Posamezna Številka 6 vinarjev. šlev. 225. ljubljane 8 vin. ¥ Ljubljani, v m, t ikloira 1912. Leto ft. =3 Velja po pošti: s= Za celo leto napre] . K 28*— za pol leta „ . „ 13'— sa četrt leta „ . „ 6-50 st en meseo „ . „ 2-20 sa Nemčijo celoletno „ 28'— st ostalo Inozemstvo „ 35'— V Ljubljani na dom: Zi celo leto ntprej . K 24-— st pol leti „ . „ 12— st četrt leti „ . „ 6'— si en meseo „ , „ 2'— T sprnl prejemn imtil K 1*70 ilnseratl: Enostolpna petttrrsta (72 mm): it eakrtt . . . . po 15 v st dvikrtt . . . • II 13 N st trikrat 10 st večkrat primeren popnst. Poslano ln reki. notice: enostolpni petltvrsti (72 mm) 30 vinarjev. vstk din, IsTsemil nedelje ln prtsnlke, ob 5. nrl popoldne. Dar Drednlitvo Je v Kopitarjevi nllol itev. 6/10. Rokopisi se ne vričtjo; netrinklrini pismi s« 11 » sprejemajo. — Drednlikegi telelont itev. 74. sb Političen list za slovenski narod. Uprivnlštvo Je v Kopitarjevi nllol štev. B. tcq Avstr. poštne hran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne hrtn. rtčnn št. 28.511. — Uprtvnlškegi telefoni št. 188. J** Današnja številka obsega 6 strani Pred vojsko no Balkanu. Srbija, Bolgarija in Grška mobilizirale svoje armade. Kri je hujši in hitrejši kakor evropski politiki, njihove enkete in njihovi papirji. Evropske velevlasti delajo red na Balkanu na papirju pri zelenih mizah, balkanske države ga bodo naredile pa z mečem. — Sinoči je razglasil avstrijski uradni brzo-jav, da sta Srbija in Bolgarija proklamirali mobilizacijo svojih armad, in danes javlja uradni brzojav, da se je Srbiji in Bolgariji pridružila tudi Grška. Opomini našega zunanjega ministra na resnost položaja na Balkanu torej niso pomirili duhov in nastop Rusije v Sofiji za mir je bil popolnoma brezuspešen. Balkanske države ne morejo več prenašati nevzdržljivih razmer ob svojih mejah, naveličale so se večnih prask s Turki, vpitje zaklanih bratov in plameni požganih hiš pod turškim jarmom je vzbudilo v duši srbskega in bolgarskega naroda gibanje, ki se ne da utešiti s par brezpomembnimi papirji. Balkanci prijemljejo sa meče. V Macedoniji žive od Turkov zatirani In izkoriščani Bolgari in Srbi, ki si po pravici ne morejo drugega želeti, nego da bi Turke prepodili tja, odkoder so prišli, in se sami državno združili s svojimi brati. Na to delajo vedno, zato so v Makedoniji vedni punti. Kri ne neha teči. Tudi Grki s gledajo z žalostjo, koliko njihovih bratov ' je zlasti po otokih še pod Turki. Srbi tudi žee, da osvobodc svoje brate, ki še ječe poi krutim turškim jarmom. Vse to so znane stvari, ki bi jih mogle druge velesile spričo propalih Turkov urediti, ali ker so druga drugi nevoščljive in ljubosumne, so sedaj balkanske države vso stvir v roke vzele in jo bodo rešile z me:em. Mobilizacija bolgarske, srbske in grške armade ni danes nikogar presenetila, saj je naš sedanji minister grof Berchtold pred par dnevi v delegacijah dovolj jasno povedal, da je na Balkanu resna nevarnost. Turek itak ne bo naredil reda v svoji državi, ker ga neče, pa tudi ne more in ne zna. listi časi so pa minili, da bi krščanski narodi,, ki jih je Turek s silo podjarmil, mirno prenašali krivice. A če bi tudi turška vlada ne delala naravnost krivic, bi morali krščanski narodi na to delati, da se osamo-svoje. Pod turškim polumescem je vsak gospodarski napredek nemogoč. Turška država ne more obstati, ker ne more izvrševati svojih dolžnosti. Za gospodarski napredek je treba cest, železnic, šol, je treba pogodb z drugimi državami. Kako se more to od Turka pričakovati, ki nima niti toliko državnih dohodkov, kljub temu, da paše odirajo, kar morejo, da bi plačeval svoje uradnike in vojake. Uradnik in vojak sta navezana na svojo zvitost, predrznost in prekanjenost. Morata se dati podkupovati, morata slepariti, da živita. Taka država naj se briga za gospodarsko po-vzdigo svojih narodov? Kdor to pričakuje, je priprostejši od otroka, ki išče šibe, s katero bi sklatil zvezde z neba. V Belgradu so proglasili mobilizacijo včeraj ob 12. uri opoldne, Črnogorci se baje s Turki že bijejo in bolgarska vlada je izjavila: Ker dohajajo zelo vznemirljiva poročila, po katerih Turki zbirajo močne vojaške čete v okolici Odrina, je bolgarska vlada prisiljena mobilizirati, da je pripravljena za vsak slučaj. Ko so proglasili mobilizacijo, so proglasili istočasno v celi Bolgariji oblegovalno stanje. Jako značilen ja bojno razpoloženje naroda je sledeči dogodek: Ko je uradni list v Sofiji v posebni izdaji objavil, da Bolgarija mobilizira, je bolgarsko sofijsko meščanstvo pred vladarjevo palačo napravilo velikansko demohstracijo in pozdravljajo z Živio-klici vladarja in vojsko. Istotako so velikanske množice pozdravljale na kolodvoru vojake, ki so jih pričeli odpošiljati na mejo. Ljudstvo se je zbralo tudi pred srbskim poslaništvom in klicalo: Živio vojska! Živio Srbija! Živio srbska armada! Ti dogodki pričajo, da stoji Evropa pred vojsko na Turškem. Sedaj je samo še vprašanje, kdo bo sprožil prvi strel. Vojna moč balkanskih držav. Bulgari razpolagajo v vojski s 1U bataljoni, 36 stotnijami strojnih pušk, 37 eskadroni, 84 poljskimi, 18 gorskimi in 9 havbičnimi baterijami. Z rezervami jDostavi Bulgari j a lahko na bojišče 232.000 vojakov, 6000 konjenikov in 720 topov. Bulgarska armada je najboljša na Balkanu; duh v njej je dober in vojaki ter častniki so za vojsko zelo navdušeni. Častniki, ki so se z vojaki včeraj vozili iz Zofije na mejo, so klicali svojim tovarišem: »Svobodo ali pa smrt!« Črnogorska armada šteje 1 divizije z 11 brigadami in 56 bataljoni; približno 45.000 mož s 101 topom. Srbska armada šteje okroglo 300 tisoč vojakov. Topov imajo Srbi nad 300. Grško armado cenijo na 300.000 mož s 174 topovi. Nasproti balkanskim državam postavi Turčija na bojišče nad 1,000.000 vojakov; ti so pa zelo raztreseni. Turčija nima namreč dobrih železnic in zato armado le počasi zbira. Vpoštevati se mora tudi, da odpade veliko turških vojakov, ki morajo radi laško-turške vojske stražiti obmorska obrežja. Srbski ministrski predsednik Pasič o položaju. Pasič je izjavil poročevalcu »Daily Maila«: Sedanji položaj je neznosen. Mir more zagotoviti le samouprava Stare Srbije. Srbi in Albanci morajo dobiti samoupravo, to je najmanj, kar zahtevamo. Turki se pripravljajo na vojsko. Iz Zofije poročajo: Vse kaže, da se Turki pripravljajo na vojsko. Turški zunanji minister Noradungjan je grozil bulgarskemu poslaniku v Carigradu z vojsko in s koncentracijo 200.000 mož pri Oririnu. Zveza črnegore, Srbijo, Bulgarije in Grške. »Times« poročajo: Zveza Črnegore, Bulgarije, Srbije in Grške za skupen nastop proti Turčiji je sklenjena. Sodba Inozemstva. Na. Dunaju se naglaša, da mobilizacija še ni vojska, a na Balkanu je položaj tako napet, cla bo težko preprečiti vojsko. Čez nekaj dni ali pa že čez nekaj ur se pokaže ali izbruhne vojska ali pa hočejo balkanske države z mobilizacijo le na Turčijo pritisniti. Avstrijsko zunanje ministrstvo je odposlalo včeraj zelo energične dopise v Zofijo in v Belgrad. Splošno presojajo dunajski diplomati položaj zelo pesimistično in se boje, cla vojske ne bodo mogli preprečiti. Srbski kakor tudi bulgarski poslanik na Dunaju sta izjavila, cla sta njujini državi mobilizirali, ker sta morali odgovoriti na mobilizacijo desetih turških divizij. Zasedanje delegacij. V včerajšnji seji armadnega odseka avstrijske delegacije so delegati zelo živahno razpravljali o mobilizaciji Srbije in Bulgarije. Delegati so bili zelo vznemir- jeni. Ministrski predsednik grof Stiirgkh je naprosil zunanjega ministra grofa Berch-tolda, da naj bi se udeležil seje armadnega odseka, ki jo je vodil odsekov načelnik, kranjski deželni glavar dr. J. šusteršič, Grof Berchtold se je odzval vabilu in v ar-madnem odseku podal glede na mobilizacijo balkanskih držav sledečo izjavo: Zunanji minister grof Berchtold o mobilizaciji krščanskih balkanskih držav. Dozdaj, ob 4. uri 30 minut, smo le do* znali v bulgarskem vojnem ministrstvu, da je izšlo in da se še danes proglasi povelje o mobilizaciji. Iz Belgrada in iz Aten še nismo dobili poročil, dasi tudi v teh mestih položaj ni nič manj resen. Opozarjati pa moram, da obstaja med mobilizacijo in vojsko odgovora polni sklep in da bodo prej« koslej delale velevlasti na to, da odstranijo nevarnost in da bodo tudi nadalje vse storile, da se vzdrži mir. Vojni minister Auffenberg. Po poročilu delegata Kozlowskega, ki je izrazil zadovoljnost, ker je sklenjena brambna postava, in želel, da naj se kmalu reši vprašanje podčastnikov ter je končno pohvalil vojno upravo, ker je letošnje velike vaje že tretji dan ukazala prenehati, vsled česar so vojake lažje odposlali v svoje garnizije, je vojni minister Auffenberg med drugim izvajal: »Velike vaje so zato en dan prej prenehali, da so preprečili preveliko utrujenost vojakov in olajšali transporte po železnicah. Želi, da bi razpolagala vojna uprava z večjimi sredstvi, da še bolj izpopolni aviatiko, ki se je izborno obnesla. Zelo žalostno poglavje je ono o samoumorih, ki si jih ne more pojasniti, dasi služi že 40 let. Tako dobro kakor pri nas se malokje razumejo višji in nižji, boljše pa v nobeni armadi. Vso svojo pozornost hoče vprašanju samoumorov posvetiti in vzroke samoumorov radikalno odstraniti.« Delegat Exner želi, da naj bi se bronasti topovi nadomeščali z jeklenimi kolikor mogoče tako, da se bodo ozirali na stanje državnih financ. Predlaga resolucijo, ki poziva vojno ministrstvo, da naj zasleduje tehnične poizkuse glede na preizkušnjo avtomobilov in brzojavov. Delegat Nemec graja med drugim, da premeščajo češke vojake pogosto na Tirolsko. Delegat pl. Grabmayr želi, da naj bi vojna uprava ne prekoračevala proračuna, Delegat grof Clam-Martinitz naglaša, da naj se predvsem goji dober duh v armadi. Vojaku se mora vdahniti ljubezen in ponos do zastave, zaupanje do predstojnikov in čut, da je vojak v armadi domač, LISTEK. Mi sveis. Angleški spisal H. R. Haggard. (Dalje.) Godvinov bledi obraz je zardel od ponosa, Wulf pa je povesil svoje drzne oči. »Govori ti,« je dejal svojemu bratu, »kajti moj jezik je okoren in neroden. »Sir,« je dejal Godvin s slabotnim glasom, »midva ne veva, kako bi vas zadostno zahvalila za tako veliko čast, ki si je nisva še. zaslužila, za katero sva pa. pripravljena truditi se celo življenje, da bova vredna imena in stanu vi-tezev in našega plemenitega imena.« »Dobro si govoril,« je dejal stric ter pristavil kakor sam pri sebi: »Vidva nista le pogumna, vidva sta tudi uljud-na in dostojna.« Wulf se je ozrl kviško, veselje mu Je igralo na odkritem obrazu. »Stric, jaz ki nimam tako uglajenih besedi, vas enako zahvaljujem. Pristavim naj še, da bi morali tudi našo gospico sestrično poviteziti, ako bi bilo ea žensko mogoče, kajti na konju predavati Mrtvaški zaliv je bilo pogum- nejše delo nego biti se z nekaj lopovi ob nabrežju.« »Rozamundo?« je odgovoril stari vitez z istim sanjavim glasom. »Njena stopinja je visoka dovolj — previsoka, mnogo previsoka za njeno varnost.« In obrnil se je in odšel iz sobice. »Veš, sestričina,« je rekel Wulf, ako ne moreš postati vitez, pa vseeno lahko znižaš svojo nevarno stopinjo s tem, da postaneš žena kakega viteza.« Rozamunda ga je pogledala z nejevoljo, ki se je borila z nasmeliljajem v njenih črnih očeh; zamrmrala je, da mora poskrbeti Godvinu goveje juhe in odšla je za očetom. »Bolj prijazno bi bilo, ako bi nama rekla, da sc veseli najine odlike,« je rekel Wulf po njenem odhodu. »Morda bi bila, ako bi ne bilo tvojih neumestnih šal, Wulf!« »Ne, jaz nisem imel namena šale zbijati. Zakaj bi se pa ne mogla poročiti s kakim vitezom?« »Da, toda s katerim? Ali bi bilo nama všeč, brat, ako bi bil to kak tujec?« Wulf je na te besede zarudel. »Oj,« je rekel Godvin; »ti ne pomisliš, predno izpregovoriš, in vendar bi ti nikoli ne škodovalo.« t »Tam na pomolu je ona prisegla —« je segel Wulf v besedo. »Pozabi, kar je prisegla. V taki uri izrečenih besedi se nc sme spominjati v škodo kakega dekleta.« »Gola resnica, brat, prav imaš kol. vedno! Jezik mi vedno uteče, a navzlic temu si ne morem pregnati onih besedi iz glave, pa kdo izmed naju--« »Wulf!« »Hotel sem reči, da je nama danes sreča mila. O j, srečna ježa je bila to! Tak boj, kakor ga ne bi mogel sanjati, lri midva sva zmagala! In sedaj sva obadva živa in viteštvo naju čaka!« »Da, obadva živa, za kar gre tebi hvala, Wulf. Kar se pa tiče sreče, moram reči, da je taka, da se pogosto iz-preminja in morda naju ukani, prejdno bo vse gotovo.« »Ti govoriš kot duhovnik, ne kot oproda, ki postane vitez radi male brazgotine na glavi. Kar se tiče mene, bom poljubljal srečo, kadar bom mogel, ako se mi pa pozneje izneveri--« »Wulf,« je zaklicala Rozamunda izza zavese, »nehaj vendar že govoriti na ves glas o poljubljanju, prosim te lepo, pa pusti Godvina. spati, ko jc tolikanj potreben počitka.« In stopila je v sobico s skodelico goveje juhe v roki. Nato je Wulf sam zase mrmral, naj gospice ne poslušajo, kar jih ne briga, zgrabil svoje berglje in odšepal iz sobe. III. POGLAVJE. Godvin in Wulf — viteza. Zopet je minul mesec dni. Godvin je bil šc vedno slaboten, vendar se je lahko .reklo, da sta brata do dobra okrevala. Zadnjega dne meseca novembra okoli dveh popoldne je zavil slovesen sprevod iz starega gradu Steeple. Spredaj je jezdilo mnogo popolnoma oboroženih vitezov, pred njimi so nosili služabniki njih prapore. Za tem je prijezdil stari sir Andrej D' Arcy, prav tako oborožen, v spremstvu oprod in služabnikov. Spremljala ga je njegova ljubka hči gospica Rozamunda, oblečena v krasno obleko pod ko-žuhovinastim plaščem; jezdila je ob njegovi desnici in sicer na istem konju, na katerem je preplavala Mrtvaški zaliv. Za stricem sta se prikazala brata Godvin in Wulf, skromno opravljena kot prostaka. za njima pa nju oprodi, sinova iz plemiških hiš Salcote in Dongie. Na koncu sprevoda pa je jezdilo še več vitezov, oprod, najemnikov različnih vrst in služabnikov, ki so stopali in tekali s svojimi ženami in otroci za jezdeci. Prišedši skozi vas se je sprevod obrnil na levo pri velikem oboku, kjer je bil mejnik samostanskega ozemlja, ter se obrnila proti kake dve milji od- Ozirati se mora v armadi na verski in na narodni čut vojakov. Delegat Roller želi, da naj se zagotovi socialno in gmotno stališče podčastnikov. Na vprašanje grofa Starhemberga izjavi slovesno vojni minister, da so bila popolnoma neresnična poleti razširjena poročila, o katerih ne ve, kdo da jih je povzročil, da so naši topovi nezadostni. Izjavi najodločnejše, da so naši topovi in havbice izvrstni. Osobito naši poljski topovi se lahko primerjajo v vsakem oziru z artilje-rijo vseh velevlasti . Na zamenjavo ni misliti in sem prepričan, da se bodo sedanji topovi še dolgo časa vporabljali v naši armadi. Nato je odgovoril grof Berchtold grofu Latourju glede na mobilizacijo balkanskih držav tako, kakor navajamo uvodoma v poročilu. Delegat grof Latour je prosil vojnega ministra, da naj posveča napredovanju častnikov največjo pozornost. Želi, da naj se nabavijo avtomobili in aeroplani. Odsekov načelnik, deželni glavar dr. Šusteršič se zahvali ministrom za njih pojasnila in zaključi sejo. Dnevne novice. "+ Skupščina S, K. S. Z. se vrši dne 13. oktobra t. 1. v Mariboru v »Narodnem domu« po občnem zboru »Slovenske Straže«, Poživljamo vsa društva, da odpošljejo k skupščini po možnosti svoje zastopnike, ki so lahko isti kot za »Slovensko Stražo«. Dnevni red bo obsegal predvsem poročila Zvez. + Prvi razpust gospodarskega odbora po novi postavi je sklenil deželni odbor za podobčino Moravo na Kočevskem. V gospodarskem odboru je vladal skrajni nered, zaradi katerega se je občinsko predstojništvo pritoževalo, tako da je bil deželni odbor prisiljen k razpustu. -f- Liberalizem in njegova moč ttravno povzdigniti ljudstvo. »Slovenski Narod« se peča v st. 224 z našim člankom »Žalostne slike s Koroškega«. Tam pravi, da je ravno nasprotne res, da »ima liberalizem moč nravno povzdigniti ljudstvo in je obvarovati pijančevanja« in drugič, da je ravno po katoliških deželah »vse zašnopsano«, med tem ko so »liberalne dežele« izrazito »antialkoholne« dežele. 1. Kdor pravi, da liberalizem nravno ljudstvo ohranjuje in krepi, ali laže ali pa ne ve, kaj je liberalizem. Liberalizem kot svetovno naziranje ne priznava nobene nadnaravne oblasti, pobija avtoriteto cerkve in božjo s svojimi nazori o »svobodi mišljenja«. Na polju morale pa tiči »izživeti se«. To se pravi po domače: glej, da imaš veliko denarja, pa uživaj, dokler je čas. Kakšne pojme o morali imajo liberalci, priča izrek Lasker-ja, nemškega voditelja narodnih liberalcev: »En nov odkrit planet ima več pomena za človeški duh, kakor cela kinjiga morale.« Trditi, da ima tak nauk moč narode preroditi, je glupost. Stari liberalci po deželi, ki živijo po liboral- daljeni stangatski opatiji, in sicer po poti, ki je vodila med obdelano zemljo in močvirjem, ki je bilo vselej ob visokem pritoku morja preplavljeno. Dospeli so do kamenitili samostanskih vrat, ki so dale kraju ime Stangate. Tukaj so jih vsprejeli menihi in prijor Ivan Fitz Brien. Bil je častitljiv, sivolas mož, oblečen v široko rokavasto, črno haljo; pred njim pa je stal duhovnik s srebrnim križem v roki. Tukaj se je sprevod razdelil; Godvina in Wulfa so peljali skupaj z nekaterimi drugimi vitezi in njihovimi oprodami v samostan, glavni sprevod pa se je podal v cerkev ali pa ostal pred vrati. Prišedši v samostan so peljali oba viteza v sobo, kjer ju je čakajoči brivec ostrigel in obril; odtod so ju pove-dli pod vodstvom dveh starih vitezov, sir Antona de Mandeville in sir Ro-gerja de Merci, v dragoceno kopelj. Ko so ju oprode slekli, sta se kopala; sir Anton in sir Roger pa sta jima govorila skozi zavese o važnih dolžnostih njunega poklica ter končala s tem, da sta ju oblila z vodo ter njima zazna-menovala telesi z znamenjem križa. Oblečena so nato slovesno peljali v cerkev, kjer so njima in njunim oprodom dali pred vhodom vina. Tukaj so ju najprej oblekli v belo oblačilo v znamenje čistosti njunih src; nato v rudečo haljo, ki ju je opominjala na kri, ki treba, da jo pre-lijeta za Kristusa, ako bi bila poklicana, in naposled v dolg, črn plašč, znak smrti, ki sc na j je vsi spominjajo. Tako oblečenima so prinesli oklepa ter ju položili pred nju na oltarjeve stopnice, za tem pa se je napotila cela družba proti domu, le Godvin in Wulf z oprodami in duhovnikom sta ostala vso dolgo zimsko noč, zatopljena v molitvah, v cerkvi. (Daljo.) nih načelih, se bodo smejali »Narodovemu« člankarju. Drugič nismo mi nikjer trdili, da so povsod politične stranke krive, bodisi katoliške treznosti, bodisi liberalne »šnopsarstva«. Kjer se nihče šnopsarstvu ne upira, tam je povsod razširjeno bodisi v katoliških bodisi v liberalnih deželah.. Mi nismo preiskavah, kje se največ žganja popije, ali na Bavarskem ali na Hrvaškem, in tudi' »Narod« kar brez dokazov trdi, da so Francoska in Češka najbolj antialkoliolni drŽavi. Kolikor je nam znano, je Francoska skoro prva med »zašpnopsanimi« državami in tudi Češka ni zadnja. To pa vemo, da se ravno slovenski liberalci najbolj norca de-Jajo iz abstinentov in antialkoholnega gibanja in da zmerom gostilničarje proti abstinentom liujskajo, ljudstvu pa abstinente kot. neke norčave ljudi slikajo. Zato je vse »Narodovo« pripovedovanje o »šnopsarstvu« in »klerikalizmu« ali velika zmota ali pa velika laž. -f- Iz davčne službe. Davčna asistenta Rudolf Delhunia in Jožef Masten sta imenovana za davčna oficija-la v X. činovnem razredu, davčni prak-tikant Rajko Kamenšek je imenovan za definitivnega davčnega asistenta v XI. činovnem razredu. + Kanonično umeščen jc bil danes č. g. Anton Z n i d a r š i Č na župnijo Štacga. -f Hrvaški listi o »Slovenski Straži«. V hrvaških listih čitamo: »Očuvanje slo-venskog življa na skrajnjim sjevernim medjama u interesu je naše hrvatske domovine, za to pozivljemo hrvatske rodoljube, da u velikom broju nabave srečke »Slovenske Straže«, da zajednički sa Slo-vencima spašavamo najsjeverniju medju naše hrvatske domovine,« — Tako Hrvatje. Mnogo jih je pa še med nami, ki še niso kupili srečk »Slovenske Straže«. Pišite takoj po srečke pisarni »Slovenske Straže« v Ljubljano! ' ,r' S pošte. Poštni praktikantje Fr. Mezek, Janko Tavzes, Robert Olifčič in pa Leopold Markel so premeščeni od poštnega urada Ljubljana I v Trst, da bodo obiskovali poštni kurs. — Poštni oficijant Gregor Masle je premeščen od poštnega urada Ljubljana II k poštnemu uradu Ljubljana I. — Poštni oficijant Makso Podkraj-šek je imenovan za poštarja v Zagorju ob Savi. — Ivan Crobath, c. kr. poštni asistent, je po dovršeni enoletni vojaški službi prideljen zopet c. kr. poštnemu uradu Ljubljana I. ; — Ogenj v ljubljanski okolici. Včeraj ob 2'/_, uri je nenadoma izbruhnil požar na Šujici pri Dobrovi. Goreti je pričelo pri Fr. Janežič št. 9. Ker je vlekel močan veter, se je ogenj hitro prijel hiše Fr. Ciuha št. 10, potem se razvil na Prekovo poslopje in na hlev in pod Ane Vrhove št. 5. Vsem tem je popolnoma vse pogorelo. Ljudje so bili večinoma vsi na polju; posrečilo se jim je rešiti le živino. Vse poljske pridelke, žito, krompir itd. je uničil ogenj. Škoda, ki še ni določena, je ogromna. Zavarovani so bili pri naši domači Vzajemni in pri Sla-viji. Zavarovalnina krije komaj eno tretjino škode. Kako je nastal ogenj, se ne ve. Naj-brže po otrocih. Starši, pazite vendar na otroke! Koliko gorja in solza bi se lahko prihranilo, ako bi bila previdnost in pazljivost na svojem mestu. — Na svojo ženo streljal. 56 letni Jožef Rebolj, rojen v Grosupljem, prekupo-valec kož, se je seznanil z vdovo Marijo Kebelj, lu*>šnjarico v Št. Petru pri Novem mestu in jo tudi poročil. Nekaj časa po poroki sta živela v lepem miru, dokler se ni lotila Rebolja ljubosumnost. Ženi ni bilo več mogoče prenašati moževih neumnosti, zato je enkrat, izpraznila predale v trgovini, pobrala nekaj sto kron in hotela oditi v tujino. Rebolj ji je sledil in jo slednjič s prigovarjanjem zopet pripeljal na svoj dom. Ali ni preteklo teden dni, pa sta si bila zopet v laseh. Sedaj se je šele začelo pravo preganjanje Reboljke. Naznanil jo je na sodnijo, češ da mu ni zvesta, kar je bila seveda samo njegova fantazija. Napadel jo je večkrat ponoči kar zavratno in nazadnje si je omislil še samokres. Dne 29. septembra ponoči jo je zopet napadel in sprožil proti njej samokres. Projektil je pa k sreči ni zadel, ker je zletel proti vratom, kjer je spala tašča Nepomucena Poglajen. Rebolja so odvedli orožniki v zapor v Novo mesto. — Tujih agentov iz Nemčije mrgoli zadnji čas po naši deželi. Posebno radi ti tuji agentje usiljujejo perilo. Navadno se jim posreči prodati po 10 do 12 K jopiče, ki jih vsak v naših domačih trgovinah dobi po 3 K! Navadno ti tuji agentje strankam predlože tudi naro-čilne listke in če človek natančno ne pazi, podpiše nakrat. veliko naročilo. Tako dobi opeharjena stranka nakrat po pošti slabega in drugega perila skoro za celo življenje. Najboljše vsak napravi, če se strogo drži pravila: Kupujem v naših domačih trgovinah, s tujimi agenti se pa niti ne razgovar-jam! — šolske vesti. Okrajni Šolski svet v Kamniku je na mestu učiteljice gdč. Marije Odlasek, ki ima za 1.'1912/1913 dopust za vodstvo gospodinjskih kurzov, imenoval za suplentko na dekliški ljudski šoli v Kamniku gdč. Heleno Fischer, bivša provizorična učiteljica na Krtini gdč. Marija Delak je imenovana za provizorično učiteljico v Komendi, za provizorično učiteljico v Pečeh je imenovana gdč. Frančiška Aleš. Za suplentko v Košani je imenovana gdč. Štefanija Puppis namestu učiteljice Vincencije Puppis Stuchly, ki je radi bolezni na dopustu. Za provizorično učiteljico namestu v Trst prestavljene učiteljice Margarete Ber-tolotti pride v Šmartno pri Kranju Ana Kren. V Tunjice pride za provizorično učiteljico provizorična učiteljica Gize-la Ušeničnik. — Ubili so fantje pri Tunjicah 18 let starega posestnikovega sina Antona Gradišeka iz Spodnjih Stranj. Orožniki so prijeli tri fante, katere sumijo, da so izvršili napad. — Uboj pri naboru. Pri naboru v Črnomlju se je dogodil uboj. Mrtev je godec Z u n i č iz Zasta ve, ranjenih je več fantov, zaprtih pa je šest pretepa-čev. Govorilo se je, da je pri pretepu poleg Zuniča bil ubit še en nabornik, kar pa ni res. — Kdor bi bil voljan sodelovati za ustanovo «Vrtnarske šole«, naj se blagovoli priglasiti na naslov: »Goikova Vrtnarska šola« v Kranju. HOCHENBURGER SE UMIKA. Pravosodno ministrstvo je izdalo nov odlok praškemu višjemu deželnemu sodišču, ki izvaja, da znani Ho-chenburgerjev odlok, ki jc povzročil na Češkem, kakor znano, velik vihar, ni nameraval vplivati na odločbe sodnikov, marveč je šlo le za to, da ista sodišča v enakih slučajih enako odločujejo. Ne gre za to, kako, marveč za to, da se enako razsodi. Pravosodna uprava sicer za vsebino sodnih razsodb ni odgovorna in nima ne pravice in ne interesa, da vpliva na pravosodje v kakšnemkoli oziru. niPravico pa ima in je dolžna, da nadzira, kako se posli izvajajo in da vpliva na to, da ne bodo vsaj ista sodišča v eni zadevi razsojala tako, v popolnoma enaki zadevi pa zopet drugače. DRŽAVNOZBORSKA NADOMESTNA VOLITEV NA MORAVSKEM. Pri ožji volit-vi v 9. nemškem dr-žavnozborskem okraju na Moravskem dne 30. m. m. je bilo oddanih 6651 veljavnih glasov. Nemški nacionalec dr. Gustav Bodirsky jej dobil 3594, socialni demokrat Viljem Riesner pa 3057 glasov. Izvoljen je torej s pomočjo krščanskih socialcev nemški nacionalec. PREMIRJE NA SAMU. Iz Carigrada poročajo: Vstaši in turški vojaki na otoku Samu so sklenili šestdnevno premirje. Korone novice. k Slomškova slavnost v Šmihelu pri Pliberku. Preteklo nedeljo se je vršila prelepa Slomškova slavnost. Mnogo ljudstva se je zbralo v prostorih pri Likebu, da dostojno proslavi našega verskega in narodnega apostola. Po nagovoru g. župnika Vintarja je zapel pevski zbor pod vodstvom g. Štanglna slavljencu v čast lepo pesem, nakar je dr. Rožič v zbranih besedah slavil Slomška kot narodnega buditelja, učitelja in voditelja ljudstva, kot pesnika, pisatelja in vzor-domoljuba. Po govoru so se vršile še dve vzpodbudni igri, pevci so zapeli več lepih pesmi. Daklamovale so se tudi lepe Slomškove pesmi, tamburaši so udarjali naše narodne popevke. Tudi »Slovenska Straža« bo imela od te slavnosti lep dobiček. Prodajale so se srečke »Slovenske Straže« in razglednice s Slomškovo podobo. k Politični shod v šmihelu pri Pliberku. Prihodnjo nedeljo 6. oktobra se bo vršil politični shod pri Šercerju ob 9. uri zjutraj. Na shodu bo poročal poslanec Gra-fenauer o delovanju drž. in dež. zbora in dr. Rožič o najvažnejših političnih vprašanjih sedanjega časa. Ker bo zborovanje zelo zanimivo, zato v nedeljo vsi na shod v Šmihel k Šercerju. k Shod v Dobu pri Pliberku. V nedeljo 6. t. m. se vrši političen shod v Dobu pri Pliberku. Shod se bo vršil ob 2. uri popoldne pri Likebu. Na shodu bo poročal državni in deželni poslanec Grafenauer o zadnjem zasedanju državnega in deželnega zbora. Govori tudi dr. V. Rožič o gospodarski politiki naših nasprotnikov. Posestniki iz Vogrč, Blata in Zvabeka, zlasti pa iz Doba, pridite vsi v nedeljo na shod. Naj nc ostane doma nihče. Novice s HrvoSKego. flli imate že Slomškove razgled-ntce »Stofefcske Straže"? h Govori se v nekih krogih v Zagrebu o sledečem načrtu: Ker se Čuvaju na noben način ne bo posrečilo pri volitvah dobiti vladne večine, akoprav bi se v tem slučaju na Hrvaškem še vedno našlo nekaj izdajalskih duš — pravijo, da zlasti med Srbi — kanijo Mažari urediti, da bi se mesto volitev v sabor razpisale na HrvaŠkem direktne volitve v zajedniški državni zbor v Budimpešti, kamor pošiljajo Hrvati 40 zastopnikov. Ta korak bi seveda pome. nil tak udarec hrvatski avtonomiji, da se ipak ne verjame, da bi se Mažari tega upali. h Na opatijski sestanek hrvatsko stranke prava in S. L. S. je Čuvaj poslal svoje detektive. Merodajne osebe so poskrbele, cla so ti detektivi tako hitro izginili, kakor so prišli. h Gospodinjske tečaje jc uvedla hrvaška vlada, kakor smo že poročali. Ti tečaji so za Hrvaško, kjer žene na selili ne znajo kuhati in so modernega gospodarstva nevešče, silno potrebni. Vlada je odredila, da se ti tečaji otvorijo v vsakem večjem kraju, občine pa so dolžne poskrbeti za živež in prostore. Počeli naj bi se 1. oktobra in trajali do 1. aprila; vsi skupaj seveda. Za vsak tečaj računajo 12 učiteljskih moči, katere bi plačala vlada. Naj bi ta misel našla v ljudstvu- razumevanja! 4 h Ceste na Hrvaškem so v žalostnem stanju. Kulturno stanje naroda se presoja po kakovosti cest, ki jih ima. Hrvaška nudi v tem pogledu skrajno neugodno sliko. Za ceste bi morala skrbeti zajedniška vlada, toda Mažarom je malo do tega, po kakšnih cestah se ima mučiti hrvaški seljak m hrvaška živina, saj njim ni za napredek hrvaškega prometa in se prizadevajo izključno le za velike železniške zveze, od katerih ima največji dobiček Ogrska sama. Za ceste ima torej skrbeti avtonomna oblast, zemeljska vlada, odnosno občine. Dasi pa je Slavko pl. Čuvaj že precej časa na vladi in izdeluje velikopotezne gospodarske programe, so ceste v slabšem stanju nego v Albaniji. Tega ne veruje, kdor jih ni sam prisiljen pre-hoditi, seljak pa trpi in molči; ako pa bi kdo čeznje glasno zabavljal, je v ne. varnosti, da ga zapro. Nedavno se je ne. kdo »izprehajal« po cestah, ki vodijo iz »slobodnega kraljevskega grada« Karlovča proti selu Mekušu in Tura-nju, oziroma Moštanju, kjer je železniška postaja proge Budimpešta—Reka, Bilo je treba velikega samopremagova-v nja, da je dotičnik iz Karlovca sploh mogel priti v Mekuše-selo. Cesta se ni nikoli posula, odkar obstoji; voda stoji na njej kakor jezero, v katerem bi se mogle gojiti cele črede rac; noga sd do gležnjev pogreza v blato; luknja stoji pri luknji. Neki seljaki na vprašanje niso niti znali, kdo ima sploh skrbeti za cesto; izvedelo se je, da je to s.var karlovške občine. Je res veliki škandal, da ima občina, ki je sicer za mesto preskrbela električno centralo, ki je celo oddaljena in veliko stane, za pota po okolici pa absolutno nič ne skrbi. Lep pojem mora imeti tujec o gospodarski skrbi hrvaške avtonomne upravei za deželo! Načrti gospoda Čuvaja pa bodo po vsej priliki ostali na papirju. h Kako se godi hrvaškemu seljaku na lastnih tleh. Te dni je nekdo na progi Karlovec—Zagreb doživel sledeči slučaj: V vozu se pelje deset deklet iz Like v Slavonijo k nekemu veleposestniku kopat krompir. Imele so polovično vožnjo na podlagi dokumenta občinskega bilježriika. Pride revizor, ki slabo razume hrvaško in začne dekleta seki-rati, ker ni umel listine in jim konečno zapretil, da jih bo dal v Zagrebu »za-tvoriti«. Dekleta so bila v velikem strahu, dokler se ni posrečilo gotovini ljudem, veščim jezika, revizorja prepričati, da on hrvatske listine ni razumel. Ako bi se našim ljudem kaj takega pripetilo, bi strašno vzkipeli, no na Hrvaškem je treba potrpeti. h Za les iz državnih gozdov v Slavoniji so na dražbi v Vinkovcih 24. t. mes. izkupili 1,711.498 K, to je 607.252 K več jiego je bilo cenjeno. Les je povečini hrastovina. h Novo tovarno portland-cementa v Spli.u namerava zgraditi neki francoski konsorcij; razpolagal bo s 3 mi-lijoni250.000 K temeljne glavnice in bo delal večinoma za izvoz. h Japonci v Dubrovniku. V Dubrovnik je prispela potujoča družba japonskih komikov in »čarodejcev«, med njimi deset žensk in štiri moški. Oglasili so se na policiji za dovoljenje za prireditev predstav, a ker ni bilo nobenega tolmača, se niso mogli sporazumeti. Nato so kar na cesti izvajali nekatere svoje »umetnosti«; dober zaslužek so imele zlasti Japonkc, ki so z dolgimi lesenimi iglami kuriralc slepoto oči. Prišlo je tudi neka starka, ki sc je tud; 'dala o3 Japonk »operirati« in jifi je za to dobro plačala. Ta trdi, da sicer res ni spregledala, a da se ji le zdi, kakor bi se ji nekaz skoz meglo svetlikalo! O ta ljudska babjevcrnost! — Družba je imela tudi nesrečo: 21etna hčerka neko Japonke je v hotelu pomotoma pila lizol in umrla. Merske novice. š Z 90.000 E je pobegnil iz Ljubnega na Gor. Štajerskem blagajnik ondotne filijalke eskomptnc banke Jož. M1 a -k e r. Mlaker je ukradel 90.000 K v tre-notku, ko mu je uradnik, ki jc imel ž njim skupno blagajniške ključe, obrnil hrbet. Mlaker je bil prej pri mariborski filijalki eskomptne banke. Defravdant je pisal svoji ženi, da je odpotoval v — Albanijo. — Mlaker je oče devetih otrok. š Vlak ga je povozil. Iz Št. Ilja v Slov. goricah poročajo: V nedeljo zvečer je povozil vlak, ki gre iz Maribora ob 6. uri 38 minut, pri postaji nasproti Venigerholzove hiše prevžitkarja Jan. Hauptmana iz Do-brenja št. 42. Bil je star 68 let. Kako je pri-šol pod vlak, se ne ve. Kakor nekateri pravijo, sc ga je bil preveč navlekel. Pripelial se je iz Spielfelda okoli pol 7. ure z vlakom, ki se z onim iz Maribora križa blizu Pesnice. š Umrl je v Cmureku vrletržec z vinom Franc D i r n b o c k. š Umrl je v Konjicah vlakovodja štajerskih dež. železnic Jožef Prauenseis. VODJA VSTAJE NA OTOKU SAMO S DR. SOFULIS je rojen na tem otoku ter v Atenah dobro znan, ker jc tam nadaljeval svoje arheološke študije, pričete na Nemškem. Vrnivši se na rojstni otok, je postal vodja politične stranke ter bil dvakrat predsednik samoškega ministrstva. Za vladanja kneza Kopasisa, ki so ga lani umorili, je bil obsojen na smrt. vsled česar je zbežal v Atene. Tu je organiziral sedanje vstaško gibanje. Primorske vesli. p Narodno-obrambno delo na papirju in v resnici. Kako veliki »narodnjaki« so liberalci, naj izve sveč iz tegale dogodka: Gospod kurat v Podgori pri Gorici je povabil zastopnike vseh treh strank podgorskih S. L. S., socialistične in napredne, da se dne 24. septembra t. 1. pogovore o na-rodno-obrambnem deiu v Podgori, kateri preti od vedno bolj naraščajočega števila laških delavcev potujčenje. Na poziv so se odzvali zastopniki S. L. S. in tudi socialisti, napiednjaki pa ne, ker nočejo skupnega dela, ki bi z ozirom na podgorske krajevne razmere bilo edino rešilno. Minolo nedeljo je g. kurat sklical istotam javen shod in povabil vse stranke, da se o obrambnem delu pogovore in da se strankini zastopniki izrazijo o otroškem vrtcu, ki ga hoče »Straža« ustanoviti v Podgori. Gosp. kurat Vuga je govoril o potrebi narodno-obrambnega dela in omenil namišljeni vrtec. K debati so se oglasili sodrug dr. Der-mota, Komavli in g. Vuga, Šček in Paglavec . Katoliški in socialistični starši bodo pošiljali otroke v novi vrtec. Liberalcev pa še zraven ni bilo, ker nočejo skupnega dela. Tako so liberalci zopet pokazali, da jim ni nič za stvar. p Umrla je v Gorici gospa Katarina Gorjan, mati znanega laškega cvetličarja R. Gorjana; bila jc doma iz Št. Petra pri GoricL Ljubljanske novice. lj S. K. S. Z. prične v torek, dne 8. oktobra z rednimi predavanji, ki se bodo vršila v mali, izjemoma tudi v veliki dvorani »Ljudskega doma« vedno ob 8. uri zvečer. V torek predava državni in deželni poslanec g. prof. Evg. Jarc: Boj za sredozemsko morje. To je pereče vprašanje sedanjega časa, zato za vsakogar velezani-mivo. Odbor vabi vse člane, da sc predavanj prav pridno udeležujejo. lj Redni kurzi S. K. S. Z. v Ljubljani sc bodo vršili za člane tudi letos, in sicer za laško, stenografijo, umevanje umetnin in socialni kurz; dalje novovpeljani: zem-Ijepisno-zgodovinski, govorniški in nemški. Pouk se vrši brezplačno. Prične se s kurzi 14. oktobra. Ure sc naznanijo pravočasno v naših časopisih. Odbor vabi svoje člane, naj le izredne prilike, ki se jim s tem nudi, ne zamude, marveč se v obilnem številu vpišejo za pouk, ki je namenjen le njim in se ozira le na njihove razmere in potrebe. lj šentpetersko prosvetno društvo priredi predavanje ta četrtek ob pol 8. uri v društveni sobi v cerkveni hiši. S tem predavanjem se otvori vrsta predavanj, ki se bodo vršila vsak četrtek. Obenem omenjamo predstavo, ki jo priredi damski odsek šentpeterskega prosvetnega društva to nedeljo ob testih zvečer v Rokodelskem domu. Pred igro drtišj-vpna (Jamska in moška goclha na: klavijolinah pod vodstvom g. Lud. Bajdeta par glasbenih točk, mešani društveni zbor nam zapoje tri pesmi, članice pa uprizore lepo igro »Na Marijinem srcu«. Dstopnice se bodo prodajale žc v četrtek pri predavanju. lj Podružnica Slovenske dijaške zveze za Ljubljano in okrajno glavarstvo »Ljubljanska okolica«. Dosedanji pododbor S. D. Z. za Ljubljano in okolico sc je preosnoval v podružnico. Ustanovni občni zbor jc bil v soboto 28. septembra popoldne obenem s končnim občnim zborom pododborovim v Ljudskem domu. Ko jc tov. sklicatelj prebral podružnična pravila in so pristopili člani (dosedaj se jih jc oglasilo 29), se je izvolil sledeči odbor: Predsednik iur. Viktor Masič, podpredsednik bog. Filip Merješič, tajnik med. Stanko Velkavrh, blagajnik bog. France Hart-man, knjižničar iur. Fr. Detela. Revizorja sta iur. Joško Dolinar in iur. Gvi-don Zbašnik. Naslov podružnice je: Ljubljana, Ljudski dom I. Nato je pre-1 daval tov. bog. Merješič o »Važnosti načel za delo«, prejšnji predsednik ljubljanskega pododbora pa je podal zgodovino S. D. Z. in posebej ljubljanskega pododbora in pokazal, v kaki smeri se je vršilo dosedaj pododborovo delovanje in na kaj naj v bodočnosti posebno važnost polagamo. Pri eventualijah pa se je razpravljalo o ljubljanski knjižnici S. D. Z., ki jo je podružnica prevzela v svojo upravo. lj Shod Podpornega društva delavcev in delavk dne 30. septembra 1912 v Ljudskem domu je bil nepričakovano sijajno obiskan, kar dokazuje, da se vrlo naše tobačno delavstvo ne straši dolge poti iz tvornice v Ljudski dom na zborovanje. Shod vodi predsednik tov. Čatar. Državni in deželni poslanec dr. Krek želi, da naj bi se tobačno delavstvo pridno udeleževalo predavanj, kakor tudi kurzov za šivanje in likanje, ki jih prireja S. K. S. Z. v Ljudskem domu. Govornik nato ostro nastopi proti kartelu tekstilnih tvorničarjev, ki se jc v Ljubljani z odpovedjo delavcev tako žalostno proslavil. Nato se peča s splošno važnimi delavskimi zadevami. Tajnica Mici Andlovic utemeljuje resolucijo, ki zahteva, da naj se ljubljanska tobačna tvomica uvrsti v II. krajni razred 12. plačilno stopnjo. Sklene se na njen predlog, da naj se vloži prošnja na domače ravnateljstvo, da bo lahko dobivalo delavstvo v tvorniški kuhinji mleko ali pa kavo. Občinski svetnik Tomaž Novak poroča o perečem vprašanju: Davki in delavstvo. Sklene se primerna resolucija. Nadalje poroča občinski svetnik T. Novak o predlogih, ki jih je glede na ljubljansko tobačno delavstvo stavil v ljubljanskem občinskem svetu. Poročilo se odobruje vzame na znanje. Državni poslanec J. Gostinčar izjavi med drugim v daljšem govoru, da bodo poslanci S. L. S. glede na zahteve ljubljanskega tobačnega delavstva kakor dozdaj tudi naprej vse storili, da se izvedejo. Po govoru poslanca Gostinčarja zaključi predsednik Čatar lepo uspelo zborovanje, o katerem bo obširnejše poročala »Naša Moč«. lj Vlom pri Bonaču. — Senzacio-nelna aretacija. — Vlomilec vodja »tehniškega biroja«. V sobotni številki našega lista smo poročali, da sc je v trgovini g. Bonača izvršil predrzen vlom, in sicer to med časom, ko je baje mestna policija stražila hišo. To slednje je seveda neljuba pomota, ki se nam je vrinila in notica v tej obliki ne odgovarja dejanskemu stanju. Vlom se je izvršil, kakor smo se na merodajnein mestu informirali, preden je prišla policija sploh v položaj kaj ukreniti. — Sicer pa izvemo po sklepu lista, da je mestna policija vlomilca v osebi agenta Alojzija Esnerja prijela. Exner je stanoval v Staudacherjevi vili v Nunski ulici in je imel ondi »tehniški biro«, kar pa je bila lc pretveza. Sicer jc bil Exner navaden pro-vizijski potnik. Exner jc bil rojen leta 1887. na nemškem Češkem. Diolže ga vlomov pri vladnem sveniku Detcli pri Cvančaru in pri Bonaču. Veliko vlogo pri aretaciji je igral policijski pes »Her;« g. policijskega kancelista Top-likarja. Pri Exncrju so dobili veliko zalogo vlomilnega orodja. Policija je s to aretacijo izvršila res mojstrsko delo. Mnogo je, kakor se nam poroča iz trgovskih krogov, k aretaciji pripomogel tudi papir, v katerega jc bilo zavito vlomilno orodje. Kakor čujemo, je pri Ilamannu policija dognala, da je perilo, katerega je pošiljal Exner prat k Ilamannu, bilo zavito v ravno tak papir. Exnerjeva soba jc bila podobna mali trgovini — vse polno je bilo v sobi pokradenih stvari. Exner se jc v Ljubljani gibal v boljših krogih. Večkrat ga je bilo videti po Ljubljani s ta ško v rokah. Ljudje so mislili, da ima tfxner v taškf vzorce ali kaj sličnega, imel pa jc notri — vlomilno orodje. lj Iz gledališke pisarne. Danes v torek 1. oktobra otvoritvena predstava. Uprizori se Calderonov ljudski igrokaz v treh dejanjih »Sodnik Zalamejski«. Pred uprizoritvijo v spomin na dvajsetletnico otvoritve slovenskega deželnega gledališča uvertura »Gorenjskega slavčka« in primeren nagovor. Začetek točno ob pol osmih. Konec ob pol enajstih. lj Društvo zdravnikov na Kranjskem si ogleda v četrtek, dne 3. t. m., tukajšnjo c. kr. tobačno t o varit o. Vsled prijaznosti direkcije se vrši ogled pod strokovnim vodstvom in se ne bo oziral le na tehnični utsroj in splošni tovarniški obrat, temveč tudi na naprave v korist in varstvo delavstva. Društvenim članom je tako dana prilika, da si ogledajo eno največjih in najmodernejše urejenih tovaren. Sestanek jc določen za 9. uro predpol-drie pri vratarski hišici. Ogled se prično v ordinacijskih prostorih, ki jih bo razkazal tovarniški zdravnik gosp. dr. II o g 1 c r. Članom, ki bi ne mogli točno priti, jc tako dana prilika, da se pozneje pridružijo. lj Umrl jo v starosti 50 let trgovec g. Štefan II i t z 1. lj V zadnji seji ubožnega odseka so bile podeljene naslednje ustanove: Ja-lenovi ustanovi po 84 K, ki se podelju-jeti vsako leto .najubožnejšim sirotam brez starišev, rojenim v šentpeterski, frančiškanski ali šentjakobski fari, ste dobili Ema IIayne in Rudolf Malič. Metelkove ustanove so prejeli naslednji: Aleš Viktor, Narobe Ignacij, Fran Novak, Slanovic Josip, Šegatin Kari, Šinkovec Ludovik, Košak Antonija, Josip Jereb in Leopold Megušar. lj Hrana v vojaški bolnici. Upravna komisija c. in kr. garnizijske bolnice št. 8 v Ljubljani je poslala trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani razglas glede zagotovitve hrane v vojaški bolnici v Ljubljani za čas od 1. januarja do 31. decembra 1913, ob ugodnih ponudbah eventualno tudi za tri leta, t. j. do 31. decembra 1915. Tozadevna ponudbena razprava se bo vršila v vojaški bolnici v Ljubljani dne 22. oktobra 1912 ob 10. uri dopoldne (v pisarni upravne komisije na Zaloški cesti št. 29). Pismene zapečatene ponudbe je poslati najkasneje do 10. ure dopoldne gori navedenega dne v vojaško bolnico št. 8 v Ljubljani. Razglas z natančnejšimi pogoji in podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. lj Kolo ukradeno je bilo včeraj pleskarskemu mojstru Antonu Čižma-nu v Vižmarjih. Kolo je tvrdke Pucli, ima. tovarniško številko 69.565 in je vredno 240 K. lj Nepreviden kolesar. Predvčerajšnjim je slikarski pomočnik Franc Mi-kulinič na Vodnikovem trgu s kolesom zavozil v Frančiško Bratušovo in jo na levi roki telesno poškodoval. lj Tatvina. Posestnici Frančiški Anžičevi v Hradeckega vasi št. 26 jc bila iz dvorišča ukradena kopalna kad, vredna 46 K. Osumljenec je baje znan. lj Izvrsten, pošten trgovski pomočnik špecerijske stroke bi rad dobil službo v Ljubljani. Blagohotne ponudbe na naše uredništvo. Rožne stvari. Poljedelska iakulteta v Belgradu. Na Belgrajskem vseučilišču se še to jesen otvori oddelek za poljedelstvo. Rihard pl. Kralik. Danes dne 1. oktobra praznuje poznati nemški katoliški pesnik, pisatelj in filozof Rihard pl. Kralik 601etnico svojega rojstva. Za nemško katoliško književnost si jc priboril mnogo zaslug. 13Ietua deklica obsojena na lletno j ičo. Senat za nedoletne krivce pri deželnem sodišču v Draždanih je obsodil 13letno šolarico Marto Tietzovo iz Draždan zaradi dvanajstkratnega vloma na lletno ječo. — Mati mlade obsojenke, , vdova Mina Tietzeva, ki ima razen te deklico še osem otrok, je udana pijančevanju in jo bila obsojena zaradi udeležbe pri vlomih na poldrugo loto joče. — Dekletce jo tatvino izvrševalo jako rafinirano. Cena ukradenih reči znaša čez 6000 mark. Vzrok tako žalostne propalosti zopet alkohol! Kako kaznujejo na Angleškem razšir-jevatelje nenravnega tiska. V Angliji se je začelo živahno gibanje proti prodajalcem nenravnih fotografij, časnikov in različnih zloglasnih brošur. Kakor je nedavno tega poročal neki list iz Londona, sta bila tam obsojena dva taka propagatorja na devet mesecev v prisilno delavnico in za nameček sta jih dobila še vsak petindvajset na zadnjo plat. Nogijeva žalostinka. Slavni japonski general Nogi je bil tudi pesnik; najbolj znana je žalostinka, ki jo je spesnil v spomin najstarejšemu sinu, ki je padel pred Pori Arturjcm. Priprosta pesmica sc glasi: »Pusto in žalostno se širi Bojišče, po katerem je Ijuto klanje na daleč in široko posejalo človeška trupla. V zraku še diši po sveži krvi, ki je premočila zemljo. Jaz pa stojim pod trdnjavo Kinčau v žarkih zahajajočega solnca in ne morem najti besed, s katerimi bi izrazil svojo globoko bol. Glejte! Tudi moj vranec sklanja glavo od velike žalosti . . .« Kdo ima največje posestvo na svetu. Ktlo je tisti srečen človek? Ruski car! Že lahko, da se njegovo premoženje ne rentira tako sijajno kakor tega ali onega velekapitalista, ali tako ogromnih posestev, kakoršna so last ruskega carja, nima nihče drugi na svetu. Iz svojih nepreglednih zemljišč še zdaleka nc dobiva, kar bi mu lahko donašala. Letni dohodki vladarja vseh Rusov obstoje iz dvorovine (civilne liste), iz obresti, prejemkov iz tvornie in carskih obrtnih podjetij, iz prejem kov s cesarskih zemljišč, nadalje s posestev, ki so njegova osebna last in ki so obširnejša kakor je vsa Francija. Dvorovina carjeva znaša na leto 32 milijonov mark, od teh milijonov dobivajo vsako leto carska gledališča in akademije 4 milijone, poltretji milijon veliki kmezi in kneginje; carica vdova in carica Aleksandra dobivata na leto pol milijona rubljev in razen tega nalaga car vsako leto za vsako hčer 80 tisoč mark in 200.000 za svojega sina. Pa mu od dvorovnine ostane še 24 milijonov. Kaj je s temi milijoni, ve samo car ter njegov finančni uradnik. Car živi skromno kakor je bogat, in zato pravijo, da prihrani od svoje dvorovnine letno 16 milijonov. L. 1906 so bili objavljeni zapisniki o carjevem premoženju. Njegovi prihranki so znašali tedaj 200 milijonov. Danes znašajo najmanj pol milijarde. Carske grajščine obsegajo toliko sveta kakor Irsko z najlepšimi gozdi vse Evrope. Komaj tretjina grajščin je obdelana. Največ mu donašajo gozdovi, rudniki in mnogi velikanski ribniki. V carske zakladnice pride s teh ogromnih posestev na leto 80 milijonov, od katerih pripada 24 milijonov velikim knezom. Privatna last carjeva je še mnogo obširnejša, pa je večji del v sibirskih pokrajinah. Tu ima bogate rudnike za platino, zlato, srebro, baker in železo. Ti sila bogati rudniki se pa le minimalno izkoriščajo, saj dobiva car iz njih le 31 milijonov na leto. Ko bi se po rudnikih kaj več delalo, bi dohodki za mnogo na-rastli. Car ima letnih dohodkov na vsak način 120 milijonov, ki narastejo na leto še za 5 milijonov samih obresti. Drago plačani zdravniki. Pri sodišču v Charlottenburgu se vrši nenavadna razprava. Neki zdravnik toži namreč nekega ozdravljenega bolnika za plačilo 50.000 K. Tako visoka cena za vrnjeno zdravje ni ničesar nenavadnega. Abdul Hamid jo plačal berolin-skemu zdravniku Biernu več sto tisoč kron, ko ga je zdravil v Carigradu. Prejšnji angleški kralj, Edvard VII., jc še kot princ waleški pozval zdravnika Jeunera. Za mesec dni, kar je bil zdravnik pri njem, je plačal 200.000 K. Ko jc Edvard VIL obolel na tifusu, je plačal za zdravljenje 200.000 K, a za zdravljenje pred kronanjem je plačal 400.000 K. Znameniti zdravnik Zacha-rijas je dobil od očeta sedanjega ruskega carja 300.000 K za zdravljenje, ki jo trajalo samo dva dneva. Cesar Friderik je plačal zdravniku sir Morrelu Makenzie za kratek čas zdravljenja 400.000 K. Prejšnji perzijski šah je plačal pariškemu zdravniku dr. Galezow-skiju 100.000 K, ker jc ozdravil neko neznatno očesno bolezen njegovemu sinu. Toda ne plačujejo samo kralji tako visokih honorarjev. Ameriški milijarderji ne zaostajajo mnogo za. njimi. Vanclerbilda jc spremljal njegov hišni zdravnik na potovanju, ki j-e trajalo G tednov. Za to je dobil honorar 100.00(1 kron. Neki angl. lord je plačal zdravniku dr. Galiu v Bristolu 1 milijon K, ker mu jo ozdravil koleno. Ko jc bil v Buffalu ranjen ameriški predsednik Kinloy, so dobili zdravniki za zdravljenje 170.000 K. Milijonar Marschall Field je plačal zdravniku dr. Billingsu 150.000 K za sedemdnevno zdravljenje. Zdravnik, ki je skozi pet let zdravil in srečno v grob spravil angleškega lastnika rudnikov Baldevvina, jo dobil 400.000 K. Ameriški milijarderji. Alfred Van-derbilt bo prejel 20. oktobra na svoj 35. rojstni dan drugo polovico očetove«, dedščino. Doslej jc imel »samo« 120 milijonov kron premoženja, ki se bo sedaj podvojilo. Z ozirom na to poročajo newyorški listi o sedanjem imetju velikih amerikanskih finančnikov. Vsem načeluje John D. Rockefeller s skoro 5000 milijoni kron, njemu slede Car-negie s 2400 milijoni, Morgan z enako vsoto, William Rockefeller s 1200 milijoni in za temi George F. Baker, James B. Dulko, James Stillman, Henry C. Frick iu Wiiliam K. Vanderbiit, ki imajo premoženja ocl 1200 do 800 mili- jonov kron. Alfred Vandcrbilt bo ob svojem 33. rojstnem dnevu mecl navedenimi bogataši šc vedno »ubog«. Now-yorški listi prinašajo k tem številkam razne komentarje ter menijo, da se mora omejiti kopičenje premoženja v rokah posameznikov. Novo mesto v Ameriki. Neka družba v Ney Yorku, ki ima na razpolago mnogo milijonov dolarjev, je kupila nedavno 15.000 jutrov zemlje ob izlivu reke Brazos, ki teče v Mehikanski zaliv. Na tem kraju namerava omenjena družba zgraditi novo mesto in pristanišče, ki naj bi konkuriralo z Galvesto-nom in New Orleansom, a obenem zavladalo na ta način na jugozahodnem delu Panamskega prekopa. Že 20. novembra t. 1. bodo svečano tovorili neke javne zgradbe novega mesta. Dose-daj je že zgrajen zelo eleganten hotel, ulice se asfaltirajo, stavbišča se parce-lirajo, samo kolonistov še ni. Ob ustju reke je bil že pred leti zgrajen pristaniški nasip za 20 milijonov dolarjev. Luka je dosti globoka, da morejo pri-pluti v njo tucli največje ladje. Družba se nadeja, cla bodo bližnje Železnice kmalu podaljšale svoje tire clo novega mesta. Vse je že urejeno, samo to novo mesto še nima imena. Neznan narod odkrit. Pred dnevi sta se vrnila amerikanska raziskovalca Vilhjalmar Steffansson in dr. R. M. Anderson s petletnega potovanja po arktičnih pokrajinah v Seatlle ob obali Velikega oceana. Prvo zimo sta preživela v Alaski ob izlivu Colville Rive, drugo ob Cape Parry, tretjo v Viktoriji-ni deželi in četrto zopet ob Cape Parr. Na svojem potovanju sta naletela na dosedaj neznano ljudstvo v Ivoronacij-skem zalivu. Ti ljudje, ki jih je 2000 po številu, žive še popolnoma po običajih kamnene dobe ter niso še nikoli prišli z drugimi ljudmi skupaj. Večina moških ima rdeče-plave lase, svetlo-modre oči, belo barvo kože in svetle obrvi. Žive ob obeh straneh Koronacijskega zaliva in na Viktorijinem otoku. Na onem prejšnjih potovanj v arktične pokrajine je Roald Amundsen zvedel nekaj o tem neznanem človeškem rodu, vendar ga j c pa zaman iskal. Kakor pripovedujeta prej omenjena raziskovalca, se ti ljudje popolnoma razlikujejo ocl Eskimov in je njihov jezik tudi samo podoben jeziku Eskimov, ni pa ž njim identičen. Rabijo mnogo besed norveškega izvora. Rabijo loke, ki jih izdelujejo sami iz vrbovega protja. Pšice imajo konice iz kamna ali bakra, ki ga najdejo v reki. Za igle rabijo koničaste kosti, nože pa imajo iz bakra. O svoji zgodovini ne vedo ničesar, pač pa ver-jejo v splošni potop, ki je pred dolgim časom uposfošil ves svet in iz katerega so se samo oni rešili. Steffanson je mnenja, da so norveški potomci Erik-sona Srečnega. Oba raziskovalca sta poizvedovala tudi za izginolem angleškim polarnim raziskovalcem Hubertom Darrcllom, ki so ga nazadnje videli na Vailey Islandu. Prepričana sta, da Darrel ni več med živimi. Žalujoča vdova. Nadzornik nekega pokopališča je opazil nekoč, kako je neka ženska sejala na svež grob travi-no seme. Ko ji je omenil, da bo grob ob času žc sam postal zelen, mu je ženska odgovorila: »Vem, toda svojemu pokojnemu možu sem obljubila, da se ne bom prej poročila, dokler ne bo zrastla trava na njegovem grobu. Ker se mi pa ravno sedaj ponuja dober snubec, ne maram sicer prelomiti besede, toda daljše držati jo kot je treba, pa tudi nočem.« Drugi Eiffelnov stolp. Nemška in- ženerja Dech in Paetz sta. izdelala načrt za zgradbo železnega stolpa, ki naj se postavi v Diissoldorfu. Ta stolp naj bi bil 500 m visok — torej 200 m višji od Eiffelnovega v Parizu. Do višine 4-50 m bi se nanj prišlo po dveh dvigalih. Ocl tu clo vrha pa po lestvah. — Stolp bi ležal nad Reno kakor kak most. Ta stolp bi služil kot centralna postaja nemškega brezžičnega brzo-java. Zanimiv dež pmpelic. Slovaške »Narodnie Noviny« so prinesle naslednje zanimivo poročilo iz Zente: Te dni se je pojavila pri nas nenavadna prikazen. Nad mesto je priplul velik črn oblak. Začelo je grmeti in padati dež ter ž njim vred — prepelice. Domneva se, da je silna ploha iznenadila seleče se prepelice in jih vrgla na zemljo. Ljudje so z veseljem pobirali premočene popotnice in jih nosili domov. Dva dni je baje prihajal prijeten vonj pečenih prepelic iz sleherne kuhinje v Zenti. Avtomobilna zveza New-York — San Francisco. Na nekem banketu v Indiano-polisu, katerega se je udeležilo kakih 300 fabrikantov za avtomobile, je bila sprožena misel, da naj se vpelje avtomobilna zveza med New-Yorkom in San Franci-scom. Pot je dolga 3340 milj. Stroški bi znašali 25 milijonov dolarjev. Delo bi se ooverilo državnim inženirjem. Mednarodni zdravniški kongres. Dne 23. septembra je pričel zborovati v Wa-shingtonu 15. mednarodni higijenični kon-res, ki sc vrši prvič na ameriških tleh. astopanih je 30 raznih držav iz inozemstva z odposlanci vseučilišč, znanstvenih zavodov ter drugih organizacij. Zborovanje se vrši pod zaščito ameriške vlade, ki je v to svrho dctvolila 60.000 dolarjev podpore. Skupni stroški zborovanja bodo znašali 135.000 dolarjev. Napovedanih delegatov je 3000 do 5000. Telefonsko in Brzojavna poročilo. ULTIMATUM BULGARIJE, SRBIJE IN ČRNEGORE. Berolin, 1. oktobra. Tu sem došla poročila soglašajo, da nameravajo Bulgarija, Srbija, Črna gora in Grška vposlati Turčiji kakor tudi velevla-stim, ki so sklenile berolinsko pogodbo. enako glaseče se vloge, v katerih zahtevajo, cla naj se v vilajetih evropske Turčije uvede narodna samouprava. Čez 48 ur pa nameravajo zgoraj omenjene vlasti svojo zahtevo predložiti Turčiji v obliki ultimata. Dunaj, 1. oktobra. Bulgarski poslanik na Dunaju Saladašev izjavlja, da mobilizacija še ni napoved vojske, pač pa je to odgovor na provokatorično zbiranje čet v Turčiji. Bulgarska odpošlje Turčiji ultima-tum, v katerem bo Bulgarska javila Turčiji, da njene čete tekom 48 ur prekoračijo turško-bulgarsko mejo, ako Turčija ne odpokliče treh divizij v okraju Odrin. V ultimatu bo zahtevala Bulgarija tudi avtonomijo Makedonije. Temu ultimatu sta se pridružili Srbija in Črnagora. Carigrada, 1. oktobra. Bolgarska šc ni poslala Turčiji ultimata, pričakovati pa je, da se to zgodi v prihodnjih urah. POSLEDICA MOBILIZACIJE. Belgrad, 1. oktobra. Mobilizacija srbske in bolgarske armade je imela že nekatere posledice. Turški vojni ataše v Belgradu, Asim bej, je bil že po turški vladi odpoklican iz Belgraaa in je danes odpotoval v Carigrad. Vse brzojavne in telefonske zveze od Budimpešte proti jugu, proti balkanskim državam, so se za zasebni promet popolnoma prekinjene. Dunaj, 1. oktobra. Ruski poslanik na Dunaju in grški kralj, ki se je danes iz Be-rolina pripeljal sem, impta danes tu posvetovanje z avstro-ogrskim zunanjim ministrom. Carigrad, 1. oktobra. Iz Aten so dobile vse večje grške ladje poziv, naj zapuste tukajšnjo luko. Bukarest, i. oktobra. Iz Galaca se poroča, da so vse grške ladje dobile povelje, naj takoj pasirajo Bospor. KDAJ JE BILA SKLENJENA MOBILIZACIJA BULGARSKE? Sofija, 1. oktobra. V Sofiji se je v soboto zvečer vršil ministrski svet, ki je trajal do ene ure ponoči in v katerem je bila sklenjena mobilizacija bulgarske armade. V nedeljo dopoldne ob 10. pa se je vršil pod predsedstvom kralja Ferdinanda vojni svet, ki je trajal do ene ure popoldne in ki je tudi sklenil mobilizacijo. Mobilizacija je ostala tajna do včeiaj popoldne ob 4, uri, ko je bila javno proglašena. AVSTRIJA IN MOBILIZACIJA NA BALKANU. Dunaj, 1. oktobra. Cesarja so včeraj zvečer obvestili, da sta Bolgarija in Srbija odredili mobilizacijo. Danes jc cesar sprejel v avdijenci ministra za zunanje zadeve. Avstrijska vojna uprava je že v nedeljo vedela, da bodeta Bolgarija in Srbija proglasili mobilizacijo. NAŠ ZUNANJI MINISTER O POLOŽAJU. Dunaj, 1. oktobra. V mornariškem odseku ogrske delegacije je danes avstro - ogrski zunanji minister ponavljal včerajšnjo svoio izjavo. Izjavil je, cia se velcvlasti tudi sedaj še trudijo, cla žboljšajo nevarni položaj na Balka-1 nu, cla se stvari mirnim potom rešijo. NA BORZI. Dunaj, 1. oktobra. Radi dogodkov na Balkanu je bila danes na tukajšnji borzi prava panika. Praške Železniške akcije so padle mimogrede za 215 K, alpinske montanske akcije za 50 K, Škoda-akcije za 70 K. Popoldne so se cene nekoliko popravile. MOBILIZACIJA ČRNEGORE. Ce'inje, 1. oktobra. Splošna mobilizacija je v Črnigori že izvršena. Črnogorske čete so na poti proti meji. BOJI NA ČRNOGORSKO-TURŠKI MEJI. Cetinje, 1. oktobra. Na črnogorsko-turški meji, ob reki Lima, je prišlo do boja med črnogorskimi in turškimi vojaki, ki stražijo tam postavljene mostove. Streljali so na obeh straneh. Boj je trajal več ur. — Turki so izgubili 10 mož, Črnogorci 'v 15 mož. TUDI RUMUNSKA SE PRIPRAVLJA? Dunaj, 1. oktobra. Iz Rumunske prihajajo prav tako zelo važne in pomembne vesti. Rumunska je namreč vojaške manevre, ki bi sc bili morali vršili v Dobruči ob Črnem morju, nenadoma preložila v zadnjem trenotku iz Dobruče v Vlaško ob bolgarski in avstrijski meji, kjer se začno manevri že jutri in bodo, kakor se zatrjuje v rumunskih vladnih krogih, dokončani dne 11. oktobra, RUSKI CAR RUMUNSKEMU KRALJU. Peterburg, 1. oktobra. Car Nikolaj je imenoval rumunskega kralja za feldmar-šala ruske armade. MOBILIZACIJA GRŠKE. Atene, 1. oktobra. Poleg mobilizacije armade je odrejena tudi mobilizacija grške mornarice. RUSIJA BO PODPIRALA BALKANSKE DRŽAVE? Dunaj, 1. oktobra. V dunajskih diplo-matičnih krogih se širi govorica, da so si balkanske države za slučaj vojne zagotovile pomoč Rusije. RUSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK NA BALKANU. Peterburg, i. oklobra. Ruski ministrski predsednik Kokovcev ima dopusta 10 dni ter je odpotoval na Balkan. SRBSKE ZAHTEVE. Belgrad, 1. oktobra. Pasič se je izjavil: Vojska še ni napovedana, vse se še lahko dobro in mirno izvrši. Kako stališče bo zavzela Turčija napram dovolitvi prevoza našega nujnega mate-rijala, bo za nas merodajno. S praznimi besedami in papirnatimi obljubami se kritičnega položaja sedaj ne bo moglo več odpraviti. Srbska vlada je včerrj dala tri milijone dinarjev srbskim posojilnicam, katerim je grozil run. Carigrad, 1. oktobra. Srbski poslanik je dal Turčiji v imenu Srbije 48 urni rok, cla dovoli prevoz srbskega vojnega materi-jala ali ga (pa pošlje nazaj v Marzilj. Belgrad, 1. oklobra. Srbija zahteva od Turčije tudi avtonomijo za Staro Srbijo, MOBILIZACIJA IMA SAMO DEFENZIVNI ZNAČAJ? Belgrad, 1. oktobra. V srbskih uradnih krogih se zagotavlja, cla ima mobilizacija samo defenzivni značaj. VTISK PROGLASITVE MOBILIZACIJE. Sofija, 1. oktobra. Proglasitev mobilizacije je tu in v drugih bolgarskih mestih izzvala nepopisno navdušenje. Ljudstvo hodi po ulicah in demonstrira proti Turčiji. Kjerkoli se prikaže vojaštvo, povsod ljudstvo vojaštvo burno pozdravlja. Pred kraljevo palačo se vrše viharne demonstracije za vojsko, ravnotako pred vojaško kazino, pred srbskim in grškim poslaništvom. BRZOJAVNA CENZURA. Dunaj, 1. oktobra. V Srbiji in Bolgariji je najstrožja cenzura brzojavk. TELF;GRAFIČNA IN TELEFONSKA ZVEZA MED BULGARIJO IN SRBIJO PRETRGANA. Budimpešta, 1. oktobra. Ocl 30. t. m. ob 4. popoldne so pretrgane telegra-fične in telefonske zveze med Belgra-dom in Sofijo. Tudi parniška zveza na dolenji Donavi z ogrske obali je pretrgana. Zveze je pretrgala avstrijska vlada. NA TURŠKO-BULGARSKI MEJI. Carigrad, 1. oktobra. Turčija je svoje obmejne straže pomnožila. VOJSKA BO PROGLAŠENA DNE 5. OKTOBRA? Sofija, 1. oktobra. Vojska bo proglašena dne 5. oktobra na dan obletnice proglašenja Bolgarske za kraljevino. SRBSKA IN BOLGARSKA SKUPŠČINA. Belgrad, 1. oktobra. Kralj je sklical skupščino na dan 4. oktobra. Sofija, 1. oktobra. Čuje se, da bo sklicano bulgarsko sobranje na dan 3. oktobra. SRBSKI VISOKOŠOLCI POKLICANI V DOMOVINO. Gradec, 1. oktobra. Tukajšnji srbski visokošolci so od srbske vlade dobili brzojavni poziv, naj se s prvim brzovlakom od-» peljejo v domovino. INTERVENCIJA VELESIL. Sofija, 1. oktobra. Velesile danes intervenirajo v Sofiji, Belgradu in Carigradu, vendar je malo upanja na uspeh. Rim, 1. oktobra. Diplomacija trozveze izvaja hud pritisk, da prepreči vojsko. VODSTVO ZVEZE BALKANSKIH DRŽAV. Sofija, 1. oktobra. Vodstvo zveze balkanskih držav je prevzela Bulgarska. • • • ITALIJANSKO VSEUČILIŠČE. Zader, 1. oktobra. V nedeljo je bil tukaj shod italijanskih dijakov iz Dalmacije, ki se je pritoževal, da vlada ni izpolnila svoje obljube glede ustanovitve laške univerze, pozival državne poslance, da z ob-strukcijo dosežejo kaj konkretnega v tem vprašanju, vabil kolege na vseučiliščih, da ponove agitacijo, ponavljaje načelo: Trst ali nič! Pripravljeni pa da so, da se začasno zadovoljijo s pravnimi stolicami, ki bi bil ezdružene z višjo trgovsko šolo Rivol-tella; zadnje izpite naj bi dijaki polagali v Trstu pred italijanskimi profesorji. Po shodu so se dijaki — glasom italijanskih poročil samo 120 — podali, pevaje slovano-fobske pesmi kakor »Lasse pur che i canti . . .«, k banketu, kjer so jih zabavali zadrski »bersaglieri«. AVSTRIJSKI RAČUNSKI ZAKLJUČEK ZA LETO 1911. Dunaj, 1. oktobra. Avstrijski računski zaključek za leto 1911, izkazuje 60 milijonov kron prebitka. KJAMIL PAŠA VELIKI VEZIR. Berolin, 1. oktobra. Kjamil paša bo glasom brzojavk iz Carigrada imeno-van za velikega vezirja s polno močjo, kakor jo je imel svoj čas Malimud Šef-ket paša za časa mladoturške revolucije. KOMPLOT TURŠKIH ČASTNIKOV. Carigrad, 1. oktobra. Stalni odsek vojnega ministrstva sodi sedaj dvanajst častnikov, ki so hoteli ugonobiti sedanjo vlado. NESREČA NA DONAVI. Budimpešta, 1. oktobra. Na Donavi je ogrska ladja »Gros Szecheny« trčila ob ru-munsko vojaško ladjo »Trotus«. Ladja »Trotus« se je potopita. Bati se je, da se je potopilo tudi mnogo vojakov, ki so bili na tej ladji, Bukarešt, 1. oktobra. Pri nesreči na Donavi so utonili: en rumunski major, trije stotniki, en vojaški zdravnik in nekaj drugih vojakov. Rešeni so: en nadporočnik in tgije praporščaki. KORUPCIJA NA RUSKEM. Peterburg, 1. oktobra. Revizija v len-skih zlatih rudnikih spravlja na dan nova sleparstva. Družba je že več let goljufala državo za različne davke. Doslej so dognali, da je okanila družba državo za šest milijonov mark davkov. SAMOUMOR BORZI JANCA. Budimpešta, 1. oktobra. Borzija-nec L o \v, ki je zaigral en milijon kron, se je ustrelil. 1 i&t Ako še niste, | | pošljite naročnino! S KNJIGOTRŠTVO. Ljudska knjižnica v svojem XVII. zvezku prinaša krasen Sienkievviczev roman, »Skozi pustinje in puščavo«, ki bo gotova v najširših krogih vzbudil zanimanje za »Ljudsko knjižnico« ter dvignil njen ugled. Roman, ki je eno novejših del največjega poljskega pisatelja, je pisan neverjetno ljubko in vabljivo ter ima — kot druga Sienkievviczeva dela — tako privlačno moč, da ga bo vsakdo čital z vso pozor-nosijo ne le enkrat, temveč zopet in zopet, »Ljudska knjižnica«, XVII. zvezek, stane kliub svoji obširnosti (obsega 500 strani) samo 2 K 80 vin., v platnu 3 K 90 vin. Lira. Srednješolska p e s m a-rica, II. zvezek; sestavil Hinko Druzovič, založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. Cena mehko vezani knjigi 1 K 80 vin., v platno vezani 2 K 30 vin. Prvi del, ki jc izšel pred letom, obsega poleg najpotrebnejše glasbene teorije, kakor: pisavo in obliko not in pavz. način takta, pomen tujih izrazov za časomer in prednašanje itd., tudi veliko eno-, dvo- in večglasnih pevskih vaj, v najbolj vabljivih tonovih načinih v duru in molu od 1 do 4 in 6 ter 57 moških zborov najboljših domačih in tujih skladateljev; pridejana je v začetku tucli kratka biografija skladateljev, katerih skladbe se nahajajo v obeli delih. Več zborov je novih, oziroma do sedaj marsikomu neznanih. — Prvi del torej ni samo praktična pesmarica, marveč tucli izvrstna pevska šola za vse srednje in višje šole, pevska društva in druge zavode, ki gojijo petje, ena mehko vezani knjigi I. dela je 1 K 70 vin., v platno vezani 2 K 20 vin. — Drugi, pravkar izišli del »Lire« je pa pesmarica, katera obsega 60 moških zborov, tako domačih kakor tujih skladateljev. Med temi je več neznanih napevov. — Oba dela kar naj-topleje priporočamo vsem vodstvom srednjih in višjih šol, nadalje drugim zavodom in pevskim društvom ter Že- limo, da se uvedeta jJovsocf, kjerkoli se goji petje. Posebno pa še opozarjamo gg. učitelje petja in pevovodje, da se pri pouku poslužujejo obeh delov »Lire«, kar bode brezdvomno za napredek in razvoj narodnega in umetnega petja zelo velikega pomena in velike važnosti. Gospodarstvo. Vojaško oskrbovalno skladišče v Ljubljani naznanja, da kupuje vojna uprava za svoje postaje v Gradcu, Mariboru, Ljubljani, Gorici in Pulju večje množine sena in slame. Pismene ponudbe je poslati do 28. septembra t. 1., do 9. ure dopoldne c. in kr. vojaškemu oskrbovalnemu skladišču v Gradcu. Dobavni razpis je v pisarni trgovske ino brtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Srbske kmečke zadruge. Dne 19. t. to. se je vršil v NovLjGradiški letni občni zbor Zveze srbskih kmečkih zadrug na Hrvaškem in Ogrskem. Zvezi-no vodstvo, ki ima sedež v Zagrebu, je izdalo tiskano poročilo, iz katerega izhaja, da je imola Zveza koncem leta Idi. včlanjenih 334 zadrug, in sicer 203 na Hrvaškem in 131 na Ogrskem. Po lsomitatih (županijah) so razdeljena tako-le: Srijcm 76, Zagreb 29, Varaž-din 2, Požega 24, Vii-ovitica 14, Lika-Kr-bava 25, Bjelovar-Križevci 19, Modrus-Bijeka 14, Bacska 34, Torontal 44, Ta-miš 35, Baranya 10, Csanad 2, Arad 2, Budimpešta 2, Tolna 1, Krašno 1. Zadruge so štele skupno 11.743 članov s 67.647 osebami. Po poklicu je bilo med člani: 127 duhovnikov, 143 učiteljev, 128 trgovcev, 562 rokodelcev, 10.510 kmetov, 84 dninarjev in 179 iz drugih poklicev; analfabetov je bilo med za-drugarji 3101. Pi-emoženje vseh zadru-garjev je znašalo 128,200.852 K, in sicer: 98.040 oral zemljišča v cenilni vrednosti 88,390.646 K; poslopja, vredna 23 milijonov 952.407 K in premičnine v vrednosti 15,857.799 K. Temu nasproti stoje dolgovi v skupnem znesku 11 milijonov 126.551 K; od teh je intabulira-nih 7,540.798 K, neintabuliranih pa 3 milijone 585.753 K. Premoženjsko stanje posameznih članov je bilo naslednje: 435 članov je bilo brez vsakega premoženja, 334 je imelo samo hišo, 379 do 1000 K premoženja, 796 do 2000 kron, 1023 do 3000 K, 957 do 4000 K, 1679 do 7500 K, 1223 do 10.000 K, 1425 do 15 tisoč kron, 782 do 20.000 K, 53 do 25.000 kron, 330 do 30.000 K, 227 do 35.000 K, 179 do 40.000 K, 176 do 50.000 K in 247 nad 50.000 K premoženja. Zanimivi so tudi podatki, v kakšne svrhe so bila članom dana posojila: Za semena klOO posojil v skupnem znesku 151465 K 5S vinarjev, za živila 427 posojil v skupnem znesku 34.470 Iv 30 vin., za krmo 752 posojil 69.408 K 19 vin., vprežua živina 2035 posojil 345.005 K 36 vin., plemenska živina 2733 posojil 392.510 K 98 vin., za zemljiško najemnino 2482 posojil 954 315 K 21 vin., za nakup zemljišč 1794 posojil 591.154 K 48 vin., za nakup poljskega orodja 439 posojil 57.355 K 78 vin., za plačilo dolgov 908 posojil 1.62.150 K 25 vin., davki in pristojbine 197 posojil 32.051 K 74 vin., nakup in gradba hiš 1448 posojil 307.493 kron 77 vin., vinogradništvo 529 posojil 89.516 K 27, za bolnišnične stroške 19 posojil 1910 K 2 vin., za razne domače potrebščine 565 posojil 54.038 K 13 vin., umetni gnoj 131 posojil 15.454 kron 14 vin., rokodelstvo in trgovina 266 posojil C'4.244 K 87 vin., čebelarstvo 3 posojila 552 K in raznih drugih posojil 480 v skupnem znesku 65.948 K 84 vinarjev, skupaj tedaj 16.408 posojil in 3.242.993 K 91 vin. Razen 98.040 oral lastnih zemljišč so zadružni člani obdelovali še 40.452 oral najetih zemljišč. Glasom letne bilance so imele zadruge: 196.774 K 70 vin. gotovega denarja, 3,242.993 K 91 vin. posojil, za 128.510 K 36 vin. vrednostnih papirjev, inventar 48.748 K 21 vin., nepremičnine 132 tisoč 116 K 61 vin., ustanovnih stroškov 5519 K 96 vin., poljsko orodje 32 tisoč 42 K 75 vin., skupaj 3,786.606 K 48 vinarjev; temu nasproti stoji: deleži članov 117.114 Iv 60 vin., rezervni zakladi 225.253 K 1 vin., clolg pri Zvezi 230.211 K 33 vin., hranilne vloge 2 milijona 789.652 K 5 vin., stalne vloge 352 tisoč ?98 Iv 1 vin., mali prihranki 44 tisoč 532 K 38 vin., dobiček 27.444 K 60 v., skupaj 3,786.606 K 48 vin. Skupni promet je znašal 1911. leta 24,798.160 K D2 vin. »Slovenska siraža". Eno samo mnenje vlada med na-Simi gospodinjami glede Kolinske kav-3c primesi v korist obmejnim Slovencem: da je najboljši kavni pridatek. To izpričuje soglasna hvala naših gospodinj, ki se zrcali iz dopisov, katere dobiva od njih dan na dan Kolinska tovarna. Slovenskim gospodinjam se pa Kolinska kavna primes v korist obmejnim Slovencem ni priljubila samo zaradi svoje izvrstno kakovosti, temveč v enaki meri tudi zato, ker je pristno domače blago in na prodaj v korist obmejnim Slovencem. Slovensko gospodinjo se zavedajo svoje dolžnosti z vsemi močmi podpirati domačo industrijo in zato kupujejo vedno samo domače blago, kakor je ravno Kolinska kavna primes v korist obmejnim Slovencem. Zavedajo se pa tudi svoje dolžnosti, sodelovati pri dolu za obmejne Slovencc, ki ga vodi naša »Slovenska Straža«, in zato kupujejo blago, ki jc na prodaj v korist obmejnim Slovencem. Kolinska kavna primes v korist obmejnim Slovencem je prinesla »Slovenski Straži« za njeno plemenito narodno delo že marsikak denarni znesek, ki ji ga je odštela Kolinska tovarna. Čim več se bo prodalo tc kavne primesi, tem večji bodo lahko dohodki. Zatorej na delo, da se čim bolj razširi Kolinska kavna primes v korist obmejnim Slovencem, da zrasejo dohodki »Slovenske Straže« in se s tem obenem tudi še bolj razvije njeno delo v korist obmejnim Slovencem! ski sMad pii Posebej op zariaiso m to m gg. zaupnike, zlasti m ušle m-paise in odtaMke polenih m-gasiSzadf.: Prispevke spTeiesna Talni!?® S.L.S. MfkMtoac.6. ariHi i rrziCT. .JVTA^C-: flonati vrelec. OlotiitlJn« namizna^ piJaCa z obilno ogljikovo kislino. PoepeSuje prebavo Id Ir.meno snovi _ Zelo Koncentriran medicina-l»n »rel«c, priporočljiv pri kroničnem želodčnem kataru, zaprtju. llri!:htovth ledioah, vranlčnlk oteklinah, jetrni trdim, zlatici, inovoUmens-klb tiole/.nlh.kabirlb dihalnih ori.;.nuT. ZdroMen «r«lao iiV)v»6J» vsebine «»o|e »rite Zlasti upoiaben pri kroničnem črevesnem kataru, obstipa cljL 2 >lCalb kamenib.tolMici trganju, sladkovnl bolezni Zaloga: ffiael Kastner lis H.Šarai)8H, LJubljana. Cesarice Elizabete SoteiHla za • vdovski m sroiaski dom.- Žrebanje dne 4. oktobra 1912. Glavni dobitki 25.000 K, — 5000 ln 1000 K na zahtevo v gotovini. — P, n. občinstvu se priporoča velika zaloga lastnega izdelka i i lino suhega lesa najmodernejši izdelki za hotele ii» vile. Posebno sc priporočam novoporočencem za nabavo popolne hišne oprave. — Za vse izdelke se jamči. MATEJ G06ALA 3095 mizar na Bledu. Proračuni na zahtevo brezplačno. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 730-0 mm Ca s opazovanja Stanje baroni etra v mm Temperatura po Celziju 30 9. zveč. 737-1 103 sl. jzah. jasno 1 7. zjutr. 2. pop. 733'4 731-8 120 16-0 Vetrovi sr. jzah, p. m. jzah'. Uebo oblačno 00 Srednja včerajšnja terup. ll-4°, norm. 12-9°. ob Išče se zn takoj, ki razume izdelovati sekire in plan-kh£e. — Plača po dogovoru. — Zglasiti se je pri Janez Deliabro, kovaški mojster, Lokavec pri Ajdovščini. ;5084 Zahvala. Za vse obilne dokaze blagega sočutja povodom prcrauo smrti iskreuo ljubljenega siua, gospoda JOSIPA JAGODIC izrekam vsem prijateljem in znancem pokojnega, posebno pa preč. g.župniku Fr.Rihar-ju, ki je obiskoval pokojnika ter ga tolažil, spoštovani rodbini Hočevar, zlasti gdč. Uršiki za Iju-beznjivo postrežbo, delavcem c. kr. praharao in drugim za darovane vence in pa mekinjskim „Orlom", ki so izkazali zadnjo čast svojemu sobratu ter mu zapeli v slovo prekrasne ža-lostinke, — svojo najtoplejšo zahvalo. Mekinje, duo 28. septembra 1912. 312-4 Elizabeta Krištofič, vdovljena Jagodic. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni sinček, oziroma brate'c lavko Podkov po kratki in zelo mučni bolezni v starosti 6'/s leta, danes po noči ob 1'/, uri preminul. Pogreb dragega ljubljenčka se vrši v sredo 2. oktobra iz hiše žalosti, Cerkvena ulica št. 1. V Ljubljani, 1. oktobra 1912. Josip in Josipina Podkov, stariši. — Pepček Podkov, bratec. — Li-niča Podkov, sestrica. Namesto vsakega posebnega obvestila. Zahvala. Za mnoge dokaze odkritega sočutja, ki so se nam izkazali povodom smrti naše ljube 3126 sestre za krasne vence kakor tudi za častno spremstvo na zadnje počivališče izrekamo vsem najiskrenejšo, najpri-srčnejšo zahvalo. Ljubljana, 1. okt. 1912. Mh\m Ffip.r-Nanv. 3127 Ravnateljstvo trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani javlja tužno vest, da je njegov, muogoletni pravi član, gospod ŠTEFRfg HITZL trgovec danes popoldne ob 4. uri po dolgi bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajočo v 50 letu starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bode v sredo, dne 2. oktobra ob 4. uri popoldne, iz hiše žalosti, Kran-covo nabrežje št. 2, na pokopališče k sv. Križu. Dragega, pokojnika priporočamo v blag spomin. LJUBLJANA, dne 30. sept. 1912. h* Inozemska tvrdka sprejme večje število dobrih fiišfvenih mizarjev. Pojasnila daje posredovalnica Howofny na Dunajski cesti. Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem opustil trgovino ua Sv. Petra cesti j št. 21 in jo vodim doslej samo na lartinovi cesti it. 23. Obenem se cenjenim odjemalcem lepo zahvaljujem za dosedanje zaupanje in sc priporočam nadalnji naklonjenosti. ->. Velespoštovanjem 3131 Franc Zoreč, trgovec, Martinova cesta 23. ni Eliza Hitzl naznanja globoko užaljena v svojem m v imenu svojih nedoletnih otrok Anice in Ervina kakor tudi v imenu ostalih sorodnikov bridko vest, da je njen iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče, zet, svak in stric, gospod ' Štefan Hitzl trgovec dne 30. septembra ob pol 4. uri popoldne v 51. letu svoje starosti, po prejemu sv. zakramentov za umirajoče, blaženo zaspal v Gospodu. Pogreb dragega pokojnika se vrši v sredo dne 2. oktobra ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Frančevo nabrežje številka 1 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darpvale v četrtek dne 3. oktobra ob četrt na deset dopoldne v stolni cerkvi in v soboto dne 5. oktobra ob 9. uri dopoldne v cerkvi Marijinega Oznanenja. V Ljubljani, dne 30. septembra 1912. Prvi kranjski pogrebni zavod Fr. Dobcrlet. po svetu. Nov dom dunajske poli ije. V začetku oktobra bodo pričeli na velikem stavbišču vežbališča na Schmelzi graditi velik kompleks 16 hiš, ki bodo razvrščene okoli velikanskega vrta in v katerih bo 330 malih stanovanj za dunajsko policijo.'Nove stavbe so določene za oženjene stražnike zahodnih dunajskih predmestij. Stavbišče, ki meri 10.000 m5, je prepustilo za zgradbo fin. ministrstvo brezplačno in bo zgradil poslopja podporni zavod c. kr. policije s pomočjo od države podpiranega stanovanjskega fonda. Vsako poslopje bo imelo v posameznih nadstropjih le i do 6 sanovanj. Posamezna stanovanja bodo imela ali velike kuhinje in veliko sobo, ali pa kuhinjo, sobo in kabinet. Cena za kuhinjo in sobo bo znašala 27 do 30 K, za kuhinjo, sobo in kabinet pa •ii K na mesec. Vsako stanovanje bo imelo lastno stranišče, kakor tudi na dvorišče balkon in plinovo razsvetljavo. Okna posameznih prostorov vodijo ali na cesto ali pa na veliko dvorišče. Ves kompleks bo imel tudi 36 pralnih kuhinj in v vsaki pralni kuhinji bo tudi kopalna kad. Na razpolago pa bo tudi velika knjižnica in dvorana za predavanja, igrišče za otroke, zdravniška preiskovalna soba ter govorilnica. Velikega pomena v zdravstvenem oziru pa bo tudi obširni vrt,, na katerem bodo vrtne lope, telovadna orodja, vodnjaki itd. V glavnem poslopju bo tudi posebno veliko kopališče z pršnimi in kadnimi kopelji. Dva manjša dvorišča bosta obsegala po tisoč kvadratnih metrov. V poslopjih ne bo nobenih hišnikov. Ob deseti uri zvečer bodo vsa vrata zaprta, razven glavnih. Tu bo posebna policijska stražnica. Stavbeni stroški bodo znašali 1,800.000 K ter bodo zgradbe dodelane žc do novembra 1913. Ako bo mogoče, bodo zgradili enaka bivališča tudi v drugih dunajskih mestnih okrajih za družine policajev. — Prav bi bilo, da bi se ljubljanskim razmeram primemo oskrbela tudi za ljubljansko policijo higijenična in cenena stanovanja. Spomenik župniku Kneippu so odkrili ha Dunaju. Ljudska prosveta v Bolgariji. Na predlog ministra Bobčeva je zadnje bulgarsko sobranje glasovalo za zakon, s katerim se pooblašča vlada, da na jame posojilo dvajset milijonov levov za, zgradbo ljudskošolskih poslopij v Bul-gariji. Posojilo bo preskrbela bulgar-ska narodna banka. Dobrosrčen hišni gospodar. V Fila-delfiji je umrl leta 1910. bogat usnjar Haw-kins v starosti 98 let. Zapustil je, kakor se je izvedelo sedaj, svojih 18 hiš najemnikom, ki so stanovali v njih. Dve leti so pošiljali ti najemnino oskrbniku, a vselej je prišel denar nazaj z opombo, da ne dolgujejo ničesar. Sedaj pa je bil vložen testament pri zapuščinskem sodišču in ljudje so izvedeli, da so hiše njihova last. Vsaka hiša je vredna kakih 4000 dolarjev. Vpliv loterije. V Monaku se je sani javil državnemu pravdništvu vpokoje-ni nadporočnik Nagel, da je v teku zadnjega leta kot blagajnik ženskega Rdečega križa v Monakovu poneveril 75.000 mark. Bil je 13 let blagajnik omenjenega društva. Nagel trdi, da je velik del defravdiranega denarja zaigral v loteriji. Nova diamantna polja. Iz Bruslja poročajo, da brzojavlja guverner kolonije v Kongu, da so odkrili velika diamantna polja v pokrajini Catanga. Kongres policijskih psov v Hamburgu se vrši te dni. Udeležba jc velikanska in zelo zanimiva. Nemški psi so pri tej priliki na jasen način dokazali svojo usposobljenost, Te dni je bil v Al-toni na skrivnosten način umorjen neki poljski delavec. O krivcu ni duha ne sluha. Pustili so petdesetorici najboljših nemških policijskih psov poduhati mrliča, na kar so se psi razpršili po ulicah in se čez uro tekanja zbrali pri majhni kmečki hišici ob Labi. Policisti, ki so hiteli za psi, so našli v hiši zločinca, ki je svoje dejanje že priznal. LISTNICA UREDNIŠTVA. Kranj. Dobili in bomo primerno ukrenili. Prosimo, oglasite se večkrat! Ali ste že obnovili naročnino? cPtotio picuilto in ci-mallo xa ženi&c o&feHc pj-i- a muMauc £.jU&Cjaua, Ž>t:vta:/jcoa u£"ica S. ^zoicc na -iafrteoo. £cuc uii-dc. znano dofite. 2932 Sprejme se izurjen 3090 čevljarski pomočnik. Takojšnje ponudbe na naslov Frank Bernard, črevljarski mojster in go-slilničar Trnovo - Notranjsko. i poštni zavliek (3 kg netto) popolnoma naravnega iz milili pošlje franko po poštnem povzetju za K 5-60 e. kr. dvorni založnik lekarnar G. Piccoii, Ljubljana, Kranjsko. Pošilja se tudi v sodčkih in v sterilizir. steklenicah. 2961 Žitno kavo, najpopolnejši izdelek zadnjega časa, zajamčeno slovanski produkt, pošilja 5 kg v lepi platneni vrečici za K 4-— po povzetju na vsako avstro-ogrsko pošto. K vsaki pošiljki se priloži prav lepa in drngocena premija, kot pozlačen kozarec, lonček, poslikana šatulja, jedilno orodje i. dr. poralmi predmeti in prav lepi okraski za vsako gospodinjstvo. Obrnite se zaupno na tvrdko Jos. Vesely, Praga VII. 586 Češko. 3016 Krepkega dečka iz poštene hiSe, s prini. šolsko izobrazbo in pridnega trgovskega pomočnika sprejme večja ekspertna firma na Dolenjskem. — Oni, ki razumejo nekaj nemški in imajo prakso v mešani stroki, imajo prednost. Ponudbe pod 344, poste restante Karmel. 3028 pošiljam od 1. oktobra naprej v poljubnem številu vsakomur na dom! Naroča se osebno ali po dopisnici v pekami prest Bizjak, Poljanska c. 25. Razglas. Iz proste roke se proda nbširno posestno približno 100 oralov rodovitnega zemljišča: njive, travniki iu gozdi ter v dobrem stanju gospodarsko poslopje. Proda se najrajše vkup ; na zahtevanje kupca so da pa tudi v delnih kosih. Oglasiti se je pri posestniku Luka SENICA, trgovec v Šma-rt|u pri Sevnici na Štajerskem. 3098 3091 10 pošljem na zahtevo svoj bogati cenik z dodatkom franko in zastonj, zelo zanimjv za vsakogar. Adoli Schon velika zaloga vseh potrebščin za mizarje, Praga, Vaclavske namSstl 53. Izvoz v vse kronovine. Prevzetje mesnice. Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da z današnjim dnem, i. oktobra, prevzamem staroznano mesnico g. Počivavnika v šolskem drevoredu, v Mahrovi hiši, nasproti jubilejnemu mostu, ob vogalu Kopitarjeve ulice, kjer bom izvrševal mesarsko obrt. Slavno občinstvo zagotavljam, da bom vsem velespoštovanim odjemalcem postregel vedqo z najboljšim blagom in najnižjimi cenami. S prošnjo, da mi slavno občinstvo blagovoli Izkazati svojo naklonjenost, za katero se bom vedno hvaležnega izkazal z najtočnejšo in najboljšo postrežbo, beležim z najodličnejšim spoštovanjem Srečko Podlesoik, mesarski mojster, šolski drevored. 3122 3120 zanesljivega, s primerno strokovno izobrazbo, se takoj sprejme. Ponudbe pod št. lOOO na upravo „Slovencau. ne obleke za moške in otroke v veliki izbiri po zmerni ceni v manufakturni trgovini 2954 kofU ■KUHI popolnoma zdravo, prebrano, debelo ter suho in očiščeno blago kupuje v vsaki množini in cele vagone, dostavljeno kolodvor ali v 1. ljubljansko javno skladišče Ljubljana, po solidnih dnevnih cenah tvrdka: j Iv. A. Hartmann nasl. A. TOMAŽIČ 3102 pisarna Marije Terezije cesta, Ljubljana. Zadruga premogotržcev v Ljubljani. Naznanilo. Podpisano načelništvo si usoja slavnemu občinstvu uljudno naznanjati, da se bo vsled enoglasnega sklepa zadružnikov začenši z dnem 1. oktobra 1.1. prodajal premog po 1 K 68 h sfot ali 50 kg, po 3 K 36 h 100 kg. K temu sklepu so bili ljubljanski premogotržci prisiljeni, ker je na eni strani južna železnica že pred meseci zvišala svoje tovorne cene, na drugi strani pa so premogarske družbe opetovano podražile svoj premog. Pri enokratnili naročbah nad 500 kg bo veljal na dom postavljeni premog 3 K 20 h za 100 kg. V Ljubljani, dne 27. septembra 1912. Martin Lampert t. C. načelnik. 31 IS 6 Št. 20252. Razpis. V Žužemberku je oddali mesto provizoričnega deželnega živlnozdravnika. S to službo so združeni dohodki letnih 1600 K in sicer pripade od tega zneska 1000 Iv na deželni zaklad, 000 K pa na okrajno blagajnico za sodni okraj žužemberški. Prosilci za to službo naj pošljejo podpisanemu odboru svoje z dokazili o starosti, znanju slovenskega in nemškega jezika in o živinozdravniški usposobljenosti opremljene prošnje do 31. oktobra 1912. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 25. septembra 1012. 3104 ? Kranjska deželna banka u Ljubljani isnsjsi. Obrestuje hranilne vloge po 4 V/o brez vsakega odbitka. Obresti se pripisujejo glavnici polaletno. Vloge v tekočem, giro-računu in na blagajniške liste po najugodnejših pogojih. Daje komunalna posojila občinam, okrajnim in šolskim odborom ter zdravstvenim zaatoporu v 47-% komunalnih zadolžnicah. Hipotekama posojila v zastavnih listih po 4V?/o Eskomptuje menice denarnih zavodov in daje lombardna posojila. Prodaja lastne pu-pilarno-varne komunalne za-dolžnice in zastavne liste. Banka je pnpilarno varen zavod, ter jamči zanjo dežela Kranjska. Uradne ure za stranke osah delavnik od pol 9. ure dopoldne do 1. ure popoldne. Izdaja konzorcij »Slovenca«* Tisk: »Katoliške Tiskarne«« Odgovorni urednik; MIha Moškerc.