AT Etnoniiizikologija CIVILIZACIJA KULTOV *9> UMETNO ŽIVLJENJE Ä ^g^gy iz oglftkovih hidratov /¦¦jj|i v silicij #* Revijo subvencionirata Ministrstvo za znanost in tehnologijo in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Po mnenju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, {t. 415 – 24/94 mb {teje revija med proizvode, za katere se pla~uje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. vsebina Darij Zadnikar 5 [OLA V TEORIJI - TEORIJA V [OLI te x/ Ena izmed strategij, ki je odigrala pomembno vlogo v zgodovini u~iteljevanja, izpostavlja, da je u~iteljevanje bolj kot kaj drugega stvar ~uta, ljubezni do otrok, ~e pa je tako, je bolj odvisno od u~iteljevega karakterja, sposobnosti poglobiti se v otro{ko du{o, kot pa od njegove izobrazbe, bolj je stvar osebne predanosti, moralne zavesti, plemenitih nagibov, kot pa strokovnosti. Vzgoja v taki {oli je primarnega pomena, izo-bra`evanje pa sekundarnega, kar ka`e navsezadnje tudi raven zahtevanega znanja za opravljanje tega poklica: to je le malo vi{je od tistega, ki ga ima vsakdo, ki je kon~al osnovno {olo. 26 Ali je `enska delovna mo~ cenej{a v javni slu`bi?, v: U~iteljski tovari{, 1923, {t. 23. 27 Prav tam. [OLA V TEORIJI - TEORIJA V [OLI 21 Mojca Pe~ek 28 Po: Schmidt, v.: Zgodovina..., III. del, op. cit., str. 43. 29 Koder, A.: “Deset zapovedi u~iteljskega stanu (1881)”, v: Popotnik, 1915, {t. 3. 30 Prav tam. 31 Prav tam. 32 [olsko in ljudsko izo-bra`evanje, v: U~itelj-ski tovari{, Ljubljana 1871, {t. 2. 33 [olski zakon iz leta 1869 je dolo~al, da sme biti pla~a u~iteljice le 80% u~iteljeve. Ta dolo~ba je bila na Kranjskem razveljavljena z zakonom z dne 28. oktobra 1875, sledil pa je zakon, ki so ga sprejeli leta 1898, po katerem so ostale pla~e u~iteljic v ni`jih dveh pla~ilnih razredih izena~ene s pla~ami u~iteljev, v prvih dveh pla~ilnih razredih pa so bile 10% ni`je. Vendar pa so le redke u~iteljice pri{le do prvih dveh pla~ilnih razredov. Leta 1897 so bile med 180 kranjskimi ljud-sko{olskimi u~iteljicami le 3 v I. pla~ilnem razredu, 2 v II., 22 v III., ostalih 150 pa v IV., torej najni`jem pla~ilnem razredu. Tako so bile u~iteljice tudi z 22 in 25 leti slu`be v IV. pla~ilnem razredu, medtem ko so mladi in neporo~eni u~itelji `e z nekaj leti slu`be pri{li v III. ali celo v II. pla~ilni razred. Poleg drugih obveznosti so morale pou~evati tudi `enska ro~na dela, in sicer brezpla~no, kar pomeni, da so imele na Seveda je rezultat tega nizko vrednotenje samega poklica. ^e bi se namre~ u~iteljem predobro godilo, kakor je poudaril v 50-tih letih 19. stoletja tedanji prosvetni minister Thun, bi se v tem poklicu zbrali samo taki, ki gledajo le na pla~o. S tem pa bi {oli naredili ve~ {kode kot koristi, kajti {oli najve~ koristijo u~itelji, ki se odlo~ajo za ta poklic iz plemenitih nagibov. Zato je treba z vso strogostjo “zavra~ati kaznivo vedenje mnogih u~iteljev, ki v svoji domi{ljavosti zahtevajo, kar ni primerno njihovi nizki izobrazbi in {ibki zmogljivosti, in ki se nezadovoljni, kakor so, neprestano prito`ujejo zaradi premajhnih prejemkov”.28 U~itelj se za svoj poklic torej ne sme odlo~iti zaradi zaslu`ka, temve~ iz plemenitih nagibov, ve~ kot denar mu mora pomeniti izpolnjevanje eti~ne dol`nosti, biti “drugi izveli~ar svojemu narodu”.29 Opravljanje tega poklica je nekaj ve~ kot opravljanje drugih poklicev, pomeni namre~ izvr{eva-nje posebnega poslanstva. “Kogar sku{a Bog, ga stori u~itelja, zato je njegov stan trnjev, a zasluge neprecenljive!”30 Zatorej u~itelj: “Ne i{~i v svojem stanu samo kruha za `ivljenje, temve~ poklica, za katerega se ~uti{ ustvarjenega!”,31 poklica, za katerega se ~uti{ poklicanega. Za u~iteljevanje je torej bolj pomembna osebna predanost kot pa znanje, kar pa ne opravi~uje le u~iteljevega nizkega statusa, nizkih pla~, temve~ pomembno vpliva tudi na vrednotenje u~itelja kot strokovnjaka. Za opravljanje tak{nega dela ni potrebna visoka stopnja strokovnega znanja, nizka izobrazba u~itelja in njegove {ibke zmogljivosti pa hkrati dopu{~ajo in opravi~ujejo, da se lahko vsakdo vtika v njegovo delo in mu predpisuje, kak{na je njegova vloga in kako naj jo opravlja. Zato tudi ne ~udijo pogoste prito`be u~iteljev, ki tudi danes niso bistveno druga~ne od tistih izpred sto let in ve~: “Od u~iteljev se ~edalje ve~ tirja, u~itelj naj u~i to, naj u~i ono, naj bode tak ali tak. Vsak ve u~itelju o~itati napake in nevednosti. [olska ma{ina se zasu~e, za~ne mleti, iz nje pride toliko in toliko protokolov, toliko sporo~il, no sedaj pa gre vse dobro!”32 Z razvojem kapitalizma in z mo`nostjo zaposlovanja mo{kih drugod, kjer je bila verjetnost uspeha ve~ja in tudi vi{je pla~e, so mo{ki zapu{~ali ta zani~evan in necenjen poklic. Poklic, katerega sestavni del je bilo tudi neprestano preme{~anje, nara{~anje obveznosti v {oli in izven nje, pove~anje nadzorovanja ipd., ni bil privla~en za mo{ke, bil pa je privla~en za `enske, za katere je bil v primerjavi z drugimi poklici, do katerih so imele dostop (tovarne, rudniki, prostitucija), tudi dosti bolj prijeten. S tem pa se je razvrednotenje tega poklica {e pove~evalo. U~iteljice so za manj denarja delale ve~,33 poleg tega pa zgodovina u~iteljevanja, podobno kot zgodovina drugih poklicev, ka`e, da ko ti poklici postanejo `enski, se 22 [OLA V TEORIJI - TEORIJA V [OLI Podoba iz sanj te`nja po zunanji kontroli, nara{~anju obveznosti, nizkem vrednotenju dela {e pove~uje. @enske so hitreje izpostavljene pro-letarizaciji kot mo{ki.34 Zgodovina u~iteljevanja ka`e, da u~iteljski poklic nikoli ni bil cenjen, strategija, ki izpostavlja, da je u~iteljevanje predvsem stvar ~uta, ljubezni do otrok, poglobitve v otro{ko du{o ipd., pa nizko vrednotenje poklica {e pove~uje in prepre~uje uveljavljanje avtoritete u~itelja kot strokovnjaka. To pa pomeni, da tudi dana{nji boji u~iteljev in u~iteljic, ki se opirajo na tak{no strategijo, ne morejo biti uspe{ni. Nizko vrednotenje poklica, spremljano z ve~jim nadzorovanjem dela in razvrednotenjem pomena u~iteljevega strokovnega znanja, le {e pove~ujejo. Mojca Pe~ek, magistra pedagogike, asistentka na Pedago{ki fakulteti Univerze v Ljubljani. LITERATURA APPLE, M. W.: Teachers and Text, Routledge, New York, London 1989. BERGEN, B. H.: “Only a schoolmaster: gender, class and the effort to professionalize elementary teaching in England 1870-1910”, v: J. Ozga (ur.): Schoolwork, Approaches to the Labour Process of Teaching, Open University Press, Great Britain 1988. DAVID M. E.: The State, the Family and Education, Routledge and Kegan Paul, London 1980. HOJAN, T.: “Boj slovenskih u~iteljic za enakopravnost v 19. stoletju”, v: Sodobna pedagogika, 1968, {t. 5-6, str. 241-245. JONES D.: The genealogy of the urban schoolteacher, v: S. J. Ball (ur.): Foucault and Education, Routledge, London and New York 1990, str. 57-77. KATZ M. B.: Reconstructing American Education, Harvard University Press 1987. KODELJA, Z.: “Poklic” in razmerje subjekta do drugega, v: Problemi razprave - Razpol 1, Ljubljana 1985, {t. 9-11, str. 158-161. MATTINGLY, P. H.: “Workplace Autonomy and the Reforming of Teacher Education”, v: T. S. Popkewitz (ur.): Critical Studies in Teacher Education, The Falmer Press, Great Britain 1987. Osnovna {ola na Slovenskem 1869-1969, Slovenski {olski muzej, Ljubljana 1970. PE^EK, M.: “^ednosti dobrega u~itelja”, v: [olska kronika - zbornik za zgodovino {olstva, Slovenski {olski muzej, Ljubljana 1992, {t. 25, str. 71-80. PE^EK, M.: “Feminizacija u~iteljevanja (1869-1941)”, v: [olska kronika - zbornik za zgodovino {olstva, Slovenski {olski muzej, Ljubljana 1993, str. 61-73, v tisku. Popotnik, 1880-1941. SCHMIDT V.: Zgodovina {olstva in pedagogike na Slovenskem I-III, 1. ponatis, Delavska enotnost, Ljubljana 1988. [olski prijatel, ~asopis za {olo in dom, Celovec 1852-1860. U~iteljski tovari{, list za {olo in dom, Ljubljana 1861-1941. teden 4 do 6 ur ve~ kot u~itelji. (Hojan, T.: “Boj slovenskih u~iteljic za enakopravnost v 19. stoletju”, v: Sodobna pedagogika, 1968, {t. 5-6, str. 243.) 34 Prim.: Apple, M. W.: Teachers and Text, Routledge, New York, London 1989. [OLA V TEORIJI - TEORIJA V [OLI 23 PRAVILA DRUŠTVA U" 1. Im § 1. Ime: Društvo uč 2. N a m e n. § 2. Namen društva je: 1. združiti slovenske učiteljice; 2. zastopati njih pravice v javnosti; 3. pospeševati duševne in materijelnc koristi učiteljic; 4. upliva-ti na prosveto žene, posebno pa ženske mladine; 5. vzdrževati stike z ženskimi organi= zacijami v svrho medsebojne pod* pore. 3. Način dela. § 3. 1. pedagoška in znanstvena predavanja in razgovori; 2. izvenšolsko delovanje v prid mla* dine; 3. udeleževanje delegatinj pri ženskih in učiteljskih zborovanjih; 4. zbiranje učil in vzgojevalnih sreiU štev; 5. pospeševanje izobrazbe članic potom tečajev, skupnih izletov in potovanj; 6. prošnje in resolucije na oblastva; 7. izdajanje letopisa, brošur in knjig. 4. Sredstva. § 4. 1. redna članarina; 2. podpore; 3. dohodki izvirajoči iz društvenega delovanja. 5. Člani. § 5. Člani so: a) redni; b) podporni; c) dopisujoči. Redni člani morejo biti učiteljice, otro* ške vrtnarice in učiteljice ročnih del. Podporni člani so osebe, ki gmotno ali duševno podpirajo društvo. Dopisujoči člani so, ki društvene namene pospešujejo s pismenimi vestmi. 6. Pravice članov. § 6. Vsak član ima pravico udeleževati se društvenih zborovanj, staviti predloge in inter« pelacije. Samo redni člani imajo glasovalno pravico. 7. Dolžnosti članov. § 7. Vsaka redna članica je dolžna pospe« sevati društvene namene in redno plačevati čla* narino, določeno od občnega zbora. § 8. Članica, ki do konca junija ni nazna* nila izstopa iz društva, je dolžna plačati člana* rino za tekoče leto. 8. Uprava. § 9. Društvo upravlja odbor, ki ga voli občni zbor za dobo enega leta. § 10. Ožji odbor sestoji iz 6 članic, širši odbor pa poleg teh še po eno članico iz vsakega okraja. § 11. Odbornice volijo iz svoje srede pred* sednico, tajnico in blagajničarko ter njih na* mestnice. § 12. Ako katera odbornica umrje ali od« stopi, izvolijo članice dotičnega okraja iz svoje srede naslednico za dobo do prihodnjih volitev. § 13. Odbor poda vsako leto občnemu zboru poročilo o društvenem delovanju in gmotnem stanju. § 14. Ožji odbor je sklepčen pri navzočno« sti 2/3 odbornic in sklepa z nadpolovično večino, 5irši odbor pa pri navzočnosti 1/2 članov. § 15. Odbor sklicuje občne zbore. § 16. Predsednica skliče odborovo sejo, ako to želi ena članic odbora. Ona zastopa društvo na zunaj, podpisuje s tajnico vse spise in ima v razpregledu imenik članov ter je odgovorna za pravočasno izvršitev odborovih in zborovih skle= pov. Ako je zadržana, jo nadomešča namestnica v vseh pravicah in dolžnostih. § 17. Tajnica oskrbuje vse pisarske posle, spisuje zapisnike sej in zborovanj ter sestavlja poročila o delovanju društva. § 18. Blagajničarka Vodi račune, sprejema denar in podpisuje s predsednico spise tičoče se denarnih zadev. § 19. Volitve se vrše z vzklikom, češ ni ugovora. § 20. Volitev je veljavna z večino glasov. 9. Občni zbor. § 21. Občni zbor se vrši vsako leto. Dnevni red je prijaviti vsaj 14 dni prej v listih. Predloge je vposlati 3 dni prej odboru. Predmeti občnemu zboru so: 1. letno poročilo odbora; 2. odobrenje računov; 3. volitev dveh pregledovalk računov; 4. predavanja; 5. sklepanje o predlogih; 6. volitve; 7. sprememba pravil; 8. sklep o razpustu društva. Občni zbor je sklepčen pri vsakem številu navzočih članic razen zadeve o razpustu društva( Občni zbor sklepa z nadpolovično večino. Nenavzoči se strinjajo s sklepi navzočih. 10. R a z s o d i š če. § 23. O razdružbi določata 2/3 vseh rednih članic, v tem slučaju določi zbor kaj je storiti z društvenim premoženjem. Porabiti se sme le v korist učiteljskemu stanu. § 24. V slučaju oblastvene razpustitve dru* štva zapade društ\eno premoženje fondu za dom učiteljic. $3 Mirjam Milhar~i~-Hladnik O paradoksu gre{nih kozlov in ~rnih ovc Ob dvotedenski stavki u~iteljev konec lanskega {olskega leta je v slovenski javnosti prevladalo najprej za~udenje nad dejstvom, da u~itelji obstajajo, potem pa zgra`anje nad tem, kako odlo~no so se lotili re{evanja svojih problemov. U~iteljem naklonjeni novinarji so njihove stavkovne zahteve, torej izena~enje u~iteljskih pla~ s pla~ami drugih zaposlenih v negospodarskih dejavnostih, predstavljali z bogatimi prispodobami. U~itelji so bili “poni`ujo~e praznih `epov”, “~rne ovce”, ki so prisiljene prosja~iti in barantati, ob tem pa imajo slabo vest, “obremenjeni so s krivdo” in potrebo po nenehnem opravi~evanju. Kljub temu, da je bila polovica slovenske javnosti v svojem sovra`nem razpolo`enju prepri~ana, da so u~itelji nerazumeva-jo~i, delomrzni in ljudomrzni ter da delajo “z levo roko”, so redki komentatorji opozarjali, da za svojo slabo pla~o vendarle izkazujejo nenavadno “eti~no vzvi{enost”, “zavezanost idealom” in “delovno vnemo”. 1 Posamezni u~itelji, ki so se kljub vztrajnemu javnemu “impliciranju krivde” in “odvzemanju moralne integritete” oglasili v mno`i~nih medijih, so dokazovali, da so vedno oni tisti “gre{ni osli”, ki se morajo boriti za “vsak dinar milo{~ine” in pokojnino, “za ~loveka vredno `ivljenje”. Pri tem pa dopu{~ajo, da jih “blatijo in poni`ujejo”, so ugotavljali in zastavljali retori~no vpra{anje: “Kdo {e danes spo{tuje u~itelja in njegovo delo?”2 [OLA V TEORIJI - TEORIJA V [OLI 29 1 Nekateri so v pismih medijem predlagali, da naj Slovenija proti u~iteljem ukrepa tako kot Belgija, “vodni curki in pendreki naj imajo glavno vlogo”. Prim. pismo J. Kani`nik, “Kaznovati stavkajo~e”, Ve~er, 11.6.1993. V isti {tevilki je Ve~er priob~il tudi rezultate raziskave o tem, kaj meni slovenska javnost o stavki u~iteljev. Na vpra{anje, ali stavko podpirajo, je odklonilno odgovorilo 53 odstotkov vpra{anih. 2 Prim. B. Pretnar, “Pedago{ka klofuta”, Delo, 3.6.1993 in “Stavka s slabo vestjo”, Delo, 9.6.1993; R. Ivel-ja, “Idealisti”, Dnevnik, 9.6.1993; pismo M. Koc-man, “Ko stavkajo u~itelji”, Novi tednik, 10.6.1993. Mirjam Milhar~i~-Hladnik Podoba u~itelja, ki so jo izostrili dramati~ni junijski dogodki, je neizbrisno literarna podoba Martina Ka~urja. Z recitiranjem njegovih “misli” se je za~elo tudi osrednje stavkovno zborovanje v Cankarjevem domu, kjer so u~itelji odlo~ali o tem, ali naj stavko nadaljujejo ali ne. ^eprav njihove zahteve niso bile uresni~ene, je bilo mnenje sindikalne zaupnice, da “~e popustimo sedaj, bomo za vedno ostali Martini Ka~urji”, samo mnenje manj{ine. Ve~ina se je odlo~ila, da to ostanejo.3 Ali pa bedna figura la~nega in premra`enega idealista, ki ga ne razume ne oblast ne svet okrog njega, dejansko ustreza dana{njemu u~itelju? Nesporno v dolo~eni meri dr`ijo opisi poni`anja in brezpravnosti, ne dr`i pa vsaj to, da je dana{nji u~itelj mo{ki. Zato je toliko bolj zanimivo, da ob atributih zatiranega Ka~urja koeksistira druga najpogosteje uporabljena opredelitev u~iteljskega poklica, to je feminizacija, ki je bila ob leto{nji stavki pomenljivo izpu{~ena. Prav trivialno dejstvo, da v {olah u~ijo `enske, je za razumevanje u~iteljskega polo`aja bistveno. Predstaviti ga bom sku{ala v {ir{i zgodovinski perspektivi in pokazati, prvi~, da feminizacija u~iteljskega poklica ni bila zgodovinska sprememba, pa~ pa zgodovinska novost; in drugi~, da je to dejstvo pustilo sledi v sindikalnih bojih za izbolj{anje u~iteljskega polo`aja, ki so jih danes zabrisali patetika na eni ter aroganca in pozaba na drugi strani. SHOLARIZACIJA DRU@BE -FEMINIZACIJA [OLE Feminizacija u~iteljskega poklica ima, nasprotno od nostal-gi~no svetobolnega ka~urizma, pejorativni pomen. Ni ~isto jasno, kaj naj bi sama beseda pomenila; tisti, ki jo uporabljajo, ponavadi namigujejo, da so bili v~asih u~itelji mo{ki, danes pa so ve~inoma `enske. Zadnji del trditve je nesporno to~en, a poglejmo, ~e to velja tudi za prvega, in v katerih okoli{~inah. Za primerjavo je relevanten javni obvezni {olski sistem, obravnavano obdobje pa zajema desetletja po njegovi uvedbi, torej konec 19. in za~etek 20. stoletja. Natan~neje re~eno, zanimajo nas ~as, ko se je postopoma, a v dr`avno predpisanih okvirih, oblikovala {ola, kot jo poznamo danes, ter dru`bena razmerja, ki so se ob tem vzpostavljala. Obvezno osnovno izobra`evanje je v na{ih krajih avstrijska oblast uvedla z dr`avnim osnovno{olskim zakonom leta 1869. Iz podatkov o {tevilu polno zaposlenih u~nih mo~i v takratnih slovenskih de`elah ([tajerska, Koro{ka, Kranjska, Primorska) lahko razberemo, da se je v obdobju od leta 1871 do 1913 to {tevilo “ve~ kot podvojilo, v Trstu z okolico se je celo popeteri- 30 [OLA V TEORIJI - TEORIJA V [OLI 3 Prim. “Je sindikat res dokazal, da je velik?”, “Zadovoljstvo visi na tanki nitki”, Republika in Ve~er, 12.6.1993. O paradoksu gre{nih kozlov in ~rnih ovc lo” (Sagadin 1970:100). Med novo zaposlenimi v osnovnih {olah je bilo veliko `ensk, vendar je njihov dele` med vsemi zaposlenimi u~itelji nara{~al po pokrajinah razli~no. Tako je bilo na primer med u~nim osebjem na [tajerskem leta 1871 samo 3,4% `ensk, “konec leta 1913 pa jih je bilo `e 44,5%”; na Kranjskem je bilo dve leti po uvedbi splo{ne osnovne {ole 10% `ensk, 1913 pa so med u~nim osebjem zavzemale kar 56%. Leta 1913 je bil dele` zaposlenih u~iteljic na Primorskem - 47,8%, bistveno pa je istega leta od povpre~ja odstopala le Koro{ka z 32 odstotnim dele`em zaposlenih u~iteljic (str. 101). Sagadin meni, da bi razlike med pokrajinami lahko deloma razlo`ili, ~e bi ugotovili, kako je bilo z obstojem u~itelji{~, in predvideva, da bi se taka primerjava “kon~ala ugodneje za Kranjsko” kot recimo za Koro{ko (str. 101 op.). Dejansko je bilo v Ljubljani Dr`avno u~itelji{~e ustanovljeno `e leta 1871, v Trstu leto kasneje, v Gorici in Kopru 1875, v Mariboru pa {ele 1903. Za [tajersko je obstajalo `ensko u~itelji{~e v Gradcu, v Celovcu pa so u~itelji{~e odprli v {olskem letu 1870/71. O razlikah nam torej sam obstoj u~itelji{~ ne pove veliko, saj iz tega podatka ne moremo sklepati, kak{na je bila njihova dejanska dostopnost. Morda pa lahko izjemen porast {tevila u~iteljic v Trstu pojasnimo z dejstvom, da se je v prvi polovici 19. stoletja dekli{ko {olstvo prav na Primorskem najuspe{neje razvijalo. Tu so Splo{no {olsko uredbo iz leta 1774, da naj se ustanovijo tudi javne dekli{ke {ole, resno jemali, “leta 1851 so na primer imeli v Trstu kar 5 dekli{kih {ol, na katerih so pou~evale u~iteljice”, ~esar za druge slovenske de`ele ne moremo trditi.4 Bolj od razlik v porastu zaposlenih u~iteljic je za pri~ujo~e besedilo pomembna splo{na zna~ilnost, ki jo lahko spremljamo po uvedbi splo{ne {olske obveznosti. V vseh slovenskih de`e-lah je v osnovnih {olah skokovito nara{~alo {tevilo zaposlenih u~iteljic, ki so bile za svoje delo tudi posebej usposobljene. Kot smo videli, je osnovno{olskemu zakonu nemudoma sledilo ustanavljanje u~itelji{~ in na Ljubljanskem so prvo maturo opravili `e ob koncu {olskega leta 1874/75. To pomeni, da so bile to “prve mature po popolnem, {tiriletnem {olanju, prej kot na katerem koli mo{kem u~itelji{~u” (Schmidt 1988:III, 243). Prav ta dejstva so za na{o analizo bistvena. Zametke javnega izobra`evanja najdemo `e pod prosvetlje-nimi vladarji 18. stoletja, a {ele konec 19. stoletja lahko govorimo o tem, da {olanje ni samo mno`i~ni pojav, pa~ pa osrednji mehanizem dru`bene organizacije, ki je predstavljal spremenjena razmerja med izobrazbo, dru`bo in dr`avo. Namesto nejasnih, sporadi~nih in fragmentarnih oblik {olanja, za katere so skrbeli `upniki, me{~ani, ponekod sami delavci ali kmetje, ponekod pa nih~e, so bili izoblikovani natan~no strukturirani, hierarhi~no urejeni, obvezni in deloma ali popolnoma brez- 4 Tatjana Hojan, “@ensko {olstvo in delovanje u~iteljic na Slovenskem”, katalog razstave, Slovenski {olski muzej, Ljubljana, 1970, str. 11. [OLA V TEORIJI - TEORIJA V [OLI 31 Mirjam Milhar~i~-Hladnik pla~ni {olski sistemi, ki so zaposlovali posebej usposobljene administratorje in u~itelje. Pred tem so bili u~itelji lahko o{tirji, me`narji, invalidi ali biv{i vojaki, ki jim je bilo pou~evanje dodatno delo, glavni vir dohodka pa v najbolj{em primeru zvonjenje in orglanje. V Kranjski Gori so imeli na primer zasilni pouk `e pred dvesto leti, pou~evali pa so posamezni cerkovniki. Leta 1806 je pou~e-val u~itelj A. Hribar, ki je bil obenem tudi gostilni~ar in je imel gostilno kar v {oli, oziroma obratno, pouk kar v gostilni. Za ukaz oblasti, naj opusti gostilno, se ni zmenil in je to~il pija~o {e dalje.5 Te`ave so imeli tudi v Begunjah na Cerkni{kem, kjer je L. Weber leta 1859 zapustil mesto za~asnega u~itelja “zaradi svoje vdanosti pija~i in razmerja z eno deklino”. Kak{ne so bile njegove druge kvalifikacije, sicer ne izvemo, vemo pa, da je bil njegov naslednik, M. Kukec, sne`ni{ki pisar. Take in podobne zgodbe po osnovno{olskem zakonu leta 1869 niso bile ve~ mo`ne. Pogajanja o letni beri u~itelja, ki je na primer v Spodnji Polskavi leta 1817 dobil “6 mernikov p{enice, 24 mernikov r`i in 80 goldinarjev”, poleg tega pa {e vse dohodke od zvonjenja in orglanja, so zamenjala zakonska pravila in sindikalni boji.6 U~iteljski poklic je postal “stan”, in kot dokazujejo podatki, so vanj od samega za~etka mno`i~no vstopale `enske. Vpra{anje je torej, ali lahko govorimo o femi-nizaciji u~iteljskega poklica. V konkretno zgodovinski pojavni obliki sholarizacije dru`be zagotovo ne. Zakaj ne? Zato, ker je uvedba dr`avne osnovne {ole odprla `enski delovni sili vrata na ste`aj, kar pojasnjuje tudi silovite skoke v dele`u zaposlenih u~iteljic. Vstop `enske delovne sile v u~iteljski poklic je bil toliko novost, kolikor je bilo novost tudi splo{no javno elementarno izobra`evanje. @enske iz njega potemtakem niso mogle nikogar izriniti ne v njem nikogar nadomestiti. Zasedle pa so polo`aj, ki se je razlikoval od 5 Slavica Pavli~, “Jubileji na{ih {ol v letu 1992 in 1993”, [olska kronika, Zbornik za zgodovino {olstva 25, Ljubljana, 1992, str. 157. 6 Prim. Branko [u{tar, “Pogled na razvoj {ol-stva na Cerkni{kem”, prav tam, str. 107 in Slavica Pavli~, “Kako se je razvijala {ola v Spodnji Polskavi”, prav tam, str. 143. 32 [OLA V TEORIJI - TEORIJA V [OLI O paradoksu gre{nih kozlov in ~rnih ovc polo`aja mo{kih sodelavcev. A spolno razliko je navsezadnje dolo~al zakon tako za u~itelje kot za u~ence. Splo{no elementarno izobra`evanje je bilo koncipirano spolno segregacijsko in tudi zaradi tega z veliko zadrego. Leto po dr`avnem osnovno{olskem zakonu je avstrijska oblast pripravila predlog zakona o pravnih razmerjih u~iteljstva na javnih osnovnih {olah. Z njim je izena~ila zahtevano izobrazbo in usposobljenost za mo{ke in `enske kandidate ter dolo~ila enako delovno obveznost. Kljub temu je predlog dolo~al, da prejemajo u~iteljice 80% u~iteljske pla~e, ker jim ni treba vzdr`evati dru`ine, ~e pa se u~iteljica poro~i, se s tem “prostovoljno” odre~e slu`bi. Predvideno je bilo, da bi u~itelji-ce pou~evale le na dekli{kih {olah ali v dekli{kih oddelkih, a je zakon dopu{~al tudi mo`nost name{~anja u~iteljic za pou~evanje de~kov v ni`jih razredih osnovnih {ol. K temu je bil prisiljen zaradi “nara{~ajo~ega pomanjkanja u~iteljev” (Schmidt 1988:III, 232-234). Kako naj razumemo dvoumne in paradoksne dolo~be, ki so zaznamovale polo`aj `ensk od trenutka, ko jim uvedba obvezne osnovne {ole ni pomenila samo mo`nosti pridobitve elementarne izobrazbe, pa~ pa je ustvarila tudi potencialno zaposlitev za njih? Zakaj jim je bilo samo zaradi nuje dovoljeno pou~evati de~ke, in {e to samo v ni`jih razredih? In od kod prepoved poroke? Po mnenju Tillyeve in Scottove (1989) je na taka vpra{anja nemogo~e najti odgovore, ~e v analizi ne upo{tevamo kompleksne povezanosti treh elementov - `enske, delo, dru`ina. Ta triada je nujen okvir analize zato, ker biolo{ka funkcija `enske naddolo~a njeno ekonomsko funkcijo. To pomeni, da je ekonomisti~no racionalisti~ni pogled vedno {tel `enske za odvisne od dru`inske podpore, torej za manjvredno in najcenej{o delovno silo. Francoski ekonomist je leta 1910 [OLA V TEORIJI - TEORIJA V [OLI 33 Mirjam Milhar~i~-Hladnik pojasnjeval `enske nizke mezde z dejstvom, da so ponavadi ~lanice skupnosti, ki skrbi za njihovo eksistenco, angle{ki kolegi pa so ugotavljali, da obstajata dva na~ina za dolo~anje mezde glede na spol: “mo{ke mezde temeljijo na `ivljenjskih stro{kih; `enske mezde so suplementarnega zna~aja” (str. 198). Bodimo pozorni na ~as, ko so bile te ocene izre~ene, in na vzorec `enske zaposlenosti, ki se je Tillyevi in Scottovi zarisal v analizi vplivov sprememb, povezanih z industrijsko revolucijo, na `ensko delo. Spreminjajo~a se razmerja med ekonomskimi, demografskimi in dru`inskimi vplivi na delo `ensk od leta 1700 dalje, ki sta jih prou~evali na primerih iz Anglije in Francije, so strukturirana v naslednjem tridelnem modelu. V dru`inskem na~inu produkcije, zna~ilnem za predindustrijsko ekonomijo, je bila enota produkcije majhna in produktivnost nizka, v njej pa so sodelovali vsi ~lani dru`ine. Poimenujeta jo “dru`inska ekonomija”. Rodnost in umrljivost otrok je bila velika. Otroci so bili sicer potencialni delavci, a zaradi omejenih sredstev so {tevilo otrok omejevali s poznimi porokami in prisilnim celibatom za nekatere ~lane. Gospodinjski na~in produkcije je omogo~al, da so bile poro~ene `enske proizvajalke in matere, neporo~ene pa so delale v okviru svoje dru`ine, in ~e to ni bilo potrebno, zunaj nje. Industrializacija je povzro~ila, da so se produkcijske enote pove~ale, produkcija pa se je iz dru`inskih gospodinjstev preselila v tovarne in delavnice. Vsi ~lani dru`ine so delali za mezde. To je bila torej “dru`inska mezdna ekonomija”. Potrebe gospodinjstva po mezdi in ne zgolj po delovni sili so dolo~ale produkcijsko funkcijo `ensk. Rodnost in umrljivost otrok sta bili {e vedno zelo visoki, kar je bilo za poro~ene `enske velik problem. Tako kot prej so morale uravnavati ~as med produkcijskim in reprodukcijskim delom, ~e se smemo tako izraziti, le da je bilo v novih okoli{~inah to bistveno te`je, ker so morale 34 [OLA V TEORIJI - TEORIJA V [OLI O paradoksu gre{nih kozlov in ~rnih ovc na delo izven doma. Delale so torej ob~asno in neredno, to pa je bilo odvisno od tega, kako potrebna je bila njihova mezda v dru`inskem prora~unu, ali so jih pri produkcijskem delu `e nadomestili otroci in ali jim je uspelo delo za mezdo povezati z gospodinjskimi opravili. Ob koncu 19. stoletja so tehnolo{ke spremembe, razvoj te`ke industrije in vedno bolj zapleten na~in industrijske organizacije pripeljali do ve~je produktivnosti in tudi do ve~je blaginje. Novi na~ini produkcije so zahtevali predvsem mo{ko delovno silo, na drugi strani pa so se v terciarnem sektorju odprla delovna mesta za `enske. @ivljenjski standard se je pove~al in omogo~il nastanek “dru`inske konsumpcijske ekonomije” (str. 227-229). Ta tip dru`inske ekonomije je za na{o analizo najbolj relevanten. Otroci so za~eli hoditi najprej v {olo in {ele potem na delo, poro~ene `enske pa so se v glavnem ukvarjale z nara{~ajem in “konsumpcijskimi aktivnostmi”. Mezdno delo so opravljale samo, ko so bile {e neporo~ene, in pa v primeru finan~ne dru`inske krize. Rodnost se je zmanj{ala, na za~etku 20. stoletja pa tudi smrtnost novorojen~kov. Zgodovinska raziskava tako poka`e, da se je `enska produkcijska aktivnost spreminjala v obliki ~rke U. Zadnji vrh se`e v obdobje po drugi svetovni vojni, ko se terciarni sektor {e bolj pove~a, s tem pa tudi potrebe po `enski delovni sili. Zaradi razvoja zdravstvenega varstva dojen~kov in dalj{ega obdobja {olanja otrok na eni strani ter na drugi zaradi dodatnih dru`inskih finan~nih obremenitev, med katere sodi prav vedno pomembnej{e izobra`e-vanje, se tudi poro~ene `enske za~nejo mno`i~no zaposlovati. Avtorici ob tem zaklju~ujeta, da se s prevlado industrijskega na~ina proizvodnje pojavi splo{na segregacija poklicev po spolu in da so `enske visoko zaposlene takrat, ko je povpra{evanje po `enskih poklicih veliko, in obratno (str. 230). [OLA V TEORIJI - TEORIJA V [OLI 35 Mirjam Milhar~i~-Hladnik 7 Podatki za Anglijo so naslednji: leta 1851 je bilo `enskih uradnic manj kot 1%, leta 1914 `e 25%, leta 1951 pa 60%. V Franciji se je leta 1892 za 200 delovnih mest v dr`avnem po{tnem uradu prijavilo 5000 `ensk. Ni treba posebej omenjati, da je bilo delovno mesto uradnika leta 1851 bistveno druga~no kot mesto uradnice sto let kasneje. Izginile so mo`nosti napredovanja, solidne pla~e in dru`beni ugled (Tilly in Scott 1989:157). Potemtakem bi bile ugotovitve francoskih ali angle{kih ekonomistov brez smisla pred prelomom stoletja, ko so se potrebe po veliko poceni delovne sile izjemno pove~ale in se je struktura zaposlenih in zaposlenosti radikalno spremenila. Opisane spremembe so odprle povsem nov tip delovnih mest za `enske. To so bila birokratska in administrativna dela, trgovska in prodajalska opravila ter dela na socialnoskrbstve-nem, {olskem in zdravstvenem podro~ju. Tilly in Scott sta za Francijo in Anglijo ugotovili, da se v tem ~asu ni toliko pove~alo {tevilo zaposlenih `ensk, kolikor so se spremenila njihova delovna mesta. Namesto v industriji so se najve~ zaposlovale kot prodajalke, u~iteljice in uradnice. Seveda to niso kar naenkrat postala “`enska” opravila, prav tako niso bila `enska po svoji “naravi”. Tak{na dolo~itev je bila posledica “strukture poklicnih mo`nosti”, ki je na nezahtevnih, ozko specializiranih, slabo pla~anih delovnih mestih brez mo`nosti napredovanja narekovala zamenjavo mo{kih z `enskami.7 @enske namre~ niso bile nikoli integrirane v mo{ko delovno silo, nikoli niso zasedle mo{kih delovnih mest. Mo{ke so zamenjale, nadomestile ali pa so se zanje odprla nova delovna podro~ja. Kljub temu, da so bila `enskam dostopna nova delovna podro~ja, se potemtakem temeljna segregacija ni spremenila - nekatera dela so bila `enska in druga ne. Ugotovitve, poudarjata avtorici, so seveda nacionalno, regionalno in lokalno specifi~ne, kar potrjujejo tudi razlike med slovenskimi de`elami, ki jih na primer ka`ejo podatki o dekli{kem {olstvu ali porastu dele`a zaposlenih u~iteljic. Za pri~ujo~e besedilo pa so pomembne tudi definicije triade, `enske - delo - dru`ina, znotraj katere sta opravili svojo analizo. ^e govorimo o `enskah, moramo vedeti, da jih pre~i starostna in razredna lo~nica. Njihovo podobo spreminjajo zgodovinske in kulturne okoli{~ine ter dru`bena razmerja. V zvezi z dru`ino so bolj kot sama definicija pomembne dru`inske ekonomske strategije v naj{ir{em smislu, torej ne kot zgolj zavestne kalkulacije, pa~ pa tudi kot kulturno specifi~ne percepcije prakti~nih zahtev vsakdanjega `ivljenja. Delo pa moramo razumeti kot pla~ano, mezdno delo, ob ~emer se tudi odpirajo klju~na vpra{anja: kako in zakaj se v nekem trenutku delodajalci odlo~ijo zaposliti `enske, kako opravi~ijo tako odlo~itev, kak{na politika jih pri tem vodi? “SI DUO FACIUNT IDEM, NON EST IDEM” Za dekleta so se poklicne mo`nosti ob koncu 19. stoletja spremenile. Poleg slabo pla~anih nekvalificiranih in te`a{kih 36 [OLA V TEORIJI - TEORIJA V [OLI O paradoksu gre{nih kozlov in ~rnih ovc tovarni{kih del so lahko postale uradnice, strojepiske, medicinske sestre ali u~iteljice. Videli smo, da so se na Slovenskem u~iteljice posebej usposabljale na u~itelji{~ih, ki jih je za~ela dr`ava ustanavljati takoj po sprejetju osnovno{olskega zakona. Schmidt trdi, da so bile bolj izobra`ene in usposobljene od svojih mo{kih kolegov (Schmidt 1988:III, 243), iz popisa leta 1880 pa razberemo, da je bil odstotek nekvalificiranih med polno zaposlenim mo{kim u~nim osebjem “v vseh na{ih de`elah in tudi v Avstriji kot celoti vi{ji kot med polno zaposlenimi `enskimi u~nimi mo~mi, posebno neprimerno vi{ji je bil ta odstotek med mo{kimi na Kranjskem, v Gorici-Gradi{ki in Istri” (Sagadin 1970:109). Leta 1900 te razlike niso bile ve~ tolik{ne, pokazalo pa se je, da so `enske bolj uspe{ne pri opravljanju zahtevnega izpita o u~ni usposobljenosti. Na splo{no je veljalo, da so se nove mo`nosti zaposlitve odpirale tistim, ki so jim dru`ine lahko omogo~ile dodatno usposabljanje ali vsaj polno elementarno izobra`evanje. Ni bilo namre~ tako nenavadno tudi v drugih dr`avah, kar je {olski in{pektor leta 1903 ugotavljal za Francijo, da je na~elo obveznega {olanja zgolj abstrakcija, saj “skoraj povsod zapustijo deklice {olo pri enajstih, dvanajstih ali {e prej” (Tilly in Scott 1989:178). Kateri star{i pa so se lahko odrekli zaslu`ku, ki so -*7 ! Angleško skladišče oblek'" 0. BERNATOVIC Ljubljana, Mestni trg štev. 5 10, 30, 50°|n ceneje kakor drugod. Največja izbera oblek za gospode in dečke kakor tudi za dame, deklice in otroke. = Gg. učiteljem še 10°|0 ceneje. =z K- L r i V 5*- [OLA V TEORIJI - TEORIJA V [OLI 37 Mirjam Milhar~i~-Hladnik 8 Leta 1896 je {olski minister potreboval teht-nej{e argumente, s katerimi je zagovarjal vladno odlo~itev, da ne namerava ustanavljati `enskih gimnazij. Argumenti so bili ekonomske narave, kajti mo`nost vi{je `enske izobrazbe je po njegovem mnenju skrivala “gospodarsko nevarnost”. Konkurenca `enskih izobra`enk naj bi povzro~ila “zni`eva-nje mo{kih zaslu`kov, zmanj{alo bi se {tevilo porok in trpelo bi dru`insko `ivljenje”. Prim. T. Hojan, nav. delo, str. 29-30. 9 Za Slovenijo je v zadnjih desetletjih veljalo, da so se na dvoletne pedago{ke akademije vpisovale h~ere manj izobra`enih star{ev kot na fakultete. Danes prou~evalci socialnega porekla {tudentov ocenjujejo, da se je s podalj{anjem {tudija na pedago{ki fakulteti ta trend obrnil. Fakultetno izobra`evanje je pa~ namenjeno tistim z vi{jim nivojem aspiracij in zadostnimi materialnimi mo`nostmi za {tiri- ali ve~letni {tudij, oboje pa premorejo predvsem dru`ine visoko izobra`enih star{ev. ga h~ere morale prispevati v dru`inski prora~un takoj, ko je bilo mogo~e? Katere dru`ine so jim potemtakem omogo~ile dodatno izobra`evanje ali vsaj dokon~anje osnovne {ole? Za slovenske de`ele je zanimivo, da se je leta 1871 socialni izvor u~iteljic razlikoval od socialnega izvora u~iteljev. Bile so h~ere vi{jih uradnikov in “gosposkih dru`in”, ki so se na u~itelji{~e vpisovale tudi zato, da bi se “stanu primerno” izobrazile. Podobno navajata Anderson in Zinsser (1990) za Anglijo, da so u~iteljice postajale pripadnice “nedelavskega” razreda. Ugotovitve Tillyeve in Scottove so druga~ne. Pravita, da je bilo v Franciji in Angliji u~iteljevanje vedno sredstvo socialnega napredovanja za h~ere kmetov, obrtnikov in tovarni{kih delavcev. Zdi se, da lahko pravilnost navedenih trditev preverimo z dalj{o ~asovno lestvico. Nedvomno so se za u~iteljice ob koncu 19. stoletja odlo~ale ve~inoma pripadnice srednjega razreda. To je bilo skoraj edino poklicno izobra`evanje, ki jim je bilo po takratnih {olskih zakonih dovoljeno in dostopno in ki so jim ga dru`ine lahko omogo~ile. Vi{je{olski {tudij je bil `enskam {e nekaj ~asa nedostopen. Dejstvo je sicer, da se z mno`i~nim osnovnim izobra`evanjem odprejo tudi formalne mo`nosti za “mno`i~no” nadaljnje izo-bra`evanje, ki se mu obstoje~e institucije niso mogle dolgo upirati. Poglejmo za primer te`ave avstrijskih {olskih oblasti, ki so jih imele na gimnazijah. ^eprav so z razli~nimi uredbami prepre~evali vpis deklet na gimnazijo, so kot privatistke nekatere vseeno uspele priti do mature. Tu se je zadeva zapletla, kajti matura je odpirala vrata na univerzo, tam pa si `ensk ob koncu 19. stoletja ni bilo mogo~e predstavljati. Dunajsko ministrstvo za uk in bogo~astje je moralo nejasnosti okrog tega, ali dekleta lahko opravljajo maturo ali ne, leta 1878 ve~krat pojasnjevati. Seveda so maturo lahko opravljale, saj so navsezadnje obiskovale gimnazijski program in so svoje znanje, ~e so hotele, smele tudi dokazati. Vendar pa ta preizkus, ki je bil popolnoma enak za oba spola, po mnenju ministrstva za uk in bogo~astje “pri `enskah ne more imeti obi~ajne svrhe tega izpita, da bi z njim preizkusile zrelost za akademski {tudij”. V nadaljevanju odlok {e natan~no razlaga, da sme na spri~evalih za “eksaminantke” pisati, da je to samo spri~evalo in ne matu-ritetno spri~evalo.8 Pozneje so se vrata univerzitetnih {tudijev in temu primernih zaposlitev za `enske odprla na ste`aj in lahko re~emo, da se je socialni izvor u~iteljic postopoma pribli`al oceni, ki sta jo podali Scottova in Tillyeva.9 Natan~no strukturo socialnega izvora in njene spremembe lahko na tem mestu zanemarimo, ~eprav s tem ne zanikamo ne razredne ne starostne lo~nice, ki pre~i kategorijo `ensk. A zanima nas predvsem, v kak{nem polo`aju so se zna{le `enske, ko so mno`i~no vstopile, najprej v nanovo odprta u~itelji{~a, potem 38 [OLA V TEORIJI - TEORIJA V [OLI O paradoksu gre{nih kozlov in ~rnih ovc pa na delovna mesta v osnovnih {olah. Upo{tevajmo, da so bile mo`nosti izobrazbe deklic pred koncem 19. stoletja majhne in da so bila delovna mesta za tiste, ki so morale delati, su`enjska in poni`ujo~a. Za dekleta delavskega porekla so bila to te`a{ka in slabo pla~ana tovarni{ka dela, v najve~ji meri pa neskon~no delo slu`kinj, obubo`ana dekleta srednjega razreda pa so se pre`ivljala ve~inoma kot posebne vrste slu`kinje - guvernante. Najprej lahko ugotovimo, da je postala `enska kot u~iteljica “spo{tovana in sprejeta javna osebnost. Pou~evanje ji je dalo polo`aj, kjer je bila odvisna od svoje sposobnosti in ne od dobrohotnosti dru`ine, ki jo je zaposlila. ^eprav so bile u~iteljice zelo slabo pla~ane in so pogosto delale v zastra{ujo~ih razmerah, se jih veliko spominja, kako so bile pri delu sre~ne” (Anderson in Zinsser 1990: 194). ^etudi bi bila ta podoba preve~ idealna, da bi ji popolnoma zaupali, pa ostaja dejstvo, da je zaposlitev v {olstvu nudila dolo~eno mero avtonomije, stalni, ~eprav ubo`ni, vir dohodka in pozneje tudi pokojnino. Za razliko od nekaterih drugih del, na katera so dekleta gledala kot na za~asno zaposlitev do poroke, so u~iteljice svoj poklic lahko razumele dolgoro~nej{e, saj so se zanj usposobile. Dolgoro~nost tega poklica je bila povezana, kot smo videli, s prepovedjo poroke. V Franciji je bila u~iteljicam poroka prepovedana z zakonom do leta 1900, v Angliji je bila prepoved zgolj zadeva uveljavljene prakse, ki pa je bila zakonsko ukinjena {ele leta 1944. V Avstriji je bilo z osnovno{olskim zakonom leta 1869 dolo~eno, da se u~iteljica s poroko “prostovoljno” odpoveduje slu`bi, med obema vojnama pa je v 30. letih za na{e kraje veljala dolo~ba, da u~iteljice lahko obdr`ijo slu`bo samo v primeru, ~e se poro~ijo z u~iteljem. Tovrstne omejitve seveda niso veljale za delavke v drugih poklicih. Ali [OLA V TEORIJI - TEORIJA V [OLI 39 Mirjam Milhar~i~-Hladnik prej{nje ugotovitve prispevajo dodatne razloge k prepri~anju, da moramo nezdru`ljivost poroke z u~iteljevanjem razumeti v kontekstu specifi~nosti tega poklica? Ka`e, da ne. O~itno lahko prepoved, ki jo je sama oblast brez pomislekov kr{ila, ~e je bilo potrebno, razumemo bolje v kontekstu prevlade kapital-isti~nega na~ina produkcije. Naj to natan~neje pojasnimo. Ob prelomu stoletja postane reprodukcija prebivalstva izrazito mote~ ekonomski element, kar je `e mo~ opaziti v upadanju rojstev, procesu, ki se v Franciji za~ne v za~etku 19. stoletja, v Angliji pa na njegovi polovici (Tilly in Scott 1989:167). Nosilke reprodukcije prebivalstva so bile torej po eni strani ekonomsko za`elena delovna sila, ker so jih potrebovali veliko in so bile najcenej{e, po drugi strani pa so postale ekonomsko nekoristne (tako v o`jem kot {ir{em smislu) v tistem trenutku, ko so se poro~ile in za~ele rojevati. Na vpra{anje, kako in zakaj se v nekem trenutku delodajalci odlo~ijo, da bodo zaposlili `enske, torej lahko odgovorimo naslednje. Odlo~ijo se po pragmati~nem premisleku o tem, katera delovna sila je na razpolago in katera delovna sila je poceni. ^e so se z uvedbo obvezne osnovne {ole izjemno pove~ale potrebe po u~iteljih, teh pa ni bilo, je bila ekonomsko racionalna re{itev verjetno v tem, da so v {olah za~eli zaposlovati `enske, ki so jih poleg tega lahko tudi slab{e pla~evali. Paradoksne dolo~be o njihovem samskem statusu in pou~evanju de~kov lahko pojasnimo v tem kontekstu. Ne samo, da so u~iteljice dobile dovoljenje za pou~evanje de~kov “zaradi pomanjkanja” u~iteljev; zaradi pomanjkanja samskih u~iteljic so na primer v Franciji `e po letu 1900 dovoljevali pou~evanje tudi poro~enim `enskam. Tako jih je bilo leta 1922 med `enskim u~nim osebjem kar 56%. Po drugi strani je seveda res, da je bila posledica uzakonjenega ali samo dru`beno za`elenega celibata veliko {tevilo neporo~enih u~iteljic (Tilly in Scott 1989: 185), ki pa so jih lahko ravno zaradi tega, ker “jim ni bilo treba skrbeti za dru`ino”, pla~evali manj kot njihove mo{ke kolege. Odlo~itve delodajalcev se seveda javno niso utemeljevale z ekonomisti~nimi, pa~ pa z moralisti~nimi argumenti. Bilo bi nemogo~e, da bi samske u~iteljice deklarativno nagrajevali, ker so se odpovedale ekonomsko mote~i reproduktivni funkciji. [e ve~, Tillyjeva in Scottova dokazujeta, da se v obdobju industrializacije dru`be celo pove~a ideolo{ko poudarjanje `enskih dol`nosti in njene reproduktivne vloge v dru`ini. Ker se hkrati pove~ajo potrebe po `enski delovni sili in ker se `enske v veliki meri tudi zaposlujejo, lahko poudarjanje tega “naravnega” poslanstva razumemo v funkciji prena{anja bremena re{evanja problemov dela in dru`inskih obveznosti na dru`ino samo. 40 [OLA V TEORIJI - TEORIJA V [OLI O paradoksu gre{nih kozlov in ~rnih ovc ^e je spolna razlika `e od za~etka zapisana v samem polo`aju u~iteljic v primerjavi s polo`ajem mo{kih kolegov, je prav tako zapisana tudi v boju za izbolj{anje tega polo`aja. Leta 1898 je bilo v Ljubljani ustanovljeno Dru{tvo slovenskih u~iteljic. Vzroke ustanovitve je ob trideseti obletnici dru{tva opisala A. [tebijeva: “Niti najmanje ni potrebno, da bi prodrli bog zna kako globoko v `ivljenje, da bi spoznali, da se smatrajo mo{ki ne za relativno, nego za absolutno mo~nej{o silo od `ene in da to svoje naziranje prena{ajo v vsako svoje udejstvovanje. To bi bil morda upravi~en razlog za osnivanje `enskih stanovskih organizacij in mislim, da je ta napa~na samozavest mo{kih bila najve~ja pobuda za ustanovitev Dru{tva slovenskih u~iteljic in da {e do danes velja ta razlog in s tem seveda tudi upravi~enost posebne `enske stanovske organizacije.”10 “Napa~na samozavest mo{kih” je bila v tem primeru prepri~anje mo{kih kolegov, ki so v skladu z njim tudi vodili stanovsko organizacijo, Zavezo slovenskih u~iteljskih dru{tev, ustanovljeno leta 1889. Kak{no pa je bilo to prepri~anje? Ugledni J. Ciperle, ki je desetletje prej v U~iteljskem tovari{u objavljal nadaljevanko o moralnih in vzgojeslovnih zadregah, se je v tretjem delu teh Pedagogi~nih pogovorov lotil `e takrat aktualnega vpra{anja `enske emancipacije. Ta se za~ne, ko so `enske “jele stopati na stopinje, ktere so imeli nekdaj v rokah le mo`je”, in odkar ho~e `enska “ve~ znati, kakor kar ji je treba”. Ciperle se pri dokazovanju, kako huda je ta “ku`na bolezen”, sklicuje na velike mo`e evropske civilizacije od Ksenofonta do Schillerja in zaklju~uje: “Pro~ z vsemi nepotrebnimi u~enostimi pri `enskah, v kuhinjo ` njimi ali pa k {ivanji, otroke pestovat, ako vam jih je dal Bog.” Tako `ensko je pripravljen spo{tovati, sicer pa meni, da “emancipirana `enska ni ve~ `enska, mo` pa tudi ni, in ker so ljudje le dvojnega spola, tedaj emancipirana `enska ni ni~”.11 Zadrega ob uvedbi splo{ne osnovne {ole je bila namre~ dvojna. Na eni strani se v polemikah, ali je splo{no izobra`evanje sploh potrebno, ni izoblikovalo enotno mnenje, koliko izobrazbe naj bi bile deklice dele`ne, da se “naravno” stanje stvari ne bi spremenilo. Na drugi strani pa je bilo od vsega za~etka jasno, da se mora naravni red prav z vstopom `ensk med u~itelje in s tem tudi v vi{je stopnje izobra`evanja mo~no zamajati. Da je “ku`na bolezen” zaradi ekonomske ra~unice in spolne delitve dela, na kateri temelji, nezaustavlji-va, takrat {e ni bilo o~itno. V U~iteljskem tovari{u se je leta 10 “O pomenu `enskih stanovskih organizacij”, referat A. [tebijeve na ob~nem zboru Dru{tva u~iteljic v Ljubljani, dne 27. decembra 1928, Poro~ilo ob 30-letnici Dru{tva u~iteljic v Ljubljani, Ljubljana 1929, str. 23. 11 U~iteljski tovari{ 1879, str. 17-19. Klerikalci so povsod enaki. V koroškem deželnem zboru je stavil krščanski socialec Krampi predlog, da se uvede le šestletna šolska obveznost. — Klerikalci so pač povsod enaki: ljudstvu kolikor najmanj mogoče izobrazbe! [OLA V TEORIJI - TEORIJA V [OLI 41 Mirjam Milhar~i~-Hladnik 12 Janja Miklav~i~, “Poro~ilo o delovanju dru{tva od ustanovitve do svetovne vojne”, Poro~ilo ob 30-letnici Dru{tva u~iteljic v Ljubljani, Ljubljana 1929, str. 4-5. 13 Angela Vode, “Dru{tvo slovenskih u~iteljic”, tipkopis, Slovenski {olski muzej, Arhivska zbirka, fasc. 296. 14 U~iteljski tovari{ 1897, str. 411-412. 1897 razprava o emancipaciji vendarle natan~neje strukturirala. Ksenofonti in Schillerji so bili pozabljeni, v ospredje so stopile sindikalne zadeve. Tako u~itelji kot u~iteljice so problem videli v {ibkem materialnem polo`aju u~iteljskega stanu, in tako eni kot drugi so ga definirali preko spolne razlike. Mo{ki u~itelji so zakonsko predpisane ni`je pla~e u~iteljic podpirali in se za njihovo ohranitev tudi borili. Slovensko u~iteljsko dru{tvo je v spomenici o uredbi u~iteljskih pla~, ki ga je predlo`ilo de`elnemu zboru Vojvodine Kranjske, predlagalo zvi{anje pla~ in pri tem natan~no dolo~ilo tudi razmerja med pla~ami v {kodo u~iteljic in ravnateljic. Ponatis spomenice v U~iteljskem tovari{u novembra 1897 je dokon~no razjezil u~iteljice, ki so se zadnje dni decembra zbrale v Ljubljani in sklenile s peticijami na odgovorna mesta prepre~iti sprejem dru{tvenega predloga. “Ni bila samopa{nost, da smo se oglasile zoper krivico. Bila je na{a zavest enakega dela, enake izobrazbe, enakih dol`nosti, ki nam je za~rtala pot,” je njihov protest utemeljila glavna organizatorica, Janja Miklav~i~. Uspeh ni bil nepomemben, saj so “dosegle vsaj delno enakopravnost z u~itelji. Le v I. in II. pla~ilnem razredu smo izgubile 10%”.12 Argumenti nasprotnih taborov znotraj u~iteljstva so bili strukturirani na dveh razli~nih ravneh. U~iteljice so se sklicevale zgolj na formalnopravno dejstvo, da velja za enako delo enako pla~ilo, in se zavzemale za spremembo uveljavljene prakse pri dolo~anju u~iteljskih pla~. U~itelji pa so poleg zakonske utemeljitve, da imajo vi{je pla~e, ker morajo skrbeti za dru`ine, navajali biolo{ko moralisti~ne argumente, s katerimi so u~iteljice diskreditirali kot sogovornika nasploh. Na ta na~in so izpodbijali enakovrednost njihove delovne usposobljenosti in torej tudi njihov glavni argument. Janji Miklav~i~, “najbolj bojeviti med tedanjimi u~iteljicami”, kot se spominja A. Vode13, je na primer U~iteljski tovari{ novembra 1897 takole odgovoril: “Koleginja ’Janja’ se je z neko posebno slastjo lotila zadnji ~as nas u~iteljev, dasi za to nima nobenega opravi~enega vzroka. Mogo~e, da si i{~e po tej poti popularnosti, mogo~e je pa tudi, da postopa tako iz sebi~nosti, ker u~iteljem za vzrejo in vzgojo otrok ne privo{~i nobenega nov~i~a, dasi vsak u~itelj njej gotovo toliko dohodkov privo{~i, kolikor potrebuje on samo za svojo osebo. Gd~. Janja se opira vedno na besede: ’Jednako delo, jednako pla~ilo.’ Stojte, gospica! ’Si duo faciunt idem, non est idem.’ Pri na{em delu se gre za kon~ni, splo{ni uspeh, ki ga dose`e u~itelj med narodom za narod. In `enska kot slabotno bitje ne more pri najbolj{i volji istega posla tako dobro izvr{iti, kakor je izvr{i mo`.” 14 Konec 19. stoletja so zveneli taki argumenti prepri~ljivo, ~eprav so se celo tisti, ki so jih navajali, zavedali, da pri 42 [OLA V TEORIJI - TEORIJA V [OLI O paradoksu gre{nih kozlov in ~rnih ovc mno`i~nem pou~evanju ne gre za kakovost dela, temve~ za cenenost delovne sile. Na isti strani kot odgovor “koleginji Janji” sta namre~ ena pod drugo objavljeni dve notici. Notica z naslovom ’Preve~ u~iteljic’ sporo~a, koliko “izpra{anih kandi-datinj” ~aka na slu`bo, in se spra{uje, “Kje ti~i neki vzrok, da je u~iteljic vedno ve~, u~iteljev pa leto za letom manj?”. K temu doda retori~ni odgovor: “To pa~ ni te`ko uganiti.” Novica nad to ima naslov “Pomanjkanje u~iteljev na Kranjskem” in uganko jedrnato pojasni. Zaradi pomanjkanja u~iteljev se po {olah tudi v vi{jih razredih nastavlja u~iteljice, kar je sicer protizakonito in naj bi bilo zato zgolj za~asno, da bi otroci ne bili ~isto brez pouka. Za~asnost pa je vpra{ljiva, kajti “na{i kandi-datje be`e po dovr{enih {tudijah slu`bovat v sosednjo [tajer-sko, ali gredo k vojakom, k po{ti ali kam drugam, ker jim je povsodi odprta lep{a pot do kruha, kakor pa pri u~iteljstvu. S tako nizkimi pla~ami, kakor{ne u`iva u~iteljstvo na Kranjskem {e samec ne more shajati, kamo li dru`inski o~e s kopico otrok.” Novico zaklju~uje obljuba, da bo u~iteljstvo napelo vse sile, da se “to pere~e vpra{anje” ~imprej re{i. Re{itev je bila predstavljena v spomenici, z njo pa u~iteljski organizaciji ni uspelo ni~ re{iti, pa~ pa ustvariti nov problem. Z ustanovitvijo Dru{tva u~iteljic natanko leto po znamenitem ljubljanskem posvetovanju so se vrste skupne stanovske organizacije razcepile, in razcep je samo {e poglabljal razlike med sindikalnimi programi in cilji. U~iteljski tovari{ se je kmalu za~el spra{evati, “ali ne bi bilo bolje za ves na{ stan, ko bi delovali slo`no?”.15 A ker so bile za njih zahteve u~iteljic le “osveto`eljnost”, to seveda ni bilo mogo~e. Program Dru{tva u~iteljic je ostal ves ~as delovanja nespremenjen: uveljavitev na~ela za enako delo - enako pla~ilo in za iste dol`nosti - iste pravice. “Stoje~ na braniku za pravice u~iteljic”, je Dru{tvo prosvetnim in krajevnim oblastem po{iljalo proteste ali vloge v zvezi z zapostavljanjem poro~enih u~iteljic, zaradi zapostavljanja pri volitvah v disciplinsko sodi{~e, glede no{e u~iteljic, glede uvedbe delnega celibata u~iteljic in podobno, prizadevalo pa si je tudi za `ensko volilno pravico.16 Tako kot v drugih dr`avah so tudi na Slovenskem `enske ob mno`i~nem vstopu na nova delovna podro~ja vzbujala pri mo{kih kolegih odpor in sovra`nost. Ne glede na njuno intenzivnost je splo{na zakonitost, da je za delo na dolo~enem podro~ju in hierarhi~ni stopnji toliko te`je dobiti mo{ke, kolikor ve~ je na njej zaposlenih `ensk, prevladala tudi v {olstvu. Kar pa razmerij mo~i med spoloma ni spremenilo. Ko je banska uprava leta 1931 Dru{tvo u~iteljic, “prvo `ensko borbeno dru{tvo pri Slovencih”17, kon~no likvidirala, je to storila po dolgoletni gonji “skupne” u~iteljske organizacije in na njeno izrecno `eljo. 15 Kar je sledilo retori~nemu vpra{anju, je ponujalo `e kar jasen odgovor nanj: “@enska emancipacija {e ni prina{ala nikomur koristi, ker nima zdrave podlage. Ta prikazen je le nekaka osveto`eljnost nad gotovimi osebami, ali nad kakim stanom, ali tudi nad mo{kimi sploh. Emancipirana `enska nima mika, nima ljubeznjivosti in `enska, ki ni ljubeznji-va, je zgre{ila svoj poklic.” U~iteljski tovari{ 1898, str. 8. 16 Janja Miklav~i~, nav. delo, str. 11. 17 Angela Vode, nav. delo. [OLA V TEORIJI - TEORIJA V [OLI 43 Mirjam Milhar~i~-Hladnik Mirjam Milhar~i~-Hladnik, magistra sociologije, asistentka na Pedago{ki fakulteti Univerze v Ljubljani. LITERATURA ANDERSON, B. S., ZINSSER, J. P. (1990): A History of their Own, Women in Europe from Prehistory to the Present, vol. II, Harmondsworth. O `enskem {olstvu in delovanju u~iteljic na Slovenskem, razstavni katalog, Slovenski {olski muzej, Ljubljana 1970. Poro~ilo ob 30-letnici Dru{tva u~iteljic v Ljubljani, Ljubljana 1929. SAGADIN, J. (1970): “Kvantitativna analiza razvoja osnovnega {olstva na [tajerskem, Kranjskem in Primorskem po uveljavitvi osnovno{olskega zakona iz leta 1869 ter kvantitativni prikaz osnovnega {olstva v poznej{i Dravski banovini”, v zborniku Osnovna {ola na Slovenskem 1869-1969 (ured. V. Schmidt, V. Melik, F. Ostanek), Ljubljana. SCHMIDT, V. (1988): Zgodovina {olstva in pedagogike na Slovenskem III., Ljubljana. [olska kronika 25, Zbornik za zgodovino {olstva, Ljubljana 1992. TILLY, L. A., SCOTT, J. W. (1989): Women, Work & Family, London. U~iteljski tovari{, letniki 1879, 1897, 1898. VODE, A.: Arhivska zbirka fasc. 296, Slovenski {olski muzej, Ljubljana. 44 [OLA V TEORIJI - TEORIJA V [OLI Marcela De Batisti~ Otrokove potrebe? Pred nekaj leti je bil eden temeljnih ciljev pred{olske vzgoje in vseh drugih ravni vzgoje in izobra`evanja “vsestransko razvita osebnost”. Smernice za delo vzgojno-varstvenih organizacij med nalogami na{tevajo tudi “Naloge za vsestranski razvoj otrok: VVO vpliva na vsestranski razvoj otrok s telesno-zdravstveno, intelektualno, moralno-eti~no, delovno-tehni~no in estetsko vzgojo.” (Vzgojni program za vzgojo in varstvo pred{olskih otrok, I. del, 1985, str. 13.) Iz razprav in teoretskih prispevkov v zadnjem ~asu pa je o~itno, da se je v vrtcih uveljavil nov termin, to je “upo{teva-nje otrokovih potreb”. V zadnji {tevilki Educe (l. III, {t. 1-2), edine slovenske revije, ki objavlja strokovne ~lanke s podro~ja pred{olske vzgoje, je v vseh treh ~lankih s tega podro~ja ([poljar, Vrbov{ek, Ferjan~i~) govor o vzgoji, ki naj izhaja iz otroka in upo{teva njegove potrebe. B. Vrbov{ek (1993, str. 10) npr. v svojem ~lanku pravi: “Najbr` je cilj vsakega vrtca, da postane vrtec po meri otroka. ^e ho~emo ta cilj dose~i, moramo na~rtno in sistemati~no graditi vrtec, ki bo... razvojno naravnan, kar pomeni, da bomo zadovoljevali predvsem razvojne potrebe otrok...” O~itno je, da je “vzgojo, ki izhaja iz programa in vzgojitelja”, nadomestila “vzgoja, ki izhaja iz otroka”. Mislim, da se je ta premik za~el najprej v vrtcih, {ele potem pa ga je sprejela tudi dr`avna in{titucija, odgovorna za to podro~je. V predlogu [OLA V TEORIJI - TEORIJA V [OLI 45 Marcela De Batisti~ 1 Ve~ o tem glej v: Problemi {t. 4, 1985. Poudariti pa velja, da se kritike koncepta “vsestransko razvite osebnosti” niso nana{ale samo na dru`beno posre-dovanost tega cilja. Tisti, ki so ta pojem razumeli zgolj kot spopad s socialisti~no pedagogiko, so kaj hitro za{li v formiranje novih ideolo{kih paradigem (glej npr. Javornik, [ebart, 1992). 2 Dihotomna lo~itev na “staro” in “novo” je seveda posplo{itev in le pogojno upravi~ena: do sprememb ni pri{lo ~ez no~, niti ni mo`no re~i, da veljajo za vse vrtce in vzgojitelje. Med obema sistemoma obstaja kontinuiteta, saj nenazadnje v vrtcih delajo prete`no isti vzgojitelji kot pred nekaj leti. Tudi avtorji, ki na osnovi analize zgodovine institucionalne pred{olske vzgoje govorijo o omejenem {tevilu prevladu-jo~ih modelov, se strinjajo, da se v ve~ini programov pred{olske vzgoje posamezni elementi razli~nih usmeritev prepletajo in dopolnjujejo (Domicelj, 1993). 3 Pri opisu izhajam iz strokovnih materialov in ~lankov in iz prevladu-jo~ih razmi{ljanj in ravnanj, ki sem jih imela prilo`nost spoznati iz opazovanj v vrtcih, pogovorov z vzgojitelji in razprav na strokovnih posvetih. ^eprav bom v nadaljevanju uporabljala pretekli in sedanji ~as, to ne pomeni, da tega, kar bo opisano pod “starim” sistemom, v vrtcih ni ve~. koncepcije Zavoda RS za {olstvo iz leta 1991 za podro~je pred{olske vzgoje `e lahko preberemo: “Iz vsega do sedaj zapisanega je razvidno, da imamo v mislih sistem vzgojnega dela, ki ni podrobno strukturiran, ki je odprt in fleksibilen (tako z vidika vsebine kot organizacije), zakaj le tako ga lahko prilagajamo posebnostim okolja in konkretnim potrebam ter `eljam otrok.” (Izobra`evanje za 21. stoletje - globalna koncepcija razvoja vzgoje in izobra`evanja v RS, 1991, str. 69.) Na prvi pogled se zdi, da je pri{lo do radikalnega preobrata: ~e je “vsestransko razvita osebnost” kot vzgojni cilj narekovala vzgojo socialisti~ni samoupravni dru`bi prilagojenega posameznika,1 smo se sedaj iz “vzgoje za dru`bo” obrnili k avtonomnemu, svobodnemu posamezniku - “otroku, ki je postal sredi{~e vzgojnega procesa”. Na zunaj vidnim in o~itnim spremembam na podro~ju pred{olske vzgoje v zadnjih nekaj letih ni mo~ o~itati, da ne pomenijo izbolj{anja pogojev v vrtcih za otroke, vzgojitelje in star{e. Vendar `elim v nadaljevanju pokazati, da opisani obrat ne pomeni, da smo dokon~no odkrili recept za edino pravo vzgojno naravnanost vrtcev. Menim, da je prav nenehno poudarjanje “otrokovih potreb” tista to~ka, v kateri se najbolj ka`e podobnost med “staro” in “novo” usmeritvijo 2 v slovenskih vrtcih. Za sistem pred{olske vzgoje v Sloveniji pred nekaj leti3 je bila zna~ilna centraliziranost usmeritev in navodil vrtcem in vzgojiteljem. Centraliziranost zahteva trdno in jasno hierarhijo, ki se je v vrtcih kazala predvsem v posredovanju navodil od svetovalcev Zavoda za {olstvo prek ravnateljev in pedago{kih vodij k vzgojitelju. Zadnji v tej verigi je bil varuh, ki mu je vzgojitelj poleg neposrednih navodil tudi dnevno na~rtoval naloge. Posledica je bilo seveda na mo~ podobno ravnanje ve~ine vzgojiteljev in obilica rutinskih postopkov, ki so jih vzgojitelji prevzemali eden od drugega, ne da bi se spra{evali, kaj pomenijo in ~emu slu`ijo. Za delitev dela med vzgojiteljem in varuhom je bilo zna~ilno {e, da vzgojitelj opravlja “vzgojne naloge”, kar pomeni, da predvsem vodi otroke v ~asu usmerjenih zaposlitev, varuh pa se ukvarja z “nego in varstvom” otrok. 4 Menim, da gre za enakost na dveh ravneh: poleg `e opisane presenetljive podobnosti ravnanj razli~nih vrtcev in vzgojiteljev, lahko govorimo tudi o enakosti ravnanj posameznega vzgojitelja z razli~nimi otroki v oddelku. Naj na{tejem le nekaj najo~itnej{ih primerov: vsi otroci so morali sodelovati v usmerjeni zaposlitvi, ki je potekala za vse otroke hkrati in enako ~asa, vsi otroci so morali isto~asno k po~itku in so smeli vstati {ele ob uri, ki jo je dolo~al dnevni red, vsi 46 [OLA V TEORIJI - TEORIJA V [OLI Otrokove potrebe? naenkrat so dobili hrano in pija~o. Za vse otroke je veljalo, da se - ne glede na starost in morebitne druge razlike - na vrtec prilagajajo en mesec, in temu je bilo namenjeno tako imenovano adaptivno obdobje. In {e bi lahko na{tevali... Zna~ilnost pred{olske vzgoje v nedavni preteklosti je bila tudi sholarizacija. Pred{olska vzgoja je prenesla v svoj sistem vrsto zna~ilnost {ole: razdelitev otrok v starostno homogene oddelke, poudarek na skupni usmerjeni zaposlitvi in delitev vzgojnih podro~ij po vzoru {olskih predmetov. Predpisana so bila tudi razmerja med posameznimi vzgojnimi podro~ji (koliko ~esa na teden), vse v prid “vsestranske razvitosti”. Oblike sodelovanja s star{i (govorilne ure in roditeljski sestanki) in oblike sodelovanja med pedago{kimi delavci (vzgojiteljski zbori in pedago{ke konference) so bile prav tako enake {olskim. Vrtci so uvedli ve~ino dokumentacije, ki jo poznamo iz {ol, od obrazcev za na~rtovanje vzgojnega dela do dnevnikov in mati~nih listov. Verjetno je do posnemanja {ole pri{lo tudi zaradi te`nje vrtcev po ve~ji strokovnosti. Vrtec od nekdaj velja za manj “resnega” od {ole, njegovo obiskovanje ni obvezno, vzgojiteljeva izobrazba je ni`ja od u~iteljeve. Za na{ prostor je bila zna~ilna {e slaba razvitost pred{olske pedagogike in zaprtost vrtcev v 4 Omenjena delitev pomeni, da se vzgoja pojmuje kot zavestni proces, ki ga izvaja vzgojitelj, ko otrokom posreduje znanja in vrednote, jih u~i pravil vedenja, jih disciplinira itd. Hkrati pa predpostavlja, da je mo~ otroke zgolj “paziti”, dajati spat, negovati, jim ponuditi igra~e itd., ne da bi to imelo kakr{enkoli (vzgojni) vpliv nanje. [OLA V TEORIJI - TEORIJA V [OLI 47 Marcela De Batisti~ 5 ^e so bili prej {olski na~ini in oblike dela vzor, ki so ga vzgojiteljice posnemale, se zdaj dogaja ravno nasprotno. V razpravah, povezanih s (predvidenim) zgodnej{im v{ola-njem otrok, v vrtcih nenehno poudarjajo, da bi se morali u~itelji ni`jih razredov osnovne {ole poslu`evati vrt~evskih metod in oblik dela. Star{em pa pogosto svetujejo, naj otroke v {olo vklju~ijo ~im pozneje. ozek krog vzgojiteljev in pe{~ice pred{olskih pedagogov. Menim pa, da je bil najpomembnej{i razlog za sholarizacijo vrtcev konceptualna usmeritev tega ~asa, da je osnovna naloga pred{olske vzgoje pripraviti otroka na {olo. To je razvidno npr. iz teksta N. Kolarjeve (1977, str. 112), ki pravi: “Priprava na {olo se ne za~ne v ’mali {oli’, ampak se v njej le kon~uje.” Kljub izhodi{~u, da je vse pred{olsko obdobje priprava na {olo, pa so imeli oddelki priprave na {olo v vrtcih poseben status. Predstavljali so nekak{no “{olo v vrtcu”, ki jo je praviloma vodila ista, po mnenju vodstva najbolj{a vzgojiteljica. Poro~ila iz vrtcev iz tega ~asa so kazala, da tudi star{i te oddelke obravnavajo druga~e, jih jemljejo bolj resno, saj se je njihova udele`ba na govorilnih urah in roditeljskih sestankih v zadnjem letu pred {olo bistveno pove~ala. Na posebno pomembnost “male {ole” za otroke in star{e ka`e tudi prej omenjeni tekst (ibid., str. 113), v katerem avtorica govori o “nalogah dru`ine za pripravo otroka na vstop v malo {olo”. V relativno kratkem obdobju nekaj let je pri{lo v slovenskih vrtcih do sprememb, ki se nana{ajo na vse zgoraj na{tete zna~ilnosti “starega” sistema pred{olske vzgoje pri nas. Zmanj{ana centraliziranost je prinesla ve~ raznolikosti v usmerjenosti in ravnanjih med razli~nimi vrtci in vzgojitelji, slednji pa so s tem dobili precej ve~ mo`nosti za avtonomno odlo~anje in izbiro. Re~emo lahko, da je danes v slovenskih vrtcih ve~ja fleksibilnost na vseh podro~jih: v organizaciji dela, razporedu aktivnosti v oddelku, pri na~inih na~rtovanja, izbiri vsebin in metod, strokovnem izobra`evanju, na~inih sodelovanja vzgojiteljev itd... Vrtci so bolj odprti tako v smislu sodelovanja s star{i kot v odnosu do razli~nih strok in strokovnjakov, ve~ je neformalizi-ranih oblik sodelovanja in interdisciplinarnosti. Klju~na konceptualna sprememba pa je gotovo `e opisani premik od “vzgoje, ki izhaja iz vzgojitelja in programa”, k “vzgoji, ki izhaja iz otroka”. Vzgojitelji vzgojnega programa ne pojmujejo ve~ v smislu u~nega na~rta, ki ga je treba “predelati”. Otroci imajo v ve~ini vrtcev ve~ mo`nosti, da si sami izbirajo vsebino, pripomo~ke in ~as za posamezne dejavnosti, in tudi mo`nost, da ne sodelujejo pri skupnih usmerjenih zaposlitvah. Pri spanju, hranjenju in pitju je gotovo manj prisile in ve~ upo{tevanja razlik med otroki kot neko~. Vse na{teto pomeni, da cilj pred{olske vzgoje ni ve~ priprava na {olo, ampak “priprava na `ivljenje”, kot temu pravijo vzgojitelji. Zanesljivo lahko torej govorimo o desholarizaciji vrtca.5 Primerjava opisanih sprememb pri nas s sodobnimi pojmovanji institucionalne pred{olske vzgoje v svetu poka`e, da ne moremo govoriti o bistvenih konceptualnih razlikah. Glede na spremembo politi~nega sistema pri nas in pogosto izra`ane 48 [OLA V TEORIJI - TEORIJA V [OLI Otrokove potrebe? te`nje po pribli`evanju Evropi je to za sedanje razmere razumljivo, bolj pa presene~a, da tudi pri “starem” sistemu kljub politi~nim in ideolo{kim razlikam med Jugoslavijo in Zahodno Evropo najdemo v pred{olski vzgoji nekatera enaka izhodi{~a in cilje. Tudi v svetu so predvsem v 60-ih letih prevladovali didak-ti~no orientirana vzgoja in visoko strukturirani programi v funkciji priprave otrok na {olo. Zelo raz{irjeno je bilo gibanje za kompenzacijsko izobra`evanje, eden najbolj znanih tovrstnih projektov pa so programi Head Start iz ZDA. Gre za poskus izena~evanja izobra`evalnih mo`nosti z odpravljanjem tako imenovanih “startnih razlik”, {e posebej za otroke iz kulturno in vzgojno deprivilegiranih dru`benih slojev. Pri nas se je ta trend uveljavil nekoliko kasneje, obiskovanje priprave na {olo pa je postalo zakonsko obvezno za vse otroke v zadnjem letu pred {olo {ele leta 1980. N. King (Apple, King, 1992), ki v svoji {tudiji raz~lenjuje prikriti kurikulum v angle{kih vrtcih, na{teva vrsto ritualov in postopkov, katerih funkcija je, da `e pred{olske otroke nau~ijo lo~evati delo od igre in jih s tem vpeljejo v njihove bodo~e vloge osnovno{olcev (Apple, King, 1992). Opisi so presenetljivo podobni dogajanju v na{ih vrtcih (ve~ o tem glej v: De Batisti~, 1990; Bahovec, Kodelja, 1991). Kot `e re~eno, se spremembe, ki jih v na{ih vrtcih opa`amo zadnja leta, prav tako ujemajo s sodobnimi trendi pred{olske vzgoje v svetu. [poljarjeva (1993) govori o tako imenovanih “odprtih programih”, ki so se uveljavili v reformah pred{olske vzgoje v 70-ih in 80-ih letih kot kritika didakti~no orientiranih programov, bolj podrobno pa opisuje dva akcijsko raziskovalna projekta, J. Zimmerja in L. Malaguzzija. Za “odprte programe” je zna~ilno, da niso vnaprej strukturirani in dokon~ni, ampak so zgolj teoretski okvir s splo{no postavljenimi vzgojnimi cilji. S tem postane vzgojitelj v ve~ji meri kreator programa, ki sam izbira primerne vsebine, postopke in metode. Bolj bistvena kot vsebina je kakovost vzgojnih interakcij in sodelovanje med otroki, vzgojitelji, star{i in drugimi strokovnjaki. Osnova opisanih konceptov je izhajanje iz otroka: “Oba koncepta vzgoje, ki smo ju predstavili, izhajata iz otroka, upo{tevajo~ njegove potrebe, interese in razvojne specifi~nosti na poti k doseganju osnovnega cilja - samorealizacije otroka” ([poljar, ibid., str. 18). Opisana konceptualna usmeritev je razvidna tako iz nacionalnih programov pred{olske vzgoje v de`elah Evropske skupnosti in ZDA6 kot iz sodobne strokovne literature s tega podro~ja.7 6 Ve~ o tem glej v: Domicelj, 1993. 7 “Kurikulum bi moral izhajati iz otrokovih potreb in interesov... To pomeni, da mora kurikulum upo{tevati potrebe otroka kot uravnote`ene celote (“the needs of teh whole child in a balanced way”), ne pa ozko izhajati iz tradicionalnih akademskih predmetov” (O’Hagan, Smith, 1993, str. 69). Najprej bom pokazala, da ne moremo re~i enozna~no in brez dvoma niti tega, kaj so potrebe. O splo{nih potrebah [OLA V TEORIJI - TEORIJA V [OLI 49 Marcela De Batisti~ vsakega ~loveka sicer govori ve~ teorij, ki pa so si med seboj razli~ne in tudi nasprotujo~e. [e manj pa lahko re~emo, katere so otrokove osnovne potrebe, saj v psihologiji za to ne najdemo nobene teoretske osnove. V psihologiji se termin potreba uporablja, kadar govorimo o motivaciji. Motivacija predstavlja dinami~ni vidik osebnosti, razlaga vzroke oziroma gibala ~lovekovega vedenja. Musek (1982, str. 265) motivacijo definira kot “proces, ki zajema tako spodbujanje aktivnosti kot njeno usmerjanje”. ^e v zgoraj navedeni razlagi motivacije {e naletimo na ujemanje med razli~nimi avtorji, pa se pri razlagi pojma potrebe zatakne. O~itno gre za termin, ki ni jasen niti tistim, ki pi{ejo o motivaciji. Najpogosteje termina ne definirajo,8 iz konteksta pa je razvidno, da se tudi pri istem avtorju nekonsistentno pojavljajo razli~ni pojmi: nagon, potreba, motiv, te`nja, nagnjenje, interes, ideal, vrednota... Nekateri avtorji teorij osebnosti ob na{tevanju temeljnih potreb uvajajo celo nove pojme. Cattel npr. govori o ergih, ki predstavljajo prirojene potrebe, in o sentimentih, ki so pridobljeni (navedeno po: Musek, 1993). Drugi nasprotno zavra~ajo pojem potreb (npr. Kelly) ali menijo, da potrebe niso ~isti psiholo{ki termin (Lewin). Musek (1993, str. 138) posamezne termine lo~uje, ko pravi: “Nagoni, potrebe in motivi nedvomno vplivajo na na{e obna{anje.” Drugje (ibid., str. 133) pa ima motiv {ir{i pomen kot potreba: “Motiv je pa~ vse tisto, kar nam daje vzgon oziroma energijo, in vse tisto, kar nas usmerja k enim objektom bolj kot k drugim. Videli bomo, da so v na{em obna{anju pomembni tako motivi potiskanja - nagoni, potrebe - kakor tudi motivi privla~nosti - cilji, ideali in vrednote.” Tudi Weiten (1992, str. 340) najprej govori o motivih kot o nadrednem pojmu: “Motivi so potrebe, `elje, interesi, ki usmerjajo ljudi v dolo~eno smer.” Na drugem mestu (ibid., str. 343) pa razlaga, da motivi izvirajo iz potreb: “Ve~ina teorij razlikuje 8 Naj navedem le nekaj primerov strokovne literature, v kateri je govor o motivaciji, pojem “potrebe” pa ni definiran: Lamovec, 1986; Musek, 1993; Weiten, 1992. 50 [OLA V TEORIJI - TEORIJA V [OLI Otrokove potrebe? med biolo{kimi motivi, ki izvirajo iz telesnih potreb, kot je lakota, in socialnimi motivi, ki izvirajo iz socialnih izku{enj, kot je potreba po uspehu.” [e najbolj logi~na se zdi nekoliko starej{a razlaga J. Muska (1982), ki pravi, da motivacijski proces zajema naslednje elemente: energertsko podlago (pogoj izvajanja motivacijske dejavnosti), potrebo, pobudnike (spro`ilne dejavnike, ki vzbudijo potrebo), motivacijsko dejavnost (dejavnost, ki vodi k cilju), cilje (predmet, pojav, dejavnost za zadovoljitev potrebe). Potreba je v opisanem ciklusu definirana kot “organski ali du{evni primanjkljaj v organizmu”. Musek (ibid., str. 267, 268) dodaja, da le fiziolo{ke potrebe zadovoljujemo homeostati~no, to pomeni, da z zadovoljitvijo potrebe odstranimo primanjkljaj in znova vzpostavimo ravnovesje. Pri tako imenovanih psiholo{kih potrebah pa govori o progresivnem zadovoljevanju, kjer zadovoljitev potrebe `e lahko pomeni rojstvo nove potrebe na vi{ji ravni. Psihologe, ki so se ukvarjali z motivacijo, je zanimalo predvsem, kateri so temeljni in splo{ni ~lovekovi motivi. Teorije se med seboj razlikujejo po pristopu, {tevilu in vrsti motivov.9 Na eni strani so teorije, ki vidijo dinamiko osebnosti le v enem ali dveh temeljnih motivih. Freud govori o dveh nagonih, Erosu in Thanatosu, Adler in Goldstein o enem samem motivu, prvi o te`nji po mo~i in drugi o samouresni~evanju. Najbolj poznana je gotovo teorija Maslowa, ki govori o petih osnovnih potrebah: fiziolo{kih potrebah, potrebi po varnosti, potrebi po pripadnosti in ljubezni, potrebi po ugledu in potrebi po samoaktualizaciji. Na{tete potrebe so med seboj v hierar-hi~nem odnosu, kar pomeni, da mora biti ni`ja potreba relativno zadovoljena, da se vi{ja sploh pojavi. Drug ekstrem so teorije, ki obsegajo prek dvajset temeljnih motivov (Cattel, Murray). Cattel npr. med sentimenti na{teva motive, ki jim bi v psiholo{ki terminologiji bolj ustrezal termin interes (npr. sentiment {porta) ali vrednota (npr. verski sentimenti). 9 Glede na `e omenjene terminolo{ke nejasnosti tu in v nadaljevanju uporabljam pojem “motiv” kot tisto, kar (notranje) spodbuja in usmerja ~lovekovo aktivnost in kar razli~ni avtorji poimenujejo z razli~nimi termini: potreba, nagon, te`nja, sentiment, erg itd. [OLA V TEORIJI - TEORIJA V [OLI 51 Marcela De Batisti~ 10 Potrebe v otro{tvu navajajo zlasti psi-hoanaliti~no usmerjeni avtorji in nekateri predstavniki humanisti~ne psihologije: npr. Horney, Sullivan, Erikson, Rogers, C. Buhler (ve~ o tem glej v: Musek, Pe~jak, Lamovec, 1975). 11 Primer odkritega priznavanja tovrstnega eklekticizma je tekst R. Misitija (1980), ki je na osnovi literature zadnjih petdesetih let izbral naslednje osnovne potrebe majhnega otroka: po hrani, vzdr`evanju higiene, fizi~ni negi, ljubezni, vodenosti, spodbujanju, psihoseksualni stimulaciji, kognitivni stimulaciji, interakciji in individualizirani interpretaciji. Nekateri teoretiki zavra~ajo vsako na{tevanje splo{nih in temeljnih ~lovekovih motivov, ker menijo, da je vsak posameznik poseben (Allport), oziroma da so posamezni motivi le del celostnega motivacijskega sistema (Murphy). Teorije osebnosti, ki govorijo o motivaciji, zanimajo potrebe odraslega, otrokove potrebe pa omenjajo le pri razlagi osebnostnega razvoja. Najve~krat avtorji teh teorij izhajajo iz klini~ne prakse.10 Pri pregledu strokovne literature najdemo {tevilne tekste, ki govorijo o otrokovih potrebah. Vsem je skupno, da ne pojasnjujejo teoretske osnove, iz katere izhajajo, ampak potrebe zgolj na{tevajo.11 Zaklju~imo lahko, da obstajajo razli~ne “liste” osnovnih potreb otroka, ki pa se razlikujejo ne le med seboj, ampak so razli~ne celo pri istem avtorju. Zato ne moremo govoriti o niti eni izdelani teoriji o potrebah otroka. Pokazali smo, da v spoznanjih sodobne psihologije ni mo~ najti teoretske osnove za opiranje na “otrokove potrebe” kot izhodi{~a vzgoje. Od kod torej izvirajo “potrebe otrok”, o katerih pogosto beremo v strokovni literaturi in o katerih se tako veliko govori v vrtcih? Za zahodno kulturo v 20. stoletju, ki ga nekateri poimenujejo “stoletje otroka”, je zna~ilno, da otrok postane objekt intenzivne ~ustvene investicije. V na{i k otroku osredoto~eni dru`bi je otrok postal sredi{~e javne skrbi, otrokove potrebe pa so, kot pravi Woodhead (1991), del vsakodnevnega besednjaka {tevilnih strokovnjakov, ki se ukvarjajo z vzgojo, za{~ito in skrbjo za blaginjo otrok. Obrat k otroku, ki je {e kako povezan tudi z drugimi spremembami v sodobni zahodni dru`bi, je torej kulturno posredovan: izra`a prevladujo~e vrednote dolo~ene kulture v dolo~enem zgodovinskem obdobju. To je tudi odgovor na zgoraj zastavljeno vpra{anje, od kod izvira govor o otrokovih potrebah. Usmerjenost v otroka sama po sebi seveda ni ni~ neustreznega ali slabega, kadar o njej govorimo kot o vrednoti posameznika ali nekega dru`benega prostora. Sodba, da je neko vzgojno ravnanje za otroka bolj{e kot drugo, je vedno vezana na dru`beni kontekst, to je vrednote in pri~akovanja dru`benega okolja o tem, kak{en naj ta otrok postane, ko odraste. Problemati~no pa je, da se prav z uporabo pojma “potreba” sku{a prikriti dru`beno posredovanost pojmovanja otro{tva in vzgoje. Uporaba pojma “potreba” je pravzaprav postopek, kako avtor svojo sodbo o tem, da je nekaj za otroka dobro, projicira v otroka samega. Na ta na~in postane avtorjeva vrednostna orientacija otrokova notranja kvaliteta, nekaj objektivnega in naravnega. Govor o “potrebah” vseh otrok se torej sklicuje na naravo in predpostavlja, da je ta univerzalna, brez~asna in od dru`benega okolja neodvisna. 52 [OLA V TEORIJI - TEORIJA V [OLI Otrokove potrebe? Opisana objektivizacija in univerzalizacija povzro~a iluzijo, da je mo`en obrat od “dru`bi prilagojene osebnosti” k “avten-ti~nemu posamezniku”, “subjektu” vzgojnega procesa. K mo~i te iluzije pa pripomorejo tudi poenostavljene interpretacije ideologije kot s strani dr`ave postavljenega vrednostnega sistema, ki skrivajo prav dejstvo, da dru`beni posredovanosti nikoli ni mo~ uiti.12 Sklicevanja na naravno in univerzalno pomeni tudi neupravi~eno homogeniziranje znanstvenih spoznanj in brisanje razlike med posameznimi teorijami in znanstvenimi ugotovitvami. Avtorji, ki se sklicujejo na “otrokove potrebe”, sku{ajo neko parcialno spoznanje predstaviti kot univerzalno dejstvo, znanstveni opis pa prevesti v neovrgljiv recept za vzgojno ravnanje. Na osnovi pregleda pedago{ke in psiholo{ke literature lahko trdim, da so “otrokove potrebe” predvsem izum tistih, ki se ukvarjajo z vzgojo. Woodhead (1991) meni, da ta na videz nedol`na beseda v praksi skriva kompleksnost latentnih predpostavk in trditev o otroku. Uporablja se kot bli`njica za utemeljitev avtorjevih zaklju~kov o zahtevah otro{tva in hkrati zakriva nestrinjanje in negotovost o tem, kaj je najbolj{e za otroka. Spet se bom poslu`ila primera, ki jasno ka`e, da avtorici predvsem govorita o vzgojnem ravnanju in mnogo manj opisujeta zna~ilnosti otrok. Allenova in Marotzova (1989, str.1) pravita: “Vsi otroci... imajo {tevilne fizi~ne in psiholo{ke potrebe. Te potrebe morajo biti upo{tevane (poudarila M.B.), da otroci pre`ivijo, uspejo in se razvijejo do svojih optimalnih zmo`nosti.” V nadaljevanju navajata bazi~ne otrokove potrebe, ki jih razdelita na: - fizi~ne potrebe, - psiholo{ke potrebe, - potrebo po u~enju in - potrebo po spo{tovanju. @e pri na{tevanju fizi~nih potreb se med potrebami po hrani, toploti, ravnovesjem med po~itkom in aktivnostjo itd. pojavi potreba po zdravstveni preventivi, za katero je o~itno, da izhaja iz povsem dolo~enega kulturnega in zgodovinskega konteksta. Med psiholo{kimi potrebami npr. navajata “varnost in zaupanje - dru`insko okolje s star{i in vzgojitelji, ki zanesljivo in ustrezno odgovarjajo na otrokove potrebe” (ibid., str. 2). Pri potrebi po u~enju govorita o “odraslih, ki v vsakdanjem `ivljenju ka`ejo ustrezna vedenja glede na pri~akovanja otrok, tako v smislu jezika, socialnih interakcij kot na~inov re{evanja stresnih situacij” (ibid., str. 3). Pri na{tevanju otrokovih potreb je vse polno apelov, naslovljenih na star{e in druge vzgojitelje, ki jih najbr` ni ve~ potrebno navajati. 12 Zanimivo je, da pedagogika iz na{e bli`nje preteklosti tega ni sku{ala prikrivati in je eksplicitno priznavala, da vzgoja in izobra-`evanje izhajata iz idejne naravnanosti takratne samoupravne dru`bene ureditve. V Vzgojnem programu za vzgojo in varstvo pred{olskih otrok (II. del, Okvirna vsebina in naloge vzgojnega dela, 1985, str. 5) je zapisano: “Pred{olska vzgoja je del enotnega sistema vzgoje in izo-bra`evanja v SR Sloveniji. Temelji na idejnih izhodi{~ih resolucije zvezne skup{~ine o razvoju vzgoje in izo-bra`evanja na samoupravni podlagi in resolucijah X. kongresa ZKJ in VII. kongresa ZKS in drugih dokumentih o pred{olski vzgoji.” [OLA V TEORIJI - TEORIJA V [OLI 53 Marcela De Batisti~ Opisani primer ka`e, da “otrokove potrebe” lahko slu`ijo za pretvezo za dajanje vzgojnih napotkov. Vendar pri tem ne gre le za nedol`na priporo~ila star{em in vzgojiteljem. Iz na~ina, kako so napisana, je namre~ razvidno, da pomenijo eti~ni imperativ, obvezo, ki je ni mo~ kr{iti brez slabe vesti, da otroku povzro~amo {kodo. Na mo~ uporabe besede “potreba” poka`e Woodhead (1991), ki jo primerja z dvema podobnima izrazoma. Kadar uporabimo izraz “`elja” (“want”), se ta nana{a na otroka, ki nekaj `eli, ho~e, zahteva. Uporaba izraza “bi moral” (“should have”) izra`a avtorjevo sodbo o tem, kaj je za`eleno pri vzgojnem ravnanju. Nasprotno pa ob uporabi izraza “potreba” govorimo o univerzalnem, o ~emer ni mogo~e dvomiti. Woodhead (ibid.) meni, da je u~inek te besede na bralca bistveno mo~nej{i kot v drugih dveh primerih. Avtoriteta “potrebe” izhaja iz njene emotivne mo~i in predpostavke o ob~utku odgovornosti odraslega. Mo~ besede pa hkrati izhaja tudi iz predpostavke o nemo~i in pasivnosti posameznika - otroka, ki ima potrebo. Ironija je, da prav z “izhajanjem iz otroka” in “upo{tevanjem njegovih potreb” otroka potiskamo v podrejen, infantiliziran polo`aj, v katerem je predvsem odvisen od pater-nalisti~ne skrbi odraslih. Upam, da mi je uspelo pokazati na podobnost “otrokovih potreb” z “vsestransko razvito osebnostjo”, katere kritika je v na{em prostoru dobro poznana. V obeh primerih gre za terminologijo, ki ni~ ne pove in veliko prikriva. Po vsem povedanem se lahko strinjamo z Woodheadom, ki pravi, da bo na{e razumevanje in spo{tovanje otro{tva bolj{e, ~e “otrokove potrebe” izpustimo iz bodo~ega profesionalnega besednjaka, politi~nih dokumentov in popularne psihologije. Ali je po tem najbolje vzgojiteljem svetovati, naj se vzgoja namesto na “otrokove potrebe” opre na psiholo{ka spoznanja o otroku? Predvidevam, da bi tisti, ki govorijo o “razvojnih potrebah” (npr. citat iz uvoda), pritrdilno odgovorili na zastavljeno vpra{anje: ~e vemo, kak{ne so zna~ilnosti otroka v dolo~enem razvojnem obdobju ter kaj in kako vpliva na njihov razvoj, vemo tudi, katera vzgojna ravnanja so najbolj ustrezna. Problem je, da tega ne vemo ali vsaj nimamo ene same razlage o zna~ilnostih razvoja in vplivih nanj. Ugotovitve raziskav in psiholo{ke teorije se med seboj razlikujejo, razli~ne implicitne teorije raziskovalcev pa vplivajo tako na izbiro raziskovalnih pristopov in metodolo{ke obdelave podatkov kot na interpretacijo ugotovitev. ^e sprejmemo trditev, da je pojmovanje otroka in vzgoje vselej dru`beno posredovano, ne moremo mimo dejstva, da to velja tudi za spoznanja razvojne psihologije. Trditve sodobnih raziskovalcev, da so razlike med spoznanji posledica tega, da {e nimamo celostne teorije, ki bi pojasnila 54 [OLA V TEORIJI - TEORIJA V [OLI Otrokove potrebe? vsa podro~ja otrokovega razvoja, Kessen (1991) imenuje pozi-tivisti~ne sanje. Razli~nost pojmovanj in definicij otroka ni napaka, ki jo proizvaja nezadostnost znanosti, ampak posledica dejstva, da je otrok “vedno in bistveno kulturni izum” (ibid., str. 27). W. Walkerdine (1990) je do razvojne psihologije {e posebej kriti~na in o njej govori kot o “neugledni sorodnici akademske psihologije” (str. 89). Meni, da o razvojni psihologiji ni mo~ govoriti kot o pozitivni znanosti, ki jo zgolj apliciramo na vzgojo in pou~evanje. [ola ni mesto, kjer bi bila psihologija aplicirana, ampak prej mesto, kjer nenehno nastajajo dolo~ene resnice o otrocih. “Psihologija... dejansko sodeluje pri ustvarjanju ravno tistih stvari, za katere trdi, da jih opisuje” (ibid., str. 92). S svojimi spoznanji preskrbi osnovo za to, kar samoumevno velja za o~itne resnice o otrocih. Podobno meni Woodhead (1991, str. 50), ki pravi, da psiholo{ke raziskave izhajajo iz normativnega okvira kulturnih vrednot in praks in jih s svojimi spoznanji tudi ohranjajo. Ker ve~ina raziskav izvira iz Zdru`enih dr`av in Zahodne Evrope, to pomeni tudi vsiljevanje dominantne kulture pod krinko sodobne znanosti. Wood-head ne misli, da je potrebno opustiti vse sodbe o primernosti otrokove vzgoje, izo-bra`evanja in socialne blaginje, predlaga pa raziskovanje pluralnosti na~inov odra{~anja v razli~nih kulturah. Za zaklju~ek se bom vrnila k vpra{anju sprememb in nove koncepcije institucionalne pred{olske vzgoje pri nas. Pri primerjavi sprememb pri nas in v svetu smo, vsaj kar se ti~e teoretskih izhodi{~, ugotovili veliko podobnosti. Nismo pa omenili razlike, ki je po mojem mnenju odlo~ilnega pomena. ^eprav se enotnost v na{em sistemu pred{olske vzgoje zmanj{uje, je {e vedno znatno ve~ja kot na Zahodu. Imamo zgolj dr`avne vrtce, v katerih delajo vzgojitelji, ki so bili dele`ni bolj ali manj enake izobrazbe, se poslu`ujejo podobnih vsebin in na~inov dela itd... Star{i in vzgojitelji v obsto-je~em sistemu pred{olske vzgoje {e vedno nimajo dosti mo`nosti izbire. To, kar [poljarjeva (1993) opisuje kot “odprti program”, je najbr` za mnogo vzgojiteljev in drugih strokovnjakov najbolj{e, kar poznamo. Bistveno pa se mi zdi, da o tem ne govorimo [OLA V TEORIJI - TEORIJA V [OLI 55 Marcela De Batisti~ kot o “edini pravi poti” in o “dokon~ni resnici o vzgoji pred{olskih otrok”. Zato je bolje, da v nacionalni koncepciji pred{olske vzgoje pustimo stvari odprte: ne predpisujmo le nekaterih psiholo{kih teorij, na katerih naj sloni vzgojna praksa,13 in ne ene same pedago{ke doktrine, ki bi veljala za vse vrtce. Vzgojitelji naj imajo mo`nost spoznati razli~ne psiholo{ke teorije in razli~ne modele vzgoje, pri izbiri vsebin in na~inov dela z otroki pa naj bodo bolj avtonomni. Tudi star{em je treba omogo~iti, da se sami odlo~ijo, v kak{en vrtec in k kateremu vzgojitelju `elijo vklju~iti svojega otroka. Pogoj za vse na{teto je mo`nost izbire, ki jo lahko zagotovi le pluralno organiziran sistem pred{olske vzgoje. Dr`ava bi morala uvaljavljati pluralizem na ravni izvajalcev, organizacijskih oblik in na~inov financiranja, strokovnjaki in vodilni na podro~ju pred{olske vzgoje pa priznavati in podpirati razli~nost tako vzgojiteljev kot otrok in njihovih dru`in. Marcela De Batisti~, magistra psihologije, asistentka na Pedago{ki fakulteti Univerze v Ljubljani. LITERATURA ALLEN, K. E.; MAROTZ, L.: Developmental profiles: birth to six, Del-mar Publishers Inc., New York, 1989. BAHOVEC E.; KODELJA, Z.: Raziskovalni projekt “Vrtci za dana{nji ~as”, Pedago{ki in{titut pri Univerzi v Ljubljani, 1991. DE BATISTI^, M.: Vpliv institucionalne pred{olske vzgoje na social-no-emocionalni razvoj otroka: otrokove potrebe in ravnanje vzgojiteljev, neobjavljena magistrska naloga, 1990. DOMICELJ, M.: Modeli institucionalne pred{olske vzgoje v Evropi in ZDA, neobjavljeno gradivo, 1993. Izobra`evanje v Sloveniji za 21. stoletje, Globalna koncepcija razvoja vzgoje in izobra`evanja v RS, marec 1991. KESSEN, W.: “The American child and other cultural inventions”, v: Woodhead, M.; Light, P.; Carr, R., Growing up in a Changing Society, Routledge, London, 1991. JAVORNIK, M.; [EBART, M.: “Ali bo potreben nov kolokvij o vsestransko razviti osebnosti”, v: Vzgoja v javni {oli, Znanstveno in pub-licisti~no sredi{~e, Ljubljana, 1991. KING, N.; APPLE, M.W.: “Kaj {ole u~ijo”, v: Apple, M. W., [ola, u~itelj, oblast, Znanstveno in publicisti~no sredi{~e, Ljubljana, 1992. KOLAR, N.: “Priprava otroka na {olo”, v: Razvijajmo sposobnosti pred{olskega otroka, ZPM, Ljubljana, 1977. LAMOVEC, T.: Psihologija motivacije, Filozofska fakulteta, Ljubljana, 1986. MISITI, R.: “Potrebe malog deteta”, Pred{kolsko dete, 1980/3-4. MUSEK, J., PE^JAK, V., LAMOVEC, T.: Teorije osebnosti, CZ, Ljubljana, 1975. MUSEK, J.: Osebnost, DDU Univerzum, Ljubljana, 1982. MUSEK, J.: Znanstvena podoba osebnosti, Educy d.o.o., Ljubljana, 1993. 13 Tak primer je `e omenjena koncepcija Zavoda RS za {olstvo (1991, str. 68), ki pravi: “Koncepcija pred{olske vzgoje naj bi temeljila na sodobnih teorijah osebnosti, zlasti v okviru t.i. humanisti~ne psihologije, ki poudarja aktivno in pozitivno podobo ~loveka ... kot tudi na izpeljavah iz novej{ih socialnih in kognitivnih teorij otrokovega razvoja.” 56 [OLA V TEORIJI - TEORIJA V [OLI Otrokove potrebe? [POLJAR, K.: “Novi pristopi k vzgojno-izobra`evalnim programom v sodobnih koncepcijah pred{olske vzgoje”, Educa l. III., {t. 1-2, 1993. VRBOV[EK, B.: “Ustvarjalnost - odgovor na izzive ~asa in okolja”, Educa l. III., {t. 1-2, 1993. Vzgojni program za vzgojo in varstvo pred{olskih otrok, Zavod SRS za {olstvo, Ljubljana, 1985. WALKERDINE, W.: “Psiholo{ka vednost in pedago{ka praksa: proizvajanje resnice o {olah”, v: Teorija vzgoje: moderna ali postmoderna?, [olsko polje 3, Studium Generale Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 1990. WEITEN, W.: Psychology - Themes and Variations, Brooks/Cole Publishing Company, Pacific Grove, California, 1992. WOODHEAD, M.: “Psychology and the cultural construction of ’children’s needs’”, v: Woodhead, M.; Light, P.; Carr, R.: Growing up in a Changing Society, Routledge, London, 1991. [OLA V TEORIJI - TEORIJA V [OLI 57 Milena Bla`i~ Ocenjevanje ni vrednotenje V ~lanku bo govora o razliki med: - ustvarjalnimi in neustvarjalnimi besedili v {oli; - razliki med divergentnimi in konvergentnimi kriteriji; - razli~nimi smotri ustvarjalnih in neustvarjalnih besedil; in o novih kriterijih za vrednotenje ustvarjalnih besedil v {olah. V na{ih {olah je `e vrsto let uveljavljena praksa numeri~nega ocenjevanja prostih spisov. Pri ocenjevanju prostih spisov se kaj hitro pojavi vpra{anje - kaj ocenjevati: vsebino ali jezikovne napake? Ob tem so u~itelji v zadregi, ki jo re{ujejo s tihim konsenzom. V praksi to re{ujejo na tri na~ine; prvi ocenjujejo le jezikovne napake (z obi~ajnim pripisom: Pazi na vejice!) in dajo eno oceno; drugi ocenjujejo le vsebino (z obi~ajnim pripisom: Lepo!), tretji dajo dve oceni -eno za jezikovni izraz in drugo za vsebino (z obi~ajnim pripisom: Malo ve~ domi{ljije! Lep{e pi{i! ipd.). U~itelji so to po~eli s slabo vestjo in nikoli se niso po~utili pri tem suvereni. Prej{nji sistem jih je navdajal z ob~utkom protidr`avnega delovanja, ~e ocenjujejo le vsebino prostega spisa. Vpra{anje o na~elih, kriterijih ocenjevanja prostih spisov je tlelo v {olah `e vrsto let. V zadnjem ~asu, ko nara{~a zanimanje za ustvarjalnost u~encev in za spodbujanje ustvarjalnosti, se je ta zadrega le pove~ala. To me spominja na znamenito srednjeve{ko razpravo o {tevilu konjskih zob. Na samostanskem dvori{~u so se menihi [OLA V TEORIJI - TEORIJA V [OLI 59 Milena Bla`i~ 1 Kos, Janko: O~rt lite- burno prepirali, pravo tekmovanje v u~enosti in citiranju avto-rarne teorije, DZS ritet od Aristotela do Svetega pisma in Avgu{tina, a se nikakor Ljubljana, 1983. niso mogli zediniti - koliko zob ima konj? Hlap~i~, ki je poslu-2 Shakespeare, William: {al to prerekanje je predlagal - Kaj ~e bi pogledali konju v Hamlet, MK Ljubljana, gobec in zobe pre{teli? Tedaj se vsi menihi zapode za mlade-1961, str. 49. ni~em, kri~o~ o njegovi zabitosti in predrznosti, ~e{ kako se le upa tekmovati z modrimi glavami, kot so Aristotel, Avgu{tin... Ozrimo se nazaj v {ole in poglejmo dana{njo prakso v post-moderni dobi. U~enci pi{ejo prosti spis z naslovom (npr.: Moja dru`ina in jaz, Moji star{i, Kako sem pre`ivel po~itnice, Jesen v na{em kraju). Prvi~: naslovi prostih spisov so vezani na osebno do`ivetje u~enca, posegajo v njegovo intimo, izpovedni so in sodijo v t.i. polliterarne spise oz. polustvarjalna besedila. Samo pisanje o tem “na ukaz” je le podatkovna baza za {olskega psihologa in u~enci to sprejemajo kot {e eno {olsko posiljevanje. Naslovi se v {oli `e ve~ kot dvajset let ponavljajo iz leta v leto in so kli{eizirani. Drugi~, za pisanje imajo le eno {olsko uro, in redek je pisatelj, ki mu v teh pogojih ne spodleti. Tretji~ u~iteljica stalno opozarja: pazite na napake, imate le 45 minut ~asa in spisi z najmanj napakami bodo dobili najbolj{e ocene. Tako so izpolnjeni vsi pogoji - ampak ne za spodbujanje temve~ za spodbijanje ustvarjalnosti. Literarno besedilo (prosti spis) u~enca za`ivi {ele z u~iteljevim branjem (konkretizacijo1, z literarnim do`ivetjem). Ustvarjalna besedila niso dobra ali slaba sama po sebi ampak v razmerju do nas. Podobno se tudi pogovarjata Hamlet in Rozenkranc, ko Hamlet pojmuje Dansko kot je~o, Rozenkranc pa svet kot je~o. Hamlet mu odgovori: “...kajti sama po sebi ni nobena stvar na svetu ne dobra ne zla, tako jo stori {ele na{a sodba...2” In kaj predlagam? Prvi~: v {olski praksi bi bilo smiselno lo~iti pisanje ustvarjalnih besedil (nevezani, prosti spisi, npr. domi{ljijski spis, do`ivljajski spis, pravljica, pesem...) od pisanja neustvarjalnih besedil (vezani spis, npr. narek, samonarek, prepis, odgovori na vpra{anja ...). Drugi~: za ustvarjalna besedila (proste spise) veljajo divergentna - literarna merila; za neustvarjalna besedila (vezani spisi) pa konvergentna - jezikovna merila. Zatorej je smiselno, da so ocene pri prvi vrsti spisov le opisne - gre za proces vrednotenja; pri drugih pa numeri~ne oz. gre za ocenjevanje. Pri testih ustvarjalnosti ponavadi najdemo za navodili spodbudno misel: ne boj se ugibati, bodi domiselen, izviren, najdi ~imve~ besed, odgovorov, nadaljevanj. Nekateri testi ustvarjalnosti sploh nimajo besede test ampak so se preimenovali v Ustvarjalno mislimo z besedami, ker je sama beseda test `e pridobila negativen pomen in povzro~a stresno in nenaravno situacijo. Ustvarjalna besedila je treba ocenjevati v skladu z merili, ki so lastna ustvarjalnemu pisanju, ne pa z merili, vzeti- 60 [OLA V TEORIJI - TEORIJA V [OLI Ocenjevanje ni vrednotenje mi iz drugih podro~ij. “Divergentnega mi{ljenja pa~ ne moremo presojati s kriteriji, ki so v veljavi za konvergentno mi{lje-nje, kot postopamo pri ocenjevanju testov za merjenje inteligence, obi~ajno pa tudi v {olskem ocenjevanju in presojanju uspe{nosti v `ivljenju.” 3 Tretji~: smotri pisanja ustvarjalnih besedil se razlikujejo od smotrov pisanja neustvarjalnih besedil. Cilji pisanja prostih spisov (ustvarjalnih besedil) so: spodbujanje ustvarjalnosti, domi{ljije, razvijanje besednega zaklada - fluentnosti, spodbujanje izvirnosti, igrivosti ipd.); smotri vezanih spisov (neustvarjalnih besedil) so: pravilna uporaba jezikovnih pravil, ki ustrezajo normi, predpisu (npr. uporaba male in velike za~etnice, lo~ila, pravopisje). Mnenja slovenskih psihologov glede nadarjenosti in predvsem merjenja nadarjenosti se razlikujejo. A. Trstenjak meni, da ustvarjalnosti ne moremo meriti, prvi~ zato ker je bistvo ustvarjalnosti v odpiranju problemov - tak{ni testi odpiranja problemov ne obstajajo in drugi~, ker je ustvarjanje spontan proces, ne pa proces na ukaz. V. Pe~jak pa trdi, da je ustvarjalnost mo`no meriti.4 Iz psihologije ustvarjalnosti je znano, da je za spodbujanje ustvarjalnosti najbolj pomemben ob~utek svobode. Svoboda pomeni, da pisanje ustvarjalnih besedil (prostih spisov) ne determinirajo {olski pogoji, situacija in ocene. Ustvarjanje je spontan poces, ne moremo se vsesti za mizo in kar skleniti: 3 Pe~jak, Vid: ib., str. 123. 4 Pe~jak, Vid: ib., str. 122-137. 5 Bla`i~, Milena: Kreativno pisanje, ZRS[[, Ljubljana, 1992, str. 25-30. Obrambni vestnik. zdaj bomo napisali novelo. Tudi ~e u~itelj pride v razred ter takoj napi{e na tablo naslov prostega spisa, je opazen manjko kreativnega inputa, kajti u~itelj je izpustil pomembno fazo senzibilizacije za miselni proces - kreativni input5. Z intenzivnim razmi{ljanjem, pogovorom o temi, naslovu, spisu in dogodkih pospe{imo ustvarjalni proces. Zgoraj omenjeni naslovi o pomladi, jeseni, po~itnicah ipd. niso najbolj primerni naslovi za ustvarjalno pisanje. Za to so primernej{i domi{ljijski, do`ivljajski, fantasti~ni spisi, npr.: Iskali smo izgubljeni zaklad, Sre~al sem bitja z drugega planeta, Potoval sem v preteklost, Potoval sem v prihodnost ipd. Za pisanje tovrstnih spisov bi potrebovali tudi okvirno ~asovno omejitev, npr. blok uro oz. dve {olski uri. Prvo {olsko uro posvetimo motivaciji, v`ivljanju v temo, drugo {olsko uro v celoti posvetimo pisanju. U~enci so izvirnej{i, ~e tema - naslov prostega spisa ni naslov “zaprtega” tipa, kot npr. U`alil sem mamo, Kazen mora * Skandal. Pod tem naslovom smo priobčili r eni decemberski številki notico o kuharskem tečaju v hotelu „Tivoli". Hkrati smo vprašali, kdo je pravzaprav provzročil, da je prišla Nemka vodit tečaj. Danes pa vemo, da jo to zasluga restavraterja imenovanega hotela. Ko je dotična Nemka vodila nekje na Koroškem «ličen tečaj, jo je restavrater takoj angažiral, rekoč; „K nam morate tudi priti, gospodična 1" In ko mu je le-ta odvrnila, da so na Kranjskem tudi že za to izprašaue učiteljice, ji je on odrezal: „Toda boljših ne od Vas". Čast in dika vrlemu možu, ki ima tako dobro mnenje o slovenskih učiteljicah I [OLA V TEORIJI - TEORIJA V [OLI 61 Milena Bla`i~ 6 Pu~ko, Razdev{ek, Cveta: Analiti~no opisovanje otrokovih dose`kov pri posameznih predmetih na razredni stopnji osnovne {ole (teze), Pedago{ka fakulteta Ljubljana, 1992. 7 Russell, Peter: Knjiga o mo`ganih, DZS, Ljubljana, 1987, str. 91-99. biti vzgojna ipd., ampak je tema “odprtega” tipa, kar pomeni, da omogo~a ve~ mo`nosti, razli~nosti in ustvarjalnosti. U~itelji velikokrat napi{ejo pav{alno mnenje na koncu spisa: Dobro! Slabo! Meje med tem, kateri spis je dober in kateri slab, dolo~ajo {tevilne in razli~ne okoli{~ine, situacija in ne le toga pravila. Opisne ocene6 na koncu spisa lahko napi{emo tudi z vidika prizadevanja, razvoja, napredovanja (dinami~na ocena -fleksibilno diferencirano vrednotenje) in ne le s stali{~a jezikovnih napak (pasivna ocena). Zaradi pozitivne naravnanosti vrednotenja in stali{~a razvoja in napredka je smiselno datirati proste spise. Za u~itelje je pomembno, da so njihove opisne “ocene” konstruktivne, pozitivne in da na~eloma podpirajo tisto, kar je u~enec zmogel in kar bi zmogel napisati in ustvariti. Pozornost u~enca usmerimo tudi na podro~ja, kjer bi lahko izbolj{al svoje pisno izra`anje, s konkretnimi nasveti (npr. Ko kon~a{ spis, poglej, da ti kak{na ~rka ne manjka, velika za~etnica ali vejica.) Pri pisanju bi bilo smiselno, da u~enci imajo na razpolago priro~no oz. razredno knji`nico, da lahko pogledajo v SSKJ ali Pravopis, kako se napi{e dolo~ena beseda. Smiselno bi bilo v razredu napisati plakate/posterje z najpogostej{imi besedami oz. jezikovnimi napakami u~encev. S tem mislim, da bi ustvarili likovni slovar (miselne vzorce) s pravilno napisanimi besedami in s poudarjeno ~rko ali pravilno re{itvijo, npr. VOLK, ^OLN, DOMOV ipd. ^e upo{tevamo otrokov zelo razvit vizualni ali fotografski spomin, bi lahko na{e u~ilnice opremili z atraktivnimi, barvnimi miselnimi vzorci opremljenimi z risbami, da bi si jih u~enci ~imbolj zapomnili.7 ^e vpra{amo povpre~nega u~enca, zakaj pi{ejo proste spise, bi vam odgovorili: zato ker tovari{ico boli glava ali pa za kazen: “U~enci, ~e ne boste pridni, boste pisali prosti spis!” ter obenem “Samo {e en zaguljen naslov, da jih malo zatrem!” Ne bi se `elela spu{~ati v problematiko pou~evanja jezika, omenila bi le, da ima na{a {olska praksa poleg ocenjevanja {e en paradoks, ki je v nasprotju z logiko razvijajo~ega in odra{~a-jo~ega otroka. V ni`jih razredih osnovne {ole se pri nas pou~uje jezik na nivoju abstraktnega mi{ljenja, za katerega, po J. Piagetu, vemo, da se pri otrocih za~ne razvijati {ele po 11. letu torej na predmetni stopnji. Tako otroke u~imo in silimo v abstraktno razmi{ljanje, ko so {e na nivoju konkretnih operacij. Od tod izvira obojestranska frustracija u~iteljev, da ne morejo nau~iti slovnico otroke, in u~encev, ki se ne razumejo in se morajo, a se ne marajo, nau~iti. Ta temeljni paradoks korenini v nepoznavanju zna~ilnosti otrokovega razvoja in med {olsko prakso. Slovnico bi u~ence v ni`jih razredih osnovne {ole u~ili s sporazumevanjem, skozi pravilno uporabo in predvsem s primeri, vendar slovnico kot sistem {ele na predmetni stopnji. 62 [OLA V TEORIJI - TEORIJA V [OLI 1ST <ä/JN9 B R Učiteljska tiskarna i-------¦ ¦ ¦ v Ljubljani ¦ ¦ ¦— J r. z. z o. z. 1 Šolske tiskovine za šolsko leto 1910/11 so vse pripravljene. Jele so se že razpošiljati onim šolam, ki so jih dosedaj naročile. Vsako naročilo se izvrši naj-vestnejše in kolikor mogoče hitro. Slavna šolska vodstva, ozir. slavne krajne šolske svete prosimo, da blagovolijo poslati svoja naročila čim prej, da jih moremo izvršiti pravočasno. Ob začetku šolskega leta je težko ustreči vsem naenkrat! Svoji k svojim t 10-8 M m Milena Bla`i~ 8 Aristofan: @abe, Novi Sad, 1978. 9 Kmecl, Matja`: Mala literarna teorija, CZ, Ljubljana, 1977, str. 255. 10 Kordigel, Metka: “Bralni razvoj, vrste branja in tipologija bralcev”, Otrok in knjiga, 29-30, 31-32, ZO, Maribor, 1991, 1992. 11 Paternu, Boris: “Pot k dialogu”, Sodobnost 4, 1987, str. 345. 12 Paternu, Boris: “Pot k dialogu”, Sodobnost 4, 1987. Na{i u~itelji si `elijo objektivnih in celo eksaktnih meril za vrednotenje spisov - vendar `al idealnih kriterijev ni. Ta spominja na Aristofanovo komedijo @abe8 in na tehtanje Ajshilovih in Evripidovih verzov. Tak izum bi jim bil vsekakor dobrodo{el, ~e pa `e ne to pa vsaj kak recept, kot je tisti recept za liri~ne pesnike J. Jur~i~a iz leta 1868 bil pravilen: “Testo za pesmi je iz ro`, vijolic in solz, postavi se na mese~ino, da vzhaja.”9 Pri ocenjevanju pozabljamo na razvojne in bralne10 (pravlji~no obdoje, Robinzonovo obdobje in obdobje odkritij) zna~ilnosti otrok. Prva izmed njih je, da je za otroke na razredni stopnji (ni`ji razredi osnovne {ole) zna~ilno neskladje med intelektualnim in motori~nim razvojem - misel je hitrej{a od roke. (Ko pi{em, napi{em nekaj drugega od tistega, kar mislim!) Naslednja zna~ilnost je tudi ta, da otroci na razredni stopnji raj{i ri{ejo kot pi{ejo. U~enci ni`jih razredov kaj hitro postanejo pisni jecljav~ki ravno zaradi tega, ker preve~ pozornosti posve~ajo na~inu, kako bodo nekaj povedali, a ne vsebini oz. kaj bodo povedali. Pohvalimo jih za tisto, kar zmorejo, in tisto, kar bi lahko zmogli, in opisno oceno ali komentar za~nimo in kon~ajmo vedno s pozitivnim primerom, tako tudi spodbujamo pozitivno samopodobo u~enca in ob~utek lastne vrednosti in spo{tovanja. Kakor smo `e napisali na za~etku, u~itelji ponavadi napi{ejo na koncu prostega spisa: Lep{e pi{i, Pazi na vejice, Vsebina ne ustreza naslovu, Malo ve~ domi{ljije, Tvori kraj{e povedi... samo opozarjanje na pomanjkljivosti ponavadi ne zado{~a, u~itelj naj doda nasvet ali sugestijo, kako premostiti te te`ave. Divergentno mi{ljenje je povezano tudi s subjektivnimi merili in u~itelji napa~no razumejo vsebino pojma subjektivnost. V na{em primeru subjektivnost vrednotenja pomeni odgovornost in sposobnost zaznati izvirne elemente v ustvarjalnem spisu, jih ovrednotiti, pojasniti, utemeljiti v skladu s svojimi osebnimi in strokovnimi spoznanji, ~etudi niso v skladu z obi~ajnim {olskim ravnanjem. Tovrstna odgovornost zahteva veliko znanja in skrbnosti. “Toda posebna narava njenega (literarne znanosti) glavnega predmeta - in to je literarna umetnost - je taka, da ne dopu{~a brezosebnega razmerja do sebe ...”11 Vrednotenje poteka tako kot v literarni kritiki objektivno in subjektivno, strokovno in intuitivno “...po trdi poti sistema in na krilih intuicije, ki ka`e, kod zavije pot v zeleno.” 12 Problem vrednotenja literature obstaja `e ve~ kot dva tisto~ let. Spomnimo se znamenite “tekme” med Homerjem in Hesi-odom, ko je kralj Panides, kljub nasprotovanju poslu{alcev, Hesiodu prisodil ve~ in ga ocenil vi{je, kajti njegovo delo Dela in dnevi spodbuja v svojih verzih ljudstvo k razumnemu polje-deljstvu, kmetovanju, miroljubnem so`itju, medtem ko Homer 64 [OLA V TEORIJI - TEORIJA V [OLI Ocenjevanje ni vrednotenje opeva le krvave boje in mesarsko klanje. Kralj Panida je prisodil zmago ne po estetskih ali umetnostnih kriterijih, ampak po pragmati~nih: zaradi vzgojne in pou~ne vsebine.13 V na{i {olski praksi je doslej kraljevala logi~na napaka. Proste spise smo vedno ocenjevali s konvergentnimi merili (mala in velika za~etnica, vejica, besedni red ipd.). Analogno temu bi bilo ~e bi vezane spise, npr. narek ocenjevali z divergentnimi merili in v nareku iskali izvirnost, duhovitost, asociativno oddaljenost ipd. vrednote. Tudi z metrom ne merimo ~asa ali te`e, kajne? U~enci imajo pravico do napak, do pomote. Nekatere napake izvirajo iz nezadostnega znanja ali povr{nosti, vendar je najpomembneje, da ima otrok ustvarjalno domi{ljijo, imaginacijo, navkljub temu, da se kdaj pa kdaj “zmotijo” (npr. Kruhovec je drevo z jabolki in makovka-mi.) O zmotah so razmi{ljali tudi v antiki. Aristotel v 25. poglavju Poetike14 govori o literarni kritiki in njenih na~elih. Ustvarjalno mo~ imajo tisti pesniki, ki so zmo`ni nekaj dobro napisati, kljub temu, da se zmotijo. V nadaljevanju navede nekaj primerov tak{nih zmot: {tevilni gr{ki pesniki in slikarji so opisovali in risali ko{ute z rogovi, Ganimeda so imenovali vinoto~ (bogovi so pili le nektar). Tudi Pre{eren se je zmotil, ko je pisal o tigrih in levih v Afrike pu{~avi in Donavi kot pritoku Save, pri Shakespearju so v Juliju Cezarju topovi grmeli in ura je odbila polno~, Andri} je v Travni{ki kroniki napisal, da so Turki ljudi kaznovali po azbu~nem redu, ko jo pozna le cirilica ipd. Ustvarjalna nemo~ je nezmo`nost ustvariti nekaj izvirnega, duhovitega, svojevrstnega. In kaj svetujem? Kar tako ~ez no~ se tudi Rim ni zgradil. Zato bi svetovala kompromis: pri vrednotenju ustvarjalnih besedil (tudi na razredni stopnji) popravimo jezikovne napake, toda naj te napake ne zni`ajo ocene/vrednosti prostega spisa. Za vmesni ~as, ko se sestavljajo natan~nej{i kriteriji vrednotenja, je upravi~ena uporaba dveh ocen: za vsebino in jezik. Numeri~na ocena sodi na podro~je zunanje motivacije, tako kot so to uspeh, denar, slava ... cilji so zunaj same ustvarjalnosti in jih zato imenujemo tudi zunanji cilji oz. zunanji smotri. Opisna ocena sodi na podro~je notranje motivacije, cilj je znotraj same ustvarjalnosti. Nekateri postavljajo smoter v sam ustvarjalni proces in v proces samouresni~evanja, samoak- 13 O pesni{tvu, Mladinska knjiga Ljubljana, 1963, str. 10-21. 14 Aristoteles: Poetika, CZ, Ljubljana, 1982, str. 106-112. Raznoterosti. X Sola z» krotenje zveri. Pariški institut za zoološko psihologijo, ki je podpiran od mesta, je prišel do interesantnega sklepa. Hoče namreč odpreti specialno šoli* za krotenje zverine. Učiteljske sile bodo sestavljene večjidel iz učenjakov, pa tudi iz bivših krotilcev iz cirkusov in menažerij. Misli se na to, da bi se roparske živali kakor leve, tigre, leoparde, hijene, medvede itd. krotilo samo potom psiho-logičnega vplivanja. Na krotenju naj bi izostala vsaka zunanja sila in menijo, da se more tudi na ta način priti do po voljnih rezultatov. Zveri bodo transportirane iz poleg ležečega zoološkega vrta v zgoraj omenjeno šolsko poslopje, kjer se prične že dlje časa nameravana psihologična dresuia. Pričakuje se z veliko radovednostjo uspehov potom take metode. [OLA V TEORIJI - TEORIJA V [OLI 65 Milena Bla`i~ 15 Pe~jak, Vid: Misliti, delati, `iveti ustvarjalno, Ljubljana, 1987, str. 150-151. 16 @agar, Drago: “Razli~ni na~ini mi{ljenja in uspeh u~encev”, Anthropos, 1-2, 1984. tualizacije, potrditve in izra`anje sebe (A. Maslow15) in to so notranji cilji oz. smotri, ki so povezani s splo{nimi smotri ustvarjalnosti: spodbujanje in razvijanje ustvarjalnosti, sposobnosti u~encev (fluentnost, fleksibilnost, originalnost in elaboracija, po J. P. Guilfordu).16 Visoko ustvarjalni u~enci so ponavadi tudi zelo kriti~ni in v prostih spisih imajo ve~ napak in popravkov kot drugi u~enci. Zavedajo se, da bi se lahko bolje izrazili in napisali. Za ustvarjalni proces je zna~ilno, da smo najprej ustvarjalni potem pa kriti~ni. To pomeni naslednje: ko napi{emo prosti spis na dolo~eno temo, preglejmo in popravimo napake. Zna~ilnost slovenske {olske prakse je, da smo najprej kriti~ni potem pa ustvarjalni. @e tretji temeljni paradoks - zamenjava, zaradi katere na{i u~enci niti ne pri~nejo s procesom ustvarjalnosti, saj so ves ~as inhibirani z napakami, ocenami, ~asom in neustreznimi pogoji (motiviranost, razpolo`enje, subjektivno stanje ipd.). Ustvarjalnost ni enodimenzionalna sposobnost, odvisna je od marsikaterih drugih dejavnikov, predvsem od osebnostnih in intelektualnih lastnosti, kot so npr. emocionalna stabilnost, nagnjenost k tveganju, spontanost, domi{ljija, raziskovalni duh, neodvisnost, prodornost, tolerantnost do stresov, percepcija ipd. Glavni kriterij ustvarjalnosti je izvirnost, ki jo vrednotimo na osnovi redkosti, nenavadnosti, presenetljivosti, kar pove frekvenca odgovorov ali spisov med u~enci. Odgovori ali spisi, ki se pojavljajo le enkrat, so pomembno redki, toda kriterij redkosti ni dovolj, odgovor ali spis morata biti tudi primerna in ustrezna. U~itelji navidez ocenjujejo ustvarjalnost, dejansko pa ocenjujejo pridnost, sodelovanje, discipliniranost, konvencionalnost, dolge spise, pri katerih kvantiteta zamenjuje kvaliteto. U~itelji ocenjujejo spise tudi, in `al predvsem, v skladu s svojimi pri~akovanji na dolo~eno temo. Osebnost ocenjevalca/u~itelja je pomembna tudi pri odpravljanju halo efekta, ko imamo `e vnajprej{nje mnenje o u~encu in ko splo{na (privzeta) sodba vrednostno obarva vse posamezne sodbe. V vi{jih razredih lahko uporabljamo psevdonim (umetni{ko ime ne pa la`no ime), ki lahko prepre~i halo efekt, u~encu pa daje ob~utek psiholo{ke svobode in varnosti, da kaj napi{e. V Sloveniji je pisanje ozko povezano z izpovedovanjem in izlivom ~ustev na papir. V vi{jih razredih osnovne {ole u~itelji velikokrat zamenjujejo potrebo mladostnika za izpovedovanjem, pisanjem, zaupanjem v spisih (dnevnikih) s sposobnostjo. Mladostnik ima velikansko potrebo za komunikacijo, za zmanj{anjem napetosti, ~eprav na papir. To njegovo razvojno utemeljeno, literarno potrebo pogosto napak razumejo kot literarno sposobnost. Nedvomno je, da gre velikokrat tudi za simptome nadarjenosti, pa tudi literarna zgodovina je ne{tetokrat dokazala, da potreba 66 [OLA V TEORIJI - TEORIJA V [OLI Ocenjevanje ni vrednotenje velikokrat tudi res naredi umetnika. Pa vseeno - nikoli ne ocenjujmo u~enca ampak vedno njegove spise, lo~imo ustvarjalnost od nosilca te dejavnosti. Literarna zgodovina je dokazala, da je veliko umetnikov po ~love{ki plati prav neznosnih, vendar je njihova umetnost velika in o~i{~ena vseh njihovih ~love{kih napak. Vendar se da tudi kreativnost kvantitativno vrednotiti v naslednjih primerih: fluentnost - besed, idej, asociacij in izra`anj in adaptivne fleksibilnosti - npr. napi{i ~imve~ naslovov k naslednjemu besedilu, iz naslednjih besed sestavi ~imbolj domiselno zgodbo, napi{i ~imve~ besed, ki se za~nejo z zlogom sto-; napi{i ~imve~ sinonimov za ljubiti; napi{i ~imve~ besed z obratnim pomenom za besedo pameten itn. Ustvarjalnost lahko tudi sami ugotovimo (u~itelji, star{i, so{olci, prijatelji in ostali), npr. kdo v razredu ima veliko idej; ~igave ideje so izvirne, nenavadne; kdo si najve~ izmisli novih besed, novih besednih povezav, novih nadaljevanj zgodbe, kdo si izmi{lja nove osebe; kdo ima najve~ domi{ljije, kdo ima najbolj razvit besedni zaklad, kdo zna `ivahno pripovedovati, kdo je radoveden, kdo v razredu ima smisel za humor, kdo veliko bere, kdo rad bere, kdo rad raziskuje, kdo se rad igra z besedami, ugankami, kri`anka-mi, premetankami, ve~pomenkami, kdo ima rad nove ideje, kombinacije, humor, besedne igre, kdo rad poslu{a zgodbe, pripovedi, pustolov{~ine ipd. Vse to nam je v pomo~ in na temelju tega lahko razvijamo u~en~eve sposobnosti ter individualne kriterije zanj. Vse lepo in prav, pore~ete, vendar u~encev je ne{teto - ~asa pa premalo. Izku{eni u~itelji v razredu zelo hitro prepoznajo socialne vloge posameznikov: znanstvenika, pavliho, tistega, ki je za vse kriv... Zmotno je mi{ljenje, da se spodbujanje ustvarjalnosti za~ne s pisanjem samim, razvijanje pisanja (pisnega sporo~anja/spo-razumevanje) se za~ne z govorom (ustno sporo~anje/spo-razumevanje), nadaljuje z branjem. ^e pa `elimo izbolj{ati raven pisnega izra`anja na{ih u~encev in jo `elimo sistemati~no razvijati, je potrebno spo{tovati naslednja na~ela:17 ustvariti bazo znanja, vaditi tehnike divergentnega in konvergentnega mi{ljenja, omogo~iti transfer in vaditi ustno in pisno izra`anje. Skupina sodelavcev je za Cankarjevo priznanje18 predstavila model kriterijev za vrednotenje pisnih nalog. Vrednotijo pet elementov: vsebino, obliko, slog, pravopis in slovni~no korekt- 17 @agar, Drago: ib. 18 ^udina Obradovi}, Mira: Nadarenost, razumijevanje, prepoznavanje, razvijanje, [K Zagreb, 1990, str. 59. X Ožirljsnje mrtTih bitij i elektriko. Mlada ruska zdravnica dr. Luiza Bo-bioovičeva zbuja v učenjaških krogih t Novem Jorku veliko pozornost s trditvijo, da je iznašla aparat, s katerim bo možno z elektriko umorjena bitja zopet oživljati. V Edisonovem laboratoriju je svojo metodo tudi realizovala. Dali so ji po običajnem načinu z elektriko umorjenega zajčka. Položila ga je na svoj električni aparat in z njim eksperimentirala. Bes se je kmalu pokazalo, da je pričelo zajčkovo srce iznova utripati, in čez par hipov je bil zajček zopet tako živahen in tekal seraintja kakor pred ubitjem. Dr. Bobinovičeva meni, da bi se tak eksperiment bržkone posrečil tudi pri človeku. [OLA V TEORIJI - TEORIJA V [OLI 67 Milena Bla`i~ 19 Krakar Vogel, Bo`a: Mentor, 8-9, 1988, str. 85-86. 20 @agar, Drago: Kriteriji za vrednotenje zgodb, Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo (interno gradivo za {tudente psihologije), Ljubljana 1993. 21 Kos, Janko: ib. 184-199. nost in besedilno vrsto. V prej{njem gradivu so pod isto streho pripravili naslednje kriterije: 40% vsebine, 20% oblike, 20% sloga in 20% upo{tevanja pravopisne norme. Tak{no procentu-alno ocenjevanje nikakor ne ustreza vrednotenju ustvarjalnosti. Bo`a Krakar Vogel je v svojem ~lanku19 na{tela dejanske vred-notenjske kriterije mentorjev za ocenjevanje spisov: ustreznost vsebine naslovu (izvirnost, besedni zaklad, pravopis, zunanja podoba izdelka); poznavanje snovi (globina razumevanja in do`ivljanja, jezikovna ubeseditev); osebni dele` v razmi{ljanju (obvladovanje jezika, iskanje svojega na~ina izra`anja); samosvojost, sve~ina anga`iranost (stilisti~ne prvine: jasnost, jedrnatost, primernost, `ivost, izvirnost); izvirnost, napor po premagovanju v{e~nih stereotipov (jezikovna organiziranost besedila, izbor stav~nih vzorcev in besedja). Kriteriji za vrednotenje zgodb (D. @agar20) so kombinacija treh kriterijev ali plasti vrednotenja. Prvi segment daje splo{ni vtis o izvirnosti, drugi kriteriji se nana{ajo na kvantiteto ({tevilo besed, dol`ina stavkov, {tevilo aktivnosti akterjev in {tevilo redefinicij) ter kvalitete (asociativna oddaljenost zgodbe, igrivost, humor, agresivnost, zaklju~enost zgodbe in naslov zgodbe). Zagotovo so ti kriteriji za vrednotenje zgodb kompa-tibilni z vrednotenjem ustvarjalnih besedil v {olah, verjetno bi jih bilo smiselno oplemenititi z literarnimi kriteriji (estetski, eti~ni, spoznavni in umetni{ki21) ter jih interdisciplinarno vkomponirati v na{o {olsko prakso. Vpra{anje kriterijev ostaja {e naprej odprto, npr. veljavnost kriterijev (zunanja veljavnost: korelacija z u~nim uspehom, inteligenco, in notranja veljavnost: korelacija z razli~nimi spisi, besedili, vpra{anji istega u~enca, ki vrednotijo isto - literarno sposobnost u~encev) in zanesljivost kriterijev (ob ve~kratnem pisnem ocenjevanju besedil istih u~encev oz. njihovih spisov naj bi rezultati/opisne ocene bile zelo podobni ali iste) ter objektivnost (~e dva u~itelja ali ve~ neodvisnih ocenjevalcev pridejo do podobnih rezultatov/komentarjev). ^lanek je posku{al razmejiti smotre ustvarjalnih in neustvarjalnih besedil, pokazati in dokazati zgre{enost uporabe konver-gentnih meril za ustvarjalna besedila in obratno, nakazal razliko med ocenjevanjem (numeri~no) in vrednotenjem (opisno) ter je podal nekaj novih smernic v izogib nelogi~nosti tega po~etja v na{i {olski praksi. Milena Bla`i~, asistentka za didaktiko knji`evnosti in kreativno pisanje na Pedago{ki fakulteti Univerze v Ljubljani. Avtorica knjige Kreativno pisanje. 68 [OLA V TEORIJI - TEORIJA V [OLI Ocenjevanje ni vrednotenje LITERATURA BLA@I^, Milena: Kreativno pisanje, ZRS[[, Ljubljana, 1992. CEN^I^, Majda: Kako izbolj{ati vrednotenje in ocenjevanje pisnega sporo~anja v osnovni {oli?, Pedago{ka fakulteta Ljubljana, 1993. JURMAN, Benjamin: Ocenjevanje znanja, DZS, Ljubljana, 1989. KORDIGEL, Metka: “Bralni razvoj, vrste banja in tipologija bralcev”, Otrok in knjiga, 29-30, 31-32, ZO Maribor, 1990. KOS, Janko: O~rt literarne teorije, DZS, Ljubljana, 1983. KOS, Janko: Marksizem in problemi literarnega vrednotenja, Ljubljana, 1983. KRAKAR-VOGEL, Bo`a: Skice za knji`evno didaktiko, ZRS[[, Ljubljana, 1991. PE^JAK, Vid: Misliti, delati, `iveti ustvarjalno, DZS, Ljubljana, 1987. PU^KO-RAZDEV[EK, Cveta: Analiti~no opisovanje otrokovih dose`kov pri posameznih predmetih na razredni stopnji O[, Pedago{ka fakultelta Ljubljana, 1992. TRSTENJAK, Anton: Psihologija ustvarjalnosti, SM, Ljubljana, 1981. @AGAR, Drago: “Razli~ni na~ini mi{ljena in uspeh u~encev”, Anthropos, 1-2, 1984. @AGAR, Drago: Kriteriji za vrednotenje zgodb, FF Oddelek za psihologijo, Ljubljana 1993. @AGAR, France: [olske besedilne vrste, ZO Maribor, 1992. [OLA V TEORIJI - TEORIJA V [OLI 69 Darij Zadnikar Ali je {olo mogo~e kritizirati? (Nekatere filozofske predpostavke kritike {ole) School sucks! (Beavis and Butt-Head) Vpra{anje se zdi na prvi pogled nesmiselno. Saj {olo vendar vsi kritizirajo! Z njo niso zadovoljni star{i, ker ne izpolnjuje njihovih pri~akovanj, z njo niso zadovoljne politi~ne stranke, ker je premalo ob~utljiva za njihove ideolo{ke nazore, z njo niso zadovoljni pedago{ki strokovnjaki, ker ne sledi dovolj hitro njihovim dognanjem, z njo ni zadovoljno gospodarstvo, ker ne izobra`uje trenutno potrebnih kadrov, z njo niso zadovoljni pisci pisem v ~asopisne rubrike, ker so ti `e po naravi nezadovoljni, itd. Nekje spodaj se sli{i nezadovoljstvo u~iteljev, ki so razcepljeni med zahtevami, da s svojim poslanstvom odre{ijo zlo usodo dru`be in naroda, ter med sorazmerno nizkim materialnim povra~ilom in dru`benim podcenjevanjem stanu. Tu in tam se sli{i, da s {olo menda niso zadovoljni celo u~enci, ki so preobremenjeni z balastom u~nih snovi in avtoritarnih razmerij. Z vpra{anjem v naslovu pa ne merim na to vrsto kritike, ki je vsekakor tudi upravi~ena, je pa njen domet omejen, ker se naslanja na nezadovoljstvo, ki je ~ustvovanje, zmo`no spro`anja racionalne kritike in njene motivacije, samo po sebi pa ne prispeva k re{evanju problemov. Star{evska ljubezen je upo{tevanja vredna obramba pred tendencami dehumanizacije [OLA V TEORIJI - TEORIJA V [OLI 71 Darij Zadnikar 1 Pri nas prevedemo z {ole, po drugi strani pa so naivni vzgojno-izobra`evalni eksperi- desetletnim zamikom menti, ki so v {oli posku{ali urediti sentimentalno idealizirano kI zn pjiigtoi Si nteign oe sr jpa o Ks tvvaol a, , dru`insko ozra~je. Naivno bi bilo slepo zaupati v racionalni KRT, Ljubljana 1981. domet ~ustveno pregretih izpadov politi~nih veljakov in nji- hovih ~rednih tovari{ev, ki jim je vsak konkretni problem prilo`nost lastnega javnega tr`enja. Je mogo~e brez zadr`kov zaupati v t.i. znanstveno kritiko, ~e ta znanost ne razlo`i temeljev, na katerih sloni njena kritika? Sam pojem kritike bi bilo torej potrebno iztrgati vsakdanjemu tolma~enju, kjer se jo ena~i z nezadovoljstvom, nerganjem in negiranjem, ki se ne menijo za konstruktivne alternative. Temu nasproti obstaja dolo~ena socialno-filozofska in znanstvena tradicija, ki kritiko razume kot analiti~ni teoreti~ni napor, usmerjen k preseganju otrdelih dru`benih razmerij, ki podpirajo dominacijo, ki je najve~krat oblikovana tako, da se udele`eni ne zavedajo represivnega zna~aja teh razmerij, ki se jim zdijo naravna in neogibna. Zato je zgornje vpra{anje pravzaprav vpra{anje po mo`nosti kriti~ne teorije izobra`evanja in njene vloge v celotnem {olskem prostoru (od {ole in `ivljenja ter dela v njej v o`jem pomenu do nacionalne {olske politike, izobra`evanja u~iteljev ipd.). Kriti~no teorijo izobra`evanja je spodbudil burni konec {est-desetih let, ki je nasploh pretresel zahodno civilizacijo. Leto 1968 sicer ni izpolnilo revolucionarnih pri~akovanj, politi~ni in socialni nasledki nemirov so bili pi~li in kratkotrajni, vendar so bile kulturne izku{nje daljnose`nej{e. Glavni akter nemirnih let so bili {tudenti in mladina nasploh, tako da je postalo modno razpravljanje o “generacijskem sporu”. Tako je postala tudi {ola zanimiva za kriti~no misel, ki je presegala tradicionalne okvire naveze pedagogov in oblasti.1 Revolucionarni {tudentje so za kratek ~as razkrojili tradicionalni akademski sistem predavanj, seminarjev in izpitov ter ga posku{ali zamenjati z oblikami, kjer so imeli vsaj mo`nost {tudijske in upravljalske participacije pa vse do anarhi~nih oblik aktivisti~nega samoizobra`evanja, kjer se je izgubila vsaka sled tradicionalnega pedago{kega razmerja. Navkljub kratkotrajnosti “revolucionarnih” posegov {tudentov v njihov na~in {tudija se je prek akademskih okvirov raz{irilo in okrepilo spoznanje, da tudi v ostalem {olstvu ne more ve~ obstati stara shema pou~evanja, kjer je u~enec pasivni sprejemnik vsakr{nih modrosti. Ta kritika enosmerne komunikacije v u~ilnicah se je interpretirala v kategorijah teorije subjekta-objekta. Ugotavljali so, da so u~enke in u~enci pasivni objekti u~nih postopkov, ki jih narekuje u~itelj/ica-sub-jekt. Skozi tak{no shemo so kritizirali represiven zna~aj {ole in zarisovali re{itev v tem, da bi presegli pasivni status otrok in mladine ter jim omogo~ili, da bi bili tudi oni “subjekti” {olske prakse. Kljub temu, da je prevladujo~a enosmerna komunikacija v {oli povsem relevanten problem, je interpretacija v okviru 72 [OLA V TEORIJI - TEORIJA V [OLI Ali je {olo mogo~e kritizirati? sheme subjekt-objekt preozka in zavajajo~a. Po eni strani so otroci in mladostniki pri tem, ko jih napravijo za “subjekte” lastnega izobra`evanja, vnaprej obsojeni na neuspeh, ker so ujeti v paradoks, da morajo izbirati znanja, ki naj bi se jih {ele nau~ili, oz. ne vedo, kaj izbrati. Tak{en status ohrani obstoje~a avtoritarna pedago{ka razmerja, le da jih odene v celofan “soodlo~anja”, “samoupravljanja” ipd. Po drugi strani je zamenjava izobra`evalne “represivnosti” s ~ute~im in dobrohotnim animiranjem u~iteljic razvrednotila strokovno plat poklica, ki se v tak{nem konceptu omejuje na animatorja, ki danes te`ko konkurira game-boyu. [estdeseta in sedemdeseta leta so pripeljala v {olo nove poklice (psihologi, pedagogi, zdravniki, socialni delavci), ki so usmerjeni k strokovni pomo~i ob u~nih te`avah in pribli`evanju {ole otrokovim “razvojnim potrebam”. Ob vseh pozitivnih u~inkih je tak{na strategija hkrati oja~ala poseganje skrbstvenih slu`b v intimni svet otrok in dru`in ter s svojo metodologijo obravnave posameznikov ~edalje bolj presegala ustavnopravne norme varovanja zasebnosti. Ta vdor aparatov socialne dr`ave v podro~je zasebnosti ni bil zna~ilen samo za {olo, ampak je postal splo{en pojav v modernih dr`avah, zaradi ~esar je sledila reakcija neokonzervativizma in vrnitve k “starim dru`inskim vrednotam”. Subjekt-objekt shema razlage u~ilni{kega razmerja je napo-tovala k enostranski strategiji tudi zaradi tega, ker v {oli ni mogo~e uveljaviti idealnih dru`benih in medosebnih razmerij, saj je del konkretnih dru`benozgodovinskih okoli{~in. Neav-toritarnost, nerepresivnost in prijaznost {ole so primerni kriteriji {olske organizacije, vendar pa sami zase, kot vzgojno-izobra`evalni principi, ne pomenijo veliko, ~e se v tak{nih ustanovah vzgajajo posamezniki, ki so v tekmovalni in “neprijazni” dru`bi obsojeni na neuspeh. Danes je postindustrijska dru`ba kulturno tako pluralna in heterogena, da je lahko obstoj elementarnih {ol, ki temeljijo na poudarjanju estetske izku{nje, misticizma ipd., povsem legitimen ob upo{tevanju nacionalno dolo~enega minimalnega skupnega kataloga potrebnih znanj. Kakorkoli `e, z u~encem kot subjektom ni ni~, `e zaradi tega, ker je subjekt-objekt razlaga u~ilni{kega razmerja preozka in napotuje k naivnim in neuresni~ljivim re{itvam. [olo in njena razmerja je bilo treba razumeti vpeta v {ir{i dru`beni kontekst, ki konec koncev tudi vzpostavlja tisto, kar bi lahko pojmovali kot subjekt. Subjekt sam po sebi, kot izvirna to~ka, ki jo je definirala novove{ka filozofija od Descartesa dalje, ni operativen na ravni konkretne dru`beno-zgodovinske analize. Zaradi tega je {ola spoznana za institucijo razslojene in konfliktne dru`be, kjer ima odlo~ilno vlogo vladajo~i razred in njegova ideologija. Skladno z ozra~jem sedemdesetih let je bila [OLA V TEORIJI - TEORIJA V [OLI 73 Darij Zadnikar tudi kritika {ole napotovana k marksisti~no inspiriranim teorijam ideologije. [e posebej dragocena je bila Althusserjeva teorija ideolo{kih aparatov dr`ave.2 Althusser je svoje nekoliko poenostavljeno razumevanje Marxa dopolnil z Lacanovo psihoanalizo. Psihoanaliza se je `e v tridesetih letih pokazala za primerno dopolnilo marksizma pri analizi ideologije, saj obele`uje ideolo{ke sisteme in posameznike, ki so ujeti v njih, analogna nerefleksivnost kot pri nezavednem osebe. Althusser se je izognil pastem sheme subjekt-objekt s konceptom interpelacije. “Subjekt” ni ve~ ~isto ali naravno stanje, temve~ je v dvojni prepletenosti zvezan z vsakokratno ideolo{ko danostjo. Sleherna ideologija konstituira konkretne individue kot subjekte hkrati, kot tak{ne naslavlja in pripoznava. Individui so torej vselej-`e subjekti. Tako odpade Marxova predstava o ideolo{ki zavesti kot odtujitvi, saj se individuum nima od ~esa odtujiti, ker je `e vrojen, narojen, narejen po kopitu ideologije. Ideo-lo{ki aparati dr`ave (verski, {olski, dru`inski itd.) prispevajo k reprodukciji produkcijskih razmerij izkori{~anja in dominacije, {ola pa je v moderni dru`bi poglaviten tovrstni aparat. Althusserjeva teorija je primerna za kritiko razli~nih peda-go{kih ideologij, ki se skrivajo za vzvi{enimi vzgojnimi na~eli in cilji, ki jih jemljejo kot nevpra{ljive vrednote. V tej lu~i ni {ola zgolj razsvetljevalka nevednih in prena{alka kulture, temve~ aparat, ki ustroji bodo~e podlo`nike. Pomemben del kritike usmerjenega izobra`evanja se je pri nas izrecno ali pa implicitno naslanjal na Althusserja.3 V drugi polovici osemdesetih let ni bilo ve~ potrebno vsako obliko dru`bene kritike interpretirati v okviru mark-sisti~ne terminologije. Tako je Althusser s svojim zna~ilnim francosko dogmatskim marksisti~nim besednjakom po~asi izginil iz teoretskih referenc. Bil pa je vreden tega odhoda tudi zaradi nere{ljivih vpra{anj, ki jih je porajala njegova teorija.4 Temeljni problem je, da ne more razdelati mehanizmov proti- 2 Nekaj osnovnih teoremov najdemo v: Z. Sku{ek-Mo~nik (ur.), Ideologija in estetski u~inek, Cankarjeva zalo`ba, Ljubljana 1980. 3 V mislih imam strokovno-politi~no gru-pacijo ZSMS - [olsko polje. 4 Glej D. Zadnikar, “Ekvivokacija ideologije v marksizmu”, Anthro-pos. 74 [OLA V TEORIJI - TEORIJA V [OLI Ali je {olo mogo~e kritizirati? praks. Kako lahko subjekt reflektira in predela svojo ideolo{ko popa~eno zavest? Ali se ideolo{ko vselej-`e-ujeti subjekt sploh lahko upre? Kako razlo`iti kriti~na razmerja? Kak{na je vloga kriti~nega u~itelja v {oli, ki naj bi bila najpomembnej{i ideo-lo{ki aparat dr`ave? Strukturalisti~na kritika prevladujo~e geneti~ne razlage v dru`boslovju in humanistiki je upravi~ena, vendar ali je potrebno opustiti vsakr{en poskus longitudiualne razlage dru`benih fenomenov? Pri nas niso ta vpra{anja spodbudila opustitve Althusserja in obrat k Foucaultu ter postmo-dernizmu, ampak predvsem sram pred lastno marksisti~no provenienco v postkomunisti~nih razmerah. Zaradi tega so stari teoretski problemi v osnovi ohranjeni. Kateri so normativni temelji kritike? Problem se ponavadi prezre ali pa se teoriji odre~e kriti~na vloga, tak{en teoretik pa lastni digniteti. Ni problemati~no, da se strokovnjak, znanstvenik ali teoretik zapre v varne akademske kabinete, marve~ da tako redefinira svoje razmerje do socialnega konteksta, ki ga prou~uje. Brez kritike, ki ni opredelila lastnih normativnih temeljev, postane predmet prou~evanja potencialni objekt manipulacije, ne pa partner ali sogovornik. “Strokovno-znanstveno” ukvarjanje s {olskim poljem, ki je zavezano zgolj teoreti~nim shemam filozofije, psihologije, pedagogike itd., postane kuhinja konceptov, ki imajo svojega naslovnika v {olskih oblasteh in politi~nih strankah, u~itelji, u~enci in star{i pa so izvr{evalci napotkov in poskusni zajci razli~nih {olskih metafizik. Fascinantna vzporednica med nezavednim in ideologijo obstaja tudi v postsocializmu, vendar jo je bilo treba o~istiti marksisti~nih prizvokov. Pojem “ideologija” se pri analizi {ole spremeni v vrsto neologizmov od “mitologij” do “nevidnih kurikulumov”. Te spremembe so najve~krat upravi~ene, ker je {ibka to~ka teorije ideologije njena prevelika splo{nost, ki lahko velja bodisi na ravni dru`bene morale ali nacionalne ekonomije ali vsakdanjega `ivljenja itn. Problemati~no je tudi [OLA V TEORIJI - TEORIJA V [OLI 75 Darij Zadnikar ena~enje ideologije s politi~no propagando v vsakdanjem jeziku. Razlika je o~itna, saj ima politi~na propaganda redkokdaj ideolo{ko vrednost. Ideolo{ka propaganda je ponavadi grob in preprost mehanizem, ki ga identificirajo tudi otroci. Zato je njena manipulativna vrednost omejena. Politi~na propaganda je za razliko od ideologije vedno ozave{~ena, dojeta kot to, kar je: poskus manipulacije. Striktno re~eno je {ele postso-cialisti~na {ola ideolo{ka v modernem pomenu; tista prej{nja je bila zaradi svoje ne-nevtralnosti usmerjena v grobo in neu~inkovito politi~no indoktrinacijo. Odkrivanje “ideolo{kosti” kurikuluma pri STM, zgodovini, knji`evnosti ipd. je preenos-tavno, ker “odkriva” zgolj politi~nopropagandne vsebine, ki so tako in tako o~itne. Ideolo{ke komplekse lahko odkrivamo tudi v matematiki (naj mi tega matematiki ne zamerijo, njihovo vedo jemljem za primer prav zaradi tega, ker je najbolj abstraktna in oddaljena od socialnega sveta in zato “neideo-lo{ka”). Pri pouku matematike se nau~imo spo{tovati stroga pravila mi{ljenja, tega, da po pravilu obstaja samo en pravilen rezultat -takoreko~ samo ena edina veljavna “resnica” -, da je `e drobna napaka lahko “usodna”, itn. Vse te lastnosti ne krasijo samo dobrega matematika, ampak imajo socializacijski transfer, kjer krasijo tudi “dobrega” podlo`nika. Primeren “nemarksisti~en” filozofski temelj za obravnavo {ole v novih politi~nih okoli{~inah postane Michel Foucault. On se prav tako kot Althusser ni posebno ukvarjal s podro~jem {ole, vendar je njegova genealogija in arheologija, ki se je izmojstrila na podro~ju fenomenov medicine, psihiatrije, nadzorovanja in kaznovanja ter seksualnosti, omogo~ila, da se tudi tega podro~ja loti z ve~jo analiti~no razlo~ljivostjo, kot jo nudijo presplo{ne teorije ideologij. Foucault terminu “ideologija” ne pripisuje ve~ posebne teoretske vrednosti zaradi treh razlogov: 1. ker implicira nasprotovanje ~emu, kar bi veljalo kot “resnica”, on pa zavra~a idejo o obstoju nekak{nega ralizovala, da meni Bogu dopadljivo delo napraviti, če denuncin napredne elemente, če hodi pridno v cerkev ter tam na videz hoče od pobožnosti skoprneti. Doma pa so najslabši očetje, so najslabše matere so ljudje, podvrženi vsem slabostim! To vidim sam v svojem kraju. Najfana-tičnejši klerikalci so bili ali pa so še moralne propalice, zapravljivci ali pa duševne reve, ki se ne morejo otresti gotovih predsodkov do omike. Otroci teh so r veronauku najslabši, z osmimi in več leti še križa ne znajo narediti. To je katoliško. Seveda napredne sosede tožiti, napredne ljudi ovajati, jim škodovati, kjer in kolikor mogoče, pri tem pa hinavsko zavijati oči proti nebu, to so vaši vzori. Zdaj, ko imate v deželnem zboru večino, menite, da ste v svojem elementu. Toda varate se. Tudi ras bo strla moč prosvete. Zmagali ste, a s slabim orožjem. Denar, obrekovanje, vohunstvo, prili-zovanje, to so orožja modernih katoličanov. Sramota, stopit« v boj le z uma svetlim mečem, z resnico, ne z lažjo, z omiko, ne z po-neumnevanjem, pa bomo videli uspehe. Zato nas vaše kričanje ne spravi iz ravnotežja. Delali bomo za narod, poučevali ga in mu raz-krinkovali njegove zajedavce. Vem, da boste izvajali konsekvence, toda 76 [OLA V TEORIJI - TEORIJA V [OLI Ali je {olo mogo~e kritizirati? “znanstvenega” ali “resni~nega” diskurza ter tega, kar je tema dvema nasprotno, zanimajo ga pa zgodovinsko razli~ni resni~nostni u~inki teh diskurzov, ki po sebi niso niti resni~ni niti la`ni; 2. ker nujno referira k ne~emu, kar se dojema za subjekt; 3. ker predstavlja ideologijo v sekundarnem polo`aju, ki je v razmerju do ne~esa, kar je primarno, kot npr. ekonomska ali dru`bena osnova. “... vsebolj se mi zdi, da je treba formacijo diskurzov in genealogijo vednosti analizirati s termini taktike in strategije oblasti in ne v terminih tipov zavesti, na~inov percepcij in ide-olo{kih form. Taktik in strategij, razvitih z vsaditvami, distribucijami, demarkacijami, kontrolami in organizacijami podro~ij ...”5 Prav zavra~anje epskih predstav v teoriji - razrednega boja med izkori{~anci in izkori{~evalci, kontrasta med ideologijo in “neodtujenostjo” - vodi Foucaulta v raziskovanje drobnih in navidez obrobnih fenomenov vsakdanjega `ivljenja, kjer se dogajajo in formirajo oblastna razmerja. Na mno{tvu empiri~nega materiala nam razkriva “mikrofiziko oblasti”, ki jo izlu{~i prek antagonizma razli~nih strategij: nasprotovanja “oblasti mo{kih nad `enskami, star{ev nad otroki, psihiatrov nad du{evno bolnimi, medicine nad populacijo, administracije nad na~inom `ivljenja”.6 Vednost in oblast postaneta v lu~i Foucaultovih raziskovanj nadzorovanja in kaznovanja nerazlo~ljiv konglomerat vednosti/oblasti. Oblast izhaja iz same strukture vednosti, ki dolo~a razli~ne prakse, rituale itd. in je tesno zvezana z nediskurzivno komponento discipliniranja telesa, organizacije prostora, objektov itd. Sama po sebi se vsiljuje “aplikacija” Foucaulta na pedago{ko in {olsko prakso: “Tako je vzpostavljen most k drugemu pomembnemu problemskemu sklopu teorije vzgoje, ki je bil predmet ob{irnih razprav tudi pri nas, posredno pa tudi k drugi pomembni temi Foucaultove analize institucij moderne dobe, k vpra{anju, kako [OLA V TEORIJI - TEORIJA V [OLI 77 5 S. J. Ball (ur.), Fou-cault and Education, Routledge, London 1990, str. 117. 6 M. Foucault, Vednost - oblast - subjekt, KRT, Ljubljana 1991, str. 105. Darij Zadnikar 7 E. D. Bahovec, P. Zgaga, “M. W. Apple in {ola kot institucija moderne dr`ave”, spremna beseda k M. W. Apple, [ola, u~itelj in oblast, Znanstveno in pub-licisti~no sredi{~e, Ljubljana 1992, str. 150. 8 J. Habermas, Filozofski diskurs moderne, Globus, Zagreb 1988, str. 240. 9 Med Foucaultom - piscem Nadzorovanja in kaznovanja in Fou-caultom - reformatorjem zapornega sistema ni izrecne in nujne zveze. tehnike nadzorovanja (razporejanja, testiranja, ocenjevanja, zbiranja podatkov itd.) “ustvarjajo” individuum.” 7 Za model tovrstnega prenosa Foucaulta v {olski prostor lahko velja delo Valerie Walkerdine. Le-ta je med drugim raziskovala vpliv Piagetove razvojne psihologije pri oblikovanju znanstveno legitimiranih {olskih praks, ki imajo za svoj objekt razvijajo~ega se otroka. Nadzor, opazovanja in klasifikacije otroke “normalizirajo” in “normirajo”, vendar se ti diskurzi pedagogov in psihologov ne zavedajo, da je “opazovani otrok” v resnici {ele rezultat teh praks (testov, obravnav itd.) in ne ~isti empiri~ni objekt. Ta analiza dominacije psiholo{kega diskurza v {oli je relevantna, kolikor se te prakse sprejemajo nekriti~no, vendar lahko isti o~itek velja foucaultovskim analizam, ki jih sre~amo v tem primeru. Ne glede na lastno politi~no naravnanost se zarisujejo na ozadju neokonzervativne demonta`e socialne dr`ave, ki se v {oli ka`e kot “var~evanje” pri zaposlovanju psihologov, pedagogov, socialnih delavcev. Ti naj bi se zgolj vtikali v tradicionalne funkcije dru`ine, namesto da bi se v dru`bi “obnovila dru`ina” in njene tradicionalne vrednote. Foucaultova poststrukturalisti~na obravnava amalgama vednosti in oblasti odpira vrsto nere{ljivih problemov. Po njem ima vsaka dru`ba svoj lasten red resnice in svojo ob~o politiko resnice in lastne diskurze, ki funkcionirajo kot resni~ni. V tem konceptu je pojem resnice do skrajnosti relativiziran, Fou-cault je takoreko~ za~etnik postmodernizma, ki zavra~a vsakr{no idejo znanstvene resnice in priznava samo prosto igro mno{tva diskurzivnih drobcev, ki so si na~eloma enaki. Filozofska tradicija kritike racionalnosti dose`e tu svoj vrh tako, da postaneta um in teror v tej interpretaciji zgolj dve plati iste zgodbe. “Zgodovina se v stoi~nem pogledu arheologa strdi v ledenik, ki je prekrit s kristalnimi oblikami poljubnih diskurznih formacij. Ker pa vsakemu posameznemu pripada avtonomija brezizvornega univerzuma, preostane zgodovinarju le delo genealoga, ki pojasnjuje naklju~ni izvor teh bizarnih tvorb iz votlih form mejnih formacij, t.j. iz najbli`jih okoli{~in. Ledenik se pod cini~nim pogledom genealoga pri~ne premikati: diskurzne formacije se premikajo, mno`ijo, valovijo gor-dol. Genealog to valovanje pojasnjuje z ne{tetimi dogodki in eno samo hipotezo - da je namre~ edino, kar traja, oblast ...”8 Stoi~no-cini~na analiza vzgojnih in {olskih diskurzov pu{~a njihove akterje (predmete, subjekte, individue, objekte, kakorkoli `e, v resnici pa otroke, star{e in u~itelje) v podobni ujetosti kot Althusserjevi vseprisotni ideolo{ki mehanizmi. Stoi~no-cini~ni teoretik se, vsaj v svoji teoriji, ne more obra~ati na njih, razen na na~in, ki ji je zunanji in naklju~en.9 Naslovnik in sobesednik, ki je priznavan za vrednega in se ga ne spla~a 78 [OLA V TEORIJI - TEORIJA V [OLI Ali je {olo mogo~e kritizirati? prezreti, pa je politi~na oblast. Znanost in teorija {ole, ki se ne razumeta v svoji komunikativni povezavi s svojo profesionalno, lai~no in, deloma, politi~no javnostjo, oz. nista pripravljeni na primerno vzajemno argumentacijo, sta v resnici vednost/oblast.10 Z opredelitvami, da so vrtci “pruski”, {ole “slabe” ipd., se a priori diskvalificirajo tisti, ki bi te in{titucije morali spremeniti, razen ~e ne mislijo v njih delati ministri, znanstveniki in in{pektorji. Kot se je Althusserjeva teorija lahko izognila predstave o subjektu zgodovine (npr. proletariatu), tako pri Foucaultu ni ve~ kriti~ne funkcije teorije. S tem se tudi izogne temeljnemu vpra{anju: na ~em utemeljiti kritiko oz. kateri so njeni normativni temelji, ~e to `e ne morejo biti ne Bog, ne Narava, ne proletariat, ne znanstvena resnica itd. Ker se tako razkroji zveza med teorijo in prakso, odpade tudi odgovornost teoretika. Dru`boslovec ali humanist lahko na ta na~in dose`e eti~no nevtralni status atomskega fizika, ki ga imanentna logika znanosti odvezuje “krivde” zaradi posledic tehnologije. Pa vendar {olo kritiziramo. Primeren teoretski model nam nudijo politolo{ke in kulturolo{ke {tudije M. W. Appla,11 ki se niti ne naslanjajo na kak{en poseben filozofski meta-model, ampak izhajajo iz kritike posameznih empiri~nih podro~ij {ole 10 Pri spremembah {ole in vrtca ni odlo~ilna kakovost koncepta, ampak mre`a bolj ali manj institucionaliziranih mehanizmov {olske strokovne in lai~ne javnosti. Prakso eksperimentiranja z u~itelji in {olskimi generacijami bi morale nadomestiti bolj demokrati~ne forme. [OLA V TEORIJI - TEORIJA V [OLI 79 Darij Zadnikar 11 M.W.Apple, [ola, u~itelj in oblast, Znanstveno in publicis-ti~no sredi{~e, Ljubljana 1992. 12 Ib., str. 138. in izobra`evanja ter oblikujejo zanimiv strukturno-dinami~ni model. Kljub temu lahko v ozadju zaznamo Gramscijeve, Althusserjeve in postmarksisti~ne motive, ki so sindikalisti~no podkrepljeni. Njegov prete`no gramscijanski model kulture in mesta {ole in izobra`evanja v njej ne opisuje globalne dru`bene konfrontacije na tem podro~ju, ki ima majhno operativno vrednost, ker iz ugotovitve, da razmerja izobrazbe zrcalijo razredno strukturo dru`be, lahko izide zgolj utopi~ni program spremembe dru`be kot celote, ampak je bli`ji Fou-caultovi arheologiji mikrofizike oblasti, npr. z analizo “skritega kurikuluma”, s to razliko, da se v osnovi ne odreka kriti~ne funkcije svojega teoretskega spoprijema. Politi~na levica v ZDA ni nikoli zmogla prebiti praga nacionalne politi~ne organiziranosti, je pa zato razpr{ena v {tevilnih segmentih civilne dru`be, strokovnih javnosti in pobud, tako da tvori specifi~no heterogeno “nacionalno” kulturo in identiteto, ne da bi dosegala nacionalno politi~no enotnost. Ta specifika ameri{ke levice je pomembna ob vpra{anju normativnih temeljev Applove kritike. Zaradi ~uta pripadnosti tej kulturi, ki ga podkrepi z biografskimi podatki, se mu vpra{anje sploh ne zdi pomembno. V razmerah malih nacionalnih kultur, kot je slovenska, kjer so ~love{ki resursi omejeni, so ta, za ZDA mar-ginalna vpra{anja pomembna. Eksplikacija normativnih temeljev kritike lahko prispeva k prepre~itvi ideolo{kih delitev na “na{e” in “njihove”, k pretirani politizaciji strokovnih vpra{anj in odvisnosti od politi~nih oblasti. Kljub temu pa pride Apple do enake re{itve kot bi jo narekoval teoretsko utemeljen pojem kritike: “Klic k ’vrnitvi k skupni kulturi’, v kateri naj bi vsi u~enci prevzeli vrednote dolo~ene skupine - najpogosteje vladajo~e skupine - po mojem mnenju sploh ni stvar skupne kulture. Tak pristop komaj opraska povr{ino politi~nih in izobra`eval-nih problemov, ki jih je treba re{iti. Skupna kultura ne more biti nikoli splo{na raz{iritev ne~esa, kar manj{ina misli in verjame. Prej, in odlo~ilneje, zahteva ustvarjanje razmer, v katerih bi lahko vsi ljudje sodelovali pri ustvarjanju in preoblikovanju pomenov in vrednot, ne pa dogovor o dejstvih, konceptih, ve{~inah in vrednotah, ki nas vse delajo ’kulturno pismene’. Zahteva demokrati~ni postopek, v katerem bi vsi ljudje - ne samo intelektualni nosilci ’zahodne tradicije’ - lahko sodelovali pri ponovnem premisleku, kaj je pomembno. Nedvomno to pomeni odstranitev zelo materialnih preprek - neenake mo~i, bogastva, ~asa za premislek - ki takemu sodelovanju stojijo na poti.” 12 V citatu je razberljiv kriterij javne sfere diskurza, odprtega za vse, ki so se pripravljeni argumentativno soo~iti. Gre za kriterij demokracije, ki je ne smemo ena~iti z obliko vladanja, ker 80 [OLA V TEORIJI - TEORIJA V [OLI Ali je {olo mogo~e kritizirati? “je predvsem na~in skupnega `ivljenja, zdru`ene komunikativne izku{nje”.13 Poudarjanje pomena odprtega diskurza, ki je inherenten sami naravi govorice, je zna~ilno za teorijo komunikativnega ravnanja J. Habermasa,14 ki tako posku{a normativno utemeljiti in prenoviti kriti~no teorijo dru`be.15 Ali nam je to izhodi{~e v pomo~ pri kritiki {ole, vzgoje itn.? Kriti~na rekonstrukcija predpostavk vsakdanje govorne komunikacije nas pripelje do idealne govorne situacije (IGS). Te predpostavke so osnova mo`nosti govorne komunikacije in so univerzalne oz. jih moramo predpostavljati, ~e se ho~emo usmeriti k razumevanju, pa ~etudi v danih okoli{~inah ne obstajajo. Te, takoreko~ transcendentalne predpostavke razumevanja v vsakdanji govorici so: 1. da je tisto, kar govorimo ali poslu{amo, inteligibilno oz. kodirano po obi~ajnih pravilih itd.; 2. da je tisto, kar govorimo ali poslu{amo, resni~no, kolikor zadeva obstoj stanj stvari itd.; 3. da so govorci resnicoljubni oz. iskreni; 4. da so re~ene stvari normativno primerne glede na odnose med ljudmi ter med njimi in situacijami, v katerih so. IGS definira standarde proceduralne racionalnosti, racionalnosti, ki ni transcendentalna, ampak je rezultat minimalnega konkretnega konsenza, ki ga omogo~a predpostavka simetri~ne, enakopravne in neovirane argumentacije. IGS ne more zagotoviti izpeljave konkretnih norm ali re{itve dolo~enih problemov, ne more biti regulativni ideal, s katerim primerjamo neko dano “deviantno” prakso, temve~ je uporabna zgolj v procesu raziskovanja. To raziskovanje lahko npr. razkrije protislovja {olske prakse, ne more pa izdelati “receptov” za njihovo preseganje. To je mogo~e samo z odprto demokrati~no razpravo zainteresiranih oz. neposredno vpletenih ({olniki, {olarji, {olski politiki, strokovne javnosti, gospodarstveniki itd.), ki je institucionalno zavarovana pred sistemskim oviranjem (komercializacijo, oblastni{tvom itd.). Kriti~na teorija lahko zagotavlja zgolj materiale in argumente, ki podpirajo demokrati~ne procedure odlo~anja. Tam kjer je starej{a teorija onemogo~ala pravilno izra`anje problema in njegovo razre{itev, nakazuje rekonstrukcija kriti~ne teorije nove mo`nosti tudi na podro~ju analize {olskih razmerij. Foucaultovsko cini~no-stoi~no apologijo dominacije lahko nadomesti analiza, ki je motivirana z emancipacijsko namero.16 Shema subjekt-objekt je poenostavljeno opisovala enosmernost u~ilni{kih razmerij in sugerirala utopi~no podobo [OLA V TEORIJI - TEORIJA V [OLI 81 13 J. Dewey, Democracy and Education, The Free Press, New York 1944, str. 87. 14 J. Habermas, Theorie des kommunikativen Handelns, Suhrkamp, Frankfurt/M. 1981 in Vorstudien und Ergänzungen zur Theorie des kommunikativen Handelns, 1984. 15 D. Zadnikar, “Prenova uma: racionalna rekonstrukcija upanja”, ^asopis za kritiko znanosti, {t. 152-153, str. 17-38. Ljubljana 1993. Darij Zadnikar 16 Tu merim na {e ne-prese`en razsvetljenski ideal odlo~nosti in poguma misliti s svojo glavo, kot ga razvije Kant v: “Odgovor na vpra{anje: Kaj je razsvetljenstvo?”; Vest-nik IM[, Ljubljana 1987. u~enca-subjekta. V lu~i teorije komunikativnega ravnanja se ni potrebno povsem odre~i kategorije subjekta, kot to po~ne strukturalisti~no zavra~anje tradicionalnega kartezijanskega subjekta, kar ne pomeni, da se spet obnavlja zgodovinsko prese`eni koncept, temve~ se subjekt pojmuje kot v osnovi dialo{ko posredovana instanca, subjekt je izvirno intersubjek-tivno konstituiran. Pomeni, da je lahko oblikovan tudi ideolo{ko kot pri Althusserju, vendar ne zgolj ideolo{ko, ker je medij govorice zasidran v svetu `ivljenja (ne v ideolo{kih aparatih) in ker dialog sestoji iz propozicij, ki jih je mogo~e kritizirati in preizkusiti v protiargumentaciji. Zato je enosmernost u~iteljevanja problemati~na najprej zaradi tega, ker jemlje vednost kot izgotovljen in nevpra{ljiv produkt in ne kot dolo~eno stopnjo v komunikativni kulturi znanstvenikov (mno{tva teorij, eksperimentov, nasprotujo~ih si argumentacij in testiranj hipotez). Na ta na~in {ola ohranja sholasti~no formo vednosti kot dogme, kar se ne sklada z naravo znanstvene resnice, ki se izpopolnjuje in spreminja. Zlasti naravoslovni predmetnik podpira to, v osnovi ideolo{ko predstavo o eni sami “resnici” ekzaktnih ved. Zato se pri teh predmetih zelo malo u~i o zgodovini naravoslovja in njenih aktualnih problemih. Pogled tipi~nega u~itelja na vednost se oblikuje po modelu individualnega misleca, ki tehta dokaze in protidokaze za kak{no hipotezo, namesto da bi jo pojmoval skozi optiko skupnosti raziskovalcev, raziskovalnih tradicij, kultur in razli~nih dru`benih vplivov. Tak{no znanje se potem ne “preverja” izklju~no pri spra{evanju, ampak se operacionalizira v u~ilni{kih razmerah, kjer, vsaj pri otrocih, ne manjka motivacijske mo~i vedo`eljnosti. Ne gre za to, da bi pri pouku naivno izhajali iz “potreb” otrok, ampak za to, da bi u~itelj okrepil svojo strokovno digniteto s tem, da bi se zavedel zgodovinske in socialne posredovanosti svoje u~ne “resnice” in jo posredoval kot tako (tj. kot mo`no kritike). S tem ni u~iteljeva avtoriteta (tudi disciplinarna) ni~ manj{a, vpra{ljiva pa je nepotrebna avtoritarnost, ki izhaja iz dojemanja u~ne snovi kot “resnice”, kar ustvarja vzdu{je nepotrebnosti kakr{negakoli problematiziranja, dialoga in s tem avtonomnega mi{ljenja. S tem {e zdale~ ni re{ena problematika kriti~ne teorije {ole. Prevelika vnema kriti~nih vzgojiteljev, da senzibilizirajo svoje varovance za socialna protislovja in jim ozavestijo osebne ide-olo{ke prakse (potro{ni{tvo, narcisizem, predsodke, kon-formizem itd.), se hitro izrodi v napad na njihovo intimo in njihov svet `ivljenja. V tem primeru je pomembno upo{tevati tudi razvojno problematiko (komunikativno kompetenco, stopnjo moralnega razvoja itd.), ki jih usposablja, da starosti ustrezno, s pozitivnim znanjem rekonstruirajo tiste dele sveta `ivljenja, ki so `e problematizirani (npr. kriza adolescentske 82 [OLA V TEORIJI - TEORIJA V [OLI Ali je {olo mogo~e kritizirati? identitete v razmerah razkroja dru`inskih, lokalnih in nacionalnih vrednot). Ne gre idealizirati prakti~ne mo~i teoretskih predpostavk odprtega diskurza. Teoretske predpostavke ne morejo zamenjati konkretne strokovne, politi~ne in stanovske organiziranosti, ki se soo~a z realnimi in mogo~nimi sistemskimi imperativi oblastni{tva in ekonomije. V lu~i te organiziranosti pa se spremeni tudi definicija ideologije, kjer je transformacijo posebnih interesov v “ob~e” mogo~e analizirati kot sistemati~no popa~eno komunikacijo. Analiza govornih aktov pa nam ka`e, da sistemati~no pa~enje ni na delu le pri sistemskih pritiskih na {olstvo, ampak je globoko vra{~eno v vsakdanjo pedago{ko prakso. Ve~ji del pedago{kih govornih aktov je perlokucijske narave in ne ilokucijskih.17 Potreba po normativni utemeljitvi kritike v teoriji {ole se poka`e nujna, ker se tako jasno objavi vloga znanosti do ostalih udele`encev, oz. ali se znanstveniki dojemajo samo kot strokovni konzultanti politi~nim oblastem in dostavljalci konceptov ali kot udele`enci odprtega diskurza, v katerem je njihova prednost mo~ argumentacije, ki pa jo presojajo in je na voljo tudi drugim frakcijam v {olstvu. Tak{no izhodi{~e samo po sebi zahteva demokrati~no formo, ki je najbolj{e sredstvo proti sistemati~no popa~eni komunikaciji. Demokrati~ni odnosi postanejo imanentna zahteva znanosti in ne stvar naklju~ne politi~ne ali svetovnonazorske odlo~itve posameznega strokovnjaka. Filozofske osnove kritike {ole, ki te kritike ne utemelji ali pa se je povsem odre~e, napeljujejo k protidemo-krati~nim praksam. Modne konceptualizacije postmodernizma v vzgoji, ki so v Sloveniji prisotne z zna~ilnim provincialnim desetletnim zamudni{tvom in ki se posku{ajo opreti na demo-dirane ideologeme “izgube enotnega smisla”, “ki dovoljuje vsako perspektivo”, “kjer se izgubi vsak vnaprej postavljen center”, “kjer so vsi diskurzi enakopravni”, odrekajo teoriji pravico odgovornega dialoga s {olsko prakso in napotujejo h kulturologiji, kjer je legitimna vsaka poljubna perspektiva. Enakoveljavnost diskurzov zahteva minimalno stopnjo univerzalizacije v teoriji in praksi (npr. tolerance). Realizacija postmoderne brez minimalne stopnje ob~ega posredovanja je krvavi Balkan. 17 V naslonitvi na Austinovo razdelitev lokucijske, ilokucijske in perlokucijske funkcije govornih aktov bi lahko rekli, da perlokucijsko ravnanje vklju~uje poseben razred strate{ke interakcije, kjer ilokucije (ravnanja, performirana v izrekanje tega, kar je re~eno, oz. izrekanje ne~esa nekomu) niso usmerjene k doseganju razumevanja in h koordinaciji ravnanj, ampak so podrejene strate{ki manipulaciji. Darij Zadnikar, magister filozofije, vi{ji predavatelj na Pedago{ki fakulteti Univerze v Ljubljani. [OLA V TEORIJI - TEORIJA V [OLI 83 Darij Zadnikar LITERATURA APPLE, Michael W.: U~itelj, {ola in oblast, Znanstveno in publicisti~no sredi{~e, Ljubljana 1992. BALL, Stephen J. (ur.): Foucault and Education, Routledge, London 1990. FOUCAULT, Michel: Vednost - oblast - subjekt, KRT, Ljubljana 1991. HABERMAS, Jürgen: Filozofski diskurs moderne, Globus, Zagreb 1988. HABERMAS, Jürgen: Theorie des kommunikativen Handelns, Suhrkamp, Frankfurt/M. 1981. POSTER, Mark: Foucault, Marxism and History, Polity, Cambridge 1984. TURNER, Bryan S. (ur.): Theories of Modernity and Postmodernity, Sage, London 1990. YOUNG, Robert E.: A Critical Theory of Education, Harvester Wheat-sheaf, London 1989. 84 [OLA V TEORIJI - TEORIJA V [OLI Hans Thiersch Vzgoja - pozabljena provinca utopije?* BLOCH IN TRADICIJA UTOPIJE V PEDAGOGIKI “Sem, vendar se nimam, zato {ele postajamo.” To je gotovo kvintesenca Blochove filozofije in bi lahko bila koncept take vzgoje, ki se resni~no ukvarja z otroki in mladostniki in upa, da bodo postali sposobni in mo~ni, da bodo postali subjekti samega sebe v solidarnosti z drugimi. Vzgoja torej - provinca utopije? Pri Blochu pa o tem, vsaj ne na mah, ne najdemo ni~ natan~nej{ega. Vpra{anj o vzgoji namre~ ne obdeluje v glavnem delu, ne loteva se jih sistemati~no. Zdi se, da zanj vzgoja ni podro~je, kjer bi bilo vredno iskati upanje. To presene~a. V pedagogiki obstaja in je obdelana {iroka tradicija pedago{ke utopije, od Platonove Dr`ave, Rousseau-jevega Emila do Goethejeve pedago{ke province in Bernfel-dove vzgojne utopije. Obstaja tudi tradicija tako reko~ `ivetih utopij: Pestalozzijev Stans, Humboldtov koncept izobra`evalne reforme, boy town o~eta Flanagana, Korczakova siroti{nica. Poleg tradicije takih specialnih utopi~nih aran`majev so utopi~ni momenti bistveni za moderno razmi{ljanje o vzgoji: Vzgoja je institucija, s katero si dru`ba zagotavlja prihodnost, ta pa se v moderni dru`bi vedno ka`e kot protislovje med nadaljevanjem obstoje~ega in opu{~enega, kot protislovje med * Prevod poglavja “Erziehung - eine vergessene Provinz der utopie?”, iz knjige istega avtorja: Die Erfahrung der Wirklichkeit: Perspektive e. Alltagsorientierten Sozialpädagogik. Juventa Verlag: Weinheim in München 1986. [OLA V TEORIJI - TEORIJA V [OLI 85 Hans Thiersch obstoječim in tistim, kar se utopično presega. Schleiermacher meni, da ima vzgoja dvojno funkcijo: “da se mladina sposobno spoprime s tem, na kar naleti, in da se tudi loti ponujajočih se zboljšav”. Herbart sprašuje - to je skoraj po Blochu - “kam naj se rešimo s splašenimi upanji, če ne v naročje mladosti?” Kant (1964, 704) privede upanjsko orientacijo moderne pedagogike do njenega pojma: “Otroci naj ne bodo vzgajani v skladu s sedanjim, temveč v bodoče možnim, boljšim stanjem človeškega rodu, to je: biti vzgajan v skladu z idejo človeštva in njegovega celotnega poslanstva”. In še: “Morda bo vzgoja vedno boljša in morda bo vsaka naslednja generacija korak bliže izpopolnitvi človeštva, kajti za edukacijo tiči velika skrivnost izpopolnitve človeške narave.” Ta tradicija - in v njej podana pojasnila in razlikovanja - pri Blochu ne predstavlja poglavitnega dela njegove sistematične filozofije. Vzgoja - spregledana, pozabljena provinca utopije? Na prvi pogled, a le na prvega, je tako. Če pogledamo natančneje, se razkrije bolj zapleteno stanje. Vprašanja o vzgoji in vprašanja, ki so v tem kontekstu relevantna, npr. o šoli, socialni pomoči, o otrocih in mladostnikih, so tematizirana, resda mimogrede, v obrobnih razmišljanjih npr. v Sledeh, v Principu upanje in v kasnejših besedilih, nastalih ob aktualnih dogajanjih. To stanje sili - v iskanje odgovora, zakaj so pedagoška dejstva obdelana le bežno, in - v preverjanje, ali lahko te obrobne pripombe beremo in razlagamo v luči splošne Blochove filozofije in ali dajejo napotke za splošno pedagoško vprašanje o prihodnosti in nalogi vzgoje. VZGOJA IN SOCIALNA POMOČ KOT ILUZIJA Razlog, da so bila pedagoška vprašanja Blochu obrobna, je razumljiv, saj je biografsko utemeljen. V šoli si je nabral grde, ponižujoče, uničujoče izkušnje. Citiram (po Zudeicku) šolsko oceno: “Potrebnega daru mu ne manjka, je pa premalo zbran in zelo površen. Ukvarja se s stvarmi, ki bi mu morale biti še zelo tuje (Schopenhauer in podobno), pri tem pa zamuja potrebno. Bizarne ideje, ki jih pogosto skuša posredovati drugim, povezane z njegovim pogostim sanjaštvom in raztre-senostjo, nehote napeljujejo učitelja na misel, da duševno ni povsem normalen. Zaradi samoprecenjevanja in nečimrnosti, objestnosti in nesramnosti, pomanjkanja resnicoljubnosti se kaže kot skrajno nesimpatičen učenec. Žalostno je še toliko 86 [OLA V TEORIJI - TEORIJA V [OLI Vzgoja - pozabljena provinca utopije? bolj, ker o~itno vpliva na so{olce, ki se jim zdi prav imeniten.” (l985, 22) ^e bi se v odgovoru na vpra{anje, zakaj je pedagogika v Blochovem delu tako obrobna, zadovoljili s temi biografskimi podatki, bi bilo - ~eprav so bile te izku{nje zanj prav gotovo hude - povr{no: V teh izku{njah je namre~ videl zgled za namen in mo~ pedagogike nasploh. Namen in funkcija {ole sta jasna: proizvajati ljudi, ki bodo za dru`bo uporabni, ki se bodo v njej pustili tiho izkori{~ati. “Vendar gre dreserjem doma in v {oli za to, da resni~no dose`ejo neverjetno: da ljudje prena{ajo, kar z njimi kasneje po~nejo” (Bloch V, 1090). Ta cilj dosegajo razli~ne {ole razli~no, pa~ v skladu s posebno nalogo v razredni dru`bi: ljudska {ola druga~e kot realka ali gimnazija. Ta cilj se ohranja tudi v vseh {olskih reformah. Blochu se zdijo celo usodne: ^e je stara {ola - venomer imenovana “hlev za su`nje” - morda le ponujala mo`nost, da si ob trdem delu svojo mo~ tako izkusil, da se je obnesla v dru`benih pritiskih, pa nova, reformirana, u~na in delovna {ola ravno to prepre~uje: “V tej razpu{~eni feljtonski {oli je razpu{~enost dovolilnica za diletantsko ~vekanje, priprava torej za to, da bi postal lahek plen prav tistemu, kar nastopa politi~no, kar zamegljuje in vara” (Bloch X, 229). “Tako mnoge me{~anske vzgojne ustanove pripravljajo kemi~no umetnijo: Z izobrazbo sistemati~no izdelujejo neumnost...” (Bloch X, 229). Bloch seveda ve, da ho~ejo pedagogi nekaj drugega. To hotenje pa po njegovi oceni ostaja {ibko, nebogljeno, nemo~no glede na realnost, ki se uveljavlja v dolo~eni {oli. Bloch omenja tisto pedago{ko tradicijo, ki sem jo citiral na za~etku, vendar mu ostaja ob strukturah mo~i v izkori{~evalski dru`bi, kjer vlada egoizem, “selfish system”, “ganljivo tiha ali strastno ne`ivljenjska”, in zavaja k temu, da ne vidimo dejanskosti. Nemo~na je tudi socialna pomo~, socialno delo, ki z dobro voljo prikriva razmere. Tradicija seveda vidi in analizira to bedo. “Razum, ki izpeljuje te resnici ustrezne podobe, pa je oster kot dleto iz mila ali pa gre stvari tako neomajno do dna kot pokroviteljica dobrodelne zabave...” “Bla`itev bede zadu{i zavest o njej in to, kar jo spreminja, zares {ele v njenem mo~virju.” (Bloch V, 1046.) Mo~ upora, ki bi po Blochu lahko zrasla `e iz nehlinjenega izzivanja stiske, se z navidezno pomo~jo spremeni v obna{anje, konformno s sistemom. ^e pa reforme in ~love{ka, humano-idealna prizadevanja v tej dru`bi ne morejo ni~ opraviti, ~e ta dru`ba s svojimi izko-ri{~evalskimi in prilagajalnimi strukturami neizogibno dolo~a {olo in socialno delo, potem je posledica jasna: “Problemi vzgoje so problemi me{~anske dru`be in kot tak{nih ni mogo~e re{iti v me{~anski dru`bi.” Brez reformatio in capite et membris [OLA V TEORIJI - TEORIJA V [OLI 87 Hans Thiersch v umetnosti učenja torej ne gre. “Socialna vzgoja se smiselno dogaja šele tam, ko socialno ni več napihnjena izposojenka, v katere splošnosti selfish system vara svoje žrtve. Resnica socialnega je socializem, tudi v pedagogiki.” (Bloch X, 243.) Smo torej z vprašanjem o vzgoji kot provinci utopije prišli do konca? Pedagogike kot province utopije ni v sistematiki utopičnega mišljenja, ker samo pedagogi menijo, da je tu utopična potenca. Obstoječa vzgoja pa je nima: Tudi ne more biti - tako bi lahko smiselno poudarili - vprašanja o utopičnih momentih v zaporu ali norišnici. 2 apodiktično trdoto te sodbe ne moremo pedagogi vzeti vsega tako zlahka. Avtobiografije kažejo v isto smer kot iz čisto drugih izkušenj npr. antipedagogika Alice Miller. Pedagoška kritika družbe je od 70. let prispevala raznolik zgodovinski in strukturnoanalitični material, ki je to sodbo potrdil. Naša sedanjost - s prikrajšano obliko izobrazbe in s pojavom “nove revščine” - je nov, jasen dokaz. Ta sodba je za nas, učitelje in vzgojitelje in otroke, s katerimi živimo, strašna -spodkopava napore za zboljšave in ne priznava vere v možnosti upanja. Pa je to zadnja beseda? Se moramo zadovoljiti s to vlogo v sistemu? Je pedagogika res brez nastavka k upanju, k utopiji? SLEDI UTOPIČNEGA Zdi se mi, da Blochova razmišljanja segajo dlje. Bloch pravi, da so v življenju utopične sledi, nemir, nestalnost, protislovja, sanje, upanja, zatrta upanja in trenutki uspelega življenja, sreče, poznamo "živete trenutke”. Bogastvo takih utopičnih sledi je opisal v “Principu upanje”. Rečemo lahko, da je knjiga rezultat detektivskega bajaličarstva, kot fenome-nologija momentov upanja. Ni takih momentov tudi v vzgoji? Pri Blochu naletimo poleg apodiktičnih jasnih sodb tudi na obotavljajoče napotke. Klasični pedagogi so v svojih načrtih gotovo nebogljeni, nemočni do realnosti; v tem pa je tudi vednost o človeku, kakršen naj bi bil. “Dosežene sprave, sprave enakosti in svobode, skupnosti in posameznika, so najlepše zvenele v takratni pedagogiki. Poznala je izobrazbo človeka, človekoljubje, vzor citoyena.” (Bloch V, 1095.) Se v takih upanjskih podobah ne skriva eksplozivna moč, ki le ni brez moči? Se ta eksplozivna moč ne more vneti prav s tem, ko se nanaša na otroke in mladostnike? V zvezi s premišljanji o konjičku beremo: 'Človek ni nikjer v celoti izdan, če še zadnji del njega ni povsem prodan in če se veseli sebe” (Bloch V, 1066). V prazniku živi "še ne povsem kupljiv, še ne povsem 88 [OLA V TEORIJI - TEORIJA V [OLI Vzgoja - pozabljena provinca utopije? reprodukcijski dru`bi primeren kos ali sestavljenka ~loveka” (Bloch V, 1065). Tako razmi{ljanje velja analogno tudi za otroke in mladostnike. Sposobni so nastavkov in mo`nosti upanja, ker so {e nedokon~ni, se {ele vra{~ajo v dru`bo, torej {e niso povsem izdani in prodani. Te napotke velja sprejeti in razpravljati o njihovem peda-go{kem dometu. Vzgoja, pri Blochu sistemati~no neobdelana provinca - pa vendar taka, ki jo velja, tako se mi zdi, krmariti z vetrom Blochovih razmi{ljanj v jadru. OTRO[TVO IN MLADOST KOT @IVLJENJSKI FAZI UTOPI^NE ODPRTOSTI Otro{tvo in mladost sta `ivljenjski obliki s posebnimi mo`nostmi {e ne dolo~enega, odprtega, presegajo~ega se -poleg prelomnic ob fantaziji in umetnosti. Otro{tvo in mladost sta tako reko~ biolo{ko - ali morda bolje antropolo{ko predpisani `ivljenjski fazi bli`ine utopi~nega. Ko Bloch predstavlja ta koncept, seveda ne ri{e nikakr{ne antropologije otro{tva in mladosti: Osredoto~a se na en moment, ki ga zanima, konkretizira pa ga raznoliko. “Treba je biti jasnej{i, pomniti spodrsljaje” (Bloch I, 82). Bistveno za otro{ko in mladostno izkustvo sveta je nemir spra{evanja. “Mar niso otroci kar naprej nemirno spra{ujo~i... Ve~ je vpra{anj kako, zakaj, kam, kot se sploh lahko odgovori... Radoveden otrok je vedno znova vznemirjujo~ v dvojnem pomenu.” (Bloch X, 224.) To spra{evanje po vsem in vsakem zaznamuje otro{tvo in mladost v vedno novih in raznovrstnih podobah. Je ena temeljnih podob `ivljenja; navajeno, samoumevno v ~udenju izgublja svojo samoumevnost. “Samo pomislite, de`uje... Le malo ji je zbujalo pozornost in vendar se je nenadoma pribli`ala jedru vsega spra{evanja... Gledamo skozi okno, hodimo, stojimo, zaspimo, se zbudimo, vedno isto, le da se zdi v zelo otopelem ob~utku: Kako je vse to srhljivo, kako zelo ~udno je - biti... Mar vpra{anje enostavnega ~udenja ne prera{~a prav v tem ni~u, pri tem ko upa, da bo na{lo svoje vse? - S {okom, kako negotov in temen je temelj sveta, z upanjem, da je ravno zato lahko vse druga~e, namre~ tako zelo na{a lastna bit, da ni potrebno nobeno vpra{anje ve~, temve~ da to povsem obstane v ~udenju in naposled postane sre~a, bit kot sre~a.” (Bloch I, 216.) ^udenje in spra{evanje silita prek sebe. V za~udenju tega, kar je, se jasno poka`e protislovje med tem, kar je, in tem, kar bi lahko bilo. Spra{evanje in ~udenje postane hrepenenje, trpljenje, ker {e ni uresni~eno tisto, kar se v hrepenenju prika`e kot mo`no pojavljajo~e. [OLA V TEORIJI - TEORIJA V [OLI 89 Hans Thiersch Med odra{~anjem se razvije protislovje, ki se v nemiru pojavlja v stopnjah (Bloch V, 21 in 1089). “Otrok grabi po vsem, da bi ugotovil, ~emu kaj slu`i. Ko spet vse odvr`e, je nemirno pri~akujo~ in ne ve, zakaj.” Ta nemir se konkretizira in ve`e najprej na tiste podobe, ki so v otrokovem okolju nazorne in dosegljive. “Otrok bi rad postal sprevodnik ali sla{~i~ar. Izbira si dolgo vo`njo, dale~ stran, vsak dan sla{~ico.” Danost pa ne zado{~a; dejanskost postane - v domi{ljiji -podro~je svobodno oblikovanega, bolj odprtega sveta. “Po `elji spreminja otrok ob igri sebe, prijatelje, vse svoje stvari v tuje-znano shrambo, tla v igralnici postanejo gozd, poln divjih `ivali, ali jezero, kjer je vsak stol ~oln.” Tuje-znano shrambo: daljno se torej ne sme zgubiti v neznanem, zastra{ujo~em. “^e pa vendar izbruhne strah, zbe`i navajeno predale~ ali pa si le s te`avo pridobi stari videz.” Postopoma postaja otrok mo~nej{i, upa si dlje - obzorje se odpira. Hkrati se jasno poka`eta tveganje in nevarnost. Odra{~ajo~ otrok bi se rad prepri~al o svoji mo~i. Sanja o “hi{i, mestu, obmorski trdnjavi z mnogimi topovi. Pred njo so otoki, sovra`nika odganjajo z morske strani. Na kopnem so utrdbe v treh vrstah... Lastno `ivljenje je visoko zgoraj za{~iteno in obrobljeno z zob~astimi nadzidki, lahko pa vsak hip spleza{ nanje in se razgleda{.” Tako oja~an, za{~iten in koprne~ po pustolov{~ini si odra{~ajo~ otrok upa hoteti postati nov ~lovek, trpi, ker je tak, kakr{en je, sanja in upa, da bo druga~en. “Dekleta si popravljajo ime kot frizuro, naredijo ga pikantnej{ega, kot je, in s tem jim uspe za~eti sanjano druga~nost. Fantje si umi{ljajo plemenitej{e `iv-ljenje, kot ga ima o~e, nezasli{ana dejanja. Posku{ajo sre~o, sre~a jim prepovedano tekne, zaradi nje je vse novo.” “To je {e zlasti ~as bujnih sanj o bolj{em `ivljenju. Sanje vznemirjajo naporni dan, letijo prek {ole in doma, vzamejo s sabo, kar nam je dobro in drago. So vodniki na begu in pripravljajo prvo bivali{~e za na{e vedno jasnej{e `elje. “V nas ti~i, kar bi lahko postali... ^loveka imamo na vrhu jezika, le da ne vemo, kak{en okus ima.” Ti {iroki na~rti ostajajo eksperiment, tveganje, `elja in zahteva. Le zelo pogojno jih pokrivamo s tem, kar znamo in dosegamo. Mislimo, da smo nekaj bolj{ega, posebnega. “Sovra{tvo do povpre~nosti pre`ema danes skoraj vse, tudi ~e sami niso dale~ od plemena.” To protislovje je utrudljivo, te`avno: Mladi zahtevajo pravice, ki jih ne znajo vnov~iti. “Nezrelost na sebi je vabilo k nastopa{tvu.” - To prepletanje pobega, sanj, tveganja in nekritih zahtev pomeni dvoje: Prvi~ pomeni odprtost, ki je izraz na~elne odprtosti ~love{kega `iv-ljenja, odprtosti torej, ki se v vsej naporni neuglajenosti in protislovnosti ne sme enostavno prevesti v spretno, efektivno stabilnost. Pogum za nenadome{~eno in nenadomestljivo je treba 90 [OLA V TEORIJI - TEORIJA V [OLI Vzgoja - pozabljena provinca utopije? ohraniti kot nepote{ljivo lakoto, kot osnovno melodijo v `iv-ljenju. Prav v svojih nerazre{ljivih protislovjih, v drznosti kritike in zahteve, pomenita Blochu otro{tvo in mladost `ivljenjski fazi, ki sta {e posebej blizu resnici ~love{kega `ivljenja. Drugi~ pa je odprtost zna~ilna za prvo `ivljenjsko obdobje, je priprava na konsolidacijo, na “delo in zrelost”. Za to si velja prizadevati. Odprtost predstavlja mo`nost, lahko jo zaigramo - in v danih dru`benih razmerah ve~inoma jo. Odprtost ~udenja in hrepenenja je ogro`ana na tri na~ine: - Prvi~: Odprtost zadu{ijo lenoba, rutina in navajenost, ki izhajajo iz vsakodnevnih nalog, odprtost shira v lakoti in stiski, ki ~loveka poni`ujeta in mu jemljeta svobodo. V strahu za obstoj si ne upa `eleti in biti odlo~en: Ne re~e se tako in ne tako, da ne bo kdo mislil, da si govoril tako ali druga~e. Celo v takem prilagajanju se nemir ne zgubi povsem. Ostaneta trpljenje zaradi dolgo~asja in `alosti kot znaka za to, da nekaj manjka. - Drugi~: Odprtost uni~ijo nadomestki. Z neutrudno prizadevnostjo ali brezciljnimi pobegi se dose`e le stopnjevanje in masiranje tega, kar pa~ ne zado{~a. Ker smo nepote{eni, smo zavistni in ljubosumni, radi bi se ma{~evali tistim, ki so menda uspe{ni. - Z ideologijami se ljudje tola`ijo, ker nimajo, kar jim je prikraj{ano. Podobe po `eljah pri~arajo bolj{o resni~nost in poveli~ajo te`avno realnost. Anga`iranost in odpor v takih razmerah ohromita. - Tretji~: Protislovje med danimi mo`nostmi in prese`nimi zahtevami se razre{i samo v fasadi, v maski. To pa je zapleteno, naporno, tvegano. Bloch poro~a, da se je neko dekle posku{ala v teatru, ni ji uspelo, vrnila se je domov, pre`ivljala se je klavrno in naposled klonila: “Nespreten `ar hotenja ni pri{el do izraza, dekle je bilo poleg vsega {e nenadarjeno, ne samo nesre~no plasirano ali spregledano, {e ve~, spregledana sploh ni bila. In vendar kar kri~i nesporazum med za~etnim veli~astjem in slu~aji, ki so jo ovirali ali usmerjali po napa~ni poti... Slu~aj usode, usojenega, je bil ogromen, v njej je udu{il klic, ki ga je vendar sli{ala in ki je tudi bil tam.” (Bloch I, 40.) Sre~neje, ~eprav ne produktivno, razre{i to zahtevo nastopa~. “Kaj pa vemo konec koncev, kdo smo in kako ~udno se dozdeva nesmrtni du{i, da jo ~aka pekel ali nebe{ko kraljestvo, kakorkoli `e, ampak sedeti v kuhinji kot slu`kinja ali se videti kot monter... Aroganca takega nastopa{tva ni prevara, prevaro le korigira, ~eprav na poseben na~in; korigira, ~eprav infantilno in navidezno, ponaredbo in sramotno plasira-nost, v kateri `ivi ve~ina ljudi... Nastopa{tvo ostaja nekaj zelo ~udnega: Ka`e sijaj, na katerega vsi mislijo in ki gre vsem.” (Bloch I, 43.) [OLA V TEORIJI - TEORIJA V [OLI 91 Hans Thiersch NALOGE DELA, KULTURNE DEDIŠČINE, IDENTITETE Ta tveganja in nevarnosti so blizu in so mogočne. Zaznamujejo normalnost naše družbe. Proti njim se, po Blochu - z znanjem o njih in prizadevanjem proti njim - še velja držati nalog uspelega življenja. Pri izvajanju te naloge ni pričakovati zajamčene zanesljivosti, nikakršne varnosti, pač pa tveganje nastajajočega upanja. Človek, ki raste iz mladosti, mora pristati na delo, izdelovanje produktov, ki morajo biti sposobni na sebi, onstran vsakega dobrega namena. Zato se mora naučiti, da se omeji. Genialni diletant, ki misli, da zmore vse, kar hoče, se mora spoprijeti z odporom v stvari in se v njej omejiti. Da bi lahko kaj zmogel, mora samo nekaj narediti. S tako povsem formalno in prazno koncentracijo na početje se odprte želje in hotenja povezujejo s tistim hrepenenjem po humanih nalogah, ki jih zastavlja zgodovina, po pobegu iz razmer, v katerih je človek ponižno, hlapčevsko in razžaljeno bitje, v utopiji svobode med enakimi, v utopiji solidarnega, prijaznega sožitja ljudi. V resnici te utopije, ki po Blochu zadeva hkrati jedro morale in socializma, je dana neomajna smer, s katere so lahko ovrednotene in spodbujane situacije, naloge in življenjski aranžmaji. Tako utopijo kot usmerjenost k svobodnejšemu in srečnejšemu življenju poznajo različne tradicije v zgodovini in umetnosti. Kulturna dediščina (kot formulira Bloch) kaže presežek nenadomeščenih upanj, ki človeka tudi v svoji vsakokratni prisotnosti podpirajo in izzivajo. “Vsaka velika misel zre, ko je na vrhuncu svojega časa, tudi naprej, celo v celotno človeško asociacijo časa. V sebi vsebuje sledeče, neza-vezano svojemu bistvenemu vprašanju, nenadomeščeno v poskušani rešitvi. Ta nenadomeščenost je filozofski substrat kulturne dediščine; to še toliko bolj, bolj ko je svež substrat, ki izhaja iz kulturne dediščine.” (Bloch VIII, 11.) Tako se oblikuje odprtost hrepenenja in možnega v delu, v stvaritvi, v izkustvu uspele sodobnosti in v usmeritvi k utopiji socializma, kot jo podpira dediščina zgodovine. Odprtost postaja preverjeno, okrepljeno upanje, postaja vedoče, v znanju vztrajajoče in samozavestno upanje, postaja “docta spes”. “Ko počenja v ne-imeti in je srečen v nastalem, je dejavno upanje zavezano deželi, ki se ji reče vsaj anti/nič. Njegovo vse že od začetka zgodovine ni nikjer drugje kot v delovni intenci-ji. Vsebinsko se sveti na predmetih, ki okoli sebe oblikujejo avro dobronastale biti.” (Bloch XIII, 27.) - S tem ko se dane podobe lahko utemeljijo v sebi, v sebi pa ne zadoščajo, s tem ko ostajajo moment v teku upanja, kažejo na to, kaj je lahko poslanstvo človeške zgodovine, kažejo na identiteto, identiteto 92 [OLA V TEORIJI - TEORIJA V [OLI Vzgoja - pozabljena provinca utopije? kot “utemeljenost za uglasitev osvobojenih ljudi z lastnimi razlogi poslanstva in v tem z vsebino svobode ~love{tva...” (Bloch X, 598). NALOGE VZGOJE Upo{tevaje nevarnosti in mo`nosti, ki so v odprtosti in hrepenenju `ivljenja, se zdaj lahko povrnem na o`ja vpra{anja vzgoje: ^e zmanjka poguma za odprtost nemira in hrepenenja, ~e jo udu{ijo nadomestki in perverzije, hkrati pa se lahko konkretizira in oblikuje v prizadevanju in boju za naloge humane osvoboditve, potem je treba preveriti, ali in koliko mo`nosti ima vzgoja, da ne pokoplje upanja, ampak ga okrepi in spodbudi. Bloch vidi ta problem, a se omeji le na nekaj napotkov. U~enje je treba prakticirati kot genetsko u~enje, u~enje torej, v katerem teme niso zgotovljene in dolo~ene vnaprej, ampak se razvijajo v nastajanju in nastanku, kot postaje v dinamiki, ki pa spet presega samo sebe. Genetsko u~enje ustreza ru{ilni mo~i zgodovine v utopi~nem obzorju, u~enje je delo - Blochov ple-doaje za disciplinirano, urejeno delo je strasten in izzivalen. In kon~no: U~enje mora biti prepri~ljivo. @ivljenje se vname samo ob `ivljenju, ~udenje samo ob sposobnosti ~udenja (U~itelj, ki tega ne zna, naj, tako Bloch, neha u~iti); u~iteljeva prepri~ljivost je bistven moment v vzgoji. Take konkretizacije pa so, ~e jih merimo ob nalogah vzgoje, marginalne. Tudi z njimi se Blochove intencije in pogledi ne dotikajo dovolj vpra{anj ravnanja z otroki in mladoletniki. Zato bom poskusil v nadaljevanju premi{ljevati, kak{ne posledice izhajajo iz Blochove misli za vzgojo, ki je zavezana njegovemu cilju socialnega humanizma. BLOCHOVI PEDAGO[KI NAPOTKI KOT KRITIKA Plodnost Blochove filozofije se najprej ka`e v svoji mo~i in kriti~nem izzivu. Na splo{no velja, da sta otro{tvo in mladost te`avni, nedozoreli, neizoblikovani obdobji. Sta na poti odra{~anja. Odraslost je mera za normalnost, s katero se meri. Odprtost otro{tva in mladosti se zdi obrobna, mote~a. Nasprotno pa Bloch vztraja pri tem, da se ravno v trmastem, odprtem, nedokon~anem, tudi arogantni neizpolnjenosti ka`e moment resnice ~love{kega `ivljenja, ki ga velja ohraniti. “Povejte mu, naj spo{tuje mladostne sanje, ko bo mo`” - vedno znova opominja Bloch s citiranjem Schillerja. Njegovo vztrajanje je izzivalno z razli~nih vidikov. Pomembno je za znanstveno [OLA V TEORIJI - TEORIJA V [OLI 93 Hans Thiersch diskusijo konceptov identitete (Klaus Adam (1983) je Eriksonov koncept identitete problematiziral z Blochovega vidika) in tudi za razpravljanje o tistih konceptih `ivljenja, ki so vedno bolj v ospredju diskusije, ter v njih podanih posredovanj nedokon~nega in kon~nega, odprtosti, hrepenenja in dela. Njegovo vztrajanje pa je pomembno predvsem kot postavljanje po robu dru`bi, v kateri norme efektivne racionalnosti vedno bolj pre`emajo vsa `ivljenjska podro~ja. Kje so pomembni, nadaljnji momenti v razumevanju `ivljenja z roba, v novem razumevanju dela, posesti in na~rtovanja `ivljenja? Obi~ajno velja za bolezen, ~e ~lovek klone v blaznosti ali se spusti v ko~ljivo igro nastopa{tva. Velja za napa~no prilagoditev realnosti, ki se lahko utemelji v posamezniku in -morda - pozdravi. Nasproti temu pa Bloch vztraja, da resnica ~love{kega `ivljenja, namre~ neodpravljivo nasprotje med danim in mo`nim, postane razvidna ravno v takih oblikah podirajo~ega se ali dvoumnega `ivljenja. S tem depatologizira te`avno vedenje in mu kot pretrpelemu izrazu ~love{ke `ivljenjske situacije vnovi~ vra~a dostojanstvo. Podobno se razpravlja v diskusiji o stigmatizaciji in destigmatizaciji trpljenja, pa tudi v konceptih socialne psihiatrije in antipsihiatrije. Za pouk in {olo je bistveno, da se mladostnikom posreduje tradicija. Te`ave pri tem oblikujejo vsakdan dana{njega pou~evanja. Izhod v odrekanju tradiciji in - komplementarno temu - izhod v izku{nje tu in zdaj je mo~no raz{irjen in se zdi napreden. Bloch pa trdi nasprotno, da se ~lovek v svoji sodobnosti razume le v zvezi s tradicijo, da pa te tradicije ne gre jemati poljubno - muzejsko urejeno ali katalogizirano po znanostih - iz nje si prila{~amo to, kar nam posreduje. To posredovanje pa lahko razumemo le kot tendenco k moralno-socialisti~nemu konceptu svobodnej{ega `ivljenja. Kon~no: Pedagogika je prepri~ana, da je za otroke in mladostnike odlo~ilno tisto, kar dose`e v ~asu svojega vplivanja nanje, da vzgoja pripravlja pot za `ivljenje. Z Blochom pa lahko trdimo nasprotno, da pedagogika ostaja pripravljalno delo. Pedagogika lahko raz`ali, vzame pogum, pokoplje hrepenenje, nudi pa lahko tudi prilo`nosti, da se spoprimemo z nalogami odraslega `ivljenja s silovitostjo ~udenja in hrepenenja. To so nujne, vendar ne zadostne predpostavke za uspelo `ivljenje. Pedagogika, ki se ne zaveda te strukturne meje, se prevzame in zamegli eksisten~ne naloge v `ivljenju. KRITIKA BLOCHOVIH NAPOTKOV Taki izzivi so evidentni in produktivni. Vendar je vpra{anje, ali so dovolj za prakticiranje vzgoje, za realizacijo vzgoje kot 94 [OLA V TEORIJI - TEORIJA V [OLI Vzgoja - pozabljena provinca utopije? province utopije, konkretne utopije. Zdi se mi, da kot taki {e niso, da je treba Blochu ponovno zastaviti vpra{anja in dolo~iti nadaljnje naloge teorije in prakse take vzgoje, ki se ne izmika Blochovemu izzivu in vztraja pri njihovem konkretiziranju. Bloch izhaja iz odprtosti otro{tva in mladosti. Mar ne ri{e preozke, enostranske slike, po me{~anski zamisli `ivljenja, po izku{njah in predstavah, kot so si jih zamislili Goethe, Schiller, Holderlin (in morda Karl May)? In ~e pogledamo splo{neje, ali ni problemati~na tudi podmena o posebnem `ivljenjskem statusu otrok in mladostnikov, ker posplo{ujemo zgodovinsko specifi~ne `ivljenjske razmere v me{~anski dru`bi? Vsekakor se danes vedno bolj razpravlja, ali se v znaku druga~nih `ivljenj-skih vzorcev in novih informacijskih in `ivljenjskih samoumevnosti za otroke in mladostnike ni kon~al ta me{~anski, tipi~no lastni ~as otro{tva in mladosti. Seveda bi morali oba ugovora skrbno prediskutirati, tu pa morda zado{~a, da se spomnimo - ne glede na samoumevne zgodovinske premike -, da so prilo`nosti odprtosti in nezadostnosti, ki jih je treba sprevideti in izrabiti, v dejstvu, da se ljudje vedno {ele vra{~ajo v dane `ivljenjske razmere, torej morajo v dramati~nem procesu v-svetu-se-preizkusiti odkriti lastno mesto v danih razmerah. Kaj pa to pomeni konkretno? Bloch v otro{tvu in mladosti rehabilitira odprto, neizoblikovano, sku{njavsko-nagaja{ko, hkrati pa usmerja odprta upanja v delo in humanost v nasprotju zapeljevanju cenenih nadomestkov. Kako posredovati tako razli~ne in nasprotujo~e si naloge? Kako se more za~etek u~enja s svojimi specifi~no odprtimi oblikami ukvarjanja z otroki in mladostniki kazati v tendencah, ki ka`ejo na utopijo? Kaj pomeni tak cilj, ki ima opravka z lahkomiselnostmi, super-prepametnostjo, neizoblikovanostmi in zavra~anjem? Ali ni potrebna vaja in umetnost razlikovanja, kazuistika za razlikovanje v utopi~nem? - Bloch vidi v odprtosti otro{tva in mladosti predvsem mo~ne, nepredne sile. Omenil sem `e, da v moderni {oli vidi pomehku`enje, v socialni pomo~i pa bolj odvra~anje od nalog upora; zahtevno in zahtevajo~e se zana{a na stisko, ki izziva mo~. Mar ne obstaja neuspeh, trpljenje, nemo~, ki ~loveka in {e zlasti otrok in mladostnikov ne zadu{i? Ali ni zato potrebna tudi pomo~, podpora, potrpljenje, za{~ita? Hans Maier je v svoji knjigi o outsiderjih opozoril, da ima Bloch poni`ane in brezpravne vedno za zatirane, normalno mo~ne ljudi v stiski (kot proletariat), ne pa za nore, obupane, zadu{ene, bolne, “pokvarjene” (torej lumpenproletariat). Ne bi morali tudi tu misliti dalje? Bloch stavi na neizoblikovano, odprto, gonilno. To nas lahko zapelje, da prek obstoje~ega silimo tudi tja, kjer je plodno, kjer se, ~e govorimo z Blochom, resni~no poka`e in bi moglo biti sre~a. [OLA V TEORIJI - TEORIJA V [OLI 95 Hans Thiersch Kon~no: Doslej smo o vzgoji govorili le kot o problemu ravnanja. O institucionalnem aran`maju, ki to ravnanje dolo~a, pa ni~ besed. Bernfeld pa je na primer opozoril, da je za vzgojo odlo~ilno prav vpra{anje o institucionalnih aran`majih. Pri Blochu ga ni - presenetljivo v marksisti~nem kontekstu in njegovi temeljni podmeni, da bit dolo~a zavest. UPANJE IN VZGOJA Ta, gotovo pa {e druga vpra{anja bi mogli in morali zasledovati {e naprej. Vpra{ati bi se morali o mo`nostih konkretnih razlikovanj v razli~nih tendencah upanja, o raz{iritvi upanjskih podob v pomo~, podporo in so~utje, pa tudi o razmerju prese`ne `elje v upanju na uspeh. Vpra{ati bi se morali tudi o organizaciji in instituciji. O~itno je, da je treba razpravljati o takih razlikovanjih. Jasno se mi tudi zdi, da nas to ne sme zavesti, da bi oslabili kriti~ni in strastni impulz Blochovega koncepta, da bi ga ukrotili z ugovori in posredovanji. Rekel bi, da strast upanja, ki si ne da vzeti poguma, potrebujemo danes {e bolj, kot jo je Bloch v svojem ~asu. Dejanskost je obupna. Videti in spoprijeti se z nesposobnostjo dru`be, njenimi problemi - razvojem tehnike, dela, varnostnimi vpra{anji, izkori{~anjem tretjega sveta - je prav tako grozno kot porast - predvsem prek medijev posredovanih - taktik poplitvenosti in razresni~enja, ki nas mamijo v kratko~asno, dremavo nezavednost lastnega polo`aja. Dejanskost zaznavamo razli~no. Nekateri pravijo, da ne smemo postati histeri~ni in se prepustiti strahovom, treba da je zaupati odraslim `ivljenjskim strukturam in razumu, ki je v silah stvari; res da je svet tvegan, vendar so dane predpostavke, ki obvladujejo tveganja. Mnogi drugi ne verjamejo v tako zakli-njanje; strah jih je, zapadejo v obup in resignacijo. Blochova filozofija upanja ne taji te`av in protislovij v obstoje~em sistemu - v kapitalizmu, ki je usmerjen na mno`enje profita in ne na humanost -, se pa bori proti apatiji in nihilizmu. Njegova filozofija razume sistem kot izraz stra-hopetnosti, ki se spravlja sam s sabo. Spri~o na{ega, gotovo od Blochove misli izostrenega vpogleda v fatalnost, celo brez-izhodnost dru`benega in politi~nega razvoja ne bi bil v takih sodbah ni~ ve~ tako gotov, prepri~an pa sem, in tu Blochu verjamem, da brez upanja, brez dela v znaku upanja, brez poskusov, da bi zbolj{ali `ivljenjske mo`nosti, zamujamo tudi to, kar nam, kljub vsemu, ostaja storiti. Predvsem sem prepri~an, da ima upanje kot orientacija v prihodnost utopije smisel pri ukvarjanju z otroki in mladoletniki, s tistimi torej, ki 96 [OLA V TEORIJI - TEORIJA V [OLI Vzgoja - pozabljena provinca utopije? imajo `ivljenje {ele pred sabo. Mi, danes odrasli, smo prav gotovo opravili le malo, zapravili smo mnoge mo`nosti. To pa ne sme biti povod za zanamce, da zgubijo voljo in ne izkoristijo prilo`nosti. Pedagogika, ki otrokom in mladoletnikom ne zna posredovati upanja kot zahtevo za delo pri uresni~itvi upanja, ni pedagogika. Prevedel Darko ^uden CITIRANA LITERATURA ADAM, K.: Selbsterweiterung. Pädagogische Reflexionen zur Philosophie Ernst Blochs, univerzitetna disertacija, Tübingen 1983. BLOCH, E.: Gesamtausgabe. 16 Bde. mit Ergänzungsband, Frankfurt/M. 1977. KANT, I.: Schriften zur Anthropologie, Geschichtsphilosophie, Politik und Pädagogik. Werke in 6 Bänden, ur. W. Weischedel, Bd. VI, Frankfurt/M. 1964. ZUDEICK, P.: Der Hintern des Teufels. Ernst Bloch: Leben und Werk, Moos/Baden-Baden 1985. [OLA V TEORIJI - TEORIJA V [OLI 97 Etnomuzikologija Rajko Mur{i~ O mo~i glasbe V obdobju, v katerem je televizija definitivno postala 1 Po: Igor Cvetko, O temeljni “javni” medij in v veliki meri determinira ~love{ko zvo~ni in glasbeni `ivljenje tako na duhovni ravni kot na ravni vsakdanjega `iv- identiteti, str. 60. ljenja, in ko je prevzela tudi velik del prezentacije glasbenih dejavnosti (kar velja v prvi vrsti za znamenito MTV, ki povsem “obvladuje” predvsem mladino), se je treba vpra{ati, kako ta medijska dominacija vida nad vsemi drugimi ~uti (v smislu Aristotelovih uvodnih stavkov v Metafiziki, da namre~ ljudje ~astijo svoje ~ute, {e posebej pa ~ut vida) vpliva na stanje v glasbeni kulturi nasploh, na mesto glasbe v kulturi in s tem seveda na to, kako redefinira prostor “ljudske” glasbe v sedanjem trenutku. Strinjati se je treba z mnenjem etnomuzikologa Lista, ki trdi, da je univerzalna lastnost glasbe prav njena neuniverzalnost1 -zunaj trivialnega dejstva, da je glasba (bila) zmeraj in povsod del ~lovekovega `ivljenja, vendar ne po kakem enotnem vzorcu, ampak prav v “kaoti~ni” pluralnosti zunaj univerzalnih vzorcev. Glasbe - to je treba posebej poudariti - ni mogo~e razlagati samo z znotrajglasbenimi kategorijami (v skladu z Gödlovim teoremom o dokazljivosti konsistentnosti sistemov/struktur), njeno obravnavanje nujno zahteva multidisciplinaren pristop. Takrat, ko se spra{ujemo o zvo~nosti nasploh, nas pravzaprav ne zanima “vsebina” ali “notranji smisel” konkretnega glasbenega pojava, ampak zvo~nost kot eden od izrazov ETNOMUZIKOLOGIJA 101 Rajko Muršič ~lovekove kulture (zvo~nost, ne pa nekak{na “glasba na sebi”), obenem pa nas ta pogled ne sme pahniti v trivialno “razlago” glasbe na podlagi obredja, produkcijskih odnosov ali psihologije. Ti parcialni pristopi prispevajo posamezne kamen~ke v mozaik razumevanja pojava glasbe preko pojavnih oblik njenega delovanja v kulturi. Glasbo je mogo~e do`ivljati, poslu{ati ali “gledati”. Med temi tremi koordinatami je mogo~e najti tudi vsako zvo~no dejavnost, katere korenine segajo v dolo~ena zgodovinska stanja vsake posami~ne kulture na tem planetu, danes pa lahko najdemo zvo~ne sledove starih (etni~nih) glasbenih form nekje med “zvo~no” konzervacijo muzejske narave in med `ivo produkcijo, namenjeno mno`icam. Ker je glasba kulturna dejavnost, ki praviloma zahteva definiranje lastnega specifi~nega prostora v okviru dane kulturne strukturacije, se bom najprej lotil iskanja specifi~nega prostora, “toposa”, v katerem glasbena dejavnost deluje kot mediacijska vez med kulturo in njenim odsevom v materialni danosti. Kultura namre~ tudi preko glasbe “komunicira” (v smislu vzpostavljanja povratne zanke) sama s seboj in se skozi do`ivljajske izku{nje posameznikov znotraj skupnostnega u~inka na nek na~in vedno znova zaokro`uje v celovit sistem. Na koncu bo na tapeti {e vpra{anje “mo~i” glasbe, ki na nek na~in transcendira vsakdanje izkustvo in se ve~inoma manifestira v krpanju univerzuma smisla posamezne dru`be/kulture. Pri obravnavanju teh tem se naslanjam predvsem na nekatere primere iz slovenske duhovne (ljudsko)kulturne dedi{~ine. PROSTOR GLASBE Z eno od ob~e kulturolo{kih postavk moramo raz~istiti takoj na za~etku. O tem, da je glasba nek specifi~en izraz kulture in s tem medij, v katerem se manifestira ~love{ki duh, ni treba pleteni~iti, toda definirati je potrebno podro~je delovanja tega medija, ker ne premoremo prave predstave o “toposu”, prostoru, na katerem in v katerem pravzaprav deluje glasba -predvsem zato, ker glasbo iz dneva v dan po`iramo z veliko `lico. @ivimo pa~ v ~asu prave poplave vseh vrst glasbe, saj je od iznajdbe fonografa preko razvoja radia do neustavljive mo~i televizije glasba vdrla v na{e vsakdanje `ivljenje s tak{no mo~jo in lepljivo vztrajnostjo, da je postala ne samo vseprisot-na “eteri~na substanca”, ampak kar prava droga. Glasba je nedvomno nek medij komunikacije. To med drugim precej vehementno trdi tudi Valens Vodu{ek: da je namre~ vsaka glasba izredno formaliziran, v mnogih pogledih vnaprej precej to~no dolo~en in zakoli~en na~in komunikacije.2 102 ETNOMUZIKOLOGIJA 2 Valens Vodu{ek, O evropski etno-muzikologiji, str. 47. O mo~i glasbe Vsaka uspe{na komunikacijska dejavnost mora zaokro`iti t.i. hermenevti~ni krog med kulturno produkcijo ali ustvarjanjem, oddajanjem sporo~ila ter sprejemom, recepcijo oz. percepcijo. Seveda pa s tem, ko iz za~etnega izhodi{~a gledam na glasbo kot komunikacijsko dejavnost, {e ne pomeni, da trdim, da je glasba varianta jezika. V grobem bi lahko za~rtal tri temeljne mo`nosti vzpostavitve in delovanja glasbenega oz. (bolj to~no re~eno) zvo~nega hermenevti~nega kroga. Prva je aktivna zvo~na dejavnost (igranje ali petje) s podvarianto hkratnega vklju~evanja aktivne glasbene percepcije, torej z gibom, ki je -najve~krat kot ples - nekak{na telesna oblika glasbene dejavnosti. Druga bi bila poslu{anje: po eni strani torej hkratno poslu{anje ob igranju oz. izvajanju izurjenih glasbenikov ali petju pevcev, na drugi strani pa aktivno poslu{anje manj{e ali ve~je skupine poslu{alcev. Tretja mo`nost je tista, pri kateri sama zvo~nost postane zgolj del nekega drugega dogajanja, poslu{alci pa se prelevijo v gledalce in glasbo bolj gledajo kot poslu{ajo - praviloma povsem pasivno. Standardne miselne sheme bi nam takoj servirale nekak{no zgodovinsko podlago te razdelitve, po kateri bi bila prva varianta najstarej{a in bi predstavljala prastaro obredno obliko glasbene dejavnosti, v kateri {e ne bi bilo razlike med izvajalci in poslu{alci in v kateri bi bila glasba vpeta v neko funkcijo, za katero bi morala stati celotna skupnost. Tovrstni pogledi posebej izpostavljajo prete`no njeno magi~no funkcijo, ki naj bi tu in tam pre{la tudi v eroti~ne momente ob kultih plodnosti kot nastavkih za kas-nej{o, z eroti~nim nabojem determinirano plesno zabavo. Druga varianta bi v tej lu~i opredeljevala iztrganje glasbe iz njene davne obredne vloge v zvo~no dejavnost, ki naj bi postajala vse bolj sama sebi namen, dokler v razvoju ne bi dosegla tiste stopnje, na kateri bi glasba postala izklju~no objekt poslu{anja - klasi~na forma te variante je koncert. Tretja mo`nost je v tem smislu, da ostaja spremljevalka nekega drugega kulturnega dogajanja, sorodna prej omenjeni obredni varianti, vendar v bistvu v povsem novem uporabnem kontekstu - mislim na glasbo, ki jo je mogo~e kve~jemu “gledati”: ali kot spremljavo gledali{kih iger ali operne zgodbe, ali kasneje, torej danes, na televiziji. Zgodovinsko-evolucionisti~na lahkotnost mi{ljenja pa seveda ne vzdr`i kritike: ~etudi je morda nekaj resnice tudi v tej opciji, je treba slej ko prej za~eti iz danega trenutka in posku{ati pojav razumeti iz njega samega. V tem smislu je priro~en antropolo{ki pogled na kulturo, ki izhaja iz sedanjega, danega trenutka in ne podtika nasilnih rekonstrukcij preteklosti, ampak posku{a razumeti vsaj dejansko stanje. ETNOMUZIKOLOGIJA 103 Rajko Muršič 3 Igor Cvetko, Otro{ka glasbila in zvo~ne igra~e..., str. 55. 4 Zmaga Kumer, Etno-muzikologija, str. 248. 5 Po: Mirko Ramov{, Valvasorjevo etnoko-reolo{ko gradivo, str. 148. 6 Zmaga Kumer, Etno-muzikologija, str. 345. O prostoru, v katerem deluje glasba, veliko pove opis delovanja zvoka na otroka. Igor Cvetko je v razpravi o otro{kih glasbilih zapisal po Rogerju Calloisu: “Tudi zvok namre~ otroka privede v posebno stanje zavesti v prostoru med ’myself’ in ’not-self’, v katerem (s)te~e in se vzdr`uje proces spontane(ga) igre (igranja).” 3 Vsaj v nekaterih primerih - ali morda celo v ve~ini - lahko torej govorimo, da glasba ~loveka privede v nekak{en “prostor igre”. Prehod v “drugo sceno” je pogosto povezan s {emlje-njem in obrati sicer{njih kulturnih norm - potreba po tem “redefiniranju prostora” je pomembna {e danes (in je tudi sicer eden od najpomembnej{ih vidikov delovanja glasbe). Tam, kjer ima glasba obredno, polobredno ali povsem prikrito obredno vlogo, ponavadi nastopa kot medij vstopa v novo polje, v nekak{no medsvetje kot “topos” glasbe. Slavje je gotovo eden od temeljnih ozna~evalcev mesta delovanja glasbe. Glasba kot nujna spremljava slavij pa implicira tudi zapovedan na~in gibanja - ples. Z ekskurzom k plesu se bom posku{al prebiti h glasbi z vidika prve od prej omenjenih variant stanja v glasbi. TELESNA MANIFESTACIJA GLASBE V PROSTORU: PLES “Ples je ritmi~no gibanje ~love{kega telesa, ki ni pridobitno (v nasprotju z delom, kjer pa so gibi tudi lahko ritmi~ni), ki je hkrati igra (za zabavo) ali umetnost (izra`anje neke vsebine z gibi), v~asih pa tudi magi~no sredstvo (npr. za pridobitev plodnosti ali odvrnitev zla).”4 In {e bolj precizno: sodobna etnokoreologija smatra za ples vsako ~love{ko gibanje, pa naj bo {e tako neurejeno in nekontrolirano, samo da ni pridobit-ni{ko, ampak slu`i kultnemu oz. magi~nemu namenu ali zabavi.5 Zelo ~udna definicija - le z dobro voljo in dodatkom, da vemo, kaj je avtor hotel povedati (da namre~ gibanje ob delovnih opravilih ni ples), jo lahko sprejmemo kot uspe{no. Ali je ples kulturna univerzalija? Odvisno od pogleda na stvar. Skoraj neverjetno namre~ zveni, da obstajajo jeziki, ki ne poznajo besede ples, kot recimo stara ir{~ina.6 Ena od temeljnih skrivnosti plesa je predvsem v omamni zabavi, z eroti~no energijo seveda. S svobodo v gibanju, pa ~eprav za~rtano s plesnim obrazcem. V paradoksu. Avtopoeti~no. Socialno gledano je bil (dru`abni) ples zmeraj namenjen neporo~enim (da bi se seveda “na{li”) in je pomenil vstopnico fantom in dekletom iz sveta otrok v svet odraslih - to vlogo je dru`abni ples ohranil. Glasba je tako (vsaj) preko plesa `e na samem za~etku dobila jasen pomen medija za prehod iz enega 104 ETNOMUZIKOLOGIJA O mo~i glasbe (dru`benega) statusa v drugega. Socialno gledano torej res nekako “stoji” med svetovi. Poleg profane “uporabe” glasbe ob dru`abnem plesu je treba upo{tevati {e obredno. Meja med posvetnim in obrednim je pri plesu pogosto zelo zabrisana. Svatbeni ples, recimo, ni samo zabava, ampak je sestavni del svatovskih obredov. Prav v zvezi s plesom lahko razgrnem {e eno sliko iz korpusa vpra{anj o “prostoru”, v katerem deluje glasba, kajti prostor za svatovski ples je bilo neko~ treba za{~ititi. Plesalci (ali godci) so neko~ na Slovenskem morali pred za~etkom plesa napraviti kri` ~ez plesi{~e, da ni med plesalce pri{el zlodej in odnesel kak{ne plesalke. V osrednji Sloveniji sta dva godca pred za~etkom plesa “pod oblala”. Stopila sta v nasprotna kota plesi{~a in drug proti drugemu prevra~ala kozolce do sredine, nakar sta isto proceduro ponovila {e iz drugih dveh kotov, da sta na pod naredila Andrejev kri` - {ele po tem so smeli plesati.7 Namesto tega so lahko zapeli tudi posebno pesem za obvarovanje plesi{~a pred nesre~o - ponekod so prvi ples celo zares posvetili hudobi: pri prvem plesu ponekod sploh niso plesali, ampak so rekli, da je ta “za hudi~a”. 8 Motiv zlodeja, ki odpelje plesalko, je zapi~il Pre{eren v spomin vsakemu Slovencu, godba pa lahko deluje tudi v nasprotni smeri: godec zmore s svojim igranjem odpreti tudi vrata pekla in re{iti nesre~ne du{e. Prav zaradi “vmesne” pozicije med svetovi ima glasba posebno mo~, kar bo tema nadaljevanja. Vrnimo se k dvojici glasba/ples. Samo dejanje in prostor plesnega “obreda” imata torej povsem novo “bitnost”, ki jo je treba ne samo zakoli~iti, ampak tudi zavarovati. Prostor, namenjen plesu, je prostor, na katerem na materialni ravni deluje sama glasba, zato je po svoje “nevaren”. Sicer pa gre pri plesu predvsem za ~isto manifestacijo `ivlje-nja: neka pevka v @eleznikih je takole opisala bistvo (alpskih) posko~nic: “’Tko je posko~na, de b se mrtu ka~ srce utrgow!’” 9 [e bolj izrazito ekstati~no posko~ne plese najdemo v Afriki. V afri{ki tradiciji je sicer prisotno tudi kultivirano muziciranje brez plesa, toda ve~inoma vendarle gre za plesno glasbo. “Pomen, ki ga pripisujejo plesu, ni samo v namenu, da bi osvobajal oz. spro{~al ~ustva, ki jih spodbuja glasba. Ples lahko uporabljajo tudi kot socialni ali umetni{ki medij komunikacije. /.../ Skozi ples lahko posamezniki in skupine poka`ejo svoje reakcije na sovra{tvo ali sodelovanje v skupnosti oz. na prijateljstvo.” 10 V plesni glasbi zmeraj pride do nekak{ne vzajemne enotnosti med godci in plesalci, do podobnega poenotenja pa pride tudi med poslu{alci in glasbeniki na koncertu (tudi v umetni{ki glasbi, ~eprav zelo prikrito), le pri “gledanju” glasbe do 7 Boris Orel: Slovenski ljudski obi~aji, str. 298. 8 Mirko Ramov{, Valvasorjevo etnokoreolo-{ko gradivo, str. 152-153. 9 Po: Zmaga Kumer, “So pesmi okrogle...” , str. 119. 10 J. H. Kwabena Nke-tia, The Music of Africa, str. 207. ETNOMUZIKOLOGIJA 105 Rajko Muršič 11 Zmaga Kumer, Pesem slovenske de`ele, str. 69. 12 Radoslav Hrovatin, Metrika teksta in melodije na Gorenjskem. str. 81. 13 Po: Mirko Ramov{, Valvasorjevo etnoko-reolo{ko gradivo, str. 157. 14 Zmaga Kumer, Pesem slovenske de`ele, str. 66. ustreznega stika ne pride. Prostor uporabe glasbe je v tem primeru {e najbolj oddaljen od pozicije “dogajanja” glasbe, pa se vendarle vzpostavlja znotraj nekega konkretnega “dogodka”, ki je kljub vsemu onkraj “vsakdanjosti” - nekje med igro in resni~nostjo. Konec koncev je tudi ljudska pesem, ~etudi del vsakdanjosti, vendarle nekoliko vzvi{ena nad to vsakdanjostjo.11 OBREDJE Z EROTIKO: ČUTNOST GLASBE Ena od temeljnih potreb, ki vsakokrat narekujejo določeno glasbeno dejavnost, je gotovo erotična. Ko je Radoslav Hrovatin obravnaval metriko in melodije na Gorenjskem, je zapisal takole: “Vzroke za ohranitev in novo ustvarjanje takih melodij je treba iskati v še vedno aktualni potrebi po ustreznih pesmih v vabovskih in ženitovanjskih običajih, v katerih mladi ljudje izvajajo svoje erotične pesmi in plese. To so zlasti razne oblike poskočnic, okroglih, rejev itd. V vabovskih in ženitovanjskih običajih izvajajo fantje in dekleta razne obredne plese, v katerih izmenoma pojo v zmernem tempu in nato zgolj plešejo v hitrejšem tempu. Pri tem uporabljajo za petje tekste različnih pesmi in jih tudi deloma improvizirajo, običajno na šegav ali šaljiv način. Te različne tradicionalne in nove pesmi pa izvajajo vse na isto melodijo. Improviziranje velja za posebno imenitno spretnost in sposobnost.”12 Valvasor je že v 17. stoletju navajal, da je pri plesih pogosto prihajalo do prepirov med fanti (iz različnih vasi) tudi s tragičnimi posledicami - pa tudi erotični naboji plesa niso mogli iti mimo cerkvene gosposke -, tako da sta se cerkvena in posvetna gosposka družno trudila plese zatreti. Vendar pa je bila potreba po plesnem “ventilu” tako močna, da je niso mogli zatreti. Kmetje so se takšnim poskusom vedno uprli in niso dovolili odprave njihovih starih običajev, njihove “stare pravice”.13 Ples se seveda, če ni ustrezno kodificiran, znajde med velikimi grehi - kot to izpričuje ljudska pesem, za katero so največji grehi grdo ravnanje s starši, umor nerojenega otroka in mešanje vode z vinom. Za temi neodpustljivimi grehi pa je še serija: prešuštvo, opuščanje maše na velike praznike, giz-davost, kvartanje, brezbožno življenje, greh z duhovnikom, posebej pa je prepovedan ples na božji poti in gorje tistemu, ki ga začne.14 S plesom smo se torej dotaknili enega od najbolj izpostavljenih momentov glasbe: njene čutnosti, venomer otipljive, a nikoli izrekljive povezave z erotiko. Nekje med socializacijsko, socialno kohezivno in erotično funkcijo glasbene dejavnosti lahko umestimo fantovsko in dekliško petje, nekoč pomembno 106 ETNOMUZIKOLOGIJA O mo~i glasbe socialno institucijo na vaseh. Dekli{ke in fantovske skupnosti so bile neko~ nekak{na vmesna faza med svetom otrok in svetom odraslih, v katerega jih je v veliki meri vpeljevala prav pesem in v njej zgo{~ena kulturna tradicija, na kateri temelji ob~estvo. Tudi pri teh pesmih se glasba v bistvu “dogaja” in deluje v nekak{nem prostoru “nekje vmes”. Seveda je bilo fantovsko petje v funkciji dvorjenja. Najprej so zapeli na sredi vasi, najpogosteje pod lipo, potem pa so obredli po vrstnem redu vse hi{e, kjer so stanovale njihove ljubice, in za slovo znova zapeli na sredi vasi. Dekleta so prepevala predvsem ob skupinskih ve~ernih delih ter tu in tam {e ob nedeljskih popoldnevih. Fantovsko petje je imelo eroti~no oz. reprodukcijsko vlogo in bilo zato pomembna socialna institucija: po eni strani je v fantovskih skupnostih ~utiti sledove nekak{ne endogamne ureditve, po drugi strani pa tudi kanalizirano energijo, ki se potem izte~e v ustvarjanje novih dru`in kot dejanskih temeljnih enot (tradicijskih) skupnosti. Petje je imelo predvsem povezovalno vlogo, tako dolo~enih subskupnosti kot {ir{ih zaokro`enih enot (vasi) - celo tako pomembno je bilo, da so bili v fantovsko skupnost pripravljeni sprejeti tudi mlaj{ega fanta, ~e je le bil izvrsten pevec. Godba in petje - torej glasba - sta lahko zaradi svojega “medsvetnega” statusa do neke mere omogo~ila za~asno preseganje danih socialnih razmerij (to je veljalo tako za jasno razslojeno skupnost v preteklosti, kot velja tudi za sedanje stanje). Dobro petje je v na{ih vaseh veljalo za dar, pri katerem ni bilo pomembno, kak{en socialni status je imel pevec. V tem primeru lahko gledamo na kulturo - socialno seveda - kot na nekaj ~loveku zunanjega, nekak{no naravno danost, ki jo lahko posku{a presegati s “kulturno” (glasbeno) dejavnostjo: ne tako, da bi se posebej loteval, recimo, socialne stratifikacije kot stvari preseganja, ampak nasprotno: samo delovanje (je) kot “nenameravano stransko posledico” povzro~a(lo) to preseganje, in v tem je vsakokratna resni~na mo~ glasbe kot medija, ne le pri komunikaciji, ampak predvsem v smislu za~asnega spreminjanja kulturne danosti. Glasba se v tem oziru ka`e kot samonana{ajo~a se kulturna dejavnost, kot ena od znotrajkulturnih povratnih zvez (feedback), na podlagi katerih kulturni sistemi sploh delujejo. @e pri kratki obravnavi plesa - kot variante neposrednega (torej telesnega) dojemanja glasbe - se je izkazalo, da ima stvar izjemno veliko notranjo mo~, ki se ji ~lovek ne more upreti kar tako in jo kanalizira v nekatere artikulacijske moduse. Potreba po glasbi v tem smislu enostavno obstaja, toda kak{na je njena realna mo~, ki se ji ni mogo~e upreti (kot znebiti se lastne sence)? Raznolika. ETNOMUZIKOLOGIJA 107 Rajko Muršič 15 Zmaga Kumer, Slovenska ljudska glasbila in godci, str. 77. 16 J. H. Kwabena Nketia, The Music of Africa, str. 23. MOČ GLASBE IN POTREBA PO NJEJ Glasba v svoji najbolj učinkoviti obliki najpogosteje vdira v človeško življenje v nekakšnem prostoru medsvetja, prostoru oziroma času (kajti poseben čas, namenjen glasbi, je, četudi se periodično ponavlja, v kulturno-strukturalnem smislu v resnici prostor), v katerem ne veljajo več “normalna”, vsakdanja pravila življenja, v prostoru, v katerem veljajo drugi, “začasni” zakoni. Rečeno drugače: največji učinek (in s tem najvišjo uporabno vrednost) ima glasba takrat, ko vzpostavlja poseben vmesni prostor med sakralnim in profanim, med prehodi letnih dob, med mejniki v življenju, med vsakdanjim in prazničnim, med delom in počitkom... Vsak prehod je tvegan in zahteva nekakšnega “varuha” - v tej vlogi vstopi na sceno predvsem apotropejski modus zvočnosti, hrup, ki se v tem smislu obnese bolje od “kulturnega” muziciranja. Eno najjasneje izpostavljenih tovrstnih obdobij je (tudi v naši tradiciji) pustno obdobje. Pustni čas je nekakšen narobe obrnjen normalni tok življenja, in takrat lahko prodre globoka arhaičnost v sedanji čas. “Godci nujno spadajo k nekaterim maškaram, npr. k lažnim svatom (v Moravčah na Gorenjskem), k oračem (Dobrepolje) ali plesačem (Ptujsko polje) idr. V Slovenskih goricah je včasih hodil na čelu oračev barovčin in trobil v pastirski rog. Za njim so štirje konji, riise (=našemljeni fantje), vlekli voziček, na katerem so bile lajle (=lajna), t.j. pokrit zaboj z godcem v notranjosti.”15 Je pa še več različnih topoloških modusov delovanja glasbe. Glasba seveda po notranji logiki stvari spremlja pomembne življenjske dogodke, ki so v bistvu momenti prehoda/preskoka iz nekega življenjskega statusa v drugega. Ponekod dobijo dečki in deklice ob iniciaciji prvič in dokončno “v last” najpomembnejše pesmi neke skupnosti. Ob tem se s pomočjo pesmi (glasbe) ohranja ne le identiteta, ampak kultura sama. Stvari pa so lahko tudi bolj banalne in bizarne. K posebnim dogodkom v življenju posameznikov v nekaterih skupnostih sodijo posebne pesmi. Tako mora na primer pri afriškem ljudstvu Fon iz Dahomeja otrok, ko izgubi prvi zob, zapeti posebno tradicionalno pesem v počastitev dogodka.16 V našem svetu “pripelje” državna himna državo kot abstraktni pojem v vsakdanji svet. Medtem ko je zastava svet simbol, je himna še nekaj “več": je medij za (simbolno) materializacijo države. 108 ETNOMUZIKOLOGIJA O mo~i glasbe NAUK ZGODBE O ORFEJU 17 Zmaga Kumer, Etno- muzikologija, str. 270. In kaj zmore glasba po “ljudskem” prepri~anju? Jasno je 18 Ivan Grafenauer, seveda, da deluje `e v tem svetu, v dolo~enih okoli{~inah pa Narodno pesni{tvo, zmore prodreti celo do bo`anskega in njegovega antipoda. str. 39. Prva pot je dokon~ana v ekstati~ni vznesenosti do`ivetja boga, transcendence oz. drugosvetnega in njegove prisotnosti v misti~nih plesnih ali meditacijskih tehnikah. Ne pozabimo, tudi molitev je neke vrste glasba (obstaja celo ljudski rek, da kdor poje, dvakrat moli; ni cerkve brez zvona, tudi verskega obreda brez petja ne), enako velja za znameniti nirvanisti~ni “om”. V svet antipoda - torej v pekel - pa lahko zdrkne ~lovek ob nepravilnem uporabljanju nevarne glasbe (Pre{ernov Povodni mo` po ljudski predlogi). S topolo{kega in funkcionalnega zornega kota je zanimivo pritrkavanje, ritmi~no zvonjenje, pri katerem se zven zvonov v dolo~enem zaporedju naniza v melodijo, tako da ne smeta nikoli hkrati udariti dva zvona. Pritrkovalci so te zvo~ne obrazce poimenovali “vi`e”, “{tiklci”, “dance”, “cugi”... 17 Pri tem je nemogo~e govoriti o sakralnem in profanem momentu, saj je splet obojega, “dogaja” pa se kar (dobesedno) na pol poti k nebesom (za razliko od orfi~no {amanisti~nega po~etja, ki je praviloma usmerjeno v “podzemlje”). Glasba slu`i tako sakralnemu kot posvetnemu namenu, je pravzaprav medij navzkri`nih svetov. Med nebesi, zemljo in podzemljem je prostor, ki ga na nek na~in zamejuje glasba, prostor, v katerem lahko pride do stika antipodov. To pozicijo godbe in godca, ki se giblje nekje v vmesnem svetu (ali onkraj njega), krasno ilustrira indoevropski motiv godca, ki gre igrat pred pekel, da odkupi du{e svojcev. Pri nas je bila neko~ zelo raz{irjena pesem o godcu pred peklom, ki gre s svojimi (najpogosteje) goslimi re{evat du{e umrlih. Izvor te pesmi ka`e (Ivan Grafenauer) najverjetneje iskati v starotra{ko-gr{ki bajki o Orfeju, ki s petjem re{i svojo `eno Evridiko iz podzemlja.18 Pripovedka o Orfeju je v osnovnih potezah tak{na: Neprekosljivi pevec Orfeus je bil sin tra{kega kralja, re~nega boga Oiagra in muze Kaliope (kar je pomembno samo zato, ker ima veliki pevec, torej prina{alec pesmi in glasbe, vsaj polbo`ansko poreklo). Glasbilo oz. godalo - liro - mu je daroval sam Apolon, bog, poln melodije. Ko je Orfej ob spremljavi tega od boga darovanega glasbila zapel pesem, katero ga je nau~ila mati, “so pri{le ptice iz zraka, ribe iz vode, `ivali iz gozda, celo drevesa in skale, da bi poslu{ale njegove ~arobne zvoke.” Takoj po poroki z Evridiko je njegovo drago pi~ila ka~a in Orfej je ostal sam. To`bo je Orfej seveda prelil v pesem, ven- ETNOMUZIKOLOGIJA 109 Rajko Muršič 19 Gustav Schwab, dar ni ni~ pomagalo, tako da se je odlo~il oditi “dol v stra{no Najlep{e anti~ne kraljestvo senc”, da bi od mra~nega vladarja in vladarice p1 5r 2i p. ovedke, str. 150- podzemlja izprosil, naj mu vrneta drago Evridiko. Tako je zapel pred Hadom in njegovo `eno, naj mu vrneta drago - in ni treba ugibati, ~e mu je uspelo celo pri neizprosnem vladarju podzemlja dose~i usmiljenja. Toda pri vra~anju iz podzemlja Orfej ne more vzdr`ati, da ne bi pogledal nazaj, ~esar pa po svarilu Hada nikakor ne bi smel storiti, tako da se mora Evridika vrniti nazaj. Zgodba se kon~a tako, da ga po vrnitvi na zemljo in ne{tetih to`bah ter preziru do `ensk skamenjajo ~astilke Dioni-sa in ga na ta na~in po{ljejo za zmeraj k Evridiki.19 Slovenska pesem se za~ne z uvodom, v katerem `alostnemu fantu - v nekaterih primerih je to kralj, kralj Matja`, v mlaj{ih sv. Peter ali kateri drug svetnik - sam Bog svetuje, naj si kupi gosli in gre igrat pred pekel ter za povra~ilo zahteva du{e. Iz pekla dobi nazaj svojo `eno ali mater, vendar mu ta na nek na~in poka`e, da se ni prav ni~ izbolj{ala, in za kazen pade nazaj. Ena od najbolj zanimivih variant pesmi Godec pred peklom je tista, ki jo je zapisal Matev` Ravnikar-Po`en~an nekje okoli leta 1845 na Gorenjskem: Po morji se vozjo barke tri, po morji se vozjo barke tri. V eni barki se vozi Jezus gospod, v drugi se vozi Gospodbog, v tretji se vozi Deveti kralj, Deveti kralj, ta `alostni. Tako je rekel Gospodbog: “Kaj je tebi, Deveti kralj, de si tako mo~no `alosten?” “Zakaj bi jez `alosten ne bil, sim imel dosti `lahtne stari{e, povsod sim jih iskal, nikjer jih ni, v svetih nebesih sim tudi bil.” Tako je rekel Gospodbog: “Deveti kralj, pojdi v en lep smenj, pa kup ene gosli pa ~rn lok, pa pojd pred peklenske vrata gost. Pred peklam godi en letni dan, en letni dan in no~ in dan. Ob letu bo pri{al satan ven, pore~e: ’Kaj bomo mi tebi dali za en lon, ker nam gode{ en letni dan, en letni dan in no~ in dan? Dnarjov ti damo li kolkor jih ho~, oj du{ ti pa ne damo ni~!’ 110 ETNOMUZIKOLOGIJA O mo~i glasbe [e od Kri{tovga trplenja jo zagod, 20 Slovenske ljudske {e v drugi~ bo pri{al satan ven, pesmi 1, str. 258-259. pore~e: ’Vzem du{, kolkor jih ho~, mi tebe ne mormo poslu{at ve~.’” [al je Deveti kralj v en lepi smenj, je kupil ene gosli pa ~rn lok, {al je pred peklenske vrata gost. Pred peklam je godel letni dan, oj letni dan in no~ in dan. Ob letu je pri{al satan ven: “Kaj bomo mi tebi dali za en lon, ker nam gode{ letni dan, oj letni dan in no~ in dan? Dnarjov ti damo, kolkor jih ho~, du{ ti pa ne damo ni~.” [e od Kri{tovga trplenja jo je zagodel, {e drugi~ je pri{al satan ven: “Li pojd notri in vzem du{, kolkr jih ho~, mi tebe ne mormo poslu{at ve~.” Deveti kralj je {al v ~rni pekel. Deveti kralj je imel dolg pla{, de se je za njim ulekel: “Prijemajte se, du{e, pla{a mojga!” Prijele so se ga du{e vse. Kamur k vrhi jih je prinesel, utrgala se je njegova mat pa tri druge ` njo. “Odpéraj, Peter, vrata gor! Pekel sim spraznil, nebo napolnil, na svojo mater sim pozabil. Moja mat so goljufna bli, goljufna bli, jezi~na bli: kér so vidili ene pjane ljudi, vodo med vino pertakali, prav dobro drago so jim rajtali.” 20 Zgodba o godcu pred peklom bi morda lahko temeljila na realni zgodovinski izku{nji indoevropskega kulturnega jedra (torej bistveno predorfejski), ki je - seveda vzemimo to povsem hipoteti~no - v nekem obdobju poznalo institucijo vra~a oz. {amana, ki je zdravil z ekstati~no glasbo, kajti paralela s {amanisti~no izku{njo se ponuja kar sama po sebi. Ne pozabimo, da je godec v marsikaterem tradicijskem kulturnem ob~estvu obenem tudi vra~, ki potuje - v ritualnem sprehodu v drug svet - z namenom zdraviti. Ta krog iz narave preko kulture v sprevrnjeno naravo in nazaj v kulturo ponazarja sprevrnjen - torej izrazito monolo{ki ETNOMUZIKOLOGIJA 111 Rajko Muršič 21 Karel [trekelj, Slovenske narodne pesmi, I/404. 22 Po: Du{ica Kunaver, Slovenske pesmi, {ege in panjske kon~nice, str. 26. 23 Po: Zmaga Kumer, Slovenska ljudska glasbila in godci, str. 62-63. - hermenevti~ni krog {amanovega ekstati~nega delovanja, ki ga ni brez bobna in petja. [aman s pomo~jo udarjanja v boben in prepevanja dobesedno odpira vrata v spodnji (ali zgornji) svet, zato ima na svojem bobnu pravzaprav prikazan ves svet v malem, njegova vokalna tehnika pa mu omogo~a vstop (ali zdrs) v podro~je “drugega”. A vrnimo se nazaj v na{e kraje. Kako izjemen je ta dose`ek re{evanja du{ iz pekla, dokazuje dejstvo, da v ljudski pesmi lahko pripelje du{e iz pekla samo {e Marija.21 Te`ave pa lahko v peklu zakuha tudi tkalec - zaradi umetelnosti in velikosti statev. Zgodba iz Ro`a je tak{na: “Nekega dne je pri{el tkalec pred vrata pekla. S seboj je prinesel svoje statve. Vragom, ki so tik pred tem sprejeli v pekel `e {tiri tkalce z njihovimi statvami vred, je bilo v peklu `e zelo tesno. Ko je za~el novodo{lec v njihovo stanovanje vla~iti {e ene statve, kos za kosom, so ga zgro`eni peklen{~ki postavili pred vrata z vso njegovo ropotijo vred. Od tega dne v peklu ne sprejemajo ve~ tkalcev...”22 Ta zgodba sicer nima neposredne povezave z glasbo, je pa vseeno pou~na, kajti nekoliko svobodnej{a interpretacija bi nam lahko sugerirala, da glasba s svojo izrazno “mo~jo” ne odpira vrat pekla le na podlagi u~inka “srca” oz. emocij v glasbi, ampak tudi zaradi spretnosti, umetelnosti godca. Enako kot “emocionalnost” je lahko podzemlju neznosna tudi spretnost, umetelnost, ve{~ina (v aristotelskem smislu techné) oziroma kompleksnost, ki je za Hudobo premo~an izziv. DRUGI VIDIKI MOČI GLASBE “PO MNENJU LJUDSTVA” O “mo~i” glasbe pa govori {e nekaj motivov iz na{e ljudske pesmi. Da je glasba zelo primerno zdravilo za tola`bo, pri~a ljudska pesem o Jobu na gnoju, ki je podlaga za mnoge upodobitve tega motiva na panjskih kon~nicah. Jobu, ki sedi na gnoju, godeta gosla~ in klarinetist (ali eden od njiju solo). Zgodba je tak{na: temelj zgodbe je opis Jobove `alostne usode. Job je bolan, `ena se mu roga, prijatelji pa ga tola`ijo. To osnovo je ljudska pesem prekrojila v zgodbo o bolnem Jobu, ki si je za`elel godbe za tola`bo. Ker godcev ni mogel z ni~imer pla~ati, jim je iz svojih nedrij vrgel pest belih ~rvov, ki so se spremenili v zlatnike. Ko je Jobova `ena to videla, mu je o~itala, da daje zlatnike godcem, medtem ko mora ona bera~iti za kruh. Job je zato {e njej vrgel nekaj ~rvov, a so se ti spremenili v ose, ki so se zapodile `eni v lase.23 Nauk zgodbe je, da je glasba lahko tola`nica obupanim in nesre~nim, po drugi strani pa ima svojo - za vsakdanje 112 ETNOMUZIKOLOGIJA O mo~i glasbe razmere neizmerljivo - ceno, ker zmore - posredno, seveda, in sebi v prid - spreminjati “~rve” (propadanje, smrt, nesre~o itd.) v “zlato” (sre~o, `ivljenje itd.). O mo~i godbe pri~a tudi pripovedka s Pohorja o godcu, ki je pono~i sre~al v gozdu volka in se ga ubranil z igranjem na gosli. Anton A{kerc jo je uporabil za svojo “God~evo bala-do”.24 Mo~ glasbe pa se ne kon~a samo pri tem. V ljudskih pesmih se godci in glasbila pojavljajo - poleg pesmi Godec pred peklom - {e v nekaterih drugih. “Na citre gode `ena, ki gre v romarico preoble~ena re{evat svojega mo`a ([ 37), medtem ko so iz umorjen~evega telesa narejeno glasbilo, ki izda umor, `e spet gosli (prim. v SLP {t. 52). V legendarni pesmi o sre~anju sv. Bernarda z Marijo piska pobi~ na pero ([ 657 idr.). Razna glasbila omenjajo {e pesmi o `ival-skih svatbah, zlasti pa primeri, ki opona{ajo zvoke glasbil (npr. [ 8077).” 25 @e prej sem omenjal, da je bilo lepo petje na Slovenskem zmeraj cenjeno in da je lahko bilo izjemno lepo petje dovolj dober razlog za preseganje socialnih ovir, kar se je sicer v ljudskih pesmih nujno kon~alo tragi~no. Tako je na primer v pesmi o kraljevi~u, ki vzame za `eno h~er revne vdove ali pastirico (SLP 57), ravno dekli~ino petje tisto, ki odtehta vse drugo.26 Poleg povsem socialnih u~inkov preseganja zacementiranih socialnih razmerij pa glasba zelo pogosto nastopa kot spremljevalka povsem utilitarnega obredja. Indijanski ples za de` je sicer znana sterotipna predstava o “primitivnih divjakih”, toda za de` so neko~ s pesmijo znali “poskrbeti” tudi v na{ih krajih: v ~asu su{e so recimo ljudje pri va{ki kapelici v vasi Su{nje v Ribni{ki dolini zapeli pesem Pro{nja za vreme.27 @e omenjeni apotropejski u~inek hrupa, ki odganja zle duhove, ni njegov edini u~inek - lahko prispeva tudi k dobri letini. Na Pavlovo (25.1.) so neko~ na [tajerskem `e navsezgodaj de~ki kri~ali na ves glas, da bi se sli{alo ~im dlje. Tako jim je “uspelo” prestra{iti to~o in vla`no vreme, da se ne bi poleti 24 Prav tam, str. 95. 25 Zmaga Kumer, Pesem slovenske de`ele, str. 50. 26 Prav tam, str. 62-63. 27 Zmaga Kumer, Ljudska glasba med re{etarji in lon~arji v Ribni{ki dolini, str. 165-166. Delo kme~kega slikarja Ferenca Grilla. Job na gnoju. Druga polovica 19. stoletja. Kat. {t. 293, Slovenski Etnografski muzej. ETNOMUZIKOLOGIJA 113 Rajko Muršič spravila na `ito. Vriskali in kri~ali so recimo tudi v ljutomerski okolici, vendar z namenom, da bi ~im bolje obrodilo sadno drevje, temu pa so ponekod dodali {e druge dobrine.28 V ~arodejne namene je torej od artikulirane glasbe mo~nej{i (neartikuliran) hrup, razen v tistih primerih repetitivnega petja, v katerih ima glavno vlogo besedno zaklinjanje, ali v tistih primerih, ko gre dejansko za zelo specifi~no artikulacijo zvoka ({amanisti~no petje). Morda je tako zato, ker je hrup dokon~na, ultimativna glasba (onkraj kulturno pogojene glasbe), morda zato, ker (zle) sile ne morejo imeti oblasti nad “divjo naravo” hrupa. Toda to divjo naravo hrupa mora s svoje strani posebej “obvladati” tudi kultura - in prav v magijske namene uporabljena glasba je ponavadi na minimalni ravni artikulacije zvo~nega materiala. Glasba se v vseh “doma~ih” (domorodnih, lokalnih, “naivnih”) taksonomijah vzpostavlja na podlagi kulturno zamejenega polja med hrupom in ti{ino. Vsaka kultura mora imeti lastno mnenje o tem, kaj je in kaj ni glasba - sicer glasbe sploh ne bi bilo. Ne samo glasba, ampak celo teorija o njej se za~ne takoj, ko socialno-kulturno okolje zahteva poseben na~in kanaliziranja hrupne “divjosti” in latentne svobode, ki se skriva v zvoku. ZVOK ZA OBVLADOVANJE “NOTRANJE” IN “ZUNANJE” NARAVE V {ir{em smislu je neke vrste obvladovanje “sil narave” proces vzgoje, proces oblikovanja (kulturi pripadajo~ega) ~loveka. Vzgojna oziroma didakti~na funkcija glasbe je bila ena od prvih, ki so jo teoretiki (Platon in Aristotel) posebej izpostavljali `e v antiki, in gotovo dr`i, da je glasba eden glavnih (pomo`nih) elementov socializacije oz. enkulturacije v vseh kulturah. To je s stali{~a “mesta” delovanja glasbe {e posebej zanimivo. Glasba ima v tem smislu ne samo mo~ oblikovanja posameznikove osebnosti, ampak tudi izjemno pomembno socialno-kohezivno mo~. V afri{kih tradicijskih skupnostih je glasbeno delovanje ponavadi socialni dogodek - javno se glasba izvaja takrat, ko se ~lani skupnosti dobijo, da bi se zabavali, oz. ob prostem ~asu, za razvedrilo, ali pa ob ritualnih prilo`nostih oz. slavjih ter ob nekaterih kolektivnih aktivnostih, kot so skupna dela. Socialno kohezivni faktor glasbe je v vsakem primeru o~iten. Gre za prilo`nosti, tesno povezane s skupnostjo, za skupno delitev kreativne izku{nje, za sodelovanje v glasbi kot kolektivni izku{nji in za uporabo glasbe kot poti za izra`anje kolektivnega ~ustvovanja. Nikakor pa ni vsa in vsaka glasba (tudi v Afriki) zgolj ali predvsem socialni dogodek. Obstaja tudi dokaj svobodno in socialno nekodifici- 114 ETNOMUZIKOLOGIJA 28 Po: Du{ica Kunaver, Slovenske pesmi, {ege in panjske kon~nice, str. 30. O mo~i glasbe Kranj, angel z lutnjo. ETNOMUZIKOLOGIJA 115 Rajko Muršič 29 J. H. Kwabena Nke-tia, The Music of Africa, str. 21, 22. 30 Alan P. Merriam, The Anthropology of Music, str. 201. rano glasbeno delovanje. Znotraj socialnega delovanja ima glasba lahko tudi nekatere povsem specifi~ne vloge. Eno od najbolj jasnih imajo borbene pesmi oz. voja{ka glasba. Poznamo primere borbenih pesmi, ki so v nekaterih skupnostih bile obvezne, preden so {li v boj. Pogosto je bila glasba celo del samega boja (recimo bobnanje za ~asa napoleonskih vojn). Nikakor ne more veljati izrek na{ega bratskega naroda, da namre~ “ko peva, zlo ne misli”, ~eprav je namen te izjave vsekakor pacifisti~en. Udejanjili pa so ga doslej samo Inuit (Eskimi), ljudstvo Tiv, Ewe v Gani ter Buini na Salomonskih otokih,29 kjer poznajo pravno institucijo pevskih tekmovanj na individualni in kolektivni ravni. Univerzalne generalizacije “glasbenega koda” v kulturi neizprosno tr~ijo v realnost kulturnih razlik. Vpra{anje je, ~e je sploh mogo~e najti enoten vatel, s katerim bi lahko premerili vso glasbo naenkrat. Te`ko pa bi bilo najti univerzalne obrazce za uporabo glasbe pri vseh raznolikih tradicijskih ljudstvih na tem planetu. ^e bi pomislili, da mora glasba spremljati vsako svatbeno dejanje oz. poroko, bi se zmotili, saj obstajajo nekatere skupnosti, ki poroke ne spremljajo z glasbo; po drugi strani pa obstajajo tudi skupnosti, ki glasbo uporabljajo v primerih, v katerih v ve~ini kultur to ne bi padlo na pamet prav nikomur - pri nekaterih ljudstvih recimo izvajajo poseben obred ob rojstvu dvoj~kov,30 medtem ko je drugod to najhuj{a stvar, ki se jim lahko pripeti. Delovanje glasbe se ne ustavlja na meji dru`be. Sega tudi (v sodobnem svetu skorajda predvsem) v sfere zasebnosti, prav tam pa se {ele lahko skorajda neposredno dotakne tudi “narave”. Najbolj izstopajo~e (iz za~rtanih treh okvirjev na za~etku tega pisanja) je samostojno muziciranje, ki ni namenjeno javni rabi - mislim na samostojno muziciranje kak{nega glasbenika, ki lahko ob nekaterih prilo`nostih igra samo zase (iz tradicije poznamo recimo primere igranja pastirja na pa{i ali piskanje na list in podobno). O tem bi lahko kaj povedala psihologija glasbe, vendar sem, kar se tega ti~e, dovolj bos, da se bom zadovoljil samo z opazko, da je v teh primerih nekak{nega impulza, ki ~loveka potegne v glasbo zaradi lastne notranje potrebe, pogosto na delu bolj ali manj prikrita tesnoba ob individualnem stiku z realnim, kar je mogo~e dokaj uspe{no transcendirati z muziciranjem. Tu ne gre za glasbo v komunikacijski funkciji - ne nana{a se niti na nosilca glasbe niti na svet okoli njega, ampak odpira vrata k neki drugi stopnji do`ivlja(n)ja, ponavadi pomeni pravzaprav beg nazaj v kulturo - prav v primerih, ko bi lahko narava vdrla pregloboko v vsakdanji do`ivljajski svet iz dru`be izlo~enega posameznika. Glasba se zaradi narave zvoka, bolj kot govor ali naslikana oziroma oblikovana podoba, ve`e na naravo, ~eprav se od nje 116 ETNOMUZIKOLOGIJA O mo~i glasbe (kot antipoda kulturi) na nek na~in odbija. Tako kot je Lévi-Strauss na bizaren na~in umestil doma~e `ivali takoreko~ v svet ~love{ke kulture,31 je mogo~e videti, da se zvo~nost tu in tam {e kako dotika “kultivirane narave” na ne preve~ trdno in enozna~no vzpostavljeni meji med naravo in kulturo. Povedna je izjava nekega kmeta, rojenega leta 1887 v Banovcih: “F~asi smo tak popevali, da so lüdje zijali, pa {e krave so poslü{ale!”32 Ob omenjanju nekaterih odzivov na glasbo v svetu narave, ki deloma `e sega v kultivirane sfere, je treba dodati, da je neko~ v Halozah, kjer so prakti~no vsi fantje znali igrati na `veglo, domovalo prepri~anje pastirjev, da se `ivina ob zvokih `vegle raje pase.33 Seveda pa je v ta okvir mogo~e umestiti tudi veliko drugih onomatopoeti~nih prebliskov: piskanje pti~jih lovcev, lov~evo opona{anje nekaterih lovljenih `ivali... Oblikovanje zvoka je lahko v tem smislu tudi povsem utili-tarno: v Sloveniji so med drugim verjeli, da hudi~ pase polhe in rake. Rake so zato lovili z `vi`ganjem na prste, in raki so se zaradi `vi`gov pri{li past na travo.34 Soodnosnost med naravo in kulturo se na razli~ne na~ine manifestira tudi znotraj ~love{ke kulture, ki jo naravni impulzi ~loveka ves ~as subtilno “obdelujejo”. 31 J. H. Kwabena Nke-tia, The Music of Africa, str. 27. 32 Josip Dravec, Glasbena folklora Prlekije, str. 492. 33 Drago Hasl, Halo{ka `vegla, str. 106. 34 Franjo Ba{, Izbrani etnolo{ki spisi, str. 318. 35 Po: Slovenske ljudske pesmi 1, str. 282. KULTURNA KODIFIKACIJA ZVOČNE DEJAVNOSTI Glasba (in ples) sodi med tiste omamne re~i, ki se jim ljudje ne morejo upreti, pa jih zato tla~ijo v kodificiran sistem zapovedi in prepovedi. Prepovedi so stalnica - predvsem takrat, kadar ho~e kaka ideolo{ka sila obvladovati “svoj” prostor. Recimo katoli{ka cerkev. Leta 1729 se je A. Ster`inar hudoval nad cerkvi o~itno nevarnimi ljudskimi pesmimi, ki so bile po njegovem “prazne, nanúcne, fol{ pejsme”. Slovenci naj bi jih “opustíli; namésti taístih pak te svete pejsme peli. Kaj nuca, de se nekatéri fant al dekel~ velíku pejsem navu~y; katére so od godcov sturjéne; aku so lih od svetníkov; vender so fol{, ~ez Bo`jo vejro, inu ve~ k {potu, koker k ~asti teh svetníkov: Koker je ena sila douga Pejsem od Psalmísta Dávida, od zlatiga o~a na{a etc.”35 Skratka, tudi povsem posvetne, vsaj na oko neobredne glasbene dejavnosti - ~eprav bi bilo po mojem mnenju te`ko za katerokoli obliko izvajanja glasbe re~i, da ni obredna -, se dogajajo v nekem posebnem prostoru, nekje zunaj vsakdanjega ~lovekovega sveta, sveta, v katerega {e vdira narava, a vseeno v prostoru, ki ga `e povsem kodificirajo pravila kulture. Prostor kulture in celotne sociokulturne kodifikacije ~love{kega `ivljenja pomagajo kreirati vse posami~ne ~love{ke ustvarjalne ETNOMUZIKOLOGIJA 117 Rajko Muršič 36 Zmaga Kumer, Ljudska glasba med re{etarji in lon~arji v Ribni{ki dolini, str. 53. 37 Po: Zmaga Kumer, Slovenska ljudska glasbila in godci, str. 87. 38 V tem vrstnem redu jih na{teva Pavle Zab-latnik v ~lanku Iz ljudske medicine pri koro{kih Slovencih. duhovne prakse, vendar se v kreativnih fazah prav tem pravilom v bistvu radikalno upirajo. Tudi vsaka zvo~na dejavnost se prebija v kulturo kot nekak{en `iv organizem, katerega najbli`je okolje so to~ke iz mre`ne koordinate kulturnih determinant, ki jih `e s svojim obstojem vsaj na novo prevrednoti. In ker se ne more vrniti v naravo - ne pozabimo, edini elementi narave v glasbi so njeni materialni temelji: vibracije zvoka in izvabljanje zvokov na materialnih glasbilih ali glasilkah - se v svojem oddaljevanju od kulture (kodificirane vsakdanjosti) vra~a naravnost vanjo. Pogosto kot pogonsko gorivo - recimo pri delovnih pesmih, ki so vsaj po mojem mnenju {e najdalj vstran od tistega prostora, ki mu re~emo “slavje”. Toda delo kljub vsemu poteka v mejnem prostoru med “naravo” in “kulturo” ali celo na sami meji med obema. Zmaga Kumer navaja, da so starej{e informatorke rade govorile o tem, kako je bilo `ivljenje na kmetih te`ko, toda med te`jimi deli so s pesmijo premagovale utrujenost - tudi ~e niso ve~ mogle niti nog premikati, so bile lahko dobre volje.36 In ravno pri delovnih pesmih gre za najbolj ~ist primer premagovanja narave v pravem pomenu besede, zato je pomen petja ob tem {e toliko bolj jasen v lu~i nevarnosti “zdrsa” v naravo. Delovnih pesmi na Slovenskem ni manjkalo, saj so prihajale na vrsto prakti~no ob vsakem skupinskem delu - teh pa ni bilo ravno malo. Pesem (in glasba) je spremljala ljudi pri prakti~no vseh opravilih, tudi nekme~kih. Skupaj s spremembami v socialni strukturi prebivalstva, uvajanju nove tehnologije dela in opu{~anju tradicijskih norm so se potem izgubile pesmi, ki so bile izrazito vezane na svoje mesto znotraj pevskega repertoarja, vezanega na dolo~ene prilo`nosti, ko so se ljudje lahko zbrali skupaj. “Uporaba” glasbe ob letnih delih je pogosto pre{la v prave obredne obligacije (recimo metev prosa - `e Valvasor je zapisal, da so na Dolenjskem pri{li fantje na metev z lesenimi rogovi in da so lepo trobili nanje; tako, da se je dalo celo plesati).37 Obredne zna~ilnosti nekaterih ljudskih slavij imajo ponavadi smisel v zagotavljanju rodnosti polj, uspehov in podobnem, vsekakor pa je glasbo (petje) mogo~e v magi~ne namene uporabiti tudi neposredno. MAGIČNA MOČ IN GLASBILA Nikakor ne more biti naklju~je, da ima péta beseda veliko “ve~jo mo~” od navadne govorjene - ~e je `e zgolj govorjena, pa mora biti (v tej vlogi) vsaj ritmizirana. Tako so prakti~no vsi ~arovni uroki vezani na rimo, aliteracijo, vzporedje in zaporedje izra`anja, ponavljanje zagovora...38 - to pa so elementi, ki so v osnovi glasbene kompozicije. 118 ETNOMUZIKOLOGIJA O mo~i glasbe V tej zvezi je morda treba opozoriti {e na nekaj: Linhart je v svojem Poskusu zgodovine Kranjske po Antonu prevzel domnevo, da je bil duhovnik pri Slovencih prerok, ki je opravljal ta posel ob ’~arovnem godalu Gosle’. Ime glasbila je izvajal iz “gosje” dolgega vratu tega godala. “Ta glasbila je imelo ljudstvo zelo v ~islih in tiste, ki so nanje igrali, za zelo sposobne ljudi. Morda so Slovani celo verovali, da izvaja te glasove neka notranja `ivotvorna sila, kako bo`anstvo.” Lu`i{ki Srbi naj bi imenovali ~arovnika gufsluwai, poljsko “guslo” naj bi bilo vra`a, “guslarz” pa vra`everec. 39 Glasbila so vsekakor pomembni mediatorji, ki posredujejo duhovno izku{njo pri prehodih med razli~nimi svetovi, in so, kot posrednik med materialnim svetom narave in duhovnim svetom kulture, zelo pogosto odeta v magijske vozle. Nekatera glasbila nastopajo kot magi~no sredstvo in zvo~no znamenje obenem. Za odganjanje ~arovnic, da ne bi mogle {kodovati pri mol`i, je po vzhodni Sloveniji slu`ilo trobljenje na lijak ob dolo~enem spomladanskem ~asu. “Kot za{~itna zvo~na stra{ila v nasprotju s pripro{njim blagoglasnim petjem se uporabljajo v obrednih prizorih hrupna in ostro piskajo~a ali zvene~a zvo~ila, n.pr. volovski rogovi, pi{~ali in trobe iz lublja, kovinske pokrovke, `elezje, dudala.”40 Tudi etnomuzikolog Kurt Sachs navaja, da stvar z instrumenti v nekaterih kulturah ni niti najmanj preprosta ali Kranj, angel s trobento in angel z oprekljem. 39 Anton Linhart, Poskus zgodovine Kranjske..., str. 265, 281. 40 France Marolt, Slovenski glasbeni folklor, str. 24. ETNOMUZIKOLOGIJA 119 Rajko Muršič 41 Vse po: Zmaga Kumer, Etno-muzikologija, str. 233-234. 42 Franjo Ba{, Izbrani etnolo{ki spisi, str. 326. 43 Zmaga Kumer, Slovenska ljudska glasbila in godci, str. 96. 44 Julijan Strajnar, Rezijanska citira, str. 263-266. nedol`na. Ponekod je pomembna celo barva glasbila, nekatera imajo za mo{ka, druga za `enska glasbila. Ni dovoljeno komurkoli kadarkoli igrati ~esarkoli, ampak lahko igrajo v posebnih okoli{~inah, s posebnim namenom in pomenom. Flavta naj bi zaradi oblike (dol`ine) imela fali~ni pomen, tako da jo na Novi Gvineji uporabljajo ob raznih kultih v zvezi s spolnostjo. Stvar s flavto je ob~a: Za ameri{ke Indijance je igranje na flavto pomenilo ljubezensko snubljenje, Hemingway pa menda poro~a, da nek vojak v Abruzzih ni hotel igrati podoknice na flavto, ker je poslu{anje flavte pono~i po njegovem za dekleta nespodobno. Lahko pa imajo nekatera glasbila v razli~nih kontekstih razli~en pomen: vrte~a se de{~ica (ang. bullroarer) v Avstraliji pomeni glas duhov, zato `enske be`ijo pred njim - verjamejo, da bi tista, ki bi zagledala to glasbilo, morala umreti; na Novi Gvineji pravkar dorasla dekleta tekajo okrog s tem bren~alom, da bi pridobila naklonjenost fantov; ponekod to bren~alo uporabljajo za ~aranje de`ja, ker naj bi privabljalo veter.41 Ob omenjeni (ne zgolj glasbeni) vlogi glasbil ni prav ni~ nenavadno, da prihaja tudi ob “posvetni” uporabi glasbil do velike navezanosti nanje. Franjo Ba{ navaja, da je po izro~ilu imela vsaka vas v Pomurju in Podravju svoje gosli, na katere je doma~in igral ob nedeljah ali na `enitovanju in ob drugih prilo`nostih, ponekod pa so imeli {e bas ali rog in kak{no trobento.42 Glasbila so (kot tudi “obrt”) pogosto dedovali in bili zelo vezani nanje - tako so nekje na Primorskem re{evali 200 let star oprekelj prej kot vse drugo, ko so imeli po`ar v hi{i.43 Rezijanci so gotovo najbolj navdu{eni privr`enci svoje (predvsem instrumentalne) zvo~ne tradicije, zato so citiravci (violinisti) izredno cenjeni, tako da jim recimo ni treba opravljati te`jih fizi~nih del. Kljub temu, da so v to dolino prodrli sodobni mediji (radio in TV), pa tudi glasbeni avtomati, se “moderni svet umakne”, ko zazveni citira, kar velja za vse generacije. Julijan Strajnar je zapisal, da sta jim doma~a glasba in ples dobesedno v krvi. Tudi tisti (in ni jih malo!), ki so {li po svetu, domov niso prinesli god~evskih vi` ali plesov od zunaj. God~evstvo je tam {e `ivo in vsaka vas ima enega ali ve~ citiravcev. Kaj Rezijancem pomeni zvok citire, pove tudi naslednja pesem: “Ko Cabalinki} citirá, da pa ti mrtvi ple{aö!”44 Glasbila pa tudi ni mogo~e dati v roke vsakomur - vsaj v Evropi so praviloma imeli najve~ opravka z igranjem na glasbila mo{ki, pa tudi po podatkih iz neevropskih ljudstev je dale~ najve~ godcev mo{kih. Res je sicer, da v eni od na{ih ljudskih pesmi `ena s svojo godbo odre{i dragega iz tur{kega 120 ETNOMUZIKOLOGIJA O mo~i glasbe ujetni{tva, toda vseeno sloven{~ina ne premore `enske oblike 45 Zmaga Kumer, izraza za godca. ^eprav ima godec zelo ambivalenten polo`aj Slovenska ljudska v dru`bi, je vseeno za`eljen. Neko~ je bilo v navadi, da je na g7 3l a.sbila in godci, str. vzhodnem [tajerskem babica, ko je prvi~ kopala otroka, pod posodo polo`ila ro`ni venec, da bi bil otrok pobo`en, knjigo, 46 J. H. Kwabena da bi bil u~en, denar, da bi bil bogat, ali kak{no glasbilo, da Nketia, The Music of 45 Africa, str. 54. bi bil godec. Godec ni vsak, ki zna igrati na kak instrument, ampak tisti -seveda ne{olan glasbenik, ki igra po posluhu -, ki dovolj dobro obvlada svoj posel (lahko bi mu rekli kar obrt), da si pribori mesto med tistimi, ki jim skupnost zaupa vodenje ceremonialov. Je poznavalec, ki pozna zahteve izro~ila, zahteve lokalnih pravil obna{anja, poleg tega mora imeti sposobnost zabavati prisotne z burka{kimi vlo`ki in humorjem, predvsem pa mora biti sposoben improvizator, ki se mora znajti v vsaki situaciji. Pozicija godca pa je v razli~nih kulturah vseeno dokaj sorodna. Za primerjavo vzemimo zahteve, ki jih mora izpolniti godec ganskega ljudstva Dagomba. Vodilni bobnar plemena mora poznati dagombsko ustno izro~ilo in tradicionalno zgodovino podro~ja - genealogijo vladarjev in podobno, kajti vode~i bobnar vodi tudi petje kot solist, ki mu odgovarja zbor. Kot drugo mora imeti lep glas - seveda v okviru glasbenega okusa svojega ljudstva, in kot tretje mora imeti pro`no oz. mo~no zapestje - kar pomeni, da mora izvrstno obvladati svoj instrument.46 Funkcijska sorodnost je ve~ kot o~itna. SKLEP: GLASBA V KULTURI Ne glede na nekatere predstave zdrave pameti prakti~no ni mogo~e enozna~no omejiti v svojem bistvu razklanega, ambivalentnega pojava zvo~ne negovorne artikulacije. Na tem mestu bi postavil tezo, da je glasba gotovo medij komunikacije, vendar ne medij komunikacije med posamezniki ali med posamezniki in skupinami ali med skupinami, ampak v komunikaciji kulture same s seboj. To zveni zelo paradoksno, saj ne vidimo nobenega pametnega razloga, da bi karkoli, {e najmanj pa ontolo{ko vpra{ljiva struktura (kultura, ne glasba) komunicirala sama s seboj - kve~jemu morda kot nekak{en (bio)feed-back avtopoeti~nega sistema. Trditev bom pustil zgolj kot metaforo, saj ne vidim pametne mo`nosti dokazovanja tez v re~eh, ki ponavadi ne morejo dose~i niti ravni resne deskripcije. ^e je `e morda na fakti~ni ravni mogo~e tvoriti nekatere taksonomi~ne sisteme (ki v bistvu izhajajo iz zahodne muziko-lo{ke tradicije), pa se problemi poka`ejo na ravni razlage, saj je dokazovanje hipotez, na katerih temeljijo razlage, vendarle po~etje, ki mu deloma niti v dru`benih vedah, {e manj pa v ETNOMUZIKOLOGIJA 121 Rajko Muršič humanistiki (etnomuzikologija oziroma antropologija glasbe je takoreko~ prav nekje vmes), ne moremo stakniti repa in glave. Druga~e re~eno: simbolizacijski procesi v humanistiki - deloma pa tudi v dru`benih vedah - te~ejo po drugih tirnicah kot v (recimo) naravoslovju, saj imamo najve~krat opravka z metafori~nimi in ne logi~no formalizacijskimi simbolizacijami. Prostor delovanja glasbe, ki sem ga v nekaterih orisih nakazal v tekstu, je skratka prostor, v katerem glasba postane medij, ob pomo~i katerega prihaja do avtopoeti~ne rasti in “vzdr`evanja” oz. ohranjanja kulturnega “organizma”. Prakti~no ni segmenta ~love{ke dejavnosti brez zvo~ne spremljave (tako kot po Johnu Cageu ne moremo ve~ govoriti o ontolo{kem pojmu ti{ine). Ampak, ali gre res zgolj za spremljavo, zgolj za kuliso na odru pre`ivetja ~love{ke skupnosti, ali pa gre morda za enega od klju~nih segmentov v funkcionalni igri mo`nosti pre`ivetja? V dobi, v kateri so stroji zgradili nekak{en svet, ki je v svojem bistvu nekak{na materi-alizirana, obenem pa transcendirana kultura, ki se nam pravzaprav (na feti{isti~en na~in) v svoji vlogi ~love{kemu `ivljenju radikalno tujega ves ~as prikazuje kot narava, je postal boj ~love{ke dru`be za pre`ivetje vse bolj netransparenten. Prav kultura - oz. pojavni segmenti kulture - pa je orodje, katerega edini namen je (strogo funkcionalisti~no gledano, po Mali-nowskem) omogo~anje pre`ivetja, lahko pa deluje samo kot zaokro`en sistem - z luknjami sicer, ker popolna totalizacija ~love{kega `ivljenja ni mo`na -, toda sistem, katerega vsak parcialni moment mora delovati. Vloga glasbe v tem smislu postane zgolj ena od oblik napihovanja tega balona in ni izvzeta ali dvignjena nad druge segmente ~love{ke kulture. Njen nad vsakdanje bivanje privzdignjen izraz, slika, pa izhaja iz preprostega dejstva, da lahko deluje samo v prej omenjenem sebi lastnem “medsvetnem” prostoru. Deluje namre~ tako, da z nenehnim be`anjem od dejanskosti na vseh koncih in krajih vdira nazaj v vsakdanjost in se neprestano odbija od kulturi najbli`jih to~k narave, tako da vsakokrat vzpostavlja novo mejo med (umetno) lo~enima svetovoma narave in kulture oz. med ~lovekovim, zanj zna~ilnim notranjim svetom ter zunanjim, objektivnim svetom narave, ali vsaj tistim delom narave, ki vdira v ~lovekovo izmi{ljijsko realnost. Rajko Mur{i~, dipl. etnolog, prof. filozofije, mladi raziskovalec na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Pri zalo`bi Katedra je pred kratkim izdal knjigo Neubesedljive zvo~ne igre. 122 ETNOMUZIKOLOGIJA O mo~i glasbe LITERATURA BA[, FRANJO, Izbrani entolo{ki spisi, Slovenska matica, Ljubljana, 1984. CVETKO, IGOR, Jest sem Vodovnik Juri, O slovenskem ljudskem pevcu, 1791-1858, Partizanska knjiga, Ljubljana, 1988. CVETKO, IGOR, Otro{ka glasbila in zvo~ne igra~e kot del glasbene (zvo~ne) tradicije otrok na Slovenskem. MED GODCI IN GLASBILI NA SLOVENSKEM, Slovenski etnografski muzej, Znanstvenoraziskovalni center, In{titut za slovensko narodopisje -Sekcija za glasbeno narodopisje, Ljubljana, 1991. CVETKO, IGOR, “O zvo~ni in glasbeni identiteti (Tokrat malo druga~e)”. Muzikolo{ki zbornik XXVI, Ljubljana, 1990, str. 59-65. DRAVEC, JOSIP, Glasbena folklora Prlekije, Pesmi, SAZU, Ljubljana, 1981. GRAFENAUER, IVAN, Narodno pesni{tvo. NARODOPISJE SLOVENCEV 2, DZS, Ljubljana, 1952, str. 12-85. HASL, DRAGO, Halo{ka `vegla. Traditiones 4, 1975, Zbornik In{tituta za slovensko narodopisje, SAZU, Ljubljana, 1977, str. 89-116. HROVATIN, RADOSLAV, Metrika teksta in melodije na Gorenjskem. RAD KONGRESA FOLKLORISTA JUGOSLAVIJE, VI, BLed 1959, Ljubljana, 1960, str. 79-82. KUMER, ZMAGA, Etnomuzikologija, Razgled po znanosti o ljudski glasbi, Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za muzikologijo, Ljubljana, 1988. KUMER, ZMAGA, Ljudska glasba med re{etarji in lon~arji v Ribni{ki dolini, Zalo`ba Obzorja, Maribor, 1968. KUMER, ZMAGA, Pesem slovenske de`ele, Zalo`ba Obzorja, Maribor, 1975. KUMER, ZMAGA, Slovenska ljudska glasbila in godci, Zalo`ba Obzorja, Maribor, 1972. KUMER, ZMAGA, “’So pesmi okrogle...’, Nekaj o slovenskih posko~nicah in njih razmerju do nem{kih”. Traditiones 1, Zbornik In{tituta za slovensko narodopisje, SAZU, Ljubljana, 1972, str. 117-127. KUMER, ZMAGA, Vsebinski tipi slovenskih pripovednih pesmi, /Typenindex slowenischer Erzähllieder/, Sekcija za glasbeno in plesno narodopisje pri In{titutu za slovensko narodopisje SAZU, Ljubljana, 1974. KUNAVER, DU[ICA, Slovenske pesmi, {ege in panjske kon~nice, (Samozalo`ba - Pod lipo doma~o), Ljubljana, 1990. LÉVI-STRAUSS, CLAUDE, Divlja misao, Nolit, Beograd, 1978. LINHART, ANTON, Poskus zgodovine Kranjske in ostalih de`el ju`nih Slovanov Avstrije, 1 in 2, Slovenska matica, Ljubljana, 1981. MAROLT, FRANCE, “Gibno-zvo~ni obraz Slovencev”. Slovenske naro-doslovne {tudije, 3. zv., Glasbeno narodopisni institut v Ljubljani, Ljubljana, 1954. MAROLT, FRANCE, “Slovenski glasbeni folklor”. Slovenske narodoslovne {tudije, 4. zv., Glasbeno narodopisni institut v Ljubljani, Ljubljana, 1954. MERRIAM, ALAN P., The Anthropology of Music, Northwestern University Press, 1964. NKETIA, J. H. KWABENA, The Music of Africa, W. W. Norton & Company Inc., New York, 1974. OREL, BORIS, “Slovenski ljudski obi~aji”. Narodopisje Slovencev, 1. del, Ljubljana, 1944, str. 263-349. RAMOV[, MIRKO, “Metode in cilji raziskovanja slovenskega plesnega izro~ila”. Poglavja iz metodike etnolo{kega raziskovanja 1, Filozofska fakulteta Univerze Edvarda Kardelja, Ljubljana, 1980, str. 80-99. ETNOMUZIKOLOGIJA 123 Rajko Muršič RAMOV[, MIRKO, Plesat me pelji, Plesno izro~ilo na Slovenskem, Cankarjeva zalo`ba, Ljubljana, 1980. RAMOV[, MIRKO, “Valvasorjevo etnokoreolo{ko gradivo”. Traditiones 2, Zbornik In{tituta za slovensko narodopisje, SAZU, Ljubljana, 1973, str. 147-158. SCHWAB, GUSTAV, Najlep{e anti~ne pripovedke, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1988. SLOVENSKE LJUDSKE PESMI 1, Pripovedne pesmi, (uredili: Zmaga Kumer, Milko Mati~etov, Boris Merhar, Valens Vodu{ek), Slovenska matica, Ljubljana, 1970. STRAJNAR, JULIJAN, “Rezijanska citira”. Traditiones 16, Zbornik ISN, SAZU, Ljubljana, 1987, str. 255-271. STRAJNAR, JULIJAN, “Slovenska ljudska glasba. Samoniklost ljudske kulture Slovencev”, Traditiones 19/1990, Separata, SAZU, Ljubljana, 1990, str. 99-106. [TREKELJ, KAREL, Slovenske narodne pesmi, Izd. in zal. Slovenska matica v Ljubljani 1895-1923 (faksimile), Cankarjeva zalo`ba, Ljubljana, 1980. TOMA@I^, TANJA, Ljudska glasbila in {ege. MED GODCI IN GLASBILI NA SLOVENSKEM, Slovenski etnografski muzej, Znanstvenoraziskovalni center, In{titut za slovensko narodopisje - Sekcija za glasbeno narodopisje, Ljubljana, 1991, str. 27-50. VODU[EK, VALENS, “O evropski etnomuzikologiji, Kratek oris njenega predmeta, metod, ciljev in dosedanjih dognanj na Slovenskem (1)”. Poglavja iz metodike etnolo{kega raziskovanja 1, Filozofska fakulteta Univerze Edvarda Kardelja, Ljubljana, 1980, str. 39-56. ZABLATNIK, PAVLE, “Iz ljudske medicine pri koro{kih Slovencih”. Traditiones 1, SAZU, Ljubljana, 1972, str. 181-185. 124 ETNOMUZIKOLOGIJA CIVILIZACIJA KULTOV Marjan Smrke Veliko je religij, a le ena silanizira V sociolo{kem preu~evanju religije lahko zadnja leta v svetovni literaturi (spet) opa`amo mo~no te`njo k preverjanju teorij, tez, hipotez in pri~akovanj, ki so jih razli~ni sociologi religije izpostavili pred desetletjem, dvema ali {e prej. Pogosto se takega dela lotijo kar avtorji najbolj odmevnih del sami, neredko njihove teze empiri~no preverja mlaj{i raziskovalec. V tem pogledu je zna~ilno na primer preizpra{evanje Britanca Davida Martina o kapitalni religiolo{ki temi - sekularizaciji, o njenem stanju danes. Svoje osnovne teze in hipoteze, ki so postale takoreko~ neizogibne pri vsakem razmi{ljanju o seku-larizaciji, je Martin postavil pred 15 leti, zdaj pa ~uti potrebo po njihovem ponovnem premi{ljanju.1 Iste (hipo)teze na evropskem vzorcu empiri~no preverja tudi L. Giorgi.2 Pribli`no v ~asu izida Martinovega temeljnega dela o seku-larizaciji je v sociologijo religije vstopilo {e nekaj u~inkovitih “opa`anj” glede naj{ir{ih religijskih dogajanj: P. Berger je `e prej opazil marketizacijo religijskega podro~ja oziroma nastajanje (demonopoliziranega) religijskega trga, katerega pri~ako-vana “sestavina” je po njegovem mnenju tudi upadanje tiste plasti “verodostojnosti” religije, ki je prej izhajala iz monopola posami~ne religije nad vero(vanjem).3 Z domala enakimi (deloma tudi skupnimi) tezami je nastopil T. Luckmann.4 Izpostavil je {e zaton cerkvenosti oziroma cerkvene religioznosti v moderni dru`bi in nastajanje takih oblik “privatne” religioznosti v CIVILIZACIJA KULTOV 127 1 D. Martin: The Secularization issue: prospect and retrospect, The British Journal of Sociology, {t. 42, september 1991, str. 465-475. 2 L. Giorgi: Religious involvement in a secularized society: an empirical confirmation of Martin’s general theory of secularization, The British Journal of Sociology, {t. 43, december 1992, str. 639-656. 3 P. Berger: The Sacred Canopy, Garden City, New York, Doubleday, 1967. 4 T. Luckmann: Das Problem der Religion in der modernen Gesellschaft, Freiburg, Romarch, 1963. Marjan Smrke 5 D. Martin: The Sociology of Religion: A Case of Status Deprivation?, The British Journal of Sociology, december 1966, str. 353-59. 6 Ph. E. Hammond: Is America Experiencing Another Religious Revival: What Would Tocqueville say?, v: Social Compass, 38 (3), 1991, str. 239-256. 7 The British Journal of Sociology, {t. 43, september 1992, str. 500-501. njej, ki so obi~ajnim sociolo{kim pogledom skrite (“nevidne”). Pribli`no v isto ~asovno obdobje spadata tudi religiolo{ki uporabi teorij modernizacije in globalizacije (o le-tej zelo zanimivo pripoveduje sosednji tekst R. W. Leeja) in seveda {e mnoge druge teme, ki se jih dana{nja sociologija religije ne le ne more “znebiti”, marve~ jih mora v nekak{nih valovih vztrajno premi{ljati. Velik del razlogov za ponovna premi{ljevanja je v precej{nji razliki med opa`anji in pri~akovanji iz ~asa “sekularizacijskega optimizma” in dana{njim stanjem. Pred tridesetimi ali dvajsetimi leti se je mnogim sociologom religije dozdevalo, da se ukvarjajo s predmetom, ki vidno kopni (Martin: “Sociologija religije spominja na bene{ko republiko, tik predno jo je “za vedno” pogoltnil Napoleon”), 5 kajti opazovanja in raziskovanja so dajala vtis, da nezadr`no napredujejo sekularizacija, racionalizacija, birokratizacija in drugi religiji (domnevno) bolj ali manj {kodljivi, ~e ne kar “religiocidni” procesi. Videti je bilo, da je smer napredka oziroma modernosti jasno za~rtana in da pelje, preprosto re~eno, od veliko religije k malo religije; najprej v razviti Evropi, potem pa {e drugje. Tisti sociologi religije, ki so zavzeli skepti~no dr`o (na primer Martin in Luckmann), so bili v manj{ini. Danes so pred sociologe religije postavljena dejstva, ki bi morala biti v lu~i mnogih takratnih pri~akovanj stvar davne preteklosti. Ta dejstva vsekakor ne pri~ajo o radikalnem preobratu od religiozne dobe ~love{tva v sekularno dobo, marve~ prej o (vz)trajnosti fenomena religije. Naj jih nekaj nanizam: Pojavljajo se verski fundamentalizmi (tudi v zahodnem svetu); tu ne gre le za ostre zna~ajske poteze mladih verskih sekt, marve~ za (re)fundamentalizacijo ali vsaj retradicionalizacijo nekaterih starih religij/cerkva. Povsem upravi~eno se zdi razmi{ljanje o tem, ali po mnogih merilih najmodernej{a dr`ava sveta - ZDA zadnja leta ne do`ivlja kar svoj “tretji verski preporod”, kot se spra{uje Ph. Hammond;6 v tej dr`avi je med drugimi religijskimi “presene~enji” opazen tudi izredno vztrajen “kreacionizem” (po Gallupovi raziskavi iz leta 1982 kar 44 odstotkov Ameri~anov meni, da je ~loveka ustvaril bog v zadnjih 10.000 letih; visoko{olsko izobra`eni ljudje pri tem niso nikakr{na izjema - kar 53 odstotkov jih {teje knjigo o stvarjenju za upo{tevanja vredno).7 Opazno je nastajanje novih religij, ki uspevajo tudi v “najmodernej{ih” okoljih. Nekatere od teh so s svojo iracionalnostjo v mo~nem kontrastu s tradicionalnimi predstavami o naprednem. Katoli{ki pape` - vodja naj{tevilnej{e svetovne cerkve, se je prakti~no odpovedal aggiornamentu (prilagajanju sodobnosti) svojih predhodnikov (denimo Janeza XXIII.) in se raje trudi sebi prilagajati sodobnost, pa zaradi tega ne trpi zares u~inkovitih pritiskov 128 CIVILIZACIJA KULTOV Veliko je religij, a le ena silanizira kriti~nej{ih vernikov; zdi se, kot da je njegova konzervativnost lahko dandanes tudi zelo privla~na. O~itna je verska nepre-makljivost ve~jega dela islamskega sveta, vidna na primer v fundamentalisti~nih gibanjih. Tu se religija, ob vseh sprejetih tehnolo{kih modernizacijah, nikakor ne more odpovedati raznim mra~nja{tvom; `enske, ki ka`ejo lase, {e vedno v mnogih islamskih dr`avah “`alijo boga” in ponekod jih doleti kazen. Razli~ne statistike nam ka`ejo religijo (religioznost) kot zelo vitalen pojav, ki ga je tudi v modernej{ih okoljih moderna doba ponekod le o{krbnila. Statisti~ne projekcije religioznosti v prihodnjih desetletjih posami~nim kontinentom napovedujejo status quo, le rahli upad ali le rahlo rast, nikakor pa ne bistvenega padca ali katastrofe.8 K vsem tem podatkom je mogo~e dodati {e nekatere nove poglede, ki problematiko {e bolj zapletejo: V sociologiji religije se zadnja leta vedno bolj uveljavlja tak pogled na nekatera pretekla do religije indiferentna ali sovra`na dru`bena gibanja, ki v njih samih prepoznava religijsko dimenzijo; tudi, pravzaprav - predvsem v takoimenovanih revolucionarnih gibanjih9 z ateisti~nim predznakom. Celo v sami sekularizaciji, ~e je (bila) projekt in ne samo znanstveni termin, je mo~ opaziti zna~ilno religijsko te`njo po preseganju danosti. Na primer: V `e pozabljenem petju Johna Lennona: “Imagine... no religion!” je hkrati `elja po preseganju (transcendiranju) “grdega” sveta religij in neko predajanje predstavi o lep{em svetu brez njih. Lahko re~emo, da je bil Lennon sanja~, toda ni bil edini. Poln takega hrepenenja je bil marksizem. Ta ni ostal samo pri hrepenenju. Tudi potekajo~e vzhodnoevropske spremembe imajo po mnenju nekaterih sociologov religije v sebi ve~ verskega, kot si mislimo. David Martin opozarja, da so nekateri novej{i vzhodnoevropski nacionalizmi (na primer “nebe{ki” srbski) vsaj toliko religija kot nacionalizmi, a jih (napa~no) raje imenujemo nacionalizmi.10 Zadnja dva odstavka sta zbirka izzivov teoriji sekularizacije, izzivov, ki se kar kopi~ijo, odkar je D. Bell pred desetletjem pomislil, da se sveto vra~a. Je upravi~eno re~i, da jo izpodbijajo? Ne in da! Sekularizacija je mnogopomenski termin. V socio-lo{ki teoriji je dobivala kar pre{tevilne pomene, osnovna pa sta predvsem dva. Prvi pomen je tisti, ki jo predstavlja kot dru`beni proces, v katerem verske institucije, verske prakse in versko mi{ljenje izgubljajo vsedru`beni pomen v smislu pre`emanja in obvladovanja vseh dru`benih podro~ij (ekonomija, kultura, {olstvo, politika); le-ta se s sekularizacijo izvijejo izpod religijskega nadzora in za`ivijo avtonomno `ivlje-nje. Sekularizacija je (ko gre za Evropo) bila v bistvu (dolgotrajno) odpravljanje kr{~anske religije kot dru`beno totalitarne ideologije. Drugi pomen sekularizacije zadeva samo verovanje: 8 Glej na primer projekcije v: A Handbook of Living Religions, Penguin Books, 1984, str. 71-72. 9 R. Robertson (Th. Rob-bins): Church - State Relations; Tensions and Transitions, Transaction Books, New Brunswick, New Yersey, 1987, str.10. 10 D. Martin: navedeno delo, prav tam. CIVILIZACIJA KULTOV 129 Marjan Smrke 11 N. J. Demerath III: Religious Capital and Capital Religions: Cross-Cultural and Non-Legal Factors in the Separation of Church and State, v: Daedalus, Journal of the American Academy of Arts and Sciences, poleti 1991, str. 23. 12 D. Martin: navedeno delo, prav tam. sekularizacija je proces, v katerem religioznost kot opredelitev izgublja pripadnike, tako da je vse ve~ ljudi nereligioznih oziroma vse manj religioznih. Glede na ta dva razli~na pomena sekularizacije je mogo~e sodobni svet oceniti bodisi kot pri-zori{~e napredujo~e sekularizacije bodisi kot prizori{~e “neuspe{ne” ali vsaj zastale sekularizacije. Sekularizacija na dru`beni ravni (prvi pomen), tako je videti, napreduje v svetovnem merilu. Premi{ljanje o tem nam da veliko argumentov za to trditev in mnogo manj protiargumen-tov. Znameniti Jeffersonov “wall of separation” (zid lo~enosti med dr`avo in verskimi organizacijami), ki se v veliki meri ujema s te`njo po avtonomnosti razli~nih dru`benih podro~ij (od religije), je postal norma za precej{en del sveta. Le {e tretjina ustav dr`av planeta Zemlja (po pregledu ustav leta 197811) denimo navaja nacionalno religijo. Politika je ve~inoma `e osamosvojeno dru`beno podro~je, prav tako {olstvo, kultura. Nekatere islamske dr`ave, ki so v tem pogledu najbolj drasti~ne izjeme, so za ve~ji del dr`av tisto, od ~esar se velja ~imbolj oddaljiti. Za te, za tiste islamske dr`ave, ki niso sprejele tosmiselne sekularizacije, predvsem pa za njene napredne sile, more biti zgodovina sekulariziranih dr`av pou~na: sekularizacija (v dru`benosistemskem smislu) je morala biti izbojevana. Nobena cerkev oziroma nobena politi~na sila, ki je na{la glavno ide-olo{ko oporo v neki cerkvi, se ni prostovoljno odpovedala nadzorovanju vsega dru`benega `ivljenja. [e najbolj gladka (raz)re{itev je bila mogo~a tam, kjer je znotraj dr`avne skupnosti pri{lo do konkurence med religijami - kot na primer na prav poseben in sre~en na~in v ZDA. Zdi se torej, da “zid lo~enosti” (naj je poln ali z luknjami) vsaj v najrazvitej{em delu sveta povsem uspe{no kljubuje raznim napadom “rekonkvisti~no” usmerjenih pojavov. Vtis je tudi, da postane lahko dandanes obvladovalec vsega dru`benega `ivljenja prej kot kak{na cerkev oziroma religija politika, ki si pripisuje svete cilje. Druga~e je s sekularizacijo v smislu upadanja (samoizja-vljane) religioznosti. Ta po mnenju mnogih avtorjev deloma najde svoje potrditve predvsem v Evropi, pa {e to zares prepri~ljivo le na omejenem delu. David Martin v tem pogledu izpostavlja {ir{e podro~je nekaterih velikih evropskih mest: Stokholm, Kopenhagen, London, Birmingham, Hamburg, Berlin, Amsterdam in Pariz. Tu po njegovi oceni najdemo “masiven odsek nizke religioznosti, ki je edinstvena tako v sodobnem svetu kot v svetovni zgodovini”12 (ne najdemo pa je na primer v Dallasu, Cape Townu ali Sao Paulu). Dodaja, da obstajajo {e druga obmo~ja dr`avno spodbujane sekularizacije v vzhodni Evropi (pred padcem komunizma), toda primer severozahodne Evrope se mu zdi proces, ki `e dlje ~asa ne potrebuje pomo~i dr`ave. 130 CIVILIZACIJA KULTOV Veliko je religij, a le ena silanizira Tako je tudi “sekularizirana” Evropa po novej{ih podatkih obmo~je, katerega ve~ina prebivalstva (okoli 75 odstotkov) se {teje za religiozne.13 Seveda pa se v teh razmeroma visokih evropskih odstotkih skriva marsikaj. Mimo razlik med posa-mi~nimi de`elami naj izpostavim tri procese, ki jih ugotavljajo podrobnej{e raziskave: upadanje cerkvene religioznosti, upadanje verske prakse (na primer “nedeljni{tva”- obiskovanja nedeljskih ma{) in razpadanje dogmatskih verovanj.14 Ali bo rezultat teh procesov popolna fragmentarizacija verovanja ali pa bo tudi samega “verovanja” vse manj, je vpra{anje, na katerega {e ni mogo~e odgovoriti. Veliko razliko med samoizjavljano religioznostjo in obiskovanjem cerkve (kot kazalcem mo~i verske prakse in cerkvenosti religije) ter samoizjavljano religioznostjo in doktrinarno pravoverno-stjo, na vzorcu desetih evropskih de`el dobro ka`ejo (z Irsko izjemo) podatki raziskave The European Values Survey iz leta 1981:15 religioznost obiskovanje doktrinama (samoizjavljana) cerkve ortodoksnost (skala 0-10) Irska 66% 82% 7,65 Ulster 63% 53% 7,96 Španija 65% 41% 5,75 Italija 86% 36% 5,29 Belgija 81% 30% 4,70 Nizozemska 70% 27% 4,33 Nemčija 69% 22% 4,23 Britanija 59% 14% 5,10 Francija 56% 12% 3,39 Danska 74% 3% 2,65 13 M. Ker{evan: Dve Franciji... dve Sloveniji, Sobotna priloga Dela, 11. IX. 1993, str. 26. 14 Disolucijo dogmatskih verovanj v Sloveniji `e dlje ~asa opa`a Z. Roter; glej npr.: Zdenko Roter: Napa~na dilema, v Pre{ernov koledar 1993, Pre{ernova dru`ba, Ljubljana, str. 73-82. 15 L. Giorgi: Religious involvement in a secularized society: an empirical confirmation of Martin’s general theory of secularization, The British Journal of Sociology, {t. 43, december 1992, str. 653. 16 N. J. Demerath III: navedeno delo, str. 32-34. Zanimivo je, da je mogo~e nekatere spodbude za pojave, ki so desekularizacijski (na ravni verovanja), najti v sami seku-larizaciji (na dru`beni ravni). N.J. Demerath III. celo pravi: Sekularizacija (na dru`beni ravni) je lahko predpogoj za versko vitalnost16 na tri na~ine: Sekularizacija, ki neko cerkev razre{i vsedru`bene funkcije, versko organizacijo sili v prilagajanje spreminjajo~im se razmeram. To pa je lahko tako uspe{no, da cerkveno ~lanstvo nara{~a. Posebej Ameri~ani seveda radi poudarjajo take spodbujevalne in za cerkve oziroma denomi-nacije zdravilne u~inke popolne lo~enosti verskih organizacij od dr`ave. To je vsega sociolo{kega upo{tevanja vredno tudi za evropske razmere: vedeti namre~ velja, da je bila ravno zveza cerkve z oblastjo in vi{jimi sloji ena glavnih evropskih sekularizacijskih spodbud. Kar pa spet pomeni, da razpadanje teh zvez prek dru`bene sekularizacije zmanj{uje tudi sekula-rizacijske spodbude na individualni ravni. Upo{tevajo~ to CIVILIZACIJA KULTOV 131 Marjan Smrke 17 N. J. Demerath III: logiko, si denimo danes na [vedskem celo mnogi duhovniki navedeno delo, str. 27. `elijo “deetabliranja” dr`avne luteranske cerkve; obetajo si 18 N. J. Demerath III: namre~ versko o`ivitev.17 Drugi desekularizacijski u~inek seku-navedeno delo, str. 32- larizacije naj bi bil, po Demerathu, viden v nekaterih funda-34. mentalisti~nih verskih preporodih. Nastali naj bi takrat, ko sekularizacijski pritisk na dru`beno marginalno versko skupino vzbudi razli~ne odpore. Fundamentalizem je tako lahko nekak{na inverzna funkcija modernizma,18 nekak{na pani~na reakcija na versko “brezobzirna” spoznanja moderne dobe. Tretjo vrsto izbruha religije kot posledice sekularizma Demerath najde v situaciji, ko je religija edina mogo~a oziroma dovoljena oblika dru`benega pritiska oziroma upora. Sam sekularizem, ki je “v zraku”, je tiho priznan, ker pa je dejstvo {e dru`bena dominacija sakralnega bloka, se odpor raje izra`a skozi kako drugo religijo ali skozi kak verski razkol; primer tega je, po Demerathu, ju`noameri{ka “teologija osvoboditve”. K temu pojasnjevanju razkoraka med dvema sekularizacija-ma naj dodam {e misel, da sekularizacija na dru`beni ravni kajpak ne razre{i nobenega od tistih posebnih ~love{kih vpra{anj, ki kot “odgovor” lahko (ali pa ne) prikli~ejo religijo. James Irwin, ameri{ki vesoljec, ki je leta 1971 obiskal Luno, ponuja mo~no metafori~en primer. Po vrnitvi iz vesolja, kjer je upravljal najmodernej{o tehniko in si Zemljo ogledal iz daljave prek 300.000 kilometrov, se je “izgubil”, za{el je v eksistencialno stisko. Iz nje se je re{eval kot vnet baptisti~ni pridigar, ki je pod goro Ararat vztrajno iskal dokaze o “Noetovi barki”. Ta kratek oris problema sekularizacije je, upam, lahko ustrezno dopolnilo k prevedenemu sestavku Richarda W. Leeja. Opozarja na to, da je tudi s teorijo sekularizacije mogo~e ugotavljati oblikovanje “vse bolj{ih” pogojev za procese, ki jih ugotavlja Lee. V svetovnem merilu napredujo~a sekularizacija na dru`beni ravni, v svetovnem merilu o~itna vztrajnost religioznosti na individualni ravni, ob tem pa marsikje nara{~ajo~a avtonomnost vernikov v odnosu do dogmatskih jeder njihovih religij in do cerkva samih, so osnova za tak{ne razmere, v katerih se bodo morale verske organizacije v medsebojnem tekmovanju vse bolj zbli`evati, se medsebojno priznavati, se oddaljevati, se ponujati, se prilagajati, se univer-zalizirati - za name~ek pa seveda {e (sebi in potencialnim pripadnikom) dopovedovati, da so nekaj ~isto drugega kot vse druge. Skratka: naslovna parafraza televizijske reklame “Veliko je meh~alcev, a le eden silanizira!” ustrezno ponazarja nastopanje religij ob koncu tiso~letja. Marjan Smrke, novi raziskovalec na Fakulteti za dru`bene vede Univerze v Ljubljani. 132 CIVILIZACIJA KULTOV Richard Wayne Lee Kr{~anstvo in druge religije: Medreligijski odnosi v vse manj{em svetu* Videti je, da institucionalno kr{~anstvo, ki je bilo v minulih stoletjih do drugih religij izrazito nestrpno, zadnje ~ase spreminja svojo podobo. Namesto kr{~anskih vojska, ki se odpravljajo na sveto vojno podjarmljanja in plenjenja “poganov”, so tu, po II. vatikanskem koncilu, delegacije cerkvenih predstavnikov, ki se sre-~ujejo v “dialogu” s predstavniki drugih svetovnih religij. Medtem ko so misijonarji {e ne-dolgo tega zani~evalno - kot “poganstvo” in “idolatrijo” - odslavljali nekr{~anske religije, se cerkveni predstavniki v tujih de`elah dandanes sklicujejo na vrednostno nevtralen jezik do “doma~ih” ali “tradicionalnih” verskih praks. To o~itno (vendar ne popolnoma dosledno) zmanj{evanje ekskluzivisti~ne nestrpnosti do drugih religij je ve~inoma prineslo 20. stoletje. ^eprav so k njemu v glavnem prispevali liberalni kristjani, so svoje strogo in nevljudno obna{anje ubla`ili tudi mnogi konservativci in zdaj branijo temelje vere z novim duhom “ci-vilnosti” (Hunter, 1983: 84-91). Vse religije postavljajo nedvoumne trditve o poslednjih resnicah. Zgodovinsko gledano pa je kr{~anstvo bolj kot ve~ina drugih religij energi~no trdilo, da je edino, ki pozna pravilne odgovore na vpra{anja o izvoru narave in sve- ta, pomenu (smislu) ~love{ke eksistence, naravi dobrega in zla in tako naprej. Namen tega sestavka je dvojen: prvi~, predstaviti povzetek zgodovine odnosov kr{~anstva z drugimi religijami, s ciljem pokazati, da sta bila trenda tega stoletja nara{~ajo~a medreligijska strpnost in sodelovanje, in drugi~, oblikovati teoreti~ni okvir za razumevanje vpra{anja, zakaj je kr{~an-sko vztrajanje pri monopolu nad resnico erodi-ralo ali - v primeru mnogih konservativcev -postalo vsaj opazno pridu{eno. Sestavek se za-~enja s pregledom teorije, ki obravnava globalne religijske spremembe. TEORIJA John Meyer (1988) meni, da moramo nara{~ajo~o globalno soodvisnost na politi~-nem, voja{kem, ekonomskem in kulturnem podro~ju povezovati z religijskimi dogajanji na svetovni ravni. Medtem ko se izogiba vsakemu poizkusu teoreti~nega upravi~evanja tega pri~a-kovanja - ker trdi, da bi vsaka teorija napovedala take spremembe - ponuja ve~ hipotez, ki zadevajo tisto, kar imenuje razvijajo~i se “svetovni religijski sistem”. Med njimi je sugestija, CIVILIZACIJA KULTOV 133 Richard Wayne Lee da bi morale religije v vse bolj enotnem svetu pogosteje poudarjati svoje podobnosti v konceptih nadnaravnega in kazati ve~jo pripravljenost obravnavati druga drugo kot enako. Meyer ne odgovori na pomembno vpra{anje, kako uspe{no bi lahko razli~ne teorije razlo`ile razvoj enakopravnej{ih odnosov med religijami. V tem delu sestavka sledi pregled dela teorij, pomembnih za razumevanje kulturnih sprememb na globalni ravni. Pregled sku{a pokazati, da vse te teorije bodisi implicitno bodisi eksplicitno povezujejo univerzalisti~ne trende v verovanjih in vrednotah - sodoben primer so vse bolj strpni in kooperativni med-religijski odnosi - z nara{~ajo~im pluralizmom modernih dru`b. Emile Durkheim je v “Delitvi dela” komentiral ta trend univerzalizacije, ko se je ukvarjal s “sekundarnimi dejavniki”, ki so prispevali k nara{~ajo~i soodvisnosti moderne dru`be. Ko je kazal na povezavo med tem trendom in {ir-jenjem modernih dru`b nasproti tradicionalnim, je univerzalizacijo implicitno povezal z nara{~a-jo~im pluralizmom: “Pogosto opa`amo, da civilizacija postaja vse bolj racionalna in logi~na. Zdaj lahko vidimo, kaj je vzrok za to. Racionalno je le tisto, kar je univerzalno. Kar opredeljuje razumevanje, je partikularno in konkretno. U~inkovito lahko razglabljamo le o splo{nem ... Ko civilizacija zaobse`e {ir{e podro~je dejavnosti, ko zajame ve~ ljudstev in stvari, se nujno pojavijo splo{ne ideje in nastanejo najvi{je ... Tako je ve~anje dru`b in njihova vse ve~ja razprostranjenost tisto, kar razlo`i to veliko preobrazbo” (1984: 231-32). Durkheim je dokazoval, da so tak{ne uni-verzalisti~ne ideje bistvene za eksistenco modernih dru`b. Navsezadnje je bilo vpra{anje, ki ga je zaposlovalo, kaj naj bi bil nov temelj dru`benega reda zdaj, ko so moderne sile izbrisale stari moralni red tradicionalnih dru`b (Bellah, 1973, XVIII). Zavra~al je utalitarno poudarjanje izmenjave, pogodbe, svobodne kalkulacije koristnosti in strahu pred dr`avno kaznijo kot temeljev moderne dru`be. Zagovarjal je stali{~e, da bi individualno zasledovanje lastnega interesa v kon~ni posledici vodilo v hobsejansko vojno vseh proti vsem. Samo dejstvo izmenjave, je ugovarjal, predpostavlja nepogodbene elemente, ki vzpostavljajo osnovo za pogodbo, predpostavlja zelo splo{na pravila, ki niso samo zavezujo~a in podpirana od ve~ine ~lanov dru`be, ampak so tudi zunaj obmo~ja interesne kalkulacije (1984: 154-65). Durkheim je sklenil, da dru`be, ki jih ozna~uje organska solidarnost, zahtevajo skupno vero v pravico kot prvi in bistveni nepogodbeni element. Povedano po durkheimovsko pride v 20. stoletju z vse bolj integrirano globalno delitvijo dela (tudi) do normativnega pritiska na kr{~an-stvo, naj se do drugih religij obna{a pravi~no (to je strpno in sodelovalno). Talcot Parsons (1977: 307-13) je dokazoval - po ve~inoma enakih poteh - da vrednote prestajajo proces generalizacije prek nara{~a-jo~e strukturalne diferenciacije in kulturne plu-ralizacije dru`be. Na primer, trije obi~ajni na~i-ni, po katerih dru`beni sistem postane bolj pluralen kot rezultat modernizacije, so: 1. ustvarjanje velike, multikulturne dru`be kot rezultat izgradnje nacije; dru`ba se kasneje vse bolj integrira prek mno`i~nih medijev; 2. urbanizacija, ki pripelje v neposredno bli`ino ljudi z razli~nim etni~nim in religijskim poreklom, in 3. nara{~ajo~a mednarodna migracija, ki jo omogo~ajo izbolj{ave v transportu in komunikacijah. Za Parsonsa, tako kot za Durkheima, velja: ~e celo moderna dru`ba ni mogo~a brez neke skupne vere, ki je podlaga dru`benim odnosom, tedaj morajo biti verovanja in vrednote, ki vsebujejo tak{no vero, dovolj splo{ni, da zaobjamejo nara{~ajo~o religijsko-kulturno raznolikost. Parsons je sugeriral, da so take splo{ne vrednote, ~eprav izvirajo z Zahoda, `e pri~ele postajati osnova za razvoj globalne “dru`be” dru`b. Ronald Robertson (1987) je kot del svoje “globalizacijske” teorije vklju~il verzijo (~eprav precej skr~ene) ideje o nepogodbenih elementih, ki utemeljujejo svetovni red. Robertson in Lechner (1985: 144) sta dejala, da mednarodni sistem - medtem ko ga ozna~ujejo konfliktnost in pomanjkanje konsenza - obstaja kot sistem zaradi dolo~enih minimalnih “predkonfliktnih elementov v globalnem kulturnem konfliktu”, namre~ zaradi {iroko razprostranjene (~eprav dale~ od soglasne) sprejetosti vrednote pluralizma. Tako Robertson novo, pomirljivej{e stali-{~e kr{~anstva do drugih religij deloma pripisuje tudi pritiskom {irokih norm, ki utemeljujejo razvijajo~i se globalni sistem. Razli~ni, vendar zdru`ljivi razlagi vpliva pluralizma na religijo je mogo~e izpeljati iz 134 CIVILIZACIJA KULTOV Kr{~anstvo in druge religije dela Petra Bergerja. Prvi~: Berger (1969: 45-51) je ugotavljal, da nara{~ajo~i religijski pluralizem modernih dru`b religijam spodna{a kredibil-nost, ker sleherno od njih “oropa” “verodostoj-nostne strukture”, ki je v prej{njih ~asih izhajala iz monopola nad vero(vanjem). Ta argument je mogo~e raz{iriti {e na vse bolj kulturno integrirano svetovno “dru`bo”, v kateri kr{~anska zatrjevanja o ekskluzivni posesti resnice slabijo ob tekmovanju z drugimi religijami in s sekularnimi svetovnimi nazori. V modernem ~asu mora kr{~anstvo ra~unati na te alternativne poti razlaganja eksistence in jih priznati, {e ve~ - mora jih tudi upo{tevati na enako-pravnej{i na~in. Drugi~: ko Berger (1963; 1969: 141-50) razlaga kr{~anski ekumenizem 20. stoletja, opozarja, da se v kulturno pluralisti~nih dru`bah razvijajo religijske “tr`ne razmere”, spri~o katerih lahko na razli~ne kr{~anske tradicije in denominacije gledamo kot na ekonomske enote, ki medsebojno tekmujejo. Prav tako kot poslovne korporacije, take enote tekmujejo med seboj za ~lane med klientelo, ki si postaja vse bolj podobna v potro{ni{kih navadah - na primer predmestni prebivalci srednjega razreda - zato se take enote nagibajo k standardizaciji proizvodov in storitev ter razvijajo birokratske strukture, ki kmalu konvergira-jo v funkcionalno ekvivalentne oblike. V takih pogojih se na “religijske tekmece ne gleda ve~ kot na ’sovra`nike’, marve~ kot na kolege s podobnimi problemi” (1969: 141). V takem okolju postane racionalno omejevati cenovno nereguli-rano tekmovanje in urediti religijski trg tako, da je v korist vseh tekmecev. Zasledovanje ekume-nizma je v tej lu~i vzporednica poslovnih praks cenovne zamrznitve in kartelizacije. Ker razli~ne religije ponavadi ne gredo za istimi odjemalci, Berger (1963: 91-92) dvomi, da je njegov ekonomski model uporaben za situacije, ki vklju~ujejo medreligijsko kooperacijo in kompromis, kar se je v~asih imenovalo “{ir{i ekumenizem”. Toda Berger morda podcenjuje tovrstno uporabnost svojega modela. V vse bolj sekularnem svetu morajo razli~ne religije bolj paziti na svoj imid`, ki ga ka`ejo svojemu lastnemu ~lanstvu in vse bolj ozkemu poolu potencialnih ~lanov. Dandanes lahko nespodobna in zastarela sovra{tva zoper druge “prodajalce” na religijskem trgu ve~ strank odvrnejo kot prepri~ajo. Ko pa je pod vpra{a-jem sama veljavnost svetovnih nazorov, ki temeljijo na prepri~anju v nadnaravno, je smiselno, da razli~ne religije svoje vozove razvrstijo v krog - zato da se skupaj branijo zoper splo{en naval sekularizma. Tako dialog nadomesti `ol~no prepiranje in sodelovanje ubla`i antagonizme med religijskimi elitami. In slednji~: John Meyer (1980,1983, Meyer in Rowan, 1977) je sam izdelal weberjansko “institucijsko” teorijo kulturne spremembe, ki lahko osvetli trende 20. stoletja k bolj prijateljskim medreligijskim odnosom. Tako kot Max Weber (1978: 956-1005) tudi Meyer {teje “reorganizacijo institucionalnega `ivljenja okoli racionalizirane birokracije” za pomemben razpoznavni znak modernega sveta (1980: 111). Postopoma je ta racionalizacijski proces dobil svoje lastno `ivljenje, tako da ni ve~ mogo~e analizirati oblik in namenov birokratske organizacije, kot da bi ta izhajala strogo iz tehni~nih zahtev ekonomske produkcije in menjave. Dejansko formalna organizacijska struktura poslovnih korporacij ali celo nacionalnih dr`av dandanes v veliki meri odslikava globalne kulturne “recepte”, ki zadevajo legitimno obliko in funkcijo. V sodobnem svetu na primer obstajajo globalna institucionalna pravila, ki predpisujejo, kako naj poslovne korporacije ustanavljajo svoje oddelke, uveljavljajo~ “varnost, varstvo okolja, delovno zadovoljstvo, polno zaposlenost, itd.” - to pa so funkcije, ki ne prispevajo vedno k ekonomski racionalnosti v strogem profitarskem pomenu (1983: 268). ^e Meyerjev argument raz{irimo, lahko re~emo, da ravno tako kot “dobra” podjetja dodajajo take ceremonialne funkcije k svojim organizacijskim strukturam, tako “dobre” religi-jske organizacije ustanavljajo agencije za med-religijski dialog in sodelovanje. Medtem ko take strukture lahko malo ali pa ni~ prispevajo k poslovnemu dobi~ku oziroma pove~anju religijskega ~lanstva, pa prispevajo k promociji legitimnosti in tako pove~ujejo pre`ivetvene mo`nosti organizacije. Ve~ji del navzo~e pri obema - Webru in Meyerju - je {irjenje birokracije, racionalizacije ali institucionalnih receptov - ki vsi vsebujejo uporabo posplo{enih pravil in procedur na neoseben in nepripisovalen na~in - podobno in v veliki meri odseva nara{~ajo~i pluralizem vse {ir{ega modernega dru`benega sistema. Noben pluralni model ni ve~ mogo~ razen raz-vijajo~ega se svetovnega religijsko-kulturnega CIVILIZACIJA KULTOV 135 Richard Wayne Lee sistema. Religijske organizacije morajo kot legitimne entitete takega sistema strukturirati sebe in odnose z drugimi takšnimi organizacijami v skladu z novimi globalnimi pravili in procedurami, za katere je značilna večja med-religijska strpnost in sodelovanje. Predno se vrnem k pregledu razvijajočega se stališča krščanstva do drugih religij v tem stoletju, moram še priznati, da so seveda možne alternativne razlage sprememb v medreligijskih odnosih - mimo takih, ki kažejo na pluralizem globalnega sistema. Velika in razmeroma nedavno izražena alternativa izhaja iz perspektive svetovnega sistema Immanuela Wallersteina (1974). Teorije s to perspektivo (npr. Frank, 1982; Kiser in Drass, 1987; Wallerstein, 1983a,1983b; R.Weber, 1981; Wuthnow, 1980, 1983, 1987) povezujejo kulturno spreminjanje z velikimi spremembami v svetovnem redu, katerega bistvena sestavina je enotna globalna kapitalistična ekonomija (čeprav z različnimi politikami in kulturami) s temelji iz 16. stoletja. Teoretiki svetovnega sistema soglašajo, da religijsko-kulturne spremembe večinoma nastajajo kot odgovor na premike v produkcijskih in oblastnih odnosih v razslojeni globalni delitvi dela. Po drugi strani bi lahko razmišljali, da trend liberalizacije v medreligijskih odnosih (ki ga analizira ta članek) izvira (vsaj deloma) iz simboličnih virov, značilnih za samo religijo. Religije cesto sakralizirajo univerzalistična in in-kluzivistična verovanja in vrednote. Krščanstvo s takimi verovanji in vrednotami, ki izvirajo neposredno iz središčne doktrine o univerzalni Božji ljubezni do človeštva, v tem pogledu ni izjema. (Seveda so v primeru krščanstva tu tudi zgodovinsko dokazane insularne in ekskluzivis-tične tendence, ki izhajajo iz prav tako središčne doktrine o Jezusu Kristusu kot edinem in nepogrešljivem posredniku Odrešitve.) Obravnava takih alternativnih teoretičnih pogledov in njih primerjava s tem, ki je obravnavan tu, bi segala prek namenov tega sestavka. Seveda bi terjala celovit in poseben esej. KRŠČANSTVO IN DRUGE RELIGIJE Zdaj pa naj se lotim časovnega pregleda stališč institucionalnega krščanstva do drugih religij, kakor se kažejo v dejavnosti in doktri- narnih stali{~ih uradnih teles dveh glavnih kr{~anskih tradicij - rimokatoli{tva in protes-tantizma. Pozornost bom posvetil tudi trendom v teologiji kot dodatnemu kazalcu spreminja-jo~ega se stali{~a kr{~anstva do konkurentov. ^eprav ima kr{~anstvo za seboj `e skoraj 2000 let zgodovine odnosov z drugimi religijami, za namene tega sestavka ni potrebno upo{tevati ve~ kot le majhnega dela te zgodovine - prib-li`no od leta 1875 do danes. V glavnem je ravno v tem obdobju svet postal v pravem pomenu “en kraj”, kar je bistveni dejavnik sleherne teorije, ki poudarja u~inek religijskega pluralizma na ravni globalnega sistema. Sami dogodki sugerirajo delitev zgodovinske obravnave na tri obdobja: od leta 1875 do izbruha I. svetovne vojne, od leta 1914 do konca II. svetovne vojne in od leta 1945 do danes. OD 1875 DO I. SVETOVNE VOJNE Pomembni dogajanji, ki sta v tem obdobju nasprotujo~e vplivali na stali{~e kr{~anstva do ljudi drugih ver, sta bili misijonarsko gibanje in rast verskega liberalizma. Trgovska in imperialna ekspanzija zahodnoevropskih dr`av pod pax Brittanica je spodkopala stare kulture v kolonialnih okoljih, kar je olaj{alo misijonarsko {irjenje kr{~anstva {irom po svetu (Vidler, 1961:247-248). Hkrati je bilo to obdobje ~as nagle rasti liberalnih verskih pogledov, ki kr-{~anstva niso ve~ slikali kot (povsem) ekskluzi-vno, temve~ preprosto kot najpopolnej{e izrazilo resnic, katerih sledi je sicer mogo~e najti tudi v drugih religijah (Cauthen, 1962: 4-5). Protestantska misijonarska dejavnost je v glavnem zrasla iz britanskega in ameri{kega evangeli~anskega gibanja. Zato je stali{~e pre-komorskih religijskih delavcev do nekr{~anskih religij v tem obdobju odra`alo “strogo kalvini-sti~no ali konservativno teologijo, ki je {e ni na~el duh modernosti”. Spodbujeni “z nezasli-{anim ~utom dol`nosti prinesti Evangelij vsem narodom”, so protestantski misijonarji v tem obdobju drli iz Britanije in ZDA in se {irili po svetu. S seboj so nosili preprosto predstavo o teologiji drugih religij, predstavo, ki je videla kaj malo vrednega v nekr{~anskih verovanjih in praksah. “Preprosto naziranje, da je vse v nekr{~anskih religijah in kulturah gre{no, je 136 CIVILIZACIJA KULTOV Kr{~anstvo in druge religije dolgo obvladovalo misijonarske poglede, ~e-prav so bili seveda posamezniki pogosto bolj humani kot njihov kredo. Pogani so se v svoji slepoti klanjali lesu in kamenju in to je bilo to.” (Vidler, 1961: 250-252.) Katoli{ka misijonarska dejavnost se je v tem obdobju raz{irila takoj za nedavno lo~itvijo cerkve in dr`ave v Evropi. ^eprav je deetabliranje oslabilo cerkev doma, so imeli misijoni v tujini korist od ukinjanja omejitev, ki so jim bile postavljene s strani nezaupljivih civilnih oblasti. Deetabliranje je posredno prispevalo k uspehu na misijonarskih podro~jih tudi s tem, ko je izzvalo ultramontanizem Pija IX. (1846-1878). Ta novi pape{ki absolutizem, ki ga je ratificiral prvi vatikanski cerkveni zbor (1869-1870), je “RKC preoblikoval v tesno povezano, centrali-sti~no organizirano in strogo disciplinirano vojsko” (1961:250). ^eprav so bili v svojem pristopu do nekristjanov manj oholi kot v protirefor-maciji, so katoli{ki misijonarji v tem obdobju -podobno kot njihovi protestantski dvojniki -sku{ali razgnati temo popolne zmote z lu~jo absolutne resnice. V nasprotju z evangeli~ansko vnemo, na kateri je slonela misijonarska podjetnost, je med protestantsko elito v tem obdobju zraslo mo~no liberalno gibanje, ki se je {e posebej ~vrsto prijelo v ZDA. Medtem ko je reformacijska ortodoksija poudarjala radikalnost razlike med nadnaravnim in naravnim, je liberalizem uvedel koncept imanentnosti boga. Bolj kot avtoriteta, osnovana le na Bibliji, je bil zdaj v ospredju nov poudarek na avtoriteti osebnega religioznega izkustva. Namesto stati~nega gledanja na svet so liberalci povzeli nove znanstvene poglede; denimo, na novo o~itni evolucijski dinamiki narave in zgodovine so pripisali bo`je namene (Cauthen, 1962: 3-25). Na dopolnjujo~e se na~ine so te tri transformacije omogo~ile strpnej{e stali{~e liberalnih kristjanov do drugih religij. Koncept bo`je ima-nence je pomenil, da duha, ki pre{inja svet, v na~elu lahko odkrije vsak ~lovek, ne le kristjan. Novi poudarek na individualnem religioznem izkustvu je odstranil te`ke doktrinarne ovire ekumenskemu gibanju, ki se je tedaj odvijalo med protestantskimi denominacijami, pa tudi slede~emu “{ir{emu ekumenizmu”. Kon~no je razvrstitev religij vzdol` evolucijskega kontinuuma - s “primitivnimi religijskimi izrazi resnice na eni strani in njenim popolnim utele{enjem v Jezusu Kristusu na drugi - pomenila, da se kr{~anstvo “od drugih religij razlikuje le po stopnji” (Cauthen, 1962:24). ^eprav je bilo v na~elu evropski fenomen, se je v rimokatoli{tvu razvilo podobno liberalno gibanje, ki je bilo prav tako ve~inoma omejeno na kleri~ne in teolo{ke elite. Pod imenom “modernizem” je to gibanje dobilo prilo`nost pod pontifikatom Lea XIII. (1878-1903), ki se je namenil popraviti “intelektualno rev{~ino RKC”, nastalo zaradi strogih antiliberalnih represivnih dejanj predhodnika Pija IX. (Nichols, 1956: 294-305). Vendar je osvoboditev teh zatrtih sil kmalu izzvala nove represivne ukrepe samega Lea in nato {e njegovega naslednika Pija X. (1903-1914). Slednji je v letu 1910 tudi skoval znamenito “antimodernisti~no prisego”, ki so jo morali pod gro`njo odpustitve podpisati vsi rimokatoli{ki kleriki in u~itelji. Medtem ko so napadi na liberalne kroge v rimokatoli{tvu prihajali z vrha organizacijske hierarhije, se je konservativna reakcija v protes-tantizmu pojavila najprej na popularni ravni med denominacijsko skupino severnoameri{kih evangeli~anskih pridigarjev (Ahlstrom, 1975: 277). Novo fundamentalisti~no gibanje, ki ga je spro`ila serija konferenc v 70-ih in 80-ih letih 19. stoletja, je poudarilo nezmotljivost Biblije kot strogo dobesedne bo`je besede in nasprotovalo takim liberalnim inovacijam, kot so bile ve~ja kriti~nost do Biblije, socialni evangelij in nadebudno ekumensko gibanje. OD PRVE DO DRUGE SVETOVNE VOJNE Prva svetovna vojna je imela velik vpliv na stali{~e kr{~anstva do drugih religij. Paradoks je, da sta obe - liberalna in konservativna tendenca zaradi tega vpliva pridobili mo~. Vojna je omajala optimisti~no prepri~anje o superiornosti zahodnega liberalnodemokrati~-nega na~ina `ivljenja in spodbudila revolucionarna nacionalisti~na in antikolonialna gibanja, ki so v medvojnem obdobju izbruhnila v tretjem svetu (Hallenkreutz, 1977:21-22). Katoli{ke in protestantske misije so zdaj delovale “pod stalnim sumom, da so agenture zahodnega imperializma” (Nichols, 1956:420-21). Soo~eni z vse glasnej{imi zahtevami po politi~ni neodvisnosti in kulturni integriteti, sta se obe tradiciji CIVILIZACIJA KULTOV 137 Richard Wayne Lee premaknili v liberalno smer s spo{tljivej{im odnosom do nekristjanov in drugih kultur. Neposreden rezultat tega je bila pospe{ena transformacija tujih misijonov v cerkve, ki jih tvori lokalni kler, cerkve, ki si ne prizadevajo zatreti doma~ih obi~ajev in tradicij, marve~ jih - kolikor se le da - vklju~ujejo v prakso “doma~ega” kr{~anstva. V prvi in morda najpomembnej{i okro`nici tega stoletja o misijonarski dejavnosti RKC -Maximum Illud (1919) je pape` Benedikt XV. (1914-1922) zagovarjal stali{~e, da bi morali tisti, ki so v slu`bi misijona, imeti za “posebno skrb vzgojo lokalnih kandidatov za svete polo-`aje” (Neuner in Dupuis, 1982:310-313). Misijonarje je opozarjal, naj ne delujejo v korist dr`av, iz katerih prihajajo, ker bi “taka situacija zlahka spodbudila prepri~anje, da je kr{~anstvo nacionalna religija nekega tujega ljudstva in da vsakdo, ki se spreobrne v kr{~anstvo, opusti lojalnost lastnemu ljudstvu in se podredi pre-tenzijam in dominaciji tuje oblasti”. Pij XI. (1922-1939) se je posvetil rasti cerkve v misijonskih de`elah in je v okro`nici Rerum Ecclesiae (1926) ponovil klic predhodnika k vzgoji lokalnega klera. Podobno je v svoji prvi okro`nici Summi Pontificatus (1939) - Pij XII. (1939-1958) redefiniral na~elo adaptacije, ki mora prevladovati v cerkveni misijonarski dejavnosti. Najpomembneje je, da je to na~elo utemeljil v enosti in enakosti ~love{ke vrste, pozivajo~ cerkev k spo{tovanju kulturne razli~-nosti in vzgajanju pluralizma pod zdru`ujo~im “baldahinom” kr{~anske vere. [el je tako dale~, da je spodbujal prevzem tistih lokalnih “duhovnih vrednot” v kr{~ansko bogoslu`je, ki niso bile v nasprotju s cerkveno doktrino (Neuner in Dupois, 1982:315-16). Medtem ko je tak bolj spo{tljiv misijonarski pristop k potencialnim spreobrnjencem dajal podporo liberalcem, ki so bili pripravljeni mi-nimizirati razlike med religijami, je vojna po drugi strani tudi katalizirala religijsko reakcijo v kr{~anskih zahodnih metropolah - ohrabrila je konservativce, ki so bili odlo~eni braniti zahteve edine prave vere. Nastalo je teolo{ko gibanje, imenovano Neoortodoksija. Izzvalo je moden teolo{ki liberalizem, ki je, kot je `e bilo omenjeno, izzval odgovore pape`a in evan-geli~anov. ^eprav so k razvoju Neoortodoksije svoj dele` prispevali mnogi teologi, je to gibanje povezano predvsem s Karlom Barthom, splo-{no priznanim za najvplivnej{ega teologa tega stoletja. Neoortodoksija je veliko dolgovala ~ustvenemu vplivu I. svetovne vojne. Za Bartha so bili “opojno vino optimizma 19. stoletja, evolucijski napredek in univerzalno bratstvo ’poteptani’ na vojnih poljih Flandrije in Verduna” (Knitter, 1985:81). Na za~etku svojega objavljenega komentarja Pavlovega pisma Rimljanom (l. 1922) je Barth ponovno mo~no poudaril reformacijsko doktrino o absolutni bo`ji transcendenci in o popolni odvisnosti {ibkega in gre{nega ~love{tva od bo`je milosti. Zavrnil je liberalno tendenco prepoznavanja kontinuitet med kr{~anstvom in drugimi religijami. Z dokazovanjem, da se bog razodeva le v kr{~anstvu, je Barth okrepil konservativce, ki jih je prestra{ilo tisto, kar se je zdelo kot slabitev trditve o edinosti in ve~vrednosti Kristusovega sporo~ila. OD II. SVETOVNE VOJNE DO SEDANJOSTI Ko so se v 50-ih letih pri~eli razkrajati mra-~ni oblaki dveh svetovnih vojn in svetovne depresije, je Neoortodoksija kot gibanje pri~ela naglo zamirati, ~eprav so ideje Bartha in drugih iz njegove generacije dosegle trajen intelektualni vpliv na del mlaj{ih teologov. V pro-testantizmu in rimokatolicizmu so se liberalne sile po II. svetovni vojni ponovno uveljavile. To je postalo dramati~no o~itno v 60-ih letih, ko sta zasedanje svetovnega sveta cerkva v New Delhiju (WCC) in II. vatikanski cerkveni zbor napovedala dobo medreligijskega dialoga. Vendar so konservativni oponenti ta dialog obsojali kot odvra~anje od bistveno kr{~anske dol`nosti {irjenja evangelija. Morda je presenetljivo, da je rimokatoli{tvo bolje uravnote`alo konfliktne zahteve dialoga in misije in se ~vr-steje usidralo v strpnej{em in sodelovalnej{em stali{~u do drugih religij. Pij XII. je razvijal naprej pozitivno stali{~e do duhovnih vrednot svetovnih religij, najprej z odobritvijo ugotovitve indijskih {kofov l. 1950, ki je v enem odstavku priznala, da “sta resnica in dobrota tudi zunaj kr{~anske religije” (Neuner in Dupuis,1982:285), in drugi~ v okro`nici Evangelii Praecones (1951), v kateri je dejal, da bi moral biti Evangelij “precepljen” 138 CIVILIZACIJA KULTOV Kr{~anstvo in druge religije na vse, kar je “dobro, ~astno in lepo” v drugih religijah (Neuner in Dupuis,1982:319). V zgodnjih 60-ih letih je k temu pozi-tivnej{emu odnosu bistveno prispeval promi-nentni katoli{ki teolog Karl Rahner. Pri tem “ni le pripravil poti za II. vatikanski cerkveni zbor, marve~ je neposredno prispeval k njegovi vsebini” (Knitter, 1985:125-27). Rahner je uporabljal preprosto logiko: ^e bog zares `eli odre{i-tev vseh, morata odre{itev in milost obstajati tudi v nekr{~anskih religijah, ker ju lahko ljudje kot dru`bena bitja sre~ajo le v svojih religijah. Tako so po Rahnerjevem prepri~anju druge religije “pozitivno vklju~ene v bo`ji na~rt odre{itve”. Drugi vatikanski cerkveni zbor pomeni prelomnico v stali{~ih RKC do drugih religij. Janez XXIII. (1958-1963) je kmalu potem, ko je postal pape`, oznanil svoj namen sklicati prvi cerkveni zbor po I. vatikanskem. Po {tirih letih priprav se je zbor sestal na {tirih splo{nih zasedanjih (od 1962 do 1965) in izdal ve~ dokumentov, ki so izra`ali cerkveno mnenje o {te-vilnih vpra{anjih. Tu nas najbolj zanima “Izjava o odnosih Cerkve z nekr{~anskimi religijami”, ali kot jo (po prvih besedah izvirnega latinskega besedila) obi~ajno imenujejo - Nostra Aetate (V na{em ~asu). V tem prvem koncilskem dokumentu, ki se izrecno ukvarja z nekr{~anskimi religijami, Cerkev najprej izlo~a in hvali tako-imenovane “primitivne religije” (afri{ke animis-ti~ne religije) in nato {e hinduizem, budizem, islam in judaizem. Ko deklaracija povzema sta-li{~e teh religij, navaja (Abbot, 1966: 662-63): “Katoli{ka cerkev ne zavra~a ni~esar, kar je resni~no in sveto v teh religijah. Z vsem spo-{tovanjem gleda na te na~ine vedenja in `ivlje-nja, na te vloge in u~enja, ki - ~eprav se v mnogih pogledih razlikujejo - vedno odsevajo `arek tiste Resnice, ki razsvetljuje vse ljudi.” Kljub tej izjavi je glede cerkvenega odnosa do drugih religij po II. vatikanskem cerkvenem zboru ostalo precej zmede in nesoglasij. Ta predmet je pritegnil takoj{njo pozornost Sekretariata za nekristjane, telesa, ki je bilo organizirano med koncilom in je dobilo nalogo vzpostavljati sodelovanje in prijateljstvo med Cerkvijo in pripadniki drugih verskih tradicij. Bolj kot vsi posebni dokumenti in izjave skupaj je ravno ustanovitev Sekretariata pomenila institucio-nalizacijo novega interesa RKC za izbolj{anje odnosov z nekr{~anskimi religijami. Ti odnosi so dobili obliko “dialo{kih” sre~anj med rimo-katoli{kim klerom in predstavniki drugih ver. ^eprav je pontifikat Janeza Pavla II. (1979) na mnogih podro~jih pokazal opazen konser-vativizem, pa ga ozna~uje tudi prizadevanje za raz{iritev stikov (ve~inoma s pape`evimi pogostimi potovanji {irom po svetu) ne le s kristjani drugih tradicij, marve~ tudi z nekristjani. Pape` je pri~el svoj “mandat” z okro`nico Redemptor Hominis (1979), ki hvali “veli~astno dedi{~ino ~love{kega duha, ki se ka`e v vseh religijah”, in izra`a spo{tovanje do prizadevanj za napredek v medreligijskem dialogu (Neuner in Dupois, 1982:298-99). Medreligijski “Vrh za mir” v Assisi-ju l. 1986 sem `e omenil. Protestantizem ostaja glede vpra{anja izbolj-{anja odnosov z nekristjani bolj neenoten. V zgodnjih 60-ih letih so liberalne sile za~ele napredovati zoper splo{no konservativno stali{~e do nekr{~anskih religij, ki je obvladovalo konferenco IMC v Tambaramu l. 1938. Prvi kazalci sprememb so se pokazali na tretji splo{ni skup{~ini WCC v New Delhiju l. 1961. Morda je pod vplivom verskega pluralizma gostujo~e de`ele ideja dialoga vzbudila nov interes, kar se je kon~alo z vklju~itvijo IMC v WCC, ki se je preimenoval v Komisijo o svetovni misiji in evangelizmu. Naslednje leto je WCC ustanovil {tudijske centre na nekr{~anskih podro~jih, da bi za~el zbirati informacije o drugih religijah. Vodje teh centrov so poro~ali na sre~anjih o “kr{~anskem dialogu z ljudmi drugih ver” l. 1967 v Kandyju (Ceylon), ki so jih obiskali svetovalci sekretariata. Do prvega multilateralnega medreligijskega dialoga je pri{lo pod pokroviteljstvom WCC v Altajounu v Libanonu, leta 1970. Udele`ili so se ga hindujci, budisti, kristjani in muslimani. Leto kasneje je bila ustanovljena podenota za dialog z ljudstvi `ivih religij in ideologij (DFI). Kot enakovredna vatikanskemu sekretariatu je bila DFI zadol`ena za koordinacijo vseh dialogov, ki jih vodi WCC in za gojitev teolo{ke refleksije o tem procesu, {e posebej z ozirom na odnos med dialogom in misijonarskim delom (Shead, 1987: 181). Sledili so mnogi bilateralni medreligijski dialogi, ki jih je sponzoriral WCC. Medtem se je prvi~ dramati~no izrazilo nasprotovanje konzervativnih protestantov do dialoga v “Frankfurtski deklaraciji” - v izjavi, sprejeti 4. 3. 1970 na teolo{ki konvenciji evangeli- CIVILIZACIJA KULTOV 139 Richard Wayne Lee ~anov v Frankfurtu v Nem~iji. Izrecno oblikovana kot odgovor na “izdajalsko potvorbo njihovih motivov in ciljev /kr{~anskih cerkva/” s strani WCC, je izjava nasprotovala novemu, strpnej-{emu stali{~u do drugih religij, ki je bilo vidno v ekumenskem gibanju (Knitter, 1985: 78-9). Na petem splo{nem zasedanju WCC v Nai-robiju v Keniji l. 1975 pa so dolgotrajne napetosti med zagovorniki dialoga in njihovimi konservativnimi in evangeli~anskimi kritiki dosegle vrh. Kritika dialoga je bila osredi{~ena na tri to-~ke: prvi~, da je ta dejavnost implicitno potrdila idejo, da se je Bog v nekem smislu razkril in nudi odre{itev v nekr{~anskih religijah, kar da je zavra~anje enkratnosti Kristusa in evangelija; drugi~, da se z dialogom kr{~anstvo odpira sin-kretizmu, tendenci kombiniranja in me{anja raz-li~nih verovanj; tretji~, da je dialog “izdaja Kristusovega mandata, da pridiga evangelij in pridobi za u~ence vsa ljudstva” (Knitter, 1985: 222). [tiri leta kasneje je WCC izdal “Vodi~ za dialog z ljudstvi `ivih religij in ideologij” (WCC, 1979). ^eprav so ga sprejeli kot “zgodovinski preobrat” v razvoju dialoga, se je ve~inoma izognil pomembnim teolo{kim sporom med zagovorniki dialoga in njihovimi evangeli~anskimi nasprotniki (Knitter, 1985:l39). Njegovo besedilo odseva nadaljevanje globokih delitev v WCC in protestantizmu nasploh, kar zadeva odnos kr{~anstva do drugih religij. Priznava obstoj “nere{enih vpra{anj” in opozarja, da to “postavlja kr{~ansko sodelovanje v medreligijskem dialogu na negotove temelje ... s tem pa ostajajo vse mo`nosti in namen dialoga zatemnjeni” (Knitter, 1985:139). Po izdaji Vodi~a je WCC (prek DFI) nadaljeval dialog s predstavniki drugih religij. Na {estem generalnem sre~anju WCC v Vancovru v Kanadi l. 1983 je bilo med aktivnimi udele-`enci 15 predstavnikov drugih ver. To so bili ~asi, ko je razprava o dialogu postajala pikra, ker so evangeli~ani to prakso gore~e zavra~ali kot “izdajo poslanstva” in “nevarno nazadovanje” (Eck, 1984:182). DISKUSIJA Ko povzemamo zgodovinski vzorec razvija-jo~ega se stali{~a kr{~anstva do drugih religij, ka`e obdobje od leta 1875 do I. svetovne vojne dva nasprotna vpliva. Najprej vpliv entuzijasti- ~ne verzije tradicionalne zavezanosti evange-lizaciji, ki je utele{ena v misijonarskem gibanju. Drugi~ je tu nara{~ajo~i liberalizem, ki je zmanj-{al pomen pomembnih razlik med kr{~anstvom in drugimi religijami. Medvojno obdobje ka`e tudi dve nasprotujo~i si te`nji. Medtem ko je liberalna prilagoditev hkratna z antikolonialnimi nacionalnoosvobodilnimi gibanji, zamenja opti-misti~no in samoumevno ortodoksijo preteklosti visoko zavestno neoortodoksno nagnjenje k ohranitvi jasnih meja med pravo in zmotnimi verami. Po drugi svetovni vojni so liberalni kristjani, ki so zagovarjali ve~jo strpnost in sodelovanje z drugimi religijami, dosegli velik uspeh s sre~anjem v New Delhiju in z drugim vatikanskim cerkvenim zborom, ~eprav so protestanti, kar zadeva odnos med misijo in dialogom, {e vedno bolj razdeljeni kot rimokatoliki. Neomajen razvoj v prizadevanju za vse bolj strpne in sodelovalne odnose med kr{~anstvom in drugimi religijami, ki ga zaznavamo v celotnem obdobju, bi lahko razlo`ili kot odgovor na oblikovanje pluralisti~nega svetovnega reli-gijsko-kulturnega sistema. Pojav vztrajnih pro-titrendov, kakr{na sta fundamentalizem in Neo-ortodoksija - ki univerzalizacijske te`nje ovirata, vendar ne blokirata - je po mnenju teoretikov, denimo Bergerja, kar treba pri~akovati. Dvajseto stoletje je s svojo nesluteno geografsko mobilnostjo in napredkom v komunikacijah pospe{ilo dolgotrajen proces v moderni dobi, ko so se prej relativno izolirane verske skupnosti geografsko in miselno neizogibno pribli`ale. Misijonarsko gibanje se je dramati-~no razvilo proti koncu 19. in v prvih desetletjih 20. stoletja. Njegovo {irjenje v tujih misijah in sre~evanje z versko razli~nostjo pa se je pri~elo tri stoletja prej in pomeni njegovo naj-vi{jo to~ko. Ko je doba odkritij Evropo seznanila z obstojem milijonov ljudi, ki so brez svoje krivde `iveli nevede za Jezusa Kristusa, so rimokatoli{ki teologi sku{ali pomiriti o~itno nasprotje med konceptom univerzalne bo`je ljubezni in cerkveno nujo po odre{itvi. Zastavljalo se je vpra{anje, ~e tak{ne osebe avtoma-ti~no doleti prekletstvo. Tridentinski cerkveni zbor (1545-1563) je presodil, da ne, in izumil formulo, ki je priznavala “pokrstitev po `elji”. Po tej formuli so pogani, ki so `iveli moralno, implicitno izrazili “`eljo po pridru`enju cerkvi in tako lahko pri{li skozi vrata zveli~anja” (Knitter, 1985:123, glej Burns, 1971:78-79). 140 CIVILIZACIJA KULTOV Kr{~anstvo in druge religije Kot je pokazal zgodovinski pregled, so se v 20. stoletju kr{~anski teologi in cerkvene oblasti ponovno zna{le (v medvojnem obdobju) pred vpra{anjem oblikovanja formule, ki bi skrbela za duhovni polo`aj nekristjanov, katerih milijonov {irom po svetu ni bilo mogo~e prezreti. Nekatere izmed teh formulacij so bile konservativne in ekskluzivisti~ne (npr. Funda-mentalizem in Neoortodoksija), vendar je bil to morda temelj za razmere po drugi svetovni vojni, ko so se uveljavili tako inkluzivni pogledi, kot so bili pogledi Karla Rahnerja, Sekretariata in DFI. Bli`nja sre~anja z drugimi religijami pa niso bila samo posledica raz{irjenih stikov na misijonskih podro~jih. To je bil tudi ~as, ko so se v svetovnem sistemu mo~no spremenili migracijski obrazci, ki so veljali stoletja. Prej so glavni migracijski tok tvorili kolonisti, ki so se selili iz razvitega v nerazvite dele sveta. Zdaj pa je evropska in severnoameri{ka industrijska ekspanzija vedno bolj privla~ila milijone judovskih, muslimanskih, hindujskih in budisti~nih migrantov, ki so si iskali delo. Obstoj tako velikega {tevila nekristjanov v samem sredi{~u kr{~anstva je pomenil veliko spodbudo uni-verzalizacijskim te`njam v odnosu kr{~anstva do drugih religij. SKLEP [tudija je sku{ala pokazati, da je sociolo{ki pristop, ki povezuje univerzalizacijske trende v verovanjih in vrednotah z nara{~ajo~im pluralizmom modernih dru`b, primeren za opazovanje sprememb v stali{~u kr{~anstva do drugih religij v dvajsetem stoletju. Teoretiki, ki uporabljajo ta pristop, ponujajo razlage, ki se v~asih razlikujejo v sodbi, kako ti trendi institucionalno odsevajo v razvoju globalnega kulturnega sistema. Vsi pa so vendarle enotni v prepri~anju o vse pluralnej{i naravi modernih dru`b in razvijajo~em se svetovnem religijsko-kulturnem sistemu. Vendar je prepoznavanje koristnosti takega pristopa lahko {ele za~etek v poizku{anju razumevanja zelo pomembnih religijskih sprememb na{ega ~asa. Zastavlja se zgodovinsko vpra{a-nje, ali so bili tak{ni univerzalizacijski trendi vidni tudi v drugih ~asih in krajih, ko in kjer je dru`beni sistem izku{al nara{~ajo~ pluralizem. Takoj je mogo~e pomisliti na rimsko cesarstvo in {e na mnoga druga cesarstva, ki so poznala veliko versko raznolikost. Kot sem `e opozoril, obstajajo za tovrstne religijske spremembe tudi druga~ne razlage. Primerjava na{ega pristopa s temi bi bila pomembno raziskovalno podro~je. Morda bi nekak{na sinteza pristopov {e izostrila pogled na razvijajo~i se “svetovni religijski sistem”. Prevedel Marjan Smrke Richard Wayne Lee, Emory University. OPOMBA * Prevod ~lanka “Christianity and the Other Religions: Interreligious Relations in a Shrinking World”, Sociological Analysis, let. 53, {t. 2, poletje 1992. LITERATURA ABBOTT, Walter M. (ur.) (1966): The Documents of Vatican II, New York: Herder and Herder. AHLSTROM, Sidney E. (1975): A Religious History of the American People, vol.2, Garden City, NJ: Doubleday. AMMERMAN, Nancy T. (1987): Bible Believers, New Brunswick, NJ: Rutgers University Press. BELLAH, Robert N. (1973): Emile Durkheim on Morality and Society, Chicago: University of Chicago Press. BERGER, Peter L. (1963): “A market model for the analysis of ecumencity.”, Social research 30, str.77-93. BERGER, Peter L. (1969): The Sacred Canopy, Garden City, NJ: Doubleday. CAUTHEN, Kenneth (1962): The Impact of American Religious Liberalism, New York: Harper & Row. DURKHEIM, Emile (/1893/ 1984): The Division of labour in Society, New York: Free Press. ECK, Diana (1984): “Dialogue in the oikoume-ne.” Ecumenical Review 36, str. 179-83. FRANK, Andre Gunder (1982): “Crisis of ideology and ideology of crisis”, v Jamir Amin, Andre Gunder Frank, Giovanni Arrighi, in Immanuel Wallerstein (ur.), Dynamics of Global Crisis, str. 109-65, New York: Monthly Review Press. CIVILIZACIJA KULTOV 141 Richard Wayne Lee HELLENCREUTZ, Carl F. (1977): Dialogue and Community, Geneva: World Council of Churches. HICK, John and Brian Hebblethwaite (1980): Christianity and Other Religions, Philadelphia: Fortress. HUNTER, James D. (1983): American Evangelicalism, New Brunswick, NJ: Rutgers University Press. HUNTER, James D. (1987): Evangelicalism: The Coming Generation, Chicago: University of Chcago Press. KISER, Edgar and Kriss A. Drass (1987): “Changes in the core of the world-system and the production of utopian literature in Great Britain and the United States, 1883-1975.” American Sociological Review 52, str. 286-93. KNITTER, Paul F. (1985): No Other Name: Acritical Survey of Christian Attitudes Toward Other Religions, Maryknoll: Orbis. MANSCHRECK, Clyde L. (1985): A History of Christianity in the World, Englewood Cliffs, NJ: Prentice-Hall. MEYER, John W. (1980): “The world polity and the authority of the nation-state,” v Albert Bergesen (ur.), Studies of the Modern World-System, str. 109-37, New York: Academic Press. MEYER, John W. (1983): “Conclusion: institu-cionalization and the rationality of formal organizational structure”, v John W. Meyer and W. Richard Scott (ur.), Organizational Environments, str. 261-82, Beverly Hills, CA: Sage. MEYER, John W. (1988): “The evolution of a world religious system: some research design ideas.” Paper presented at the annual meeting of the American Sociological Association (in joint session with the Association for the Sociology of Religion), Atlanta. MEYER, John W. in Brian Rowan (1977): “Institutionalized organizations: formal structure as myth and ceremony.” American Journal of Sociology 83, str. 340-363. NEUNER, J. and J. Dupuis (1982): The Christian Faith in the Doctrinal Documents of the Catholic Church, New York: Alba. NICHOLS, James Hastings (1956): History of Christianity, 1650-1950, New York: Ronald. PARSONS, Talcott (1977): Social Systems and the Evolution of Action Theory, New York: Free Press. ROBERTSON, Roland (1987): “Globalization nad the future of religion: problems in thinking religion globally.” Paper presented at the International Symposium, Chuo Academic Research Institute, Tokyo, Japan. ROBERTSON, Roland in Frank J. Lechner (1985): “Modernization, globalization and the problem of culture in world-systems theory.” Theory, Culture and Society 2, str. 103-17. Secretariatus pro non christianis (1984): “The attitude of the church towards the followers of other religions: reflections and orientations on dialogue and mission.” Bulletin 56, str. 126-44. SHEARD, Robert B. (1987): Interreligious Dialogue in the Catholic Church Since Vatican II, Lewiston, NY: Mellen. VIDLER, Alec. R. (1961): The Church in an Age of Revolution, 1789 to the Present day, London: Hodder and Stoughton. WALLERSTEIN, Immanuel (1974): The Modern World-System, New York: Academic Press. WALLERSTEIN, Immanuel (1979): The Capitalist World-Economy, Cambridge: Cambridge University Press. WALLERSTEIN, Immanuel (1983a): “Crisis: the world economy, the movements, and the ideologies”, v Albert Bergesen (ur.), Crises in the World-System, Beverly Hills: Sage. WALLERSTEIN, Immanuel (1983b): “An agenda for world-systems analysis”, v William R. Thompson (ur.), Contending Approaches to World-System Analysis, Beverly Hills: Sage. WEBER, Robert Phillip (1981): “Society and economy in the western world-system” v Social Forces 59, str. 1130-47. WEBER, Max (/1922/1978): Economy and Society, Berkeley: University of California Press. World Council of Chourches (1961): The New Delhi Report: The Third Assembly of the WCC, London: SCM. World Council of Churches (1979): Guidelines on Dialogue with people of Living Faiths and Ideologies, Geneva: WCC. WUTHNOW, Robert (1980): “World order and religious movements”, v Albert BERGESEN (ur.), Studies of the Modern World-System, str. 57-73, New York: Academic Press. WUTHNOW, Robert (1983): “Cultural crises”, v Albert Bergesen (ur.), Crises in the World System, str. 57-71, Beverly Hills, CA: Sage. WUTHNOW, Robert (1987): Meaning and Moral Order, Barkeley: University of California Press. 142 CIVILIZACIJA KULTOV * "t. - : iz ogljikovi v silicij VJ&tf hidratov “V mojem evolucijskem ra~unalni{kem svetu ni morale. “Ubijam”, “mutiram”, “silim v incest” in “koljem” cele dru`ine ali posamezne skulpture; dejansko je tako, da bolj subverzivne ko so tehnike bolj zanimive so oblike skulptur. Je moralno nedopustno uni~evati skulpturalne umetne oblike `ivljenja, ker `e obstajajo, ~eprav le kot podatki? Ali pa je moralni problem v tem, da je software mo~ uporabiti tudi za druge aplikacije, ki morda niso artisti~ne in se lahko izmaknejo na{emu nadzoru. Kot umetniki se moramo zavedati teh moralnih dilem, saj ob njih ni mogo~e ostati nevtralen.” William Latham Tako kot se ~lovekova samospra{evanja o duhu, umu in pameti iztekajo v preu~evanju umetne inteligence in izdelovanju inteligentnih strojev, se zdaj jemlje `ivljenje iz njegovega “naravnega” konteksta ogljikovodikov in vsaja v inteligentne stroje. Umetno `ivljenje, o katerem govori naslednji tematski sklop, je rojeno iz duha umetne inteligence. Ra~unalni{ka kultura spreminja na{e razumevanje `ivljenja in utrjuje zamenjavo paradigme definiranja `ivljenja kot substance, materialnega hard-vera ali mehanizma s pojmovanjem `ivljenja kot kode, jezika, nematerialnega softvera, dinami~nega sistema. Iskanje odgovora na vpra{anje Kaj je `ivljenje? s posredovanjem ra~unalnikov, vodi predpostavka, da je “logi~no strukturo organizma” mo~ lo~iti od njene materialne podlage in da `ivljenje ni lastnost slednje, temve~ prve. Eden klju~nih raziskovalnih ciljev vse ve~je skupine znanstvenikov, zdru`enih v okvirni raziskovalni program umetno `ivljenje, je namre~ prav ta: pokazati, da je logi~na struktura `ivljenja povsem neodvisna od njegovega materialnega vzroka. Z izrazom umetno `ivljenje ozna~ujejo oblike `ivljenja, ki ne vsebujejo nobenih naravnih substanc, kot so npr. ra~unalni{ko simulirani sistemi, ki jih tvorijo nizi znakov, sposobni rasti in reprodukcije, izmenjave energije in informacij, kreacije in samonadzora. Te raznolike tvorbe umetnega `ivljenja so lahko predstavljene avdio-vizualno (na ra~unalni{kem zaslonu) ali pa tridimenzionalno (npr. kot roboti). V primerjavi z mno`ico hardverskih ~lovekovih posegov v naravno `ivljenje, od presajanj posameznih organov do modifikacij genetske kode in sintetiziranja organskih molekul, ki so se, kar zadeva o`ivljanje ne`ivega, izkazali za nezadostne, se zdi softverski pristop, ki `ivljenje pojmuje kot sistemsko lastnost in dinami~ni proces, obetavnej{i. Umetno `ivljenje ni zgolj ra~unalni{ka simulacija iz narave posnetih biolo{kih procesov (od rasti posameznih celic do vse kompleksnej{ih virtual-nih bitij), ampak prispeva pomembno ugotovitev, da skrivnostna “sinteza `ivljenja” ni nelo~ljivo vezana na materialno osnovo. To preprosto pomeni, da za umetno tvorjenje `ivljenja niso potrebni naravni materiali (ogljikovodiki in proteini) in da so programi - softver -, ki to umetno `ivljenje tvorijo, sposobni razlikovati med `ivljenjem in drugimi naravnimi fenomeni. Tako kot biolo{ki program potrebuje materialnega nosilca informacije, npr. nukleotide, ga potrebuje tudi ra~unalni{ki program, le da je v tem primeru to lahko npr. silicijev ~ip. Ra~unalni{ko podprta vizija umetnega `ivljenja implicira, da lahko za nosilce informacij programov `ivljenja slu`ijo tudi druge, umetne substance. Naravno in umetno, naravno in sinteti~no? Zdi se, kot da lahko razlikovanje med naravnim in umetnim vse pojasni. Problemati~na samoumevnost tega razlikovanja ne vzdr`i kriti~nega premisleka in se izka`e za naivno. Ta ista samoumevnost namre~ posku{a v drugih okoli{~inah prikazati npr. kravo mlekarico kot primerek skoraj izumrlega naravnega bitja, pri tem pa pozablja, da je krava mlekarica bolj kot naravno bitje stvaritev bioin`enirske tehnologije, torej ~lovekov izum, prav tako kot parni stroj ali smodnik. Genetski in`eniring in organske tehnologije, rekreiranja prek celi~nih jeder, kloniranje `ivali, rastlin in genov, proteti~na kirurgija, vsi kombinirajo naravno in sinteti~no, `ive in ne`ive materiale. Opozoriti velja na neko drugo, bistveno razliko. Medtem ko se umetno `ivljenje ukvarja s preu~evanjem pravil (mo`nega) `ivljenja, se genetski in`eniring ukvarja s spreminjanjem (dejanskih) `ivih organizmov. Pred nedavnim je bila svetovna javnost obve{~ena o prvem uspe{nem poskusu kloniranja ~love{kih zarodkov. Dogodek, ki sili k premisleku. S kloniranjem ~love{kih zarodkov smo prestopili prag. Od tod dalje ne gre ve~ za kurativne posege v posamezna ~love{ka telesa, ampak za manipulacijo s ~love{ko identiteto. Embrionalna genska terapija ne vodi samo v “lep{i svet”, temve~ in predvsem k vedno ve~ji in nepreklicni prevladi zdaj `ive~ih ljudi nad prihodnjimi generacijami in v tem smislu h gospodovanju mrtvih nad `ivimi. Marjan Kokot Steven Levy In silico* “^e bi bili vzorci enic in ni~el enaki vzorcem ~love{kih `ivljenj in smrti; ~e bi celotno posameznikovo `ivljenje lahko predstavljala ra~unalni{ka kartoteka z dolgim nizom enic in ni~el, kak{ne vrste bitje bi potem predstavljal dolg niz `ivljenj in smrti?” Thomas Pynchon * Prevod uvodnega poglavja knjige Stevena Levyja: Artificial Life -The Quest for a New Creation, Pantheon Books: New York, 1992, str. 2-10. Bitja so tiho kri`arila, drse~ nad povr{ino svojega sveta z eleganco drsalcev na ledu. Premikala so se razli~no hitro, nekatera v spremenljivem ritmu neodlo~nosti, druga z gotovo mo~nim razlogom. Njihova telesa, barvni liki, ki spominjajo na papirnate avione ali male konfete, izdajajo njihove potrebe. Zeleni so la~ni. Modri i{~ejo partnerje. Rde~i bi se bojevali. Vidijo. Tako imenovana nevronska mre`a jim daje vid, s katerim lahko zaznajo barvo svojih sosedov in del okoli{kega sveta. Nekaj vedo o svojem notranjem po~utju, lahko tudi ~utijo utrujenost. U~ijo se. Izku{nje jih nau~e, ob ~em bi se lahko bolje po~utili in kaj bi jim morda zadovoljilo potrebo, ki se je oglasila. Razmno`ujejo se. Dva od njih se bosta zdru`ila, njuni geni se bodo zlili in kombinacija bo determinirala zna~ilnosti potomca. V obdobju mnogih generacij jih utrdi mehanizem naravne selekcije in v pokrajini prevladujejo bolje prilagojena bitja. UMETNO @IVLJENJE 147 Steven Levy Umirajo in v~asih jih, preden njihova telesa razpadejo, drugi iz njihovega rodu pojedo. Na dolo~enih mestih, ob dolo~enem ~asu se pojavijo kanibalski kulti, v katerih je tak{no vedenje vodilo. Trupla so hranilna, toda ne tako zelo kot hrana, ki jo je po sre~nem naklju~ju mo~ najti na terenu. Ekosistemu je ime PolyWorld, nahaja se v ~ipih in disketnih enotah Sillicon Graphicsove grafi~ne delovne postaje Iris. Avtor stvaritve je raziskovalec Larry Yaeger, ki dela za firmo Apple Computer. To je svet znotraj ra~unalnika, ~igar prebivalci so v bistvu matemati~ni. Bitja imajo digitalni DNA. Nekateri od njih so bolj prilagojeni kot drugi in ti so tisti, ki se s~asoma reproducirajo in ustvarjajo pot k ve~jemu {tevilu razli~nih vrst organizmov, ki uspe{no izkori{~ajo {ibkej{a bitja PolyWorlda. “Vrste imajo svoje lastno - le zanje zna~ilno vedenje in skupinsko dinamiko,” pravi Yaeger. Ena skupina deluje kot na robu psihoze; gre za blazne`e, ki nasilno divjajo po pokrajini in si stalno `elijo hrane in seksa ter skoraj ni~esar drugega. Potem je tu {e kanibalski kult, katerega ~lani i{~ejo sebi podobne, da se z njimi zdru`ijo, borijo in jih jedo. Sestavljajo groteskne zdru`be, ki ne potrebujejo ni~esar zunaj svoje skupine, da bi zadovoljili potrebe. In tretja vrsta se imenuje “robni teka~”. Zaradi posebne zna~ilnosti pokrajine - v nasprotju z na{im okroglim, sferi~nim planetom - je PolyWorld tako programiran, da se jasno kon~a, in v tem je prednost te vrste bitij, ki se skrivajo na robu sveta. Ko to vedenje prevzame zadostno {tevilo prijateljskih bitij, vedno obstaja ogromna zaloga zakonskih partnerjev - ravno tako kot trupel, ki postanejo njihova hrana. Yaeger nerad pretirava v svojih izjavah. Opi{e tisto, kar je `e naredil, in tisto, kar lahko temu neposredno sledi. “Do zdaj je PolyWorld pokazal, da so uspe{ni organizmi v biolo{ko usmerjenem, le delno kompleksnem okolju evolucijsko razvili prilagodljive strategije za `ivljenje na tem svetu,” pravi Yaeger. Ko pa za~ne ta bitja opisovati, je manj oklevajo~. “Do`ivljam jih,” pravi, “kot umetno `ivljenje.” Septembra 1987 se je ve~ kot tiso~ znanstvenikov in tehnikov zbralo v Los Alamosu, v New Mexicu, da bi osnovali novo znanost o umetnem `ivljenju. Dogodek je pomenil tehnolo{ko in znanstveno razvodnico. Poglobljeno razumevanje biolo{kih mehanizmov skupaj z eksponencialnim pove~eva-njem zmo`nosti digitalnih ra~unalnikov je ~love{tvo pripeljalo do praga ponovitve naravne mojstrovine, ustvarjanja `ivih siste- “Vsakdo, ki opazuje `iva bitja, ve, da so le-ta sposobna ustvariti sebi podobne organizme. To je popolnoma normalna funkcija in ta bitja ne bi obstajala, ~e tega ne bi po~ela. To je verjetno tudi razlog za obljudenost sveta. Z drugimi besedami, `i-va bitja so zelo zapleteni skupki nelo~ljivo povezanih delov in so po vsaki razumni verjetnostni teoriji termodinamike izredno nepredvidljiva. Dejstvo, da so se v svetu sploh pojavila, pa lahko {tejemo za ~ude` prve stopnje...” John Von Neumann 148 UMETNO @IVLJENJE In silico mov. Pionirji so bili po eni strani vznemirjeni zaradi obetov in po drugi strani zadr`ani zaradi preteklih spekulacij o tem, kaj bo dala prihodnost. Kot duhovi, lebde~i nad dogajanjem, so na konferenci pre`ali zapu{~ina Mary Shelley, ki je pisala o Frankensteinu in njegovi po{asti, ter tema~ni dose`ki znanosti, kot je dejal neki udele`enec. Kljub temu je konferenca potekala v `ivahnem ozra~ju. Mnogo znanstvenikov, ki jih je pritegnilo v Los Alamos, je `e dolgo sanjalo o skupnem ustvarjanju nove oblike `ivljenja; in tudi njihova individualna dela so `e te`ko ~akala ta dan. Kon~no je pri{el. Pomembnost tega dogodka je kasneje izrazil fizik Doyne Farmer, soavtor knjige o nasledkih tega znanstvenega sre~anja. @e sam izvle~ek - opis razvijajo~e se tehnologije v laboratoriju, je tako udaren, kot je bil razvoj atomske bombe. Tistim, ki so izvle~ek prebrali, je bilo svetovano, naj globoko zajamejo sapo in naj ne dvomijo, vsaj dokler zdr`ijo njihova plju~a, preden preberejo tole napoved: V naslednjih petdesetih do sto letih se bo po vsej verjetnosti pojavil novi razred organizmov. Ti organizmi bodo umetni, ker jih bo ustvaril ~lovek. Toda zmo`ni se bodo razmno`evati in evolvirati v novo, razli~no obliko od za~etne; “`ivi” bodo -po katerikoli razumni definiciji te besede ... Nastop umetnega `ivljenja bo najpomembnej{i zgodovinski dogodek po pojavu ~love{ke vrste ... Umetno `ivljenje je posve~eno ustvarjanju in raziskovanju `ivih organizmov in sistemov, ki jih je ustvaril ~lovek. Gradivo tega `ivljenja je neorganskega izvora in njegovo bistvo je informacija: ra~unalniki so alkimisti~ni vreli kotli, v katerih se porajajo te nove oblike `ivljenja. Ravno tako, kakor so se medicinski Bitja, ki naseljujejo Poly-World so evolvirala iz naklju~nih genomov: prek generacij so si nabrala izku{nje v iskanju hrane, reproduciranju in bojevanju. UMETNO @IVLJENJE 149 Steven Levy Primerjava med naravnim vzorcem na povr{ini {koljke mehku`ca (slika zgoraj) in umetnim vzorcem enostavnega enorazse`nostnega celi~nega avtomata (slika desno zgoraj). Peter Oppenheimer: ra~unalni{ka slika fraktalne praproti. znanstveniki uspeli poigrati z `ivljenjskimi mehanizmi in vitro (rojstva iz epruvete), sedaj biologi in ra~unalni{ki strokovnjaki upajo, da bodo ustvarili `ivljenje in silico (v silikonskih ~ipih). Podobnost teh organizmov “pravim” niha glede na razli~ne vrste ustvarjenega umetnega `ivljenja; mnogi eksperimentatorji priznavajo, da so njihove laboratorijske stvaritve le preproste simulacije razli~nih vidikov `ivljenja. Cilj teh praktikov {ibkega umetnega `ivljenja je razsvetliti in jasneje razumeti `ivljenje, ki obstaja na Zemlji in morda {e kje. Kot je dejal astronom A. S. Eddington, “preudarjanje na podro~jih, {ir{ih od resni~nih, vodi v naravoslovnih znanostih k veliko bolj{emu razumevanju resni~nega.” S simuliranjem `ivljenja, razli~nega od nam znanega, `elijo raziskovalci umetnega `ivljenja raziskati poti, po katerih {e ni hodila nobena oblika `ivega, da bi tako bolje razumeli zasnove in omejitve samega `ivljenja. Ker znanstveniki upajo, da se bo vedenje, kakr{nega najdemo v naravi, spontano pojavilo s simulacijami, pogosto posku{ajo oblikovati po natan~nem vzorcu procesov, zna~ilnih za `ive sisteme. Biologi te umetne sisteme pojmujejo kot obi~ajne laboratorijske `ivali; njihove zna~ilnosti pojasnijo poteze znanih organizmov, in ker je njihova sestava tako o~itna, jih je mnogo la`e analizirati kot podgane, rastline ali E. coli (bakterije za laboratorijsko preu~evanje). Fiziki sledijo umetnemu `ivljenju v upanju, da bo sinteza `ivljenja osvetlila sorodno prizadevanje: razumevanje vseh kompleksnih nelinearnih sistemov, ki naj bi jih uravnavale {e ne popolnoma razumljene univerzalne sile. Z raziskovanjem fenomena samoorganizacije in umetnega `ivljenja bi te skrivnosti lahko kmalu razjasnili. Najbolj neustra{ni praktiki te znanosti pa so zaobljubljeni trdi hipotezi o umetnem `ivljenju. Preu~ujejo dolgoro~ni razvoj dejansko `ivih organizmov, katerih bistvo je informacija. Ti stvori se lahko utelesijo v materialni, snovni obliki - kot roboti umetnega `ivljenja -, lahko pa `ivijo tudi v ra~u-nalniku. Kakorkoli `e, ti stvori bodo, kot zatrjuje Farmer, “`ivi po katerikoli razumni definiciji te besede” - ravno tako kot bakterije, rastline, `ivali in ~love{ka bitja. Mnogim se ta trditev lahko na prvi pogled zdi absurdna. Kako lahko nekaj, kar biva v ra~unalniku, velja za `ivo? Ali si lahko kaj, kar sintetizira ~lovek, sploh 150 UMETNO @IVLJENJE In silico prizadeva za tako klasifikacijo? Ali naj ne bi bil termin “`ivljenje” rezerviran za delovanje narave? Na vpra{anje je te`ko odgovoriti predvsem zato, ker nimamo nobene “razumne definicije” `ivljenja. Pred skoraj 2000 leti je Aristotel izrazil svoje opa`anje, da se pod izrazom “imeti `ivlje-nje” lahko razume “bitje se lahko prehranjuje in razkraja”. Ve~ina se tudi strinja, da je razmno`evanje nujen pogoj za `ivljenje. Od tod naprej pa so se mnenja razhajala in se {e vedno. Lahko si izmislimo spisek bistvenih zna~ilnosti `ivljenja, vendar nikoli ne bo zadosten. Vsa ta so lahko skrajno pristranska ali pa pretirano popustljiva. Kreature PolyWorlda so na primer na mnogo na~inov “`ivljenj-ske” - rastejo, se razmno`ujejo, prilagajajo in evolvirajo. Toda njihov kreator si {e vedno ne upa trditi, da so resni~no `ive. Nekateri znanstveniki pravijo, da je vpra{anje, kaj-je-definici-ja-`ivljenja, rde~a nit. @ivljenje naj bi bilo ocenjeno glede na kontinuum in ne priznano glede na binarne odlo~itve. Skala je gotovo nizko na kateremkoli kontinuumu `ivosti, pes, rastlina ali ~lovek pa se uvr{~ajo vi{e. Bolj nejasni, dvoumni sistemi bi se uvrstili v srednje obmo~je pol`ivljenjskega - ni`e od bakterij, za katere se skorajda vsi strinjajo, da so `ive, in nad skalami. Virusi, ki jih nekateri znanstveniki {tejejo za `ive, drugi pa ne, bi bili v takem sistemu uvr{~eni na zgornjem delu tega srednjega, pol`ivljenjskega obmo~ja. [e ni`e naj bi bili locirani kompleksni sistemi, ki jih skorajda nih~e ne {teje med `ive, pa vseeno ka`ejo neko vedenje, zna~ilno za `iva bitja - zadeve, kot so ekonomija ali avtomobili. Organizme iz PolyWorlda bi lahko uvrstili med Chrevrolete in viruse gripe. ^e gledamo na `ivljenje na ta na~in, je opaziti neko prednost: uporabljajo se sistemi, ki jih nih~e ne bi klasificiral za resni~no `ive; biologi pa {e vseeno Peter Oppenheimer: lahko izolirajo zna~ilnosti `ivljenja. ra~unalni{ka slika skeleta Vendar je tudi to nezadostno. To naj uhljaste {koljke. bi imelo tudi neki pomen - biti `iv namre~, pa ~eprav ni jasno postavljene meje med `ivljenjem in ne`ivljenjem. Del te`avnosti izhaja iz kulturne zavrnitve, saj ta no~e podro~ja `ivljenja predati domeni znanosti. Stoletja se je v kakr{nikoli `e definiciji `ivljenja, ki je bila takrat v veljavi, pojavljal njen misti~ni del, ~e `e ne odkrito prikimavanje bo`ji avtoriteti. Kljub ikonoklasti~nim in vizionarskim poskusom uporabe empiri~nih sredstev za prepoznavanje `ivljenja so ljudje v ve~jem delu zgodovine ~utili pri podelitvi `ivljenja nadnaravno komponento. UMETNO @IVLJENJE 151 Steven Levy Ko so znanstveniki ovrgli ta verovanja, je njihova ideja `ivlje-nja pre{la k novim odkritjem. Po identifikaciji celice so razmi{ljali druga~e o samoorganizaciji materije v `ivi strukturi. In ko je bilo enkrat jasno, kako kriti~en je Darwinov prispevek k znanosti o `ivljenju, je evolucija postala osrednja to~ka v ozna~evanju `ivljenja. Za nekatere evolucija tudi ostaja glavna in osrednja to~ka. “@ivljenje bi moralo biti definirano glede na posedovanje tistih faktorjev, ki so potrebni za zagotovitev evolucije z naravno selekcijo,” pi{e John Maynard Smith, ki je, pri~akovano - evolucijski biolog. “To pomeni, entitete z lastnostmi, kot so razmno`evanje, variabilnost in dednost, so `ive, tiste, ki teh lastnosti nimajo, pa niso.” Novej{e odkritje DNA kot prodorne in osnovne komponente v vsaki materiji, ki velja za `ivo, je prineslo dodatno skrb: ne le, da vse `ive stvari vsebujejo na~rt (dedni zapis) za svoje delovanje in razmno`evanje, marve~ te majcene kolekcije molekul vsebujejo elemente celotne zgodovine `ivljenja. “Genetski program je poskrbel za absolutno razliko med organizmi in ne`ivo materijo,” pi{e Ernst Mayr. “Ni~ primerljivega ne obstaja v ne`ivem svetu, razen ra~unalnikov, ki so jih naredili ljudje.” (Edina, a pomembna izjema.) Zadnji preobrat v na{i zaznavi nujnih pogojev za `ivljenje pomeni teorija kompleksnih sistemov, ki je postala klju~na komponenta v biologiji. Kompleksni sistem je tisti, katerega sestavni deli vzajemno delujejo na tako zapleten na~in, da se jih ne da predvideti s standardnimi linearnimi ena~bami; v sistemu sou~inkuje toliko razli~nih variabel, da je celotno vedenje lahko razumljeno le kot nepri~akovana posledica holisti~ne vsote vseh ne{tetih vlo`enih vedenj. Redukcionizem v kompleksnem sistemu ni mogo~, in sedaj je tudi jasno, da popolnoma redukcionisti~en pristop v preu~evanju `ivljenja nikakor e m 6$ $ft L® Slika prikazuje postopen razvoj gametofita praproti (Microsorium linguaeforme), ki se razra{~a iz ni~ s pomo~jo tehnik umetnega `ivljenja. 152 UMETNO @IVLJENJE In silico ne more biti ustrezen. V `ivih sistemih je celota ve~ kot zgolj se{tevek njenih delov. To ni rezultat zau`itja eliksirja `ivljenja, ampak izhaja iz kompleksnosti, ki dopu{~a nenadejan pojav nekaterih vedenj in zna~ilnosti. Ta ma{inerija je bila morda proizvedena z evolucijo, vendar se kolo evolucije ni moglo zavrteti, preden ni bila dose`ena dolo~ena stopnja kompleksnosti. Kompleksnost je v `ivih sistemih tako zelo prisotna, da jo nekateri znanstveniki definirajo kot odlo~ilno zna~ilnost `ivljenja. Toda kompleksnost je le ena izmed stvari na spisku. Kljub vsemu na{emu znanstvenemu védenju “ni splo{no sprejete definicije `ivljenja,” kot odlo~no pove Carl Sagan v eseju na to temo v Britanski enciklopediji. Filozof Mark Bedau trdi, da bi vpra{anje “morali razumeti kot eno osnovnih konceptov filozofije, le da filozofi niso preve~ razmi{ljali o njem. Tudi biologi niso. Sklenili so roke; kako tipi~no. To ni naravna lastnost, kot je voda; ko preiskuje{ vodo, lahko re~e{ - tukaj je H2O, to je njeno bistvo. Toda `ivljenje ni materialno, je prehodno (ephemeral).” Tudi filozofi lahko le dvignejo roke pred to dilemo. “Resni~no dvomim, da je mo`en ~isti filozofski odgovor na to vpra{anje,” pi{e Elliot Sober. Filozof z Univerze v Winsconsinu trdi, da konec koncev vpra{anje ni pomembno. “^e lahko stroj jemlje energijo iz okolja, se ve~a, popravlja {kodo v svojem telesu in se razmno`uje,” se spra{uje, “ali sploh {e ostaja spor o tem, ali je resni~no `iv?” “Izjaviti, da so personoidi neke vrste “hen-dikepiranci” v primerjavi z nami, zato ker ne sli{ijo ali vidijo tako kot mi, je docela absurdno. Pravi~na sodba bi se prav tako lahko glasila, da smo mi tisti, ki smo de-privirani v primerjavi z njimi - nesposobni ~utiti neposrednost matemati~nega feno-menalizma, ki ga konec koncev poznamo le skozi mo`gansko, povzeto modo. Toda oni v tem matemati~nem okolju `ivijo; to je njihov zrak, voda, oblaki in celo kruh -da, celo hrana, saj se na neki na~in skozenj tudi hranijo. Re~i, da so ujeti v stroj, je zgolj ~asnikarski termin.” Stanislaw Lem Mikrofotografski posnetek naravnega gametofita. UMETNO @IVLJENJE 153 Steven Levy Peter Oppenheimer: Pogled I (slika zgoraj) in Pogled II (slika desno zgoraj). Ra~unalni{ki sliki drevesne strukture prikazujeta sta-tisti~no {tudijo o vplivu naklju~nosti na razvejanost drevesa. “Pravi razlog raziskovanja celi~nih avtomatov je razvijanje umetnega `ivljenja... to je najpomembnej{a stvaritev ra~unalni-{kega strokovnjaka, ravno tako kot je stavba Notredamske katedrale na Ile de France najpomembnej{a stvaritev srednje-ve{kega rokodelca.” Rudy Rucker Pa vendar bi tak stroj vpra{anja ne odpravil, ampak bi ga {ele postavil. Mnogo ljudi bi to razumelo kot gro`njo: ceniti (zgoraj opisan) umetni organizem kot dejansko `ivega. Ve~ina ljudi ne bi {tela za `ivo ni~esar, kar ne bi bilo sestavljeno iz iste materije kot naravni biolo{ki organizmi. Fizik Gerald Feinberg in biolog Robert Shapiro sta za tiste, ki “verjamejo, da mora `ivljenje temeljiti na kemiji ogljikovih komponent in delovati v vodnem mediju”, skovala izraz: “ carbaquisti”. In vendar {e nih~e ni u~inkovito nasprotoval misli, da `ivljenje lahko obstaja v druga~ni obliki. Stvari, ki jih sedaj pojmujemo za `ive, so verjetno le pod-mno`ica ve~jega razreda organizmov. Po naklju~ju, zaradi nesre~-nega zgodovinskega dogodka, smo bili soo~eni s tem omejenim spektrom mo`nih `ivljenjskih oblik in smo ostali brez drugih. Izzvani smo torej, da ugotovimo, katere lastnosti `ivljenja, ki ga poznamo, so zna~ilne za to podmno`ico in katere so splo{ne za vse `ivljenje, tudi za oblike, ki jih bomo {ele spoznali oziroma zgradili za kontem-placijo - in potem tudi ustvarili - `ivljenje-kot-bi-lahko-bilo (~e uporabim izraz Christopherja Langtona, ki je organiziral prvo konferenco o umetnem `ivljenju). “^e znanstveniki nameravajo razviti {iroko teorijo o `ivljenju brez predsodkov, 154 UMETNO @IVLJENJE In silico bodo morali neorganske stvari radikalno sprejeti za `ive,” pravi Langton. “Mnogi biologi so preve~ neodlo~ni, da bi ta korak naredili zdaj. Potrebno bo {e nekaj ~asa za procese, ki bodo biologe prepri~ali, da so te stvari `ive, v istem smislu, kot so `ivi ljudje. Toda prepri~ali jih bomo o tem.” ^e bodo Langton in njegovi kolegi dosegli svoj cilj, se bodo ~love{ka bitja videla v drugi lu~i. Ljudje ne bomo ve~ vrh samodefinirane evolucijske hierarhije, ampak bomo rangi-rani kot posebni, kompleksni predstavniki ene od podmno`ic `ivljenja, ene izmed mnogih mo`nih alternativ. Na{a posebnost bo ostala v zmo`nosti kreiranja na{ih naslednikov. Umetno `ivljenje je popolnoma razli~no od genetskega in`eniringa, ki za za~etno to~ko uporablja popolnoma razvito organsko `ivljenje. Znanstveniki umetnega `ivljenja si izmi{ljajo sredstva, s katerimi lahko proizvajajo, evolvirajo in opazujejo dejanske `ive sisteme. Njihov boj je upravljanje poti evolucije in raz{irjanje obsega `ivih sistemov na planetu Zemlji in onstran planeta samega. Iz tega obse`nega eksperimenta se v kon~ni fazi lahko razvije globokoumnej{a definicija `ivljenja, zmo`nost uporabe njegovih mehanizmov za opravljanje na{ega dela in morda sledi tudi odkritje mogo~nih zakonov narave, ki vladajo ne samo biolo{kim sistemom, ampak tudi katerikoli seriji kompleksnih nelinearnih samoorganizirajo~ih se interakcij. UMETNO @IVLJENJE 155 Steven Levy To kar vodi mo{ke in `enske v prizadevanje za umetno `ivljenje, je `elja de{ifrirati velikansko zme{njavo nejasnosti, ki nam jih je dala narava, {e posebej pa to velja za temeljno vpra{anje vseh vpra{anj: Kaj je `ivljenje? Delovanje v razli~nih disciplinah je znanstvenike prepri~alo, da pot do odgovora ni samo opazovanje, marve~ tudi kreiranje. Prvi korak, ki ga je treba narediti, je verjeti, da je to mo`no storiti, in obstajajo prepri~ljivi rezultati, da je res tako. Naslednji korak pa je, da to res naredimo. ^eprav bo to morda zahtevalo mnogo let v primerjavi z dolgostjo ~love{kega `ivljenja, bi s pozicije evolucijskega ~asa lahko pri{li do rezultata v trenutku. Sadovi dela ljudi, ki se s tem ukvarjajo, nam povedo, kaj pomeni biti `iv. S tem ko `ivljenje ustvarimo, lahko kon~no zvemo, kaj `ivljenje v resnici je. Prevedla Sergeja Kav{ek Steven Levy je avtor knjig Hackers: Heroes of the Computer Revolution in The Unicorn' Secret. V preteklosti je pisal v revijah Rolling Stone, Esquire in Harper's, v zadnjem ~asu pa pi{e za revijo Wired in vsak mesec kolumen v reviji Macworld. 156 UMETNO @IVLJENJE Karlo Pire Ustvarjanje umetnega `ivljenja* Ob pojmu umetno `ivljenje si ponavadi predstavljamo Frankensteinu podobne stvore, hollywoodske mutante in vsa bitja po{asti, ki jih ustvarjajo obsedeni znanstveniki kje v kletnih laboratorijih znanstvenega gradu. Vendar je tak{na predstava danes, na prehodu v 21. stoletje, `e precej zastarela in popolnoma zgre{ena. @ivljenje, ki ga ustvarja ~lovek, umetno `ivljenje je `e v na{em (ra~unalni{kem) okolju. Od ~asov mra~nih laboratorijev, ki so ve~inoma obstajali v domi{ljiji piscev srednjega veka, do dana{njih modernih hightech laboratorijev, `ivi v znanosti in ~love{ki domi{ljiji alkimisti~ni sen - ustvariti `ivo bitje iz ne`ive snovi. Te sanje so navdu{ujo~e in grozljive obenem, saj zdru`ujejo destrukcijo `ivljenja, kakr{nega poznamo, in genezo novega, ki je za ~loveka skok v neznano. To evolucijo strojev pa `e od nekdaj zavirajo na~elni pomisleki, kot je Frankensteinova dilema: nenehen strah pred samozavedajo~o se destruktivno tehnologijo. Vsako desetletje ali stoletje je zaznamovano s svojo moderno tehnologijo, ki je po eni strani gral groze, po drugi pa elik-sir `ivljenja. To velja tudi za ra~unalnike: postali so glavno orodje modernih alkimistov, ki iz elektronskih impulzov ustvarjajo `ivljenje. UMETNO @IVLJENJE 157 * Del pri~ujo~ega besedila, predvsem opis programa Tierra, je bil v nebistveno spremenjeni obliki in z naslovom “Umetno `ivljenje” objavljen v reviji Monitor, let. 3, {t. 12, december 1993, str. 88-93. Karlo Pire 1 Mayr, E., The Growth of Biological Thought, Cambridge, MA: Harvard University Press, 1982. “Kon~ni cilj raziskovanja umetnega `ivlje-nja naj bi bilo ustvarjenje “`ivljenja” v kakem drugem mediju, idealno v virtualnem mediju, kjer je bilo bistvo `ivljenja povzeto iz detajlov izvedbe na poljubnem modelu. Radi bi ustvarili take modele, ki bi bili tako `ivljenjski, da bi prenehali biti modeli in bi postali primeri `ivljenja samega.” Christopher Langton MISTIKA URNIH MEHANIZMOV @IVLJENJA - KUKAVICE IN ZOBNIKI NAPREDKA ^lovekova obsedenost z ustvarjanjem `ivljenjskih modelov se vle~e skozi vso zgodovino ustvarjanja strojev in ima pre-cej{en vpliv na oblikovanje duha ~asa in filozofije nekega obdobja, `e vse od prvih poizkusov razumevanja naravnih pojavov s pomo~jo simulacij, ~love{ko ustvarjenih kopij narave. Prvotni sistemi so s svojim delovanjem opona{ali medsebojno povezanost planetov, ki vplivajo na naravne procese na Zemlji. Na{i daljni predniki so verjeli, da lahko s pomo~jo tabel (prvotnih koledarjev) in velikih kamnitih ali lesenih modelov predvidijo obna{anje narave dale~ vnaprej. A ti modeli so se izkazali za zelo omejene. Pozneje je ~lovek za~el graditi stroje, sprva enostavne, nato vse bolj zapletene. Enostavni stroji so bili najprej le podalj{ki ~love{kih udov, do iznajdbe prvega stroja, ki je kazal lastno obna{anje, ure. Zgodnje egip~anske vodne ure, imenovane klepsidre, so Ctesibiusa Aleksandrijskega navdihnile, da je okoli leta 135 pred na{im {tetjem ustvaril prvo mehani~no uro na vodni pogon. In ravno ura je spro`ila revolucijo v devetem stoletju na{ega {tetja. Okoli leta 850 so zasnovali mehanske urne mehanizme, ki so {e danes v starinskih stenskih urah. Ube`ni mehanizmi, ki so delovali na osnovi potencialne energije ute`i, so pozneje zaznamovali cel srednji vek in renesanso kot zlato obdobje urnih mehanizmov. Ure, ki so bile dolga stoletja vrhunec tehnologije, so v mnogo~em vplivale na filozofijo znanosti in tehnologije v srednjem veku. Ta mehanicisti~na filozofija se je kasneje, s podporo religije, raz{irila tudi na druga podro~ja znanosti. Njen vpliv gre pripisati tudi temu, da je bilo ~love{ko telo v srednjem veku nedotakljivo zaradi religijskih prepovedi. Tako so znanstveniki in tehniki za~eli ustvarjati mehanske modele, ki so opona{ali obna{anje `ivih bitij, misle~, da so tudi `ivi organizmi in med njimi seveda ~lovek le zelo kompleksen stroj, ki deluje po na~elih mehanike. ^love{ko dojemanje `ivljenja je tako iz misti~nega pre{lo v mehanicisti~no, saj so znanstveniki v tistem ~asu verjeli, da je `ivljenje proces, ki se pojavi vsakokrat, kadar sestavimo skupaj zanj potrebne dele. Zato so za~eli razgrajevati in sistematizirati vse procese, ki obstajajo v naravi, saj so verjeli, da bodo tako lahko odkrili vse skrivnosti vesolja. In ravno ta sistematizacija naravnih procesov je pozneje utrla pot novemu stroju, ki omogo~a simuliranje poljubnega sistema na osnovi njegovega formalno logi~nega opisa, ra~unalniku. 158 UMETNO @IVLJENJE Ustvarjanje umetnega `ivljenja MEHANIKA BIOLO[KIH PROCESOV - RA^UNALNI[KI TERMITI, KI NAJEDAJO TEMELJE VITALIZMA Z napredkom znanosti in tehnologije se je raz{irila ~love{ka zakladnica znanja, kar je pripomoglo k {e bolj{emu razumevanju sveta. Trditev, da je skrivnost `ivljenja v mehani~ni kompleksnosti sestavnih delov organizmov in njihovih povezav, je `e zdavnaj ovr`ena. Mehanicizem, katerega utele{enje je bil ravno Frankenstein, je bil zavrnjen spri~o novih znanstvenih odkritij. Ko je padel v vodo {e zadnji poizkus formalnega rekonstruiranja `ivljenja, robotika, je bilo o~itno, da napaka ni v mehanizmu, iz katerega so znanstveniki `eleli sestaviti `ivljenje, ampak v na{em dojemanju `ivljenja. Danes prevladuje nov pristop, ki pravi, da je potrebno lo~iti lastnosti, ki `ivljenje definirajo, od tistih, ki so zanj zna~ilne. Teorija vitalizma, ki pravi, da so `iva bitja v osnovi razli~na od ne`ivih, je bila med biologi popularna dolgo vrsto let in jih je usmerila k raziskovanju mejnikov med `ivim in ne`ivim. Rezultati njihovih raziskovanj so bili porazni, saj ni bilo podane nobene zadovoljive definicije `ivljenja; zato danes vztraja pri vitalizmu le {e manj{e {tevilo znanstvenikov. Biolog Ernst Mayr1 je strnil ugotovitve vitalistov v nekaj osnovnih lastnosti `ivih bitij: kompleksnost in organizacija; skupna kemi~na osnova molekul, ki jih sestavljajo; izvirnost vsakega `ivega bitja in variabilnost med njimi; vsebovanje genetskega programa, iz katerega se razvije fenotip; zgodovina, ki jo oblikuje naravna selekcija in o~itna nedeterminira-nost dejanj. Nobena od navedenih lastnosti pa niti posami~no niti v kombinaciji ne definira globalne distinkcije, po kateri bi lahko razlikovali med `ivim in ne`ivim. Obstajajo ra~unalni{ki modeli, ki ka`ejo ve~ino lastnosti, kot jih navaja Mayr. Evolvirajo~i ra~unalni{ki procesi so sistemi, ki so preslikava `ivih organizmov v vzorce. V prostoru in ~asu, ki ju simulira ra~unalnik, se informacije lahko reproducirajo, absorbirajo iz okolja in spreminjajo svoj virtualni “svet”. Tipi~ni primer tak{nih sistemov so Packardove `u`elke ali AntFarm Collinsa in Jeffersona. Evolvirajo~i procesi simulirajo danes ve~inoma enostavne organizme z manj kompleksnim obna{anjem, kot so bakterije, rastline ali `u`elke, kar pa ne pomeni, da v prihodnosti ne bo Dva pogleda na pisalni avtomat, ki ga je skonstruirala dru`ina Jacquet-Droz (slika zgoraj in slika spodaj). Ponatis slike po Alfred Chapuis in Edmond Droz: Automata: A historical and Technical Study. B. T. Batsford Ltd: London 1958. UMETNO @IVLJENJE 159 Karlo Pire 2 Lahko bi jim rekli bitja, a s to besedo ponavadi ozna~ujemo `ive biolo{ke organizme. v ra~unalniku cele Orwellove @ivalske farme. Kljub enostavnosti teh procesov se ka`e presenetljiva raven spontanega obna{anja in nastajanja dru`benih, morda celo hierarhi~nih tvorb v koloniji ra~unalni{kih mravelj. Pri evolvirajo~ih procesih je pomembno poudariti, da gre za `ive procese, ki nastajajo v ra~unalniku, kar pa ne pomeni, da je le-ta `iv. Ena bistvenih predpostavk novega polja v znanosti, umetnega `ivljenja, je, da `ivljenje ni vezano na organsko materijo in lahko nastane tudi iz neorganske snovi. GENETSKI PRESKOKI IZ OGLJIKOVODIKOV V SILIKON “Mnogi problemi, ki so pestili ~love{tvo vse od za~etka njegovega dru`benega `i-vljenja, in dolga preddverja civilizacije so implicitno problemi o izvoru `ivljenja. Problemi o bistvu `ivljenja in smrti so mnogo bolj sofisticirani kot pa tisti o nadnaravnem in bo`jem vodenju iz vesolja. Ti imajo sedaj obliko: “Ima vesolje kak namen?” in “Ali sta misel in materija povezana?” ... kar pomeni, da se znanje zelo hitro kopi~i zaradi vedno ve~je uporabne mo~i instrumentov in razvoja kemijskih in fizikalnih teorij. Obmo~je misti~nega pa se izredno hitro kr~i.” J. D. Bernal Do sedaj je med znanstveniki prevladovalo mnenje, da je ra~unalni{ki hardware bistveno druga~en od biolo{kega wetverja (sinonim za biolo{ke informacijske sisteme, kakr{ni so mo`gani) in da zaradi tega v ra~unalniku nikoli ne bo mogo~e ustvariti kompleksnih dinami~nih obna{anj, kot sta inteligenca in zavest. ^e pa predpostavimo, da so vla`nost, trdnost, agregatna stanja itd. le stvar organizacije materije, ne pa njene lastnosti, je vsekakor mogo~e vse, kar obstaja v biolo{kih sistemih, ustvariti v ra~unalniku, in mogo~e celo kom-pleksnej{e sisteme, kot jih pozna narava. Svoje okolje vedno bolj predelujemo v umetni ekosistem in ni ve~ neverjetno, da bomo neko~ za~eli predelovati tudi sebe -iz biolo{kih v informacijska bitja. Temu bi lahko rekli tudi vrnitev h koreninam, saj `ivljenje, ~e predpostavimo, da ni vezano na materijo, opisuje le zmo`nost zaznavanja, obdelovanja in delovanja na podlagi informacij, ki jih vsrkamo vase. Po Langtonu so osnovne molekule, ki tvorijo `ivljenje, “informacijske molekule”, te pa so med seboj povezane v dinami~no informacijsko mre`o, ki jo {ele za~enjamo raziskovati. Obstaja `e ve~ teorij o “genetskih preskokih” (genetic takeover) v zgodovini vesolja. Hans Moravec, direktor robotskega in{tituta na Carnegie-Mellon, napoveduje, da se bo preskok iz biolo{kega v tehnolo{ko `iv-ljenje zgodil `e v naslednjih 50 letih. Biolog Cairns-Smith pa je `e leta 1966 govoril o prehodu genetske evolucije iz kristalnih struktur v glini v ogljikovodikove mehke organske oblike, ki se sprehajajo po Zemlji danes. 160 UMETNO @IVLJENJE Ustvarjanje umetnega `ivljenja INFORMACIJSKI PARAZITI - ALI JE VA[ RA^UNALNIK OKU@EN Z MICHELANGELOM ALI AIDS-OM? Zdi se, da so ra~unalni{ki procesi bistveno druga~ni od naravnih, `ivljenjskih, ker niso intimno vezani na `ivo materijo. V sami zasnovi so ra~unal-ni{ki procesi, tudi evolvirajo~i, ustavljivi, kar pomeni, da jih lahko ustavimo, shranimo in nato ponovno po`enemo. A ta oblika nesmrtnosti ni neznana svetu organskega `ivljenja, saj lahko semena nekaterih rastlin po tiso~letnem po~ivanju vzkli-jejo in s tem o`ivijo, ~e so izpolnjeni dolo~eni pogoji. Enako velja za procese, ki so shranjeni v ra~unalni{kem spominu in ~akajo, da jih bo klic procesorja obudil k “`ivljenju”. ^eprav tak{ne oblike umetnega `ivljenja v mnogo~em spominjajo na ra~unalni{ke viruse, njihovo delovanje nikakor ni nekontrolirano ali usmerjeno v destruktivne namene. Ustvarjeni so za opazovanje spontanih procesov in simuliranje mo`nega `ivlje-nja pri razli~nih pogojih, ki so v realnem svetu neizvedljivi. Ustvarjanje umetnega `ivljenja je danes {e vedno v povojih, in ni se vam treba bati, da se boste ~ez no~ prelevili v kafkovskega hro{~a v ra~unalniku. Ustvarjalci umetnega `ivlje-nja se pri raziskovanju `e danes soo~ajo z mnogimi problemi; eden od njih je vsem dobro znan - samorazmno`ujo~i se informacijski paraziti ali druga~e: ra~unalni{ki virusi. Pri ustvarjanju novih oblik `ivljenja, kot pri genetskem in`eniringu, moramo biti previdni `e od samega za~etka, saj bodo entitete,2 ki nastanejo v tem procesu, z nami delile svet, v katerem `ivimo. In ~e bodo te entitete zmo`ne samostojnega obstoja, razmno`evanja in evolviranja, ni nujno, da bodo njihovi cilji enaki na{im. @e danes obstajajo v na{em okolju nevarni paraziti, kot so ra~unalni{ki virusi, ki pa {e niso zmo`ni evolviranja. [e dobro, saj bi se sicer pojavili v ra~unalnikih enaki problemi kot pri ljudeh z virusom HIV (AIDS). Obrambni sistem pri ljudeh je precej u~inkovitej{i kot v ra~unalnikih, zato si prav lahko zamislimo destruktivne mo`nosti tovrstnega virusa v elektronskem mediju. Eden od mo`nih na~inov prepre~evanja je enak kot pri genetskem in`eniringu - delo v izolaciji. Danes nekateri programi, ki ustvarjajo umetne `ivljenjske tvorbe, kot je Tierra simulator, `e uporabljajo ta princip. Dva pogleda na mehani~no raco, ki jo pripisujejo Jacquesu de Vaucansonu (slika zgoraj in slika spodaj). Ponatis slike po Alfred Cha-puis in Edmond Droz: Automata: A historical and Technical Study. B. T. Bats-ford Ltd: London 1958. UMETNO @IVLJENJE 161 Karlo Pire ZEMLJA,3 NASELJENA Z DRUGAČNIMI BITJI Serija osmih slik (zgoraj in desno), ki prikazujejo razvojni niz Langtonovega celi~nega avtomata, ki s svojimi “zankami” reproducira duh `ivljenja. Za~en{i z enim organizmom, zanke postopno tvorijo kolonijo. Medtem ko se zanke na zunanjih robovih lahko nemoteno reproducira-jo, pa se zanke, ki ostanejo znotraj tvorbe - omejene z lastnimi potomci - ne morejo reproducirati. Ti mrtvi Thomas S. Ray, ameri{ki biolog, je svoje 19-letne izku{nje pri raziskovanju `u`elk v amazonskem pragozdu (v Kostariki) strnil v ra~unalni{ki program Tierra simulator, simulator biolo{ke evolucije. Biologija je po Rayu veda, ki bi morala zaobse~i vse oblike `ivljenja, ne le tistih, ki jih poznamo, temve~ tudi vse oblike mo`nega `ivljenja, ker je to edini na~in, da se dokopljemo do definicije `ivljenja. Ker je iskanje drugih oblik `ivljenja po vesolju {e vedno uresni~ljivo le v znanstveni fantastiki, se je Ray zatekel k prakti~ni alternativi - ustvarjanju umetnega `ivljenja v ra~unalniku. “Evolucija v steklenici” je za Raya izvrstno orodje za izvajanje ekolo{kih in evolucijskih poizkusov. Tierra je predvsem ustvarjalno orodje, ki tvori nove entitete, sposobne samorazmno`evanja in evolviranja. A te nastajajo v Tierra simulatorju, programu, ki simulira zaprto okolje, virtualni ra~unalnik, v spominu pravega ra~unalnika. Tako lahko Tierra ustvari entitete, ki iz`enejo konkurenco iz virtualnega spomina brez bojazni, da bi se enako zgodilo z MS-DOS, Windowsi ali katerim drugim programom na disku. Tierra je zaprt sistem in programi, ki se v njej borijo za svoj obstanek, so sestavljeni iz kode, ki deluje le znotraj simulatorja. ^e se te entitete torej prebijejo iz simulatorja, so zunaj njega kot ribe na suhem, saj so v pre`ivljanju v resni~nem ra~unalni{kem spominu enake tekstovnim datotekam. Druga prednost tovrstnega pristopa je prenosljivost. Program~ki, ki delujejo znotraj Tierre, bodo enako delovali na vseh ra~unal-nikih, kar ni izrazita lastnost nobenega dana{njih programov. Spremeniti je treba Tierro in evolucija bo tekla nemoteno naprej, le okolje za entitete bo ve~je in udobnej{e, ~e uporabimo hitrej{i ra~unalnik, saj je potreben velik prostor v spominu in dosti ~asa (na hitrej{em procesorju te~e virtualni ~as hitreje), da bi dobili res kakovostne rezultate (~love{tvo je potrebovalo nekaj milijard let in celo vesolje, da bi se razvilo). Tretja prednost je, da programi, napisani za Tierro, niso ostro omejeni na dosedanji princip delovanja ra~unalnikov, ki izklju~uje evolviranje programov (vsaka mutacija v DOS bi nedvomno postala hro{~, ne pa izbolj{ava). Organsko `ivljenje je pove~ini sestavljeno iz procesov, ki s pomo~jo son~ne energije organizirajo ali predelujejo materijo. Analogno organskemu, digitalno `ivljenje (`ivljenje v ra~unal-nikih) lahko dojamemo kot skupek procesov, ki uporabljajo procesorski ~as, vir energije za digitalne entitete, za organizacijo spomina. V organskem svetu bitja evolvirajo v procesu 162 UMETNO @IVLJENJE Ustvarjanje umetnega `ivljenja naravne selekcije in boju za obstanek (boj za hrano, prostor, svetlobo...), kjer se genetska koda najuspe{nej{ih organizmov raz{irja sorazmerno s {tevilom potomcev, ki pre`ivijo. V digitalni areni veljajo enaka pravila, le da se entitete borijo za procesorski ~as (vir energije) in prostor v spominu. Pravila prena{anja genotipa (celotne genetske kode osebka) so v tem digitalnem svetu enaka, saj je kopiranje kode ena osnovnih operacij, ki jih premore vsak ra~unalnik, le da so v Tierri dodane {e naklju~ne napake pri kopiranju in mutacije, ki se pojavljajo podobno pogosto kot v organskem svetu. Digitalne entitete seveda niso niti najmanj podobne `iv-ljenju, ki ga sre~amo v na{em okolju, temve~ so prilagojene digitalnemu mediju, kjer bi tudi ljudje, ~e bi jih oklestili na genetsko kodo, bili kot datoteka, polna naklju~nih {tevil. Ra~unalniki {e vedno niso sposobni izpeljati kompleksne preslikave iz genotipa v fenotip (kot je na{a oblika iz krvi in mesa) tako dobro, kot to po~ne narava (organski uni-verzum). A kljub tej omejitvi entitete, sestavljene iz 80 ali 100 ukaznih vrstic v Tierrini kodi, ka`ejo presenetljivo zapletene vzorce obna{anja in nekatere zmo`nosti prilagoditve, ki so bile do sedaj znane le organskemu `ivljenju. Nekateri rezultati ka`ejo, da enostavni programi lahko evolvirajo v parazite, `ivijo v simbiozi (dva programa si vzajemno “pomagata”) ali pa je zanje zna~ilna kak{na druga biolo{ka struktura. Tierra se vedno za~ne enako, ~e ne spremenimo za~etnih pogojev ali prvotne entitete, z entiteto z 80 ukazi, z genetsko kodo 80AAA, ki je vnaprej definirana. Zatem Tierra poseje naklju~no {tevilo teh 80-tic po virtualnem spominu,4 od tod naprej pa se stvari odvijajo vsaki~ druga~e - kot pri celi~nih avtomatih. V za~etku Tierrinega vesolja je seveda ve~ina “prebivalcev” {e vedno 80AAA, ker so uspe{ne mutacije redke, enako kot v organskem svetu, a po nekaj milijonih simuliranih let (Tierrinih ciklov) se stvari za~nejo hitro spreminjati. “@ivljenjska doba” entitet je omejena, in uspe{nej{e entitete, ki se hitreje razmno`ujejo, kmalu zasedejo ve~ino spomina in izri-njajo svoje prednike. Mo`en rezultat po nekaj deset milijonih ciklov je prevladujo~ uspe{en parazit 43AAC (43 ukazov, drugi mutant), ali izumiranje vseh. Do sedaj znane oblike, ki so se pojavile v Tierri, je Thomas Ray spravil v nekaj osnovnih skupin.5 Osnovni samorazmno`evalni program (80AAA) ali “prednik” vseh drugih entitet, ki ne vsebuje nobene zasnove za po~etje ~esarkoli drugega kot ustvarjanje svojih kopij, ki se naselijo in razmno`ujejo v Tierrinem prostoru, je sestavljen iz treh delov: samopregledoval-nega, ki izra~una polo`aj programa v spominu in njeno predniki tvorijo osnovo za ekspanzijo prihodnjih generacij, precej podobno kot v primeru koralnih grebenov. To samoorganizirajo~e se vedenje se poraja spontano, od spodaj navzgor in je klju~na zna~ilnost umetnega `ivljenja. UMETNO @IVLJENJE 163 Karlo Pire 3 Tierra pomeni v {panskem jeziku Zemlja. 4Tako nastane “primor-dialna juha”, analogno tisti, iz katere je nastalo `ivljenje na Zemlji. 5 Thomas S. Ray, “An approach to the synthesis of life.” Artificial Life II, Addison-Wesley 1992, str. 371-408. “Ko je ~lovek `elel leteti, se je najprej zgledoval po naravi - ptici - in razvil zgodnje ideje o tem, kako naj uresni~i to zahtevno nalogo. Spodleteli poskusi Dedalusa in mnogih pticam podobnih priprav (ornitho-pterji) so sprva kazali, da je smer napa-~na, toda s~asoma sta vztrajnost in abstrakcija primernega znanja pripeljali do uspe{nega zra~nega jadranja in letenja na motorni pogon. Ali ni zato nenavadno, da je ~lovek poskusil ustvariti stroje, ki bi mislili, se u~ili in prilagajali, obenem pa je popolnoma ignoriral in {e danes ignorira enega najbolj{ih primerov narave za prilagajanje, genetiko in naravno selekcijo?” David Goldberg Zaslonska slika programa Direct (slika desno spodaj). ki je nastal kot enostavna modifikacija programa Life. Ta program ima preprosto pravilo celi~nega avtomata, ki veleva: ~e ima eden od zgornjih ali spodnjih najbli`jih sosedov celice i statusno vrednost 1 v ~asu t, potem bo celica i dobila statusno vrednost 1 v ~asu t+1. Slika prikazuje delovanje programa, iniciranega z naklju~no za~etno konfiguracijo, po opravljenih osemindvajsetih ponovitvah. dol`ino, delitvene zanke; rekurzivnega algoritma, ki rezervira del spomina za svojega naslednika, pokli~e razmno`evalno proceduro; tretji del programa pa celotni program prekopira v zanj rezervirani prostor in nato sko~i nazaj v zanko, ki se ponavlja, dokler je {e kaj prostega spomina. ^e se pojavi napaka pri kopiranju ali mutacija na delu, ki preverja dol`ino entitete, se lahko zgodi, da se program ne prekopira v celoti. Pri tovrstnih napakah se lahko v naslednika prekopirata le prva dva dela programa, brez razmno`evalne procedure. V Tierro pa je vgrajena dodatna mo`nost “iskanja” te procedure v okolici 200-400 ukazov (vsak ukaz zasede eno spominsko celico), kar pomeni, da ta novi mutirani program lahko uporabi razmno-`evalno proceduro enega od prednikov za svoje namene in s tem postane parazit (glej sliko b). Tipi~ni parazit je entiteta (ali program) z do`ino 45 ukazov ali 45AAA. Paraziti lahko {e naprej evolvirajo v uspe{nej{e entitete. Toda s~asoma se razvijejo tudi obrambni mehanizmi. Entitete z do`ino 79 ukazov so znane po svoji odpornosti proti parazitom 45 in jih kmalu izlo~ijo iz spomina. 79-tice, {e posebej 79AAB, so kljub nenehnem napadanju parazitov lahko dolgo ~asa gospodarji Tierrinega prostora, dokler ne nastanejo novi paraziti 51, ki uspe{no prevzamejo {tafetno palico evolucije. In v tem darvinisti~nem boju za obstanek se razvijajo vse bolj kompleksne oblike. S~asoma nastanejo hiperparaziti, ki “ujamejo” parazitov klic tuje razmno`evalne procedure in mu “podtaknejo” svoje parametre, in tako parazit ustvari kopijo hiperparazita, ne sebe. Ker so hiperparaziti zelo uspe{ni, kmalu iz`enejo vse parazite in s tem postane okolje (spomin) precej genetsko enovito, kar je temeljni pogoj za nastanek prvih digitalnih dru`benih tvorb, kot so dru`abni hiperparaziti, ki se lahko razmno`ujejo le v skupkih. Entitete, ki so druga ob drugi, si “podajajo” procesorski ~as s skakanjem na sosedove ukaze, tako da so aktivne le tiste, ki se lahko najhitreje razmno`ujejo. Toda ta kooperativni sistem ni imun za “goljufive” hiper-hiperparazite, program~ke (kot je 27AAB), ki se vtaknejo v komunikacijsko verigo dru`abnih hiperparazitov in pristavijo svojo skledico. Ob izkori{~evalskih vezeh pa se pojavljajo tudi prijateljske. Znan je primer, da je napaka pri razmno`evanju ustvarila dve razli~ni entiteti, eno brez delitvene zanke, drugo pa brez razmno`evalne procedure. In ker sta nastali blizu skupaj, sta navezali simbioti~ni odnos - in se razmno`evali v paru. 164 UMETNO @IVLJENJE Ustvarjanje umetnega `ivljenja Programi, kakr{en je Tierra, obstajajo `e vrsto let in se zadnje ~ase vedno bolj uporabljajo pri biolo{kih raziskavah in v edukativne namene. To pa niso edine oblike umetnega `ivljenja, obstajajo tudi mnoge druge.6 BIOMORFI II\ OI\TOGEI\ETIčI\0 REALISTIČNI PROCESI Evolvirajoči računalniški procesi so bio-morfni sistemi, pri katerih je poudarek na mor-fogenezi. V zasnovi so to genetski računalniški programi, ki tvorijo kompleksne vzorce -fenotipe. Primeri takšnih sistemov so Biomorfl Richarda Dawkinsa, L-Sistemi Lindenmeyerja in Prusikiewitza ter Simulacije celičnih plasti nizozemskega biologa Roba DeBoera. Trenutno se biomorfni sistemi delijo v dve skupini - evolvira-joče in samoreproducirajoče se. Z nadaljnjim razvojem genetskih računalniških programov pa bo te sisteme mogoče združiti in tako ustvariti kompleksnejše vzorce - in ti bodo bolj podobni tistim, ki jih v naravi tvorijo žive celice. Nove računalniške grafične postaje pa omogočajo tudi ustvarjanje tridimenzionalnih prostorov. Evolvirajoča nevronska mreža, ki jo je ustvaril Larry Yaeger, programer pri Applovem projektu Vivarium, "živi” v tridimenzionalnem prostoru računalnika, kjer se premika in komunicira z vizualnimi simboli. Ta svet lahko opazujemo globalno, kot objektivni opazovalci, ali pa s subjektivne perspektive katerega od nevronov. Dobra vizualizacija genetičnih in nevroloških raziskav bo vsekakor pripomogla k boljšemu razumevanju sveta okoli nas. Ob tem se odpirajo nove možnosti na področju umetnosti, saj biomorfni sistemi ustvarjajo ob klasičnih estetskih tvorbah nove vzorce, ki jih narava ne pozna. Kakovostna računalniška grafika in animacija sta dostopni vse večjemu krogu umetnikov. Med njimi so Louis Bee, William Latham in Karl Simms, ki je lani prejel grand prix Ars Electronice za svojo biomorfno animacijo Primordial Dance? Bio-morfi bi lahko postali prva živa bitja, ki obstajajo le v virtualni resničnosti. AVTOKATALITIČIVE MREŽE To so enostavni sistemi, ki spontano generi-rajo življenju podobne samoreproducirajoče se Celi~ni avtomat-sne`inka, ki ga je ustvaril Norman Packard. Za~en{i z enim samim semenom in zbirko pravil, ki dolo~ajo barvo obdajajo~ih ga kvadratkov naslednje “generacije”, se na ra~unalni{kem zaslonu porajajo strukture, ki so presenetljivo podobne naravnim sne`inkam. Podobnost z naravnimi sne`inkami je tolik{na, da se ob tem postavlja vpra{anje: Ali narava tvori svoje zapletene oblike na na~in, ki je podoben matemati~nemu procesu? * =:¦?<. UMETNO @IVLJENJE 165 Karlo Pire Langtonov razvojni model rastlinskih listov in cveta. Zgornja vrstica prikazuje `i~ni model organskih struktur. Spodnja vrstica prikazuje iste strukture z zapolnjenimi povr{inami. 6 Charles E. Taylor je v ~lanku “’Fleshing out’ Artificial Life” II (glej zbornik Artificial Life II, Addison-Wesley, 1992) strnil spoznanja z druge konference o umetnem `ivljenju in razdelil oblike umetnega `ivljenja v nekaj osnovnih skupin. Ta delitev je vodilo za razvr{~anje oblik tudi v tem ~lanku. 7 Karl Simms je prejel grand prix Ars Electron-ice tudi leto prej za ra~unalni{ko animacijo Panspermia, vendar je bila ta animacija narejena s “klasi~nimi” orodji in ne s pomo~jo geneti~nih algoritmov, ki so bili uporabljeni v Primordial Dance. “V fiziki poteka napredek z razstavljanjem stvari, v ra~unalni{tvu pa z njihovim sestavljanjem. Morda imamo analiti~no znanost ra~unanja, toda kot se je izkazalo, smo se nau~ili ve~ s sestavljanjem termostatov in ra~unalnikov kot pa z razstavljanjem opi~jih mo`ganov in `abjih o~i.” Danny Hillis procese v simulirani kemi~ni juhi. S svojo enostavnostjo so ti molekularno evolucijski sistemi pravi antipod high-tech robotom, ki so produkt vrhunske tehnologije in so namenjeni simuliranju obna{anja visoko razvitih organizmov. Obstaja ve~ variant avtokataliti~nih mre`, od katerih je mogo~e najbolj zanimiva Eigen-Schusterjeva. Njuna teorija predpostavlja obstoj hiperciklov, med seboj povezanih mre` RNA (ribonukleinskih kislin), ki dovoljujejo koherentno evolucijo funkcionalno v pare povezanih samoreplicirajo~ih se entitet. Vsi naravni `ive~i sistemi vsebujejo hipercikle, teoreti~no pa je razred hiperciklov precej {ir{i, saj dovoljujejo nastanek entitet, ki obstajajo v nekak{nem limbu, na meji med `ivim in ne`ivim. Simulacija hiperciklov s pomo~jo avtokataliti~nih mre` nam omogo~a vpogled v prvotno genezo in bo v mnogo~em pomagala razvozlati skrivnost te primordialne juhe. Drug, podoben sistem, ki ima druga~no matemati~no osnovo, so celi~ni avtomati, danes `e legenda med hackerji in ustvarjalci sistemov umetnega `ivljenja. Njihova zgodovina pa sega globoko v korenine evolucije strojev, v obdobje, ko so nastajali prvi ra~unalniki. V za~etku dvajsetega stoletja se je izoblikovala abstraktna matematika, izvrstno orodje za opisovanje modelov razli~nih naravnih in nenaravnih procesov, z njo pa se je razvila tudi teorija avtomatov. Alan Turing je v petdesetih letih tega stoletja razvil teorijo avtomatov {e naprej in postavil temelje za nastanek ra~unalnikov, prvih strojev v zgodovini, ki so lahko uspe{no simulirali poljubne sisteme in s tem tudi naravne procese. Iz del Churcha, Kleena, Goedla, Posta in Turinga je pozneje nastal koncept abstraktne krmilne strukture v ra~unal-niku, “programa”, logi~nega zaporedja enostavnih ukazov iz kon~nega nabora, s katerimi lahko opi{emo sistem. Dvajset let pozneje so nastali tudi prvi pravi ra~unalniki, ki so omogo~ili prakti~no izvedbo teh idej. Od tedaj naprej se v zasnovi delovanja ra~unalnikov ni kaj prida spremenilo. [tafetno palico razvoja je prevzel software, skupek programov, ki definira obna{anje ra~unalnika. Orodja za razvoj in izvajanje softwara, ki so bila sprva precej navezana na strojno zasnovo ra~unalnika in so omogo~ala re{evanje le enostavnih ra~unskih nalog, so s~asoma postala neodvisna od baze, 166 UMETNO @IVLJENJE Ustvarjanje umetnega `ivljenja ra~unalnika. Danes omogo~ajo celo hkratno nastajanje {tevilnih virtual-nih okolij, virtualnih svetov, v katerih ne veljajo omejitve na{ega sveta, kot so realni potek ~asa ali tri razse`nosti prostora. A kljub temu je ve~ina truda pri ustvarjanju programov danes {e vedno usmerjena v raz{irjanje ~lovekovih sposobnosti. Ra~unalni{tvo se danes mo~no navezuje na medije, na primer mul-timedijo, in se vse bolj tudi spreminja v mno`i~ni medij. Ra~unalniki so danes ~lovekov podalj{ek in s tem pravi medij tudi po McLuhanovem8 merilu. V prihodnosti bo ra~unalnik v vsakem domu imel podobno vlogo, kot jo ima danes TV, in obratno.9 Morda pa prihodnost le ne bo taka{na. Danes `e obstajajo poizkusi izvabljanja izvirnega obna{anja v ra~unalnikih in me{anja lastnosti, preslikanih iz ~love{kega spektra logike, z ra~unalni{ko ustvarjenimi vzorci. Raziskovalci, med njimi Chistopher Langton, vodja programa Umetno `ivljenje na In{titutu Santa Fe, uporabljajo ra~unalnike za simuliranje kompleksnih nelinearnih sistemov, kot so nevronske mre`e ali celi~ni avtomati. Biologi, denimo Richard Dawkins in Thomas Ray, ra~unalnike vse bolj uporabljajo za raziskovanje `ivljenja in v njih kuhajo primordialne juhe, iz katerih nastajajo nove oblike `ivljenja, nekatere podobne zemeljskim biolo{kim oblikam, nekatere pa povsem prilagojene elektronskemu okolju. Kemiki, fiziki, geologi in drugi alkimisti modernega ~asa se danes dru`no `enejo proti skupnemu cilju - stvaritvi umetnega `ivljenja v ra~unalnikih. Novi, nelinearni pristop k ustvarjanju programov in algoritmov, ki ga uporabljajo ti raziskovalci mo`nega `ivljenja, je v zasnovi precej druga~en od dosedanjih principov. Na~elo modularnega programiranja je, da vsak modul opravlja dolo~eno nalogo. Vsota opravil vseh modulov pa daje kon~ni videz in delovanje programa, kar je zna~ilnost linearnih sistemov. Pri nelinearnih sistemih pa je stvar precej bolj zapletena, saj so moduli vzporedno vezani v mre`o in nelinearno odvisni: lahko komunicirajo med seboj ali pa tudi ne. Povezave pri teh sistemih so pove~ini nedeterministi~ne (niso vnaprej definirane), neizra~unljive (tak{ni sistemi so ponavadi preve~ kompleksni), naklju~ne in lahko nastanejo na Peter Oppenheimer: Malinov vrt v Kyotu (ra~unalni{ka grafika). 8 Marshall McLuhan je eden najpomembnej{ih ameri{kih sociologov, ki danes velja za klasi~no referenco v preu~evanju medijev. 9 Prvotno idejo o navezavi ra~unalnik-TV je podal Nicolas Negro-ponte, ki je osnoval Media Lab na Massa-chussets Institut of Technology (M.I.T.). Peter Oppenheimer: [tiri o~i (ra~unalni{ka grafika). UMETNO @IVLJENJE 167 Karlo Pire novo ali izginejo. Pri opazovanju tovrstnih sistemov velja Heisenbergovo načelo nedoločljivosti, saj če opazujemo rezultate, so povezave nerazvidne, in če opazujemo povezave, je rezultat nepredvidljiv. Eden najbolj znanih primerov, ki nam to nazorno pokaže, so celični avtomati, ki jih poznamo tudi po kultni računalniški igri Life. Zgodovina teh avtomatov, ki na enostaven način simulirajo preproste lastnosti življenja, sega v obdobje pionirskega raziskovanja v računalništvu. Legendarni madžarski matematik John von Neumann je že od začetka tega stoletja spreminjal tek zgodovine, sprva v teoriji abstraktne matematike in atomski fiziki, nato v ustvarjanju jedrskih reaktorjev in v zasnovah računalništva. Von Neumann je Turingovo idejo o univerzalnem računalniku razširil v koncept stroja, ki umetne realnosti ne bi le simuliral, temveč jo tudi ustvarjal. Hipotetični stroj, ki naj bi to počel, je poimenoval univerzalni konstruktor - po Turingovi ideji o univerzalnem računalniku. Univerzalni konstruktor naj bi bil robot, ki plava nad bazenom, polnim rezervnih delov, in se dograjuje ali ustvarja svojo kopijo. To idejo je v šestdesetih in sedemdesetih letih Ivan Sutherland, pionir računalniške grafike, ki se je ukvarjal predvsem z vizualnimi simulacijami, predelal v koncept popolnega zaslona (ultimate display), ki je računalniško krmiljeni zaslon in ki projicira materialne objekte (ne le vizualno, temveč tudi otipljivo). Na podlagi Sufherlandovega dela so pozneje razvili virtualno realnost (ali navidezno resničnost). Toda von Neumann je ubiral druga pota. S kolegom (z losalamoškega nacionalnega laboratorija) Stanom Ulamom sta idejo o univerzalnem konstruktorju spravila v formalnolo-gično obliko - celične avtomate. Celični avtomat (ali CA) je N-dimenzionalna mreža, kjer je v vsakem predalčku en končni avtomat. Vsak od teh avtomatov uporabja stanja drugih avtomatov iz svoje končne lokalne okolice kot vhodne podatke in glede na njih spreminja svoje stanje (izhod) po vnaprej določeni prehodni funkciji A. Vsak končni avtomat je torej sestavljen iz končnega nabora celičnih stanj S, končne vhodne abecede a in prehodne funkcije A, ki je preslikava nabora sosednih stanj v nabor stanj celice. Če je n število celic, katerih stanja sestavljajo vhodne podatke, potem velja preslikava: A : 27 —> Z, pri čemer velja a = 27in | a. | = |a| = |z*|. “[e vedno je potreben kan~ek zaupanja, ~e `elimo verjeti, da von Neumannov rezultat pomeni, da je fizi~no mogo~a reprodukcija univerzalnega ra~unalnika. Vzeli smo kemi~ne dele `ivih stvari in iz njih naredili vitalne dele (npr. gene), toda {e vedno nismo uspeli generalizirati skrivnosti `ivih stvari glede na ne`ive stvore, ki smo jih oblikovali sami (z ne`ivimi mislim od ~loveka ustvarjena bitja, brez evolucijske zgodovine; bitja, ki ne spadajo v bio-lo{ko kraljestvo). Verjamem, da nam bo uspelo, kajti ta kan~ek je zelo majhen in zaupanje bo upravi~eno. Vidim gozdove kot skupine neorganskih dreves. Vidim stavbe, ki se gradijo same, rasto~ iz ene same opeke-jajca. Vidim robote, ki se reproducirajo in rastejo.” Alvy Ray Smith 168 UMETNO @IVLJENJE Celice so na ra~unalni{kem zaslonu ponavadi ponazorjene s kvadratki ali pikami, njihovo stanje pa z barvo, ki lahko predstavlja stopnjo aktivnosti celice (npr. ~e je kvadratek ~rn, je celica “mrtva”). Ob ~asu ni~ ra~unalnik naklju~no razporedi celice po vnaprej definirani matriki v spominu, katere preslikavo vidimo na zaslonu, nato pa s ~asom simultano spreminja stanja celic glede na definirane prehodne pogoje (npr. ~e so ob “`ivi” celici natan~no tri druge, ki so “`ive”, celica pre`ivi, sicer umre10). Kljub enostavnosti algoritmov, ki so od enega diskretnega ~asovnega koraka do drugega popolnoma deterministi~ni, nastajajo nepredvidljivo zapleteni vzorci in oblike, ki se lahko samoohranjajo, samorazmno`ujejo, premikajo po matriki, “jedo” Ra~unlni{ka grafika, ki prikazuje rastlino v tridimenzionalnem virtualnem prostoru, del interaktivne ra~unalni{ke instalacije Interaktive plant growing, Christe Sommerer in Laurenta Mignonneauja. 10 To pravilo velja za igro Life. UMETNO @IVLJENJE 169 Karlo Pire Z uporabo mehanike naravne selekcije zmore sistem tvor-jenja ra~unalni{kih genetskih slik, ki ga je razvil Karl Sims, dobesedno evolvirati slike. Uporabnik lahko enostavno izbere mutirajo~ega potomca naklju~no generi-ranih star{ev, in ponovi proces. Kon~ni potomci so lahko prav presenetljivi (slika desno in slika desno zgoraj). 11 Po Langtonovem ~lanku “Life at the edge of chaos” v zborniku Artificial Life II, ki je nastal na osnovi predavanj na drugi konferenci o umetnem `ivljenju v Santa Feju leta 1990. 12 Wolfram, S., “Universality and Complexity of Cellular Automata.” Physica, {t. 10, letnik 1984, str. 1-35. svoje sosede ipd. Vendar uporaba celi~nih avtomatov ni omejena na zabavne sisteme, ki se vsaki~ druga~e za~nejo in razvijajo ter tvorijo lepe dinami~ne slike na zaslonu; uporabna je {e v mnogih drugih sistemih, kjer imamo opraviti z naklju~nostjo. Celi~ni avtomati so izvrstni generatorji naklju~nih {tevil in se danes uporabljajo za testiranje tako hardwara kot softwara. To pa je le ena od mo`nosti uporabe. Christopher Langton, eden od vodilnih raziskovalcev umetnega `ivljenja, po mnenju mnogih o~e te nove znanstvene discipline, je uporabo celi~nih avtomatov raz{iril na tvorjenje umetnih `ive~ih entitet. Langton11 opisuje celi~ne avtomate (CA) kot: - prostorsko raz{irjene nelinearne dinami~ne sisteme, ki tvorijo cel spekter dinami~nih obna{anj, od fiksnih to~k preko sklenjenih ciklov do popolnoma razvitega kaosa; - s CA lahko uresni~imo koncept univerzalnega ra~unalni-ka, najbolj zapletenega znanega razreda v informacijski dinamiki; - CA imajo lastnosti fizi~nega sveta, so nekak{na “progra-mabilna snov”, torej, kar zvemo o dinamiki informacij v svetu celi~nih avtomatov, bo veljalo tudi za dinamiko informacij v realnem svetu. Podrobnej{o klasifikacijo in natan~nej{o kvalitativno razliko med celi~nimi avtomati in njihovo povezavo z dinami~nimi sistemi je podal fizik Stephen Wolfram,12 ki je CA razdelil v {tiri razrede: I. razred so CA, ki se razvijejo v fiksno, homogeno stanje -to~ke (limit points) v dinami~nih sistemih; II. razred so CA, ki se razvijejo v enostavne periodi~ne strukture, ki med seboj niso povezane - sklenjeni cikli ali zaklju~ene krivulje, ki opisujejo te strukture (limit cycles); 170 UMETNO @IVLJENJE Ustvarjanje umetnega `ivljenja III. razred so CA, ki se kon~ajo v neperiodi~nih kaoti~nih vzorcih - kaoti~no obna{anje, ki je ponavadi povezano s frak-talnimi ali “~udnimi” atraktorji ( strange attractors); IV. razred so CA, ki se kon~ajo v kompleksnih vzorcih lokaliziranih struktur - zanje (po Wolframu) {e ne obstaja analogija med dinami~nimi sistemi, saj je od vseh razredov ta najmanj raziskan. In ravno ta, ~etrti razred je zanimiv za raziskovalce umetnega `ivljenja, ker vsebuje pravila, ki povzro~ijo najbolj kompleksna obna{anja. Kompleksnost vzorcev, ki jih ustvarjajo celi~ni avtomati ~etrte-ga razreda, je Johna Conwaya navdihnila, da je konec {estde-setih let ustvaril eno prvih ra~unalni{kih iger in jo poimenoval Life. ^eprav je Life neinteraktivna igra, v kateri igralec ne sodeluje, temve~ le opazuje dogajanje, je zaradi raznolikosti vzorcev in njihove unikatnosti - igra se vsaki~ druga~e za~ne in razvija -med ra~unalnikarji postala kultna. Ena najbolj presenetljivih struktur, ki nastajajo v igri Life, je Drsalec (Glider), kvazi-perio-di~ni skupek celic (s periodo 4 korakov), ki se sprehaja po matriki (zaslonu) in “po`ira” celice pred seboj. Obstaja {e kopica drugih podobnih sistemov, ki so bili sprva ra~unalni{ke igre, kot so Core Wars, Wator, Flibs in 3D-Life, in uporabljajo zelo podoben pristop k tvorjenju kompleksnega obna{anja kot Life. Ustvarjanje umetnega `ivljenja je bilo tesno navezano na ra~unal-ni{ke igre. To ni presenetljivo, saj so se znanstveniki do danes s tem problemom ukvarjali le v prostem ~asu. Med hackerskimi krogi kro`ijo mnoge ra~unalni{ke igre, ki v marsi~em spominjajo na umetno `ivljenje. Ena najbolj znanih UMETNO @IVLJENJE 171 Karlo Pire Kot pravi propagandni letak za ra~unalni{ko igro SimLife (slika desno), je le-ta genetsko igri{~e, ki podira pregrade med igrami in simulacijami, med igranjem in u~enjem - celo med stroji in `ivimi bitji. Popelje vas lahko tja, kjer {e nikoli niste bili in vam podari mo~ ustvarjanja -ustvarjanja `ivljenja. “Ustvariti `elim popolnoma avtonomnega mobilnega agenta, ki bi soobstajal v svetu ljudi in bi ga ti ljudje obravnavali kot inteligentno bitje s svojimi lastnimi pravicami. Te agente bi imenoval Bitja. To je moja intelektualna motivacija. Nobenega posebnega interesa nimam pokazati, kako delujejo ~love{ka bitja, pa ~eprav so ljudje, kot tudi druge `ivali, zanimivo podro~je raziskovanja v tem prizadevanju in tudi sami po sebi neke vrste agentje. Nobenega posebnega interesa nimam glede aplikacij; jasno vidim, da bodo ta Bitja omejena ne z vrsto in dometom aplikacij, ampak le z na{o lastno (ali pa njihovo) domi{ljijo. Nimam tudi kakega posebnega interesa za filozofske implikacije teh Bitij, ~eprav je jasno, da bodo implikacije kar pomembne.” Rodney A. Brooks je Core Wars, gladiatorska igra 21. stoletja. V informacijski dobi so gladiatorji izgubili svoj oklep in telo ter postali ra~unalni{ki programi, ki se ne borijo za svobodo, temve~ za svoj prostor pod soncem v matriki ra~unalni{kega spomina. V tej igri ni milosti in programi neusmiljeno uni~ujejo svoje konkurente, dokler ne ostane le en absolutni gospodar matri~ne arene. Trik, ki jim to omogo~a, je v kvalitetnih samoohranitvenih algoritmih, ki se uspe{no samoreplicirajo in so zelo podobni umetnemu `ivljenju. Core Wars, procesorske vojne, so danes zelo priljubljene med hackerji, ki organizirajo festivale, kjer se cele ~ete programov spopadajo v jedru kak{nega mainframe sistema. Drugi produkt hackerske imaginacije, ki je lahko enako brutalen, a precej manj kontroliran, so ra~unalni{ki virusi. Prvotna zamisel hackerjev, ki so ustvarili prve viruse, je bila posmehovanje kolegom in neizku{enim uporabnikom ra~unalnikov. Ni~ hudega slute~emu uporabniku ra~unalnika se je na ekran izpisalo posmehljivo sporo~ilo ali pa so mu za~ele “padati” ~rke z zaslona. Zadeva je bila {e toliko bolj zanimiva, ker so hackerji podtikali tudi viruse, ki so se skrili v spomin in se sami pognali ob dolo~eni uri ali dnevu ali celo naklju~no. Zmedeni uporabniki so pani~no iskali pomo~ strokovnjakov, hackerji pa so za vogalom opazovali in se zabavali. Danes obstaja `e veliko razli~nih ra~unalni{kih virusov, ki so evolvirali v ~rve, bakterije, zajce in podobno mena`erijo. Imajo veliko lastnosti, zna~ilnih le za `iva bitja, kot so samorep-likacija, nepredvidljivost in zmo`nost evolviranja. Christopher Langton, eden vodilnih strokovnjakov na podro~ju umetnega `ivljenja, opisuje primer, ko sta se virusa spontano zdru`ila v nov, druga~en virus. Zaradi svoje prilagodljivosti so ra~unalni{ki virusi najbolj razvpite oblike umetnega `ivljenja in v mnogo~em dejansko spominjajo na viruse. A kot v realnem, biolo{kem svetu, obstajajo tudi virusi, ki so maligni, nekateri celo destruktivni, kar me~e precej neugodno lu~ na ta sicer zanimiva bitja. Christopher Langton je nadaljeval delo Johna von Neumanna, saj je idejo celi~nih avtomatov razvil {e naprej, v novo filozofijo v tvorjenju umetnega `ivljenja. Ko je v laboratoriju Massa Generala za psihiatri~ne raziskave delal kot sistemski programer, je sku{al na enem ra~unalniku simulirati operacij- 172 UMETNO @IVLJENJE Ustvarjanje umetnega `ivljenja sko strukturo in funkcije drugega ra~unalnika. Da bi simulacijo lahko izpeljal, je ugotovil, da mora delovanje nekega stroja pretvoriti v kon~no {tevilo ukazov - skupek abstraktnih logi~nih povezav. Pri tem se mu je porodila ideja - ali sploh obstaja kaj, ~esar delovanja ni mogo~e simulirati na tak{en UMETNO @IVLJENJE 173 Karlo Pire 13 Glej pogovor s Christopherjem Langtonom v pri~ujo~i {tevilki. Eno mnogih ~ude`nih bitij, ki jih lahko ustvarite na genetskem igri{~u ra~unalni{ke igre SimLife. na~in. Kaj pa je sploh `ivljenje potemtakem drugega kot velika koli~ina v bistvu mrtve materije, organizirane tako, da se na neki ~uden na~in pojavljajo procesi, ki tvorijo `ivljenje? ^e lahko natan~no simuliramo vzorce ali strukturo `ive~ih bitij -ali niso te simulacije na neki na~in `ive? Znanstvena skupnost danes {teje Christopherja Langtona za o~eta umetnega `ivljenja in von Neumannovega naslednika.13 A to je le eden od virov nove znanstvene discipline, ki ima svoje korenine v {e mnogih drugih vedah in idejah. Med tistimi, ki so v mnogo~em vplivali na razvoj umetnega `ivljenja, je tudi ameri{ki biolog Richard Dawkins, avtor knjig The selfish Gene (Sebi~ni gen), The Blind Wathcmaker (Slepi urar) in drugih; vse so izjemno pomembne za razvoj tako biologije kot tudi umetnega `ivljenja. Ob Dawkinsu so k razvoju polja prispevali {e mnogi drugi: Marvin Minsky, o~e umetne inteligence, Hans Moravec, pionir robotike, Aristid Lindenmayer in Przemyslaw Prunsikiewitz, avtorja L-sistemov, ki so danes ena glavnih ra~unalni{kih vizualizacijskih metod za naravne oblike. Glavne oblike umetnega `ivljenja danes so razdeljene v ve~ skupin. Ena od njih so ra~unalni{ki virusi, ki jih poznamo na osebnih ra~unalnikih, obstajajo pa tudi v ve~jih ra~unalni{kih sistemih, kjer se imenujejo ~rvi, bakterije ali zajci. Druga skupina so evolvirajo~i ra~unalni{ki procesi - simulatorji evolucije znotraj ra~unalnika in se ve~inoma uporabljajo v edukativne namene. Tretja skupina so “biomorfi”, po Dawkinsu, ali nasplo{no onto- 174 UMETNO @IVLJENJE Ustvarjanje umetnega `ivljenja geneti~no realisti~ni procesi, ki so podobni evolvirajo~im ra~unal-ni{kim procesom, le da je pri njih poudarek na morfogeneti~ni evoluciji. Tipi~ni primer teh procesov so L-sistemi. ^etrta skupina so mikro- in nanostroji, miniaturni roboti, ki se lahko sami reproducirajo in kolektivno opravljajo naloge. Danes je ta tehnologija, ki se {e razvija, predvsem {e v zamisli Erica Drexler-ja, vodilnega teoretika na tem podro~ju. Obstajajo pa `e prvi rezultati, ki potrjujejo mo`nost razvoja te zanimive nanorobotike. Peta skupina so umetni nukleotidi, kemi~no sintetizirane DNA (dezoksiribonukleinske kisline) in drugi umetno sintetizirani prena{alci genetskega materiala, ki tvorijo umetne `ivljenjske oblike. [esta skupina pa so avtokataliti~ne mre`e in celi~ni avtomati, s katerimi se ukvarja ve~inoma Christopher Langton. UMETNO @IVLJENJE IN VITRO Umetno `ivljenje pa ne obstaja le kot evolvirajo~a entiteta v virtualnem prostoru ra~unalnika ali in silico, temve~ tudi in Igra narave ali stvaritev umetni{ke imaginacije? Thomas Grünfeld: misfit III, 1989/90. UMETNO @IVLJENJE 175 Karlo Pire Serija {estih slik neantropo-morfnih robotov Marka W. Tildna. Njihova velikost je razvidna iz primerjave s kovancem za 1 cent. vitro, v epruvetah genetskih inženirjev. Še v šestdesetih letih so genetiki v epruvetah kombinirali do tedaj znane molekule, da bi sprožili sintezo RNA (ribonukleinskih kislin). Produkt njihovega dela je bila kopica sintetičnih neorganskih molekul, encimov in prva kopija RNA strukture bakteriofaga, virusa, ki parazitira v bakteriji. To odkritje je bilo zelo pomembno, saj je oprlo nove možnosti za genetske eksperimente. Ti virusi namreč lahko ob določenih pogojih spremenijo genetsko zasnovo celice ali bakterije, v kateri parazitirajo. Naslednji korak v razvoju genetike sta napravila Cech in Alt-man, ki sta odkrila, da nekatere RNA lahko povzročajo reakcije in se hkrati replicirajo. To je omogočilo razvoj genetskega inženiringa, ker so genetiki lahko ustvarili pravi software, genetski program v epruveti. Pozneje so odkrili še polimerazno verižno reakcijo, ki je omogočila nadgrajevanje DNA (dezoksiri-bonukleinskih kislin) in s tem celotnega genetskega koda tudi v kompleksnejših organizmih. To pa ne pomeni, da je danes možno s pomočjo genetskega softwarea ustvariti poljuben organizem. Medsebojno delovanje genov, hipercikli in genetska evolucija so še vedno nezadostno raziskani. Obstaja tudi vprašanje etičnosti, saj znanstveniki ne morejo v svojih laboratorijih ustvarjati različnih pošasti in Frankensteinov ter jih potem, ko se poizkus ne izteče dobro, vreči v smeti. Današnja genetika operira z živimi bitji, ki ne smejo biti prikrajšana za pravico do svojega obstoja. Zato se danes vse več uporabljajo računalniške simulacije življenja, ki še vedno nimajo statusa živih bitij. ROBOTI - ANTROPOCENTRIČNA ZABLODA? Računalniki pa niso edini stroji, ki simulirajo življenju podobne procese. Obstajajo stroji, ki v naši realnosti posnemajo življenje, roboti. Ta okorna kovinska bitja so danes v človeški kulturi že sinonim za umetno življenje, in večina ljudi si ga predstavlja kot karikirano kopijo človeka, ki se ob glasnem brnenju počasi in opotekajoče premika ter s kovinskim zvenom jeclja napol razumljive besede. Zaradi farsične predstave teh kovinskih Charliejev Chaplinov si je filmska industrija omislila že njihove naslednike, androide, kot je Terminator, ki so na videz enaki ljudem, a globoko v sebi skrivajo kovinski skelet. Ta skrita kovinska konstrukcija je nujna, sicer gledalec ne bi mogel razločiti med igralci “androidi” in igralci “igralci”. 176 UMETNO @IVLJENJE Ustvarjanje umetnega `ivljenja V zgodovini se je `e ve~krat zgodilo, da je fikcija postala vodnica realnosti in se s tem vanjo tudi prelila, toda pri robotih se to ni zgodilo. Fikcija je s konceptom androidov popolnoma zgre{ila bistvo. ^e je robot ali android oblika `ivljenja, ki jo ustvarimo umetno, potem v to skupino spadajo tudi ~love{ki kloni in otroci iz epruvete. Torej po tej logiki androidi `e `ivijo med nami. Nekaj gnilega je v tej formalnologi~ni definiciji robotov. Zakaj bi ustvarjali tkiva, ki so podobna ~love{kim, iz umetnega materiala, ~e lahko kloniramo izvirna tkiva? Enako bi bilo, ~e bi sku{ali narediti disketno enoto iz lesa. ^e se poglobimo v korenine robotske evolucije, ugotovimo, da je ta za{la v slepo ulico ravno zaradi tak{nega, antropocen-tri~nega pristopa. Roboti do`ivljajo danes svojo reinkarnacijo v popolnoma druga~ni obliki. Stroji so veliko bolj fleksibilni od ljudi, ki so ujeti v svoje ranljivo, smrtno telo, podpovpre~no razvito v primerjavi z drugimi `ivalskimi vrstami. Ker je stroj, ki ga vodijo strojni mo`gani - ra~unalnik, sposoben simulirati katerikoli drug stroj, lahko zavzame tudi kakr{nokoli obliko. Ena od oblik, ki bi vsestransko izkori{~ala fleksibilnost strojev, je drevesu podoben mikromanipulatorski robot. Vsak prst tega robotskega bitja bo imel prste. Ti se bodo dalje delili v ponavljajo~em se vzorcu v vse manj{e do velikosti mikrona, kolikor bodo veliki najmanj{i manipulatorji -prsti. To bitje iz plastike in kovine bo pri vstopanju skozi vrata skr~ilo svoje veje, v sobi pa se bo raz{irilo v svojo obi~ajno velikost - meter osemdeset. Hans Moravec z robotskega in{tituta Carnegie-Mellon in avtor knjige Mind children (Utroci uma) pravi, da bodo ta drevesu podobna bitja imela nadvse izostren ob~utek za dotik, saj bo v ~lenku vsakega prsta mikrora~unalnik, ki bo krmilil elektrostati~ne servomotorje in senzorje na vrhovih prstov. Drse~ s prsti po fotografiji bodo ti majceni ob~utljivi organi razvili sposobnost razlikovanja razvitosti srebra na papirju in si s tem “ogledali” fotografijo. In ~e bo bitje potrebovalo oko, ga bo oblikovalo s kri`anjem svojih prstov - tako na drobno, da bo sprejemalo svetlobo podobno kot le~a. Drug vidik tega nesmrtnega bitja bo zmo`nost simuliranja ~love{kih misli in shranjevanja ~love{kih spominov tako natan~no, da bo v mnogo~em res lahko zamenjalo koga izmed nas. Po Morav~evem scenariju bodo ljudje te robote ustvarili korak za korakom. Prapradedek tega robotskega bitja, ki bo ustvarjen med leti 2000 in 2010, bo imel mo`ganske sposobnosti ku{~arja in nikakr{nih lastnosti osebnosti. Naslednja generacija UMETNO @IVLJENJE 177 Karlo Pire 14 Eric Drexler je u~enec legendarnega Marvina Minskega in zdaj tudi njegov sodelavec na M.I.T. robotov se bo u~ila iz izku{nje, tretja generacija pa bo sposobna takoj{nje simulacije opravila, ki ga bomo od njih zahtevali, in z lahkoto opravljala zapletena navodila. Ob koncu naslednjega stoletja, nadaljuje Moravec, bo robot ~etrte generacije - mikro-manipulatorski inteligentni robot - dovolj sposoben, da bo izdeloval svoje replikante in oblikoval vesoljske ladje. Ta visoko inteligentna bitja, sposobna zelo podobnega razmi{ljanja kot ljudje, bodo za~ela dolgo in nevarno pot skozi vesolje in pustila Zemljo kot ~love{ki rezervat. Na tej to~ki bodo ljudje - organska smrtna bitja - `eleli spremeniti svoja razmi{ljanja in ~ustva, svojo bit v ladjo nesmrtnega mehanizma. S~asoma, seveda, bodo ljudje s svojimi laboratorijskimi stvaritvami dosegli svojo nesmrtnost. Moravec predvideva, da bo mo`na tudi zdru`itev ~loveka in stroja s pomo~jo izurjenega robota kirurga. Kirurgovo delo bo preseljevanje mo`gan-skih funkcij plast za plastjo v stroj in nato odstranitev neuporabnega biolo{kega tkiva iz ~love{kega telesa. Ti ~love{ko-robotski hibridi ne bodo nujno kot grmovja s trilijon prsti. Vsak bo lahko izbral svoj lastni telesni stil, ki bo sodil v okolje in zadovoljeval osebni estetski okus. Moravec je ugotovil, da njegova ideja vzbuja strah, in se spra{uje - le zakaj? “Kaj za vraga je tako neverjetno pomembno na tem va{em telesu?” pravi izku{eni roboto-log. “^e bi bilo uni~eno in bi bil na njegovo mesto postavljen natan~en robotski nadomestek, vas prijatelji ne bi pogre{ali. Va{a dru`ina vas ne bi pogre{ala in tudi va{i projekti ne. Torej vas ne bi ni~ pogre{alo. In tudi vi sami bi bili mrtvi in se torej ne bi pogre{ali. Zakaj torej naj bi koga skrbelo?” NANOSTROJI - MANIPULATORJI NA RAVNI ATOMOV Druga vizija moderne robotike je v miniaturnem svetu nano-tehnologije. Za Erica Drexlerja, pisatelja in zunanjega sodelavca oddelka za ra~unalni{tvo na stanfordski univerzi,14 je nanotehno-logija tehnologija prihodnosti, temelje~a na mikroskopskih robotih, ki ustvarjajo svoje klone in ki jih krmilijo majhni mehani~ni ra~unalniki - ti roboti pa lahko manipulirajo z materijo na ravni atomov. ^eprav nanotehnologija v znanstvenem svetu ozna~uje tehnologijo, ki manipulira z objekti, velikimi nekaj sto nanometrov, je v robotiki bolj na~in razmi{ljanja, ideologija, na~in, kako re{iti velike probleme misle~ na majhno - zelo majhno. 178 UMETNO @IVLJENJE Ustvarjanje umetnega `ivljenja Po Drexlerjevi knjigi The Engines of Creation, ki je nano-tehnolo{ki manifest, je osnovno orodje nanotehnologa asem-bler.15 Asemblerji ne bodo ni~ ve~ji kot nekaj sto atomov v premeru. Sestavljeni bodo iz zobnikov, katerih zobje bodo atomi, vrteli pa se bodo na oseh brez trenja, narejenih iz enojnih kemijskih vezi. Ti nanostroji bodo opremljeni z ra~unal-nikom in robotsko roko in bodo sestavljali materiale in naprave v velikosti molekul - atom za atomom. Asemblerji se bodo lahko reproducirali tako, da bodo ustvarjali svoje lastne kopije. Tako bo potrebno zgraditi le prvi asembler, ki bo potem zgradil druge. En asembler bo prepo~asen, da bi ustvaril karkoli ve~jega od mu{jega iztrebka, toda milijarde njih bodo lahko ustvarile karkoli. Lahko bi zaposlili floto asemblerjev, da bi nam prebarvala avto z diamantnim slojem, debelim en mikron. Material za to (ogljik) bi lahko ~rpali iz ogljikovega dioksida iz ozra~ja in ga predelali v diamantno strukturo. Rja in pranje avta bi s tem postali preteklost. Asemblerji bi lahko obnovili ozonski pla{~, s tem da bi proizvajali ozon v zgornjih plasteh atmosfere. Lahko bi o~istili naftne made`e, s tem da bi nafto pojedli, ali pa bi jo proizvajali iz zraka in morske vode. Eden najbolj zanimivih domnevnih nanostro-jev je nanosub, napravica, manj{a od rde~e krvni~ke, ki bi lahko plavala po ~lovekovem o`ilju in iskala obloge in nanose masti ter jih uni~evala. Danes `e obstajajo zanesljivi dokazi, da so tak{ne oblike manipulacije mo`ne. Don Eigler iz IBM-ovega razvojnega laboratorija v Almadenu je uporabil STM (scanning tunneling microscope), glavno orodje nanohackerjev, za risanje. Prva produkta te nanoumet-nosti sta bila podobica ~loveka, sestavljena iz molekul ogljikovega monoksida na platinastem platnu, in napis IBM iz ksenonovih atomov na nikljasti podlagi. Podobe na glavi {ivanke so 10.000-krat ve~je od teh risbic. Od sestavljanja ploskovnih sli~ic do ustvarjanja tridimenzionalnih modelov, skulptur ali asemblerjev pa je le {e korak. Vsaka celica nenehno proizvaja, uporablja in uni~uje ogromno {tevilo relativno enostavnih nanostrojev, ki jim pravimo proteini. Nekateri od njih so strukturalni, drugi izvajajo kemi~ne reakcije, tretji prena{ajo sporo~ila. Toda proteini so skoraj vedno enonamenske naprave in rabijo skoraj vso celi~no ma{inerijo, ki jih ustvarja in krmili. Noben protein pa ne more po~eti vsega, kar naj bi po~eli asemblerji. Nanotehno-logija ob svojih dobrih straneh obeta tudi dejansko neomejene 15 Asembler: molekularni stroj, ki ga lahko programiramo tako, da ustvari kakr{nokoli molekularno strukturo ali napravo iz enostavnih kemi~nih gradnikov. Je analogen ra~unalni{ko vodenemu skladi{~u strojev. (Prim. Eric Drexler: Engines of Creation, Oxford University Press: Oxford 1992.) UMETNO @IVLJENJE 179 Karlo Pire mo`nosti manipulacije. Med znanstveniki obstajajo mo~ni zadr`ki proti nanotehnologiji, eden najbolj znanih pa je problem sivega oblaka (angl. Grey Goo16). Nanostroji so zmo`ni samorepliciranja, in ~e ta proces ne bi bil kontroliran, bi se asemblerji lahko eksponentno mno`ili v neskon~nost, dokler ne bi predelali vse materije v vesolju v velikanski oblak, sestavljen iz nanostrojev. Toda kar je za nekatere najhuj{a groza, je za druge nujen korak v evoluciji. Za nekatere znanstvenike je ultimativna evolucijska oblika bitja kozmi~ni oblak. Ta oblak bo velik kot planet, ~eprav bodo lahko dana{nji ljudje hodili skozi `elezne delce v velikosti semen, ki bodo sestavljali njegov brobdingnanski okvir. To velikansko bitje, ki bo `ivelo v nezapolnjenih vesoljskih razse`nostih, bo prijatelje pozdravljalo z eksplozijami son~ne energije in pihalo vodikov plin, da bi odgnalo vesoljske ~repinje. Pred ve~ kot desetletjem je fizik Freeman Dyson, na osnovi ideje astronoma Freda Hoyla razmi{ljal, da bi zadnji stadij evolucije lahko imel obliko velikanskega inteligentnega ~rnega oblaka. “Predvidevam, da bodo strukturalne enote takega bitja preprosto delci prahu,” pravi Dyson, “najbr` bodo `elezni ali pa iz kakega drugega pripravnega materiala, medsebojno pa bodo vplivali in nasploh delovali z elektri~nimi in magnetnimi silami. Taka bitja bodo tako kompleksna ali pa morda {e bolj kot ta, ki jih vidimo okoli nas v tem trenutku.” V nekem intervjuju je fizik z in{tituta za napredne {tudije v Princetonu dejal, da bodo senzorni organi tega bitja sestavljeni kot kolekcija trdnih delcev s sposobnostjo odziva na radijske valove, vidno svetlobo in `arke X - ve~ji in bolj zapolnjen spekter, kot ga lahko zazna ~love{ko bitje. Bitje bi `ivelo s pomo~jo son~ne energije ali pa morda medzvezdnih plinov in dolgovalovne radiacijske energije - infrarde~ih in radijskih valov - s ~imer bi lahko izlo~alo odpadke. “Bitje bi se lahko znebilo snovi, ki bi jih imelo za odpadke,” pravi Dyson, “kot na primer vodikove stranske produkte in ob~asno vulkansko bruhanje. Pa bo vesoljski oblak imel ob~utke? Bo trpel bole~ino, se smejal, ljubil ali molil? “Nobenega razloga ni, da ne bi po~el vsega zgoraj na{tetega ali pa morda ni~ od tega,” pravi Dyson, “lahko, da ne bodo prevzeli nobenega od na{ih konceptov, ali pa bodo morda z nami delili vse.” 180 UMETNO @IVLJENJE Ustvarjanje umetnega `ivljenja Oblak bi lahko evolviral mnogo hitreje, kot smo mi, {pekulira Dyson, in Zemljinemu okolju bi lahko napravil {e ve~ {kode, kot smo jo mi. Na enem od svojih brezciljnih tavanj po vesolju bi lahko parkiral med Zemljo in Soncem in tako povzro~il hladno senco ostanku anahronskih ljudi v {e vedno trdni organski obliki. SKLEP Nove umetne `ive~e entitete in genetski in`eniring bodo v mnogo~em zaznamovale dru`bo enaindvajsetega stoletja, saj `e danes vplivajo na okolje, v katerem `ivimo. In le ~as bo pokazal, kak{ne posledice bodo pustile te nove tehnologije na ~love{ko kulturno evolucijo. ^eprav ostaja izvir `ivljenja {e vedno zelo dale~ od na{ih zmo`nosti dojemanja, pa raziskovanje umetnega `ivljenja nakazuje, da evolucijski procesi morda le niso tako zapleten pojav, kot je veljalo do sedaj. Novi pristopi v simuliranju `iv-ljenja bodo osvetlili vsaj eno kolesce v vsesplo{nem mehanizmu, ki mu pravimo vesolje. Mogo~e je prihodnost ra~unalni{tva v programih, ki bodo skupaj z nami rastli in se razvijali. Pognati je torej treba veliki program Evolucija, in videli bomo, kaj se bo zgodilo. Karlo Pirc, publicist in urednik oddaje Futura na Radiu [tudent. Thomasu Rayu se zahvaljujem za dovoljenje za uporabo programa Tierra. 16 Hipoteti~na snov, sestavljena iz ogromnega {tevila samorazmno`ujo~ih se robotkov, manj{ih od enega mikrona, ki so programirani, da ustvarjajo kopije sebe iz ~esarkoli (kateregakoli materiala iz okolice). Slika, ki si jo lahko predstavljamo ob tem, je celotna Zemljina biosfera, spremenjena v sivo maso (ali oblak) robot-kov. To je najenos-tavnej{i od scenarijev nanotehnolo{ke katastrofe, ki ga lahko zlahka ovr`emo zaradi pomanjkanja energije in kemi~nih elementov (materiala), ki bi bili zanjo potrebni. (Prim: Eric Raymond (ur.): The New Hacker’s Dictionary, MIT Press, 1992, tretji ponatis.) UMETNO @IVLJENJE 181 Pogovor s Christopherjem Langtonom “^e bomo ustvarili umetno `ivljenje v realnem svetu, ga bo to z nami tudi delilo” Pogovarjal se je Karlo Pirc Christopher Langton je interdisciplinarni raziskovalec, saj je, kot pravi sam, {tudiral na Arizonski fakulteti ve~ smeri hkrati in nato naklju~no izbral diplomo iz psihologije in antropologije. Obenem so ga zanimale tudi tehni~no naravnane znanstvene discipline. Doktoriral je iz ra~unalni{tva na Michiganski univerzi, kjer je sodeloval s pionirjema v razvoju umetnega `ivljenja Arthurjem Burk-som in Johnom Hollandom. Danes je vodilni ~lan skupine, ki raziskuje kompleksne sisteme v Los-alamo{kem nacionalnem laboratoriju in vodja programa umetno `ivljenje na Santafejskem in{titutu. Leta 1987 je Christopher Langton organiziral v Losalamo{kem nacionalnem laboratoriju prvo konferenco o umetnem `ivljenju. Nanjo je sto petdeset raziskovalcev pripeljalo celo mena`erijo `ive~ih artefaktov. Ta prva konferenca je mnogim znanstvenikom odprla nove poti raziskovanja in vpeljala novo vejo v znanosti - raziskovanje umetnega `ivljenja. Druga konferenca z enakim naslovom je potekala v Santa Feju, leto{nja, tretja, pa v Chicagu. Po njej je umetno `ivljenje dokon~no priznano za znanstveno disciplino z vse ve~jim pomenom. Enostavne umetne `ivljenjske tvorbe `e obstajajo. O njih in o tem, kako bodo raziskave umetnega `ivljenja napredovale v prihodnjih letih, se je na simpoziju o umetnem `ivljenju, potekal je v okviru leto{njega festivala Ars Electronica ’93 v Linzu, s Christopherjem Langtonom pogovarjal Karlo Pirc. Ena od omejitev, na katero bi lahko naleteli raziskovalci umetnega `ivljenja znotraj ra~unal-nikov, namre~ je, da v ra~unalniku ni mogo~e simulirati naklju~nosti, ki je ena od izrazitej{ih zna~ilnosti realnega sveta in `ivljenja samega. Naklju~nost pa v na{em svetu ponavadi povezujemo z metanjem kock. Einstein je rekel “Bog ne me~e kocke”, Hawking pa ga je dopolnil, da Bog kocke sploh ni imel. Ali se imate za Boga, ki resni~no lahko kocka? In ~e kockate, kako veste, da bo rezultat za nas koristen? Tu obstaja veliko tem, ki jih je treba razjasniti. Kompleksnost lahko dose`emo tudi brez UMETNO @IVLJENJE 183 Pogovor s Christopherjem Langtonom metanja kock. Obstaja deterministi~ni kaos, kar pomeni, da je v njem vsak korak ~asovno lahko popolnoma determiniran, a se rezultata ne da predvideti dale~ vnaprej. “Ali se Bog igra s kockami? -Ali se mi kockamo z vesoljem?” Odprli ste kar nekaj tem. Ena od teh je, ali imamo sploh opraviti s kak{no stohasti~nostjo -povedano druga~e - z naklju~nostjo ali ne v igri, in kak{ne u~inke ima ta naklju~nost na vedenje vesolja, ki ga ustvarjamo? Ali je kaj kriti~no odvisno od razlike med vesoljem, v katerem obstaja naklju~nost, in tistim, ki je popolnoma deterministi~no? Teorija kaosa poka`e, da lahko obstaja deterministi~na naklju~nost. To pa pomeni, da je vesolje lahko popolnoma determinirano, ko pozna{ pravila in za~etno stanje. Ob vsakem ~asovnem Veliko ljudi misli, da se bo ra~unalnik, ~e mu damo neizra~unljiv problem, na dolo~eni to~ki ustavil in se bo za~elo iz njega kaditi. Toda ne, ra~unalnik {e naprej nekaj po~ne, ka`e obna{anje. To, da damo za~etno seme v generator naklju~nih {tevil, {e ne pomeni, da smo s tem determinirali katerikoli izra~unljiv vidik kon~nega rezultata. ^e je sistem deterministi~en, obstaja za dolo~eno za~etno stanje in za~etno pravilo le en mo`en rezultat. Toda tega rezultata nikakor ni mogo~e predvideti, dokler ne nastane univerzum sam. Ni bli`njice, po kateri bi lahko izra~unali kon~ni rezultat, zato je kon~no stanje nemogo~e do potankosti definirati vnaprej. Pognati moramo torej program, da bi videli, kaj se bo zgodilo. Da. Toda obstaja kvalitativna razlika med tem sistemom in univerzumom, kjer se resni~na naklju~nost dogaja ves ~as. Zame je koraku obstaja le eno mo`no naslednje stanje, {e vedno odprto vpra{anje, ~e resni~na a je kljub temu nemogo~e predvidevati dale~ vnaprej. Stanjem lahko sledi{ le od enega ~asovnega koraka do drugega. Tak{ne vrste dinami~no kaoti~ni sistemi lahko opravijo skoraj vsak test naklju~nosti. No, opravijo vsak poznani test naklju~nosti. Na primer generatorji naklju~nih {tevil v ra~unalnikih se poslu`ujejo natan~no iste metode. So popolnoma deterministi~ni. Po zelo dolgi sekvenci {tevil se bodo ta za~ela ponavljati, toda v enem samem ciklu delujejo popolnoma naklju~no. naklju~nost sploh obstaja v realnem svetu. Druga omejitev bi lahko bila ta, da so ra~unalniki ujeti v matemati~no logiko. Gödel je dokazal, da so nekateri logi~ni problemi nere{ljivi. Le ~love{ka etika lahko pove, kaj je tu re{itev ali resnica. To je res, ~e `elimo dolo~iti resni~nost ali neresni~nost kake izjave. Ra~unalnik pa kljub problemu {e naprej dela, ~eprav ga mogo~e Torej ~e obstaja v vesolju nekaj, kar se odvija, je nikoli ne bo re{il. Veliko ljudi misli, da se bo to dogajanje v neki meri odvisno od naklju~nosti ra~unalnik, ~e mu damo neizra~unljiv problem, v tem vesolju. Enako velja za vse sisteme, zgra- na dolo~eni to~ki ustavil in se bo za~elo iz jene z generiranjem naklju~nih {tevil. njega kaditi. Toda ne, ra~unalnik {e naprej nekaj po~ne, ka`e obna{anje. Problem mogo~e Kaj pa Heisenbergovo na~elo nedolo~ljivosti? ne bo nikoli re{en znotraj ra~unalni{kega uni- Ko zasadi{ seme `ivljenja v ra~unalnik, determinira{ kon~ni rezultat eksperimenta - obliko `ivljenja, ki se tako pojavi. Toda ali se vam ne zdi, da bi morali za to, da bi dobili resni~no `ivljenje in inteligenco v stroju, po~akati, da se pojavi samo od sebe, brez za~etnega semena? Mislim, kaj pa je kultura drugega kot ekstragenetski mehanizem za prenos informacij med generacijami, ~e zadevo razumemo kar se le da preprosto. verzuma, a nere{ljivi problemi obstajajo tudi znotraj na{ega univerzuma. Pri raziskovanju umetnega `ivljenja razlikujemo temeljno deterministi~ne in temeljno nedeterministi~ne univerzume. Ampak s temi problemi se trenutno ne ukvarjamo. Lahko ustvari{ celoten univerzum in ga 184 UMETNO @IVLJENJE “Če bomo ustvarili umetno življenje v realnem svetu ...” enostavno pusti{, da se razvija bilijone simuliranih let, in nato pogleda{, kaj je nastalo. Problem pri tem je, da ~e bi `elel dobiti na koncu karkoli signifikantne-ga, bi potreboval ra~unalnik enormnih zmogljivosti. Druga~e se zaradi kon~ne velikosti za~etnega univer-zuma artificialne korelacije za~nejo pojavljati po zelo dolgem ~asovnem obdobju. Tako so ra~unalniki izvrsten manevrski prostor za parazite, ki se sprehajajo po mre`ah. Prepri~an sem, da bo potreben imunski sistem v ra~unalni{kih mre`ah zaradi enakih razlogov, kot ga imamo mi. Nekateri tipi bozonov, ki nastajajo pri dolo~enih kemi~nih reakcijah, se pojavljajo popolnoma naklju~no. Zatorej je nemogo~e zavrteti ~asovni trak nazaj in priti v za~etno to~ko. Da, obstaja pa tudi fluk-tuacija v vakuumu, ki lahko spro`i nastanek parov EPR (delec in antidelec), in ani- Potrebuje{ ra~unalnik, z dovolj velikim pomnil- hilacija teh parov. Na primer v kaoti~nih dina- nikom, da lahko shrani ves ta ~as. Govorili ste o ~asu. Ali je mogo~e simulirati ~as znotraj ra~unalnika? Nove fizikalne teorije pravijo, da je ~as ireverzibilen pojav, ra~unal-ni{ki procesi pa so pove~ini reverzibilni. mi~nih sistemih - v kaoti~nih atraktorjih - se nobena od poti ne pokriva z drugo. Toliko o tem, pa se vrniva k umetnemu `ivljenju. Med drugim ste {tudirali tudi antropologijo. Predpostavimo, da imamo umetno `ivljenje, ki se razvija, evoluira. Toda, kako Ne, ra~unalni{ki procesi niso nujno reverzi- lahko vemo, da ne bo zgre{ilo to~ke X, kjer se bilni. Pravzaprav je ve~ina procesov ireverzibil- je pojavila ~love{ka kultura? In kaj ~e zgre{i nih. Vzemimo na primer Turingov stroj - to~ko X? Ali je smiselno oblikovati nekaj, kar osnovni model v ra~unalni{tvu. za nas ni dojemljivo kot inteligentno? Ve~ poti lahko z razli~nih izhodi{~ vodi do iste to~ke. Iz razli~nih za~etnih pogojev lahko pride{ do te iste to~ke. ^e proces `eli{ obrniti ^e za~nemo s preprostimi organizmi v preprostem okolju znotraj ra~unalnika in jih pusti- nazaj k za~etku - katero pot si bo{ izbral? Mora{ mo, da se razvijajo dolgo ~asa, dvomim, da se nedeterministi~no odlo~iti za eno od alterna- bodo nastala ~loveku podobna bitja. Lahko, da tivnih poti, kar tehni~no pomeni, da sistem ni bo tu mo`no govoriti o inteligenci, in pri~aku-reverzibilen. Enako velja v igri Life - veliko jem, da bo obstajalo nekaj podobnega kot kul-razli~nih za~etnih razporeditev kon~a s praznim tura. Mislim, kaj pa je kultura drugega kot zaslonom (vsa stanja so 0). ^e torej za~ne{ s ekstragenetski mehanizem za prenos informacij praznim zaslonom, kak{na je tvoja naslednja med generacijami, ~e zadevo razumemo kar se poteza, ~e se `eli{ vrniti v za~etno stanje? ^e je le da preprosto. Obstaja kulturna in genetska matrika velika, obstaja ogromno {tevilo mo`nih transmisija informacij. Kultura je vse, kar je stanj, od koder bi lahko izhajal; torej je to ireverzibilen sistem v tehni~nem smislu. Torej mislite, da je v ra~unalniku mo`no simulirati ~as? Da, v smislu reverzibil-nosti. Vpra{anje je, ali je ~as v na{em univerzumu ireverzibilen. Ali se poti v ~asu skladajo. Nekatere novej{e teorije v fiziki pravijo, da je ~as dejansko ireverzibilen. Ra~unalni{ke mre`e so `e po naravi, ob vseh teh informacijskih replikatorjih, zelo ploden medij in informacijski paraziti se bodo s tem nedvomno okoristili. preneseno med generacijami in ni preneseno z geni. ^e torej umetno `ivljenje ustvari izven-genetski mehanizem za prenos informacij skozi ~as, mislim, da lahko re~emo, da kultura tu je prisotna. Seveda v nekem bazi~nem, zelo pre~i{~enem pomenu besede. In kaj, ~e postanejo ta umetelna bitja nekak{ni informacijski paraziti v na{i dru`bi? To je vsekakor mo`no. Mislim, obstajajo ra~unal- UMETNO @IVLJENJE 185 Pogovor s Christopherjem Langtonom Danes poskusov pove~ini ne opravljajo v strogo izoliranih prostorih in uporabljajo bla`je preventivne ukrepe, ker so ti enos-tavnej{i in ker do tega, da bi ta bitja postala nevarna, ni pri{lo. zgodil pri ljudeh. Izpeljati pa ga bomo morali tudi na ra~unalnikih. A to ni lahka naloga, ker se seznam za`elenega nenehno spreminja. Obstaja veliko mo`nosti, kako to lahko naredimo. Mogo~e s pomo~jo kriptira-nja vsega v ra~unalniku, pri ~emer bi morali, ~e bi `eleli karkoli narediti, poznati klju~, in s tem bi prepre~ili vstop tujcem. Ra~unalni{ke mre`e so `e po naravi, ob vseh teh informacijskih replikatorjih, zelo ploden medij in informacijski paraziti se bodo s ni{ki virusi, v na{em okolju torej `e imamo informacijske parazite. Ti `ivijo v ra~unalni{kem okolju, a so le vrh ledene gore. @e danes je mo`no napisati stra{ne re~i, zatorej mislim, da se lahko razvijejo do neke to~ke. Pri~akujem da se bodo te re~i, ~etudi jih ne bo ustvaril ~lovek - z razvojem ra~unalni{kih mre` in inteligentnostjo na{ih strojev - pojavljale ~eda-lje bolj spontano. To je preve~ ploden medij in zunaj je vse preve~ replikatorjev. Vsi ti ra~unalniki so popolnoma “sre~ni”, da naredijo tem nedvomno okoristili. Richard Dawkins toliko kopij programa, kolikor jih od njih zdaj pi{e knjigo o primerjavi med memi, zahteva program. Vse prelahko se je zakrinkati ra~unalni{kimi virusi in sebi~nimi geni. Potre-v nekaj, kar naj bi upravi~eno bilo v ra~unal- buje{ le dober komunikacijski medij in kopico niku. Tako so ra~unalniki izvrsten manevrski replikatorjev, ki se kopirajo kot na prostor za parazite, ki se sprehajajo po fotokopirnem stroju, pa bo{ takoj dobil infor- mre`ah. Prepri~an sem, da bo potreben imun- macijske parazite. ski sistem v ra~unalni{kih mre`ah zaradi enakih razlogov, kot ga imamo mi. ^lovekov V enem od intervjujev ste izjavili, da se celi~ni aparat je poln kopirnih naprav za DNA. veliki ra~unalni{ki sistemi lahko za~nejo ^e to odkrijejo informacijski paraziti, bodo obna{ati precej nenavadno, celo nezanesljivo. nedvomno izna{li na~in, kako se okoristiti tudi z na{im ogromnim informacijskim potencialom. Bilo je `e ve~ tak{nih primerov na INTER- Na{ imunski sistem je sestavljen iz dveh NET-u in v ameri{kih telefonskih omre`jih. Sis- delov. Prvi je osnovna, pregledna tabela, ki je temi so se za~eli obna{ati nelinearno in tega stati~na in kjer se stvari v organizmu primerjajo ljudje, ki so jih ustvarjali, niso predvideli. s standardnim naborom, drugi, variabilni del pa Tak{ne stvari se lahko dogajajo. Lahko napi{e{ se vseskozi trudi najti nove oblike, ki ne bi program za krmiljenje ra~unalni{ke telefonske smele biti prisotne. Trenutno je v antivirusnih centrale in ga testira{ na ra~unalniku. Program programih implementiran le prvi del, ki dela v redu, dokler ne razporedi{ 100 kopij uporablja pregledno tabelo za iskanje znanih virusov. Ta tabela je le spisek manj{ih delov tega istega programa na razli~na mesta in jih med seboj pove`e{ v komunikacijsko mre`o. kode, ki so zna~ilni za nekatere viruse. ^e torej Programi se kaj kmalu zapletejo v neko ~udno najdejo te del~ke kode, so verjetno na{li tudi virus. A kmalu bodo te tabele postale preob-se`ne in bo zato u~inkovitej{i obraten pristop. V ra~unalnikih bo ve~ odve~nih re~i kot tistih, ki so potrebne. Torej bo naloga za{~itnih programov vzdr`evati tabele s seznamom stvari, ki jih `elimo imeti v ra~unalniku, vse drugo pa bo zbrisano. Lahko bi rekli, da se je ta preskok neko~ zdavnaj ^e pa bomo ustvarili entitete, ki bodo znale skrbeti same zase v realnem svetu, bi to lahko postal velik problem. dinami~no stanje, ki ga nisi predvidel. To je napaka v programu, ki se pojavi le, kadar obstaja ve~ kopij kakega programa. To je precej znan pojav. Paralelni dinami~ni sistemi se lahko zamrznejo v dinami~no ravnovesje ali pa se za~nejo obna{ati kaoti~no in jih ne moremo ve~ kontrolirati. To velja za vse velike kompleksne sisteme. ^e je sistem nelinearen, bo{ kaj kmalu imel opraviti z 186 UMETNO @IVLJENJE “Če bomo ustvarili umetno življenje v realnem svetu ...” razli~nimi pojavi, ki jih nisi predvidel. Med znanstveniki obstajajo mo~ni zadr`ki proti ustvarjanju umetnega `iv-ljenja, eden najbolj znanih pa je problem sivega oblaka. Umetne `ive entitete, kot so nanostroji - robotki, veliki nekaj sto nanometrov, so zmo`ne samorepliciranja in obdelovanja materije na atomski Na{ zagon je v mnogo~em enak Frankensteinovemu. Ko smo odkrili mo`nosti, ki jih odpira umetno `ivljenje, nam ni ostalo ni~ drugega, kot da se `enemo proti temu cilju. Naprej nas `ene prava obsedenost s tem. med seboj tekmovali, kot v procesorskih vojnah (CORE WARS), v PC sistemih. Odgovoril sem mu: “Ne ne, prepri~an mora{ biti, da programi, ki se u~ijo tekmovati in uni~evati druge programe, ne bodo napisani za tako raz{irjen operacijski sistem. Zgraditi bo{ moral za{~itno obzidje v ra~unalniku, virtualni ra~unalnik.” In to je tudi ravni. ^e ta proces ne bi bil kontroliran, bi se naredil. Programi so potemtakem lahko zelo ti majhni roboti lahko eksponentno mno`ili v dobri pri izganjanju konkurence iz spomina, a neskon~nost, dokler ne bi vse materije v to je le virtualni spomin, virtualni programi, ki vesolju predelali v en velikanski oblak, sestav- delujejo le v tem virtualnem ra~unalniku. ^e ljen iz njihovih kopij. pa bomo ustvarili entitete, ki bodo znale skrbeti same zase v realnem svetu, bi to lahko Govorili ste o informacijskih parazitih, a to postal velik problem. je le eden od problemov. Kaj mislite o ustvarjanju umetnega `ivljenja v realnem svetu in To me spominja na Frankensteina. problemu sivega oblaka, ki je povezan s tem? Frankenstein je izvrstna knjiga. Je izvrstno To je vsekakor mogo~e. ^e bomo ustvarili raziskovanje teme - znanstvenika, ki ne pre-umetno `ivljenje v realnem svetu, ga bo to z vzame odgovornosti za posledice, ki jih je nami tudi delilo. In ~e mu bomo dali {e avtonomnost in zmo`nost evoluiranja, bo verjetno razvilo na~ine, kako zadovoljiti lastne potrebe, in si na{lo svoj prostor v tem svetu. Domnevam, da bo z nami tudi tekmovalo za bolj{e pogoje. Ta tema je bila `e zdavnaj spro`il s svojim raziskovanjem. Po mojem mnenju je resni~ni monstrum v knjigi dr. Frankenstein, in ne njegov stvor. Lahko je re~i kot Frankenstein, da so cilji znanosti ~isti, torej je potrebno pridobivati znanje zaradi znanja samega, brez moralnih ali eti~nih pomislekov. na~eta na harvardskem simpoziju o genetskem Vse je dovoljeno, ker vedno na koncu dose`e{ in`eniringu. Raziskovalci so odkrili, da ne neko znanje kot cilj. A to ni res. Znanstvena vedo, ~e bodo lahko obvladali ali omejili raziskovanja imajo vedno neke posledice, ko obna{anje bitij, v katerih so spreminjali genet- dose`e{ njihov cilj. Frankenstein ni `elel sprejeti ski material. Zato so se odlo~ili, da bodo posledic svojih dejanj. O tem ni razmi{ljal prej, poskuse opravljali v izolaciji. temve~ {ele potem, ko je bilo vsega `e konec. Danes poskusov pove~ini ne opravljajo v Na{ zagon je v mnogo~em enak Franken-strogo izoliranih prostorih in uporabljajo bla`je steinovemu. Ko smo odkrili mo`nosti, ki jih preventivne ukrepe, ker so ti enostavnej{i in ker do tega, da bi ta bitja postala nevarna, ni pri{lo. A vendar je pametna previdnost `e od za~etka. Isto velja tudi za nas, raziskovalce umetnega `iv-ljenja. Nedavno je nekdo pri{el k meni z zelo dobro idejo. @elel je napisati programe, ki bi evoluirali in Biosfero 2 vodi zelo bizarna skupina ljudi, ki po reputaciji niso preve~ znanstveni in so pri svojem raziskovanju neprevidni. Znanstvena skupnost jih je pove~ini `e odpisala. odpira umetno `ivljenje, nam ni ostalo ni~ drugega, kot da se `enemo proti temu cilju. Naprej nas `ene prava obsedenost s tem. A kljub temu sku{amo predvideti posledice, ki jih bo imelo na{e delo, ko bomo ustvarili umetno `ivljenje. Ko bomo dosegli cilj, nam ne bo treba zanikati odgovornosti za na{a dejanja. UMETNO @IVLJENJE 187 Pogovor s Christopherjem Langtonom Umetno `ivljenje bo ustvarjeno tako, da bo sprejemljivo za na{e okolje in sposobno `iveti z nami. To je v bistvu izjava brez te`e, ker v resnici ne vemo, kako predvideti vse mo`ne posledice. Kljub vsemu obstaja dolo~ena nevarnost. Tehnologija ustvarjanja `ivljenja je zelo zmogljiva, a v na~elu tudi odprta za zlorabo, pa ~eprav ne namerno, saj lahko uide nadzoru. S tak{nimi tehnologijami smo imeli opravka `e prej, a ne bom rekel, da pri tovrstnih raziskavah ne obstaja element nevarnosti. V predavanju, ki je bilo del programa Ars Electronica, ste omenili BIOSFERO 2. Ali mi lahko poveste kaj ve~ o tem? Biosfera 1 je na{a biosfera, planet Zemlja. Biosfera 2 pa je projekt izgradnje samovzdr`e-vajo~ega se, popolnoma zaklju~enega ekosis-tema, v katerem `ivijo ljudje. Biosfera 2 je velika topla greda v arizonski pu{~avi, v katero so se naselili ljudje in tam `ivijo `e dve leti1. To je masiven, nekak{en korporativen projekt, poskus izgradnje popolnoma zaklju-~enega ekosistema, ki bo skupino ljudi neomejen ~as preskrboval z `ivljenjsko potrebnimi stvarmi. Ustanovitelji posku{ajo razviti tehnologijo in s tem pridobiti patente za vzdr`evanje tovrstnih ekosistemov za tr`i{~e, ki bo nastalo, ko se bo ~lovek odpravil v vesolje in za~el graditi mesta pod morsko gladino. Biosfero 2 vodi zelo bizarna skupina ljudi, ki po reputaciji niso preve~ znanstveni in so pri svojem raziskovanju neprevidni. Znanstvena skupnost jih je pove~ini `e odpisala. Znanstveniki ne vedo, ali bo mo~ verjeti rezultatom, do katerih bodo raziskovalci v Biosferi 2 pri{li, ker ti raziskovalci pri zbiranju podatkov in interpretiranju rezultatov ne sledijo nobeni znanstveno preverljivi metodi. V ta projekt je vlo`enih ogromno sredstev. Torej, karkoli `e ljudje, ki tam `ivijo, delajo, morajo le pozitivno govoriti o svojem projektu, da bi upravi~ili vlo`ena sredstva. Vse, kar objavijo, je torej treba brati z dolo~eno distanco. Po drugi strani pa je to prvi poskus tak{nih razse`nosti. Nekdo je moral biti prvi. Dobra stvar pri tem je, da so se tega projekta sploh lotili, saj se podviga tak{nih razse`nosti ne bi lotila niti NASA (ameri{ka agencija za raziskave vesolja). Le kopica zanesenjakov je lahko ta projekt sploh za~ela. Vseeno sem zelo zadovoljen, da je do njegove uresni~itve pri{lo. Prej ali slej bo iz njega pri{lo kaj koristnega. Kot objekt je Biosfera 2 impresivna struktura, prava kristalna pala~a, 2 do 3-krat ve~ja od Brucknerjevega doma2. V njej sem bil pred nekaj leti, {e preden so jo zatesnili. Ob~utek sem imel, da sem znotraj `ivega bitja. Ti ljudje so torej zatesnjeni v Biosferi 2, in vse kar dobivajo od zunaj, je nekaj energije. Na~elo delovanja je pretok informacij in energije med Biosfero 2 in zunanjim svetom. Ni pa materialnega pretoka. Toda to na~elo so morali nekajkrat prekr{iti. Ko so Biosfero 2 prvi~ odtesnili, niso vedeli, kaj se bo zgodilo. V njeni atmosferi so se za~ele dogajati spremembe, ker do tedaj ni bila v stiku z na{o. Atmosfera je odvisna od rastlin ter kisikovega ter CO2 cikla, kar vpliva na ravnote`je med kisikom, du{ikom in ogljikovim dioksidom. V Biosferi 2 niso potekali ustrezni procesi, zato se je koncentracija kisika zmanj{ala in pove~ala koncentracija ogljikovega dioksida. Da so ljudje lahko pre`iveli, so morali vklju~iti ~istilec zraka in dodatni kisik. Toda to je le ena od stvari, ki jih bodo morali {e re{iti. Vsekakor je treba nenehno posku{ati, saj prvi poskus ni nikoli uspe{en. Prej ali slej se bodo nau~ili veliko ve~ in uspeli v Biosferi 2 ustvariti zdravo atmosfero. Vredno se je potruditi. Najlep{a hvala za intervju! OPOMBE 1 V vmesnem ~asu so Biosfero 2 `e odprli. (Op. ur.) 2 Mestni kulturni center Brucknerhaus v Linzu, osrednje prizori{~e dogajanja Ars Electronica, ima pribli`no enake prostornino kot ljubljanska Hala Tivoli. (Op. ur.) 188 UMETNO @IVLJENJE Pogovor z Larryjem Yaegerjem ”@ivljenje v novem kontekstu” Pogovarjal se je Karlo Pirc Umetno `ivljenje preu~ujejo na razli~ne na~ine, od raziskovanja fundamentalnih fizikalnih procesov do globalnih etolo{kih {tudij na podro~ju obna{anja `ivali. Tradicionalno se ta raziskovanja osredo-to~ajo na “prave” biolo{ke sisteme, ki `e obstajajo v na{em ekosistemu. Nedolgo tega pa so raziskovanja za{la tudi na podro~je umetnih sistemov, kot so ra~unalniki in robotski sistemi. Korist, ki bi lahko izhajala iz raz{irjenega dojemanja `ive~ih sistemov, je precej{nja. Delno jo lahko opazimo `e intuitivno, kot izbolj{anje razumevanja naravnih ekosistemov, razvoj dejanske umetne -strojne inteligence in zmo`nost razumevanja lastnih mentalnih in psiholo{kih procesov. Na bolj prozai~ni, la`je dosegljivi ravni bodo to izbolj{ave sistemov, sposobnih u~enja, robotskih krmilnikov in evolvirajo~ih ra~unalni{kih algoritmov. Ekolo{ki simulator - PolyWorld je konkretizacija teh motivacij in na~el umetnega `ivljenja. Poly-World sku{a zdru`iti vse osnovne komponente realnih `ive~ih sistemov v en sam umetni sistem. Zdru`uje biolo{ko utemeljeno genetiko, enostavne simulirane fiziologije in metabolizme, hebijski na~in u~enja v nevronskih mre`ah, vidne mehanizme in vrsto primitivnih obna{anj v umetnih organizmih, ki so ume{~eni v dovolj kompleksen ekolo{ki sistem, da omogo~a razvoj vrst in medsebojno tekmovanje. V PolyWorldu lahko zasledimo plenilstvo, mimikrijo, spolno reprodukcijo, komunikacijo in {e marsikaj. Tehnike pre`ivetja, individualne in skupinske, nastajajo v tem ekosistemu spontano. Kompleksna obna{anja, ki se tako pojavljajo v simulirani nevronski mre`i, so nepredvidljiva in se skoz rodove spreminjajo z naravno selekcijo. Tako je naravnan uvod v eno najbolj cenjenih raziskav na podro~ju umetnega `ivljenja, ki ra~unal-ni{ko simulirani ekosistem PolyWorld opisuje kot `ivljenje v novem kontekstu. Avtor tega programa je Larry Yaeger, priznan strokovnjak na podro~ju ra~unalni{ke grafike in programiranja nasploh. S svojimi dolgimi sivimi lasmi in mladostnim videzom spominja na obiskovalca Woodstocka, le da je njegov in{trument tipkovnica ra~unalni{ke grafi~ne postaje Silicon Graphics. UMETNO @IVLJENJE 189 Pogovor z Larryjem Yaegerjem Yaeger je opravil pionirsko delo pri razvoju simulacij fluidnih tokov v okviru projekta Space Shuttle in razvil eno prvih ra~unalni{kih simulacij vodnih tokov, ki oblivajo podmornice. Kot direktor oddelka za razvoj programske opreme pri Digital Productions in eden klju~nih na~rtovalcev njihovih programov za ra~unalni{ko grafiko, je prispeval k razvoju programskih orodij, simulacij in produkcijskih tehnik, uporabljenih v filmih The last Star Fighter, 2010, Labyrinth ter v reklamnem spotu nagrajenem z nagrado Clio. Je soavtor knjige in multimedijskega CD-ROM diska Visualization of Natural Phenomena, ki je pred kratkim iz{la pri zalo`bi Springer Verlag. Kot eden vodilnih in`e-nirjev pri Apple Computer je na~rtoval in implementiral program, s katerim je gorila Koko dobila ra~unalni{ko generirani glas, in integriral Macintosh grafiko v produkcijski postopek kultne TV serije Star Trek: The Next Generation. Poleg sodelovanja pri mnogih raziskovalnih projektih na podro~ju ra~unalni{ke vizualizacije pa je glavnina njegovega dela povezana z Applovim raziskovalnim programom Vivarium, v okviru katerega je razvil simulator PolyWorld. Predstavil ga je ob razli~nih prilo`nostih: na konferenci Artificial Life III, SIGGRAPH 1992 in Imagini; pred nedavnim tudi kot gost na simpoziju o umetnem `ivljenju in genetski umetnosti, ki je potekal v okviru festivala Ars electronica ’93, junija letos v gornje-avstrijskem mestu Linz. Ob tej prilo`nosti je nastal tudi pri~ujo~i intervju. Lahko za za~etek opi{ete Applov projekt Vivarium? Vivarium je program, posve~en edukacijskim raziskavam - predstavitvi idej otrokom s pomo~jo ra~unalnika. Ustanovitelja programa sta Alan Kaye in Ann Marion, vse skupaj pa se je za~elo `e pred ~asom, ko sta bila oba {e v raziskovalni skupini ATARI-ja. Za~etek je bil nenavaden. Warner Brothers so pri{li k njim z `eljo, da bi simulirali vedenje zaj~ka Dolgou{~ka (Bugsa Bunnyja) in Elmerja Fudda. Postavili bi ju v simulirani gozd, tako da bi ta dva junaka igrala v risanki, ki bi nastajala avtomati~no. Takrat {e nismo mogli storiti kaj res u~inkovitega v tej smeri. Ann Marion pa je `e takrat razmi{ljala: “Mogo~e pa bi lahko, namesto da bi oblikovali junake iz risank, ustvarjali prava okolja.” Vedenje `ivali kar dobro poznamo po zaslugi etologije, ki vedenje `ivali preu~uje na ravni posameznika in skupine. V tej smeri je bilo vlo`eno nekaj truda v Media Labu na MIT-u, ko je bil tam Alan Kaye. Potem se je pridru`il Applu in ponovno o`ivel program Vivarium. Ta tema o okoljih v ra~unalnikih je vseskozi vztrajala kot sredstvo posredovanja idej o vzajemni povezanosti narave in ~loveka otrokom. Delno pa smo to idejo uporabili kot spodbudo za oblikovanje bolj{ih uporabni{kih vmesnikov. Specificirati vedenje `ivali v tem okolju pomeni natan~no opisati zelo kompleksno vedenje. Toda `elimo si, da bi to bilo kar se da preprosto - to nas je vodilo k izdelavi vedno bolj{ih uporabni{kim vmesnikov. Izbral sem to temo, ekologija (okolje) v ra~unalniku, in jo {e malo raz{iril z dodatkom znanosti, da bi razumel naravo `ivih bitij v tem okolju. Moje delo je torej bilo trdno navezano na Vivarium, toda moji cilji so bili vseeno nekoliko druga~ni. Projekt ATARI je bil posve~en Virtualni Realnosti, torej se ideja Vivariuma navezuje na Virtualno Resni~nost. Ali ste kdaj razmi{ljali o virtualnih aplikacijah PolyWorlda? Res sem. Govoril sem o tem, o raziskavi PolyWorlda, s Henryjem Fuchsom z Univerze v Severni Karolini. Resno sva razmi{ljala, da bi pridobila enega od njegovih {tudentov, kandidata za doktorat, da bi zgradil verzijo Poly-Worlda (PW) - sistema umetnega `ivljenja, za virtualno resni~nost (VR). Ne vem, ~e bi to uspelo, toda vem, da bi prav rad imel mo`nost vstopiti v ta svet, malo bi pohajkoval po njem in interaktiral z njimi (bitji). Mislim, da se bo kaj takega v prihodnosti res zgodilo, najprej v ra~unalni{kih igrah. V njih se bodo pojavila bitja, ki bodo imela neke vrste zna~aj, bitja, katerih vedenja in akcije bodo veliko bolj resni~ne kot vedenja tistih, ki obstajajo danes v videoigrah. Ko se bo 190 UMETNO @IVLJENJE “@ivljenje v novem kontekstu” tehnologija VR bolj raz{irila med ljudi in bodo ti za~eli ve~ ~asa pre`ivljati v cyber-spaceu, bodo tam tekala naokoli tudi bitja, ki ne bodo ljudje. Tako bo ideja o umetnem `ivljenju prenehala biti tako fantasti~na. Postala bo del vsakdanjega `ivljenja. Torej mislite, da je mo`no biomorfe vklju~iti v cyberspace svet in `iveti v nekak{ni simbiozi s temi bitji? Ko se bo tehnologija VR bolj raz{irila med ljudi in bodo ti za~eli ve~ ~asa pre`ivljati v cyberspaceu, bodo tam tekala naokoli tudi bitja, ki ne bodo ljudje. Tako bo ideja o umetnem `ivljenju prenehala biti tako fantasti~na. Postala bo del vsakdanjega `ivljenja. Ann Marion je hotela oblikovati resni~ne `ivali, ki jih poznamo, ribe na primer. Poly- ne zdi te`ko odlo~iti med utonitvijo v pozabo na eni strani in prenosom (down-loadom) v ra~unalnik na drugi. Toda tema Poly-Worlda je ustvarjanje inteligence znotraj ra~unal-nika, ne pa podaritev `iv-ljenja ra~unalniku. To je precej razli~no od posku-{anja prenosa svoje ali pa tvoje inteligence v ra~unal-nik. In tudi tehnologija prenosa inteligence bi bila bistveno druga~na kot ta, ki jo raziskujem s Poly-Worldom. ^e bi bil prenesen v ra~unalnik, bi {e vedno hotel gledati okoli sebe in re~i: “[e zmeraj sem to jaz. [e vedno se ~utim kot jaz.” World pa ni model, v katerem `ivijo take vrste Kje je druga~e smisel tega po~etja? `ivali. V resnici so to, za kar si jih ozna~il. Biomorfi je dobro izbrano ime zanje. Richard Dawkins je svoje organizme poimenoval bio-morfe. So popolnoma umetni organizmi, pa vendar je pri njih opaziti presenetljivo prepoznavne vedenjske zna~ilnosti. ^e je v okolju Mislim, da je nanotehnologija pomembna smernica, ~e `elimo to uresni~iti. Trenutno nimamo prav nikakr{ne ideje, kako vzeti vsebino mo`ganov in narediti iz tega model. Bilo bi mogo~e ali pa vsaj predstavljivo, ~e bi dejansko imeli stroje v velikosti molekul, ki bi jih lahko omejena koli~ina hrane, jo je pametno poiskati vstavili v mo`gane. Pa ~eprav bi bili ti stroji in ostati na tem mestu, dokler je ne poje{. In prisotni, nikakor ne bi spremenili funkcije potem se odpraviti iskat nov zalogaj. To velja, mo`ganov, delovali bi le kot opazovalci. Na ta pa ~e si narejen iz mnogokotnikov in silikona na~in bi morda lahko povzeli dovolj informacij, ter elektrike ali pa iz ogljikovodikov. Dejali ste, da `elite biti nesmrtni. Ta nesmrtnost bi bila morda lahko dose`ena, ~e bi preslikali svoje mo`gane v ra~unalni{ko matriko in `iveli s temi bitji v PolyWorldu. da bi lahko dejansko naredili model na{ih mo`ganov, ga prenesli v ra~unalnik in shranili kopijo na{ega bistva, tega kar smo. In ko bi ta model “o`ivel”, bi mislil, da je on ti. To je podobno idejam Hansa Moravca. Njegovi roboti so morda {e ena pot v zasle-To bi prav lahko dr`alo. A ~e bi bil dejan- dovanju tega cilja. Ali bi se po~util udobneje sko prenesen v ra~unalnik, bi imel veliko raje v robotu ali ra~unalniku? preprosto kamero, nekaj motorjev in senzorjev, da bi tako lahko interaktiral z zunanjim sve- Ve{, ne bi se rad odrekel nobeni opciji. tom, na katerega sem popolnoma navajen. Ho~em oboje. Vendar bi `elel imeti na razpolago tudi virtualne svetove. @elel bi raziskovati tradicionalno resni~no resni~nost, pa vendar imeti mo`nost vstopiti tudi v svet neskon~nih alternativnih resni~nosti. Zelo si `elim, da bi bilo to res mo`no storiti. V bistvu se mi niti V bistvu se mi niti ne zdi te`ko odlo~iti med utonitvijo v pozabo na eni strani in prenosom (downloadom) v ra~unalnik na drugi. Kaj pa odnos realnost-virtualnost. Razlika morda ne bi bila ve~ opazna, ~e bi se spojili z ra~unalniki. Ali vas to ne moti? Ne, sploh me ne moti. Mogo~e se varam. ^e se bomo nekega dne zna{li v UMETNO @IVLJENJE 191 Pogovor z Larryjem Yaegerjem tak{ni situaciji, pa bo to morda postalo sporno vpra{anje. Na eni strani stojim trdno na tleh realnosti in se zato ne po~utim ogro-`enega z alternativnimi vizijami le-te. Toda po drugi strani prav dobro vem, da je vse, kar prepoznavam v tej realnosti, obarvano z mojo percepcijo. Ni~esar ni v tej realnosti, kar bi bilo fiksno in stati~no. Realnost je rezultat vsega, kar se dogaja v moji okolici, in mojega dojemanja le-tega. Vsa moja percepcija je filtrirana skozi vse tiste stvari, ki sem jih gradil celo svoje `ivljenje. In temu se ne da izogniti. To je narava te realnosti. ^e bi bil prenesen v ra~unalnik, bi {e vedno hotel gledati okoli sebe in re~i: “[e zmeraj sem to jaz. [e vedno se ~utim kot jaz.” Kje je druga~e smisel tega po~etja? skorajda kot bi imel X-`arke, vidi vanj, in vidi stvari, na katerih mora delati. To jim daje izjemno mo`nost videti prostorske povezanosti in razumeti, kako se lotiti operacije. To je zelo pomembno - zlivanje virtualne realnosti z na{o realnostjo. To je pozitivni del. Kaj pa negativni del? Mogo~e ste brali Blood Music, novelo Grega Beara?2 Seveda sem. Ena najbolj{ih knjig, kar sem jih kdajkoli prebral. Kaj menite o taki nanotehnolo{ki gro`nji? Po Jaronu Lanierju je mo`no izdelati V Blood Musicu oz. mojem branju te o~ala, ki bi lahko filtrirala tvojo percepcijo in novele je za~etni del zelo stra{en. me{ala realnost z virtualnostjo. Torej kako Obupno stra{en je. Pretresel me je mnogo vedeti, kaj je “resni~na stvar” in kaj ne? bolj kot ve~ina knjig te zvrsti. Prebral sem veliko znanstvene fantastike, toda to je bilo Verjetno je edini na~in razpoznavanja ose- zame v splo{nem grozljivo. Toda vseeno mis-bna izku{nja.1 Vsi smo kar navajeni na fizi~nost lim, da je Greg Bear `elel povedati nekaj ve~, na{ega sveta. ^e gleda{ kateregakoli umetnega, nekaj novega; zgodba ima v bistvu sre~en ra~unalni{kega igralca, ne glede na to, kako konec. To ti res da snovi za razmi{ljanje. Tako skrbna je animacija, lahko vedno re~e{ - to ni smo prepri~ani o tej formi (klasi~na grozljiv- resni~na oseba. Na neki ravni vemo veliko, in niti ni nujno, da vemo zavedno - gre le za to, da smo videli toliko perfektnih zgledov ljudi, ki hodijo pod gravitacijo 1G (normalno) v ka), da si ne znamo predstavljati, da bi obstajala {e kak{na druga. In vendar je tu lahko {e drasti~no bolj{a forma. ^e dojame{, da je pomembnost v na{em okolju, in vemo to~no, kako je to videti zmo`nostih obdelave informacij, bo{ razumel in kako se to ~uti. ^e kar naenkrat pade{ v svet, kjer ljudje lebdijo, mislim, da res nima{ problema pri ugotovitvi, da to ni normalna realnost. Tu ne vidim problema. Vendar pa se da ti stvari zme{ati med seboj na zelo zanimive na~ine, ki znajo biti zelo uporabni. Raziskovalci z Univerze v Severni Karolini kombinirajo virtu-alne slike notranjosti pacientovega telesa, postavljene na dejanske podobe - opazuje{ lahko osebo s transluscent-nimi o~ali in obenem vidi{ tudi virtualno sliko njene notranjosti. Zdravnik lahko gleda pacientovo telo in, ^e dojame{, da je pomembnost v zmo`nostih obdelave informacij, bo{ razumel eno izmed na~el umetnega `ivljenja kot discipline, ki pravi, da so procesi tisti, ki se dogajajo, ne pa fizi~ni medij. eno izmed na~el umetnega `ivljenja kot discipline, ki pravi, da so procesi tisti, ki se dogajajo, ne pa fizi~ni medij. Ideja Bearove novele je, da bi ti procesi lahko potekali v popolnoma druga~ni fizi~ni formi -obliki, ki bi dovoljevala ve~jo uporabo teh zmogljivosti obdelave informacij in mnogo ve~jo delitev tega procesiranja s svojimi sosednimi organizmi. Mogo~e pa gre konec koncev le za sre~en konec. Kaj pa knjiga Rudyja Ruckerja, Software?3 Ta pa res nima preve~ sre~nega konca. 192 UMETNO @IVLJENJE “@ivljenje v novem kontekstu” Rudy je po mojem govoril o drugih re~eh, mislim. Veselo je pridigal o pomembnosti razli~nosti. Preteklo je `e kar nekaj ~asa, kar sem ju bral - Software in Wetware; toda resni~no sta mi bili v{e~. Rudy je pozorno prepletel naravo manj{ih, raznolikih bopperjev in velikih, homogenih, monolitskih robotov. Soo~il jih je, kot da nima nikakr{nega mnenja o tem, kateri naj bi zmagali, postavil je le konflikt.4 No, vedno lahko sanja{ o grozljivih zgodbicah. Ni~ nimam proti njim, zabavne so. Na primer Terminator in Terminator 2 sta med najbolj{imi filmi, kar sem jih kdajkoli videl. Toda zapomni si, to je Hollywood. V bistvu sem tu mislil na ideje Hansa Moravca. Obstajajo ljudje, ki mislijo, da naj bi bil na{ najve~ji cilj predaja taktirke In vedno bo obstajal konflikt. Mislim, da je evolucije drugi vrsti, strojnemu svetu. Mislim, pridigal, da bo raznolikost vedno zmagovalka. da je veliko preve~ organske kemije v tem Kot vemo, je genetska raznolikost izjemno vesolju, da bi se to lahko uresni~ilo. Mogo~e pomembna za nadaljevanje biolo{kega `ivljenja pa ima Moravec prav. Toda to ni stvar, ki bi na Zemlji. Memetska raznolikost, raznolikost se jo dalo predvideti. Mislim, da bomo kon~ali idej, pa je drasti~no pomembna za nadaljeva- v poziciji, kot jo opisuje Chris Langton, da nje, pre`ivetje ~loveka kot kulturne `ivali. Har- temu obdobju sledi koevolucijski proces. On lan Ellison je dejal `e dolgo tega: “Objemite razmi{lja o tem kot o kooperativnem procesu, svoje disidente, kajti {e potrebovali jih boste.” toda jaz mislim, da bo tu tudi nekaj tekmoval- Tekmovalnost zna biti zelo zdrava stvar. In na evolucijski ~asovni skali bi lahko bili brez nje v popolnoma slepi ulici. Mogo~e se bomo re{ili kot vrsta s tem, da ustvarimo nekoga in mu podarimo `ivljenje, da bi z njim skupaj `iveli, sodelovali in tudi tekmovali. Mislim, da je pridigal o raznolikosti. V Ruckerjevi knjigi so bopperji nekak{ni paraziti, ki nudijo nesmrtnost za ~love{ko kulturo. Torej potrebujejo ljudi za svojo kulturo, ker niso mogli razviti lastne. In to je tema, ki sem jo `elel poudariti prej. ^e ustvari{ umetno `ivljenje, bo s~asoma evolviralo v veliko bolj zapletene forme. Toda kaj ~e ta bitja ne dose-`ejo evolucijske to~ke X, kjer se pojavi kultura? To bi bilo lahko vpra{anje brez mo`nega odgovora. Mislim, da ne more{ imeti resni~no inteligentnih organizmov, ki so nesposobni imeti svojo kulturo. Kultura pomeni le menjavo idej. Je deljena konsenzna realnost. Vsako inteligentno bitje ima dolo~eno percepcijo in dolo~ene ideje o svoji realnosti. ^e da{ dve tak{ni bitji skupaj, bo med njima nekaj razlik in nekaj podobnosti. To pa je kultura. nosti. Temu jaz pravim koevolucija. Danny Hillis je naredil nekaj zelo dobrih raziskav. Izvedel je nekaj eksperimentov z evolviranjem vrst, ki naj bi opravile dolo~eno nalogo. Njihova uspe{nost je bila le srednje zadovoljiva. Vendar je Hillis nato dodal parazite, ki prav posebej pridobijo, ~e napadejo svoje gostitelje. In v tem ko-evolucijskem scenariju tako pridobijo oboji, {e posebno gostiteljska populacija, ki ji ~ez nekaj ~asa za~ne iti precej bolje. Tekmovalnost zna biti zelo zdrava stvar. In na evolucijski ~asovni skali bi lahko bili brez nje v popolnoma slepi ulici. Mogo~e se bomo re{ili kot vrsta s tem, da ustvarimo nekoga in mu podarimo `ivljenje, da bi z njim skupaj `iveli, sodelovali in tudi tekmovali. Kaj mislite o mo`nosti genetskega prevzema? Ideja o zmo`nosti kreiranja inteligence iz ostankov, brez vpletenosti evolucije ali vsaj prednosti kakega sistema evolucije, je popolnoma zgre{ena. Kaj menite o Gibsonovi viziji o prihodnosti mo`ne realnosti, popolni kontroli informacij, v rokah korpo-racij? No, to pa je podro~je, kjer bi se dalo napisati mnogo grozljivih zgodb. Do tega ne bo pri{lo zato, UMETNO @IVLJENJE 193 Pogovor z Larryjem Yaegerjem ker ustvarjamo umetno `ivl-jenje. Zgodilo se bo zaradi razvoja velikih birokracij, vlad in multinacionalnih korporacij. In te obstajajo `e danes, ni ravno potrebno ~akati, da se bodo prikazale. Osebni ra~unal-nik je bil velik preskok iz Ko bomo ustvarili te organizme, `elim deliti svet z njimi. Veselo jih bom objel in pozdravil - kot prijatelje in ne kot po{asti. maram, da oni poslu{ajo, kar imam povedati! Saj ne gre za to, da govorim kaj proti njim, gre le za to, da jih prav ni~ ne briga! Pa saj obstajajo cyber-punkerji, ki uporabljajo PGP za enkriptiranje svojih birokratske tradicije, ker je bila informacija kar sporo~il. In PGP je nemogo~e razbiti, tega ne naenkrat dostopna mnogo ve~jemu {tevilu ljudi. Te vrste idej so zelo zanimive. To pomeni, da lahko informacija prosto kro`i, namesto da je omejena zaradi mo~i nekoga. Toda mogo~e pa le ni tako svobodna -informacija mislim. V Clintonovih na~rtih je predvidena izgradnja t.i. super data highway (izjemno hitre ra~unalni{ke komunikacijske mre`e). Medtem ko bo ve~ji del le-te komercialen, bodo najhitrej{e povezave rezervirane le za znanstveno elito. Glede tega na~rta so moji ob~utki zelo me{ani. Morda je edini na~in za njegovo ures- more storiti nobena vladna organizacija. Torej le obstaja mo`nost za privatnost podatkov v prihodnosti. Mo~no upam v to! Umetni inteligenci je spodletelo pri simuliranju inteligence. Kaj mislite, da bo naslednji korak na tem podro~ju? Najprej je najbr` treba definirati, kaj pomeni umetna inteligenca. Obstaja podro~je raziskovanj s tem imenom, ki temelji predvsem na pravilih tipa IF-THEN-ELSE. Gre za poskuse izdelave modelov mi{ljenja na zelo visoki ni~itev, da ga zastavijo komercialno. Morda pa ravni - na ravni ~love{kega kognitivnega ni tako. ZDA so na eni strani premo`ne, toda razmi{ljanja. Nekaj uspeha so imeli s tovrstnim po drugi zelo ubo`ne. Imajo namre~ ogromen pristopom, niso vsi poskusi spodleteli. Ekspert-nacionalni dolg. Nisem prepri~an, da lahko tak ni sistemi, eden od dose`kov teh raziskoval- sistem podarijo celotnemu svetu in nisem prepri~an, da bi ga svet hotel za darilo. Mislim, da gre tu za nekaj, kar se bo razvijalo samo. Nekateri deli bodo v celoti financirani od NSF (ameri{ke nacionalne znanstvene fondacije) in razli~nih vladnih agencij, in seveda bo tudi veliko delov, ki bodo popolnoma komercialni, last korporacij, kot je AT&T (velika ameri{ka nacionalna komunikacijska korporacija) in podobni. Pa vendar ne mislim, da gre zaradi tega za slabo stvar. To ne pomeni, da bo obstajala ve~ja kontrola. Stvari, ki me stra{ijo, so bolj podobne CIA. Prihajajo na dan kot predlogi, da je katerokoli enkriptiranje (kodiranje podatkov) razen enega tipa ilegalno. In to mora biti tip enkriptiranja, ki ga z lahkoto razbijejo vladne agencije. To je zame resni~no grozljivo! Ne SimLife je dober primer. Bolj je podoben softverski igra~i kot ra~unalni{ki igri. ^e bi na univerzi predaval o evolucijskih procesih, bi vsakemu svojemu {tudentu priskrbel kopijo tega programa. cev, imajo dolo~eno vrednost v nekaterih situacijah. Toda ideji zdravega razuma se ni pribli`al {e noben sistem umetne inteligence. Mogo~e je vzrok pomanjkanje razumevanja kulturne evolucije. Mislim, da gre pri tem za pomanjkanje razumevanja evolucije in evolucijskega procesa samega, v kakr{nikoli obliki. Gre za pomanjkanje nekak{nega podprtja na nizki stopnji, ki bi te organizme ozemljila v njihovi realnosti. To je oro`je, ki so ga proti raziskovalcem umetne inteligence uporabili kognitivni psihologi. Psevdointeligentni sistemi, ki so jih do sedaj ti raziskovalci prikazali, nimajo v bistvu nobene prizemljitve v svoji realno- 194 UMETNO @IVLJENJE “@ivljenje v novem kontekstu” sti. So inteligenca v ~rni {katli. Kar najbr` ni nerazumno, {e manj pa resni~no mogo~e izpeljati. Obstajajo definicije, kako opisati `ivi sistem, toda kaj ~e kdo re~e: “Imam inteligentnega robota, ki ve, kaj pomeni biti gentleman, ki pozna ponos in ~ast in je resni~na Turingo-va inteligenca.” Pa se {e vedno ne zna razmno- Kaj pa, ~e se bodo ljudje ustra{ili teh bitij v okolju in bodo zato proti njim spro`ili nekak{en lov na ~arovnice ali sveto vojno? Kaj, ~e vas se`gejo na grmadi? Potem bo ~love{tvo utrpelo veliko izgubo. Ne zaradi izgube mene samega kot osebe, ampak zaradi izgube vse tehnologije. Trenutno je po mojem mnenju stanje `evati in s tem kr{i ve~ino pravil. Je torej `iv? tako, da bo ~love{ka rasa s partnerji v evoluciji To je intrigantno vpra{anje. Toda osebno mis- ogromno pridobila. lim, da je to vpra{anje, ki zavaja s prave poti. Zato, ker postavlja `e na samem za~etku Kdo so ustanovitelji in meceni umetnega predpostavko, ki je preprosto nemogo~a - da `ivljenja? lahko obstaja inteligentno bitje na tej ravni, ^e ustvarimo resni~no inteligentna bitja v ra~unal-niku, bo to zelo koristno, ker nas bodo potem ra~unalniki res razumeli in bodo naredili tisto, kar `elimo, in ne tistega, kar jim uka`emo. ~eprav ni `ivo. Da je lahko v takem stanju brez bistvenih evolucijskih procesov. ^etudi bi uspeli z nanotehnologijo izmeriti vsako pomembno prostostno stopnjo5 v ~love{kih Kot si najbr` `e mnogokrat sli{al, gre pripisati prvo zasejano seme, prve logi~ne abstrakcije na to temo Johnu von Neumannu. Bil je prvi, ki je govoril o replicirajo~ih strojih. Kevin mo`ganih, bi se zaprtje tega bistva v ra~unal- Kelly ga imenuje starega o~eta tega podro~ja, nik zgodilo z mankom evolucije. Po eni Chris Langton pa je najbr` o~e. Bil je prvi, ki strani je to res, po drugi pa je tudi res, da bi je pokazal javno zanimanje za to temo in pri tem uporabili dose`ke celotne evolucije rekel: “Ukvarjam se z raziskovanjem umetnega organskega `ivljenja. Ideja o zmo`nosti `ivljenja in vem, da obstajajo ljudje, ki se za kreiranja inteligence iz ostankov, brez to stvar zanimajo!” Tako je sklical prvo konfe-vpletenosti evolucije ali vsaj prednosti kakega renco o umetnem `ivljenju. Poiskal je ljudi, ki sistema evolucije, je popolnoma zgre{ena. so se s tem ukvarjali na terenu, v laboratorijih, jih zbral skupaj in tako omogo~il konferenco. Ideja o ustvarjanju `ivljenja in inteligence Torej je res on tisti, ki je temu podro~ju kot je zastra{ujo~a za ve~ino ljudi. Frankenstein entiteti omogo~il rojstvo. Vsak, ki dela na tem je dober primer za to. podro~ju, ve, kako te`ko je dobiti raziskovalni fond. Ravno zdaj se Chris trudi dobiti nekaj Najprej, stvar, ki jo je Frankenstein ustvaril, podpore pri NSF, da bi osnoval raziskovalno je bila sestavljena iz mrtvih delov. Ta ideja je skupino za podro~je umetnega `ivljenja na izbrana ravno zato, da bi bilo bolj zastra{ujo~e. In{titutu Santa Fe. Los Alamos in Santa Fe sta Toda hvala lepa, jaz ne govorim, da bi delal dva najbolj zagnana centra delovanja na tem to. Nimam nikakr{nega namena sestavljati sku- podro~ju. Lahko sem zelo sre~en, da sodelu-paj mrtve dele. Sicer pa je bil prava po{ast v jem pri programu Vivarum s takim vizionar-zgodbi Doktor in ne bitje, ki ga je ustvaril. jem, kot je Alan Kaye. K njemu sem pri{el s Neuspeh Doktorja, ki preprosto ni priznal `iv- 13 strani dolgim predlogom, ki naj bi orisal, ljenja in ob~utkov tega stvora, ki ga je ustvaril, na kak{ne vrste projektu bi `elel delati. Alan je povzro~il vse probleme. Sam se zavzemam se je navdu{il, kupil opremo in rekel: “Nare-za ustvarjanje organizmov, toda ne bom jih di!” Dobil sem dovoljenje in za~el delati, kar naredil iz mrtvih ~love{kih delov. Ko bomo sem si `elel. To se v ve~ini okolij najbr` ne bi ustvarili te organizme, `elim deliti svet z njimi. zgodilo. Obstaja ogromno ljudi, ki bi to stvar Veselo jih bom objel in pozdravil - kot prijate- radi {e naprej raziskovali, pa tega ne morejo. lje in ne kot po{asti. [e eno mesto je, kjer je veliko aktivnosti na tem podro~ju, to je UCLA (Kalifornijska uni- UMETNO @IVLJENJE 195 Pogovor z Larryjem Yaegerjem verza v Los Angelesu). Chuck Taylor in David Jefferson vodita program Umetno `ivljenje na tej instituciji. Tom Ray, avtor Tierre, ki je trenutno v Kostariki, se bo pridru`il ATR na Japonskem, kjer ravno za~enja delovati skupina raziskovalcev umetnega `ivljenja. To se dogaja malo ven iz mesta Kyoto. To pa so najbr` tudi vsi centri tovrstnih raziskovaj za zdaj. Veliko znanstvenih projektov financira vojska ali pa vladne varnostne slu`be. Mislim, da na tem podro~ju vojska ni kaj dosti financirala. Los Alamos je dr`avna institucija, torej bi s tega vidika lahko trdili kaj takega. Toda v bistvu je to center za nelinearne {tudije, ki se veliko ukvarja s kaoti~nimi sistemi in podobnimi zadevami, kar pa ni posebno povezano z vojsko. Nih~e {e ni pri{el k meni z `eljo, naj izdelam militanten um. ^eprav bi jim kar prav pri{li. Kaj pa memeti~ni podprogrami, ubijalski virusi, kot tisti v Gibsonovih novelah? Pred nekaj ~asa so kro`ile govorice, da so ZDA oku`ile iranski ra~unalni{ki sistem z virusom skozi tiskalnik, toda v to nisem nikoli verjel. Mislim, da je to neke vrste mit, toda kaj pa ve{? Kako pa sprejemajo va{e delo v znanstveni skupnosti? Vidiki mo~no variirajo. Obstaja nekaj ljudi, ki jih ta zadeva vznemirja in verjamejo v njegovo vrednost, nekateri pa menijo, da gre za neresno znanost. Neki moj prijatelj je {tudiral nevropsihologijo in pogovarjala sva se o Poly-Worldu; zanimala me je pravzaprav neka stvar, ki sem jo hotel vklju~iti, in se je tudi on zanimal zanjo. Gre za ontogenezo, proces prehoda iz genotipa v fenotip. Mislim, da bi bil Poly-World lahko dober testni prostor za preizku{anje novih oblik in razvoja le-teh. Ontogeneza je resni~no mogo~en mehanizem, ki je v umetnem `ivljenju vse premalo raziskan. Ko je ta moj prijatelj pri{el k svoji nadrejeni in rekel: “Razmi{ljal sem o umetnem `ivljenju...”, mu je ta takoj odvrnila :”NE!” Tako je to, ~e se ukvarja{ z nekonvencionalni-mi ali interdisciplinarnimi znanostmi. PolyWorld dela na delovnih postajah Silicon Graphics. Ali obstajajo aplikacije tudi za sisteme PC, igre ali izobra`evalni programi? Seveda. SimLife je dober primer. Bolj je podoben softverski igra~i kot ra~unalni{ki igri. ^e bi na univerzi predaval o evolucijskih procesih, bi vsakemu svojemu {tudentu priskrbel kopijo tega programa. Tako bi {tudentje lahko raziskovali, kaj se zgodi, ~e je premalo raznolikosti v zalogi genov. Mislim, da je to zelo kakovostno orodje v izobra`evanju. Pattie Maes iz Media Laba na M.I.T. sodeluje pri efektivnem iskanju informacij s pomo~jo t.i. agentov, ki so precej podobni umetnim `ivl-jenjskim tvorbam. Lahko ima{ ve~ agentov, ki ti v ra~unalni{kih mre`ah i{~ejo ~lanke o stvari, ki jo raziskuje{. Ko se vrnejo z iskanja, lahko ~lanke pregleda{ in izbere{ tiste, ki so ti zanimivi. Agenti si zapomnijo, kaj ti je bilo v{e~ in kaj ne, in se po tem ravnajo, ko gredo naslednji~ iskat informacije. Torej gre tu za neko obliko umetne evolucije, podobne tisti v tvorjenju umetnega `ivljenja. Torej so nekak{ne inteligentne sonde, ki jih po{lje{ v globalno matriko, da i{~ejo informacije zate. To~no to. Torej obstaja nekaj prakti~nih aplikacij. Sam {e vedno ne posve~am preve~ pozornosti uporabni vrednosti PolyWorlda, raje se ukvarjam s fundamentalno znanostjo. In ~e bom na{el koga, ki me bo financiral, bom stvar izpeljal do konca, do to~ke, kjer bom ustvaril inteligenco v skrinjici. ^e ustvarimo resni~no inteligentna bitja v ra~unalniku, bo to zelo koristno, ker nas bodo potem ra~unalniki res razumeli in bodo naredili tisto, kar `elimo, in ne tistega, kar jim uka`emo. Po drugi strani pa je globoko v meni skrit strah - ~e bodo ta bitja res inteligentna, bodo zahtevala enake pravice, kot vsa druga `iva inteligentna bitja. Le zakaj bi po~ela tisto, kar mi `elimo, da bi? In kako se bomo potem dogovorili s temi bitji, da se bodo prostovoljno lotila del, ki jim jih bomo mi nalo`ili? Niti sanja se mi ne. Mogo~e se za nas ne bodo niti zmenila. 196 UMETNO @IVLJENJE “@ivljenje v novem kontekstu” Avtorjev kontaktni naslov: OPOMBE Larry Yaeger, Principal Ingeneer, Apple Computer, MS 301-4H, One Infinite Loop, Cupertino, CA 95014, ZDA. Tel.: (408) 974-6082. E-mail: laryy@apple.com. Ra~unalni{ki simulator PolyWorld, skupaj s izvirno kodo in avtorskim ~lankom, ki ga dokumentira, je prek Interneta dosegljiv na stre`niku ftp.apple.com v podimeniku /pub/polyworld. Dostop do stre`nika je mogo~ pod imenom anonymous. 1 Enako mnenje je izrazil tudi Jaron Lanier. Prim. intervju “...smo na pragu planeta, ki ga nismo odkrili, temve~ ustvarili”, ^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo, let. 1992, 150-51, str. 130-37. 2 Bear v noveli opisuje znanstvenika, ki raziskuje evolvirajo~e gene, ki s ~asom dose`ejo evolucijsko to~ko, kjer se pojavi inteligenca. Znanstveniku, ki ne razmi{lja preve~ o posledicah svojih dejanj, se nato zazdi zanimiva ideja, da bi si te gene vbrizgal v svoje telo, kar tudi naredi. Novi geni v njegovem telesu pa se za~nejo obna{ati po svoje in ga popolnoma fiziolo{ko, nato {e mentalno prilagodijo svojim potrebam. Kmalu se za~nejo {iriti {e naprej po mestnem vodovodnem omre`ju. Epilog zgodbe - celotna ~love{ka populacija se spremeni v novo, amebam podobno obliko. 3 Software govori o odnosu med ~love{kim in robotskim svetom. Rucker predvideva obstoj inteligentnih robotov (bopperjev). Ti zaradi ohranitve lastne inteligence, ki temelji na genetskih algoritmih v silikonskih mo`ganih, nujno rabijo ljudi z njihovo velikansko kulturno tradicijo, ki je zanje (robote) neiz~rpen vir informacij in s tem genetska zaloga, nujna za njihov razvoj. Zato ljudem ponudijo nesmrtnost in popolno samokontrolo znotraj robotskega telesa za zalogo informacij v ~love{kih mo`ganih (ki jih ne konzumirajo le figurativno). Navdu{eni mladi nesmrtne`i pa ugotovijo, da so svojo nesmrtnost pla~ali s ~love~nostjo - postanejo roboti. 4 Konflikten odnos se razvije med majhnimi, neodvisnimi roboti, ki zagovarjajo lastno evolucijo, in velikimi, ki `elijo izkoristiti ~love{tvo za doseganje svojih ciljev in razvoja. Ta odnos bi prav lahko bil metafora odnosa posameznik-korporacija v moderni dru`bi. 5 [tevilo neodvisnih spremenljivk, potrebno za opis sistema. UMETNO @IVLJENJE 197 Izbrana bibliografija IZBRANA BIBLIOGRAFIJA CAIRNS-SMITH, A. G.: Genetic takeover and the Mineral Origins of life. Cambridge University Press: Cambridge 1982. (Celovita osvetlitev Cairns-Smithove teorije, da `ivljenje izvira iz repli-ciranja v glini.) CHAPUIS, A., DROZ, E.: Automata: A historical and technological Study. B. T. Batsford Ltd.: London, 1985. (Temeljita {tudija zgodovine urnih mehanizmov, ki vsebuje {tevilne slike in tehni~ne podrobnosti.) CRICK, F.: Life itself (Its origin and nature). Simon and Schuster, New York, 1981. (Crickov pogled na naravo in `ivljenje v njej. Vsebuje tudi obravnavo njegove hipoteze o zunajzemeljskem izvoru `ivljenja: “Panspermia”.) DARWIN, Ch.: On the Origin of the Species. John Murray: London, 1859. (Prva izdaja! Brez te knjige nobena bibliografija o `ivljenju ne bi bila popolna.) DAWKINS, R.: The Selfish Gene. Oxford University Press: Oxford, 1976. (Klasi~na knjiga o genu kot enoti selekcije. Zadnje poglavje uvaja “meme” kot kulturne ekvivalente genom in kot {e eno obliko sebi~nih replikatorjev v naravi.) DAWKINS, R.: The Blind Watchmaker. W. W. Norton: New York, 1986. (Temeljita razlaga Darwinove evolucije. Ob knjigi lahko naro~ite tudi ra~unalni{ki program Blind Watchmaker za Applov ra~unalnik Macintosh, ki ga Dawkins v knjigi tudi opisuje.) DREXLER, K.I.: Engines of Creation: Nano-Technology. Anchor Press/Dou-bleday: New York, 1986. (Poljudnoznanstveni bestseller, znan tudi kot manifest nanotehnologije.) EIGEN, M. in SCHUSTER, P. The Hypercycle: A Principle of Natural Self-Organisation. Springer-Verlag: Berlin, 1979. (Teorija o nastanku hierarhi~nih avtokataliti~nih mre`.) GLEICK, J.: Kaos. DZS: Ljubljana, 1991. (Zelo dober uvod v teorijo kaoti~nih dinami~nih sistemov in predstavitev ljudi, ki so prispevali k razumevanju vloge kaosa v fiziki, kemiji in biologiji. V sloven{~ini!) HILLIS, W. D.: The Connection Machine. MIT Press: Cambridge, 1987. (Doktorska disertacija Dannyja Hillisa, v kateri opisuje masivni paralelni ra~unalnik s 65.000 procesorji. Hillis govori o ~love{kih mo`ganih kot o konkurenci temu stroju.) HOFSTADTER, D. R.: Goedel, Escher, Bach: An Eternal Golden Braid. Basic Books: New York, 1979. (Delo, ki je prejelo Pulitzerjevo nagrado; razprava o naravi `ivljenja, jezika, inteligence in ra~unalnikov.) HOLLAND, J. H.: Adaptation in Natural and Artificial Systems. University of Michigan Press: Ann Arbour, 1975. (Zgodnje delo pionirja umetnega `ivljenja o genetskih algoritmih.) 198 UMETNO @IVLJENJE Izbrana bibliografija LOVELOCK, E.: Gaia: A new Look at life on Earth. Oxford University Press: Oxford, 1972. (Predstavitev teorije o Zemlji kot `ivem organizmu.) MANDELBROT, B.: Fractals: Form, Chance, and Dimension. W. H. Freeman: New York, 1983. (Podrobna in elegantna predstavitev na~ina, kako se lahko pojavljajo izjemno kompleksne strukture iz relativno preprostih rekurzivnih pravil.) MINSKY, M.: The society of mind. Simon and Schuster: New York, 1986. (Teorija o inteligenci, ki temelji na modelu razpr{ene dru`be interaktivnih “ekspertov”.) MORAVEC, H.: Mind children: The future of the robot and Human Intelligence. Harvard University Press: Cambridge, 1988. (Obse`na razprava o sposobnostih robotov v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Moravec, direktor robotskega in{tituta Carneigie-Melon, napoveduje, da bodo roboti nadomestili ~love{ko raso v sto letih.) PAGELS, H. R.: The dreams of Reason: The Computer and the Rise of the Science of Compexity. Simon and Schuster: New York, 1988. (Izvrstna knjiga o nastajajo~i sintezi med nelinearno znanostjo in bottom-up pristopom v ra~unalni{tvu, pri raziskovanju kompleksnih sistemov.) SIMONS, G.: Are Computers Alive? Evolution and New Life Forms. Birkhauser: Boston, 1983. (Obvezna literatura. Glej naslednji opis.) SIMONS, G.: The Biology of Computer Life. Birkhauser: Boston, 1985. (Simonsovi knjigi govorita o mo`nosti, da bi ra~unalniki lahko razvili lastno voljo in ob~utke. ^eprav je poudarek na tradicionalni umetni inteligenci in ra~unalni{kih metodologijah, je tema obeh knjig osrednjega pomena za raziskovanje umetnega `ivljenja.) TOFFOLI, T. in MARGOLUS, N.: Cellular Automata Machines. MIT Press: Cambridge, 1987. (Izvrstna knjiga o uporabi celi~nih avtomatov pri modeliranju fizikalnih sistemov.) von NEUMANN, J.: Theory of Self - Reproducing Automata. University of Illinois Press: Urbana, 1966. (Von Neumannovo delo o samoreproducirajo~ih se avtomatih, ki ga je po njegovi smrti dokon~al Arthur Burks.) WIENER, N.: Cybernetics, or Control and Communication in the Animal and the Machine. John Wiley: New York, 1948. (Wienerjeva klasi~na knjiga o kibernetiki. Raz{irjeni ponatis je bil izdan l. 1961.) WOLFRAM, S. (ur.): Theory and Applications of Cellular Automata. World Scientific: Singapur, 1986. (Zbirka prispevkov o celi~nih avtomatih. Vsebuje obse`no bibliografijo.) Izbor bibliografije je po Christopher Langton (ur.): Artificial Life, Addison - Wesley, 1989, pripravil Karlo Pirc. UMETNO @IVLJENJE 199 v ¦*S8S W. M. Apple ŠOLA, UČITELJ IN OBLAST Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana 1992 V pričujočih spisih se avtor ukvarja predvsem s problematičnostjo nekaterih obče priznanih norm, konsenza o ustroju družbe, ali je svet in mesto izobraževanja v njem zares tako samoumevno, kot se na prvi pogled zdi. Aplla zanima odnos med znanjem in “močjo” (v ekonomskem in političnem smislu), ki pomembno vpliva na oblikovanje šolskega sistema. Katero in čigavo znanje je v šolah legitimno, kakšen je odnos institucionaliziranega izobraževanja do ohranjanja (ali rušenja) obstoječe kulture, ideologije ter družbenega in političnega sistema in podobno. Problem je namreč v tem, da poudarjanje legitimnosti katere izmed oblik zgoraj naštetih družbenih dejavnikov že predpostavlja obstoj nekaterih vzporednih ali celo nasprotnih kultur (ideologij). Bistveni element Applovega metodološkega pristopa k obrav- navanju omenjene problematike je zavra~anje redukcionizma in poenostavitev ter poudarjanje ve~-plastnosti in zapletenosti delovanja izobra`evalnih ustanov. Zgodovinski prehod izobra`e-vanja iz zasebnosti dru`ine in cerkvenih institucij v obmo~je javnega povzro~i pove~an nadzor, koordinacijo in vedno ve~jo pristojnost dr`ave na tem podro~ju. [ola zato danes nikakor ni zgolj mehanizem prena{anja vednosti, zmeraj je posredno usmerjena k obvladovanju in usmerjanju {irokih socialnih struktur in k svoji lastni zdru`ljivosti z vladajo~o ideologijo. Za vzpostavitev kakovostnega izobra`evanja, ki ne bo podleglo strokovnemu odstopanju, je nujno upo{tevati ekonomske, kulturne, politi~ne, razredne, spolne, rasne, nacionalne in druge komponente. Seveda je vsakr{en pretiran optimizem, kar zadeva pri~ako-vanje nekak{nega “novega razsvetljenstva” in vladavine ~istega, neobremenjenega znanja, nesmiseln in utopi~en. Dru`bo {e vedno obvladujejo najrazli~nej{i poli-ti~ni in ekonomski interesi. Temu idealu izobra`evanja se lahko le do neke mere pribli`amo. [ola je namre~ vseskozi vpeta v zapleten odnos z vsaj tremi {irokimi in relativno avtonomnimi (protislovnimi) podro~ji: ekonomijo, politiko in kulturo. Avtor se osredoto~i zlasti na vpra{anje, zakaj dobijo legitimno mesto v izobra`evalnih programih dolo~eni (zakaj ravno ti, ne drugi) kulturolo{ki modeli in izobra`e-valne vsebine. Katere dru`beno-socialne skupine so tiste, ki dolo-~ajo vsebinsko razse`nost izobra-`evalnega programa in u~ni vsebini podelijo status objektivnega znanstvenega kanona. Do odgovora pridemo z analizo oblastnih struktur, ki niso neposredno del {olskega sistema, a ga oblikujejo. Znanje, ki ga {ole posredujejo, je z dolo~enim smotrom usmerjeni izbor. Izobra`evalne institucije svoje znanje in vednost “prodajajo” kot neproblemati~no “uradno” znanje, ki naj bi bilo objektivno, za tem pa se vedno skriva zapletena mre`a politi~nih in ekonomskih interesov oblasti. Vsakokratne vsebine izobra`eval-nega procesa v {olstvu so na spe-cifi~en na~in ideolo{ko obremenjene. Kurikularne vsebine niso nekaj objektivnega in nevtralnega, ampak produkt odkritij, kulturne tradicije in raznih ideologij. Ob izobra`evalnih vsebinah je zelo pomemben tudi formalni okvir, v katerem se te vsebine posredujejo generacijam u~encev. Oblikujejo ga praksa, metode in postopki izobra`evalnega procesa in kurikulum. Spreminjanje {olskih programov pomeni izbolj-{avo kakovosti in u~inkovitosti izobra`evanja ter odprto vpra{anje o odnosu izobra`evanja do svojih manj manifestnih, “skritih” funkcij v dru`bi. Najpomembnej{e latentne funkcije pa se skrivajo v nekaterih na~inih in oblikah organiziranosti {olskega `ivljenja, v t.i. kurikulumu. V praksi izvajani ku-rikulum poteka preko posredovanja u~iteljev, na katerega vpliva {e ve~ drugih dejavnikov. Zaradi znanih vplivov na izo-bra`evanje ni zadostno le “interno” prou~evanje {ol, njihove notranje urejenosti, u~nih vsebin, metod in rezultatov, nujna je {iri-tev raziskav na zunanje dru`bene dejavnike. Empiri~no izobra`eva-nje s posredovanjem faktografskih podatkov in pozitivisti~no obravnavanje zgolj statisti~nega gradiva o delu v izbra`evalnih ustanovah ni zadostno, ker ne more dojeti in razlo`iti vse zapletenosti ekonomskih, politi~nih in socialnih dejavnikov, ki preko oblastnih struktur s svojo ideologijo nezadr`no vdirajo v u~ne programe in so v njih (eksplicitno ali implicitno) nenehno navzo~i. Izobra`evanje v {ir{em dru`-benem kontekstu ni le epifeno-men, podrejen zahtevam enega samega dru`benega dejavnika, saj bi bil v tem primeru sam na sebi RECENZIJE 203 povsem nemo~en, nekreativen in pasiven avtomatizem. Gre za di-nami~no dejavnost, pre`eto s {te-vilnimi konflikti, protislovji in zunanjimi vplivi. V tem smislu pa imata {olstvo in izobra`evanje tudi dolo~eno mo~ in mo`nost dejavno vplivati na pozitiven razvoj in demokratizacijo sebe in s tem posredno celotne dru`be. Izobra-`evalni proces je namre~ labilno podjetje z mnogimi antagonizmi in kompromisi. Apple nasprotuje vsakovrstnemu redukcionizmu in funkcionalizmu teorije ideologij, zavra~a t.i. althusserjevski in foucaultov-ski pogled na {olo kot institucijo. Ideologija ni enostavna, premo-~rtna ali stati~na, ampak konflik-tna in protislovna; je dru`beni proces. Za njeno u~inkovitost pa je potrebna tudi njena hegemonija z vladajo~o politi~no in ekonomsko usmeritvijo, ki ni trajna, ampak se sproti vzpostavlja. Posebno mo~an pritisk dr`av-nih vzvodov oblasti in kapitala na {olo se pojavi v trenutkih krize teh institucij in akumulacije v dru-`bi. Izvaja se preko t.i. liberalizacije diskurza pravic v izbra`eval-nem procesu, ki interese razli~nih skupin izpostavi logiki trga, ponudbe in povpra{evanja - potrebam dr`ave in kapitala. Delovanje ideologije v izo-bra`evanju se najjasneje ka`e v “obliki” - na ravni forme in organiziranosti tistega dela vsebine, ki je imanentna v sami formi. Najo~it-neje se to manifestira v tehni~nem vidiku izobra`evalnega procesa. Vedno ve~ kurikularnih vsebin je izjemno natan~no dolo~enih, predpisanih vnaprej. U~iteljem predpisujejo u~ne vsebine, metode dela, na~in izvedbe u~nih ur ipd. Vpra{anje, ki se tukaj zastavlja, je, do kolik{ne mere in kako upravi~eno je na tej to~ki razvrednotena strokovna usposobljenost u~iteljev. Znanje in spretnosti, ki so bile neko~ pri delu z otroki posebej cenjene, so danes vedno manj potrebni. U~itelj le {e izvaja programe, pomen morebitnega sodelovanja med u~itelji je minimalen, saj si od njega ne moremo veliko obetati. Za avtonomnost in individua-lizem niso prikraj{ani le u~itelji, ampak seveda tudi u~enci. [ola ideologijo reproducira v najve~ji meri ravno preko oblikovanja subjektivitete, z metodami nadzorovanja, kot so razporejanje, testiranje, ocenjevanje ipd. Z vnaprej natan~no opredeljenimi smotri izobra`evalnega procesa je faktor avtonomnosti in svobode u~en-cev mo~no relativiziran. Logika nadzora, ki se ka`e v razli~nih gradivih in kurikulumu, je ve~plastna in precej zapletena. Treba je biti pozoren ne le na eksplicitne vsebinske elemente, ampak tudi na vse tisto, kar je za-mol~ano in namerno izklju~eno -t.i. “mol~e~o ideologijo”. U~iteljeva osve{~enost in ve~ja aktivnost je potrebna zlasti pri vpra{anjih organiziranja dela v razredu, razvrednotenja strokovne usposobljenosti, ponovnega strokovnega usposabljanja in tehni~-nega nadzora. Predvsem na teh to~kah je namre~ mo`en odpor ideologiji, kapitalu in hegemoniji vladajo~ih struktur. Za kakr{nokoli aktivno in ustvarjalno poseganje v (pre)obliko-vanje izobra`evanja in {olstva pa je poleg na{tetega treba upo{tevati vsaj {e dva dejavnika: razred in spol. Socialno se u~iteljski kader po Applu v glavnem vklju~uje v dva dru`bena razreda, v drobno bur`oazijo in delavski razred. Pri tem u~itelji poudarjajo oziroma v ve~ji meri zastopajo interese tistega, ki je trenutno dru`bi bolj izpostavljen in ogro`en. Glede spola je treba spoznati notranjo strukturo u~iteljskega kadra. Ta ka`e dolo~eno nesorazmerje med spoloma in diskriminira-nost `ensk v tem poklicu. Prevlada `ensk je posledica tradicionalnega ideolo{kega dojemanja u~i-teljskega poklica kot podalj{ka do-ma~e vzgoje, poskus ustvarjanja nekak{ne dru`inske sfere v {olah. Kljub porastu odstotka zaposlenih `ensk v {olah v zadnjih desetletjih pa mo{ka populacija zaseda ve~ino vodilnih mest, pove~uje se tudi vpliv “mo{kega akademskega korpusa” v vlogi svetovalcev in oblikovalcev u~nih programov. Posebno mesto v Applovih razpravah ima {e njegova kritika neo-konservativizma in neoliberalizma (kot ideolo{kih doktrin pri oblikovanju izobra`evalnega sistema), ki skupaj tvorita negativno in protislovno pozicijo v razmerju do {ol-stva. Neokonservativizem izpostavlja represivni odnos do vpra{anja spolnosti in poudarja pomen avtoritete dru`ine, tradicionalnih vrednot in nacionalne identitete. Neo-liberalizem pa nekriti~no prepu{~a {olstvo neizprosnim zakonom trga, kar vodi v diskriminacijo precej-{njega dela populacije. Apple nasprotuje tudi oblikovanju kakr{negakoli enotnega nacionalnega kurikuluma, ker ta predpostavlja kulturno enotnost, namerno spregleda razlike med raznimi marginalnimi skupinami. Nacionalni kurikulum si to enotnost kajpada izmisli s postopkom redukcije, umetno ustvari selektivno nacionalno kulturo (ki je eks-kluzivisti~na) in nacionalni interes (ki dejansko ne obstaja). Obravnavana knjiga, ki smo jo na kratko povzeli, je zbornik Applovih spisov, nastalih v letih 1983-1992. Tekste povezuje problematika {ole in povezovanja v kontekstu socialne mre`e, kot jo v sodobnem ~asu zarisuje zlasti dr`ava oziroma preko nje hegemonija oblastnih struktur z njihovo ekonomsko in politi~no mo~jo ter ideologijo. [ibka stran zbirke je strukturiranost njenega gradiva. Nekateri vsebinski elementi se v razli~nih poglavjih ve~krat ponovijo, kar bi se, ~e bi bila knjiga pisana kot enovito delo, ne zgodilo. Avtor se mo~no navezuje na socialni in politi~ni okvir ZDA (z nekaterimi referencami na V. Bri- 204 RECENZIJE tanijo), zato je tekste treba vseskozi brati z zavestjo o njihovi vpetosti v omenjeni kontekst. Ve~ino problematike, ki se ji Apple posve~a, je seveda mo~ uporabiti tudi v na{ih razmerah, mogo~e vedno bolj, skladno pa~ z najnovej{imi spremembami na{e-ga sistema in dru`be, vendar so nujni nekateri pridr`ki in previdnost. Omeniti velja Applovo opozorilo o nekaterih prednostih slovenskega izobra`evalnega sistema (enakopravnost spolov, izo-bra`evanje, dosegljivo {irokim slojem), ki bi jih bilo treba v smislu pozitivnega ideala enakopravne dr`ave ohraniti kljub uvajanju idejnega pluralizma in osvobajanju izpod bremena preteklega enoum-ja. (Glej intervju z M. W. Applom, objavljen v reviji Mzin, {t. 14-15.) Applovi teksti, objavljeni v knjigi [ola, u~itelj in oblast, so precej pomembni predvsem zaradi {tevilnih in {iroko razpetih teoretskih refleksij, ki se prepletajo in dopolnjujejo s konkretnimi em-piri~nimi raziskovanji razli~nih praks izobra`evanja, ter zaradi prou~evanja {irokega dru`benega konteksta, v katerem poteka izo-bra`evanje. Betka Kenda Paulo Freire PEDAGOGY OF THE CITY Continuum, New York 1993 Pedagogika mesta pravzaprav ni knjiga, ki bi imela za avtorja Paula Freira, pa~ pa gre za niz intervjujev z njim. Intervju pa navadno ni oblika, ki si jo izberemo, ~e `elimo prena{ati svoje teoretske poglede: v intervjuju teoretska pozicija postane teza, argumenti so le nakazani, za razvijanje ni ~asa. Prepri~ljivost ima prednost pred temeljitostjo in poglobljenostjo - v intervjuju za opombe pa~ ni prostora. Pravi intervju, se pravi tisti, ki ni zgolj zaigran za naivnega bralca, v resnici pa sta spra{evalec in vpra{anec ista oseba (~eprav je tak intervju v~asih bolj{i od “pravega”), gradi na aktualnosti teme in hitrosti reagiranja, h kateri prisili vpra{anega. Zato je zavezan strategijam, ki merijo na u~inek, ne pa na temeljitost in sistemati~-nost, ki naj bi vselej spremljali teorijo. Njegova privla~nost je v mo`-nosti, da se bo vpra{ani zagovoril in povedal ve~, kot bi povedal, ~e bi tekst sestavil v miru svoje delovne sobe in ga dvakrat prespal, preden bi {el v objavo. Presenetljivo pa v tej knjigi sama izbira forme intervjuja implicira teoretsko pozicijo. Najprej zato, ker Freire za pisanje teorije preprosto fizi~no ni imel ~asa. Obdobje, ki ga pokrivajo intervjuji, je obdobje med letom 1989 in 1991, ko je bil Freire sekretar za izobra`evanje v Sao Paulu. Kaj to pomeni? Sao Paulo ima deset milijonov prebivalcev, milijon nezaposlenih in sedem milijonov tistih, ki `ivijo na robu rev{~ine. Je najve~ji industrijski kompleks Latinske Amerike. Letni proizvod mesta je 2,5 milijarde dolarjev. V Sao Paulu `ivi dva milijona u~en-cev, od tega 400.000 {oloobvez-nih otrok med 7. in 14. letom, ki ne hodijo v {olo; 14 odstotkov prebivalcev je nepismenih. Za pisanje teorije torej ni ~asa, je pa mo`nost za “delanje” teorije: ~e je vsaka ~isto prakti~na odlo-~itev teoretsko podprta, je lahko govor o prakti~nih ukrepih govor o teoriji in intervju oblika teoretske produkcije. Teoretski razmislek te~e, ~eprav ne v obliki teorije. To seveda pripelje do komi~nih situacij, ko se v isti sapi govori o nez-dru`ljivem: na primer o ve~ji demokratizaciji izobra`evanja, {olskih svetih, tehnikah opismenjevanja in o nakupu 30.000 {olskih miz. Vsakdanje pragmati~ne odlo~itve so v taki meri potopljene v temeljna teoretska izhodi{~a, da med obojim preprosto ni mogo~e lo~evati. Po drugi strani pa je bilo poudarjanje dialoga rde~a nit Frei-rovih teoretskih prizadevanj, zato ta “sekundarni `anr”, knjiga v obliki dialoga, nekako logi~no sledi iz njegovih na~elnih pedago{kih stali{~, razvitih drugje, v intervjujih pa prosevajo skozi sloje ~isto konkretnih odlo~itev. Ko gre za opismenjevanje, njegova postavka o paralelizmu branja besed in branja sveta implicira dialog z u~e-~im, integracijo u~en~eve izku{nje v proces u~enja branja besed, ta izku{nja, ki jo je treba upo{tevati, pa je ravno branje sveta. Branje sveta predhodi branju besed, vendar branje besed pomeni tudi to, da zdaj svet beremo na nov na~in. Ko gre za pou~evanje, mora u~itelj vednost nanovo ustvariti: vednost ni nekaj izgotovljenega, stati~nega, temve~ mora v u~nem procesu znova nastati. Na ta imperativ se navezuje poziv k vklju-~itvi kulturne dedi{~ine ni`jih slojev v {olski proces. V radikalno razslojeni dru`bi tudi {ola postane razslojena, vendar ne na razli~ne {ole, pa~ pa ista ura da spregovoriti razli~nim izku{njam. Seveda se morajo tudi siroma{ni u~enci, ki govorijo jezik revnih, nau~iti “uradnega” jezika (srednjega sloja), dru-ga~e bodo ostali revni in deprivi-legirani, vendar u~enje ne sme potekati tako, da je njihova kultura zani~evana in njihov jezik prezi-ran. Iz tega seveda tudi sledi, da je vsak govor o kvaliteti za Freira ume{~en v nek tu in zdaj. Ko govorimo o kvaliteti, se moramo vpra{ati, kvaliteti za koga. Abstrakten govor o kvaliteti {ole pomeni elitno {olo za u~ence bogatih star-{ev, te {ole pa v kontekstu Sao Paula preprosto niso kvalitetne. Zdi se, da ta neznanska stiska, v kateri Freire misli, pi{e in deluje, vendarle ima neko prednost: besede svoboda, boj, demokracija, pravi~nost imajo v dr`avi neznanskih neenakosti in kri~e~ih krivic popolnoma nedvoumen pomen, in leta 1993 bi tako na{li no-voobjavljeno knjigo, v kateri RECENZIJE 205 beseda boj, razredna kultura, demokracija, pravi~nost, enotnost teorije in prakse delujejo manj pa-teti~no - tako to the point so, da se zdi, da jih ne more ni~ nadomestiti. Pedagogika mesta torej ne razvija nobene posebne pedagogike mesta, je zgolj partikularna kronika {olskih prizadevanj v nekem mestu, a prav zato, ker se zaveda svojih meja, je univerzalna. In ~e je etika konsistentnost v `ivljenju, govoru in delovanju, potem je to knjiga o neki eti~ni dr`i. Marjan [imenc Paulo Freire PEDAGOGY OF THE OPPRESSED New Revised 20th-Anniversary Edition Continuum, New York 1993 “V tej de`eli se vedno bolj zavedamo dela Paula Freira, a smo ga do zdaj razumeli predvsem v smislu prispevka k izobra`evanju nepismenih odraslih v Tretjem svetu. ^e pa bi natan~neje pogledali, bi odkrili, da sta njegova me- todologija in pedago{ka filozofija tako pomembni za nas kot za razla{~ene v Latinski Ameriki. (...) Zaradi tega menim, da je izdaja ’Pedagogike zatiranih’ v angle{~ini velik dogodek.” Pred dvajsetimi leti so te besede Richarda Shaulla pospremile prvi prevod Freirove knjige v Zdru`enih dr`avah Amerike in od takrat so jo prodali 500.000 izvodov po vsem svetu. Napoved pisca predgovora se je uresni~ila, ~eprav je “dogodek” pozneje postal vsakdanjost in je danes stvar preteklosti, ki se je spominjamo ob obletnicah. Ugotovitev, da so pedago{ke misli in dela nekoga iz uboge Latinske Amerike relevantna za najbogatej{e Zdru`ene dr`ave Amerike, je lahko v desetletju krvavega boja za dr`avljan-ske pravice presene~ala le tistega, ki podobnosti ni hotel videti za nobeno ceno. Po drugi strani pa je tudi res, da je podobnost globalna in jo vsebuje univerzalna opozicija med zatiranimi in zatiralci, med lastniki in razla{-~enimi, med odvisnimi in neodvisnimi, med hlapci in gospodarji. Zato je relevantna tudi za nas. Temeljna izvirnost Pedagogike zatiranih je, da Freire vse izvedbe opozicije med tistimi, ki vladajo, in tistimi, ki so vladani, vidi kot temeljno opozicijo med pismenimi in nepismenimi, med izobra-`enimi in neizobra`enimi. Opozicijo med lastniki in razla{~enimi zatorej razume kot temeljno razliko med tistimi, ki vednost in ve{-~ine imajo, in tistimi, ki jih ne le nimajo, ampak jim je dostop do njih tudi onemogo~en. Paulo Freire je razsvetljenec, revolucionar in marksist, zato tudi ne more druga~e, kot da je u~itelj. Rodil se je leta 1921 v enem najbolj revnih in nerazvitih predelov Brazilije, v dovolj trdni dru`ini srednjega razreda in {e pravo~as-no, da si je lahko pridobil osnovno izobrazbo. Pri desetih letih ga je ekonomska kriza skupaj z milijoni v ZDA in po celem svetu pah- nila v brezupno rev{~ino, kjer je dobesedno vse, kar je imel, bilo to, kar je imel v glavi. In prav to mu je omogo~ilo, da je videl, kako obstajajo enako la~ni kot on, a vendarle {e bolj revni od njega, kako ima beda vendarle ve~ krogov. Tako si ob skopih biografskih podatkih lahko predstavljamo za-~etek `ivljenjske poti, ki jo je avtor v celoti posvetil prakti~nemu izobra`evanju nepismenih mno`ic in raz{irjanju svojega prepri~anja, da je orodje zatiranja in izkori{~a-nja mno`ic njihova nepismenost in nevednost. Tako v dobesednem smislu kot v smislu althusser-janske teze, da je {ola v slu`bi vladajo~ih razredov in so podrejeni potemtakem izobra`eni tako, da so s podrejenostjo zadovoljni. Iz izku{enj, ki si jih je Freire pridobil v rev{~ini, je sklepal, da je nevednost in letargija reve`ev neposredni produkt sistema ekonomske, socialne in politi~ne dominacije ter paternalizma. @rtve sistema dominacije `ivijo v lo~e-nem svetu razla{~enih, ki ga je poimenoval “kultura ti{ine”. Ali je mogo~e vanjo prodreti? Freirova teorija pou~evanja odraslih nepismenih temelji na prepri~anju, da je vsak posameznik, naj bo {e tako neveden in podrejen kulturi ti{ine, sposoben kriti~nega pogleda na svet, na svojo osebno in dru`beno realnost. Pogoj za to je “dialo{ko sre~evanje” z drugimi, kot temu pravi. Njegov prakti~ni na~in dela, ki ga je za~el med re-ve`i svojega rojstnega kraja, je bilo opismenjevanje odraslih, torej osnovno izobra`evanje mno`ic. A dialo{kost sre~evanja u~e~ih se in u~itelja ter dodatne naloge, ki jih je Freire zahteval od tovrstnega izobra`evanja, vse to je izhajalo iz njegovega prepri~anja, da ne glede na to, da je temeljni problem nevednih v tem, da so nevedni, ni dovolj, ~e z osnovnim {o-lanjem postanejo zgolj pismeni. Postati morajo kriti~ni do lastnih pogojev bivanja in do pogojev obstoja celotne dru`be. 206 RECENZIJE Freire verjame v osvobajajo~o mo~ izobra`evanja, ki pa je mo-`na le zunaj avtoritarnega odnosa u~itelj-u~enec. Izobra`evanje mora, ~e naj osvobaja, temeljiti na dejanskih izku{njah u~encev in skupnem raziskovanju. Tak na~in u~enja, trdi avtor, razvija sposobnost “kreativne inteligentnosti” namesto pasivnega sprejemanja informacij, in se izogne nevarnosti, da bi tisti, ki so bili prej nevedni, svoje pridobljeno znanje uporabili za to, da bi postali novi zatiralci. Kajti ~emu je potrebna tak-{na izobrazba, komu njena osvo-bajajo~a mo~? Potrebna je revoluciji in tistim, ki jo lahko izpeljejo samo, ~e niso zgolj izobra`eni, ampak so izobra`eni pravilno. Kot mu je neko~ povedal profesor z Medicinske fakultete v Havani: “Za revolucijo so potrebni trije ’P’: palavra, povo e polvora.” Beseda, ljudje in smodnik. Pedagogika zatiranih ni lahko branje. Danes je marsikomu neprijetno, ker verjame v razsvetljenski argument, da je treba mno`ice izobraziti, da je to njihova pravica in za dru`bo obveznost minimalne pravi~nosti. Morda zaradi tega, ker je argument pateti~en in ker je v svoji modernosti tako zelo demode. Morda zaradi tega, ker zveni v ~asu, ko je videti, kot da so se vse revolucije `e zgodile, naivno. Obrabljeno. Kot da bi izo-bra`evanju uspelo to, ~esar se je Freire bal - hegemonija vednosti. Mirjam Milhar~i~-Hladnik ART MEETS SCIENCE AND SPIRITUALITY IN A CHANGING ECONOMY SUD publishers, s-Gravenhage, Amsterdam 1990 Te`nja, da bi se med umetnostjo in znanostjo vzpostavila tes-nej{a vez, ni nova. Naj spomnim samo na `e nekoliko pozabljeno polemiko v {estdesetih letih med Habermasom in Huxleyjem, ki je glede na zastavitev problema {e vedno aktualna. Huxley je bil pre-pri~an, da je mogo~e vse bolj od-daljujo~ se svet znanosti ponovno pribli`ati ljudem tako, da bi “knji-`evnost asimilirala znanstvene rezultate kot take” in da bi znanost na ta na~in dobila “podobo iz mesa in krvi”. Le pesnik, pravi, lahko zapletene besede in preve~ eksakt-no izra`ene misli v u~benikih in znanstvenih ekspertizah pove ljudem na tak na~in, da so si ti sposobni razlo`iti svoja intimna do-`ivljanja z znanstvenimi hipotezami. Habermas si poznanstvenjen-ja socialnega `ivljenja ne predstavlja na tak na~in. Prepri~an je, da informacijska vrednost znanosti ni neposredno pomembna za samorazumevanje socialnih skupin in posameznikovih intimnih do`ivljanj. Strogo izkustveno-znanstvene informacije stopajo v svet `ivljenja neposredno v podobi tehni~ne izpeljave, torej kot tehnolo{ko znanje. Zato znanost ne potrebuje pesnikov, da bi na-{la stik z ljudmi. Spoznanja atomske fizike naprimer sama po sebi nimajo neposrednega vpliva na interpretacijo sveta `ivljenja in v tem smislu ostaja neizogiben prepad med svetom znanosti in svetom umetnosti. Most med njima je svet `ivljenja. [ele ko s pomo- ~jo fizikalnih teorij izvedemo cepljenje jeder in to izkustveno znanje uporabimo za izdelavo tehnologij, ki potem ali produktivno ali destruktivno delujejo v svetu `ivljenja, se vzpostavijo pogoji, da lahko spregovori pesnik. Pesmi nastajajo zaradi prizora Hiro{ime, ne s pesni{ko interpretacijo hipoteze o pretvarjanju mase v energijo. Polemika med Habermasom in Huxleyem o razmerju med znanostjo in knji`ev-nostjo se pravzaprav omejuje le na manj{i izsek veliko {ir{e problematike; gre za problem inple-mentacije tehni~no uporabnega znanja v prakti~no zavest sveta `ivljenja in njenega vpliva na njeno spreminjanje. Prakti~na zavest sveta `ivljenja in njeno spreminjanje pa je osrednja tematika zbornika intervjujev, nagovorov, slik in razmi{ljanj, ki ga `elimo predstaviti. Zbornik “Umetnost sre~a znanost in spiri-tualnost v spreminjajo~i se ekonomiji” `eli spomniti na neko vozli{~e, ki je izginilo iz premi-{ljanja prakti~ne zavesti sveta `iv-ljenja in tudi iz zavesti specializiranih znanosti, ~etudi so te teoretsko usmerjene. Na neki na~in razgrinja pred nami prostor, ki je onstran glavnega toka (samo)razu-mevanja umetnosti, ki je onstran glavnega toka (samo)razumevan-ja znanosti, ekonomije in dru`be kot tudi onstran (samo)razumeva-nja duhovnosti. Zdi se, kot da so se vsa ta podro~ja zaprla vase in da se ukvarjajo le {e sama s seboj. Ni naklju~je, da zato v zborniku zasledimo imena iz znanosti, ekonomije, umetnosti in duhovnosti, ki s svojo mislijo segajo preko akademskodisciplinarno zarisanih meja. Kaj jim je torej skupnega? Prihajajo iz razli~nih koncev sveta, koreninijo v razli~nih kulturnih tradicijah, izhajajo iz razli~nih segmentov miselnega sveta, izra`ajo se z razli~nimi komunikacijskimi formami, pa imajo kljub temu nekaj skupnega. Bralec dobi ob~u-tek, da imajo neki poseben odnos RECENZIJE 207 do `ivljenja in do svojega po~etja. Iz njihovega “govora” veje sve`i-na, polnost, harmonija, preprostost, jasnost, pa tudi nemir, izziv, avantura, tveganje. Umetniki, kot so Robert Rauschenberg, John Cage, J. C. J. Van der Heyden, Lawrence Weiner, Marina Abra-movic in drugi, dajo na neki na~in bralcu vedeti, da mislijo lastno `ivljenje, da bi lahko polneje `iveli svoje misli. @ivljenje lovijo v misel, ki jo potem upodobijo v individualni in estetizirani obliki, kar bralca pritegne in prepri~a. Ponujajo mu jasno misel o svetu `ivljenja, v katerem `ivi, in ga prebujajo, ozave{~ajo. Znanstveniki, kot so David Bohm, Fritjof Capra, Francisco Varela, Stanislav Menshnikov, Rupert Sheldrake, Johannes Hendrikus Witteveen in drugi, prestopajo prag disciplinarno zamejenih znanosti. Odpovedujejo se le ekzaktnemu opazovanju in zapletenemu opisovanju zunanjega sveta in za~enja-jo znanje o zunanjem svetu “povezovati” z notranjim izkustvom. V tej izbrani dru`bi pa najdeta mesto tudi Dalai Lama in mati Tessa Bielecki kot predstavnika razli~nih “duhovnih” usmeritev, ki s svojim ravnanjem in mislijo govorita o sodobnih dru`benih tokovih in miru v svetu. Od ekonomistov naj omenim Christiansa Wilhelma in Jean-Maxima Leve-queja, ki segata preko konceptov svobodnega trga in uni~ujo~e konkurence. Poleg intervjujev in fotografij zgoraj omenjenih ima zbornik v za~etku {e {tiri uvode: dr. J. R. M. van der Brinka o spre-minjajo~i se ekonomiji, Paula Fen-tenerja van Vlissingena o novem mened`mentu, razmi{ljanje Lou-wriena Wijersa o prehodu iz kom-petitivne v so~utno dru`bo in raz-mi{ljanje Caroline Tisdall o `ivlje-nju kot umetnosti. Vsi omenjeni sicer vsak na svoj, toda splo{no razumljiv na~in zajemajo v misel svet `ivljenja, ga reflektirajo in ponujajo bralcu v premislek. Na 423 straneh zborni- ka si bralec gotovo najde v raz-li~nih komunikacijsko izpovednih formah sebi najbli`jo, skozi katero vstopi v svet pronicljivih misli ho-listi~nega pogleda na svet in `iv-ljenje. Andrej Luk{i~ Jean Baudrillard L’ILLUSION DE LA FIN (OU LA GREVE DES ÉVÉNMENTS) Editions Galilée 1992 171 str., 98 FF Leto po izidu La guerre du Golfe n’a pas eu lieu iz leta 1991, v kateri je Jean Baudrillard ob vojni v Perzijskem zalivu razvijal tezo o izginotju dogodka v medijski predstavitvi, ki je s hkratno vse-prisotnostjo na povr{ju Zemlje in z orbitalno ubikacijo njenega satelitskega hardvera brez lastnega mesta dvakrat deteritorializirana (od tod tudi dvoumno izbrani naslov, v katerem obi~ajni pomen “Zalivske vojne ni bilo” paraziti-ra na dobesednem “Zalivska vojna je bila brez kraja”), je objavil zbir- ko petnajstih kratkih in zelo kratkih zapisov z naslovom L’illusion de la fin ou La greve des évént-ments (Iluzija konca ali Stavka dogodkov). Iz naslovov besedil (L’illusion de la fin, Pataphysique de l’An 2000, La réversion de l’histoire, L’ascension du vide vers la périphérie, La greve des évén-ments, La décongelation de l’Est, La strategie de la dissolution, Les charniers du Timisoara, L’illusion de la guerre, La gestion de la catastrophe, La dance des fossiles, L’ecologie malefique, L’immortal-ité, Comment sauter par-dessus son ombre quand on’en a plus?, Instabilité et stabilité exponen-tielles, Histérésie du Millenium) je mo~ razbrati, da Baudrillard s to objavo nadaljuje miselne poti, ki jim je utrl pot v svojem ve~ kot dvajsetletnem objavljanju. Sicer samostojna razmi{ljanja, zbrana v knjigi, povezuje dovolj gosto prepletena mre`a metafor, toposov in paradigmatskih zgledov. Ti se v razli~nih esejih in v razli~nih kontekstih ve~krat ponovijo, kar esejem, kljub Baudrillar-dovemu evokativnemu slogu daje neko homogenost in celo ekspli-kativno mo~. ^e ho~emo rde~o nit niza teh filozofskih ~rtic {e na-tan~neje dolo~iti, jo tokrat lahko najdemo v Canettijevi misli, motu uvodnega eseja, da naj bi ~love-{tvo v nekem trenutku kolektivno zapustilo realnost, ne da bi se tega zavedelo. Kar je Baudrillard s prevlado simulacije nad realnostjo, “ ubegom referen~ni sferi” (str. 12), vsaj od Konca dru`benega naprej (prevedeno v ^asopisu za kritiko znanosti, {t. 144-145) imel za adekvaten opis trendov tehno-lo{ko najrazvitej{ih okolij ~love-{tva, se je zanj, pisca L’illusion de la fin, hipoteti~no `e zgodilo in vse ~love{to prisililo k `ivljenju v virtualnem svetu hiperrazse`nosti. Derealizacija sveta, zadnje dogajanje sveta, ki ukinja dogodkovno, se je `e zgodilo: ~as, ki ga `ivimo, je ~as stavke dogodkov. Kar je v La guerre du Golfe n’a pas eu 208 RECENZIJE lieu Baudrillard trdil le za zalivsko vojno, je v L’illusion de la fin raz-{irjeno na vse ~love{tvo. “ ^ez nekaj ~asa in z odmikom ali kar zdaj z nekoliko domi{ljije bo La geurre du Golfe n’a pas eu lieu mogo~e brati kot znanstveno fantastiko, kot {e vro~o anticipacijo dogodka v fikcijskem scenariju, kar bo kasneje pa~ tudi postala. Kot pri Borgesu kronika kultur, ki niso obstajale.” (Str. 95-96.) Zakaj je do tega stanja pri{lo in kako ga opisati? V odgovor Baudrillard potegne na dan pata-fizi~no kozmolo{ke hipoteze, ki so eksplikativne, kolikor bralec pristane na avtorjevo vzpostavljanje analogij med kozmi~nim in dru`benim redom dogodkov ob prestopu v novo tiso~letje. ^love-{tvo je imelo svoj Big Bang, ko je doseglo kriti~no maso in vstopilo v zgodovino, pravi Baudrillard; zdaj je prestopilo nov prag gostote, kar je spro`ilo nasprotni proces, ki se v astrofizikalnih teorijah sklene z Big Crumbom, v pa-tafizi~ni sociologiji pa z “astralni-mi telesi ’tihih ve~in’” (str. 14), “`iv~nih, tj. hkrati razdra`enih in ravnodu{nih, tetani~nih in apati~nih” (str. 32) spri~o speku-lativnosti medijskega sveta, ki s svojim kopi~enjem znakov dogodka odvra~a od verovanja, da se je karkoli zgodilo. Linearnost ~asa moderne in njegove delitve na preteklost in prihodnost, ki ji na kozmolo{ki ravni ustreza {irjenje vesolja, je zaradi pospe{enega nadome{~anja dogodka z avtopo-eti~nimi simulakri prepustila mesto kro`nosti in hkratnosti ~asa. Razlika med dogodkom in njegovo predstavitvijo se je izgubila v “ Larsenovem efektu, ki ga v akustiki povzro~i prevelika bli`ina zvo~nega vira in sprejemnika zvoka, v zgodovini prevelika bli-`ina in zato katastrofalna inter-ferenca dogodka in njegove difuzije - kratek stik med vzrokom in posledico” (str. 17). “ Izginotje zgodovine” (str. 11) je posledica pos-pe{evanja moderne, ki je dosegla tak{no hitrost, da smo ube`ali gravitacijski sili sredi{~ne referen~ne sfere nekega ~asa in prostora in prestopili v hiperrazse`nost simulacije, kjer se smisel razpr{i in zgubi, “ zgodovina se iz~rpa v posebnih efektih, implodira v aktualnosti” (str. 15). V slabi neskon~nosti hiperraz-se`nosti zgodovine, kjer je opustitev linearnega ~asa in s tem prihodnosti kot lo~ene od preteklosti naredila konec in smisel zgodovine za iluzori~nega, je odpravljen tudi zakon te`nosti. Temeljni naravni zakon za Baudrillarda ni ve~ privla~nost polnega do polnega, pa~ pa protite`nostna privla~-nost praznega do praznega, kot to trdi patafizika A. Jarryja, ki ga Gilles Deleuze v Critique et clini-que (1993) ozna~i za spregledanega predhodnika Heideggra. Za Jarryja je patafizika “znanost o imaginarnih re{itvah, ki o~rtom simboli~no pripi{e lastnosti predmetov, kakor jih opi{e njihova vir-tualnost”. Sicer pa se Baudrillard ne ukvarja samo s patafizi~nimi hipotezami. Kar nekaj razmi{ljanj je posve~enih “odmrznitvi Vzhoda”, obregne se zoper Serresovo knjigo “Naravna pogodba” (gl. ^aso-pis za kritiko znanosti, {t. 154-155) in njegovo tezo o spravi z naravo (“Ni~ ni slab{ega kot subjekt brez objekta.”, str. 118) itn. Na koncu velja opozoriti na skladnost med tem, kar Baudrillard trdi, in njegovim slogom pisanja: kratka besedila, v~asih kar fragmenti, ki delujejo kot evokaci-je dalj{ih razmi{ljanj, sporadi~no ponavljanje tem in drugi podobni prijemi so rezultat Baudrillar-dovih prizadevanj, da bi pisal na na~in, ki ustreza derealiziranemu svetu. Za pisca, ki je prepri~an, da je izguba zavezujo~e realnosti doletela tudi teorijo, ki ne more ni~esar ve~ “reflektirati” in koncepte lahko le iztrga iz njihovega refren~nega prostora, je povsem konsekventno, da se mu pisanje “iz~rpa v posebnih efektih”. Iluzija konca gotovo ni ba-zi~ni Baudrillard, je pa lahko primeren vstop v njegov svet za ne-poznavalce in dobra pretveza za u`iva{tvo ljubiteljev med njegovimi poznavalci. Igor Pribac Liah Greenfeld NATIONALISM. FIVE ROADS TO MODERNITY Harvard University Press: Cambridge, Massachusetts in London, England 1992 Nacionalizem je klasika. Knjiga Liahe Greenfeld prina{a bri-ljanten teoretski opis in razlago modernega nacionalizma, pet zgodovinskih {tudij evropskih in ame-ri{ke ina~ice ter dokumentiran odgovor, zakaj so nekatere oblike nacionalizma liberalne in benigne, druge pa prepojijo svet s krvjo. Okrog {eststo strani obse`no delo redefinira raziskovanje nacionalizma in modernizacije, v dru`bo-slovju pa ponovno odpira vrata {tudijem idej. Kot je knjigi na pot zapisal M. Walzer, “nih~e ne bo RECENZIJE 209 4084 ve~ pisal o nacionalizmu, ne da bi za~el tu”. Ko bi le imel prav. V zadnjih letih so o tej temi tako laiki kot najrazli~nej{i strokovnjaki zapisali ogromno norosti in absurdnih trditev, ki se ob nenehnem ponavljanju vsakodnevno preobra`ajo v `e kar samoumevna dejstva in preverjene znanstvene teze. Kvazi-znanstveno nakladanje o nacionalizmu kot atavizmu in prese`eni zadevi 19. stoletja, vzvi{eno obrekovanje, kako je to le stvar barbarov in plemenskih obra~unavanj na bolj goratih predelih Balkana, pa strokovne lamentacije, da ta po{ast ogro`a moderni svet in vse demokrati~ne pridobitve od Kiosa dalje, so `e davno tega pridobili veljavo trdnih dejstev in kredibil-nih pojasnil. Malo je bilo poskusov, da bi svetovni red, ki je za~el pokati po dr`avnih {ivih, nacionalizem pa grozi, da ga bo uni~il, sku{ali razumeti na bolj inteligenten na~in, in se soo~ili z dejstvom, da to navsezadnje ne more biti preprosto. Temeljna premisa Greenfeldo-ve je, da ni mogo~e razumeti sveta, v katerem `ivimo, ~e ne dojamemo nacionalizma, ki je njegov temelj. Temelj v modernem pomenu, zakoli~en v sodobnosti ob koncu tega tiso~letja, ne glede na to, da je njegova zgodba dolga in zapletena. Vpra{anja, ki si jih je zastavila avtorica, so preprosta: zakaj in kako nastane nacionalizem; zakaj in kako se spreminja v posameznih dru`bah; zakaj in kako so razli~ne oblike nacionalne identitete in zavesti, prevedene v institucionalne prakse in vzorce kulture, izoblikovale socialne in politi~ne strukture dru`b, ki so se definirale kot narodi. Da bi lahko odgovorila na ta vpra{anja, se odpravi raziskovat pet poti v moderno, pet dru`b, ki so se prve definirale kot narodi: Anglijo, Francijo, Rusijo, Nem~ijo in Zdru`ene dr`ave Amerike. Pri tem je sistemati~na in natan~na. Zabavno je opisovanje razvoja ideje naroda, ki ga razdeli na pet stopenj. V srednjeve{kem Parizu je najznamenitej{o teolo{ko univerzo kr{~anskega sveta obiskovalo pet narodov: narod Francije, narod Nem~ije, narod Pikardije in narod Normandije. Skupina tujcev, pribli`no povezana s krajem porekla, se je namre~ imenovala narod, s ~imer je bil dolo~en njen status, ki je seveda nekaj pomenil samo, v na{em primeru, Parizu. [tudirali so potemtakem Francozi, to so bili {tudenti iz Francije, Italije in [panije, Nemci, torej {tuden-ti iz Nem~ije in Anglije, Pikardijci, ki so bili holandski {tudenti, in Normani, tisti, ki so pri{li preprosto iz severovzhodnega dela. Ob konca 13. stoletja je beseda dobila na lyonskem koncilu, kjer so se zbrali u~eni mo`je, nov pomen. Narod je bila skupnost so-mi{ljenikov, ki so se strinjali pri obravnavi hudih eklesiasti~nih dilem. Ker pa so bili ti u~eni mo`je navsezadnje zgolj podlo`niki posvetnih in cerkvenih vladarjev, je beseda narod za~ela ozna~evati politi~no, kulturno in socialno elito. V Angliji se v 16. stoletju ta pomen ponovno in odlo~ilno spremeni. Narod, ki je pomenil elito, se transformira v narod kot ljudstvo. To je velikanska sprememba, saj se raven elite izena~i s tistim delom prebivalstva, ki je bil do takrat le sodrga. Narod postane prebivalstvo dolo~enega ozemlja, pozitivna entiteta, ki pomeni nosilca suverenosti, temelj politi~ne solidarnosti in najvi{ji objekt lojalnosti. Sprememba je bila v tem, da je v tem pogledu stratificirano prebivalstvo dojeto kot homogena enota, kjer razredne in statusne razlike postanejo odve~ne. Ta princip je bistven za vse nacionalizme in opravi~uje, da jih razumemo kot forme istega fenomena. A razen tega, poudarja Greenfeldova, imajo razli~ni nacionalizmi le malo skupnega. Beseda “narod” je dolgo pomenila samo suvereno ljudstvo in se je uporabljala za druge de`ele in prebivalstva, ki so imela, tako kot Anglija, dolo~ene politi~ne, teritorialne in etni~ne posebnosti. V tem procesu pa se je pomen naroda {e enkrat spremenil - narod je za~el ozna~evati edinstveno (suvereno) ljudstvo. Zadnji koncept naroda ka`e veliko in temeljno transformacijo v naravi nacionalizma in dva koncepta pod enim imenom izra`ata dejansko dve radikalno razli~ni formi tega fenomena, dve radikalno razli~ni obliki nacionalne identitete. Po avto-ri~inem mnenju je prav soobstoj obeh konceptov izvir nepremagljive terminolo{ke zmede, ki vlada v teoriji nacionalizma. Mimogrede, nanjo opozarja tudi R. Riz-man v spremni besedi edine knjige, ki prina{a izbor novej{ih tekstov iz tega podro~ja v sloven{~i-ni, zborniku [tudije o etnonacio-nalizmu (KRT 1991). K zmedi prispeva tudi raznoliko definiranje populacije, ki sestavlja ljudstvo, narod ali nacionalnost, in raznoliki kriteriji za njihovo ~lanstvo. Narava nacionalizma ima potemtakem Proteusove lastnosti in konceptualizacija ene ali druge oblike z “objektivnimi” faktorji je nesmiselna. Za vsako od razmerij, znotraj katerih so bili poskusi definiranja in interpretiranja nacionalizma, pravi avtorica, pa naj gre za skupen teritorij, jezik, tradicijo, dr`avnost, zgodovino ali raso, obstajajo pomembne izjeme, ki dokazujejo, da noben faktor med njimi ni nepogre{ljiv. Nacionalizem torej ne obstaja, obstajajo samo razli~ne forme istega fenomena. Tistih prvih pet, ki so se v zgodovini najprej izoblikovali, je avtorica opisala na podlagi {tudi-ja empiri~nega gradiva v {tirih jezikih - zakonskih aktov, slovarjev, memoarov, korespondenc, beletristike, biografij, statistik, teo-lo{kih, politi~nih in filozofskih spisov ter zgodovin. Iz njega je sestavila zgodbo o dveh tipih nacionalizma: individualisti~no dr`avljan-skem, ki nastane v Angliji v 16. 210 RECENZIJE stoletju in ga pozneje prevzamejo ZDA, ter kolektivisti~no par-tikularisti~nem, ki se izoblikuje v Franciji in Rusiji v 18. stoletju in se sto let pozneje po njem zgleduje Nem~ija. Drugi niso imeli nobene izbire. Za Greenfeldovo je razvoj nacionalnih identitet internacionalni proces, kajti vsaki de-`eli, ki je hotela vstopiti v globalni sistem, ~igar center je bil Zahod, ni preostalo ni~ drugega, kot da je postala narod. Izvir te transformacije je bil seveda v vseh primerih, razen v prvem, izven nastajajo~ega naroda. Zgodba o nacionalnih dr`avah in modernizaciji sveta je dolga in nedokon~ana. Ob vsej zapletenosti pa je nedvomno jasno, da v njej stoletja pravzaprav ne pomenijo ni~esar. Tudi zato, ker je nacionalizem, torej nacionalna identiteta, v bistvu stvar dostojanstva. Brez {ale. “Ljudem daje razloge, da so ponosni.” Mirjam Milhar~i~-Hladnik Ivan Kosovel MAGIJA IN METAMORFOZE DUHA Znanstveno in Publicisti~no sredi{~e Ljubljana 1993 Ni naklju~je, da je magija postala predmet {tevilnih polemik prav v ~asu renesanse in da silovitost, s katero je po stoletjih preganjanja ponovno vstopila v duhovni prostor, zaposluje humanistiko in dru`boslovje vse do danes. Ugotovitev, da magijsko mi{ljenje ustreza dolo~enemu tipu produkcijske logike, tako kot religijsko in znanstveno mi{ljenje ustrezata nekemu druga~nemu tipu, ima, postavljena seveda analogno temu v konkreten zgodovinski ~as, trdno argumentacijsko zaledje. Ob tem se seveda zastavlja vpra{anje dopustnosti hierarhizacije oziroma vpra{anje definiranja temeljnih razlo~evanj med pojmi, kot so magija, religija in znanost. Osrednja teza, ki jo avtor v svoji analizi razvija, pa ne izvira iz razli~-nosti omenjenih pojmov, temve~ iz njihove podobnosti v trenutku, ko vstopijo v odnos menjave. Ta je, kot izpostavlja avtor, kljub vsem abstrakcijam in feti{izmu, ki z njim nastopajo, prvenstveno (med)~love{ki odnos. Kako in pod kak{nimi pogoji je torej mogo~e govoriti o magiji kot obliki menjave? Avtor je moral narediti nekak{en epistemo-lo{ki rez, s ~imer je iz sfere razumevanja magijskega izvzel pomembnost tistega, kar povr{nemu opazovalcu najprej asociira pojem magije. Vso pozornost usmeri na na~in magijske manipulacije, ki jo razume kot izraz manipulacije mo-~i v posebnih razmerah materialne produkcije. Raison d’etre magijske prakse je namre~ arhai~na dru`ba z nerazvito delitvijo dela in izrazito avtarki~no in samozadostno ekonomijo, ekonomijo brez pre-se`kov, ki pa ni anarhi~na, temve~ poteka po nekem vnaprej dolo~e-nem na~rtu. Arhai~na dru`ba simbolizira celoto, enotnost fizi~nega in dru`benega brez posredovalnih mehanizmov. Dru`bena mo~ ima {e mnogo skupnega z naravno mo~jo (~eprav je ta enotnost, ko dru`beno `e prisvaja naravno, relativna). Pa vendarle tudi v arhai~-nih dru`bah poteka menjava, pri kateri se vse stvari (naturalije) me-njujejo na osnovi skritega temelja (koda), ki seveda ne bi bil mo-go~, ~e o njem ne bi obstajal dru`-beni konsenz. Tu se Kosovel za-te~e k Marcelu Maussu in k njegovemu konceptu “mane”, v mar-si~em primerljivem s Pritchardovim “mangu”, kot se zrcali v ~arovni-kovi pojavi. Mana, skrivnostna, nerazlo`lji-va mo~, obvladuje arhai~ni svet z analogijami. Magijska misel struk-turira okolje po na~elih, ki jih je `e na prelomu stoletij izkristaliziral slavni antropolog Frazer (Golden Bough), namre~ po principih imitativne oz. homeopatske magije (podobno izziva podobno) in kontagiozne magije oz. magije po dotiku (tisto, kar je bilo neko~ z ne~im povezano, ostaja za vedno v stiku). Podobno dihotomi~no strukturo je mo~ zaslediti tudi pri Levi-Straussu, ko izpostavlja kon-trastnost metafore in metonomije in ki je bila Kosovelu, poleg “mane”, temeljni analiti~ni pripomo-~ek. Podobnost, ki jo med stvarmi in pojavi zaznava magijski svet, je sicer v prvi vrsti individualno pogojena (na osnovi izkustev), vendar kmalu do`ivi svojo dru`-beno verifikacijo. Avtor sklepa, da je prav identifikacija (klasifikacija) tista, ki sklene asociacijo, in ne obratno, in da je torej `e vnaprej sugerirano, katere podobnosti je treba opaziti, katere stvari so med seboj enake in zamenljive ter ko-lik{en je njihov dele` znotraj sistema ekvivalenc. S tem avtor pri-pi{e magiji elemente ideolo{kosti. U~inek magijskega, religijske-ga in blagovnega delovanja je, kljub razlikam v polo`ajih, v katerih se nahaja subjekt magijskega, religioznega in/ali blagovnega akta, v marsi~em podoben. V vseh treh primerih se sre~amo s ~ude`i, ki so bodisi posledica pri- RECENZIJE 211 sotnosti mane, bo`jega u~love~e-nja ali delovanja denarja; v vseh treh primerih se dru`bena mo~ manifestira z njihovim delovanjem. Na~ini blagovne proizvodnje, skrivnosti menjalnih transakcij in stvarem inherentne vrednosti avtorju asociirajo zvezo med magijo in blagovno ekonomijo, med “mano” in menjalno vrednostjo. Obe sta v procesu samoizobliko-vanja izgubili temelj, iz katerega sta izrasli, in se na neki to~ki osvobodili konkretnosti, postali ~ista abstrakcija, nevarno podobna tisti, ki jo v religijskih transakcijah pooseblja vrhovno bo`anstvo. Kosovel kot sinonim za blagovno ekonomijo zato nekajkrat uporabi besedno zvezo “religija vsakdanjega `ivljenja”. ^lovek vstopa v razmerja, kot jih ustvarjajo mana/bog/denar v obliki `rtve. Pravzaprav je manipulacija s svetim mo`na le preko `rtve. @rtev je vez med bo`anskim in posvetnim, njeno darovanje ~loveka pribli`a bogu, ga skorajda naredi boga, prav tako tudi boga pribli`a ~love{tvu. Smrt ~lo-veka - boga ima zato izjemno so-ciolo{ko vrednost, saj ponovno vzpostavi poru{ena razmerja mo~i in vedno znova potrjuje prvin-skost bo`anskega nad minljivim ter zavra~a dvome, ki spremljajo ~love{tvo vse od trenutka njegovega samozavedanja. Kosovel sklepa, da gre pravzaprav za spre-vrnjena razmerja, za nedvoumen indikator “ovinka”, s katerim je mo`na manipulacija s ~imerkoli v tostranstvu: “@rtev je, podobno kot delo v blagovni ekonomiji, nepogre{ljiva za `ivljenje magij-skoreligioznega sistema. Ta manipulativni odnos ni zami{ljen zaradi njega samega, ampak zaradi povratnega manipuliranja s pro-fanim. Sveto, disperzirano ali per-sonificirano, a vsaj v intenci ’po-vsem drugo’, se funkcionalno pojavlja kot univerzalna osnova pro-fanega. Taka osnova se potem prikazuje kot Bog ali npr. Domovina ... @rtev ima tako v religiozno magijskem kompleksu kot tudi v ’religiji vsakdanjega `ivljenja’ (t.j. blagovni menjavi) funkcijo vzdr-`evanja nadsveta.” Temeljna preokupacija Kosovelovega dela je zagotovo dosledna desakralizacija vsega, kar se v dru`bi ka`e kot sveto. “Ozemljitev” kategorij, kot so mana (v magiji), bo`ja milost (v religiji), vrednost (v blagovni ekonomiji), pa ves ~as poteka v skladu s (mark-sisti~nimi) teoreti~nimi izhodi{~i, ki si jih je avtor zadal v uvodu. Kosovel ubija svetost, ubije boga kot boga, da bi ga lahko reiziral. Mana/Bog/Denar postanejo torej ^lovek in razmerja mo~i med svetim in profanim razmerja mo~i med ~love{kim in ... ~love{kim. Kategorije, ki neposredno ali posredno delujejo kot skrivnostne, ~love{kemu razumu nedojemljive, so zato odsev pervertiranosti zavesti, zgolj konstrukti, kar avtor ponazori s primerom protireligije razvpitega Aleisterja Crowleyja: maga, ~arovnika, satanista in kar je {e poimenovanj z obskurnim pomenom te vrste. Primer Crow-leyja in {tevilnih drugih sekt ka`e na to, da so lahko simboli kake duhovnosti zelo razli~ni, da zmore kot transcendentno nastopiti marsikaj, v~asih tudi nekaj, kar je strukturirano kot nasprotje splo{-nim dru`beno sprejetim normam - dobremu, zmernemu, lepemu, vzdr`nemu ... Pomemben je torej kod, konstrukt, ki nas vpelje v strukturo. Zunaj nje so namre~ ~love{ka ravnanja videti nesmiselna, sme{na ali celo hereti~na. Avtor nekje v svojem delu zapi{e, da so filozofska vpra{anja ve~na, odgovori nanje pa zgodovinsko pogojeni in torej nekako manj pomembni. Kosovel je na prastara vpra{anja magijske, religij-ske in znanstvene konstrukcije resni~nosti odgovarjal z retoriko ~asa, ki je druga~en od ~asa, v katerem je knjiga iz{la, kar je razumljivo, saj je avtor delo napisal pred skoraj desetimi leti. Marjeta Tratnik Volasko Rudolf Otto SVETO (O iracionalnem v ideji bo`jega in njegovem razmerju do racionalnega) Hieron; Ljubljana; 252 strani; 2.498 SIT APRIORIZEM APOSTERIORNEGA Meji referen~nega polja, pomenljivi nasprotji, skozi katerih dialog se lahko dotaknem poglavitnih razse`nosti religioznega ~u-tenja in razmi{ljanja, sta: teza “O ~emer ne moremo govoriti, o tem je treba mol~ati.”, ki jo v svojem znamenitem Traktatu postavi L. Wittgenstein; in t.i. “kontrastna harmonija”, dvojni zna~aj numi-noznega, pojmov, ki se jih ne da racionalno ubesediti, nepojmljivost izkustev, unspeakable do`ivetja, “o katerih lahko jezik le blebe~e”, o katerih v pri~ujo~i {tudiji govori R. Otto. Torej prvi~: nobena resnica ni neizrekljiva, saj jo {ele akt izrekanja oblikuje za tak{no. Tako ne obstaja nedoumljivo in nerazumljivo, neumljivo in nerazum- 212 RECENZIJE no ob~utje po sebi: tak{no se izoblikuje {ele z artikulacijo, ki dolo-~eno vsebino odtegne “vsakdanjemu govoru” in jo presadi v kakovostno druga~en, vi{ji eon, neobi~ajni novorek. [ele taka oz-na~evalska praksa - npr. uporaba latin{~ine pri bogoslu`ju, zagonetne magi~ne formule in nenazadnje neologizmi, ki si jih privo{~ijo ideologije - si vnazaj predpostavi ob~utje, do`ivljanje, ki naj bi bilo “povsem prvo”, nedostopno posvetnim terminom. Toda po drugi strani je sim-ptomati~no prav vztrajanje pri podvojeni negaciji, pri zapovedi, da o ~emer ne moremo govoriti, tega niti ne posku{amo. Ta velja torej tistemu, kar tako ali tako ni mo-go~e: racionalnemu, da ne bi zajelo iracionalnega, posvetnemu, da ne bi posrkalo transcendence, razumu, da si ne bi anektiral ob~u-tenja, presoji, da se ne bi lotila tistega, kar je mogo~e le do`iveti. Protislovje prepovedi nemogo~ega si privzame razse`nosti in kom-petence, ki pristajajo bo`jemu; postane tista nepredvidljiva, muhasta sila, mysterium in fascinans obenem, hkrati tremendum, ma-jestas in augustus. Govore~ z M. Lutrom - Bog je nedostopen, skrit vsakemu razumu, in deluje povsem skozi paradokse. Prizadevanja, da bi razkrili tisto, kar je nerazodeto, gnosti~ni napori, da bi osvetlili kak{no izmed temnih plati bo`jega, tega `e po definiciji niso sposobni storiti. Seveda ne iz banalnega vzroka, da obstaja vedno {e neki prese-`ek, neujemljivi element, ki se izmuzne {e tako marljivemu preu~e-valcu ali navdahnjenemu preroku, tisto kvalitativno “nekaj ve~”, do ~esar se ne da priti ne s kontem-placijo, niti z uvidom, {e manj pa z metodo. Ravno nasprotno: tak-{na naprezanja sama povzro~ajo to, kar i{~ejo; racionalnost sama rojeva iracionalne, “mitske” tvorbe. Druga~e re~eno: neulovljivo je posledica samega dejanja lova; slepa sla po osmi{ljevanju povzro~a najve~je zgodovinske nesmisle. Resnica pozitivnega je ravno v negativnem, ki ga samo proizvaja, v vztrajnem partikularizmu njegove te`nje po univerzalnem. Prav to slednje, tisto, kar izpade iz kon~nega pobotanja, popolne preglednosti nad mizo in pod njo, in to kot njen rezultat, si torej pridobi feti{ko vsemo~. Postavi se pred in nad simboliza-cijo, iz katere pravzaprav izhaja; apriorizem tistega a posteriori, “neposrednost” posredovanega je tako edino gibalo, pravi motiv, gonilo prej omenjenih prizadevanj. S tem postanejo npr. vdori numinoznega pogoj razmi{ljanja o “skrivnostnih poteh Gospodovih”, ne pa sam rezultat teh “poti”; obpotna trpljenja in odrekanja predpostavka vere v “zveli~anje”, ne pa njena posledica. Odgovor tako postane vpra{anje, katerega edini odgovor je lahko zopet le vpra{anje. Tako zares naletimo na logiko neulovljivega, ve~nega manka v strukturi; toda kot njeno posledico, kot ekstrem, do katere pridemo preko dobre vere v njen mainstream, kot tisti “nekaj ve~”, do katerega sku{a priti simbolno, a mu to ne uspeva, in ki ga tako poganja. Kot produkt, ki postane sam sebi vir. Tak{na zaobrnitev razmerja nujno povzro~i odtujitev, osamosvojitev in pristanek na “povsem drugo”, nadrejeno instanco, za katero ne veljajo obi~ajne norme ter na~ini védenja in ve-denja (~eprav izhaja prav iz teh). V sebi tako zdru`i vse tisto, kar je “pritlehnemu” nedoumljivo, na prvi pogled nezdru`ljivo, obenem dobroto in srd, milost in ma{~e-vanje, grozljivost in vzvi{enost, lepoto in srh. Sinteti~na narava transcendence, v kateri so jasno izra`ene vse skrajnosti, vse oscilacije na daljici dobro-zlo, ki se torej zaveda vseh protislovnih razse`ij strategije bo{-tva, je konstitutivna za ~lovekovo umevanje njegovega polo`aja v skupnosti, svojega odnosa do obeh. Kajti prav slednja, organizirana skupnost je v trdni navezi s svojo nadzemsko za{~itnico in utemeljiteljico tisti nujni dodatek, tisti korektor, ki odreja vernikovo oz. pripadnikovo samodojemanje. ^lovek je svoboden, vendar, kljub temu pa obstaja mo~nej{a, skriv-nostnej{a sila, ki se ji individualna izbira (ne)hote in (ne)vede podreja. “Zvija~nost uma”, dojeta kot feti{izirana pota Previdnosti, je tisti pomembni - ~eprav morda na prvi pogled stranski - produkt to-talitarnosti osmi{ljevalske prakse, ~lovekovega funkcionalnega dojemanja stvarstva, ki se z inverzijo konstituira kot njuno jedro. Ta nujni dodatek ni racionalno ovr-gljiv niti dokazan: logika Previdnosti je tako v izbranosti, bla`enos-ti, sre~i kot v stra{ljivih ugankah zgodovinskih spa~kov ter absurdnosti preganjanj in pogori{~. Vernikova reakcija, ki jo spodbudi tak{en salto mortale, je ob-~utje osuplosti, grozljive skrivnostnosti; a ne v smislu strahu pred ne~im, kar pre`i nekje v poltemi, kar je neizrekljivo stra{no-privla-~no, ~esar obrisov se lahko zavemo le po tem, kar to ni. Ne: edina skrivnost je ta, da skrivnosti ni, da je to, kar je, videz, travmati~na dejanskost, prakti~no vse; da druge resnice, razen tiste udejanjene, ni. To ~utenje je mogo~e sprejeti, pre`iveti le s predajo interpretacije feti{iziranemu smislu, bo{tvu, njegovim tajinstvenim pravi~nostnim in ma{~evalnim potem. [ele nered reda, kaos v instituciji, lahko slednja pooblasti in povzdigne v Red in Institucijo; in {ele taka, z velikima za~etnicama, povzro~ata ob-~utke pripadnikove ni~nosti, majhnosti, lastne razvrednotenosti, profanosti. Oziroma “kreaturno-sti”, kot mu pravi R. Otto (glej predvsem 3. poglavje v knjigi), z ob~ut(en)jem ustvarjenosti bitja, ki se pogreza, izginja v lastnem ni~u v nasprotju s tistim neizrekljivim, ki je nad vsem ustvarjenim. To ob~utje deluje kot posledica uporabe in ne kot “globoko RECENZIJE 213 intimni” vir numinoznega. Toda pogoj takega ~utenja je prav vztrajanje pri “navadnosti”, ki se izra`a v “nenavadnem” in ki si konse-kventno zoperstavi prej{nje. Stra-hospo{tovalna odvisnost, neizrekljiva prevzetost je tako dose`ek s(i)le upomenjanja, ki ji vedno nekaj uide na varno, nedostopno vi{ino, v nepojmljivo. Bolj kot jo sku{amo dose~i, bolj se v tem hotenju in hrepenenju odmika in hkrati krepi deprimacijo. Razumljen Bog ni Bog, citira Otto Ter-steegena. Prav bo{tvu so namenjena tista protislovna ~ustva, am-bivalentnost ob~utkov krivde do avtoritete, ki jih zaznava psihoanaliza: grozljivost in ~udovitost, strah, bla`eni srh in mamljiva pri-vla~nost. Nobenega od njih se ne da iz~rpati v racionalnih pojmih, saj se izmikajo vsakr{ni rekljivosti. Submisivnost tako ni omejena zgolj na njeno represivno razse`-nost: pomembni, celo odlo~ujo~i so momenti naklonjenosti, varnosti, ljubezni do svetej{e instance, prizadevanja, da bi ji na kakr{en-koli na~in ugodili. “Zmuzljivi pojav golega ob-~utka” ne prenese razumske refleksije in je do nje zgolj v dife-ren~nem odnosu. Brezdanja iracionalnega, temeljnih misterijev, so kot rezultat do protislovnosti pritirane logike racionalnega ne-iz~rpljiva; in to celo kljub kasnej-{im naporom, da bi vedno jasnej-{a in mo~nej{a racionalizacija in ponravstvenje numinoznega postala bistveni del tega, kar se imenuje “odre{enjska zgodovina” in ~asti kot nara{~ajo~e samorazode-vanje bo`jega (glej str. 153). ^e torej povzamem: do nesimboliza-bilnega prese`ka, ki pa simboli-zacijo kot tako poganja, do posle-di~nega paradoksa, ki se prepoznava kot njeno izhodi{~e, pridemo le tako, da strukturi odtegnemo vse tisto, kar je racionalno zastavljeno, preverljivo, jasno, izra`eno. Re~eno druga~e: do “skrivne” Previdnosti v zgodovini, do “smisla” neke institucije lahko pririnemo le, ~e jima odtegnemo “upravi~evanje” in “smisel”, torej njuna racionalna alibija, ~e stvarstvu odvzamemo njegovo na razumu utemeljeno samopredsta-vo. Le na ta na~in, s problema-tiziranjem tistega razumskega kot vzroka iracionalnega, njegovega logi~nega izhodi{~a, lahko “govorimo o neizrekljivem”, si privo{-~imo vpogled v “nepredirno zaprtost” njegovega osamosvojenega, njemu zoperstavljenega rezultata. Mitja Velikonja Nada Sfiligoj MARKETIN[KO UPRAVLJANJE FDV, Knji`na zbirka Profesija, Ljubljana, 1993 157 strani Knjiga vsebuje uvod, sklepno besedo, 164 opomb in 60 bibliografskih enot ter imensko in stvarno kazalo. Vsebino je avtorica raz-~lenila v naslednjih sedem poglavij: I Temeljni pojmi II Marketing - realizacija na-~ela efektivnega povpra{evanja na mikroravni III Marketin{ko okolje IV Vpliv marketinga na u~in-kovitost organizacije V Marketin{ki informacijski sistem in raziskovanje trga VI Pomen zaziskovanja trga in konkurence za strate{ko na~r-tovanje in oblikovanje marketin-{ke strategije VII Proces strate{kega mar-ketin{kega upravljanja Kot dosedanje knjige in u~-beniki dr. Sfiligojeve je tudi ta knjiga napisana lahkotno, ~itljivo, sprejemljivo tako za {tudente, marketin{ke delavce in za~etnike v marketin{ki teoriji in praksi kot za profesionalce z velikimi prak-ti~nimi izku{njami. V multikom-pleksnosti in mno`ici problemov, ki jih zajema marketing, se je Sfili-gojeva osredoto~ila na njegove temeljne segmente. Postavitvi problema v prvem poglavju sledijo izhodi{~a za razumevanje pojma in vsebine mar-ketin{kega upravljanja in marke-tin{ke strategije ter primerjava z nekaterimi drugimi poslovnimi filozofijami (proizvajalna, prodajalna ipd.). Zatem sledi obravnava mesta in vloge marketinga na razli~nih trgih. V drugem poglavju avtorica poudarja pomembnost svetovnih trendov v marketin{ki teoriji in praksi, ki temeljijo na marketingu kot realizaciji na~ela efektivnega povpra{evanja na mikroravni. Pri tem poudarja bolj tr`i{~e {iroke potro{nje kot trg proizvodne/industrijske potro{nje. V ospredju sta tako gospodinjstvo in posamezni potro{nik v smislu marke-tin{kega ravnanja posameznih gospodarskih subjektov. Kot drugi najpomembnej{i parameter obravnava konkurenco na trgu. Ob korektno postavljenih in inspirativno obdelanih problemih, ki predstavljajo osnovo in spodbudo za nadaljna raziskovanja posameznih problemov, bi rad izpostavil nekaj pomembnih to~k, ki dajejo temu delu posebno uporabno vrednost, tako za izobra`e-vanje {tudentov, kot tudi za tiste, ki v praksi {ele za~enjajo z mar-ketin{kim delovanjem: (1) V tretjem poglavju, pri obravnavi mikro in makro marke-tin{kega okolja, je, kot zelo pomemben dejavnik uspe{nosti, poudarjen “interni marketing”. Prav to je eden glavnih problemov na-{ih podjetij, ki je nastal {e v okrilju dogovorne ekonomije, dr`av-nega protekcionizma in posebnega statusa t.i. “namenske industrije”. V tem kontekstu je ena naj-pomembnej{ih ugotovitev pravilno postavljanje horizontalne in vertikalne (kompetitivno-subordi- 214 RECENZIJE nacijske organizacijsko-planske) infrastrukture, ki pomeni kreativ-no/marketin{ko profiliranje med-~love{kih odnosov (Human Relation, Interior Public Relation), pravilno vodenje kadrovske politike. V marketingu to pomeni, da “samo pravi/najsposobnej{i pridejo na pravo in zahtevno delovno mesto”, kar {e posebej velja za vodilne kadre. Skratka, pri izbiri kadrov in vodenju kadrovske politike nasploh sta edina kriterija strokovnost in u~inkovitost. Vse ka`e, da bo ta problem pri nas {e nekaj ~asa prisoten, kljub hitremu {olan-ju managerjev in pridobitvam MBA stopnje usposobljenosti, predvsem po vzorcih razvitih de`el industrijske hemisfere. Kajti na{i novous-posobljeni managerji morajo vplivati zlasti na kreiranje splo{ne dru`bene (politi~ne, socialne in kulturne) klime na makro nivoju, ki jim bo omogo~ila uporabo znanja na mikro ravni. (2) Naslednji problemski sklop predstavlja marketin{ki informativni sistem (t.i. MIS) in raziskave, ki so obravnavane v VI. in VII. poglavju. Tudi tukaj je v ospredju sodobna praksa pri nas, za katero na mikro nivoju ne moremo globalno trditi, da upo{teva imperative racionalnega vedenja; to namre~ vklju~uje raziskave, vrhunsko strokovno in znanstveno utemeljitev poslovne politike, politiko izdelkov in cen, politiko in strategijo tr`nega nastopa, promocije ter tr`nih in poslovnih komunikacijah nasploh. (3) In na koncu knjiga jasno ka`e, da u~inkovitega in profita-bilnega poslovanja v neusmiljeni svetovni konkurenci ni in ga ne more biti, brez visoko usposobljenih kadrov, brez upo{tevanja v svetu `e zdavnaj uveljavljene mar-ketin{ke poslovne filozofije, poslovne funkcije in poslovnega sistema, v blagovno-denarnih razmerah in tr`ni ekonomiji, h kateri te`imo, edine dolgoro~no u~inko-vite startegije. Knjigo dr. Sfiligojeve, Mar-ketin{ko upravljanje, sicer preda- vateljice na rednem in podiplomskem {tudiju na FDV in drugje, lahko priporo~amo tako {tuden-tom II. in III. stopnje komuniko-logije in ekonomije kot {tuden-tom poslovnih {ol-MBA, ter vsem tistim, ki se prakti~no ukvarjajo z marketin{kim delovanjem. Knjiga, ki je napisana po vseh strokovnih, znanstvenih in pedago{kih kriterijih, vsekakor zaslu`i, da jo pozorno preberemo. dr. Besim Spahi} Aleksander Zorn (ur.) INTERPRETACIJE: MARJAN RO@ANC Nova revija, 1991 str. 163 Uredni{tvo Nove revije (v nadaljevanju NR) je l. 1991 za~elo izdajati novo zbirko Interpretacije. Njen namen je kar se da celovito predstaviti izbranega sodobnega slovenskega literarnega ustvarjalca (ne glede na to, katero literarno zvrst je gojil oz. goji). Zato so avtorji (10 do 12), ki sodelujejo pri posameznem zvezku, raznovrstni. Temu primerno se tematsko in metodolo{ko razlikujejo tudi {tudije. Prvi zvezek je uredil Aleksander Zorn, posve~en pa je Marjanu Ro`ancu, dolgoletnemu sodelavcu uredni{tva NR. Kljub popolni individualnosti prispevkov je zanimivo dvoje: 1. bralec ne odkrije nobenih ve~jih nasprotij med posameznimi interpretacijami in 2. vsi avtorji se v ve~ji ali manj{i meri ustavljajo ob Ro`an~evi religioznosti in bogoiskateljstvu (izjema ni niti Drago Bajt v svoji analizi Ro`an~evih {portnih esejev, ki -kot pravi - nikoli niso bili ozko usmerjeni, marve~ vedno usklajeni s {ir{o evropsko religiozno in filozofsko mislijo). Med dvanajstimi avtorji izstopajo predvsem tisti, katerih raz-mi{ljanja se med seboj tematsko dopolnjujejo. Edvard Kova~ in Marko Ur{i~ razmi{ljata o razpetosti med individualnostjo in skupnostjo. Prvi se ustavlja predvsem ob izrazito neobi~ajnem Ro`an~e-vem iskateljstvu, v katerem odkriva tri temeljne paradokse: a) razpetost med strastnim iskanjem cilja in hkrati strah, da je le-ta nedosegljiv; b) Ro`an~evo razumevanje pojma religioznosti ne le kot povezanosti z Bogom in svetom, marve~ tudi kot miselno in eti~no kriti~no dr`o; c) paradoks-nost same Ro`an~eve osebnosti, ki se razodeva skozi vse njegovo `ivljenje. Ur{i~ razmi{lja podobno, s tem, da pi{e o Ro`ancu iz-klju~no kot kr{~anskem gnostiku in heretiku in poudarja njegovo nihanje med samohodni{tvom ter pripadnostjo religioznemu ob~e-stvu in Cerkvi. Vzporedno s tem se neizogibno ustavi tudi ob Ro-`an~evem razumevanju zla, ki je glede na Cerkev morda {e najbolj hereti~en element njegove vere. Tej problematiki se podrobneje posveti Marko Poga~nik, ki se osredoto~i na pojem “dobrega Hudi~a”. Ro`an~eva nasprotujo~a si besedna zveza je bila po Poga~-nikovem mnenju svojemu avtorju ne le pesni{ka figura, marve~ RECENZIJE 215 resni~nost. Poga~nik jo obravnava glede na klasi~ne demonolo{ke elemente zoroastrizma, manihej-stva in bogomilstva, pri ~emer se opira v glavnem na pisateljevo Labodovo pesem. Tretji problem, ki izstopa, je spolnost kot “meta-fizi~na sinteza mesa in duha”. Tomo Virk in Manca Ko{ir se lotevata te teme vsak s svojega zornega kota; medtem ko Virk ugotavlja, da gre Ro`ancu za nekak{no pobo`anstveno telesnost oz. ute-le{eno bo`anstvo, se Ko{irjeva osredoto~i na `enske like v Ro-`an~evih romanih in pri tem ugotovi, da je `enska zanj - dokler ga priteguje le njen videz - zgolj predmet in ne ~lovek, kar se ka`e tudi v njegovi {ibkosti pri opisovanju `enske duhovnosti. Re~emo lahko, da pomenijo {tudije res predstavitev, nekak{no razlago Ro`an~evega pisateljskega opusa in `ivljenja. Trije intervjuji, ki skupaj z bibliografijo in kratko biografijo za-klju~ujejo zvezek, so dopolnitev in hkrati (ob Ro`an~evih literarnih delih) pomemben vir kar nekaj {tudijam v Interpretacijah. To je prvi {ir{i prikaz Marjana Ro`anca ne samo kot avtorja razvpite in ve~ kot dve desetletji prepovedane Tople grede, marve~ predvsem Ro`anca romanopisca, esejista, misleca in ~loveka. Pisatelja, ki sicer ni napisal avtobi-ografije, a lahko kljub temu govorimo o njegovem avtobiografskem opusu, kajti junaki njegove Pravljice, Ljubezni, Hudodelcev, Metulja in Sentimentalnih ~asov so - ~etudi pod drugimi imeni -v bistvu avtor sam v razli~nih obdobjih svojega `ivljenja. Ob branju stopa v ospredje Ro`an~evo strastno iskanje kot na-~in `ivljenja (osebnega in literarnega). Iskanje sebe Resnice, Boga in Ljubezni kot ne~esa, kar ni dosegljivo in v~asih niti ne doumlji-vo. Iskanje, ki je nenehno odprto in ki nikoli ne dospe na konec, zato je `e v svojem bistvu obsojeno na neskon~nost. Kajti tisto Poslednje, Zadnje je zmeraj zakrito in ~lovek se mu lahko le pri-bli`uje, dose~i ga ne more... Pri dojemanju Absolutnega je ~lovek ujet v svoje (pogojene) predstave, `elje, pri~akovanja, ki mu onemo-go~ajo ~isto in neposredno dojemanje, ki mu prepre~ujejo uvid. Zato je najve~, kar lahko naredi, to, da spozna in prizna svojo nevednost. Od tod naprej pa sta vsaj dve izrazitej{i poti: prva je pot mistikov (od Terezije Avilske naprej), odsotnost posvetnega nemira in tesnobe, drugo pa bi lahko imenovali pot razuma, pot nenehnega samospra{evanja, kjer je vsak odgovor nepopoln in vpra-{ljiv, pot, na kateri spro`i vsak odgovor cel plaz novih in novih vpra{anj. Ro`anc se je odlo~il za slednjo. Ta pa je od njega terjala aktivno vklju~itev v svet in dogajanje v njem, zahtevala je polno `ivljenje, ki izklju~uje vsakr{en beg in vklju~uje sprejemanje trpljenja in bole~ine negotovega iskanja. Hkrati je to tudi dr`a intelektualca, ki jo je Ro`anc sam definiral med drugim takole: “Intelektualec je ~lovek, ki izbira; ki nenehoma izbira, ampak vse njegove izbire so napa~ne.” Nenehno izbirati pa pomeni nenehno iskati, razmi{ljati, spra{evati... z drugimi besedami: rasti. In temeljni pogoj za tako rast je odprtost, je ljubezen v smislu sprejemanja stvari in ljudi, takih kot so; v sprejemanju `ivljenjskih porazov v vsej njihovi resni~nosti in tragi~nosti z zavestjo, da jih lahko izkoristi{ za nov za~etek; v sprejemanju ljudi, ne da bi jim postavljal pogoje, kako naj se obna{ajo zato, da bi bili dele`ni tvoje ljubezni. Ostati kljub svoji odraslosti (ali pa prav zaradi nje) otrok, ki v odraslem svetu {e odkriva sledove svetosti bo`je ljubezni. Tak je namre~ otrok v Ro`an~evih romanih. Ko ta otrok odraste, se njegov smisel in ob-~utek za svetost, za dobro, ki je v vsakomur, izgubi. In s tem se izgubi tudi nikoli pote{ljiva otro-{ka radovednost: Zakaj? Kako? Ali je to res? Kratka in preprosta vpra-{anja, ki si jih je odrasli Ro`anc vztrajno zastavljal, da bi z njimi prebudil otroka v sebi. Pri tem si je pomagal s pisanjem, z ustvarjanjem literarnih junakov, ki so si vsak po svoje zastavljali vpra{anja in iskali odgovore nanje. Stvarnost se prepleta z literaturo in literatura s stvarnostjo. Meja je zabrisana - za Ro`anca, za avtorje {tu-dij o njem in za nas; iskanje in spra{evanje o smislu in Resnici ostaja na{a naloga. Marjan Ro`anc je svojo izpolnil. Jasna Kamin Jo`e Snoj (ur.) INTERPRETACIJE: GREGOR STRNI[A Nova revija, 1993 str. 225 Drugi zvezek v zbirki Interpretacije je posve~en leta 1987 umrlemu pesniku, dramatiku in filozofu Gregorju Strni{i, s tem da se ve-~ina {tudij ukvarja z njegovo poezijo. Tine Hribar je vzel iz pesni{ke zbirke [karje pod drobnogled pesem Confessionum Liber XI, ki se nana{a (kot pove naslov) na XI. 216 RECENZIJE knjigo Avgu{tinovih Izpovedi, v kateri teolog razpravlja o ~asu. Na podlagi dalj{ega odlomka iz Izpovedi in povzetka o vesoljni (svetovni) zavesti iz Strni{evega Rhom-bosa Hribar povzame, da je zavedanje prostora in ~asa najprej zavedanje podobe sveta (vesolja), posebna narava poezije, njen “rel-ativisti~ni zna~aj” pa je v tem, da v zmanj{anem prostoru in ~asu umetnine pove~ana vsebinska masa daje pove~ano pomensko vrednost stvarem. Naslednji Hribarjev sklep se nana{a na Strni{evo razumevanje humorja (o razumevanju komi~ne zavesti govori tudi v Interpretacijah objavljena Str-ni{eva beseda - razmi{ljanje, ki ga je imel ob predstavitvi svoje zbirke Vesolje v Kranju l.l983), umetnosti in smrti/kon~nosti. Zanj namre~ kon~nost presega humor, medtem ko mu umetnost pomeni uresni-~evanje tega humorja. Ker pa je smrt nepresegljiva, tudi ni popolne umetnine, poezije. Pesem kot pesem je torej neuresni~ljiva, je pesem, ki je ni. S tem pa se postavlja vpra{anje, ali nista taka Pesem, ki je ni, tudi Ve~nost in Nesmrtnost? V celoti obravnava zbirko [ka-rje skupaj z zbirko Jajce Malina Schmidt-Snoj. Obe pesnitvi je pesnik ozna~il za “satiro manippeo”, toda avtorica {tudije ugotavlja, da je manipejsko satiro mogo~e pri Strni{i razumeti kot me{an `anr in re~i, da gre v njegovem okviru tudi za uprabo razli~nih formalnih elementov (dramskega dialoga v pesmi ali epske zgodbe v pesni{-kih ciklih). Pri razlaganju manipej-ske satire in podro~ja fantasti~nega se opira predvsem na M. Bahtina (ki je specifi~no manipejsko satiro povezoval s “karnevalizacijo” evropske literature) in odkriva, da je med obema (med Bahtinom in Strni{o) zelo tesna zveza (odsotnost nekak{ne dokon~ne resnice in svoboda v vsebini in filozofiji zgodbe, v me{anju razli~nih `anrov, stilov...). O asonanci v Strni{evi poeziji Boris A. Novak ugotavlja, da gre za pesnikovo izvirno rabo te vokalne polrime (sicer pomembne verzifikacijske prvine v romanskih jezikih), s katero dosega ve~plas-tna in globoka pesni{ka sporo~ila. Z rimami, ki drsijo v asonance, razkriva, da v svetu ni ene same in edine resnice, da ni vnaprej zagotovljenega smisla in da je ~lovek vedno znova vr`en v odprt prostor iskanja smisla, bivanja in sveta. [tudija Janka Kosa analizira pesni{ki cikel Brobdingnag kot nasprotje med Liliputom in Brob-dingnagom, ki zaznamuje celoten cikel. Eno mesto dolo~a drugo. Strni{a resda govori predvsem iz nasprotja z Liliputom, toda zares pomemben mu je po svoji zunanji podobi po{asten in morast Brobdingnag (skalnati stolpi, te-ma~ne soteske, grozljivi mlini, trooki in troglavi mo`je...), katerega notranja in resni~na narava ostaja skrita. Mesto velikanov je torej razdeljeno na dvoje - na svoj videz in svoje bistvo, na po{astno zunanjost in na notranjost, o kateri Strni{a spregovori prikrito in mimogrede (“sanje”, “hrepenenje”, “sanje o lepoti”, “srce”). Mali Liliput je omenjen le na za~etku in koncu pesnitve, kajti o njem je znano vse: je majhno in preprosto mesto brez razmejenosti na notranje in zunanje; vse je ena sama celota in popolnost. Toda kljub temu, da domala celoten cikel govori le o Brobdingnagu, ostaja vpra{anje o njegovem bistvu, “srcu” za Strni{o in Kosa odprto. Poleg Gorana Schmidta, ki predstavi Strni{eve slu{ne igre, se dramatiku Strni{i posve~ata {tudi-ji Iva Svetine (@abe) in Jo`eta Snoja (Ljudo`erci). Svetina `e takoj na za~etku opozori, da moramo sam opis/oris prizori{~a dogajanja brati ne le s spo{tovanjem avtorjeve `elje, kak{no naj bo pri-zori{~e oz. odrska podoba “kr~me @abe”, ampak tudi pozorno, kajti avtor `eli, da bi njegovo delo pravilno razumeli. Zvestoba opisu kr~me je po Svetinovem mnenju pomembna za potek same igre, za njeno metafizi~no razse`nost, ki obvladuje dogajanje. Besedilo in osebe v njem so namre~ namerno razdeljene na fiziko (mesto) in metafiziko (barje). Fizika je polo`ena v vsakega od {tirih elementov (zemlja, ogenj, voda, zrak) in smrt enega od njih je po Heraklitu osnovni pogoj za rojstvo drugega. Metafizika pa pomeni preseganje krutih fizikalnih zakonov, preseganje materialnega sveta, ki {ele v ~lovekovi prisotnosti (kot predvsem duhovnem bitju) dobi metafizi~no dimenzijo. Prehod iz fizike v metafiziko je mo-go~ le skozi smrt in po tem zakonu se ravna tudi Prilika o ubogem in bogatem Lazarju. Lazar mora umreti, da se rodi von Lazarus. Samo jeziku (poeziji) pa je dan klju~, ki odpira vrata iz fizike v metafiziko. Ne toliko literarno kot kul-turno-politi~no usmerjen je Snojev prispevek. Strni{eve Ljudo`er-ce vzporeja s svojim romanom Fuga v kri`u, v katerem se loteva problema po vojni na Rogu pobitih domobrancev (vojakov in civilistov). Snoj namre~ trdi, da je ro{ka tematika skupna obema tekstoma. Od kod njegova gotovost? V za~etku l. 1971 je Snoj za~ude-nemu Strni{i pripovedoval o tem, kako se je enemu od ujetnikov uspelo re{iti, in leto kasneje je v Ljudo`ercih o popolnoma enaki zgodbi govoril song O fantu, ki je jedel fanta. O svojem pogovoru s Strni{o je Snoj javno prvi~ spregovoril takoj po pisateljevi smrti, ko je izbruhnila afera z uprizoritvijo (to~neje re`ijo Mile-ta Koruna) Ljudo`ercev v PDG v Novi Gorici. @e l.1977 je Korun re`iral to igro in takrat se Strni{a z njegovim re`ijskim konceptom ni strinjal. Slutnje, da ga ho~ejo izigrati v politi~ne namene, so se uresni~ile in Strni{a je z gledali{-~em in dramatiko dokon~no prekinil. Vendar se ob tem, kar je po Strni{evi smrti povedal Snoj, zastavljajo {tevilna vpra{anja, ki seveda ne sodijo v to recenzijo. RECENZIJE 217 Od prvega zvezka Interpretacij se drugi razlikuje po izredno natan~ni Strni{evi biografiji, katere avtor je Drago Bajt, in s katero (mimogrede) Ro`an~eva biografija primerjave nikakor ne vzdr`i. Poleg tega bralec ob primerjavi s prej{njim zvezkom pogre{a intervjuje s Strni{o. Vsekakor bi bilo koristno, ~e bi urednik (J. Snoj) vklju~il vsaj pisni intervju, ki ga je imel s Strni{o France Pibernik (objavljen v NR {t.58-60). Predvsem zato, ker je Strni{a v njem razlo`il svoje do za~etka l.1973 (ko je dokon~al pisanje odgovora) nastale tekste (Mozaiki, Zvezde, Odisej, Samorog, Ljudo`erci), in se njegova razlaga v marsi~em razlikuje od nekaterih prispevkov v Interpretacijah. ^e omenim samo njegovo razmi{ljanje o Brobdingnagu: “De`ela velikanov iz Gulliverjevih potovanj - seveda upam, da ~isto druga~na kot pri Swiftu - je svet ustvarjalnega dela, predvsem svet resni~ne znanosti in umetnosti” (NR 58-60, 259). Primerjava s Kosovo interpretacijo ka`e, da vidi Strni{a poudarek, bistvo pesnitve ~isto drugje kot Kos. Ponatis omenjenega intervjuja (na katerega se sklicuje tudi Hribar) bi bilo odli-~no dopolnilo tudi Tauferjevi {tu-diji, ki opisuje Strni{evo razumevanje vesolja kot {tiridimenzional-nega, prostorsko-~asovnega bitja, ki s svojim telesom presega tako prostor kot ~as (svojevrstna ilustracija tega je npr. pesnitev Vrba). Jasna Kamin Peter Jambrek USTAVNA DEMOKRACIJA Dr`avna zalo`ba Slovenije Ljubljana 1992 Delo Ustavna demokracija ima obetaven naslov in znanega avtor- ja. Vendar pa prvotna napetost, ustvarjena s tema dvema okolno-stima takoj popusti. @e prvi pred-govornik, Anton Pereni~ opozarja, da gre za pri~evanje: avtor je bil “pri~a nastajanju dr`ave” in o tem sedaj v knjigi pi{e. Da gre res za to, lahko razberemo tudi iz prisotnosti pisca uvoda, Franceta Bu~arja, predsednika ustavne komisije. Avtor je v delu zbral in priredil svoje `e objavljene razprave, v katerih se je odzival na demokratizacijo in v njej tudi aktivno sodeloval. Zgodba se za~ne s slovenskim liberalizmom in akcijo, imenovano petindvajset poslancev ter te~e preko opisovanja institucij socialisti~nega samoupravljanja, komentarjev (ne)funkcio-niranja njegovih institucij in pravnega sistema {e posebej k Novi reviji. Prav v Novi reviji vidi avtor inkarnacijo iskanja poti iz za~ara-nih krogov prej{njega sistema. Drugo poglavje je po vsebini identi~no s knjigo Oblast in opozicija v Sloveniji, ki jo je avtor `e dal v presojo strokovni in poli-ti~ni publiki ob koncu osemdesetih let. Avtor tu opisuje svoje izku{nje pri vzpostavljanju strankarskega sistema in stranke, v kateri je tudi sam sodeloval. Opisi prvih formulacij zahtev po oblikovanju strank so gotovo bogato gradivo, ki ga bo moral upo{tevati vsak resen preu~evalec preoblikovanja politike na Slovenskem. Pravica naroda do samood-lo~be je Jambrekova pogosta tema. Tudi v pri~ujo~em delu ji je namenil celo poglavje, v katerem posreduje svoja stali{~a glede Jugoslavije in polo`aja Slovenije v njej, kot ga je videl v prvih verzijah in kot ga vidi ob pisanju knjige. Podrobneje opisuje pripravljanje plebiscita, ocenjuje tedanja strankarska razhajanja in na koncu konsenz, ki je zagotovil enotno voljo ob izvedbi plebiscita. V poglavju o izvorih nove ustavnosti Jambrek posreduje kritike stare jugoslovanske ustave in opisuje nastanek prvih alternativnih predlogov, ki so se realizirali pod imenom pisateljska ustava, in se nato nadaljevali v okviru zbora za ustavo, pri ~emer je sodeloval tudi avtor. Ravno zato je to poglavje tudi informacijsko najpopolnej{e. V zadnjem poglavju avtor predstavlja sklepno fazo: novo ustavo iz leta 1991 in dileme, s katerimi so se ustavotvorci spopadali v procesu iskanja ustavnega kompromisa. Peter Jambrek predstavlja tudi temeljna na~ela, na katerih sloni nova slovenska ustava. V dodatku knjiga prina{a besedilo tistih podlag ali predhodnih verzij slovenske ustave 1991, pri katerih je avtor intenzivno sodeloval: “pisateljske ustave”, “demosove ustave” in “podvinske ustave”, kar so pomembni dokumenti za preu~evanje ustavnosti na Slovenskem. Iz obse`ne bibliografije je razvidno, da se je avtor osredoto~il predvsem na lastna dela (prib-li`no polovico navedenih del je izpod njegovega peresa), s ~imer se izkazuje tudi njegova ambicija, da bi bralcem podal predvsem svojo osebno sku{njo pri nastajanju ustavne demokracije. Delo Petra Jambreka, priznanega pravnega strokovnjaka, pred- 218 RECENZIJE sednika ustavnega sodi{~a Republike Slovenije in ~lana evropskega sodi{~a za ~lovekove pravice, bo gotovo dobro in hvale`no gradivo predvsem za outseiderje, saj ga je napisala roka inseiderja. Igor Luk{i~ Louis Châtellier LA RELIGION DES PAUVRES. LES SOURCES DU CHRISTIANISME MODERNE XVIe-XIXe SIECLES Aubier, Paris 1993 V zgodovini rimske Cerkve je tridentinski koncil mejnik, ki je s tem, ko je dolo~il temeljne postavke modernega katolicizma, zaznamoval versko `ivljenje katoli{-kih de`el v zadnjih {tirih stoletjih. Na osemnajst let trajajo~em cerkvenem zboru so cerkveni prela-ti zasnovali prenovo Cerkve, ki sta jo poleg notranjih razprtij ogro`ala {e reformacija in islam. Sklepi koncila so bili, da se rimska Cerkev lahko novih in starih sovra`nikov u~inkovito obrani le s popolnim prestrukturiranjem svojega institucionalnega tkiva in z vzpostavitvijo tesnej{ega razmerja z verniki. Louisa Châtellierja, avtorja knjige o religiji revnih, zanimajo spremembe, ki jih je potridentin-ska Cerkev vnesla v `ivljenje in versko miselnost posameznikov, pripadnikov najrevnej{ih slojev prebivalstva. Medtem ko je v {tu-diji z naslovom L’Europe des dévots (Flammarion, Pariz 1987) prou~il delovanje protireformacij-skega gibanja v urbanem okolju in spremembe, ki jih je le-to po-vzro~ilo v zasebnem, dru`inskem okolju in na vseh podro~jih javnega udejstvovanja, je v svoji zadnji {tudiji pogled preusmeril na evropsko pode`elje. Zapisi, ki so jih zapustili kleri-ki pri opravljanju apostolskega dela na italijanskem, francoskem, nem-{kem, poljskem in irskem pode`e-lju v 17. in 18. stoletju, so mu izho-di{~no dokumentarno gradivo, v katerem razbira razli~ne faze in te`-nje v oblikovanju ljudske pobo`-nosti. [e posebej pridigarski priro~-niki, dnevniki in raznovrstni zapisi jezuitov, ki so nastali v ~asu njihovega misijonskega dela na evropskih tleh, so se izkazali za izredno hvale`ne vire, ki omogo~ajo primerjalno prou~evanje ljudske po-bo`nosti na evropskem pode`elju. Châtellier se v glavnem osredoto~i na 18. stoletje, ker meni, da je to obdobje v cerkveni historiografiji zanemarjano, in tudi zato, ker osvetlitev ljudske pobo`nosti v ~asu pred francosko revolucijo ka`e na spremembe v verskem ob~utju v obdobju sekularizacije. Misijonska dejavnost jezuitskega reda je med 16. in 19. stoletjem prispevala k evangelizaciji tistih slojev, ki so v srednjem veku `iveli na robu cerkvenega sveta. V srednjem veku je bilo namre~ kr{~anstvo v dobr{ni meri religija elite in le v zelo ohlapnem smislu tudi vera {ir{ih ljudskih slojev. Misi-jonarstvo jezuitskega reda, ki je prevzel vodilno vlogo v katoli{ki prenovi, predvsem zato, ker jo je zasnoval `e pred tridentinskim zborom, je temeljilo na {irjenju katekizma in na pridiganju, ki je v ospredje postavilo triado greha, kesanja in pekla. [irjenje strahu pred pogubo je po mnenju Loyo-lovih redovnikov najbolj zanesljivo privedlo kristjana v okrilje Cerkve. Ponavljanje eksemplov iz ust potujo~ih pridigarjev je poslu-{alcem vcepljalo bo`ji strah in jim nakazovalo mo`nost odre{enja v verski dejavnosti in verski gore~-nosti, ki je veljala za edino obrambo pred pogubo v peklu. Po navodilih tridentinskega koncila je {irjenje verskih resnic in naukov moralo pre`eti vse vidike `ivljenja. Prav zato je v potri-dentinskem ~asu vsaka vas dobila cerkev in du{nega pastirja, ~igar poglavitna dol`nost je bila verska vzgoja `upljanov, delitev zakramentov in nadzorovanje moralnega `ivljenja kolektiva, v katerem je deloval. Obvezna spoved in redno obhajanje, ki ju je potriden-tinska cerkev vnesla v versko `iv-ljenje, sta postala merilo u~inko-vitosti nove pastorale in uspe{na oblika nadzora nad posameznikom. Osnovni pogoj za prejem zakramenta je postala ~istost du{e in z njo tudi ~istost misli. Jezuiti so z obiskovanjem po-de`elskih obmo~ij dopolnjevali redno pastoralno dejavnost duhovnikov. Bili so poglavitni pobudniki ustanovitve in {irjenja verskih bratov{~in, katerih cilj je bil pritegniti k pristnej{emu verskemu `ivljenju pripadnike vseh slojev. S {irjenjem verske gore~nosti in nadzorom ~lanov bratov{~in so posku{ali izkoreniniti vra`everje in zle navade, ki jih je vse preve~ strpna srednjeve{ka Cerkev dopu-{~ala. Domet jezuitske apostolske dejavnosti je bil viden zlasti v tistih primerih, ko so njihovo delovanje spodbujale posvetne oblasti, prepri~ane, da je utrjevanje kr{~an-skih kreposti in odpravljanje ljudske nevednosti nujno za ohranjanje socialnega reda. RECENZIJE 219 Louis Châtellier trdi, da je apostolska dejavnost misijonarjev prispevala k okrepitvi ljudske verske gore~nosti in hkrati zaznamovala vedenjske modele v vsakdanjem `ivljenju. Potridentiska pas-torala je med drugim odlo~ilno posegla v kolektivni imaginarij in ljudskim mno`icam pribli`ala svete osebe. Vsakodnevni O~e na{ je {e tako neuke vernike seznanil s poglavitnimi dol`nostmi kristjana. Upodobljeni Kristus, Marija, svetniki in svetnice so postali “iz krvi in mesa” in - kot predmet ~a{~enja - mo~an identifikacijski vzor, ki je prevzemal posredni{ko vlogo med verskim naukom in vsakdanjim `ivljenjem. Potridentinska ikonografija je torej po avtorjevem mnenju pove-li~evala bo`jo slavo Boga in vernika hkrati opozarjala na bli`ino svetih oseb. Zlasti podoba trpe~ega Kristusa in njegovega pasijona je zmanj{ala razdaljo med ubo`nimi sloji in religijo. Razglasitev dogme o brezma-de`nem spo~etju leta 1854 in o`i-vitev verskih bratov{~in v drugi polovici 19. stoletja Châtellier razlaga kot znak pronicanja ljudske pobo`nosti v sam vrh cerkvene institucije. Ima ga za triumf religije ubo`nih, ki je v na{em stoletju, zlasti v de`elah Tretjega sveta postala temeljni segment sodobnega katolicizma. Châtellier s svojim zgodovin-skoantropolo{kim pristopom nazorno prikazuje izoblikovanje ljudske pobo`nosti v potridentinskem ~asu in s tem zapolnjuje vrzel, ki jo je doslej pu{~ala za seboj zgodovina cerkvene institucije. Pri tem velja {e enkrat opozoriti, da njegovo prou~evanje recepcije po-tridentinske pastorale temelji na dokumentih, ki jih je zapisala roka klerika, kar zagotovo zmanj{uje mo`nost izoblikovanja celostne slike verskega ob~utja na evropskem pode`elju. V knjigi Louisa Châtellierja so sicer razlike v delovanju jezuitskega reda v posameznih ruralnih obmo~jih katoli{ke Evrope komaj nakazane, kljub temu pa nam je njegova osvetlitev misijonske dejavnosti na evropskem pode`elju lahko dovolj zaupen vodnik pri osvetljevanju ljudske pobo`nosti v posameznih, {e neraziskanih krajevnih stvarnostih, ki so do`ivela udejanjanje po-tridentinske cerkvene politike. Potemtakem lahko postane Châtel-lierjeva knjiga izhodi{~na literatura tudi pri preu~evanju delovanja meni{kih redov na slovenskih tleh in pri osvetljevanju njihovega prispevka k ustvarjanju kolektivnega ljudskega imaginarija. Ljudska pobo`nost je bila, kot izhaja iz avtorjevega naziranja, vendarle ena poglavitnih dimenzij tradicionalnega kme~kega `ivljenja. Marta Verginella Mirjana Nastran Ule PSIHOLOGIJA VSAKDANJEGA @IVLJENJA Znanstveno in publicisti~no sredi{~e, Ljubljana 1993 Znanstveno in publicisti~no sredi{~e je le leto dni po tem, ko je omogo~ilo izid Socialne psi- hologije avtorice Mirjane Nastran Ule, izdalo naslednje njeno samostojno delo Psihologija vsakdanjega `ivljenja. Knjiga je v vsebinskem smislu nadaljevanje Socialne psihologije; nadaljevanje glede na spoznavnoteoretska izhodi{~a in raziskovanje pogojev za socialno konstrukcijo osebnosti. Izbor vsakdanjega `ivljenja za predmet psiholo{ke raziskave ka`e pomen, ki ga avtorica pripisuje navidez vsakdanjim in neproblemati~nim dogodkom, odnosom, interakcijam in odzivom v obravnavi posameznika in dru`be oziroma v znanstvenem pristopu. Zdru`iti posku{a “navidezno nasprotje: znanstveno objektivni prikaz glavnih psiholo{kih sestavin in struktur vsakdanjega `ivljenja ljudi ter analizo emancipatorno relevantnih klju~nih problemskih podro~ij vsakdanjega `ivljenja” (str. 8). Izhaja iz aktualnosti vsakdanjega `ivljenja, ki ima tako dru`-bene kot tudi znanstvene vzroke. Vzporedno z dru`benimi premiki (v smeri relevantnosti vsakdanjega `ivljenja posameznika) potekajo po njenem mnenju tudi: preusmeritev dru`boslovne znanosti k mikrostrukturam ~love{ke dejavnosti, spremembe v metodo-lo{kem pristopu in o`ivljanje dru-`boslovnih teorij fenomenolo{ke sociologije, simbolnega interak-cionizma in dru`benokriti~nih teorij vsakdanjega sveta. Omenjenim trendom s svojega, psiho-lo{kega gledi{~a ne uide niti avtorica sama. Zanjo je ravno psihologija tista, ki je bolj kot vse dru-`boslovne discipline zavezana vsakdanjemu `ivljenju znotraj vsakdanjega sveta, k posamezniku v `ivljenjskem svetu, ki ta svet tudi oblikuje, poleg tega, da v njem `ivi (konstrukcija sveta kot subjektivno-objektivna realnost). V tem Uletova nesporno sledi teoretikom socialnega konstruktiviz-ma (Secord, Harre, Gergen idr.) in na tej osnovi tudi prika`e bistvene strukture vsakdanjega `i-vljenja ljudi (vsakdanje dogodke 220 RECENZIJE in situacije, medosebne odnose, dru`inski svet, `ivljenjski tok...). Prek {tevilnih ekskurzov in prilog u~inkovito poudari znanstvene poglede razli~nih avtorjev (Husserla, Schutza, Habermasa, Argylea, Ottomayerja), s Kurosa-vovim Ra{amonom pa nemo~ v doseganju “skupne resnice dogodka” zaradi vpletenosti subjekta (ali opazovalca) in njegove navezanosti na neko temo. To svojevrstno na~elo nedolo~enosti avtorica priznava tudi, ko v poglavju o spolnih razlikah citira Hellerje-vo in se pod izjavo podpi{e tudi sama: “Zavedam se, da moja teorija odseva mojo `enskost tudi v izbiri argumentov. Moje zanimanje za vsakodnevno `ivljenje, za ’vodenje `ivljenja’, za ~love{ke potrebe - tudi to je izraz mojega `ivljenja, odkrit izraz moje `en-skosti” (str. 228). Ko bralca `e seznani z osnovami za razumevanje temeljev vsakdanjega sveta, pomenom dogodkov, njihovo pomenljivostjo, temami, transpersonalnim ozadjem in `ivljenjskimi situacijami, preide na psihologijo medosebnih odnosov, predvsem intimnih. To pa je `e uvod v analizo klju~nih problemskih podro~ij vsakdanjega `ivljenja, `ivljenjskih kriz in stresov (ki jih po Buchholzu definira kot mesto loma med posameznikom in okoljem). Pri tem ima vodilno mesto dru`ina kot psihosocialni sistem in kot osnovna institucija zasebnega `ivljenja, v svetu katere potekajo temeljni procesi vzpostavitve vrednostnih predstav, definicij realnosti, povezanosti in avtonomije dru`inskih ~lanov, ki ta svet konstruirajo in v njem `ivijo. Iz dru`ine, kot pravi Uletova, izhajajo tudi spolne razlike in tradicionalna delitev na “~ustveno” `en-sko in “razumskega” mo{kega. Svojo razpravo sklene z obravnavo (post)modernega subjekta v postindustrijski dru`bi oziroma paradoksom so~asne individua-lizacije in izgube individua. Pri tem soo~i teoretike kriti~ne teori- je dru`be (Marcuseja, Adorna) in francoske strukturaliste (Foucaul-ta, Lacana) oziroma zagovornike poststrukturalisti~nega koncepta subjekta, ki po avtori~inem mnenju upravi~eno opozarjajo na “strukturalne, ve~ ali manj nezavedne prepreke na poti k dru`-benemu individuu” (str. 247). Psihologija vsakdanjega `iv-ljenja je namenjena predvsem strokovni javnosti, lahko pa je zanimivo branje prav za vse, ki smo se `e soo~ili z dilemami vsakdanjosti, jih interpretirali in se nanje odzvali. Jana Urh Roland Barthes CAMERA LUCIDA: ZAPISI O FOTOGRAFIJI (La chambre claire: note sur la photographie) Studia Humanitatis, [KUC FF; Ljubljana; 1992; 125 strani; 1575 SIT. STUDIUM IN PUNCTUM Na posamezno, posebno, vselej partikularno fotografijo zale- pljen referent odkriva njeno edinstveno, tavtolo{ko zna~ilnost: da s tem, ko zrem vanjo, pravzaprav zrem vanj, v motiv, podobo, osebo; nikoli v Fotografijo kot tako. Prav ta neopazna, “dokumentarna”, “posredni{ka” vloga, navidez zgolj sredstvo za izra`anje vsebine na njej, samozanikanje fotografije na ra~un upodobljenega, odkriva njeno pravo mo~, enkratno izrazno sposobnost, ki je ne more dose~i noben drug medij. Toda ali je mar res le “suverena naklju~-nost”, “absolutno posami~no”, “ujeti izgubljeni trenutek”? Zgolj “odraz” realnosti, metodolo{ko nevtralna in najbolj kredibilna reprodukcija minulega dejstva? Ravno nasprotno: `e sam akt, avantura prezentacije nosi s seboj povsem jasno, nedvoumno kono-tacijo tistega, ki je usmerjal in usmeril svoj objektiv na to~no dolo~en cilj v to~no dolo~enima trenutku in kraju, ki je z usodnim klikom “nekaj storil” z vsem tem. ^etudi se fotografija di~i z avro objektivnosti, ~eprav ima preten-zije dokaza, je predvsem pokaz tega, kar (se) ima za dokaz; ni denotirano “dejstvo kot tako”, emanacija “stvari na sebi”, pa~ pa prav ovrednoten, simbolno nastavljen in prepoznan konstrukt, “tako in tako kot dejstvo”. Druga~e povedano: ni “posnetek”, ampak “osnutek” sveta; niti ni “posledica” resni~nosti, ampak to {ele ustvarja, prilagaja, jo os-misli. Navidez neprizadeto poka`e ravno na nekaj; “objektivno” poka-`e na povsem subjektivno do`iv-ljanje motiva; “nepristransko” slika s to~no dolo~ene strani to~no do-lo~eno stran; kot po naklju~ju ujame vnaprej premi{ljeno ali hipno zasa~eno vsebino; itn.... Fotografija torej proizvaja svojega referenta, svoj “naklju~ni” indic. Vztrajanje na kontingentnosti, bojevito zagovarjanje slu~ajnih gest in dogodij je vselej proble-mati~no, ~e ne `e kar obsceno po~etje. Na fotografovem filmu tako ni zabele`en {op nepoveza- RECENZIJE 221 nih trenutkov, prostih vsakr{ne zveze, predidej, predsodkov ali interesov. Fotografije so njegovo videnje, razumevanje resni~nosti in njegov aktivni element njenega sooblikovanja. Skozi luknjico vidi le on sam, in drugega zapazi zgolj skozi “svoj” kod Drugega. Vsakr{en (foto)strel leti “od nekoga”, in ~etudi dojemamo tega “nekoga” le kot poslu{nega instrumenta `elje “subjekta izjavljanja”, je odlo~ilen prav njegov poseg. Nikakr{ne naklju~nosti ni v tem, {e manj “nepristranske”, “~iste” slike dejanskosti. Prej kot potrditev Realnosti je fotografija utrditev ene od mnogih realnosti, njena neposredna inscenacija. Odtod njen subverzivni potencial: ne prezentira namre~ ne-~esa, kar je (bilo) zanimivo, pa~ pa ga {ele sam akt fotografiranja in njegova na papir spravljena sled poka`eta kot nekaj, kar je vredno pozornosti. Tu se nahaja mo~ “nekega drugega smisla” in “smisla nekega Drugega”, ne pa dobesednega smisla, ki (se) “pri{epetuje” (izraz je Barthesov), nas napeljuje k mi{ljenju, poanti-ra. Fotografija je tako tudi ema-nacija nekoga, fotografa - in ne le ne~esa; in vendar je prav to nekaj, “to-je-bilo” kot noem Fotografije tisto, kar je prek njega - “ta-je-bil” - doseglo gledalca fotografije, “mene”. Recipientu pa {e tako navidez nevtralno dejstvo spro`i nekontroliran simbolni plaz pomenov. Fotografija tako potrdi, “da je tisto, kar gledam, res bilo” - a za nekoga Drugega, opremljenega s svojo lastno, intimno zgodbo (o njej). Tudi skozi tak{no optiko lahko dojamemo Barthesovo lo-~evanje med studium in punc-tum, med poljem povr{nega, omikanega zanimanja, med tem, kar mi je “v{e~”, in nepri~akovano ~r-to, ki tega v~asih pre~ka, ki gledalca “pre{ine”, ki sodi k “rad imeti”. Prvi je klasi~na informacija, “dru`beno-zgodovinski kontekst” podobe, ki zbuja vljuden interes; je podro~je brezbri`ne `elje, raztresene pozornosti, foto-grafova pripoved, njegova o~itna namera, njegov kod, ki du{i gle-dal~evo recepcijo, ji ne da spregovoriti. Drugi pa je stalni izziv, ne-simbolizabilni drobec sredi prvega, ki ga (z)moti v njegovi samozadostni urejenosti, zaveza, ki predre njegovo nedvoumno konota-tivno posredovanost, zanemari njegovo krinko objektivnega. Kot tisto, ki me zbode, predruga~i branje studiuma; ~etudi obroben, navidez nepomemben ko{~ek motiva napolni vso fotografijo - kot “negiben in ljubek” ima izredno ekspanzijsko silo, je detonator, ki se ne zmeni za prej{njo - z mukami ve{~ine dose`eno - pomensko prepojenost. Kontingenca je vselej drugje, kot jo pri~akujemo, sku{amo ujeti (v objektiv), kot jo naznanimo ali napovemo. Punctum je tisto, kar uide fotografu, njegovemu profesionalno izostrenemu ali amatersko neposrednemu namenu, je tisti “name~ek”, “pritiklina”, ki zbe`i njegovi intenci, “topi smisel” (kot mu pravi Barthes na nekem drugem mestu), ki se pne neodvisno, ven iz kulture, rituala, vednosti. Studiuma. Indiferenten, povsem partikularno izbran detajl, ki je vedno na fotografiji, ~eprav izven predo~nega motiva, je kavelj, {trlina, na katero se obe{ajo partikularne fantazme. Je vselej tisto, kar fotografiji dodajam, kar pa je `e vedno na njej; “`e-obsto-je~i”, a vseeno “moj” konstrukt, s katerim subvertiram navzo~o zgodbo. Zato je dajati zgled za punc-tum na nek na~in “predajati se”, pomeni iskanje in najdevanje lastnih mitskih imaginarijev, bolj ali manj nasilno simboliziranje (okoli) rane Realnega. Pri~ujo~a knji`ica z avtorjevimi interpretacijami fotografij je dober zgled za to. Mitja Velikonja Lester Brown et al. ZEMLJA 1993: Poro~ilo in{tituta Worldwatch o prizadevanjih za okolju prijazno dru`bo GO-13, Uvajanje ekolo{kih programov, Bohinj 1993 306 strani V sloven{~ini smo dobili prevod desetega zbornika, ki ga je in{titut Worldwatch objavil januarja letos pod naslovom State of the World. Prevod, naslovljen Zemlja 1993, je iz{el v nakladi 2.000 izvodov nekaj dni pred dnevom Zemlje 22. aprilom. Iz{el je torej v manj kot treh mesecih po izidu ameri{kega izvirnika. Zahvala za tak prevajalsko-izdajateljski podvig gre podjetnosti bohinjske za-lo`be GO-13, UVAJANJE EKO-LO[KIH PROGRAMOV. Knjigo je izdala pod pokroviteljstvom Ministrstva za okolje in prostor RS in s pomo~jo {tevilnih sponzorjev. Zborniki State of the World so v svetu postali zelo popularni, predvsem med strokovnjaki, politiki in v vse {ir{em krogu ekolo{-kih aktivistov in drugih, ki se za-~enjajo zavedati pomena zdrave- 222 RECENZIJE ga okolja. Sicer pa uredniki leto{-njega zbornika v Uvodu celo sami izra`ajo svoje presene~enje nad tem, da so pripravili `e deseto tako poro~ilo. Serija letnih knjig State of the World spada po njihovem med tiste nove projekte, ki presegajo pri~akovanja. Upali so, kot pravijo, da se bo veliko prevajala, nikakor pa si niso predstavljali, da bo prevedena `e v kar 27 jezikov in da bo prvi natis v an-gle{~ini vsako leto iz{el v 100.000 izvodih. O~itno sta k temu uspehu pripomogla prava tematika in pravi metodolo{ki pristop. Leto{nji zbornik je sestavljen iz desetih poglavij oziroma medsebojno dopolnjujo~ih se spisov. Ti anga`irani, jasno in berljivo pisani teksti prina{ajo najnovej{a spoznanja in podatke o nevarnih globalnih trendih in spremembah v zemeljski biosferi, ki so v najve~ji meri posledica zgre{ene gospodarske dejavnosti v zadnjih nekaj desetletjih pospe{enega industrijskega in tehnolo{kega razvoja. Spisi so polni zaskrbljujo~ih podatkov o hudem uni~evanju okolja, pa tudi kratkih, `ivih opisov konkretnih primerov uspe{nega boja proti temu stra{no nevarnemu, {e vedno nara{~ajo~emu zlu povsod po svetu, kjerkoli je sodoben, ekolo-{ko premalo osve{~en in zato okolju in svojemu obstoju nevaren ~lo-vek. Te informacije, sestavljene v zanimivem, nekak{nem feljtonisti~-nem novinarskem slogu nas seznanjajo, opozarjajo in nakazujejo mo`ne re{itve najbolj pere~ih globalnih ekolo{kih problemov. Ve~i-noma so zgo{~eni prikazi drugih ekolo{kih poro~il in razprav. Berejo se kot poro~anje s fronte, iz boja za pre`ivetje ~loveka kot vrste. So-vra`niki so onesna`evalci in sebi~-ni, pohlepni, kratkovidni, nam vsem in tudi sebi {kodljivi, nerazumni izkori{~evalci okolja; cilj je varstvo uravnote`enega, zdravega okolja in tak razvoj gospodarskih in drugih dejavnosti, ki je usklajen z mo`nostmi okolja; zmage in juna{ka dejanja na na{i strani pa so pozitivne spremembe v ekonomski, industrijski in demografski politiki, ki odlo~ilno vplivajo na na{ odnos do okolja in razvoja. Te spremembe je nujno pospe-{iti in poglobiti, tako v industrijsko razvitih dr`avah kot tudi v dr`avah v razvoju. Od tega, kak{ne bodo te spremembe in kako hitro bodo uvedene, bo odvisna kakovost `iv-ljenja bodo~ih generacij, morda pa celo pre`ivetje planeta. Pomembnost in aktualnost vsebine ter njeno pozitivno podajanje so odlike, ki bralca pritegnejo, ga silijo k razmi{ljanju in spodbujajo k akciji. Za leto{nji zbornik je zna~ilno kriti~no in le delno pozitivno sta-li{~e do konference OZN o okolju in razvoju, ki je bila junija lani v Riu de Janeiru. Re~eno je, da je bil to sicer najve~ji zbor dr`avnih in politi~nih voditeljev v zgodovini, ki pa kljub vsej izra`eni zaskrbljenosti za prihodnost Zemlje ni izpolnil upov in pri~akovanj. Precej te`av je povzro~ilo vztrajanje ZDA, da se cilji in ~asovni roki omejevanja emisij ogljika ne vklju-~ijo v dogovor o podnebju. ZDA tudi niso hotele podpisati konvencije, ki naj bi za{~itila biolo{ko raznovrstnost. Pa vendar ta svetovni vrh ni bil neuspe{en. Dogovor o podnebju, ki ga je podpisalo 154 sodelujo~ih dr`av, priznava, da je planetarno segrevanje pe-re~e vpra{anje, in govori o vzpostavitvi mednarodnega sistema, ki bo zbiral letna poro~ila posameznih vlad o spremembah v emisijah ogljika. Zbornik razvija tezo, da je za zaskrbljujo~e stanje okolja deloma kriv tudi sedanji gospodarski knjigovodstveni sistem, ki zavaja, deloma pa biolo{ki knjigovodstve-ni sistem, ki pove~ini ne obstaja. Mednarodno sprejeti sistem dr`av-nega gospodarskega knjigovodstva ima namre~ napako, da ne upo{teva obrabe oziroma zmanj-{evanja vrednosti naravnega kapitala, recimo odna{anja vrhnje plasti prsti zaradi erozije, uni~evanja gozdov zaradi kislega de`ja ali tanj{anja za{~itnega stratosferskega ozonskega pla{~a. Zaradi frag-mentarnosti biolo{kega knjigovodskega sistema pa nih~e ne ve, koliko rastlinskih in `ivalskih vrst vsako leto izumre. Ker nimamo globalnega popisa biolo{kega bogastva na Zemlji, nih~e dejansko ne ve niti tega, koliko biolo{kih vrst na njej sploh obstaja. Biolo{ki knjigovodski sistem prav tako ne opozarja na preseganje pragov donosnosti. Zaradi pomanjkanja informacij o trajno uravnote`enih donosih so oblasti dopustile, da smo od naravnih sistemov zahtevali preve~; to pa je privedlo do njihovega postopnega uni~enja. Onesna`enost zraka, vode in prsti s strupenimi kemikalijami, radioaktivnost in pove~ano ultra-vijoli~no sevanje {kodujejo ~love-{kemu zdravju in pove~ujejo stro-{ke zdravstvenega varstva. Poro-~ilo o kakovosti zraka v mestih, ki sta ga skupaj podala Svetovna zdravstvena organizacija in Program OZN za okolje, navaja, da je 625 milijonov ljudi izpostavljenih nezdravim stopnjam koncentracije `veplovega dioksida, ki se spro{~a pri izgorevanju fosilnih goriv. Ve~ kot milijarda ljudi - petina svetovnega prebivalstva - je izpostavljena razli~nim potencialno {kodljivim vrstam ones-na`evanja zraka. Poleg druge {kode v okolju, s katero se trenutno soo~a svet, se kopi~ijo tudi astronomski ra-~uni za ~i{~enje okolja. Na primer, samo stro{ki ~i{~enja odlagali{~ nevarnih odpadkov v ZDA dosegajo 750 milijard dolarjev, kar je pribli`no tri ~etrtine zveznega pro-ra~una ZDA v letu 1990. Cena varnega odlaganja jedrskih odpadkov in razgradnje jedrskih elektrarn, ki te odpadke proizvajajo, {e ni znana. Ukvarjanje z zdravstvenimi problemi, ki so posledica jedrskih odpadkov, je prepu{~eno prihodnjim generacijam kot sestavni del jedrske zapu{~ine. V ZDA ocenjujejo, da je cena ~i{~enja odla- RECENZIJE 223 gali{~ za radioaktivne odpadke, ki nastajajo v njihovih tovarnah za izdelavo jedrskega oro`ja, okrog 200 milijard dolarjev. V biv{i Sovjetski zvezi, kjer je bilo gospodarjenje z jedrskimi odpadki {e bolj neodgovorno, bodo stro{ki verjetno {e mnogo ve~ji. Povsod tam, kjer je povzro~e-na nepopravljiva {koda ali zmanj-{an naravni kapital, so dolgovi okolju najpogosteje pla~ljivi le z odrekanjem in obolevnostjo prihodnjih generacij. Propadanje okolja - skupaj s porajajo~imi se agronomskimi omejitvami - upo~asnjuje rast svetovne proizvodnje hrane. Med ve~ vzroki izstopata dva. Prvi, pre-cej{nja upo~asnitev rasti uporabe klju~nih osnovnih sredstev - polj, namakalne vode in gnojil. Drugi, razli~ne oblike propadanja okolja - erozija prsti, izginjanje talne vode, onesna`evanje zraka, razpadanje ozona, bolj vro~a poletja, pove~a-no poplavljanje zaradi kr~enja gozdov, izginjanje genetske raznovrstnosti kmetijskih kultur. Svetovna gospodarska rast je v petdesetih in {estdesetih letih za ve~ kot tri odstotke presegala rast prebivalstva in tako zagotovila bistven dvig `ivljenjske ravni velikemu delu ~love{tva. V sedemdesetih letih se je ta vrednost v grobem prepolovila, v osemdesetih je padla {e ni`e. Od 1990 do 1992 je dohodek na prebivalca zaradi globalne recesije padel za dobra dva odstotka. Celo ob mo~nem in hitrem ponovnem porastu bi bilo treba ~akati do sredine desetletja, preden bi dohodki dosegli raven iz leta 1990, kar bi pomenilo pet let brez dviga `ivljenjske ravni. Gospodarski u~inek propadanja okolja se bo z akumulacijo stro{kov in z materializacijo {kode zaradi tako pomembnih postavk, kot sta razpadanje ozona v stratosferi in planetarno segrevanje, gotovo le {e pove~al. To ne bo vplivalo samo na proizvodnjo hrane, temve~ tudi na zmo`nost gospodarstev posameznih dr`av, da zagotovijo stanovanja, zdravstveno varstvo, izobra`evanje in druge temeljne dobrine in storitve. Svet torej vstopa v novo obdobje, v katerem bo nadaljnji gospodarski razvoj odvisen od zaustavitve propadanja okolja - kar pa je po drugi strani odvisno od nove gospodarske in demografske politike. Pred nami je naloga, da oblikujemo in zgradimo tak gospodarski sistem, ki bo z okoljem trajno uravnote`en. Osnovni elementi so precej enostavni. Obsegajo ponovno vzpostavitev ustaljenega podnebja, varstvo stratosferskega ozonskega sloja, obnovitev zemeljskega gozdnega pla{~a, ohranjanje prsti, obvarovanje zemeljske biolo{ke raznovrstnosti, kar je je {e ostalo, in ponovno vzpostavitev tradicionalnega rav-note`ja med rojevanjem in umiranjem ljudi. Ta nova dru`ba bo zaradi nove ustaljenosti mnogo bolj privla~na in zadovoljujo~a kot pa minljiva dru`ba odmetavanja, v kateri `ivimo sedaj. Kak{en naj bi bil energetski sektor v tem novem svetu? Energijo bi predvsem uporabljali u~in-koviteje. Ob ugotovitvah, da fosilna goriva niso ve~ sprejemljiva za okolje in da jedrska energija ne more pre`iveti ne z gospodarskega vidika in ne z vidika okolja, ostane ena sama mo`nost: son~na energija. Ta energetski vir se pojavlja v {tevilnih oblikah: vodna energija, energija vetra, son~ne termoelektrarne, zmerna kurjava lesa, son~ne celice, kmetijski odpadki, stre{ni bojlerji na sonce, alkoholna goriva iz sladkornega trsa in {e mnoge druge. @e danes lahko tu in tam opazimo, kak{en naj bi bil na{ novi svet. Japonska je recimo postavila mednarodni standard za energetsko u~inkovitost in v tem procesu okrepila svoj konkuren~ni polo`aj na svetovnih trgih. Kalifornija s svojo hitro razvijajo~o se industrijo za pridobivanje son~ne in vetrne energije zagotavlja pogled k prihodnjim energetskim virom. Glede prebivalstva izstopa Tajska, ki je v manj kot petnajstih letih prepolovila svojo demografsko rast. V prizadevanjih, da bi ohranili prst, vodijo ZDA: njihov inovativni program ohranjanja rezerv, sprejet leta 1985, je do 1990 zmanj{al erozijo prsti za tretjino, do leta 1995 pa jo bo morda {e za naslednjo tretjino. V prizadevanjih za zmanj{anje koli~ine odpadkov je zgled Nem~ija s svojim celovitim na~rtom, ki podjetjem nalaga prevzemanje odgovornosti za odlaganje embala`e, v katero so oviti njihovi proizvodi. Pri em-bala`i za pija~o je pri{la {e dlje Danska, saj je prepovedala vso embala`o, ki je ni mogo~e ponovno napolniti. Razvoj svetovnega gospodarstva se postopoma `e za~enja oblikovati z upo{tevanjem mo`-nosti in omejitev okolja - lokalno, regionalno in globalno. Ekolo{ke zahteve in pritiski bodo tista sila, ki bo v devetdesetih letih ~edalje mo~neje vplivala na ekonomske odlo~itve. [tevilne industrije bodo naenkrat zastarele, odprla pa se bo cela vrsta novih mo`nosti za dobi~kanosno vlaganje. Podjetja in dr`ave, ki se novim zahtevam ne bodo pravo~asno odzvale in ne bodo strate{ko vlagale v nove tehnologije, nove proizvode in nove postopke, bodo postale gospodarsko neu~inkovite in nekon-kuren~ne. Najve~ji izziv za dr`ave je, da morajo biti ukrepi za varstvo okolja tak{ni, da se gospodarske in ekolo{ke potrebe zbli-`ujejo in da se tr`ne sile preusmerijo tako, da je zado{~eno tudi ekolo{kim ciljem. Glavni motiv podjetij je ustvarjanje profita, zato mora dr`ava dose~i, da so najbolj donosne tiste nalo`be, ki zagotavljajo trajno uravnote`en razvoj. Za dosego teh ciljev je na voljo {iroka paleta razli~nih ukrepov, od premi{ljeno dodelanih predpisov do ekolo{kih davkov. Za doseganje globalnega trajno uravnote`enega razvoja bo potrebna aktivna vklju~itev podjetij 224 RECENZIJE vseh velikosti in ~im ve~jega {te-vila osve{~enih posameznikov. Pravi napredek bo mogo~e dose~i le, ~e bodo podjetja izpeljala ob-se`ne notranje reforme, ki jim bodo omogo~ile uspe{no odzivanje na pojavljajo~e se ekolo{ke probleme in mo`nosti. V svetu tr`ne konkurence se bodo korporacije, ki se ne bodo primerno in dovolj hitro odzvale spreminjajo~im se zahtevam, soo~ile z resnimi finan-~nimi tveganji. Podjetja, ki ne bodo pripravljena vlagati v prihodnost usklajeno z okoljem, bodo ostala brez prihodnosti. Melita Rogelj Herbert Kitschelt BEYOND THE EUROPEAN LEFT Duke University Press 1990 It is difficult to carry out cooperative research if the principal investigators live and work on different continents...(iz predgovora h knjigi) Herbert Kitschelt je s svojimi knjigami Kerneenergiepolitik - Arena eine Gesselschaftlicher Konflikt (1979), Politik und Energie (1983) in Der Ökologischer Diskurz -Analyse von Gesselscaftkonzep-zionen in d. Energiedebatte (1984) - vse so iz{le pri Campusu hkrati tudi v angle{kem prevodu - v osemdesetih letih postal referen~ni pisec na takrat najbolj izpostavljenem podro~ju ekolo{kih kontro-verz. S kompleksnim analiti~nim instrumentarijem politi~ne sociologije, politologije, sistemske teorije, politi~ne ekonomije, filozofije znanosti in sociologije prava je seciral polje, ki je {ele s protijedrskim gibanjem postalo objekt kriti~ne dru`boslovne refleksije, ~eprav je bil konstruktivisti~ni know-how specializiranega dru`boslovja glo- boko vpleten v design-compexity ekstenzivne energetike. Z empiri~no bogatimi raziskavami o prevladi design complexity nad contorol complexity v modernih industrijskih dru`bah je bil med tistimi, ki so odprli pot pozitivnemu konceptu interpretacije teh dru`b kot dru`b tveganja, kot alternative negativnemu konceptu postmodernizma. Vendar je pri konstrukciji teoretskega modela, ki naj bi zapolnil teoretsko praznino v {tudijah o zgodovini odlo~anja na nekem podro-~ju sam za{el v neko theory-complexity, ki se izmika kontroli sa-morefleksije teoretskih konceptov. Toda namesto slabe neskon-~nosti poskusa utemeljitve modela modelov se je Kitschelt, ki je preve~ {olan znanstvenik, da bi se kljub eklekticizmu podal na neuhojene poti alternativnih znanosti, v svojih raziskavah v drugi polovici osemdesetih let raje omejil na klasi~no raziskovanje. S perspektive politi~ne sociologije je tako iz ZDA, kjer je danes profesor na znani univerzi Duke, ve~ let preu~eval perspektive evropske levice. Pred zgolj rutinskim delom se je zavaroval s sodelovanjem s Staffom Hellemanom, strokovnjakom za empiri~ne metode raziskovanja z univerze v Leuvenu. Leta 1987 sta skupaj em-piri~no raziskovala delovanje belgijskih ekolo{kih strank Agalev in Ecolo med predvolilnim bojem. Te`ave, povezane s tem, ker `ivita in delujeta vsak na svoji celini, je re{ila neka fondacija. Omogo~ila jima je, da sta s skupnim delom na univerzi Duke dosegla velik napredek pri interpretaciji podatkov. Pri komentiranju osnutka raziskovalnega poro~ila so poleg univerzitetnih kolegov sodelovali tudi aktivisti obeh strank, nakar je Kitschelt sam pripravil kon~no poro~ilo, ki je leta 1990 iz{lo v knji`ni obliki. Razli~ne ekolo{ke in novole-vi~arske stranke, ki jih Kitschelt obravnava kot postlevico, imajo mo`nost za uspeh le tam, kjer imamo v okviru korporativisti~ne socialne dr`ave opravka z vladanjem klasi~nih socialdemokratskih strank v 60. in 70. in dejavnostjo protestnih dru`benih gibanj. Post-levi~arske stranke prevzemajo egalitaristi~ne in redistributivne zahteve klasi~ne socialne demokracije, toda namesto centralizacije ekonomske in politi~ne mo~i zagovarjajo libertarno vero v spontano solidarnost, individualizem, svobodno zdru`evanje, decentralizacijo in {iroko politi~no participacijo. Vsem je skupna te`nja po razgradnji temeljnih institucij industrijske dru`be in nasprotovanje gospodovanju nad zunanjo in notranjo, ~love{ko naravo. V tem smislu niso preprosto levi~arske, saj kr{ijo pravila ute~enega poli-ti~nega diskurza in gredo onstran konvencionalnega levi~arstva, ~e-prav ostajajo njegovi dedi~i. ^eprav so zgodnji teoretiki politike, kot sta bila to Michels in Weber, jemali stranke zelo resno, je preu~evanje le-teh postalo in ostalo teoretsko podhranjeno, zamejeno z deskriptivnimi {tudi-jami ali opu{~eno v korist preu~e-vanja interesnih skupin in javne politike. Da bi Kitschelt lahko razumel notranjo dinamiko, je moral spet razviti sinteti~ni posredovalni model med uveljavljenima raziskovalnima pristopoma, tokrat med teoretsko praznim be-havioristi~nim pristopom in empiri~no boso teorijo racionalne izbire. Poleg tega je moral najti tudi pravi “miks” med razli~nimi raziskovalnimi tehnikami. V prvem poglavju skicira teorijo strankarske politike, ki je usmerjala empiri~no raziskovanje. V drugem poglavju predstavi belgijski politi~ni sistem in kratki kurz razvoja Agaleva in Ecoloja, v tretjem identificira tri podskupine strankarskih aktivistov. V ~etrtem poglavju raziskuje prepri-~anja aktivistov o vsebinskih in strate{kih politi~nih vpra{anjih in jih v petem dopolni {e z raziskavami njihovega socialnoekonom- RECENZIJE 225 skega izvora in polo`aja, ki ka`ejo umerjeno povezavo med politi~no dr`o in socialnoekonomskim po-lo`ajem. Potem sledi inicialni poli-tiziaciji in zunajstrankarskemu politi~nemu izkustvu aktivistov v socialnih gibanjih in protestnih dogodkih in jih pove`e z obsto-je~imi znotrajpartijskimi podskupinami. V sedmem poglavju raziskuje strukturo soudele`be v eko-lo{kih strankah in vpletenost raz-li~nih skupin v politiko stranke, v naslednjem pa se vrne k vpra-{anju rekrutacije strankarskega vodstva in vpliva skupin na voditelje. Kon~no poda ugotovitve in obravnava razliko med levoli-bertarnimi strankami in ve~ino konvencionalnih zahodnoevropskih strank. Na osnovi {tudije Kitschelt zaklju~i, da se je evropska politika v 70. in 90. letih kvalitativno spremenila tako v smislu repre-zentacije interesov znotraj strank kot tudi narave idej in zahtev, ki se zrcalijo v strankarskem sistemu. Postlevi~arske stranke tipolo{ko opredeli kot stranke koalicij aktivis- tov in dokazuje, da nimamo (ve~) opravka z mno`icami aktivistov, ki jim stoji nasproti enotno vodstvo, temve~ je teoreti~no plodnej-{e razlikovanje med ideologi, lo-bisti in pragmatiki. Prvi so mlaj{i, predvsem mo{ki in bolj izobra`eni, politi~no socializirani v protestnem okolju mladinskih subkultur, in poudarjajo elemente ideolo{kega razlikovanja (nezadovoljstvo s strankarsko demokracijo, strate{ki radi-kalizem, antikapitalizem, postmo-derni “globoki ekologizem”). Njihova zrcalna slika so pragmatiki -starej{i, manj izobra`eni in bolj usmerjeni na lokalne politi~ne probleme. Lobisti imajo sicer tudi dolg sta` v protestni politiki, vendar se v svoji politi~ni dr`i nagibajo k pragmatizmu. Zanimivo (in pomembno) je, da ne spol ne starost ne izobrazba ne vplivajo odlo~ilno na strukturo katerekoli skupine. Omenjeno razlikovanje lahko pojasni {iroko paleto vzorcev poli-ti~nega vedenja, strate{ke in poli-ti~ne preference ter poka`e, kako je relativna mo~ ene skupine in-terakcijsko povezana z organi- zacijsko in strate{ko dinamiko stranke. Analiza vzorcev soude-le`be in mo~i pa je pokazala, da “`elezni zakon oligarhije” le ni tako odporen proti rji, kot je to predpostavljal Michels. Medsebojna primerjava obeh strank pa je v nasprotju s prepri~anjem “ideologov” pokazala, da bolj “centra-listi~na” in konvencionalna stranka (Ecolo) bolje reprezentira ide-olo{ke in vedenjske razlike kot proceduralno bolj odprt Agalev. Raziskovanje politi~nega `iv-ljenja na Slovenskem bi lahko s {tudijem Kitscheltovega metodo-lo{kega pristopa, primernega za raziskovanje vseh strank z ambicijami radikalnej{ih dru`benih sprememb, pridobilo marsikaj. Predvsem heglovski zgled, da so dejstva vedno in zgolj le dejstva neke teorije. Dokler pa nimamo ustrezne teorije, ki bi ji uspela prepri~ljiva interpretacija dinamike slovenske politi~ne scene, pa lahko slu`i Kitscheltova {tudija kot celostno delo politi~ne analize za “regulativni ideal”. Andrej Klemenc 226 RECENZIJE 1 1 . i ¦ K ,:¦{; CÜ §rl ; iS i ^p-K-^ ¦¦&& % .:i! ' K, r ' jlV * ^¦s^".-. ¦J^Jaj ¦** t %j ^. : .*- ¦ ¦ F9Tm If >«=L*L ^-is1-* ft-äfe* POVZETKI Mojca Pe~ek PODOBA IZ SANJ (Povzetek) ^lanek opisuje, kako se je pri nas oblikovalo pojmovanje, da je u~iteljevanje predvsem stvar ~uta, ljubezni do otrok, poglobitve v otro{ko du-{o ipd. Ob tem izpostavlja, da je izhajajo~ iz tak-{ne usmeritve za opravljanje tega poklica bolj pomembna osebna predanost, plemeniti nagibi kot pa znanje, da je bolj pomemben u~iteljev karakter kot pa njegova izobrazba, kar pa ne opra-vi~uje le u~iteljevega nizkega socialnega statusa, temve~ spodkopava tudi njegovo avtoriteto kot strokovnjaka in pomembno vpliva tudi na razvrednotenje pomena strokovnega znanja. Mirjam Milhar~i~-Hladnik O PARADOKSU GRE[NIH KOZLOV IN ^RNIH OVC (Povzetek) Paradoks, s katerim se ukvarja besedilo, je paradoks dru`bene podobe dana{njega u~itelja. To je literarna figura ubogega Martina Ka~urja, paradoks pa je v tem, da dana{nji u~itelji niso ne idealisti ne mo{ki. Trivialno dejstvo, da so u~ite-lji `enske, je postavljeno v histori~no perspektivo, ki ga spro`i izhodi{~no vpra{anje: kako, kdaj in zakaj pride do feminizacije u~iteljskega poklica. Odgovor, ki ga daje analiza sholarizacije dru-`be ob koncu 19. in na za~etku 20. stoletja, pravi, da feminizacije u~iteljskega poklica kot stanu ne moremo razumeti v smislu izpodrivanja mo{-kih iz njihovega poklicnega podro~ja, torej kot sprememb tradicionalnega zaposlitvenega vzorca, temve~ prav nasprotno. Feminizacijo u~itelj-skega poklica lahko razumemo le kot zgodovinsko novost, k njeni uspe{nosti pa so prispevali univerzalni dejavniki, ki v moderni dru`bi dolo-~ajo zaposlovanje delovne sile in so predvsem stvar povpra{evanja po razpolo`ljivi in najcenej-{i delovni sili. To so bile od za~etka vzpostavljanja javnega {olskega sistema - `enske. Marcela De Batisti~ OTROKOVE POTREBE? (Povzetek) Zadnja leta se v slovenskih vrtcih dogajajo {tevilne spremembe, ki bi jih lahko ozna~ili kot premik od “vzgoje, ki izhaja iz vzgojitelja in programa”, k “vzgoji, ki izhaja iz otroka”. V skladu s tem se danes v vrtcih predvsem govori o nujnosti “upo{tevanja otrokovih potreb”. Prispevek problematizira teoretsko upravi~e-nost “otrokovih potreb” kot izhodi{~a za vzgojo. V psihologiji niso “potrebe” niti nedvoumno definirane, {e manj pa obstaja kakr{nakoli teorija o otrokovih potrebah. Teksti o vzgoji praviloma eklekti~no na{tevajo “liste” potreb, prevzete iz razli~nih znanstvenih spoznanj in virov. Posledica sklicevanja na “otrokove potrebe” je projiciranje avtorjeve sodbe o tem, kaj je najbolj{e za vzgojo, v otroka samega. To po eni strani pomeni prikrivanje dru`bene posredovanosti “potreb”, po drugi strani pa ustvarja la`no homogenizaci-jo sicer raznolikih in pogosto nasprotujo~ih si znanstvenih ugotovitev. Govor o “otrokovih potrebah” je lahko pretveza za dajanje vzgojnih napotkov, ki so na ta na~in posredovani kot obveza za vzgojitelje. Prispevek zaklju~uje s predlogom, da “otrokove potrebe” izpustimo iz bodo~ega profesionalnega besednjaka, koncepcija institucionalne pred{olske vzgoje pa naj predvsem podpira raz-li~nost in uveljavlja pluralizem na ravni teoretskih usmeritev, izvajalcev in organizacijskih oblik v vrtcih. Milena Bla`i~ OCENJEVANJE NI VREDNOTENJE (Povzetek) ^lanek govori o razliki med: - ustvarjalnimi in neustvarjalnimi besedili v {oli; - razliki med divergentnimi in konvergentni-mi kriteriji; - razli~nimi smotri ustvarjalnih in neustvarjalnih besedil; in o novih kriterijih za vrednotenje ustvarjalnih besedil v {olah. Avtorica posku{a razmejiti smotre ustvarjalnih in neustvarjalnih besedil, pokazati in dokazati zgre{enost uporabe konvergentnih meril za POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN 229 ustvarjalna besedila in obratno, nakazati razliko med ocenjevanjem (numeri~no) in vrednotenjem (opisno) ter podati nekaj novih smernic v izogib nelogi~nosti tega po~etja v na{i {olski praksi. Darij Zadnikar ALI JE [OLO MOGO^E KRITIZIRATI? Nekatere filozofske predpostavke kritike {ole (Povzetek) Avtor razkriva nekatere filozofske osnove kritike {ole. V ospredju so primeri rabe Althus-serjeve teorije ideologije in Foucaultove genealo-gije in arheologije na tem podro~ju. Tretji primer so analize razmerja oblasti in {ole M. W. Appla. Temeljni problem teh teoretskih pristopov je, da ne razlo`ijo normativnih osnov, na katerih sloni njihova kritika. Teoriji bodisi odre-~ejo kriti~no funkcijo ali pa vpra{anje zamol~ijo. Posledica je, da tovrstna teorija {ole poglablja razkol s predmetom, ki ga prou~uje, oz. je do njega v manipulativnem razmerju, ki ga realizira z naslonitvijo na politi~no oblast. Kot mo`na alternativa, kjer so demokrati~ne oblike ima-nentne znanstvenim postopkom, se ponudi kriti~na teorija {ole, ki sloni na teoriji komunikativnega ravnanja. Rajko Mur{i~ O MO^I GLASBE (Povzetek) Glasbo lahko do`ivljamo, poslu{amo ali, upo{tevajo~ vplive elektronskih medijev, gledamo. ^e si `elimo priti na jasno, kam glasba -znotraj sebe kaoti~no pluralna - sploh sodi, moramo najprej odgovoriti na vpra{anje, kje in kako deluje, torej opredeliti prostor, kjer deluje, in mo~, ki jo premore. Temeljna opredelitev prostora njenega delovanja je nekak{no “medsvet-je”, kjer je zvo~nost nekak{na mediacijska vez med kulturo in njenim odsevom v materialni in duhovni danosti. Antropolo{ko gledano glasba privede ~loveka v nekak{en prostor igre, v katerem sodeluje pri razli~nih vrstah prehodov iz enega statusa v drugega. Prav zaradi posredovanja med svetovi ima glasba tudi veliko mo~, katere orise lahko najdemo tudi v nekaterih mo- tivih ljudske pesmi, v prvi vrsti v pesmi Godec pred peklom, ljudski razli~ici legende o Orfeju. Iz tega primera za ~loveka najradikalnej{ega sre-~anja med naravo in kulturo se delovanje glasbe poka`e kot nenehno premo{~anje vrzeli med vsakdanjo dejanskostjo in kulturi najbli`jih to~k narave, tako da vsakokrat pomaga vzpostavljati nove meje med ~lovekom, dru`bo, kulturo in naravo, skrbi pa tudi za krpanje univerzuma smisla. Mojca Pe~ek AN IMAGE FROM DREAMS (Abstract) The article describes the formation of the Slovenian conception of teaching as being primarily a matter of sense, love for children, insight into the child’s soul, etc. It emphasizes that such an orientation results in the fact that, for practising this occupation, personal commitment and noble motives are more important than knowledge; that the teacher’s character is more important than his/her education. Not only does this justify the low social status of a teacher; it also erodes his/her authority as an expert and has an important impact on the devaluation of the significance of expert knowledge. Mirjam Milhar~i~-Hladnik ON THE PARADOX OF SCAPEGOATS AND BLACK SHEEP (Abstract) The paradox this text deals with is that of the social image of a present-day teacher. This is the literary figure of the poor Martin Ka~ur, and the paradox lies in the fact that the present-day teachers are neither idealists nor men. The trivial fact that teachers are women is put into the historical perspective and is triggered off by the introductory question: how, when and why did it come to the feminization of the teaching profession? The answer given by the analysis of the scholarization of society at the end of the 19th and at the beginning of the 20th centuries says 230 POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN that the feminization of the teaching profession as a class cannot be understood as ousting men from their professional sphere, i.e. as changes in the traditional occupational pattern. On the contrary, the feminization of the teaching profession can be understood only as a historical novelty, whose successfulness is attributed to by universal factors which determine employment of manpower in modern society and are primarily a matter of demand for the available and cheapest manpower. Since the beginning of the establishment of public school system this manpower has been - women. Marcela De Batisti~ CHILD’S NEEDS? (Abstract) These last few years have seen many changes in the Slovenian kindergartens, which could be designated as the shift from the ’teacher-and-programme-based education’ to the ’child-based education’. Accordingly, there is the discussion prevalent in the kindergartens nowadays about the necessary ’consideration for child’s needs’. The article disputes the theoretical justification of ’child’s needs’ as the starting point of education. In psychology, ’needs’ are not unequivocally defined; moreover, there is no theory of child’s needs whatsoever. As a rule, the texts on education eclectically enumerate ’lists’ of needs which are taken from various scientific findings and sources. The consequence of referring to ’child’s needs’ is the projection of the author’s judgement of what is best for education upon the child him/herself. On the one hand, this means concealing of the social mediation of ’needs’; on the other hand, it creates false homogenization of the scientific findings which are otherwise various and frequently contrary. Talking about ’child’s needs’ can be a pretext for giving educational instructions, which are thus mediated as an obligation for teachers. The article ends with the suggestion that ’child’s needs’ be omitted from the future professional vocabulary, and that the conception of the institutional pre-school education be primarily in favour of variety and should implement plurality on the level of theoretical currents, practitioners and organizational forms in kindergartens. Milena Bla`i~ GRADING IS NOT EVALUATING (Abstract) The article discusses the differences between: - creative and noncreative texts in school; - divergent and convergent criteria; - different aims of creative and noncreative texts; and the new criteria of assessment of creative texts in schools. The author tries to demarcate the aims of creative and noncreative texts, to demonstrate and prove the erroneousness of the application of convergent standards to creative texts and vice versa, to indicate the difference between grading (numerically) and evaluating (descriptively), and to suggest some new directions in order to avoid the illogicality of this practice in the Slovenian schools. Darij Zadnikar CAN SCHOOL BE CRITICIZED? Some Philosophical Suppositions of the Criticism of School (Abstract) The author examines some philosophical basics of the criticism of school. In the forefront are the instances of Althusser’s theory of ideology and of Foucault’s genealogy and archeology applied to this field. The third instance is the analyses of the authorities-school relationship of M. W. Apple. The basic problem of these theoretical approaches is that they do not elaborate on the normative foundations on which their criticisms are grounded. They either deny the theory its critical function or suppress the issue. Consequently, such a theory of school deepens the rift between itself and the subject it studies, that is to say, there is a manipulative relation between the theory and its subject which is realized by its drawing upon the political authorities. However, there is a possible alternative where the democratic forms are immanent to the scientific procedures - and this alternative is the critical theory of school which is based on the theory of communicative action. POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN 231 Rajko Mur{i~ ABOUT THE POWER OF MUSIC (Abstract) Music can be experienced, listened to and, considering the influence of electronic media, watched. If we want to make clear exactly to which place music - chaotic and plural in itself -belongs, we must first answer the question as to where and how it functions, that is to say, define the space where it operates and the power it possesses. The basic definition of the realm of its functioning is a kind of ’interworld-ness’, where resonance is a mediating link between culture and its reflection in the material and spiritual actuality. Anthropologically speaking, music introduces man to a sphere of play, where it is involved in various kinds of transitions from one status to another. It is the very mediation between worlds that grants music its enormous power, the outlines of which can be also found in some motives of folk songs, especially in the poem The Fiddler Before Hell, a folk variety of the legend of Orpheus. This example of the most radical encounter between nature and culture for man shows the functioning of music as the constant bridging of gaps between everyday reality and the points of nature which are nearest to culture. Hence it incessantly helps establish new borders between man, society, culture and nature, and it cares for patching up the universe of sense as well. Mojca Pe~ek EIN BILD AUS TRÄUMEN (Zusammenfassung) Der Artikel handelt davon, wie hierzulande die Auffassung gebieldet wurde, der Lehrberuf sei vor allem eine Sache des Gefühls, der Kinderliebe, des Einfühlungsvermögens in die Kindesseele usw. Es wird hervorgehoben, daß, von einer solchen Orientiertheit ausgehend, für die Ausübung dieses Berufs persönliche Hingabe, edle Motivationen bedeutender sind als Wissen, daß der Charakter des Lehrers wichtiger ist als seine Ausbildung. Dies berechtigt allerdings nicht nur den niedrigen Sozialstatus des Lehrers, sondern untergräbt seine Autorität als Fachmann und trägt erheblich zur Entwertung der Bedeutung vom Fachwissen bei. Mirjam Milhar~i~-Hladnik ZUM PARADOX VON SÜNDENBÖCKEN UND SCHWARZEN SCHAFEN (Zusammenfassung) Das Paradox, mit dem der Text sich auseinandersetzt, ist Paradox des gesellschaftlichen Bildes des Lehrers von heute. Das ist eine literarische Figur des armen Martin Ka~ur, das Paradox aber liegt darin, daß Lehrer von heute weder Idealisten noch Männer sind. Die triviale Tatsache, daß Lehrer Frauen sind, wird in historische Perspektive durch eine Ausgangsfrage gesetzt: wie, wann und warum ist es zur Feminisierung des Lehrberufs gekommen? Die Analyse der Scholar-isierung der Gesellschaft Ende des 19. und Anfang des 20. Jahrhunderts antwortet, die Feminisierung des Lehrberufs als Lehrstand sei nicht im Sinne der Verdrängung der Männer von ihrem Arbeitsbereich zu verstehen, als Veränderung des traditionellen Beschäftigungsmusters also, sondern gerade umgekehrt. Die Fe-minisierung des Lehrberufs könne nur als historische Neuheit verstanden werden; zu ihrem Erfolg hätten universale Faktoren beigetragen, die in einer modernen Gesellschaft die Beschäftigung der Arbeitskraft bestimmen und vor allem eine Sache der Nachfrage nach verfügbarer und billigster Arbeitskraft sind. Dies waren vom Anfang der Entstehung des öffentlichen Schulsystems - Frauen. Marcela De Batisti~ KINDESBEDÜRFNISSE? (Zusammenfassung) In den letzten Jahren finden in den slowenischen Kindergärten zahlreiche Veränderungen statt, die als Verschiebung von “einer Erziehung, die vom Erzieher und Programm ausgeht” zu “einer die vom Kind ausgeht” bezeichnet werden könnte. In Einklang damit wird heute in den Kindergärten vor allem die Notwendigkeit der “Berücksichtigung der Kindesbedürfnisse” erörtert. Der Beitrag problematisiert die theoretische Berechtigung der “Kindesbedürfnisse” als Aus- 232 POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN gangspunkt der Erziehung. In Psychologie werden “Bedürfnisse” nicht einmal eindeutig definiert und eine Theorie über Kindesbedürfnisse gibt es überhaupt nicht. In der Regel werden in Texten über Erziehung eklektische “Listen” von Bedürfnissen aufgezählt, die verschiedenen wissenschaftlichen Erkenntnissen entnommen worden sind. Die Berufung auf Kindesbedürfnisse hat zur Folge die Projizierung des Urteils des Autors darüber, was für Ausbildung am geeignetsten ist, in das Kind selbst. Einerseits heißt das, daß die gesellschaftliche Vermittlung von “Bedürfnissen” zugedeckt wird, andererseits kommt es zu einer falschen Homogenisierung der vielfältigen und sich oft wiedersprechenden wissenschaftlichen Feststellungen. Die Rede von “Kindesbedürfnissen” kann Vorwand sein für Erziehungsanweisung, die auf solche Weise Erziehern als Verpflichtung vermittelt wird. Der Beitrag schließt mit dem Vorschlag ab, auf “Kindesbedürfnisse” im künftigen professionellen Wortschatz zu verzichten. Das Konzept einer institutionellen Vorschulerziehung sollte in erster Linie Vielfältigkeit unterstützen und den Pluralismus von theorerischen Richtungen, Veranstaltern und Veranstaltungsformen in den Kindergärten durchzusetzen. Milena Bla`i~ NOTENBEWERTUNG GENÜGT NICHT (Zusammenfassung) Der Artikel handelt von - dem Unterschied zwischen kreativen und nichtkreativen Texten, - dem Unterschied zwischen divergenten und konvergenten Kriterien, - verschiedenen Zielsetzungen von kreativen und nichtkreativen Texten, und - neuen Kriterien zur Bewertung von kreativen Texten in der Schule. Die Autorin macht einen Versuch, die Zielsetzungen kreativer und nichtkreativer Texte voneinander abzugrenzen, die verfehlte Anwendung von konvergenten Kriterien für kreative Texte und umgekehrt hervorzuheben und zu beweisen, sowohl den Unterschied zwischen numerischer und deskriptiver Bewertung als auch neue Richtlinien zur Vermeidung der Nichtlogik eines solchen Verfahrens in unserer Schulpraxis anzudeuten. Darij Zadnikar IST DIE SCHULE KRITISIERBAR? Zu einigen philosophischen Voraussetzungen der Kritik der Schule. (Zusammenfassung) Der Autor enthüllt einige philosophischen Grundlagen der Kritik der Schule. Hervorgehoben sind die Beispiele der Anwendung von Althussers Theorie der Idelogie und Foucaults Genealogie und Archeologie in diesem Bereich. Das dritte Beispiele stellen M. W. Appels Analysen des Verhältnises zwischen Behörden und Schule dar. Das Grundproblem dieser theoretischen Zugänge liegt darin, daß sie die normativen Grundlagen, auf denen ihre Kritik beruht, nicht erklären. Entweder wird der Theorie ihre kritische Funktion aberkannt oder das Problem wird verschwiegen. Daraus folgt, daß solche Theorie der Schule mit dem Gegenstand iherer Untersuchung die Spaltung vertieft bzw. sich ihm gegenüber manipulativ verhält, was unter Anlehnung an politische Macht realisiert wird. Die auf der Theorie des kommunikativen Verhaltens beruhende kritische Theorie der Schule ist somit anzusehen als eine mögliche Alternative zu demokratischen Formen, die wissenschaftlichen Verfahren immanent sind. Rajko Mur{i~ ÜBER MACHT DER MUSIK (Zusammenfassung) Musik kann erfahren, gehört und mit Hilfe von elektronischen Medien auch gesehen werden. Will man sich im klaren sein darüber, wohin sie - innerlich chaotisch plural - überhaupt gehört, muß zunächst die Frage beantwortet werden, wo und wie sie tätig ist, und ihr Raum und ihre Kraft definiert. Der Raum ihrer Tätigkeit kann als “Zwischenwelte” definiert werden, wo Klanglichkeit mediale Verbindung zwischen Kultur und ihrer Wiederspiegelung in materieller und geistiger Gegebenheit darstellt. Anthropologisch gesehen führt sie den Menschen in einen Raum des Spiels, in dem er an verschiedenen Übergängen von einem Status in ienen anderen POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN 233 beteiligt ist. Insbesonders dank der Vermittlung zwischen den Welten besitzt sie eine große Kraft, die in einigen Motiven im Volkslied zum Ausdruck kommt, in erster Linie im Lied Spielmann vor der Hölle, der Volksvariante der Orpheus-Legende. Aus diesem Beispiel der für den Menschen radikalsten Begegnung der Natur mit Kultur geht hervor, daß Musik ununterbrochen die Lücke zwischen alltäglicher Realität und kulturnächsten Punkten der Natur füllt, indem sie immer wieder versucht, neue Grenzen zwischen Menschen, Gesellschaft, Kultur und Natur wiederherzustellen und zum Flicken des Universums des Sinnes beizutragen. 234 POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN