^morski dnevnik
izhajati v Trstu 3. maja 1945, njegov Pohodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novem-1943 v vasi Zakriž h*® Cerknim, razmnožen ciklostil. Od 5. do 17. JfPtembra 1944 se je ti-v tiskarni »Doberdob* Govcu pri Gorenji Trebu-i tu	septembra
do 1. maja 1945 v (Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. ^je 1945 pa v osvobojena Tr«tu. kjer je izšla za-»tevilka. Bil je edini Partizanski DNEV-v zasužnjeni Evropi.
^,pa',fKovn Cena 500 lir - Leto XXXIX. št. 216 (11.632)	Trst, četrtek, 15. septembra 1983
Danes so se odprla vrata šol vseh stopenj
\
Manj dijakov in učencev v novem šolskem letu
Nižji vpis tudi na slovenskih šolah v Furlaniji-Julijski krajini
Preizkusni kamen
MARJAN KEMPERLE
odpirajo danes ponovno vrata 'ra učencem in dijakom, osemintii-.^etič po koncu vojne. Od takrat do A®6* naša šola ni izgubila svoje pr-er|stvene vloge boja za naš narcdno-rai obstoj. Nasprotno: v vseh teh le-'® fe dobila ta vloga še izrazitejši P°raen — šola je postala preizkusni ranen našega obstoja izven meja ma-domovine. Čim boljša bo naša ' a> čimbolj bo kvalitetna, tem bolj Pren bo naš obstanek v teh krajih, ato pravimo in ponavljamo, da bi se ,,rali vsi, prav vsi zavzeti za našo °°> za njen vsesplošni napredek.
. ne bo ta predobro znani stavek f® sPct izpadel kot oguljena fraza, ga K|ra<> poskusili razčleniti.
Naš obstoj izven meja matične do-JPovinc je veliko politično dejanje. Šo-,a 'gra kot preizkusni kamen tega de-Ju®ja bistveno politično vlogo. Zato Rr® njena prizadevanja temu primer-
no politično podpreti. V zadnjem letu pa je bila ta podpora manj opazna kot prejšnja leta.
Dokazi? En sam velik primer: lani se je začela v poslanski zbornici razprava o reformi italijanske višje srednje šole. Poslanska zbornica je sprejela osnutek, v katerem ni bilo govora o naših šolah. Sindikat slovenske šole je nato izdelal svoj predlog, komunistična senatorka Gerbčeva je predstavila v senatu svoj popravek k osnutku zakona, ki je vključeval zahteve naše šole, in to je bilo vse. Ob tako pomembnem vprašanju, kot je reforma, ki bo pogojevala ustroj italijanskega, in s tem tudi našega višjega šolstva prihodnjih dvajset, trideset let, nismo bili zmožni opraviti resne razprave med vsemi našimi političnimi komponentami, da bi izluščili fci-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Mogoče je nekoliko banalno, toda vsakič, ko se šolska vrata ponovno odpirajo pred množico učencev in dijakov, je treba ponoviti nekaj starih ugotovitev. Zato moramo tudi tokrat naglasiti, da se letošnje šolsko leto začenja v znamenju starih problemov, ki so se jim pridružili še novi. Sicer bo verjetno v teku šolskega leta 1983-84 pomanjkanje šolskih prostorov manj pereče in to predvsem zaradi nižjega vpisa v šole vseh stopenj.
Ob teh vprašanjih pa je seveda še cela vrsta drugih, kot na primer vprašanje osebja, ki na slovenskih šolah v Furlaniji - Julijski krajini še ni bilo zadovoljivo rešeno.
Toda prvi dan šole, ko se pravzaprav vsi prizadeli samo srečajo, je predvsem priložnost za analizo o vpisih. Če se omejimo na slovenske šole na Tržaškem moramo ugotoviti, da bo obiskovalo osnovne, nižje in višje srednje šole skupno 2883 učencev, oziroma dijakov, kar je za TI manj kot lani. Do znižanja skupnega števila učencev pa je prišlo predvsem zaradi manjšega vpisa v osnovne šole, kar je še zlasti prišlo do izraza pri sestavi prvih razredov.
NA 4. STRANI
Sklep zveznega izvršnega sveta
Bencin dražji v Jugoslaviji
Liter super bencina odslej 68 dinarjev Bencinski boni za tujce še vedno v veljavi
BEOGRAD — Zvezni izvršni svet je v torek sprejel sklep o zvišanju rafinerijskih in drobno-prodajnih cen naftnih derivatov.
Rafinerijske cene so se po tem sklepu zvišale (veljati so začele včeraj) za 34,9 odstotka, hkrati pa so sprejeli tudi sklep o zvišanju drobnoprodajnih cen naftnih derivatov in sicer:
•	bencin super 98 oktanov na 68 dinarjev za liter
•	bencin 86 oktanov na 63,50 dinarja za liter
•	dizelsko gorivo D-l na 48,50 dinarja, D-2 na 48,20 dinarja in D-3 na 48,10 dinarja
•	kurilna olja za gospodinjstva pa stanejo zdaj 32,60 dinarja za liter.
Prejšnji sklep zveznega izvršnega sveta o popustu za turistične bone v višini 10 odstotkov ostane v veljavi, tako, da se uporablja pri novih drobnoprodajnih cenah naftnih derivatov.
Zvišanje rafinerijskih cen naftnih derivatov je bilo po oceni ZIS gospodarsko nujno in neogib-
no, predvsem zaradi vse višjih stroškov pri nakupu nafte. Naftno gospodarstvo je zaradi tega prišlo v izjemno težaven gospodarski položaj, tako da so izgube rafinerij samo v prvem polletju letos narasle na več kot 10 milijard dinarjev. To je pripeljalo organizacije združenega dela naftnega gospodarstva in njihove poslovne banke v nelikvidni položaj, kar je vplivalo tudi na likvidnost celotnega gospodarstva.
Stopnje temeljnega prometnega davka in druge dajatve, ki jih vsebujejo drobnoprodajne cene naftnih derivatov, ostanejo nespremenjene.
Zvezni izvršni svet je obravnaval vse možnosti in okoliščine, po katerih bi zmanjšal prometni davek na drobnoprodajne cene naftnih derivatov, toda zaradi zapletenih finančnih razmer, v katerih so zvezni proračun in proračuni republik in pokrajin glede na njihove prispevke v zvezni proračun, ni mogoče zmanjšati prometnega davka.
Dober start
Posredovanje Saudske Arabije v zastoju
Z izjemo Interja, ki je povsem Razočaral v gosteh v Turčiji, so "alijanske ekipe odlično startale v evropskih nogometnih pokalih.
POKAL PRVAKOV
Roma — Goteborg 3:0 Partizan - Viking	5:1
POKAL
POKALNIH PRVAKOV
Juventus - Lechia	7:0
dinamo - Porto	2:1
POKAL UEFA
Verona - Crvena zvezda 1:0 Radnički - St. Gallen 3:0 Universitatea - Hajduk 1:0 Trabzospor - Inter	1:0
NA 10. STRANI
13 mrtvih v Avstriji
Trinajst madžarskih turistov je zgubilo življenje, ko je avtobus, s katerim so se peljali na Dunaj, strmoglavil v prepad nekaj kilometrov od Gradca. Madžarski avtobus je po nesreči bil videti tak	(Telefoto AP)
BEJRUT — Vojaški položaj v Libanonu se včeraj ni spremenil, saj ni prišlo do pomembnejših spopadov, morda tudi spričo kopičenja ameriških ladij pred libanonskimi obalami. Edini pomembnejši vojaški premik je bila odprava trinajstih izraelskih oklopnikov, ki so se odpeljali severno od reke Awali, ki je meja izraelske vojaške prisotnosti v južnem Libanonu. Oklopniki so se odpeljali do kraja Saadiat, ki leži ob vznožju goratega območja Šufa. Opozorilo druzom je bilo jasno: Izraelci ne bodo tolerirali nobene prekinitve cestnih povezav.
Predstavniki Saudske Arabije, ki skušajo posredovati med sprtimi stranmi v Libanonu so zahtevali od Združenih držav, naj jim dajo še nekaj časa na razpolago, preden se odločijo za kakršenkoli poseg v prid vladnim silam. Bejrutski radio poroča, da je Saudska Arabija zahtevala od ZDA, naj počaka še 48 ur pre-
den sproži morebitne pomorske ali letalske akcije, ki jih je odobril predsednik Reagan, da bi zaščitil pripadnike mirovnih sil.
Severno od Bejruta so vladne sile spremenile odsek avtoceste v pristajalno stezo za letala, saj se libanonsko vojaško letalstvo ne more posluževati bejrutskega letališča, ki je zaprto od 28. avgusta in ki leži med palestinskimi taborišči, šiidskimi muslimanskimi mestnimi predeli in hribovitim področjem, kjer prevladujejo druži. Letališče je torej za libanonsko vojsko in za falangistične sile, ki jo podpirajo trenutno povsem nedosegljivo. Ameriške sile medtem dobavljajo vse več vojaškega materiala redni libanonski vojski ih urijo njene pripadnike, ki niso kos sedanjim spopadom. Istega mnenja so tudi izraelski opazovalci, ki pravijo, da so falangistične sile na območju Šufa dokazale, da niso dorasle druzom.
posvet o «evroiz$trelkih» in drugih vprašanjih
Craxi potuje danes v Pariz in v London
RIM — Predsednik vlade Bettino j"raxi ima pred seboj zelo naporen teden. Sinoči je poročal predsedniku
UU1UL1 JA	UV.U1
Republike Pertiniju o dejavnosti vla-
že danes dopoldne pa bo skupno z zunanjim ministrom Andreottijem
mmiouum ^	--
^Potoval na kratek obisk v Pariz, ln v London. To bo prvo posvetova ®je novega predsednika vlade z dru-®*rai zahodnoevropskimi državniki, po ?Vetovanje, ki ga je Craxi napovedal *e med parlamentarno razpravo o ?.®upnici novi vladi. V Parizu bo ita “Janškega predsednika vlade sprejel ffedsednik republike Francois Mit
terrand.
V Londonu pa se bo Craxi pogovarjal z ministrskim predsednikom "rargaret Thatcherjevo.
Nedvomno bo osrednji predmet podorov pismo, ki ga je ameriški Predsednik Ronald Reagan naslovil
Craxiju in verjetno tudi vsem ostalim zahodnoevropskim zaveznikom. Včeraj so v Rimu objavili vsebino pisma, v katerem predsednik ZDA u vodoma poudarja, da ceni italijansko podporo ameriškim stališčem v zvezi z jedrsko oborožitvijo srednjega dometa v Evropi. Reagan poudarja pripravljenost ZDA, da pristanejo na popolno odpravo jedrskih konic dolgega dometa v Evropi, tako sovjetskih kot ameriških. Če pa bi Sovjetska zveza ne sprejela te «ničelne opcije* so ZDA pripravljene na resna pogajanja, da pride do sporazuma pred koncem leta. Če pa do sporazuma ne bo prišlo, je ameriški predsednik mnenja, da bo treba namestiti «evroizstrelke» kot je bilo prvotno predvideno. Skratka, nobene novosti, če izvzamemo ponovno izjavo, da so ZDA pripravljene na resna pogajanja v Ženevi.
ZARADI PETOVELJSKEGA ATENTATA
Zopet postopek proti Almiranteju
Rimski parlament se bo spet ukvarjal s peto-veljskim procesom in v zvezi s tem z zahtevo pravosodnega ministra, da se lahko proti osrednjemu tajniku MSI Giorgiu Almiranteju uvede sodni postopek. Sodnik v Benetkah ga namreč obtožuje, da je skupno z goriškim tajnikom MSI, odvetnikom Enom Pascolijem in njegovo ženo Liljano Di Giovanni poslal znanemu fašističnemu kolovodji Carlu Ciccutti-niju 30 milijonov lir. S tem denarjem naj bi si Cicut-tini, ki živi v Španiji, plačal operacijo na glasilkah.
Ciccuttinija namreč obtožujejo, da je on tisti neznanec, ki je usodnega 31. maja T972 telefoniral karabinjerjem v Gradišče in jih obvestil o zapuščenem avtomobilu pri Petovljah. Trije orožniki so bili takrat ubiti. Preiskovalci krivcev niso našli. Cie-cuttini je zbežal iz Italije kasneje, po ugrabitvi letala iz Ronk, ko je policija streljala na zračnega gusarja Ivana Bocaccia in ga ubila.
Obtoženi Carlo Ciccuttini je bil tajnik sekcije MSI v San Giovanni al Natisone. Zaradi tega naj bi bil dobil, po mnenju preiskovalnega sodnika, denar od Almirantcja in Pascolija.
SZ ne bo plačala odškodnine
MOSKVA — Sovjetska zveza nima najmanjšega namena plačati kakršnekoli odškodnine svojcem žrtev, ki so umrle v sestrelitvi južnokorejskega jumba. O tem je govoril na tiskovni konferenci o evroizstrelkih prvi namestnik predsednika vlade Georgij Kornjenko, ki je še dodal, da bi odškodnino moral plačati tisti, ki je pač organiziral provokacijo, se pravi Združene države. Tukaj ne gre samo za človeško gesto do svojcev žrtev, je menil Kornjenko, temveč tudi za politično odgovornost, ki jo mora prevzeti tisti, ki je izkoristil potniško letalo kot sredstvo za svoje podle politične igre.
V Vodnjanu odprli novo šolsko poslopje
PULJ — V Vodnjanu v puljski občini so odprli novo šolo, ki bo združevala hrvaške in italijanske učence. Gre za pomembno pridobitev tega področja Istre, pa tudi za pridobitev za italijansko narodnost v puljski občini, ki bo sedaj, tako kot večinski narod, razpolagala s sodobno urejenim šolskim poslopjem. Novo šolsko poslopje so zgradili s samoprispevkom
• Preizkusni
NADALJEVANJE S 1. STRANI
stvene potrebe našega višjega šolstva in jih nato s skupno močjo u-spešno zagovarjali pred državnimi forumi!
Na srečo je predčasni konec zakonodajne dobe zaustavil pot tudi reformi.
Minister za šolstvo Falcuccijeva je v številnih intervjujih zadnje čase i-zjavila, da bo zakonski osnutek čim-prej spet v razpravi v parlamentu in da ga bodo sprejeli po hitrem postopku. Našim političnim silam se torej sedaj ponuja priložnost popravnega izpita. Časa za pripravo je malo, zato je treba takoj zavihati rokave in pričeti z delom.
V boju za napredek naše šole bi moral tudi Sindikat slovenske šole i-grati vidnejšo vlogo, kot jo sedaj. Nobenega dvoma ni, da je sindikat v krizi. Tajnik tržaške sekcije meni, da so šolniki malo ali nič zainteresirani za delo v sindikatu. Seveda je sprejel sindikat zadnje leto tudi dokaj «čud-ne» odločitve (ali bolje rečeno «neod-ločitve*, kot na primer ob vprašanju suplentov), ki so morebiti »odstranile« marsikaterega potencialnega sindikalnega delavca. Kljub vsemu temu nam je sindikat potreben, ker bi lahko ob primerni notranji organizaciji res učinkovito posredoval in tolmačil zahteve naše šole.
Sindikat slovenske šole bo imel na Tržaškem v drugi polovici oktobra svoj občni zbor. Od tega občnega zbora naša šola in naša skupnost mnogo pričakujeta.
Pa smo že pri šolnikih. Ker so oni neposredno vključeni v šolski proces, ker s svojim dragocenim delom v pivi vrsti leto za letom, razred za razredom obnavljajo in zagotavljajo naš obstoj, bi jih lahko brez vsake ironije imenovali za partizane našega časa. Tudi oni se morajo pri opravljanju svoje naloge boriti. Njihovi sovražniki so brezbrižnost, otopelost, mlačnost, vse skušnjave, ki jim jih ponuja zastareli italijanski šolski sistem. Boj, ki ga morajo naši šolniki izbojevati, je sila težak. Cesto je sovražnik zasidran v njih samih. Taki primeri so najtežji.
Kje dobiti rešitev? V vsakodnevnem poglabljanju, v sprotnem učenju (nekdo je pred več kot sto leti zapisal, da se morajo tudi učitelji učiti), v tolikokrat omenjenem poklicnem izpopolnjevanju, za katerega kaže, da je ministrstvo za šolstvo končno pripravilo ustrezni načrt.
S pooblaščenimi odloki se je sfera šolskega področja uradno obogatila z doprinosom staršev vključenih v šolske svete. Obseg šolske demokracije se je potencialno, a tudi realno povečal. Posamezna združenja staršev so opravila pri nas veliko vlogo; spomnimo se le na njihov odločilni doprinos pri poimenovanjih naših šol.
Zadnji čas je to uvodno navdušenje v marsičem splahnelo. Pa vendar bi lahko opravili staiši, in z njimi tudi naša društva, bodisi kulturna kot športna, še marsikatero nujno potrebno in hvaležno delo.
Spet en boleč primer. Junija letos je zapustilo slovenske vrtce na Tržaškem 210 otrok, v šole na Tržaškem pa danes prvič vstopa le 199 prvošolčkov. Zadnja leta še nismo zabeležili tolikšnega osipa pri prehodu iz vrtcev v šolo. Starši bi lahko s svojim posredovanjem prepričali omahljive starše, ki so se odločili, da predajo svojega otroka italijanski šoli, naj spremenijo svojo odločitev. Prihodnje leto morajo maksimalno izkoristiti to možnost.
Nazadnje še beseda o učencih in dijakih: od tistih, ki jemljejo danes prvič pero v roke, do tistih, ki se pripravljajo na zrelostne izpite. Njim gredo vsa prizadevanja naše šole, da bi postali popolni, zavedni člani naše skupnosti. Ponosni bi morali biti, da sedijo v klopeh slovenskih šol, da lahko pridobivajo slovensko kulturo. Slovenstvo bi morala biti zanje vrednota, bogastvo, ki dobiva v sedanji uniformirani družbi, družbi potrošniškega izničevanja osebnosti, vse bolj kristalni blesk.
Vemo, da^ni tako.
Kot povsod imamo tudi mi dobre in manj dobre učence in dijake. Kako prepričati tiste, ki bolj ali manj pogosto zamenjujejo šolske klopi s stoli in mizami zakonitnih barov ali pa — pozno spomladi — z morskimi čermi, naj po nepotrebnem ne izgubljajo svojega dragocenega časa?
Če jim že še ni dovolj dejstvo, da so se za tiste šolske klopi borili njihovi očetje in dedi, da so tiste šolske klopi prepojene s krvjo najboljših sinov našega naroda, naj pomislijo na svoje brate v Beneški Sloveniji, ki takih klopi še nimajo, a se v drugih klopeh, po lastni želji in izbiri borijo za svoj, naš jezik in kulturo.
S tem utrinkom, ki mu realnost jemlje vsako patetičnost, želimo učencem, dijakom, šolnikom, sindikalnim delavcem in političnim predstavnikom ob začetku letošnjega šolskega leta dobro delo v korist in za napredek naše šole in, z njo, celotne naše skupnosti.	MARJAN KEMPERLE
Ob nevarnosti hudega naraščanja brezposelnosti
Odločen pritisk sindikatov na vlado za nov zagon proizvodnje in zaposlitve
Danes sestanek z ministrom za industrijo, v torek pa s Craxijem
RIM — Sindikatom je uspelo, z izredno odločnostjo, vztrajnostjo in čutom odgovornosti, premostiti ostro čer izziva delodajalcev (ob mlačnosti vladnih oblasti) glede delovnih pogodb, ki so jih v veliki večini po trdih pogajanjih obnovili. Ostalo je sicer nekaj strok, ki se za obnovitev še borijo in napovedujejo zaostritev oblik boja, kot so poštni uslužbenci, osebje blagovnega avto-prevozništva in drugi. Toda odprla se je vendar pot za resnejša pogajanja z delodajalci in vlado o temeljnih vprašanj ozdravitve in razvoja gospodarskega ustroja in vsaj postopnega odpravljanja velikega družbenega zla, ki ga predstavlja naraščajoča brezposelnost.
Enotni sindikalni zvezi so ta vprašanja upravičeno še posebej pri srcu, ker hočejo sodelovati in soodločati pri procesu gospodarskega, zlasti industrijskega pre-ustroja, ki je doslej slonel le na žrtvah delavnih ljudi. Ko so Lama, Camiti in Benvenuto 22. januarja sprejeli zavestno tudi nekatere žrtve (draginjska doklada) s sporazumom o ceni dela, so hkrati zelo odločno poudarili, da zahtevajo jasnih obvez in načrtov za nov zagon proizvodnje in zaposlenosti, kot tudi pravičnejšo politiko glede davkov in družbene zaščite.
Dosledno s tem so tudi nastopili z cdlcčno zavrnitvijo načrta Fincantierd o nadaljnji izločitvi skoraj 7.000 delovnih moči iz ladjedelstva (jutri bo stroka stavkala
povsod 2 uri, v Genovi pa 4), zahtevali odstranitev nesposobnih upraviteljev in predložili tudi določene predloge za prebroditev krize tega sektorja. Na včerajšnjem sestanku s predsednikom državne družbe IRI so sindikati prav tako zavrnili namene o odpuščanju 25.000 delavcev in jasno povedali, da se hočejo pogajati s politično odgovornimi, z vlado.
Prvi tak sestanek bo danes z ministrom za industrijo, liberalcem Altissimom, ki je sicer že dal razumeti, da si želi «neobvezujoč» pregled razmer in kriznih sektorjev, toda sindikati niso enakega mnenja. E-notna sindikalna zveza namreč zatrjuje, da ni mogoče še odlašati z odločitvami in posegi, ko grozi brezposelnost nadaljnjim 130.000 delavnim ljudem in bodo zahtevali od ministra jasnih besed o namenih vlade glede spodbujanja investicij in perspektiv za zaposlenost. I-zročili mu bodo tudi zelo podroben dokument z analizami in predlogi za posamezne industrijske sektorje, da se ne bo mogel dosti izmikati.
V uspeh si sindikat šteje zlasti doseženi sestanek s samim predsednikom vlade Craxijem, ki bo prihodnji torek in na katerem bodo Lama, Carniti in Benvenuto, postavili na mizo vprašanja javnih financ in družbene zaščite, zaposlovanja ter vodenje politike dohodkov in davčnih obremenitev.
Luciano Lama
Z današnjim dnem se v šole vračajo tudi stari problemi
V oktobru podražitve blaga široke potrošnje
RIM — Z današnjim dnem se v šolo vračajo učenci, dijaki in njihovi u-čitelji, hkrati pa tudi številni nerešeni prohlemi, ki že desetletja tarejo šolsko življenje v Italiji.
Pi vi problem, ki vsako jesen za nekaj tednov ohromi pouk v nekaterih razredih, je vprašanje premeščanja učiteljev, ki nimajo stalnega delovnega mesta in se tik pred zdajci preseljujejo s šole na šolo, na škodo pouka in didaktične kontinuitete, seveda. Drugo vprašanje, katerega rešitev že dolgo prelagajo iz leta v leto, saj je povezana z zapleteno italijansko politično stvarnostjo, pa je celovita reforma osnovne in višje srednje šole ter mature, ki so jo v sedanji obliki
za poskusno dobo dveh do treh let, u-vedli daljnjega 1969. leta.
Najnovejša ministrica za šolstvo, de-mokristjanka Franca Falcucci, je med najnujnejšimi nalogami svojega mandata navedla čimprejšnjo reformo višje srednje šole, spremembo maturitetnega sistema in ukinitev popravnih izpitov ter boljšo izkoriščenost učnega osebja. Od sporazumevanja političnih sil, predvsem večinskih, pa bodo odvisni roki, v katerih bo parlament odobril predlagane rešitve. Sicer pa je glavna naloga, ki si jo je v svoj program začrtalo ministrstvo za šolstvo, razviti organsko politiko prilagajanja in posodabljanja šolskega sistema, za katero bodo potrebni mnogo bolje pripravljeni učitelji.
RIM — Medtem ko so cene blaga na drobno v avgustu in v septembru v glavnem odražale le stopnjo inflacije, da ni bilo pretiranih podražitev, bodo gibanja cen v oktobru povsem drugačna, da čakajo kupce neljuba presenečenja. Podražitve napoveduje namreč združenje trgovcev Confco-mercio, ki seveda opravičuje take na povedi.
V oktobru bi morali občutiti negativne posledice podražitve dolarja, povečali se bodo proizvodni in distribu cijski stroški, prav tako se bodo zvišale najemnine za trgovine, kar se bo seveda odražalo v cenah blaga široke potrošnje, ki bodo v veliki večini primerov višje od predvidene stopnje inflacije. Confcomercio navaja tudi po-
vsem psihološke razloge, ne da spuščala v analize, kako bodo oa, ne vplivale davčne pobude, ki sk . omiliti davčne utaje. Omenja ^ manjše povpraševanje, saj Je , dlani, da ljudje bolj pazijo na svoj« nar, ko je kupna moč plač iz ai v dan slabša.	^
Najbolj zaskrbljujoče pa so za trošnika podražitve živil, saj se“j :ejo more odreči. Kot prvo napoved J ^ podražitev semenskega olja, sal ..-u, vino kupujejo na dolarskem prav tako so težnje za podraz ^ svinjskega mesa, perutnine, jaj z polenovk. V glavnem pa se M >a oktobrom skoraj vsa živila P°nra jn Še višje bodo cene za jesens zimsko obutev in obleke.
V sredo zaključek Negrijeve epopeje
Toni Negri
RIM — Najpozneje prihodnjo sredo bo Toni Negri poznal svojo usodo. Do tega dne se bo morala namreč poslanska zbornica izreči o dovoljenju za sodni pregon in aretacijo padovskega profesorja. Tako so odločili včeraj na zasedanju načelniki skupin poslanske zbornice in tudi določili potek razprave o primeru Negri.
Poslanci bodo v teku tega tedna in v prvih dneh prihodnjega razpravljali najprej o dovoljenju za sodni pregon, če naj torej poslanska zbornica sprejme zahtevo sodstva, da se začne proces proti Toniju Negriju. Nato bi morali poslanci vzeti v pretres predlog komunistov, da se za odločitev priprtja počaka na izid prvostopenjskega procesa, ki bi se moral pričeti 26. septembra. V primeru, da predloga ne sprejmejo, bodo poslanci volili, če je treba Negrija pripreti ali ne.
Medtem se vse bolj širijo govorice, da je Negrijeva usoda že zapečatena. Mnogi namreč izjavljajo, da bodo med razpravo le z veliko težavo spremenili odločitev posebne komisije poslanske zbornice, ki se je že izrekla za dovoljenje sodnega pregona in priprtja. Spet drugi menijo, da je veliko možnosti, da sprejmejo poslanci predlog komunistov, po katerem bi do priprtja zaenkrat še ne prišlo. Ta predlog že zagovarja državno tajni
štvo društva ARCI, ki v svojem sporočilu še pode za. nujnost sprememb v kazenskem zakoniku in zJas _a kona o preventivnem zaporu, ki predstavlja pravo litev vsakršni demokraciji.	ujno
Socialdemokrati pa so nasprotno mnenja, da je f1 jj. ne samo dovoljenje za sodni pregon, temveč tudi. v prtje. Tako se je včeraj izrazil socialdemokratski^ slan ec Luigi Preti, ki je poudaril, da se s tem s11 tud' strankin tajnik Longo.	, ,av-
0 primeru Negrija je včeraj razpravljala tudi d , ^ ska zvezna zbornica UIL iz Trsta, ki trdi, da { ,je izda dovoljenje za sodni pregon in morebitno Prl[J samo poslanska zbornica.	.
Včeraj je Tonija Negrija intervjuval znani it3 ski časnikar Biagi. Na vprašanje novinarja ali s® ja fesor ne čuti v protislovju med novo vlogo poslane ^ svojimi prejšnjimi teorijami o nekoristnosti parlam ^ je mirno odgovoril, da ne. Protislovja nisem nad ^ jaz ustvaril, je Negri posmehljivo odgovoril, temveč lilci, ki so me izvolili.	, vati
do razsodb
Poslanska skupina PSI je zvečer sklenila zaMeVJ3
odložitev razprave o Negrijevi aretaciji na prvostopenjskem procesu.
Predsednik Bocvane v SFRJ
BEOGRAD — Okrepitev dvostranskega sodelovanja, predvsem gospodarskega, je bila osrednja tema pogovorov med Bocvanskim predsednikom Massiro in predsednico ZIS Milko Planinc. Sogovornika sta podčrtala tudi nujnost in korist razvoja gospodarskih stikov med obema prijateljskima in neuvrščenima državama.
Predsednik Bocvane je včeraj obiskal tudi zvezno konferenco SZDLJ kjer se je pogovarjal s članom predsedstva Aleksandrom Grličkovom.
Predsednik Massire je včeraj obiskal tudi kmetijski kombinat Beograd, kjer se je v pogovoru s tamkajšnjimi predstavniki predvsem zanimal za možnosti sodelovanja na področju proizvodnje hrane in uporabe izkušenj tega kombinata v Bocvani, (dd)
Končana vaja «Enotnost 83»
STIP — Včeraj se je končala dvodnevna združena taktična vaja »Enotnost 83», ki je potekala v Makedoniji na območju ovčjega polja in na poligonu Krivolaka. Vaja je bila sestavni del rednega urjenja in preverjanja bojne pripravljenosti enot JLA in pripadnikov teritorialne obrambe Makedonije. Hkrati je bil to tudi preizkus obrambne pripravljenosti družbeno političnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, OZD in krajevnih skupnosti na območju, kjer je vaja potekala.
Vajo so ves čas spremljali na j višji državniki, politični voditelji federacije, predstavniki pokrajin in najvišje vojaške starešine. Poleg tega je vajo opazovalo tudi več deset tujih vojaških predstavnikov, (dd)
OB OLIMPIJSKIH IGRAH
Predvidevanja
gostincev
SARAJEVO — Turistični delavci ocenjujejo, da bodo nočitve tujih gostov na zimski o-hmpiadi v Sarajevu omogočile zaslužek 11 milijonov dolarjev. Na podlagi dogovorov in pred-sporazumov je predvideno, da bodo samo tuji turisti imeli skupno 130 tisoč nočitev v turističnih objektih Sarajeva in sicer v okviru 7- do 15-dnevnih aranžma jev. Skupno bodo prodali tudi okoli 22 tisoč vstopnic. Na včerajšnji tiskovni konferenci so predstavniki turistične zveze Sarajeva in organizacijskega komiteja olimpijskih iger povedali, da so največ zanimanja za o-limpaado v Sarajevu pokazali tudi iz ZDA in Nizozemske.
V Moskvi razstavljen3 protijugoslovanska bolgarska knjiga
MOSKVA
Predstavniki
bolg^,
ske stojnice na mednarodnem knjig, so včeraj, zadnji dan znova razstavili knjigo bolgar*. ■„ pesnika, rojenega v Makedoniji
informbirojevca Venka Marko^c ji, «Bulgariada». Kot smo že P01^ jy-
knjigo bolgars' .„ ‘ ' a
Ž&
je gostitelj sejma uradno obvesti*^, goslovanske založnike, da so km ^ ki kleveta Jugoslavijo in Josipa * za Tita, umaknili, dva dni pa se je znova pojavila na no e ^ skem razstavnem prostoru, res P^j) nekoliko manj upadljivem kraju-
□ BEOGRAD — Do zime je l,pre-zagotoviti streho nad glavo vsej® *J,j-bivalcem vasj na območju KoPAjjii ka, katerih hiše so po najnu* je potresih neuporabne. Prav taJ" ■$ treba zagotoviti temeljne pogpJe[iaj-življenje na tem območju. To je se-pomembnejši sklep z včerajšnje® stanka v predsedstvu Srbije.
Ženevska pogajanja predmet vse živahnejših posvetov v NATO
Nobenih pozitivnih znakov izza pogajalske mize
ŽENEVA — Po desetih dneh od formalnega ^Cetka zadnjega, odločilnega kroga ameriško -^vjetskih pogajanj o evroizstrelkih v Ženevi, ni ^ nikakršnih znakov, da bi se stvari začele predati z mrtve točke. Vse je zavito v strogo tanči-'jo molka, za razliko od prejšnjih pogajalskih ob-™nij, ko je bilo vzdušje pogovorov moč zaslutiti iz uWpa diplomatskih krogov. Opazovalci si tokrat-n° hudo zadržanost razlagajo s splošno zategnitvi-Jo vajeti hladne vojne po sestrelitvi južnokorej-jumba v sovjetskem zračnem prostoru, kar ®®dvomno neugodno učinkuje na pogovore, ni pa v1"0 takih, ki menijo, da je kampanja po tem *ncidentu tempirana prav na Ženevo.
Uradne izjave Moskve in še posebno Washing-mna, so sicer s temi razlagami v nasprotju, saj sta obe strani javno izrazili pripravljenost in željo ^uspešen zaključek ženevskih pogajanj. Posebno “UA so pri tem v precejšnji meri pogojene s Politično odgovornostjo pred evropsko javnostjo, se še vedno ni povsem sprijaznila z decembrsko ?®mestitvijo evroraket «pershing» in «cruise», pa ^pprav stoji za njo formalni pristanek vseh atlant-*m zaveznikov. Washington je tako prisiljen jav-
no izraziti kar največ dobre volje ob pogajalski mizi, to pa še ne pomeni, da je tik pred zdajci moč pričakovati čudežnih rešitev, ki bi preusmerile sedanjo tekmo v jedrskem «opremljanju» Evrope.
Šef ameriške pogajalske ekipe v Ženevi, Paul Nitze, se je medtem v Bruslju sestal s predstavniki 16 članic NATO, ki jih je seznanil z uvodnim delom na pogajanjih. V uradni izjavi po sestanku je izraženo upanje v hiter napredek za pogajalsko mizo, ki naj pripelje do enakopravnega sporazuma na čim nižji možni ravni oborožitve. Sestanek sicer sodi v okvir rednih zavezniških posvetov o poteku ženevskih pogajanj, vendar opazovalci poudarjajo, da so z bližanjem začetka nameščanja ameriških evroizstrelkov, ta posvetovanja vse pogostejša in živahnejša.
Medtem ko si je Moskva nekoliko opomogla in po izbruhu mednarodnega škandala zaradi sestrelitve južnokorejskega jumba znova prešla v napad, prihajajo iz ameriškega Pentagona nove, sicer neuradne vesti o sovjetski oboroževalni mrzlici. Po teh vesteh naj bi se v SZ začeli pripravljati na gradnjo treh novih raketnih oporišč, od katerih bi vsako lahko sprejelo 27 jedrskih raket «SS-20».
Ameriški pogajalec Paul Nitze
Članice EGS
kaznovale
Grčijo
BRUSELJ _ Na glavni skupščini OZN, ki se bo v Nevv Yorku pričela 20. septembra, ne bo grški zunanji minister govoril v imenu Evropske gospodarske skupnosti. Tako poroča «Agence Europe», ki še dodaja, da je ponavadi zastopala mnenja EGS država, ki je na vrsti za predsedovanje skupnosti.
Tiskovna agencija se nanaša na izjavo belgijskega zunanjega ministra Lea Tindemansa, po katerem se do sklepa prišli zaradi neizkušenosti*, ki jo je Grčija dokazala pri opravljanju predsedništva.
Grčija, je po mnenju ostalih držav skupnosti, zagovarjala predloge, ki niso odražale volje ostalih članic EGS. Med take nekorektnosti* sodi predlog o preložitvi namestitve evroizstrelkov in veto, ki ga je Grčija postavila za izjavo, v kateri je EGS obsojala sestrelitev južnokorejskega letala.
Oh bojazni, da bi se vloga ameriškega kontingenta izrodila
Nevaren prikaz zahodne vojaške moči pred Libanonom
BEJRUT — Po Reaganovih izrednih pooblastilih poveljniku ameriškega brodovja pred Bejrutom, da brez predhodnega pooblastila Washingtona, stopi v akcijo, je vsakomur jasno, zakaj so ZDA pred libanonskimi obalami nagrmadile enega največjih mirnodobnih prikazov moči. Rušilna moč ameriškega brodovja je namreč taka, da je z lahkoto kos vsaki vojaški sili na Bližnjem vzhodu.
Jedro te moči je jedrska letalonosilka «Eisenhower», ki s svojimi 6.300 mornarji, piloti in tehniki predstavlja pravo plavajoče oporišče 40 milj pred Bejrutom. Ob njej sta še dve lahki križarki, trije rušilci, pet fregat in ena nosilka helikopterjev, ki ima vkrcana tudi letala za vertikalni vzlet «Harrier». Po približnih ocenah štejejo ameriške sile kakih 15 tisoč mož, saj je treba k osebju bojnih ladij dodati še osebje pomožnih ladij in 2.800 mornariških strelcev, ki so vsak trenutek pripravljeni, da se izkrcajo na libanonskih tleh. Povsem razumljivo ima ameriško brodovje pravi roj desantnih čolnov in izkcevalnih ladij.
Za ameriško administracijo pa je kot kaže ta prikaz moči še nezadosten. S polno «paro» pluje namreč proti libanonskim vodam ogromna bojna ladja «New Jersey», ki lahko s svojimi 406-milimetrskimi topovi izstreli več kot tono težke granate tudi 32 kilometrov
daleč.
Uradno služi ves ta prikaz za «varnost» 1.200 marincev ameriškega «mirovnega» kontingenta v Libanonu. Američani so sedaj svoj letalski in topovski dežnik razširili na italijanske, francoske in britanske mirovne sile, vedno bolj pa grozijo, da ga bodo rabile tudi za Džemajelovo «redno vojsko*.
Če k ameriški dodamo še rušilno moč ostalih treh kontingentov, je povsem upravičena trditev, da je Zahod v Libanonu nagrmadil pravo smodnišnico. Francoska letalonosilka «Foch» s svojimi letali, raketami in topovi ima na krovu 2.000 padalcev, ki lahko vsak trenutek kot marinci na «Eisenhowerju» priskočijo na pomoč «mirovnim silam*. Britanska vojaška prisotnost je bolj simbolična. London pa je na Ciper premestil svoja bojna letala, ki že preletavajo Libanon.
Celo Italijani kot nedvomno najšibkejša vojaška sila so res le «lahko» oboroženi, a njihova rušilna moč je prav tako precejšnja. Pred Bejrutom imajo dve raketni fregati «Sagittario» in «Perseo», ki imata poleg raket še brzostrelne topove kalibra 127 z dometom 20 kilometrov. Danes bo proti libanonskim vodam izplul iz La Spezie eskortni rušilec «Ardito», italijanski generalštab pa že predvideva premestitev italijanskih bojnih letal na Ciper.
^akaj ni Begin odstopil
AVTV — Pred 18 dnevi je k^elskj premier Menachem Begin Javil, da bo podal ostavko. Povedal w je tudi, da bo na svojem mestu ^stal, vse dokler ne bo Likud se-^ril nove vlade. Pogajanja med bankami versko-desničarskega blo-i ?. so se pred tremi dnevi tudi za-JUcila, zato bi moral Begin sedaj e formalno odstopiti.
Nekateri časopisi iz Tel Aviva po-j aJo, da ni do tega še prišlo, ker J?.Boginovo zdravstveno stanje iz-p 0° slabo. Po članku «Jeruzalem s*)st>> je bivši ministrski predsednik ^ šest dni zaprt v svojem stano-š^ju in vsekakor ni mogoče, da bi do izraelskega predsednika Her-da bi mu formalno podal od-stavko.
r Predstavnik urada bivšega premie-® Pa je danes izjavil, da se je si-1Trv Begin prehladil, odstopil pa naj 1 se v tem tednu.
Je Anktartika samo nekaterih?
SYDNEY — V Canberri se je včeraj začel 12. kongres «Pogodbe za Antarktiko», sporazum, ki so ga leta 1959 podpisale ZDA, Sovjetska zveza, Japonska, Francija, Avstralija, Velika Britanija, Zahodna Nemčija in Norveška. Države ^Pogodbe za Anktartiko» so se tedaj obvezale, da ne bo na tem polarnem področju nikakršnega vojaškega delovanja ali poskušanja jedrskega orožja. Pač pa so se domenile za mednarodno sodelovanje pri znanstvenih raziskavah in izkoriščanju naravnih bogastev. K pogodbi so v zadnjih letih pristopile še druge države, letos pa sta bili sprejeti še Brazilija in Indija.
Kongresa se udeležujejo kot opazovalke tudi nekatere neuvrščene države, ki so naslovile OZN zahtevo, naj pogodbo pregleda. Po njihovem mnenju, in istega gledanja so še nekatere organizacije za zaščito. narave, je postala pogodba «zaprt klub», ki ščiti interese velesil.
Zaradi začasne prekinitve poletov
Zadrega tujcev v SZ
DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO
ROMA — VIA G. B. MARTINI 3
OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC
OVREDNOTENO OBVEZNI ŠKO POSOJILO 1983-1990 NOMINALNE VREDNOSTI 800 MILIJARD LIR II. EMISIJA (ARTOM)
S 1. oktobrom 1983 dozorijo obresti za šestmesečje april - september 1983 (kupon št.
1) v višini čistih 88.000 lir za vsak kupon, brez odtegljajev.
Poleg tega sporočamo:
a)	za vrednostne papirje, ki so oproščeni davkov po čl. 5 točka A) pravilnika, je znašal donos 18,008%, kar odgovarja, matematičnemu poprečju srednjega efektivnega donosa v obdobju julij in avgust 1983;
b)	za 6-mesečne navadne blagajniške zapise (BOT) je znašal donos 17,477%, kar odgovarja matematičnemu poprečju donosov, ki se nanašajo na cene na dražbah v obdobju julij in avgust 1983;
MOSKVA, NEVV YORK, TOKIO — Povračilni ukrepi, ki jih je sprejelo e« evropskih držav (med njimi tudi Finska in včeraj še Švica), poleg r“A in Japonske, iz protesta proti sestrelitvi južnokorejskega potniškega le-,‘a. že povzročajo hude mbtnje v mednarodnem letalskem prometu. Ukini-~v lastnih prog v SZ in sovjetskih na lastna letališča ter prepoved pretepanja zračnega prostora za letala iz SZ, sta spravili v velike težave zlasti r|je turiste in poslovnike, ki so se odpravili v SZ pred temi ukrepi in ne ^ajo, kako bi se vrnili domov.
. Iz zadrege si iznajdljivejši tujci pomagajo tako, da sicer še enkrat plavajo povratno karto, a se vkrcajo na vzhodnonemška letala, nakar v Ber-***JU prestopijo mejo in dobijo v zahodnem delu mesta za polet domov. Na ™hoč so jim priskočile tudi finske železnice, ki so poslale posebne vlake ^Leningradu, da jih prepeljejo v zahodno Evropo in, po sicer daljši poti Grilov. Francoska družba »Air France* pa išče «proste» pilote, ki naj bi 'tešili* tujce in jih prepeljali iz Moskve v Pariz.
v. . Tragični incident nad Sahalinom pa še vedno odmeva po vsem svetu, vjajostrejše reakcije so še vedno v ZDA, kjer so načelniki skupin tako ve-rjae opozicije v Kongresu vložili resolucije s hudo obsodbo SZ, ki jih Jpta obe veji parlamenta skoraj gotovo odobrili soglasno, kar krepi Reaga-j vo politiko oboroževanja in nepopustljivosti do SZ. Japonci so previdnejši /1 Predsednik vlade Nakasone je zanikal napovedi o odložitvi že napovedala1 srečanj s SZ na ministrski ravni, čeprav je protestiral proti potrjeni ®sti o močni jedrski oborožitvi na Kamčatki, samo 1.000 km od japonskih j?*®!. SZ je medtem zavrnila zahtevo Avstralije po odškodnini za 4 svoje 'ažavljane, ki so bili v južnokorejskem ijumbu*
c) z ozirom na prejšnji točki a) in b) je zato matematično poprečje obresti 17,742%, kar odgovarja šestmesečnim obrestim 8,509%.
Zato bodo v smislu čl. 5 pravilnika posojila obresti obveznic za šestmesečje oktober 1983 - marec 1984 (kupon št. 2 z zapadlostjo 1- aprila 1984) znašale 8,50%, kar je čistih 85.000 lir za vsak kupon, brez odtegljajev.
V primeru, ko bi v smislu čl. 6 pravilnika prišlo do morebitnih povišanj v dobro glavnice, se bo ob izplačilu upoštevala za drugo šestmesečje življenja obveznic pozitivna razlika v višini 1,509%, upoštevajoč razliko prejšnjega šestmesečja, je dejanski povišek kapitala 3,309%.
Opozarjamo namreč, da bodo v smislu drugega odstavka čl. 6 pravilnika izplačilne nagrade poprečje vseh pozitivnih in negativnih razlik srednjih efektivnih donosov vsakega šestmesečja ter 7% pomnoženo s številom šestmesečij, v katerih so izplačljive obveznice ostale v veljavi.
Slovenske šole bo letos obiskovalo 2.883 učencev in dijakov
Tako letos na osnovnih šolah
S tradicionalnimi mašami danes uvod v novo šolsko leto 1983/84
Po treh mesecih počitnic bodo na še šole danes spet odprle svoja vrata. Danes bodo sicer na sporedu tradicionalne šolske maše, po katerih se bodo učenci in dijaki zbrali na šolah, kjer bodo dobili pojasnila o začetku pouka. Pouk, seveda v še o krnjenem okviru, se bo tako začel šele jutri.
Ob začetku vsakega šolskega leta potegnemo črto pod vpisi na posamez nih šolah. Osnovne, nižje in višje srednje šole na Tržaškem bo letos obiskovalo skupno 2883 učencev in dijakov, to je 77 manj kot lani. Ta splošni upad števila vpisov gre skoraj v celoti na račun manjšega vpisa v osnovnih šolah. Lani je obiskovalo te šole 1267 otrok, letos jih je 1184. Glavni «krivec» tolikšnega nazadovanja je, kot znano, demografski padec, ki neizprosno, in v še večji meri, krči tudi italijanske razrede.
Posledica nizke natalitete je tudi skromen vpis v prve razrede osnovnih šol. Letos se je prvič dogodilo, da bo sedelo v naših prvih razredih
manj kot 200 otrok, saj se je v te razrede vpisalo le 199 malčkov. Lani jih je bilo 236.
Letos smo sicer imeli priložnost, da bi prekoračili mejo 200 enot. Naše otroške vrtce je junija zapustilo 210 otrok, enajst od teh pa je, žal, kcn-čalo v italijanske šole.
Od posameznih osnovnih šol gre o-meniti klavrno bero v Skednju in v Mačkoljah. Ti dve šoli letos sploh ne bosta imeli prvega razreda. Prav tako ne bo prvega razreda niti v Medji vasi. Vprašanje te šole je še
hujše, saj sta poleti, po dokončanem petem razredu, zapustila šolo še zadnja dva učenca, šola «štanta» bo tako ostala letos povsem prazna.
Na nižjih srednjih šolah se ni bistveno spremenilo število vpisanih (letos 888, lani en vpis manj). Minimalno manjši vpis smo zabeležili na višjih srednjih šolah (letos 811, lani 816). Pri tem gre omeniti, da obiskuje letos trgovski zavod skoraj 20 dijakov manj kot lani, po drugi strani pa je poklicni zavod pridobil no vih 20 dijakov več.
Število vpisanih v srednje šole
Nižja srednja šola	skupno	skupno	Višja srednja šola	skupno	skupno
N. Cankar	1983/84 133	1982/83 130	Znanstveni licej	1983/84 174	1982/83 178
Erjavec	73	72	Klasični licej	43	52
Sv. Ciril in Metod	100	110	Trgovski zavod	242	261
Kosovel	196	189	Geometri	46	39
Levstik	126	138	Učiteljišče	90	92
Gregorčič	140	136	Vzgojiteljice	30	28
Gruden	120	112	Poklicni zavod	186	166
SKUPNO	888	887	SKUPNO	811	816
Osnovna šola	1. razred 1983/84	skupno 1983/84	1. razred 1982/83	skupno 1982/83
Sv. Jakob	11	57	11	50
Sv. Frančišek	6	32	6	00
Ulica Donadoni	6	36	7	44
Skedenj	0	18	7	Ci
Sv. Ana	5	39	5	
Sv. Ivan	9	59	14	
Barkovlje	6	26	6	
Rojan	7	53	13	Al
Katinara	10	46	9	
Opčine	22	117	22	
Bazovica	9	51	12	J«
Grcpada	2	21	3	9Q
Kri/	7	28	5	22
Trebče	4	23	3	75
Prosek	16	77	16	
Repentabor	6	35	5	Jv 46
Nabrežina	6	36	0	9
Štivan - Medja vas	0	0	0	46
Devin - Sesljan	6	38	6	19
Cerovlje - Mavhinje	3	17	0	42
Slivno - Šempolaj	10	38	8	77
Zgonik - Salež	8	70	14	3
Gabrovec	5	8	0	3
Briščiki	1	4	2	44
Dolina	8	39	9	35
Mačkolje	0	28	7	77
Donijo - Ricmanje	9	71	13	30
Boršt	4	26	8	4
Pesek	1	4	2	45
Boljunec	7	43	9	48
Milje	5	45	14	
SKUPNO	199	1184	236	1267
Janko Kos in Vid Pečjak na seminarju za šolnike
Včeraj se je v tržaškem Kultur nem domu zaključil dvodnevni splošni ciklus predavanj, ki je potekal v okviru 19. seminarja za vzgojiteljice, učitelje in profesorje s Tržaškega in je bil namenjen vsem šolnikom.
Poslušalci so v okviru tega ciklu sa lahko prisluhnili privlačnima referatoma dveh priznanih predstavnikov slovenskega akademskega sveta. Tako je že v torek docent primerjalne književnosti na ljubljanski filozofski fakulteti, Janko Kos, preda val o «Slovenski književnosti in Evropi.* Najprej je skušal odgovoriti na vprašanje, ki si ga učitelj ali dijak večkrat postavlja, ko razmišlja o slovenski književnosti: kakšno mesto pripada slovenski literaturi v širšem krogu evropskih in svetov nih književnosti? Dr. Janko Kos se je najprej zaustavil na zgodovinskem razvoju naše književnosti ter pouda ril, da niti majhnost niti slovenska pripadnost ne moreta biti kriterija za primerjanje slovenske literature z drugimi literaturami. Na razvoj vsake književnosti namreč vplivajo v na j večji meri geopolitični, oziroma geohistorični faktorji, glede na te, pa bi lahko slovensko literaturo v prvi razvojni fazi najlaže primerjali manjšim književnostim slovenskega in baltskega kroga.
Glede odmeva in pomena slovenske književnosti v svetu ter njenega vpliva na svetovno dogajanje, je Kos
najprej poudaril, da je slovenska književnost že v dobi romantike stopila na razvojno pot srednje pomembnih književnosti, v dvajsetem stoletju pa je naša književnost postala popolnoma enakovredna ostalim evropskim in svetovnim literaturam, tako, da je njen vpliv na splošen razvoj književnih tokov majhen ter da je tudi prevodov sorazmerno ma lo, sta v pretežni meri kriva zemljepisna in številčna majhnost slovenskega naroda ter nepoznavanje slovenskega jezika in slovenskega narodnostnega in zgodovinskega razvoja v svetu. Predavatelj je nato primerjal nekatere sodobne slovenske romane s svetovnimi deli ter poudaril, da je slovenska književnost po vsebinskih, literarnih in stilnih vrednotah enakopravna s sodobno svetovno literaturo.
O	psihologiji ustvarjalnosti je včeraj šolnikom predaval ljubljanski docent Vid Pečjak, ki je pritegnil pozornost poslušalcev k tej privlačni potezi človekove osebnosti, o kateri se dandanes vedno več piše in govori. «Ustvarjalno mišljenje*, je poudaril predavatelj, «je vezano na transformacijo gradiva, na prožnost ter na divergentno misel, tipične ustvarjalne dejavnosti po znanem slovenskem psihologu Antonu Trstenjaku, pa so znanstveno, tehnično in umetniško delo. Na zelo zanimiv način je Pečjak orisal ustvarjalno osebnost.
Ustvarjalen človek je pretežno usmerjen vase, v socialnem življenju je dominanten, močneje izraža doživljanje čustev, ima močno razvito domišljijo. je radikalen in samozavesten, ima pa smisel za humor, za demokratičnost, ter močno motivacijo in ambicijo. Zanimive komponente u-stvarjaine osebnosti so toleranca do dvoma in negotovosti, nekomformi-zem, ter nesprejemanje dogem in delitve' sveta na kategorije.
«Ustvarjalen človek je predvsem človek, ki je ohranil otroško dušo,* je dejal Pečjak, «saj je ustvarjalnost največja v zgodnjih letih življenja.* Šola. družina in družba pa z znanjem in vzgojo največkrat pri tiskata mladega človeka proti povprečju in nehote grajajo njegove izvirne odgovore. Tu stojimo pa pred dvoreznim mečem, kako naj vzgojitelji otroku nudimo znanje, ter mu obenem dopuščamo, da je svobodna osebnost, s pravico do dvoma.
Prijave za sejem poddobav v Hannovru samo še do 20. t. m.
V Hannovru pripravljajo vsakoletni sejem poddobav. Podjetja s Tržaškega, ki so včlanjena v deželni agenciji
za poddobave (Agenzia subforniture) in ki bi rada sodelovala na sejmu, naj to javijo agenciji čimprej, sicer pa najpozneje do torka, 20. septembra (njen sedež je pri trgovinski zbornici na Borznem trgu 14). Vsak razstav-ljalec bo razpolagal z izložbo površine približno kvadratnega metra, za u strežne formalnosti pa bo poskrbela a-gencija in posamezen podjetnik bo plačal samo 400.000 lir za delno kritje stroškov.
Deželna pomoč oskrbi telesno prizadetih
Deželni odbor je odobril zakonski osnutek, ki predvideva izdatno finančno podporo združenjem in usta novam, delujočim v korist invalidov, pchabljenih in handikapiranih ljudi. V prvi vrsti bodo sredstva šla zvezi slepih in ustanovi, ki skrbi za gluhoneme. Denar je namenjen kritju izdatkov za njihovo upravljanje in režijo. Osnutek mora odobriti še deželna skupščina.
• Zaradi revizije naprave za zračenje je predor pod MontebeUom zaprt za promet od 23. do 5. ure od 14. do 19. septembra.
Barnaba in Francescutto o problematiki dela
Te dni sta se sešla deželna cd nika za šolstvo Barnaba in za i strijo ter obrt Francescutto, da pretresla žgočo problematiko P04^^ nega usposabljanja in vajenstva. udarila sta nujo po sodelovanju želnega ravnateljstva za indus pri oblikovanju letnega načrta klicnem usposabljanju, prav tako potrebo po tesnejšem sodelov med deželnimi odborništvi za J045 V delo in industrijo pri razreševan problemov, ki zadevajo pnenuc delovne sile, priprava zakonski n. snutkov o vajenstvu in vkljucev mladih v delovni svet. Barnaba ^ Francescutto sta se tudi domena za skupno preverjanje prošenj za koriščanje sredstev iz evropsKS socialnega sklada v korist zav(*^0 za poklicno izobraževanje, da se 1 bolje uskladi delovanje teh or^ari,. mov s cilji deželne politike na nih gospodarskih področjih.
•	Občinska uprava bo uvedla dve novi parkirni mesti za handikaP* ne: prvega v Ul. Molino a ^erlWna višini hišne številke 123, drugega V na Bošketu v višini številka 2/d-
•	Drevi, ob 20.30, bo v lutera«^ cerkvi na Trgu Panfili četrto ^ Čanje Glasbenega septembra; nas^ pila bo pianistka Enza Jannone-
Deset let po preustroju prometa po glavnih tržaških ulicah
Res vozimo hitreje, prava mora pa so parkirišča..*
Promet: ostareli večkrat v težavah
Pred natanko desetimi leti je tržaška občinska uprava uvedla vrsto prometnih ukrepov, s katerimi je povsem spremenila značilnosti prometa v mestnem središču. Šlo je za velik prometni trikotnik med Ul. Roma, Korzom Italija in Ul. Carducci, po katerih se je promet začel odvijati enosmerno in kjer je bilo prepovedano parkiranje. Istočasno so uvedli tudi elektronsko centralo za usklajevanje semaforjev. Pred desetimi leti je to bil velik dogodek, saj je korenito spremenil navade Tržačanov. Takrat smo tudi zapisali, da bo treba preverjati uspeh ukrepov šele čez
nekaj let. No, minilo je desetletje, nas pa je radovednost gnala, da smo naredili krajšo reportažo o «na Črtu SOMEA*, kot so se ukrepi poi menovali po zavodu, ki jih je pripravil.
«Načrt je povsem preživel*, nam je kratko in jedrnato povedal geometer Corradini, glavni poveljnik mestnih redarjev. «Vseh predvidenih, daljnoročnih posegov niso uresničili, verjetno zaradi birokratskih zaprek ali prevelike finančne investicije. Promet je danes res veliko bolj tekoč, tega ni mogoče zanikati, vseeno pa je v konicah kaotičen. Pra-
va mora pa je tako za voznike kot za nas pomanjkanje parkirnega prostora. Tu smo mi kot med kladi vom in nakovalom: dobro vemo, da ni kje parkirati avta in da so globe zasoljene, vendar moramo opravljati svojo dolžnost. Ko bi ljudje ne imeli bojazni, da jih čaka v primeru nepravilnega parkiranja globa, bi se še v večjem številu vozili v mestno središče z osebnimi avtomobili. Kako rešiti to osrednje vprašanje, ki ima posledice pri neučinkovitosti javnega prevoza, pa je pristojnost občinske uprave, ki bi morala res radikalno poseči.*
Kaj pravi «občinska uprava* na to? Odgovorni odbornik Trauner ni pesimist: «V drugih italijanskih mestih je položaj veliko hujši. Ne po zabimo pa tudi, da je Trst urbanistično zelo komplicirano mesto, kjer je težko in skrajno drago graditi pod zemska parkirišča, saj je preprede no s potoki. Z druge strani pa so ulice ozke. kot je n.pr. Ul. San Mi chele, po kateri teče pomembna prometna žila, ki povezuje nabrežje z višjimi četrtmi. Takoj naj tudi po vem. da stane gradnja velikih par kimih prostorov od 20 do 30 milijard, kar pa bi imelo za posledico, da bi se naša občina, ki ima vedno manj državnih prispevkov, pogreznila v dolgove za naslednjih 50 let. V to bi morale investirati zasebne druž be, kot je npr. ENI. Ker pa se je izkazalo, da so parkirišča bolj malo rentabilna, od teh pobud ne prihaja več. Politično pa bi bilo tež-
ko razumljivo, da bi občinska uprava investirala le na tem področju, ostala, kot so kanalizacija in podobno, pa bi ostala zanemarjena. No, v Trstu se bo nekoliko izboljšalo s parkiriščem v bivšem silosu, kjer je prostora za 800 avtomobilov. Komisija, ki mora pregledati pet predlogov o načrtih za izgradnjo objekta, pa še ni končala svojega dela.*
Delo -je res zamudno, saj traja že leto dni. Medtem pa se stalno veča število avtomobilov, ki krožijo po u-licah. Vodja občinske tehnične službe za promet, inženir Madaro, postreže s konkretnimi številkami:	«Na
približno 250 tisoč prebivalcev kroži v našem mestu 110-120 tisoč vozil. To pomeni, da vsak drugi Tržačan ima avto, oziroma, da jih veliko ima po dva. Gre vsekakor za odstotke, ki so višji kot v velikih mestih, kot je npr. Milan. Kljub vsemu pa je sedaj promet po središču hiter. Leta 1972 je voznik uporabil, zato da je prišel od Senenega trga do železni ške postaje, okrog 25 minut, danes pa se na tej poti vozi le 7-10 minut. Tudi v primerih večjih zastojev se promet že po 15 minutah, ko se od pravi zapreko, povsem sprosti.*
Kako pa misli uprava rešiti problem parkiranja, ki je še posebno za stanovalce v središčnih ulicah naravnost dramatičen?
Zaenkrat je edina pot, verjetno pa tudi najbolj racionalna in poceni v tem, da se izboljša javni prevoz. Konzorcialno podjetje ACT pripravlja. poglobljeno študijo o tem, kako
so izkoriščene razne avtobusne P ge. Na osnovi tega bodo tehniki to sestavili podrobno sliko o značilnostih uporabe javnega P1^ ^ za, kar bo omogočilo preustroj racionalizacijo celotnega omrežja, činska uprava bo v skladu s tem Črtom pripravila svojo študijo, v teri bodo predvideni posegi .za.sPpo stitev prometa na tistih ulicah, Fj katerih bodo najbolj pogosto vo-, avtobusi. Zgoditi bi se torej n101^ čudež, da bo javni prevoz hiter da bodo prebivalci pozabili na aV mobil.
Do takrat (upajmo, da ne bodfj£ zamudno kot pri preurejanju _biv ga silosa), pa bomo verjetno še prej poslušali podobne izjave ca. jočih na avtobus: «Naravnost srarO”j no je, da moramo čakati na P41*, ku po petnajst minut in to v vsak vremenu*, nam je povedala žen -srednjih let, ki je pred bolnico ^ kala na «enajstico». «Ko dežuje piha burja, takrat vse drvi z a mobili, avtobusi so prenatrpani, radi prometa so zamude, vse le FJ plačujemo mi, ki nimamo aV^a’, „0č bi liter bencina stal petdeset h lir, potem bi bilo že drugače. 1 pa vsi tožijo nad revščino, po 03 pih pa se vozijo z avtom.*
aV'
Priletni možak, ki je hitel na ^ tobus št. 19 je očitno izjema. ^ z avto, v mesto pa se vozim v. %£>• avtobusom. Pridem prej, pa be ne plačam,* je modroval- fvjj bo večina tržaških voznikov kot on?
V kulturnem središču F. Prešeren v Boljuncu
Jutri bodo stekli Kmetijski dnevi
, V kulturnem središču «France Prešeren* v Boljuncu je že vse nared za Pnčetek III. Kmetijskih dnevov, ki J® Pod pokroviteljstvom avtonomne uežele Furlanije - Julijske krajine (katero predstavlja pokrajinsko kme-®Jsko nadzorništvo), tržaške pokra-Kraške gorske skupnosti in tržaške trgovinske zbornice od jutri do P°?edeljka prireja občina Dolina.
Ze jutri bodo notranje in zunanje razstavne prostore zasedli številni razstavljavci z najrazličnejšimi kme-rajskirni pripomočki. Uradna otvoritev ®®ietijsldh dnevov pa bo ob 19.30 v p ' dvorani občinskega gledališča j • Prešeren*: pri okrogli mizi na jemo «Utrditev, razvoj in integrirale kmetijskih dejavnosti v pokraji-bodo sodelovali vidni predstav-®lki kmetijskih organizacij iz naše aežele ter iz Slovenije. Predmet razprave se vklaplja v geslo Kmetijskih tejevov »Gospodarska panoga — pro j® čas«, ki želijo sensibilizirati jav-JJpst na dveh ravneh: kmetijstvo naj J tukajšnji človek doživljal kot eno temeljnih gospodarskih panog, ki je ■ Penehnem razvoju. Kdor se pa "JPečkim opravilom posveča le v pro-tem času (vrtnarstvo, vrtičkarstvo, sojenje rož in podobno), naj bi to elo doživljal tudi kot prijetno relacijo, združeno s koristnim.
Kmetijstvo v prostem času pa i-ma dvojni učinek: dopolnitev prehrane s pristnim domačim pridelkom in pa urejen in snažen videz obdelanega in negovanega okolja. Zato je geslo «Gospodarska panoga — prosti čas», nosilec duha in pomena Kmetijskih dnevov. Okrogla miza pa naj bi podrobneje razčlenila in razvila možnosti sodelovanja na kmetijskem področju med tukajšnjim prebivalstvom in kmetovalci onstran meje.
Pred uradno otvoritvijo pa se bo-
do na skupni seji zbrali upravitelji občin tržaške pokrajine in se pogovorili o perspektivi in vlogi Kmetijskih dnevov na pokrajinski ravni.
Zvečer ob 21.30 se bodo pod šotorom pomerili harmonikaši ccfrajtonar-ji», enajst udeležencev bo iz naše pokrajine, šest pa iz sosednje republike. «Harmonike na botone» bodo zapele v javni radijski oddaji Meh in smeh, ki jo Radio Koper tokrat prireja kot zabavni dodatek Kmetijskim dnevom.
Za boljše izkoriščanje kmečkega turizma v F - JK
Devetsto devetdeset kmetijskih podjetij iz naše dežele nudi odjemalcem najrazličnejše proizvode; od klasičnih vin do jagod, od rož do raznovrstnih jedi ter od povrtnine do mlečnih izdelkov. Ti podatki so zbrani v publikaciji deželnega odbomištva za kmetijstvo, ki skuša nuditi odjemalcu zanimive napotke glede kmečkega turizma. Kar pa izhaja iz te raziskave, ki je bila izpeljana s pomočjo županov in pokrajinskih nadzomištev za kmetijstvo iz Gorice in Trsta je dejstvo, da so bile možnosti za uve-
ljavitev kmečkega turizma le deloma izkoriščene, poleg tega pa niso bile med seboj koordinirane. Publikacija je torej v bistvu vabilo, predvsem mladim, da bi učinkoviteje izkoristili ta sektor.
• Danes, 15. septembra, se sestaneta dva rajonska sveta in sicer svet za Rojan, Greto in Barkovlje (ob 18.15) ter skupščina za Skedenj in Čarbolo (ob 20. un). Na dnevnem redu imata med drugim mnenje o uporabi občinskih otroških vrtcev.
v
SI) Polet praznuje 15 - letnico
Revija na Opčinah

Tudi letos so kotalkarji openskega Poleta pripravili tradicionalno revijo, pa čeprav ob nekoliko neobičajnem času. Vajeni smo namreč bili, da je bila revija pred in ne po počitnicah. Ker je letošnja revija nekako jubilejna, so v program uvrstili najbolj uspele točke iz preteklih let, seveda pa jih izvajajo drugi, novi kotalkarji. Skupinske, lahko bi jih imenovali plesne točke, bodo povezovali nastopi tekmovalcev, to je tistih članov kotalkarske sekcije openskega Poleta, ki so se v pretekli sezoni s precejšnjim uspehom udeležili raznih tekmovanj. Na reviji bodo namreč nastopili tudi rekreativci in najmlajši, ki so komaj pristopili k društvu. Revija bo na sporedu jutri in v soboto zvečer ter v nedeljo popoldne.
Uvajanje novih trajektnih zvez z Albanijo in Grčijo
Skupina grških ladjarjev se ogreva za uvedbo trajektne proge med Tr-st°m in pirejem. Temu je včeraj posvetila ločen sestanek. Zvezo med na-’ ?'m mestom in znanim grškim pristaniščem naj bi vzdrževali grški ladji ® vozili na tej relaciji vsak drugi dan. Prevažali bi mešane tovore pa avtomobile in potnike. Za našo luko bi to seveda pomenilo korak na ptej, res pa je tudi, da se zadnje čase tudi drugod po svetu zanimajo za Jadransko pot do Sredozemlja. Potem ko je pred nekaj dnevi bila uvedena nova trajektna zveza med Trstom in grškimi pristanišči, ki jo vzdr-uje sicer majhna ladja Sassari, so se oglasili še Švedi: tudi oni se za-Zetnajo za progo Trst - Pirej.
Z druge strani pa je rimsko zunanje ministrstvo dalo vedeti, da bo Poskrbelo za čimprejšnjo uvedbo trgovske redne zveze med našo luko in javnim albanskim pristaniščem. O zvezi Trst - Drač (Durres) je bil že S°vor na nedavnem uradnem sestanku med predstavniki italijanske in al anske vlade. Ministrstvo je potrdilo pomen načrtovane proge v vidiku azmaha gospodarskih in siceršnjih odnosov med jadranskima sosedoma.
Nagrade za mlade raziskovalce
. Jutri zjutraj ob 9. uri se bodo v Hotelu Adriatico Palače v Grljanu tačeli že tradicionalni Zdravniški dnevi. Ob tej priložnosti bodo tudi po-aelili nagrade, ki jih je za letošnje leto razpisala tržaška Krajevna zdrav-stvena enota. Gre za vrsto nagrad, ki so jih poimenovali po znanih raziskovalcih na raznih področjih medicine; z nagradami skušajo predvsem spodbujati mlade raziskovalce, saj so nekatere izrecne namenjene zdravni-°n'- ki so komaj doštudirali.
Na današnji seji deželnega sveta vrsta važnih vprašanj
. Kot že napovedano se bo deželni svet F—JK danes dopoldne sestal na testi seji v svoji peti zakonodajni dobi. Na začetku bo predsednik odbora \Wnelli podal izčrpno poročilo o nedavnih poplavah in razdejanjih v Kareji ter o ukrepih, ki jih deželna uprava proučuje, da bi popravila škodo ^ga neurja.
V nadaljevanju seje bo odbornik za finance Rinaldi poročal o poteku madridske konference UNIDO ter o kandidaturi Trsta kot sedež medna-f^dnega centra za biotehnologijo in genetsko inženirstvo Združenih narodov. Odbornik za industrijo Francescutto pa bo orisal stališče deželne vlade — s čemer bo odgovoril na vprašanja raznih političnih sil — glede nameravane preureditve ladjedelskega sektorja, ki predvideva drastično okrru-. tev delovnih mest tudi v naši deželi.
Slavnost bo v nedeljo popoldne
Pred odkritjem spomenika na Colu
V nedeljo, 18. septembra, bo na Colu v občini Repentabor slovesno odkritje spomenika, ki je posvečen vsem žrtvam jašizma. Gre torej za nekaj novega, za nekaj edinstvenega. Pomen presega občinske meje in se vrašča v celotno stvarnost slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Pri tem pa ne gre le za slovensko komponento, saj je spomenik namenjen vsem žrtvam fašizma in zaobjema tudi pripadnike italijanske narodnosti. Vse to so prvine, ki jih vsebuje spomenik na Colu. Nedvomno gre za pobudo, ki je posnemanja vredna. Nadalje potrjuje voljo slovenskega človeka na teh tleh do mirnega sožitja z večinskim italijanskim narodom. Vse pa na enakovredni in enakopravni ravni.
Fašistično nasilje je značilno za celo Italijo. V tedanji Julijski krajini pa je zadobilo posebno podobo. Bilo je naperjeno proti dvojnemu nasprotniku: proti slovensko-hrvaški narodni skupnosti in proti delavskemu giba nju. Porast fašističnega gibanja je omogočilo več dejavnikov: protidemokratična in nacionalistična usmerjenost italijanskega meščanstva, nesposobnost naprednih sil delavskega razreda, podpora oblasti fašizmu, globoka gospodarska kriza. Kakor je bila sociogospodarska podrejenost Slovencev in Hrvatov pogoj za razvoj komunizma, tako sta bila nacionalna zanesenost in pravi šovinizem vzvod za uspeh fašizma. Od tod izvira nadalje enačenje fašizma z itali-janstvom, komunizma pa s slovenstvom. V tem spopadu je fašizem v Julijski krajini videl obrambo italijanskih nacionalnih interesov, zato
je tudi spopad zadobil izrazit značaj boja proti slovensko - hrvaški narodnostni skupnosti. Fašizem se je imel za nekakšnega uradnega predstavnika italijanstva v teh krajih, ki jih je hotela Italija poitalijančiti.
Prihod fašistov na oblast v letu 1922 ni pomenil bistvene prelomnice, saj je fašizem že pred tem obvladoval položaj. Fašistična vlada je do konca leta 1926 odpravila demokratične oblike državne ureditve in u-vedla totalitarni režim, ki ga je vzdrževala z nasiljem. Pod fašistično vladavino raznarodovalna politika ni več deželna posebnost, temveč sestavni del državne italijanske politike o nasilni asimilaciji neitalijanskega prebivalstva. Načrt o totalni fašistizaciji in asimilaciji Slovencev iz leta 1927 je bil le krona večletnega delovanja v tej smeri ali milostni strel.
Prav je, da se spominjamo teh dogodkov. še bolj prav je, da jim dajemo pravilen poudarek v letu 1983, ko poteka štirideset let od padca fa-
šizma v juliju 1943. Zato je prav vzpodbudno, da bo v nedeljo na Colu odkrit spomenik, ki je posvečen žrtvam fašizma. To bo stalen pomnik vsem tistim neofašističnim silam, ki še danes neovirano rovarijo po naših krajih.	mp
Danes
skupščina ACT
Po poletnem premoru se bo danes ob 19. uri sestala glavna skupščina Konzorcialnega podjetja za prevoze (ACT), ki ima med drugim na dnevnem redu sporočila predsednika D’A-moreja, odobritev zapisnikov prejšnjih sej, imenovanje preglednikov računov za poslovno leto 1982 ter razpravo o predračunu za leto 1983.
Protestna nota tržaške UIL
Tržaško tajništvo sindikalne organizacije UIL v posebni noti protestira zaradi zaprtja kirurškega oddelka v Ul. Farneto. Z zaskrbljenostjo namreč ugotavlja, da zagotovilom, da gre za začasen ukrep ni verjeti, ker se je že večkrat izkazalo, da so se začasni u-krepi pretvorili v dokončne.
Nadalje ugotavlja, da so bili zdravstveni delavci upravičeno ponosni na oddelek, ki je še danes med najbolje organiziranimi. Premestitev osebja z oddelka v katinarsko bolnico pa je samo pretveza, pravi dokument UIL, za zaprtje oddelka.
Ze v polnem teku vpisovanja
tečaje «150 ur»
Na vseh slovenskih nižjih srednjih »olah se v teh dneh nadaljuje vpijanje na tečaje «150 ur», ki so nagnjeni delavcem in delavkam, ki !®n'ajo še diplome nižje srednje šo-e- Tečaj traja eno šolsko leto, pouk *>a se bo odvijal vsak dan, razen Sobote, v popoldanskih ali večernih Urah.
Vpisovanje na letošnje tečaje se bo Zaključilo 21. septembra, pouk pa se
bo
Pričel prve dni oktobra. Za vpis
J, Potreben rojstni list in za tiste, te niso še dopolnili 23. leta tudi dihoma osnovne šole.
..Zelo pomembno bi bilo, da bi tu-7* letos ohranili vsaj dva tečaja, ki *n kot znano delovala zadnja leta srednjih šolah «Ivan Cankar« v "•slu in «Simon Gregorčič« v Dolini.
?! V galeriji SanFElena bo od 17. do t.m. razstavljala slikarka Vera |'Urlini. Tudi tokrat bodo njene slike Ukazovale v prvi vrsti naravo; u-Jvnrjalka, je namreč zelo vezana na /j, ki ga dojema in posreduje z 'tel'k o svežino. Njen drug priljubljen -tetiv pa so konji, ki izražajo moč. /Iprtje razstave bo v soboto, 17. t.m., 011 18. uri.
Predujmi prvi skupini dolinskih razlaščencev
Predstavniki podjetja Palmieri iz Rima, ki ima v zakupu gradbena dela avtocestnega odseka na področju dolinske občine so v torek izplačali prve denarne predujme večji skupini prizadetih lastnikov, ki so morali odstopiti svojo zemljo za gradnjo nove prometnice. Predujme so prejeli vsi tisti lastniki, ki so medtem pripravili vso dokumentacijo, ki jo je zahtevalo podjetje.
Višina predujma je znašala okrog 70 odstotkov zneska celotne odškodnine; razliko bodo lastniki prejeli, ko bo mogoče do potankosti izračunati površino zemljišča, ki je bilo razlaščeno. Predujme jim je tokrat gradbeno podjetje Palmieri izplačalo s čeki Tržaške kreditne banke; kaže pa, da za nadaljnja izplačevanja po takem postopku obstajajo nekatere težave s strani samega podjetja; zaželeno bi bilo vsekakor, da bi se tak postopek nadaljeval še naprej in da bi se podjetje vsekakor posluževalo naših ustanov.
Vse lastnike, ki še niso prejeli predujmov na dokončne odškodnine je treba opozoriti, naj čimprej pripravijo potrebno dokumentacijo; to velja ne samo za lastnike iz dolinske občine, ampak tudi iz drugih predelov.
kjer so razna gradbena podjetja že ugotovila stanja njihovih zemljišč. Ko bodo razpolagali s temi dokumenti, naj jih izročijo v urade zemljemerskega podjetja Vellani, ki ima svoje prostore v Ul. Geppa 2.
Posebno obvestilo velja tudi lastnikom razlaščenih zemljišč med Seslja-nom in Prosekom, kjer ima dela v zakupu podjetje Plače Moulin. Ti razlaščenci lahko brez vsake bojazni po-sečejo drva na svojih parcelah, ker je bil v tem smislu že pred časom dosežen sporazum z gradbenim podjetjem.
Za vse podrobnejše informacije, ki zadevajo celotno vprašanje gradnje nove prometnice, ki bo povezovala Se-sljan s sedmim pomolom in obmejnim prehodom na Fernetičih, naj se interesenti zglasijo v uradih Kmečke zveze in Konzorcija razlaščencev Naša zemlja v Ul. Cicerone, ki stalno in pozorno sledita dogajanju v interesu posameznikov in celotne narodnostne skupnosti.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO
Načrt UNIDO: možnosti Trsta ostale neokrnjene
V	Madridu se je včeraj ponoči zaključilo zasedanje opolnomočenih ministrov 42 držav, ki se potegujejo za to, da bi sedež načrtovanega mednarodnega centra za genetsko in bioteh-nološko inženirstvo bil na njihovih tleh. Posvet se je odvijal pod pokroviteljstvom organizacije za industrijsko razvoj UNIDO, ki deluje v sklopu OZN.
Kot sedež znanstvenega centra je kandidiral, kot znano, tudi Trst, njegovo kandidaturo pa je v Španiji zagovarjala delegacija italijanske vlade, ki jo je vodil minister za koordinacijo znanstvenih raziskav Granelli. Le ta je izrazil zadovoljstvo ob rezultatih madridskih pogovorov, ki niso sicer še razjasnili, kam pojde center, ki pa so pokazali, kot je dejal minister, da ostaja kandidatura Trsta veljavna in jo bo Rim še naprej odločno podpiral.
V	Madridu so zaenkrat odobrili načrt o ustanovitvi centra, ki pa mu bodo v oporo še številni sorodni pod centri. Nadaljnji posveti s pogajanji bodo potekali na ravni posebne pripravljalne komisije v tesnem sodelovanju z organizacijo UNIDO, končali pa se bodo januarja 1984.
Včeraj našli tudi [o Tržačanke
trupi«
Včeraj popoldne so v Kamiji našli tudi truplo 60-letne Tržačanke Marcel-le Cecovich poročene De Cillia, ki je četrta žrtev silovite nevihte, ki je v noči med soboto in nedeljo prizadela predvsem občino Paularo. Truplo so narasle reke odplavile 20 kilometrov stran od kraja Treppo Carnico, kjer sta zakonca De Cillia kampirala, saj so ga našli v Tilmentu blizu Amara.
i	Sporočamo žalostno vest,
da nas je zapustil
Josip Pregare
Pogreb bo jutri, 16. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Ricmanje.
Žalujoči: sin Alceo, snaha Liljana, vnuk Franko z ženo Damjano, sestre in drugo sorodstvo.
Pul je pri Dom ju, 15. 9. 1983
Gledališča
CANKARJEV DOM - Ljubljana
Razstave
Do 6. novembra (Sprejemna dvorana) arheološka razstava Kelti in njihovi sodobniki na ozemlju Jugoslavije.
Od 16. do 18. t.m. (I. in II. preddverje): likovna in knjižna razstava ob festivalu znanstvene fantastike.
Velika dvorana
Danes, 15. t.m., ob 20. uri celovečerni koncert ameriškega tria znanega kitarista Dona McLeana.
Okrogla dvorana
Jutri, 16. t.m., ob 19.00 in 22.00 v okviru festivala znanstvene fantastike: Dubravka Jelačič - Bužimski «Gospodar senc* (Gospodar sjena) v izvedbi Teatra ITD - Zagreb.
PRIMORSKO
DRAMSKO GLEDALIŠČE
UDG Nova Gorica vas vabi k vpisu abonmaja za sezono 1983 - 84. Prijave abonmaja sprejemamo vsak dan še danes 15. t.m. na naslov PDG, Leninova 2 (Kulturni dom) -65000 Nova Gorica ali po telefonu 25-326.
Repertoar je naslednji: W. Shakespeare «Troilus in Kresida* - režija Dino Radojevič; Jordan Plevneš »Erigon* cLjubiša Georgijevski); Nikolaj Erdman «Mandat* (Jože Babič); Eugene 0’Neill «Dolgega dne potovanje v noč* (Zvone Šedlbauer); Sean 0’Casey «Pravljica za lahko noč* (Aleš Jan); Thomas Berndhardt «Nad vsemi griči je mir* (Dušan Mlakar).
Koncerti
Danes, 15. t.m., ob 20.30 v evangeličanski luteranski cerkvi (Largo Panfili) koncert pianistke Enze Jan-none
V soboto, 17. t.m., ob 20.30 v evangeličanski luteranski cerkvi (Largo Panfili) koncert dua Marin - Bamba-ce (violina in klavir).
Razstave
Zveza slovenskih kulturnih društev in odsek za zgodovino pri NŠK vabita na ogled razstave glasbil, spisov in risb na temo «Jaz sem muzi-kant», na pobudo sekcije za glasbeno naravoslovje pri SAZU izdelali pa otroci piranske občine. Razstava je na ogled v Kulturnem domu v Trstu do 30. septembra.
f Čestitke
Danes praznuje 21. rojstni dan KATJA REBULA. Obilo sreče, zdravja ter da bi se izpolnile njene skrite želje, ji iz srca kličejo vsi, ki jo imajo radi.
Mamica! Ob tvojem rojstnem dnevu ti iz srca vošči vse najboljše tvoja Sonja.
Danes praznuje v Podlonjerju prvi rojstni dan mala MICOL. Mama, oče, nona, nono, stric Franky ter vsi, ki jo imajo radi, ji želijo mnogo zdravja in veselja.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO
včeraj
Kino
Ariston Zaprto zaradi počitnic do 1. oktobra.
Eden 17.00 «Due ore meno un quarto avanti Cristo*. Coluche in Michel Serrault.
Fenice 18.30 «Turbo time*. Piquet, tambay.
Nazionale 15.30 Dvorana št. 1 «Inno-cenza e turbamento*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2 15.45 «Vigilante» — za vsakogar.
Dvorana št. 3 16.00 «Taboo». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 17.00 «48 ore».
Mignon 16.30 «Pappa e Ciccia* - P. Villaggio
Aurora 16.30 «Sapore di mare».
Capitol 17.00 «Rambo». Silvester Stal-lone.
Radio 15.30 «La candida erotica Lilly». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.30 «Caldo profu-mo di vergine*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Moderno 16.00—18.00—22.00 «Krull» -Ken Marshall.
Lumiere 16.30 «L’ultimo harem*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Giardino pubblico 21.00 «Quadrophe-nia — Ritornano i guerrieri*.
Razna obvestila
KD Ivan Cankar sporoča, da bo seja jutri, 16. t.m., ob 19. uri v društvenem sedežu.
Glasbena matica obvešča, da je vaja mladinskega pevskega zbora jutri, 16. t.m. in v ponedeljek, 19. t.m., ob 17. uri v Kulturnem domu.
Odbor za postavitev spomenika padlim v NOB za Skedenj, Kolonkovec in Sv. Ano prireja v prostorih KD Rovte - Kolonkovec razstavo o osnutku za spomenik v soboto, 17. t.m., ob 20. uri. Ob priliki bo predvajal Marjo Magajna diapozitive o številnih spomenikih padlim v NOB na Tržaškem.
PD Slovenec Boršt - Zabrežec obvešča vse pevke in pevce, da bo prva vaja za novo sezono danes, 15. t.m., ob 20.30. Vabljeni vsi, ki jih veseli petje, da se pridružijo zboru.
Slovenska skupnost - sekcija Rojan, Greta, Barkovlje in mestna sekcija vabita na Naš praznik v Barkovljah, ki bo v soboto, 17. in v nedeljo, 18. t.m., na sedežu Slovenska kulturnega društva Barkovlje (Ul. Cerreto 12), vhod na Ul. Bonafata. Spored: v soboto ob 17. uri odprtje kioskov, ob 20. uri družabnost ob zvokih ansambla Taims. V nedeljo ob 16. uri odprtje kioskov, ob 17.30 nastop zbora Fantje izpod Grmade pod vodstvom Iva Kralja, govorila bosta pokrajinski svetovalec in tajnik SSk dr. Zorko Harej in občinski svetovalec prof. Aleš Lokar, od 19. ure dalje bo igral ansambel Taims. V primeru slabega vremena bo praznik v društveni dvorani. Postregli vam bomo z barkovljanskimi specialitetami: «karamali», «fanclji z dušo*, domače pecivo, dobra kapljica in drugo.
Pevski zbor Primorec - Trebče sprejema nove člane ob torkih in četrtkih med 20. in 20.30 od 15. septembra do konca meseca.
Tržaška knjigarna obvešča, da bo odprta v ponedeljek, 19. septembra 1983.
Pripravljalni odbor »Dnevov kmetijstva* obvešča vinogradnike tržaške pokrajine, da se bo vršila v sklopu zgoraj navedenih dnevov, v gledališču F. Prešeren v Boljuncu razstava grozdja naslednjih sort: a) za
danes
Danes, ČETRTEK, 15. septembra NIKODEM
Sonce vzide ob 6.43 in zatone ob 19.18 — Dolžina dneva 12.35 — Luna vzide ob 16.01 in zatone ob 00.32.
Jutri, PfeTEK, 16. septembra LJUDMILA
Vreme: temperatura 22,3 stopinje/, zračni tlak 1023,3 mb narašča, veter 4 km na uro vzhodnik, vlaga 50-od-stotna, nebo pooblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 22,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Daniele Castaldi, Giulio Ovidio, Silvia Marega, Kinou Attanasio, Francesco Tommasi.
UMRLI SO: 79-letni Adalberto Ber-dini, 70-letni Giuseppe Stocchi, 78-letni Lodovico Millo, 81-letni Giuseppe Pregare, 76-letni Ugo Del Mo-naco, 49-letna Maria Maier por. Goi-na, 78-letna Eleonora Woertitsch vd. Ienul, 69-letni Federico Stojkovič, 63-letni Giorgio Ciriani, 77-letni Erneste Zulian, 83-letna Giovanna Petaros por. Tamaro.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2, Ul. S. Cilino 36, Nabrežina, Bazovica, Milje (Drevored Mazzini 1).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30)
Ul. Dante 7, Istrska ulica 18.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Dante 7, Istrska ulica 18, Nabrežina, Bazovica, Milje (Drevored Mazzini 1).
LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure teL 9171, predpraznična od 16. do 20. ure in praznična od 8. do 20.
Breg: malvazija, sauvignon, merlot in refošk; b) za Kras: vitovska garga-nja in refošk (teran); c) ostale sorte so izven konkurence.
Svoje šprone (mladica z grozdjem in listjem) lahko razstavljajo vsi vinogradniki, ki obdelujejo vsaj 800 trt. Šprone se lahko odda v soboto, 17. 9. 83, od 9. do 13. ure v gledališču F. Prešeren v Boljuncu, ali pa od 9. do 12. ure na sedežih občin Nabrežina, Zgonik in Repentabor. Za morebitne informacije se interesenti lahko obrnejo na občino Dolina - tel. 228110 ali na Kmečko zvezo tel. 62949.
Vsi, ki bi radi razstavljali svoje pridelke na «Kmetijskih dnevih*, ki bodo od 16. do 19. septembra t.l. v Boljuncu, naj se javijo na občinskem sedežu v sobi 36. Zainteresirani se lahko zglasijo tudi telefonsko na številkah: 228110, 228127 ali na 228392. Za razstavo pride v poštev: grozdje, zelenjava, poljščine, zajci, kokoši in ostala perutnina.
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
IŠČEM zaposlitev kot uradnica z znanjem nemškega in srbohrvatskega jezika. Ponudbe oziroma informacije pri upravi PD v Gorici.
OSMICO je odprl Alojz Škrk v Sale-žu štev. 33. Toči belo in črno vino.
KUPIM Ape v dobrem stanju. Tel. 228365 od 19. do 20. ure.
PRODAM 400/500 kg grozdja tokaj, telefon 0481/33090.
PRODAM stanovanje v Nabrežini, dve spalni sobi, kuhinja, dnevna soba, kopalnica, shramba in garaža. Tel. na št. 200877 ali na 220614.
PRODAM oljnato sliko repentabrske cerkve, velikost 140X80. Tel. 227282.
PRODAM enosobno stanovanje s kopalnico. Tel. 757339 od 13. do 14. ure.
OPRAVLJAM vsako pleskarsko delo po ugodni ceni. Tel. 811-186.
OSMICO je odprl Pepi Sancin - Šar-nek, Dolina 112. Toči pristno belo in črno vino.
PODJETJE MAFRA opravlja sledeče usluge: praznjenje ter čiščenje greznic in kanalizacije, Trebče 111, tel. 213-775 - 226-342.
OSMICO je odprl Lupine v Praprotu. Toči belo in črno vino.
PRODAM hišo na Kontovelu št. 25, v dobrem stanju, 80 kv. m. Telefonirati na št. 220-601 od 13. do 14. ure.
Šolske vesti
Celodnevna osnovna šola Žavlje -Korošci v Miljah sporoča, da bo začetna šolska maša danes, 15. t.m., ob
10.30	v stolni cerkvi v Miljah.
Osnovna šola O. Župančič - Sv. Ivan sporoča, da bo šolska maša danes, 15. t.m., ob 10.45.
Osnovna šola A. Gradnik — Repen tabor obvešča, da bo začetna šolska maša danes, 15. t.m., ob 11. uri. Otroci naj se zberejo pri župni cerkvi.
Tečaj 150 ur za dosego diplome srednje šole. V tajništvih srednjih šol I. Cankar pri Sv. Jakobu v Trstu in Simon Gregorčič v Dolini poteka vpisovanje za tečaj 150 ur za šolsko leto 1983/84. Na tečaj se lahko vpišejo vsi tisti, ki so dopolnili 16 let in nimajo še diplome nižje srednje šole. Vpisovanje je vsak dan v dopoldanskih urah uo vključno 21. septembra 1983.
Ravnateljstvi srednje šole F. Erjavec in osnovne šole Bazoviški junaki sporočata, da se bodo dijaki in učenci zbrali v šoli danes, 15. t.m., ob 10.30. Nato se bodo v spremstvu profesorjev in učiteljev udeležili šolske maše, ki bo v rojanski župnijski cerkvi.
Ravnateljstvo srednje šole Sv. Ciril in Metod obvešča, da bo šolska maša danes, 15. t.m., ob 11. uri za Sv. Ivan; ob 10.30 se učenci zberejo na šoli za prva navodila. Ob 9. uri bo maša za Katinaro, po maši gredo u-čenci v šolo.
Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Jakobu sporoča, da bodo šolske maše danes, 15. t.m. s sledečim umikom: osn.
8.30	v kapeli v Ul. Marconi; osn. s. «K. širok* ob 9. uri v cerkvi sv. Vincencija; osn. šol. «M. Gregorčič - at pančič* ob 9.30 na Kolonkovcu; osn. ■ «1. Grbec* ob 17.30 v škedenjs cerkvi
Celodnevni osnovni šoli I. Trinko 'Ia mejski - Ricmanje in Mara Samsa Donijo sporočata, da se zberejo učen v šoli pri Domju danes, 15. t.m.,
10.00.	šolska maša bo ob 10.30 v ka pelici pri Domju
EraM
V spomin na bratranca Rušana Ravbarja darujeta Marija in Ivan Sosič 10.000 lir za Skupnost družina Opčine.
ŠOLA ZA KROJENJE IN ŠIVANJE
EDDA DESC0
UL. DESTRIERO 11 TEL. 744-458
š. «J. Ribičič* ob 10.00 v župni cerkvi pri Sv. Jakobu; osn. š. «D. Kette* ob
ZAČELO SE JE VPISOVANJE
ENAIP — Trst - CENTRO FORMAZIONE PROFESSIONALE CENTER ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
Istrska ulica 57 - Telefon 796194
ORGANIZIRA
izobraževalne tečaje v sledečih strokah:
—	elektroniki
—	televizijci
—	osnovna informatika
—	električarji pop. elektrogospodarskih strojev
—	avto-električarji
—	avtomehaniki
specializirane - izpopolnjevalne tečaje za odrasle na:
—	mikroprocesorjih
—	personal kompjuterjih
—	motoristi diezel
—	mehaniki ladijskih motorjev
Vsa pojasnila dobite v tajništvu centra: od 9. do 12. ure ter od 15-do 17. ure (ob sobotah 9.00 — 12.00)
e
ENTE NAZIONALE PER L'ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO
ROMA — VIA G. B. MARTINI 3
OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC
OVREDNOTENO OBVEZNI SKO POSOJILO 1982-1989 NOMINALNE VREDNOSTI 500 MILIJARD LIR IV. EMISIJA (GILBERT)
S 1. oktobrom 1983 dozorijo obresti za šestmesečje april - september 1983 (kupon št. 2) v višini čistih 91.000 lir za vsak kupon, brez odtegljajev.
Poleg tega sporočamo:
a)	za vrednostne papirje, ki so oproščeni davkov po čl. 5 točka A) pravilnika, je zna-šal donos 18,008%, kar odgovarja matematičnemu poprečju srednjega efektivnega donosa v obdobju julij in avgust 1983;
b)	za 6-mesečne navadne blagajniške zapise (BOT) je znašal donos 17,477%, kar odgovarja matematičnemu poprečju donosov, ki se nanašajo na cene na dražbah v obdobju julij in avgust 1983;
c)	z ozirom na prejšnji točki a) in b) je zato matematično poprečje obresti 17,742%. kar odgovarja šestmesečnim obrestim 8,509%.
Zato bodo v smislu čl. 5 pravilnika posojila obresti obveznic za šestmesečje oktober 1983 - marec 1984 (kupon št. 3 z zapadlostjo 1. aprila 1984) znašale 8,50%, kar je čistih 85.000 lir za vsak kupon, brez odtegljajev.
V primeru, ko bi v smislu čl. 6 pravilnika prišlo do morebitnih povišanj v dobro glavnice, se bo ob izplačilu upoštevala za tretje šestmesečje življenja obveznic pozitivna razlika v višini 0,509%, upoštevajoč razliko prejšnjega šestmesečja, je dejanski povišek kapitala 3,008%.
Opozarjamo namreč, da bodo v smislu drugega odstavka čl. 6 pravilnika izplačilne nagrade poprečje vseh pozitivnih in negativnih razlik srednjih efektivnih donosov vsakega šestmesečja ter 8% pomnoženo s številom šestmesečij, v katerih so izplačljive obveznice ostale v veljavi.
v
S prireditve «Zaplešimo, zapojmo«
«Ce je ples igra, potem se je tre-P9 igrati!« To načelo še zlasti velja, P? gre za otroške folklorne skupine, V* nikakor ne smejo zgolj posnemati Poraslih. Toda že izbira slovenskih Mskih plesov za «normalne» skupi-08 ni preveč obširna, kaj naj torej 'Rajajo otroci?
. Pred tem kočljivim vprašanjem se J2 leta v leto znajdejo vaditelja o-“™kih folklornih skupin, ki bi se si-..er želeli plesno-pevsko igrati s sva-jirtii gojenci, toda ob koncu šolskega eta jih neusmiljeno čaka zaključna
Ureditev.
Kako združiti oboje, predvsem pa
kako
uvajati otroke v plesno ljudsko
pročilo, je skušal nakazati nekaj-nevni tečaj, ki ga je cd četrtka do Ponedeljka priredil odbor za folklor-
0	dejavnost pri Zvezi slovenskih kul-ornih društev v Trstu. Namenjen je
1	vaditeljem otroških folklornih sku
hkrati pa tudi tistim učiteljem , * kulturnim delavcem, ki bi se že-,eu posvetiti tej naporni, a zabavni
aeJavnosti.
Zaradi časovne omejenosti je se-f"a seminar predočil nekatera bi tvena vprašanja, istočasno pa tudi jOuil dovolj materiala za začetno delo. r^dvsem pa so predavatelji pouda-' '■ da mora biti folklora za ctroke ahava, ne pa prisila; v nasprotnem Primeru se bodo sicer naučili brez j “Po, toda tudi povsem neobčuteno ^mjati določen ples ali igrico.
Zato mora biti vsak vaditelj zelo
iznajdljiv in sproti prilagajati učne ure razpoloženju, znanju in počutju otrok. Brez osnovnega znanja seveda ne gre, ni pa dovolj, če so vaditelji podkovani samo v plesu, bolje je, če znajo tudi peti, igrati na kakšen instrument, da o nuji po domiselnosti sploh ne govorimo.
Vsem tem zahtevam ni lahko ustreči, zato so takšni seminarji še kako potrebni. In začeti marajo prav na začetku: tako je prvi predavatelj Iko Utrin govoril o umetnosti gibanja in pravilnem gibanju celega telesa. Njegove vaje, ki izpadajo kot zabavne igrice, so v resnici preštudirane metode učenja skladne uporabe telesa.
Tudi glasba ni resor, za stroge specialiste: zvok lahko izvlečemo tudi iz najrazličnejših preprostih predmetov, samo znati je treba. Kaj vse se lahko spremeni v glasbeni instrument je udeležencem seminarja pokazal I-gor Cvetko, ki jih ie tudi navadil u-porabljati.
0 plesu samem pa sta govorila Mirko Ramovš, ki je nekako uvedel vprašanje in pa Zmago Leben, ki je pokazal tiste slovenske ljudske plese, ki so še posebej primerni za otroške skupine.
0 tem kako obleči otroke za nastope, oziroma kako lahko narcdno nošo poenostavimo za otroške skupine je govorila Nadja Kriščak. In ker k iz vajanju ljudskih plesov sodi lepo petje je o pevskem vežbanju otrok predavala Novella Kralj.
v
Se o mednarodnem tekmovanju zborov «Guido d Arezzo»
V	nadaljevanju poročila z XXXI. T^dnarodnega tekmovanja zborov
Cuido d’Arezzo», ki je bilo od 21. P° 29- avgusta v Arezzu, naj na krat-
0	omenimo še edina dva prijavlje-S? moška zbora: «Monteverdi» iz f*amburga in «Maria» iz Stockholma, J Pa sta bila precej šibka v primerki z ostalimi in tudi v splošnem. 7®J žirija ni mogla podeliti prve in /^ge nagrade; tretje mesto je za-sedel zbor iz Hamburga.
“oprečje ženskih zborov v podifo-jrli je bilo dokaj šibko: od 10 prijav-l®nih so se v finale prebili le štirje; "''o mesto so prisodili madžarskega ženskemu delu zbora «F. Liszt« iz ^eszprema, ki je bil celo bolje oce-J^n kot mešani zbor istega imena.
mesto je zasedel komami žen-•5* zbor iz češkoslovaške Ostrave, ki j? nil tudi bolje ocenjen kakor dru-gaavrščeni francoski mešani zbor «Ar-Paggio«. Na tretje mesto je prišel P0‘garski ženski zbor «Penio Penev» 2 Sofije. Ta dve zbora sta bila tudi čPaia samostojno delujoča ženska p?ora. Zbor iz Ostrave, ki ga vodi s,- Haba, je vokalno dovršena pevska kupina; njeno poustvarjanje je prečko z visoko muzikalno kulturo in
1	gotovo dosegla še večji uspeh, če ,.8 bi med prvimi soprani dokaj mo-d vpadljiv vibrato. Vsi trije zbori, v^bno prva dva, so zapustili mo-
vtis.
V	četrti kategoriji so tekmovali mladinski zbori. Bili so samo trije: j. Brasova v Romuniji, iz Parme in fj9n^gawe, Japonska. Tudi pri teh .anrih ni bila dosežena potrebna vo-
aina izdelanost, kakor tudi ne obli-,°valna dognanost, da bi žirija lah-0 dodelila prvo nagrado. Sorazmerij0 najboljši je bil zbor iz Parme, ki j® vodi A. Burzoni. Pravzaprav mu * pceno, kljub dobri vokalni pripra-‘ in tudi nazornim interpretacijam "pih treh pesmi, zmanjšala dokaj izrazito oblikovana Brittnova «A Ce-
remony of Carols« (2, 4b, 6, 10). Sicer pa gre dirigentu, ki se je s tem zborom že prej uspešno predstavljal, vse priznanje. Zbor je prejel drugo nagrado. Tretjo je prejel japonski zbor.
V kategoriji gregorijanskega petja je tekmovalo šest zborov: zbor iz Cambridgea, «Tomkins» iz Budimpešte, mladinski iz Parme, ki so v tem vrstnem redu zasedli prva tri mesta, dalje komorna skupina zbora <d mi-nipolifonici« iz Trenta, ženski zbor iz Ostrave in finski zbor «Etela suomalaisen Osakunnan Laulajat« iz Helsinkov.
Na področju ljudske pesmi ni bilo tekmovanja, temveč je predvajanje bilo posvečeno zanimanju za uspele in najboljše priredbe. Sodelovalo je šestnajst mešanih in ženskih zborov. Izvajanja so bila več ali manj dobra in nekatera celo zelo učinkovita; pri redbe pestre, nekaj tudi zanimivih, vendar ni bilo med njimi nobene, ki bi vzbudila s svojo iznajdljivostjo posebno pozornost. Skupina glasbenikov, ki je spremljala izvajanja, je bila pripravljena posredovati svoje mnenje le vsakemu zboru posebej.
Ob koncu moramo dodati še to, da je ocenjevanje tudi teh zborov, o katerih poročamo v tem sestavku, bilo stvarno in ohranilo visoke kriterije, ki so za ta mednarodni kcnkurz značilni. Saj dajejo vzpodbudo kakovostni umetniški rasti na eni, na drugi strani pa zadoščenje pevcem in njihovim dirigentom ter ne nazadnje tudi poslušalcem: tako tistim, ki prihajajo od daleč kakor domačinom iz Arezza in njegovega širšega ter ožjega okolja.
Čeprav so se organizatorji srečevali z raznimi težavami kot posledicami krize, sta vendar organizacija in delo, ki je povezano s pripravami tako velike pevske manifestacije, potekala v splošno zadovoljstvo.
IVAN SILIČ
radiotelevizija
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Prvi kanal
13.00	Poletni maraton
P. I. Čajkovski: Trnuljčica -balet
13.30	TV dnevnik
13.45	Dossier Odissea - film
15.50	Mister Fantasy - glasbena od daja
16.40	Športni zakaj
16.40	Športni zakaj
17.00	- 19.45 Fresco fresco
17.10	Astroboy
18.00	Colorado - TV film
18.30	Viaggio nella magia
18.40	V studiu z gosti in glasbo
19.45	Almanah jutrišnjega dne in vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	Življenje se začenja vsako jutro - TV nanizanka z Ginom Bramierijem, 1. del
21.30	Arizona Colt - film
Igrata Giuliano Gemma in Co-rinne Marchand 22130 Dnevnik'
22.35	Arizona Colt - film 2. del
22.30	Dnevnik in vremenske razmere
Drugi kanal
13.15	Šola in vzgoja -Strup v raju živali
13.40	Nogomet: evropski pokal
15.00	Gianni in Pinotto TV film
15.25	Bellezze al bagno - film
17.00	- 18.30 Poletni tandem
18.30	Športni dnevnik
18.40	L’ispettore Derrick - TV film
19.30	TV dnevnik
20.30	Dnevnik - Sikstant
21.25	Srečanje s kinematografijo
21.30	Ciao, Jerry! - film
22.30	Dnevnik - Večerne vesti
23.55	Dnevnik - Zadnje vesti
Tretji kanal
18.20	Mediteranske igre
19.00	TV dnevnik
19.20	Kultura, spektakel, dogodki
19.55	Kamera in spomin
20.05	Šola in vzgoja
20.30	Scene da un matrimonio -film
21.20	Dnevnik
21.45	II serpente - film
23.45	Glasbena oddaja
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Ljubljana
8.50	TV v šoli
10.35	TV v šoli
17.25	Poročila
17.30	Zemljepisne posebnosti
18.25	Obalno-kraški obzornik
18.40	Na sedmi stezi
19.10	Risanka
19.24	TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik
19.55	Vreme
20.00	Tednik
21.00	Pot svobode - ameriška nada ljevanka
21.50	TV dnevnik H.
Zagreb
16.40	Videostrani 16 50 TV v šoli
17.40	Poročila
17.45	Trinajstletniki
18.15	TV koledar
18.25	Kronika občine Split
18.45	Goli z evropskih nogometnih igrišč
19.30	'IT dnevnik
20.00	Spekter - politični magazin '21.05 Halo, dober večer - kviz
22.05	TV dnevnik
Koper
14.00	in 17.30 Odprta meja
Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA naslednje vesti:
DOLINA — Napoved kmetijskih dne-vov
TRST — Začetek šolskega leta GORICA — Srečanje strank večine
18.00	Chicago - oddaja iz serije mesta
19.00	Eurogol
19.30	TVD - Stičišče
19.45	Trnova pot - serijski film
20.30	Mediteranske igre
21.40	TVD danes
RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 - 10.00 Radijski mozaiK: Beseda ni konj - glasbena matineja; 9.15 Roman v nadaljevanjih: Franček Rudolf: «Očka, vrni se nam zdrav domov!«; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja;
11.30	- 13.00 Opoldanski zbornik: Glasbeni potpuri; 12.00 Kulturni odmevi iz Beneške Slovenije; 13.20 Glasba po željah; 14.10	16.00 Mladinsko
popoldne: Otroški kotiček; 14.30 Naš jezik; 14.35 Diskoteka; 15.45 Literarni listi; 16.00 Klasični album; 17.10-
19.00	Razširjeni obzornik: Zimzelene melodije; 17.30 Rubrika; 18.00 Tri-kule - trakule, pogovori o naših o-trocih; 18.20 Črnske duhovne pesmi.
RADIO OPČINE
D0 10.00 Glasba; 10.00 Kupim..., prodam...; Do 20.00 Glasba; 20.00 Radijski magazin (vodi Roby) dalje glasbena noč.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30, 13.00, 14.00, 15.00 Poročila;
6.00	Glasba za dobro jutro; 6.15 Vremenska napoved - Cestne razmere;
6.45	Cestne razmere - Napoved radijskih in TV sporedov; 7.00 Zaključek; 13.00 Prisluhnite med glasbo;
13.10	Predstavitev popoldanskega programa; 13.20 Zanimivosti, reportaže,
Poslušalce vabimo k poslušanju skupnega četrtkovega vala 202, v katerem sodelujemo poleg ljubljanskega in mariborskega tudi koprski studio. Največ pozornosti bomo danes namenili ozimnici. V dnevno informativnih oddajah, ki so na programu v današnjem popoldnevu bomo govorili o 70-letnici Mateja Bora, o cenah ter o stanovanjski problematiki. V zanimivosti ob 13.20 bomo predstavili ajdovske lutkarje, v oddaji ob 17.30 Pogovor o pa bomo govorih o 40-letnici pridružitve Primorske k Jugoslaviji.
pogovori; 13.45 Narodne in ponarodele; 14.20 Iz glasbene ustvarjalnosti;
14.35	Glasbene želje poslušalcev po telefonu; 15.30 Glasba; 15.50 Pojdimo v kino; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 16.55 Pravočasno svetuje zavarovalna skupnost Triglav; 17.00 Primorski dnevnik; 17.30 Pogovor o...; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(Itallianskl program)
7.15, 12.30, 15.30, 18 30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 19.30 Poročila; 6.00 Otvoritev in glasba; 6.35 Stanje morja;
7.00	Horoskop; 8.45 Suezo per le con-trade; 9.15 Casadei; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Pošta; 10 35 Vrtiljak;
11.00	Svet mladih; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.40 Glasba in popevka tedna; 15.00 - 17.00 Jugoslavija — vse o počitnicah; 15.45 Savio record; 16.15 Edig Galletti;
19.00	Glasba; 20.00 Zaključek sporeda.
RADIO 1
7.00,	8.00. 10.00, 12.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 9.00 Jutranja oddaja;
9.00	Radio tudi mi; 11.00 Spominske pesmi; 11.34 Ljubezen, radijska nad.; 11.58 Zeleni val; 12.03 Viva la radio!;
13.15	Master; 15.00 Od lepe Otero do Lili Marlene; 16.00 II Paginone; 17.25 Globetrotter — glasbena oddaja; 18.05 Poje skupina «Beatles»; 18.58 Zeleni val; 19.10 Nabožna oddaja; 19.30 Jazz na radiu; 21.35 Glasbeni interval;
21.25	Objektiv Evrope; 22.50 Danes v parlamentu; 23.05 Telefonski poziv; 23.28 Zaključek sporeda.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00. 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 6.10 Prometne informacije; 6.20 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci, 7.35 Prometne informacije; 7.45 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 8 35 Mladina poje; 9.05 Z glasbo v dober dan;
9.35	Napotki za naše goste iz tujine;
10.05	Rezervirano za...; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.00 Na današnji dan;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Danes do 13. - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.20 O-smrtnice, obvestila in zabavna glasba;
14.05	Enajsta šola; 15.05 Radio danes, radio jutri; 15.15 Vrtiljak; 15.55 Minute za EP; 16.00 Dogodki in odmevi;
16.30	Obvestila in zabavna glasba;
16.35	Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00;
18.15	Lokalne radijske postaje se vključujejo; 18.55 Minute za EP;
19.00	Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute s kitaristom Bojanom Drobežem; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Našim rojakom po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 2.25 Iz naših sporedov,
ZASEBNE POSTAJE
CANALE 5
8.30	Dober dan Italija
8.35	PhyUis - TV film
9.00	Aliče - TV film
9.30	Mary Tyler Moore -TV film
10.00	Lou Grant TV film
11.00	Giorno per giorno - TV film
11.30	Rubrike
12.CO La piccola grande Neli -TV film
12.30	Help - glasbena igra
13.00	II pranzo e servito - nagradna igra
13.30	Sentieri - TV roman
14.30	General Hospital - TV roman
15.15	Non c’e pošto per lo sposo -film
17.00	Tarzan - TV film
18.00	Galactica - TV film
19.00	Arcibaldo - TV film
19.30	Serpico - TV film
20.25	Festivalbar - glasbeni spektakel
23.00	L’uomo di Singapore -TV film
23.50	Šport
1.30	Sfida nella citta morta - film
RETEOUATTRO
8.30	Risanke
9.30	I superamici
10.00	L’invincibile Blue Falcon
10.30	La donna che non voleva per-dere - film
12.15	FBI TV film
13.15	Padroncina Flo novela
14.00	Agua Viva novela
14.50	I giorni di Brian - TV film
15.50	Vicini, troppo vicini - TV film
16.20	Risanke
17.50	CHIPS TV film
18.50	Dancin’ Days - novela
19.30	Quincy - TV film
20.30	Rag. Arturo De Fanti bancario precario - film
22.20	La camera oscura - TV film
23.30	Filmski festival - Benetke
24.00	Šport
IVisola sconosciuta - film
ITALIA 1
8.30	Risanke
9.30	Čara čara - novela
10.45	Febbre d’amore - TV roman
12.00	Gli eroi di Hogan - TV film
12.30	Vita da strega - TV film
13.00	Bim bum bam
14.00	Čara čara - TV novela
14.45	Febbre d'amore - TV roman
15.30	In časa Lavvrence -TV film
16.30	Bim bum bam
18.00	La grande vallata - TV film
19.00	Wonder Woman - TV film
20.00	Strega per amore - TV film
20.30	La battaglia di Midway -film
22.55	La bottega che vendeva la mor-te - film
Ironside - TV film
TELEPADOVA
8.30	Film
10.00	TV film
10.30	Laura - TV film
11.15	Cuore selvaggio - TV film
12.00	Agente Pepper - TV film
13.30	Risanke
14.00	Laura - TV film
14.45	Codice 3 - TV film
15.45	Risanke
19.30	L’incredibile Hulk -TV film
20.30	n fidanzamento - film
22.00	Giovani avvocati - TV film
23.00	Pearl Harbour - TV film
24.00	Uno spaccone chiamato Hark -film
TRIVENETA
8.30	Harry 'O - TV film
9.30	Reporter - TV film
10.30	Simon Templar - TV film
12.30	Horoskop
12.40	- 17.30 Risanke
19.00	Hondo - TV film
20.30	L’vitima conquista - film
22.00	Le grandi congiure - TV film
23.30	- film
TELEFRIULI
12.30	Sc|ova la frase. . . vinči la Opel - igra
12.45	TV dnevnik
13.00	The Beverly Hillbillies - TV film
13.30	Non e piu tempo d’eroi - film
15.00	Anche i ricchi piangono -TV film
16.55	The Bold Ones - TV film
17.50	The Beverly Hillbillies -TV film
18.20	Gunsmoke - TV film
19.25	TV dnevnik
19.50	Scova la frase. . . vinci la Opel - igra
20.10	Anche i ricchi piangono -TV film
20.40	Un'ombra sulla strada - film
22.25	Abat-jour
22.30	TV dnevnik
22.45	Ruote in pista
23.10	The Bold Ones - TV film 00.10 Abat-jour
TELEOUATTRO
8.30	Povezava z Italio 1
19.00	Dogodki in komentarji
Z včerajšnjega sestanka deželnih tajnikov
Krajevni voditelji strank bodo odločali o koalicijah
V deželni palači v Ul. Roma v Gorici so se včeraj sestali deželni tajniki strank, ki sestavljajo sedanjo deželno večino v Trstu (manjkal je le tajnik liberalcev, ki pa je poslal svojega namestnika), da bi, skupno z goriškimi tajniki, preučil položaj v tistih krajevnih upravah na Goriškem, kjer niso še izvolili županov in odbornikov po volitvah letošnjega 26. junija. Sestanek je sprožila po-soška Krščanska demokracija, ki je bila izločena iz pogajanja za sestavo večine v občinah Tržič in Ronke. V obeh krajih je krščanska demokracija močno izgubila na letošnjih volitvah, po teh krajih sta že prej bi li levičarski upravi.
Na včerajšnjem sestanku so omenili tudi vprašanje občinske uprave na Trbižu, kjer so socialdemokrati prav pred nekaj dnevi izločili demokristjane iz odbora. To je povzročilo precej nemira v videmskih političnih krogih.
Največ je bilo včeraj seveda govora o Tržiču in mestoma so v razpravo segli istočasno v več zastopnikih, take da je bilo vzdušje na sestanku precej vroče in tudi glasovi šo bili precej visoki, še zlasti takrat, ko so demokristjani očitali republikancem in socaldemokratom, da so med volilno kampanjo privab-
ljali volilce rekoč, da bodo tudi v tem kraju podprli ustanovitev levosredinskih odborov, sedaj pa so se vdali socialistom in komunistom in šli z njimi v levičarski odbor. Še zlasti republikanci so ostro odgovarjali na te demokristjanske očitke in zavrnili vsako izsiljevanje.
Precej močno je odjeknila tudi de-mokristjanska ost napram socialistom. Uradna grožnja sicer ni bila izrečena, vendar imajo demokristjani namen zahtevati zase mesto pred sednika pokrajine. Ta je sedaj socialist. Demokristjani namreč trdijo, da imajo socialisti preveč vodilnih mest in da bi po vsej logiki mesto pokrajinskega predsednika pripadalo njim.
Krščanska demokracija pa zahteva še nekaj od socialistov, socialdemokratov in republikancev. V kratkem bodo stopili v veljavo ukrepi rimske vlade o znižanju delovnih mest v nekaterih tovarnah, še zla sti na področju Tržiča. Gre za znano politiko stabilizacije, ki jo misli voditi rimska vlada. Deželna vlada, ki je enako politično obarvana kot rimska, bo brez dvoma to politiko podprla. Kako bo s tem vprašanjem v Tržiču, kjer bodo na občini na oblasti tri stranke, ki v državnem in deželnem merilu vodijo eno politiko
skupno s stranko, ki to politiko obsoja? Najbrž so se včeraj zastopniki PSI, PSDI in PRI obvezali, da ne bodo v občinah Tržič in Ronki sprejeli talcih sklepov, ki bi obsojali deželno ah osrednjo vlado.
Sicer pa se bodo pokrajinski tajniki strank sešli ponovno v soboto. Konkretno se bodo lotili preučevanja problemov, ki so v zvezi z goriško pokrajinsko upravo in občino Gra-dež.
Po podražitvi stane liter bencina pri sosedih 975 lir
Od včeraj je bencin pri sosedih dražji za skoraj 30%: Super velja po novem 68 dinarjev, navadni pa 63,5. Sicer je navajanje cene v dinarjih za tujega avtomobilista nepomembno, kajti še zmeraj velja predpis, da tuji avtomobilisti lahko kupujejo bencin le za bone. Preračunano v lire, je cena super goriva zdaj 975 lir.
Kakor so nam povedali na Kompasovi poslovalnici v Rožni dolini, dobi tuji avtomobilist za bon, ki velja 400 dinarjev, 5,88 litra super goriva, za bon pa plača 5.732 lir.
V torek zvečer
V Doberdobu komemoracija
prvih padlih partizanov
Trinajsti september 1943 je datum, ki ga v Doberdobu ne smejo in “j bodo pozabili. Tako je bilo slišati na torkovi spominski slovesnosti, ki sto J pripravili občinska uprava in sekcija VZPI-ANPI v počastitev prvih zanskih borcev, ki so na ta dan padli v občini in v počastitev spomina kasnejših žrtev v narodnoosvobodilni borbi.	^
Komemoracija je bila v občinski sejni dvorani s krajšim nagovo župana dr. Lavrenčiča in predstavnika VZPI-ANPI Jožefa Ferfolje, za ^ pa smo prisluhnili še krajšemu pričevanju o dogodkih tistih dni, enega posrednih udeležencev, Karla Čemica.	^
Lavrenčič je v svojem nagovoru poudaril, kako se moramo	.
komemoraciji prvih žrtev nemškega okupatorja v teh krajih zamisliti tragičnostjo in nesmislom vojne ter si stalno prizadevati za mir na svetu.
Manifestacija se je sklenila s položitvijo venca pred partizanskim menikom v Doberdobu.
Na sliki: udeleženci spominske slovesnosti.
Možnost poklicnega izobraževanja
V zvezi z denarno podporo Cicuttiniju
Tečaj vinogradništva in računalniške tehnike
V uradih Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in Kmečke zveze sprejemajo te dni prijave za dva strokovna tečaja, ki jih organizira Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje, v okviru in s sredstvi deželnega zakona št. 76 z dne 16. novembra 1982. Tečaja sta popolnoma brezplačna in, kar se nam zdi še posebej pomembno, bosta potekala v slovenščini.
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje, ki je že lani organizi ral in uspešno vodil dva tečaja, za strojepisje in za vodenje malih obrtniških obratov, je letos predložil načrt za organizacijo štirih tečajev. Pristojni deželni organi so odobrili odprtje dveh, tistega za vinogradništvo in kletarstvo in tečaja za programerje elektronskih računalnikov. Ob tem velja zabeležiti, da je bil načrt, poslan deželi, sestavljen po predhodnem posvetovanju z goriškimi članicami Zavoda za poklicno izobraževanje.
Zdaj pa podrobneje o poteku dveh tečajev. Tečaj vinogradništva bo trajal približno 300 ur, vendar so v to vsoto šteta bodisi predavanja, bodisi individualne kakor skupinske lekcije. Pri tovrstnih tečajih je možnost, da ima predavatelj lekcije s posameznim tečajnikom na domu. Predvidoma se bo tečaj odvijal v Števerjanu z namenom, da zaobjame tudi slušatelje
iz drugih krajev Brd. Predavanja bo do enkrat tedensko in sicer od novembra do februarja. O podrobnem poteku se bodo pogovorili neposredno pred samim pričetkom tečaja.
Tečaj za programerje na elektronskih računalnikih je bil zamišljen kot dopolnilna izobrazba dijakom, ki so dokončali višjo srednjo šolo. Program predvideva obdelavo najbolj znanih programskih jezikov in praktične vaje. Tečaj bo dvakrat tedensko v Gorici.
Nedvomno bo zanimanje za to obliko dopolnilnega izobraževanja v materinem jeziku precejšnje. Informacije dobijo interesenti, kakor smo že zapisali, v uradih Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in Kmečke zveze.
Iz tržiške bolnišnice
Dobra dva tedna se bo moral zdraviti 67-letni Armando Tiepolo iz Tržiča, Ulica Rossini 11. Peljal se je s kolesom po drevoredu San Marco v Tržiču, ko ga je z avtom zbil 55-letni Francesco Tedesco, ki je pripeljal v isti smeri. Nesreča se je zgodila v torek, nekaj po 18. uri.
Planinsko praznik na
SPD Gorica pripravlja za svoje člane in prijatelje planinsko-gobarski piknik. Na prvi pogled bi sicer kazalo, da društvo posega tudi na področja, ki ne sodijo v tradicionalni okvir delovanja. V resnici pa sta gobarstvo in planinstvo dva pojma, ki sta si precej blizu. Veliko planincev se ljubiteljsko ukvarja tudi z nabiranjem gob, bolj vztrajni gobarji pa v bistvu delajo to, kar delajo planinci ob manj zahtevnih izletih in vzponih.
Planinsko-gobarski piknik bo v nedeljo, 25. septembra pri lovski koči na Kobalarju, čudoviti razgledni točki, skoraj 800 metrov visoko nad Brdi. Od tu je lep razgled na Furlanijo, Kras in do morja.
Pri organizaciji družabnosti so go-riškim planincem priskočili na pomoč člani planinske skupine iz Dobrovega in seveda lovci, ki bodo svoj dom odprli in v njem nudili zavetišče v primeru slabega vremena. Postojanka je v neposredni bližini slemenske ceste med Vrhovljami in Ligom in se je mogoče skoraj do koče pripeljati z avtomobilom. Seveda priporočajo, da bi vozila pustili čim dlje od koče.
V dopoldanskem času se bodo udeleženci posvetili nabiranju gob — področje je namreč s tega vidika zelo zanimivo — popoldne pa preučevanju,
-gobarski
Kobalarju
oziroma pregledovanju nabranih sadežev. Zagotovljena je prisotnost izkušenega gobarja. Preostali čas bodo udeleženci namenili pomenku in razvedrilu. Kdor ne utegne priti na dopoldanski del, lahko pride h koči tudi popoldne, pravijo pri društvu. O uri skupnega odhoda in drugih podrobnostih se bodo pomenili v prihodnjih dneh.
Upravni odbor Goriške hranilnice
Petnajst milijonov lir za kulturo
Upravni cdbor Goriške hranilnice je te dni odobril za 15 milijonov lih prispevkov in podpor v korist kulturnih društev ter v podporo nekaterih izjemnih manifestacij. Med prejemniki denarnih prispevkov so zbor Seghizzi, društvo Pro Loco, društvo R. Lipizer, folklorna skupina iz Koprivnega in Piccolo teatro Citta di Gorizia.
Poseben prispevek je goriška hranilnica namenila organizatorju manifestacije «.Amico šport*, namenjene predvsem handikapiranim osebam.
Ponovna sprožen v parlamentu postopek za obdolžitev Almiranteja
Rimski parlament spet razpravlja o predlogu pravosodnega ministra, da bi sodišče lahko uvedlo razpravo proti nekaterim parlamentarcem. Med temi tudi proti fašističnemu tajniku Giorgiu Almiranteju. Obtožujejo ga, da je, skupno z goričkim tajnikom MSI odv. Enom Pascolijem in njego vo ženo Liliano Di Giovanni, pomagal nekdanjemu tajniku sekcije MSI v San Giovanni al Natisone Carlu Cicuttiniju. Temu je trojica dala veliko vsoto denarja, 30 milijonov lir. S tem denarjem naj bi Cicuttini plačal operacijo na glasilkah.
Carlo Cicuttini je namreč osumljen, da je mož, ki je 31. maja 1972 telefoniral karabinjerjem v Gradišče ob Soči ter jim povedal, da je v Petov-Ijah zapuščen neznan avtomobil. Karabinjerska patrulja je šla na lice mesta in pri odpiranju avtomobila so trije karabinjerji bili ubiti v eksploziji, četrti pa je bil ranjen.
Cicuttini pa je prišel v teroristično kroniko nekaj časa kasneje, ko je njegov politični pajdaš Ivano Boccaccio ugrabil letalo v Ronkah in bil potem ubit od policistov. Takrat so policisti pričeli iskati Cicuttinija, ta pa je zbe žal v Španijo. Takrat je v tej državi še vladal Franco, zato je bil Cicuttini na varnem.
Fašisti pa so mu hoteli pomagati s tem, da bi napravil operacijo na gla silkah. Orožniki so namreč imeli registriran glas neznanca, ki jih je obvestil o zapuščenem avtomobilu in ki jim je torej očitno pripravil past. Lahko bi njegov glas primerjali in ugotovili istovetnost. Preiskava sodnikov iz Benetk je dognala, da so trije prej omenjeni poslali Cicuttiniju trideset milijonov lir.
Španske oblasti so po nalogu sodnika iz Benetk in po običajnem mednarodnem postopku aretirale Cicuttinija, ki je živel v Madridu. To je bilo 22. oktobra 1982. O tem smo v našem listu tudi poročali. Cicuttini je ostal v španskem zaporu nekaj časa. Potem pa so ga izpustili in sedaj baje živi v Madridu pod policijskim nadzorstvom.
Italijansko sodstvo je že lani jeseni zahtevalo, da bi parlament dal dovoljenje, da uvede. preiskavo proti po slancu Almiranteju. Postopek je bil pisan v koledar del rimskega parlamenta, ni pa prišlo do razprave in glasovanja tudi zato ker je bil parlament predčasno razpuščen.
Nov pravosodni minister je v teh dneh spet poslal predsednici poslanske zbornice zahtevo po uvedbi postopka proti Almiranteju zaradi Cicut-
Odkritje spomenika padlim s Peči bo v nedeljo zjutraj
Svečanost odkritja spomenika padlim v narodnoosvobodilni borbi, žrtvam fašizma in vojne ter proslavo 40-letnice Goriške fronte, se bo v nedeljo 18. septembra pričela na Peči ob 10. uri.
Na sporedu proslave so pozdrav predsednika krajevne sekcije VZPI-ANPI, igranje himne. Sledilo bo odkritje spomenika. Potem bodo na vrsti polaganja vencev. Združeni pevski zbori iz sovodenjske občine bodo zapeli žalno pesem, sledil bo nastop otroškega zbora. Na sporedu bodo potem govori sovodenjskega župana, predstavnika SKGZ in predstavnika VZPI-ANPI. Vmes bodo na sporedu recitacije. Spored bodo zaključili pevski zbori. Igrala pa bo tudi godba na pihala.
Svečanost bo sredi vasi pred spomenikom. Potem se bodo udeleženci lahko preselili /la bližnji prireditveni prostor, kjer se bo srečanje bivših borcev nadaljevalo.
Orožniki začasno zaplenili avto
Že včeraj smo na kratko poročali o smrtni nesreči, ki se je zgodila v torek pozno zvečer v Foglianu, kjer
je 60-letni Romano Mucelli z avtom do smrti povozil 50-letnega Benita Cecheta.
Zdi se, da je do hude nesreče pri šlo v trenutku, ko je Cechet skušal prekoračiti cesto, v neposredni bližini županstva. Orožniki, ki vodijo preiskavo o tragičnem dogodku, so odredili začasno zaplembo Mucellijevega vozila. Benito Cechet je bil zaposlen v tržiški ladjedelnici.
Kino
Gorica
VERDI 18.00—22.00 «Cinque giorni, una estate».
VITTORIA 17.00-22.00 «1 sogni proi-biti*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 17.45—22.00 «Tootsie». Dustin Hoffman. Barvni film.
Tržič
PRINCIPE 18.00-22.00 «Connan il bar baro*.
EXCELSIOR 18.0022.00 «Monsignore».
Nova Gorica in okolica
SOČA 19.00—21.00 «Deset zapovedi*.
SVOBODA 21.00 «Lov do smrti*.
DESKLE Danes zaprto.
tinijeve zadeve ter tudi proti drugih poslancev za druge prestop
Z naše strani lahko samo da bodo rimski parlamentarci f. -e hitrejši in da bodo dali dovolj za uvedbo sodnega postopka pro» miranteju. Minilo je že več kot najst let od atentata pri Petero J Naša javnost bi rada tudi tzraa»o . vedela kdo je bil kriv za pokol orožnikov.
■v
Se vedno poka na pobočju Sabotina
Na pobočju Sabotina mine ek.sPj£ dirajo vsak dan opoldne in P1]0;1, ji čeru. Delavci gradbenega podjetj ^ Padove očitno hočejo čimprej ^ najbolj enostaven način zaključiti ^ meljska dela. Domačini pravd0’ v jih pokanje zelo moti in da Ljgli nič pomagale obljube, ki so ji®. fa. goriškemu županu in predsednici jonskega sveta za Pevmo, OslaVJ ^ štmaver, da bodo namreč zmanj jakost min.
Naš zvest bralec Vendramin jj je povedal, da je shranil kamen 1 ^ deset kilogramov, ki je prifrc®1 v njegovo zemljo, nedaleč od hise-^ kateri stanuje in tudi nedaleč j drugih hiš. Povedal nam je tudi „e-no dogodivščino. Zastopnik gradu ga podjetja je prišel k njemu grajal, ker da je o pokanju °Uy «tuj» časopis. Očitno je mislil na ^ Primorski dnevnik. Možakarju, k , porablja beneški dialekt in se naj ^ pozna tudi italijanski jezik’ povedali le to, da ni naš list 0 -e. tuji list. Naj se mož, ki ima sre®^ šolsko izobrazbo, vrne nekoliko v _ k pouku zgodovine. Seveda ne u prikrajene po D'Annunzijevem vzo
Razna obvestila
KD Jezero priredi 2. oktobra a bušni izlet na Veliko planino. 2l izleta 23 tisoč lir, vpisovanje do septembra v trgovini pri Mili.
Po kratki bolezni nas je zaP115 naš dragi oče in nono
Franc Vižintin
Pogreb bo jutri, petek, ob ljj-iz cerkve v Sovodnjah na domače kopališče.
Žalostno vest sporočajo:	s,n /
Aldo in Zlatko ter hči Dragi«9 družinami.
Sovodnje, Pevma, 15. 9. 1983
Pozitivna nit: želja po kritičnosti in
izmenjavi odkritih mnenj med mladimi
Mladinski listi pri nas: izhajali so
na valu raznih gibanj
»Prav je, da mladi vedno in brez ijjtehu povemo, kaj mislimo in čutimo, “lorda bomo kje pogrešili. Naj le j^fešimo, to nam bo dobra šola. . . 8ar je pristnega, pa bo ostalo in se razvilo, in to je glavno.» Tako piše ? mladinskem tisku ter o «Pisanju rj* družbeni odgovornosti* prva in 33 številka Usta NAŠI POGLEDI, J jo je leta 1961 izdala Mladinska lupina v Trstu. Ta trditev, ki je si-er napisana pred več kot dvajsetimi i ■ Pa je skoro v celoti zadela smi-3 mladinskih pubUkacij v okviru 'mpin, šole, društev ali krožkov.
' * zadnjih desetletjih je sodobnemu človeku na voljo vse preveč naj-azličnejših pubUkacij, ki govore ta-0 o splošnih dnevnih dogodkih, kot .širšem družbenem, kulturnem in Političnem dogajanju aU o razUčnih jPooifičnih strokovnih problemih. Tak k j® na voljo tudi mlademu člove-,U' ki lahko izbira dnevnike in revi-•e ter sledi tudi poročanju radia in Revizije. Vendar je ta tisk dokaj fezoseben, saj mlademu bralcu nu-
zgolj informacijo, v večini prime-
bud,
Pa mu ne daje možnosti in spod le. da bi tudi sam izrazil svoje
mnenje aU poročal o svojem delu in o delovanju širše mladinske skupine. Prav tu je pomen mladinskega tiska, ki pa bi moral igrati vlogo predvsem v okviru slovenske mladine v zamejstvu.
Prav zato smo se odločiU za kratek pregled mladinskih glasil, ki so v povojnem obdobju izhajala v Trstu in njihovih teženj. Zaradi časovnih in prostorskih omejitev, predvsem pa, ker določenih mladinskih glasil ni več lahko najti, smo se omejih le na nekatere pubUkacije.
Naj omenimo, da je primorska mladina imela svoje glasilo že v prvih povojnih letih, ko je tu od leta 1946 do 1950 izhajal GLAS MLADIH ah poznejši LIST ZA MLADINO, katerega urednika sta bUa najprej Cvetko Skok in pozneje Gorazd Vesel. List je bil glasilo antifašistične mladine v vrstah ZAM, izhajal je v več formatih ter prinašal vesti iz zamejstva, Jugoslavije ter vesti o razUčnih mladinskih gibanjih v svetu. Že uredniki tega Usta, ki je bil sicer po konceptu precej podoben takratnemu Primorskemu dnevniku, so se zavedaU važne vloge mladinskega tista, ZAM pa
je januarja 1948 proglasila «Mesec demokratičnega mladinskega tiska*.
Precej drugačna je bila poUtična usmeritev glasila ZAKJA NA JADRANU aU poznejše ZARJE, ki je- bUo «Notranje glasilo slovenske Dijaške zveze v Trstu* in katerega usmeritev je bila izrazito katohška. Medtem ko je Glas mladih gradil na vrednotah NOB ter mlade pozival k družbeno -pohtičnemu delu, pa tudi h kultumo-rekreacijskemu delovanju, je «Zarja na Jadranu*, ki je začela izhajati leta 1954, izhajala iz predpostavke, da je želja po zabavi in veseljačenje zgolj negativen faktor ter da «človekovo življenje ni burka, ampak nekaj resnega, velikega.* Uvodnik prve številke je omenjal pustno praznovanje ter nato poudarjal, da hoče biti Zarja «glasnik tistega novega rodu, ki življenje drugače pojmuje.* Glasilo je navajalo v glavnem verska in filozofska razmišljanja. Leta 1957 je v Trstu začelo izhajati JADRO (katerega odgovorni urednik je bil Milan Bolčič, uredništvo časopisa pa je poudarjalo dejstvo, da čuti slovenska mladina potrebo po lastni izvenšolski in «vsemladinski» reviji. Tak Ust je bil delno namenjen literarnim talentom, drugi del glasila pa je obravnaval splošno mladinsko problematiko, saj, je ugotavljalo uredništvo, «imajo srednješolci, a-kademiki, mladi delavci in kmetje svoje lastne probleme in gledanja, o katerih žehjo, da se razpravlja.* V edinem mladinskem glasilu, ki je te-
daj stalno izhajalo in je bUo izrazito šolsko literarno. LITERARNIH VAJAH, pa vse to ni bilo mogoče. Glasilo JADRO je bilo odprto piscem različnih političnih prepričanj.
Oktobra 1963 je začela izhajati MLADINCA TRIBUNA, ki je postala pozneje GLASILO SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV in katere odgovorni urednik je bil Sergij Verč. Mladinska tribuna je bil spontan odraz dijaške skupine, ki je tedaj delovala na šoU, njeno izhajanje pa je bilo povezano z delovanjem Zveze demokratičnih srednješolcev in se je sklicevalo na «potrebo po široki, odprti in agilni organizaciji, ki bi znala aktivizirati slovensko mladino v kulturnem smislu ter v boju za preosno-vo zastarele šole.* Kultura, narodnostna zavest ter rast v demokratičnem duhu, so bile nosilne ideje glasila, ki je bilo vezano tudi na «Sobotne večere*. Ti so se odvijali v Gregorčičevi dvorani, uredništvo je vzpostavilo stike tako z itaUjanskimi dijaki v Trstu kot z mladimi iz Slovenije. Mladinska tribuna je imela stalno rubriko z naslovom «Izmenjava mnenj — Polemike med mladino*, poudarjala pa je dejstvo, da morajo mladi razUčnih idej skupno nastopiti v narodnostnem boju ter z dialogom in razpravo premagati idejna nas-protstva iz vojnih časov. Leta 1971 ter 1972 je gibanje «Matija Gubec*, v okviru katerega je delovala skupina r.iVJih komunistov, izdalo po eno številko glasila TOVARIŠI in MATI-
JA GUBEC. Skupina poudarja potrebo po glasilu, ki naj bo tudi koordinator naprednega mladinskega gibanja in v katerem naj pišejo mladi o tistem, za kar ni prostora v uradnem tisku. Pet let kasneje je v okviru dijaškega gibanja na tržaških višjih srednjih šolah izšel LSD — List slovenskih dijakov, ki je podobno kot Gubec imel svoje korenine v dijaškem in mladinskem gihanju ter v šolski zasedbi. Dolga zgodovina mladinskih glasil, ki so povečini radovednežem na razpolago v Narodni in študijski knjižnici, kaže torej na dejstvo, da so bila taka glasila največkrat vezana na gibanje, da so povečini ostala v rokah ožje skupine in niso našla širšega kroga sodelavcev ter si tako omogočila daljše izhajanje. Njihovi uredniki, ki so največkrat obtoževali mlade poUtične in kulturne brezbrižnosti, pa so ob pisalnem navdušenju večkrat poza-biU na iskanje stikov s sodelavci in z mladimi nasploh. Predvsem pa so pozabiU na dejstvo, da se večina mladih še vedno ne upa pisati in objavljati, čeprav stopamo v dobo, ko bi moralo biti objavljanje mnenj in prispevkov v okviru sredstev javnega obveščanja pravica in skoro dolžnost vsakega posameznika. Pozitivna nit, ki veže vrsto mladinskih glasil, pa je želja po kritičnosti in po izmenjavi odkritih mnenj med mladino različnih gledanj ter težnja po povezavi delavske in šolske mjajdine.	S. P.
Kontracepcija: presenetljivi podatki o uporabi in učinkovitosti spirale
Uporaba kontracepcijskih sredstev J® v Italiji nizka. Tu ne mislimo sa-0 na «tabletko», kakor splošno ime-njemo kemijsko oralno kontracepcij Jte sredstvo, temveč tudi na ostala Urinska sredstva. Da je posluževa-raznih metod tako nizko, naj bi jv1 splošni oceni bila kriva predvsem n'K 8 ^formacija. Nepoznavanju raz-metod in sredstev pa se večkrat PficJruži še dezinformacija o učinko-.^jstj posamezne metode, oziroma na-asevanje stranskih učinkov in more-ltn'h posledic.
hD°slej je bilo namreč na področju s®veščanja in osveščanja o spolnosti Posebnim poudarkom na zaščiti pred ^zaželenimi nosečnostmi storjenega
2	te malo ali nič in to ne glede na lj opske predpise, ki bi to omogoča-
’ oziroma narekovali. Teža te nalašč Je zato vsa zadnja leta nekako pa-a .na ramena družinskih posveto-valnic in to seveda v krajih, kjer so celoti zaživele, ali pa je še vedno ktePoščena iniciativi raznih centrov
3	so na primer vsi tisti, ki so včla-lonj v Vsedržavno združenje za vzgo-• o spolni kontracepciji - Aiecs. Tak-3 Centri so seveda samo v večjih ^cstih, kjer včasih delujejo tudi cen-l * za načrtovanje rojstev v okviru u°telc ali pa razni privatni centri.
V Dcleg vsakodnevnega dela pa je najeli italijanski center Aiecs, ki je v pred kratkim izdelal posebno ?3‘izo o uporabi v Italiji najbolj raz-fjenega kontracepcijskega sredstva, Je spirale, ki ji pravimo tudi Iud. Pravzaprav gre za prvo tovrstno
raziskavo v državi; v poštev so vzeli 10.520 žensk, ki so skupno imele spiralo 181.360 mesecev. Ekipa, ki je raziskavo izvedla med drugim pripominja, da gre za najobšimeje zbrano gradivo, ki ga je kdajkoli obdelal kak center.
Vsekakor je pobuda zelo zanimiva, še zlasti, ker pri nas na splošno manjka podatkov o tem vprašanju. Zanimivi pa so tudi rezultati analize, ker so precej pozitivnejši, v prid spirale seveda, kot tisti, ki jih je moč dobiti drugje.
Rimska raziskava namreč trdi, da je, kljub spirali, zanosila ena ženska na sto; da je samo v 4% primerov prišlo do spontane izločitve spirale; da so morali odstraniti spiralo, zaradi bolečin ali splošneje «motenj», v 6,8%. Še najpozitivnejši pa je podatek, da spiralo uporablja 83,1% žensk, ki so se za to rešitev odločile poldrugo leto prej.
Skoraj istočasno pa je John Hopkins University iz Baltimore, ki sodi v okvir največje svetovne raziskovalne ustanove na tem področju Pip (Po-pulation information program), objavila podatke, ki se nanašajo na povprečje v svetovnem merilu. Podatke so razdelili na najnižjo in najvišjo povprečno vrednost. Tako na primer odstotek zanositve niha med polovico odstotka in petimi odstotki; spirale v danih pogojih ne prenaša od 5 do 15% žensk; iz zdravstvenih razlogov so jo odstranili v 8 do 24%; medtem ko po 18 mesecih ostane zvesto spirali od 58 do 86% žensk.
Razlike med svetovnimi podatki in italijanskimi podatki gre predvsem pripisati dejstvu, da se pač tisti, ki jih je objavila John Hopkins Univer-sity nanašajo na različne države, kjer sta seveda tudi splošna informacija in zdravstvena nega dokaj neenotni.
Glavni namen «rimske raziskave* pa ni v tem, kot so poudarili člani ekipe, da bi skušali prepričati širšo javnost, da je spirala idealno kontracepcijsko sredstvo, temveč v dejstvu, da je sploh prišlo do take raziskave. S podatki pred očmi je namreč lažje razpravljati o vprašanju, ki še vedno vzbuja polemike in deli ljudi v odločne zagovornike in ostre nasprotnike. (bip)
Gregor Strniša:
Vesolje
Cankarjeva založba je v redakciji Toneta Pavčka izdala pesniško zbirko Gregorja Strniše Vesolje. To ni kronološko antologijski pregled in povzetek preteklega pesniškega dela, ampak po načelu zakonitosti same teme na novo sestavljen tematski izbor, kot ga pove naslov. Tako je zapisal v uvodni besedi pesnik sam, ki tudi pojasnjuje notranjo strukturo svojega izbora pesmi. Pri tem naj bi toliko bolj prihajali toliko globlje v lastni deželi oblik in predstav čutečega in mislečega notranjega sveta, kolikor bolj bomo prodirali v veliki zunanji prostor, v vesolje.
Sl. Ru.
Patronat KZ —	svetuje
Prejemanje dveh samostojnih pokojnin je zakonito
Vprašanje: Sem že starejša upokojenkar ki sem do leta 1981 redno pre jemala pokojnino iz Italije in tudi iz Jugoslavije. V Italiji sem namreč i-mela skoraj 16 let dela, v Jugoslaviji pa so mi priznali 15 let in pol delovne dobe in partizanščine, tako da prejemam polno borčevsko pokojnino. Kot rečeno so mi leta 1981 blokirali italijansko pokojnino VOS na 279.000 lir na mesec in od tedaj nisem imela več nobenega poviška v Italiji, sedaj pa me INPS poziva, naj prinesem pokazati zadnje potrdilo, koliko znaša jugoslovanska pokojnina. Pri tem mi nista jasni dve stvari: zakaj zanima INPS koliko dobivam v Jugoslaviji in zakaj so mi blokirali pokojnino v Italiji?
Odgovor: Če smo iz vašega pisma pravilno razbrali nastali položaj, je vendarle napočil trenutek ko se bodo zapletljaji okoli vaših dveh pokojnin dokončno rešili. Prišlo je namreč do nove določbe, ki urejuje drugače take pokojninske primere kakršen je vaš.
Ko ste zaprosili za starostno upokojitev v Italiji ste lahko uveljavili pokojninsko dobo v Jugoslaviji le na osnovi italijansko-jugoslovanske kon vencije. Nobena drugačna rešitev ni bila zakonita. Prav zato so vašo pokojnino označili z «VOS», pri čemer tisti <S» pomeni, da ste se poslužili konvencije. Ker po vsej verjetnosti imate pravico le do minimalne po-kojnuie INPS ste ob upokojitvi z jugoslovanskim delom vred presegli
mejo minimalne pokojnine in tako ste bili deležni višjih poviškov (fiksni povišek in odstotni povišek) kot je to veljalo za minimalne zneske. Tako je tudi italijanska pokojnina postala višja cd minimalne.
Leta 1981 pa je bistvene novosti vnesla razsodba ustavnega sodišča št. 34, ki v zvezi s konvencijami določa, da se pri odmeri poviškov na pokojninah INPS ne upošteva sorazmerni del pokojnine iz tuje države. Razsodba pa izrecno predvideva možnost uveljavitve samostojnih pokojnin v dveh državah, le da je zadoščeno formalnim pogojem.
V vašem primeru se lahko poslu-žite razsodbe št. 34 in imate pravico do samostojne minimalne pokojnine pri INPS, istočasno pa boste še dalje prejemali polno borčevsko pokojnino v Jugoslaviji. Če ne bi vi imeli pogojev za samostojno pokojnino v Jugoslaviji, bi vam INPS plačeval nižji znesek od minimalne pokojnine, in sicer bi pri odmeri italijanske pokojnine upoštevali realno vrednost pokojnine INPS in pa jugoslovanski sorazmerni del. Vi bi tako dejansko vnočili manj denarja, kot boste sicer.
Sedaj zadostuje, da naslovite na INPS prošnjo, naj aplicirajo razsodbo ustavnega sodišča št. 34, ker imate pravico do samostojne pokojnine tako v Italiji kot v Jugoslaviji. Tako vam bodo pokojnino INPS, ki je bila dve leti zamrznjena, povišali na minimalni znesek.
Marko
Marinčič
Dva mlada Goričana s kanujem po dolgi reki
(Po sledeh Jacka Londona)
Prijatelji je Tomaž dostikrat zaveslal po Soči in ^gih bližnjih rekah. Med temi prijatelji je do pred Jtedavnim bil Klavdij Vogrič, ki je prav tako ljubil D°rt, naravo, avanturo. Klavdij se je smrtno pone-j^ečil letos spomladi med spustom s padalom na minskem letališču, tu pa se ga spominjamo, ker sta rav njegovemu spominu Tomaž in Armen posvetila sPešno ekspedicijo po Yukonu.
v Dejali smo torej, da si je Tomaž že od nekdaj želel divje kanadske pokrajine. Ko je lani dobil službo in j* lahko prihranil nekaj denarja za potovanje, se . že začela rušiti največja ovira za uresničitev tega acrta. Druge ovire niso predstavljale težav. Tomaž j ® obvlada angleščine, zato je iskal nekoga, ki bi 3eI njemu podobne interese in nobene preglavice s *b°w do you do». Ni mu bilo treba dolgo iskati, 3 je našel 27-letnega Armena Khatchikiana. Armen, J le med mladimi v Gorici precej poznan kot član 8 asbene skupine Fairfield, je armenskega porekla, v
našem mestu pa živi že precej let. Brez obotavljanja se je ogrel za Tomaževo zamisel o potovanju v Kanado.
ZAMISEL IZ AVSTRIJE
O podvigu po Yukonu se do tedaj še ni govorilo. Zamisel je bila prvotno ta, da bi preprosto odpotovala v Kanado, si tam poiskala začasno delo in preživela nekaj časa sredi gozdov. Zamisel, da bi nekoliko popestrila ta načrt in ga obogatila z veslanjem po Yukonu se jima je porodila pozimi po čisto naključnem srečanju. Neka Armenova prijateljica jima je namreč povedala, da je bila v Avstriji, kjer je srečala dva Američana z Aljaske, ki sta bila tam na smučanju. Posebnost tega srečanja je bila v tem, da je eden od njiju bil Keith Tryck, član štiričlanske posadke lesenega splava, ki je na tem improviziranem a solidnem plovilu pred 9 leti že preplula Yukon. Skupaj z njim je bil v Avstriji odvetnik iz Anchoragea na A-ljaski Dan Koffee. Tomaž in Armen sta takoj pomislila, da utegne biti srečanje s tema dvema človekoma zanimivo. Porodila se jima je zamisel, da bi ponovila podvig na Yukonu, tokrat ne s splavom, ampak s kanujem.
Odločiti se je bilo treba brez obotavljanja. Takoj sta se odpravila v Avstrijo, kjer sta se srečala s Tryckom in Koffeejem. Prvi, ki se v poletnih mesecih ukvarja z iskanjem zlata ob Yukonu preostali del leta Pa preživlja v Anchorageu, ker je iskanje zlata zaradi mraza in ledene plasti nemogoče, jima je podrobno opisal pustolovsko potovanje, ki ga je leta 1974 opravil s splavom po tej ogromni reki. Ko sta mu mlada Goričana povedala, da bi rada opravila isto pot s kanujem, jima je dejal, da to ni nemogoče.
Oprema in zaloga živeža za prve dni je ob odhodu popolnoma napolnila kanu
V italijansko-jugoslovanskem
derbiju» v evropskih nogometnih pokalih
Verona boljša od C. zvezde
Roma, Juventus, Partizan in Radnički praktično uvrščeni v drugo kolo
POKAL UEFA
Verona — Crvena zvezda 1:0 (1:0)
STRELEC: v 19. min. Fanna iz 11-metrovke.
VERONA: Garella, Ferrari, Storgato (od 75. min. Jordan), Volpati, Fon-tolan, Tricella, Fanna, Sacchetti, Rebonato (od 60. min. Marangon), Di Gen-naro, Galderisi.
CRVENA ZVEZDA: Iukovič, Boško Durovski, Stojanovič (od 80. min. Nikolič), Bankovič, Sugar, Elsner, šestič (od 69. min. Janjanin), Milojevič, Milko Durovski, Milosavljevič, Mrkela.
VERONA — Pred nabito polnim stadionom je Verona v svojem krstnem nastopu v pokalu UEFA povsem zasluženo premagala beograjsko Crve-no zvezdo, ki je tudi v tem pokalnem srečanju dokazala, da še nima take igre, kot bi bilo od moštva s takim igralskim kadrom pričakovati.
Po drugi strani je Verona, ki je nastopila brez izključenih Guidettija in lorija, z enostavno in učinkovito igro stalno spravljala v težave Beograjčane, ki nikakor niso našli orožja, da bi zaustavili razigranega Fanno, ki je bil tudi daleč najboljši na igrišču. In ne samo to: s tem, da je bivši Juven-tusov nogometaš praktično «pokrival» vse igrišče, je levi branilec Crvene zvezde Stojanovič ostal povsem prost, česar pa ni znal izkoristiti. Če dodamo še, da Zvezdini napadalci so bili povsem neučinkoviti potem lahko rečemo, da so s tesnim porazom Beograjčani lahko še kar zadovoljni.
Po tekmi smo vprašali tehničnega vodjo Crvene zvezde Šekularca, kaj meni o srečanju. Dejal je: «Po tem rezultatu imata obe moštvi možnost, da se kvalificirata v nadaljnje kolo. Od Verone je bil sigurno najboljši Fanna, od naših pa bi ne nikogar pohvalil, saj so vsi igrali pod svojimi sposobnostmi, razen morda Milka Du-brovskega.»	B. Lakovič
Trabzonspor — Inter 1:0 (0:0)
STRELEC: Tunkay v 88. min.
INTER: Zenga, Bergomi, Baresi, Pasinato (v 65. min. Ferri), Collo-vati, Bini, Coeck, Marini, Altobelli, Muller; Sabato.
TRABZON — Inter jeva črna serija se nadaljuje. Po izpadu iz italijanskega pokala in nedeljskem porazu v prvem prvenstvenem kolu, je praznih rok ostal tudi v gosteh v Turčiji, kjer res ni nič pokazal. Ubral je povsem obrambno taktiko (v napadu je bil le osamljeni Altobelli), s čimer je še olajšal delo domačinov, ki so vseskozi požrtvovalno na padali in so dve minuti pred koncem tudi zasluženo povedli, čeprav tudi o njih ne moremo trditi, da so posebno solidna enajsterica.
Universitatea — Hajduk 1:0
(0:0)
STRELEC: Geolgau v 86. min.
HAJDUK: Simovič, Cukrov, Miljuš, čelič, Čop, Rožič, Zlatko Vujovič,
Bursač (v 80. min. Bogdanovič), Zoran Vujovič, Šalov, Vulič.
CRAIOVA — Kljub temu, da so bili brez poškodovanih Sliškoviča in Pešiča in da je v enajsterici Uni-versitatee vrsta romunskih državnih reprezentantov, so se Spličani solidno držali. V prvem polčasu so domačini sicer bili v terenski premoči, vendar niso resneje ogrozili Simovi-čevih vrat. V drugem polčasu je Hajduk vzpostavil večje ravnotežje na igrišču, žal pa je bil v napadu vse preveč neučinkovit. Nekajkrat je tudi obramba popustila, vendar je bil odlični vratar Simovič vedno na mestu in res škoda, da je štiri minute pred krajem moral po žogo v lastno mrežo. Kljub porazu si torej Hajduk verjetno ni zapravil možnosti napredovanja v naslednje kolo, v povratni tekmi pa bo moral le kaj več pokazati tudi v napadu.
Radnički — St. Gallen 3:0
(2:0)
STRELCI: Beganovič v 4. min. (11-metrovka), Stojkovič v 37. min., Rin-čič v 66. min.
RADNIČKI: Gavrilovič, Miloševič, Radosavljevič, Bojovič, Simonovič, Drizič, Beganovič (v 78. min. Binič), Stojkovič (v 86. min. Djordjevič), Mi-toševič, Rinčič, Aleksič.
NIŠ — Tako kot lani, je tudi tokrat Radnički odlično startal v evropskih pokalih. Povedel je že v 4. min., potem ko je bil Drizič zrušen v kazenskem prostoru. Do konca polčasa je podvojil s Stojkovičem, za tretji zadetek pa je poskrbel Rinčič. Vsekakor bi lahko zmagal še z večjo razliko, saj mu priložnosti ni manjkalo. Razen velikih presenečenj (St. Gallen je poprečna ekipa), ima torej zagotovljen nastop v drugem kolu.
POKAL PRVAKOV Roma — Goteborg 3:0 (0:0)
STRELCI: v 51. min. Vincenzi, v 61. min. Conti, v 70. min. Cerezo.
ROMA: Tancredi, Oddi, Righetti, Ancelotti, Falcao, Maldera, Conti, Cerezo, Graziani, Di Bartolomei, Vincenzi.
Po prvih 30 minutah poprečne igre se je Roma dobesedno razigrala in zasluženo premagala švedsko ekipo, ki je solidna, čeprav nima na voljo kvalitetnih igralcev. Od 40. min. do 70. min., ko je Brazilec Cerezo do-
segel tretji gol, so Rimljani navdušili svoje številne navijače. Samo spretnost vratarja Wemessona je preprečila, da se za Švede poraz ni spremenil v pravo katastrofo. Čeprav še ni v odlični formi, je tudi Falcao pripomogel k uspešni igri Rome, ki se bo zagotovo uvrstila v nadaljnji del tekmovanja.
Partizan — Viking 5:1 (3:1)
STRELCI: Dimitrijevič v 27. min. in 39. min. (11-metrovka), Goodchild v 37. min., Prekazi v 44. min., Živ-kovič v 83. in 87. min.
PARTIZAN: Stojič, Ješič, Rojevič, Dimitrijevič, Stojkovič, Radanovič, Smajič, Živkovič, Mance, Vukotič (v 82. min. Varga), Prekazi.
BEOGRAD — Partizan bi proti norveškim amaterjem lahko zmagal še z večjo razliko v golih, saj si je zapravil še številne priložnosti. O nadaljnji usodi Beograjčanov v prvem kolu torej ne bi smelo biti dvoma, saj jim je nasprotnik povsem neenakovreden.
POKAL
POKALNIH PRVAKOV Juventus — Lechia 7:0 (4:0)
STRELCI: v 19. min. Platini, v 24. min. Penzo, v 27. min. Platini, v 29., 60. in 67. min. Penzo, v 75. min. Rossi.
JUVENTUS: Tacconi, Gentile, Ca-brini (Caricola), Bonini, Brio, Scirea, Penzo, Tardelli, Rossi, Platini (Vigno-la), Boniek.
Sedem golov v prvenstveni tekmi z Ascolijem, sedem golov v pokalnem srečanju s poljsko Lechio. Če bi sinočnji nasprotnik Turinčanov ne bil tako slab, bi lahko upravičeno trdili, da je Trapattonijevo moštvo v izredni formi. No, Poljaki, ki so še lani i-grali v drugi ligi, so bili res skromni in naivni. Ko je Platini po napaki vratarja dosegel prvi gol, je bilo torej tekme praktično konec.
Dinamo (Z) — Porto 2:1 (1:0)
STRELCA: Kranjčar v 25. min. (11 metrovka) in v 85. min., Gomez v 66. min.
DINAMO: Vlak. Bračun, Zv. Cvetkovič, Hadžič, Zajec, B. Bošnjak, Boro Cvetkovič (v 46. min. Ringov), Čerin (v 69. min. Bogdan), Kranjčar, Mlinarič, Deverič.
Dinamo ni pokazal nič drugačne igre kot v dosedanjih prvenstvenih srečanjih, torej poprečnega nogometa. V povratnem srečanju se mu tako ne obeta nič dobrega, saj je Porto dokazal, da je solidna in tehnično dobra ekipa.
• DISCIPLINSKA KOMISIJA itali janske nogometne zveze je Franca Baresija (Milan) izključila za dve koli, Ioria (Verona) pa do 21. t.m.
Tako včeraj v treh pokalih
POKAL PRVAKOV
ŠESTNAJSTINA FINALA
•	ROMA (It.) — Goteborg (Šve.) 3:0
•	Atlone Tovvn (Irska) — Standard Liege (Bel.) 2:3
•	Ajax Amsterdam (Niz.) — 01ym-prakos Pirej (Gr.) 0:0
•	Fenerbahce Istanbul (Tur.) — Bo-hemians Praga (ČSSR) 0:1
•	Rapid Dunaj (Av.) — Nantes (Fr.) 3:0
•	CSKA Sofija (Bol.) — Omonia Nikozija (Ciper) 3:0
•	Odense BK (Dan.) — Liverpool (Angl.) 0:1
•	Benfica Lizbona (Port.) — Lin-field Belfast (Sev. Ir.) 3:0
•	Dinamo Berlin (NDR) — Jeunes-se Esch (Luks.) 4:1
•	PARTIZAN BEOGRAD (Jug.) — Viking Stavanger (Nor.) 5:1
•	Kuusysi (Fin.) — Dinamo Bukarešta (Rom.) 0:1
•	Spartans Hamrun (Malta) — Dun-dee United (Škotska) 0:3
•	Dynamo Minsk (SZ) — Grasshop-per Ziirich (Švi.) 1:0
•	Raba Vasas Gyoer (Madž.) — Vi-
kinppr (Isl ) 9»1
•	Poznan (Polj.) - Atlettco Bilbao (Šp.) 2:0
Nosilec naslova Hamburger (ZRN) se
je brez boja uvrstil v naslednje kolo. Povratno kolo pa bo 28. septembra.
POKAL
POKALNIH PRVAKOV
ŠESTNAJSTINA FINALA
•	Akranes (Isl.) — Aberdeen (Škotska) 1:2
•	Innsbruck (Avs.) — Koln (ZRN) 1:0
•	Magdeburg (NDR) — Barcelona (Šp.) 1:5
•	JUVENTUS It.) — Lechia (Polj.) 7:0
•	Famagusta (Ciper) — Beveren (Polj.) 2:4
•	DINAMO ZAGREB (Jug.) — Porto (Port.) 2:1
•	Mersin Idmanyurdu (Tur.) — Spar-tak Varna (Bol.) 0:0
•	Manchester United (Angl.) — Du-kla Praga (ČSSR) 1:1
•	Servette Ženeva (Švi.) — Beggen (Luks.) 4:0
•	Nijmegen (Niz.) — Bergen (Nor.) 1:1
•	Valletta (Malta) — Glasgow Range rs (Škotska) 0:8
•	AEK Atene (Gr.) — Ujpesti Dosza (Madž.) 2:0
•	Sligo Rovers (Irska) — Valkea Haka (Fin.) 0:1
•	BK 1901 Nykoebing (Dan.) — Do-neck (SZ) 1:5
•	Hammarbv Stockholm — Mentori Tirana (Alb.) 4:0
•	Glentoran Belfast (Sev. Ir.) — Pariš St. Germain (Fr.) 1:2
Povratno kolo bo 28. septembra.
s .
POKAL UEFA
DVAINTRIDESETINA FINALA
•	Vitoria Guimares (Port.) — ^ ston Villa (Angl.) 1:0
•	Sparta Praga (ČSSR) — Real ”
drid (Šp.) 3:2	,s
•	Ziirich (švi.) — Antwerpen 1:4
•	Sparta Rotterdam (Niz.) — tole
raine (Irska) 4:0	K
•	Banik Ostrava (ČSSR) — 1903
penhagen (Dan.) 5:0	..
•	Aris Bonnevoie (Luks.) .— Aus
Dunaj (Avs.) 0:5	T Vwvna
•	Sevilla (Špa.) - Sporting Lizbona
(Port.) 1:1	„	„„
•	PSV Eindhoven (Niz.) — Ferenc-varos Budimpešta (Madž.) 4.
•	Kaiserslautem (ZRN) — Watfo (Angl.) 3:1
•	VERONA (It.) — CRVENA ZVLž. DA BEOGRAD (Jug.) 1:0
•	Atletico Madrid (Špa.) - Grom'
gen (Niz.) 2:1	,.
•	Larisa (Gr.) — Honved Budi pesta (Madž.) 2:0
•	Widzew Lodž (Polj.) — 1- F. Lis borg (Šve.) 0:0
•	Vestmannaejar (Isl.) — Karl Zeiss Jena (NDR) 0:0
•	La Gantoise (Bel.) — Racing Cl®b Lens (Fr.) 1:1
•	Bryne (Nor.) — Anderlecht (B* gija) 0:3
•	Nottingham Forest (Angl.) — F°r waerts (NDR) 2:0
•	Celtic Glasgow (škotska) Aat hud (Dan.) 1:0
•	Dinamo Kijev (SZ) — Lavallois (Fr.) 0:0
•	Bremen (ZRN) — Malmo (Šve ) 1:1
•	Brogheda United (Irska) — Totte® ham Hotspur (Angl.) 0:6
•	St. Nirren (Škotska) — Feyeno° Rotterdam (Niz.) 0:1
•	Bordeaux (Fr.) — Lokomotiv LeiP"
zig (NDR) 2:3	.
•	RADNIČKI NIŠ (Jug.) — St. l»a* len (Švi.) 3:0
•	Larnaca (Ciper) — Bayern Mii® chen (ZRN) 0:1
•	Sportul Bukarešta (Rom.) — Stud® Gradec (Avs.) 1:2
•	Lokomotiv Plovdiv (Bol.) — FheS saloniki (Gr.) 4:2
•	Stuttgart (ZRN) — Levski Sp®*' tak Sofija (Bol.) 1:1
•	Universitatea Craiova (Rom.) HAJDUK SPLIT (Jug.) 1:0
•	Trabzospor (Tur.) - INTER
1:0	ki
•	Spartak (SZ) - HJK Hels'®10
(Fin.) 2:0
•	Rabat Ajax (Malta) — Inter Bi® tislava (ČSSR) 0:10
Povratno kolo bo 28. septembra.
V prvi regati Liberty (ZDA) boljši
NEWPORT — V doslej najbolj razburljivi regati jadralnega «pokala Amerika« je v prvem finalnem dvoboju za naslov prvaka ameriška jahta Liberty dokaj nepričakovano premagala Avstralijo 2. Nasprotniku je Li-berty zadal 1’10” zaostanka, a regata je bila izenačena do poslednje boje, saj sta si jadrnici do tedaj stalno menjavali v vodstvu. Poznavalci ocenjujejo, da razpolaga avstralska posadka s hitrejšo jadrnico, le, da je krmar Libertyja spretnejši.
Start včerajšnje prve regate so zaradi pomanjkanja vetra kar dvakrat ponovili.
Trda roka madžarske nogometne zveze
BUDIMPEŠTA — Po lanskem škandalu v zvezi s športnimi stavami, se je madžarska nogometna zveza očitno odločila za trdo roko. Po zadnjih medsebojnih srečanjih prvoligašev Homveda, Dozse, Volana in Nyiregyhaze (vsd so se končali neodločeno) je vsem štirim ekipam naložila globo v prepričanju, da so se domenile za rezultat. Poleg tega so igralce štirih enajsteric kaznovali z odvzemom vseh nagrad, ki so jih prejeli v teku prvenstva. Uj-pest in Honved, ki sta poleg Ferencvaroša najbolj reprezentativni ekipi madžarskega nogometa, sta trenutno na vrhu lestvice. Volan in Nyiregyhaza pa sta na repu lestvice.
DEVETE SREDOZEMSKE IGRE V CASABLANCI J
Danes spet na vrsti atletika
Italija še pred tem premagati Fra®®j. jo, pri ^Dmpn na ru» Ki črnela, n**’'
CASABLANCA — Medtem ko je bil včeraj v atletiki dan počitka, se v i-talijanskem taboru še nd poleglo razburjenje, ki je nastalo po izjavah Men-nee, da ne bo več nastopil v štafeti. Vendar so vsi zainteresirani, od samega Mennee, Pavonija, do Vittorija in pa predsednika Nebiola vso zadevo skušali minimizirati, da ne bi prišlo do kakih neljubih in nezaželenih polemik.
Medtem se nadaljujejo tekmovanja
v boksu, kjer Italijanom ne gre najbolje, prav nasprotno od juda, kjer kaže, da si bodo tudi pridobili nekaj odličij.
Izteka se turnir v vaterpolu, kjer Jugoslaviji po včerajšnji zmagi proti I-taliji zadošča že neodločen rezultat proti Španiji pa ima zagotovljeno zlato kolajno. Italija lahko še vedno upa na srebrno odličje, če bo Španija danes zgubila, vendar bo v tem primeru odločala razlika v golih. Seveda mora
čemer pa ne hi smela
težav.
IZIDI
VATERPOLO	T||.
3. kolo: Španija - Italija 11:111 goslavija - Francija 9:6, Jugosl® ja - Italija 12:7.
ATLETIKA	^
Deseteroboj: 1. Vlasič (Jug.) ' j točk; 2. Indra (It.) 7314; 3. Bensa® (Alž.) 7190.
ŽENSKO KOŠARKARSKO EP
«Plave» uspešne Poraz Italijank
ZALAEGERSZEG (Madžarska) — V predzadnjem kvalifikacijskem srečanju evropskega ženskega košarkar skega prvenstva je Bolgarija s 85:74 (46:29) premagala Italijo, ki se bo tako borila za uvrstitev od 5. do 8. mesta. Jugoslavija pa je zanesljivo s 75:57 (35:20) odpravila Španijo in se bo v polfinalu pomerila z Madžarsko, v drugem polfinalu pa bo poleg Sovjetske zveze verjetno še Bolgarija.
• LIGNANO — Jutri se bo v Ligna-nu začel tridnevni odbojkarski tečaj za odbornike, sodnike in trenerje. Tečaja se bo udeležilo tudi več slovenskih trenerjev in nekaj odbornikov.
Mladi Gari Kasparov potrdil svoj izjemen talent
V Nikšiču v Črni gori se je pred dvema dnevoma zaključil verjetno največji mednarodni šahovski turnir leta, saj so na njem nastopili praktično najmočnejši svetovni šahisti z izjemo svetovnega prvaka Karpova, kandidata za naslov Korčnoja, ki pa je v zadnjem letu zdrknil na 11. mesto svetovne šahovske lestvice in še kakega drugega vrhunskega šahista, Turnir je zasluženo osvojil veliki up svetovnega šaha, 20-letni sovjetski velemojster Gari Kasparov, ki se je z izjemnim rezultatom v Nikšiču pridružil Karpovu na vrhu svetovnega ratinga z 2710 točkami. To je prvič, odkar je Karpov svetovni prvak, da ga (na samem vrhu) doseže drugi igralec.
Kar pa na turnirju v Nikšiču preseneča, je izredna lahkota, s katero je Gari Kasparov naravnost zmlel svoje nasprotnike. Nekaj številk: Ka šparov je osvojil devet zmag, oddal štiri remije ter doživel le en poraz (proti Spasskemu). Tu pa moramo omeniti, da je mladi Gari popolnoma nadigral bivšega svetovnega prvaka, spregledal celo mat ter nato izgubil na času. To je izreden rezultat če pomislimo, da ga je osvojil v izredno ostri konkurenci. Z razmahom dveh točk mu na drugem mestu sledi danski velemojster Bent Lar sen, ki je na tem turnirju doživel pravi preporod. Kar šestkrat je zmagal, šestkrat remiziral ter samo dvakat izgubil. Tretje mesto si delita Madžar
Lajos Portisch in pa Boris Spasski. Za oba je pravzaprav zelo soliden rezultat, s katerim se ohranjata tik pod vrhom svetovne šahovske lestvice. Peto mesto si delita Šved An-dersson, ki je trenutno na četrtem mestu na svetu in pa najboljši angleški velemojster, mladi Miles. Pol točke za njima zaostajata Jan Tim-man, večna nizozemska nada in pa bivši svetovni prvak, sovjetski šahist Miha ji Talj. Dno lestvice je »rezervirano* domačim jugoslovanskim šahi-stam, kar pa ni nič nečastnega v taki konkurenci. Spodnjo polovico lestvice namreč «otvarjata» ameriški velemojster Seirawan in pa najboljši Jugoslovan zadnjih desetih let Ljubomir Ljubojevič. Odkar je slednji do-
i lest'
segel tretje mesto na svetovni®-, vici po zadnji šahovski olimpiadn ^ kateri je dosegel verjetno svoj sedaj življenjski uspeh, je na tur® ^ jih bolj redko nastopal, kar se _®)e v igri krepko pozna. Ljubojevič L igral s težavo, boljše pozicije ni z®je spremeniti v zmage (dosegel jih Je tri!), kar štirikrat pa je bil
žen, proti Kasparovu celo z figurami v samih 25 potezah.
beli®11
Popolna končna lestvica je ča:	Kasparov 11 točk, Larsen ’
Spasski in Portisch 8, Andersso® Miles 7,5, Talj in Timman 7, LjuDL jevič in Seirawan 6,5, Gligoric Petrosjan 6, Nikolič 5,5, Sax 5 in 1’ novic 4,5 točke.	,
Dušan JelincI®
Jadralci TPK Sirena na DP za optimiste
Stari ugnali Mlade
Skupina desetih jadralcev Tržaškega pomorskega kluba Sirena se je udeležila od 8. do 11. septembra ita-ujanskega državnega jadralnega pr-yanstva v razredu optimist, ki se je ®wijalo v Numani, v Markah. Ka-““ii so v spremstvu svojih spremljevalcev Bruna Bogatca, Romea Fer-l°glie in Daria Starca odpotovali že v sredo zjutraj, vrnili pa so se zelo utrujeni v noči med nedeljo in po-
“edeljkom.
V državno jadralno prvenstvo je n vpisanih 175 jadralcev iz vse ftalije. Vseh preizkušenj pa je spe-•alo do konca 159 kadetov. Od Sire-nin-h jadralcev ni nihče odstopil.
, Pved pričetkom jadralnih preizku setlJ se je odvijala štacatura čol-?®v, ki je povzročila precej dela in tvoda Sireninim spremljevalcem, ki 80 morali čolne deloma predelati, da 50 bili lahko prepuščeni na regato.
Jadralne preizkušnje so takole posule: v četrtek, 8. septembra po e-1)0 Preizkušnjo, v petek in soboto V8®k dan po dve preizkušnji in v “®deljo še eno preizkušnjo. Nedeljko, zadnjo preizkušnjo je jadralna ^“misija morala zaradi vremenskih ^“Prilik odpovedati. Ko so jadralci cakali na start je bilo popolno brez-Veb\je in morje «dolgo», kot pravi-1“ domačini. Nakar se je naglo spre-'““nilo v izredno vetrovno z močno razburkanim morjem. Sirenini jadralci se tokrat niso najbolje uvrsti-*• Malo je k temu botrovala utruje-n°st od vožnje, nekoliko nepoznava-
nje tamkajšnjih vremenskih sprememb in valovanje morja, ki je precej različno od valov v Tržaškem zalivu; predvsem pa starost Sireninih čolnov, s katerimi so jadralci tekmovali in starost jader, ki bi jih moral vsak jadralec, ako želi doseči dobre rezultate, menjati najmanj dvakrat v letu.
DREVI OB 18. ERI
V Kobaridu odprtje
nove telovadnice
Kot smo že poročali v našem dnevniku je v okviru proslav 40-letnice Kobariške republike na sporedu tudi vrsta športnih prireditev. Osrednja športna manifestacija, pa bo danes v Kobaridu s pričetkom, ob 18. uri, ko bodo otvorili novo telovadnico, katera bo prav gotovo pripomogla, da se bo telesna kultura v tem kraju še dodatno razvila. Pomanjkanje ustrezne telovadnice na Kobariškem je bilo zelo občuteno posebno pri rednem delu ekipnih športnih panog, ki potrebujejo ustrezne pokrite prostore. Naj omenimo, da ob otvoritvi telovadnice bo nastopila košarkarska peterka Crvene zvezde iz Beograda, ki se bo pomerila z domačo peterko TIK Kobarid.
Torej oglejmo si, kako so se Sirenini jadralci uvrstili na končni lestvici: 36. Arjana Bogateč, 49. Peter Sterni, 50. Aleksander Panjek, 51. Davorin Starc, 100. Andrej Ferfolja, 110. Karlo Ferfoglia, 126. Robert Mo-setti, 137 Pavel Panjek, 142. Maksi Ferfoglia in 143. Miran Guštin.
Prvo mesto je zasedel Vasco Va-scotto iz Milj, drugo Matteo Binetti s Comskega jezera in tretje Giulietti iz Numane.
Jadralna sezona se počasi bliža h koncu. Sirenine jadralce čaka kvečjemu še kako consko srečanje. Težka preizkušnja pa čaka Sireninega jadralca Aleksandra Pan jeka, ki si je svoj čas priboril vstop na zaključno regato za pokal prijateljstva, ki bo oktobra meseca na jezeru Bolse-na v Laciju. fA.D.)
#	TRIESTINA. Tržaški drugoligaški nogometni klub je moštvu Astija odstopil branilca Prevedinija, ki je več let uspešno branil barve Triesti-ne, dokler ga ni bolezen kar za leto dni odtrgala od igrišč.
•	ODSLOVILI TRENERJA. Vodstvo Espanola iz Barcelone je že po drugem kolu španskega prvoligaškega nogometnega prvenstva odslovilo jugoslovanskega trenerja Milorada Paviča. V prvem kolu je Espanol doma izgubil z Atleticom iz Madrida (1:4), teden dni kasneje pa je poražen zapustil tudi igrišče Betisa (prav tako s 4:1).
Na stadionu Velika Rouna na Proseku so se v nedeljo srečali v tradicionalni tekmi Stari in Mladi. Tudi tokrat, kot že zadnja tri leta, se je nogometna sreča nasmehnila poročenim, ki so zmagali s pičlim 2:1. Oba zadetka za zmagovito ekipo je dosegel Tino, medtem ko je mrežo Starih z res lepim strelom v voleju «razdevičil» Pompa. Vsi trije zadetki so padli v drugem polčasu.
Srečanje, ki si ga je ogledalo lepo število gledalcev in radovednežev, je
bilo vseskozi zanimivo in razburljivo, tako da so obema ekipama kmalu pošle moči. Na srečo, je privozila na igrišče «leteča osmica* (na sliki), s katero sta vinogradnika Gervasio in Sočo spet poživila nogometaše. Poseg «leteče osmice» je kmalu o-brodil zaželene .sadove, saj so prav kmalu zatem dosegli vse tri zadetke.
Zmagoviti Stari so se tako ob povratku v vas lahko peljali na okin-čanem vozu, ki so ga, kajpak, porivali poraženi Mladi.
Ta teden bo stari v raznih nogometnih amaterskih in mladinskih ligahl
Dokajšnje zastopstvo naših ekip v skoraj vseh prvenstvih
V nedeljo, 18. t.m., bo start nogo petnih prvenstev v promocijski j*rvi in drugi amaterski ligi, poleg pa se bodo v nedeljo začela JS^i nekatera mladinska prvenstva. “ Pa pomeni, da bo po poletnih ?“citnieah v nedeljo na igriščih na-Se dežele spet vse živo.
Skupno bo v naši deželi startalo 144 terskih ekip, kar pomeni, da bo s*pilo na igrišče približno 2.000 nogometašev.
^ promocijski ligi bosta kot lani ^ 16 ekip le dve tržaški enajsterici, (p s‘cer Edile Adriatica in Portuale ' onziana je lani izpadla).
, * 1. AL bo od 32 nastopajočih ekip p Pet tržaških (lani sedem) in sicer: ““stalunga, Muggesana, Ponziana, S®n Giovanni in Vesna, ki bodo igrale v B skupini.
-V 2. AL pa bo kot vsa zadnja leta "? ekip, ki so jih razdelili v šest kupin (po 16 ekip v vsaki skupini). S posebnim zanimanjem bomo kot ^sako leto sledili skupini F, v kateri Srajo letos sicer le tri (lani štiri) JJ^še enajsterice, in sicer Kras, Pri-in Zarja.
, Podatke amaterskih prvenstev bi ®hko dopolnili z mladinskimi prven-|”i- Točne podatke imamo le za tr-asko pokrajino. Na deželni ravni se “°do odvijala tri prvenstva, in sicer ^Under 19», naraščajniško in prven-stvo najmlajših. Za prvenstvo «under
19» se je skupno prijavilo 64 ekip, katere so razdelili v pet skupin. Tržaške ekipe, katerih je skupno 11 (tu naših moštev ni), bodo igrale v E skupini.
V prvenstvu naraščajnikov so 26 vpisanih ekip razdelili v dve skupini. Čeprav se je število ekip povečalo, se je zmanjšalo zastopstvo tržaških klubov. Lani jih je bilo osem, med katerimi tudi Breg. Letos jih je le pet, in sicer: Chiarbola, Opicina Su-
percaffe, Portuale, Ponziana in Trie-stina.
V kategoriji najmlajših so 28 vpisanih ekip (lani 27) prav tako razdelili v dve skupini. Tudi v tem prvenstvu ni naših ekip, vendar se je od lanskih šest vpisanih tržaških klubov število povečalo na osem. Nastopajoča moštva: Chiarbola, Domio, Opicina Supercaffe, Portuale, San Giovanni, San Sergio, Triestina in Zaule.
Glede mladinskih pokrajinskih pr-
venstev se je letos kot lani skupno vpisalo 107 ekip.
NARAŠČAJNIKI
Od 16 vpisanih ekip (lani 14) sta od naših le Breg in Zarja (lani Primorje). V tem prvenstvu lahko nastopajo nogometaši, ki so se rodili po 1. 7. 1966 in so dopolnili 15 let.
NAJMLAJŠI
20 vpisanih ekip (lani 23) so kot lani razdelili v dve skupini. Od naših ekip igra Breg v A skupini, Primorec, Kras in Vesna pa v B skupini. Lani poleg Primorca in Vesne je igrala še Zarja. V tem prvenstvu lahko nastopajo nogometaši, ki so se rodili 1. 7.1968 in so dopolnili 13 let.
ZAČETNIKI
28 vpisanih ekip (kot lani) so razdelili v tri skupine. Od naših ekip igra Breg v A skupini, Primorje pa v C skupim. V tem prvenstvu sta lani igrala Breg in Kras. Nastopajo pa lahko nogometaši, ki so se rodili po 1. 7.1970 in so dopolnili 11 let. Start prvenstva začetnikov bo v nedeljo, 25. t.m.
CICIBANI
25 vpisanih ekip (kot lani) so razdelili v dve skupini. V tem prvenstvu bosta (kot lani) igrala Breg in Primorje, in sicer v A, oziroma B skupini. V prvenstvu, ki se bo začelo v soboto, 24. septembra, lahko nastopa-
jo nogometaši, ki so se rodili po 1. 7. 1972 in so dopolnili 8 let.
MLAJŠI CICIBANI
18 vpisanih ekip (lani kar 25) so razdelili v dve skupini. V tem prvem stvu bo kot lani od naših ekip igral le Breg, in sicer v A skupini. Tudi to prvenstvo se bo začelo v soboto, 24. t.m., nastopajo pa lahko nogometaši, ki so se rodili po 1. 7. 1973 in so dopolnili 8 let.
Pri naštevanju teh podatkov ne smemo pozabiti, da sta prejšnjo nedeljo startali tudi italijanska A in B liga, kjer našo deželo zastopata Udi-nese oziroma Triestina. V nedeljo, 18. t.m. pa so na vrsti še ostala polprofesionalna prvenstva. Po napredovanju Triestine letos ne bomo zastopani v C-l ligi, v C-2 ligi pa bosta kot v lanski sezoni zastopali našo deželo ekipi Pordenona in Gorizie, ki bosta igrali v B skupini.
V meddeželnem prvenstvu (skupine C) pa bodo moštva iz F-JK (lani pet), in sicer: Pro Cervignano, ki je letos napredovala, ter Pro Aviano in Trivignano, medtem ko so Monfalco-ne, Sacilese in Manzanese lani izpadla.
Največje zanimanje med našimi ljubitelji nogometa seveda vlada za prvenstvi 1. in 2. AL. O tem pa več v naši jutrišnji številki.
Bruno Rupel
obvestita

Is planinskega sveta
s

Sokol
Sporoča, da bodo treningi v odbojki v babrežinski telovadnici s sledečim Drbikom: letnik 72 do 75 v torkih in Petkih od 14.30 do 16.00; letnik 69 do 71 v ponedeljkih od 19.00 do 20.30 in v četrtkih od 17.30 do 19.00.
$D Sokol
8Poroča, da se začnejo z 19. septem-“rom redni treningi v košarki v na-“^ežinski telovadnici s sledečim urokom: letnik 73 do 75 minibasket ob Pbbedeljkih in četrtkih od 14.30 do 16.00; letnik 71 - 72 v ponedeljkih, 8redah in četrtkih od 16.00 do 17.30. vPisovanje na treningih pri trene-flih. Informacije: tel. 299-509.
SZ Bor
odbojkarski odsek jJPoroča, da bo v torek, 20. septem-•"■a, ob 15. uri prvi trening fantov 'letniki 68 in mlajši), ki so se lani ukvarjali z odbojko
Košarkarski odsek ŠZ Bor
sporoča začasni umik treningov mladinskih moštev: propaganda (letnik Rftl) - vsak dan ob 15.00; dečki (let-1970)) - vsak dan ob 16.30; mi-nibasket (letnik 1972 in mlajši), prvi ttening v ponedeljek, 19. t.m., ob 15.00;
naraščajniki (letnik 1969), prvi trening v sredo, 14. t.m., ob 17.15. Treningi bodo na stadionu «1. maj».
ŠZ Bor
sporoča, da jutrišnji sestanek na stadionu «1. maj* za določitev umikov odpade.
ŠD Primorje
vabi vse mlade (od 11 do 14 let), ki bi radi gojili nogomet, da se udeležijo treningov ob toikih in četrtkih ob 18. uri na proseškem igrišču.
Športna šola Trst
obvešča, da bo prva letošnja seja glavnega odbora Športne šole Trst. danes, 15. t.m., ob 20. uri v Ulici sv. Frančiška ob 20. uri.
ŠD Juventina —
odbojkarski odsek sporoča, da bodo treningi za začetnike letnikov 1969, 1970, 1971 in 1972 vsak torek in četrtek ob 18. uri v Domu A. Budal v Štandrežu. Vsakdo, ki bi želel igrati odbojko, naj se javi neposredno na treningih.
ŠD Vesna
vabi vse dečke, tudi iz okoliških vasi, ki bi radi igrali nogomet in ki so rojeni od 1.7.1968 do 30.6.1970, da se zglasijo vsak dan na igrišču v Križu od 18.30 dalje.
Srečno na Anapurno!
Kako enostavno in vsakdanje obenem izgleda tako voščilo: Srečno! — in vendar gre tokrat zares! Za taste, ki so se trudili in končno dočakali odhod naših alpinistov v Himalajo, je pomenil dan 13. september pravo odrešenje. Kaj pomeni organizirati, pa čeprav v soudeležbi, himalajsko odpravo, pa ne kako obrobno, tu gre za važno himalajsko odpravo, saj je poskus naskoka «osemtisočaka» Anapurne 1, velik podvig in veliko športno dejanje, vedo samo tisti, ki so se vse te mesece trudili, da bo ta odprava sploh šla na pot. Morda nekaj imen, ker je prav tako: načelnik Alpinističnega odseka Peter Suhadolc, Angelo Kermec, Pino Rudež, pa tudi oba zamejska alpinista Lucijan Cer-gol in Igor Škamperle: nihče, razen redkih izjem, morda ne ve, da sta ona dva prav do zadnjega trenutka «laufarila kot zmešana*, da bi si nabavila vizume, opremo, pa seveda tudi trenirala in podobno — in koliko imen, ki so pomagali pri odpravi na Anapurno 1, sem nehote izpustil, naj mi oprostijo!
To je prvič, da se zamejski alpinisti udeležijo odprave v Himalajo, to pa pomeni rast obnovljenega Alpinističnega odseka, ki je postal že odra-
sel v samih dveh letih, pa tudi kvalitetni skok samega društva, ki s tem dejanjem začenja slavje ob 80-letnici obstoja.
Naši alpinisti so se torej odpravili na pot pred dvema dnevoma, poleg obeh zamejcev pa se odprave udeležuje še drugih pet vrhunskih alpinistov iz Slovenije. Sedaj so že vsi v glavnem mestu Nepala Katmanduju, kjer so se lotili težkega «vzpona»: reševanja vseh birokratskih problemov, ki so povezani z vsako himalajsko odpravo. Tam bodo estali še nekaj dni, nato pa bo šlo zares. Marš petih dni jih bo povedel do baznega tabora, nato pa bo naskok po prvenstveni poti po 2.500 metrov visoki južni steni Anapurne 1. Vrh bi morali predvidoma doseči konec oktobra meseca, povratek pa bo v sredini novembra. Še enkrat, srečno pot!
Ostalo delovanje SPDT
SPDT je priredilo to nedeljo zelo uspeli avtobusni izlet k Belopeškim jezerom, zelo uspeli, pa čeprav je vseskozi deževalo. Avtobus je bil poln, to pa je zelo spodbudno, posebno glede na dejstvo, da so pri SPDT zadnji dve leti avtobusni izleti «v krizi* — pa ne po krivdi društva samega, ki izlete dosledno organizira, pač pa jih mora vedno odpovedovati, ker so
bili avtobusi vedno na pel prazni.
Avtobus je (mokre) izletnike popeljal do Belopeških jezer, od tu pa so se odpravili peš do koče Zacchi, nato pa so še nadaljevali pot do sedla Vratca, kjer so se obrnili, ker jim pač vreme ni balo naklonjeno. Vseeno pa je vseh 51 izletnikov odneslo lepe spomine s tega izleta.
Tradicionalni in priljubljeni «Dan planincev SPDT* bo na sporedu v nedeljo, 25. septembra na gmajni pri Repniču (na istem kraju kot lani!). Zbirališče bo v Repniču od 9. do 9-30, ko bodo prisotni krenili na izlet na Volnik, v popoldanskih urah pa bodo na sporedu družabne igre za starejše in mlajše. Tudi za jedačo in pijačo bo priskrbljeno! O tem bomo še poročali. (d.j.)
Odprtje doma «Mangart»
V nedeljo, 2. oktobra, bo slavnostno odprtje planinskega doma «Man-gart* v Žabnicah. Obnovitvena dela tega doma se vlečejo skoraj o6em let, sedaj pa bo končno ta zelo važen zamejski objekt odprt in predan svojemu namenu. Ta dom lahko in mora postati važna zimska in poletna izhodiščna točka, katere se bodo lahko po-služili vsi.
Naročnina: Mesečna 9.000 lir - celoletna 108.000 lir. - V SFRJ številka 6,00 din, naročnina za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - Žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 39.000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v Širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
primorski
M	dnevnik
TRST Ul. Montecchi 6 P P 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) * Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382 - 85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja m tiska
ZTT
Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Zaskrbljujoči podatki angleškega tiska
Nevarno elektronsko vohunstvo v zraku med Zahodom in Vzhodom
LONDON — Že več let teče med Vzhodom in Zahodom prava zračna obveščevalna elektronska vojna. Javnost o tem kaj zve le od časa do časa, kajti ta vojna je še bolj tajna od največjih tajnosti. V teh dneh, ko je svet presenečen zaradi sestrelitve južnokorejskega letala, je neki londonski dnevnik objavil analizo te vrste «vojne» in skušal pokazati, ne da bi pri tem kogarkoli krivil, tudi na to plat problema, ki je med drugim privedla do katastrofe nad Sa-halinom.
V tej «zračni obveščevalni vojni*, kot v vseh vojnah, sta soudeleženi dve strani. O sovjetski aktivnosti na tem področju se ve le malo ali nič, zato se je londonski analitik spoprijel samo s podatki, ki jih je zbiral vrsto let, o delovanju ameriških vohunskih letal.
«že desetletja* piše New States-man, «vodijo ZDA, Sovjetska zveza in njihovi zavezniki tajno elektronsko vojno, v kateri pronicajo v radarske ali drugačne protiletalske obrambe sovražnika z namenom, da odkrijejo, kako le te delujejo in kako bi jih lahko v primeru vojne onemogočili. Ta nevarna aktivnost je veliko večja od tistega, kot misli javnost*. Po analizi te «tajne vojne» so ZDA od leta 1950 do danes v tej aktivnosti izgubile 27 letal, a drugih 60 je bilo napadenih med vohunskimi misijami. Računa se, da je med to vohunsko dejavnostjo izgu bilo življenje kar 139 ameriških voj nih pilotov.
In katero letalo je «zvezda» za te vohunske akcije? Gre za «črno ptico* ali bolje rečeno za letalo SR-71, za katero smatrajo, da je najhitrejše letalo na svetu in da lahko leti na taki višini, na kakršni ne more nobeno drugo. Zato je najbrž neuničljivo, saj ga ne morejo zadeti niti izstrelki zrak-zrak, kar dokazujejo razni poskusi v to smer. To letalo je zamenjalo znanega vohunskega U-2, katerega so Sovjeti v znanem incidentu iz leta 1960 sestrelili nad svojim ozemljem in ujeli pilota. Podobno znano letalo je še RO-135, Eden izmed osnovnih ciljev teh letal je, da sprovocirajo in nato po snemajo protiletalsko obrambo nasprotne strani, kar je nemogoče do-
seči na primer s sateliti. Skratka, le tala skušajo zvedeti, kje se nahajajo radarske postaje in oporišča izstrelkov sovražnika ter kako hi reagirale v primeru pronicanja v njih sektor obrambe. Vsaka morebitna reakcija je nato zabeležena v izredno preciz nih aparatih vohunskih letal.
Skratka, tako na Vzhodu kot na Zahodu v vsakem trenutku točno vejo, kaj sovražnik dela in zato so v stalnem pripravljenem stanju. Tragičen primer z južnokorejskim letalom vse to dobro dokazuje in kaže na veliko nevarnost te vohunske zračne vojne. Pa še nekaj dokazuje: možnost, da je omenjena «vojna» lahko brez politične kontrole in v rokah vojske.
Katerega spola je domovina?
ŽENEVA — V nekem švicarskem kantonu je pred kratkim izbruhnil spor, ki bi mu lahko pripisali «jezikovno-feminističen» značaj, saj zadeva spol domovine. Zuriška socialistična poslanka Uršula Koch namreč ni hotela zapriseči pred velikim svetem svojega kantona, ker je hotela, da bi v nemški verziji zaprisege besedo «Vaterland» (kar bi lahko poslovenili v očetnjavo; nadomestili z «Mutterland» (domovina - mati).
Po trdnem prepričanju socialistične poslanke je zaprisega nesramno maskilistična, pristojne oblasti pa nimajo dosti posluha za njeno zgražanje. Na posebnem sestanku, ki so ga sklicali, da bi poglobili vprašanje so ugotovili, da zaprisege ne kaže spreminjati.
Še več, Uršuli Koch so naložili dodatno «maskilistično» obvezo: do 21. septembra mora zapriseči na ustaljen način, sicer jo bodo brez razprave izključili iz kantonskega parlamenta. Uršula pa se ne da in je že sporočila, da se bo predala le, če bedo o njeni izključitvi odločali vsi tisti, ki so jo izvolili.
Ob tako napetih jagodah, kot jih prikazujejo v Londonu na reviji italijan® . kopalk, se obeta dobra bera	(Telefoto Ar
Turistično «nomadstvo» je najdražje v Italiji
FIRENCE — Poleg običajnih sta tistik o številu tujih in domačih gostov, o številu nočitev o deviznem prilivu in odlivu so ob koncu turistične sezone prav tako številne razne študije ali bolje rečeno razmišljanja o turističnih tokovih in drugih bolj obrobnih značilnostih turistične industrije.
Nedvomno se je tudi v Italiji v zadnjih letih povečalo število tistih, ki raje preživijo počitnice pod platnenimi šotori, v premičnih stanovanjskih prikolic ali v kamperjih, kot v hotelih in zasebnih sobah. Manj znan pa je podatek, da se iz leta v leto veča število turističnih «noma dov», ki raje preživi dopust v tujini kot v Italiji. Letos so bile v kam-pingih ob znanih evropskih mestih prave kolonije italijanskih turistov.
Glede na trdnost italijanske lire je seveda taka prisotnost protislovna, razumljiva je ob jugoslovanski oba li Jadrana, a ne na Bavarskem, kjer je tečaj lira - marka vse prej kot ugoden za Italijane. Že preprosta ra-čunica pa nam pove, da se nomad skl turizem bolj izplača v tujini kot doma. Z vsoto, ki jo turist porabi, da pride na Sicilijo, bo brez težav dosegel skandinavske države, po vsej verjetnosti pa mu bo še kaj denarja
ostalo v žepu.
Razlogi za take razlike kljub večji draginji so številni. Na prvem mestu je cenejši bencin, brezplačne avtoceste, parkirni prostori, kjer se lahko turistični nomad ustavi za 24 in celo 48 ur, celo marsikateri francoski, avstrijski in zahodnonemški kampingih je kar za 50 odst. cenejši od italijanskega in to ne v zakotnih krajih temveč ob glavnih mestih.
Poštenje in doslednost silili Kitajko v smrt
PEKING — Kitajski «Delavski dnevn k» poroča o nenavadnem dogodku, ki uči, kako nevarno si je včasih drzniti kritiko na račun «šefov».
Delavka Hu Chong Ming, članica KP je zvesto ubogala navodila voditeljev, ki so vabili, naj delavci opozarjajo na «negativne tendence* v svojih delovnih sredinah, in pedravnatelja svoje tovarne obtožila, da si 'e protizakonito prisvojil tovarniško lastnino. Mcž pa ‘.e ni dal kar tako, kljub dokazom je obtožbe zanikal, delavko pa večkrat divje pretepel. Obrnila se je na ravnatelja a tudi ta je njene obtožbe zavrnil in jo silil v avtokritiko. Obupana ženska se je nazadnje odločila za drastično rešitev: pogoltnila je strup in tako rešila sebe in svoje nadrejene, ki so ostali nekaznovani...
Kup dolarjev za glavo vodje perujske gverilo
LIMA — Perujska vlada namerava razpisati privl3^. no nagrado v višini 250 tisoč dolarjev za tistega, ki i pomagal ujeti njenega nasprotnika številka ena, v ^ telja gverilskega gibanja «Sendero luminoso*. Abima Guzmana Reynosa. Denarne prispevke zanjo so ze P”, nudili perujski gospodarski, finačni in politični krogi, maoistična gverila v Andih za perujsko vlado ne FJ lč vernej nevarnosti v gospodarskem smislu, ^ več tudi na politični ravni.
Gre za najhujšo oviro, ki se zastavlja vladi P sednika Fernanda Belaunda Terryja, saj je Re-vrVe. maja 1980 vladi v Limi napovedal odprto vojno za F vzem oblasti v državi. Do danes je za posledicami 6V rile v Peruju umrlo več kot dva tisoč oseb,
Zadnji (začasno) let iz Tokia
~J~sf "■	.**»«*■ mm
Tudi Japonska je pristopila k dvotedenskemu bojkotu SZ. Včeraj je zato poletel zadnji iljušin v Moskvo
letalskega prometa s (Telefoto AP)
Protesti po zaporih
CAGLIARI — Skoraj po vsej Italiji je v zadnjih časih prišlo do številnih protestnih akcij v zvezi s preventivnim zaporom. Tako jetniki kot pa tu di vidni politični predstavniki so izrazili nujnost nekaterih sprememb v kazenskem zakoniku, da bi se obtoženci tako izognili neprimerno dolgemu preventivnemu zaporu Polemike o tem so se zaostrile zlasti s «primeram Negri», ko so po mnogih ječah začeli politični jetniki gladovno stavko. V njihovih sporočilih je podčrtano, da ne obstaja še
danes zakon, ki bi točno doto#* trajanje preventivnega zapora, da so nekateri prisiljeni leta in čakati v ječi na proces, ki ga lZv. ga ali onega razloga sodniki Presorj-Ijajo. Pravo afer0 pa je sprožitoP prtje znanega italijanskega nap0" dovalca Enza Tortare, ko so mimSF za pravosodje naslovili protestna P ma celo poslanci.
Medtem poročajo iz zaporov v aplju in na Sardiniji, da so z -^teina stavko začeli poleg političnih F nikov še ostali zaporniki.
N. V. Gogolj: Taras Buljba (55.)	riše: Željko Lordanii