Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi uL 6/111 SLOVENEC Telefoni uredništva in nprave: 404)1, 404)2, 40-03, 4004, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika Cek. račun: Ljubljana It. 10.650 in 10.349 za inserate Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Prnga-Dunnj 24.797 Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6. Katalonija ^ Katalonija ima vsega 4 pokrajine. Nacionalistične armade generala Franca so zasedle v zadnjih tednih dve, tako da od nekdanje Katalonije ostaneta samo še dve, ki sta še v rokah boljše-viške vlade in za katere se bo v prihodnjih tednih vnela borba, o izidu katere 6koraj ne more biti več dvoma. Zanimivo in na burnih dogodkih zelo bogato poglavje povojne Katalonije 6e torej bliža svojemu koncu. Trajalo je polnih deset let. Leta 1929 namreč ee je levo skrajnostno krilo katalonskih avtonomistov v slovitem sporazumu v San Seba-stianu povezalo s španskimi levičarskimi strankami, da bi s skupnimi močmi podrli monarhijo. Dve leti je trajala borba proti monarhiji in že dne 14. aprila 1931 je bila v vsej Španiji proglašena republika, ki je katalonskim zaveznikom sanse-bastianskega pakta izpolnila skoraj vse njihove težnje. Ustanovljena je bila samouprava Katalonije, toda ker so imeli oblast v rokah ljudje, ki so preje pridigovali upor in protizakonitost, se vlada ni mogla uveljaviti in Katalonija je postala torišče divjega medsebojnega boja različnih sproščenih anarhističnih, stanovskih in revolucionarnih struj tako, da je začela madridska vlada nestrpno gledati na dogodke v Kataloniji. Napetost z Madridom je narasla, ko so pri splošnih volitvah v novembru 1933 zmagale zmerne etruje, ki so z ogorčenjem opazovale anarhistični kaos, ki 6e je razvijal v Kataloniji. Naslednjega leta je marksizem poskusil strmoglaviti madridsko vlado in se polastiti oblasti, kar se mu ni posrečilo, toda revolucijo proti madridski vladi so katalonski levičarji pod vodstvom Coinpanysa izkoristili in proglasili neodvisno katalonsko republiko. Leta 1936 so pri splošnih volitvah zmagale levičarske 6tranke, kar je imelo za posledico, da so se sprostile vse boljševiške razkrojevalne sile in je v Kataloniji sami zavladala povsem ulica. Nekaj mesecev zatem, dne 19. julija 1936, je prišel nacionalistični upor generala Franca, ki pa v Kataloniji ni uspel, ker so bile slabotne vojaške čete, ki so se pridružile nacionalistom, od sovjetskih miličnikov poražene. Glavno mesto Katalonije Barcelona je postalo pozorišče najbolj strašnega barbarskega divjanja domačih in mednarodnih bolj-ševikov, ki so ee od vseh strani čez francosko mejo vsipali v Katalonijo in tamkaj stopali v armado miličnikov, ki se je začela valiti proti Saragosi, Teruelu in Huesci, da stre nacionalistični upor, a je bila ustavljena od številčno sicer slabih, po duhu pa neuklonljivih narodnih borcev. S tem 6mo prišli v državljansko vojno, ki traja sedaj že dve in pol leti in katere potek je nam vsem v najbolj živem spominu. Katalonija je v državljanski vojni kot zbirališče mednarodnih komunističnih prostovoljcev imela posebno vodilno vlogo in je razumljivo, da eo nacionalistične armade, ki so postopno, korak za korakom in vedno le s pomočjo strašnih bojev in dragocenih žrtev osvobojevale vas za vasjo in mesto za mestom, svojo najhujšo udarno silo naperile proti Kataloniji, v dobrem prepričanju, da bo Španija rešena komunizma v tistem trenutku, ko bo zavzeta katalonska postojanka in s tem pretrgana tudi suha zveza med španskim polotokom in ostalo Evropo. Dne 23. decembra je general Franco začel svoj veliki odločilni napad na katalonski fronti in je v treh tednih srditih bojev potisnil boljševiške milice za 100 km bliže Barceloni, od katere so nacionalisti oddaljeni samo še 50 km. Kataloncev, če smemo tako imenovati vojsko, v kateri služijo komunisti vseh jezikov in vseh barv, njihova lastna moč ne more več rešiti, kajti domačinsko ljudstvo je sito državljanske vojne in si želi samo, da bi bilo konec prelivanja krvi in konec gladovanja, a konec tudi oblastnosti od vseh vetrov natepene sodrge, ki je tako dolgo bila gospodar katalonske pokrajine. Zamisel samoupravne Katalonije je za enkrat In morda za daljšo dobo utonila v strašnih izkustvih zadnjih let. Nacionalistična Španija bo Katalonijo včlenila v življenjski obtok enotno organizirane nove države. Pri vsem veftkrat podčrtanem razumevanju, ki ga nacionalistična vlada ima za plemenske, kulturne in gospodarske posebnosti Katalonije, kakor tudi za njihove samoupravne težnje, jo bodo prestane izkušnje, ki so pokazale, da so v Barceloni samoupravno življenje istoveSli z diktaturo revolucionarnih in anarhističnih strank ob sodelovanju boljševiško navdahnjenih inozemskih držav, prisilile do tega, da bo najpoprej s strumno upravo to razbolclo pokrajino očistila vsega strupa in tako pomagala tvornim, zdravim 6ilam naroda, da pridejo zopet do veljave. Takšni novi, prerojeni od vseh raz-krojevalnih pojavov očejeni in od tujega vpliva osvobojeni Kataloniji pa bo, tako upamo, ob pravem času nacionalistična Španija dala ol>sežne možnosti, da razvije svoje krajevne vrline na svojstven, a tudi skupni državi koristen način. Zavojevanje Katalonije pa ne bo imelo samo notranjepolitičnih posledic, marveč tudi zunanjepolitične. V mnogočem bo reševanje španskega vprašanja na mednarodnem področju postalo lažje, kajti Francija — in Francija je osišče tega vprašanja — se bo morala potruditi, da čimprej prijateljsko uredi svoje odnošaje z vlado generala Franca, ki bo postal edini južni mejaš francoske republike, Anglija se l>o sledeč sto let starim izročilom postavila ob l>ok Francovi Španiji in tudi Italija bo vesela, da bo mogla svojo udeležbo v državljanski vojni ukiniti in računati vsaj na dobrohotnega nevtralnega soseda na Sredozemskem morju. Grof Ciano v Jugoslaviji Danes se prične tridnevni posvet med dr. Stojadinovičem in grofom Članom o sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo Rakek, 18. januarja. Nocoj ob 17.35 se je z rednim hrzovlakom pripeljal na Rakek italijanski zunanji minister grof Galeazzo Ciano. Rednemu br zovlaku sla bila za visokega gosta in njegovo spremstvo priključena dva posebna vagona. Vsa postaja na R a k e k u je bila slavnostno okrašena s številnimi italijanskimi in jugoslovanskimi zastavami. Na Rakek se je iz Belgrada pripeljal svetnik zunanjega ministrstva g. Vladimir Sokolo-vič, ki je italijanskemu zunanjemu ministru grofu Cianu prideljen za ves čas njegovega bivanja v Jugoslaviji. Iz Ljubljane se je z avtomobilom pripeljal visokemu gostou nasproti ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen, prišli so tudi zastopniki železniškega ravnateljstva in številni časnikarji. Ko je privozil vlak na postajo, je prvi odšel v salonski voz grofa Ciana ban g. dr. Marko Natlačen, ki je zunanjega ministra prijateljske države pozdravil z nasled- njim kratkim govorom: »Po presledku nekaj'dni imam znova čast in zadovoljstvo pozdraviti Vas lia jugoslovanskih tleh. Izrekam odličnemu gostu dobrodošlico v imenu gospoda predsednika jugoslovansko vlado in zunanjega ministra in želim iz srca, da hi Vaše bivanje v Jugoslaviji bilo prijetno Vam, kakor tudi koristno našima narodoma, jugoslovanskemu in italijanskemu!« Grof C i a n o se je za te prisrčne pozdravne besede iskreno zahvalil ter je nato sledilo predstavljanje oseb iz spremstva italijanskega zunanjega ministra. Grofa Ciana spremlja iz Rima že naš poslanik pri italijanskem dvoru H r i s t i 6. V Cianovem ožjem spremstvu pa so: veleposlanik Guido Butti, opolnomočeni minister grof Vite 11 i, šef kabineta grofa Ciana N a tali, ki je bil še pred leti italijanski generalni konzul v Ljubljani, Alberlo N o n i s, Franco B a 1 i a , Lancia, vsi višji uradniki italijanskega zunanjega ministrstva. V spremstvu grofa Ciana sta tudi še znana italijanska časnikarja Polverelli, ravnatelj lisla »Popolo d'Italia< in Ansaldo od lista »Telegrafot iz Livoma. Grof Ciano je medtem opazil naše časnikarje lia peronu ter jih povabil k sebi v salonski vagon. Bil je izredno dobre volje ter prav rad odgovarjal na vsa vprašanja, prav tako pa se tudi sam zanimal za razna vprašanja, ki so mu jih časnikarji lahko pojasnili. V nevezanem razgovoru je grof Ciano posebno poudaril naslednje: Izjava grofa Ciana časnikarjem »Zelo sem zadovoljen in vesel, da sem zopet prišel v Jugoslavijo, posebno pa. da bom lahko srečal svojega prijatelja in vašega odličnega predsednika vlade dra. Milana Stojadi-noviča. Moj obisk bo potrdil prijatelstvo naših dveh držav, ki temelji na belgrajski pogodbi, ki sva jo sklenila in podpisala dr. Milan Stojadinovič in jaz pred dvema letoma. Med na- šima državama ni več nobenih posebnih problemov, ki bi jih bilo treba razčistiti. Na tein sestanku se bomo razgovarjali o vseli splošnih in posameznih vprašanjih, ki zanimajo naši drža vi. Prepričan sem. da. ho ta sestanek koristil okrepitvi odnošajev med Italijo in Jugoslavijo na političnem, gospodarskem in kulturnem polju.« V nadaljnjem razgovoru je grof Ciano znova poudaril, da ni nobenega razloga za kakšno razliko' v gledanju med obema državama. Na vprašanje, če je ta obisk pri drju. Stojadi-noviču v kakšni zvezi z nedavnim obiskom v B u -d i m p e š t i, je grof Ciano dejal, da bodo v Belju seveda pretresli splošni evropski položaj, posebno v zvezi s položajem v Podonavju. Pri tem je poudaril, da je prijateljsko sodelovanje med Jugoslavijo koristna postavka miru v Evropi in Podonavju. Na koncu svojega razgovora je grof Ciano še enkrat poudaril svoje veselje nad tem. da prihaja spet v Jugoslavijo, kjer bo videl predsednika vlade drja. Stojadinoviča, ker je prijateljstvo med obema državama že do sedaj rodilo tako koristne in lepe sadove. Nato se je grof Ciano s časnikarji nekaj časa še pogovarjal, nakar se je od vseh najprisrčneje poslovil. Na peronu in pred njegovim vagonom se je medtem zbrala lepa množica ljudi, ki je grofa Ciana prisrčno pozdravljala. Točno ob 18.10 se je nato grof Ciano s posebnim vlakom, ki vozi v sestavu rednega brzega belgrajskega vlaka, odpeljal proti Ljubljani. Kmalu po 19 je vlak z visokim gostom pripeljal v Ljubljano. V Ljubljani Ljubljana, 18. januarja. Posebni vlak z grofom Cianom je pripeljal v Ljubljano ob 19.15. Na postaji se je polnoštevilno zbralo osebje italijauskega konzulata. Grof Ciano, ki je v začetku nameraval postanek v Ljubljani izrabiti za kratek obisk na italijanskem konzulatu, je zaradi prekratko odmerjenega časa namen opustil. Izstopil je v spremstvu generalnega konzula g. Guerini M a r a 1 d i j a , ki se je z visokim gostom pripeljal že iz Postojne. G. konzul mu je na peronu predstavil člane konzulata in njihove dame. Po pozdravih je grof Ciano ostal nekaj časa v razgovoru z njimi, potem pa se je raz-govarjal z banom g. dr. Natlačeno m in z našim poslanikom v Rimu g. H r i s t i č e m. Grof Ciano se je nato poslovil od bana dr. Natlačena, nato pa med pozdravljanjem občinstva stopil v vlak, ki je odpeljal ob 2().io z ljubljanske postaje. Belgrad, 18. jan. m. Zaradi jutršnjega sprejema italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana v Belju, je snoči odpotoval v Bolje predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič s spremstvom. Slovesen sprejem italijanskega zn-nanjoga ministra bo r Belju jutri zjutraj. Pri sprejemu bo sodelovala tudi strankina mladina iz Belgrada in Belega Manastira. Kakor smo že poročali, priredi predsednik vlade dr. Stojadinovič italijanskemu zunanjemu ministru na čast lov v Belju. Preostali čas bosta oba državnika porabila za proučevanje vseh perečih mednarodnih političnih vprašanj. V nedeljo lio v Belgradu velika razstava italijanske knjige v umetniškem paviljonu Cvijete Zuzorič. Italijanski zunanji minister jo bo osebno odprl. Obiskal bo tudi strankine prostore Jugoslovanske radikalne za jed niče, kjer ga bodo pozdravili strankini funkcionarji.. Znamenji članek Virginia Gayde o Jugoslaviji in posvetu v Belju Rim, 18. januarja, b. »Giornalc (I'I t al in« objavlja v uvodniku izčrpno telefonsko poročilo in članek svojega ravnatelja Virginia Gaj da, ki ga je iz Belgrada telefonično javil v Rim. Splošno poudarja italijanski list, da bo obisk italijanskega zunanjega ministra v Jugoslaviji imel znaten vpliv na nadaljnji razvoj podonavske in balkanske politike. Sedaj, ko je rešen spor med Češkoslovaško in njenimi sosedi, pravi Gayda, se je Češkoslovaška, ki je bila središče Male zveze in ugledna predstraža francosko-sovjetske politike, usmerila po osi Rim-Berlin in pokazala hrbet tradicionalni politiki Pariza. Češkoslovaška kriza ni ostala brez vpliva na Romunijo, ki ima skupne meje z Jugoslavijo in Češkoslovaško ter mora zaradi tega razčistiti neka vprašanja z Madžarsko, v zvezi s tem pa se mora odreči smeri svoje politike v skladu z direktivami osi Rim-Berlin. Jugoslavija je najmočnejša država na Balkanu" Po sestanku v Monakovu in po dunajskem razsodišču se je položaj v srednji Evropi mnogo spremenil. Jugoslavija „Kitajska bo zmagala brez tuje pomoči a Kitajska armada šteje 2 in pol milijona mož TVashington, 18. jan. AA. Reuter: Prof. Shang Kaing, ki je član kitajskega narodno-političnega sveta, je prispel te dni v Washington, ter izjavil dopisniku Reuterja, da Kitajska ne potrebuje tuje pomoči, ker ho tudi brez te zmagala. Japonsko-kitajska vojna se nahaja sedaj v drugem razdobju. Prvo razdobje je bilo obrambno ter se je končalo s padcem Hankova. Zdaj se je začela druga doba, ki j« je prof. Sliang-Kiang označil kot priprave za protiofenzivo na vsej črti. Kitajska razpolaga zdaj i 240 divizijami po 10.000 mož. Odslej ne bo odločilnih bilk, temveč lindo Uif:iis|»o čelo hitro napadale tako, da japonska vojska nikdar ne bo imela miru. Japonci po mnenju prof. Shang- Kianga ne bodo imeli za te vrste borbe dovolj vojakov. V bitkah pri šanghaju so Kitajci izgubili trikrat več vojakov kakor Japonci. V bitki pri Susliaufii je razmerje med kitajskimi in japonskimi izgubami padlo na 2:1, v bitki pri Hankovu pa so bile izgube na obeli straneh enake. Iz tega se vidi. da je kitajska vojska že popolnoma dorasla Japonski. Newjork, 18. jan. AA. Reuter: Ameriški poslanik na Kitajskem Johnson jo prispel v VVashing-ton. Johnson je izjavil novinarjem, da so Kitajci trdno prepričani, da bodo v borili z Japonci zmagali. Johnson je prinesel s seboj posebna poročila maršala Čangkajšeka za ameriško ministrstvo je prva jasno usmerila svojo politiko in obvladala notranje teiave. Gagda poudarja, da je Jugoslavija na medli ar o d n em polju zavzela v odi l n o mesto na Balkanu in deloma tudi r podonavski politiki. Po mnenju Gayde predstavlja Jugoslavija danes enega na j m o č ne j šili p olitii n i h č i n i -teljev na Balkanu in njeni izgledi za bodoči razvoj .so zelo ugodni. Gayda pri tem poudarja, da Jugoslavija lahko pokliče pod oroije poldrag milijon mož in predstavlja danes najmočnejšo in najbolj trdno balkansko driavo. Jugoslaviji se je pravočasno posretilo Ciano - Stojadinovič o čem bosta govorila na lovu v Belju 1. Sredozemsko morje v zvezi s Chamberlainovim obiskom v Rimu 2. Ureditev odnošajev med Jugoslavijo in Madžarsko 3. Politična in gospodarska vprašanja med Italiio in Jugoslavijo osvoboditi se izvestnih obveznosti, ki bi mogle dovesti do hudih posledic. Jugoslavija se je dobro zavedala svojega položaja in je sklenila pakt o večnpm prijateljstvu z Bolgarijo in znani belgrajski sporazum z Italijo, „Italija bo Jugoslavijo gospodarsko odločno podprla" Sestanek v Belju, ki jo prav za prav nadaljevanje sestanka med grofom Cianom in predsednikom jugoslovanske vlade in zunanjim ministrom dr. Milanom Stojadinovičem preteklo leto v Benetkah, bo prinesel obema državama mnogo koristi. Na tem sestanku ho sklenjeno med obema državama prisrčno sodelovanje na političnem, kulturnem in gospodarskem polju. Danes je treba prav za prav samo šc okrepiti gospodarske in k u 11 u r u c vezi med Italijo in Jugoslavijo. Gospodarsko sodelovanje je v zadnjih mesecih prišlo do vidnega izraza s povečanjem trgovinskega prometa, ki obeta v bodoče še lepši razvoj. Jugoslavija je v razvojni dobi, ko dobiva svojo industrijo. Ona lin pričela predvsem graditi številne ceste in železnice. V tem svojem razvoju lahko računa na odločno podporo Italije, ki je pripravljena dati Jugoslaviji svoja izkustva in strokovnjake. V kulturnem oziru se lahko še mnogo tega stori in bo s sedanjim sestankom v Belju storjen brez dvoma velik korak naprej, da se poleg gospodarskih in političnih vezi okrepi tudi kulturno sodelovanje med obema državama. Italijansko-jugoslovansko politično sodelovanje pa bo prišlo v Evropi do izraza tudi v trm, da bosta oba naroda lahko mučno vplivala na ohranitev miru v Evropi. Odnosi med Madžarsko in Jugoslavijo so že precej jasni in so vsestransko bistrijo. Gre za to. da se najde sporazum, ki bi dovcdcl do prijateljskih odnosov med obema državama. Jugoslavija želi, da se za-janifi neokrnjenost njenih moja, pri (om pa priznajo pravice narodnih manjšin, kar zahteva Madžarska. Ta oblika se ho našla. Prav tako jo treba razčistiti tudi odnose mod Madžarsko in Romunijo, ker je tudi to vprašanje velikega pomena za pomiritev sil v Podonavju in na Balkanu, in na to lahko koristno vplivata Italija in Jugoslavija. Beran v Bratislavi Bratislava, 18. januarja. AA. Snoči sta prispela v Bratislavo predsednik češkoslovaške vlade Beran ter vojni minister general Sirovy, ki se bosta udeležila današnje otvoritve slovaškega parlamenta. Na postaji so ju pozdravili člani slovaške vlade. Pred kolodvorom je bila zbrana velika množica ljudstva, ki je Berana in generala Sirovega burno pozdravljala. Današnji dan začetka prvega parlamenta avtonomne Slovaške bo proglašen za narodni praznik. Na osnovi ljudskega štetja, ki je bilo na Slovaškem 31. decembra 1938 znaša število Nemcev na Slovaškem 132.000, Čehov 79.000 in Madžarov 75.000. Število Slovakov še ni ugotovljeno. Zomunskn vremenska napoved. Večja oblačnost. Nekoliko jasnine ho le še v vzhodnih in južnih krajih. Deževalo lio ponekod v severni polovici. Najnižja toplota 18. januarja : Skoplje —5, najvišja: Tuzla +20 stopinj. Pot, ki po njej pojde dr. Maček Zagrebški >()bzor« o.i 17. t. m. obravnata trenutno politično stanje, o.lkar se jo sešla narodna skupščina, ki so vanjo šli tudi srhijanski opozi-nonalci, in odkar so hrvatski poslanci v Zagrebu ./.dal! svojo resolucijo. Nato navaja stališče, ki ga |R «• I1.?? razglasil dr. Stojadinovič, nakar preide na stališče HSS in dr. Mačka. O tem tako-le pravi: Kar sc tiče stališča dr. Mačka o perečih polilič-! , vprašanjih, zlasti pa o hrvatskem vprašanju, je o stališče že znano in je bilo jasno izraženo i udi na nedeljskem sestanku poslancev HSS v Zagrebu, ki je bil pod predsedstvom dr. Mačka., i a resolucija sicer res ne odpoveduje sporazuma od 8. oktobra leta 1937, kakor tudi vstop opozicije ne pomeni Formalnega odstopa od tega poli-I a nega dejanja. Pač pa resolucija hrvatskih poslancev od 15. t. in. mnogo izraziteje in krepkeje podčrtava stališče dr. Mačka v hrvatskem vprašanju, kakor pa je storil sporazum od 8. oktobra 1937. /lasti se v resoluciji naglaša načelo samoodločbe narodov in hrvatsko državno pravo, česar v tej obliki v sporazumu ni bilo. Še huje podčrtava razliko med sporazumom in nedeljsko resolucijo dejstvo, da je bil sporazum sklenjen kot skupno dejanje dr. Marka in treh skupin združene opozicije, medtem ko je bila nedeljska resolucija sklenjena izključno le od hrvatskega političnega fora ter se razlikuje celo od druge nedeljske resolucije, ki jo je bil sklenil izvršilni odbor SDS. Hrvatska nedeljska resolucija je bila sklenjena kot politično dejanje hrvatske politike in se hrvatsko vprašanje v njej postavlja neodvisno od vsake dosedanje strankarske ali politične kombinacije IISS z drugimi političnimi skupinami, v predmetnem primeru neodvisno od onih treh skupin združene opozicije. Ta dejstva približno jasno dokazujejo, v katerem pravcu se bodo politični dogodki nadalje razvijali, zlasti pa so nakazane smernice, ki bodo dr. Mačka vodile v njegovem nadaljnjem političnem delu.« Kako srbski vladni list presoja nedeljske resolucije Belgrajska »Samouprava« od 18. t. m. prinaša o zagrebških resolucijah članek pod naslovom »Doslednost v negaciji«, v katerem veli, da .nedeljski sklepi v Zagrebu za našo politično javnost niso bili nikako |>resenečenje. Nato pa nadaljuje: »Res I je sicer, da marsikako dejanje politične pisarne dr. Mačkove stranke ni bilo vedno v skladu z interesi države, vendar je bilo z ozirom na psihozo in na metode te bivše stranke delo ter akcija dr. Mačkove skupine vedno z največjo toleranco in popustljivostjo presojano. Za JRZ stališče hrvatskih poslancev ni brez značilnosti. To tem manj, ker je naša stranka že pred tremi leti in pol na-glasila svojo odločnost in dobro voljo, da pristopi k rešitvi hrvatskega vprašanja, kakor ga žele Hrvati sami, vendar v mejah, ki ne bi bile škodljive državni skupnosti. Na tem stališču naša stranka še dandanes sloji. Mi le obžalujemo, da dr. Maček iz izida volitev ter iz splošnega stanja v državi ni hotel potegniti potrebnih zaključkov... Najnovejša resolucija bivše HSS jx)ineni le nadaljevanje politike, ki v zadnjih letih ni nikomur nič koristila, najmanj pa Hrvatom. Dr. Maček v abstinenci ne more kaj prida storiti za uresničenje svojega programa. Daleč stran od političnega življenja ne more nič sloriti za uresničenje hrvatskih zahtev, katere bi se sicer dale uresničiti celo v današnjih razmerah. Če objektivno pogledamo hrvatsko vprašanje, res ne uvidimo, čemu dr. Maček tako odporno odklanja, da bi v okviru sedanje ustave dosegel uresničenje svojih najvažnejših zahtev. Kajti v nobenem primeru bi ne bilo mogoče, da ne bi kasneje, ko bodo razmere ugodnejše, bile urrsničene tudi druge zahteve njegovega programa, kajpada le tistega, ki ni v opreki z enotno državo Slovencev, Hrvatov in Srbov. Nočemo prejudicirati dogodke. Le zapisujmo jih. Zato tudi zadnje resolucije bivše IISS ne maramo niti komentirati niti je analizirati. Le toliko dodajemo, da je prišla kot neizogibna posledica psihoze, ki danes vlada v vrslah hrvatskega gibanja. Velik greh nad Hrvati delajo tisti, ki tako politiko in-spirirajo, vendar bo končno resnica morala priti do najširših ljudskih slojev na Hrvatskem, kateri bodo nazadnje odločno zahtevali, naj preneha že enkrat jalova politika, kar bo največ koristilo Hrvatom samim. Že večkrat smo ludi mi naglasili. da lil se celo v okviru te ustave dalo doseči marsikaj tega, kar ne zahtevajo le Hrvati, temveč tudi Slovenci. Naglašali pa smo tudi, da za sedaj ni mogoče več sloriti, Ja pa ob dobri volji pride skoraj čas, ko se bo dalo doseči tudi izven sedanje ustave še marsikaj, kadar pride čas za to. Dotlej naj bi se pa pridno in stvarno pripravljali. Opozicija bo imela svobodo »Samouprava« piše o vlogi srbijanske opozicije, ki je prišla v skupščino, ter naglaša: »Uživajoč vso svobodo, ki jo daje poslovnik, bo opozicija mogla izdatno izvrševati svojo funkcijo in bo v trezni debati o vsakem velikem vprašanju v vidu kritike lahko povedala svoje stališče. Niti od strani predsednišlva niti od strani vladne večine ne bo deležna nikakih ovir. Vendar pa je vse to zopet odvisno v prvi vrsti od opozicije in njenega takta, kako bo pač razumela svojo vlogo. Med člani ojx>-zicijc je dosti starejših parlamentarcev, ki bodo brez dvoma vplivali tudi na svoje mlajše tovariše, iskreno bomo veseli, če v tem svojem mišljenju in svoji želji ne bomo razočarani.« Kako pa piše »Balkan« Relgrajski list »Balkan« prinaša uvodnik, ki v njem med drugim takole piše: »Posebno naš parlament, jugoslovanski parlament, ima svoj posebni značaj kot predstavnik jugoslovenskega narodnega edinstva. Ko dr. Maček noče sodelovati v skupščini, ima za to svoj vzrok, ker je dr. Maček separatist. Toda politiki, ki trde, da so patrioti, jugoslovanski patrioti, se ne smejo solidalizirati s kakim separatizmom U — Navedli smo te stavke zato, da jiokažomo, kako v teh resnih časih o teh kočljivih stvareh ne hi smel pisati nihče, ki si lasti naslov pravega »jugoslovanskega patriota«! Balkan« in drugi taki patrioti s tako pisavo delajo slabe usluge državi in njeni konsolidaciji. Zahteve sarajevskih katoličanov Hrvatski listi poročajo iz Sarajeva: »Predstavnika sarajevskih Hrvatov — katoličanov dr. Kru-noslav Draganovič in dr. Zdravko šutej sta mestnemu županstvu izročila predstavko sarajevskega šolskega odbora Katoliške akcije, kjer zahtevajo, naj se v novem mestnem proračunu določi in najdeni za siromašne otroke katoliških ljudskih šol razmema vsota za uakup obleke, mleka in šol-akib knjig.« Iz seje verifikacijskega odbora: Slovenski mandati potrjeni! Belgrad, 18. jan. m. Na včerajšnji skupščinski seji izvoljeni verifikacijski odbor je imel danes v skupJčtii prvo sejo.. Vodil jo je predsednik tega odbora Stevan Črič. Kot zastopnik vlade je reji prisostvoval notranji minister Acimovič. Na seji je bilo prebrano poročilo glavnega volivnega odbora o proglasitvi poslancev. Za tem je bil prebran seznam poslancev, ki so sedaj skupščini predložili svoja polno-močja zaradi verificiranja mandatov. Verifikacijski odbor ie za tem prešel na delo ter je verificiral vse poslanske mandate poslancev, ki nimajo nobene pritožbe ter izvolitev teh poslaancev ni nihče osporaval. Najprej je odbor verificiral poslanske mandate Za Belgrad-Zemun in Pančcvo, nato pa za dravsko, drinsko in primorsko banovino. Po verificiranju man- datov v omenjenih volivnih okrožjih je verifikacijski odbor pričel pregledovati raazne pritožbe, i katerim: se osporavajajo mandati v 67 okrajih. Za tem ja bila seia zaključena. Zaradi jutrišnjega pravoslavnega praznika Bogojavljenja in praznika sv. Jovana verilika-cijski odbor prihodnje dni ne bo delal in bo imel prihodnjo sejo šele v ponedeljek, 23. t. m. V narodni skupščini je poleg verifikacijskega odbora imel sejo tudi stari administrativni odbor, katerega funkcije po razpustu stare skupščine in razpisu novih državnozborskih volitev niso prenehale ter bodo trajale do izvolitve novega administrativnega odbora, kar se bo pa zgodilo šele po končani verifikacijski debati in po izvolitvi stalnega skupščinskega predsedništva. Pred padcem Ingualade Franco prodira naprej proti Barceloni Uradno poročilo glavnega gener, štaba pravi: Narodna armada v Kataloniji nadaljuje svoj zmagoviti pohod v smeri na vzhod. Zasedla je Sierro, ki obvladuje kraj Monmaču v dolini reke Noya. Prodrla je na vsej črti v globino 10 km in je na več krajih vdrla v provinco Barcelono. V njenih rokah so Agu-la, Pavia, Pallerol, Guardiola, Vallfogona de Reucort, Llorach, Sant Antonio, Oriola, Segura, Bebmont, Mon-tello, Villanuova in Vilsglazeta. Na morski obali pa je zavzela Vallespinoza in Santa Creus s samostanom. Na severnem odseku je narodna armada zasedla gore severno in južno Ponsa, ki ga sedaj popolnoma obvladuje. V Estretnaduri je narodna armada na odseku Monterubio napredovala kljub slabemu vremenu. Na drugih odsekih so rdeči poskušali obupne napade, ki pa so bili vsi krvavo odbiti, zlasti na obronku gore Morizo, ki so jo rdeči trikrat ljuto naskočili ter bili dobesedno uničeni. Letala so bombardirala vojaške zgradbe v barcelonskem pristanišču. Rdeča vlada razširja nere.«nična poročila o položaju na jugu, da bi potolažila svoje pristaše in preprečila vstajo ljudstva, ki sili na takojšnji mir, V resnici je vojaški položaj tudi na jugu izvrsten in nepo-rušljiv. Rdeče poveljstvo žrtvuje na tisoče življenj na tem odseku, da bi prisililo narodno armado, da bi ustavila svoj pohod na Barcelono. Ta poskus pa nima nobenega uspeha Poročilo iz drugega vira pravi, da je na severnem odseku nastopilo lepo vreme, tako da je mogel armadni zbor, čigar štab ima svoj sedež v Tremon, napraviti nov vdor v sovražne vrste ter nekoliko napredovati na odseku Sierra del Pupillo. Največji uspeh pa zaznamuje armadni zbor del Maestrarzago, ki zavzema osrednji sektor armade na severu. Kolona, ki se je dvignila iz Cervere, se je zvezala z oddelki, ki so se po zasedbi kraja Santa Coloma di Guerall zvrstili vzdolž črte Raurien-Pirera-Pavia. Tako je bilo izvršeno obkrožno gibanje, zaradi katerega so se moraali rdeči v naglic: umakniti, da ne bi bil obkoljeni Dosedaj so se rdeči umikali na naačin, ki je jasno kazal, da je njihova obramba zelo oslabela, vendar se zdi. da sc bodo z vsemi še ostalimi silami skušali narodni armadi upirati do kraja v odseku Guadalupa, ki še brani zadriji dostop do Barcelone. Tukaj se je namreč zbrala najboljša rdeča armada, tako imenovana d:vizija Lister, ki ima na svojem desnem krilu tako imenovane »carabneros*. Narodna vojska pa je trdno odločena, da premaga tudi to oviro, od katere bo do Barcelone samo še 40 km. V južnem sektorju tega operaci'«kega polja narodna armada tudi nadaljuje svoj pohod skozi kraje, ki iz Taragone in Reusa vodijo da'je ob morju do katalonske prestolnice. Druga odločilna bitka za Barcelono je že pričeia Perpienan, 13. jan. b. Druga in odločilna bitka za Barcelono je že pred durmi. Vojaško in tehnično močnejše nacionalistične čete prodirajo dalje na vseh črtah katalonske fronte in niti trenutka no pustijo republikancem, da bi se oddahnili. Nacionalistične kolone napredujejo po cesti Cervera—Igualada in po cesti proti Urgeli. Francove čete so od Barcelone oddaljene samo še 05 km. Republikanska fronta se razteza sedaj severno od Trempa v jugovzhodni smeri Cervera — Igualada—Tamarit do izliva reke Gaja v širini 170 km. Nacionalistična letala nepreslano bombardirajo republikanske čele, ki se v redu umikajo. Republikanske čele trpijo zaradi neprestanega obstreljevanja ogromne izgube. Nacionalisti pa se niso omejili samo na to. Pod močnim topniškim ognjem držijo tudi vsa večja letališča republikanske Španije, zlasti ono v Barceloni, da preprečijo vsako letalsko delavnost republikancem. Nacionalisti so v svojeir. prodiranju na cesti Cervera in Igualada zavzeli vas Marconei. V severnem sektorju so zavzeli vas Cuater, severozahodno od Ponsa Tukaj prodirajo nacionalisti proti mestu Seo de Urgel. Nacionalistične čete so že prodrle v bližino Ponsa. Na južni fronti v Kataloniji se republikanske čete prav tako umikajo, vendar pa tukaj v večjem neredu kakor na severu. V severnem sektorju dajejo republikanci še dokaj močan odpor na fronti med Pon«om in Igualado. Tu se nacionalisti že tri dni trudijo, da prebijejo republikanske položaje, kar pa se jim doslej še ni posrečilo. Na e s t r e m a d u r s k i fronti v pokrajini Raiados (raja že polnih 16 ur ogorčena bitka v bližini prevoja Sastuera, 30 km južno od isto- imenskega mesta. Francove čete eo sedemkrat naskočile republikanske postojanke, vendar pa so se morale vedno umakniti s precejšnjimi izgubami. Na sektorju Grauia de Torre Hermosa, 16 km od £uente Oveuna pa so republikanske čete napredovale proti vasi Azumo. Preteklo noč so republikanske čete zasedle vrb Malesso. V Parizu ne vedo, če naj gredo rdečim na pomoč ali ne V Franciji še vedno vodijo hudo borbo za in proti pomoči republikanski Španiji. Položaj rdečih postaja vedno bolj težaven in je zadnja ura, da se nudi pomoč. Pri tem večina Francozov misli na pomoč španskemu ljudstvu, ki strašno trpi zaradi rdečih čet in prodiranja Francdve armade. Flandin je poslance resno opozoril na nevarnost francoskega vmešavanja, kjer bi lahko povzročilo mednarodni spor z daljnosežnimi posledicami za Francijo, ker še vedno ni jasno, če bi Francija lahko računala na pomoč Velike Britanije. Izvršilni odbor splošne zveze delavcev je sporočil svojim organizacijam. naj sodelujejo z vsemi onimi organizacijami, ki hočejo jxmiagati republikanski Španiji, bodisi i denarjem, z živili ali zdravili. Salamanca. 18. januarja. AA. (DNB.) Uradno poročilo nacionalističnega poveljstva potrjuje v vseh podrobnostih poročila o uspehih nacionalistov na kalalonski fronti. V poročilu se bere o fiomembneni prodiranju nacionalistov v južnem odseku. Tam so oddelki generala Jague prekoračili reko Gayo in trčili na drugem bregu ob republikance. Ko so jih premagali, so nacionalisti osvobodili še«t vasi, med njimi Altallullo na glavni cesti iz Tarragone v Barcelono, 13 km vzhodno od Taragone, in Vespello. 6 km severno od Arta-flulle. Med mnogoštevilnimi ujetniki je neki bri-gadni šef, štirje majorji in neki jx>litični komisar. v cerverskem odseku so nacionalisti osvobodili v torek vsega skupaj 19 krajev. Nacionalistično letalstvo je bombardiralo vojaške cilje v barcelonski luki, mnoga letala so pa razen tega podpirala vojaške akcije v Kataloniji. Uničeni so trije sovražni tanki, razen tega so pa nacionalisti zaplenili tudi mnogo avtomobilov. V letalskih bojih so nacionalisti zbili 4 republikanska letala. Nove metode ljubljanske univerze Kakor smo že poročali, 60 pri volitvah v Društvu slušateljev juridične fakultete prepričevalno zmagali katoliški akademiki. Dobili so 142 glasov, dočim so Združeni liberalni akademiki podlegli 6 132 glasovi, levičarji pa so dobili le 49 glasov. »Nacionalni« akademiki tega poraza niso mogli preboleti. Na skrivnosten način so čez dva dni »ugotovili« na podlagi »uradnega« zapisnika, ki so ga oni vodili, da je bilo oddanih 27 glasov več kot je bilo glasovalcev. Napravili so vlogo na univerzitetni senat in po dolgotrajnemu štetju se je ugotovila razlika 7 glasov (ne 271). Ni pa bilo mogoče dognati ali izvira ta razlika zaradi nepopolnosti zapisnika ali pa zaradi volivne goljufije. Ta razlika pa v nobenem primeru ne bi vplivala na izid volitev. Univerzitetni senat je na podlagi ovadbe »nacionalnih« akademikov d o 1 o,č i 1 prodekana juridične fakultete g. profesorja dr. Sajevica. da stvar preišče. " «*<* Pred kratkim so katoliški akademiki zvedeli iz vrst »nacionalnih« akademikov, da je univerzi-, tetni senat razveljavil volitve in razpisal nove za današnji dan. O tem so bili katoliški akademiki uradno obveščeni šele prejšnji petek, Ta univerzitetna odločba ni vsebovala nikake utemeljitve. Za ponovne volitve so se nacistične in fašistične skupine lahko temeljito pripravile, ker so bile v senatovih sklepih predčasno obveščene. Sicer so pa že prej v »Naši misli« in drugod pripovedovali, v kakšnem smislu bo padla odločitev senata. Rezultat ponovnih volitev je sledeč: Slovenska lista 167 (142). Združene nacistične in fašistične sku;line 184 (132). Levičarji 45 (49). Porast nacionalnih glasov je pripisati trem hitrim avtomobilom, ki jih ie ta skupina imela na razpolago. Gospodarske novice iz Belgrada Belgrad, 18. jan. m. V palači Postne hranilnice je bila snoči seja nadzornega odbora, na kateri je bilo prečitano lelno poročilo o poslovanju Poštne hranilnice in njenih podružnic v preteklem poslovnem letu. Letno poročilo Poštne hranilnice u gola vi ia težke, zunanje politične razmere v preteklem letu, ki so imele seveda svoje posledice tudi na stanje nagega gospodarsikoga življenja. Medtem ko so Hrvati ostali doma Hrvatski poslanci, izvoljeni na Mačkovi listi, so torej ostali doma in niso šli v skupščino. Kako naj to vprašanje presojamo? Dandanes, ko je prav v tem pogledu vsaka beseda važna in jo je treba dvakrat pretehtati, preden je izrečena, bi bila odveč in škodljivo, ko bi se spuščali v časnikarska razglabljanja. Vendar se nam zdi potrebno navesti, kaj piše zadnja številka belgrajskega »Politično-eko-nomskega Vcsnika«. V članku »Pred sestankom skupščine«, v katerem že računa z dejstvom, da Hrvati ne pridejo v Belgrad, piše med drugim tudi tole: »Abstinenca hrvatskih predstavnikov o,d skupščinskega dela nikakor ni posledica decembrskih volitev, niti delo sedanje vlade. To jc pač dediščina, ki jo je vlada dobila od prejšnjih vlad in ki se je ponavljala že od zedinjenja. V 20 letih, odkar je ta država, eo Hrvati vsega skupaj v skupščini sodelovali le 5 let. Večina hrvatskega naro,da je dajala zaupanje pri volitvah tistim, ki so ostajali v Zagrebu. To je torej odprto vprašanje, ki se na našem političnem telesu kaže kakor živa rana. Ta rana pa ni take narave, da bi bil zaradi nje v nevarnosti obstanek vsega organizma,.. Vendar je nevarnost te rane v okolnostih, v katere bi naša država mogla zaiti v prihodnje. Teh okolnosti pa nihče z gotovostjo ne more naprej videti. Zato je potrebno, da se ta rana o pravem času ozdravi ter se omogoči normalno delovanje političnega krvo-toka. Vlada jc pri volitvah dobila ogromna večino in bi mogla brez ovir vladati brez ozira na ravnanje opozicije. Vlada bi mogla iti tudi mimo hrvatskega vprašanja na dnevni red, kakor so delale druge vlade. Vendar to ni stališče te vlade. Ta vlada je že večkrat izrazila željo za sporazum s Hrvati. To je r£kel g. dr. Stojadinovič večkrat, isto je ponovil tudi g. dr. Korošec. Ta dva voditelja JRZ torej ne menita, da bi bila odsotnost Hrvatov iz državne uprave zdrav pojav našega političnega življenja. .Ta dva uvidevata, da je to vprašanje treba rešiti ter sta pripravljena ponuditi roko. Ali je ista pripravljenost tudi na drugi strani? Najsi bo to vprašanje še tako težko, vest zgodovinske odgovornosti bo pokazala pot k sporazumu. Žrtve pa, ki jih bo treba prenesti za dosego takega sporazuma, ne bodo nikdar dovolj dragocene.« V drugem članku, v katerem pravi, kako dr. Maček molči v tej politični situaciji, pravi med drugim takole: »Politični ljudje so pričakovali, da bo dr. Maček po volitvah dal jasne in izrazite izjave, ki bi olajšale sporazum... Dosedanje stališče dr. Mačka je znano. Toda volitve so položaj nekoliko spremenile, ker so dale legitimacijo za sporazumevanje drugi strani, katere doslej ni bilo. Dr. Maček še vedno molči in čaka. Kakor smo iz merodajnih krogov neposredno po,učeni, ima dr. Maček resnega vzroka za svoje zadržanje. Naprej je samo vprašanje tako značilno, da naglica nikakor ne bi bila priporočljiva Nagle rešitve ni treba pričakovati. Sicer pa naglica niti potrebna ni. Dr. Maček pa tudi noče dajati nikakih izjav in nič ukrepati, dokler se ne posvetuje z merodajnimi svojimi krogi. Te dni se shaja v Zagrebu konferenca njegovih poslancev Od tega sestanka ni treba pričakovati nič posebnega. Govorili bodo pač o političnem položaju, vendar sprejeti sklepi ne bodo usodni za reševanje glavnega notranjega vprašanja. Vsaj tako trdijo na merodajnih mestih... Dr. Maček še ni spregovoril o tem, kaj bo sedaj, pač pa je že mnogokrat naglasil, da je cilj njegove politike rešitev hrvatskega vprašanja. On bo svoje rekel šele takrat, ko bodo dokončana vsa pripravljalna dela, ki so potrebna pri reševanju tako važnih vprašanj. Za, to pa ie treba Sedaj ko sc stavlja to vprašanja na dn>vni red samo po sebi in ko noben politik ne bo imel muči, da bi to vprašanje zamotal ter njegovo rešitev onemogočil. sedai nihče ne sme biti nestrpen iti ner-vozen, čakali 6mo že toliko let, počakajmo Se malo!« —-...... Kljub temu pa Tošlna hranilnica pokazuje zopet nov napredek ter znaša njen či6ti dobiček 6 milijonov več kakor lansko leto. Belgrad, 18. jan. m. Predstavniki glavne Zadružne zveze so izročili pomočniku kmetijskega ministra Novakoviču pravilnik o razdelitvi fonda za podpiranje zadružništva v smislu določil zakona o gospodarskih zadrugah. Glavna zadružna zveza je kmetijskemu ministru izročila tudi načrt pravilnika za železniške karte zadružnih revizorjev. Belgrad, 18. jan. m. Po zaslugah poslanca in ravnatelja Zadružne zveze v Ljubljani g. G a -brovška so prišle v seznani preniiranih predmetov zs izvoz tudi deščice za naboje, ki 6e v večjih količinah izvažajo v Palestino. Belgrad, 18. jan. m. Gradbeni urad belgraj-ske občine objavlja poročilo o gradbeni delavnosti v lanskem letu. Iz poročila je razvidno, da je bilo v lanskem lelu na novo sezidanih poslopij v Belgradu 502 v skupni vrednosti 189,866.760 din. s čemer je Belgrad dobil 1947 novih stanovanjskih it prostorov. v Belgrad. i8. jan. m. Guvernerji narodnih bank ^ držav .balkanskega sporazuma so imeli danes dva ' seslanka ter so nadaljevali razpravo o raznih tehničnih vprašanjih plačilnega prometa med državami balkanskega sporazuma. Po včerajšnjem obisku predsednika vlade dr. Stojadinoviča so bilf guvernerji sprejeti pri finančnem ministru Letici ter trgovinskem ministru inž. Kabalinu. Osebne novice Belgrad. 18. jan. m. Za finančnega svetnika iz dravskega finančnega ravnateljstva v Ljubljani je postavljen za svetnika na glavni carinarnici na Suišaku Dragoijuh Ljuzič. Na finančno ravnateljstvo v Ljubljani je postavljen Živko MihajloviC, višji svetnik v finanč. ministrstvu v Belgradu. Belgrajske novice Belgrad, 18. januarja. AA. Danes dopoldne med 11 in 12 so guvernerji Narodnih bank Balkanske zveze v družbi guvernerja naše Narodne banke Milana Radosavljeviča obiskali fiančnega ministra Letico in se dalj časa pomudili pri njem v prisrčnem razgovoru. Belgrad, 18. januarja. AA. Trgovinski minister Kabalin je danes dopoldne sprejel guvernerje Narodnih bank Balkanske zveze, ki se te dni mude v Belgradu. Namesto bencina — metan Benetke, 18. januarja. AA. Štefani: Po trimesečnih poskusih se je naposled posrečilo najti način, kako bi se bencin za pogon motornih čcdnov nadomestil z metanom. Pri poskusnji vožnji po beneških lagunah je neki motorni čoln za eno uro vožnje namesto 11 litrov bencina porabil samo toliko metana, da je enourna vožja stala 20 lir, namesto 36 lir, kolikor bi stala z bencinom, Ivan Možuhin umrl Pariz, 18. januarja. AA. (Havas.) V svojem stanovanju v Courboisu je umrl filmski igralec Ivan Možuhin. Pokojnik je bil v Rusiji odvetnik. Po revoluciji je prišel v Pariz. Bil je eden izmed največjih igralcev nemega filma. Tudi švedska proti tujcem Stockholm, 18. januarja. AA. (Štefani.) Listi pišejo, da je švedska vlada izdala ukrepe za izvedbo novega izrednega predpisa glede tujih državljanov, živečih na švedskem. Tuji državljani bodo morali med drugim odgovoriti, kje stalno žive, ali so odvisni od 6lužbe na Švedskem ali pa od delodajalca, ki je tuji državljan. Izjaviti bodo morali tudi to, ali so prišli na Švedsko kot politični begunci in zakaj in ali so njihovi starši židje. Praga, 18. januarja. AA. DNB: Listi poročajo, da se bo zunanji minister Chvatkovski v soboto dne J?1/ ianuaria odpeljal za nekaj dni v Berlin. Trtpobs, 18. januarja, AA. Štefani: Razen mnogoštevilnih drugih javnih del za kolonizacijo Tripolitanije mislijo zgraditi tudi velik vodovod, dolg 20 km. Akvedukt bo stal okoli 60 milijonov lir. London, 18. januarja. AA. Havas: Vicemar-šal angleškega letalstva Brovvn, ki se je včeraj ponesrečil pri Batleu je bil ponoči v bolnišnici operiran. Njegovo stanje je še vedno težko. Por! Darvin, ia. januarja. AA Med Adelaido in Catarino se je ponesrečilo potniško letalo. PH tem našli 6mrt cn potnik in trije člani posadk* Šah ki je prelomil s Francijo Ker so pariški lisii objavili sliko s podpisom: »Nj. Vel. šah na razstavi mačk« Perzijski poslanik t Parizu se je slednjič odločil, da spravi svojo kovčege. Kakor je znano, je njegov vladar prekinil zveze s Francijo, ker je nekaj pariških listov priobčilo sliko i neke razstave mačk s podpisom »N j. Vol. šah na razstavi mačk« (»S. M. lo Chat a I Esposition Fo-line«). (Francoz izgovarja »citat« (mačka) in »chat« (šah) enako. Besedna igra in prikrita žalitev pa se v slovenščino ne da prevesti. Stavek se lahko razume: Nj. Vel. mačka na razstavi mačk, ali Nj. Vel. šah na razstavi mačk. Op. ured.) Te skromno prispodobo pa ni moglo prenesti tako veličanstvo kot jo vladar Reza Khan, ki ga njegovi pod-ložniki častijo kakor malika. Ali se mu ni zadnjič na neki konjski dirki v Teheranu celo pripetilo, da njegov najljubši jahač celo preizkušnje ni opravil, ker je bil prepričan, da se mora sredi najlepšega teka ustaviti pred kraljevo tribuno, da se vladarju prikloni? Koder potuje šah, se za 24 ur ustavi promet Zdaj pa zdaj se vladar odpravi s starim avtomobilom, ki nui sledi. 1$ voz, na inšpekcijsko potovanje skozi svoje.okraje. Tedaj 6e za 24 ur ustavi vsak promet na njegovi .poti, in v vaseh, kjer prenočuje, pobijajo, na stotine psov, da ne bi z laježem motili, njegovega vzvišenega spanja. Saj, ali ni on kralj kraljev, senca Vsemogočnega, podkralj božji, središče vsega sveta? Pa je bil ta vladar vendarle pred 40 leti še prav navaden in nepoznan smrtnik. Zgodba njegove poti do viška je nemara najneverjetnejša od vseh številnih poti vladarjev te naše dobe. Reza Khan je bil rojen leta 1873 v pokrajini Mazanderan, nedaleč od Kaspijskega jezera. Nje- Bodimo trdni Cremontki škof, čigar znamenite besede o stališču Cerkve do judovskega vpraianja smo prinesli včeraj, je v tvoji pridigi jasno začrtal tudi odnošaj med Cerkvijo in državo v sodobnih razmerah. Z ozirom na to — je dejal — da dandanašnji absolutno katoliški režim praktično nI mogoč, Cerkvi nI mar konkretnih oblik državne vladavine in političnih sistemov. Cerkev tkuša živeti v miru z vsakim režimom, da je le zajamčena svoboda njenega božjega poslanstva izveličanja dui. Zate more živeti v soglasju bodisi x avtoritarnimi, bodisi z demokratičnimi vladavinami. Toda ne veže se z nobenim kot edine pravim in absolutno vrednim, kaj ie, da bi te postavila v njegove tlužbe ali ittovetila z njim: naj bo avtoritarizem ali demokratizem — oboje Je le odnosne vrednotil. Cerkvi Je mar le večnega blagra posameznikov In pota-meznih narodov v Kristusovi veri, ki Je najvišja vrednota človeškega življenja. Zato te Cerkev tudi ne peča t politiko niti te ne vrne-iava v političen red, če te ji ne poitavijo na pot nauki, ki to v nasprotju z božjim razodetjem, t krščanskim moralnim redom in z obstojem krščanske družbe In kulture. Kakor hitro te Cerkvi krati tvoboda učiti in ohranjevati večni religiozni in moralni red zaradi človekovega izveličanja, Je nujno, da te pottavl v bran. Kakor je zato tveti oče tlovetno obtodil komunizem boditi v Rusiji bodisi v Mehiki ali v Španiji ter Je prepovedal, da b| te katoličani v taktične namene zvezali z njim, tako mora Cerkev odklanjati tudi druge nauke, ki nasprotujejo otnovnim retnicam krščanstva, Cerkev te ne protivi opravičeni politični in kulturni obrambi naroda pred škodljivimi vplivi drugega naroda, obsoja pa krivično narodno tovraštvo, ker uči, da Je človeški rod prvobitno eden in enoten, ker duha stavlja nad kri In nagone, ker kliče narode k eni tami veri in kulturi v medsebojnem bratstvu ter vtak narod tmalra za vreden in dolžan, da doprinaša tvoj del k obči človečantki omiki. Če Cerkev ttoji na tem tla-llšču, brani narod in državo tamo, zakaj, kam bi prišla država, kam bi prišel narod, če bi obveljala brezobzirna borba vtakega proti vta-kemu, če ne bi bilo več nobenih tkupnih vezi, če bi nametto krščantkega univerzalizma tto-pil živaltko-plemenski separatizem? Nauk Cerkve Je torej Jaten ln nihče Je ne bo uklonil, da bi potodila tvojo obleko komurkoli, da bi mogel izkoriščati njeno religiozno avtoriteto v pomoč tvojim krivim nazorom ali zgolj relativnim vrednotenjem boditi detne, boditi leve politične ali tocialne tmeri. Zato Čerkev tudi ni začudena, če Jo danet napadajo enkrat, da »podpira fašizem«, drugič in itto-časno pa, da »daje potuho levičarttvu«. Saj to tudi Kristuta eni in isti ljudje obtožili, ko to stopili pred judovtko množico, da je zatajil in izdal Mozesovo postavo pa da Je naklonjen rimtki oblasti, ko to ga pa gnali pred Pilata, to kričali, da Je tovražnik cesarju In da te hoče proglatiti za kralja, da bi uničil rimtki imperij. Cerkve pa to ne moti in ne bo nikoli zmotilo. Ne smemo postati malodušni, če vidimo, da te vtak vek ponavljajo proti njej isti očitki, ki drug drugemu natprotujejo. — Retnično veren človek vidi v tem le potrditev tvoje vere, ki kljubuje vtem viharjem, zato jo pa bodo viharji tudi vedno obdajali In natkakovali. »Bodimo trdni v tvoji veri« — končuje kre-montki nadpattlr — »in kakor te ne tme katoličan omajati v tvoji zvettobi do večne krščan-tke retnice, tako te ne tme ohladiti njegova ljubezen do naroda In države, če izvettni režimi naperjajo v Cerkev tvoje puščice. Zakaj režimi pridejo in gredo —- krščantka retnica in Cerkev pa ottane.« govi starši so bili preprosti poljedelci, ki niso bili vešči ne čilanja in pisanja in niso imeli sredstev, da bi svojemu sinu nudili kako izobrazbo. Ko mu je bilo 18 let, je vstopil kot novinec v divizijo kozakov perzijske armade, ki so ji poveljevali ruski častniki. V tistih časih so vladali Ruši severni Perziji, Angleži pa južni, medtem ko so švedski orožniki pazili na red v Teheranu. Naš mladi kozak je pridno in zvesto služil 20 let, ne da bi bil izstopil, in je bil slednjič povišan v Častnika. A ko je v Rusiji izbruhnila revolucija, so njegovi caristični tovariši pobegnili, in sir Bd-mond Ironsido in polkovnik Sinythe od južnoper-zijskih čet sta zasedla severno Perzijo. Vprav ta dva sta odkrila resnične zmožnosti iteza Khana. Leta 1920 sla ga imenovala za poveljnika kozaške divizije v Ka\vzinu in sta svoje čete odpoklicala. V Perziji, ki je bila prvikrat prepuščena sama sebi, je nastala ena sama zmeda. Zaman se je borila slabotna vlada proti roparskim tolpam in podkupovalcem. Čudni šahi... Sultan Ahmed šah, poslednji iz rodu Kajarov, se je v francoskih zabaviščih ha vil s tem, da je dragocene dragulje delil pocestnim lepoticam. Dejali so mu »žitni šah«, ker je v dobi lakote v deželi, pokupil vse žito, da ga je 6vojim lačnim državljanom prodajal po visokih, oderuških cenah. Sovjetski poslanik v Teheranu je tedaj dejal: »Perzija je prav zdrava dežela. Res je, da se dajo vsi uradniki podkupiti, res je pa tudi, da ničesar ne naredijo za denar, ki jim ga človek izroči. Riza Khan udari po gnilobi Tedaj je bila ura za Rezo Khana. V Kavvzinu je skupno s časnikarjem Seyidom Zia Eddinom pripravil vojaški udar, in v noči 20. februarja 1921 je 2500 mož njegove garnizi.je zasedlo vladno palačo v Teheranu. Ne kapljice krvi ni bilo prelite. Drugo jutro je sestavil Zia Eddin novo ministrstvo, in Reza Khan je poslal poveljnik armade. L. 1923 je poslal Eddina v pregnanstvo in se je sam postavil za ministrskega predsednika. Nato je podjarmil šejka iz Mohameraha, poslednjega domačinskega kneza na jugu, in je pozval ameriško finančno komisijo, da jc spet napravila red v državni blagajni. Kmalu nalo je prišel Ahmed šah iz Biarritza, soglašal je z vsemi spremembami, in se spet nazaj odpeljal. Vstopil je v ameriško bolnišnico v Neuillyju, kjer je umrl. potem ko je več milijonov potrošil za svojo grdo bolezen. A še pred njegovo smrtjo ga je Reza Khan odstavil, da je dne 25. aprila 1926 zasedel prestol Darijev. Svoji novi dinastiji je dal ime Pahlevi, kar se pravi »Perzijski jezik« in kar je bilo dotlej brzojavni naslov cesarske banke v Teheranu. Šah je strog in sodoben. Kako je gradil prvo železnico Novi vladar se je najprej obrnil proti »mu-lahoni*, sovražnim svečenikom. Nekoč se je bila kraljeva soproga odpeljal v Kum, da bi ondi molila na grobu Fatme, hčere prerokove. Med ceremonijo pa se je zgodilo, da se je njen pajčolan odgrnil in je bil viden del njenega obraza. Svečeniki so jo spodili s posvečenega kraja in so jo razglasili. A kaj je šah storil? S tanki in oklop-niki je prihruinel nad Kum, vstopil v liiošejo, ne da bi si sezul čevlje in je svečenika oklofutal. Kasneje je dal celo obesiti Sayida, to je, pravega potomca prerokovega, ker je umoril ameriškega poslaniškega uradnika Roberta Imbrieja. Kakor njegov vzor Atatiirk, se je tudi on silno trudil, da bi svojo državo, ki je tolikšna ko 3 Francije, povsem moderno preuredil. Večina njegovih 15 milijonov podložnikov je živelo v vaseh še prav tako kakor v dobi Kserksovi. Dal jim je šole, policijske stražnike, kinematografe in bencinska napajališča. V Teheranu, kjer ni smelo biti nič več kamele, je dal zgraditi veličastno opero in najmodernejši kolodvor. Le še godbenikov ni in vlakov! A ti bodo že še prišli. Zares je nova železniška proga, največja ša-hova tvorba, skoraj izgotovljena. Spajala bo Teheran s Kaspijskim jezerom in Perzijskim zalivom in bo v igri azijskih sil imela važno vlogo. Na končni postaji proge gradijo zdaj dve novi mesti Bandar Šah (Pristanišče kralja) na severu, in Bandar Sahpur (Pristanišče kraljevega sina) na jugu. Proga so ne dotika ruske meje in tudi ne pospešuje angleških načrlov kake zveze mod Bagdadom in Indijo. Je le nacionalna tvorba iu oiiili 5 milijard, kolikor je stala, je izšlo samo iz Iraka. Resnično, ta država je nemara edina na svetu, ki si ni še nikjer izposodila denarja. Vse, kar je tujega, v tej državi ni dovoljeno. Prepovedane so evropske črke, celo kilometrski kamni na cestah imajo arabske številke, ki so od naših »arabskih« številk. Vladarja zdravijo le perzijski zdravniki. Najbogatejši vladar Rezali Šah Pahlevi je najbogatejši posestnik Azije. A njegovi milijoni služijo tudi skupnosti. Ves' svoj zlati zaklad in vse kronske bisere je podaril državi. Ostal je preprost in nesebičen vladar. Vstaja ob petih zjutraj in spričo ministrov nastopa kot navaden vojak. Vsa njegova pojava pa je navzlic temu zares kraljevska. Njegovo največje veselje je njegov sin in dedič Mohamed Reza, ki se je šolal v Švici. Dve njegovi hčeri sta se poročili. V dobi svojega slavnega vladanja je imel Reza Khan skoraj z vsemi evropskimi državami spore, a na koncu se je zmeraj vse dobro izteklo. Zdaj je na vrsti Francija, a hvala Bogu, je šali velik prijatelj francoskega vina in mogoče ga bo kak kozarec burgundca še potolažil. Tako bodo Perzijski šah Pehlevi nemara pariški lisli objavili kmalu novo fotografijo s podpisom: »Nj. Vel. šah pije na naše zdravje!« Peklenski stroji še pokajo v Angliji Policija je odkrila zločince. — Gre za teroriste iz Irske London, 18. januarja, b. Danes sc je znatno poleglo vznemirjenje angleškega prebivalstva, ko je bilo izdano uradno poročilo, da gre za atentate »irske republikanske armade«, znane irske teroristične organizacije, ki je že desetletja zelo aktivna na Irskem. Preteklo noč jc spet prišlo do eksplozij manjših peklenskih strojev, ki pa niso napravili posebne škode. Očividno nameravajo teroristi s temi eksplozijami vzdržati paniko med ljudstvom in se pripravljajo za val hujšega terorizma. Vse policijske sile na Angleškem in Škotskem so strogo pripravljene in izvajajo najstrožjo kontrolno službo. Neprestano se vodijo posvetovanja šefov policije v Scotland Yardu ter proučujejo izide dosedanje preiskave. Doslej policija ni aretirala nikogar, ki bi ga mogla na podlagi obremenilnih dokazov obdržati v zaporu, pač pa jc prišla v posest foto.grafskih posnetkov sumljivih Ircev, za katere je ugotovljeno, da 6e nahajajo na angleškem področju. Pričel se je najhujši lov na te ljudi in nadzorna služba na ladjah je poostrena, ker je Scotland Yard prepričan, da bodo skušali ti Irci čimpreje odjadrati v do,movino, kjer se lahko pri svojih terorističnih sotrudnikih skrijejo. Vsa javna poslopja, zlasti pa ministrstva, so močno zastražena z vojaštvom. Izredne varnostne ukrepe je policija storila tudi na raznih železniških križišč.h in v podzemeljski železnici. Na posameznih važnih mestih je uvedena prisilna kontrola. Iz Liverpoola poročajo, da je tudi tam kontrola nad Irci zelo stre,ga in sc neprestano vodijo preiskave, kajti v Liverpoolu prebiva največ Ircev. Navzlic vestnim preiskavam in neprestanemu zasledovanju pa policija še ni našla toliko obremenilnega materiala pri osebah, ki jih jc prijela, da bi jih mogla zadržati v zaporu. Poljska očita Madžarom, da so preveč udinjani Nemčiji Varšava, 18. januarja. TO. Varšavski in krakovski tisk obilo piše o pristopu Madžarske k paktu proti Kominterni, o obisku madžarskega zunanjega ministra grofa Czakyja v Berlinu in o novi zunanjepolitični smeri Madžarske. Med vsemi najbolj zanimivo stališče pa je zavzel krakovski »111 u s t r o v a n v K u r j c r«, ki odkritosrčno piše, da je Madžarska s tem, da je pristopila k paktu proti Kominterni in sc s tem navezala na Nemčijo, Italijo in Japonsko, odkrito zavrgla zamisel, da hi Madžarska in Poljska mogli kedaj imeti skupne mejo. Na drugi strani pa je Madžarska za to svojo žrtev — ki jo na Poljskem iskreno obžalujejo — od Nemčije in Italije dobila ponovno jamstvo, da bodo meje, ki so bile potegnjene na razsoditveni konferenci na Dunaju dne 2. novembra 1938 med Madžarsko in novo Ceško-Slovaško, ostale nedotakljive, naj se zgodi kar hoče. Poljska sama pa stoji na stališču, da z ozirom na svoj posebni zemljepisni položaj med Nemčijo in sovjetsko Rusijo Pogled na vladne klopi v skupščini med govorom starostnega predsednika. V Mussolini o Španiji: Pogajanja s Francijo po Francovi zmagi Rim, 18. jan. TG. »Tnformazione d iplo matica« objavlja nekatero podrobnosti o razgovorih med Mussolinijcm in Chamberlainoin ter zatrjuje, da jo M u s s o I i n i glede Španijo odkritosrčno menil, da bodo italijanski prostovoljci zapustili Španijo takrat, kadar bo odšol zadnji rdeči logionar čez špansko mejo in kadar ho Francija priznala Francovo vlado, kar jo naravnost trapasto, da ne stori, ko vidi, kakšen jo dejanski položaj. Mussolini pa jo pristavil, da bo Italija izpraznila sleherni kotiček, ki ga ima sedaj zasedenega, v trenutku, ko ho Franco gospodar dežele, ker Italija v Španiji no išče nobenih zasebnih koristi. Mussolini jo dodal, da tvori Španija jedro franeosko-italijanskoga spor,-,. Italija svojih zahtev nasproti Franciji spinh no ho izrekla vso dotlej, dokler španska, državljanska vojna traja. Kakor hitro ho to vojno konec, ho Italija brez ovinkov povedala, kaj od Francijo hoče. Takrat bo Francija tudi imela več razumevanja za italijanske težnjo. madžarskemu zgledu ne bo sledila in se paktu proti Kominterni ne bo pridružila. Grabski: Karpatsko Ukrajino Poljski! Isti list objavlja tudi zelo ostro napisano polemično razpravo z ozirom na govor, ki ga je imel bivši prosvetni minister Grabski o ukrajinskem vprašanju. Grabski je dejal: »Nikdar nisem trdil, da bi skupna meja mod Poljsko in Madžarsko no bila ugodna za Poljsko, ampak som ugotovil samo to, da se Madžarska za to zahtevo uradno nikoli ni izjavila, da Madžarska nadalje ni nikoli ničesar ukrenila, da bi so upirala volji nemške zunanje politiko v vprašanju Karpatsko Ukrajine, da se je Madžarska od 1. lSfifi. dalje v političnem in gospodarskem pogledu stalno opirala na Nemčijo, da Madžarska tudi v bodoče ne bo ničesar ukrenila proti Nemčiji, nadalje, da bi Madžarska, čo hi se polastila Karpatsko Ukrajine, tamkaj uganjala politiko, ki hi bila v prid Nemčiji, no pa Poljski in končno, da moramo pregnati domišljijo, ki nas zapeljuje, da hi namreč s skupnimi mejami z Madžarsko mogli uspešno zaustaviti' razmah nemškega vpliva proti vzhodu.« Grabski je na koncu svojega predavanja dejal, da hi bilo za takšno veliko in ponosno državo, kot je Poljska edino vredno in dopustno, če bi si Karpatsko Ukrajino, kadar bi jo bilo treba zbrisati kot ognjišče stalnih neredov, priključila k svoji lastni državi, ne pa je izročala Madžarski in s tem nemškemu vplivu. Poljski listi o tem govoru mnogo pišejo. Nekateri se nad Grabskiin zgražajo, da se tako spo-zablja nad zvestimi prijatelji Poljske, drugi pa Grabskega odobravajo, češ, resniri je treba pač v oči pogledati, naj boli ali ne. Vtis, ki ga zapušča poljski tisk je ta, da Poljska ni povsem srečna, da so jc Madžarska, na katero jo stavila toliko upov, popolnoma prilagodila nemški zunanji politiki. Tega vtisa tudi članki, ki govorijo o bližnjem prihodu nemškega zunanjega ministra v Varšavo, ne morejo izbrisati. >Express PoranyU naglasa, da ostane nemško-poljski sporazum o nenapadanju stalen činitelj reda vzhodne Evrope. V trenutku, ko izteka prva polovica predvidenega časa trajanja te pogodbe, je treba naglasiti, da bo tudi nova faza med Poljsko in Nemčijo zagotovila evropski mir. — Vsi, ki mnogo jedo in stalno sede in trpe zaradi tega prav pogosto na trdi stolici, naj pijejo vsak dan čašo naravne »Franz-Josefove« grenke vode, ki se mora poprej segreti. Davno preizkušena in priznana »Franz-Joseiova« voda se odlikuje po svojem sigurnem učinku in prijetni porabi. Reg po min. toc. pol. in n, zdr. S-br. 15.485. 25. V, 35, Motornih vlakov ne dobimo v Slovenijo? Ljubljana, 18. januarja. Dne 22. novembra lanskega leta snio poročali, da je dala železniška uprava za Slovenijo na razpolago dva motorna vlaka; pa smo obenem tudi napisali, naj bi eden teh vlakov vozil med Zagrebom in Katečami-Planico, drugi pa med Ljubljano in Mariborom. Sedaj pa čitamo v zagrebških listih tole vest (ker jo tudi Zagreb močno interesiran na boljših zvezah s Slovenijo); Zagrebška Trgovinska zbornira sporoča: »Kakor doznavaino, na izvršenih poizkusnih vožnjah niso bili doseženi povoljni rezultati in je za sedaj odpadla namera uvesti v promet motorne vlake v Sloveniji.< K temu dodaja zbornira še to: »Vsa naša javnost je pričakovala z velikim veseljem službeno obvestilo o uvedbi prometa z motornimi vlaki, posebno na progi Zagreb—Ljubljana—Jesenice. Sedaj pa prihaja vest, da ta promet ne bo nveden. Ni nam znano, v čem obstoje doseženi rezultati, vendar smatramo, da hi bilo potrebno, da železniška uprava skuša doseči povolj-ne rezultate z uvedbo novih modernih motornih voi in sicer v teku poletne sezone, ker smo prepričani, da bi se s takimi vozovi dosegli sigurno povoljni rezultati.c Iz tega vidimo, da pri nas z motornimi vozovi še dolgo ne ho nič in da bo dolgo časa proga Belgrad—Dubrovnik ostala edina proga v državi, kjer vozijo taki vlaki. Vendar pa smatramo, da prinašajo železnice v naši Sloveniji toliko dohodkov. da so visoko aktivne in da bi ravno v naših krajih, kjer jc promet intenziven, bila uvedba motornih vlakov rentabilna zadeva za železniško upravo. Toliko so trudimo in prizadevamo dvigniti naš promet na višino, katerega zahteva naše ljudstvo, vendar hi bilo potrebno, da se merodajni faktorji bolj pobrigajo za nas, ki smo okno v svet za mednarodni tujski promet. (jJOjpCHLcMtVJO Pogajanja v tekstilni stroki Kakor smo že poročali, so delavske organizacije odpovedale sporazum v tekstilni stroki za 31. januar 1939. Zaradi tega so bila potrebna pogajanja za novo ureditev delovnega razmerja v tekstilni stroki. Ta pogajanja so se začela v sredo v Zvezi industrijcev. Na eni strani se pogaja Zveza delodajalcev tekstilne stroke, ki šteje 42 včlanjenih podjetij, na drugi strani pa 4 delavske osrednje organizacije: Zveza združenih delavcev, Jugoslovanska strokovna zveza. Splošna delavska strokovna zveza in Narodna strokovna zveza. Povečanje rudarske In topilniške proizvodnje Ze statistični podatki o našem rudarstvu leta 1937 kažejo, da je bila v številnih panogah dose-ŽPna rekordna produkcija. Dobra konjunktura za naše rudarstvo se je nadaljevala tudi v lotu 1938, kar pričajo naslednji podatki o produkciji najvažnejših rud in kovin v tem letu. Tako je narasla produkcija svinčenocinkove rude od 812.000 na 870.000 ton, bakrene od 650000 na 740.000, boksita od 358.000 na 410 000, pirita od 13-1000 na 150.000, antimonove rude od 8000 na 15.000 ton, zmanjšala se je le produkcija železne rude od 618.500 ton na 610.000 ton, manganove rude od 4300 do 3200 in kromove rude ooveča izplačila starih vlog. Dosedaj je zavod izplačeval vse vloge na knjižice do 10.000 din in na tekoče račune do 20.000 din. Povečanje izplačil se nanaša na vse izseljenske vloge, ki leta 1932 niso prekašali 15.000 din. Za izseljenske vloge je smatrati vloge onih lastnikov, ki še danes živijo in delajo v inozemstvu. Poleg tega izplačuje Prva hrvatska štedionica obresti za drugo polovico 1938 za vse one vloge, ki leta 1932 niso prekašale 100.000 din. Akontacije se seveda odbijejo. Program zagrebškega sejma za leto 1939: Od 15. do 17. aprila Balkanska razstava, od 29. aprila do 8. maja mednarodni vzorčni velesejem, od 13. do 21. maja razstava psov, mačk, ptic itd., od 3. do 11. junija »Naša vase, od 24. do 29. junija razstava del učencev zagrebških šol, od 26. avgusta do 4. septembra 32. mednarodni vzorčni velesejem, od 14 do 17. oktobra razstava sadja, grozdja, cvetja in povrtnine in od 1. do 8. decembra razstava malih živali. Banska palača v Novem Sadu. Po izjavi načelnika gradbenega oddelka kr. banske uprave v Novem Sadu g. Gasparinija bo stala palača banske uprave v Novem Sadu okoli 56.3 milij. din je prvotna proračunska vsota prekoračena za 6.9 milijonov dinarjev. Iz teh številk se vidi, kako ogromna ho ta palača bogate donavske banovine, k ima tudi najnižje doklade med vseini banovinami. Železniška d. d. Cakovec—Zagreb, ustanovljena 1. 1885 sklicuje 24. januarja 1939 občni zbor svojih delničarjev, kateremu bo predložila računske zaključke za 1936 in 1937 ter 1938. Nadalje bo na občnem zboru sklepano tudi o predlagani likvidaciji družbe. — Glavnica družbe znaša 69.44 milij. din. Zadnja objavljena bilanca 1935 izkazuje 45.84 milij. din izgube. Računati je, da bodo Id prvenstvene delnice dobile nekaj kvote. Likvidacija. »Inač«, gozdno industrijska d. d., Zagreb, bo na občnem zboru dne 31. januarja 1939 sklepala o zaključnih računih za 1936 in 1937 ter o likvidaciji družbe. — Glavnica družbe znaša 300.000 din, izguba za 1936 3.403 din, za 1937 1.902 din, skupno z izgubo iz prejšnjih let 294.106 dinarjev. Bilančna vsota 2.2 (2.3), bruttodonos 0.165 (0.173) milij. din. Vprašanje cen mleka v Ljubljani Cene mleku razburjajo zadnji čas v Ljubljani tako prodajalce mleka, kakor tudi ljubljanske gospodinje in ostale konsumente. Prav bo, če pobliže pogledamo, kako je pravzaprav s tem gibanjem in kakšni 6o izgledi za bodočnost. Najprvo preglejmo valovanje cen v zadnjem četrtstoletju. V 1. 1914 (tik pred svetovno vojno) je bila cena mleka v Ljubljani 21 vinarjev za liter, kar znaša preračunjeno v današnja valuto 2.94 din oz. povprečno 3 din. V letu 1922—1925 je znašala cena mleka, dostavljenega na dom 4.50 din za liter. V tem času je bil velik izvoz mleka in smetane v Avstrijo (n. pr. v 1. 1924: 11,582.547 litrov), razen tega je Slovenija z izdelki še zalagala večje kraje naše države. Ponudba jc takrat odgovarjala povpraševanju. S padanjem izvoza mleka, smetane in mlečnih izdelkov v 1. 1925-26 je začela padati tudi cena mleka, ki je tik pred kriza v 1. 1930-31 dosegla 3.50 din za liter mleka. V času gospodarske krize je cena mleka ponovno bila znižana ter je dosegla v letih 1936 in 1937 najnižjo točko 1.75 do 2 din. Nikdo v tem času ni zahteval znižanje cen mleka, nobeno oblastvo ni pritiskalo na znižanje, zniževale sa cene vedno večje ponudbe, tako od strani kmetov, kakor prekupcev in mlekarskih zadrug. V letu 1938 6e prvič opaža stremljenje za povišanjem cene ter so v januarju povišali člani Mlekarskega društva za Ljubljano in okolico ter nekatere mlekarske zadruge ceno mleka na 2.25 din za liter. To povišanje pa vsled velike ponudbe ostalih dobaviteljev ni bilo izvedena ter se je cena popravila le v toliko, da 60 prodajalci, ki so poprej prodajali mleko po 1.75 din, zvišali ceno na 2 din. Po tem pregledu cen se vprašajmo resno in brez demagogije ali je cena pa 2 din visoka in ali res konsument ne prenese višje cene? Cena mleka z 2 din v resnici ni visoka. Ako bi kmet kalku-liral krmo, naslilj, delo, zavarovanje, riziko, bolezni, nezgode, amortizacijo in obresti hlevov in krav znaša lastna cena mleka že na kmetovem domu več kakar 2 din za liter. Kje pa so stroški dostave in mitnina, katera znaša 10 par od litra. Če pa še računamo, da proda kmet v Ljubljano sam direktno le slabo polovico kon6umnega mleka, ostalo pa prekupci in mlekarske zadruge, je povprečna cena, ki jo doseže kmet za svoje mleka le okrog 1.50 din za liter. (Zadruge in prekupci plačujejo kmetovalcem mleko po 1 do 1.30 din za liter). Ta cena gotovo ni zavidanja vredna ter je pod lastno ceno, če kalkulirama pridobivanje mleka na trgovski podlagi, kar bi v resnici morali. Na drugi strani pa je konsument za vsako povišanje ccne zelo občutljiv. Priznam, da ni lahko delavcu niti nižjemu nameščencu plačati visoke cene, ker so se njegovi dohodki v času krize tudi znatno znižali. Vendar to znižanje ni tako veliko, kakor je bil padec cen mleku. — V Ljubljani se letno potoči skupno 4,800.000 1 alkoholnih pijač, ki stanejo ljubljanskega konsumenta gotovo nad 60 milijonov. Mleka porabi Liubljana 9,400.000 1, kar znese liter po 2 din le 18,800.000 din. Če se lahko izda toliko denarja za alkohol, pač ne bodo otroci stradali mleka, če se malenkostno podraži. Tudi se ne opaža toliko godrnjanja, če se podraži kruh in moka, katerih živil 6e približno toliko rabi, kakor mleka. Je pa cena moki nad svetovno pariteto ter gre to povišanje v dobro bogatim kmetom in mlinom iz južnih pokrajin naše države, od katerih naše slovensko gospodarstvo nima nobene koristi, nasprotno pa bi gotovo korist imelo pri zboljšanju dohodkov slovenskega kmeta. Tudi je cena mleka pri nas v nasprotju z moko znatno pod svetovno ceno. Ali lahka pri sedanjih prilikah pričakujemo, da bo uspelo trajno povišanje cen mleka? Cene vsakega blaga, tako tudi hitro pokvarljivega mleka (še tem bolj!) 60 odvisne predvsem od jakosti ponudb. Čim manjša ponudba — toliko višje cene in nasprotno, čim večja ponudba — toliko nižje cene. Danes pa ne moremo trditi, da blaga primanjkuje in da ni ponudbe. Kmetijska anketa, ki se je vršila v juniju preteklega leta v Ljubljani, je ugotovila, da slovenski kmet od produkcije letnih 215 milijonov litrov mleka proda le 52 milijonov litrov, in to v vseh oblikah (v mleku, siru, smetani, maslu) ter da ne more vnovčiti mleka, vsled česar je produkcija padla od 1. 1927, ko je znašala okro 300 milijonov litrov na preje omenjena množino Celi okraji, ki so do leta 1926 lahko vnovčevali mleko, I Pesem za pesmijo poje slavni tenorist NINO niRriNI 'n osvaja srca poslušalcev v velikem glasbenem in zabavnem filmu Pesem slave Kino notica Tel 21 24 Obiti., 19. in 21. uri I I Danes zadnjikrat! Romantična ljubezen mlade, lepe Angležinje in malajskega princa I * m *W m T A MZ ¥7* KARL L. DIBHL in KATHE G0LD P A IVI A /■ MALAKti pred9tase ob t6i 19 in 2l uriI Film eksotičnega čara. napete vsebine in lepih po-inetkov KINO UNION Tel. 22-21 j _ |/A||J(a||a Izredno zabavno in veselo filmsko delo polno humorja nr|7|| Ir llfllll^^lllf] komičnih situacij in vedrega razpoloženja' Ne zamudite! Danielle Darricu* — Albert Prejean KlflO SlO&fl tel. 97 30. Samo še danes oh 16.19 in 21 I danes istega ne morejo vnovčiti. (Štajerska, Dolenjska, celo najbližja okolica Ljubljane: Šmarje, Grosuplje itd.). Vsi ti kraji se bodo pri zboljšanju cen mleka potrudili vnovčiti svoje mleko in bi lahko utrpeli višje dovozne stroške. Na drugi strani pa bi morale istočasno s podražitvijo mleka poskočiti tudi cene mlečnim izdelkom. Ali bo konsument in trgovina voljna plačati tudi za maslo in sir povišane cene? Ali ne bodo iz drugih banovin, ki že 6edaj konkurirajo z nižjo ceno, naročevali izdelke. Uvoz se bo povečal v škodo našega mlekarstva. Ako pa ne uspe p>ovišatii cene mlečnim izdelkom, bo ponudba mleka zopet zvišana za ono množino, ki se danes predeluje, kajti vsaka maslarna in sirarna bo hotela vnovčiti mleko po boljši ceni. Razmotrimo še. kdo oskrbuje Ljubljano i mlekom in kdo zaenkrat povišuje cenel Ljubljana preskrbuje z mlekom ljubljanski in okoliški kmet, prekupci z mlekom in mlekarske zadruge. Ceno povišuje Mlekarsko društvo za Ljubljano in okolico ter mlekarske zadruge. Po statistiki iz leta 1936 uvažajo mlekarske zadruge letno 2,063 000 1 mleka. Mlekarsko društvo ima organiziranih članov, ki redijo (po vplačanih deležih) 905 krav, od katerih pride letno v prodajo okrog 1 milijon t mleka. Organ;zirana podražitev mleka, če bi se je držali vsi člani, bi bila pri letnih 3,063.000, medtem ko Ljubljana porabi letno 9,400.000 1 mleka. Dobavitelji letnih 6,337.000 1 mleka niso obvezani mleka podražiti in bodo gotovo čakali in premišljevali, ali bi izvedli podražitev. Istotako ni lahko izvesti povišanje pri 1.350 prodajalcih mleka, kpr likor ljudi v Ljubljani vsak dan prodaja mleka. Vsak od teh bi rad množino prodanega mleka na škodo drugega zvišal. Tako sa nekateri prodajalci s 1. januarjem t. 1. mleko podražili, stranke pa videč, da zvišanje ni 6plošno, so dobavo odpovedale in naročile mleko pri drugih dobaviteljih. Začele sa se prošnje, da stari dobavitelji nosijo mleko še naprej ter 60 nezadovoljne gospodinje tolažili še z darovanjem kolin in drugih dobrot. Ta pregled nedvoumno kaže, da ni mogoče, vkljub temu, da bi bilo povišanje upravičeno, zvišati stalno cen mleka. Mogoče je, da bo lahko za krajši čas in to do nastopa zelene krme možno zvišati ceno le enemu delu mleka, ki ga dobiva Ljubljana. Čimdalje bolj nujno se kaže potreba pa organizaciji mlekarstva. Potrebno bo izvesti organizacijo mlekarstva, vsaj predstavlja po 6voji vrednosti večjo vrednoto, kakorkoli kateri drugi kmetijski proizvod, — Mleko prekaša celo prirastek živinoreje v Sloveniji za okrog 60 milijonov dinarjev. Za podlago temu računu je vzeta produkcija mleka ietno 215 milijonov 1 h din 1.— v vrednosti 215 milijonov dinarjev. Letni prirastek pri živinoreji pa se ceni na 31,500.000 kg k din 5.— da vrednost din 157,500.000. Ker mnogo uvidnejši kmetovalci že uvidevajo organizacijo mlekarstva, bi si Kmetijska zbornica in banovina pridobile mnogo zaslug, če bi zadevo vzele resno v študij in izvršitev, AOR Borze Ljubljana, 18. januarja 1939. Denar Angleški funt 238 oz. 258 Nemški čeki 13.80 V zasebnem kliringu je ostal angleški funt ne-izpremenjen na 236.10—239.90. Tudi nemški čeki so ostali neizpremenjeni na 13.70—13.90. V terminskem poslovanju na zagrebški borzi so bile beležke naslednje: za sredo februarja 13.6150—13.8150, za konec februarja 13.60 do 13.80, za sredo aprila 13.5550—13.7550. Grški boni so beležili v Zagrebu 37.40—38.10, v Belgradu 37.15- 37.85. Devizni promet je znašal v Zagrebu 4,937.201 din, v Belgradu 4,242.000 din. V efektih je bilo v Belgradu prometa 1,009.000 din. Ljubljana — Tečaji s prlmotn. Amsterdam 100 h. gold. . . . 2385.50—2423.50 Berlin 100 mark...... 1768.12—1785.88 Bruselj 100 belg ...... 742.50— 754.50 Curih 100 frankov...... 995.00—1005.00 London 1 funt ....... 205.55— 208.75 ................ 4374.87—4434.87 Pariz 1 funt ........ 115.70— 118.00 Praga 100 kron ....... 150.75— 152.25 Trst 100 lir ....... . 231.45— 234.55 Curih. Belgrad 10, Pariz 11.6875, London 20.72, Newyork 442.6875, Bruselj 74.85, Milan 23.30, Amsterdam 240.45. Berlin 177.62, Stockholm 106.62, Oslo 104.075, Kopenhagen 92.475, Praga 15.15, Varšava 83.50, Budimpešta 87.50, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Hel-singfors 9.1325, Buenos-Aires 101.375. Vrednostni papirji Vojna škoda v Ljubljani 472 —474 v Zagrebu 472 —474 v Belgradu 472.50—473.50 Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99—100, agrarji 60—63, vojna škoda promptna 472—474, begluške obveznice 90 denar, dalm. agrarji 89.50 denar, 8% Blerovo posojilo 97 denar, 7% Blerovo posojilo 90 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 99 denar, 7% stab. posojila 97.50 denar. — Delnice: Narodna banka 7.800 de* nar, Trboveljska 187.50—190. Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko po-sojilo 99—100, agrarji 60.50—62, vojna škoda promptna 472—474, begluške obveznice 89—90.50, dalm. agrarji 88.50—89.25, 4% sev. agrarji 60 do 60.25 (60.25), 8% Blerovo posojilo 97 denar, 7% Blerovo posojilo 90.50 denar, 1% posojilo Drž. hip. b^nke .99 denar,, 7 % stab. posojilo 97 denar. —■ DeTMce: Priv. agrarna banka 224—228, Trboveljska 186—190, Narodna šumska 20 blago, Gutmana 45—46, Isis 28—35, Danica 30 blago, Osj. sladk. tov. 85 blago, Osješka livarna 180 blago. Jadranska plovba 320 denar, Oceania 300 denar. Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko po^ sojilo 100 denar, agrarji 60.50 denar, vojna škoda promptna 472.50—473.50 (473), begluške obveznice 89.75-90.50, dalm. agrarji 88.75-89.50 (89), 4% sev. agrarji 59.50—60, 7% Blerovo posojilo 90.50—91.50 (90.75). — Nelnice: Narodna banka 7.800 blago, Priv. agrarna banka 229—230 f230, 229.50). 2itni trg Novi Sad. Pšenica bač, srem, slov ban 78—79 Og 2% 150—152. Moka bač ban Og Ogg 242.50 do 252.50, 222.50—232.50, 202.50—212.50, 182.50 do 192.50, 152.50—162.50. Št. VA in 8 neizprem. Srem slov Og Ogg 37.50—247.50, 217.50—227.50, 197.50 do 207.50, 187.50-197.50, 147.50—157.50. št. VA in 8. neizprem. — Tend. neizprem. Promet srednji. — Novosadska borza bo od 19—23. januarja zaprta. Dobave. Ravnateljstvo drž. železnic v Ljubljani sprejema do dne 26. januarja ponudbe za dobavo 1 stiskalnice (preše) za suhi žig; strojni oddelek do dne 24. januarja za dobavo premogovnih vozičkov. Izvozne premije K včerajšnjemu članku smo prejeli: Pod tem izrazom se navadno razume dajatev države izvoznikom bodisi v obliki znižanih davkov, bodisi v obliki direktnih odplačil, bodisi v obliki, da se mu za izvoz vnešene devize obračunajo po višjem tečaju. Eden ali drug izmed teh navedenih načinov imajo v praksi skoraj vse diktatorske države in obeta se jim pridružiti po gotovih izjavah angleških državnikov tudi Anglija. Pri nas na žalost o vsem tem ne vemo nič. Naša izvozna politika pa obračunava izvoznikom pa Narodni banki oddane devize po veliko nižjem tečaju, kakor je pravi. Kdor pozna borbo izvoznikov na zunanjem trgu, kjer se dostikrat bori z izvozniki, kateri dobijo premije, more razumeti, kako težavna m nevarna more postati taka situacija Pri nas vidimo, da je ravno zaradi take izvozne politike izvoz v države s prostim deviznim prometom zelo opešal. Pri nas imamo praktično le dva predmeta, ki ne zadevata te konkurence, to 60 bosanske slive in pa kranjske svinjske kože. V enem in drugem pa vendar nismo tako edini, da bi imeli monoool v teh predmetih, temveč tudi tu ima ponudba in povpraševanje predvsem pa vrednost nadomestnih surovin velik pomen Ker so slive za našo banovino zelo postranskega pomena, nasprotno pa se kranjske svinjske kože dobivajo skoraj izključno samo v naši banovini, bo pač interesantno pogledati, kako stoji kupčija in izvoz s to panogo. V bivši Avstriii so svinjske kože predelavale praktično samo dve tovarni v Gradcu in ena v manjši meri na spodnjem Štajerskem, potem pa bivša tovarna Karel Pollak v Ljubljani, katera je uživala v svojih tovrstnih izdelkih svetoven sloves. Dokler se je cena svinjskim kožam držala v pravilni relaciji z govejimi kožami, «o tudi usniar-ne razmeroma zaslužile. Ko pa je bila leta 1928. zaradi nelojalne medsebojne konkurence cena svirjnam dvigicna na 24 din, «e j8 izdelek tako podražil, da je konzum praktično ponehal. Po- sledica tega je bila, da je takratna najvišja cena od 24 din padla v eni seziji na 16 din in v nadaljnjih dveh pa na 3 din. Da takih udarcev ni moglo prenesti v6ako podjetje, smo videli pozneje, videli pa sma tudi, da nezdrave visoke cene zmanjšajo konzum za dolgo dobo let, kar je prav tako hud udarec za široke plasti ljudstva, katere imajo te kože oddati vsako leto, ako nimajo nikake cene. Po približni cenitvi pade v naši banovini letno 120—150 000 komadov svinjskih kož, kar predstavlja približno 80—100 vagonov. Tako pred vojno kakor tudi po voini so redne domače usnja-rij« prevzele najmanj 80% vseh teh kož. V trgovskih rokah je ostalo približno 20% kož, katere pa so le redko katero leto izvozili, v večini je tudi del teh kož prevzela usnjarska industrija v letnih mesecih. Tako trgovine s kožami kakor tudi tovarne, ki predelujejo usnje, so popolnoma v domačih rokah in kolikor ie nam znano, ni bilo pa vojni v naših krajih nobenih tujih nakupovalcev. Ponovno 60 s strani usnjaren delali na to, da se izvoz surovih svinjin sploh prepove, čemur pa je z ravno tako tehtnimi argumenti trgovina s kožami ugovarjala. Usnjarji trdijo, da bi lahko predelali vse na trg došle svinjske kože sami in jih sami ustrojene izvažali. Trgovci pa zopet temu ugovarjajo, da je to včasih že z finančnih vidikov težko ali nemogoče, ker je treba v približnq 2 mesecih kupiti blago za celo leto naprej in ga tudi takoi plačati Ob enem pa se je tudi bati, da bi države, v katere se izvaža svinjsko usnje, prepoveda o uvoz v momentu, ko bi naša država prepovedale izvoz surovih kož. To antagonistično situacijo je kralj, vlada že dokaj srečno rešila na ta način, da je dovolila prost izvoz surovih svi-nph samo proti zlatim devizam, medtem ko dovolile izvoz svinjskega usnja t. j. predelanega blaga tudi v klirinške države. Prihodnjič še o načinu zbranja surovih svinjin, ki je postal zadnja leta pri naa doeti neobičajen, Za skupnost katoliškega delavstva Zveza združenih dalavcev ponuja roko Jugoslovanski strokovni zvezi »Slovenčev« urednik se je oglasil pri g. Fr. P r e ž 1 j u , predsedniku Zveze združenih delavcev, ki je v zadnjem času v najživahnejšem razmahu. V razgovoru je g. Preželj podal nekaj prav zanimivih momentov iz sodobnega delavskega gibanja pri nas. Zato njegova izvajanja obširneje objavljamo. Naše izhodišče Naše izhodišče je splošno slovensko in izrazito delavsko. Kot pristaši strnjene narodne celote, stojimo neomajno v vrstah onih, ki so sami v preizkušnjah preizkušenem narodu obranili svojo zvestobo. Dobro se zavedamo, da je v tako majhnem narodu, kot je naš, neodpustljiv greh vsako rušenje njegove skupnosti, ker pomeni njegovo oslabitev in izdajstvo. Dosti težke skrbi so nad nami vsemi, dr. ni čas, da bi se prepirali za osebnosti in za malenkosti, čas zahteva brezpogojno, da 6e združimo z narodom na narodnih osnovah. V svojstvu izrazito delavskega gibanja smo lomilci liberalne miselnosti preteklosti in njene demokratizacije javnega življenja. Smo zato živo nasprotje nebrzdanega kapitalizma in poosebljen odpor proti goli demagogiji in tisti »demokraciji«, ki je otrok svobode brez meja. V tej so temelji destruktivnim, razdiralnim silam, naš pokret pa je usmerjen v sograditeljstvo. Mi nočemo ohsto-ječih vrednot razdirati, nočemo družbenih ruševin. Brez laži in brez hinavščine hočemo vrednote množiti, rušilce odstraniti in stanu ter celoti lepšo bodočnost graditi. Naši temelji Naši temelji so: Bog, Cerkev, narod, država, človeštvo. Na njih gradimo svoj stan. Nobena svoboda ni tako velika, da bi smela rušiti teh temeljev skupne koristi in zahteve. Za nas so gorenji pojmi avtoritativnega značaja in samo v varovanju njihove nedotakljivosti moremo sprejeti kakršnekoli pojme, ki naj označujejo naše stališče do ureditve človeške družbe. V tem ne more biti kompromisa z nikomur. Zato ni mogoč sporazum med nami in marksizmom, zato s Cerkvijo enodušno odklanjamo ponujeno roko komunizma, zato edino s tem odklanjamo vsako sodelovanje, ker iz notranjega svojega duha nujno ruši posredno ali neposredno naštete temelje našega gibanja. Vabimo vse pošteno delavstvo Zato pa tudi kot del splošnega narodnega gibanja odpiramo vrata na stežaj vsemu poštenemu slovenskemu delavstvu, če le hoče na podanih osnovah z nami sodelovati za lepšo bodočnost. Za V Skausenu, slavnem stockholmskem muzeju na prostem, je bil te dni rojen mladič severnega medveda, ki ga pitajo s cucljem in steklenica. te temelje sme morali v borbo. Mi zato globoko obžalujemo, da so časi našli naše delavstvo z narodom tako malo strnjeno. Zlasti nas teži, da je nekdaj prav usmerjena JSZ zašla v druge tokove. Boli nas to, ker je bilo njeno vodstvo gluho za naše dobromišljeno stališče in ker je tudi pošteno delavstvo po navdihu stremuških politikan-tov zavajalo v napačne smeri. Videli smo, da se za mnogimi lepimi besedami skriva usoden strup in razkrajanje našega delavstva. Toda luč je potrebna, jasnost mora biti. Borba je bila neizbežna. Z zmagami osvajamo bodočnost Počasi smo prodirali, počasi osvajali, ustanavljali nove postojanke. Vabili smo na vse strani, končno je prišla pričakovana jutranja zarja naše popolne zmage. Prestopi iz vrst JŠZ v ZZD v celih skupinah so prva predznamenja, da duh novega časa tudi med delavstvom neizprosno prodira proti okamenelim organizacijskim sestavom in jih j>otiska ob stran. Prestopi iz JSZ in iz drugih formacij v ZZD so na dnevnem redu. Delavstvo je očividno sito starih preklarij in jim obrača hrbet. Z novim tokom zmaguje ZZD. Njen j>odvig je očit in nič ga ne bo moglo zaustaviti. Naša taktika in smer ho v Sloveniji ostala odločilna v delavskem gibanju, pri čemer je treba poudariti, da ni bistvo v treh črkah ZZD, ampak v našem organizacijskem pojmovanju in programu, V njem je vladajoča moč bodočnosti. Naš poslednji poizkus strniti JRZ v narodno celoto V vsej borbi pa, zvesti svojim načelom, vendar nismo nikdar pozabili, da moramo graditi v narodni skupnosti, da jo moramo že zaradi koristi stanu iskreno podpirati. Vedno smo skušali med delavstvom doseči občutenje, da smo slovenski delavci in da moramo tenkovestno paziti, da slovenskemu narodnemu občestvu ne škodujemo. Iz skrbi za to skupnost, iz občutene pripadnosti nas vseh v njeno celoto, zaradi obrambe naših in njenih materialnih in duhovnih vrednot smo zato tvegali v preteklih dneh še [»slednji poizku«, strniti delavstvo iz JSZ z narodno celoto. Ponujamo roko Ko nam je zmaga tako rekoč zagotovljena in ko se rušijo nasprotne vrste, nudimo roko skupinam iz JSZ. Položaj je tak, da je jasno, da nas k temu ne sili strah pred JSZ. ampak le ljubezen rlo narodne celote in do poštenega delavstva v vrstah JSZ, da bi tako moglo hrez zagrenjenosti sprejeti naše osnove in našo taktiko ter r>odpreti naš boj za stan in za narod. Ponudili smo jim združitev. Naši pogoji za združitev Jasno je, da bi iz vodstva JSZ ne mogli biti sprejeti v bodoče sodelovanje oni, ki so krivi dosedanjih zgrešenih smeri »krščanskega socializma«. Izginiti bi morala njihova dosedanja »politična eksekutiva«, zginiti pa mora tudi formalni nosilec zgrešenega pokreta. Dalje se mora pokret JSZ od|X)vedati ljudsko-frontaškemu ljubimkanju, zapustiti >krščanski socializem« in z njim združen gosjiodarski marksizem. Sprejeti pa mora v celoti naš program. Skupno glasilo pod sedanjim vodstvom bi postal »Slovenski delavec*. Če to sprejmejo in v interesu slovenskega delavskega stanu je, da sprejmejo, se moremo v ostalih organizacijskih vprašanjih pogajati, sicer se boj nadaljuje do popolne naše zmage. Naš poziv neposredno delavstvu Mi si nobenih utvar ne delamo. Mi vemo, da bo vodstvo JSZ proti naši ponujani roki, proti bo »politična eksekutivar pod vodstvom dr. Aleša Stanovnika, proti bo g. Srečko Žumer. Ti so se zavzemali za drugačne roke, kako bi potem našo sprejeli! Mi smo roko nudili neposredno delavstvu v vrstah JSZ, ki ga razkol boli morda tako kot nas. Mi vabimo njene člane in skupine, da pritisnejo na vodstvo in ga uklonijo enkrat svoji volji, da gre pokret JSZ po prečiščenju v celoti v skupno slovensko delavsko narodno fronto. Če pa bi po znanih dosedanjih metodah vodstvo JSZ voljo delavstva izigralo in vztrajalo na svoji po-gubonosni poti, naj bo to članom in skupinam iz njenih vrst znamenje, da je to vodstvo stepo za potrebe našega časa. Vsem, ki nočete razbijati in slabiti naše skupne odporne moči, vsem vam nudimo roko in vas vabimo na skupno veselo delo za skupno zmago. Delavstvo ZZD je zdravo. Uverjeni smo, da bo naše akcije veselo iz srca. Vemo, da ji želi uspeha. Povsod bo storilo, kar bo moglo, da uspe. Če ne uspe, hvala mu za trud. Krivo za neuspeh v poslednjem poiskusu ne bo ono kakor tudi ne centralno vodstvo, ki je roko ponudilo. Zbiramo sile za važne dogodke Z vsakim slepomišenjem je treba tu presekati. Povedati je treba nedvoumno jasno, da zelo verjetno stojimo pred važnimi dogodki, zlasti kar se tiče delavskih gibanj. Tok časa udira preko zrušenih preteklosti tudi k nam. Slovenci živimo na samih mejah. Slep mora biti, kdor ne vidi, kaj se za njimi godi. Tok časa moramo zajeti in ga po svoje obdelovati. Ali gremo mi z njimi in vodimo, ali gre čas preko nas. Mi hočemo z njim, hočemo ga v svojem duhu prekovati, ga prilagoditi naši skupnosti, kovati iz njega kapital zase in za narod. Zato, da bi ga vsi enodušno zgrabili, da bi bili v !>orbi zanj in z njim strnjeni, smo ponudili roko. Komur je za delavstvo in za narod, za skupne materialne in duhovne vrednote, jo bo sprejel. K volivni borbi za obratne zaupnike Meseca februarja voli delavstvo svoje obratne zaupnike. Ti so zakoniti čuvarji pridobljenih delavskih pravic. Važna je zato njihova naloga, težka in odgovorna. Ne bi storili svoje dolžnosti, ko ne bi vseh moči zastavili, da dobimo čim več in čim boljših zaupnikov. Naše geslo zalo je: V vsak obrat v Sloveniji našega zaupnika. Kje je dana zakonita možnost, tam ga moramo imeti. Močan ^ in zmožen obratni zaupnik je najmočnejša opora pokreta in obenem njegova realno življenjska pogonska sila. ZZD tudi na tem polju svojega udejstvovanja sorazmerno hitro napreduje. Uverjeni smo, da bo letos posebno po- S SpAre/žai ' 'i'<£Jfr t* kazite. doC/ro kadar kupujete Aspirin, dali so tablete in zavoj označene z »Bayer«-jevim križem. Brez te zaščitno znamke ni Aspirina. A S P I R I N tablete Oglai reg. pod S. b»oiem 32608 od 8. XI 1938. kazala z močnim porastom zaupnikov svojo osvaja,jočo moč. Pa ne samo v interesu delavstva, ampak prav vsega naroda je, da iz te borbe, ki naj bo nekako merilo moči katoliško orientiranega delavstva izi-demo kar moč častno. Treba je zato, da zadnji zavedno slovenski delavec odda svoj glas ob tej volivni borbi za ZZD in za njene zaupnike kandidate. Mogočen zbor naših obratnih zaupnikov je poroštvo trdnosti organizacije in kntoliško-slovenske usmeritve stanu in obenem temeljnega člena, naroda. Slovensko delavstvo zato agitira le za naše kandidate, le njim odda svoj glas. Morilec brata se je sam sodil Po priznanju svojega zločina se je Lojze Marn v jetniški celici obesil Ljubljana, 18. jan. Justična palača in vsa obsavska naselja so danes f>od globokim vtisom samomora, ki ga je snoči okoli 17 storil v preiskovalnem zaporu zidarski delavec, 31-letni Lojze Marn iz Šmatna ob Savi, osumljen zločinstva umora svojega brata Viktorja Mama. Kakor smo že poročali, je komandir vevške orožniške postaje g. Sušnik že 28. decembra lani aretiral na Jesenicah Lojzeta Mama, ker je bilo proti njemu zbrano težko dokazno gradivo, da je julija leta 1936 ponoči na Telovo umoril svojega 28 letnega brata, čevljarskega pomočnika Viktorja Marna. Prav pred dobrim tednom so doma v Šmartnem ob Savi odkrili greznico, ki je bila za-betonirana v šupi in kjer so našli okostje, katerega identičnost je nato ugotovila sodna komisija in so mnoge priče potrdile, da je okostnjak od Viktorja Marna. Takoj, ko je bi! Lojze Marn priveden z Jesenic v Ljubljano, mu je preiskovalni sodnik dr. Tone Dremelj objavil sodno rešitev, da je proti njemu uvedena nova kazenska preiskava in odrejen preiskovalni zapor. Lojze Marn se je proti rešitvi sodišča pritožil na apelacijsko sodišče, ki je sklep preiskovalnega sodnika potrdilo v polnem obsegu. Medtem časom so vevški orožniki odkrili še druge dokaze za krivdo umora osumljenega Lojzeta Marna. Preiskovalni sodnik dr. Tone Dremelj se je v ponedeljek odločil, da prične z generalnim zasliševanjem Lojzeta Marna. Marn je bil spočetka zelo zakrknjen in trdovraten. Vztrajal je pri svojem zagovoru, kakor ga je bil podal pri prvi, že po umoru 1. 1936 sledeči preiskavi. Izgovarjal se je kratko: »Brata iščite na Koroškem v Avstriji! Jaz za njega ne vem.« Ni slutil, da ima sodišče v rokah močno obremenjujoče dokaze. Zasliševanje je bilo dolgotrajno tja do 9 zvečer. Naposled pod težo dokazov je Lojze Marn klonil in začel priznavati zločin umora. Lojze Marn, nekoliko potrt in skrušen je začel sodniku opisovati v pretrganih odstavkih celoten razvoj dogodkov, ki so se kritično noč na praznik sv. Kešnjega Telesa pred dvema letoma in pol razpletali na morilčevem domu odnosno pred hišo kakih 300 korakov proč. Lojze Marn je pripovedoval, da sta se omenjeno noč sprla z bratom zaradi rentnega davka v znesku 700 din. Lojze se je namišljeno vknjižil na Viktorjevo posestvo, kakor smo že poročali, za posojilo v skupnem zne- Vrolih France: V holandskem rudniku Spustili smo se za njim po jako nerodni lestvi kaka dva metra nižje in po par korakih smo že bili pri rudarjih. Zdeli so se mi kot črne pošasti. Rudarske svetilke, vse zaprašene, so le medlo razsvetljevale prostor, iz katerega so se najbolj odražale orl premogovega prahu zasolzene oči teh trpinov. Zares težko delo je to: sloje, kleče, na vse načine sključeni so pritiskali rudarji kompresor v svetlečo se črno premogovo steno ter jo rušili. A ne samo z roko, tudi z ramo in celo z ■jlavo so tlačili sveder v steno, da je premogov prah kar škropil okoli. Ventilacija, ki je bila tu zelo močna, je nosila ta prah jx> rovu, da sem ga imel kmalu polno v očeh. Pa tudi po obrazu, po rokah in po obleki se ga je nabrala cela plast. Zato je imela večina rudarjev zaščitne naočnike. Po sredi rova je bilo spreljano železno korito, nekak velik do pol metra širok in kakih trideset centimetrov globok žleb. Holandski rudarji mu pravijo nična«, belgijski pa »bekna«. Premog, katerega eni rudarji lomijo s svedrom iz premogovne plasti, nalagajo drugi na to korito. Posebni vzvodi v zvezi z električnimi motorji pa venomer sunkoma premikajo to korito v smeri rova gor in dol. Ker je pa korito obenem z rovom nekoliko nagnjeno, drsi naloženi premog zaradi toga premikanja sunkoma naprej. Na levi strani korita so delali rudarji, mi smo se pa previdno na desni strani plazili naprej in se oprijemali podpornikov. Dasi so bili ti železni, so bili na nekaterih mestih od pritiska zviti ali celo stlačeni. Pa tudi na korito smo morali zelo paziti. Do vrha je bilo naloženo s kepami premoga in tu pa tam je katera padla na tla. če bi padla morda nam na nogo, bi ne bilo prijetno. Poleg lega bi pa različni vzvodi, ki so gibali korito, utegnili pošteno pohabiti tistega, ki bi se jim preveč približal. Zato je velel šef »ručno« ustaviti in mi smo preko njega zlezli k rudarjem. Prav od blizu smo opazovali naporno delo in rudar nam je ponudil svoj sveder, da si ga ogledamo. Precej težak je. Pod ročajem ima vzvod, podoben petelinu pri puški. Pritisk nanj spravi sveder v sunkovite tresljaje, ki pri delu mučijo roko in vse telo rudarja. Delovanje svedra pa povzroča podoben ropot kot delovanje bencinskega motorja. Tako ropotanje je zamolklo odmevalo po rovu in otežkočalo govorico. Težko mi je bilo pri srcu. ko sem pomislil, da so v lake rove odhajali naši fantje in možje iz naše prelepe domovine. Kaj vse nekaj drugega je še tako težko delo na polju, pa naj bo v vročem soncu ali pa v pustem deževju. Saj vendar obdeluješ svojo zemljo, listo slovensko zemljo, ki je napojena z znojem premnogih naših prednikov, zeleni grički gledajo nate in bele cerkvice kukajo izza zelenja na vrhu, prelepa domača govorica ti poje na ušesa, domač votrič ti ohladi čelo in še škrjanček ti zapoje včasih pesmico. Sveta si zemlja slovenska in blagor mu, komur plodiš,« po pravici poje pesnik. O da bi ti naši nesrečni bratje vedeli za lepote najbolj naravnega in najbolj slovenskega stanu. In še iz kmetov so hiteli v tujino, meslo da bi še listi, ki niso mogli dobiti zaposlitve v drugih stanovih, se vrnili nazaj na kmete. Res je bilo to marsikje nemogočo; kajti gospodarski liberalizem je postavil tedaj vse gosjiodar-stvo na glavo. Kmetijski pridelki niso imeli cene, začel se je »bog s kmetov«, kajti »svoboda« je privabila kmečke delavce v mesta. Proletarstvo se je širilo in brez vodnika in brez cilja so hlepeli ljudje le za večjim dobičkom. Marsikje so se pa razmere res lako poslabšale, da je niorala nekje priti rešitev. Prvi in drugi so jo videli v tujini. Odhajali so naši fantje, odhajali možje, odhajati so začele celo našo žene in dekleta. In mi nismo znali ustavili tega toka krvi, ki je lil iz našega telesa. Te globoke rane na našem narodnem telesu nismo čutili vse do danes. O da bi ne bilo danes prepozno. Ubogi naši ljudje! Dekleta so služile za kravje dekle in opravljale dola, ki so se zdela ponosnim tujcem poniževalna. A ne samo svoje roke, temveč tudi svojo dušo so morale dati na izbiro brezsrčnim gospodarjem. Preveč žalostno je to poglavje! In naši možje in fantje. V teh naravnost groznih globinah so si uničevali svoje zdravje, telesno in tudi dušno. Saj pri tako težkem delu mora imeti človek v sebi veliko moč, da vzdrži. In |>oleg toga potrebuje še zunanje moralne opore. Naši rojaki so pogrešali vsega! Toda nekateri so vzdržali, častno vzdržali, zmagali. Vse priznanje smo jim dolžni. A ob misli na vso tiste dosettisoče, ki so se nam izgubili, zaboli človeka v dno srca. Izgubljeni so; a no vsi, nekateri še tavajo in iščejo rešitve. Tem je treba ponuditi rešilno vrv ljubezni, ljubezni do svojega naroda in do vere svojih očetov. Take misli so mi bliskoma švigale po glavi, ko sem opazoval delo rudarjev. V te globine in k takemu delu so prišli naši fantje, da so si zaslužili kos boljšega kruha. Ko hi to prej vedeli, bi bili doma zadovoljni s črnim kruhom. Sledilo je nujno razočaranje. Ni čuda, da je kdo v lakih razmerah klonil. No smemo jih obsojati, temveč jim še vedno nuditi bra-tovsko roko. Obrnil sem se do najbližjega rudarja: »Ali je v tem rovu kateri Slovenec?« »Mislim, da sedaj ni nobenega. Prej so bili nekateri. A v rudniku iih je precej.« (Dalje.) sku 67.000 din. Lojze pa je dobival od davkarijo plačilne naloge, dn mora plačati rentni davek. Začela sta se pričkati. Lojze je zahteval od Viktorja, da mora on plačati davek, ker od posojila nima sam nobenega haska. V prepiru sta skočila skupaj, se spoprijela in začela ruvati. Lojze jc sodniku zatrjeval, da ga je brat Viktor udaril z boksarjem prvi po glavi, nato mu je izvil iz rok boksar in ga parkrat usekal z njim po glavi, da se je zgrudil. Lojze Marn je skušal zločin olepšati na uboj, da sploh ni imel namena brala umoriti. Zagovor Lojzetov z boksarjem pa je malo verjeten. Zjutraj po omenjenem prazniku so namreč našli kakih 300 korakov od hiše veliko lužo krvi. Domnevajo, da je Lojze brata ustrelil, kajti vaščani so okoli polnoči slišali strel Iz revolverja. Po zaslišanju je bil Lojze odveden nazaj v samotno celico. Včeraj cel dan je bil molčeč. Tako-le ob 17 so jetnikom in preiskovancem delili večerjo. Paznik Kušar, ki je prisostvoval delitvi, je odprl Marnovo celico. Pri centralni kurjavi je opazil napol sedečega v položaju obešenra preiskovanca Lojzeta Marna. Naglo ga je odvezal. Obesil se je Marn tako, da jo zvezal hlačni jermen in robec in se pri centralni kurjavi zadrgnil. Takoj so poklicali jetniškega zdravnika dr. Gvidona Debeljaka. Ta je dal Marnu najprej injekcijo za srce, nato pa ga je skušal z umetnim dihanjem spraviti k življenju. Vsi poskusi so bili brezuspešni. Mestni pogrebni zavod je nato obošenčevo truplo odpeljal v mrtvašnico splošne bolnišnice. Jutri v četrtek ob 9 dopoldne bodo na tihem pokopali človeka, ki se je sodil sam. Jetniški paznik Kamnar Anton jo davi bil poslan v Šmartno na dom staršev, da jim sporoči sinovo žalostno smrt. 67 lotili oče France Marn je dejal »Žalostno je končal.« Pozvan je bil oče na sodišče k preiskovalnemu sodniku, da se je izjavil glede sinovega pogreba. Oče je odklonil, da bi sina pokopali na domačem pokopališču v Dev. Mar. v Polju. P*"0' S!°duhtte perilo- ' perite x »"J*® iadovolinl V«".^UdeleU bostel Više pa ne gre! Najmodernejše pokrivalo, k! ga je bilo videti na modni raz6iavi v Nevv Vorku. ^ho&Jnz novice Koledar Četrtek, lf). januarja: Marij in tov., mučenci; K mit, kralj. Petok, 20. januarja: Fahian in Sehastian, inučeuca. Novi grobovi V frančiškanskem samostanu v Kamniku je včeraj, 18. januarja, po dolgi bolezni mirno v Gospodu zaspal p. Matej Vidmar, samostanski vikar. Pokojni se je rodil 27. septembra 1870 v Semiču, v mašnika je bil posvečen '20. maja 1803. Služboval ie po raznih slovenskih frančiškanskih samostanih. Bil je večkrat gvardian, definitor provineije in voditelj III. reda. Dolgo časa je bil tudi magister novincev, katehet in organist. Bil je vzoren redovnik in priljubljen spovednik. Mnogo je pomagal tudi v dušnem pastirstvu po raznih župnijah. Zadnje čase je bil na uršulinskih šolah v Mekinjah in spovednik tamkajšnjih uršulink ter usmiljenih sester v Kamniku. Pogreb ho v petek, '20. januarja, ob pol 10 dopoldne iz frančiškanskega samostana v Kamniku na pokopališče na Žalah. Vse svoje življenje je zvesto služil Bogu, ki mu ho sedaj gotovo bogat plačnik. Naj mu sveti verna luč! Geza Vezir umrl V Martjancih pri Mur. Soboti je umrl v 50. letu starosti ta-mošnji župan g. Geza Vezir. Pokojni jc bil markantna osebnost našega Prekmurja in eden najagilnejših javnih delavcev, spoštovan in visoko cenjcn v vsej naši javnosti. Pri zadnjih decembrskih volitvah je bil na listi JRZ namestnik izvoljenega poslanca g. Franca Bajleca, poleg tega pa je bil odbornik okrajne JRZ, predsednik Hranilnice v Martjancih, inšpektor evangelskc cerkvene občine v Murski Soboti, svetnik zbornice TOI, častni član Jugoslovanske gasilske zveze, častni član Horvatsko-SInvonske vatrogasne zajednice, stru-kovske in dolnjclendavske gasilske čete, podna-čelnik soboške gasilske župc itd. Na zadnji poti ga je spremila velika množica občinstva iz vsega Prekmurja. G. ban dr. Natlačen je izrazil so.žalje rodbini umrlega po okrajnem glavarju g. dr. Bra-tini, ki ga je zastopal tudi pri pogrebu. V sprevodu so nosili celo vrsto vencev, med njimi posebno lep venec poslanca Bajleca, 12 gasilskih praporov je spremljalo na zadnji po,ti marljivega organizatorja gasilstva v našem okraju. Ob odprtem grobu so se poslovili od umrlega poleg zastopnika domače občine še zastopnika Zbornice 7.a TOI in Gasilske zveze ter bivši poslanec g. Benko. S pokojnim Gczo Vezirjem je izgubilo Prekmurje markantno osebnost, moža poštenjaka in vnetega javnega delavca. Naj mu bo ohranjen blag spomin! Žalujočim naše sožalje! * -f-V Ljubljani je umrla gospa Ana Skuhic. vdova po finančnem inšpektorju. Zapušča štiri sinove in pet hčerk. Pokopali jo bodo v petek ob 2 popoldne. Naj v miru počival Žalujočim naše iskreno sožalje! -J- Na Renišniku je umrl znani cerkveni ključar pori pv. Pankrarijem Anton Krolj. Prav na god sv. Antona je dopolnil 80 let. Mnogi izletniki *v. Pankrarija so bili v Prelangovi hiši, domače ime. ljubeznivo postreženi, vsak je bil deležen ljubezni dobrega kmeta. Bog naj mu poplača vse dobrote! Gospodom duhovnikom, ki so hili tam lako dobrodošli gostje, priporočamo rajnega v hvaležen spomin pri sv maši! Pogreb rajnega ključarja bo v četrtek 19. t. m. ob 10 dopoldne. Uživaj Gospodov mir! Jčaj f\ma£e? Velika vnpina dopisnikov, da založe svoje liste ; rsemi novicami iz svojih krajev, je prav hvale vredna, te ta vnema ni prevelika in celo nepremišljena, da bi lako poročanje škodovalo dotične-mi/ kraju ali celi deželi. Neprestano pisanje o slabih cestah gotovo ni v korist mestom in odvrača tujce od i niše dežele, še hujša so pa poročila o razvili boleznih, ker so navadno silo pretirana, kakor hi po naši deželi neprestano razsajale kužne bolezni in morile prebivalstvo kar na debelo. Tako dva ljubljanska dnevnika ie nekaj časa objavljata članke o straliolah epidemije v škofjeloškem okraju, da se v Škof jo l.oko in njeno okolico nihče reč ne upa v strahu, da ne bi svojih in tujih otrok okužil z davico Ljubljanske družine z otroci se zaradi teh pretiranih poročil lako boje l.očanor, dn jih prosijo, naj jih ne obiskujejo. Splošno pa r Škof ji Loki o tej nevarnosti skoraj nihče ničesar ne ve, saj crlo dopisnik sam piše, da imajo zdravniki v vsem okraju samo 10 otrok v evidenci zaradi riarice. Fles so umrli trije otroci za davico po vaseh, oddaljenih po več ur narazen in tudi daleč ud Škofje Loke. Zdravstvena oblast gotovo sama dovolj skrbi za mere proti nalezljivi bolezni, ki ilak ni več nevarna, odkar imamo učinkovito cepivo firoli njej. Zaradi nepremišljene vneme dopisnika pa listi objavljajo obširna poročila trr pra-re nekrologe ob smrti otrok z vsemi podrobnostmi n poteku bolezni in o družinah teh otrok, kakor trugače beremo poročila o boleznih najvišjih oseb. te la prevelika skrb dopisnika za prebivalstvo loškega okraja in njegovo sočutje z žrtvami bolezni Vr njegova solzava ginjenost ob smrli otrok res <ra pa g. Kremžar Franc. Sledile so nato še volitve v rentni odbor in v disciplinsko sodišče. Gene mleka Prejeli smo: Akcijski odbor za ureditev cen mleku na ljubljanskem trgu je ponovno razpravljal o ceni mleku ter ugotovil, da se je kljub zbeganosti prvih dni zaradi novih cen pokazala enotnost in da konsumenti razumevajo težak položaj kmeta-producenta in da so vsi sloji zazumeli potrebo ureditve cene mleku. V kolikor niso še cene ustaljene, je pripisovati to le nekaterim motnjam, ki jih povzročajo prekupčevalci z mlekom, ki pa ne morejo postreči z dobrim blagom kakor direktni dobavitelji-kmetje in zadruge, zato so vsi ku-povalci takega mleka prikrajšani na kvaliteti blaga. Akcijski odbor ponovno opozarja vse odjemalce dobrega, higieničnega mleka na to, da cene, ki so bile objavljene, ostanejo v veljavi, ker so v skladu s potrebami kmečkega stanu in tudi za konsumenta v znosnem sorazmerju z ostalimi življenjskimi potrebščinami. — Akcijski odbor. 1 Zahvala. Vincencijevi konferenci sv. Jakoba v Ljubljani je daroval g. tovarnar, trgovec in hišni posestnik Josip OIup znesek 250 din v spomin 6voje v Osjeku umrle sestre-redovnice. Bog plačaj) 1 V Ljubljani umrli od 6. do 12. januarja: Gogala Ivana, 74 let, zasebnica, Frankopanska ul. 26; Štular Lovro, 68 let, obč. revež, Ljubno, obč. Mošnje pri Radovljici; Šinajdek Franc, 89 let, vrtnar, Hradeckega c. 43; dr. Leščnik Janko, 82 let. odvetnik, Vidovdanska c. 9; Babnik Matevž, 74 let, kmetovalec, Dravlje 48; Pajniič Ivana, roj. And-lovic, 69 let, vdova železničarja, Vidovdanska c. 9; Čižmek Drago, 57 let, kapetan I. ki., Kamnik -smodnišnica; Zupanec Ana Marija, roj. Branke, 69 let, zasebnica, Križevniška ul. 8; Nadižar Anton, 61 let, mizarski pomočnik, Verovškova ul 32; Gerstner Hans, 87 let, direktor filharmonične družbe v p., Tyrševa c. 15; Drobraič Marija, roj. Košir, 73 let. vdova žel. uslužbenca, Japljeva ul. 2; Hren Marijan, roj. Kunaver, 61 let, vpokojenka tob. tov., Štepanja vas 52. — V ljubljanski bolnišnici umrli: šušteršič Evgen Karel. 63 let, fin. uradnik v p., Pod Ježami 19; Uršič Helena. 66 let, vdova krojača, Stražišče 6 pri Kranju; Lenarčič Jelena. 80 let. prevžitkarica. Nove Jarše 47; Vur-kelc Franja, 25 let, snažilka, Švahičeva ul. 15: Zigoj Ivana Marija, 72 let, zasebnica, Gosposka ul. 10; Marlinec Marija, 30 let, žena posestnika, Rudnik 72; Hribar Terezija, 72 let, bajtarica. Tržišče 33 pri Krškem; Frakelj Janez, 68 let, obč.. revež, Šmartno ob Savi 2, obč. Polje; Jere Ivan, 37 let, rudar, Zagorje, okraj Litija; Križnar Matilda, roj". Tišina. 29 let, žena zlatarja. Mencingerjeva ul. 31; Merfu.n Mihael, 1 lelo, sin tesarja, Bukovca 54 pri Vodicah 1 Združenje brivcev v Ljubljani obvešča svoje članstvo, da jc umrl dolgoletni član g. Viktor Pctrovčič. Pogreb pokojnika bo dane«, v četrtek oh 16 popoldne iz mrtvašnice Vidovdanska c. 1 Polenovta namočena. Fr. Kham, Kongresni trjj št. 8. 1 Ljubljanska sadjarska ln vrtnarska podružnica opozarja svoje člane na iilm o kulturi krompirja, ki se bo predvajal v četrtek, dne 19. t. m. ob 18.30 (pol sedmih zvečer) v dvorani Kmetijske družbe na Novem trgu št. 3. Celje c Pogreb priljubljene dijakinje II. razreda državne trgovske šole Tajike Justinove bo danes ob 3 popoldne iz hiše žalosti v dr. Gregrja Zer-javovi ulici št. 1. Sprevod bo do Glazije, do kamor bodo Tajko spremljali njemi prijatelji, znanci, njene sošolke, nato pa jo bodo z avtofurgonom odpeljali v Griže, kjer jo bodo ob 4 popoldne pokopali. c Koncert dijaškega zbora kromatifnih harmonik v Celju. Dijaki iz Celja in Ptuja bodo priredili v nedeljo 22. januarja ob 4 popoldne v celjskem mestnem gledališču koncert kromatičnih harmonik. Koncert bo nudil poleg narodnih pesmi tudi klasično, salonsko in moderno glasbo. Ker je čisti dobiček namenjen Dijaški kuhinji v Celju, vabimo cenjeno občinstvo, da se te prireditve, ki je res nekaj izrednega za Celje, polnoštevilno udeleži. Vstopnice ee dobe že sedaj v predprodaji v Slomškovi tiskovi zadrugi. c Kar za 8000 je hotela zvišati vrednost hranilne knjižice. Celjsko okrožno sodišče je včeraj imelo pred salvo 38-letno služkinjo Zgank Katarino iz Legnega. Kati je imela hranilno knjižico, glasečo se na Ulčar Kati. Ker pa je bilo v knjižici le 435 din, je Katarina Žgank pripisala 8 tako, da se je glasilo v knjižici 8435 din. To knjižico je nato prodala kot pravo Ratovniku za 1351 din. Bila pa je pri svojem delu prav nespretna. Ratov-nik je uvidel, da je ogoljufan ter je šel povprašat v hranilnico, kjer so mu povedali, da ga je nekdo prav pošteno potegnil. Katarina ie prišla pred sodišče. Skesano je priznala goljufijo. Sodišče jo je obsodilo na 3 mesece zapora, pogojno za dve leti. Vnja, Družabnega kluba se zaradi predavanja o Bolgariji v Narodnem domu preloii od danes na julri, v pelele 20. januarja ob isti uri istotam. Odbor. c Hlode je kradel svojemu gospodarju. V Št. Ilju pri Turjaku je služil pri posestniku Kranjcu Francetu hlapec Ločnikar Lenart. Bil je sicer priden fant, samo denarja mu je vedno manjkalo. Začel je krasti svojemu gospodarju hlode in jih proda|al raznim lesnim trgovcem. Kmalu pa mu je prišel gospodar na sled in hudo sta zaorala. Lenart je zbežal od hiše in se klatil po več krajih. Za njim je bila izdana tiralica. Orožnikom se je [K)«rečilo, da so mu prišli na sled. medtem j>a se je že sam javil na sodišču in kar s sodnikom hotel odpraviti. Pa ni šlo tako hitro. Šele včeraj se je revež zagovarjal. Skesano je priznal svoj greh, zatrjeval je pa, da ni ukradel toliko lesa, kot ga tožijo, namreč za 3709 din. temveč le za 3000 din. Vse to si je namreč pridržal baje zato, da ei je plačal obleko, katero je pri gospodarju strgal. Sodišče ga je obsodilo na mesec dni strogega zajx>ra. c Slamoreznica mn je odrezala 4 prste. V Velikih Rodnih je pri delu zgrahHa slamoreznica za roko 6-letnega sina Hernausa Jakoba in mu odrezala 4 prste. c V Gosposki ulici 13 v Celju je izdihnila v 73 letu starosti občinska reva Vengust Antonija. c V celjski bolnišnici ie umrl neki Josip nekje iz okolice Konjic. Pokopali pa bodo na bolniškem pokopališču v Celin, njegovo identiteto pa bodo ugotovili pozneje. Prinašamo brez komentarja. » a.'« 1i! ■rw »I; m^^m^lS^mlmi fcgiflc ss šl SH ir L. 'M • ''HllhiitiMB Palača Zvezo narodov v kateri sedaj zborujo svet Zveze narodov Tolovaj Salaj obsojen na 9 let Ljubljana, 18. jan. Mali kazenski senat, ki mu je predsedoval 3. o. s, g. Rajko Lederhas, je danes v 5 ur trajajoči razpravi obravnaval in sodil o drznih vlomih tolovaja Načeta Salaja, 38-letnega trgovskega pomočnika iz Črenšovcev. Salaj je bil sprva dober in vesten trgovski pomočnik, dobro služtio je imel pri tvrdki Šarabon v Ljubljani. Zabredel pa je v družbo drznih vlomilcev in (nistolovcev. Od leta 1921 je bil že mnogokrat olisojen zaradi raznih vlomnih tatvin, po kaznilnicah je presedel že 10 let in 8 mesecev. V kaznilnicah se je seznanil z najhujšimi kriminalnimi tipi. Ignac Salaj je bil leta 1936 obsojen na 1 leto in 2 meseca robije zaradi vloma pri Gradu. Po prestani kazni septembra 1937 je prišel zopet v stike 7, zloglasnimi vlomilci Anžurji. Začel je vlamljati. Januarja lani je bil aretiran. Pa je 4. januarja simulirajoč bolezen in prepeljan v bolnišnico pobegnil s pomočjo Jožeta Anžurja. Nadaljeval je z vlotni. Od septembra 1937 pa naprej do avgusta 1938 je zagrešil sam ali pa s jiotuočjo Jožeta Anžurja, Matije Jereba in drugih 11 vlomov, pri katerih si je nabral plen v skupni vrednosti okoli 38.800 din. Poleg glavnega obtoženca so bili na zatožni klopi njegovi pajdaši in pomagači, kakor tudi obtoženci, ki so od njega kupovali blago, ki so ga skrivali in prikrivali. Največji vlom sta Salaj in neki Matija Jereb zagrešila konec oktobra in v začetku novembra 1937 pri Vinku Bedenku v Kranju. Plen, ki je obstojal iz 2 dragocenih pušk in gotovine, je znašal 21.640 din. Salaj je danes vse tatvine priznal. Med drugim je sodnikom prostodušno izjavil: »Obup in stiska sta mo pripravila na to jx)t. Naše stališče je težko, povsod nas zasledujejo. Gospodje! Svet ima dve cesti, pošteno in nepošteno. Kdor zdrkne s jioštene ceste na nejiošteno, se s težavo in sploh nikdar ne povrne na pošteno pot. Mi smo brezdomci in brezjx>selni! Dajte nam dela!« Ostali obtoženci so se skušali izgovarjati na vse mogoče načine. Zatrjevali so, da niso krivi in da so blago prejeli v dobri veri. Bili so po daljšem posvetovanju senata obsojeni: Nace Salaj na 9 let robije in v trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Po prestani kazni se pridrži Se za 2 leti v očuvalnem zavodu. — Mesar Fran šuštaršič, Salajev znanec, zaradi manjšega vloma na 6 mesecev strogega zajtora, v izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti in v plačilo povprečnine 500 din. Tretji Ivan Krisll zaradi vlomne tatvine na 5 mesecev strogega zapora in v izgulK) častnih državljanskih pravic za 2 leti. Ostali obtoženci so bili zaradi prestopka prikrivanja in nakupa sumljivpga blaga obsojeni na manjše denarne, odnosno zaporne kazni. Obtoženi Nace Salaj je sodbo, ki ga je močno pretresla, naposled sprejel v celoti. ms Župnika Evalda Vračka zadnja pot Maribor, 18. januarja. Danes predpoldne je zaslužni župnik Evald V r a č k o nastopil svojo zadnjo pot, na katero so ga spremili vsi farani, mnogi okoličani in Mariborčani, ki so se hoteli posloviti od moža, ki si je za Št. Ilj in za slovenski Maribor pridobil neprecenljivih zaslug. Iz Maribora so na pogreb prihiteli mestni župan dr. Juvan, okrajni glavar dr. Šiška, zastopnik prevzvišenega vladike stolni kanonik msgr. Umek Mihael, bivši oblastni predsednik dr. Josip Leskovar, senator Franc Schau-bach in poslanca Franjo Žebot in dr. Maksim Sevšek, ki sta zastopala slovenske narodne poslance. Mariborski mestni svet sta zastopala občinska svetnika ravnatelj Franc Hrastelj in vele-trgovec Ivan Sluga. Nadalje so bili navzoči vseuč. prof. prelat dr. Matija Slavič, prof. dr. Janez Kociper, zastopniki Prosvetne zveze in Fantovske podzveze v Mariboru. Do 9 so se pred šentiljskim župniščem zbrali pogrebci, nakar so krsto z zemeljskimi ostanki pokojnega župnika prenesli pred župnišče, kjer je jareninski dekan in častni kanonik g. Čižek ob asistenci številne duhovščine opravil žalne obrede. Pevski zbor društva »Maribor« je pod vodstvom ravnatelja Gašpariča zapel žalostinko. Nato se je razvil veličasten sprevod proti farni cerkvi. V sprevodu so za užaloščenimi sorodniki stopali pokojnikovi duhovni sobratje, 30 po številu, dalje odličniki, ki so prišli iz Maril>ora, zastopniki Zveze Maistrovih borcev, zastopniki Narodne odbra- ne, člani domačega fantovskega odseka in članice dekliškega krožka, člani in članice vseh domačih verskih in prosvetnih organizacij, šolska mladina z učiteljstvom, osiroteli farani in ostali iz bližnje in daljne okolice, ki so pokojnega moža borca poznali in cenili. V župnijski cerkvi je najprej stopil na lečo g. prof. Pavel Zivortnik, ki je v izklesanem govoru prikazal lik velikega duhovnika in požrtvovalnega prosvetnega in narodnega delavca. Sledila je žalna sveta maša, ki jo je daroval častni kanonik g. Čižek. Po končanih svetih opravilih so člani fantovskega odseka v kroju dvignili krsto ter jo v sprevodu odnesli na farno pokopališče, kjer bo po težkem življenju počival g. župnik Vračko in čakal vstajenja. Pred cerkvijo so domači pevci zapeli žalostinke. Z mnogimi venci, ki so jih darovala razna društva in zastopstva, je bil grob obložen in vanj so položili zemeljske ostanker župnika Evalda Vračka. Duhovščina ja opravila molitve, pevski zbor »Maribor« in domačini pa so zapeli žalostinke, nato pa so spregovorili v imenu dekanije častni kanonik Čižek, v imenu g. škofa stolni kanonik Umek, za Zvezo Maistrovih borcev upokojeni podpolkovnik Cvirn, v imenu učiteljstva in šolskih otrok šolski upravitelj Sardoč, dalje občinski upravnik g. Zupan in narodni poslanec Franjo Žebot kot pokojnikov osebni prijatelj in dolgoletni sodelavec v bojih pred in med svetovno vojno. Naj dobri duhovnik v miru počiva sredi svojih faranovl Bog mu naj nakloni obilno plačilo! m Slovenske služkinje v Anglijo. Zadnje dni je začela zbirati neka agencija v Mariboru in okolici služkinje in kuharice, ki bi hotele sprejeti službo v Angliji. Informirali smo se o tej stvari ter izvedeli, da gre za resno akcijo, ki jo toleri-rajo naša oblastva. Na Angleškem je pomanjkanje služkinj ter so jih poprej veliko dobivali iz jkkI-ročja bivše Avstrije. Sedaj pa Anglija služkinj iz avstrijskih dežel no sprejema več ter jih je začela iskati drugod. m 20 letnica službovanja pri mestni občini je obhajal včeraj pokopališki paznik g. Štepihar Ferdinand. Imenovani deluje tudi zelo agilno v po-breškein občinskem odl>oru in v naših katoliških društvih na Pobrežju. V njegovo hišo zahaja veliko katoliških listov, med njimi tudi že dolgo vrsto let »Slovenec«. Vrlemu možu želimo, da bi deloval tako, kakor do sedaj, še veliko let! m »Evharistifna ura« bo drevi ob pol 8 v novi cerkvi sv. Rešnjega Telesa za vse vernike. m Akademska kongregacija vabi na sestanek jutri, v petek, v frančiškanski kapeli ob 20. m Mariborski umetnik razstavlja na Hrvatskem. Znani mariborski slikar Mušič razstavlja sedaj 10 svojih slikarskih del v družbi hrvaških umetnikov Babiča in Hegedušiča v Osjeku. m Konjunktura za sukanec. Prvo tovarno sukanca je zgradil v naši državi mariborski tovarnar g. Hutter. Podjetje tako dobro uspeva, da bo gospod Hutter na pomlad tovarno sukanca še povečal, in sicer ho na dosedanjem obratu pozidal se eno nadstropje. m Ugledni Mariborčani nmirajo. Smrt kosi naprej med starimi mariborskimi meščani. V Smetanovi ulici 52 je umrl v starosti 77 let upokojeni vodja zemljiške knjige Jakob Maret. — V Turncr-jevi ulici 3 v Krčevini je umrla poseslnlca gospodična Terezija Poselil, stara 86 let. Pokojnim izhaja iz staroznane mariborske trgovske rodbine, ki je bila lastnira poslopja sedanje Cirilove tiskarne na Koroški cesti. Mnogo let je delovala v mariborskih katoliških ženskih organizacijah ter je bila velika dobrotnica revežev. Naj počivata v miru! m Občni zbor Maratona bo jutri, v j>etek. dne 20. (. m., ob 20 v mali dvorani na Aleksandrovi cesti 6. Vsi člani polnoštevilno! m Veliko zanimanje za »špiritiste«. Kakor smo že poročali, bo v soboto ob pol 8 v Spure-jevi dvorani v Studencih vprizoritev pretresljive Petančičeve drame »Spiritisti«. Zlasti med stu-denškim delavstvom je za to vprizoritev veliko zanimanje. V nedeljo popoldne ob 5 bodo isto igro vprizorili v dvorani na Aleksandrovi 6 v Mariboru. Vstopnice za predstavo v Studencih 6e dobe pri Mikelu, za vprizoritev v Mariboru pa v Cirilovi knjigarni. m 10 letni fantek obstrelil bralca. Nenavadna nesreča se je pripetila v ponedeljek na Tratah ob severni meji v hiši starešine finančnega oddelka v Apačah Ivana Farazina. Oče je pozabil doma službeno pištolo, v kateri se je slučajno nahajal še en naboj Ker jc bil oče v službi, mati pa je težko bolna v mariborski bolnišnici, so sc igrali otroci v hiši brez pravega nadzorstva. 10-letni Ladislav je našel samokres ter se je z orožjem igral. Naenkrat je počil strel in krogla je prebila 5 letnemu bratcu Hermanu levo roko ter ga je ranila na prsih, m Danes »vožnja v Monte Carlo«. Danevs popoldne bodo vozili skozi Maribor avtomobilisti, ki tekmujejo v zvezdni vožnji v Monte Carlo ter so pred nekaj dnevi startali v Palermu na Siciliji. Prijavljenih |e na tej progi 18 tekmovalcev. Glavna kontrolna postaja v naši državi bo v Ljubljani, kjer bo prvi tekmovalec zapustil postajo ob 15.13, za njim pa v presledkih 1 minute ostali vozači. Gledališče Četrtek, 19. januarja, ob 20: Matura. Rod A. — Petek, 20. januarja: zaprto, KULTURNI OBZORNIK Vrtčeva knjižnica: štirje zvonarčki Letos se je prenovil naš najstarejši otroški list »Vrtec« ter prešel v založbo Slomškove družbe. ki je obenem začela tudi z rednimi otroškimi knjigami, in sicer tremi vsako leto, ki jih naročniki »Vrtca« dobe obenem z listom. Kot prvi zvezek Vrtčeve knjižnice je te dni izšla ljubka povestica »Štirje zvonarčki«, ki jo je spisala F. VV i b m e r-P e d 11, poslovenil pa 1. Ca m pa. To je prijetna zgodba o štirih zvonarčkih, dva-najstletnikih, ki jih je učitelj izbral, da hodijo zvonit v zvonik. Tine, Janezek, Albin, Mihec — štirje, vsak drugačnega značaja, vsak z drugačno usodo, vse pa vežejo med sabo zvonovi in njih lepota. Pisateljica pripoveduje, kako so sprejeli to odliko, kako so se pripravljali za prvo zvonje-nje, kako je Tine prezgodaj za mrtve zvonil, ko .ie tisti, kateremu je bilo zvonjenje namenjeno, še vedno živel in celo ozdravel, toda zaslužil bi rad zvonarino, da bi pomagal domačim. In potem . :-tara Jera, ki je verovala v preroke zvonov! In | dalje, kako so zvonili v hudi uri, kako je zbolel eden izmed njih, krojačev Janezek, kako so se stepli na svatbi, ko se je Alhin — pesnik med njimi in sanjač postavil za ubogo deklico, svojo kraljico. In končno, kako je Janezek umrl in so mu zvonili zadnjikrat samo trije, potem pa se razkropili vsak v svoj novi slan: eden za hlapca, eden v šole, eden pa je poslal — pisatelj. Ob zvonovih se mu je vnela melodija In sprostila fantazija in se mu ogrelo sreče za druge ljudi ne zase. To je zgodba o šlirih zvonarčkih, ki spominja še najbolj na prelepe zgodbice, kakor jih je pisal Meško v svojih mladinskih knjigah: »Mladim srcem«, prav gotovo eni najlepših mladinskih knjig, kar smo jih brali kot otroci. »Štirje zvonarčki«, ki so v Čampovem prevodu lepo poslovenjeni, so prav tako lepo berilo, prav tako mehko in vzgojno, ter vredno delo, da je izšlo kot prvi zvezek Vrtčeve knjižnice, ki se je z njim, sicer skromno, toda dobro vpeljala. td. Cerkveni glasbenik »Cprkveni glasbenike, glasilo slovenskih cerkvenih glasbenikov, je stopil v novo, 62. leto, ter je pri tpm obdržal svojega vnetega in delavnega urednika msgr. Stanka Premrla, ki je že kar ob pričetku leta takoj poslal v javnost prvi zvezek, obsegajoč januar.sko in februarsko številko. Mnogo mikavne vsebine obsega ta zvezek in marsikaj pomembnih dotikov našega glasbenega življenja. Za uvod priobčuje dr. A. Merhar razpravo o cerkvenih himnah, »obvestilo in pojasnilo k slovenskemu prevodut. V zvezi z mnenji zadnjega časa, ki govore za izčiščenje cerkvene umetnosti, je to pesnikovo delo zelo pomembno, ker je z njim oživil -Slovencem največji zaklad cerkvenega pesništva. Obenem je tako pravilno dvignil tudi svojstveno duhovno vrednoto, ki leži ravno v verzu in v njega metričnem utripu. Za slovenske skladatelje pa bo v tem podan bogat vreler, iz katerega bodo mogli zajemali ob svojem ustvarjanju. Od tu se utegne izviti tudi nov impulz za pravo cerkveno glasbeno umetnost. — V vrsto prispevkov, ki jih iz svoje velike študije o zvezah raznih domačih napevov med seboj in s tujimi melodijami priobčuje dr. Josip Čprin, je prišla v tem zvezku Foersterjeva »spokorna« (staroslovenska) ter njene zveze in izhodišča. — Za objavo škofijskega odloka o ■'spreminjanju besedila cerkvenih pesmi« sledi članek o >pevski tehniki in motnji glasu-; prav za prav je to ponatis predavanja, ki ga je imela v llubadovi dvorani nedavno ga. Ivanka Negro-Hrastova. Naziranje se oklepa predvsem staroitalijanske šole in njene pevske tehnike in misli so ugodno zastavljene. — Nekaj o priljubljeni božični pesmi »Kaj se vam zdi, paštirčeki« je napisal Anton Pogačnik — o Pohlinovem izrazoslovju in njegovem »žvegolišu* pa Fr. Ferjančič. V Čadež poroča o »organistih in župnijskih kronikah«; Jvan Kozjek pa priobčuje nekaj misli o glasbi v radiu. — Poročila o odborovi seji Ceciliji-nega društva, o organistovskih zadevah, o koncertih v Ljubljani in drugod, in še o raznih skladbah, ki so nanovo izšle, zaključujejo poleg raznih dopisov in važnejših vesti ta zvezek. Glasbena priloga je tokrat obsežnejša. V njej je priobčena najprej Tomčeva pesem »Jezusova oporoka«; štiriglasen mešan zbor je zgrajen v smislu jasne melodike in prav take akordike in ritmike. Druga pesem Matije Tomca »Čudovit si v svojih svetnikih« je v muzikalnem izrazu bogatejša in samosvoja je v zgradbi ter sveža v domislekih. Dognani in izčiščeni glasbeni izraz in smisel za jasno zborovo tehniko je Stanko Premrl zopet razvil v »Ofertoriju« (in festo s. Joannis Bosco Con-fessoris); njegova >Pesem prvoobhajancev« pa je kratek muzikalen vzdih, iskreno v narodnem tonu občuten. — Anton Jobst, ki ga mika harmonična barvitost, je uveljavil to svojo izrazno značilnost v dognani zgradbi -»Postne-:, skladbe za solo, zbor in orgle. — Kratka in preprosta, pletena po pravilih harmonije je pesem A. Mava »Sv. Jožef«. e^v jssji ^semI ■pfp.ri:; 'aBHH isjOlB »SIPI M A fPH ^/HM^iMšsB&Mm vr4*- -'- t * htot j, '.mswmljn. ŠErillE* > IM ' mi TOfirr - *M % 1' 'mm HHIL/ a ' liflffn' Wr I^BBfrCTf^ . ■ .....i ^Mm mttam Gozdni požar v Avstraliji se je razširil po tako velikem ozemlju kakor je Anglija. Ko so goreli avstralski gozdovi, je požar uničil več ko 140.000 kvadratnih kilometrov sveta. Iz Melbournea poročajo, da znaša le škoda države Viktorije zaradi gozdnega požara več ko 1 milijon funtov. Velikanski požar pod morjem v. u. Delo f prof. Weingarta V nedeljski številki smo že poročali, da je v Pragi umrl eden največjih mlajših čeških slavistov, prof. dr. Miloš W e i n g a r t v 49. letu starosti in sredi največjega svojega razmaha ter ie zapustil za seboj vrslo svojih učencev ter delo, ob katerem se bodo še vzgajale generacije. Češki listi ga primerjajo naravnost Dobrovskentu v tem smislu, da je vtisnil pečat eni celi generaciji mladih jezikoslovcev. Hodil se je 21. novembra 1800 ter je takoj po srednješolskih študijah stopil v središče vseh slavističnih znanosti na praški univerzi, na kateri se je izredno odlikoval, tako da se je I. 1010. babilitiral za slovansko filologijo, ko je pred tein že nekaj časa služboval na gimnaziji ter sodeloval pri Slovarju češkega jezika. Takoj nato je postal kmalu tudi rektor. L. 1926 je bil jio Pastrneku poklican na stolico staroslovenščine v Pragi, ki jo je prav s svojim velikim znanjem in organizacijsko sposobnostjo pomagal razvijati v središče slavističnih znanosti v Evrojn. Toda njegova smrt bo temu cilju veliko škodovala. Prav lani je zasnoval s svojimi sodelavci veliko zbirko o pismenih jezikih vseh slovanskih narodov, v katerem je slovenščino obdelal prof. Heidenreich. Vpč njegovih det je naravnost temeljnih za starejšo slovansko jezikoslovje, tako: K današnjemu stanju staroslovenskih raziskovanj (192(1), O slovarju staroslovanskega jezika, K današnjemu stanju raziskavanja starocerkvenega jezika in književnosti (vnovič 1. 1934). Naravnost odkritje ie bila novo izdana legenda o sv. Vaclavu, ki jo je znova osvetlil od vseli strani (1934). O njej je napisal še več študij (Prva češko cerkvena slovanska legenda o sv. Vaclavu, K razlagi češkoslo-vanskih legend o sv. Vaclavu). Izdal je dva dela: Priročnika staroslovanščine (deklinacija in konju-gacija). Jezikoslovje je dopolnjeval z zgodovinskimi študijami ter jo napisal na pr. Začetke bogomilstva, Bizantinsko kroniko v cerkve-noslovanski literaturi, O političnih in gosjxidar-skih elementih v starejši zgodovini slovanskih jezikov. Pisal je tudi članke o Dobrovskeni ter o literarno zgodovinskih problemih pri Puchmajer-ju in Vrchlickem. Bavil se ie tudi znanstveno z godbo. Toda to je samo nekaj najvažnejših knjig, ki jih je spisal, kajti njegova erudicija pa tudi delavnost sta bili neizčrpni. Predaval je redno v praškem radiu, predaval celo katoliškim akademikom na počitniških zborovanjih (duhovne vaje pri Sv. Kopečku). Spominjam se, s kakšnim navdušenjem smo brali pri pokojnem prof. Prijatelju \Veingertov članek k novi literarno-zgodovinski problematiki, še bolj in neizbrisno mi bo vse življenje, kako smo lani obiskali s praškim seminarjem, katerega voditelj je bil, cerkev v Stari Boleslavi, kjer je bil ubit sv. Vaclav ter smo na licu mesta brali lep njegov poetični prevod najstarejše češke legende o sv. Vaclavu in poslušali njegovo razlago lega staroslovanskega teksta in mesta, pa mu je v besedo vpadal tamkajšnji stari cerkovnik in ga popravljal -po svoje , kakor sc je naučil žp pred desetletjem kot cicerof. Kdo bi se mislil zda.i, da bo ta steber slavistike tabo hitro omahnil'? Naj počiva v miru na olšanskem pokopališču, kamor je tako hitro odšel za velikani zadnjih dveh let, za Pekafom, Saldom, Tillejem itd., njegovimi slavnimi kolegi na filozofski fakulteti. ^ t(1 Johann Stranss umrl. — Iz Berlina je prišla vest da je tam umrl znani dirigent, skladatelj Johann S t r a u s s. Rodil se je 16. lehr. 1806 kot sin glasbenega ravnatelja bivših dunajskih dvornih plesov Edvarda Straussa ter je nečak svetovno znanega »kralja valčkov« Johanna Straussa. Novi poljski časopis za tomistično filozofijo. V Varšavi je začel izhajati nov časopis za tomistično filozofijo pod naslovom sPolski przeglad ihomisticznj'«. Urejuje ga prof. na Angelikti, dr. Bochenski. Revija bo posvečena izključno raziskovanju tomističnega filozofskega sistema ter bo ocenjevala in informirala o domačih iu tujih izsledkih tomuma. Danska spomenica o Jugoslaviji _Ob priliki dvajsetletnice Jugoslavije je dan-sko-jugoslovansko društvo v Kopcnhagnu izdalo posebno svečano spomenica na 24 straneh, v kateri govore najodličnejši jugoslovanski in danski možje o naši* domovini. Vsa-.številka je odeta v platnice, ki v treh barvah razodevajo že na zunai simbol naše državnosti. Na prvi strani sla kralj Peter II. v 6okolski uniformi ter princ regent Pavle. Posebne poslanice danskemu občinstvu so napisali danski državni minister Th. Stauning ter minister E. Biering, kakor tudi jugoslovanski ministrski predsednik dr. Stojadinovič ler poslanik minister Milorad Stražnicki. Jugoslovansko zgodovino je na eni strani opisal Ejnar Dyggve, predsednik dansko-jugoslovanskega društva, omenjajoč Slovcncc v zvezi s celjskimi grofi in ustanovitvijo nove države. Tudi vsi drugi člank obsegajo natančno po eno stran. Zemljepisni pogled na Jugoslavijo je podal Martin Valil, profesor na kopenhagenski univerzi, pregled trgovine in industrije Th. Olesen, generalni konzul za Jugoslavijo, pregled arheologije muzejski inšpektor Jahs. Broendsted, literature Anton Karlgren, prof. univerze v Kopenhagnu, v članku, ki je sintetičnega splošnega značaja, ker nikjer ne imenuje nobenih književniko,v, niti največjih, ne® slovenskih ne srbsko-hrvatskih, O jugoslovanski umetnosti govori doc. Ch. Elling, kjer sc zadrži dalj časa na Meštroviču, o jugoslovanski glasbi piše dirigent Sv. Ch. Fclummb ter v ljubljanskem glasbenem centru imenuje Osterca, Škerjanca in Adamiča. Narodno umetnost (tkanine itd.) opisuje Henny Hanscn, slikarica, in omenja tudi etnografski muzej v Ljubljani, inž. P. Kampmann pa o kopališčih, prometu itd., dočim o turizmu v Jugoslaviji še posebej poroča Gustav Hansen, ravnatelj danskih žcleznic. Ta tudi omenja Bled kot »najbolj idilično idilo«. K vsakemu članku je priložena ustrezajoča celostranska priloga in sicer: makedonski pastir, dalmatinska pokrajina, črnogorska zemlja, solinske razvaline, hrvaški kmetje, samo,stan Markovi Varoši, ohridski piščalar, sušenje platna, vila na Lopudu, kmctica iz južnih krajev ter črnogorska koča. Iz Slovenije, ki vendar predstavlja najudobnejše letovanje za tujce, ni nobene slike. Če smo kulturno naprednejši od južnih pokrajin, ali smo zato izgubili slikovitost in nimamo svojevrstnih zanimivosti, ki bi zaslužile, da se pokažejo svetu, ko se proslavlja dvajsetletnica države? Izmed 11 prilog bi vsaj ena lahko predstavljala slovenski motiv. Predavanje o Ivanu Cankarju. — Slavistično društvo bo priredilo v spomin Ivana Cankarja ob 20-letnici njegove smrti javno predavanje, t) pomenu in delu velikega pesnika bo govoril znani slovstveni zgodovinar g. dr. Anton Slodnjak, značilne odlomke iz pesnikovih del pa bo recitiral priznani umetnik in režiser Narodnega gledališča g. Ciril Debevec. Predavanje bo v petek, 20. I. m. ob 8 zvečer v predavalnici Drž. trgovske akademije (Bleivvcisova cesta). Vstopnine ni. * Izjava. G. bibliotekar vseučiliške knjižnice dr. Joža G Iona r je nas naprosil, da izjavimo z ozirom na članek »Slovenica med Madžari . iz-išli v Kulturnem obzorniku »Slovenca dne 14. t. m., da on ni govoril in dajal nikakih izjav nobenemu madžarskemu časnikarju ter jo rlo-tični madžarski časnikar gotovo zamenjal tudi osebe, kakor je zamenjal jioklire. To samo stvarni popravek k madžarskemu članku, o katerem jc vestno poročal JSlovencc^. * Zemljepisna nnvnst: najvišja gora na Češkem. Ker so Krkonoši padli pod Veliko Nemčijo, se je nekaj časa mislilo, da ho najvišja gora na Češkem Javornik, ki imn 1065 m. Toda ker se je l>ozneje spremenila ponekod meja v korist ČSR, ji je pripadlo zopet slrakonirko predgorje Stima-nove ter je sedaj najvišja češka gora Churanov, vkoka 1122 metrov! Eden od najbolj slavnih angleških premogovnikov pod morjem, v Whitehavenu na Cumber-andskem, je nenadoma začel goreti. Bojijo se, da je bil ogenj podtaknjen, in velika vprašanje je, ali bo moči rešiti dragocene premogove zaklade. Rudniki Whitehaven se raztezajo več ko 6 km daleč pod morjem. Tri kilometre daleč od obale so začeli spravljati premog na dan. Taka je dragocena, črna snov zvabila človeka bolj in bolj sebi. Nad rudnikom pa se neumo,rno pretaka morje. Če tuli na vrhu vihar ali pa sije 6once, če brije burja in biča morje, ali če 6e potapljajo iad-je — še vse bolj glo.boko delajo rudarji in ne vedo nič, kaj počenja morje nad njimi. Premog, ki ga kopljejo v teh rudnikih, je izredno dragocen. Dozdeva se, da so ondotni skladi neizčrpni. Bolj in bolj daleč pod morje se raztezajo črni zakladi, tako da niti ne morejo več preračunati, koliko premoga se še skriva pod morjem. Zdi se, da ga je rajši zmeraj več kot manj. Tako je samo rudnik William-Pitt dajal letos 1000 delavcem kruha. Ogenj je izbruhnil, ne da bi se bila zgodila kje kaka napaka. Nobenih znakov ni bilo, da bi se vneli plini. Ko 6o se delavci zjutraj odpeljali r svoje rove, so opazili, da 6o bili jaški polni dima. Tako je vse kazalo, da sc je zgodil kar nemogoč atentat. Takoj so sklicali rudniško gasilsko moštvo in reševalce. V najkrajšem času 60 bili zbrani vsi, da zadušijo ogenj. Deset delavcev je v plinskih maskah in azbestnih oblekah prodrlo prav do požara, čeprav so jih drugi svarili. A to je bilo edino, kar je bilo potrebno, da se ogenj zaduši. Vsi obupani so se vrnili. Požar je divjal vso noč od 12. na 13. januar. Prezračevalne naprave sa izvrstno delovale in podpihovale ogenj, da 6e je razvnel na dolgo in široko. — Pr! zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef« grcnčice. V borbi za svoj kruh 60 rudarji poskusili tudi nemogoče stvari. Šc enkrat 6e je odpravila onih 10 mož v žareče premogovne sklade. A to pot 60 se zrušili. Videli so, da ne morejo več nazaj in so se zatekli dalje v rov, ki se razteza na dva kilometra dalje. Tu so na varnem, do,klcr ne bodo plinske maske uničene. Mogoče se bo drugim posrečilo, da jih po kakem zapuščenem stranskem rovu še pravočasno rešijo. Vsi delujeja na to in upajo, da bo desetorica oteta 6mrti. Medtem gasijo požar na vse pretege, a primanjkuje potrebnih gasilskih pripomočkov, ker jih na tako dolgi pati ni moči dovolj hitro spravit v rove. stotine ljudi je nepretregoma zaposlenih z gašenjem. Zadnje ve6ti povedo, da so gasilci požar obvladali. Novo prvenstvo za lahkoatletska moštva Preteklo nedeljo so se sestali v Zagrebu po sklepu zadnjega občnega zbora delegatje vseh podzvez, da reš.jo razna tehnična vprašanja in druge lahkoatletske probleme v naši lahki atletiki. Konferenca, ki je trajala ves dan, je napravila razne sklepe, ki so v marsičem spremenili dosedanje pravilnike. Predlogi zveze in zagrebške podzveze o spremembi disciplin za ju-niorje so bili sprejeli v celoti, ako da bodo odslej ju-nlorji A metali 3.5 kg težko kroglo in 1 kg težak disk. Juniorji razreda B bodo morali teči vse proge do 1200 m, metali bodo kroglo 5 kg, disk 1.5 kg in kopje 600 gr, ter kladivo 5 kg. Juniorji iz skupine C bodo morali odslej teči vse proge do 1500 m, metali kroglo 6.25 kg, kopje 800 gr, disk 1.75 kg in kladivo 6.25 kg. Juniorji B morajo teči čez zapreke na 60 m in juniorji C do 110 m. Nova skupina atletov. Uvedena je nova skupina atletov »omladincl«, h kateri pripadajo atleti v starosti od 18,—20. leta, ki bodo lahko tekmovali v vseh disciplinah tako kakor seniorji, izvzemšl teka na 5 km. Predlog o razdelitvi atletov v kategorije in o osnutku samostojnih atletov niso bili sprejeti zaradi tehničnih, odnosno administrativnih razlogov. Tekmovanje moštev. Glede tekmovanja za moštva, odnosno klubsko prvenstvo so napravili naslednje sklepe: Na teritoriju vsake podzveze bo 2. julija tekmovanje za klubsko prvenstvo, v katerem nastopa vsak klub samo z enim moštvom v določenih 12 disciplinah. Po finskih tabelah za mnogoboje se dobi na ta način vrstni red v posameznih podzvezah, odnosno za celo državo. Na podlagi tako dobljenih rezultatov bodo potem prvo- in drugoplasiranl tekmovali za naslov klubskega prvaka države, tretje, odnosno četrto plasirani pa za tretje in čelrto mesto v finalni borbi. Stroške za ta tekmovanja plača zveza, podzveze in sodelujoči klubi. Cross-country. Državno prvenstvo v cross-country bo letos zopet v Zagrebu dne 2. aprila in sicer na prog'., ki bo dolga 10.000 m in ne samo 7500 m kakor je bil poslednji dve leti slučaj. Tekmovanje poedinccv. Tekmovanje poedincev bo razdeljeno letos v dva dela: prvi del se Izvede dne 16. julija v Ljubljani in to dc6etoboj za scnlorje, tek na 200 m čez zapreke, 3000 m steeple-chasc maraton, štafeta 4 krat 200 m, štafeta 4 krat 400 m, šaleta 800X400 X 200X100 m, hoja na 30.000 m na cesti in 10.000 m na progi. Poleg tega se bodo ledai borili najboljši omladinci in juniorji C v olimpijskem peloboju. Drugi del državnega prvenstva se bo vršil v Belgradu in sicer tri tedne pred balkanskimi igrami v tehle disciplinah: 100, 200, 400, 800, 1500, 5000, 10.000 metrov in štafeta 4 krat 100 m. Dalje meti krogle, kopja, diska :n kladiva ter skoki v višino, daljavo, s palico in troskok. Določene so tudi minimalne mere, mora doseči vsak atlet, ki se hoče udeležiti tega tekmovanja. Ti rezultati pa takole izgledajo: 100 m 11.4 sek„ 200 m 23.6 sek., 400 m 53 sck., 800 m 2:04.0, 1500 m 4:25.0, 5000 m 17:00, 10.000 m 36:40, 110 m zapreke 18:04, 400 m zapreke 1:62,4, v višino 165, v daljavo 630, s palico 310, troskok 12.75, krogla 12.50, disk 38.50, kladivo 36.00, kopje 46,00, štafeta 4 krat 100 47 sek. Troboj mest. Glede troboja mest se je vnela velika debata in izgleda, da stvar še ne ho kmalu tako urejena, kakor je potrebno. Split je zahteval, da bi tudi od sodeloval v tem troboju, iz katerega bi nastal potem četveroboj, čemur pa sta se upirala Ljubljana in Belgrad, medtem ko je Zagreb podpiral Splitčane v njihovi zahtevi, Olimpijske igre — tabela najboljših — športni znak. Ob tej priliki so sklenili delegatje, da se bo vodila odslej tabela najboljših le v statistične svrhe ln to samo za tridesetorico najboljših. Glede sodelovanja na olimpijskih igrah je bilo sklenjeno, da bo mogel na olimpijske igre v Helsinki le oni atlet, ki doseže enak ali boljši rezultat od onega, ki ga je dosegel dvanajsti atlet na zadnji olimpijadi v Berlinu, Sklenjeno je bilo dalje, da se vpelje za atlete, ki dosežejo predpisani rezultati, športni znak. To so bili v glavnem sklepi konference lahkoatletskih delavcev v Zagrebu. Najbližja bodočnost pa nam bo že pokazala v koliko so bili pravilni in koristni. Želimo samo eno: napredek naši lahki atletiki, da bomo dosegli na XII, olimpijadi vsaj častne uspehe, četudi vemo, da bomo v hudi konkurenci podlegli. ZF0 1. Zveza fantovskih odsekov v Ljubljani priredi 1. in 2. februarja Ifl.T!) smuške tekme, v alpski kombinaciji, kot prvi del celotnega tekmovanja za Zveztno smučarsko prvenstvo. 2. Izvedba alpske kombinacije bo na Crtiem vrhu nad Jesenicami, in sicer: a) 1. in 2. oh 14..TI smuk iz Španovega vrha. dolžina progo Mm, z višinsko razliko 400 m. Smuk bo obenem izbirna tekma za slalom in (o po presoji obstoječega sodniškega zbora. h) i. februarja ob 9.30 slalom na smučiščih Črnega vrha .1. Pravico udeležbe imajo samo člani Zveze fantovskih odsekov r. izpolnjeno starostjo 17 let. 4. Tekmovalo se bo: a) Za prvenstvo ZFO. za katero se morajo boriti posamezno podzveze z moštvom sestoječim iz štirih članov. Plasmaje bodo določite vsote ločk poedinih moštev iz obeh alpskih disciplin. b) Zmagovalna vrsln prejme prehodno darilo bana rlr. Murka Katladcna, katero brani Gorenjska fantov-ska podzveza in si gn je možno priborili v trajno last po trikratni zaporedni ali petkratni zmagi v presledkih. r.) Za prvaka v smuku ali slalomu se bori vsak posameznik in hodo v vsaki disciplini najboljši trije nagrajeni s častnimi darili. 5. Ob tej priliki se ne more tekmovati za naslov ali pod imenom kateregakoli športnega društva ali kluba. fi. Fantovski odseki morajo priiaviti svoje, tekmovalen Zvezi fantovskih odsekov v Ljubljani do soboto 28. t. ni. 7. Žrebanje nastopnih Številk bo 1~ februarja ob 11 dopoldne na Črnem vrhu. Nastopna mesta pri slalomu bodo določena po doseženih uspehih v smuku. S. Razglas rezultatov in razdelitev nagrad ho 2. februarja popoldne (po prihodu h Črnega vrha) v Krekovem domu na Jesenicah. 1ZSZ Tekmovanje bo izpeljano v smislu pravilnikov 1(1. Tekmovanje bo vodil jeseniški fantovski odsek. 11. Proga za smuk bo štiri dni pred tekmo približno naznačena: zaprla s- bo s pričelkom žrebania nastopnih številk. Iste dni so ho vršil na kraju tekmo-vanja trening izbranih tekmovalcev. Sinuška-tchntfiil »vet ZFO. Fantnrski ndtrk ljubi Jan a-S r. .laknli im.i danes oh pol S zvečer redno telovadbo na Grabnu. Udeležba obvezna! Fn /tlfka ima danes zvečer ob 20.15 redni fantovski sestanek. Predava g. Brejuik. Vsi in točno. • Teheran •Mtkks ^Ar&bisch 3>hotr±==-Mi ABESSlNlE/j MdlsAbehs BRITISCH- -'itauenisch 300.000 Vera in politika - Borba muslimanov na poti v Meko za kupčijo z romarji - Po Hedžasu zopet železnica Konči Ahačič: Jaka Spaka in čudodelna dlaka V teh dneh se jx> širnih pokrajinah Azije in Afrike odpravlja na tisoče mohamedancev na predpisano romanje v Meko. Ker je tako zbiranje več stotisočev ljudi, ki jih druži ena vera, tudi politično |K>mem'nno, spremlja ostali svet, zlasti Evropa, z veliko pozornostjo, ki je na mestu zlasti v teh razrvanih časih. Romanje v Meko V velikih mestih islamskega sveta, tako v Damasku, Allepu, Kairu, Istambulu, Bagdadu, Teheranu in Kabulu, poziva na tisoče, z zelenimi turbani pokritih drevišev, vernike v 30 dneh ra-mazana (turških praznikov), ki 60 v krščanskem mesecu januarju, da naj izpolnijo najplemenitejšo dolžnost nauka: da se odpravijo na pot v sveto mesto Meko. Vsak Mohamedanec mora bili vsaj enkrat v življenju v Meki, če hoče priti v molia-medanski paradiž. Vsako leto se odzove na tisoče in tisoče mohamedanskih vernikov pozivu dervi-šev, da pohitijo v Meko in izjx>lni.jo jx> predpisih obhod krog svetega kamna Kaaba, ki ga je, kakor pravi turška legenda, očak Abraham 2000 let pred Kr. položil na sedanje mesto. Smoter vsakega romarja je, da dospe na sveto višino Arafata, da ondi pomoči belo tenčico v blagoslovljeno vodo, ki bo nekoč njegov mrtvaški prt. Pot v Meko je težavna. Moderni čas pa je dospel tudi v puščavske pokrajine, ki na stotine kilometrov daleč obdajajo sveta mesta islama. Medtem ko so romarji v prejšnjih časih potrebovali za svojo jx>t v Meko tudi po dve leti časa, ko so se z jadrnicami iz daljnega sveta Kitajske in Zapadne Indije, iz Perzije in Severne Afrike po mesece dolgo le počasi bližali obali srečne Arabije, odkoder eo e kamelami nadaljevali pot proti Meki, se je pa v tej dobi romarska pot jako skrajšala. Posebni parniki vozijo v določenih dneh iz najvažnejših pristanišč v D ž i d o, ki je arabsko obrežno mesto ob Rdečem morju in je Meki najbližje. Egiptovsko ladjedelsko podjetje »Misr družba za morsko plovbo« je zgradilo jiosebne romarske ladje, ki v glavni romarski seziji redno vozijo med Aieksandrijo in Džido. Železnica v Hedžasu služila upornim Arabcem In britskemu vojaštvu vjirav zato, da sta se Arabija in Palestina odcepili od Turčije. Po vojni je bilo to nekdaj tako enotno politično ozemlje razkosano na celo vrsto majhnih arabskih kneževin, ki se nobena od njih ni hotela odločiti za to, da bi obnovila zvezo po tračnicah. Nihče ni zaupal svojemu sosedu, vsakdo se je bal, da bo z obnovo železnice hkrati sam ogrožen, nihče ni hotel sosedu privoščiti izdatne kupčije z romarji. Ibn Saudu, vladarju svetih mest, pa je bilo najmanj do tega, da bi obnovil progo za na sever. Saj se je zdaj ves val romarjev zbiral v pristanišču Džida, torej na njegovi lastni zemlji. Pravljica o tem, da mohamedanei ne bi bili nič več zmožni organizirati kakih velikih podjetij, se ni obnesla, saj je Ibn Saud izvrstno organiziral »kupčijo z romarji«. Od trenutka, ko se romarske ladje ustavijo v Džidi in preko moderno urejenih karavanskih taborišč, kjer dobijo romarji vso postrežbo na poti v Meko, je natančno vse preračunano, tako da se vsi velikanski dohodki stekajo v blagajno Ibn Sauda. Ni ga koraka, ki bi ne bil že vnaprej zaračunan s posebno pristojbino. Tudi nova hedža-eka železnica bo kaj malo motila to kupčijo. Zakaj na njegovem ozemlju in na njegov predlog bo promet v rokah jiosebne »verske mohamedanske ustanove«:, ki je Ibn Saud njen kurator. Evropske države In romarji za Meko Romarska pot v Meko pa ni prav nič samo islamska zadeva, marveč je tudi mogočen problem tistih evropskih držav, ki so v njih oblasti velike množice mohamedanskih fiodložnikov, to so zlasti Anglija, Francija in Italija. Vse tri države morajo delovati na to, da čim več pripomorejo k romanju svojih podložnikov v Meko. Le na ta način morejo ohraniti častni pridevek »Varuhov islama«. Od V6eh treh držav je to najbolj spoznala Francija, ki je skrbno pripravila potovanja iz francoske zahodne Afrike in iz Alžira v Meko. Anglija pa se je zlasti potrudila glede na Meko. odkar se je Turčija odrekla vlogi, da je čuvarica svetih islamskih mest. Pot, ki jo je pred več ko 20 leti načel pravljični etotnik Lavrence na lastno pesi, je uradna Anglija povsem odobrila iti še bolj izdelala. Že nekaj let pa se Arabija veseli posebne naklonjenosti Italije. Ducejevi zaupniki so se pojavili v Jemenu. državi na jugu Hedžasa, ki prepričujejo prebivalce o italijanskem prijateljstvu. Politična stran Medtem pa se je v poslednjih letih izvršila velika sprememba v islamskem svetu, ki ni že izza dobe kalifov poznal nobene islamske politike. Bolj in bolj prihaja na dan prepričanje, da je islam, ki je njih članov na svetu okrog 230 milijonov, že zadosti zrel, da se otrese tujih gospodarjev in sam vzame svojo usodo v roke. Ibn Saud, ki umno in z močno roko vodi 6vo.jo državo, je mohamedan-cem poglavar tega prepričanja. In tako se bodo tudi lelos, ob priliki romanja, zbrali v Meki vsi poglavarji islamskega sveta, da pripravijo in sestavijo vseislamski politiftni načrt. Romanje v Meko, ki je bilo doslej samo verskega pomena, bo letos zadobilo popolnoma novo politično obličje, ki evropske države ne bodo mogle brez skrbi gledati nanj. v Znaki z ognjem — kresovi — nadomeščajo brzojav V Barceloni so poklicali vse orožja sposobne moške iz vrst rezervistov. V sleherno katalonsko vas, ki je še v rokah rdečih, je moral priti ta klic. Toda brzojavne stnije eo skoraj povsod razdrte in rdeči so se poslužili starodavnega »brzojava«, to je, da so sporočili ta poziv s kresovi na višinah. Tako je republikanska armada ustanovila redno črto znakov z ognjem, ki ne deluje skoraj nič bolj počasi kot brzojav. Novo mesto Občni zbor vinarske in kletank« zadruge v Novem mestu ln vinarske podružnice v Novem atestu bo dne 2. februarja t. 1. v gostilni Ko.osebno skrajšana. Dvajset let ni bila ta železnica v prometu, zdaj pa je spet oživela. Hedžaško železnico eo tik pred svetovno vojno zgradili. Mimo olajšanja fioti za v Meko je imela železnica namen, da bi se turška nadvlada nad svetimi mesti bolj okrepila, zlasti s tem, da bi bilo moči hitro prevažati vojni material turški gar-niziji. Ta proga pa bi morala zaeno pomeniti tudi veliko kupoijo, saj so si gospodje v Carigradu izračunali, da bodo samo e kuj>čijo z romarji v nekaj letih krili velikanske stroške za gradnjo železnice. Toda: »Človek obrača — Alah obrne«. Komaj je bila proga zgrajena, pa je izbruhnila svetovna vojna in železnica je v večji meri kot Turkom, Kratkovidna gospa; »Kaj mali, ti smeš že kaditi?« >Spokori se za svojo nagajivosl! Ne boš se več spakovala mogočnemu viharju 1 Odslej izgovarjaj le najgrši glas: kruli! 1'ostaui prešič in ostani prešič, dokler ne najdeš usmiljenega človeka, ki tc bo dvakrat poljubil: iz usmiljenja in iz ljubezni.« Tako je grmel zmaj Vihar in bruhnil je v vilo Odinevko žareče bliske in lepa vila se je spremenila v prešiea, v najbolj smešno, neprijazno, grdo krulečo in cvilečo žival, ki je še nihče nikdar ni poljubil in je pač ludi nikdar ue bo. Uboga začarana vila se je zatekla v mojo naročje in oba sva jokala tisoč in tisoč let od velike žalosti in najokala sva vsa morja tega sveta. Potem pa je prešič Odmevka zbežala od mene, da si poišče odrešenja. In od tedaj zaman čakam svojega otroka! Ze tisoč let teko moje solze po vsem svetu in kličejo Odmevko naj se vrne k meni. A Odmevke ni.« Dolores Vieser: 28 Podkrnoški gospod Poslovenil Janez Pucclj »Imam te tako rada —,« belil,ja razvneto, »tako rada — — zmeraj sem mislila nate — ti! Tako — tako rada —!« Skrije mu obraz na prsi. »Tako sem vesela, da si prišel!« Sama sta na barju in nihče ne vidi njune sreče. Vrbe spe. Rahel veterc vstaja za O.jster-pem in žene oblake bliže. Ne čutiš ga in ne vidiš, vendar bo zvečer nevihta. Zrelčan dvigne silne šape medvedu, pregleduje mu kremi je in opazuje smrtno rano zverini na prsih. »Junak, junak!« hvali in stresa Lenartu roko. »Ampak čeden si videti! Imaš še vsa rebra cela?« Lenart se zasmeje in se udari po prsih, da kar odjekne. Od ram mu visita suknjič in srajca v divjih capah in na svetli koži se mu rišejo široki sledovi krempljev, iz katerih solzi kri. »Lahko bi bilo po tebi! Kosmatin jih ima že več na vesti!« gode Zrelčan skoraj hud. »No, kar tako lahko ne!« se znaša Lenart. Gospod Sebastijan ga zgrabi nemilo za kečko. »Si prav pravi divjak, ti!« ga zmerja, vendar kar sije čez in čez od samega ponosa. Zatrobi na zbunčeni srebrni rožiček za vesel poziv. Naj le pridejo, gospodje, in pogledajo. kakšnega korajžncga fanta ima! Preteče pač še nekaj časa, preden pridejo. Gospod Sebastijan in sin sedeta na mahovito brdino in se paseta ob pogledu na mrtvo pošast. Zrelčan si odpne torbo in privleče iz nje neznanski kos slanine. iNa, jej!« veii in deli z Lenartom. Lenart začne grizti široko in udobno in mu gre kaj v slast. »Na smolovca!« Lenart čvrsto potegne. »Hraha!« naredi, kakor se spodobi. Prvi, ki pride je Sušnik. Zrelčan naredi z nožičeni tako tja, medtem ko reže slanino, proti medvedu. Sušnik ves pobledi kakor zid. »Ga je vendar, hudiča!« zakriči. »Oskrbnika mi je raztrgal in staro šuštarico je lovil! Si ni že nihče več upal gori v grajiol Kdo — kdo?« Zrelčan namigne s krajcem slanine na Lenarta, ki se zasmeje in si porine drobljanec kruha za svetle zobe. »Sam?« vpraša Sušnik. »Seveda sam!« reče gospod Sebastijan. »Stal sem gori pri potoku. Zaslisim nekaj momljati, lla! — si mislim, tule pa prihaja medvedek, treba bo paziti! In ko tako gledam, zagledam nekaj rjavega riti proti grapi, Si mislim, saj tam stoji Nartej. Počakam malce. Spet zasli-šim momljati. Boš moral iti gledat, si mislim in stečem tjakaj. Človek ne more nikdar vedeti. Pa kaj, zver ti je že ležala! Vprav toliko, da sem še videl, kako sta sc lepo objemala.« Ko še pripoveduje, se zbero lovci. Preobračajo medveda na to stran in na ono stran, občudujejo sunek in stresajo Lenartu roke. »To ste imeli srečo, gospod prošt!« »Pa kMemento« in molitve. V Kamniku, dne 18. januarja 1939. Predstojništvo frančiškanskega samostana v Kamniku. + Umrla jp naša zlata, nepozabna mama, staTa mama, sestra, teta in tašča, gospa ANA SKUBIC vdova po finančnem inšpektorju Pogrpb drage pokojnice bo v petek, dne 20. januarja ob dveh popoldne izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vidov-danska cesta) na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 18. januarja 1939. Globoko žalujoči: tado, Jakob, Karlo, Saša, sinovi; Ana, Dltka, Milka, Dora, Vida, hčere, in ostalo sorodstvo. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Čeč / ''.dajatelj: inž. Jože Sodia Urednik: Viktor Cenčič