Poštnina plačana v gotovini
ZA INDUSTRIJO PLOČEVINASTIH IZDELKOV |
MPBM4M4S
Ai-OSTE S
CATY?HyC
3A MHflYCTPMjy M3PA^AM3 JIMMA
/bVBTbAHA
5ATURNi|S
ZA INDUSTRIJII IZR A DA IZ LIMA
LJUBLJANA
NAROČNINA: LETNO 12 ŠTEVILK 100 DINARJEV, POLLETNO 6 ŠTEVILK 55 DIN, POSAMEZNE ŠTEVILKE PO 10 DIN INOZEMSTVO LETNO 120 DIN - LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6/11. - TELEFON 2549 - ČEK. RAČUN POŠT. HRAN. 12.587
MCSIflO
Z ljubljanskega velesejma: Slovenske narodne noše
Prokofjev: Zaljubljen v tri oranže
Režiser: Mirko Polič Dirigent: Niko Štritof Scenske slike: Ioan Vavpotič Ljubljanska opera je peta opera na svetu, ki je uprizorila to moderno delo.
V Ljubljani in na gostovanjih v Zagrebu, Beogradu in Splitu je dosegla ž njim velik uspeh.
Levo: Betetto v vlogi kralja Trefa Desno: Iz drugega dejanja. Nastop Fata Morgane
V sredini: Glavni sodelujoči solisti Spodaj: Zaključna scena iz zadnjega dejanja
Foto Jlu8traclJam
Markiz Yorisaka (M. Skrbinšek)
Iz I. dejanja: Sir Bergan (Levar), markiza Yorisaka (Šaričeva), markiz Yorisaka ( Skrbinšek)
Iz II. dejanja: Danilova, Gabrijel-čičeva, Šaričeva. Zadaj Stavčeva in Juvanova
Mrs. Hockley (Mira Danilova) in Miss Vane (Gabrijelčlčeva)
M. Šaričeva
Markiza Yorisaka (Šaričeva) in slikar Belze (Kralj)
Premiera „Bitke“
po romanu Claudea Barrčrea spisal Pierre Brondaie. Režiser Ciril Debevec. Šcenska slika III. dejanja: Ivan Vavpotič , Foto
.Ilustracija"
V	o klopnem stolpu japonske oklopnice „Nikko“ med bitko. Smrtno ranjeni markiz Yorisaka predaja ooveljstvo angleškemu vojaškemu atašeju siru Ferganu
V potu svojega obraza boš jedel kruh
U7
Dih moderne tehnike
Naša mala
Srnice	foto	Apamik	Mala	Magda	staut
Po deteljo za zajčke l
Miloš, Zdenka, Zlatica, Vikica hočejo proč Foto Anit Urili, lug. lisk.
„Pa le pijmo ga zdej...!“	Izvolile	vstopiti?
Naši otroci
Vsem onim mnogim, ki so nain že poslali slike otrok: kar je dobrega, pride na vrsto. Malo potrpljenja!
Vsem tistim, ki nam še niso nič poslali: pošljite kmalu, ker bomo v kratkem zaključili konkurenco in razdelili nagrade.
Uredništvo »Ilustracije« Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6/II
Slovenec sem, Slovenec seml
Sapo ji je zaprlo!
Prav mladi mamici
Sladke sanje .
Ita Rina se kratkočasi..
Ita Rina se dolgočasi...
Gaudeamus igitur ...
Pozdrav »Ilustraciji i“
Poletje je tu in solnce in sladko zadovoljstvo oddiha. Šli boste, da se odpočijete in da se veselo nasmejete v prijetni družbi. Pozabite na vse, le na „Ilustracijo“ ne! Ne le da jo boste čitali in gledali njene lepe slike — spomnite se tudi nanjo in pošljite ji pozdrav: iz vesele družbe fletno fotografijo, mičen prizor iz kopalne sezone, lepa tura na gorah itd. Tako, kakor jih za primer danes par objavljamo. Radi jih bomo priobčili — zato pošljite, čim največ morete!
S prvega izleta motokluba Jesenice
Foto L. Ravnik
Uredništvo »Ilustracije** Ljubljana, Kopitarjeva ul. 6/II.
.	Spodaj	levo:	Vprizoriteo	Podmladka	Rdečega	križa	o Ljubljani
„Samo eno cigareto!	Dijaki	I.	drž.	girnn.	v	Ljubljani	so	vprizorili	Brieuxjevo	igro	»Rdeči	talar«.	Slika
Foto L. Ravnik	kaže	VSe	nastopivše	igralce	Foto	.ilustracija’
Dva volčjaka. Last g. Lukeža
mFoto Ilustracija*
Slike z ljubljanskega velesejma
Zgoraj levo: Razstavljeni stroji na prostem desno: Koncert vojaške muzike Krog: Kralj Aleksander na velesejmu
V	sredini: Vrtnarski oddelek na velesejmu
Spodaj: Pogled od vhoda v velesejem proti češkoslovaškemu paviljonu
Glave velesejma v karikaturi
Predsednik I. Bonač
(Risal Iran Čargo)
Ravnatelj dr. M. Dular	Predsednik	A.	Praprotnik
(Risal M. Maleš)	(Risal	han	Čargo)
Organizacija
Sejem (pastel, Olaf Globočnik)	Delo	(akvarel,	Ivan	Čargo)
Velesejem
Zastran kozerije o velesejmu
Fr. Ž
Ilustriral Olal Olobočnik
Drugače ne bi bilo zadržka zoper kozerijo.
Tudi moja smrt ni tak zadržek. Sploh — kar se tiče smrti, je smrt jako relativnega značaja. Človek nikakor ne umre na mali in kar ves likratu, nego lahko traja ta reč leta in leta. Kajti je življenje jako komplicirano in pestro in ga lahko umre sedaj en kos, sedaj drugi in si lahko živ in si hkratu mrtev, kakor ti kaže — to je čisto relativno.
Moja oseba nikakor ne taji, da je v nekaterih ozirih resnično mrtva. Ne taji, da se je zgodilo in je prišlo kakršnokoli odlično lice, se sklicevalo na zasluge moje osebe na polju peresa, na domovino, ki kliče, in na vsikdar odprto srce in je dalo duška želji, da vstopim v ta ali oni odbor ali društvo ali zadrugo ali bratovščino in plačam toliko in toliko — velikodušnosti da niso stavljene nikake meje. Pa mi je bilo neizrečno žal, da radi prerane svoje smrti nisem mogel.
In sem žal takisto mrtev in je brezuspešna pot onih, ki bi sklicujoč se na zasluge moje osebe na polju peresa, na domovino, ki kliče, in na vsikdar odprto srce radi prodali moji osebi domorodne slike ali karte za tombolo ali odkupne znake ali sprejeli prispevke za plemenite in poučne zabave in foxtrote in koriandoli: žalibog sem mrtev, mrličem se take stvari ne spodobijo!
Ni to nikaka šala: tudi drevo ne umre kar na mah, nego se mu najprej posuši kaka veja. Ostalo drevo pa lahko živi še leta in leta in miga in cvete in rodi kakorkoli in karkoli.
Enako tudi moja oseba: spričo reči in razmer sicer moja oseba res ni več živa v vsem obsegu, nego je moji jsebi umrla tako rekoč veja, na kateri so bujno poganjala društva in odbori in subskripcije in tombole, in mi je jako žal, da je ta veja mrtva, toda je mrtva in je zakon narave takšen in ne morem pomagati.
V	tem zmislu in samo v tem zmislu je pravilno razumeti mojo smrt.
Druge veje moje osebnosti pa še žive in migajo in migajo še jako živahno in mi zlasti miga moje pero še v polnem razmahu, in ni v tem pogledu, kakor rečeno, prav nikakega zadržka.
Pa mi je vrlo žal velesejma, da ne ve, da moje pero še miga, pa vendar ne stori, kar se spodobi...
Niti ne bi tičal zadržek zoper kozerijo v kozeriji. Moje pero je že pisalo o kozah in kozicah, pa je kos kozerijam tudi nič koliko.
Nego je zadržek drugod. Zadržek je v velesejmu. Velesejem je oni, ki dosledno prezira moje pero in ga ni povabil še nobeno leto ne na svojo otvoritev, kam-li na svečano zakusko. Zato moje pero jako žalibog nič ne ve o velesejmu, skoraj nič. Ne vem, ali bo to zadosti za kozerijo?
Ni krivda na moji strani. Imam tri rodne sinove in vsi trije so skavti. In uživajo prost vstop na velesejem. Moje pero ga ne uživa. In kadar opravljajo službo, so deležni hrenovke in kruha. Moje pero ni deležno ne hrenovke ne kruha. Kaj rada bi mi na tem mestu izpod peresa potekla bridka beseda: »Brez komentarja!« Toda nisem tak in mi ne bo.
Bilo je lani. Pripovedovali so fantje, da jim je poleg hrenovke in kruha izročena na velesejmu tudi služba, da pazijo, da prihaja občinstvo pri vhodih, prirejenih za vhod. ne pa preko plota.
Vprašal sem, koliko da stane vstop preko plota.
Odgovorili so, da vstopajo čez plot oni posetniki, ki ne plačajo nič. Ni se mi zdelo prav, da je odlični gospodi, ki uživa brezplačni vstop, ta vstop odkazan čez plot.
Moje pero je duševni delavec in se živo zanima za kulturo in napredek, ako nista združena z gmotnimi razmerami. Pa se je kajpak zanimalo tudi za velesejem in je mislilo, da morebiti ni prejelo vabila in proste vstopnice le radi neljube pomote. Neljube pomote se vsikdar zgode in povsod in so jako priljubljene in se potem prosi v novinah, naj se blagohotno oproste.
Maščevalnosti ne pozna moje pero — blagohotno je oprostilo neljubo pomoto in šlo na velesejem. Kakor rečeno, je to bilo lani in ni moje pero ničesar opustilo, da na lastne oči poseti velesejem. Ubralo je ono pot, ki so povedali rodni mi skavti, da je namenjena za vstop brez vstopnice. Ta pot ni. da bi jo hvalil: ne služi lagodnosti občinstva in si je moje pero strgalo hlače — hvala Bogu, le slabši par. boljši par je bil po srečnem naključju pri krojaču, da ga vzad zakrpa.
Pa je komaj bilo moje pero preko plota, že so zarjuli in priskočili iz zasede trije skavti in so bili moji trije in so se neizrečno radovali.
Policije ni bilo nič treba, zato je bila koj na licu mesta. Vprašala je, kje da imam vstopnico.
Dejal sem, da je zagrešil velesejem neljubo pomoto, in da je žal nisem prejel, da pa pomoto blagohotno oproščam in ne želim, da se zaradi nje tudi le las skrivi velesejmu.
Policaj je zavpil, da policija nikdar nikoder ne priznava nikakili pomot in da bi si bil moral vstopnico kupiti in jo plačati in da mi bo že pokazal.
Pa sem zavpil še jaz, ali da ne ve, da sem mrtev, kar se tiče plačevanja — naj mrličem ne skruni večnega miru!
Stvar je postajala resna in ne vem, kako bi bilo z velesejmom in policijo in menoj, pa je rešil situacijo moj najstarejši, ki ima silen jezik. Dejal je, da sem skavt, kajti da sem oče njih treh, ki so skavti; zakon narave pa da je ta, da je oče volkov vedno volk in oče želve vedno
želva in oče fižolu vedno fižol in da bi bilo zoper zakone, da oče skavtov ne bi bil skavt, nego volk ali želva ali fižol. In mi je moj najmlajši hitro stisnil v roke svoj kos kruha in hrenovko kot zunanji znak skavta im so vsi trije pozdravili presenečenega policaja s tremi prsti in me spremili do izhoda s prijaznim nasvetom, da izginem.
Ta nasvet je moje pero upoštevalo in je izginilo in bodi resnici na ljubo ugotovljeno, da sta hrenovka in kruh napravila jako ugoden utis! — Drugih utisov z lanskega velesejma žal ni imelo moje pero.
Kar ga pa ne ovira, da kozeriji na ljubo vendarle nudi velesejmu nekaj naklonjenih nasvetov. Kajti nasvete lahko nudi tudi oni, ki nič ne ve, in čim manj kdo ve, tem rajši jih nudi.
Pa bodi velesejmu nujno nasvetovano, naj ima čim obilnejše število obiskovavcev! To je jako važno.
In napreduje naj! Napredek je potreben zaradi ugleda in kritike.
Liči pa napredek v tem, da je »drugače«. — Kakorkoli, toda drugače! To je napredek. Na primer je leposlovje postalo drugače — kakorkoli in glasba — kakorkoli in slike in kipi so postali drugačni — kakorkoli: to je napredek! In bo Zvezda drugačna in ceste drugačne in ljudje drugačni in pamet drugačna, vse to je napredek! In bo vse drugače vsako leto in bo nazadnje prišlo na vrsto zopet to, kar je sedaj — toda je to napredek. In kdor se mu upira, ne bo zmagal, nego je starokopitnež in zaničevan in je zmaga na strani tistih, ki hočejo drugače. Pa traja njih zmaga en dan, en teden, ali eno leto — potem pa Je zopet drugače in postanejo zmagavei oni, ki so starokopitni in zaničevani. To je napredek!
Ne vem, kakšen je	velesejem. Naj je tak	ali tak —
nikari naj ne	prezira	napredka, nego	bodi	vsako	leto
drugačen! Jako drugačen in še bolj!
Na primer	sem lani	videl, da ga deli	stari	košati	drevored. Naj se	velesejem ne premišlja	dolgo,	nego	naj
preloži drevored, da bo počez — to bo jako drugače in mislim, da bo občinstvo zelo navdušeno. Ali pa ga naj premesti v kak paviljon. Ne vem, če se v kakem paviljonu goji tudi razstava črevljev. Če se goji, naj se črevlji umaknejo drevoredu in naj se premestijo tja, kjer je bil drevored, in razobesijo po fižolovkah in špalirjih — mislim, ta reč bi bila zelo drugačna in bi vplivala jako dekorativno in sploh.
tn če bi se iiaiiiesto zvonov obesile ragije in bi donele ali če bi bil razstavljen radio, in bi oddajal z vrha Triglava na velesejem absolutno tišino, mislim, da bi tudi to bilo jako napredno in v modernem duhu.
Moje pero je culo — žalibog samo čulo — da je poleg razstave tudi veselični prostor s pijačo in klobasami. Mislim, da bi se veselični prostor lahko prenesel v razstavo in razstava na veselični prostor. In naj bi še vhod bil drugod in drugačen, morebiti izpod zemlje ali skozi frančiškansko cerkev ali čez most štirili zmajev! Tudi to ne bi bile mačje solze in bi se morebiti dala še Sava napeljati skozi velesejem ali vanj prestaviti Grad — od tega si moje pero obeta marsikaj!
Lani so mi pravili moji trije sinovi, da je bil na velesejmu Zoo in so bile živali notri in so jih razkazovali in razlagali in je bilo zanimanje jako velikansko. Pa naj bi drugačen postal tudi Zoo! Namesto živali naj bodo razstavljeni ljudje pa naj bi jih kdo razkladal:
Ta gospod tukaj je star sedemdeset let in praznuje sedemdesetletnico in je takšen; ta gospod v kletki zraven je takisto star sedemdeset let in ne praznuje sedemdesetletnice, pa je takšen.
In ta oseba ima umetne zobe in jih je plačala, ta pa jih ima tudi in jih ni plačala.
Pa bi se občinstvo silno zanimalo za razloček in se čudilo in bi bila reč zelo poučna.
In ta gospod v tej kletki je pesnik — aaa! bi zijalo občinstvo — ta gospod poleg njega pa misli, da je pesnik — ooo! —• in ta gospodična je slikarica — eee! — ta poleg nje pa misli, da je — ooo!
In ta gospod je samski, ta gospod ima ženo, ta pa ima dve —• in bi morali biti gospod in obe ženski vsi vkupe razstavljeni in bi se lahko zanje pobirala posebna vstopnina.
hi ta gospa ima moža, ta ima dva, ta ima tri, pa bi takisto morali biti razstavljeni vsi trije ali štirje v isti kletki in bi bila tudi ta reč vredna posebne vstopnine.
I11 ta gospod ima avto in krido, ta pa nima ne avta ne kride, pa bi rad imel oboje.
/77
lil ta gospod je oni, ki je kriv, da niso bile pokojnine izplačane o pravem času — in bi morala biti kletka za tega gospoda posebno trdna, da nam ga ne bi kdo ukradel. Itd., itd., itd.
Pa bi se razstavljeni predmeti lahko tudi izpremenili in bi šlo občinstvo v kletke in bi postali občinstvo oni, ki so bili dosedaj v kletkah, in bi bile osebe drugačne, stvar pa ista kolikor toliko.
Mislim, da bi bil silen naval v ta Zoo in bi se moral podaljšati za par mesecev. Pa bi lahko potoval tudi v inozemstvo.
Vhod u kopališče „Ilirije“	.Foto Iiu.traci/u'
K ofvoritvi športnega kopališča S. K. Ilirije
Neizprosna borba za obstanek zahteva dandanes od vsakega posameznika celega človeka. Pravica močnejšega, ki se v tolikih variacijah odraža v vsem naravnem življenju, se bolj in bolj uveljavlja tudi v prizadevanjih širokih ljudskih mas, v brezobzirnem pehanju množice za zaslužkom, krutem boju za prepotrebni — vsakdanji kruh.
Živeti — odigrati svojo več ali manj pomembno vlogo na tej ogromni svetovni pozornici, je danes marsikomu edini ideal. V dosego tega ideala pa je treba bistrega duha, krepkih rok in predvsem trdne, neomahljive volje! Z duševno izobrazbo koraka dandanes roko v roki telesna vzgoja in mnogi so, ki trdijo, da gre ravno tej posvečati vso pažnjo.
Uprav na tem polju je Ljubljana obogatela za novo, veličastno, neprecenljivo pridobitev: naš agilni, marljivi S. K. Ilirija je z ogromnimi materijalnimi in fizičnimi žrtvami zgradil prav sredi mesta idealno, vsem higiienskim zahtevam in predpisom ustrezajoče in z vsem Komfor-tom opremljeno udobno moderno kopališče. Ni bil izključno le športni moment, ki je odločal pri zasnutku tega kopališča. Odbor se je preveč trdno zavedal, da je predvsem neodoljiva, nujna potreba vse ljubljanske javnosti, ki mora biti edini odločilni faktor pri uresničenju projekta. In ravno jaki, vedno bolj in bolj uveljavljajoči se intenzivnosti te zavesti se imamo danes zahvaliti, da so načrti tako kmalu postali najveličastnejša istina!
Kopališče je zgrajeno po vzorcu največjih tovrstnih evropskih kopališč in združuje v svoji celoti, kakor tudi v zadnjih, najmanjših detajlih gotovo najboljše od naj-
boljšega, pri čemet še je posvečalo mnogo pažnje dolgoletnim izkušnjam vodstev velikih, renomiranih avstrijskih in nemških kopališč in se je na podlagi teh izkušenj pri kopališču Ilirije marsikatera konstrukcija izvršila v neoporečni, izboljšani obliki.
Gotovo najvažnejši in še bolj gotovo tudi najkočlji-vejši problem — higi jenska plat — je rešen z vso skrbnostjo in skrajno exaktno ter je ravno v tem oziru poskrbljeno za vse, a priori zavrnjen vsak dvom in pomislek. Plavalni bassin je napolnjen s čisto, pitno vodo ljubljanskega mestnega vodovoda, ki stalno cirkulira in se v posebni, najmodernejši filtracijski napravi, skozi katero priteka, neprestano absolutno čisti ter kemičnim potom desinficira, tako da priteče v bassin v higijenskem oziru absolutno neoporečna. Kopalec, ki bo hotel vstopiti v bassin, bo moral prej skozi prostor s prhami in plitvo vodo, kjer si bo opral telo in noge, tako da bo prišel v bassin že očiščen potu in prahu. Vsako umazanje in onesnaženje vode bo izključeno, ker je pristop mogoč edinole v kopalni obleki in se nikjer v kopališču ne bo nahajal pesek, mivka ali slično, kar bi se moglo zanesti v bassin.
Kopališče je preračunjeno za istočasni poset 1500 oseb. Ima cca 300 garderobnih kabin, ki v dveh paralelnih vrstah obkrožajo vse kopališke naprave. Med obema vrstama kabin je hodnik, po katerem dospeš skozi omenjeni prostor s prhami na široko, prostrano solnčišče, ki obkroža plavalni bassin. Bassin ima dimenzije 50 X 16.66 m, globina vode pa varira med 80 cm in 4.5 m. Poleg tega večjega
Bazen	.Foto	Ilustracija’
se nahaja še manjši bassin za otroke. Oba sta napolnjena % vodo, koje temperaturo vzdržuje posebna ogrevalna naprava stalno na višini 22°—24° C. V slučaju športnih tekmovanj je brez vsakega truda možno v najkrajšem času prirediti plavališče z 8 progami širine 2 m odnosno predpisom mednarodne amaterske plavalne federacije odgovarjajoče water-poloigrišče dimenzij 16 X 24 m z najnižjo globino vode 1.75 m. Za izvajanje skokov pa je postavljen poseben zidan stolp z jeklenimi skakalnimi deskami v višini 1 in 3 m ter platformami v višinah 5 in 10 m. Globina vode pod stolpom znaša 4.5 m.
Za udobnost in komfort kopalcev je poskrbljeno v na j večji meri: poleg kabin je na razpolago tudi še cca 400 garderobnih omaric, število, ki se bo tekom časa po potrebi tudi povečalo. Na solnčišču bodo udobna lesena ležišča, v kopališču samem pa brivec in masseur ter vedno oskrbovan buffet; tudi bo proti minimalni odškodnini na razpolago primerno potrebno perilo. Velik električen fonograf bo v razvedrilo posetnikom neprestano sviral izbrane muzikalne komade, v primerih plavalnih tekem pa se bodo potom njega objavljali rezultati.
Kopališče je breizdvomno za Ljubljano ogromnega pomena. Uradništvu bo dana prilika, v času opoldanskega počitka osvežiti svoje telo v kristalno čisti hladni vodi, argument »nimam časac ne bo držal več, ker leži kppališče
£rav za prav v sredini mesta in tujec, ki ga pot pripelje v jubljano, gotovo ne bo opustil prilike, da si ogleda to velekoristno, tudi arhitektonsko prav lično in okusno dovršeno napravo, ki bo še dolgo vrsto let v okras in ponos naši slovenski prestolnici.
Bazen	Foto	,Ilustracija*
Padalo v višini 800 m nad Novim Sadom spremljano po avionu
Snimka od kapetana Jož. Župančiča
Padalo g. Levičnika tik pred pristankom
Padobran
Kljub temu, da imamo danes že precej tvornic za gradnjo letal in prav tako tudi tvornice za izdelovanje padobranov, ne moremo trditi, da bi med njimi bilo kako sodelovanje, akoprav je vsem jasno, da obstoja veza med načinom konstrukcije letala in padobrana. Je več vzrokov za tako postopanje, največ pa v tem pogledu zakrive konstruktorji, ki postopajo na način kot da prve ne zanima funkcija padobranov, drugih pa ne način gradnje letal. Da je v takem razpoloženju zaostal razvoj zmiselno skonstruiranih padal, je razumljivo; z njim v vezi pa se je vršilo sicer hvalevredno prizadevanje za povišanje sigurnosti letal samih, dočim se je za vse eventualnosti premalo mislilo na potrebo opremljenja aviona z dobro funkcioni-rajočim padalom.
Če pogledamo predpise, ki so še sedaj v veljavi za preizkušanje padal, vidimo takoj, da oblasti vidijo glavno važnost v najprimitivnejših osobinah padala, to je, kako se odpiranje padala izvrši, koliko sekund traja odpiranje, po koliko metrih padanja se padalo odpre itd., pozabljajo pa najvažnejše, to je način, kako se naj padalo uporabi v kritičnem momentu. Produkcije, ki se vrše s padalom za razvedrilo publiki ali v reklamne svrhe, še izdaleka ne rešujejo bistva problema, ker je pač povsem jasno, da se padobran v takih momentih uporablja v legi in na način, ki je najpripravnejši in ki ga vsak skakalec točno pripravi že v naprej, dočim v slučaju nesreče treba doseči oddvo-jitev letalca od letala iz vsakega položaja, kar s sedanjo konstrukcijo ni mogoče.
Vzemimo športne enosede in dvosede ter vojaške aparate, v katerih so padala nameščena ali kot sedežne blazine ali pa kot nahrbtnik. Ako ste opremljeni s padalom evropske konstrukcije, se izvrši odpiranje in funkcija padala avtomatično, kar omogoča distančna vrv, ako se namreč srečno izkobacate iz sedišča v letalu, ako pa nosite s seboj ameriški padobran, morate po odskoku sami otvo-riti padobran, kar stavlja seveda na posameznika zahtevo po izredni živčni odpornosti in mirnosti. V kolikor je pravočasno udejstvovanje letalca z ameriškim padalom pri produkcijah in reklamnih poletih še kolikor toliko razumljivo in sigurno, je gotovo v slučaju nesreče, takrat, ko je potreba največja, lahko samo najkrajši trenutek oklevanja ali izgube prisotnosti duha povod za nesrečo. Pri potniških avionih o uporabi padal še ne moremo govoriti, ker so razne konstrukcije šele v preizkušanju.
Iz vsega tega sledi, da je dolžnost oblasti kakor seveda tudi vseh onih, ki delujejo na iznajdbi primernih padal, polagati največjo važnost na moment, ki smo ga zgoraj omenjali. Poleg tega pa treba voditi račune tudi o tem, da se ustvari možnost upravljanja padal po pilotu ali njegovem spremljevalcu, ki imata posebno pri zaprtih letalih edina in prva možnost, da izpregledata, če ne vnaprej, pa vsaj takoj ob začetku nesreče možnosti rešitve, in tudi spravita' v funkcijo padala, ki naj rešijo potnike in s tem osigurajo tudi v onih redkih slučajih, ko se še iz nepredvidljivih razlogov dogodi letalska nesreča, letalo kot povsem zanesljivo prometno sredstvo. To je dosegljivo le z napravo, ki avtomatično izvrši oddaljenje ljudi od letala.
Najti praktično ta način funkcije padobrana znači padobran današnjim prilikam in potrebam primerno izpopolniti in ž njim izvršiti zadnji del stavljene naloge: osiguranje letal in potnikov.
Avion z aufom. mehaničnim padalom, enosedežen
Veliko potniško letalo z autom. meh. padali za potnike
m
j z*53 !/
Profil potniškega letala
Kako pfice gnezdijo
Ptice! Vse se nam dopade na njih; ugaja nam smiselna zgradba njih organizma, prija nam barva in sijaj njih perja, silno prijetno se nas dojmijo njih graciozne kretnje in z občudovanjem se divimo globoko v njih ukoreninjeni skrbi za zarod. Z občudovanjem nas navdaja način, kako si ptice grade gnezda in do sentimentalnosti nas gane sleherni izraz izpolnjevanja njih roditeljskih dolžnosti nap ram zaupanim jim nebogljenčkom.
Skrb za potomstvo je iz ptice napravila umetnico v graditeljstvu, pa naj si gradi gnezdo v zemlji ali na tleli, v travi ali grmovju, na drevju ali na nepristopnih pečinah. Le prav mulo je ptic, o katerih se ne more trditi, da gnezdijo, ampak polagajo jajčeca kar na prosto bodisi v pesek ali v prst, oziroma v odpadlo listje. Nekatere vrste ptic si za polaganje jajčec in njih valjenje poiščejo primerno široke in dolge razpoke ali rove v pečevju, oziroma, če teh ne najdejo, se zadovoljujejo tudi z večjim kuponi kamenja, kjer se za silo že dobi kotiček, v katerem je dovolj prostora za valjenje jajčec. Da uporabljajo nekatere ptice, zlasti razne vrste rac, za valjenje tudi prirodne rove v zemlji, oziroma celo zapuščene rove kuncev, je splošno znano. Koliko truda je prihranjenega tem pticam z zamudnim grajenjem gnezda, ve povedati vsak, kdor je kdaj opazoval kako drugo ptico, kadar si gradi gnezdo, četudi je to še tako primitivnega sestava. Vodomec, b r e g u 1 j i c a in mnoge druge ptičke, ki si s trudom in mu jo kopljejo v glini rove, v katerih gnezdijo, so se raz-x ile v prave pijonirje in minerje med pticami. Poznaš vodomca in si že iztaknil kedaj njegovo globoko v rovu zneseno gnezdece? Ti je poznan legat in veš, da si ta ptič rov za gnezdo izkoplje v glini samo s šibkim kljunom? Primerjaj telesno velikost in moč vodomca s prostranostjo globoke 'kaverne, ki si jo je izkopal v zemlji, pa boš radevolje priznal, da se da njegova spretnost v marsičem primerjati s spretnostjo človeških rok. In kako udobno si znajo te ptice urediti oni del svojega temnega bivališča, ki je določen za njih najvažnejši biološki posel, za polaganje jajčec, njih valjenje in za vzgojo mladičev!
Šolski primer za ptice, ki jih je življenje^ naredilo za mojstre v tesarstvu, so žolne. Delo, ki ga človek ne bi mogel izvršiti brez orodja, dleta in svedra, izvrši žolna z
Kobilar ali pirol (Oriolus oriolus). Samec in samica pred gnezdom, ki sta si ga postavila v rogovili na veji. (Razstavljeno v muzejski živalski zbirki v Ljubljani.)
Foto ,,Ilustracija"
Zlatnglauček (Regulus ignicapillus) in njegovo na smrekinih vejicah pripeto gnezdece. (Razstavljeno v muzejski živalski zbirki V Ljubljani.)	Foto ,,Ilustracija"
močnim kljunom, in to tako dovršeno popolno in v tako kratkem času, da se ne moremo dovolj načuditi. Da tudi žolne in njili stanovske tovarišice skrbe za čim večjo udobnost v svojem, s trudom izdolbenem rovu, odgovarja povsem njih visoki tehnični naobrazbi.
Vrane, ščinkovci, drozgi in nešteto drugih pevk, ptice roparice in mnoge druge ptice kažejo vse sposobnosti in spretnosti v pletarski obrti. Te ptice si namreč pletejo gnezda iz suhih bilk, dračja, korenin in sličnega materijala ter jih tapecirajo znotraj in. če treba, tudi zunaj z raiznimi mehkejšimi snovmi, tako da je njih dom res nele varno, ampak tudi udobno zatočišče za vso njih številno družino. Kos je celo kos zidarja, saj omeče notranje stene v grmovju postavljene vile z blatom.
Ščinkovec in lišček, da ne omenjam vseli drugih tkalcev med pticami, si stketa gnezdece iz drobnih in tankih bilk, koreninic, ovčje volne, goveje in konjske dlake in sličnih vlakenc. Lišček zlasti ima tudi to navado, da vplete v rob gnezdeca vrsto peresc in izoblikuje iz njih nekako strešico nad jajčeci, na zunanji strani pa vdela v gnezdo mah in lišaje ter s pajčevinastimi nitkami pritrdi koščke lubja. Ako nimaš posebne sreče, ne boš na ta način zavarovanega gnezdeca nikdar opazil. Umetnica prve vrste v pletarstvu je brezdvomno sinica <1 o 1 g o r e p k a , ki si v gostem grmovju splete mošnji podobno gnezdece, čigar vhod je ob strani. In ta njena stavbica je tako močno zgrajena, da je treba že precej moči, da jo razdereš. Sicer pa kdo bi mislil na razdejanje tega umotvora, v katerem je na stotine med seboj na vse strani prepletenih peresc! Kaj in kako ter koliko časa mora delati spretna plašica . preden si splete na trstu ali na koncu vrbine vejice viseče, mošnji podobno gnezdece, bi nam mogel povedati edinole tkalec-strokovnjak. Da je bivanje v takem gnezdecu nadvse udobno, če ne že celo luksuriozno, se menda razume samo po sebi. Za čim večji komfort v gnezdecu skrbi tudi kobilar, ki si splete in stke košarici podobno gnezdece v rogovili na koncu daljše veje. Res je, da nas morajo zanimati predvsem domače ptice, a vseeno se moramo ob tej priliki spomniti najbolj izurjenega tkalca, kar jih živi med pticami, namreč družbenega tkalca in njegovih afriških, azijskih in ameriških tovarišev. Čast, komur čast! To načelo pravičnosti moramo upoštevati, pa bomo radevolje tudi našemu malemu palčku priznali,
da je kljub svoji neznatni postavici dokaj dobro izurjen tako v pletarstvu kot v tkalstvu.
Med pticami, ki si grade gnezdeca predvsem iz raznih rudninskih snovi, zlasti iz gline in blata je najboljši zidar mestna lastovica. Način in načrt, po katerem zida ta preljuba nam ptička, je tako splošno poznan, da bi bila vsaka beseda o tem odveč. Kar velja za mestno lastovico, velja tudi za njeno sorodnico, kmetsko lastovico. Znan zidar med pticami je dalje tudi flamingo. Ta si v plitvi vodi zgradi iz blata, v katerega je primešal dračja, piramidi podobno kopico, čije zgornji del moli več ali manj visoko nad vodno gladino ter je na vrhu ploščat, oziroma nekoliko udolben. V to udolbino nanese flamingo še nekoliko dračja in gnezdo je gotovo. Ako se žolni zdi, da je vhod v gnezdo preširok, ga do primerne ožine zazida z glino in kljunorožec — kdo bi si mislil, da je ta na Molukih in Filipinih živeči čudak tako brihten! — zazida vhod v drevesno duplino, v kateri vali samica, tako močno, da more skozenj stegovati boljša polovica le konec kljuna ter ž njim sprejemati hrano zase in mladiče od zares preskrbnega možička. Ker govorimo o pticah-zidarjih, ne bi bilo iprav, ako ne bi vsaj mimogrede omenili na Javi živeče in lastovici zelo podobne salangane. Tudi salangana namreč zida gnezdo, toda ne iz gline ali iz blata, ampak iz strnjene sline, torej iz organske snovi. Na tisoče in tisoče je prilepljenih plitvim skledicam podobnih salanganinih gnezd na strmih obmorskih pečinah, kjer stikajo za njimi ondotni prebivalci ter jih v velikanskih množinah pošiljajo zlasti na Kitajsko. Kitajci salanganina gnezda kuhajo v vodi in nastala juha jim gre baje silno v slast.
Čudno se sliši, a je le sveta resnica, da si nekatere ptice gnezda v pravem pomenu sešijejo. Indijski š i v e c je pravi krojaški mojster, ki si starvi gnezdece približno takole: Na koncu tanke vejice poišče pripraven list ter ga
Taščica (Erythacus rubecola) pila kukavico (Cuculus canorus). Taščicino gnezdece, spleteno iz mehkih bilk in tankih koreninic ter postavljeno v varnem skrivališču med koreninami, je našla kukavica in vtihotapila vanj jajčece. Uboga taščica niti ne sluti, da je ogoljufana in prevarana, ter pridno donaša črvičke in gosenice — pastorki kukavici.
(Razstavljeno v muzejski živalski zbirki v Ljubljani.)
Foto .Ilustracija’
s šilastim kljunom na več mestih prebode, nato pa — zdaj se pokaže pravega umetnika v svoji stroki — skozi napravljene luknjice križema pretakne tanko, a dovolj dolgo rastlinsko vlakno in, ko je to srečno izvršeno, potegne za nitko. Oba listna robova se drug drugemu približata in — evo ti sešitega gnezdeca, ki ga je treba znotraj le še tapecirati z volno, da bo zibelka šivčevi družini dovolj topla in varna.
Gospodinja podpira tri vogale pri hiši. To dejstvo velja nele za človeka, ampak tudi za pretežno večino ptic. Samec se ali sploh ne briga za postavitev gnezda ali pa samo donaša gradivo samici, ki mora vse ostalo sama oskrbeti. Razume se, da se tudi v ptičjem rodu najdejo častne izjeme in da tudi samec poprime krepko za delo, kadar ga kliče dolžnost. Ščinkovec prepušča skrb za gnezdo samici, njegova sorodnica dolgorepka pa je tako srečna, da ji pomaga pri gnezditvi tudi gospod dolgorepec. V tem oziru se tudi breguljica ne more prav nič pritoževati, saj se tudi on, to se pravi, breguljec, trudi, kolikor more, da s skupnimi močmi izdolbeta za gnezdo primerno dolg rov.
Uganke
Srečen dedič (—zl—, Ljubljana)
Nekemu siromaku je umrl v Ameriki bogat stric in mu zapustil dediščino 24,151.221*60 dolarjev. Takoj pa so nastopili proti njemu drugi sorodniki in šele po dolgih pravdali je prišel do bogate dediščine. Kaj je imel, da je dokazal svojo pravico ?
Nasveti za hišo in dom ali nekaj opomb kc»Pamet je boljša ko žamet«
Vsa umetnost pri tej uganki je bila, poiskati zvezo med posameznimi oddelki. V vsakem oddelku moramo dobiti številko naslednjega oddelka, kar je bilo le v nekaterih oddelkih malo težje.
Že stari narodi so vedeli, da ima človek 32 zob. če vzameš sedaj poleno in mu jih 8 izbiješ ter prešteješ ostale, jih kljub vsemu računanju ne dobiš več kakor 24.
Povprečen Srednjeevropec ve, če že ne tega, da slovi Širas po lepih vrtovih, vsaj to, da stoje piramide v Egiptu, Eifflov stolp v Parizu, nebotičniki v Ameriki itd. in ostane tako samo ena znamenitost, namreč vrtovi.
»Komaj je prišel,« je dvoumnost, katero pri natančnem čitanju vsak zlahka opazi. Ker je maj 5. mesec (mesece navadno označimo s številkami), je naslednji oddelek tisti, ki ima številko 5.
V 7 dneh pride polž 7 m visoko in ko zleze osmega dne še 3 m naprej, pride na vrh, odkoder pa ne zdrkne več nazaj.
Tudi v stavku > te najstarejše prestolice . . .« kmalu vidimo
število 11.
Obveznica se imenuje v trgovskem svetu tudi bon; če pridružimo temu še drugega, dobimo besedo b-o-n-b-o-n, ki sestoji iz 6 črk.
Brez posebnih težav najdemo celo v pregovoru »Devet igralcev ... neko številko, katere si pa kar ne upam izdati.
Iz enačbe 3 x + 42 = 4 x dobimo celo pot, ki je dolga 168 Indijčevih korakov. Za to pot pa porabi razbojnik 168 .	—	210 korakov.
Ker je sreda 3. dan v tednu in marec 3. mesec v letu, je naslednji oddelek tudi tretji.
Prvi brzovlak odpelje ob 16.10; s tem zvemo že dva nadaljnja oddelka, ker v naslednjem (16) pri najboljši volji ne moremo dobiti nobene številke.
Vemo, kako nesrečno je Indijec prišel v zapor. Sedaj, ko je srečno ušel iz ječe in se zopet veseli zlate svobode, ali naj sedaj pije petrolej ali bencin? Tudi naslov uganke je vsega upoštevanja vreden, posebno še, če je tako lep, kot je bil naš.
Splošno znano je že, celo pri branjevkah, da pravimo 12-im komadom skupaj 1 ducat.
Ker je šel proti Ljubljani le on — ženske je srečal (in beseda srečam pomeni navadno, da pride tisti, ki ga srečam, meni nasproti; morda bi bila boljša nemška beseda begegnen, kjer se ta »nasproti« jasno izraža. Toda to prepustimo ugankarji drugim!) — je tudi v Ljubljano prišel samo on. torej eden, ali s številko 1. Če pred to številko napišemo še številko 2 — kakor smo se učili v drugem, nekateri celo v prvem razredu — dobimo številko 21. Ker nam končno ne preostane drugega kakor zadnji oddelek, gremo radi ali neradi še tja.
Rezultat naših utrudljivih raziskovanj:
Nil novi sub sole.
Rešitve ugank iz 4. in 5. številke prihodnjič
lO » 1 O * %Š cc«r
>5
UJ
ar
S
0
0
*
* * $2|
"•m
o
•o
MS
LEDU
Nove
— Fej! Izdajalski sueti
— Propala je Rusija/
Linorez M. Maleša
A Katka, kje ? Mrtua na tleh! Sirel skozi glavo pri očeh ...
Linorez M. Maleša
Aleksander Blok: Dvanajst
»Proletarska knjižnica« v Ljubljani je izdala prevod znamenite pesnitve iz ruske revolucije »Dvanajst«. Povest
o	patrulji dvanajsterih, ki korakajo po petrograjskih ulicah v snežnem metežu novega sveta, ki se poraja v krčevitih sunkih divje revolucije. Povest o mladem Petku, ki je izgubil svoje dekle, svojo Katko in ki maršira zdaj zdrobljen v svoji srčni boli, a zvest svoji novi misli revolucije, v vetru, snegu in noči po zbeganih ulicah revolucionarnega Petrograda. Pesnitev je napisal Aleksander Blok, poet predvojne in revolucionarne Rusije, poet in nič več (umrl 1921), z viharjem revolucije in srčno mislijo sproščenega življenja v svojem poetskem srcu. Tako se glasi konec pesnitve, z vizionarnim poudarkom:
... In tako gredo v daljavo — a za njimi — gladni pes.
Spredaj — s purpurno zastavo, za vihar nedotakljiv, za svinčenke neranljiv, nad zameti varno hodi, po sneženi stezi vodi,
v kodrih rožnat venec, čist — gre pred njimi — Jezus Krist.
Januarja 1918. 1.
Pesnitev je prevedel mladi pesnik Mile Klopčič, opremil Miha Maleš, cena ji je 10 Din.
Knjige „Slovenske Matice"
Oživljenja in prerojena »Slovenska Matica« je letos že drugič razposlala svojim članom bogat književni dar: znameniti Reymontov roman »Kmetje« I. del v prevodu J. A. Glonarja, Bevkov roman »V zablodah«, nadaljevanje Cankarjeve »Zgodovine likovne umetnosti« in Kidričevo »Zgodovino slovenskega slovstva«. O knjigah bomo še obširneje poročali. Za ceno 50 Din se naročajo pri »Slovenski Matici« v Ljubljani, Kongresni trg 7.
Popravek. Jakopičev zbornik (gl. str. 121) stane broširan 110 Din, vezan 140 Din.
Fridfjof Nansen: V noči in ledu
Priredil Fran Albrecht. V Ljubljani, 1928. Založila »Tiskovna zadruga« v Ljubljani. 108 strani s slikami. Cena broš. knjigi 36 Din, vezani 46 Din. — Poskus Fridtjofa Nansena, priti v letih 1893. do 1896. na severni tečaj, je eden najzanimivejših in najsvojevrstnejših. Njegov načrt se je opiral na odkritje morskega toka, ki struji iz Sibirije preko severnega ledenega morja proti Grenlandiji. Na podlagi tega toka, je sklepal Nansen, da bi se dalo s pomočjo močne, ploščato zgrajene ladje, ki bi kljubovala pritiskom ledenih grmad, priti na severni tečaj. Ta poskus se je Nansenu vsaj deloma posrečil. Njegova ladja Fran je zaplula v Severno ledeno morje in tam primrznila. Nansen sam pa se je v spremstvu poročnika Johansena in nekaj psov peš odpravil po ledu na nevarno pot na severni tečaj. To potovanje, ki je trajalo skoro dve leti, je pogumni raziskovatelj opisal v svojem znamenitem delu na pretresljiv in dramatičen način. Z neposredno nazornostjo sta očrtani dve požrtvovalni osebnosti v borbi z najhujšimi prirodnimi elementi, v nečloveški borbi na življenje in smrt — prava moderna robinzo-nada, a brez primesi avanturistične fantastike. Zato je prav, da je knjiga, ki je tudi sicer polna prekrasnih opisov prirode in mrtve arktične pokrajine ter bogastva misli in doživljajev, izšla Vsaj v skrčeni, zmiselno prirejeni izdaji tudi v slovenskem jeziku. Nedvomno bo posebno mladini, pa tudi odraslim nadvse dobrodošlo čtivo. Okrašena je s slikami v bakro-tisku in pridejan ji je zemljevid prepotovane zemlje.
lika Vašfe.- Umirajoče duše
Zgodovinski roman »Umirajoče duše« je roman baročne Ljubljane in njenega umetnostnega predstavnika tiste dobe mojistra Robbe. Pisateljica je ob razvoju Ljubljane v tistem času hotela pokazati tudi paralelo — razvoj in rast umetnostnega ustvarjanja Robbe. Za tako obsežen načrt je pisateljica predelala obsežno zgodovinsko literaturo (nič
manj kot 51 zgod. del). Snov pa ji je tako narasla, da je bila prisiljena delo za knjiž-izdajo skrajšati. V romanu je glavna oseba kipar Robba, na zunaj sirov in oduren, a v notranjosti vendar velik človek ob vsej svoji tragični usodi. Pisateljica lika Va-šte je znana po svojih »Pravljicah« in zgodovinskem romanu »Mejaši«; kakor čujemo snuje zopet nov zgodovinski roman. »Umirajoče duše je založila »Tiskovna zadruga« v Ljubljani, knjiga obsega 220 strani in stane broširana 52 Din, vezana 62 Din.
^Slovenski fisk“
»Zveza faktorjev v Sloveniji« je začela izdajati svojo revijo »Slovenski tisk« za vse sodobne probleme tiska. Ljubitelje slovenske knjige bo zanimala predvsem Šlefoin-gerjeva bibliografija in pa kotiček za bibliofile. Urejuje Miroslav Ambrožič.
Smrf doktorja Čibeja
Dr. Vladimir Bartol
Zopet eden! Kdo bo prihodnji? Z velenadarjenim Hermanom se je pričelo, ki se je bil ustrelil. Iz nepremostljivih notranjih konfliktov. Dr. Jug je bil drugi, ki je treščil s severne triglavske stene. Tudi iz notranje razprtosti.
Eden izmed planincev je vzkliknil, ko je slišal, da se je Jug ponesrečil: »Saj ni mogoče! Najboljši planinec in najbolj premišljen. Pomota bo.« Pa ni bila. Samo to je razvideti iz njegovih dnevnikov, da je iskal smrtonosnih
poti
Do tu bi bilo ravnovesje v statistiki. Vsak krožek na univerzi naj da nekaj mrtvih!
Toda tehtnica Usode se je hipoma močno pogreznila na tisti strani, kjer je stala ozka skupina okrog filozo-fičnega seminarja. Dva njegova člana, oba mlada doktorja filozofije, sta bila na vrsti. Zopet iz težkih notranjih kriz in konfliktov. Nista sicer umrla. Vendar se je vsakdo od nas strahoma vprašal: kdo bo prihodnji? Zakaj statistika je bila prišla iz ravnovesja. Sile so morale delovati tu, ki niso bile vračunane v njej.
Morda so se bili zbrali okrog filozofije baš taki ljudje, ki so iskali v njej poti iz notranjih konfliktov? Morda je baš filozofija ona magična luč, na katero naletavajo tisti, ki so na tem, da obupajo? Morda, a ne gotovo. Zakaj Čibej, čeprav tudi ne brez kriz in konfliktov, je bil v svojem jedru svetal ter se priznaval k življenju. In vendar bi prisegel, da je njegova smrt člen v verigi prej omenjenih slučajev.
Kaj ga ni bil naskočil zli Duh Usode, ki je začel pritiskati na tisto strap tehtnice, na kateri je stala skupina
filozofskega krožka, že ko je šel k vojakom? Zdrav in poln življenja bi bil skoraj prišel ob vid, ki pomeni za mladega učenjaka toliko, kot življenje. Zato, trdim: prav zato, ker ni bil eden mračnjakov, kot so bili prej omenjeni, so ga zle sile napadle od zunanje strani. Ljubeče roke so ga rešile.
Kmalu nato je potrkala na njegove prsi stara bolezen slovenskih talentov. Tudi tej se je bil izmotal s pomočjo skrbnih in dobrih rok.
Toda zli Duh se je bil zmotil, da ga bo pogubil. Spremenil je svojo taktiko ter mu zastrupil neznatno ranico v nosu. Njegovih nakan niso spregledali pravočasno; in naskok se mu je bil topot posrečil. V treh dneh je pobrala smrt najširše izobraženega s B o -\enskega mladeniča!
*
Dr. Jug — človek z nakopičenim dinamitom v sebi. Intenziven in do skrajnosti logičen. Zato vtesnjen in ozkega delokroga. Vse mu je bilo preširoko. Sprva je hotel razmišljati v literarni obliki. Cankar mu je bil vzor. Potem je spoznal profesorja Vebra. Vrgel se je na filozofijo. Preveč mu je bilo te. Hotel je le še raziskovati nagonsko življenje človeka. Zatopil se je vanj — in kako obširno se mu je zazdelo tedaj! Zopet se je omejil. Spoznal je, da je njegov poklic le raziskovanje dobrega in zlega. Etika. Še ožje — morala!
*
Dr. Čibej — človek širine in obilega študija. Tudi on je bil sprva ožji Vebrov učenec. Toda kako enostransko se mu je zazdelo, gledati le skozi eno okno v življenje! Moral se je razmahniti. Spoznavati je začel druge filozofe. Tesno, še vedno mu je bilo pretesno. Razgledal se je v pedagogiki, za disertacijo si je iskal sociologijo.
A kako daleč je še od življenja! Črpati je začel tudi iz naravoslovnih ved. Potem še v umetnosti, v upodabljajoči, pa tudi v besedni. Še bližje je pogledal v življenje, stopil je prav v sodobnost. Napisal je razpravo o kinu — da, o kinu?! V Chaplinu je videl odsev občečloveškega, spoznal je v njem umetnika. Pisal je o »kiču in šundu«. Obenem pa je pogledal s psihološkim očesom na pedagogiko ter napisal o tem obširno delo, ki naj bi mu prineslo dostop na univerzo. — Med mlajšimi je on imei najobšir-nejšo znanstveno knjižnico.
Ogromno je či-tal. Široko izobražen, zato manj skoncen-tiiran in manj dinamičen, kakor Jug, ki je bil čital le par knjig. Priljubljen ir. popularen. O tem je pričal pogreb.
Mehak in dober. Vihrav, pa vendar iščoč u-staljenosti. Nezadovoljen je z vsem, obenem pa v vse vdan.
Simpatičen in fin v občevanju. Zelo takten.
Glede tovarišev:	Jugova
smrt je pretresla par src, toda te prav do dna. Za Čibejem bodo tugovali mnogi, spominjali se ga bodo ter lepo govorili o njem. Juga so bolj spoštovali, Čibeja bolj ljubili. Z obema pa smo izgubili dve osebnosti slovenske mladine. To je stara pesem pri nas. Vprašanje je sedaj samo: Kdo bo prihodnji?
Igra
John Chancellor
Fred Randall se je vrnil ponoči	iz Pariza. Po navodilih
je	sicer imel počakati do	jutra in	se prepeljati z	zrako-
plovom preko Kanala. Toda bil je svojeglavnež in zato je hotel opraviti svoje stvari,	kakor si	je bil namenil.
Ob pol sedmih zjutraj	je prišel	v London in ob	osmih
se je že napotil v hišo Clawsona, ves svež po jutranji kopeli.
Clawson je zajutrkoval. Osem in trideset let, visok, lasje že sivi, cinik, avtor treh veseloiger (z neobičajnim uspehom) in pol ducata drugih knjig. V pyjami je sedel pri mizi, sluga Bales mu je stregel. Pisalni stroj je počival na stolu, rokopisne pole nove igre so ležale raztresene po tleh, po temačni sobi se je še vlekel mrzel dih po tobaku.
»Vso noč sem pisal,« je rekel Clawson, ko sta si z Randallom stisnila roki.
»Pravkar sem se vrnil,« je odgovoril Randall, nekam nemiren'. »Tri dni sem bil tam. Hvala, sem že zajutrkoval.«
»Ti ni dobro?«
»Hvala, zdrav sem.	Počakal	bom,	da poješ.	Rad	bi,
da se pomeniva o važni	stvari.«
»Ah, tako,« je menil Clawson nežno. »Samo trenutek, prosim —!«
Jedel je jajce — napet molk je planil v sobo. Ves razmišljen je strmel Randall v preprogo. Randall — mlad, fletkan mladenič, ne brez denarja in v kratkem v važni konzularni službi (sin državnega podtajnika in sinovi državnih podtajnikov napredujejo hitro). In zaradi tega so se čudili ljudje, da ga dražestna Marv Harper že davno ni poročila. In baš ti ljudje so se čudili, zakaj je ni poročil že Clavvson. Oni, ki vse vedo	in	še malo več, so	jo
opazovali in gledali pri	Ciroju	ali	pri Princeju	(kjer	je
parala moškim srca in razdirala dolgoletna prijateljstva) in so krstili tisti ducat mladih ljudi, ki so noreli za njo. »backi lepe Mary«.
Clawson se je naslonil na hrbet stola in si prižgal cigareto.
»No?« je vprašal.
Randall se je za kratek hip obotavljal, nato vstal in stopil k mizi.
»Poslušaj,« je rekel počasi. »Ali nisva že dolgo časa prijatelja?«
»Ali nisva več?«
»Sain veš, da nisva več. Kako naj bi tudi bila, če je Mary med nama!«
»Ah, Mary? ...« je zatrepetal Clawsonu glas v medlem smehu.
»Zdi se mi, da misliš, da je tvoja,« je vzkliknil Randall jezno.
»Ni stvar taka. Na vsak način je odločitev v najinih rokah. Če bo izbirala Mary, more izbrati samo enega od naju dveh. Je tako?«
Clawson se je naslonil in pihnil tenak brizg dima proti stropu: »Klepetulje govorijo okoli tako.«
Mirni in ravnodušni ton je burno razjezil Randalla.
»Nehaj s temi izrazi. Ne igrava v eni tvojih komedij!«
Clarvson ga je pogledal in se dvignil.
»Dragi	prijatelj,	pomiri se!	Nisem te hotel žaliti. Ali
bi	ne bilo	hudo, če	prekineva	z najinim prijateljstvom?
Zakaj bi se sprla zaradi Mary?«
»Zakaj?« je ponovil Randall nepotrpežljivo. »Ker jo hočeva oba imeti. Pri vseh bogovih, ne hlini se. Clawson!«
Clawson je mignil z rameni v medlem smehu.
»Žal mi je,« je rekel Randall žalostno. »Nisem se nameraval razburiti. Toda sam veš, kako je s temi stvarmi
—	saj si vendar v istem položaju. Ne morem si misliti, da bi Marv poročila koga drugega razven mene. Dokler sva si taka nasprotnika, je nemogoče, da bi bila prijatelja.«
»Mogoče,« je menil Clarvson suho. »Kaj torej želiš?«
Randall mu je pogledal naravnost v obraz.
»Zadevo morava	dokončno	urediti. Včeraj v Parizu
sem prejel	brzojavko od očeta,	ki mi je preskrbel name-
ščenje v Južni Ameriki. Če sprejmem, zapustim še nocoj Anglijo za najmanj dve leti.«
Za kratek čas je utihnil, roke so se mu tresle, nervozno trepetanje mu je gledalo iz oči.
»Predlagam,« je nadaljeval počasi. »Oba igrava dobro poker. Igrajva partijo. Če zgubim jaz, odpotujem še danes in ti imaš prosto pot. Če dobim jaz, se odpovem službi v Južni Ameriki in ti odpotuješ jutri okoli sveta, kar že dolgo nameravaš. Sprejmeš?«
Ves razburjen je trepetal v strahu svoje drznosti, da more tvegati vse v eni partiji in skrivoma zanešen od upa, da igro dobi.
Clarvson se je nasmehnil in prikimal.
»Sprejmem.«
»Začniva,« je bruhnil Randall vedro (le za trenutek se mu je zavrtelo v glavi). »Imaš karte?«
»Poiščem jih.«
Clarvson je poiskal karte, sedla sta in začela. Randall je dvignil devet in Clarvson kraljico.
»jaz začnem,« je rekel Clarvson.
Zmešal je še enkrat karte in jih razdelil: pet Randallu in pet sebi. Nekaj časa sta sedela	tiho in	zrla na	karte.
Clarvson je izpregovoril prvi:
»Koliko jih hočeš?« je vprašal.
»Tri,« je zašepetal Randall. Z robcem si je obrisal čelo. Obraz mu je bil bled, nemirno so trepetale	mišice.
Clarvson je pograbil karte in	z mirno	gesto	je	dal
tri Randallu.
»Vzamem ravno toliko,« je rekel trenutek nato.
Vzel je tri karte, jih pogledal, nato je zapičil svoj pogled v Randalla, ki mu je sedel nasproti. Roka mladeniča se je tako tresla, da je komaj držal karte, toda v rbraz mu je liušknila rdečica, izraz je postal odločen.
»Tako sva, tako sva...« je rekel. »Mislim — mislim, da sem igro dobil.« Položil je karte na mizo — štirje kralji in adut.
Clarvson jih je pogledal z mirnim srcem.
»Jaz imam štiri ase,« je rekel.
Randall je zamolklo vzkliknil in odrinil stol, na katerem je sedel. Trenutek je divje zrl na karte, nato je glasno zaihtel. Glava mu je padla na mizo.
»In goljufal sem,« je vzdihnil. »Zgubil sem njo, ki jo ljubim, — vse, vse. Ko si pogledal proč, sem vzel neka j kart z vrha. Moj Bog, ... ali mi moreš odpustiti?«
Clarvson je dobrohotno položil roko na trepetajoča ramena prijateljeva.
»Glavo pokonci, dragi!« je rekel Clarvson. »Tudi jaz sem goljufal.«
Randall je planil kvišku, se obrnil in divje zastrmel v Clarvsonov obraz.
»Ti — ti si goljufal?« je vzkliknil. »Ti — slepar!«
Clarvson se je lahno smejal.
»V resnici bom napisal komedijo o vsej tej zadevi.« je rekel. »Da, goljufal sem. Imel sem še ene karte v žepu. Vidiš, moj dragi, hotel sem, da greš v Južno Ameriko in da pozabiš vse to. kar je to. Želel sem te. obvarovati razočaranja. Tisti dan, ko si se odpeljal v Pariz, mi je Mary obljubila, da se poroči z menoj... in včeraj se je vkrcala, da odpotuje v Nervyork, z Braithrvaitom, ameriškim milijonarjem.«
Jlusfracija"
Naslovna stran ovitka:	Olaf Globočnik, Velesejem
(akvarel).
Foto »Ilustracija«: Marjan Pfeifer.
»Pamet je boljša ko žamet« v 4. številki je vzbudil i izredno mnogo zanimanja. V tolažbo vsem prinašamo na str. 157. točno razlago.
Spasite Vaš ukras Vašu kosu novom ipronadenom francuskom p o m a d o m
,nicher
Obustavi opadan je
i	sedenje kose Izleči kosno tkivo; odstrani perut i sve bol jke, od kojih kosa opada i sedi
Depo za Jugoslaviju: Beograd, Vasina ul. 8, II. sprat, prodaje i apoteka Delini, Knez Mihailova ul. br. 1
Rojen je bil leta 1882. v Petrogradu. Študiral je glasbo pri Rimskem-Korsakovu, kateremu se ima zahvaliti za svoje mojstrsko obvladanje kompozicijske in instrumentacijske tehnike. Stravinski je otvoril novi pokret, ki bi ga bilo brez Mussorgskega in Skrjabina težko zamisliti, vendar z vso radikalnostjo je nastopil še le on. Gre mu v glavnem za to, da bi izpodrinil čuvstveno liriko in sentimentalnost v glasbi ter jo nadomestil z ironijo in grotesko. Pri Stravinskem opažamo doslej tri razvojne dobe; v prvi je gojil glasbo z /nočno poudarjeno stranjo nacionalnih elementov, predvsem ritma; v drugi dobi skuša reducirati izvajalni aparat na minimum, piše jazzovo glasbo in ljubi velike baterije tolkal; v tretji, sedanji, dobi piše hotoma klasicistično in arhaično. Udejstvoval se je v vseh panogah resne glasbe. Najznamenitejša dela Stravinskega so: baleti »Žar-ptica«, »Petruška«, »Posvečenje pomladi«, Svatba«, »Musagetski Apolon«; opere »Slavec«, »Mavra«, opera-oratorij »Oedipus rex« (ki ga je vprizorila z uspehom ljubljanska opera); simfonija za pihala, simfonična pesnitev »Ognjostroj«, dve suiti, rekvijem, šaljive pesmi za glas in tri klarinete, mačje uspavanke za glas in osem instrumentov, po Pergoleziju prikrojen balet »Pulcinella«, oktet za pihala, koncertino za kvartet, tri manjše skladbe za kvartet, klavirski koncert, klavirska sonata, klavirske etude in druge krajše skladbe za klavir, samospevi za razne glasove s sprem -ljevanjem klavirja in še mnogo drugih pomembnih skladb. — Stravinski živi sedaj v Parizu ter ima mogočen vpliv na vse sodobne komponiste.
Vprizoritev Stravinskega opere-oratorija „Oedipus rex“ v Ljubljani. Inscenacija 1. Vaupotič, scenske slike: M, Polič, Foto .ilustracijo
Igor Stravinski
Stavko Osterc
H'H^V6X
Risal Miha Maleš
-rrr-
2-	4.
Mimo vogaloo ne brzi, da koga ne poderešl (I. nagrada)
Mimo uogalou ne brzi, da koga ne poderešl (II. nagrada)
Mladim risarjem
Razdelitev nagrad.
Na naš razpis v prvi številki smo dobili zelo mnogo risb. Prvo nagrado je prejel avtor štirih risb o temi: »Mimo vogalov ne brzi, da koga ne poderešc; drugo nagrado avtor risbe o isti temi, ki jo tudi objavljamo. Ugajala je dalje tudi zgoraj objavljena risba o teani: »Po jedi pusti zobotrebec na mizi itd.«. Od ostalih so nekatere uporabljive in za te si pridržujemo pravico, da jih o priliki objavimo in običajno honoriramo. Nekatere risbe so kazale pa veliko pomanjkanje duhovitosti in pri konkurenci zato niso prišle vpoštev. Avtorji priobčenih risb naj nam sporoče naslov odnosno naj se osebno javijo v uredništvu med uredniškimi urami. — Uredništvo »Ilustracije«, Ljubljana, Kopitarjeva 6/II,
Po jedi pusti zobotrebec na mizi in ne jemlji ga s seboj na promenado
Vaši barvasti Čevlji bodo kakor novi, ako jih barvate z Brauns,
-VilbSM
barvo zet usnje l
Tudi aktovke, kovčegi, usnjati stoli itd. vse /
zagleda kakor novo.1
'Dobiva se v vseh drogerijah ter / trgovinah z barvo in usiijem/
'Tovarna barv
Viljem Brauns, Celje.
vijpia
— Na pomoč, na pooooomoooooč! Nekdo je padel v vodnjak!!!!
— Meni je to vseeno! Te vode ne pijem jaz!
Acelj zahteva v lekarni spalni prašek. Lekarnar mu ga ne mara dati brez recepta. Acelj ves začuden vpraša: »Od kdaj je treba recept za prašek proti mrčesu?« — »Če se ne motim, ste zahtevali spalni prašek!« — »No? Ali morete poleti spati brez praška proti mrčesu?«
Gospa služkinji: »Mici, tu v dnevniku je nekaj, kar bi bilo dobro, da tudi vi veste. — Na Antilih je ciklon v desetih minutah pometel celo mesto s tal... Vi pa se s pometanjem ene same sobe mudite celo uro!«
Acelj: »Pravijo, da poročeni možje dlje živijo nego samci.«
Bacelj: »Smešno! Samo življenje se jim zdi daljše.«
Otoženec: »Pomislite, gospod sodnik: mlečen riž, pražen riž, riž na juhi, dan za dnevom riž, teden za tednom riž! Saj bom že začel kitajski govoriti!«
V	krakovskih vrtovih. »Kaj pa delaš na jablani?«
Paglavec: »Jabolko je odpadlo, zdaj bi ga pa rad r.azaj obesil.«
Gost: »Pri vas bi pa lahko tako dolgo sedel, da bi od lakote umrl.«
Natakar: »Težko. Pri nas ob enajstih že zapiramo.«
Bolniki
citajteT
Izšla je pravkar razjasnitev! V njej se pojasnjujejo dolgoletne izkušnje o vzrokih, postanku iu zdravljenju živčnih bolezni. To zdravstveno blagovest pošljemo vsakomur, ki jo zahteva od spodaj naznačenega naslova. Tisofero zahval nenadkriljivo dokazuje edini uspeh neumornega iu vestnega preiskovanja v dobrobit bolehajočega človeštva. Kdor je v velikem Številu živčno bolnih,
kogar mučijo raztresenost, tesnoba, oslabljenje spomina, razdražljiv glavobol, pomanjkljivo spanje, želodčne ne-rednosti, preobčutljivost, bolečine v členkih, splošna ali delna telesna slabost ali drugi neštevilni pojavi, naj golovozahleva mojo uteSl|l v o kn|li!coI
Kdor jo pazno prečita, se sebi v tolažbo prepriča, da poznamo enostavno pot do zdravja in veselja do življenja. Ne odlašajte, temveč pišite še dapes!
ERNST PA ŠTERN ACK, BERLIN, SO.
Mlchaelklrchplalas Nr. 13. Abt. 400
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA
Najlepše in najbolj moderno urejeno zdravilišče kraljevine S. H. S.
Svetovnoznani zdravilni vrelci:
TEMPEL - STYRIA - DONAT
Zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni, bolezni srca, ledvic In jeter
Sezona: od 1. maja do 30. septembra Maj, junij in september najboljši čas za uspešno in ceno zdravljenje
Koncertira vojaška godba. Največja udobnost. Na železnici znatni popusti. Ugodne zveze. Razpošiljanje mineralne vode. Zahtevajte prospekte I
Ravnateljstvo zdravilišča Rogaška Slatina
Grafotoški kotiček
Priobčuje Stanko Šproc
Poudarjena in nepoudarjena pisava.
Vsaka pisava je bolj ali manj poudarjena, to se pravd, osnovne poteze so pri eni debelejše, pisane z močnejšim pritiskom peresa, pri drugi tanjše in brez pritiska. Običajno so poteze navzgor tanjše od osnovnih potez, ki teko navzdol, in sicer vsled tega, ker roko pri potezah navzgor popolnoma sprostimo, pri potezah navzdol jo pa energično pritegnemo nazaj k telesu. Za ločitev pisav v poudarjene in nepoudarjene je merodajno edinole debelinsko razmerje obeh vrst potez.
Poudarjena pisava
Nepoudarjena pisava
brez izjeme tenke in brez pritiska. Osebe, ki pišejo brez poudarka, niso posebno navdušene za življenjsko borbo, večjih telesnih in duševnih naporov se rajši ogibljejo, ker jim primanjkuje odpornosti in odločnosti. So pa precej senzibilne in rahločutne ter bolj ali manj podvržene zunanjim vplivom. Spretno se znajo prilagoditi poljubnim razmeram. V negativnem oziru pa znači nepoudarjena pisava pri močno razrahljanem celotnem duktusu duševno labilnost, nestanovitnost in malodušnost.
Odgovori na vprašanja
»Jelka«. Tenkočutna, senzibilna natura, ki je zelo podvržena zu, nanjim vplivom. Njena volja ni posebno močna, manjka ji zadostne odpornosti in prave življenjske sile. Oseba je precej občutljiva, zameri kaj hitro, in postane v takih trenutkih tudi precej ostra in nervozno ranljiva. Oseba sama s seboj ni posebno zadovoljna, v njej vlada nesoglasje med hotenjem in delovanjem, kar povzroča semtertja nestrpnost in samovoljnost. Njeno nagonsko življenje ni posebno močno razvito, življenjska
JU
^LkUa *aa (11
Močan, enakomeren poudarek je vedno znak stalne, jake energije in obenem dokaz, da čuti pisec veliko ugodje pri manifestaciji svojih notranjih sil; saj se človek na primer tudi ne bavi s športom samo radi krepitve mišičevja, temveč predvsem radi velikega užitka pri premagovanju raznih ovir in težav. Poudarek v pisavi je tako rekoč odsev živih energij, ki se jih dotičnik pri udejstvovanju popolnoma jasno zaveda. Veliko lažje in komodnejše je pisati brez poudarka; ameriški pedagogi propagirajo iz tega razloga pisavo brez pritiska in jo uvajajo v novejšem času na vseh šolah. Akoravno pa je ta način pisanja zelo pripraven, naletimo vendarle na nebroj ljudi, ki se liote dosledno poslužujejo napornejšega načina; zanje je pač življenje brez ovir in težav pusto in prazno.
Stalen poudarek je torej izraz jake volje in urejenosti in doslednosti v delovanju. Čisto drugače si pa tolmačimo redni poudarek samo na gotovih mestih pisave. Iz poudarka na začetku vrste, stavka ali besede se zrcalijo namere in skrite želje piščeve; omenjena začetna mesta padejo namreč človeku najprej v oči, raditega je iz njih razvidno, kakšen vtis bi dotičnik rad naredil na zunanji svet o sebi. Sporadično (neredno) poudarjena mesta so izraz pretežno čustveno pobarvanih duševnih energij; pisave z nenadnim, silovitim poudarkom, ki nastopa precej neredno, očitujejo naglo vzplamtelo energijo. Če pa stoji tako poudarjena pisava tudi še na nizki nivojni stopnji, kar spoznamo iz grdih, neestetskih oblik posameznih črk. potem lahko smelo trdimo, da je dotičnik velik bahač, podomače »liohštapler«. ki je zmožen ob takih nenadnih izbruhih svojih strasti tudi kaznjivih dejanj.
Ž grafološkega vidika zelo zanimiv je nadalje poudarek na zadnjiosnovni potezi na koncu besed in stavkov. Tako piše 11. pr. angleški pesnik Bernard Shaw in je pisal tudi Napoleon; tak stalni končni poudarek je izraz avtoritativnega samopoveličevanja in sliči gesti govornikovi, ki zbere na kraju svojega govora vsa izvajanja v eno končno formulo, ki izzveni v besedah: »Tako je! Pika! Govoril sem!«
Močnejši poudarek, ki nastopa vedno le 11 a začetku besed in posameznih vrst in se nahaja z ostalo pisavo v izrazitem kontrastu, ni nikoli organično raščen; razkriva človeka, ki bi rad kljub duševni praznoti naredil na ljudi globok, imponirujoč vtis. Absolutno reden poudarek je praktično popolnoma izključen, ker človek ni stroj ampak živ organizem. Čim redneje si pa slede poudarjena mesta v pisavah visokega nivoja, tem ener-gičnejša je dotična oseba, s tem večjo doslednostjo zasleduje svoje cilje in tem bolj čuti potrebo po samokontroli in duševni disciplini. Velika rednost v poudarku pri pisavah nizkega nivoja pa priča o duševni nesamostojnosti in nezrelosti dotične osebe. Velika nerednost v poudarku pa je očiten znak nestalnega temperamenta, ki se hitro vname, a tudi hitro ugasne.
Končno še par besed o pisavah pisanih sploh brez poudarka. Značilno je zanje, da so vse poteze
sila baš ne kipi iz te osebe, kar se odraža v pomanjkanju duševne sočnosti in večje fantazije. Nasprotno je pa oseba precej obdarjena z zmožnostjo teoretičnega mišljenja, ki se odigrava v točnem preciziranju pojmov; je jako bistrovidna in kritična natura. V nastopu in občevanju je naravna, vendar pa ji manjka prave neposrednosti, ker je precej rezervirana in samosvoja. Razum prevladuje nad čuvstvenim življenjem, zaradi tega se oseba nikoli ne vdaja iluzijam, ampak je vse njeno delovanje bazirano na točnem opazovanju in premišljevanju. Akoravno torej oseba ni v sebi ustaljena — zaradi omenjenih disonanc — vendar se mora priznati, da je kljub temu dovolj odporna in dosledna za življenjski boj.
»Mara«. Živahen temperament, poln »elana« in duševne razgibanosti, oseba je zelo marljiva in delavna, nagla, ljubi spremembo in ima razvit kombinacijski dar. Njen nastop in vedenje je zelo naravno in priprosto, brez pozerstva in iskanih efektov. Nagonsko življenje je dokaj močno razvito, in se izživlja v precej harmoničnih formah. Oseba je zelo energična; svoje cilje zasleduje z vztrajnostjo in žilavostjo. Trdnega in odpornega značaja. Oseba je sicer precej strpi ji va in dobrodušna na-
tura, vendar pa nikoli sentimentalno popustljiva. Igraje skoncentrira svoje misli na poljuben predmet ali problem; njeno mišljenje je precej logično razvito, dosledno in sistematično urejeno. Pretežno »špekulativna^ natura. Napram okolici je precej dostopna, rada se giblje v družbi, rada debatira, vendar se pa pri tem ne izgublja v praznin frazah. Rada kritizira in svoje mnenje poudarja ob vsaki priliki. Akoravno ni njena fantazija posebno razvita, in akoravno se njene misli ne sučejo v baš kako visokih sferah, vendar najde v »realnem« svetu dovolj interesantnih stvari, ki vzbude njeno pozornost in ji nudijo notranje ugodje.
»Maj v Celju«. Zelo stvarno misleča natura; ima veliko smisla za »realno« plat življenja, praktične in tehnične zmožnosti prevladujejo. Oseba bo dosegla na takih področjih sigurne uspehe, ker ima poleg tega tudi dobro razvit dar za opazovanje, čut za točnost, preglednost in rednost. Njena duševnost je zelo uravnovešena, nikjer ni opaziti kakih nesoglasij med hotenjem in dejanskim delovanjem. Redko se oseba moti v svojih računih in zasnovah, ker je zelo kritičnega, preudarnega duha in se ne
(/A
~lc &&t
/*4x,
/
*	da prepričati z laži-argumenti. Ljubi predvsem jasnost in določnost v izrazu, sovraži pa vsako pretiravanje in domišljavost. V vedenju in nastopu je naravna, brez iskanih efektov, na reprezentanco in zunanjost ne polaga važnosti, gre ji vedno le za jedro in notranjo vrednost vsakega problema in stvari, ki se je loti. Pri njenih dobro razvitih duševnih zmožnostih bi oseba lahko veliko dosegla, ko bi ne bila tako komodna in ko bi se ne vdajala preveč raznim užitkom. V bistvu dobrohotna in rahločutna natura globoke duševnosti.
Pripomba uredništva: Kdor želi grafološko skico značaja kake osebe, nai vpošlje približno 10 s črnilom pisanih vrstic njene pisave (navesti treba tudi spol in starost) na uredništvo naše revije pod naslovom »Grafološki kotiček«. Obenem naj priloži pismu 20 Din za delo in stroške. Pisma se rešujejo strogo diskretno in zelo vestno. Analize vposlanih pisav se priobčijo v tem kotičku le na izrecno željo. Naš grafolog izdeluje tudi detajlne analize pisav in je bralcem te revije na razpolago za vse tozadevne informacije in vprašanja.
Modno poročilo
Zdenka Rodič
V	vsej raznoterosti oblik zmaguje dražestna prilegajoča se princes-obleka. Vedno tesneje se prilega prsom in boku, vedno vitkeje in ravneje pada po stasu nizdol ter se prav globoko širi v zvonove in gube. Njene preprostosti ne smejo motiti detajli; geslo je: linije in blagovi, bla-govi in linije. Umetniško nadahnjena tekstilna industrija je za letošnje poletje ustvarila prava čuda v barvah — simfonije v zelenem, modrem, rdečem in rumenem — in Foujita, slikar daljnega vzhoda, je pričaral, prešinjen od francoske kulture in francoskega okusa, na pajčolanaste tkanine čudovito nežne risbe, katerih poezija je izražena v njihovih naslovih: »Črešnjev cvet«, »Jutranja zarja«, »Tisoč pesmic« itd.
Tiski blaga so letos še bolj priljubljeni, nego lani. Potiskani so tafti, krepi, sateni, inoire, čipke, tili, šantungi, platno, in sicer z risbami vseh mogočih vrst in barv: z jagodami, sadjem, cvetjem, lainpijoni, golobčki, pikami, geometričnimi figurami, pestrimi poljskimi cvetlicami, z nemirno, a apartno učinkujočimi progami. Le krepi in musselini, ki so določeni za elegantne popoldanske toalete, so prevlečeni s prav velikimi cvetlicami in perorisbami. Taki tenčičasti blagovi so prav posebno prikladni za plesne in stilove obleke. Korsaža je brez rokavov in gladka in prikladen fichu gre čez ramena. V volanih izdelano krilo je zadaj in ob straneh podaljšano. Zelo moderna je princes-obleka iz črnega, z velikimi cvetlicami okrašenega riiuselin-šifona; tunika je drapirana v kaskadah, globoki hrbtni dekolte — spredaj je izreza vedno precej visoko — zakrivajo napol prepaske (ešarpe), ki so na sredi zvezane in katerih konci valovijo skoro do roba.
Zelo elegantna poletna moda so z žorgetom kombinirane čipkaste obleke v svetlem marronu in pastelizdrani sivini ter črnobele kombinacije v žoržetu, satenu in čipkah.
Zelo priljubljene so obleke in jope iz enakega vzorko-vanega blaga.
Dražestne, brezrokavne oblekice za morska letovišča in za tenis se izdelujejo iz belega šantunga, svilenega
Zelo eleganten komplet, obleka v rdečečrnem crep de Chinn Imprimš z žoržetmm telovnikom, garnirano s pravo čipko
Okusen plašč (Irotteur-plašč) iz voln. blaga s svilo. Zadaj visok pokončen ovratnik, zelo apartni žepi. Cvetlice iz usnja
platna, crepe de Chine ali alpake, garnirane z rdečimi, zelenimi, modrimi, rumenimi ali vijoličastimi cvetlicami (Stoffblenden). Kot neob hoden complement je voljna, kratka, vedno odpeta jopica iz triko-čipek ali damskega sukna.
Zelo priljubljene so lingerije in naramni robci z dražestnimi detajli. Ovratniki, fisiji, žaboji, plastroni, manšete iz progastega finega platna ali pikeja, iz žoržeta, muselina. tila, iz pravih in imitiranih beneških, lionskih i. dr. čipk, v finih tonih — vse to je zelo moderno. Koničasto, okroglo ali jezičkasto izrezane robove poživljajo barvasti obšivki in nežni valencienski ali tilovi nabori.
Fišiji so priljubljeni bolj kot kdaj prej. Nežne impri-medessine lanskega leta nadomeščajo letos krasnobarvne, široke, nepravilne proge, inkrustirani medajloni, barvaste bordure in pestro vezeni cvetovi. Stvar okusa je, kako si kdo veže mehke robce v lahkotne petlje, bodisi spredaj, bodisi na rami, bodisi na tilniku — čim brezbrižneje, tem lepše. Poslednji šik je, da harmonira klobuk s fišijem ali fiši z ročno torbico.
Dva Juda sta naročila večerjo. Samo še dve ribi sta ostali in ti dve ribi sta naročila. Ena riba je bila majhna, druga velika. »Kar vzemi,« pravi prvi drugemu in ta si vzame večjo ribo. — »Sram te bodi,« pravi prvi Jud. — »Katero bi bi! pa ti vzel, če bi bil prvi jemal,« ga vpraša drugi Jud. — Malo, seveda!« mu odvrne prvi. — »No, potem je v redu, saj jo imaš,« se mu zasmeje drugi.
Pepček bi rad v teh lepih majskih dneh šel malo na zrak, toda ob 4 ima svojo klavirsko uro v »Matici«. Brž se odloči in telefonira svojemu profesorju v »Matico«, naj oprosti, da »njegovega« sina ne bo danes, ker da je bolan. 'Kdo telefonira?« je vprašal profesor. »Moj oče,« je odgovoril Pepček nepremišljeno.
»Gospodična, ljubim vas vroče!«
»Skočite v vodo, če bo zacvrčala, vam verjamem, sicer ne!«
Mladostna mornarskomodra	Družeslna> mladoslna šporlna
obleka jz volnenega b aga	MeUa . ^ modre^a 00,_
prto!’ima stranske pliseje. Pas	z ^'ovljenimi
iz modrobelih usn,enih trakov ^	g	moJordečjm,
vdelanimi ornamenti, jooica iz rdečega volnenega trikoja z modrimi, apartnimi reverji, žepi s cvetlicami (Blendengarnitur) in modro podlogo
sp
Ita Rina (Ljubljančanka) in Olaf Fjord (Mariborčan) v „Erotikonu“
Erofikon
Svetovna premiera v Beogradu, takoj zatem slovenska premiera v kinu „Ljub!janski dvor“ v Ljubljani Rol Amuda
Film z Ito Rino, Slovenko torej, več: Ljubljančanko. Še mlado in ljubko Ljubljančanko. Pa ne morda kot že svoj čas enkrat: V glavnih vlogah xyz in ... Ita Rina. Ite Rine pa skoro niti videti ni bilo. Ne, tako zdaj ni bilo. Zdaj se je reklo: V glavni vlogi Ita Rina in ko je film prišel in si ga je Ljubljana ogledala, je videla Ito res v glavni vlogi. Fakat: v glavni vlogi.
Češka produkcija ta Erotikon. In povprečnemu ljubljanskemu kinoobiskovalcu sami neznani obrazi in imena, obrazi brez imena. En sam obraz znan in ta je Ite Rine. Režiser Ernst Machaty ji je tudi v dejanju dal isto ime in nobena klasa to dejanje! Dolgočasna štorija zapeljanega dekleta: otrok ji umre, seveda, oče pa jo je zapustil in šel po svetu bogvekam. Dekle za njim. Kdor jo sreča, je pohotnež, če ni pohotnež, je pa pač nasprotje: plemeniti vitez, gospod, ki jo reši iz rok nasilnika. Nesmrtni vitez. Postane mu žena. Kar se pojavi pred njo spet njena prva ljubezen, oče mrtvega otroka in dekle zakoprni po tem lepem fantu. Pa ta je hodil tudi drugam v zelnik in je tam pustil glavo in življenje. Umirjena se vrne Ita k vitezu, ki ga je bila skušala zapustiti. To je štorija. Dabome dolgočasna, 7 dejanj dolga, na trdem sedežu muka.^ Ernst Machaty jo je razvlekel kot črevo, prav neestetično in popolnoma nič filmsko. O režiji ne ume še posebno dosti. In z igralcem ne ve kaj začeti. Ne ve še, čemu so mu. Dal jim je igrati >Zeitlupe<: zato jeza ni bila jeza, nego konservirano stanje razsrjenosti, presenečenje je bilo topo strmenje, objemi kot da jih igrajo z vrvmi zvezani ljudje in ljubezen — no, ta ljubezen je bila še celo konservirana in takoj dejana v ledenico. Škoda igralskega napora. Taka režija je za začetnika nevarnost. Ita Rina je začetnik.
Pa ji za Erotikon lahko mirno čestitamo. Lep in zmagovit začetek je to. Porazi te njen pojav na platnu, njene melanholično sentimentalne oči, njeni lasje in njena pristna, naravna igra. Saj vemo in Ita Rina sama tudi ve, da ni še vse, kot naj bi bilo in kot še bo, za gotovo bo. Ampak njena naravna igra je nekaj, česar pri filmu ne vidiš ravno zlepa, da bi imelo uspeh. Iti Rini za vse, kar nam je dala v Erotikonu, čestitajmo in sebi tudi. Ona je igrala več nego samo glavno vlogo, dasi je za Ljubljano že skoro samo to dovolj. Prepričan sem, da ji bomo spet čestitali, ko jo bomo vnovič videli in da ji tedaj ne bo več treba glumiti sekunde za minuto.
Asfalt
Premiera v „ Elitnem kinu Matica“ v Ljubljani Rol Amuda
Joe May je s filmom Asfalt, ki smo ga pretekle dni gledali v Ljubljani, pokazal, da je pri filmu naslov postranska stvar in da se da dober film narediti tudi iz stare fabule, če z materijalom upravlja duh. Staro storijo o konfliktu med dolžnostjo in čuvstvom je May z izredno diskretnostjo razčlenil v nekaj izdelanih in filmsko drama-
tičnih point in se je docela ognil pri nemški produkciji zelo pogostemu mora liziran j ul tipov na eni in krimi-naliziranju na drugi strani. S tem je zamislil film kot igralski film (Spiel-film) in odkar je vsa Ufina elita onstran velike luže, še nismo videli tako dobrega igranja kot topot. Bil je v pravem pomenu besede komoren film. Celi figuri sta postavila G. Froeh-lich kot stražnik Holk (gotovo doslej njegova najboljša vloga) in mlada, krvosočna Betty Amann, ki je z Elzo podala naravnost prvo-vistno odersko figuro pri Ufinih
igralkah ne ravno pogostih umetniških potenc. Stari Stein-riick je s partnerico dajal obema dostojno folijo.
Razen tega smo v filmu videli prvo dostojno in kulturno sce:.o pretepa z izredno dramatiko, katera odbli-kuje tudi prizor sinovega prihoda v domačem hodniku, kjer napetost tako rekoč razbija tesni prostor, kamor je režiser figure stlačil; videli smo odlično sceno s klobukom (Elza — Albert Holk) in še več enako izvrstnih (končna v hodniku zapora med Albertom in Elzo) ter tudi lepo fotografsko delo.
Bil je to po dolgem času film sortirane kvalitete.
Betty Amann
Andre Derain: Slovenska plesalka Rut Vavpotič (olje)
«1
Daleč, daleč je do njih, ki migotajo mimo nas na platnu. Tu so blizu — a neme z vsemi svojimi veselimi obrazi Filmske igralke: Liane Haid, Agnes Esterhazy, Hilda Bird (v krogu), Lily Damita, Margareta Lioingston
Nova moda pyjam
Od leve na desno : pariški model pyjame, ki se nosi pri kopanju na obali berlinski modeI (trodeini py/ama iz crepe de Chine. črn in bel, vzorci uri sani z roko); dunajski model (suetlozelen pyjama iz sirove svile, ple salka Vilma Degtscher)
V krogu: zadnja pariška moda so ročne torbice, čijih držaji so iz kristala
»a
BSE
Bela večerna obleka iz šifona, biserno vezenje, čevlji iz Elegantna popoldanska črno-bela obleka, jabol iz belega belega atlasa	šifona,	monogram črn
*
Gladki lasje, pripravljeni za trajno kodranje
Desno: Navijanje las
Pod aparatom
Trajno nakodrani lasje, nerazčesani
Trajno kodranje
Iz česalnega salona M. Podkrajšek,
Ljubljana, Sv. Petra cesta 12
Foto .Ilustracija'
Trajno kodranje se ie povsod priljubilo in udo-	Gotova	frizura
mačilo. S tem ima dama vedno urejene lase in ima brez nadaljnjih pripomočkov lepo frizuro.
Kodri se hvaležno izkažejo pri iuristiki in pri kopanju. Čeprav se lasje prepote in zmočijo, obdrže svojo obliko. Vodna ondulacija je dosegljiva le s trajno ali vsaj malo naravno kodrouimi lasmi
Pariški modeli za damo v poletju 1929	Nova	obleka	z	neenakim	krilom
Kopalna obleka Iz rdeče in zelene svile s slamnikom In ročno torbico Iz slame
(ParlSkl model)
Lasje poviti in pripravljeni za aparat
Grofica Balogh-Draškooič .Foto ilustracija•	Kapetan	Dudiškin	Fol°p- °-
Podporočnik Marič
Foto p. o.	Gledalci	na	nedovršenih	galerijah	Stadiona
Foto »Ilustracija*
Konjske dirke d Ljubljani
»Kolo jahačev in vozačev Prestolonaslednik Peter« je priredilo 5. maja na Stadionu ob Dunajski cesti velike konjske dirke v zvezi z nagradnimi skakanji. Prinašamo slike nagrajenih zmagovalcev.
Levo:
Pogled na južni del Stadiona
Foto .llutlraclja"
V	sredini: Karlrano ozadje, s čimer izmerijo pri fotografiranju Jz zgodovine avtomobila. Pri pogrebu znanega tvor-
us°k nou ow/omo6/V	ničarja Karla Benza so vozili prvi avto, ki ga je
Spodaj: Izjemoma na tem mostu u Floridi sle prisiljeni, da	,	aonr
vozite s hitrostjo 50 km!	tzaetai pokojni aenz
Iz dežele avtomobilizma — Amerike. Pogled na razporedbo avtomobilov delavcev in nameščencev tovarn v Ameriki, ko so prišli na delo
Šofer
Zbog razvoja avtomobilizma tudi v naših krajih je bilo uujno potrebno poznavanje avtomobila. — Jugoslovanska knjigarna je pred kratkim izdala knjigo inž. Jos. Štolfe »Šofer«, ki je izredno praktičen učbenik za vse, ki hočejo avtomobil natanko poznati. Za vse udeležence šoferskih šol je knjiga naravnost nenadomestljiva. Obsega 200strani s preko 300 slikami in slovarčkom strokovnih izrazov in stane elegantno vezana 140 Din v vseh knjigarnah.
Spodaj prinašamo sliko Inž. Jos. Štolfe
Jeanne dArc LAVILti^ DE 4 i PARIŠ I
500 letnica svetnice Jeanne d’Are
V počastitev spomina velike narodne junakinje so se vršile v Parizu in po vsej Franciji velike narodne slovesnosti
Kipar Maxim Roat je poslovil veličasten spomenik Jeanni d’Are na mestu, kjer je bila pred 500 leti sežgana. Gospodična de Sully govori ob odkritju
spomenika
'gajpfsii
.v	t
Pod predsedstvom gospe generalove Weygandove in v prisotnosti predsed-Zgoraj: Papežev delegat Lepicier blagoslavlja množico nika franc, republike sc je vršilo v C.rnnd-Palaisu v Parizu zgodovinsko
,,	,	ir -ir i n	 i	 ri.____^	slavje	rchubilitacije Jeanne d’Arc (1456). Naša slika kaže gdčno Molitor.
Spodaj : Kardinal Dubois pred spomenikom s et e	je pre(j8tQvijala 8Vetnic« jeanno d’Arc v zgodovinski opravi
Zgoraj levo:
Prve šmarnice v maju, ki so znak sreče za celo teto
desno:
Kipar Peruggi izdeluje kip komaj pol leta starega deteta, ki je bilo v Zedinjenih državah Severne Amerike izbrano, da je najlepše In najpopolnejše
Spodaj levo:
Tako izgleda v Londonu na cesti, kadar se prekucne težak osebni avtobus
desno:
Znameniti Eifflov stolp v Parizu slavi letos 40 letnico svojega obstoja. Na naših dveh slikah vidimo zelo redko fotografijo te stavbe in pa kip Gustava Eiffla na vznožju velike stavbe
Zgoraj:
Z jubilejne Jakopičeve razstave, ki jo je priredilo Umetnostno-zgodovinsko društvo
Foto pIlustracija“
V sredini: Interjer jubilejne izložbe dalmatinskega slikarja S. V. Vidoviča v Splitu
Foto mSlaulJam
Zborovanje jugoslovanskih Pen-klubov v Ljubljani. Sredi maja se je vršilo zborovanje zastopnikov vseh treh Pen-klubov v državi. Istočasno so srbski literati priredili recitacijski večer v dramskem gledališču
Na sliki v prvi vrsti od leve na desno : Fr. Stele, Stanko Leben, Ferdo Kozak, Milan Košanin, B. Livadič, Velmar J ankovič, T odor Ma-nojlovie, Desanka Maksimovič, Oton Zupančič, Igo Gruden, Fr. Finžgar, Veljko Petrovič
V drugi vrsti: Bož. Borko, Juš Kozak, Miran Jarc, I. Bogdanovič, Alojz Gradnik, M. Domjanič, Pavel Karlin, F ranče Koblar, F ran Albrecht
bot o .Ilustracija"
GLAVNO ZASTOPSTVO: 3NG. C.R. LUCKMANN. UUBLIANA.AHACUEVA CESTA iO.
nm
''
HBI&
fm*
Novi simbol klasične ctavršenosli.
STANDARD h STANDARD 0 STANDARD 8
Izhaja vsakega 20. v mesečo. Naročnina letno 100 Din (za Inozemstvo 120 Din), polletno 55 Din (».a inozemstvo 65 Din). Številka 10 Din. Izdaja konzorcij Ilustracije (K. Čeč &cons.). Urednik Narto Velikonja. UreduiStTO in uprava: Kopitarjeva 6 II. Uraliena delo Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani (K.Čei).