nič lažjega od povezave dveh dogodkov, enega zgodovinskega, drugega astronomskega. Uspeh zamisli je treba pripisati najbolj izredni zamisli pri komunikaciji sporočila. V simbolih luči in življenja namreč zlahka najdemo to, kar se odraža v realnem življenju in pa tistem, po katerem hrepenimo, torej svetlem življenju. Tako so krščanske resnice postale tudi simboli, v katerih se prepoznavajo vsi ljudje, ki hrepenijo po svetlem življenju, s kateregakoli vidika. V tem je univerzalnost biblijskega sporočila. Verniki, tudi najbolj ortodoksni, najdejo osnove svoje vere. A tudi tisti, ki se ne prepoznavajo v tej ah nobeni drugi veri, lahko v tem sporočilu najdejo nekaj, kar velja za vse in za vedno. V pluralizmu, ki označuje našo civilizacijo, je bistvenega pomena, da najdemo tako dalekosežno univerzalno potrditev. Misel se takoj zaustavi ob obletnici splošne deklara- Vsem naročnikom in bralcem želimo Vesel božič Primorski dnevnik cije o človekovih pravicah. Ta deklaracija je jasen rezultat univerzalnosti dogodkov, ki jih ob Božiču praznujemo po svetu. In ker je govor o osnovnih pravicah, se ob Božiču zazremo v to, kar nam je blizu, v naš dom. Mislim, da je povsem pravilno, če to obletnico pojmujemo tudi kot skrb, pozornost za naše osnovne pravice. Kakšno svetlo življenje pričakujemo? Je morda napočil pravi trenutek za zaščitni zakon za Slovence v Itahji? To je tista dobra novica, na katero čakamo in za katero sprašujemo. Taka dobra novica bi gotovo prinesla še druge, vendar bi predstavljala njihov izvor. Vsakdo se je bo lahko veselil po svoje, imel bo svoje razloge in svoj življenjski navdih. In za Benečijo, ali ne bi preporod čedajske bolnišnice pomenil lepega Božiča? Namesto napovedi o rojstvu imamo zaenkrat napovedi o smrti. Posledica je, da so odslovili celo vrsto ostarelih oseb, in nihče ne ve, kam z njimi. To so novi ubogi reveži, za katere tudi v današnjih dneh ni več prostora. Se mora prav tako končati? Celotni manjšinski javnosti želimo vesel Božič, srečno novo leto 1999 in čimveč vsestranskega medsebojnega sodelovanja, s katerim se bomo na najlepši način približali novemu tisočletju Svet Slovenskih Organizacij SUSHMEL t ■ 1 SUSH/01 ZASTOPNIK ZA PRODAJO IN SERVIS OČWH>A že 50 let izdeluje registerske blagajne od najenostavnejše do najpopolnejše PRIPRAVLJENI SMO ZA EVRO! VI TUDI? Naša ponudba: registereka blagajna od 900.000 lir + IVA, s prevzemom stare, do izkorištenja zaloge. TRST, Ul. S. Francesco 11 - Tel. 040-370802 Brezplačna predstavitev v vašem obratu Na razpolago tudi elektronske tehtnice. Četrtek, 24. decembra 1998 ALPE JADRAN GLOSA Sredstvo cinične igre žonglerjev Jože Pirjevec Parola, s katero skuša slovenska komponenta Levih demokratov zagovarjati svoj predlog o Narodnem domu kot skupnem slovensko-italijanskem kulturnem središču, je »bodočnost«. »Ne dovolimo« - tako nekako pravijo - »da bi nas pogojevali strahovi tragične preteklosti, temveč ustvarimo pogoje za nove možnosti etnične sprave v našem prostoru«. Ta govorica zveni seveda zelo zapeljivo, saj je vsa projecirana v lepe obljube jutrišnjega dne, je pa prav zaradi svojega odklanjanja razmisleka o zgodovini, v katero smo zakoreninjeni in sedanjosti, v katero smo vpleti, lahko nevarna. V bistvu gre za tipično leninistično držo, s katero so včerajšnji komunisti in progresisti opravičevali vse grozote in zločine realnega socializma v imenu »svetlih višin«, h katerim so težiti. Dvanajst milijonov mrtvih »kulakov«, ki jih je terjala Stalinova kolektivizacija zemlje, Gulagi, pakt Ribbentropp-Molotov, krvavo zatilje madžarske revolucije? »Kaj bi tisto«, bi rekel gospod Konkordat iz Cankarjevega Pohujšanja - treba je gledati naprej v svetlo bodočnost! Izmikanje preteklosti in sedanjosti seveda ni posledica fideistično naravnane formae mentis: ne gre za nezmožnost razumeti, da konkretnega političnega projekta ni mogoče izdelati brez podrobne ocene razmer, v katerih smo bili in smo. Gre, v resnici, za prefinjeno politično igro, katere namen je ohraniti in utrditi oblast, v konkretnem primeru tako, da slovenske votilce prepričaš, kako je Masellijev zaščitni zakon, še posebej oplemeniten z amandmani DSL, najboljši vseh mogočih zakonov, italijanske pa pomiriš v njihovem atavičnem strahu pred »slovansko nevarnostjo«. Pač v skladu z maksimo, značilno za oportuniste vseh časov: »da bo volk sit in koza cela«. Način, kako se je italijanska država obnašala do Slovencev od svojega prihoda v te kraje, je podoben kolonialni politiki evropskih sil v prekomorskih deželah. In ne gre samo za fašiste, temveč tudi za liberalni režim v prvih letih po razpadu Avstroogrske in za demokratično oblast po letu 1947 oziroma 1954. Pred kratkim sem v zapisu Virgila Sčeka o tržaškem vprašanju zasledil podatek, da je po požigu Narodnega doma Josip Vilfan prefektu, ki se mu je smejal v brk, ko je prišel protestirat zaradi nedejavnosti policije, zabrusil »farabutto«. Takih, ki so biti prepričani, da smo Slovenci beti črnci, in da je mogoče z nami ravnati brez posebnih obzirov, tudi pozneje ni manjkalo na samem vrhu lokalne oblasti. Kakor ni manjkalo in ne manjka v javnem mnenju odklonilnega stališča do vsega, kar diši po slovensko, kar je rezultat sovražne propagande, izrabljene v povsem očitne politične namene. V tem trenutku gre za operacijo sprave med levico in desnico, kar je še najlažje izpeljati z izbiro skupnega grešnega kozla: Slovencev. »Na Krasu je treba iskati spomin Italije«, pravi ugledni zgodovinar Piero Melograni, v novembrski številki revije II Mondo. V podnaslovu pa je zapisano: »Na milijone (sic) ljudi je bilo umorjenih v fojbah«. V politični konstelaciji, v kateri smo Slovenci le sredstvo cinične igre lokalnih in državnih žonglerjev, je treba vsaj reči, da se z njo vsi ne strinjamo. Slovenski komponenti Levih demokratov pa povedati, da nas peha - kot bi dejal veliki sovjetski disident A. Zinovjev - v prepadne višine. POLITIKA / DEŽELNI SVET 0 proračunu 1999 dolga razprava in tudi glasne politične polemike TRST - V deželnem svetu se je tudi včeraj ves dan nadaljevala razprava o proračunu za prihodnje leto, ki bo skoraj gotovo pred koncem leta odobren z glasovi Pola svoboščin in Severne lige. Svetovalci so začasno prekinili obravnavo šestega člena bilance, ki določa prispevke kulturnim ustanovam in organizacijam. To so naredili, ker ta člen spremlja največje število popravkov in dopolnil, zato bodo o njem razpravljali na koncu, ko se bodo razmere v skupščini morda nekoliko umirile. V okviru razprave in glasovanj o proračunu je deželna svetovalka Severne lige Alessandra Guerra predložila, med drugim, tudi predlog novega člena, ki namenja pet milijard lir v naslednjih dveh letih za uveljavljanje furlanskih kulturnih in folklornih izročil, izdelavo videokaset in glasbenih pravljic. Predlog je vzbudil veliko žolčnih pripomb in živahno diskusijo, ki je izpostavila predvsem »politične kupčije« med desnosredinsko deželno vlado in Severno ligo, v veliko manjši meri pa vlogo naše Dežele kot področja kulturnih izmenjav in uveljavljanja jezikovnih drugačnosti. V svojem posegu je svetovalka Stranke komunistov Bruna Zorzini Spetič podčrtala, da to ne spada v priprave na cerkveni jubilej, kot poudarjajo predlagatelji, pač pa kvečjemu v procese evropske integracije in uresničevanja okvirnega zakona o zaščiti jezikovnih manjšin in specifičnega zakona o slovenski manjšini, ko bosta sprejeta. Dežela bi morala o tem resno in poglo- Slovenska skupnost vošči vesel Božič in srečno ter uspeha polno novo leto z željo, da bi Slovenci v Italiji zaživeli v večji slogi, enakopravnosti in miru ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV Trst - Gorica - Videm Vesele božične in novoletne praznike, predvsem pa obilo kulturnih uspehov v letu 1999! bljeno razpravljati, da bo zares opravljala svojo mednarodno vlogo. Zal pa je proračunska razprava po mnenju zastopnice SIK pokazala, da je vse to veliki večini tuje in da je zato bila vsa diskusija o tem ponižujoča tudi za furlansko skupnost. Stranka komunistične prenove je medtem prepričana, da smo priča postopnemu ukinjanju gorskih skupnosti, potem ko je skupščina skoraj razpolovila financiranja teh krajevnih ustanov. Svetovalec SKP postavlja na zatožno klop zelenega Maria Puiattija, predlagatelja ustreznega proračunskega amandmaja, ki je doživel soglasje desne sredine in dela levosredinske Oljke. SKLAD ALBINA BUBNIČA Komisija natečaja Albina Bubniča končala z delom Ocenjevalna komisija 4. nagradnega natečaja v počastitev spomina časnikarja Albina Bubniča za spise in raziskave na temo Nasa šola v preteklosti je ta teden zaključila svoje delo. Komisija ki so jo sestavljali ravnatelj Slovenskega sfalnega gledališča Miroslav Košuta (predsednik), profesorica liceja Franceta Prešerna Slava Starc, predsednik Glasbene matice Drago Stoka ravnatelj Narodne in studijske knjižnice Milan Pahor in novinar Marjan Kemperle (člani), se je prvič sestala septembra letos. Ugotov ila je, da se je na natečaj prijavilo 12 udeležencev, in sicer dva v nagradnem razredu študij ali raziskav univerzitetnih študentov in ljubiteljev, pet v nagradnem razredu spisov ali raziskav dijakov višjih srednjih šol, dva v nagradnem razredu spisov in raziskav nižjih srednjih Sol in trije v razredu skupinskih prispev kov učencev osnovnih šol. Potem ko so člani podrobno pregledali prispele prispevke, seje komisija v decembru trikrat sestala, da bi odločala o nagradah. Najprej je izrazila zadovoljstvo nad številom udeležencev, ki so se odzvali na natečaj, ter nad kvaliteto prispevkov, ki priča o vloženem trudu. V vsakem prispev ku je marsikaj dragocenega in tudi uporabljivega za objavo. Udeleženci so zbrali veliko zanimivega gradiva in ga tudi primemo obdelali, po mnenju komisije pa bi morali v nekaterih primerih posvetiti večjo pozornost jezikovni plati. Člani komisije so ugotovili, da so bili nekateri prispev ki že objavljeni, zaradi česar, žal, niso prišli v poštev za nagrade. Komisija ob pregledu prispelih prispevkov izraža vsekakor zahvalo mentorjem za njihovo neprecenljivo delo pri stimuliranju učencev in dijakov: brez njihovega pozornega dela bi prispevki gotov o ne bili na tako kakov ostni ravni. Ocenjev alna komisija je ob koncu soglasno razdelila nagrade, in sicer: za študije ali raziskave univerzitetnih študentov in ljubiteljev: prvo nagrado; za spise in raziskave dijakov višjih srednjih šol: prvo in drugo nagrado; za spise in raziskave dijakov nižjih srednjih Sol: prv o nagrado; za skupinske prispevke učencev osnovnih Sol: prvo in dmgo nagrado. Poleg tega je ocenjevalna komisija podelila Sc posebno nagrado, in sicer prispevku iz natečajnega razreda spisov in raziskav dijakov višjih srednjih sol. Dan in kraj podelitv e nagrad 4. nagradnega natečaja Albina Bubniča bomo objavili kasneje. KOROŠKA / MIHAELA LOGAR PREDSTAVNIKOM ORGANIZACIJ MANJŠINE Urad za Slovence želi usklajen proračun Posveta v Tinjah so se udeležili vsi prejemniki finančnih podpor iz Slovenije CELOVEC/TINJE - Urad za Slovence pri zunanjem ministrstvu R Slovenije je začetek tedna vabil vse prejemnike podpor iz vrst koroških Slovencev na skupen posvet v Dom prosvete v Tinje. Posvet, ki je služil tako pretresu dela v iztekajocemse letu kot tudi razpravi o bodočem financiranju manjšine v Avstriji, je vodila državna sekretarka Mihaela Logar s sodelavci. Po poročilih predstavnikov in predstavnic posameznih organizacij in društev je državna sekretarka pozvala obe osrednji politični organizaciji, Narodni svet (NSKS) in Zvezo slovenskih organizacij (ZSO), naj izdelata do 15. januarja 1999 usklajen proračun za leto 1999 oz. predlog za razdelevanje sredstev za slovensko manjšino na Koroškem, ki bi bil obvezujoč za R Slovenijo. Predstavnika obeh osrednjih političnih organizaciji Nanti Otip (NSKS) in Marjan Sturm (ZSO) sta poudarila, da soglašata s stališčem Urada, češ da naj bi v bodoče obe krovni organizaciji R. Sloveniji usklajen predlog za razdelevanje podpor, ki naj pa naj bi bil usklajen tudi z vsemi segmenti narodne skupnosti. Otip je ob tem zastopal še mnenje, da se poleg proračuna uskladi tudi politična dejavnost manjšine. Sturm je po pogovoru dejal, da pozdravlja predlog Urada, da se proračun za Slovenijo uskladi med obema osrednjima političnima orga- nizacijama, kot se to že veC let uspešno prakticirata NSKS in ZSO pri proračunu za Avstrijo. »Ce je zatem poštena zamisel, potem jo pozdravljamo«, je dejal Sturm in zagotovil, da se bo ZSO maskimalno trudila, da bo do tudi prišlo do predlog, ki ne bo usklajen samo med obemo osrednjima političnima organizacijama temveč Čimbolj usklajen tudi z ostalimi segmenti narodne skupnosti. Kot znano, sta obe osrednji politični organizaciji koroških Slovencev v tekočem letu 1998 uspeli uskladiti predlog za razdeljevanje podpornih sredstev tako za Avstriji kot tudi za Slovenijo šele pred nekaj dnevi. Ivan Lukan AVSTRIJA / PROTI SESTAVI MANJŠINSKEGA SOSVETA Štajerski Slovenci z ustavno tožbo zahtevajo priznanje GRADEC - Slovenci, ki živijo na avstrijskem Štajerskem, nameravajo s tožbo na ustavnem sodišču doseči, da bi jih priznali za manjšino. Kot je včeraj sporočilo Kulturno društvo VIL člen v Gradcu, je pritožba uperjena proti sestavi manjšinskega sosveta, v katerem Slovenci z avstrijske Štajerske niso zastopani. Zvezna dežela Štajerska je obstoj te manjšine doslej zanikala. Konkretno naj bi se na ustavno sodišče obrnili zaradi sklepa avstrijske vlade z dne 19. novembra letos o vzpostavitvi manjšinskega sosveta. Pri tem ni bilo ugodeno predlogu Kulturnega društva VIL člen, da bi mu priznali pravico predlaganja dveh elanov. Društvo se v utemeljitvi sklicuje na 7. člen avstrijske državne pogodbe iz leta 1955. (STA/APA) GENERALNI KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE V TRSTU vošči vsem, še posebej pa Slovenkam in Slovencem, ki živijo v Italiji, miren in vesel Božič ter srečno in uspešno novo leto Sredstva, ki bi jih sicer namenil voščilnicam, bo GK RS Trst tudi letos podaril v dobrodelne namene SKD za finansiranje javnih glasil LJUBLJANA - Poslanec Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) Miroslav Mozetič je v parlamentarno proceduro vložil predlog zakona o dopolnitvah zakona o javnih glasilih, s katerim naj bi Republika Slovenija omogočila redno izhajanje dnevnih,-tedenskih ali mesečnih glasil v Sloveniji in zamejstvu, so sporočili iz omenjene stranke. Predlog zakona, ki so ga v poslanski skupini SKD izdelali s pomočjo novinarskih sindikatov in izveAtoj medijev, razdelitev sredstev pa bi bila javna. O njih naj bi odločala posebna komisija vseh parlamentarnih strank, nepristransko in brez vsebinske cenzure, kot jo sedaj predvideva uredba predsednika vlade, so pojasnili v sporočilu za javnost. Dodali so še, da je prvič tudi zamejskemu tisku v Avstriji, Italiji in na Madžarskem namenjeno posebno poglavje ter da se s tem prvič zakonito lahko zagotavlja pomoC Primorskemu dnevniku (Trst), Novejnu glasu (Trst - Gorica), Novemu Matajurju in Domu (Videm) ter Nedelji, Našemu tedniku in Slovenskemu vestniku (Celovec). (STA) VIDEM / V ZGODNJIH JUTRANJIH URAH V SREDISCU MESTA Krvavi atentat organiziranega kriminala sejal smrt tudi pri nas Policisti so prepričani, da bomba ni bila njim namenjena, temveč da je šlo za ustrahovanje trgovcev s tokrat tragičnimi posledicami VIDEM - Ves dan se je proti kraju atentata, prav v srediscu mesta, vil žalosten ' sprevod, nekateri so v rokah nosili tudi cvetje, s katerim so se želeli oddolžiti spominu treh umorjenih policijskih agentov. Novica o grozljivem pokolu se je takoj razširila po mestu, sprva se je marsikdo zbal, da se morda obnavlja strategija napetosti, kmalu pa je prevladalo prepričanje, da gre za zaskrbljujoč skok pri kriminalni dejavnosti. Bilo je Se pred zoro, ko je področje ob Trgu D’An-nunzio in Drevoredom Un-gheria pretresla silovita eksplozija, zaCele so tuliti sirene policije, gasilcev, službe 118. Reševalcem se je nudil srhljiv prizor, na tleh pred trgovino z mobilno telefonijo so v krvi ležah trije policijski agenti: Adrianu Ruttarju niso mogli vec pomagati, bil je na mestu mrtev, Paolo Cragnolin je izdihnil med prevozom v bolnišnico,- Giuseppe Za-nier pa po prihodu v bolnišnico. Več sreCe sta imela Četrti agent, 34-letni Carlo Alberto Bianco, oče dveh otrok, ter eden od lastnikov trgovine, Paolo Albertini, ozdravela bosta v mesecu dni. defenzivna na fragmenta-cijo, verjetno jugoslovanske izdelave) namestili na na-vojnico trgovine »Centro Autoradio«, približno poldrugi meter od tal, pritrdili naj bi jo z lepilnim trakom. Odstranili naj bi glavno varovalko, ki je precej trda, druga pa je dejansko služila kot »timer«: pod bombo so prižgali ogenj in ko je lepilni trak zgorel, je bomba padla, varovalka se je iztrgala in Gez nekaj sekund je prišlo do eksplozije. Po drugi razlagi pa naj bi eksplozijo bombe neposredno povzročil ogenj, zažgali so škatlo iz lepenke, ki so jo morda prepojili z vnetljivo tekočino. Prav ogenj je zavedel agente: verjetno so bili prepričani, da gre za začetek požara in Se zdaleč niso pomislih, kaj se v pla-menioh dejansko skriva. Eden od agentov, Carlo Alberto Bianco, se je namreč vrnil k avtomobilu po gasil- ski aparat, kar mu je rešilo življenje. Drugi lastnik trgovine Maurizio Fasano je včeraj izključil kakršnekoli »grožnje« ali »opozorila« organiziranega kriminala. Nekajkrat so jih obiskah tatovi, je povedal, a nič drugega. Včeraj se je alarm sprožil tudi pri njem doma, vendar je pred trgovino prišel po eksploziji. Videm je »racket« že poznal. Čeprav je marsikdo opozarjal, da fenomen postaja zaskrbljujoč, pa so doslej proti trgovinam na sreCo izvedli samo dva atentata, prvega v noCi na 10. januar 1993, ko je peklenski stroj domaCe izdelave eksplodiral v trgovini z gospodinjskimi stoji, drugi 4. januarja lani, ko so vzeli na muho podjetje, ki se ukvarja s polnjenjem gasilnih aparatov, vendar je lastnik pravočasno posegel in preprečil eksplozijo. VIDEM / ATENTAT ODMEVAL PO VSEJ DRŽAVI Obsodbe in zaskrbljenost Začeh so se stekati prebivalci, ki sta jih prehudih eksplozija in žvenketanje razbitega stekla, saj so popokale tudi Sipe na bližnjih stavbah, pohcija je nemudoma zavarovala celotno področje. Kaže, da je dobila dve opozorili. Po eni strani naj bi jo poklical eden od stanovalcev, ki je opazil ogenj pred izložbo, po drugi strani pa naj bi nekdo udaril po navojnici in tako sprožil alarm, ki se je aktiviral bodisi na pohciji kot v stanovanjih obeh lastnikov. Takoj za agenti je namreč prihitel Paolo Albertini, ki so ga oplazili drobci bombe. Kmalu ni nihče imel več dvoma, da gre za sporočilo organiziranega kriminala. Tudi načelnik policije Ferdinando Masone, ki je včeraj prišel v Videm, je dejal, da bomba ni bila namenjena policiji. S samo preiskavo se ukvarja namestnik državnega pravdnika Luigi Leghissa, vendar so mu ob strani načelnik urada Giorgio Caruso ter kolega Giancarlo Buonocore in Paolo Alessio Verni. S strani preiskovalcev včeraj ni prišlo na dan nic otipljivega. Kaže, da je prav v trenutku eksplozije mimo peljal tovornjak, vendar se ni izvedelo, če je šofer povedal kaj koristnega. Pravijo tudi, da so v Buh odk-rili dva zapuSCena avtomobila alfa romeo 164, vendar ni nihče potrdil, če gre odkritje povezati z dogajanjem v Vidmu. Dinamika tragedije ni povsem pojasnjena. Kaže, da so neznanci ročno vojaško bombo (bila naj bi Atentat obsodile nojvišje državne in deželne oblasti - Izredno oster je bil tudi videmski nadškof Bottisti - Zaskrbljeno opozorilo, do se organizirani kriminal širi in vrašča tudi pri nos Beneška Slovenija včeraj plačala težak krvni davek Med tistimi, ki so se včeraj odšli na kraj atentata, je bil tudi policijski agent, ki je eno od žrtev, 33-letnega Paola Cragnolina, zaprosil za zamenjavo turnusa. Z nikomer ni spregovoril in je kmalu ves v solzah odhitel. Cragno-lino je bil najmlajši od trojice, ki jo je bomba smrtno pokosila, skupaj z 41-letnim Adrianom Ruttarjem doma iz Beneške Slovenije, medtem ko je tretja žrtev, 34-letni Giuseppe Zanier, prebival v Casaccu. Cragnolino se je rodil v Švici, kjer so si njegovi starši služili kruh, zatem je odraščal v Bardu v Terski dolini, kjer sta zanj skrbeli babica Augusta in teta Fanni. O svojem rojstnem kraju je pravil, da je najlepši na svetu, navduševal se je tudi nad nogometom, igral je v nekem krajevem moštvu, kot tudi nad svojim poklicem, nekaj časa je služboval tudi v Devinu, v Videm se je preselil pred kratkim. Ruttar je prihajal iz kraja Breg (Clabuzzaro) v Nediških dolinah, v Vidmu je bil že dalj časa. Delovni kolegi so ga poznali kot izredno požrtvovalnega. Tudi vCeraj je bil on prvi, ki se je približal trgovini. Poleg 13-letnega sina, ki živi z materjo v Čedadu, je Ruttar zapustil tudi svojo priletno mater, dva starejša brata pa sta izseljenca v Nemčiji. Tretja žrtev, Giuseppe Zanier, je prebival v kraju Mon-tegnacco di Cassacco skupaj z materjo, v preteklosti se je ukvarjal z atentati v Lignanu (njegova fotografija, na kateri smo ga videli s kovinsko cevjo z eksplozivom v roki, je bila na vseh italijanskih Časopisih), od leta 1985 do 1990 je služboval tudi pri letečem oddelku v Trstu. SKGZ obsoja atentat in izraža zaskrbljenost Doslej smo o teh krvavih dogodkih brali le v časopisih, včerajšnje kriminalno dejanje v Vidmu pa nas je streznilo in postavilo pred dejstvo, da so postala stvarnost naših krajev. Organizirani kriminal se je očitno in z vso svojo krutostjo vkoreninil tudi v deželno stvarnost, v tukajšnje zdravo družbeno tkivo. Naloga predstojnik organov je, da z vso odločnostjo poiščejo centre kriminalne oblasti in jih onesposobijo. To je treba storiti Cimprej, preden se rakasti kriminalni madež ne razširi do takšne mere, da ga ne bo mogoče vec izolbati in odstraniti. VIDEM - »Za trenutek smo se zbali, da se obnavlja scenarij strategije napetosti,« je med drugim izjavil ministrski predsednik Massimo D"Alema, »medtem ko gre verjetno za primer organiziranega kriminala. Dosedanja preiskava naj bi izključevala, da je šlo za teroristično past.« Tako kot številni drugi pred-stravniki oblasti, začenši s predsednikom republike Oscarjem Luigijem Scalfarom, predsednikom senata Nicolo Manci-nom, predsednikom poslanske zbornice Lucianom Violantejem je tudi D’Alema izrazil globoko sožalje in obsodbo krvavega atentata. Veliko ganjenost, zaskrbljenost in sočutje s prizadetimi družinami ter policijskimi silami je izrazil tudi predsednik deželnega odbora Roberto Anto-nione, spomin na žrtve je ob začetku včerajšnje seje počastil predsednik deželnega sveta Antonio Martini. Videmski župan Sergio Cecot-ti je napovedal, da bodo proglasili dan žalovanja: »Je še prerano za komentarje o krivcih,« je dodal, »vendar je jasno, da je bil napad na mesto samo in na sožitje izredno hud.« Videmski nadškof Alfrede Battisti ni skrival globokega presenečenja, zaprepadenosti: »To je težka bolečina, hudo žalovanje, ki je leglo na mesto, na našo zemljo. Upali smo, da se bo Furlanija temu izognila, z bolečino smo sledili kriminalnim dejanjem, ki so prevečkrat okrvavila druge kraje v državi. Vendar smo se prepričali, da moramo biti budni tudi pri nas. To nasilno dejanje pa mora pretresti vest in moralo vseh nas,« je Se poudaril mons. Battisti, ki je poudaril, da je »Furlanija, ki je po potresu pokazala poštenost, moč, pogum, ob katerih je svet osupnil in ki so jih kazali kot posnemanja vreden zgled ob podobnih tragedijah, sedaj bila vpletena v kriminalno početje, ki nas bega.« Reakcije in stabšCa so si sledila ves dan. Združenje trgovcev Confesercenti je poudarilo, da je »racket« moCno prisoten tudi na Severu, in ne samo v mestih kot na primer Milan ah Padova, temveč tudi v krajih, ki so manj sumljiva, kot Furlanija, kjer so od leta 1993 do 1997 zaradi izsiljevanja prijavili več kot 250 oseb. Po mnenju Confesercenti je bomba v Vidmu signal za ves Sever, njen državni predsednik Marco Ventusi pa je dodal, da ne zadošča, če zavračamo plačevanje tega, kar zahtevajo kriminalci, temveC jih je treba tudi prijaviti: zakon proti "racketu” ne zadošča in ga je treba takoj dopolniti. Nekateri so šli celo dlje, go-riški pokrajinski tajnik desničarskega policijskega sindikata Lisi-po (Libero sindacato di Polizia) je zahteval strožje zakone za tako hude zločine, in celo smrtno kazen. Proti smrtni kazni pa se je odločno izreklo državno predsedstvo Usp (Unione sindacale di Polizia), vendar je pristavilo, da je morda le škoda, Ce v Italiji ni predvidena najhujša kazen za take zločine. Kritični do »sistema, ki skrbi samo za lepotne operacije, ki se hlini s hinavsko dobroto, s katero nagrajuje kriminalce,« so bili pri deželnem tajništvu Sap (Sindacato autonomo di Polizia), pri katerem spominjajo, da so večkrat opozorili, da dežela, in še posebej videmska pokrajina, nista več srečni otok. Povsem drugačno, umirjeno, je bilo stališče, ki ga je kot deželni tajnik najveejega policijskega sindikata Siulp zavzel Carlo Lorito: trezno je ugotovil, da »edini način, s katerim bodo v tem izredno žalostnem trenutku počastili spomin na kolege, ki so izgubili življenje pri delu, predstavlja zavzetost sil javnega reda, in to zavzetost bodo gotovo znale pokazati pri iskanju krivcev barbarskega dogodka.« hTV A" Fc °fe °2°40. r,baBNI^ Chiattl tficola rtdOSEK "l Te»eJR COBAENO ZTsm LAšCICARNA PROSEK 160 , Tel. 040-225220^ ($) senke — ^ ar ljrn; -yui i/gSSr PROSEK 151 --------- ..-i-nr-ir"""________________________________________________________________ 1 -------~~~-p-JLlT «r plntM GRUDENM4tej*c. gradbeni * G Of /) ®^S^,na - -kjiž oe^et^ 58 p ^ . DENIS _ ^^ICMARMIŠ A c-cRN/lS 0/,ffc/ava | ^5 '»prodaja vseh vrst tm 'fšnAtN marmorja H iA1?uVT'jo MACELLERIA CARSICA Nabrežina center 144 - Tel. 040.200020 j Te/- TT benvenuti dario t i D.c. 202 km 18+9^ ' j ZGONIK Tel. 040.229141 -Fax 040.229580 BENCINSKI SER' BAR TOBAČNI 1ZDI Tel- 22521* / Q aMcr $ Ut* £‘?rt< ?™SSocoIja KU1NTOVEL134 (TS) Tel. 040.225471 Al EX - __ _______________ >h^Um linA ■ ^ poročni seznami B^0X/ r2 ■ KONTOVEL 134 (TS) U1 Grucien 62 * 9?.r471 ■ 'PAr'1 IA ffj gostilna »pod | batič N \ GOSTILNA Tabrom« L^!^=^:o4o.229178 X \ i IL/VA — ZR,BJ'MI SPECIALITETAMI '^T' »Boutigue del pešce« I KONTOVEL 97 Jj-L 040.225390 vošči vsem vesel boZič COL št. 8 (Repentabor) Tel. 040.327120 s.a.s. Kuret T. Dr=,oJBp2,mMA.TRST.T=l.WW02 vesel božič in srečno novo leto društvena GOSTILNA KONTOVEL GOSTILNA // Staltett#- najemnik G. Papucci 1 15 2 T e 1 K o n t o v e _ 040. 22516 8J 'pekarna' zslascicarnax JERJAN Tel. 040727072 Ul. deli’ Istria 16 Trst Vsem blagoslovljen božič j in .srečno novo leto/ 'MPORT,EXPORT, ZASTOPSTVA5^ EKSKU /771/A^83993 ' FaX 040-820432 Mineralne ^ Z4/.OG/ '69 ,T"Tt«1. O40.22e2^Vf£e^ 294 - 040.226889 Zllka dvorana za: ' ^Športi hotel - restavracija TRST Ul Giuliani 36 Tel. 040.764543 i M1LK0VJC f delavn,ca , rl\ GiuLan'027 |I T^T-^0 -764603 Ambroži V///a„ c r°JAN - U/ ENZo< °PCINE g! BT^ow'5ka ul. 60 jjj Te/. 040.24618 fURH‘01 1 ■ m mi im* , ' mm m IMPORT - EXPORT tl aA* /yi£Zt*R' ttAROR 1 34735 7rsf - Sca/a Se/i/erfere, 7 ^^040 327125 I ^ 040A3713" 040-4?^526- Fax040.43073 V4^ ^ -(UVZiO' v Vite**' ^0Aj/0' / nTi^ 1 s^o -na^ ter nova 1 zaprto HA Z A P R . ' 200 M od me/nego prehoda na desno EFPNETlčl 24 (TS) zlato BOLiU^£ 'TSE 5ri^< .Te\.( =2tC >ujc ^1 oTai^i OPČINE - Narodna ul-15 L ■ GRGIČ trgovina jestvin vošči vsem vesel božič Repentabor - Fernetiči 13 i^EfiSa-^0'2256 *Xk >CDž \ Stoscicama roNltTTl PAOLO ^^0avfoaui. K.g^22^ MESNICA I IMPORT - EXPORT 7|L Albin Bak PADRICE 116 Tel. 040.22618^ ----- IM— lil fe«OV/CA.,„ ,OStGto™«Mau,„ S5»»*e 0» z- a pLr GRijden 32 - test " S fr»«č Želita dram _____ P^JENJE greznic ^ ČISTILNIH NAPRA l/ ■^^■VEV ČIŠČENJE ODTOČNIH KANALOV z vODNIM PRITISKOM vzdrževanja !N Popravila ČISTILNIH NAPRa V ^ °4a2°^U^O^^,,4802 Cergol Topel in- LA C OMBUSnBULlj '' SSG / UPRAVNI SVET BAZOVICA / DELOVANJE MEPZ LIPA Alternativne rešitve zaradi obnovitvenih del v Kulturnem domu Decembra je zbor uspešno nastopil tudi v Ljubljani Zbor bo pel pri polnočnici in božični slovesni maši v domači cerkvi Upravni svet Slovenskega stalnega gledališča je prejšnji teden sprejel vrsto sklepov, vsaj o dveh najpomembnejših pa želi obvestiti tudi abonente in širšo javnost. Prvi zadeva otvoritvena dela v Kulturnem domu v Trstu, drugi pa iz njih izhajajoče ovire za reden potek gledališke sezone. Upravni svet se je seznanil s trenutnim stanjem del, katerih prva faza naj bi bila zaključena v začetku februarja, medtem ko že potekajo tudi dela druge, in odobril nekatere nujne variante načrtov, ki jih je predlagal vodja del inž. Livio Pertot zaradi znova spremenjenih zakonov o varnosti gledahških dvoran. Ta hip je mogoče predvideti, da bo oder Kulturnega doma na voljo za vaje že v začetku februarja, ni pa še povsem jasno, kdaj bo zagotovo razpoložljiva tudi dvorana. Zato sta bila nadaljnji program sezone in skrb za gledalce v središču poročila umetniškega vodje Marka Sosiča, ki je upravnemu svetu predlagal alternativne rešitve bodisi v zvezi z dvoranami bodisi z repertoarjem. Tako je bila odobrena prekinitev študija Bassettijevib enodejank in režiji Vladimira Jurca zaupana na novo sprejeta Ayckboumova komedija Polovične resnice, ki naj bi doživela premiero že januarja na odru gledališča La Contrada. Sprejet je bil tudi predloženi plan drugih rezervnih dvoran z dvema premie-roma v Gorici. Uprava SSG vsekakor upa, da bodo poslej dela stekla hitreje in da bo stanje v drugi polovici februarja bistveno ugodnejše. To pa, žal, ni odvisno samo od obrtnikov, ampak predvsem od zunanjih dobaviteljev. V sklopu nastopov, ki so znatno razgibali dejavnost MePZ Lipa iz Bazovice v novembru in decembru, je bilo posebno uspešno gostovanje zbora v Ljubljani 20. decembra. Koncert se je odvijal v sugestivni in akustični cerkvi na Ježici. Na prošnjo tamkajšnjega župnika Petra Zakrajška je zbor zapel najprej med obredom del VrabCeve Slovenske maše, nato pa je pred oltarjem izvajal liturgične skladbe od renesanse do današnjih dni. Sledile so si Resonet in laudibus J. Gallusa, Bachov koral Des heiVgen geites rei-che Gnad, Tebe poem skladatelja Bortnjanskega, Ore ti tri krejaue Pavleta Merkuja, Črnski duhovni Amen in Whi-sper! za moško sestavo. V zaključnem delu je v predprazničnem vzdušju izzvenela v posebno ubranih in zlitih harmonijah pesem A. Vodopivca Otrok v božični noči. Božični Cas je zbor napovedal s pesmima Slava Bogu na višavah iz Kramarjeve zbirke in Bila je noC U. Vrabca. Župnijska skupnost z Ježice je nagradila ubrano izvajanje s toplimi aplavzi in skupna voščila so izzvenela v zaključni pesmi Sveta noC. Ob izhodu iz cerkve se je ponudila prava zimska idila, saj je medtem okolico pokrila bela odeja. Posebno lepo je bilo opazovati mirni ples snežink, ki ga na Krasu ne poznamo, saj ga vedno spremlja burja. Vsekakor to ni bil zadnji nastop MePZ Lipa v tem letu. Zbor bo namreč v bazovski cerkvi pel pri polnočnici in slovesni maši za božic ter 27. t.m. sodeloval pri božičnici. Ob tej priložnosti se bo zvrstilo kat pet zborov, ki delujejo v bazovski župniji in skupno bodo oblikovali prireditev »Božic skozi Cas«. (rica) VEJNA / 27. DECEMBRA »ROMARSKA« MAŠA Pobuda Odbora za mladinsko pastoralo Gre za še eno etapo na romanju zaupanja in sprave - Mašo bo daroval škof Pirih Evropsko novoletno taizejsko srečanje, še ena etapa na romanju zaupanja in sprave, bo letos v Milanu od 28. decembra do 1. januarja 1999. Na poti v Milan se bodo vsi romarji iz Slovenije in iz zamejstva srečali pri sveti maši v nedeljo, 27. decembra, opolnoči. Sveto mašo bo daroval koprski škof msgr. Metod Pirih ob prisotnosti tržaškega škofa msgr. Evgena Ravignanija in približno dvatisoC mladih. Mašo pri- pravljajo mladi iz Odbora za mladinsko pastoralo, skavti (SZSO), elani Slovenskega kulturnega kluba in MOSP-a. Dogodek na Vejni je pomemben za povezovanje mladih zamejcev z mladimi iz vseh treh slovenskih škofij v enotnem kulturnem prostoru, so menili elani Odbora za mladinsko pastoralo. Masa na Vejni bo priložnost za izmenjavo izkušenj: od romarjev bodo mladi prejeli pričevanje o veri in zaupanju, mladi zamejci pa imajo priložnost, da jih tako veliko število mladih iz Slovenije spozna. O »Romanju zaupanja in sprave v Milanu« dobite informacije na internet naslovu www.taize.fr; potovanje slovenskih romarjev organizira društvo S KAM (Skupnost katoliške mladine) iz Ljubljane, tel. 00386-61 -1263071. Za dodatne informacije pa lahko pokličete pa na tel. št. 040 228307 (Aleš Petaros). Na Stefanovo tradicionalni koncert proseške godbe Godbeno društvo Prosek bo v soboto, 26. t. m., ob 17. uri imelo v Kulturnem domu na Proseku tradicionalni božični koncert, ki bo letos že dvajseti po vrsti. S to tradicijo so proseški godbeniki zaceli leta 1979 in od takrat dalje se vsako leto na Stefanovo predstavijo svojim zvestim poslušalcem vedno z novim spo-redom.Letos je ansambel, ki trenutno šteje 50 godbenikov, pod veščo roko dirigenta Aljoše Starca naštudiral program, ki obsega različne stile svetovne glasbe od polke vse do disco mušic tako, da bo bogat izbor trinajstih skladb, ki so na sporedu, gotovo zadovoljil poslušalce. Na koncertu bo kot gost sodelovala tudi skupina Karst Rockers, ki jo sestavljajo mladi glasbeniki. Pokroviteljstvo večera je kot lansko leto prevzel zahodnokraški rajonski sosvet, ki je Se enkrat pokazal veliko razumevanje in s tem dal lepo priznanje godbenikom za njihovo delo in trud. (b.r.) »Naš Kras« išče par za Kraško ohcet 1999 Zadruga naš Kras obvešča, da bo 19.Kraška ohcet v nedeljo, 29.avgusta 1999. Par, ki bi si želel poročiti na ohceti, naj se najkasneje do 10. januar ja 1999 javi v uradu turistične agencije Aurora v Ul.Milano 20 ali telefonira na številko 040-639000. Voseila slovenskih društev in organizacij KRD DOM BRISCIKI vošči vsem članom in organizacijam vsesel božič in srečno novo leto 1999 PD SLOVENEC vošči vaščanom, članom in vsem kulturnim delavcem vesel Božič in srečno 1999 KMEČKA ZVEZA vošči vesel Božič in uspeha polno novo leto članom in prijateljem KD SLAVKO ŠKAMPERLE vošči vsem svojim članom in prijateljem vesele praznike in srečno v letu 1999 SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO AfA teli prijeten Božič, ter zdravja in sreče v novem letu svojim dobrotnikom, prijateljem in znancem SD BREG vošči vsem športnikom vesel božič in obilo uspeha v novem letu GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA vošči vesel božič in srečno 1999 elanom, simpatizerjem in vsem tistim, ki so v teku leta na katerikoli način pripomogli k delovanju društva Vsem svojim članom in prijateljem želi vesel božič in srečno novo leto DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU KULTURNO DRUŠTVO RDEČA ZVEZDA vošči vsem članom in prijateljem vesel Božič in srečno novo leto SKD FRANCE PREŠEREN vošči vsem vesel Božič in srečno ter uspehov polno novo leto 1999 Vesele božične praznike ter srečno in uspešno novo leto 1999 vsem članom in prijateljem SK Devin SK BUDINA Opčine vošči svojim članom in tekmovalcem ter vsem športnikom vesel Božič in srečno novo leto SD PRIMOREC vošči vsem članom in športnikom vesel božič in obilo uspehov v novem letu 1999 Vesel Božič in Novo leto, polno človeške sreče in kulturnih dosežkov članom, vaščanom in vsem prijateljem voščijo odborniki SKD VALENTIN VODNIK pevci in pevke moškega zbora in dekliške skupine Valentin Vodnik - Dolina * gradbeni material CELESTINO DANIELI Opčine - Narodna UL77- C , 3 generacije optikov ' Vam želijo vesele praznike I frizerski salon auid ucid :^rzaav^vrtČmo.ornežag'e sesalci za list,e ^ ' K OPČINE. ■ ■ -i Proseško ul. 7 Tel./faks 040.212397 ''Š&Z - parfumerija BK2 market PRALNIH PRAŠKOV RFZlNin KOMAR sne OPČINE ' sesa ^vA-®7oč"'''^_ -fei 040.213969 71 - Tel. 040.211121 ■ ovCX^' !t2^Sa Ul.S.Pellegrino27 ^^laf^VALK^i K'no»te«»Zi-| fantasv p^*1 -t a ... ey&ss? SSIURosava rero^ez^rJZZlZTZ« ^ * * S MIKO01 JIHt kol j ^ocUeta (92° VNe- Hrarna Zlatarna JEO* Trst - Čampo S. Giacomo 3 -' STARN4 S milo mindli •S^Oz edmaŽos« ©j Simami". «==="» ploščice sanitarije e,edK"'" L Tel 040.4200711 TRST-ttBdS»2 Te,.040411» Narodna ul. 160 OPČINE Tel. 040.213193 :S „ ' # edilma RAZSVETLJAVA IN RAZNOVRSTNA DARILA TRST - Trg Goldoni 8 Tel. 040.636600 rečna 1999 N distributer RIU E UMA TIKE v/ V- Afe COftfOt p- Cellinl 2 34132 TRST VeleLfeu0160 ^^S60059Of,,UM' 'eXport zaprto ob sredah AG- Fmobili EOIM03 JI. G. di Vittorio 12-12/1 [J TRST, tel. 040.813301 ll VrVL'031 Idoardo 'trst d™ ^0S0sm s„c Jl -^£-^6 (Verdijev spomemk) Tel, 040 s.a.s. d Opčine ■ ^ „ BVO H ;°jEz/^ ? eQ^c0 ____^ / /_< ~čnixtr) Uvoz.,? ^■r/- AGROPROlzvon MESP 7a /NopnitpDov ■^«*xlrRMADj 'telijo pršuta Ml riindri W^š9sm m * # ^j^lkovMIP., TRST, ul. Molino a Vento 70/b - tel. 040/773855 jF| 4*t P l-SEVAVCe^ 1 v5Em oGLAAnSvUito V uABejlEvE eožicut j LEVIMO VE5EVk 5R£CN0 Drush ** * GODBENO DRUŠTVO PROSEK ZAHODNOKRAŠKI RAJONSKI SOSVET --*--- vabita na tradicionalni BOŽIČNI KONCERT v soboto, 26. decembra, ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku Sodeluje ansambel KARS ROCKERS KINO KUSTURICA BY NIGHT ob 23.45 vkinu ARISTON-Trst pet. 2512: Ti ricordi di Dolly Bell? sob. 26(12: II tempo del gitani pet. 1/1/99/: Arizona Dream sob. 2/1: Underground tor. 5/1: Gatto nero, gatto bianco zadnji datum: 6/2: Papa e in viaggio d'affari ARISTON - 15.00, 16.45, 18.30, 20.15 »II principe d’Egitto«, risani film, prod. Števen Spielberg. Jutri: 23.45 »Ti ricordi di Dolly Bell?«, r. Emir Kusturica. EXCELSIOR - 16.05, 18.10, 20.10 »II mio We-st«, r. G. Veronesi, i. Leonardo Pieraccioni, Harvey Keitel, David Bowie. EXCELSIOR AZZUR-RA - 15.00, 16.20, 17.40, 19.05, 20.35 »La gabbia-nella e il gatto«, risani film. AMBASCIATORI -15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Mulan«, risani film, prod. Walt Disney. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Gosi e la vita«, i. Aldo, Gio-vanni in Giacomo. NAZIONALE 2-15.15, 17.40, 20.00, 22.20 »La maschera di Zorro«, r. Martin Campbell, i. Antonio Banderas. NAZIONALE 3-15.10, 16.25, 17.45, 19.05, 20.30, 22.15 »La gabbianella e il gatto«, risani film. NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 Cele-brity«, r. Woody Allen, i. Leonardo di Caprio, Me-lanie Griffith. MIGNON 16.00. 18.00, 20.00, 22.00 »Gosi e la vita«, i. Aldo, Giovanni in Giacomo. CAPITOL - 14.45, 17.50, 19.55 »C'6 posta per te«, i. Tom Hanks, Meg Ryan. ALCIONE - Danes zaprto. Jutri 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Al di la dei sogni«, i. Robin VVilliams. 23 OBVESTILA KK ADRIA, Zadruga Lonjer-Katinara in SKD Lonjer-Katinara, vabijo elane in prijatelje na družabno srečanje, ki bo v torek, 29. t. m., v društvenih prostorih v Lonjerju ob 20. uri z namenom da se poslovimo od letošnje sezone in nazdravimo prihajajočemu letu 1999. SVECENISKO BRATSTVO SV. PIA X., ki ga je ustanovil Msgr. Lefebvre, v Ul. S. Nicolo 27/A, obvešča, da bo jutri, 25. decembra ob 18. uri tradicionalna sv. maša v latinščini. Rožni venec in spoved tudi v slovenskem jeziku, pol ure pred maso. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE vabi na tradicionalno prednovoletno družabnost v ponedeljek, 28. decembra ob 18.30 v Ul. Tarabocchia 3. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -KROŽEK KRAS vabi cla- STEVEN SPIELBERG predstavlja kolossal-cartoon o mitičnih svetopisemskih junakih 9> draguljarna Trst • Ul. Battisti, 2 Tel. 040-7606012 Dray«/ji Zancan SKD FRANCE PRESERJEM vabi v soboto, 26. decembra na Ob 14.30 LuCanje na Gorici Ob 17.00 Kulturni program v gledališču F. Prešeren Nastopajo: Tamburaski ansambel SKD F. Prešeren in dramska skupina SKD Tabor z veseloigro /. Artača »Rusa riga Crjez uograde«, Rezija I. Malalan V fojerju razstava ročnih del--------------------- ne in impatizerje na praznično srečanje v torek, 29. decembra ob 20. uri v gostilni Dolores in Fabio v Prečniku. ODBOR ZA LOČENO UPRAVLJANJE JUSAR-SKEGA PREMOŽENJA PROSEK vabi vse domače organizacije, društva in vaščane na sestanek, v torek, 29. decembra 1998, ob 20. uri, v Kulturnem domu na Proseku. Na sestanku bo odbor podal obračun opravljenega dela ter poročal o pobudah in načrtih, ki jih ima v programu. Vabljeni! GOS FRANA VENTURINIJA, MLADINSKI DOM BOLJUNEC in SKD F. PREŠEREN, PD SLOVENEC, KD KRASNO POLJE in KD J. RAPOTEC obveščajo, da se bodo za »tepeznico« otroci zbrali v ponedeljek, 28. decembra ob 14. uri v Borštu pri cerkvi, na GroCani na plani in v Prebenegu pri lipi. Za »zivitorej« pa bo sestanek za otroke v ponedeljek, 28. decembra ob 11. uri v Mladinskem domu v Boljuncu. ZVEZA VOJNIH INVALIDOV, ZDRUŽENJE AKTIVISTOV OSVOBODILNEGA GIBANJA, DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV, PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU s sodelovanjem KROŽKA KRUT prirejajo tradicionalno NOVOLETNO DRUŽABNOST, v torek, 29. decembra 1998 ob 17. uri v gostinski šoli v Izoli - Restavracija Riviera. Vstop z vabili, ki so na razpolago na sedežu KRUT-a, Ul. Cicerone 8. Prevoz z avtobusom. SOMPD VESELA POMLAD vabi na ogled razstave, ki v sliki in besedi prikazuje dvajsetletno pevsko pot mladih pevcev. Razstava bo odprta do torka, 29. decembra, s sledečim urnikom: od torkih ■ BARI 3 25 49 38 10 CAGLIARI 51 90 88 56 79 FIRENCE 14 40 15 26 35 GENOVA 6 71 3 75 54 MILANO 79. 84 23 4 50 NEAPELJ 26 87 80 24 31 PALERMO 9 44 58 64 19 RIM 47 28 76 86 67 TURIN 42 18 15 77 74 BENETKE 81 51 40 31 62 Nagradni sklad Dva dobitnika s 6 točk. - Jackpot Edini dobitnik s 5+1 - Jackpot 104 dobitnikov s 5 točkami 10.107 dobitnikov s 4 točkami 360.636 dobitnikov s 3 točkami 36.297.401.470-lir 22.107.142.300-lir 7.529.480.300-lir 69.802.700-lir 718.200-lir 20.100-lir Kam Po bencin Jutri bodo na Tržaškem obratovale naslednje Črpalke: AGIP Milje - Trg Caduti per la li-berta Largo Piave Drevored Čampi Elisi 59 Largo Sonnino 10 Trg Sansovino 6 Sesljan - drž.c. 14 SHELL Rotonda del Boschetto Ul. Baiamonti 1 Istrska ulica 212 ESSO Largo Roiano 3/5 Opčine - cesta 202' (križišče) Ul. Giulia 2 (pri ljudskem vrtu) IP Riva O. Avgusta 2 Trg Liberta 3 ERG Ul. Piccardi 46 API Ul. F. Severo 2/5 Ul. Baiamonti 48 TAMOIL Ul. F. Severo 2/3 Nabrežje N. Sauro 6/1 Miramarski drevored 233/1 NOČNE ČRPALKE (self Service) TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 NA AVTOCESTAH (odprte 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) Kam po bencin V soboto, 26. decembra bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Ul. Revoltclla (vogal Ul. d’Angeli) Nabrežje O. Avgusta Istrska ul. (nasproti pokopališča) Ul. Carducci 4 Ul. Molino a Vento 158 Ul. A. Valerio 1 (univerza) Ul. F. Severo 2/4 TAMOIL Ul. Giulia 2 (pri ljudskem vrtu) Drevored D’Annunzio 73 Riva T. Gulli 8 SHELL Drevored Čampi Elisi 1/1 Miramarski drev. 37 Q8 Sesljan - drž. c. 202 (km 27) ESSO Trg Liberta 10/1 Milje - Ul. Battisti 6 Sesljan - drž. c. 14 IP Ul. F. Severo 2/8 Drev. D’Annunzio 38/A Ul. Baiamonti 2 Miramarski drev. 213 API Passeggio S. Andrea NOČNE ČRPALKE (self Service) TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 NA AVTOCESTAH (odprte 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) SDG2 ©IbvešCsita cenjene člane in stranke, da bodo danes popoldne uradi zaprti SKD PRIMORSKO vošči svojim članom, pevskim in godbenim skupinam ter vsem kulturnim in športnim društvom vesele praznike in srečno novo leto in petkih, od 18. do 20.30 in ob nedeljah, od 10. do 12. ure. BOLJUNCANI, v Četrtek, 31. decembra vas bodo v popoldanskih urah obiskali osnovnošolci in vam voščili vso srečo s tradicionalnim »Zivitorej«. ODSEK ZA ZGODOVINO pri NSK bo zaprt do 31. decembra. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju s FOTO TRST 80 in s Fundacijo Lucchetta, Ota, D'Angelo, Hrovatin vabi na ogled razstave SASA OTA - fotografski opus v prostorih Zadružne kraške banke na Opčinah. Fotografije bodo na vpogled do 30. decembra s sledečim urnikom: delavniki od 16. do 19.30; sobote, nedelje, prazniki od 10. do 12.30. Vabljeni! DEKLIŠKI ZBOR VESNA prireja v sredo, 6. januarja 1999 tradicionalno koledovanje. Zbirališče ob 11. uri pred cerkvijo. Sodeluje tudi otroški zbor Vesna OTROCI IZ TREBEN-SKEGA VRTCA in PRVOŠOLCI GOS P. TOMAŽIČA vabimo vse starše, vaSCane in prijatelje na ogled jaslic, ki smo jih pripravili v vaški cerkvi. Urnik: vsak dan od 9. do 17. ure do vključno 6. januarja 1999. V TRGOVSKEM CENTRU IL GIULIA je na ogled fotografska razstava elanov šestih fotokrozkov s Tržaškega v sklopu vsedržavne zveze FIAF. Sodeluje Foto Trst ’80. MAJENCA DOLINA v sodelovanju s SD BREG prireja smučarska izleta v Mokrine (Pramollo) 17. in 24. januarja ’99. Odhod ob 6. uri iz Sance. Vpisovanje v trgovini pri Martini Mauri. Za informacije tel. 0338-5032176. UCENCI 4. IN 5. RAZREDA COS PINKO TOMAŽIČ v Trebčah pripravljamo raziskavo o mlekaricah na Krasu. Zbiramo pričevanja, spomine, fotografije in predmete. Vse, ki bi nam radi pomagali, prosimo, naj tel. na st. 040-214300 ali naj se javijo na solo v Trebčah št. 33, od 8.15 do 15. ure. KD SLAVKO ŠKAMPERLE organizira v ja- Anuška 'velika izbira daril osem/ oa^iema/ce/zi voščimo- ome/o fi/nz/uAo Nabrežina 149 tel. 040-200082 nuarju teCaj latinsko-ame-riških plesov, pod vodstvom koreografa Uroša An-dica. Za informacije in vpisovanja poklicati na tel. st 040-213153 (ob večernih urah - Tatjana). S ŠOLSKE VESTI DTTZG ŽIGE ZOISA obvešCa, da bo tajništvo zaprto v dneh 31. 12. 1998 in 2. 1. 1999. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE bo ob priliki božičnih in novoletnih praznikov zaprt od 24. decembra 1998 do vključno 6. januarja 1999. E3 ČESTITKE Dragi MARIJI KO-BAL, ki slavi prav na Božic svoj rojstni dan želim s svojo družino vse dobro, predvsem zdravja prijateljica Neva LukeS. Vaje in vaje, seje in seje, pripeljale so ga do okrogle meje! Naj poje in naj seje Se drugih 40 in vec let, to je želja njegovih treh deklet. Hip hop hura, nas SEBASTJAN rojstni dan ima. Vse najboljše, obilo zdravja, sreče in veselja mu želi nona, nono, stric in vsi, ki ga imajo radi. MALI OGLASI tel. 040 7786333 RIBOGOJNICA GLINŠČICA v Boljuncu je odprta ^§5rlpx danes, 24. t.m. od 8. do 13. ure tel. 040.228297 imamo tudi prvič škotski losos MALE PSIČKE matere Golden retriver podarimo ljubiteljem živali. Tel. 040-201329 ali 0335-6835456. SEAT MARBELLA ’90, z opravljenim tehničnim pregledom, novimi gumami, novimi zavorami ter neoporečno karoserijo, prodam za 2.000.000 lir. Tel. št. 040-314590 ob urah obedov. TEKMOVALNE SMUČI Elan, za veleslalom, nove, se pakirane, 203 cm prodam za 400.000 lir. Tel. na št. 040-314590 ob urah obedov. UGODNO PRODAM malo rabljene smučarske Čevlje St. 33-35 in 35-36 ter 150 cm visoke smučke. Tel. 040-281242 (v večernih urah). PRODAM dvostanovanjsko hišo z vrtom. Tel. 040-231255. ISCEM v najem vinsko klet, približno 300-400 kv.m v Brdih ali okolici Tel. 0360-956540 PRODAM v okolici Milj dvonadstropno samostojno hišo, 180 kv.m z garažo in 1000 kv.m ograjenega zemljišča. Tel. 040-272577, ob uri obedov. AGRITURIZEM ima Ostrouška, Zagradec 1. Ob Četrtkih zaprto. OSMICO sta odprla Pierina in VValter Mokor v LakotišCu št. 398. OSMICA pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi na pokušnjo odprtih in stekleničenih vin. OSMICO sta odprla Marcelo in Ervin Doljak v Samatorci, št. 22. OSMICO sta odprla Cvetka in Mirko Briscak v BriSCah. OSMICO ima Mavrica v Medje vasi St. 10. PRI BIBCU v Križu je odprto ob četrtkih, petkih in sobotah. Tel. St. 220722. PRISPEVKI V spomin na Terezo in Jožefa Mavca daruje družina 300.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Ob 1. obletnici smrti dragga brata TorCija in v spomin na brata Francija darujeta Ivan in Vojka Ukmar 50.000 lir za FC Primorje. Ob 1. obletnici smrti ljubega moža in očeta Viktorja Umarija darujeta žena Mara in sin Peter z družino 100.000 lir za FC Primorje. V spomin na Jureta Cancianija darujejo tovarišice in tovariši Krožka 1. maj 2.750.000 lir za Stranko komunistične prenove - Trst. V spomin na brate Cer-nefve darujeta Kristina in Majda 50.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB. V spomin na brate Pe-pija, Marijo, Ferdinanda in Ninija Tenceja darujeta Mirna in hčerka Iva 13.000 sit za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB. Ob 90. rojstnem dnevu pokojnega očeta Ljubota Križmancica darujeta družini KrizmanCiC in Micali 50.000 lir za PZ Lipa in 50.000 lir za cerkev sv. Marije Magdalene v Bazovici. Ob obletnici smrti moža Marjana daruje Cvetka Medvešček 50.000 lir za Zvezo vojnih invalidov in 50.000 lir za Primorski dnevnik. V spomin na drage pokojne darujeta Irma ih Stojan Udovič 100.000 lir za SKD Barkovlje. V spomin na Maria Verse darujeta Albina in Rossana VerSa 50.000 lir za Zvezo vojnih invalidov. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 040 7786300) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 040 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure. t Nenadoma nas je zapustila ljubljena žena, mama in nona Vida Legiša Žalostno vest sporočajo mož Veno, hčeri Lia in Gracija z Dariom in Massimom ter sestra Mira Vedno boš v naših srcih, tvoja Nika in Jaro Pogreb bo v ponedeljek, 28. decembra ob 11.30 iz mrtvašnice v Tržiču v mavhinjsko cerkev. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Vižovlje, Sv. Ivan, 24. decembra 1998 Ob izgubi drage mame izreka globoko sožalje Lii in Graciji Športno društvo Sokol MA- A' :# UL. TRIVIGIANO 15 STANDREZ ^0481121366 IsiMEKt, DJETJE CALCESTRU: ORT SIMEK s.r.l SIM.EK s,p,a /lontesanto 107 GRADBENO PODJETJE IMPORT EXPORT ASFALTNE IN BETONSKE ___________ _ MEŠANICE CALCESTRUZZI maTERIA?' SIMEK s.r.l. MATERIAL E f TISKARNA, KNJIGOVEZNICA ™ rn. M FOTOSTAVEK, offset_________________ 1 jd Ul. A. Gregorčič 18 M ^ Gorica (Standrež) | Te/. (0481) GUNCA^ofSSS ^ jS«'V7Wi ^ aUCE H««, te-A,2„^T- mog^i £»«1)535288 S T0rb^ne|^. pot0 e- G0^A-PASrEt23 ,ter,'a ■T^ ' 048'/33790 GORICA - ul. Montesanto 107 Tel. (0481) 33642 Telefax (0481) 32949 Telex 461213 SIMEK I TBK............. Naprave: GRADIŠČE OB SOČI ul. Palmanova 35 Tel. (0481) 93186 OGLASE ZBRAL IN PRIPRAVIL ;tros$stew ButkovK Dari i ul. Venezian u; 34070 Soi^odnje o() Soči (GO) [ Tel. 0481882118 - Faks 0481882957 - Mof)i 0335 6660812 kttp://}vrvw.tmedia.it/electrosystem AVTOMOBILSKA OPREMA DA vin _ _ IMPRX I/ IVOVIH PROSTORIH r Giustiniani 56 Tel. 0481/539556 - Faks 0481/537996 OPREMA ZA AVTOMEHANIŠTVO, AVTOKLEPARSTVO VULKANIZERSTVO, PROTINEZGODNA OPREMA artikli za HOBI in PROSTI ČAS “1 GORICA (Tel.0481/536602) AU n turizem Aldo Kovač 'Tgv . samo , 5 X domač Pridelek iubunalE GORICA mž^sa in Fct/i 9'Jel-535019 GRADBENO PODJETJE » DEVETAK „, | IZTOK & ISABELLA s.n.cT Orevored 24. maja 14/A Tel. (0481) 535755 1» *] EilSS! A^ova in rabljena opremaVedTona zalogi. GOBICA, TRAVNIK 10 TEL. 0481 - 531814 Studio d'arte fotografica Giuseppe Assirelli GORICA, ul. Ascoli 2 - Tel. 0481/531929 Za razvijanje filmov pri nas dobite 2 filma Kodak 24 p. za 10.000 lir POSEBNE PONUDBE NA FILMIH FUJIFILM, AGFA itd. 1’Agraria Sergij Zavadlav semena, sadike in vsi Pripomočki za vrtnarstvo s krma in oprema za domače Živali .gorica. GlicaTrveste 18 TvA. ^20898 & DOBERDOB e ‘•‘•Cfloor,, PINTAR DANICA * * JTTp * W a: BERLINA IN WAGO N ŽE ZA 1 4.6 4 0.0 0 0 * FELICIA MODEL kW CV LIR V .000* 1.3 LX 40 54 14.640 1.3 GLX 50 68 16.400 1.6 GLX 55 75 18.590 1.9D LX 47 64 18.460 1.90 GLX 47 64 19.540 Grupa Volksvvagen FELICIA WAGON MODEL kW CV LIR V .000* 1.3 LX 40 54 17.410 1.3 GLX 50 68 18.840 1.6 GLX 55 75 21.020 1.90 LX 47 64 20.540 1.90 GLX 47 64 21.970 * Cene ključi v roke (brez davka APIET) Ponudba v sodelovanju z zastopniki Skoda. FINGERMA finansira vašo Skodo-www.autogerma.it/skoda fl 871754321 Oglejte si jih in preizkusite jih pri vašemu zastopniku Skoda. SACCHETTI LUCIANO AUTOMOBILl Gorica: ul. L. Isonzo Argentina 9/11, Tel. 0481/533771 POKRAJINA / REORGANIZACIJA ŠOLSKE MRE2E Zaključeno delo konference o šoli Mrežo slovenskih (obveznih) šol ostone nespremenjeno - Dvo polo zo višje srednje Pokrajinska konferenca, ki je skoraj dva meseca razpravljala o načrtu preureditve šolske mreže na Goriškem, je včeraj končala zelo zahtevno nalogo. Soglasno je bil odobren naCrt preureditve na področju višjih srednjih šol, mišljene so pri tem srednje šole z italijanskim učnim jezikom, ki na Goriškem (v Gorici, Tržiču in Gradišču) predvideva osem polov: štiri v Gorici, tri v Tržiču in poseben pol v Gradišču (kmetisjka srednja Sola, ki naj bi v prihodnjih letih, tudi z razvojem nastajajočega visokošolskega tečaja za vinogradništvo in vinarstvo v Krminu, pridobila na pomenu). Za višje srednje šole s slovenskim uCnim jezikom se predvidevata dva pola (namesto dose- danjih treh) in sicer s klasično usmeritvijo ( klasični licej in pedagoški licej) ter poklicno-tehniCno usmeritvijo (drugi trije zavodi). Ze pred Časom je konferenca odobrila tudi preureditev mreže na področju obvezne šole, ki v vsej pokrajini predvideva 16 upravnih enot. Zaradi neusklajenih stališč glede upravnega preoblikovanja mreže obveznih Sol s slovenskim učnim jezikom, glede tega vprašanja ni bila sprejeta nobena konkretna odločitev in ostaja stanje nespremenjeno. Konferenca namreč nima neposredne pristojnosti, saj zakon prav za manjšinjske Sole predvideva izjemo. Odločitev je torej prepuščena predstavnikom šolskih ustanov, oziroma manjšinjskih institucij. To vprašanje, prav zaradi neusklajenih stališč (ni bilo enotnih pogledov niti s strani upraviteljev treh občin) naj bi skušali razrešiti v prihodnje na specifičnem simpoziju. To je posebej navedeno v dokumentu, ki je bil izglasovan na včerajšnjem plenarnem zasedanju konference. Zaključke je na krajšem srečanju z novinarji posredoval predsednik Pokrajine Brandolin ter ob tem poudaril resen in zavzet pristop vseh, ki so pri razreševanju tega zapletenega vprašanja sodelovali. Komisija je sicer opravila glavno nalogo, vendar pa bo v prihodnjem in naslednjem letu zelo skrbno spremljala izvajanje načrta. BOŽIČ / V PONEDELJEK V CERKVI NA TRAVNIKU Lep koncert slovenskih božičnih pesmi Nocoj prenos po deželnem TV omrežju V cerkvi sv. Ignacija na Travniku je bil v ponedeljek kvaliteten zborovski koncert božičnih pesmi z naslovom Noč božična, sveta noC. Koncert je v celoti posnela ekipa slovenskega televizijskega programa deželnega sedeža RAI, ki je koncert tudi priredila, v sodelovanju z Združenjem cerkvenih pevskih zborov iz Gorice. Nastopili so štirje pevski zbori, dva s Tržaškega in dva z Goriškega: Mešani pevski zbor F. B. Sedej iz Steverjana, ki ga vodi Bogdan Kralj, Zenski komorni zbor Glasbene matice iz Trsta, ki ga vodi Tamara Stanese, Mešani pevski zbor Hrast z Doberdoba, ki ga vodi Hila-rij Lavrenčič, in pevski zbor Jacobus Gallus, ki deluje v okviru Glasbene matice iz Trsta in ga vodi Janko Ban. Program je obsegal v glavnem pesmi slovenskih skladateljev (Ubalda Vrabca, Pavleta Merkuja, Ivana Grbca, Zorka Kareja in drugih). Pevski nastopi so se prepletali z recitacijami. Koncert bo slovenska deželna televizija predvajala nocoj, na božični večer, (foto Bumbaca). V TOVORNJAKU 18 BEGUNCEV V priporu vodnika Vse ilegalce so že vrnili v Slovenijo Policijski organi so včeraj dopoldne na mejnem prehodu pri Rdeči hisi-Rožni dolini vrnili v Slovenijo 28 ilegalnih priseljencev. Prestregli so jih v raznih krajih na Goriškem v treh ločenih akcijah. Kar osemnajst (od tega 13 državljanov ZRJ, 3 državljane Sierra Leone, 1 državljana Liberije) so jih našli na tovornjaku novogoriške registracije GO 28-22 D, ki so ga v torek zveCer ustavili na Majnicah, po daljšem zasledovanju. V tej akciji so priprli tudi vodnika, 25-letnega V.B. in 28-letnega J.J. oba iz Postojne, ki bosta praznike preživela na toplem in varnem. Pri enem od dveh so našli tudi nož. Orožje so zasegli in prijavo dopolnili še s kaznivim dejanjem posesti orožja. Po sicer neuradnih vesteh sta Postojnčana pomagala ilegalcem preko meje na območju Mirna, oziroma JapnišCa. Tovornjak z živim tovorom naj bi pripeljal prav iz neke stranske poti, ki vodi, vzporedno z Vipavo, proti državni meji in kjer je prehod meje razmeroma lahek, saj gre za staro cesto, ki je nekdaj povezovala Gabrje in Miren. Z ozirom, da gre za dokaj pestro druščino ilegalcev, ni izključena možnost, da sta PostonjCana sodelovala s kako dobro organizirano mednarodno združbo, ki se ukvarja prav s prevažanjem ilegalcev. Tako tolpo so pred dnevi razkrili v Trstu. Na območju Dola, v bližini tamkajšnje gostilne, so policisti ustavili tri jugoslovanske državljane, ki so ilegalno prestopili državno mejo. Na območju Gorice pa so prav tako ustavili štiri državljane ZRJ. Eden od skupine je imel pri sebi madžarski potni list, ki pa je bil ponarejen. Listino so policisti zasegli proti imetniku pa napisali prijavo. DOBERDOB /V SOBOTO NOVICE Tradicionalni božični koncert godbe ”Kra$” Nastopilo tudi ženski zbor in solistko Godba na pihala Kras je v soboto zvečer v župnijski dvorani v Doberdobu pripravila raznolik in pester praznični program. Na koncert so se godbeniki skrbno pripravili pod vodstvom mladega dirigenta Igorja Perica. Godba je izvedla venček slovenskih narodnih, božične pesmi a tudi druge aktualnejše skladbe, kot npr. glasbo iz filma »Dance with Wolves«(»Balla coi lupi«) in izbor pesmi slavnega ansambla »The Eagles«. Napovedovala je Tamara FrandoliC. V sklopu koncerta, smo lahko prisluhnili tudi dvema pevskima nastopoma; za enega je poskrbel ženski pevski zbor Jezero po vodstvom Daria Bertinazzija. Ob spremljavi godbe pa smo lahko prisluhnili Čudovitemu petju Andrejke Možine, ki je zapela pesem iz filma Titanic »My heart will go on«, ki jo v izvirniku izvaja Celine Dion. Tudi ce še ne nastopajo z godbo so tudi najmlajši gojenci godbe na pihala doživeli presenečenje: obiskal jih je namreč dedek mraz in jim poklonil majhno darilce. Vse druge pa je obdaril z... dobro voljo. V drugem delu programa je godba zaigrala zelo razgibano skladbo, ki vsebuje 32 odlomkov svetovnih uspešnic, skladbo z odlomki filmske glasbe En-nia Morriconeja, Kalinko ter venCek polk Alpskega kvinteta. V imenu občinske uprave je poslušalce pozdravil podžupan Viljem Gergolet, imenu Zadružne kraške banke pa predsednica upravnega sveta Severina Peric. finančna straža zasegla odlagališči odpadkov v Gorici in na Malnišču Finančna straža je zasegla dve nedovoljeni odlagališči odpadkov. Gre za odlagališče na MalnišCu v občini Sovodnje in za odlagališče v Gorici. Tako izhaka iz daljšega tiskovnega sporočila. V prvem odlagališču je naloženih okrog 10 tisoč kubičnih metrov odpadkov, v drugem okrog 6.200 kubičnih metrov. Poročilo navaja, da gre domnevno za odpadke, ki so jih vozili iz krajev izven naše dežele. Poročilo navaja tudi, da je preiskava, ki jo vodi dr. Finazzer Flori še v teku. Ugotoviti je namreč treba specifične kazenske odgovornosti, ugotoviti izvor odpadkov, ugotoviti podjetja, ki so proizvedla odpadke, ugotoviti morebitne druge kršitve tudi kar zadeva področje davčnih in upravnih predpisov. Gre za znano zadevo nedovoljenega skladiščenja - odlaganja industrijskih odpadkov, ki je prišla na dan že junija lanskega leta. Podaljšan rok glede prijav prisotnosti azbesta Županstvo obvešča, da je bil prvotno določen rok za zbiranje, oziroma sporočanje podatkov o prisotnosti azbesta v proizvodnih in drugih obratih, šolah, delavnicah in objektih, ki so odprti splošni uporabi, podaljšan do 31. januarja. Županstvo je že pred Časom poskrbelo za izdajo in porazdelitev posebnih popisnih pol, ki jih je treba vrniti do zgoraj omenjenega roka. Popis je obvezen za javne ustanove in urade, delavnice, tovarne, gledališča, trgovine, cerkve itd ter tudi za sedeže društev. Iz popisa so izvzete kritine, cevi, podi, vodni zbiralniki. Prisotnost prašnih delcev oziroma vlaken azbesta povečuje verjetnost rakastih obolenj. Poštni uradi danes in 31. t.m. odprti samo dopoldne Ravnateljstvo poštne službe obvešča, da bodo v uradih, kjer sicer poslujejo tudi popoldne danes, 24. t.m. in v Četrtek, 31. t.m., obratovali samo v dopoldanskem Času. Ti uradi so v Gorici - glavna pošta, TržiCu - glavna pošta, Gradišču in Krminu. Urnik trgovin Združenje ASCOM obvešCa, da bodo trgovine jutri, v petek, 25. in soboto, 26. t.m. zaprte, z izjemo cvetlicam, slaščičarn in trgovin, kjer pripravljajo tople jedi, ki bodo lahko odprte v dopoldanskem Času. V nedeljo bodo trgovine lahko odprte, prav tako pa bodo lahko delali v pekarnah. Ta teden ne velja obvezna tedenska zapora za trgovine in javne lokale. V Krminu tudi filmske predstave V občinskem gledališču v Krminu, kim so ga odprli pred dobrima dvema mesecema, začenjajo jutri tudi praznično sezono filmskih prireditev. Jutri, v soboto, nedeljo in ponedeljek bodo namreč vrteli Disneyevo risanko ”Mulan”. Predstave bodo ob 16., 18., 20. in 22. uri. Prometna nesreča v Sovodnjah Dve osebi sta bili ranjeni v prometni nesreči, sinoči nekaj minut pred 18. uro v Sovodnjah, na Prvomajski ulici. V bolnišnici so pridržali na zdravljenju (prognoza še ni znana) 67-letnega Giovannija Bernardisa, ki stanuje v Sovodnjah, medtem ko naj bi 77-letni Luigi Ristis iz Gorice, Ulica della Bona 15 zadobil le lažje telesne poškodbe. Zapisnik vodi prometna policija. ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA KONCERT BOŽIČNIH PESMI Izvajajo: zbori Rupa - PeC, Mirko Filej, Standrež, Stmaver in Podgora. Blagoslov in zahvalna pesem. Sobota, 26. decembra 1998, ob 15.30 v goriški stolni cerkvi. Slovensko Kulturno Športno Rekreacijsko društvo "TRŽIČ" Odborniki društva "TRŽIČ" VOŠČIMO VSEM ZAVEDNIM SLOVENCEM »VESEL BOŽIČ IN ZDRAVO TER US PESNO LETO 1999« POŽAR / VČERAJ OPOLDNE V ULICI FORMICA Ogenj povsem opustošil stanovanje Škoda tudi na prostorih v pritličju in v drugem nadstropju - Gasilci delali pet ur Skoraj pet ur so se goriški gasilci trudili, da so povsem pogasili ogenj, ki je zajel stanovanje v prvem nadstropju hiše v ulici For- mina 44 in da so stavbo tudi kolikor toliko zavarovali. Kljub hitremu posegu pa so plameni povsem opustošili stanovanje 34-letne Sabri- ne Moreu, naCeli lesen strop med prvim in drugim nadstropjem ter tudi strop med pritličjem in prvim nadstropjem. V pritličju je tobakar-na in prodajalna Časopisov, kjer je ogenj povzročil še največ škode. Gasilce so poklicali okrog 12. ure, ko so se plameni že močno razširili in so bili opazni tudi z ulice oziroma spodnjih prostorov, kjer je med drugim tudi znana trafika, v bližini pa tudi trgovina z železnino. Hiša je namreč skoraj na vogalu med ulico Formica in Favetti. Po prvih in neuradnih ugotovitvah naj bi se ogenj razširil iz peci na trda goriva. Ker gre za precej staro hišo z lesenimi stropi, je ogenj kaj kmalu zajel celotno stanovanje in naCel vmesna stropa med pritličjem in prvim nadstropjem, oziroma višjim nadstropjem. Gasilci med posegom - foto Bumbaca. K-*/r Tn ATEs $ servis in rezervni deli ... tm hotel Nanut 1 GORICA I Tržaška 118 Tel. (0481) 20595 fP^SzT GORICA ul. Maniacco 6 ' f ' tel. 0481/535663 trgovina sp^""‘ artikli za ^ _ pFDNA PRODAJA «lpiir'g»N«gu OGLASE ZBRAL IN PRIPRAVIL AWS GORICA (Tel.0481/536602) futtites! GOSPODINJS'0 STROJI elektro, VODOVODNI IN sanitarni MATERE. • • GOBICA -etioAl^, >iXk —'T^ sss:~5s. GORICA14%J? : ®^«53 JESTVINE Semolič laštel 49 - GORICA - Tel. 0481-81113 >C> C <]> p 13* ___ Mario Mucci & C. . kleparstvo H21gX2dnja jn inštalarip Ul. GregoruS™f, «Sgyy""« i ' MM FOTOGRAFIJ SERVIS V so m minutah nA 'i Kodak papirju S altran? ^ gorica k Korzo Italia 41 Tel. (0481) 533124 FVoamSSersk° fotografijo GRADBENO PODJETJE KOSIČ GIOVANNI1 v,.sf"HEa si* Elvio Ferigo - CaffeGanbahh g OboM^KOV^ - - GORICA (GORIZIA) Korzo Italija 49 ZAPRTO OB SOBOTAH GOSTILNA KORŠIČ _ i __ki h in cvo/inh ■ai Zaprto ob torkih in sredah J* 31 y JGOn CERiv,^ aluminijaste ZASTEKLITVE KOVAŠKI IZDELKI Tabaj F.lli s-n-«- 'la “ošln Rajmund STANDREŽ • GORICA S 1 AI>UR ic 24 Tel.04sim5U- ^ 0481/21987 1 ----—ana— »u GORICA Četrtek, 24. decembra 1998 RONKE / "URADNO" SO IZROČILI NAMENU NOV KOMBI Prijetna božičnica na osnovni šoli Za nakup prispevali krovni organizaciji in ZKB Doberdob - Priznanje šoferki Rozini Za učence osnovne Sole v Romjanu in malčke otroškega vrtca je bila torkova božičnica na katero so se skrbno pripravljali, posebej prijetna. Obeležili so kar dva dogodka: starSem in prijateljem ter dobrotnikom so pripravili lep božično obarvan kulturni program, uradno pa so "prevzeli” tudi kombi s katerim se vsak dan vozijo v Solo, oziroma vrtec in to iz raznih krajev v Laškem. Božičnico so pripravili v kletnih prostorih cerkve v Romjanu, kjer so najprej nastopili malčki iz vrtca, za njimi pa učenci osnovne sole, ki so zaigrali tudi božični prizorček ter zapeli splet božičnih pesmi v slovenščini in italijanščini tudi ob isn-trumentalni spremljavi. Po božičnici so se učenci, starsi in učitelji zbrali Se na slovesnosti blagoslovitve in prevzema novega kombija. Verski obred je opravil don Armando Zorzin. Na krajši slovesnosti se je dobrotnikom, SKGZ, SSO, Zadružni kreditni banki Doberdob, Kraški gorski skupnosti, Konzulatu Republike Slovenije, SZ Mladost in posameznikom v imenu Združenja staršev zahvalila Damjana Kobal. S prispevkom društev, ustanov in posameznikov je bilo mogoče vprašanje prevoza otrok, ki je že kakšno leto ključno vprašanje prav zaradi dejstva, da se otroci vozijo iz raznih, tudi zelo oddaljenih krajev, zadovoljivo rešiti. Z dvema voziloma -že vec let se za to dejavnost uporablja vozilo SZ Mladost iz Doberdoba, za kar so otroci, starsi in učitelji hvaležni - so tovrstne težave zdaj rešene. Poleg otrok in učiteljev sta z novo pridobitvijo posebej zado- Vesel P4 Zlatarna Šuligoj Gorica ul. Carducci 49 tel. 0481-536657 ZASTOPNIK LONGINES Sč <9- NIM c r uoržmz O CITIZEN pOtf/O JJca R °nja 21 g^efovnct kosila OhlialUa gic/tel mestaurant ^ 1 —* družabnosti [TRGOVINA JESTVIN Povšie Emil čs p'V i.2 L A | -v v. OGLASE ZBRAL IN PRIPRAVIL ^FEKC/t/ Maria Podgornik Silvestri IjrtJ DELOVNA IN ŠPORTNA OBLAČILA - PRIKROJENI KROJI J*J“ GORICA, Ul. Seminario 10, Tel. (0481)533592 GORICA (Tel.0481/536602) gostilna al POfi/rf DEL CALVAR/o Pri Mirkom v^-goR,ca 'z?!^sk7^ 'Sn* SE*v‘s yz?s*‘'to §°ZSi. J' L« srno * S :P'ac//& 0/,/ati/o za otrok* GORICA ul. Aicivescovado Tel. 0481 /538227 f3 S//U-, 'esZr0l/c ZASTOPSTVO NARDIN G. pgfiSr GORICA Ul. Sv. Mihaela 324 Tel. (0481) 21065 Fax (0481) 522410 Xf# JaS&Bpivo POČITNICE V NARAVI '6ubida «SUBIDA» - Monte Subida 22 Krmin - Telefon (0481) 60531 gostilna pri "' «ANDREJU» 8 Ferfogha Daniela in Marina DOBERDOB m- tor^ in SI'edah „I4M. 7g32()| Nagrobni "‘iEPw® '’:s;“£°S"',wu gorica JI- (0481) 2161, #^'ia' G, Ir M ▼ ■ iafci | 1*1 K* rn 0o«Wo peAe/^l "* srečno Gostilna pr( pruncetu «FRANC» Pristna domača kuhinja .pr Zaprto ob nedeljah SOVODNJE OB SOČI (GO) ^^Prvomaiska 86, tel. (0481) 882038 % ©@/^ Gorico, ul. Morelli 41 |pri Standi), tel. 0481/33504 •'/'— ^s. vse za otroka - vozički - pediatrični izdelki ' igrače iz vsega sveta Inglesina (Nmienclo? Valbero detle idee ČASA DEL GIOCATTOLO GORICA, KORZO ITAUA28 - »el. 0481/534191^ A lilAIK AGO=tE3C MEDICAL SUPPLIES GORICA, ul. San Michele 334 tel. 0481/21711 - fax 0481/20719 ii K PLv?o^b,Iških ‘pnevmatik0 cfczl>t/ie /fi' Naj Kristusovo rojstvo ob pomočiiggg CeLe in ljudi dobre v= )ezdn[na ^ ^ svetu To so moje želje Slovencem! vinko Levstik - Gorica LEVSTIKOVA HOTELA V ITALIJI ^ ^ l| Tel. (0481) 82166, tak Svinskem stediSCu Rima. TEL EMON g'^stno'kop^htico, Upr^mP^fV : S0bekmtelefon. mini bar ter “f^ slovensL; poskrbelo S“"V; r»5;»$‘KS.Ui -'op‘,E , “•»SioNA. V,. S,..i«. «■ 0-..3 »“A. ««• Naslov: HOTEL t pričakujemo Vas. e eiem i . K Al VSE ZA ŠPORT ŠPORT rAŠTEL 19, tel. 0481 /531884 ,, trgovine obutve K2aŽ!.eib«danLt'e(553555520 OTROŠKA OBUTEV Raštel 8, tel. 0481 /3346 Papež Janez Pavel II. nosilec sprememb Nadja Maganja Ob izteku leta bi rada posvetila svoje razmišljanje človeku, ki je v zadnjih letih bistveno posegel v življenje posameznikov in vsega sveta: papežu Janezu Pavlu H. To pa je zato, ker mu je minuli teden italijanski ministrski predsednik posvetil zelo laskave besede. Priznal mu je, da je bistveno pripomogel k zruSenju komunističnega sistema v vzhodnih državah Evrope, a da je obenem ostal kritik kapitalizma in izkoriščanja najsibkejsih. Laični Časopisi poudarjajo predvsem »politično« vlogo današnjega papeža in gredo v tem tako daleC, da je bila na primer njihova dilema, ali se bo papež rokoval ali ne z Massimom D’Alemo na srečanju na Kvirinalu, kot smo pred tedni brali v vsedržavnih Časopisih, smeSna in groteskna. Tako se nekateri komentatorji ustavljajo le ob papeževem sta-liscu glede kontracepcije, spolnosti, celibata, ženskega duhovništva in pri tem poudarjajo, kako je Janez Pavel II. staromoden, reakcionaren in kako se s težavo prilagaja potrebam in spremembam Časa. Pred kratkim je sam papež odgovoril na vse te kritike na srečanju z naj višjimi avstrijskimi cerkvenimi voditelji. »Posodobitev Cerkve, kot jo naroča koncil, nima nic skupnega s prilagoditvijo trenutnim modnim težnjam in tudi ne z naivnim poduhovljenjem Cerkve, ki zamegljuje neizrekljivo skrivnost. Danes je treba pospešiti prve-novo duhovne raszežnosti Cerkve, pri tem pa cerkvene strukture samodejno stopajo v ozadnje.« Za papeža Janeza Pavla H., ki mu vedno bolj pešajo moči, je glavna skrb Siriti evangeljsko resnico - Jezusa Kristusa - po vsej zemeljski obli. Reorganizacijo cerkvenih struktur prepušča svojemu nasledniku. Na tej zemlji, kjer se duhovna puSCava vedno bolj širi, ko se posameznik vedno bolj zapira vase, v svoj egoizem, ne meneč se na težave drugih, ko se v vsakdanjem življenju besede, kot so solidarnost, sočustvovanje, sprejemanje drugačnega, pojavljajo predvsem kot gesla na sprevodih ali kot predmet razprav na televizijskih zaslonih, prav papeževo stalno opominjanje in usmerjanje posameznosti k temu vprašanju dramita zavest družbe in posameznikov, da se soočajo s problemi, ki tarejo današnji svet. In ker so ti problemi tako izredno hudi, da se Čutimo pred njimi nemočne, blagodejno vplivata na vse nas neizmerni papežev optimizem in njegovo veliko zaupanje v človeštvo, v mlade. Zaradi tega ga mladi tudi z lahkoto sprejemajo in se odzivajo na njegova sporočila. Papež pa je predvsem prepričljiv, ko se postavlja v bran nesprejemljivih resnic in resničnih vrednot. Dandanes vlada na moralnem in miselnem področju skrajni relativizem. Zadnje Čase se veliko govori o vec resnicah. Zato bi zelo na kratko spomnila na to, kar je papež o tem poudaril ob različnih priložnostih. Tudi med svojim obiskom na Kubi je jasno povedal, da je resnica le ena. In to je resnica o božji ljubezni, o človeku po božji podobi, o človekovem dostojanstvu, o njegovi neizmerni želji po absolutnem, o njegovih temeljnih pravicah, kar je posebej podčrtano v najnovejsi poslanici za svetovni dan miru. Za neverne je to v bistvu resnica o Človekovem dostojanstvu in pravicah. To je tista resnica, ki je lahko sveta s vem: kristjanom, mohamedan-cem, budistom, judom, a tudi ateistom. V današnji skrajno liberalistični družbi pa se vedno bolj uveljavlja prepričanje, da ima lahko vsak posameznik tudi v prej omenjenih najbolj temeljnih vprašanjih svojo »resnico«. Ce je vec resnic in ce ima lahko vsakdo svojo resnico, potem resnice ni in je vse dovoljeno. Zato se mi zdi že kar smešno, da se na policah Tržaške knjigarne vsako leto pojavlja nova knjiga z istim naslovom: Moja resnica. Ob spoštovanju resnice je današnji papež velik zagovornik dialoga z vsemi verstvi, kulturami, a tudi z ateisti. Zato je ob različnih prilikah prosil odpuščanje za vse zlo, ki ga je Cerkev povzročila v preteklosti. Njegova želja je popeljati svoje verno ljudstvo oCišCeno in duhovno prenovljeno v tretje tisočletje. Zato so zadnja leta, ki nas ločujejo od leta 2000, leta duhovnega poglabljanja. Na binkošti, letošnjega 30. maja, je bilo v Rimu mogočno srečanje cerkvenih učiteljev z najrazličnejšimi verskimi gibanji, ki delujejo znotraj Cerkve. Pričakovali so okoli 180.000 udeležencev, prišlo pa jih je vec kot 500.000 z veh koncev sveta. MogoCni trg sv. Petra je bil zanje pretesen. Vseh ni mogel sprejeti. Papež jih je povabil v Rim, da bi se omenjena gibanja še bolje spoznala med seboj, saj imajo veliko skupnega (delo za ekumenizem, povezovanje laikov, pomembnost osebnih pričevanj, delo na socialnem področju), in da bi prišlo med njimi do prave edinosti v spoštovanju različnosti, v zavesti, da se pred vsemi odpirajo široka obzorja misijonskega delovanja. Z njimi je hotel papež začeti priprave na jubilejno leto 2000. V ta gibanja, ki predstavljajo danes najbolj živi del Cerkve, polaga papež svoje upe. Veliko jih je prisotnih tudi v Sloveniji, pri nas pa o njih ne vemo skoraj nic. Ko govorimo o vesoljni Cerkvi, zato ne smemo misliti le na papeža in na Vatikan. Med raznimi osebnostmi, ki so na Čelu teh gibanj, bi omenili le žensko, ki ima karizmo, da druži v svojem gibanju OgnjišCarjev poleg katoličanov tudi vernike vseh krščanskih ločin, budiste, muslimane, jude, a tudi neverne. Vse veže želja po edinosti, miru, pravičnosti in vzajemnosti. Zato je njihovo geslo enotnost v raznolikosti. Člani gibanja so po vsem svetu. Chiara Lubich je v zadnjih letih prejela zaradi svojega delovanja veliko uglednih nagrad: številna priznanja na najrazličnejših univerzah širom po svetu s Častnimi diplomami, priznanje Unesca za leto 1996, Nagrado za človekove pravice za leto 1998, ki jo podeljuje Svet Evrope, Ce naj omenim le najbolj prestižne. Kot zanimivost naj navedem podatek, da je Chiara Lubich kot prva belopoltim oseba prestopila prag mošeje Malcoma X v Harlemu v New Yorku na povabilo imama VVaritha Deen Mohameda, ki je na Čelu 2 milijonov afroameriških muslimanov. Papeževa »polititiCna« vloga je torej le en vidik izredno bogate osebnosti, ki istočasno odraža in spodbuja temeljnje silnice človekovega hrepenjenja ob koncu drugega tisocjetja. Dijaki ponosni na doseženo Spoštovani! Ob branju pisma neuCnega osebja liceja F. Prešerna, objavljenega dne 22.12.1998, smo se dijaki zgrozili predvsem nad dejstvom, da so le-ti javnosti prikazali samo negativne plati našega protesta, kljub temu da se zanj »niso opredeliti«. Dijaki, ki so se protesta udeležiti so v organizacijo predavanj, ohranitev stikov s predsednikom province Codarinom in tudi v Čiščenje, vložiti veliko truda. Stanje šolskega poslopja je bilo med protestom dostojno, saj so Čistilne akcije potekale dvakrat dnevno. O prisotnosti in sodelovanju večine našega neuCnega osebja in našega ravnatelja bi se lahko na dolgo razpravljalo, poudariti pa želimo, da je bil njihov pristop do dijakov skrajno poniževalen. Zgroženi smo namreč nad dejstvom, da so se zgoraj omenjeni tako strogo opredelili proti nam, nazadnje Se s tem poniževalnem pismom, kljub vsem našim končnim dosežkom, ki ne zadevajo samo nas, temveč celotne Šolske realnosti. Večina neuCnega osebja se je na začetku celo veselila našega protesta, saj je tako lahko imela nekaj prostih dni. Njihova neuspela ironija glede »...capljanja, gasiranja, ipd.« ni vredna našega Časa. Pojem okupacije nam ne pomeni uničevanja skupne imovine in golega kršenja pravil, pac pa skrajna oblika protesta dijakov, ki noCejo biti stalno potlačeni in pa predvsem noCejo, da se njihovih najosnovnejših pravic, kot je lahko primemo opremljena Šolska struktura, neu-pošteva. Mislimo, da se dijaki vseh slovenskih sol Čutimo ponosne nad doseženimi cilji. Stanje posameznih šolskih poslopij, kot posledica protesta zadobi zaradi tega sekundaren pomen (kljub temu pa gotovo ne manj tehten, saj se bo med drugim, zvrnil predvsem na nas). Zaključim naše pismo z mislijo, da se nam zdi žalostno, da smo bili dijaki Prešerna edini, ki nismo iz strani (pošteno povedano - večine) neuCnega osebja prejeti nikakršne pomoči in da se ti celo opredelijo PROTI nam s tako oblatujocim javnim pismom. Samoupravni odbor liceja F. Prešeren P.S. Vsem, ki so nas pred, med in po samoupravi podpirali, voščimo vesele praznike... tudi našemu neučnemu osebju. Kdor dogajanju ni sledil od blizu, naj ne sodi Rada bi odgovorila na vprašanja, ki jih je v današnjem dnevniku postavil g. Drago Stoka in ki me niso ranila, temveč presenetila. Od vsega začetka smo se dijaki bati, da bi bila javnost premalo informirana o naših zahtevah in o našem delovanju, zato smo sklicevati srečanja s starši, profesorji, Časnikarji in vsemi zainteresiranimi osebami (kamor spada tudi neuCno osebje Liceja »F. Prešeren«, ki ga ni bilo na spregled!). Odziv ni bil številen, a za nas kljub vsemu spodbuden in Ce ne drugo nam je jasno izpričal, pri Cern smo oz. na kakšno podporo lahko računamo. Pri tem so se posebno izkazali starši, ki so podpirali zahteve in obliko našega protesta, kar nam je dajalo novega zagona. Profesorjev je bilo bolj malo in večina teh so biti profesorji poklicnega zavoda, saj smo ostale lahko res šteti na prste ene roke. To dejstvo pripisujemo dijaki temu, da je od vsega začetka zgledalo, da se dijaki borimo za prihodnost šole DPZIO »J. Stefan«, kar je popolnoma zgrešeno, saj je prišla v poštev prihodnost slovenske šole nasploh! Selitev slovenskih Sol v druge predele mesta bi nedvomno prizadela učno osebje (posebno tiste, ki učijo na vec šolah), racionalizacija Sol bi pomenila izgubo delavnih mest ravnatelja, tajništva ih v bodoče nekaterih profesorjev, prav zato se nam je zdelo smešno, da nas nekateri profesorji niso podpirali, nekateri pa so nas celo skušati ovirati, češ da se ne strinjajo s protestom (borimo se zanje in oni se ne strinjajo?). Preden se lotim samega dogajanja na šoti naj pojasnim, da bom obravnavala izključno to, kar se je dogajalo na sedežu poklicnega zavoda, in da bom torej izjavljala v imenu dijakov Stefana in Slomška. G. Stoka sprašuje, Ce smo biti res prepričani o nujnosti naše zasedbe. Kot prvo: mi smo že po prvih dneh uvedli samoupravo, to pomeni, da sta vsak dan ravnateljstvo in tajništvo šole delovala, da so nekateri imeti redni pouk in da so se vršile didaktične dejavnosti (predavanja, pogovori, športne tekme...). O tem, da je Solo v primeru samouprave treba zapustiti v popoldanskih urah, sem osebno povprašala predstavnika državne policije, PISMA UREDNIŠTVU ki je to zanikal. Ce bi se g. Stoka udeležil samo enega od srečanj, ki smo jih organizirali za javnost, bi mu bilo takoj jasno, da smo krepko prepričani v nase početje in zakaj je bil protest nujen. Ker pa očitno niti ni prebiral člankov, v katerih je novinar PD poglobljeno razčlenjeval vsa ta dejstva, se bom paC ponavljala. Od nekdaj so biti dijaki neobvešCeni o šolskem dogajanju na »višjih nivojih«. »To je stvar za politike, tega dijaki verjetno niti ne bi razumeti, saj niso oni tisti, ki morajo odlicati...« Tako so do dijakov prihajati le neutemeljeni glasovi z neštetimi različicami. Ker so nekatere zadeve bile posebno resne, samo se odločili, da dvignemo svoj glas. Hoteti smo, da nas tisti, ki se ukvarjajo s tem problemom in ki bodo o nas odločati (predsednik Pokrajine Codarin in odbornik za šolstvo Sbri-glia), točno seznanijo z njihovimi nameni in da slišijo tudi naše mnenje. Protest je bil nujen, v kolikor mora do 31. t.m. pasti odločitev glede racionalizacije šolskega omrežja. Dobro smo vedeti, da se s tem ukvarjajo naSi predstavniki, zato smo stopiti tudi do njih. Njihovega enotnega stališča nismo dobili (in ga še vedno nimamo, Čeprav smo zanj zaprosili), ker ga še niso biti sestavili. Nekateri elani »zasedbenega odbora« se na naše politike enostavno niso zanesti, zato smo soglasno odločiti, da nadaljujemo po svoji poti. Zanimanje za naš protest in za našo (Čeprav morda neveljavno, simbolično) zmago je jasno izpričala odsotnost elanov Enotnega šolskega odbora na našem zaključnem srečanju s pristojnimi oblastmi. Torej, odločiti smo se, da nadaljujemo sami, seveda z nasveti (in ne manipulacijo!) tistih, ki so se odločili, da nas ne bodo podcenjevati. Sami smo šli do predsednika Pokrajine, se z njim pogovarjati, predstavili naše zahteve, pregledati dokument, ki ga je on sestavil in Črtati tisto, kar nas ni prepričalo (pa Čeprav zaradi zapletenega »politikantskega izražanja«) in sestaviti končni dokument, ki ga je Codarin včeraj podpisal in protokotiral. Ta uspeh in pohvale vseh tistih, ki so slediti našemu boju in se zavedati našega truda, so nam dali veliko zadoščenje. Kritike, ki prihajajo po koncu vsega (Ce bi prišle prej bi bile lahko konstruktivne, tako pa ne) in od ljudi, ki se deset dni niso prikazati, nam tega zadoščenja ne zmanjšujejo. Ponosno se zavedamo, da je to bila prva okupacija, zasedba, samouprava ati kakorkoli jo hoCete imenovati, ki se je zaključila z nekim konkretnim dosežkom. Na vprašanje g. Stoke, zakaj je bila tako dolga, odgovarjamo že od vsega začetka, ko smo jasno povedati, da se bo protest zaključil, ko bomo dobiti v roke pisno jamstvo o prihodnosti slovenskih višjih srednjih šol v Trstu. Vsa nadaljna vprašanja v pismu g. Stoke glede »razdejanja« (!!!) na zasedenih šolah bi najraje spregledala, saj se mi zdijo skoraj žalna. V stavbi zavoda Stefan je bila škoda (ki jo bomo dijaki sami poravnali) minimalna, oziroma še zelo majhna, Ce upoštevamo dejstvo, da je okoli dvesto dijakov (izmenično) živelo v enem samem nadstropju celih deset dni (v zgornja nadstropja dijaki med dnevom nismo vstopati). Povedati moram še to, da smo vsako jutro od osmih dalje temeljito počistili vse prostore, ker nam je pac všeč živeti v čistih prostorih. Kot zadnje bi se v imenu vseh dijakov zahvalila Časnikarjem PD, ki so zavzeto slediti dogananju na naših šolah. Mislim, da lahko najbolje o zasedbah pričajo tisti ljudje, ki so jim od blizu slediti. Smešno in brez logike je, da te ljudi kritizirajo prav tisti, ki o vsem tem očitno nimajo najmanjšega pojma. S spoštovanjem Jasna Tuta Ravnatelji so dolžni poklicati policijo Zelo nerad posegam v diskusijo v zvezi z nedavno zasedbo slovenskih višjih srednjih šol. Ker pa so bila nekatera vprašanja javno postavljena, nanje javno odgovarjam. Naj zaCnem z odgovorom dr. Dragu Stoki: policijo sem poklical že prvi dan zasedbe, v četrtek, 10. decembra. Isto so storili tudi drugi slovenski ravnatelji. O tem, zakaj se je policija v naslednjih dneh odločila za mehko zadržanje, nisem pristojen, da bi dajal pojasnila. Sicer pa so biti dijaki od vsega začetka obveščeni, da ravnatelji kake druge izbire v teh primerih sploh nimamo: mar naj si prevzamemo odgovornost za prekinitev javne službe, za šolsko imovino in za mladoletne v Času, ko na šoti ni osebja? O tem našem stališču je bila javnost seznanjena tudi preko tiska (Pdk, 12.12.). Seznanjena je bila tudi z našim predlo- gom, ki smo ga iznesti v soglasju s Šolskim skrbnikom, naj dijaki zasedbo spremenijo v »samoupravo«, seveda v taki obliki, da bi bila Sola v večernih in nočnih urah zaprta. Predlog ni prodrl (Pdk, 12.12., str. 4). hi sedaj Se zgodba o (ne) obnovitvi rednega pouka na Liceju »Prešeren«. Podjetje, ki ima v zakupu Čiščenje šolskih prostorov, je seveda v rednih razmerah dolžno iz dneva v dan zagotavljati snago na Soli. V rednih razmerah. Izredni posegi so nekaj povsem drugega. V našem primeru se mi je zdelo zahtevati takojšnjo usposobitev prostorov, ne le nemogoče, ampak tudi nekorektno. Zato se bo redni pouk na Liceju »Prešeren« nadaljeval šele po božičnih počitnicah. In še osebni razmislek. V nedeljo zjutraj je tisk poročal o zmagi slovenskih visjesolcev (II Piccolo, 20.12.). Oceno o zmagi prepuščam drugim, osebno pa sem se v naslednjih urah med ogledovanjem stanja prostorov kot šolnik in domnevni vzgojitelj Čutil poraženega. Z mislijo sem bil blizu zlasti tistim dijakom - kljub vsemu sem prepričan, da jih ni malo -, ki so se po svojih močeh v dobri veri trudili, da bi z zasedbo, ati morda tudi kljub zasedbi dokazali tisto resnost in zrelost, o kateri smo v teh tednih brali v »Primorskem dnevniku«. Razumem njihovo razočaranje in ogorčenje, Čeprav ni prišlo javno do izraza. Izkušnja, žal, dokazuje, da je pri takih akcijah pametnim in treznim težko, morda celo nemogoče obdržati vajeti dogajanja v svojih rokah. Zato sem tudi kot zasebnik, in ne le kot ravnatelj, nasproten zasedbam kot takim, in to v vseh primerih, ne le v tem. Ce potem nekatere politične stranke (Pdk 13.12. in 18.12), sindikalne organizacije (Pdk 17.12. in 20.12.) in celo pokrajinske uprave (Pdk 16.12. in 20.12.) demagosko izkoriščajo zasedbe šolskih poslopij za kovanje lastnega političnega kapitala, to ni več niti stvar politične etike - ta je zadnje Čase na tržišCu bolj redko blago -, ampak enostavno stvar dobrega okusa. Tomaž Simčič Z zaušnicami se stvari ne rešuje Sem mama dveh od skupno 170 (od 240) dijakov, ki so na Prešernu glasovati za okupacijo in vam zagotavljam, da tega niso storiti zato, da bi se »gasirali«, temveč zato, da bi svojim vrstnikom zagotovili uzstrezen sedež in s tem tudi delovno mesto vašim kolegom, ki bi z združitvijo predstavljati delovni višek. Skupaj z možem spoštujeva odločitev najinih otrok in sva ju vedno učila, naj se za tisto, v kar verjameta, tudi borita. Za naju je bila to osnova pri njuni vzgoji in zato sem ogorčena, ker si dovolite kritizirati celotno skupino dijakov za dejanja (obsojanja vredna) redkih posameznikov. Pravijo, da je poklic staršev najtežji na svetu in mislim, da skušamo vsi mi storiti največ, kar je mogoCe. Pri tem nas je vedno strah, da smo ali preveč permisivni ati preveč strogi. Mimogrede naj povem, da se osebno ne strinjam s skrajnimi metodami protesta, zato si lahko predstavljate kreganje in diskusije o vsem tem. Kakorkoli že, Čestitamo vam, ker z eno zaušnico rešite vse. ČESTITAM! RES VZGOJNO. Rossana Conestabo in Kante Jaz sem ateist Zahvaljujem se gospej Jolki Milic za odprto pismo objavljeno na PD v torek, 22. decembra. Samo kratek odgovor: nikoli nisem, v Ljubljani ali kjerkoli drugje, rekel tistega, kar je »Novi glas« objavil in ki je »spodbudilo« pri njej samoohranitveni nagon. To lahko potrdijo tisti, ki so bili (zares) prisotni na tiskovni konferenci. Ob tisti priložnosti sem le prebral kratek tekst, ki je vsakemu na razpolago, Ce ga Zeti prebrati. Po branju odprtega pisma se mi je pa rodil dvom, da tudi bog prevajalcev, kot vsi bogovi, se ne more izogniti skušnjati, da reCe: »Ne boš imel drugega boga razen mene!«. Jaz sem ateist. S spoštovanjem Miha Obit Popravek V spis Borisa Pahorja »Nacionalizem v levičarski preobleki« (19.12) se je vrinila neljuba napaka: v tretji vrsti drugega odstavka v drugem poglavju je bilo napisano ker namesto kar in s tem tekstu odvzeto smiselno ugotavljanje. Oproščamo se avtorju in bralcem. 18 Četrtek, 24. decembra 1998 BOŽIČNA ZGODBA PRED 180 LETI BOŽIČNA ZGODBA Četrtek, 24. decembra 1998 19 ¥¥• Vi SVETA NOČ • e • »Sveta noC, blažena noč«. Kdo ne pozna te skladbe? Brez nje je 24. december tako rekoč nepojmljiv. Ce pa se vrpaša-mo, kdo je avtor te pesmi in kako je prišlo do uglasbitve, nam bo le redkokdo odgovoril na to vprašanje. Sliši se skoraj neverjetno, vendar je do nastanka te slavne božične pesmi prišlo zaradi majhne miške. Tej miški se je zdel zelo okusen meh orgel v cerkvi sv. Miklavža v vasi Obemdorf, 15 km severno od Požrešnost zflMe miške povod za nastanek nfolj priljubljene Spominska kapelica v Oberndorfu, kraju, kjer je nastala pesem Sveta noč razjedla, tako da na orgle ni bilo mogoče več igrati. Joseph Mohr (1792-1848), župnik cerkve sv. Miklavža, je škodo odkril 24. decembra zjutraj, in to natanko pred 180 leti, 1. 1818. Takoj mu je bilo jasno, da mu noben mojster ne bo mogel pravočasno popraviti orgel in da bo moral ob polnočnici maševati brez glasbene spremljave. Vendar ni izgubil poguma in se odločil za kompromisno rešitev. Sam se je ljubiteljsko ukvarjal z glasbo. Igral je namreč kitaro in si je mislil, da bo mogoče ob polnočnici to glasbilo nadomestilo klasične orgle. Treba pa je bilo najti tudi ustrazno glasbo. Sam je ob nenadnem navdihu vrgel na papir tisto slavno pesem, ki ji je bilo sojeno, da bo obšla ves svet: »Stille Nacht, heilige Nacht / Alles schlaft, einsam wacht / Nur das traute heilige Paar / Holder Knab in lockigten Haar / Schlafe in himmlischer Ruh / Schlafe in himmlischer Ruh«\ Prvi kitici je sledilo drugih pet. Besedilo je bilo pripravljeno, toda treba ga je bilo uglasbiti. In že je v zvoniku odbilo poldne. Motu1 je v snegu pretekel tri kilometre, od Oberndorfa do bližnjega Arnsdorfa, kjer je v bližini cerkve prebival osnovnošolski učitelj Franz Xa-ver Gruber, ki je poučeval v Arnsdorfu in tudi v Obem-dorfu. Prosil ga je, naj mu uglasbi pesem. V tistih Časih so namreč učitelji poučevali tudi glasbo in Gruber ni bil navaden učitelj. Rodil se je 1. 1787 v rudniškem mestecu Halleinu, 15 km južno od Salzburga. Po diplomi je zaCel poučevati po raznih vaseh v okolici Salzburga in končno tudi v Oberndorfu. Ni se zadovoljil z glasbeno izobrazbo, ki burgu. Benediktinski prior je takoj obvestil ubogega Gruberja, ki je tako presenečeno ugotovil, da je njegova glasba doživela neverjeten sloves, on sam pa je kot glasbenik ostajal popolnoma neznan. Takoj je poslal v Berlin av-tografsko pismo Josepha Mohra, v katerem je oberndorfski župnik že pred veliko leti opisal nastanek skladbe. To pismo, ki se je nekaj časa hranilo v Berlinu, je danes izgubljeno. KonCno je vendarle prišla na dan resnica. mdorf, 15 km severno od Jf Vsa zadeva je zelo razburila duhove in pripo- Salzburga, na meji med Avstrijo in a a a ^ ^ ^ ^ ^ — _ _ _ _ 0 ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ mogla, da se je začela pesem »Stille Nacht« ši- NemCijo. Miška je meh popolnoma si' ™ w ™ w ™ w W ™ W w W w ™|i ” v ' 1 " ^ J 1. l.:l -- 1() PETRONIO mu jo je nudila šola, temveč je navdušeno poglabljal svoje znanje in zaCel pisati tudi kratke skladbe. Slogovno se je zgledoval po Haydnu, njegovem bratu Michaelu in Mozartu. Gruberju je bila takoj všeC župnikova pesem in hitro se je lotil dela, tako da jo je še istega popoldneva uglasbil. Pisana je bila v D-duru, za tenor, bariton, moški zbor in kitaro: to je tako imenovani I avtograf. Ob polnočnici sta nastopila kot solista sam Gruber in Mohr. Slednji je obenem igral na kitaro, vaški zbor pa je ponavljal refren ob koncu vsake kitice. Vaščani so pesem navdušeno sprejeli, za amaterskega skladatelja Franza Xavera Gruberja pa je bil to tudi prvi glasbeni uspeh. Po božičnih praznikih je iz Salzburga končno prišel mojster in popravil orgle. Ko je zvedel, kaj se je zgodilo, je zaprosil Gruberja, naj mu pokaže skladbo in ga zaprosil za kopijo. Naslednji Božic ni bilo z orglami nobenih problemov, vendar so »Stille Nacht« ponovili ob spremljavi kitare in tako je poCasi v Oberndorfu postala tradicionalna božična skladba. Zato jo je Gruber leta 1820 izpopolnil, še vedno za dva moška glasova, mešani zbor in kitaro: to je tako imenovani II avtograf. Po letu 1830 sta Gruber in Mohr zapustila Obemdorf. Župnik je služboval v različnih vaseh v okolici Salzburga in je bil konCno premeščen v VVagrain, kjer je umrl 4. decembra 1848. Gruber pa je v službi napredoval in bil premeščen v rodni Hallein. Medtem ko je bil Obemdorf preprosta v Dtesto Hallein s svojimi rudniki soli nekaj C1® av®tarii J>a' Nas amaterski skladatelj je bil že ®anv?i0la?iiiav ,iCne pesmi »Stille Nacht«, zato mu je ’ e ^ ezati stike z glasbenim ambien-tom stolne ce Jii( ®rske obrede so bile tu na razpolago ne s¥ntLrst etaLVe,c tudi dober zbor in majhen orkester. Gru 0 lotil zahtevnejših skladb. Na- pisal je deve p|i tri latinske in eno poročno, na božično e Jet,.A0 skladbo »Heiligste Nacht« za mešani zbor, kester. Vse to so sicer zanimive skladbe,toda einii haydnovskem stilu, vendar nam nekatere P ^ kot n.pr. znana modulacija iz h-mola v D- ei poročne maše odkrivajo v Gruberju Prl,. .tilii tl’ Po katerem se razlikuje od povprečnega }u f ega skladatelja. F Glede božiO*Nn ))Sfj.,, > Glede božjJgU »Stille Nacht« je Gruber leta 1836 (poP^voC^bki jo poznamo kot ffl avtograf) napisa mjin ?Vani IV avtograf za sopran, alt, mešani zbor. ^ster v slovesnejši Es-durovi tonaliteti, s tid’ med katerimi izstopa tudi iiduicu., ^ j^ i q l iiitiu Kaienmi izbiupd lulll orkestralna fou “acu vsake kitice. Omejil pa se je tudi na tri km ,«o, Četrto in šesto. Nastala ie tako vS>>e S0 ^ SeSt0' NaStala ’e tak° ^tkvah. Kasneje, uasalzburškega liceja Johana Pinz- lova- tudina . slovesna van. »iL e,^acht«, ki jo še danes izvajajo 'SU1 za božic v avsti Ixao.“'Tr’ uorflfcl '"“^usKega liceja jonana r gerja, je Grun . Se zadnjo verzijo, tako imem ni V avtograf P i Sinalni D-durovi tonaliteti, za sopran, alt, mes 1 godala, duet rogov in orgle. To je bila preprostejša varianta, namenjena izvedbam v cerkvi takrat, ko ni bilo na razpolago kompletnega orkestra. Kar se tiCe besedila se je Gmber v tem primem omejil na prvo, šesto in drago kitico. Napočilo je leto 1854, ko se je vodstvo Kraljevske glasbene kapele v Berlinu obrnilo na benediktinski samostan v Salzburgu s prošnjo, naj mu pojasni izvor neke ljudske tirolske božične pesmi, ki je slovela po celi Nemčiji, avtor pa je ostajal neznan. Prior se je začudil: božična pesem, za katero so povpraševali, je bila Gruberjeva »Stille Nacht«\ Kaj se je zgodilo? Ali se še spomnite, da je januarja leta 1819 prišel iz Slazburga v Obemdorf mojster, da bi popravil orgle in da je zaprosil za kopijo skladbe? Kasneje je skladbo pokazal nekemu znanemu glasbeniku, Karlu Maura-cherju, zborovodij! »Tiroler Sangergruppe«, med nekim njegovim nastopom v Salzburgu. Mauracher je skladbo takoj vključil v repertoar svojega zbora, pri tem pa je pozabil povprašati po kompozitorju. Ko je bil s svojim zborom na turneji po Nemčiji, je skladbo predstavil enostavno kot »ljudsko tirolsko pesem«. Pesem je doživela ogromen uspeh in se je takoj razširila po vsej Srednji Evropi, seveda kot »tirolska božična pesem«. Vključena je bila tudi v repertoar Kraljevske berlinske kapele, dokler se leta 1854 njen takratni dirigent, ki je bil radovednejši od svojih predhodnikov, ni obrnil s pismom na salzburški benediktinski samostan, kjer je slišal, da je bil rokopis pesmi odkrit prav v Salz- riti tudi po deželah avstrijskega cesarstva. Bila je prevedena v razne jezike. Na Slovensko je prišla razmeroma pozno, ko jo je 1. 1885 v slovenskem prevodu in lastni glasbeni priredbi objavil v »Cerkvenem glasbeniku« Anton Forster pod naslovom »Pri jaslicah« s pripombo: »ne sme se ta pesem peti pri sveti službi božji«. Strogemu cecilijanskem glasbeniku se je melodija zdela prelahkotna za cerkveno bogoslužje, tako da si je le s težavo utrla pot v cerkev. Franz Xaver Gruber je doživel pomembna priznanja. Ni postal samo zborovodja in organist stolne cerkve v Halleinu, temveč je po letu 1854 spoznal, da je »Stille Nacht« postala tradicionalna božična pesem v vseh nemško govorečih deželah. Umrl je 7. junija 1. 1863 v Halleinu, kjer je tudi pokopan. Do prve svetovne vojne je bila »Sveta noC« razširjena predvsem v Srednji Evropi, med obema vojnama se je udomačila tudi drugod, po drugi svetovni vojni pa je zaslovela po celem svetu in je bila prevedena v skoraj vse svetovne jezike. Prevodi so večinoma zvesti izvirniku. Tako se n.pr. v angleščini prvi stih glasi »Silent night, holy night«, v francoščini »Douce nuit, sante nuit«. Tudi slovenska »Sveta noč« je skoraj dobesedni prevod nemškega teksta, medtem ko se je v Italiji udomačil prevod v danuncijevskem stilu, ki je popolnoma iznakazil pristnost izvirnika: »Astro del ciel, pargol divin / mite agnello redentor / tu che i vati da lunge sognar...«. Pripomniti je tudi treba, da pozna Gruberjevo skladbo samo severna Italija, medtem ko na jugu Italije pojejo za božic pastoralno pesem »Tu scendi dalle stelle«. »Sveta noC« je doživela celo vrsto transkripcij, za vsa mogoCa glasbila. Najboljša je vsekakor tista za zbor in orgle. Vendar je zelo opazna razlika med to priredbo in Gruberjevo originalno melodijo, ki deluje bolj poskočno, verjetno zaradi spremljave s kitaro. Splošno znana verzija za zbor in orgle je bolj tekoča, vezana in mila, tako da se poslušalec kal zaCudi, ko zasliši Gruberjevo izvirno skladbo. Ob koncu prejšnjega stoletja je požar uničil cerkev sv. Miklavža v Oberndorfu. Kasneje so cerkev ponovno zgradili, vendar ne na istem mestu. Tam, kjer se je nahajala stara cerkev, so sezidali spominsko kapelo, ki jo vidimo na sliki. Tu se vsakega 24. decembra odvija spominska svečanost. Pravzaprav, svečanosti sta dve. Obemdorf leži ob železniški progi Salzburg-Trim-melkam, ki je last dražbe S.V.B., iste dražbe, ki upravlja salzburški mestni promet. Vsakega 24. decembra popoldne krene iz Salzburga »božični vlak«, ki ga sestavljajo stari, rdeči elektromotorniki (t. im. »Der rote Elektrisch«), vsi okrašeni z božičnimi zvezdami. Potniki lahko izstopijo v Oberndorfu, odkoder imajo še 300 m peš do božične kapelice, kjer se odvija prva slovesnost. Ali pa nadaljujejo z vlakom še dva kilometra do postaje Arnsdorf, kjer si lahko ogledajo cerkev in hišo, v kateri je Gruber napisal »Stille Nacht«. Pri obeh slovesnostih izvajajo »Stille Nacht« v izvirni obliki ob spremljavi kitare. Naj omenimo, da Mohrovo originalno kitaro hrani muzej v Halleinu in da jo izjemno izposojajo samo za snemanje plošC. Med slovesnostjo v Arnsdorfu Gruberjevo melodijo ponovijo tudi zvonovi v župni cerkvi. Potem, ob mraku, se udeleženci v procesiji, z bakljami v rokah, napotijo v Obemdorf. Utripajoče svečke na obeh straneh gozdne steze kažejo pot, ki sta jo 1.1818 prehodila Mohr in Gruber. Obe slovesnosti sta zelo sugestivni in je vsekakor vredno, da se ju vsaj enkrat v življenju udeležimo. Spominjata nas namreč na neverjetni dogodek iz tiste daljne noCi 24. decembra 1. 1818, ko je preprosti osnovnošolski učitelj skupno s preprostim župnikom stavil melodijo, ki ji je bilo sojeno, da bo osvojila ves svet, in ki so jo Gruberju zavidali tudi najvecji skladatelji. Vesel božic in srečno Novo leto! 4? )Z S ispehov polno novo leto. huova banca di credito di trieste BCTKB nova tržaška kreditna banka POGOVOR Z DRŽAVNO SEKRETARKO ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN PO SVETU MIHAELO LOGAR Za uresničevanje resolucije državnega zbora potreben tudi odgovorni pristop manjšin Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu že več let v okviru vlade republike Slovenije skrbi za odnose s slovenskimi manjšinami v sosednjih državah in z organizacijami slovenskih izseljencev. Urad vodi državna sekretarka Mihaela Logar, karte-ro smo prosili za pogovor. Gospa Logarjeva, smo na polovici zakonodajne dobe. Ali bi lahko za začetek morda podali kratek obraCun glavnih stvari, ki jih je Urad v tem Času naredil? Pri meni je to poldrugo leto, ker je bilo mesto tukaj zasedelo nekoliko kasneje, kot sestava vlade. Po letu in pol lahko ugotovim, da smo jasno začrtali smernice v katerih želimo, da Urad dela, da je vrsta stvari jasnih in da tudi sami predstavniki manjšine to vedo. Osnova vašega dela je vsekakor resolucija Državnega zbora. Seveda. Za delo z manjšinami imamo sprejeto resolucijo, ki se jo držimo. Velikokrat seveda slišimo, da resolucija ni izpolnjena, opozarjam pa, da resolucija ni dogodek, ampak je postopek, v okviru katerega delamo in ki zavezuje obe strani. Republika Slovenija lahko naredi tisto, kar ji resolucija zavezuje, vendar iz resolucije sledi, da ima tudi manjšina svoje pravice in dolžnosti in pa tudi svoj proces, pri katerem mora intenzivno sodelovati. Skratka, trdite, da je treba resolucijo izvajati skupaj in da ima tudi manjšina pri tem svoje odgovornosti. Točno tako. Zdi se mi, da je bila doslej odgovornost manjšine daleC premajhna. Zdi se mi, da bo ta politika lahko zelo uspešna, in da bomo z njo lahko zadovoljni tisti trenutek, ko bosta obe strani enakovredni partnerici. Eno od vprašanj, ki je pravzaprav za manjšino življenjskega pomena, je vprašanje finansiranja. Kako je s finansiranjem, oziroma kako je z postavko za sredstva za manjšino v državnem proračunu? S stani tako urada, kot tudi s stani vlade Republike Slovenije je prišlo do predloga proračuna, v katerem sredstva za manjšine in za Slovence po svetu niso povečana, ampak so ostala 100-od-stotno na lanskoletni ravni. Pri tem moram opozoriti na dogajanje pred sprejetjem proračuna v lanskem letu, kjer smo uspeli v parlamentarnem postopku in s soglasjem vlade znatno povečati proračun Urada, sicer za skoraj Četrtino. Ze takrat je bilo jasno reCeno, da ne moremo pričakovati povečanja proračuna spet v letošnjem letu in pa v prihodnjem letu. Poglejte, prav pri finansiranju se mi zdi, da bo potreben tako s strani Urada kot s strani manjšine, zelo odprt pogovor in da se ne pogovarjamo več o tem, koliko kdo dobi, ampak koliko je za ta denar naredil, oziroma kdo je tisti, ki je uspešen, kdo ima programe. Zaceli bomo v večji meri ocenjevati uspešnost dela. Pri tem mislim, da lahko že reCem, da se Slovenija približuje tisti zgornji meji finansiranja manjšine, ki jo še lahko zmore. Vsi, v Italiji, v Avstriji in v Sloveniji, se soočamo s problemi finansiranja. Pri tem pa lahko ugoravljamo, da je bila manjšina preveč osredotočena na pridobivanje denarja iz Slovenije, ker je bila ta pot verjetno nekoliko lažja. Zdi se mi, da mora biti ta pot sedaj skupna, kar pomeni, da mora manjšina maksimalno izkoristiti vse možnosti finansiranja s strani držav, v kateri živi; tako Italije, Avstrije, Madžarske. Ce pa sedaj to finansiranje porazdelimo, glede na ustanove, ki so končni prejemniki, je prišlo tu v zadnjem letu do nekaterih sprememb glede na postopek, ki je bil v veljavi v prejšnjih letih Ah bi lahko objasnila te spremembe predvsem kar zadeva manjšinn v Italiji? Prav s prestavnikoma obeh krovnih organizacij slovenske manjšine v Italiji se nam je uspelo dogovoriti za novi naCin, pri Čemer gre tudi za prevzemanje velikih odgovornosti, predvsem s strani krovnih organizacij, pa tudi s strani manjšine same. Dogovorjeni smo, da krovni organizaciji usklajujeta sistem finansiranja za celotno manjšino. To pa pomeni, da krovni organizaciji ne samo pohticno ah pa nekako v tistem dobrem smislu odgovarjata za celotno manjšino, ampak da sta prevzeti tudi odgovornost za negativne stvari. To seveda ne pomeni, da je njuna beseda dokončna in edina pravilna, ampak, da se krovni organizaciji maksimalno vključujeta v življenje manjšine in da morata upoštevati vse njene dejavnike ter tudi poskrbeti za prerazporeditev sredstev znotraj manjšine. Pri tem z veseljem ugotavljam, da smo že v letošnjem letu pri prvem poskusu videti, da se na srečo daljša seznam organizacij in društev, nad katerimi se ne lastita kakega političnega dežnika. V tem času se v italijanskem parlamentu začenja razprava o zakonu za zaščito manjšine. Kakšno je stališče Slovenije do tega vprašanja in kakšni so njeni odnosi z italijansko stranjo glede tega zakona? Imela sem že nekaj pogovorov s predstavniki manjšine. Skupaj smo ugotavljati, da Slovenija pri sprejemanju te zakonodaje lahko manjšini pomaga predvsem s stalnim opozarjanjem italijanske strani, da je ta zakonodaja nujna. Upam, in tudi iz zadnjih poročil sklepam, da tudi vse komponente manjšine enako ugotavljajo. Razlika je seveda v tem, kaj naj bilo v tem zakonu napisano. Pri tem smo ponovno s strani Republike Slovenije ugotovili, da nam Cim večja usklajenost manjšine daje dobre pogajalske pozicije. To pomeni, da mora obstajati dogovor o spodnji ravni zaščite, ker tega lahko tudi v imenu celotne manjšine kot Republika Slovenija zagovarjamo. Navezati smo že stike z novo italijansko vlado in preveriti njena stališča ter lahko z veseljem ugotavljam, da se mi zdi, da se dobri sosedski odnosi lahko nadaljujejo in da tudi dobro ozračje za sprejem te zakonodanje še vedno obstaja. Ponovno opozarjam na nujnost, da je (bo) manjšina tukaj maksimalno pozitivna pri sprejemanju te zakonodaje in naj tudi ne prihaja do kreganja znotraj manjšine. Kolikor bo manjšina znala enotno nastopiti, tako dober zakon bo imela Poleg Slovencev v Italiji so tu seveda Slovenci v Avstriji Tam so probemi večji Moram reci, da velikokrat naletim na vprašanje, zakaj ne vodimo enake politike tudi do Slovencev na Koroškem. Ponovno poudarjam, da je politika Urada do vseh predstavnikov manjšine enotna in enaka. Tudi obema krovnima organizacijama na Koroškem smo ponuditi enak postopek, vendar pri njih zaenkrat do dogovora ni prišlo. Mislim, da tudi pozitivne izkušnje pri Slovencih v Italiji le nekako prepričujejo tudi obe krovni organizaciji na Koroškem, da bo tej poti dobro slediti. S strani Urada bomo v letošnjem letu še bolj konkretni pri zahtevi, da tudi na Koroškem obe krovni organizaciji prevzameta soodgovornost za delitev finančnih sredstev, pa tudi za vse, kar temu sledi. Kako pa jez avstrijskuni obla- stmi? Človek ima vtis, da avstrijska vlada in sploh avstrijske oblasti, vključno z deželami, niso v tem trenutku tako naklonjene reševanju manjšinskih vprašanj, kot na primer Italija Zal, ugotavljam, da je, Čeprav je na neki verbalni ravni veliko dobrih besed in obljub, še veliko konkretnih težav in da pri reševanju slednjih avstrijska stran tu le ni tako prijazna do Slovencev na Koroškem. Katere so v zvezi s tem dejavnosti slovenske vlade? Vsa ta leta smo verjetno preveč koncentrirali reševanje vprašanj slovenske manjšine na Koroškem na Celovec in na deželno vlado; v letošnjem letu poskušamo te stvari prenesti tudi na Dunaj, ker je paC vlada na Dunaju odgovorna za manjšinsko problematiko, medtem ko se nam vlada v Celovcu zelo hitro izmakne, Ceš da nima zadostnih političnih pooblastil. Tudi s pomočjo novega veleposlanika, gospoda Vajgla poskušamo to debato in to odločanje prenesti na Dunaj. Začetek pa je seveda težak. Potem je tu še odprto vprašanje v zvezd s Štajerskimi Slovend. V avstrijskem parlamentu je bil predlog novega sosveta dalj Časa zaustavljen. Na koncu Štajerski Slovenci v sosvet niso bili vključeni, Čeprav na vseh ravneh tako mi kot Štajerski Slovenci in tudi Koroški Slovenci opozarjamo, da so Štajerski Slovenci po 7. členu državne pogodbe in pa tudi po zakonodaji Avstrije priznani kot del slovenske manjšine. Tu pa spet vsi zvracajo odgovornosti na štajersko deželno vlado. No, in kot tretja slovenska manjšina v sosednjih državah so tu še Slovenci na Madžarskem. Majhna skupnost, vendar z velikimi problemi Seveda, z velikimi problemi, ker so bili dolgo popolnoma odrezani od Slovenije. To prinaša s seboj vrsto problemov. Po drugi strani pa jih tudi rešuje, ker so si politično lahko enotni. Pri njih res prevladuje tisti nacionalni interes ohranjanja slovenstva. Sicer pa je stanje tu spet drugačno: Madžarska je na zakonodajnem področju v zadnjih letih zelo aktivna, finančno pa ne prevzema prav veliko bremen, tako da je ta manjšina praktično skoraj v vsem na bremenih slovenske vlade. Ce bomo tako nadaljevali, kot nam ta trenutek kaže, potem mislim, da bo to zelo veliko pomenilo za celotno območje, kjer živijo Slovenci na Madžarskem. Slovenija se pripravlja na Članstvo v Evropski uniji. Tudi Madžarska se pripravlja na članstvo v Evropski uniji in upravičeno je pričakovati, da bo do tega prišlo skupno in da ta Časni tako daleC. To pomeni, da bodo vse tri slovenske manjšine, v Italiji, Avstriji in na Madžarskem bolj povezane s Slovenijo, da ne bo več meje in da bodo postopoma odpravljene pregrade, ki danes še otežkocajo sodelovanje. Ali slovenska vlada že razmišlja o tem, kakšno vlogo bi lahko imela manjšina v novi evropski ureditvi katere del bo tudi Slovenija? Kakšnih velikih odločitev v zvezi s tem nismo sprejemati in jih ne sprejemamo, ampak skušamo v vsakdanje življenje že sedaj uvesti čimveC aktivnosti v zvezi s tem vprašanjem. Sicer pa me približevanje Evropi ne navdaja ravno z velikimi upi, da bi bili vsi problemi manjšine rešeni tisti trenutek, ko bosta Slovenija in Madžarska postali članici Evropske unije, tudi zaradi tega ne, ker vemo da sta Italija in Avstrija že Članici EU, pa mislim, da naša manjšina zaradi tega ne more biti ravno zadovoljna. Skratka, vstop neke države v EU še zdaleč ne pomeni rešitve vseh manjšinskih vprašanj. Mislim, da tudi sam vstop Slovenije ne bo avtomatsko rešil teh vprašanj, ampak bo potrebno še veliko skupnega dela. Z optimizmom pa me navdaja večja odprtost, večja strokovnost pri evropskih inštitucijah tako v Svetu Evrope kot v Parlamentu in pa v ostalih inštitucijah. Tu pa so tiste mednarodne povezave, kjer bi morala manjšina iskati svoj prostor in si zagotavljati večjo težo zakonitosti s strani držav v katerih živi. Med pobudami vlade Republike Slovenije je tudi ustanovitev posebnega medresomega odbora, ki naj bi se ukvarjal z gospodarskimi dejavnostmi manjšine. Je ta odbor že zaCel delovati? Ta odbor je bil ustanovljen. Sestal se je enkrat in preverili smo, kako posamezni resorji vlade že sodelujejo z manjšino na gospodarskem področju; tega je še kar veliko. Mislim, da nismo nikoli prej pregledali celotne pahljače, koliko je že gospodarskega vključevanja in v katere dejavnosti je manjšina posredno ati neposredno že vključena, od kmetijstva do Čezmejnih povezav. Zlasti gospodarski resorji niso naklonjeni temu, da bi šlo pri tem za locen proračunski del, ampak vsi želijo, da se manjšina vključuje v že obstoječe projekte. Na tem srečanju je prišlo tudi do razprave o ustanovitvi posebnega sklada, ki je tudi predviden v resoluciji. Veliko smo se pogovarjati o tem, kakšen naj bi bil sklad. Ker gre za državljane, ki so državljani druge države, kot Italije recimo, je pa interes Slovenije, da jim pomaga, je prišlo do ideje da bi bil to mešani ita-lijansko-slovenski sklad. Vendar smo pri preverjanju z italijansko stranjo ugotoviti, da pri njih ni velikega interesa za kaj takega. To ne pomeni, da bomo zdaj to idejo opustili, ampak bomo vseeno poskusili priti no nekega mešanega sklada. Zanimivo je, da je bila edino Madžarska naklonjena ustanovitvi mešanega sklada. Katere funkcije naj bi imel ta sklad? Celotno gospodarsko krepitev na obeh straneh meje. To se pravi, vljucevati se v vse dogajanje, kakorkoli je povezano z gospodarsko krepitvijo ljudi na obeh staneh meje. Vaš urad se ukvarja tudi s vprašanjem Slovencev po svetu. V tem okviru je ena najbolj kočljivih točk bivša Jugoslavija, oziroma države, ki so nastala na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Kakšno je stanje Slovencev v teh državah in kako tem ljudem pomagate? Stanje je zelo različno od države do države. Ponekod na razlike vpliva tudi dolžina vojne na posameznih območjih. Lahko ugotavljamo, da je v bistvu najbolje urejeno na Hrvaškem, verjetno tudi zaradi same bližine in pa zaradi samega načina dela. Tam delujejo štiri zelo močna društva, dobro organizirana, s fi-nacno pomočjo Slovenije, pa tudi kar bogato finančno podporo Hrvaške. Najbolj problematična pa je seveda Bosna in Hercegovina, tudi zaradi delitve države na področja in torej posledično delitvijo slovenskih društev. Z veseljem ugotavljamo, da se tudi pravna situacija v Bosni in Hercegovini izboljšuje. Tako recimo nismo mogli pred dvema letoma niti vzpostaviti stika z marsikaterim društvom, zlasti na področju srbske oblasti v Bosni in Hercegovini medtem ko danes lahko z njimi normalno kontaktiramo. Prva v primem teh društev se je naš Urad ukvarjal tudi s humanitarno pomočjo. Do organiziranja Slovencev prihaja tudi na področju Srbije; imamo že leto dni lepo delujoče in tudi zelo moCno društvo na področju Vojvodine, v Novem Sadu, kjer ni bilo ovir s strani srbskih oblasti. Na področju Makedonije imamo društvo s približno 200 člani na področju Skopja s podružnico v Bitoli. Situacijo spremljamo in društvom pomagamo. Njihove zahteve so skromne in pomagamo jim pri najosnovnejšem opremljanju pisarn, tako da imajo lahko vsaj telefon. Preučujemo tudi možnost, da bi jim omogočili spremljanje slovenskega televizijskega programa, ker vemo, da je dostopnost do medijev eden njihovih najbolj občutenih problemov. Poleg tega je v teh društvih zelo inten-zivno učenje slovenskega jezika v res velikih skupinah. Kaj pa s Slovenci onstran oceana? Ti so se vedno Čutili ne samo fizično, ampak tudi sicer daleC od Slovenije. Kakšno je nihovo počutje danes? Ugotavljam, da se njihovo počutje žal ni popolnoma nic izboljšalo. Se vedno prihajajo z njihove strani znaki, da niso zadovoljni s skrbjo Slovenije. Mi nismo kaj posebej spreminjali kontakta z njimi: želimo ohraniti stalne stike in želimo, da društva delujejo. Poleg tega so številni posamezniki dobro vraščeni v družbo držav, v katerih živijo. Na žalost pri teh društvih opažamo, da se nam društva starajo in da se mladi vanja niso vključiti, vendar pa lahko z veseljem ugotavljamo, da se pa spet vključuje četrta generacija. Zanimanje za Slovenijo torej vendar raste in spet se pojavljajo večje skupine otrok, ki se z zanimanjem učijo slovenskega jezika in spoznavajo slovensko kulturo. Prav zaradi te raznolikosti so oblike sodelovanja včasih še težje in pri tem lahko ugotavljamo, da jih včasih tudi mi preveč obremenjujemo, ko hoCemo narediti dobro. Včasih gostuje na istem področju veC pevskih zborov. Usklajevanje ni vedno lahko, ker so naše organizacije navajene na samostojno delo in ocenjujejo usklajevanje kot nepotreben pritisk. Upam, da bo tudi na tem področju prevladalo prepričanje, da le izvajamo državno politiko do teh Slovencev in ne individualno politiko, ter bodo te akcije bistveno bolj usklajene in ne bodo prinašale negativnih odgovorov z onstran oceana. Bojan Brezigar ________DORO CRAGNOLINI, ZADNJI PREBIVALEC BRIJEGA - VASICE V TERSKI DOLINI_ Kraj, kjer ima življenje drugačne ritme kot v dolini, pa vendar ni dolgčas S prijateljem Viljemom Cernom sva že nekaj Časa iskala primerno priložnost za obisk pri Dora Cragnoliniju, edinemu Se preostalemu prebivalcu gorske vasi s terskim imenom Brieg, ki se po furlansko imenuje Pers. Nedavni, nekajdnevni "predujem" mrzlih zimskih dni naju je spodbudil, naj se. z obiskom podvizava, drugače bi lahko Se morala Čakati na pomladansko odjugo. Tako se nekega jasnega decemberskega jutra z Viljemom napotiva po vijugasti gorski cesti, iz Tera strmo proti severozahodu. Cesta se vzpenja skozi vas Podbardo (Cesariis) v gorsko grapo, ki se med gorama Karman (monte Quarnan) in Campon (monte Chiampon) dviga proti sedlu Folador (sella Foredor), prelazu, Cez katerega vodijo davne lovske in novejše planinske poti do Humina. Viljem Cerno je domačin in se mi zdi kot nekakšen stezosledec. Zanj ta območja nimajo nikakršnih skrivnosti, ne kulturnih, ne zgodovinskih, ne geografskih. Imeti njega za spremljevalca po teh poteh je poseben privilegij, to mi je jasno. ”Tu gori je bila pred nekaj desetletji vas s 360 prebivalci in vsi so govo- stala vas, tega Človek ne bi rekel. Vse sta popolnoma izbrisala potresna sunka izpred dvajsetih let, ljudje so odšli, ostanke razvalin nekdanje vasi pa povsem prekriva goščava. Doro Cragnolini stanuje nekoliko više, v solidno zgrajeni hiši, ki je poleti zaradi dreves najbrž ni niti videti, dokler ne prideš povsem zraven nje. Viljem in Doro se prijateljsko nagovorita v terskem narečju in meni je za hipec malce nelagodno, da sem prišel z blokom in fotografskim aparatom kalit mir tega prijaznega človeka. Pa se izkaže, da je Doro obiska vesel, ko ga iznenadiva pri sekanju drvi. »Naj vam povem, da meni samota ni v breme, tu sem doma in tu sem želel ostati, tudi potem, ko sem izgubil mater in v teh zaselkih ni bilo več nikogar«, pripoveduje Doro, ki je kot toliko drugih sovaščanov moral v emigracijo. Dvajset let, od leta 1953 do 1973 je bil kot tesar zaposlen v Genovi. Domov se je vrnil ravno v Času, da je doživel potres. Za nekaj trenutkov se spomni tiste hude ure. »Tu je včasih stala naša stara hiša, za njo pa Se kaka desetina drugih. To je bila značilna hiša teh krajev, tudi gostilna, ob nedeljah sta bila celo glasba in ples. Doro se spominja, kako so prihajali plesat iz sosednjih in bolj oddaljenih vasi, iz Podbarda, Njivice, Tera ali Flejpana. Prihajali so peš po gorskih poteh, cest tedaj še ni bilo. rili domače tersko narečje. Sedaj pa je Doro že nekaj Časa popolnoma sam in nič ga ne bi moglo spraviti živet v dolino", pravi Cerno, ko greva mimo table, z imenom vasi: ”Pers“. Cesta je vse bolj ovinkasta, pokrajina pa že daje znamenja visokogorja, tako, da se človek vpraša, kako mora biti tu ob kakem večjem snegu. Peljeva naprej, nikjer pa ne vidim nic takega, kar bi spominjalo na vas. Na določenem mestu sicer stoji par skoraj novih in zaprtih hiš, drugega pa ni videti, dokler se človek bolj pozorno ne ozre naokoli. Tu je nekakšna širša planota, kjer je nekoč stal naj-vecji izmed treh zaselkov, ki so sestavljali vas Brieh: Zgarban (Sgarban), Podlopata (Borgo Mulinars) in sam Brieg (Pers). Se je videti sledove terasasto urejenih njiv, ki so danes popolnoma zaraščene z drevesi in grmovjem. Da pa je tam nekoč grajena iz kamna, s kamnitimi stebri in z značilnimi ganki. Tisti čas sem delal kot tesar v Teru. Nekega majskega večera sem se vrnil domov, mati se je ravno odpravila Spat, jaz pa sem si prižgal Se eno cigareto. Takrat je zagrmelo«. Po prvem opozorilnem sunku je imel Doro ravno dovolj Časa, da je ostarelo mater spravil na varno. Takoj potem je hiši odklenkalo. Na razvalinah sta z bratom zgradila novo, sedanjo, ki je po njegovi oceni potresno povsem varna. "Ta je povsod dobro povezana, v njej je možno spati popolnoma v miru. Ne vem kaj bi se moralo zgoditi, da se ta hiSa sesuje", pravi Cragnolini in si ogleduje stene, kakor da bi s pogledom preizkušal njihovo trdnost. Ostala desetina hiš neposredno za njegovo, se je dokončno zrušila in nobena izmed njih ni bila ponovno zgrajena. Včasih je bila tam Zal pa tudi poznejša izgradnja cest v te kraje, kot še mnoge druge v Benečiji, ni prinesla ne razvoja ne blagostanja. Ceste so kvečjemu pospešile odhajanja ljudi za boljšim zaslužkom in življenjskimi pogoji. Doro Cragnolini je v petdesetih letih sledil bratu v Genovo. Sploh je mnogo ljudi iz teh krajev odhajalo zlasti v Genovo in Luksemburg. Nekdo je pac v teh krajih našel pogoje za življenje, o tem je obveščal sorodnike in znance, ki so potem odhajali po istih poteh. Doro pa je imel ves Cas veliko domotožje in po dvajstih letih se je vrnil domov. Po potresu je imel kot drugi vaščani možnost, da se preseli v dolino, ali vsaj v bližnje Podbardo, a ni mu bilo do tega. Raje je ostal na svojem domu. »Tu ima življenje drugačne ritme kot v dolini, vendar ni dolgčas. Okoli hiše in v gozdu je dela na pretek. Včasih sem odhajal tudi na lov, sedaj pa grem le še na sprehod, kar je mojemu psu v veliko veselje«, pravi Doro, ki ima organizirane dneve, od sprehodov do vseh hišnih opravil, za katera vešCe skrbi popolnoma sam. O sebi meni, da je sreCen, ker je zdrav in poln dobre volje, s katero pre-mošCa tudi občasne trenutke osamljenosti. Doro Cragnolini je še edina živa priCa preteklosti teh krajev. V zavesti ima film o tem, kako je nekoč v Briegu potekalo življenje, toCno ve tudi, kakšna so bila lastninska razmerja parcel, ki so popolnoma razdrobljene. Zato se mnogi potomci nekdanjih vaščanov pogosto obračajo nanj kot na nekakšen živ kataster. Cas obiska pri tem simpatičnem možakarju se kmalu izteče, z Viljemom Cernom pa se še nekoliko potikava po okoliških zaraščenih ostankih vasi in iščeva sledove nekdanjega življenja. Le nekaj korakov stran od Doro-ve domačije je majhno vaško pokopališče in to je, tako kot povsod, nekakšna krajevna izkaznica in shramba zgodovinskega spomina vasi. Najpogostejši priimki na nagrobnikih so Crapiz, Sgarban, Cragnolini, ...morda so bili nekdaj Krapež, Zgarban, Kranjec, ugibava s Cernom. Tik ob pokopališču je kar na sredi travnika popolnoma cel oltar in šele pozornejši ogled pove, da je to vse, kar je po potresu ostalo od nekdanje krajevne cerkve. Malo niže, ob smerokazu na sedlo Folador, naletiva na mlada lovca, ki se s krdelcem psov pripravljata na pogon merjasca. Oba lepo govorita v terskem narečju in povesta, da so pogoji za lov tu pod La-nežem kar ugodni. Se zlasti je zgovoren Paolo Sgarban iz Podbarda, ki se huduje na mestne naravovarstvenike, ki hočejo prepovedati lov s psom. Za kaj pravzaprav gre? »Ze od zgodnega otroštva hodim na lov in vedno je bil to lov v družbi lovskih psov. Sedaj pa bi radi nekateri nevednem' sprevrgli to navado. To so ljudje, ki razmišljajo ob pisalni mizi in v resnici ne poznajo ne narave ne njenih zakonitosti. Na tradicijo pa se enostavno požvižgajo, tudi če obstaja že stoletja in se je v bistvu po njeni zaslugi ohranilo naravno ravnovesje«, pravi Paolo Sgarban. »Zeleni trdijo, da se brez psa upleni manj živali. Ampak stara lovska etika naših krajev je, da na divjad ne smeš streljati, ko se mirno pase, temveč ji moraš dati možnost, da pobegne. Sicer pa, mestni gospodje ne vedo, da merjascev s pobočja Laneža ni mogoče izbezati brez psov«. Mladi lovec želi, da vse to zapišem, da se bo vedelo, kakšne neumnosti se dogajajo. Z Viljemom na tem področju sicer nisva ne vem kako podkovana, a sva vseeno vesela tudi tega srečanja. Preden se vrneva, se ozreva proti bližnjemu zahodnemu grebenu, kjer je videti zvonik in nekaj hiš naselja Flejpan, ki se nahaja že v občini Monte-nars. Na tistem robu je najbrž najzahodnejša točka, kjer domačini še govore slovensko narečje. Skleneva, da se bova prej ali slej odpravila tudi tja. Na poti v dolino se'med drevesi za trenutek še prikaže samotna hiša Dora Cragnolinija, pri katerem sva doživela lepe trenutke in pristno človeško pripoved. Takšno, na katero ne naletiš vsak dan in iz katere še enkrat dobiš potrditev, da je tudi v težkih in nenavadnih okoliščinah možen veder pogled na življenje. Tekst in slike Dušan Udovič NOVICE IRAK-OZN / NOV ZAPLET Hezbolahi raketirali sevemoizraelska območja Kljub temu da so se izraelske oblasti oblasti oprostile za torkov incident, med katerim so izraelska letala po pomoti bombardirala neko stanovanjsko Četrt pri Baalbekmu in pri tem ubila neko 35-letno Zensko in Sest njenih otrok, so proiranski šiitski Hezbolahi vCeraj s 122-milimetrskimi raketami zasuli celotno območje od Naharie ob Sredozemskem morju do Kirjat Smone v Zgornji Galileji. Raketiranje je povzročilo le enajst ranjenih, ker je bilo prebivalstvo v zakloniščih. Netanjahujeva vlada je vehementno reagirala. Podpredsednik Rafael Eitan je predlagal priključitev tamponskega pasu, minister za varnost Avigodor Kahalani pa bombardiranje Bejruta Bivši generalni sekretar Nato vpleten v podkupovanje BRUSELJ - Belgijsko kasacijsko sodišče je vCeraj nekdanjega generalnega sekretarja zveze Nato Wil-lyja Claesa spoznalo za krivega »pasivne vpletenosti« v podkupovalno afero z italijanskim i helikop-terjiAgusta, prejel pa je tri leta zapora. Kasacijsko sodiSCe je pasivne krivde obsodilo tudi nekdanjega šefa Claesovega kabineta ter dva tedaj vodilna politika Socialistične stranke, medtem ko je za aktivno krivega spoznal odvetnika, ki je skrbel za izvedbo posla. Ti naj bi v svoj žep ob odobritvi nakupa 46 helikopterjev italijanske izdelave pospravili okrog 1, 3 milijona dolarjev. Kasacijsko sodišče je včeraj izreklo sodbo tudi glede afere Agusta povezane afere Dessault. Tudi tu gre za sklepanje podkupljivih kupoprodajnih pogodb belgijske vojske s tem francoskim izdelovalcem letalske vojaške opreme, ki je bil obsojen na dve leti. Aznar pozitivno ocenjuje sporočilo organizacije Eta MADRID - Španski premier Jose Maria Aznar je pozitivno ocenil zadnje sporočilo baskovske organizacije Eta, v katerem ta zahteva začetek pogajanj s Španskimi oblastmi in napoveduje nadaljevanje premirja, poroča včerajšnji španski tisk.Po Aznarje-vem mnenju nadaljevanje premirja daje upanje, da bo nekoč v Baskiji prišlo do trajnega miru, Se piše tisk, ki povzema pogovore, ki jih je Aznar včeraj imel s poslanci svoje Ljudske stranke. (STA) Haaško sodišče obtožilo dva bosanska Hrvata HAAG - Haaško sodišče za zločine v nekdanji Jugoslaviji je izdalo obtožnici proti dvema bosanskima Hrvatoma, vpletenima v napade na tri vasi v BiH leta 1993. Cilj napadov je bil pregnati Muslimane in uničiti njihovo premoženje, je ugotovilo sodiSCe. Bosanska Hrvata sta obtožena zločinov proti Človeštvu, kršenja ženevske konvencije in vojnih zakonov. (STA) Prijeli vodjo izsiljevalcev nemških železnic FRANKFURT - Predsednik upravnega odbora Nemških železnic Johannes Ludevvig je v Frankfurtu sporočil, da je pohcija ponoči prijela domnevnega vodjo skupine, ki je že nekaj Časa izsiljevala železnico in pri tem na nemških železnicah celo namenoma povzročila nekaj nesreč, ki so se na sreCo končale brez Zrtev.(STA) Bagdad prepovedal pristajanje letal OZN Kritike na račun Unscoma in njegovega šefa Richarda Butlerja BAGDAD - Irak včeraj ni odobril pristanka posebnega letala Združenih narodov, ki bi iz Bagdada odpeljalo posebnega odposlanca generalnega sekretarja ZN Prakaša Šaha. Neimenovani vir OZN je sporočil, da med bagdadskim letališčem in letališčem OZN v Bahreinu od odhoda posebne komisije OZN za razorožitev Iraka (Un-scom) ni veC poletov. S ah se je zato v Aman odpravil z avtomobilom. To pa ni bil edini včerajšnji zaplet. Irak bo namreč od ZDA in Velike Britanije zahteval povrnitev škode, povzročene med ame-riško-britanskimi napadi prejšnji teden, je zapisalo glasilo iraške vladajoče stranke Baas Al-Saura. Wa-shington in London sta odgovorna za napade in Varnostni svet OZN mora od njiju zahtevati povrnitev škode, hkrati pa mora preprečiti, da bi še kdaj enostransko napadla Irak, še piše časnik in se sprašuje, kakšno vlogo ima sploh še generalni sekretar OZN. Nekdanji inšpektor OZN za nadzor razoroževanja Scott Ritter je včeraj ostro kritiziral delo komisije OZN za nadzor nad iraško razorožitvijo Unscom. V pogovora za britanski radio BBC je Ritter očital ZDA in Veliki Britaniji, da so v zadnjih pregledih, s katerimi so upravičili napade na Irak, uporabljali »zastarele dokumente«. Iraška poslopja, ki so jih izbrali za preglede, pa so pogosto izbrali le z namenom, da bi »izzivali Iračane,« je poudaril Ritter. Podatki, na podlagi katerih so izbrali iraška poslopja, so bili pogosto stari »veC mesecev, celo let«. Ritter je sedanje- mu vodji komisije Unscom Richardu Butlerju očital, da je Združenim državam »na nek naCin dovolil manipulirati« delo komisije, tako da so lahko upravičile napade na Irak. Ce bi ZDA in Velika Britanija resno mislile z nadzorom iraške razorožitve, bi inšpektorjem OZN dah več Časa za iskanje »novih virov informacij«, je še poudaril Ritter. Kritike na račun Unscoma je izrekel tudi francoski zunanji minister Hubert Vedrine, ki je poudaril, da je treba ustanoviti tak sistem, ki ne bo temeljil na brskanju po preteklosti temveč na preventivi. Medtem je ameriški obrambnimi minister Cohen sporočil, da bodo umaknili del ameriških vojaških sil z Zaliva. Učenci v Bagdadu opazujejo odstranjevanje ruševin bombnih napadov (Telefoto AP) KOSOVO / STOPNJUJE SE TERORISTIČNI PRITISK ~~~ Kosovski odpor vzel na muho mesta »Verifikatorji« OVSE zelo zaskrbljeni, ker bi lahko vsak trenutek propadlo krhko premirje BEOGRAD, PRIŠTINA - Razmere na Kosovu se vnovič zaostrujejo. V napadu na srbsko policijsko vozilo v Prištini sta bila minulo noC hudo ranjena dva policista. Poluradni srbski medijski center je včeraj poročal, da so na vozilo Albanci streljali z avtomatskimi pištolami. V napadu na albansko kavarno pa sta bila prav tako ponoči ranjena dva Albanca. Po poročanju agencije Tanjug je bil v streljanju v Kosovski Mitroviči hudo ranjen neki Albanec, elan albanske lokalne varnostne službe, ki jo je vzpostavila srbska policija. Neki dragi Albanec naj bi bil lažje ranjen. Iz vsega tega nesporno sledi, da se albanski odpor s podeželja seli v mesta. kar dodatno zapleta že dovolj eksploziven položaj na Kosovu. Srbsko prebivalstvo se ne Čuti več varno niti v mestih in zato zahteva od oblasti ostrejše ukrepe. To pa je težko uresničljivo, ker proti klasičnemu terorizmu v bistvu ni prave obrambe. V zadnjih desetih dneh je življenje izgubilo 50 ljudi, kar daje razsežnosti sedanje krize. Nic Čudnega torej, da so »verihkatorji« Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) zelo zaskrbljeni, saj bi lahko vsak trenutek propadlo krhko premirje, Ce bi srbske sile začele širokopotezno akcijo CišCenja. Tudi podatek Mednarodnega odbora Rdečega kriza, da je v srbskih zaporih veC kot 820 kosovskih Albancev, ne prispeva k pomiritvi. Humanitarne organizacije so trenutno lahko obiskale le kakih 400 zapornikov, do dragih jim srbske oblasti prepovedujejo dostop. Tudi na humanitarnem področju je položaj drmaticen. Ze res, da so se razseljeni kosovski Albanci ob mednarodni pomoči še nekako znašli in da torej ne bo predvidene hunanitarne katastrofe, ki si jo srbske oblasti tako želijo. Kosovski Albanci so dovolj žilavi, da vzdržijo tudi v nemogočih življenjskih pogojih. To med njimi seveda stopnjuje srd, do srbskih oblasti, tako da vsi s strahom Čakajo na pomlad. Takrat bo poskušala ob odjugi srbska oblast zagotoviti nadzorstvo nad celotnim ozemljem uporne pokrajine. Osvobodilna vojska Kosova pa se je medtem reorganizirala in ne bo ponovila napak, ki jih je storila med letošnjimi spomladanskimi, poletnimi in jesenskimi ofenzivami, saj se je vsem jasno, da se bo zataekla h klasičnimi oblikam gverilskega vojskovanja. SLOVENIJA / OBRAČUN PRISTOJNEGA MINISTRA Minister Boris Frlec o letošnjem delu ministrstva za zunanje zadeve in o bodočih nalogah v letu 1999 V letu 1998 ni bilo »spektalkularnih« rezultatov, ker diplomacija deluje v stalnem procesu in naporu LJUBLJANA - Zunanji minister Boris Frlec je na letošnji zadnji mesečni novinarski konferenci včeraj ocenil, da je lahko Slovenija lahko z dosežki svoje zunanje politike v letu, ki se izteka, zadovoljna, »Čeprav bi seveda lahko bili rezultatitudi boljši, vendar sta za sporazumevanje vedno potreba dva«. Tudi v prihodnjem letu pa bodo glavne naloge slovenske diplomacije vključevanje v Evropsko unijo in zvezo Nato, urejanje odnosov s sosedami, dejavnosti v Jugovzhodni Evropi ter sodelovanje z državami, ki so aktivno udeležene v mednarodni politiki in zadevajo polje slovenskih interesov. Minister Frlec je sicer soglašal z oceno, da »spektakularnih« rezultatov v letu 1998 ni bilo, a dodal, da diplomacije niti ne išCe spektakularnosti, pač pa »deluje v stalnem procesu in naporu, ki mora pokazati rezultate«. »Spektakularne so vojne in revolucije, nam pa je veliko bolj do tega, da v procesu sporazumevanja z zastopanjem stališč, ki morajo biti načelno vedno urejena, promoviramo majhno državo,« je dejal minister. »Nasa osnovna drža v preteklem letu je bila, da bi, Ce je le mogoče, poskušali vzdrževa- ti mimo in trezno vzdušje, potrebno za konstruktiven dialog,« je zatrdil Frlec, a dodal, da je zunanja politika »žal tudi področje, na katerem je moč zelo dobro uveljavljati določene notranjepolitične interese, ki so se v preteklem letu tudi večkrat izrazili, kar nam je oteževalo delo, po drugi strani pa do neke mere zmanjševalo tudi kredibilnost slovenske drže«. Sicer pa je zunanji minister kot enega najpomembnejših dogodkov za slovensko diplomacijo in državo izpostavil izvolitev Slovenije v Varnostni svet OZN. To je po njegovem mnenju ključno povečalo prepoznavnost države v mednarodni skupnosti. Frlec je zatrdil, da je Slovenija delo v Varnostnem svetu doslej opravljala odgovorno in zanesljivo in je bila deležna tudi zelo pozitivnih odmevov. Zavrnil pa je oceno, da je slovenska diplomacija predvsem sledila stališčem ZDA, ampak je po njegovih besedah upoštevala predvsem interese Slovenije in njene strateške cilje. Kar zadeva približevanje EU je Slovenija letos napredovala, pogajanja in sereeningi pa se nadaljujejo »z dinamiko, ki je primerna domačim razmeram«, je dejal Frlec. Poročilo Evropske komisije je »ugotovilo nekatere pomanjkljivosti, ki se jih sami zavedamo«, vendar se je vlada, pa tudi parlament, hitro odzvala in usklajevanje slovenske zakonodaje z unijino zdaj pospešeno teCe, je zatrdil minister Frlec in izrazil pričakovanje, da bo zamujeno, »Ce je bilo kaj zamujenega«, premostili. Obenem je opozoril, da tudi EU Čakajo pomembne notranje reforme. »NaSa teza, da bomo z našo tranformacijo gotovi do leta 2003, drži, vedno znova pa se, vsaj jaz, sprašujem, ali bo EU v tem Času tudi sposobna sprejeti kandidatke,« je dejal Frlec. Tudi v prizadevanjih za vključitev v zvezo Nato je Ljubljana, tako Frlec, letos dosegla določene premike (povečala kredibilnost kot partnerica v zavezništvu in z uspesno izvedeno vojaško vajo zveze Nato v Sloveniji dokazala, da izpolnjuje številne materialne pogoje za članstvo). Možnosti, da bi na aprilskem vrhu v VVashingtonu Nato izdal povabilo Sloveniji za članstvo, so po FrleCevih besedah »razmeroma majhne, a še vedno obstajajo«. Naloga Slovenije je, da s svojo držo, tudi s politično aktivnostjo, pokaže, da deli iste vrednote z zaveznicami v Severnoatlantski zvezi. Slovenija svojo kredibilnost v svetu krepi tudi z okrepljeno dejavnostjo v Jugovzhodni Evropi, je povedal zunanji minister, in spomnil na slovensko udeležbo pri zagotavljanju uresničevanja Daytonskega mirovnega sporazuma v BiH ter ponujeno udeležbo v verifikacijski misiji Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi na Kosovu. Slovenija pozorno spremlja tudi razmere v Albaniji. Vodja slovenske diplomacije meni, da se mnenje, da mora sodelovanje prevladati nad konflikti, vse bolj uveljavlja v mednarodni skupnosti, še vedno pa so razmere zelo zapletene in težko dosegati konsenze. Ob tem je Frlec omenil iraško krizo in ameriško-bri-tansko vojaško operacijo, »ki jo obžalujemo«, do nje pa je prišlo, »ker je iraški voditelj pokazal, da se želi izogniti vsem ukrepom VS«. Po tej krizi je po mnenju zunanjega ministra potrebno vzpostaviti ozračje, ki je potrebno za nadaljevanje dela inšpektorjev Unscom v Iraku in dogovor mednarodne skupnosti o nadaljnjih ukrepih, ki pa ne bi smeli prizadeti prebivalstva v Iraku. (STA) RIM / TISKOVNA KONFERENCA PREDSEDNIKA MINISTRSKEGA SVETA GOSPODARSTVO / URADNI SKLEP -i D’Alema: podatki kažejo na ugoden trenutek za Italijo Optimizem predvsem zaradi uveljavljanja gospodarskega sistema Fazio je znižal obrestno mero na tri odstotke Zadovoljstvo 0'Aleme RIM - Ministrski predsednik Massimo D'Alema je včeraj odgovarjal zastopnikom italijanskega in mednarodnega tiska na tradicionalni tiskovni konferenci ob koncu leta (na sliki, telefoto AP) . Predsednik ni mogel mimo obsodbe krvavega atentata v Vidmu (o tem poročamo na 3. strani), v ospredju soočenja z mediji pa so bila predvsem vprašanja gospodarskega razvoja, socialnega pakta, gospodarskega stanja, ustavne reforme in izvolitve predsednika republike, angloame-riskega bombardiranja Iraka, pa tudi kurdskega voditelja Ocalana. Predvsem pa je izpadlo D’Ale-movo zadovoljstvo zaradi uveljavljanja gospodarske stabilnosti. Med drugim so prav včeraj italijanske obveznice btp prvič v zgodovini prekosile nemške bunde: »To je jasen dokaz italijanskega gospodarskega napredovanja,« se je upravičeno pohvalil D’Alema, za katerega je izredno pomemben tudi predvčerajšnji podpis socialnega pakta. Slednji potrjuje možnost sanacije državne bilance, gospodarskega razvoja in boja proti brezposelnosti. Zadnji gospodarski pokazatelji torej navdajajo D’Alemo z optimizmom: »Prihodnje leto gospodarski razvoj sicer ne bo presegel 2 odstotkov,« je dejal, »ne bomo pa niti padli na 1, 3 odstotka: nedavna mednarodna finančna kriza je prizadela tudi Italijo, vendar se je zadnje obdobje leta razvija pozitivno.« V sedanjih pogojih je potrebna tudi večja fleksibilnost delovnega tržišča, ki pa za D’Alemo ne sme prizadeti pravic delavcev. Zahtevo po reformi pokojninskega sistema, ki je po mnenju nekaterih nujna za dokončno finančno stabilizacijo italijanskega sistema, pa je DAlema odločno zavrnil, saj »ni mogoče preurediti pokojninskega sistema vsaki dve leti.« Treba je najprej izpeljati do konca reformo iz leta 1995 in preveriti njene dolgoročne posledice, Sele nato bo lahko govor o ponovni reformi. Glede ustavne reforme je D’Alema potrdil zaupanje v ustavno sodišče proti vsakemu pritisku, da bi tudi najvisji sodni organ potrdil zahtevo po ljudskem referendumu za odpravo proporčne kvote pri parlamentarnih volitvah. Vlada se ne opredeljuje okrog tega vprašanja, je dejal predsednik, ker to ni v njeni pristojnosti, pač pa političnih voditeljev. Vsekakor pa to ni najnujnejše politično vprašanje, je se naglasil DAlema, za katerega je nedvomno bolj aktualno vprašanje skorajšnje izvolitve novega predsednika republike. Glede tega si DAlema želi širšega dogovora tudi z opozicijo, vendar ga »dolgoletna politična izkušnja ne navdaja z optimizmom o možnosti Širokega dogovora.« DAlema ni hotel izraziti svojih predvidevanj glede imena Scalfaro-vega naslednika, priznal pa je, da bi rad videl reformo z neposredno izvolit- vijo predsednika s strani vseh italijanskih državljanov. Glede problema pribež-nikov je bil DAlema Se kar pomirjevalen. Med drugim je naglasil, da je večina pribežnikov, ki nelegalno vstopajo v Italijo, namenjena v druge države Evropske unije, kar dokazuje, kako je »neutemeljen alarmizem o nekakšni invaziji na Italijo.« Predsednik se je zavzel za spoštovanje zakonov, ki določajo status tujcev, pa tudi proti hipotezi, da bi legalizirali prisotnost vseh nelegalnih priseljencev. Je zadeva Ocalan sad zarote proti Italiji, so vprašali DAlemo? »Ne, ne verjamem v zarote, prepričan sem, da je to preveč preprost način, da si razlagamo kompleksno dogajanje,« je odgovoril ministrski predsednik. Glede kurskega voditelja je DAlema poudaril, da je treba spoštovati zakone, ne pa iskati bližnjic mimo določil, da bi se izognili težavam s Turčijo. Zelo verjetno se bo zadeva zaključila tako, da bo Ocalan poiskal zatočišče v kaki drugi državi, je dejal D’Alema, ki pa je zanikal, da bi vodili tajna pogajanja s kakršnokoli državo. DAlema je bil zelo jasen glede nedavnega vojaškega napada na Irak: na koncu angloameriškega bombardiranja je veliko mrtvih, Sadam Husein pa je Se vedno na oblasti. RIM - Narodna banka je včeraj znižala uradno obrestno mero s tri in pol na tri odstotke. Vest je sporočil guverner Antonio Fazio, ki je povedal, da se je Italija s tem sicer pričakovanim sklepom prilagodila obrestnim meram držav, ki so pristopile v skupno evropsko denarno enoto evro. Včerajšnji sklep priča tudi o zadovoljivem »zdravstvenem stanju« italijanskega gospodarstva ter o padcu inflacije. Med prvimi, ki je pozdravil sklep Narodne banke, je bil ministrski predsednik Massimo DAlema. Dejal je, da vlada toplo pozdravlja to odločitev, ki posredno in neposred- no priča, da je državna ekonomija na dobri poti in da so državne blagajne v glavnem sanirane. Znižanje uradne obrestne mere so pozdravili predstavniki skoraj vseh strank, sindikatov in delodajalcev, pozitivni komentarji prihajajo tudi s strani velikih bank, ki bodo ta sklep začele izvajati po božičnih oziroma novoletnih praznikih. V Italiji je obrestna mera dolgo časa znašala štiri odstotke in Fazio jo je za pol odstotka znižal potem, ko je bil za krmilom vlade imenovan voditelj levih demokratov. To je vzbudilo nekatere polemike, ki so sedaj očitno pre-moscene. NOVICE Minister vztraja pri obvezni čeladi RIM - Minister za javna dela Enrico Micheli vztraja pri svoji zamisli, da bo čelada obvezna za vse, ki se poslužujejo mopetov, torej tudi za polnoletno osebe. Minister je prepričan, da mu bo to uspelo že januarja. Zamisel je predstavil že v finančnem zakonu, a je zaradi tehničnih razlogov izpadla. Lov na prepovedan pirotehnični material RIM - Varnostne sile so v teh dneh Se okrepile iskanje prepovedanega pirotehničnega materiala, s katerim Italijani pričakajo prihod novega leta. V Palermu so tako zaplenili kar 500 kilogramov prepovedanega materiala. Hrupno pozdravljanje novega leta pa ni značilno samo za južnjake, saj so finančni stražniki zaplenili ogromno takega materala tudi v srednji in severni Italiji. Tako so zaplenili 1.250 »kosov« v Riminiju, v Turinu pa kar 800 kilogramov. Najbolj zaskrbljujoč pa je podatek, da je vse več eksplozivnih teles, ki predstavljajo prave bombe. Tako so v Cagliariju zaplenili dva komada po 21 in 18 kilogramov. Infemo 600 in Terminator sta zveneči imeni za ti »bombi«. VREME / DOLGOROČNE NAPOVEDI Božič bo sončen, za novo leto pa ni jasno Italiji naj bi se 31. decembra približala atlantska frontalna motnja, ki bi lahko povzročila padavine RIM - V teh predprazničnih dneh so meteorološke rubrike najbolj brane časopisne vesti, a kaj ko so kratkoročne meteorološke napovedi omejujejo na obdobje 48 ur, dolgoročne pa so skrajno nezanesljive. Kljub temu bomo poskušali posredovati dolgoročne napovedi meteorološke službe italijanskega vojnega letalstva. Po delnem poslabšanju na božični predvečer bosta tako Božič kot Stefanovo v znamenju lepega in sončnega vremena. Temperatura se bo nekoliko zvišala in bi lahko presegla mesečno povprečje. Ob takem sončnem vremenu pa obstaja resna nevarnost, da bo v nočnih in zgodnjih jutranjih urah gosta megla prekrila severnoitalijanske ravnine in doline srednje in južne Italije. Na avtomobiliste, ki praznikov ne bodo preživeli v ožjem domačem krogu, čaka Se ena past, in sicer poledica, ki bo v severni Italiji prisotna na vseh cestah nad 500 metri nadmorske višine na jugu pa od 800 do 1000 metrov nadmorske višine. Kdor nima zimskih gum, naj torej vzame s seboj verige, če se poda v višje ležeče kraje. Snega je dovolj v vseh severnoitalijanskih zimskošportnih turističnih centrih. Kjer ni dovolj naravnega, so poskrbeli z umetnim, saj so snežni topovi v teh dneh delali s polno paro noč in dan. V prejšnjih dneh so bile snežne padavine, ki so skoraj povsod zagotovile snežni videz, a so bile nezadostne za smučarske proge. Dolgoročne napovedi gredo do 28. in 29. januarja. Tokrat pa so izjemoma napovedali, da se bo 31. decembra Italiji približala atlantska frontalna motnja. Kaj bo povzročila ni jasno, vse bo odvisno od smeri in moči te motnje. Vsekakor pa lahko pričakujemo, da bo vreme slabse kot za Božic in Stefanovo. NajslabSe naj bi bilo za novo leto, ko naj bi se tudi ohladilo. Seveda so to le ugibanja, ker je Italija zaradi Alp zelo nehvaležno meteorološko območje. Marsikatera frontalna motnja namreč le oplazi Alpe in ne vdre v Sredozemlje. VATIKAN / V PRIČAKOVANJU NAPORNE B02ICNICE Papež Janez Pavel II. je včeraj »varčeval« z močmi Papeževo božičnico bodo predvajali v 40 državah sveta VATIKAN - V pričakovanju današnje božičnice je papež Janez Pavel II. (na sliki AP) »varčeval« s svojimi močmi, saj je med včerajšnjo avdien-cijo prebral le bornih 20 vrstic, kar je najmanj med njegovim pontifikatom. Kljub temu pa je avdien-cija trajala skoraj eno uro. Papež je bil kar v dobrem zdravstvenem stanju in je po Oče našu seveda spregovoril o Božiču, »ko se bo rodilo bitje ki zapolni celotno vesolje«. »V tišini svete noči misteriji Marijinega božjega materinstva se odraža v svetlem in bleščečem obrazu Očeta«, poteze otroka že odražajo tesnobo za usodo revežev in grešnikov. Te misli je papež izrekel v več jezikih, kot je tudi v več jezikih pozdravil pri- sotne, med katerimi so bile godbe na pihala, zbori (eden iz Libanona) in žive jasli iz Assisija. Precej dolgo je pozdravil Poljake, ki jim je zaželel, naj Božic napolni njihova srca. Da bi preprečil preutrujenost, tradicionalno niti ni zlomil belega kruha s svojimi sonarodnjaki (oplatek). Le pozval jih je, naj z vsemi delijo ta kruh. Papeževo božičnico bodo spremljali v 40 državah, njegov božični blagoslov Urbi et Orbi pa bodo spremljali v 45 državah. Gledalci iz drugih nepovezanih držav pa bodo lahko sledili darovanju maše in božičnemu blagoslovu po satelitskih programih. Stroške za satelitske programe bodo krili »Kolumbovi vitezi«, ki že 25 let skrbijo tudi za kritje stroškov vseh svetovnih prenosov in bodo krili tudi stroške »izrednih« pre- nosov jubilejnega svetega leta 2000 od odprtja »Svetih vrat« vatikanske bazilike do predbožičnega večera, 24. decembra 1999. Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 TRST / OCENA PREDSEDNIKA ZDRUŽENJA TRŽAŠKIH INDUSTRUCEV SLOVENIJA / GIBANJA Pacorini: leto 1998 je bilo uspešno in tudi perspektive so precej ugodne Za 285 milijard lir investicij - Pomembno mesto Trsta no poti proti Vzhodu Povpraševanje doma upada, skupnemu pomaga izvozno Oktobra rekordna izvoz in uvoz TRST - »S podjetniškega vidika je bilo leto 1998 nedvomno pozitivno. O tem najbolje priča podatek o 285 milijardah lir investicij, medtem ko jih je bilo leto prej samo 78. Tudi prihajajoče leto ne bi smelo biti slabo, pri čemer pa je izredno pomembno to, da ima Trst konkretne možnosti, da odigra pomembno vlogo v italijanski politiki odpiranja in sodelovanja z Vzhodno Evropo.« To je kratka sinteza obračuna, ki ga je včeraj podal predsednik tržaških industrij-cev Federico Pacorini (na sliki Foto Kroma v sredini) na tradicionalni tiskovni konferenci ob koncu leta. Pozitivne ocene in optimizem je Pacorini podprl še z drugimi podatki. Tako hitro naraščanje investicij je predsednik in-dustrijcev razložil z relativno stabilizacijo industrijskega sektorja v letošnjem letu po nekajletnem zastoju in padanju zaposlovanja. Z zadovoljstvom je spregovoril tudi o naraščanju števila članstva, ki se je letos povečalo za 34 podjetij s skupno skoraj 2800 zaposlenimi. Pacorini pa je podrobneje spregovoril tudi o velikem zanimanju, ki vlada za vlaganja v Trstu, ki gre od prodaje VII. pomola Nizozemcem do Lloyda Triestino Evergreenu in vstopa venetskega podjetnika Ortolana na tržaški trg. Med negativnimi aspekti je omenil predvsem dogodke v zvezi s Si-tipom, za katerega pa »obstajajo realne možnosti, da se v začetku leta 1999 zadeva razplete pozitivno in obnovi aktivnost.« Tudi glede škedenjske železarne leto 1998 ni bilo najboljše, pri čemer je treba po njegovem krivdo iskati v določenih političnih in mestnih krogih. Glede bodočih načrtov pa je Pacorini dejal, da bo delovanje tržaških indu-strijcev pri uresničevanju projektov usmerjeno v tesno sodelovanje z javnimi ustanovami od trgovinske zbornice preko Občine, Pokrajine do Dežele, aktivno pa se bodo vključili tudi v uresničevanje dolgoročne strategije, ki gre preko državnih meja. Prav v zvezi s tem je Pacorini, ki je bil nedavno v Bruslju pri imenovan za enega od koordinatorjev pri slovenskem pridruževanju Evropski uniji. V tem smislu je že navezal tesne stike s pristojnimi rimskimi oblastmi, na krajevni ravni pa se pripravljajo pomembni projekti, ki naj bi služili tudi strokovnemu izpopolnjevanju specifičnih kadrov iz držav kandidatk za vključitev v EU. Tu je mišljena šola za carinike, tečaji za menedžerje in javne funkcionarje. »V sodelovanju z Deželo je potrebno pripraviti projekt razvoja Trsta, ki pa mora temeljiti na izkoriščanju realnih sposobnosti in ne na olajšavah, čeprav je dobro, če se ohranijo določene oblike pomoči, ki pa mora biti povezana s specifičnim položajem Trsta,« je še dejal Pacorini in pri tem mislil predvsem na strukturne sklade Evropske unije. Predsednik tržaških in-dustrijcev je tudi pozitivno ocenil podpis socialnega sporazuma za razvoj med vlado, sindikati in Confindustrio. Se posebej pozitivna je ocena dogovora o ceni dela, kar prispeva k nižanju stroškov, v zvezi z delovnimi pogodbami pa je dejal, da je prav, da je ostal v veljavi sistem o dvojni ravni dogovarjanja, za katerega so se dogovorili že leta 1993. Ob koncu je še enkrat poudaril, da ima Trst velike možnosti za podjetniški razvoj. Dovolj je, da se tega zave, da se resno loti projektov, na vseh ravneh pa obstajajo tudi organi in posamezniki, ki so pripravljeni podpreti ta prizadevanja, (rg) LJUBLJANA - »Domače povpraševanje je povsem opešalo, skupnemu pa gre bolje zaradi izvoznega. Izvoz in uvoz v tekočih dolarjih sta oktobra dosegla največji mesečni vrednosti doslej; tudi zaradi padca dolarja,« so zapisali v najnovejši številki Gospodarskih gibanj, glasilu Ekonomskega instituta Pravne fakultete in dodali, da se poleg tega pesimizem gospodarstvenikov povečuje. Temelji namreč na zmanjšanju naročil, povečanju zalog dokončanih izdelkov in na večji prezadolženosti. Kot so še zapisali, je rast industrijske proizvodnje splahnela, stagnira tudi gradbena dejavnost, medtem ko prometna upada. Bolje gre turizmu, letalskemu in pristaniškemu prometu in trgovini na drobno. Oktobrsko povišanje zposlenih je predvsem sezonske narave. Zmanjševanje brezposelnosti se trendno nadaljuje zaradi umikanja med upokojence, med vzdrževane in zaradi povečanja števila delovnih mest. Inflacija se znižuje proti novi ravni, ki znaša pet oziroma šest odstotkov. Umirila se je tudi dolgoročna dinamika mase plač. V dinamiki javnofinančnih prihodkov ni sprememb, v tekočem računu pa ostaja skromen presežek, pri čemer je sestava finančnega računa povsem drugačna kot lani. Mnogo manjše so namreč tuje neposredne in portfeljne naložbe ter zadolženost in povečanje deviznih rezerv. r SLOVENIJA / STATISTIKA n Oktobrska brezposelnost 14,6-odstotna LJUBLJANA - V Sloveniji je bilo oktobra 870.194 aktivnih prebivalcev, od tega je bilo delovno aktivnih 743.388 prebivalcev, kar je za 0, 6 odstotka manj kot septembra in za 0, 4 odstotka manj kot oktobra lani, so ugotovili v državnem uradu za statistiko. Stopnja registrirane brezposelnosti je oktobra znašala 14, 6 odstotka, kar je za 0, 3 odstotne točke več kot mesec poprej. Oktobra je bilo registriranih 126.806 brezposelnih oseb, kar je za 1, 7 odstotka več kot septembra in za 0, 2 odstotka več kot lanskega oktobra. Stopnja registrirane brezposelnosti, ki je v prvih desetih mesecih letos povprečno znašala 14, 5 odstotka, je bila oktobra pri moških 13, 3-od-stotna, pri ženskah pa 16, 1-odstotna. V desetem letošnjem mesecu je bilo zaposlenih 655.597 oseb, samozaposlenih pa 87.791 oseb. Zaposlenih je bilo oktobra za dve desetinki odstotka več kot v mesecu poprej, v primerjavi z lanskim oktobrom pa se je njihovo število povišalo za 0, 3 odstotka. V podjetjih in drugih organizacijah je bilo zaposlenih 593.611 oseb, kar je za desetinko odstotka več kot pred letom dni, pri samozaposlenih osebah pa si je zaposlitev poiskalo 61.986 oseb (2, 4 odstotka več kot oktobra lani). (STA) SLOVENIJA / GRADNJA AVTOCEST DZ sprejel letni plan za gradnjo avtocest LJUBLJANA - Državni zbor (DZ) je sprejel letni plan razvoja in vzdrževanja avtocest za leto 1999, po katerem bo prihodnje leto za gradnjo, upravljanje in vzdrževanje avtocestnega omrežja ter druga dela na prometni infrastrukturi porabljenih 83, 8 milijarde tolarjev (SIT). S tem je DZ končal 30. izredno sejo, v nadaljevanju pa bo po krajšem premoru prešel na 10. redno zasedanje, ki so ga poslanci začeli že meseca junija in ga zatem večkrat prekinili. Po napovedih predsednika DZ Janeza Podobnika bodo poslanci na redni seji delali do 16. ure. Po sprejetem planskem dokumentu in nedavno sprejetem državnem proračunu bo prihodnje leto iz naslova t.i. bencinskega tolarja, cestnin, posojil in drugih virov za financiranje avtocestnega sistema zbranih 87, 7 milijarde SIT oziroma 14, 8 odstotka manj, kot je državni zbor letos spomladi predvidel v rebalansu nacionalnega programa izgradnje avtocest (102, 8 milijarde SIT). Razlika med zbranimi sredstvi in načrtovano porabo v znesku 3, 9 milijarde tolarjev bo porabljena za avanse. Glede na načrtovani program gradnje bo Družba za avtoceste v RS (Dars) v prihodnjem letu z gradnjo sicer nadaljevala na vseh odsekih, ki jih predvideva nacionalni program, vendar bo zaradi nižjih sredstev obseg gradnje na določenih odsekih okrnjen. V prihodnjem letu bo tako Dars nadaljeval z izgradnjo 95, 5 kilometra novih širipasovnih avtocestnih odsekov, od katerih jih bo 27, 8 km tudi predanih v promet. Svojemu namenu bo v prihodnjem letu predano tudi 6, 8 km obvoznic, 3, 5 km rekonstrukcije cest med priključkom Slovenska Bistrica-se-ver in obvoznica Pragersko, 3, 7 km dvopasovnice med Hajdino in Ptujem ter 3,1 km priključka Lopata. Zaključna dela se bodo v prihodnjem letu izvajala tudi na 53, 7 km novih Štiripasovnih avtocest. Poslanci so po krajši polemični razpr- vi med drugim podprli dopolnilo skupine poslancev s prvopodpisanim Brankom Tomažičem (SLS), da se v prihodnjem letu v letnem planu razvoja avtocest nadaljuje gradnja hitre ceste Vipava - Selo v dolžini 15, 3 km, in ne 11, 5 km, kot je predlagala vlada. V skladu s tem amandmajem naj bi oktobra prihodnje leto predali prometu pododsek Selo - Log v dolžini 11, 5 km, v juniju 2000 pa pododsek Log - Vipava v dolžini 3,1 km. Podprli so tudi dopolnilo matičnega odbora za infrastrukturo in okolje, s katerim so nekoliko zvišali predvidena sredstva za avtocestni odsek Malence - Šentjakob. 23. DECEMBER 1998 v URAH s valuta nakupni prodajni SE c ameriški dolar 1.640,00 1666,00 OB n nemška marka 983,00 999,00 funt šterling 2.755,00 2.810,00 2 o švicarski frank 1.201,00 1.226,00 <0 N h belgijski frank 46,97 48,97 < ro V) 5 05 E «*■ 3 , francoski frank 290,00 300,00 danska krona 255,00 265,00 non/eška krona 209,00 219,00 i. ^ švedska krona 199,00 209,00 Z TJ kanadski dolar 1.045,00 1.085,00 IN ffl portugalski eskudo 9,15 10,05 2 N nizozemski gulden 863,00 888,00 rr* avstrjski šiling 138,60 142,95 O španska pezeta 11,13 12,23 S grška drahma 5,60 6,40 FM irski šterling 2.418,00 2.498,00 japonski jen 13,65 14,55 avstralski dolar 965,00 1.035,00 madžarski florint 6,50 8,00 P w hrvaška kuna 240,00 265,00 x_y ' slovenski tolar 10,00 10,30 23. DECEMBER 1998 v URAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1.635,00 1.665,00 nemška marka 982,00 997,00 francoski frank 290,00 300,00 nizozemski gulden 863,00 888,00 belgijski frank 47,20 49,00 funt šterling 2.732,00 2.822,00 irski šterling 2.416,00 2.511,00 danska krona 256,00 266,00 grška drahma 5,70 6,17 kanadski dolar 1.047,00 1.082,00 švicarski frank 1.201,00 1.226,00 avstrijski šiling 138,70 143,20 slovenski tolar 10,15 10,35 hrvaška kuna 242,00 260,00 MILANSKI BORZNI TRG 23. DECEMBER 1998 INDEKS MIB 30: +1,58 delnica var. % delnica cena var. % 23. DECEMBER 1998 v URAH valuta povprečni ameriški dolar 1.657,910 EKU 1.944,400 nemška marka 990,390 francoski frank 295,330 funt šterling 2.778,660 nizozemski gulden 878,830 belgijski frank 48,017 španska pezeta 11,639 danska krona 260,330 irski šterling 2.459,680 grška drahma 5,899 portugalski eskudo 9,659 kanadski dolar 1.068,860 japonski jen 14,268 švicarski frank 1.214,590 avstrijski šiling 140,780 non/eška krona 216,130 švedska krona 207,470 finska marka 325.780 Alleanza Ass. 23.144 +3,44 Bca di Roma 2.738 +0,36 Bca Fideuram 11.345 +1,18 Bca Intesa 9.916 +0,89 Compart 1.316 +3,37 Comit 11.165 -0,06 Benetton 3.266 +1,58 Edison 17.913 +2,44 Eni 10.721 +1,26 Fiat 5.422 +2,96 Generali 67.315 +2,10 H.d.P. 1.241 +2,22 Ina 4.376 +2,07 Italgas 8.847 -0,27 Mediolanum 11.040 + 1,56 Mediaset 12.904 +1,10 Mediobanca 20.471 +1,95 Montedison 2.026 +3,10 Olivetti 5.135 +2,51 Parmalat 3.018 +1,65 Pirelli Spa 5.137 + 1,58 Ras 22.919 +2,47 Rolo 43.372 +1,28 San Paolo IMI 27.957 + 1,56 TIM 11.848 +2,10 Telecom Ita 13.980 +0,14 O ljubljanska banka Podružnica Milano MOČ MANJŠINE JE V DNEVNIKU! Da bo lahko Primorski dnevnik v času, ko se Evropa spreminja, vse bolj odraz prisotnosti Slovencev v Italiji, da bo tudi v prihodnosti (zamenljiv spremljevalec našega življenja, bodimo strnjeni okoli svojega edinega dnevnika. Pridruži se nam! Naročnina ostane nespremenjena: PrednaroCnina za leto 1999 znaša (do 31. januarja) 330.000 lir. Vsi naročniki bodo imeli pravico do naslednjih ugodnosti: • vsako jutro vam bomo dostavili časopis na dom • brezplačno vam bomo objavili male oglase in čestitke, ki jih sprejemamo tudi neposredno po telefonu. • za novoporočence v letu 1999 bo naročnina brezplačna PREDNAROČNINO LAHKO PLAČATE DO 31. 01. 1999 • na upravi Primorskega dnevnika v Trstu (tel. 040 7786300) in Gorici (tel. 0481 533382) • na Goriškem in po vaseh na Tržaškem pri raznašalcih Primorskega dnevnika • pri sledečih bančnih zavodih: Kmečka banka Gorica: t.r. št. 0404860 Zadružna kraška banka: t.r. št. 10730 Nova Tržaška kreditna banka: t.r. št. 8446/00 Zadružna banka Doberdob: t.r. št. 1910-2 Zadružna banka So vod nje: t.r. št. 504-6 Vsem članom Zadruge Primorski dnevnik bomo še vedno nudili 10% popust za vse male oglase in druge objave, ki jih Primorski dnevnik nudi neposredno bralcem in naročnikom REVIJE / ZA NAJMLAJŠE SEŽANA / KC SREČKA KOSOVELA Pastirček z božično naravnano vsebino Revija ima nov razpoznavni znak, delo l/V. Grudine Slovenija odprta za umetnost Na razstavi se predstavlja 30 slikarjev, udeležencev delavnice na Sinjem vrhu Pred Časom je že izšla Četrta številka Pastirčka, revije za naše najmlajše, ki je tiskana na naravi prijaznem papirju. Letošnja živa naslovna stran Pastirčka je delo malega Ni-cholasa Vidulicha iz Devina in ta naslovnica bo spremljala male bralce vse leto. Letos je Pastirček nekoliko bogatejši kot druga leta, pa Čeprav se to navzven ne vidi zelo, saj ohranja svojo navidez skromno podobo. Pastirček je namreč še vedno tiskan v Crnobeli tehniki in v njem so ilustracije, pravzaprav risbe, narejene tako, da jih otroci lahko sami pobarvajo. Urednik Pastirčka, Marjan MarkežiC, duhovnik, katerega na Goriškem cenijo zaradi njegovega tihega dela, rad pove, da mora biti Pastirček predvsem taka revija, s katero si lahko pomagajo pri delu učitelji v osnovnih šolah, deloma tudi vrtcih, njegova~glavna naloga pa je v tem, da vsakemu malčku postane izhodišče za samostojno ustvarjanje. Prav zato tudi na prazniku Pastirčka, ki ga vsako leto revija organizira tako na Tržaškem kot na Goriškem in ga poznamo pod imenom Pastirčkov dan, pripravijo razstavo najbolj »obdelanih« Pastirčkov, se pravi vseh tistih Pastirčkov, ki so najbolj pobarvani, najbolje »umetniško predelani«. Zato tudi urednik Marjan MarkežiC nagovarja ilustratorje Janino Cotič, VValterja Grudino in Danilo Komjanc, da za Pastirčka izdelajo take risbe, ki imajo veliko belih polj, v katere potem, malčki sami vnašajo barve. Letos pa se Pastirček predstavlja tudi z novim razpoznavnim znakom. »Logo«, kot se grafičnim znakom v žargonu reče, je delo ilustratorja VValterja Grudine, ki dobro sodeluje tudi s celovško Mohorjevo družbo, poznajo pa ga tudi v osrednji Sloveniji. Grudina je za Pastirčka narisal svojevrstno, predvsem pa nasmejano sonce, ki bo odslej razpoznavni znak Pastirčka. Božična številka Pastirčka, kar vsekakor Četrta številka revije za najmlajše je, prinaša tudi barvno prilogo, velik barvni list, katerega bodo malčki doma sami izdelali in tako sami naredili lepe jaslice. Sicer pa se tudi božična številka Pastirčka drži naCela, da so v Pastirčku posamezni sklopi, ki so namenjeni posameznim razredom. Tako v Pastirčku učiteljice in učenci prvega razreda dobijo Članke zase, uCenci drugega tudi svoje in tako naprej. Urednik Pastirčka Marjan MarkežiC skuša, in uredništvo Pastirčka tudi, Čimbolj tesno sodelovati z učitelji in kateheti na posameznih šolah, da bi tudi vsebino Pastirčka prilagodili tako, da bi ga lahko aktivno uporabljali tudi pri šolskem pouku. Sicer pa je vsebina Pastirčka zelo bogata, saj je Ivanka Zavadlav napisala pesmico o Božiču, Danila Komjanc je pripravila v Vrtiljaku pravljic znano zgodbo o Janku in Metki, ki jo bodo morali naši malčki pobarvati, seveda se bodo zraven učili tudi računati s piškoti, pobarvali bodo tudi božično drevesce. Marijan MarkežiC piše tudi o evangeliju in tokrat je prispeval zanimivo slikovno uganko, na kateri je veliko napak, katere bo malček sam našel. Nato sledijo sklopi za prvi, drugi in tretji razred osnovne šole. Zlata Volarič pa je prispevala svoj zapis in ilustracijo z naslovom Darilo za tatija, tu je še Ezopova zgodba o najboljšem in najslabšem, zapis Ljubke Šorli o tem, kako otroci postavljajo jaslice. Vojan Tihomir Arhar pa piše o gostiji in ognju in vodi, Pastirček tudi razlaga, kaj je gledališče, Ana Rupil pa je na Pa-stirškovo knjižno polico tokrat uvrstila pesmi Otona Župančiča. Mari-za Perat piše v revijo zgodbo o smreki ob poti, v Pastirčku so predstavljena tudi gospodinjska dela in detektiv Muc, o katerem piše Janez Povše, medtem ko je tokrat v rubriki Po slovenski deželi predstavljena Gorenjska. V glasbenem predelu, ki ga pripravljajo Olga TavCar, Meri j a Feinig in Damijana Cevdek je tokrat pesem Na Gorenjskem je fletno. Potem je v Pastirčku še slikanica in pesem z naslovom Abeceda zdravja, ki jo je prispeval Sklad Mitja Čuk. Barbara Rustja pa nadaljuje s svojim Superkuharharijem, ki tokrat svetuje, kako se naredi super rolado za praznike. VValter Grudina se igrivo norčuje iz pack in napak v izražanju, medtem ko je tokratni Časnikar meseca Pastirčka Rok Zacca-ria iz Devina, napisal je, kako zadnji rumeni list pripoveduje svojo zgodbo o jeseni. V Pastirčku je še nekaj nasvetov, kako varno s kolesom po cestah in seveda obilna Pastirčkova pošta, ki se jo splača brati, ker v njej najmlajši pripovedujejo, kako vidijo sebe in svet okrog sebe. Na zadnji strani je še križanka, ki je tokrat uglašena na božično tematiko. JOB V sežanskem kulturnem centru Srečka Kosovela so pred kratkim odprli zanimivo razstavo pod naslovom »Slovenija - odprta za umetnost«. Na razstavi, ki je potekala na prekrasnem Sinjem vrhu nad Ajdovščino, se predstavlja 30 slikarjev, kiparjev in fotografov, iz 13 držav. Dela bodo na ogled do sredine januarja. Z umetnostjo vse bolj oplemeniten Sinji vrh je konec junija ponovno postal prizorišče Mednarodne likovne delavnice »Slovenija odprta za umetnost«. Po uspešni prvi petletki se je začelo šesto srečanje, zopet moCno selekcioniranih udeležencev. Novi ustvarjalci so se predstavih s številnimi izraznimi možnostmi. Tako je bil poudarek dan na španskih slikarjih, saj so kar trije prihajali iz Madrida. Čeprav je šlo za svobodno izražanje, tako v likovno-formalnem kot vsebinskem smislu, se čuti usmeritev v figuraliko. Med Častnimi gosti so letos bili Jože Tisnikar, Zvest Apollonio in Zmago Jeraj. Sicer pa so letos Slovenijo zastopali: Almira Bremec, Irena Brunec, Metod Frlic, Jurij Kalan, Milan TodiC, Jožef VršCaj, Joco Žnidaršič in Boštjan Gunčar. Glani organizatorji pa so vsa ta leta še vedno Klavdij in Edko Tutta in Klementina Golia ter seveda turistična kmetija Vidmar na Sinjem vrhu«, je poudarila Anamarija Stibilj, umetnostna kritičarka iz Ajdovščine. Ustvarjalci prihajajo iz okolja, katerega srce utripa z umetnostjo. Zaživijo v tem okolju, v Čudovitem ambientu Sinjega vrha pa se izpovedujejo in nastajajo umetniška dela. Vsak ustvarjalec je dobil svoje mesto, pa tudi kotiček, kjer se je lahko celoviteje predstavil. Tokrat so na Sinjem vrhu prišli sodobni umetniki, pripadniki različnih likovnih usmeritev, morda nekoliko drugačni tudi zaradi kulturnega miljenja, iz katerega izhajajo. Tako je pred obiskovalce razstav dana možnost kompleksnejšega vpogleda v njihove likovne govorice. Po besedah vodje projekta Klavdija Tutte pa v tem projektu sodeluje še približno 45 ustvarjalcev strokovnjakov, slikar Tutta pa se bo umaknil iz vodstva likovne delavnice na Sinjem vrhu. Zal pa nekateri ne bodo vec sodelovali na tem srečanju. Eden takih je nedvomno Jože Tisnikar, katerega razstavo njegovih likovnih del so odprh v Mali galeriji. Gre za dela, ki so jih prispevah sežanski občudovalci likovne umetnosti in jih tudi imajo na svojih domovih. Razstava v Mali galeriji bo na ogled do 28. januarja, v Kulturnem domu pa do 8. januarja. Olga Knez NOVICE Umrl je pisatelj Jean Malaquais Za posledicami raka je v torek v 90. letu starosti umrl francoski pisatelj poljskega rodu Jean Mala-quais, ki je bil dolga leta profesor francoske literature v ZDA. Malaquais se je rodil v Varšavi kot Vladimir Malacki, leta 1926 pa se je preselil v Francijo, kjer je objavil svoj prvi roman Les Javanais (Javanci - tako je poimenoval sezonske delavce v rudnikih v Provansi). Zanj je leta 1939 prejel nagrado Renau-dot, kot "delo genija" pa sta ga pozdravila Andre Gide in Lev Trocki. Napisal je še številne romane, tudi Planet brez vizuma (Planete sans viša, 1943), novele ter delo o danskem filozofu Soerenu Kierke-gaardu Foi et paradoxe (Vera in paradoks). (STA) Danes v Sežani »Strašilo motovilo« V Kosovelovi knjižnici v Sežani bo osrednja praznična prireditev danes ob 16.30 za mlade bralke knjžnice zaigrale praznično igrico Jane Milčinski«Strašilo motovilo«. Praznične urice so namenjene najmlajšim, ki jih bo tokrat obiskal in obdaril tudi Dedek Mraz in se z udeleženci veselil božičnih in novoletnih praznikov. Po besedah knjižničarke Marije Godnič so v decembru številni malčki in šolarji nižjih razredov pričakali Miklavža ob pravljici o treh Miklavžih, avtor Besim SpahiC je predstavil slikanico Trije prijatelji ob originalnih ilustracijah Roka Zelenka, prejšnji Cetrek pa je pravljična pravljica o Sneženem možu privabila številne obiskovalce. Kot vedno so tudi tokrat pripravih že 24. številko biltenCka za mlade bralce, v katerem so poleg programa prazničnega decembra predstavili še srečanje s slikarko Marjanco Jemec Božic, ki je letos praznovala 70. rojstni dan. OK Fotografska razstava L Jakše - Misel svetlobe V Mah galeriji Cankarjevega doma so sinoči odprli fotografsko razstavo Misel svetlobe umetnika Lada Jakše. Projekt je galerija pripravila v sodelovanju z galerijo Veronika v Kamniku in Loškim muzejem v Škofji Loki, kjer bo razstava postavljena v prihodnjem letu. (STA) okrog božica FOKUS Okrog božica se glasbene dejavnosti prilagajajo prazničnemu vzdušju. Večje glasbene inštitucije in šole, ki predstavljajo tradicionalno glasbeno ponudbo, si privoščijo trenutek oddiha in počitka; v klubih in na koncertnih odrih je lahke glasbe slišati v manjši meri. V ospredje pa stopi kolektivno Čustvo do božičnega praznika, ki prinaša običajni repertoar skladb na to tematiko. V tem Času se torej glasbena dejavnost osredotoča predvsem na božične koncerte. Teh bo v naših krajih res veliko, saj skoraj vse večje ali manjše krajev- Koncerti ne glasbene ustanove prirejajo božične koncerte; med temi vam predlagamo sledeče: KONCERTI Danes »Hrestač« (balet P.I. Čajkovskega), Nova Gorica, Kulturni dom Danes- »Ambassador Tour ’98«; Bunny Selassie, Dawna Lee, Reggae National Ticket, Zoppola (Porde-nonj, Rotodrom Danes - Camerata Laba-censis, božični koncert, Sa-cile, stolnica sv. Nikolaja Jutri - Francesco Bearzatti Jazz Quartet, Trst, kavarna San Marco 27.12. - »20 Festival tržaške popevke«, Trst, gledališče Rossetti 27.12. - Makvirag (madžarski trio, ljudska glasba), Tavagnacco (Videm), župnijska cerkev 27. in 28.12. - Opera in balet SNG Ljubljana, »Prodana nevesta«, (B. Smetana), Nova Gorica, Kulturni dom 28.12. - Komorni orkester F-JK, dir. Romolo Gessi, sop. Alexandra Reinprecht, Trst, gledališče Rossetti 28.12. - Big band orkester Krško in igralec Evgen Car, prednovoletni veCer, Sežana, Kulturni center Srečka Kosovela 28. in 29.12. - »VVelcome Blues & R’n R’«, Trst, gledališče Miela NOVE PLOŠČE Resna glasba - Dir. Pierre Boulez, »Arnold Schonberg - Pierrot Lunaire«, Deutsche Gram-mophon - Dir. Marc Minkovski -J.-J. C. De Mondoville - 6 Sonatas op. 3, Archiv - Dir. Seiji Ozavva, »Francis Poulenc - Les Mamelles de Tiresias«, Philips Lahka in jazz glasba - Erič Andersen, »Memo-ries Of The Future«, Redhouse - Giorgio Gaber, »Far fin-ta di essere sani«, Poly-Gram Richard Galliano, »French Touch«, Dreyfus - Whitney Houston, »My Love Is Your Love«, Arista - Lyle Lovett, »Step Insi-de This House« (dvojni CD), Curb - Modena City Ramblers, »Live Acoustic«, PolyGram - Pearl Jam, »Live Two Legs« (v živo), Epic - Tuck & Patti, »Paradise Found«, BMG - Caetano Veloso, »Modem Classic - Greatest Hits«, PolyGram - Razni izvajalci, »A Jazz Christmas«, BMG PLOŠČA TEDNA Elvis Costello & Burt Ba-charach, »Painted From Me-mory«, PolyGram Pred nami je nenavadno srečanje med dvema vsestranskima glasbenikoma. Po eni strani nas je Elvis Costello ob izidu vsake nove plošče presenečal z najrazličnejšimi glasbenimi prijemi, ki so ga privedli do sodelovanj z velikimi zvezdami, kot so Paul McCartney, Bill Frisell, Chief-tains, Tony Bennett in Broad-sky Quartet. Po eni strani pa smo tankočutni navdih pesmi in orkestralnih aranžmajev Burta Bacharacha spoznali že v petdesetih letih (kdo se ne spominja popevke »Raindro-ps Keep Fallin’ On My Head?«). Skupaj sta se prvič srečala lani, ko sta napisala temo filma »Grace Of My Heart«, album »Painted From Memory« pa je rezultat njunega petdnevnega intenzivnega studijskega snemanja. Bacharach sedi za klavirjem in dirigira 24-clanski orkester, Costellovo petje pa dobiva nove razsežnosti. Občutki, ki jih izražajo pesmi tega albuma, gredo od melahno-nije (»In The Darkest Plače«, »This House Is Empty Now«) do jeze in bolečine (»The Long Division«). Vse skladbe pa veže rahločutna intimna nit. AJ Poolo RUMIZ Prevedel Marko Kravos DlŠAVNA poj 5 kolesom od Trsta do Dunaja Na griču Sonnenberg naju lovi dež, dvigujeva se nad sedla koles in rineva v zadnjo strmino; potem, na vrhu, se nama obzorje razpre in proti severu - preko rek, vasi in zadnjih obronkov Wienerwalda nama kot čudežen puščavski privid zabrli pred očmi kupola sv. Stefana na Dunaju. To zdaj pomeni Donavo, občutek, da sva na cilju. Veselje nama razganja srce, v glavi pa kopica vprašanj. Dunaj že poznava, od kod torej ti novi občutki? Polovico sveta sva že prepotovala: kako to, da se nama zdi, da nisva doslej nikoli nikamor šla? Gotovo se je ta občutek razrasel v nama, ko sva s sinom šest dni gonila pod sabo to tiho stvar: kolo. Z njim prvič zares potujeva. Izkazalo seje kot pravi pes slednik: obvohalo je vsako gubo ozemlja, in zdaj se vtisi z vso ostrino odvijajo pred nama kot na filmskem traku. Trst, Ljubljana, Drava, Burgenland (Gradiščansko), ovinek čez Madžarsko. Rosenje je ponehalo, vsa iz sebe sva, do Donave se spustiva, kot bi naju nosila krila. Achau, Leopoldsdorf, Laxenburgerstrasse; padla sva v pajčjo mrežo cesarskega mesta. Vanjo pa naju je začelo vleči že šeststo kilometrov od tod, ko sva obrnila hrbet domačemu pragu. Kar izpisujem, ni navaden popotni dnevnik. To so beležke, iz katerih se mi bo izluščilo poročilo o ponovnem odkritju kolesa v našem času, kar je seveda precej razširjen pojav. Kaj vse lahko pomeni človeku teh dvoje lahkih koles. Lahko postaneta naprava, s katero raziskuješ in spoznavaš, ob njej se znova navadiš počasnosti, omogoča ti nekakšno ilegalnost ali nepredvidljiv, prevratniški stik s stvarnostjo. Kako drugače dojema človek s kolesa razdalje, čas, hitrost. Spremeni se način gledanja in doživljanja, pokrajina zaživi preko zvokov in dišav, potovanje po njej zadobi spet tudi fantazijsko dimenzijo. Izpod najinih dvokoles se je sipala moka misli, z njima sva kot s kamero lovila prizore na trak, vdano vrtela rožni venec. Pravzaprav nama je postalo kolo tudi spokorniško pomagalo, ki naju je primoralo, da sva se sprijaznila z naporom in molkom. V njem sva odkrivala revolucionarno orodje, ki odpravlja neenakost med ljudmi, prečeše seznam stvari, ki so človeku res potrebne, narekuje neposreden odnos do okolice. V Avstriji sva. Tod je kolesar vreden vseh časti, ne pa zanikrna spotika za avtomobilsko industrijo: večkrat sva zato pomislila na Italijo. V tej evropski deželi se res pojavi kak Pantani, ki mu sledijo množice ljubiteljev kolesarstva, včasih še kak Prodi, predsednik vlade, ki potiska pedale: ostaja pa nevrotična in neprevozna, vsemu svojemu tisočletja staremu prometnemu ožilju navkljub. Reisefiber Nemci ji pravijo Reisefiber, v lepi slovenščini bi bilo to potovalna mrzlica. Poloti se te sredi noči. Simptomi: slabost in nerazpoloženost, značilni za andropavzo, trganje v mišicah in sklepih. Na pot odhajam brez priprav, ne vem niti, čemu služi prestava 17 x 42, čista norost torej. Papa, mi je reče Mi-chele nekega dne, zakaj se ne lotiva česa skupaj. In papa je bil seveda za to, vsak se pri petdesetih z veseljem loti česa, vsaj da bi preizkusil svoje telo. Tako imam danes pod sabo svoje kolo in moram potiskati na pedale; tudi mi je jasno, da bom imel jutri zjutraj probleme, ko se bom hotel postaviti na lastne noge. Do centimetra natanko sem pregledal geo- grafske karte, to noč pa se teh šeststo kilometrov razteza kot neznanska, nepremagliva pregrada. Vstanem in pregledujem sedelne torbe. Ščetka, dokumenti, denar. Sin blaženo spi. Nobene skrbi si ne dela, če bom zmogel: torej je tudi on matast. Slovo od prenosnega telefona Ob zori se kot tihotapca pobereva na pot. Diši po gozdu: ob tej uri je mestni zrak čist. Se zadnji dvom, naj gre prenosni telefonček z nama? Potem odločno skleneva: smo ljudje ali trgovski potniki? Stran torej z hudičevim pivkalom, dvignemo sidra, in že po par pritiskih na pedal se naju začne polaščati neznana lahkotnost. Prosta sva, nihče naju ne bo mogel več stakniti. Kdo si je izmislil rek: partire e un po modre? Odhod nama prinaša odrešitev, cesta nama omogoča pobeg. Postala sva rokovnjača, razposajena tolovaja.. Tesnoba se je razblinila, nikamor več se nama ne mudi. V motornih vozilih ždijo zdaj marsovci, avtomobili so dinozavri, norci v njih pritiskajo na plin. Se nekaj po nekaj metrih nama je jasno: uspelo nama bo. Skrbi zaradi kondicije? Prava figa: si jo bova pa spotoma nabrala. Dunaj se zdi neverjetno blizu, Ariad-nina nit je trdno v najinih rokah in naju vodi vzdolž vzhodnih obronkov Alp. Jasno mi je, da ta občutek ne bi bil tako trdno v meni, če he bi odpotovala prav z domačega praga: samo tako lahko določim svojo “mero” sveta, začutim, kako so velike razdalje samo sosledica kratkih razdalj. Daje potovanje samo način širjenja svojega bivanjskega okolja. Michele rine v hrib pet metrov pred mano, uvit je kot kak “routard”. Šestnajst let mu je, lepo je raščen in plečat. Danes je tiho, navadno pa se mu jezik vrti kot pri branjevki: seveda je pri hiši vedno ta najbolj pameten in politično zrel. Ko se je rodil, sem si prisegel: ne boš me, ne! - prav nobene spremembe ne bo v mojem življenju. Tako sem ga jemal s sabo, kamor je naneslo, odkar mu je bilo šest mesecev, prav po cigansko. S šotorom, z nahrbtnikom na rajžo, s spalno vrečo pod zvezdami. Zame je bila to hudičeva pokora, njemu pa se je sprehajanje skozi prostor vtisnilo v podzavest. Srednja Evropa Sest kilometrov navkreber in Trst izgine, skupaj z njim pa se zgubi tudi surovi mrak. Adijo, Sredozemlje, s celine že veje po svežem, po dolinah ležijo podonavske meglice, čeprav imava do razvodja še dolgo pot. Na vzhod rineva, tja, kjer vstaja sonce. V kraje, kjer vozijo vlaki počasneje, kjer se prostor razpotegne, kjer sta čas in spomin drugačna. Nedelja je, po praznih jutranjih cestah kar naglo napredujeva. Po 50 kilometrih je pokrajina že čisto češka. Čudoviti gozdovi, čebulasti zvoniki, cesta pa gor in dol. Odločila sva se za pot ob vzhodnem robu Alp, pa kar kmalu spoznava, da je v gričevnatem svetu dosti bolj trda kot v pravih hribih. Vijuganja sploh ni, ceste so speljane kar počez, po največji strmini. Nisva hotela slediti alpskim rekam, tako bova morala kar povprek čez hrib in dol, ne enkrat ampak sto in stokrat. Ni še poldne, in že sva pred vrati glavnega mesta lili-putske države. Zapustiva glavno cesto in zavoziva pod lipo, ki se košati ob studencu pred samostanom. Glede na najin vozni red na veliko prehitevava. Za nagrado si privoščiva prvo pivo. Sonce je visoko, tilnik ožgan, nobene volje, da bi se odpravila naprej, krči in boleči- ne se že oglašajo. Po pivu se priležejo omlete s sirom, po omletah jabolčni zavitek, po sladkarijah kava in po kavi pretegovanje v rži, v kateri strižejo murni in kobilice. Majhni in prvovrstni Če ne bi bilo hribov v okolici, bi bila pokrajina lahko kje na severu Poljske, na Mazurskem: vode, gozdovi, nizke hiše, trpko barje. Počasnejša sva: pa koga to briga. Opletava med vasmi v ljubljanski kotlini, pre- ' puščava se toku kdo-ve-česa vse do prvega mostu preko Save, ki je bila nekoč nekakšna hrbtenica nekdanje Jugoslavije; še je nabrekla od alpskih voda. Vsaka vas se postavlja s sveže prebarvanim gasilskim domom, ki ga nad vrati krasi podoba zaščitnega svetnika. "e to pričuje o novi slovenski poti in kaže na habsburško sorodstvo, na podoben odnos do prostora, do upravljanja z njim. Jugoslavija adijo - torej! Včeraj so bili tod tanki, danes civilna zaščita. Spominjam ljubljanskega župana večer pred osamosvojitvijo. Rekel je: “Majhni smo, zaležemo pa kar nekaj!” čemur je sledila ovacija. Vse v Sloveniji odraža ta švicarski sindrom. Naprava za razmišljanje V ljubeznivem gostišču, po večerji, odkrijeva, da se pri počasnem klatenju potovanje nadaljuje tudi čez noč. Kolo je naprava za razmišljanje, deluje vseh 24 ur, noč in dan. Tudi sanje so “on the road”. Hribi, nevihte, murni, otroci, sapa ob spustu navzdol, oblaki, reke, mostovi, meglice, lajanje psov, pregibanje nog v nekakšnem večnem toku. Razum pri tem še melje, telo pa gre po svoje, drsi v prepadno globino, v spanje, ki se zdi dokončno. Da to izrazijo, imajo v Srednji Evropi veliko primernejše besede, kot je italijanski “dormi-re”. “Spati,” “Schlafen”. V njih je čutiti breme živalskega napora. Breme kot olajšanje Drugi dan. Zjutraj odkrijeva prvo sveto skrivnost kolesa. Teža sedelnih torb nas razbremenjuje. Zase vem, da sem tovorna žival: tovor deluje name kot pomirjevalo, me priveže na zemljo, me prisili, da grem zlagoma. Zdaj pa je prišlo do nove enačbe, ki postavlja vse na glavo: teža bremena x preskrbljenost = sproščenost = lahkost. Morda se ta slast napaja v odpovedi udobju, iz občutka, da zadošča za osnovne potrebe dvoje bisag, enakomerno napolnjenih in pritrjenih na pripravo, ki nima ne motorja ne registrske tablice. Tako postane človek čudovito nedosegljiv. “Omnia mea mecum por-to”: vse svoje nositi s seboj, razložiti zvečer in zložiti spet zjutraj je nomadski obred, ki podeljuje ločitvi od doma značaj nepreklicnosti. Tega ne moreš doumeti, če traja potovanje samo kak dan. Mostovi preko Save Na pot greva v čadasti sivini, dolina se zožuje, po malem rosi. Od tod naprej nama je pokrajina čisto neznana. Preko Save vodijo stari leseni mostovi, kot iz prve svetovne vojne, s zašiljenimi ostrešji in z vetrobrani. Pod enim od njih, ki se v Spodnjem Logu pne med gozdom, vodo, železniško progo in cesto, pomalicava. Diši po mulju in hrastovim; pod vsakim potnikom tramovi spregovorijo; odsev vode pobli-skuje po rebrastem stropu, ki se od tega pozibava. Treba je samo zložno potovati, in že postane svet poln simbolov. Strmina pomeni pokoro, križišče te postavi pred izbiro, ravna pot je priložnost, da se poglobiš vase. Most postane tako varen prehod čez vodo, čez brezbrežje nepoznanega; potovanje ni navsezadnje nič posebno drugačnega kot plovba. Ko tako mostičiva o mostovih in mostarjih, nama sunek vetra odnese izreze zemljevida v 50-tisočici. Zabriše jih v reko, smer Čmo morje. Kaj bi to: pot bo samo še bolj razburljiva. Deležniški premeti Kolesi goniva v dežju, voda naju zaprede v molk; odvijati se začne film spominov. Pomislim na očeta, ki se je rodil v Argentini, na njegovo mandolino, na njegove patagonske zgodbe. Tudi on je rad kolesaril; danes nas je torej na poti troje generacij. Spomnim se tudi, kako je Michele, ko se je nekoč zbudil v otroškem nahrbtniku nad mano, prvič izustil delež-niško poved: “Papa, kod grede smo?” V tej stavčni akrobatiki je bila železna logika. Ko blaženo tičiš na plečih medvedastega očeta, bi bil pojem “biti - sem” mogoč brez predhodnega “iti - grem”? Tisti stari deležnik se danes ponovno postavlja na noge in predstavlja samo bistvo spremenljivega, trajajočega, povezanosti. Sam sebi si rečem: “Res je, sva grede na Dunaj.” Jušna geografija Soteska s svojim rudniškim značajem postaja vse bolj neprijazna. Skušava ji pobegniti prek zoprne strmine, popotna bremena naju vlečejo nazaj, prva resna preizkušnja za najine noge. Po spustu je na koncu gozd, od gostilne Drnovšek se kadi in diši in naju spomni, da sva lačna. Pospraviva čudovite čevapčiče z ajvarjem. Če kolovratiš s kolesom, pozabi na kalorične napitke, nabasaj se ko žival in si privošči še božansko pivo navrh! Ko se podpreš s hrano, je to najboljši način, da se ti kraj vtisne v spomin. Po tem najinem popotovanju nama bo Deutsch Haseldorf na Štajerskem vedno drugo ime za Krautsuppe z ognjeno rdečo papriko, drobnjakom in kislo smetano. Od Ptuja na slovenskem Štajerskem nama ostane recept za česnovo juho, ki nama jo je natakarica napisala na listek. Ime Rechnitz v Burgenlandu prikliče v spomin jabolčni mošt, še ves svež od kleti, in prijaznega lastnika, ki nama pokaže, kod gre prava pot. Slovenski dimniki Ob Savinji navzgor. Narasla voda je kalna, tudi drugačnega značaja je. Prve štorklje nama naznanjajo, da se bližava Panoniji. Malo pred Celjem, sredi polj s hmeljem odkrijeva, da imajo Slovenci bioritem, ki je podeželski in postsocialističen obenem. Zaposleni so v mestu, prebivajo pa v okoliških dolinah in imajo enoten umik. Posledica: ob 15. uri se udere povodenj ljudi, ki pomete pred sabo z vsem, tudi z nama; ozke prometnice se dušijo od teh pastirskih selitvenih valov, ki se razlivajo ob vodnih tokovih vse do snažnih hišic z vrtom. Prometna zmešnjava naju prisili, da se zatečeva v predimenzioniran hotel še iz jugočasov; medtem je gneča mimo in ceste so zdaj prazne. Ob 17. uri je vse že poskrito; vsi so doma, kjer se pripravlja večerja; iz stotin dimnikov se kadi in večer žari v zarji. Filozofija vzpona Tretji dan. Svetla megličavost se kmalu sčisti, do porečja Drave naju čaka trdo garanje z grča na grič. Kako dražljivo očiščujoče deluje tlaka, ko lezeš v hrib. Cesta se kot tekoči trak uvija prek novih in novih vzpetin, in tako se zapreš v lupino, v kateri srce nabija in mišice delujejo kot stroj. Prav ima Paolo Conte, prav ima Bartah: med ti dve napravi se zaleze taka tišina, da je človek ne zna opisati. Počasi napredujeva, nebo se je zvedrilo. Potrpežljivo in z lepim občutkom režem v strmino, kot vihti izkušen gozdar sekiro. Na vrhu velikokrat nič posebnega: veliko večje veselje je graditi vzpon na hrib in spust po pobočju. Tudi moj jekleni pes gonjič ima raje trdo podlago tal kot še tak razgled. Nič mu ne pomeni omotca, ki jo rojeva vzneseno zmagoslavje vrhov, pa če so še tako zračni, deviški, nebeški: duh po zemlji mu je preveč drag. Predor iz vetra Ko se nato spuščava, nama prihaja naproti prava procesija vonjav. Kot v predoru iz vetra se zrak strjuje v plasti, ki jih je treba predirati z nosom. Vanj se lovi zdaj dišanje sena, potem od gozda duh podrasti, rosa, dim žage, vonji skladanice lesa, pokošene trave, prahu, živine, gostilne, rečnega blata, vinograda v pripeki, ogljikovega dvokisa ob začetku naselja. Dišave se med sabo razvnemajo in prikličejo v spomin še druge: vonj Pariza in njegovih toplih “ba-guettes du petit matin”; Lizbono in polenovko v go-stinah v Alfami. Štorklje in sončnice Na mostu čez Dravinjo naju pričaka čisto drugačna Slovenija. Tu bo zdaj konec predalpskega sveta, zbogom zamolkle smreke; v zraku brni Vzhod, zvočna vedrina podonavskega prostranstva. Nova dolina nama odstre pogled na čudežni Orient: vinogradi, spokojni hrastovi gozdovi, zvoniki, sončnice in jate selivk. Dvoje štorkelj kot v obrednem plesu plahuta s krili nad svojim zarodom, gnezdo čepi vrh električnega droga. Tu, že blizu Ogrske, se ljudje med sabo pozdravljajo, ne povesijo oči kot v Ljubljani. Pomislim, da so Slovenci, ko so se usmerili na Zahod, gotovo marsikaj pridobili; morebiti pa so pri tem zatajili v sebi veliko dušo vzhoda. Mišičevje Alp se razpotegne, vzpetine okmevajo, in ko se premikava tako čisto pri tleh, zaznavava vsako brazdo, brazgotino, najmanjše gube na zemeljski površini. Malenkostna višinska razlika, in že se ti odpre nepričakovan, nov svet, kakršnega ti noben zemljevid ni mogel napovedati. Najina pot bo odslej v znamenju premagovanja vzpetin: pri tem se izkaže, da je gričevje bolj veličastno od hribov. Ko doseževa kak vršni greben, imava občutek, da je svet okrog naju za hip izvisel in da se potem začenja spet pobiti ob novi svetlobi, novih glasovih in vonjavah. Na takih prevalb, ki so predvsem psihološke narave, lahko vzpostaviš razmerje med spokorniško tlako pri vzponu in nagrado, ki te čaka ob vožnji navzdol: ko se potem vržeš v travo in m ladji spet določiš koordinate. Bližina Balkana Po široki in počasni Dravi prinese nepričakovano duh po globoki notranjosti. Visoko sonce, za polji s tobakom m vrbovjem se pretiva voda in odteka v kraje, ki so raj m pekel, v katerih se vname zdaj žetev zdaj spopad med narodi. Hrvaška m ruševme Vukovarja, tega obdonavskega Stalingrada, niso daleč. Kljub temu so ljudje tam, tako kot tu, vedre narave, blagi, prostodušni. Na dravskem nabrežju pod ptujskim gradom se čudna nasprotja med sabo uglasijo v kozarcu trammca, ki se lepo prileže k siru s krompirjem m zelju s svmjino. Zgovorna imena Pripeka, nad nama sonce, kdaj pa kdaj zagrmi, pot naju ne vodi več proti vzhodu, počasi se obrača na sever, proti Štajerski. Razpotegnjem griči, užitek in razkošje. In spet metamorfoza: premikanje zadobi končno ritem; in ritem prehaja v glasbo. Michele se šali na račun Aristotela. Ce je človek spoj razuma m telesa, predstavlja kolo njegovo apoteozo, saj sta le na kolesu razum m telo uglašena na iste obrate. Ora et labora! - kot menib. Čas je, da si poiščeva prenočišče; svetujejo nama, da povprašava na kmetiji v vasi Derbetinci. Ime vasi obračava po ustb in nama je všeč. Krajevna imena sporočajo velikokaj: kdor prebira kdaj zemljevide, to ve. Ljudje, ki se vozijo v avtu, tega ne opazijo. Prešla sva trpka imena v kraškem svetu: Razdrto, Grča-vec. Potem mehkejša v deželi hmelja: Tremerje, Mestinje. Zdaj sva med lahkotnimi poimenovanji v pokrajini z marelicami: Svetinci, Andrenci. Za temi pridejo še oznake vinskih goric in gradov po krajevni gosposki: Kapfensteb, Gangelberg. Ozvezdja in vinske gorice Dočaka naju kmetija, pogreznjena med vinograde in griče. Vsi hudiči, dva Italijana, ki sta se napotila na Dunaj s kolesi! Glas se razširi m po večerji pridejo naokrog sosedi, da bi si ogledati to čudo; z njimi pride steklenica rizlinga. Zelo ljubeznjivi ljudje, temperamentni. Na televiziji je na sporedu nogometna tekma m med dvema gostoma se nenadoma vname prepir, kdaj da je pravzaprav “off side”. Ko si razburjeno ponazarjata igro, letijo kozarci z enega konca mize do drugega; v glavo jima udari kri, vsak čas si bosta zavbala rokave; hip potem bruhneta v smeh m vse se konča s trepljanjem po ramenih. Buona notte, Italijani, “nasvidenje”. Zunaj je nebo polno zvezd, zemlja počiva v temi. Vdbujeva vso to širino: diši po travi pred dežjem. Tu pa tam brlenje luči, v zvoniku odbije enajst, nekje daleč lajež psa. V Indiji Koromandiji za kolesarje Četrti dan. Ob zajtrku čaj z mareličnim žganjem, kuhanimi jajci in črnim kruhom. Pijača nama stopi v glavo, v zemljevidu narobe gledava in zablodiva v labirintu. Seveda je prav imenitno, če se včasih zgubiš. Ko se na slepo prebijava v smeri sever- severovzhod, se nama razkrivajo najlepši kotički Slovenije: gori - doti med gozdiči, samostani, čistinami, goricami, žitnimi polji. Popolnoma sama sva, pot nama prekriža kak srnjak in manjša divjad v kožuhovini. Nebo je encijanove barve, od dobrega razpoloženja kar tipi v nama. Kot skobca se spustiva do razigranega toka reke Mure in do avstrijske meje. Italija, in kaj je "čisto po nemško" Vstopava v deželo, kjer izkazujejo kolesarjem vse časti. To nama dajo vedeti nasmeški na mejnem prehodu, v hotelih, v zasebnih “Zimmer”. Kolesarske steze povsod, povsod zanesljive oznake. Na turističnem uradu ti dajo karto z mesti, kjer se lahko oskrbiš z vsem potrebnim, na vseh teh točkah se blešči od pristavljenih koles. Vodiči vse vrst, še celo področne karte v stotisočki, ki so nabolj pregledne, ko se potepaš po svetu. Pri nas jih vse od leta 1904 ne izdelujejo več. Naš Prodi kolesari, Italijani pa se za kolesarske znake lahko obrišejo pod nosom, če pa že so, si jih lahko vtakneš za klobuk, toliko se ljudje po njih ravnajo. Kaj počne naš Tou-ring klub? Nič, čeprav ima velociped v zaščitnem znaku. Za začetek blage vzpetine po NVeinstrasse, tik ob meji z Madžarsko. Toliko opletava in se loviva med vinogradi, da si skoraj prideva sebi za hrbet. Hesita-tion, uživava v božanski lagodnosti, v zadoščenju, da ne prideva nikamor naprej. Zakaj si tega ne znam privoščiti v Italiji? Sanjarim, kako ob vznožju Stel-via čakam na primemo jutro, v katerem se bom potem povzpel na Cima Coppi in se nato podal vzdolž celega škornja. Ne bi bil to najboljši način, da bi se zbližal s svojo rodno deželo prav v času njenega največjega razobličenja? Pri nas že trideset let ne najdeš več kresnic, in koga v Italiji to še briga. Za povprečnega Italijana se zdi lagodno popotovanje * nekaj smešnega, nekaj, “kar je čisto po nemško”. Pri nas se vsem ob vsaki stvari mudi; bogve, kako smo mogli biti kdaj dežela pomorščakov in raziskovalcev. Francoski vzorec Zakaj smo se do te mere spremenili? Zgleda da se je vse začelo v času humanizma, ko je kakemu norcu padlo na pamet, in je postavil na sredo sveta človeka. Človek, kjer so prej bili gozdovi in reke. Micheleju se zdi, da je vsega kriv monoteizem. Pri nas zavrženi bogovi so preživeli na severu. In če je vsega tega kriva romanska kri? Morda, a pri sosedih v Franciji si predsednik Jospin privošči in iz 35 mest prežene avte in uvede kolesa. In ob koncu šolskega leta zajašejo za teden dni kolo vsi tamkajšnji liceji, s profesorji vred. In Spanci? Seveda še brenkajo na mandolino in se bašejo s paello, ob tem pa so v teku dveh let vse opuščene železniške proge spremenili v “vias verdes”. Vroče je: pod lipo, ki kraljuje vrh nekega griča, si sezujeva čevlje. Pomislim na Nemce, ki se vsemu navkljub podajajo na naše ceste s kolesi, pa če jih velikanski prikoličarji še tako izrivajo z njih. Neka-ga dne sem jih videl na sedlu Pradarena, najbolj strmem in samotnem prelazu prek Apeninov; kar nosilo jih je od Sredozemlja, te čudežne dežele. Kakor da smo se sprijaznili s tem, da poznajo tujci Italijo bolje od nas! In to, da sam tako malo poznam svojo rodno deželo? Kako in kdaj smo se Italijani razšli z Italijo, ki je vendar najbolj obiskovan kraj na svetu? Dežela večerne zarje Samospraševanja je kmalu konec, ko se spuščava v dolino Rabe in sva od tega vsa prevzeta. Reka se kot lena kača vije med žitom, ječmenom in stoletnimi hrasti. Mir in tišina, kot bi jadrala. Neverjetne akustične razsežnosti spremljajo najino pot. Grede prek sveta, to prislovno določilo mi je vedno bolj všeč. Označuje stanje in trajanje v času; zavrača bolestno ukvarjanje z “opravki”, obsedenost od tega, da se je nenehno treba česa lotiti: ta živčno izčrpani Zahod, ki se tako boji konca kake stvari! Saj imamo Evropo lahko za Deželo večerne zarje, in ta zarja sploh ne pomeni smrti: prej blagoslov miru po z delom obloženem dnevu. Kakšen smisel ima, da se naš “skupni dom” rojeva v znamenju denarja, spregledujemo pa pri tem čudoviti humus, v katerem bi se bilo treba skupaj ukoreniniti? Borovničeva pita Tik ob meji z Madžarsko voziva, brzinomer kaže štirideset na uro: dobra večerja pred očmi nama je podeseterila moč. Pri Heiligenkreuzu, spet čudovito ime, naletiva na gostišče, kjer nudijo cesar-skokraljevo prho, kartoffelsalat, pivo in borovničevo pito. Mali mož se je razgovoril, ni priložnosti, da bi nama bilo dolgočas. Skupna pot je svoje opravila in odnosi med nama so zdaj drugačni. On mi pravi Stari - Vecio, jaz pa njemu Mulo. In tako narečna iskrenost pospravi s knjižno konvencijo. Hvalnica odnosu do orodja Michele sklepa, da je Marco Polo zapravil za pot na Kitajsko ves tisti čas, ker se je njemu zdelo tako prav, ne pa, ker bi potovanje samo bilo tako zelo zahtevno. Če je potovanje spoznavanje novega in je torej učenje vezano na postavanje, seveda ni bilo razloga, da bi hitel. No, Michele, zaspi že! Meni pa nekaj še ne da spati. Kmalu se spomnim, kaj. Pozabil sem pregledati napravo, s katero potujem; ne morem se predati počitku, ne da bi, kot po obredu, prej poskrbel za orodje. Z baterijo v roki si pomagam do shrambe, tam pogledam, če je s kolesi vse v redu, potem se vrnem v posteljo. Kolo ni avto, ki ga parkiraš in potem pozabiš nanj. Kolo zaupljivo čaka vso noč nate na kraju, kjer si ga shranil. Pojoče poti Peti dan. Rineva proti vetru, nad nama pa nizko nebo, ki grozi z dežjem. Naselja so vse redkejša, razdalje se raztegujejo. Sva v Burgenlandu, na Gradiščanskem, v mejni grofiji, ki je posejana z gradovi, v deželi, kjer se narodi in jeziki mešajo. Avstrija je raj s kolesarskimi stezami, midva pa jo ubirava po svoje. Čemu bi se človek držal rezervatov, raje imava reko življenja. Doslej sva veliko videla, ker sva se držala ceste, saj je cesta zrcalo sveta in mrgoli v njem človeških zgodb in usod. Pot v Kompostelo ima zato tako moč, ker postaneš na njej del človeškega toka, ki teče brez prestanka že tisoč let. Starodavne poti pojejo, je zapisal Chatwin. Se bi nam pele, če se ne bi prelevile v dirkališča, če bi pešcev ne izgnali iz prometnih dolin in zanje predvideli samo možnost trekinga. Tako nam danes samo še kolo daje možnost, da sledimo življenju s hitrostjo, ki omogoča branje in razumevanje. Hvalnica postanku Neustift, Guessing, Deutsch Tschantschendorf. Kako bi si človek ne privoščil postanka v kraju, ki mu pravijo Deutsch Tschantschendorf, ko zadiši v njem po golaževi juhi, za povrh pa začenja rositi. Nikamor se ne mudi: Dunaj je vse bližji, krajevna imena nosijo vse bolj glasben pečat, kot bi jih vzeli iz Kakanije, izmišljene operetne dežele. Antau, Muellendorf, Wimpassing an der Leitha. Dežuje, natakarica naju nauči neke vrste briškole, mečemo karte in čakamo. Domačini, ki so se zatekli v gostilno, se pogovarjajo o sečnji v gozdu, za točilnim pultom so razstavljeni nogometni pokali, iz ozadja se nama nasmiha kuharica. Nepredvideni postanki puščajo čisto poseben okus, prav tako kraj, kakršen je tale gostilna, v katerega padeš spotoma zaradi dežja. “Č’mo it?” -”Zakej pej, bulš počakat”! Potovalnih načrtov in razpredelnic naj se držijo salonski kolesarji z našega bajnega severovzhoda, v presiti in živčno prenapeti Italiji, ki ždi ob podnožju svojega velikega gorskega zidu, v Italiji gospodarskega čudeža in županov, ki žagajo klopice v parkih. Kolesarim, torej sem Spogledava se in nama gre na smeh. Res nisva podobna tisočerim fotokopijam “cestnega gusarja”, ki se na vseh koncih in krajih pojavljajo v labirintu veleblagovnic in poslovalnic Veneta in Lombardije. Pravi marsovci na super lahkih kolesih: dietetizirani, energetizirani, hiperkinetični in tehnološko izpopolnjeni. Hitrost, to jim je glavno; nama počasnost. Če pa nisva ta prava kolesarja, kaj torej sva? Ciklo-turista? Bog nas varuj: turizem je, tako pravi prijatelj Marco Paolini, “težka industrija za okajevanje možganov.” Potem sva lahko samo še popotnika. Posebna popotnika. Ne romantična iskalca gozdnatih samot, ampak srednjeveška vandrovca na pradavni poti. Zjasni se, hitro kot v kakem vohunskem filmu jo briševa preko neskočnih polj z bučami. Nihče ne obira njihovih cvetov, ker tod nihče ne ve, da jih je mogoče ocvreti. Čudni, tile Avstrijci, niti gob ne pobirajo. Zato pa imajo jabolčni sok, ki mu dodajo mineralno vodo in si tako pripravijo čudovit špricar. Ne poznam česa boljšega namesto piva. To odkrije-va v bifeju, kjer se nama nek pes nastavlja, da bi ga crkljala; ko potem kreneva dalje, pa javka. Eisen-berg, Schachendorf, Rechnitz: v gluhi krajini sva, tik ob nekdanji železni zavesi. Ti kraji so prespali petdeset let. Morda sprejemajo zato ljudje popotnika z nasmehom čez vsa usta. Valovanje žit Do Dunaja je 110 kilometrov; da bi se izognila Guen-sergebirge-ju, napraviva kratek skok preko madžarske- ga ozemlja okoli Koeszega. Na cesti gosi, gnojnica in marelice: kmečki svet, kjer se je čas ustavil. Čez polja se spet razliva sonce, grebeni hribov so vse bolj dolgi in enakomerni. Čutiva, kako naju prestolno mesto vsesava, kot regimente princa Evgena, ko so se nekoč vračali izpod Beograda. Michele našteva, kaj vse je po njegovem treba videti: Karl Manc Hof, hišo, kjer je nekdaj kot pleskar bival Hitler; pa Kahlemberg, kjer so se utaborili Turki. Spet v Avstriji. V Sieggrabnu naju dolga vzpetina zavede, da se pomotoma znajdeva na avtocesti. Čista groza, saj ni mogoče z nje. Znajdeva se na nekem hudičevem viaduktu. Tam spoznava razliko med Italijani in Avstrijci. Italijanski avtomobilist te opozori na policijo; avstrijski avtomobilist pa opozori policijo in ti jo pošlje za vrat. Ne mine pet minut in že naju ustavi patrulja, ki jo je nekdo poklical z mobitelom. Pribijejo nama kazen, ki si jo bova shranila kot posebno odhko-vanje. V Mattersburg prispeva z zadnjimi močmi, in oba sva iste misli, daje na potovanju najbolj čudovito, če prideš ob pravem času do večerje in piva. Na cilju, kot z eno nogo v grobu Sesti dan. Dunaj je 50 kilometrov daleč, pred nosom torej. Srečujeva prve meščane na kolesih, na sebi imajo upadljivo pisane trenirke. Najina zadnja domislica s klatenja: sestaviti potovalni zvezek za Italijo, v katerem bo, kot za avione, nekakšen razpored letov, namesto številk za strani pa bodo v njem kilometri. Kako hudičevo prav bi bilo potovati prek Italije brez vsake naglice. Pri nas ne potujemo več, samo prestavljamo se iz kraja v kraj. Tako se izgublja smisel za drobne stvari, tudi spomina je vse manj. Pasohni je imel prav, nihče ne prisluhne več zgodbam. Glasovi iz notranjosti naše dežele ne sežejo več do politikov. Potem pa zijajo in se začudijo, ko pride recimo v Benetkah do zasedbe zvonika sv. Marka. Zaledje je odpisano, njegovo identiteto nadomeščajo strani neba. Za celo rajdo jih je: italijanski Sever, Jug, Severovzhod, Severozahod, Osrednja Italija, vse pa je prazna slama. Vsepovsod nevroza, da moraš imeti poreklo: pri razpravljanju “od kod” se znajdemo brez osnovnega “kaj”. Spet začenja deževati, ni, da bi človek tratil čas z modrovanjem. Magnetna sila naju vleče, pospešiva, kot bi se naju lotevala nestrpnost pred ciljem. Čutiva, daje priti na cilj, kot bi stopil z eno nogo v grob: mesto vzbuja v nomadih mrakoben občutek strahu. Zdaj sva na alejah z drevjem, Belvedere, spomenik padlim sovjetskim vojakom, Ring. Sveti Stefan naju pričaka z gotskimi žlebovi, ki rohnijo, ko odvajajo vodo izpod neba. Katedrale ne bodejo samo v naše oči, ampak tudi v naša ušesa. Potujem, torej pripovedujem Prišla sva, in najraje bi spet šla na pot. Morda do Prage, morda do Berlina. Ko pa niso kraji tisto, kar nas vleče: od krajev nam ne ostane pravzaprav nič dmgega kot seznam podob, kupček potrdil, vstopnic in računov za prenočišče. Potrebujemo pač priložnost, da se v prostor potopimo. Kolo nima okenc, z njega se lahko razgleduješ po obzorju 360 stopinj: šolski razgled na ozadje stvari, popolno zmagoslavje nad bedasto televizijo, ki nameri vate le neskončen rafal samih prvih planov. Krajina je postala za naju eno s potjo, s premikanjem v prostoru, kar je seveda spet isto kot ritem, čista pripoved torej. Tako naravna in jasna je ta pripoved, kot v “Ameriških predavanjih” Itala Calvina. “Sli so in šli, premagali so hrib, prekoračili most in se napili pri studencu”. Sprašujem se, če se človekova pripovedna moč ne napaja od tisočletnih selitev in potovanj. Kako bi mogli o čem praviti (prav tako pa kaj opevati), če sveta ne bi prehodili in prepotovali. In če se je v našem času izgubila veščina pripovedovanja, je do tega prišlo enostavno zato, ker se ne znamo več predajati potovanju. KONEC NOVICE TENIS / NOVA AFERA NOGOMET / C2 LIGA Smučar Christian Mayer in atletinja Stephanie Graf koroška športnika leta 1998 CELOVEC - Društvo športnih novinarjev Koroške (SPK) je izbralo za koroškega športnika leta 1998 alpskega smučarja Christiana Mayerja, za najboljšo športnico pa atletinjo Stephanie Graf, dobitnico bronaste kolajne na teku na 800 metrov na EP v Budimpešti. Med najboljšimi desetimi koroškimi športniki leta 1998 je tudi koroški Slovenec - 23-let-ni kolesar Peter »Paco« VVrolich iz Loč ob Baškem jezeru 9. mesto), ki je jeseni prestopil v tabor profesionalcev. Najboljše športnike in športnice dežele Koroške v iztekajočem se letu sta včeraj v okviru tradicionalne slovesnosti v veliki zrcalni dvorani poslopja koroške deželne vlade v Celovcu nagradila deželni referent za šport in namestnik deželnega glavarja Michael Ausservvinkler ter predsednik Društva športnih novinarjev Willy Hasslitzer. (I.L.) V A ligi 8 izključenih MILAN - Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je za eno kolo diskvalificirala 8 igralcev. Ti so: Beghetto (Vicenza), Boban (Milan), Biliča (Venezia), Costacurta (Milan), De AScentis (Bari), Monaco (Salemitana), Petru zzi (Roma) in Zam-brotta (Bari). Rapajič še naprej ostaja v Perugii PERUGIA - Hrvaški nogometaš igra v tej sezoni pri Perugii odlično, tako da se je zanj zanimalo več klubov, v prvi vrsti Juventus. Perugin trener Casta-gner je včeraj jasno dejal, da RapajiC, skupno z Japoncem Nakato, ni naprodaj. Ketsbaya se je odpovedal reprezentanci TBILISI - - Nogometaš angleškega prvoligaša New-castlea Uniteda Gruzijec Temus Ketsbaya ne bo več nastopil za državno reprezentanco, kar je za slovenski nogomet ugoden podatek, glede na to, da je Gruzija v isti kvalifikacijski skupini za uvrstitev na evropsko prvenstvo leta 2000 kot Slovenija. Ketsbaya je na 33 mednarodnih tekmah za svojo državo dosegel deset zadetkov, kot glavni razlog za odhod iz reprezentance pa je v intervjuju na gruzijski televiziji navedel spremembe v strokovnem štabu. Na drugi strani pa mu je selektor Vladimir Gutsayev že vrnil udarec, ko je dejal, da Ket-sbaya v zadnjem času igra vse slabše, tako da je le še vprašanje časa, kdaj ga bodo odpustili iz Nevvcastla. liijevski novi trener Publikuma CELJE - Pomočnik selektorja makedonske nogometne reprezentance Djidji liijevski bo novi trener celjskega Publikuma, so sporoCih iz uprave kluba. Po odhodu Edina OsmanoviCa sta bila resna kandidata za celjsko "klop" tudi Drago Kostanjšek in Janez Zavrl, vendar se je prvi odločil, da bo raje prevzel drugoligaša iz Šmartnega, drugi pa je ponudbo Publikuma zavrnil zaradi velike oddaljenosti od Ljubljane. Ceh Petr Korda je bil dopingiran Pozitiven je bil na testiranju v VVimbledonu Triestina osvojila v Teramu zlata vredne točke Strelec je bil Criniti iz 11-m SYDNEY - Problem uporabe nedovoljenih poživil očitno dobiva vse večje razsežnosti. Test dopinga tako, po vesteh Mednarodne teniške zveze (ITF), ni opravil zmagovalec odprtega prvenstva Avstralije Ceh Petr Korda. Letos poleti je bil pozitiven na testiranju v VVimbledonu, vendar so ga pri ITF-ju kazni oprostili, "češ da naj obtoženi za uporabo tega sploh ne bi vedel". Pri Kordi so našli prepovedani anabolični steroid nandrolon, vendar mu prepovedi igranja pri ITF niso izrekli, ker obtoženi o uporabi naj ne bi nic vedel. Kljub temu pa 30-letni Ceh ni ostal nekaznovan. Vzeli so mu namreč 199 ATP točk in ves denar, ki si ga je na odprtem prvenstvu Velike Britanije prislužil -94.529 ameriških dolarjev. Kazen so potrdili in se z njo zadovoljili tudi na zasedanju ITF v Londonu, seveda šele potem, ko so morali Korda in njegovi predstavniki pred njihovo komisijo pričati. "Odločno izjavljam, da nisem 'mamilarski' prevarant in niti nikoli ne mislim biti. Zato sem srečen, da je komisija sprejela takšno odločitev, zakaj obtožba je prizadela tako mene kot mojo družino. Osebno popolnoma podpiram antidoping program, ki so ga vpeljali pri ITF, " je komentiral škandal Korda. Teramo - Triestina 0:1 (0:0) STRELEC: Criniti v 60. min. d.p. iz enajstmetrovke. TERAMO - Triestina je včeraj v predzadnjem kolu prvega dela prvenstva C2 lige osvojila tri zlata vredne točke v gosteh proti Teramu in se je tko povzpela na 4. mesto lestvice. Tekma v Teramu je bila izredno razburljiva od začetka do konca. Srečanje je odločil najboljši strelec in nogometaš Triestine Criniti, ki je v drugem polčasu uspešno izvedel enajstmetrovko. DomaCi igralci in navijači so ostro protestirali za to sodnikovo odločitev, tako da je prišlo tudi za nekaj minut do prekinitve tekme. IZIDI 16. KOLA: Faenza - Maceratese 2:1, Fano - Ba-racca Lugo 0:1, Giorgione - Torres 3:0, Rimini - Mestre 0:1, Sandona - Vis Pesaro 1:2, Tempio - Gubbio 0:1, Teramo - Triestina 0:1, Trento - Castel San Pietro 0:0, Viterbese - Sassuolo 2:1. VRSTNI RED: Viterbese 31, Rimini in Torres 28, Triestina 27, Vis Pesaro 25, Gubbio 24, Sandona in Sassuolo 23, Faenza 22, Mestre in Teramo 20, Baracca Lugo in Castel San Pietro 19, Maceratese 17, Giorgione 16, Trento 15, Fano in Tempio 11. PRIHODNJE KOLO (6.1.99): Baracca Lugo - Trento, Castel San Pietro - Sandona, Gubbio - Viterbese, Maceratese - Giorgione, Mestre - Tempio, Sassari - Fano, Sassuolo - Teramo, Triestina - Rimini, Vis Pesaro -Faenza. NOGOMET / LESTVICA FIFA ZOI / IGRE BREZ MEJA Brazilija v vodstvu Italija na 7., Slovenija pa na 88. mestu Za maskoto izbrali medveda Dogovor pred nekaj dnevi v Celovcu - Kmalu natečaj ZUERICH - Na zadnji letošnji lestvici najuspešnejših nogometnih reprezentanc na svetu - objavlja jo Mednarodna nogometna zveza (FIFA) - so na vrhu še vedno Brazilci, drugi so Francozi in tretji Nemci. Italija je na 7. mestu Slovenija je na tej lestvici od prejšnjega meseca zdrsnila za štiri mesta in je sedaj 88. Končni razpored za leto 1998:1. (1.) Brazilija 73, 44 točk; 2. ( 2.) Francija 68, 86; 3. ( 3.) NemaCija 66, 87; 4. ( 4.) Hrvaška 66, 75; 5. ( 5.) Argentina 66, 22; 6. ( 7.) ZR Jugoslavija 64, 70; 7. ( 8.) Italija 63, 82; 8. ( 6.) Češka 63, 80; 9. (11.) Anglija 63,13; 10. (10.) Mehika 61, 93; 11. ( 9.) Nizozemska 61, 67; 12. (12.) Romunija 60, 01; 13. (13.) Maroko 59, 58; 14. (14.) Norveška 58, 99; 15. (15.) Španija 56, 63; 16. (16.) Čile 57, 81; 17. (18.) Južna Koreja 57, 17; 8. (17.) Švedska 56, 27; 19. (18.) Danska 55, 10; 20. (30.) Japonska 55, 01; 21. (20.) Tunizija 54, 88; 22. (21.) Avstrija 54, 76; 23. (22.) ZDA 54, 74; 24. (25.) Kuvajt 54, 69; 25. (24.) Paragvaj 54, 57; 26. (28.) Južna Afrika 53, 64; 27. (44.) Iran 53, 61; 28. (23.) Egipt 53, 56; 29. (26.) Zambija 53, 31; 30. (27.) Saudova Arabija 53, 25; 52. (55.) Gruzija 44, 28; 53. (54.) GrCija 43, 88; 77. (76.) ‘Latvija 38, 38; 88. Slovenija. TRST - Za »maskoto« zimskih olimpijskih iger leta 2006, Iger brez meja so izbrali medveda, in to po dogovoru, ki so ga sprejeli prejšnje dni v Celovcu. V ta namen bodo prihodnje dni razglasili v Avstriji, Italiji in Sloveniji tečaj za boco »medveda brez meja«, ki bo tudi uradna maskota za kandidaturo treh dežel za ZOI leta 2006. Prav medved je žival, ki se je v letih osemdeset v iskanju hrane in miru preselila v naše kraje. Tako se je tudi uresničila ideja, da bi medved postal maskota teh iger. NOGOMET SMUČARSKI SKOKI / ZIBELKA SMUČARSKIH POLETOV Milan najel Ševčenka V Planici začetek petletnega obdobja obnove skakalnice Dela so potekala uspešno - Za leto 2000 imajo v načrtu izgradnjo več infrastruktur - Svetovni pokal tudi v prihodnjem tisočletju MILAN - Pri Milanu bo v prihodnji sezoni igral tudi Grigorij Ševčenko, eden izmed najboljših napadalcev na svetu. Milan je sklenil pogodbo z moCnim ukrajinskim nogometašem včeraj, potem ko je le-ta opravil vse zdravniške preglede. 22-letni nogometaš Dinama iz Kijeva bo pri Milanu igral pet let, seveda s pričetkom prihodnje sezone. Zanj je Milan odštel 45 milijard. S tem nogometašem se bo moštvo trenerja Zac-cheronija še bolj okrepilo, tako da bo gotovo eno izmed glavnih favoritov za osvojitev državnega naslova. Sam Berlusconi je nad Ševčenkom navdušen: »To je zares odličen nogometaš. Doslej sem ga sicer gledal le na videoposnetkih, toda jasno je, da je to zares izvrsten igralec.« Berlusconi je tudi dodal, da je zelo zadovoljen z delom trenerja Zaccheronija. LJUBLJANA - Planica je zibelka smučarskih poletov in je bila doslej stalno v koledarju svetovnega pokala v smučarskih skokih; tako se bo sezona 1998/99 končala s finalom na letalnici (K=185 metrov). Mednarodna smučarska zveza (FIS) pa je zaostrila pogoje za vse organizatorje svetovnih pokalov. V Slovenji imata največ težav, da ostaneta v elitni druščini, pokal Vitranc alpskih smučarjev v Krajnski Gori in planiški skoki, manj pa Maribor, ki je z Zlato lisico med najboljšimi organizatorji tekem alpskih smučark na svetu. Planica zaradi neizpolnjevanj zahtev FIS še vedno nima podpisanega certifikata za izvedbo tekem svetovnega pokala, vendar pa so na srečo dela na velikanki stekla že poleti in po zadnjih zagotovilih FIS ne bo ovir za izdajo certifikata v začetku marca prihodnje leto. Julija letos je bil v Planici direktor FIS za skoke VValter Ho-fer, ki je zahteval, da planiške skakalnice posodobijo in jih prilagodijo zahtevam FIS. Pri tem je bil vprašljiv že sam profil skakalnice, o številnih drugih pomanjkljivostih (na mnogih mestih prepareli leseni deli, neustrezni sodniški stolp, muzejska vzpenjača namesto sedežnice) pa pristojni v FIS niso govorili. Dela na velikanki so potekala uspešno in med sejo komiteja za skoke FIS od 29. septembra do 2. oktobra na Bledu je predsednik tega organa Thorbjorn Yggeseth zagotovil, da bodo v Planici skoki za svetovni pokal tudi v prihodnjem tisočletju. Da se v Planici v resnici premika na bolje in da ne bodo, kot v zadnjih letih, številni prostvoljci le z izjemnimi napori v zadnjem trenutku pripravili skakalnice za izvedbo tekem, govori tudi podatek, da so skakalnice tako dobro pripravljene, da bodo lahko slovenski reprezentantje pred novoletno skakalno turnejo vadili v Planici, kjer bo v nedeljo potekalo tudi državno prvenstvo. Ministrstvo za šolstvo in šport (MSS), občina Kranjska Gora in Športno društvo (SD) Planica so 30. julija podpisali poseben dogovor, v katerem so se zavezali, da bodo leta 1998 in 1999 za posodobitev Planice zagotovili 150 milijonov SIT (vsak od pogodbenih partnerjev tretjino). MSS je tretjino sredstev že odštela, po zagotovilih kranjskogorskega Zupana Jožeta Kotnika bo 50 milijonov za ta namen v občinskem proračunu prihodnje leto, SD Planica pa bo sredstva zagotovila po izvedbi finala svetovnega pokala marca prihodnje leto. "V teh dveh letih bo planiška skakalnica v takem stanju, da bodo lahko skakalci nemoteno tekmovali in vadili. V letu 1999 naj bi po načrtih s plastično prevleko odeli 120-metrsko skakalnico in omogočili skoke tudi v poletni sezoni. Slovenski reprezentantje so morali vaditi poleti in večino zime na tujem, ker pri nas ni ustreznih objektov, " je na novinarski konferenci v Kranjski Gori dejal državni sekretar v MSS Janko Strel. Z denarjem MSS so sanirali hrbtišče (9 milijonov SIT) in doskočišče (12 milijonov) velikanke, uredili so cevovod za zasneževanje (2, 6 milijona). Urediti je bilo potrebno tudi niz drugih ključavničarskih del s temelji za stopnice, ograjami, vodili za sneg... (18, 8 milijona SIT). Kupili so dva topova za zasneževanje (2 in 4 milijone SIT) s črpalko, opravili pa so tudi nekaj del na 92-metrski skakalnici. Gradbeni odbor vodi inženir Janez Gorišek, večino zemeljskih del pa je opravil SCT. Navozili so 6000 kubičnih metrov peska, 251 metrov drenažnih cevi in 2700 kvadratnih metrov bio-torketa in kokosovih mrež, s 1350 kvadratnimi metri senenega nastilja s sejanjem trave pa so poskrbeli tudi za izgled. Dela na skakalnici je štirikrat ustavilo močno deževje; zadnjič od 5. do 7. oktobra. Tedaj je naliv odnesel 100 kubičnih metrov nasutega materiala, za popravilo škode pa so potrebovali dodatnih 450 delovnih ur. Na srečo pa so bila dela zavarovana, tako da ni bilo potrebno iskati dodatnih denarnih virov. "Takoj, ko bosta ostala dva pogodbena partnerja izpolnila svoje obveznosti, v kar pa glede na sedanji potek del ne dvomim, bomo v MSS zagotovili sredstva za naslednji projekt, " je dejal Strel. Dolina skakalnic Pod Poncami naj bi se v petih letih iz grdega račka prelevila v laboda. Tako imajo v načrtu del za leto 2000 zapisno izgradnjo nove sedežice, posodobitev električnih inštalacij, obnovo ostrešij in izlolacije, postavitev objekta za skakalce med tekmo, izgradnjo tribun za gledalce in obnovo semaforja. "PlanišCe skakalnice so v turističnih načrtih naše občine pomembna osnova za nadaljnji razmah te gospodarske panoge, " je zaključil kranjskogorski Zupan Kotnik in dodal, da mora vsak organizator športnih prireditev na osnovi zakona o športu preprečiti točenje alkoholnih pijač. To bodo Kranjskogorci uresničili že v začetku januarja prihodnje leto na tekmi za svetovni pokal alpskih smučarjev. KOŠARKA / SINOČI V C2 LIGI Poraz domovcev proti Pagnaccu Slabo predvsem v drugem polčasu KOŠARKA / KADETI Domovci uspešni Med mladinci pa so visoko izgubili KADETI Staranzano - Dom Ago-rest 72:81 (30:41) DOM: JuretiC, Gravner 31, Bensa, Fornataro 4, TomsiC 10, Cozzuccoli 32, Marvin 4. TRI TOČKE: Cozzuccoli 3, Gravner 1. Domovi kadeti so sklenili letošnje nastope s prepričljivo zmago v gosteh proti Staranzanu. Na tem srečanju sta potrdila odlično strelsko formo Gravner in Cozzuccoli, ki sta skupaj dala kar 63 točk. »Be-lo-rdeci« so si zmago zaslužili in še posebno s prikazano igro v prvem polčasu, ko je poleg napada dobro delovala tudi obramba. V tem delu so naši igrali zares zrelo in samozavestno, tako da je bila prednost povsem zaslužena. V drugem polčasu se slika na igrišču ni spremenila. Domovci sicer niso uspeli zvišati svoje prednosti. Stalno pa so imeli vajeti igre v svojih rokah in tudi brez večjih težav zmagali. V tem drugem delu se je še posebno izkazal TomsiC, ki iz tekme v tekmo bolje igra. »Belo-rdeci« so se s to zmago povzpeli na sredino lestvice in prepričani smo, da bodo v nadaljevanju prvenstva lahko še izboljšali svoj uspeh. (L.S.) MLADINCI Inter Milje - Dom Me-taltrading 101:77 (49:42) DOM: Vižintin 28, Marvin 2, Udau 2, Gravner 10, Bresciani 10, KristjanCiC 13, Cozzuccoli 12, Bensa 0. TRI TOČKE: Vižintin 2, Cozzuccoli 1. PON: Vin-zintin in KristjanCiC. Po dobrih nastopih na zadnjih tekmah so tokrat Domovi mladinci nekoliko odpovedali in zasluženo visoko izgubili proti ekipi iz Milj. Za delno opravičilo bi omenili odsotnost najboljšega igralca Egona Covija, vsekakor pa po zadovoljivem prvem polčasu gotovo ni bilo pričakovati takega poraza. Prvi del tekme je bil dokaj izenačen in še posebno Vzintin in Bresciani sta povzročala marsikatero preglavico obrambi domačinov. V drugem polčasu se je stanje na igrišču popolnoma spremenilo. Domovim strelcem ni šlo veC od rok in tudi obramba je vedno bolj pešala, tako da so domačini že v prvih minutah zvišali prednost in si dejansko zagotovili zmago. (L.S.) Dom Kmečka banka -Pagnacco 55:74 (28:41) DOM: Concetti (- prosti meti, 0:2 met za dve, 0:1 za tri), Corsi 19 (5:5, 1:5, 4:8), Braini 6 (-, 0:1, 2:7), Cej 4 (2:2,1:4, 0:2), Di Cec-co 2 (-, 1:8, -), KristjanCiC 4 (-, 2:2, -), Campanello 6 (1:2,1:7,1:6), Guameri 4 (-, 2:8, -), Jarc 10 (2:2, 4:8, -), trener Grbac. SON: 21. TRI TOČKE: Corsi 4, Braini 2, Campanello 1. Domovci so sklenili letošnje nastope v C2 ligi z visokim domačim porazom proti Pagnaccu in tako potrdili slabo formo v zadnjem obdobju. Edina uteha naših košarkarjev je v tem, da so sinoči pokazali boljši pristop do igre in veliko volje do zmage kot na prejšnjih tekmah. Bili so namreč bolj pazljivi v obrambi, žal pa so povsem odpovedali v napadu, saj so imeli zelo slab odstotek pri metu (12:35). Tekma je bila v prvem polčasu še kar izenačena do zadnje minute, ko so domovci izgubili nekaj žog in tako dovolili gostom, da so si nabrali precejšnjo prednost točk že po prvih 20 minutah igre. V drugem polčasu je prišla na dan slaba telesna priprava naše ekipe, tako da so gostje svojo prednost še povečali in tudi zasluženo visoko zmagah. Po sinočnji tekmi je jasno, da bodo morali naši košarkarji izkoristiti ta premor za praznike, da se bodo fizično dobro prirpavili za drugi in odločilni del, ko bo slo za obstanek v ligi. (L.S.) Na sliki: Marko Corsi, sinoči Domov najboljši strelec. ODBOJKA / NA GORIŠKEM V obeh 1. divizijah skromen obračun Volovkom derbi mladink - Startale tudi naraščajnice PRVA MOŠKA DIVIZIJA 01ympia Agraria Terpin - Tomana 3:2 (11:15; 16:17; 15:5; 15:1; 15:5) OLYMPIA: Komjanc P., Komjanc I., Hlede, Frandoli, Mucci, Pintar, Domi, Komjanc, De luri Torriana je v prvih dveh setih presenetila igralce Oljmpie, ki so komaj bili kos nasprotniku. V tretjem so sicer reagriali, Čeprav njihova igra v polju ni bila povsem gotova. Kljub dobremu bloku je bilo še vedno precej napak pri servisu, na srečo pa, da je tudi Torriana delala številne napake. Vse svoje sposobnosti pa so naši igralci dokazali v Četrtem nizu, ki so ga osvojili z dobro, natančno, a predvsem požrtvovalno igro. Tudi »tie-break« je bil stalno v rokah domačinov. Pohvala gre tokrat Patriku Komjancu in Mateju Pintarju. Velja poudariti, da je bila telovadnica še kar dobro zasedena in tudi publika ni ostala razošarana, saj je bila tekma vseskozi zanimiva. OK Val - Acli Ronchi 0:3 (6:15; 8:15; 11:15) VAL: Golob, Corva, Sustarini, Nanut, Bemardis, Furlan, Culot, Simeoni, Pinto, Povšic, Cefarin, Kuštrin Tudi tokrat so mladi valovci izgubili proti močnejšemu nasprotniku. V prvih dveh nizih je bila igra povprečna. Občasno so se valovci dobro odrezali, potem pa spet popustili. Nadaljevalo se je tako do tretjega seta, ko so malo »pritisnili na plin« in v zaCetku tudi vodili. Predvsem je bil učinkovit servis. Kljub trudu pa se je nasprotnikom uspelo zbrati in osvojiti tako set in zmago. PRVA ZENSKA DIVIZIJA P ali. Grado - OK Val M.T.I. 3:0 (15:5; 15:7; 15:6) VAL M.T.I: Plesničar, Del Fabbro, Visintin, Terpin, Branca, Cej, Bresciani, Blasizza, Kuštrin. Valova ekipa je odigrala to tekmo v okrnjeni sestavi, zaradi bolezni sta bili osotni standardni igralki Cmin in SimCiC. Grado pa je izkušena ekipa, ki igra zelo hitro, Ce ni stalno pod »pritiskom« dobrega servisa in napada. To se je dogajalo tudi na sobotni tekmi. Valovke so igrale občasno tu- SMUČANJE / PRED TEKMOVALNO SEZONO Tečaji SK Devin v polnem teku Zadovoljiv odziv - 6. januarja v Forni di Sopra tekmo za nojmlajše Pri SK Devin že ves december uspešno potekajo smučarski teCaji v zimsko športnih centrih naše dežele, ki pomenijo nadaljevanje vadbe na plastični stezi v Nabrežini. Namenjeni so že bolj veSCim smučarjem kot tudi začetnikom. Odziv je bil dober, zato bodo s teCaji vztrajali tudi v naslednjih mesecih. Skupini se zamudniki se vedno lahko pridružijo, Start je praviloma v Nabrežini ob 7.45. Tik pred začetkom je tudi tekmovalna sezona. Šestega januarja bo v Forni di Sopra tekmovanje za najmlajše v organizaciji SK Brdina, v nedeljo 10. januarja pa bo SK Devin na Zoncolanu pripravil tekmovanje v veleslalomu za dečke, deklice, naraščajnike in naraščajnike, štelo pa bo za pokal Zadružne kreditne banke Doberdob in družbe Alleanza Assicurazioni. Na sliki: mladi tečajniki SK Devin. di dobro, niso pa bile dovolj prepričljive v napadu in ni jim uspelo zdržati visokega ritma nasprotnic. Končujejo tako leto še zmeraj brez osvojene točke. Vendar glede na zahtevnost prvenstva in povprešno starost valovk, tega ne gre jemati kot neuspeh. Prvenstvo odigrajo predvsem za nabiranje izkušenj na zahtevnejši ravni. DRUGA ZENSKA DIVIZIJA Pro Romans - Multiservice 3:1 (15:8; 2:15; 15:11; 15:8) MULTISERVICE: Corsi, Černič, Mania, Cettul, Perše, Sfiligoj, Bene-detti, Visintin Igralke 01ympie so tekmo dobro začele in v prvem setu ter do osme točke tudi vodile, nakar so pa popolnoma popustile in prepustile niz nasprotnicam. V drugem setu jso igrale bolj kostantno, tako da so nasprotnice zbrale le 2 točki. V zadnjih devh nizih pa so predvsem začele grešiti pri sprejemih žoge in to še najbolj v tretjem setu. V četrtem so sicer zaigrale bolje, vseeno pa je bilo še zmeraj preveč napak, da bi lahko izbojevale »tie-break«. MLADINKE OK VAL Zadrufina banka So-vodnje - Oljmpia Tiskarna Budin 3:0 (15-4,15-5,15-5) VAL: Plesničar, Del Fabbro, SimCiC, Cumin, aturm, Kuštrin, Blasizza, Visintin, Cej. OLVMPIA: Cemic, Mania, Severi, Princi, Mogorovich, Mocrini, Simi, Lomedico, Devetak. Prejšnji teden se je začelo tudi prvenstvo za odbojkarice do 16. leta starosti. Ze v uvodni tekmi so se med seboj pomerile predstavnice Vala in 01ym-pie, ki obe nastopata v skupini. Ekipi startata v letošnjem prvenstvu z različnimi cilji. Predstavnice Oljmpie, ki jih letos trenira Sandro Leghissa, nastopajo z namenom, da si naberejo prepotrebnih igralnih izkušenj in pokažejo napredek v tehničnem znanju. Povsem drugačne cilje imajo valovke, ki tudi letos merijo na osvojitev pokrajinskega naslova. V tej kategoriji je Val v zadnjih pe- PLANINSKI SVET tih letih dvakrat slavil zmago, dvakrat pa osvojil drugo mesto. Poleg igralk, ki so nastopile na sredinem derbiju, lahko računa trener Massi-mo Stera še na napadalko članske ekipe Paolo Uršič. Razlika glede na tehnično pripravo nastopajočih ekip na uvodnem srečanju se je jasno odražala tako v končnem rezultatu kot po prikazani igri. Premoč domačink je bila očitna, Četudi so jih igralke Oljmpie presenetile v nekaj akcijah z dobrim napadi, tako da konCni zmagovalec ni bil nikoli vprašljiv. NARASCAJNICE OK Val - G.S. Farra 0:3 ( 2:15, 3:15, 3:15) VAL:B in M. Visintin, aturm, Branca, Devetag, Miklus, Kobal. Ekipa Valovih naraščajnic nastopa v letošnjem prvenstvu s povsem različnimi ambicijami od prejšnjih let. Ekipo sestavljajo mlajše igralke, ki razen Barbare Visintin so še brez pravih igralnih izkušenj. Poleg tega so se v uvodni tekmi pomerile z favoritom letošnjega prvenstva in tradicionalnim nasprotnikon ekipo iz Fare. To ekipo sestavljajo visoke igralke, ki so med seboj dobro uigrane in uspešno pokrivajo igralno polje. Valovke so bile tokrat nemočne, Četudi so občasno pokazale dobro igro, vendar je bilo to premalo, da bi osvojile nekaj veC kot točke. Poleg tega še dejstvo, da so prvič nastopale skupaj, kar se je poznalo v uigranosti moštva. Etsi - Tiskarna Budin 3:0 (15:12; 15:0; 15:5) TISKARNA BUDIN: Klanjšček, Robazza, Simi, Devetak, Lavrenčič, Cemic, Briganti Igralke Oljmpije so v uvodni tekmi letošnjega prvenstva gladko izgubile. Njihova igra sicer ni bila dobra, velja pa poudariti, da niso te postave prej še nikoli poskusile. Mnoge so se tudi prvič spopadle z devetmeter-skim igriščem. Po mnenju trenerja Leghisse pa sploh ni važen rezultat. Bolj je vazno, da mlade igralke si z igro pridobijo izkušoenj in tehničnega znanja. Veselo in pogumno v novo leto Kolo Časa se je zavrtelo in spet štejemo dni pred koncem leta, ko je treba polagati obračune o opravljenem uspešnem in nemalokrat tudi neuspešnem delu. Dmtšvena dejavnost v minulem letu je dosegla alpinistične viške, bilo pa je tudi nekaj takih trenutkov, ki niso obetali nic dobrega. PremošCene so bile težave in zaključila se je sezona, ki je bila kolikor toliko pozitivna. Za nami je 12 mesecev dejavnosti, izletov, srečanj, razprav, stikov in sodelovanja s sorodnimi planinskimi društvi in z matično Planinsko zvezo Slovenije. Zato se ob koncu leta spodobi, da si med seboj voščimo in želimo vse dobro vnaprej in mnogo uspehov v novem letu. Slovensko planinsko društvo Trst zato vošCi vsem svojim elanom in prijateljem, sorodnim planinskim društvom, pobratenemu planinskemu društvu Integral iz Ljubljane, krovnim organizacijam, kulturnim in športnim organizacijam, podpornikom in sponzorjem vesele božične praznike in vse najboljše v novem letu 1999. Mnogo alpinističnih, planinskih in športnih uspehov, predvsem pa mnogo zdravja in miru v prid vsestranske dejavnosti vseh zamejskih športnih in kulturnih organizacij. Novoletni sprehod na Medvedjak Tokrat bo že 10., jubilejni, »sprehod« na Medvedjak v organzaciji SPDT in sicer na novoletni dan, 1. januarja. Člani in prijatelji društva se bodo zbrali na Poklonu pod Repentabrom pri restavraciji Furlan in se v približno triCetrtumi hoji sprehodili na Medvedjak, da se naužijejo svežega zraka po preCuti Silvestrovski noCi. Družabnost na vrhu Medvedjaka je prilika, da si medsebojno izmenjamo voščila z najboljšimi željami za leto, ki se začenja. Torej vsi SPDT-jevci v petek, 1. januarja 1999 na Poklon, kjer se prične »sprehod«, ki ga vodi Franc Armani. Zbiranje je ob 14.30. (L. A.) Obvestila MAJENCA DOLINA v sodelovanju s SD BREG prireja smučarska izleta v Mokrine (Pramollo) 17. in 24. januarja ’99. Odhod ob 6. uri iz Sance. Vpisovanje v trgovini pri Martini Mauri. Za informacije tel. 0338-5032176. » SK DEVIN prireja vsako soboto in nedeljo smučarske tečaje na snegu. Klubski učitelji bodo na razpolago otrokom in odraslim, ne glede na stopnjo smučarskega znanja. Poskrbljeno bo za prevoz. Informacije nudi tajništvo na tel. št. 040/2916004 ob večernih urah. SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja smučarske teCaje 17., 24. in 31. januarja 1999 in 7. februarja 1999 v Podkloštru (Arnold-stein). Prijave v uradu ZSSDI, Ul. Cicerone 8 (3. nadstropje), tel. št. 040-635627. Kvalitetna ponudba Cankarjevega doma svojim abonentom Tako kot že lani je Cankarjev dom v Ljubljani tudi za leto 1999 pripravil gledališki abonmna, v okviru katerega bo ponudil osem gledaliških predstav, med njimi pretežno tuje produkcije. Abonma sp pred Časom predstavili na izrecni novinarski konferenci, na kateri je voditeljica gledališkega programa CD Uršula Cetinski v njem kot posebno poslastico izpostavila "opereto" Svetniki in petje (Saints and Singing) na besedilo Gertrude Stein, z glasbo berlinskega skladatelja Hansa Petra Kuhna in v produkciji gledališča Hebbel iz Berlina. Predstava, ki jo režijsko podpisuje slavni Robert Wilson, bo prva v abonmaju, napovedana pa je za 18. januar. Vodilo za sestavo abonmaja, za katerega se je lani odločilo okrog 200 gledaliških navdušencev, je bilo po besedah Uršule Cetinski raznovrstnost žanrov in geografskih območij, s katerih predstave prihajajo. Wilsonova predstava bb v Ljubljano pripotovala iz Antvverpna. V njej poje, pleše in igra 13 mladih umetnikov iz Berlina in Milana. To bo obenem prvo gostovanje slavnega režiserja v Sloveniji. Igra je bila napisana leta 1922 in prinaša svobodno jezikovno igro asociacij, s strogo zgradbo, členitvijo na dejanja in prizore, toda polna prostora za variacije in menjavo perspektiv. Okvir, ki sta ga s Kuhnom ustvarila za predstavo, je struktura iz prologov, pokrajin, tihožitij in portretov. Zapleteni vzorec meri na enakovradno vseh gledaliških elementov, torej jezika in prostora, gibanja in mirovanja, teme in svetlobe. Cankarjev dom se dogovarja tudi za morebiten prihod samega Roberta Wilsona v Ljubljano. Wilson je v 60-ih letih delal največ v New Yorku, od 70-ih let pa je vse pogosteje navzoč v Evropi. Loteva se tako klasičnih besedil kot oper in musicalov. Po uspehu z delom Einstein na plaži (Einstein on the Beach) je razvil dinamično sodelovanje z gledališči in opernimi hišami širom stare celine. Sodeloval je z vrsto priznanih umetnikov, pisateljev in glasbenikov, kot so Hainer Mueller, Tom Waits, David Byrn, Allen Ginsberg, Susan Son-tag, Jessye Norman in drugi. Prejel je veC uglednih nagrad. Čeprav si je ime ustvaril z vrhunskimi gledališkimi predstavami, njegovo delo korenini v likovni umetnosti. Njegove risbe, slike in kipi so bile predstavljene na stoterih samostojnih ali sku- pinskih razstavah v Bostonu, Parizu, Houstonu, Valencii in drugod. Februarja bo na sporedu premiera plesne predstave Otok, za katero je koreografijo izdelal Matjaž Farič, ki je letos prejel nagrado Prešernovega sklada. Glasbo za predstavo je prispevala skupina Random Logic, kostume pa Alen Hranitelj. Gre za soprodukcijo Plesnega teatra Ljubljana in Cankarjevega doma. Marca bo na odru Gallusove dvorane skupina Ballet Preljocaj uprizorila sodobno plesno predstavo Romeo in Julija, za katero je koreografijo na glasbo Sergeja Prokofjeva ustvaril francoski koreograf albanskega porekla Angelin Preljocaj. V tej predstavi se obeta zapletena scenografija in slikoviti kostumi za 24 nastopajočih plesalcev. Preljocaj je pred približno desetimi leti isti balet postavil z večjim poudarkom na političnosti, zdaj se obraCa bolj v intimo, je povedala Uršula Cetinski. Aprila bo na ogled nenavadna predstava Preobrazba, ki jo je po istoimenski predlogi Franca Kafke pripravil umetniški vodja moskovskega Majerholdovega centra Valerij Fokin. Predstavo bodo v Ljubljani postavili v eni tukajšnjih industrijskih hal; na prizorišču bo prostora zgolj za 60 gledalcev. Maja se bodo z energično komedijo Ca-bovi koraki predstavili mladi newyorški ustvarjalci iz skupine Elevator Repair Service (ERS). Skupina se je pojavila šele lani, v njej sodelujejo samo umetniki, mlajši od 30 let, ki delujejo timsko - igrajo, plešejo, igrajo na glasbene instrumente. Časnik Village Voice jo je proglasil za najboljšo tovrstno skukpino v New Yorku. Po poletnem premoru bo oktobra egipčanska plesalka Suraya Hilal ob spremljavi Kairskega baladnega orkestra in vokalistke Rueh el Fuoad odplesala Duhovnost srca. Znano je, da je plesalka v Londonu ustanovila lastno šolo za ples. Novembra bo Cankarjev dom gostil dolgoletnega dramaturga Pine Bausch, nemškega ustvarjalca Raimunda Hogheja s predstavo Meinvvaerts. Hoghe povezuje gledališko in literarno znanje, literarni svet z lastnimi doživetji. Za zadnjo, decembrsko ambonmajsko predstavo leta ’99, pa bodo v Cankarjevem domu izbrali tisto slovensko gledališče ali gledališko skupino, ki bo v letu 1999 najbolj navdušila. (STA) GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti V ponedeljek, 28. decembra koncert ob koncu leta. Od 5. do 10. januarja 1999 »Bestiario Venetu«. Stalno gledališče iz Trsta - La Contrada Gledališče Cristallo Od 8. do 17. januarja 1999 bo na sporedu delo »11 riformatore del mondo«, ki ga bo podalo gledališče Franco Parenti. Avtor Thomas Bernhard, režija Piero Maccarinelli. Gledališče Mlela Do 27. decembra bo »6. festival Ave Ninchi.« V soboto, 26. decembra ob 17.30 »Stelio Mattioni«. V nedeljo, 27. decembra ob 16.30 »Mia fia«, Gia-cinto Gallina. _______________SLOVENIJA_________________„ NOVA GORICA Kulturni dom V sredo, 30. decembra ob 20.00 in v četrtek, 31-decembra ob 21.00 Neil Simon: »Jetnik druge avenije«. LJUBLJANA Mestno Gledališče Danes, 24. decembra ob 10.00, Boštjan Tadel: »Policija d. d.«. V ponedeljek, 28. in v sredo, 30. decembra ob 19.30, Boštjan Tadel: »Policija d. d.«. V torek, 29. in v četrtek, 31. decembra ob 19.30, Curth Flatow: »Mož, ki si ne upa«. GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Abonmaji Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. V soboto, 16. januarja 1999 ob 20.30 prva predstava »Salome« Riharda Straussa. V sredo, 6. januarja 1999 ob 17. uri novoletni koncert. Dvorana Tripcovich V ponedeljek, 11. januarja ob 18.00, »Eno uro z ... Alessandrom Cosentinom«. Deutscher Hilfsverein (Ul. Coroneo 15) 19. januarja 1999 bo Glasbena matica iz Trsta priredila 3. abonmajski koncert, ki ga bo izvajal Pihalni orkester in tolkala »Serenade Ensemble«. Dirigent in flavta Angelo Persichilli, Emanuele Quargnal - oboa, Aljoša Starc - klavir. Na sporedu Rimski-Korsakov, Gershvvin, Hmeljak. TRŽIČ Cerkvica sv. Nikolaja in Pavla V torek, 29. decembra ob 20.30, nastop božičnega kvarteta z božičnimi motivi vsega sveta. V torek, 5. januarja 1999 ob 20.30 nastop zbora Max Reger. _______________SLOVENIJA__________________ SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela V ponedeljek, 28. decembra ob 20. uri, prednovoletni večer z igralcen Evgenom Carjem in Big band orkestrom Krško. PORTOROŽ Avditorij V soboto, 26. decembra ob 20.30, svečani novolet- ni koncert z orkestrom »I Cameristi Triestini« in zborom »I Madrigalisti di Trieste«. NOVA GORICA Kulturni dom P. I. Čajkovski: »Hrestač«, balet v dveh dejanjih. Predstave bodo: danes, 24. dec.’ob 11. uri, v ponedeljek, 4. jan. 1999 ob 11. uri in v torek, 5. jan. ob 11. uri. V nedeljo, 27. dec. ob 17.00 in v ponedeljek, 28. decembra ob 20.00, gostovanje Opere in baleta SNG Ljubljana. B. Smetana: »Prodana nevesta«. V ponedeljek, 4. januarja 1999 ob 20.15 bo na sporedu Novoletni koncert orkestra »Young Musi-cians International Symphonic Orchestra«. Dirigent Igor Kuret. V Četrtek, 7. januarja ob 20.15 bo v veliki dvorani nastopil pianist Philip Fowke. LJUBLJANA SNG Opera in Balet Ljubljana V torek, 29. decembra ob 19.30 Johann Strauss: »Cigan baron«. V sredo, 30. decembra ob 19.30 Leo Delibes: »Coppelia na Montmartru«. V četrtek, 31. decembra ob 19.30 Bedrich Smetana: »Prodana nevesta«. _______________KOROŠKA_____________________ Mestno gledališče Celovec 29. decembra ob 19.30 - La Traviata (opera - G. Verdi). 31. decembra ob 19.30 - Czardasova kneginja (opereta). 2. januarja ob 19.30 - La Traviata (opera - G. Verdi). 6. januarja ob 15.00 - Czardasova kneginja (opereta). 8. januarja ob 19.30 - Czardasova kneginja (opereta). RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Rižarna: do 3. januarja 1999, razstava »Laž o rasi«. Dokumenti in'podobe o fašističnem rasizmu in antisemitizmu. Urnik: ob delavnikih in praznikih od 9. do 13. ure. Zaprto ob ponedeljkih, 25. decembra in 1. januarja. Bivše konjušnice miramarskega gradu: do 10. januarja 1999 je na ogled razstava Poti sveta - Berlin, Dunaj, Praga, Budimpešta, Trst. Zidovski intelektualci in evropska kultura od 1880 do 1930. Urnik: vsak dan od 9.00 do 16.45. Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Muzej Itala Sveva (Trg Hortis 4): do 10. januarja 1999 je odprta razstava o odnosu Sveva do židov-stva. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 12. ure. 25. in 26. decembra 1998 ter 1. in 6. januarja 1999 zaprta. Naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): vse do 10. januarja 1999 bo na ogled razstava Kraški premogovniki židovskih družin. Razstava je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, in sicer od 8.30 do 13.30. 25. in 26. decembra 1998 ter 1. in 6. januarja 1999 bo muzej zaprt. Center il Giulia: do 31. decembra bo na ogled zgodovinska razstava ob 90-letnici jame pri BrišCkih. Poštna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Muzej Sartorio: do 10. januarja 1999 je na ogled razstava Židovske družine v Trstu 1814 - 1914. Urniki: od 9. do 13. ure (zaprto ob ponedeljkih, 25. decembra in 1. januarja). Muzej tržaške Zidovske skupnosti: do 6. januarja 1999 bo na ogled dokumentarna razstava o židovskem izseljevanju v Izrael v obdobju 1921 - 1940 Trst - Sionska vrata. Razstava bo odprta ob torkih in sredah odv 16. do 20., ob Četrtkih in petkih od 10. do 13., ob nedeljah pa od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Ob sobotah in ponedeljkih zaprto. Muzej Revoltella: do 28. februarja bo odprta ob- sežna razstava Avgusta Černigoj - poetika spremembe. Istočasno so pripravili tudi razstavo arhitekta načrtov Borisa Podrecce, ki je poskrbel za postavitev Černigojeve razstave. Obe razstavi si je mogoče ogledati vsak dan, razen ob torkih, od 9. do 19. ure. Do 6. januarja 1999 je na ogled razstava »Poklon Renatu Balestri«. Gostilna »Stalletta«, Ulica Giuliani, 36: do 23. januarja 1999: »Srečanje umetnikov.« Studio d’Arte (Trg Giotti 8): razstava znamenitih ilustratorjev. Odprta bo do 31. decembra, ogled pa je možen od torka do petka od 17. do 20. ure. Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 2. februarja 1999 razstavlja Elio Caredda. Urnik: od 11. do 13. ure in od 16.30 do 20. ure. Ob ponedeljkih in praznikih zaprto. APT - razstavna dvorana (Ul. s. Nicold 20): do 29. decembra bo razstavljal svoja dela Pino Giuf-frida. Urnik: od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. V galeriji TK je do .31. decembra na ogled razstava »Trije mladi tržaški likovniki - Vesna Benede-tic, Rado Jagodic, Stefan Turk«. Razstava je odprta ob urnikih Tržaške knjigarne. Razstavni prostor - Albo Pretorio (Trg Piccola 3): do 11. januarja 1999 skupinska razstava »Zenska umetnost«. Razstavo si je možno ogledati vsak dan od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. V petek, 1. januarja od 17. do 20. ure. GORICA Kulturni dom: unikatne računalniške grafike Bogdana Sobana iz Nove Gorice z naslovom »Obrazi Krasa«, bodo na ogled do 8. januarja 1999 in sicer ob delavnikih od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00 ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. Goriški pokrajinski muzeji, Borgo Castello 13: Razstava »1918 leto zmage«, bo odprta do 28. februarja 1999 in sicer vsak dan razen ob ponedeljkih od 10. do 18. ure. ČEDAD V prostorih Cortequattro (Corte San Francesco) je na ogled 50 izvirnih risb Jacovittija. Razstava je odprta do 6. januarja 1999, in sicer vsak dan od 10.30 do 20. ure. _______________VENEJO_________________ BENETKE Palača Grassi: do 16. maja 1999, bo na ogled razstava o kulturi Majev. Muzej Correr, Napoleonska hala: do 7. marca 1999 bo odprta razstava »Benetke 48«. Razstava bo odprta od 9. do 17. ure. _____________SLOVENIJA________________ PORTOROŽ Avditorij: do 19. januarja razstavlja dekorativna stekla Marko Jezernik. Urnik: od 9. do 12. ure ob delavnikih ter v času večernih prireditev. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure. AJDOVŠČINA Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Umik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00. Pilonova galerija: do 6. januarja 1999 razstavlja svoje grafike Danilo Jejčič. Odprto od torka do petka med 10. in 12., ter 14. in 17. uro; v soboto in nedeljo med 15. in 18. uro; zaprto ob ponedeljkih in praznikih. LIPICA Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne. KROMBERK Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Spomini naše mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«. Urnik: ob delavnikih 8.-14., ob nedeljah in praznikih 13.-17., ob sobotah zaprto. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 - 17.00. SVETA GORA Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Mušica je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled še razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. LJUBLJANA Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure. Mala galerija: do 10. januarja 1999 razstavlja in performans Nika Špan. Razstava bo na ogled s sledečim urnikom: od torka do sobote od 10. do 18. ure in v nedeljo od 10. do 13. ure. e RAI3 1 slovenski program S RAI 1 RAI 2 Euronevvs Pregled tiska, 6.45 Ju- tranja odd. Unomattina, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Zelena linija - Zeleni Me- teo Film: II principe e 1’ orfa-nello (kom., ZDA ’94, i. George C. Scott) Dnevnik Aktualna oddaja: La vec-chia fattoria (vodi Luca Sardella) Vreme in dnevnik Variete: Centoventitrž (vodi Raffaella Carra) A Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Nan.: 11 tocco di un ange- lo Mladinski variete: «Sol- letico« (vodita Mauro Se- rio, Elisabetta Ferracini), vmes risanke Robinson in nan. Zorro Danes v parlamentu Aktualna odd.: Prima - Predvsem kronika (vodi David Sassoli) Dnevnik Variete: In bocca al lupo! Vremenska napoved Dnevnik Aktualno: 11 fatto (vodi Enzo Biagi) B Film: Aliča v Čudežni deželi (ris., ZDA ’51) Božični koncert (iz bazi- like sv. Frančiška v Assi- milili siju) Glasba: pričakovanje Nabožna oddaja: A su aimmagine B Božična maša (iz bazilike sv. Petra) Film: La grande conqui- sta (pust., ZDA ’47, i. John Wayne, L. Dav) Variete za najmlajše, vmes risanke Božični koncert Tg2 - Medicina 33 Vreme in dnevnik Variete: I fatti vostri -Vaše zadeve Dnevnik Tg2 Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje Aktualno: Ljubim živali Variete: Ci vediamo in TV Film: Angelica (pust., Fr. ’65, i. M.Mercier), vmes (17.15) kratka poročila Vreme, dnevnik in šport Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Nam: J. A. G. (i. David James Elliott) Loto ob 8-ih VeCerni dnevnik Film: II nostro piccolo angelc (dram., It. '97, i. Chiara Caselli, J. Horst) Tg2 - Dosje Film: 4 bassotti per 1 da-nese (kom., ZDA ’66, r. N. Tokar, i. D. Jones) Brezdelje utruja? Dnevnik Glasb, oddaja: Sanremo Compilation RAI 3 6.30, 7.00, 7.30 dnevnik Film: Nonna stiamo arri-vando (kom., ZDA ’92) Aktualne oddaje Dnevnik, 12.15 Šport Aktualno: Telesogni, 13.00 Nekoč je bila TV, 13.25 Media/Mente Deželne vesti, dnevnik Articolo 1, 14.55 Tgr -Leonardo Aktualno: Onda anomala TV film: La montagna della strega (fant., ZDA ’95, i. R. Vaughn, E. Moss) Dok.: Geo & Geo Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob Nam: Indiana Jones Variete: 22. Festival cirkusa (iz Montecarla) Una canzone d’ amore -Festival solidarnsti Film: La febbre deli’ oro (kom., ZDA ’25, r.-i. Charlie Chaplin) Variete: Fuori orario Nam: Star Trek §3 RETE 4 4%> ITALIA 1 Jr Slovenija 1 Jr Slovenija 2 Nad.: Piccolo amore, 6.50 Otroški variete Ciao ciao Regina mattina, vmes risanke Pregled tiska Nan.: Mac Gyver Nad.: Guadalupe, 9.45 Film: Ronnie and Julie Alen, 10.45 Febbre d’ (kom., Nem. ’96, i. Teri amore Garr, Joshua Jackson) Dnevnik Odprti studio, 12.50 Fatti Aktualno: Forum e misfatti ■ Dnevnik Tg 4 Nan.: Willy, princ Bel Kviz: Kolo sreCe Aira - Božične počitnice Film: 11 vol o della Penice Risanke (dram., ZDA '66, i. J. TV film: Caro Babbo Na- Stevvart, P. Finch) tale (kom., ZDA '91, i. Kviz: OK, il prezzo e giu- Harley Jane Kozak) sto Variete za najmljaše, Dnevnik in vreme vmes risanke Risanke Nan.: Sinbad Film: Toto e Peppino di- Odprti studio visi a Berlino (It. '62, i. Nan.: La Tata, 19.30 In- Toto, P. De Filippo) namorati pazzi (i. Helen Film: II vigile (kom., It. Hunt) '60, r. L. Zampa, i. A. Variete: Sarabanda (vodi Sordi, V. De Sica) Enrico Papi) Variete: Hello Goggi Film: Una poltrona per Film: Fratello Sole, sorel-la Luna (biog.. It. ’71) due (kom., ZDA '83, i. Dan Ay, R. Bellamy) Film: Bufera in Paradiso (kom., ZDA '94, i. Nicho- Ml CANALE 5 las Gage, D. Carvey) Aktualno: Fuego! Film: C’ era una volta Hollywood (dok., ZDA Na prvi strani, vreme '74, B ing Crosby) Jutranji Tg5 Film: Il Natale di Tommy Dokumentarec (kom., Kan. ’90) TV film: Fantaghiro (fant., It. ’92, r. L. Bava, i. A. Martines) Nan.: Detektiv na raz- S TELE 4 potju, 12.30 Nonno Feli- ce Dnevnik TG 5 H 19.30, 23.00 Dogodki in Glasba: Božic v Vatikanu odmevi TV fdm: Un miracolo an- Aktualna oddaja che per me (dram., ZDA Konjske dirke ’98, i. D. Delany) Zibaldone goloso TV film: Come in una fa- Bliii Film: Boris in Nataša vola (kom., ZDA ’96, i. R. Film: Bacio da un milio- McDgvvell, D. Parton) ne da dollari, 1.50 Fuori Nan.: Robinsonovi dali’ oscurita Variete: Superboll (vodi Fiorello) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti- ® MONTECARLO zia (vodita Ezio Greggio in Enzo lacchetti) Glasb, oddaja: Božič v 19.25, 22.45, 0.30 Dnev- Vatikanu (vodi Cristina nik, 19.15 Šport Parodi) Film: La danza degli ele- TV film: Un bambino di fanti (pust., VB ’37) nome Gesu (zgod., It,- Nan.: Quincy Nem. ’87, r. F. Rossi, i. Film: Annibale e la ve- Matteo Bellina, Bekim slale (kom., ZDA ’55) Fehmiu) Film: La grande giornata Aktualno: Razmišljanja o di Babbo Natale (’79) božiču Variete: Zap Zap NoCni dnevnik Film: Looney, Looney, Striscia la notizia Loney Bugs Bunny (ris.) Film Film: Yentl (dram., ’83) Vremenska panorama - 2.15 Teletekst Napovedniki Vremenska panorama TV prodaja Nan.: Vsi županovi Tedenski izbor. Otroška možje (ZDA, i. Michael J. oddaja, 9.45 Eka Vogel- Fox, Carla Gugino, Alan nik: Dušica majcena, Ruck, 173.) 10.30 dok. serija: Tretje Matineja. Nanizanka: Za- oko, 11.15 Vino moje mudniki (Avstralija, 6.) dežele, 11.45 Oddaja o Nan.: Pacific Dri ve (Av- turizmu: Homo turisticus strah, 127. ep.) Nan.: Nash Bridges Tedenski izbor. Poročila, vreme, šport Nadaljevanka: Angel, va- Vremenska panorama ruh moj (ZDA, 9. ep.) Božična je noc Portret J. Michela Jarra Tedenski izbor: Osmi TV drama: Spleti, Cisto dan, 14.25 Iz muzeja (15. blizu vas (M. Buh - B. Bi- odd.), 15.10 Spoznavanje tene) narave in družbe: Stajer- Svet poroCa ska film Angelček in vojaček Zgodbe iz školjke TV prodaja Film: Slonček Benjamin - Risanka: Pikijev Čarobni Srečanje z božičkom (ris., božic Nemčija 1997) Film: Potovanje v Koro- Obvestila manfijo (ZDA) Obzornik, vreme, šport Dok. o božični pesmi: Pr- Po Sloveniji va sveta noC (VB) Tedi, oddaja za mularijo Nan.: Lukas (Nemčija, 5.) Glejte, kako rastejo Nanizanka: So leta mini- Resnična resničnost la (VB. 2. ep.) Otrokom za praznike: Ca- TV igrica: Kolo sreCe pek in Klara (4. oddaja) Videoring Oglasi Rock z Vesno Dnevnik, vreme, šport Film: Biblija: David 1. Tednik Otroški film: Mostovi Dobro je vedeti mojega dedka Sarajevska božična zgod- Božični koncert Cliffa Ri- ba charda Poročila, vreme Film: Hovvardov kot Šport Božični koncert s Silve- i Oglasi tram Stinglom Gibljive slike Napovedniki Božični koncert: Simfoniki RTV Slovenija Polnočnica K Koper liki Film: Počitnice (It. '90, i. Omar Sharif, L. Massari, F. Guerin) Napovedniki Euronevvs Otroška odd.: Gugalnica Film: Zadnja zima (’83, i. TV PRIMORKA K. Quinlan, S. Macht) Aktualno: Meridiani Program v slovenskem je- ziku: Ljudje in zemlja 16.05 Videostrani Minute za... Videospot dneva Primorska kronika Za piko veC Tv Dnevnik - Šport Glasb, odd.: Postaja GO Jutri je božic Ris.: Božična pesem Otroška odd.: Gugalnica Z novoletnega sejma v N. Četrtkova športna oddaja Gorici: brendi in Korado Odmev Videostrani Potopis (vodita R. Giuri- Dnevnik, vreme cin in S. De Franceschi) Iz tiska TV dnevnik - Vsedanes Božična poslanica kopr- Mednarodno srečanje skega škofa M. Piriha pevskih zborov Božični večer: Koncert Vsedanes (pon.) OS Solkan Božična maša (iz Vatika- Dnevnik TV Primorka na) A Radio Trst A 7.00, 13.00. 19.00 Dnevnik, 8.00,10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Ob Rižani in Rokavi: Skrito cvetje rožmarina; 8.50 Soft mušic; 9.15 Odprta knjiga: Vnuki; 9.30 Glasba; 10.10 Koncert s slovenskimi izvajalci; 11.00 Aktualnosti na pladnju (V. Valenčič); 12.40 ŽKZ Glasb, matice; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale; 15.00 Plesni ritmi; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika, nato Božične pesmi: KZ Ave; 18.00 Sardinci; 18.40 Blues; 19.00 Božični večer: Koncert, igra, misijonariji o svojem delu; 23.00 Božični pogovor, 23.45 Polnočnica. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov. ; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital; 10.00 Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 17,30 Tržaški potpuri (Incontro con la canzone triestina); 19.30 Plesna glasba. Radio Koper (slovenski program) 6.30, 7.30, 8.30,9.30,10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.15 Primorska poje; 6.30 Osmrtnice; 7.00 Jutranjik; 7.30 Moč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.50 Kulturni koledar; 9.45 Kako do dela; 11.15 Aktualnosti; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Poslovne informacije; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Glasbena kronika; 19.00 Prenos RS; 20.00 Večerni pr.; 22.00 Zrcalo dneva; Iz diskoteke RK. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 10.33 Giro d' aria; 11.00 Modri val; 11.45 Mi in vi; 13.00 L'una blu; 13.07 Buon compleanno; 13.33 Sanje o počitnicah; 14.33 Sigla single; 14.45 Aktualnosti; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Soul power; 18.45 Jazz; 19.25 Sigla single; 19.30 šport. Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00, 10.00,11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.50 Lahko noč, otroci; 20.00 Božični večer; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Polnočnica. Slovenija 2 5.00. 6.30, 7.30,8.00,8.30,9.30,10.30,11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Kulturne prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 12.00 Glasb, novosti; 13.45, Gost, Kulturne drobtinice; 14.40 Kdo ve; 15.30 DIO; 16.20 Popevki tedna; 17.00 Glasb, regata; 18.00 Vroče hladno; 18.45 Črna kronika; 19.30 Sence adolescence; 20.00 Jazz; 21.00 Country lestvica; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru - Spet ta jazz; 0,00 Nočni progr. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00. 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Gymnasium; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Repriza; 13.30 Glasb, maldina; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.15 Operni pevci; 17.00 Trojna spirala; 17.20 Festival Brežice; 18.20 Komorni koncert; 19.30 Slov. madrigalisti; 20.00 Iz arhiva simfonikov RTVS; 22.05 Igra; 22.20 Zvočni zapisi; 23.05 Nokturno; 0.00 Polnočnica. Radio Koroška 18.10-19.00 Radio Božiček- Dvojezični božični popoldan; 18.10 Nagovor Kršekga škofa; Dnevno Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00(105,5 MHZ) Španski tenor Jose Carreras je uspešno nastopil v stolnici sv. Ambroža v Milanu RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.26 20.30 20.50 Risanka: Barney - Božično presenečenje TV dnevnik Božični koncert v cerkvi sv. Ignacija na Travniku v Gorici: NoC božična, sveta noC © RAI 1 6.00 6.30 6.50 9.35 10.25 11.40 11.50 12.35 13.45 14.20 16.00 17.45 18.00 18.35 19.30 20.00 20.35 20.40 20.50 23.05 23.20 1.10 Euronevvs Nan.: Carol and Co. Jutranja razvedrilna oddaja Unomattina (vodita Antonella Clerici in Luca Giurato), vmes (7.00, 7,30,8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Glasb.: oddaja: Vesel božic vsem Masa (iz Vatikana) Nabožna' oddaja: A sua immagine Papežev božični nagovor in blagoslov Urbi et Orbi Božični koncert (iz Scale v Milanu, dir. Riccardo Muti) Dnevnik, 14.10 Gospodarstvo TV film: Mrs. Santa Claus (glas., ZDA ’96, r. Terry Hughes, i. Angela Lansbury) Variete za najmlajse: Sol-letico (vodita Elisabetta Ferracini in Mauro Se-rio), vmes film: I tre ca-balleros (ris., ZDA ’45) Aktualna odd.: Prima -Predvsem kronika Dnevnik Variete: In bocca al lupo! (vodi Carlo Conti) Vremenska napoved Dnevnik Šport Kviz: La Zingara Film: II segreto di Polyanna (kom., ZDA '60, i. Hayley Mills, Jane wyman, Richard Egan) Dnevnik Film: La vera storia di Babbo Natale - Santa Claus (fant., ZDA ‘85, r. J. Szvvarc, i. D. Moore) Dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme RAI 2 RETE 4 ITALIA 1 fr" Slovenija 1 fr" Slovenija 2 Variete za najmlajse: Jutranji Go-cart, vmes risanke in nanizanke Aktualno: Evangeličanski božični obred Tg2 - Medicina 33 Vreme in dnevnik Variete: I fatti vostri -Vaše zadeve (vodi Massi-mo Giletti) Dnevnik Tg2 Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje Aktualno: Ljubim živali Variete: Ci vediamo in TV (vodi P. Limiti) Dnevnik Film: Angelica alla corte del re (pust., Fr. '64, i. M. Mercier), 17.15 dnevnik Vreme, dnevnik, šport Sereno variabile Nan.: J. A. G. Loto ob 8-ih Večerni dnevnik Tg2 Film: Balla coi lupi (pust., ZDA '90, r.-i. Kevin Costner, M. McDonnell) Dnevnik, vreme Film: La nipote Sabella (kom.. It. '58, i. P. De Fi-lippo, Tina Pica) Sanremo Compilation Film: I terribili antenati di James Bond (kom.) Film: I cavalieri della ta-vola rotonda (pust., ’53, i. A. Gardiier, R. Taylor) Koncert Katie Riccciarel-li v živo Dnevnik Aktualno: Forum reg Dnevnik Tg 4 Kviz: Kolo sreCe Film: 11 sergente York (biog., ZDA ’41, i. G. Cooper, J. Leslie) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto Dnevnik Risanke TV film: Appuntamento sotto 1’ albero (kom., ZDA ’96, i. M. Gilbert, Tim Matheson) Film: 11 giro del mondo in ottanta giorni (pust., ZDA ’56, i. D. Niven) Raffaella Carra Show 19 CANALE5 RAI 3 Film: O la borsa o la vita (kom., It. ’33) TV film: Tempo scaduto per Santa Claus (fant., ZDA ’91, i. L. Bridges) Aktualne oddaje Dnevnik Nan.: In viaggio nel tem- Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Nabožna oddaja: Le fron-tiere dello spirito TV film: Fantaghiro 3 (fant., It. ’93, i. A. Martines, Kirn Rossi Stuart Dnevnik TG 5 Nan.: Nonno Felice (i. Gino Bramieri) Film: Tutti insieme ap-passionatamente (glas., ZDA ’65, r. R. Wise, i. Ju-lie Andrevvs, C. Plum-mer, E. Parker) Otroški variete Ciao ciao mattina in risanke Nan.: Mac Gyver - Man-cov zaklad TV film: Ero e per fami-glia (kom., ZDA ’92, r. A. Schvvarzenegger, i. Tony Curtis, Dyan Cannon) Odprti studio Nan.: Baby sitter tale (kom., ZDA ’96, i. R. Hays, Bess Armstrong) Variete za najmlajse, vmes risanke Nan.: Sinbad Odprti studio Nan.: Otto sotto un tetto, 19.30 Innamorati pazzi (i. Paul Reiser, H. Hunt) Variete: Sarabanda (vodi Enrico Papi) Film: Balto (ris., ZDA-VB ’95, r. Simon VVells) TV film: II richiamo della foresaa (pust., It. ’92, i. Rick Schroeder, G. Too-toosis, Mia Sara) Film: La pazza storia del mondo (kom., ZDA ’82, r.-i. Mel Brooks, Dom De Luise) Film: Buck - Ai confini del cielo (pust., It. ’91) # TELE 4 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi Arriva Charlie Brown Film: Minuzzolo cavalli- no rosso Komični filmi po Nan.: Jaz in mama (i. De- Film: 11 giro del mondo ■ Aktualno: NekoC je bila lia Scala) in 80 giorni, 0.00 11 cen- TV, 13.25 Media/Mente, Nan.: Hiša Vianello - tro della ragnatela ■ 13.45 Aforizmi Božič v hiši Vianello Deželne vesti, dnevnik Variete: Superboll (vodi t Film: 11 monello TV film: Incontro di Na- Fiorello) Dnevnik TG 5 (•) MONTECARLO [ tale (fant., VB ’93) Variete: Striscia la noti- 1 Dokumenti: Geo & Geo zia (vodita Ezio Greggio c Vremenska napoved in Enzo lacchetti) 19.30, 22.45, 0,30 Dnev- Nad.: Un pošto al sole (i. Variete: Paperissima (vo- nik, 13.30, 19.50 Šport < Samuela Sardo) dita Lorella Cuccarini in Variete: Zap Zap TV ■ dl Dnevnik, deželne vesti Marco Clumbro) Papežev blagoslov t Variete: Blob Variete: Titolo (vodi En- Film: Amore sotto coper- t Film: Victor Victoria zo lacchetti) ta (kom., ZDA '48) i (kom., VB ’82, r. B. Film: S.O.S. Fantasmi Film: Sneguljčica (ris.) i Edvvards, i. J. Andrevvs) (fant., ZDA ’88, r. Ri- Variete: Zap Zap c Dnevnik, deželne vesti chard Donner, i. Bill Variete: Stelle di Natale Glasba: Božic s Placidom Murray, Karen Allen) Film: Ves, Giorgio (kom.. 3 Domingom Dnevnik ZDA ’82, i. L. Pavarotti) Aktualno: Fuori orario Striscia la notizia Film: Zappa (dram.. Dan- Film: Entusiasmo (ZSSR) Film: Fantaghiro 3 ska '83) V Glinene jaslice Tedenski izbor: Glejte, kako rastejo: Gekon, 9.25 Tedi, oddaja za mularijo Papeževa božična poslanica Urbi et Orbi Prišel je cas krog božica Poročila, vreme, šport Gibljive slike Predstava PDG: Jožef in Marija (Peter Turrini, i. M. Krošl, Sandi Kraši, r. Dušan Mlakar) Film: Slonček Benjamin in ledena princesa (ris., Nemčija 1997) Risanka Božične pesmi Mostovi, 16.50 Obvestila Obzornik, vreme, šport Po Sloveniji Oglasi Lahkih nog naokrog Dober večer Otrokom za praznike: Ca-pek in Klara (5. odd.) TV Dnevnik, vreme, šport Petka Polnočni klub Danski kraljevi balet: La Sylphide TV PRIMORKA Božična poslanica koprskega škofa msg. Metoda Piriha Božični večer Dnevnik, vreme Božiček v Mercator centru Koper Hitov trenutek Podelitev priznanj naj podjetjem Avtomobilistična oddaja Nan.: Pacific Drive (Avstralija, 128. ep.) Tedenski izbor. Nanizanka: Lukas (Nem., 5.) Nanizanka: So leta minila (VB, 1. ep.) Film: Lovci na slone Take božične pesmi Film: Mostovi mojega dedka (F. Arko) Božični koncert Cliffa Richarda Film: Biblija -David 1. Film: Nekega lepega dne... Nan.: Indaba (Fr., 24. ep.) Nan.: Davis, ravnatelj (ZDA, 5. epizoda) TV igrica: Kolo sreCe Videoring Novosti z mojco Film: Biblija - David 2. Dok. serija: Velike romance 20. stoletja (10.) Film: Kot v starih časih (ZDA ’80, i. G. Havvn, C. Chase, C. Grodin Nan.: Sodišče (ZDA, i. P. VVettig, Brad Johnson, 6.) tl€ Koper Otroška odd.: Gugalnica Četrtkova športna oddaja Mednarodno srečanje pevskih zborov Program v slovenskem jeziku: Sok (glasb, odd.) Primorska kronika Dnevnik, Šport Vesel božic z nami Gugalnica Glasovi duše: VeCer spi-rituala Pogovorimo se o... Moiri Orfei | Film: Živel sem že prej a; =3 I rf M OVEN 21. 3. - 20. 4.: Polni elana boste poskusalT^ sebi in svojim prijateljem pričarati Cim lepši vstop v novo leto. Se najlepse vam bo kar v krogu družine. Ljubezen: vse dobro. BIK 21, 4. - 20. 5.: Jupiter vam je v letu 1998 prinesel veliko sreCe. Prav je, da proslavite vse dosežke in vstopite v novo leto polni optimizma in veselih pričakovanj. DVOJČKA 21. S. - 21. 6.: Čeprav ste pogosto utrujeni, vam dobre volje med prazniki ne bo primanjkovalo. Nikar ne poskušajte pripraviti gala večerje in se ne obremenjujte z malenkostmi. RAK 22. 6. - 22. 7.: Čeprav boste v družbi komunikativni in glasni, si boste sem ter tja želeli nekaj samote in prav nič ni narobe, Ce si tudi med prazniki poiščete cas za umiritev. r Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Božične pesmi S. Jericija; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Soft mušic; 10.00 Mladinski oder; Božič očka Martina (L.N. Tolstoj, r. M. Peterlin); 10.30 Koncert božične glasbe; 11.30 «ln šli so po vsem svetu...«; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.25 Veselo po domače; 15.05 Glasbeni predah; 15.30 Mladi val; 17.00 Božični koncert; llgra: Sveti večer v Kalkuti (T, Rebula); 18,45 Slovenska lahka gasba; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slovenščini.; 8.30.12.30.18.30 Poročila v ital.; 10.30 Matineja; 16.00 Juke Box Time lestvica tedna; 19.00 Morski val (vsakih 14 dni). Radio Koper (slovenski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 7.45 Glasb, utrinek; 8.00 Noč in dan; 9.30 Božični pogovor s koprskim škofom M. Pirihom; 11,00 Zegnanje konj; 11.30 Pogovor s predsednikom J. Podobnikom; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke rojakov; 14.30 F. Prelc; 15.30 DIO, 16.30 Na poti v Evroipo; 18.00 Koncert; 19.00 Dnevnik; 20.00 Božični koncert; 22.00 Zrcalo dneva; In naše diskloteke. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci; 8.05 Horoskop; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 9.33 Pred našim mikrofonom; 10.00 Pregled tiska, 10.05 Sigla Single; ll.OOlz parlamenta; 12,55 Pesem tedna; 13.00 L' una blu; 13.40 Bella bellissima; 13.55 Moj dom; 14.10 Živeti danes; 14,33 Sigla single; 14.33 Euro notes; 14.45 Govorimo o; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London caliing; 19.30 šport; 20.00 RMI. Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30, 8.00,9.00, 10.00, 11.00, 12.00. 13.00.14.00.18.00.19.00.21.(X), 23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Radio Ga-Ga; 9.45 Rin-garaja; 10.00 Evangeličansko bogoslužje; 11.05 Petkovo srečanje; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Božič na Koroškem; 18.15 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Odd, o morju in pomorščakih; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.45 Naš kraj; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Iz naših sporedov; 8,15 Rekreacija; 8.40 Kulturne prireditve, gorniške novice; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilistične minute; 12.05 Country glasba; 13.45 Gost izbira glasbo, kuitume drobtinice; 15.30 DIO, šport; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Petkova centrifuga; 17.00 Glasovanje za novi popevki tedna; 18.00 Vroče hladno; 18.45 Črna kronika; 19.30 Stop pops 20, novosti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. Slovenija 3 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.0), 13.00, 14.00. 18.00.22.00 Poročila; 6.05 Jutranjica; 10.05 Vodomet melodij; 11.05 Repriza; 12.05 Igramo in pojemo; 13.00 Nedrja Zemlje; 13.30 Ljudsko izročilo; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Šanson; 15.30 DIO, šport; 16.05 Posnetki festivalov; 19.30 Mahalia Jackson; 21.00 Božični koncert Simfonikov RTS; 22.05 Igra; 23.00 Šestnajst strun; 23.55 Glasba in napoved; 0.00 Poročila. Radio Koroška 6.08-7.00 Dobro jutro. Koroška; Guten Mor-gen, Karnten; Duhovna misel (Monika Novak); 18.00-18.30 Praznična (P. Zunder); Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio LEV 23. 7. - 23. 8.: Cas med prazniki je za vas še vedno Čaroben in lep. kakor je bil v otroštvu. Vnaprej pripravite kakšno presenečenje za svoje prijatelje. Ob vas se bodo prav vsi dobro poCutib. DEVICA 24. 8. ■ 22. 9.: Pred vami je poslovno uspesen teden, zato vam bo Časa za družino pogosto zmanjkalo. Ce se hočete izognid slabi volji, se vsaj v prostem Času posvetite svojim najbbžjim. TEHTNICA 23. 9. - 22. 10.: Praznično obdobje vam ponuja priložnost, da vec casa preživite s svojo družino. Nikar pa se ne doma obnašajte tako kot v službi. Denar: dobro. ŠKORPIJON 23. 10. - 22. 11.: Čeprav se praznikov vesebte, v vaši hiši še ni pravega vzdušja. Z mislimi ste večinoma v službi, zato ni čudno da ne najdete energije za nic drugega. STRELEC 23.11. ’ 21.12.: Pred vami je čaroben teden, v katerem vam bo uspelo pozabiti na vse skrbi in težave. Zelo boste družabni, zato boste vedno obkroženi s svojimi prijatelji. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Po glavi se vam podijo dvomi. Prav nobenega zagona ne kažete, kar bo negativno vplivalo tudi na vaše bližnje. Bodite skromni in poskrbite za toplo vzdušje v stanovanju. VODNAR 21. 1. • 19. 2.: V prihodnjih dneh boste zelo romantični. Partnerju bodo navali Čustvenosti prijali, zato bo vajin odnos naravnost zažarel. Bučne zabave vam ne bodo po godu. RIBI 20. 2. - 20. 3.: Čeprav vas pogosto vodi razum. vam malo romantike sem ter tja ne more škoditi. Prebudite otroka v sebi m se prepustite prazničnemu vzdušju ter zabavi. RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 20.55 Božični prvi aplavz TV dnevnik, nato Utrip evangelija Dokumentarec: Soča e rai i Euronevvs Nan.: Carol and Go. Otroški variete La Banda dello Zecchino (vodi Alessandra Bellini), vmes risanke Princesa Sissi Variete: Zgodbe «Plavega drevesa« - Tricky Variete: Božični Disney Time Variete: Aladdin na ledu Variete: Centoventitre (vodi Raffaella Carra) Vremenska napoved in dnevnik Nan.: Matlock (i. A. Grif-fith) - Božični praznik Dnevnik Aktualna odd. o kultur-' nih dobrinah: Made in Italy (vodi F. Fazzuoli) Variete: Disney club, vmes risanke Dnevnik Aktualno: Nabožna oddaja - A sua immagine -Le ragioni della speranza Variete: In bocca al lupo! (vodi Carlo Conti) Vremenska napoved Dnevnik Šport Variete: Carramba! Che fortuna! (vodi Raffaella Carra) Dnevnik Aktualno: Serata Tgl NoCni dnevnik Zapiski, horoskop, vreme, izžrebanje lota Film: II circo (dram., ZDA ’28, r.-i. Charlie Chaplin. Allan Garcia) Aktualno: Piil bassi piu grassi Film: Le notti bianche (dram., It. ’57, r. Luchino Visconti, i. Maria Schell) RAI 2 7.00 7.05 7.30 10.05 11.30 13.00 13.35 16.10 16.40 18.15 18.55 19.05 20.00 20.30 20.50 22.35 1.05 1.10 Jutranji dnevnik Družinski jutranji variete: Mattina in famiglia (vodita Tiberio Timperi in Roberta Capua) 8.00, 9.00, 9.30, 10.00 dnevnik Aktualno: Domani e un altro giorno Variete: Ventanni Dnevnik, vreme Film: La conquista del We-st (vestem, ZDA ’62) Aktualna odd.: Millenium Aktualno: Racconti di vita Oddaja o izletih in potovanjih: Sereno variabile Vremenska napoved Nan.: J.A.G. Loto ob 8-ih Dnevnik TV film: Due angeli in soffitta (pust., ZDA ’98, i. C. Taylor, S. Losak) Proza: Natale in časa Cu-piello (r.-i. E. De Filippo, P. Maggio, L. De Filippo). vmes (23.45) dnevnik Vremenska napoved Brezdelje utruja? RAI 3 7.00 7.30 9.05 11.00 12.00 12.15 12.45 13.10 14.00 14.50 15.00 18.50 19.00 20.00 20.10 21.00 22.45 23.10 0.10 0.25 Risanke Film: Dispersi (pust., ZDA ’86, i. K. VVelsh) Koncert treh tenorjev Kmetijstvo Dnevnik Avtobusna postaja Aktualno: Okkupati Nan.: In viaggio nel tem-po Deželne vesti, dnevnik Tgr - Okolje Italija Šport: nogomet C lige, biljard, ciklokros Vremenska napoved Dnevnik, deželne vesti Kulturni in umetnostni zbornik: : Art’6 Nan.: Indiana Jones Šport: 1 leto športa Dnevnik in deželne vesti Vremenska napoved Aktualna oddaja: Harem (vodi Catherine Spaak) Dnevnik, vreme Fuori orario: Filmi II colore della melagrana (Armenija ’68) Rapsodia ucraina (Ukr.) II p rimo ragazzo (Ukr.) S? RETE 4 ITALIA 1 IT Slovenija 1 $T Slovenija 2 Variete; Tv Tv Film: Sangue e arena (dram., ’41, i. T. Power) Aktualni odd.: Melaver-de, 10.00 Sabato 4 Dnevnik Aktualno: Forum Dnevnik Kviz: Kolo sreče Variete: Tv Tv Aktualne odd.: Chi c’6 c’e, 16.30 Naturalmente su Rete 4 Variete o svetu filma: Af-fetti speciali Oddaja o zdravju: ES Dnevnik in vreme Risanke Film: Serafino (kom., It. ’69, r. P. Germi, i. A. Celentano, O. Piccolo) Naturalmente su Rete 4 Film; Boccaccio 70 (kom., It. ’61, i. A. Ek-berg, S. Loren) Pregled tiska S CANALE 5 6.00 8.00 8.45 9.30 13.00 13.30 14.00 16.00 18.00 18.30 20.00 20.30 21.00 23.00 1.30 2.00 2.30 Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Dokumentarec TV film: Sorellina e il Principe del Sogno (fant., It. ’95, r. L. Bava, i. Vale-ria Marini, Raz Degan, Nicole Grimaudo) Dnevnik TG 5 Nan.: Nonno Felice (i. Nino Bramieri) Film: II piccolo Lord (kom., VB ’80, i. Alec Guinness, Ricky Schroe-der, Connie Booth) Film: Mia moglie e una strega (kom., It. ’80, i. Renato Pozzetto, Eleonora Giorgi) Nan.: Hiša Vianello Variete: Superboll (vodi Fiorello) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio in Enzo lacchetti) Film: Indiana Jones e il tempio malese (pust., ZDA ’84, r. S. Spielberg, i. Harrison Ford, Kate Ca-pshaw, A. Puri) Film: Gente del nord (dram., ZDA ’89, i. Kurt Russell, Kelly McGillis) Dnevnik Striscia la notizia Variete: Laboratorio 5 6.10 6.40 10.10 12.25 12.50 13.20 14.00 16.00 17.30 18.30 19.00 20.00 20.45 22.10 0.00 0.35 2.35 Nan.: Očetovi prijatelji Otroški variete, vmes risanke, Ciao ciao mattina TV film: In cerca di papa (kom., Kan. ’93, i. J. Rat-chford, Lenore Zann) Odprti studio Nan.: Genitori in blue jeans Risanke TV film: Viceversa (kom., ZDA '88, i. J. Reinhold, Fred Savage, C. Bohrer) Variete za najmlajše, vmes risanke Nan.: Sinbad Odprti studio Nan.: Otto sotto un tetto, 19.30 Innamorati pazzi (i. Paul Reiser) Variete: Sarabanda (vodi Enrico Papi) Film: Fievel conquista il West (ris., ZDA ’91) Film: Il bambino d' oro (fant., ZDA '86, i. Eddie Murphy, C. Lewis) Predstavitev filma «11 principe d’ Egitto» Film: Flash Gordon (fant., ZDA '80,r. Mike Hodges, i. Max von Sy-dow) Film: I due pericoli pub-blici (kom., It. ’65) # TELE 4 19.30 13.30 17.00 23.00 Dogodki in odmevi Film: Il mago di Oz Komični filmi 17.30 19.15 Film: Toma a časa Snoopy Komilni filmi 20.30 Film: La vita e meravi- gliosa, 22.45 L’ infiltrato, 0.30 II principe della citta (•) MONTECARLO 13.00 13.05 14.00 16.00 18.00 20.35 22.00 23.00 19.30, 22.45, 1.15 Dnevnik, 19.50 TMC Šport Nan.: Quincy Variete: Stelle di Natale Film: Brisby e il segreto di Nimfi (ris., ZDA ’81) Zap Zap TV Film: Daffy Duck Quack-busters (ris., ZDA ’88) Montanellijev tednik Film: Grand Hotel Excel-sior (kom., It. ’82, i. Adriano Celentano) 7.55 8.00 9.00 9.30 10.00 11.25 12.50 13.00 13.10 13.30 15.10 16.50 17.00 17.15 17.50 18.15 18.20 19.10 19.30 19.55 20.15 21.45 22.05 22.35 0.05 0.55 1.20 Napovedniki Zgodbe iz školjke, 8.30 Nesrečniki (ris. nan.) An ban pet podgan: Naj-dihojca Glasbena šala (šola), 4. odd. .ponovitev Film: Veter v vrbah Petka Dobrodošli doma Poročila, vreme, šport Vremenska panorama Tedenski izbor: Tednik, 14.20 Sarajevska božična zgodba Film: Casablanca (dram., ZDA 1942, r. Michael Curtiz, i. Humphrey Bo-gart, Ingrid Bergman, Paul Henreid) Obvestila Obzornik, vreme, šport Koncert za tenor in lutnjo Oddaja TV Maribor: Na vrtu Ozare Dokumentarna serija: National Geographic (ZDA, zadnji del) Otrokom za praznike: Ca-pek in Klara (6. odd.) Dnevnik, vreme, šport Utrip Orion Oddaja o turizmu: Homo turisticus Poročila, vreme, šport Film: Agatha-Christie’s: Mrtvaško beli konj (krim., VB 1996, r. Charles Beeson, i. Colin Bu-chanan, Jayne Asbourne, Hermione Norris) Iz muzeja (16. oddaja) Na vrtu Napovedniki TV PRIMORKA 8.00 15.50 15.50 16.10 16.30 18.00 18.30 19.00 19.15 20.00 20.10 20.30 20.45 21.45 15.45 Videostrani Videospot dneva Božiček v Mercator centru Hitov trenutek Podelitev priznanj Avtomobilistična oddaja Božično novoletna ko-talkarska revija Z novoletnega sejma Videostrani Videospot dneva Duhovna misel Dedek mraz v N. Gorici Veselo po naše V znamenju kozoroga 7.45 8.00 10.15 10.45 11.50 13.00 14.30 15.30 16.00 16.50 17.30 19.30 20.00 22.10 22.50 23.15 1.15 1.20 Teletekst Vremenska panorama TV prodaja Zlata šestdeseta: Nostalgija s Peroni Dimitrije-vicem in Vladimirjem Stiasnyem Risani film: Zima v vrbah Film: Biblija: David II Slovenska polka in valček 1998 Dokumentarna odd. o božični pesmi: Prva sveta noc (VB) Božični Big Band TV priredba: Perpetuum (Gregorc - Dedovic) Orkester slovenske vojske Videoring Soul z Natalijo Film: Madame Butterfly (opera, G. Puccini, Francija 1995, r. F. Mitterand, pojejo Ying Huang, Richard Troxell, Ning Liang) V vrtincu Risanka: VeCer pred božičem Sobotna noc Big Foot Mama (reportaža) Monkees (dokumentarec) Napovedniki i< Koper 14.30 14.45 15.30 18.00 18.45 19.00 19.30 19.40 20.00 20.30 21.35 21.50 22.05 22.50 Euronevvs Pogovorimo se o... Moiri Orfei Vesel božic z nami Gugalnica Program v slovenskem jeziku: Brez meje Primorska kronika TV Dnevnik, vreme, šport Jutri je nedelja Risanke: Shogun Odmev Koncert posvečen 100. letnici rojstva G. Ger-shvvina Novo leto Vsedanes - TV dnevnik G. Morandi: Moje pesmi Film: Zbogom, dobri stari zahod (ZDA ’85, i. T. Be-renger, M. Henner) Vsedanes - TV dnevnik r 'A Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Božične pesmi; 9.00 Z dr. A, Nadrahom; 9.30 Soft mušic; lO.OOKon-cert: pianistka M. Catania; 11.20 Orkestri; 11.30 Filmi na ekranu; 11.45 Kantavtorji; 12.00 Iz Rezije; 12.45 Utrip Kanalske doline; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Iz Benečije; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Božični koncert: 2KZ Glasb, matice, MePZ Flrast, MePZ F. Borgia Sedej; 18.00 Mala scena: Na robu pameti (M. Krleža, r. V. Babič, 10. del); 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ItaLlO.OO Foyer; 13.00 Lestvica slov. moderne gl ; 15.00 .Glasba po željah; 17.10 Zrno v etru (vsakih 14 dni), prenos Jadranovih košarkarskih tekem. Radio Koper (slovenski program) 6.30, 7.30, 8.30,10.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 7.45 Glasb, utrinek; 8.00 Noč in dan; 9.00 Klasika; 9.30 Trije pogledi na Slovenijo; 11.00 Odd. v Braniku; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Glasba po željah; 14.45 Reportaža o žganjekuhi; 15.30 DIO; 16.15 Glasbena lestvica; 17.30 Osmrt- nice; 18.00 Slov. glasb, industrija; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz naše diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7,15,12.30,15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci; 8.05 Floro-skop; 8.15 3X3; 8.35 Nogomet; 8.40 Izbirali ste; 9.33 Sabato insieme; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Lucianova pisma; 10.33 Fonorizzonte; 11.15 Doroty in Aliče; 12.55 Pesem tedna; 13.00 Glasba po željah; 13.40 Bella bellissi-ma; 14.00 Martina's attic; 14,33 Sigla single; 16.00 Flot hlts; 18.00 Fun clubs; 18,45 Folk studio; 19.25 Sigla single; 19.30 Dnevnik in šport. Slovenija 1 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro, otroci; 8.05 Sobotna roglja; 9.30 O jeziku; 10.00 Kultura; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Poslušalci čestitajo; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslušalci čestitajo; 15.30 DIO; 16.30 Naš gost; 17.05 Praznična reportaža; 18,15 Večerni utrinek; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Besede, besede, besede; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.40 Koledar kulturnih prireditev; 9.35 Popevki tedna; 11.35 Obvestila; 13.30 Glasb, želje; 14.00 Kinobluz; 15.00 Gost izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 18.45 Črna kronika; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba J. VVebra: Gospelovski koncert The Holmes Brothers. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Jazz, blues...; 11.05 Naši umetniki; 11.25 Koncert; 13.05 Srednjeevropski obzornik; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Zbori; 15.30 DIO; 15.50 Glasb, miniature; 16.15 Baletna glasba; 16.40 Umetni svetovi; 17.00 Tradicija glasbe 20. st.; 18.00 Roman; 19.00 V podvečer; 19.30 Opera: Čarobna piščal (W.A. Mozart); 22.40 Glasba in napoved;22.50 Do polnoči; 0.00 Poročila. Radio Koroška 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška/Guten Mor-gen, Kdrnten;18.10-19.00 Od pesmi do pesmi - Od srca do srca; dnevno Radio Korotan: 2.00/10.00; Radio Agora 10.00-14.00/18.00-2.00 (105,5 MHZ). Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7796699, fax 040 773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Tret, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, .Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500LIT-80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG J_ SREČ ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE 6 66 666 VREMENSKA SLIKA Območje visokega zračnega pritiska nad Alpami in se- /C6 vernim Balkanom slabi. Hladna fronta se bliža Slove- C_6> niji. Pred njo doteka v višinah nekoliko toplejši in tudi bolj vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.25. Dolžina dneva 8.43. f LUNINE MENE Luna vzide ob 11.13 in zatone ob 22.18. —' PLIMOVANJE Danes: ob 1.12 najvišje 33 cm, ob 7.00 najnižje -6 cm, ob 12.04 najvišje 20 cm, ob 18.53 najnižje -41 cm. Jutri: ob 2.11 najvišje 34 cm, ob 8.31 najnižje -7 cm, ob 13.15 najvišje 9 cm, ob 19.49 najnižje -32 cm. MORJE Morje rahlo razgibano, temperatura morja 10,2 stopinje C. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo sprva ugoden, le v krajih z meglo se bodo pri najbolj občutljivih ljudeh občasno pojavljale vremensko pogojene težave. Popoldne in ponoči bodo občutljivi ljudje imeli vremensko pogojene težave. ^Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C °C 500 m -4 2000 m... 4 1000 m -2 2500 m . -5 1500 m 4 2864 m... -6 SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA '\*X\ C A DANES TR6I2 o -17/-7 KRANJSKA GORA ^ O TR2IC 14/-5 O KRANJ CEDi -4/6 O OVIDEM —^.N. GORICA -5/5 GORICA 0 o POSTOJNA OOSM i '. KOČEVJE <—^ o -N Dopoldne bo precej jasno z jutranjo meglo po nižinah. Popoldne se bo od zahoda pooblačilo in ponoči bo po nekod občasno rahlo snežilo SOSEDNJE POKRAJINE: Pre težno jasno bo, zjutraj bo po nekod v nižinah megla. Po poldne se bo od zahoda pošto pno oblačilo. JUTRI 9MUUC a -14/-6 CELOVEC O -11/-4 -9/-4 M. SOBOTA O o KRANJSKA GORA q TRŽIČ -11Z-5 O KRANJ ? GRADEC -12/-4 MARIBOR O -9/-2 PTUJ a CEO, -1/8 O OVIDEM •1/8 .^N. GORICA -2/7 GORICA 0 -2/7 O V POSTOJNA -12/-1 §vj KOČEVJE O X CEUE O -11/-3 6F LJUBLJANA TRST UMAG PORTOROŽ —' rs RE N. MESTO O o ^^RNOMEU 6a~ ZAGREB -8/-2 O a OPATUA PAZIN o REKA 2/8 V petek in soboto bo suho in mrzlo vreme. Po nekaterih nižinah bo megla, ki se bo ponekod zadržala večji del dneva. V višjih legah bo postopno topleje. P ^ l,*' . V'-• ■ ■' ; f-■ ; w M' ' I SLOVENSKE ZADRUŽNE /J) CT9 banke cl/am Uieli/o c S Vv/ , t/žvžfr’ (S/ S/M' \Si& /999 ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA ZADRUŽNA KREDITNA BANKA DOBERDOB ZADRUŽNA KREDITNA BANKA VSOVODNJAH TVoje Domač* Baa/m