C. C. Postale. — Esce Ojini mercoledi 18 seU".mbrc !9rt7 Posamezna številka 25 stotink. lzhaja vsako sredo Stane za celo leto 15 L » » pol leta 8» » » četrt leta 4 » Za inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do poslane naročnine se we moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperte. mmmw st es V Gorki, v sredo 28. septembra 1927 tetox. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Otilati se računajo po dogo* voru in se plačajo v naprej. --¦ List izdajtt konsorcij »Gor. .S/r«» /e«, — Tisk Katolišk$ tiskarne v Gorici. Ri> va Piazzutta St. 18. Vprava in uredništvo: ulica Mameli Itev. 5. (prej Scuole). Teles, int. 5/ev. 30S. Uciteljstvu. V teh dneh se po naših domovih mnogo govori o soli, ki je deloma ze odprtn, deloma bo pa v kratkem odprln svoja vratu ukaželjni mla; deži. Naravno, da se v zvezi s tern reče marsikatera tudi o učiteljskem osobju. Zlasti je letos v pretresu premesfiiev mnogih slov. učiteljev v notranjost države, ker je to no? vost. O premestitvi slov. učiteljstva se je sicer že pred časom govorilo in je bila naša javnost pripravljena, da se bodo stare, vdomačene navade spremenile, vendor smo bili izne; nndeni, ko so začeli prihajati v de- želo štcvilni odloki o premeščenju. Ne bomo preiskovali, kakšni vzroki so vodili merodajne kroge pri njU hovi odločitvi. Tudi ne bomo raz- pravljali o tern, ah bodo ti ukrepi rod Hi zaželjene uspehe. Naj samo v pohvalo našega učiteljstva povemo, da so naši šolniki — med katerimi je mnogo starejših družinskih oče? tov, ki so s premestitvijo precej hridko zadeti — sprejeli premestU tev mirno, v polni zavesti svoje dob žnosti. Nič niso oklevali, nič se niso pritožcvali, temveč njihov sklep je bil takoj napravljen: mi sledimo klfc cu svojih predstojnikov in gremo na nova mesta. Dokazan so s tern, da so bila ne- opruvičena sumničenja, s katerimi so jih skušali nekaterniki očrniti, če.š, da so naši učitelji uporni du- hovi, ki hočejo vedno čepeti v svoji ožji domačiji in tarn širiti protU drž&vno misel. Lojalni kot vsak svojih dolžnosti zavedujoč se dr-- žavljan so se pokorili uradnim odt ločitvam in so se pripravili na pot. Podčrtali so s tern tudi za vsakega treznega opazovalca razveseljivo dejstvo, da v slovenskem učiteljstvu res živi zdrava ljubezen do sole in do stanu. Imeli smo priliko govoriti /. metrsikaterim odhajajočim in več- krat smo slišali z bojaznijo izgo* vorjeno vprašanje: »Kako bom le neki vrši! svojo dolžnost, ko ne obt vladum jezika do one popolnosti, ki je poircbna pri uspeinem pouku? Kuj pa bo šele, če bodo prišli malčki s kakim turinskim ali drugim na; rečjem, ki gic tako težko ruzumem?« Skrb, da bi njih delo ne imelo zazeh jenih uspehov in ponos na njihovo vzgojevalno misijo. sta govorila iz njih, ozkosrčna misel na domačo udobnost je bila pozabljena. Cut državljanske dolžnosfi in vi- soke siunovske odgovornosti, ki zivi v našem učiteljstvu, je njegovo najsvetlejse spričevalo. Naj bi to spričevalo, ki si ga je nase učitelj* stvo s svojim odhodom v noiranje pokrajine drzave izstavilo samo sebi pred vso italijansko javnostjo, že vendar enkrat razprsilo očitek, pod katerimi je moral marsikateri slov. učitelj trpeti. Končno naj se dodamo, da odgo: Vorju korak našega učiteljstva po* polnoma naširn političnim načelom in smcrnicam. V državi, v kateri ŽU vimo, hočemo dokazati svojo živ; Ijenjsko silo in sposobnost. Zato mortimo, ko se borimo za svoje pra? vice in zahtevamo, da se nas polno* pravno prizna, prevzeti in vršiti tudi vse dolžnosti. Ker je naše število skromno in ker mnogi nočejo prU znati naxih zahtev, zato je za izvas janje nasih načel poirebno poguim n.ega, možatega, z ljubeznijo in po* žrtvovalnostjo prepojenega dela. To lepo, svetlo misel dajemo na pot našemu učiteljstvu, ki odhaja ravno te dni. Bog blagoslovi, prija; telji, Vaše delo na Vaših novih poteh! Naše misli bodo z Vami, naj se tudi Vaše vračajo večkrat v de^ želo, ki Vas je rodila! Kaj se godi po svetu? V ospredje evropskc^a politicnc? ^a živlJL-nja jc prejšnji tedcn zopct stopiio vprašanje, kdo je kriv sve= tovne vojne. Clovek bi sodil, da jc to vprašanje že davno pozabljeno, da so sc cvropski narodi med sebo.j sporazumeli, poscbno sedaj, ko v Ženevi dan za dnem govore o raz* orožitvi in o splošnem svetovnem miru. V takcm ozračju medsebojnc ljubezni in požrtvovalnosti bi po* navljanje starih <^rehov ne smelo in ne moglo najti odmeva. Vscka? kor je čudno, da so se Francozi raz= burili, ko je predsednik nemške re* publikc maršal Hindenburß rekel, da Nemeija ni bila kriva svetovne vojne. Zmaga pri Tannenbergu. Bilo je v začetku svetovnej4a \u harja. Nihee še ni prav vedel, kam se bo vo.jna srcea na.qnila. Do tn- krat se je na vzhodni fronti deloma na^jibala k Kusom, ki so zasedli Ga= licijo do Karpatov in Vzhodno Prusijo, to je kos sveta, ki je takrat molel dalee v rusko zemljo. Danes je ta kos dežele sicer šc nemška last, a je od Ncmčije popolnoma odrczan, ker pelje skozenj poljski hodnik do pristanišea Gdansko. Tiste kraje so bili torej Rusi za? sedli in se nikakor niso hoteli umakniti. Pa je prišcl takratni vr* hovni poveljnik Hindenbur^, zaeel po svojem načrtu z ofenzivo in pri Tannenbergu temeljito premagal Ruse in jih vrgel v mazurska jezera. 18. septembra tekoče^a leta pa so Nemei odkrili velikanske spomeni* ke v spomin padlim pri mazurskih jezerih. Pri siavnostih so bili nav* zoči tudi Hindenburg, državni kan* cler in mnogo drugih odlienih in odločilnih osebnosti današnje Nem* eije. Sivolasi marsal je imel govor, v katerem je poudaril, da Nemeija ni kriva svetovne vojne. Svoje mU sli je tako*le izvajal: »Tannenberški narodni spome= nik velja v prvi vrsti spominu ti- stih, ki so padli za osvoboditev do? moving. Spomin nanje, pa tudi east mo jih še živečih tovarišev, mi na* laga dolžnost, da v te.j uri in na tern mestu slovesno izjavim, da mi, da nemški narod v vsch svojih slo? jih enoglasno odklanja obtožbo, da je Nemeija kriva te najveeje vseh vojn. Ne nevošeljivost, niti sovra* štvo ali želja po osvojevanju nam ni dala orožja v roke. Vojna nam jc bila najskrajnejše, z najtcžjimi žrtvami vsega naroda združeno sredstvo za ohranitev samega sebc v boju proti sovražniku. Čistega srca smo sli k brambi domovine in s čisto roko je nemška armada vihtela mee. Nemeija je ob vsakem easu pripravljena, da to dokaže !>red nepristranskimi sodniki.« Navzoei so gromovito ploskali. Hindenburgov govor pa je odme- vai po Evropi. Slišali so ga tudi v Franeiji. In še isti veeer je prišel odgovor. Ameriški legionarji. Iste dni so Francozi — najbrž slučajno — ponovno utr jevali staro prijatcljstvo z Amerikanci iz Zdru* ženih držav. V Francijo je namree prišlo nekaj tisoč amcriških lcgio* narjev, ki so se v svetovni vojni bo jevali proti Nemcem na strani Francije. Letos je desetletnica od- loeilnih in tcžkih bitk na nemško* francoski fronti. — Francozi so Amcrikanee slovesno sprejeli, jim prircdili velikanske slovesnosti in parade in koneno tudi banket, ki se je vršil 18. septembra zveeer, to je na dan Hindenburgovega govo* ra. In na tern banketu je povzel be* scdo Poincare, ki je bil v usodnih dneh med vojno predsednik repub; like. Poincare je govoril o prijatelj* stvu z Amerikanci, o skupnem trpljenju in delal poklone amcri; škim vojakom. Dotaknil se jc tudi krivde m.\ svetovni vojni in hudo obdolžil Nemeijo, češ, da je njena niztezna sila kriva, da jc prišlo do vojne. Za kaj gre? Iz teh uveh govorov se je raz« N'ilo prerekanje o vojni krivdi, ki pa nas sedaj ne zanima toliko. Važncje je, ako vemo, kaj tiči za temi dogodki. Nemeija je bila v vojni pritisnje* na ob tla. Armada uničena, bro= dovje potopljeno in zaplenjeno, gospodarstvo na robu propatla, ko= lonije izgubljene. Vrhu vsega tega ogromna vojna odškodnina, ki leto za letom tlaei nemško gospodar* stvo. Vendar je treba ugotoviti, da jc Nemeija po vojni silno napredo^ vala. Ako bi se razveljavila versail* leska mirovna pogodba, ki jemlje Nemeiji v nekaterih zadevah (ar* inada. itd.) državno samostojnost, bi se morebiti milijardna vojna od* škodnina znižala ali mogoee celo odpravila. Tu pa je popolnoma ne* mogoee doseei, dokler bo svetovno iavno mnenje preprieano, da je Ntmčija glavna povzročiteljica svetovnega požara. Kdor je kriv, naj se pokori! Ako pa Nemeija do? kaže svojo nedolžnost, potem bo laže zahtevala znižanje vojnih da* jatev in večjo državno samostoj* nost. Dclovanje sedanjega zuna* njega ministra Stresemanna tudi stremi za tern ciljem. V Ženevi od* ločno dela za razorožitev in za mir* no poravnavo mednarodnih spo* rov. Pridobil si je že velik ugled. Pravijo pa, da je Hindenburgov go* vor tudi on odobril pred 18. sep* tembrom. Hergt na Dunaju. In še nekaj je! Ako pade ver* saillcskii mirovna pogodba, potcm se tudi drug€ ne bodo mogle dolgo upirati zahtevam pravičnosti. Pri tern pride v poštev zlasti senžer* menska mirovna pogodba, ki veže Avstrijo. Nemci so proti tej pogodbi že začeli delati. To pot pa so izbrali drugaeen način. Glavni cilj jim je združenje Avstrije z Nemeijo. Kaj so storili? Avstrijski državni zbor se sedaj posvetuje o novem kazen* skem zakoniku. K scjam avstrij* skega parlamenta so povabili tudi nemškega državnega pravosodnega ministra Ilergta, ki se je povabilu odzval in prišel na Dunaj, kjer se udeležuje vsch tozadevnih sej. Na* men pa je, da se avstrijski in nemški kazenski zakonik izenačita. Počasi bodo potem izenačili vse važnejše zakone. Ko bo prišel ugoden tre* nutek, bodo uzakonili še formalno priklopitcv Avstrije k Nemeiji, češ, saj že itak skoro enako živi* mo, imamo enake zakone. Stara pesem. Omenili smo že parkrat v našem listu zborovanje Družbe narodov. Pred par dnevi je, kot javljamo na drugem mestu, soglasno sprejeio poljski predlog o večnein miru. Be* sede so silno lepe. Sumljivo pa je dejstvo, da se v Evropi in Ame* riki tako radi spominjajo slav* nih dni v vojni, da romajo na zna* menita bojišča in se navdušujcjo, sicer ne naravnost, za vojno. Ame? riški legionarji v Franeiji, spome* niki v mazurskih jezerih nam jasno prieajo, da med narodi še vedno vlada tista želja po ubijanju, po vojni in da misel splošnega miru še ni prodrla v njih srca. Dokler se to ne zgodi, bodo tudi pobožna pri* zadevanja diplomatov v Zvezi na* rodov brezuspešna. Današnjo druž* bo jc treba notranje prenoviti, ji vcepiti spoštovanje do človeka. Še* le potem bo tudi prizadevanje za razorožitev dobilo pravi pomen in vscbino. Ko se bo pa to zgodilo, bodo pa tudi, skoro bi rekel, same od sebe padle tiste krivičnc določ* be mirevnih pogodb. Okno v svet. Spor med vlado in državnim zborom na Poljskem. Predsednik poljske vlade maršal Pilsudski je sklical državni zbor, ki se imenuje sejm. Sejm pa je Pilsud* skemu izrekel nezaupnico. Pilsud* ski jc zato državni zbor odgodil za i en mesec. Ako tudi takrat ne bo dovolj mehak, ga bo razpustil in odredil nove volitvc. — Par dni na* to je bil tudi senat odgoden za en mesec. Poljski predlog sprejet. Zadnjič smo poročali o predlogu za obvezno jamstvo svetovncLja mi* ru, ki so ga stavili Poljaki na obč* nem zborovanju Družbe narodov. Predlog je bil izročen tretji stalni komisiji, ki ga je 19. septembra so* glasno sprejela. V soboto pa ga je sprejeio tudi obeno zborovanje, ta* kisto soglasno. Ogrsko s jugoslovanska trgovinska pogajanja. V Bcograd je dospela ogrska de* legacija, ki se bo pogajala o trgov* ski pogodbi med obema državama in o ureditvi ogrskega prevoza črez jugoslovansko ozemlje. Pogajanja so s€ že pričela. Jugoslovanski državni zbor. Novo izvoljena narodna skup* ščina se bo sestala 5. oktobra. Prvo delo, ki ga bo morala opraviti, je overovljenje poslanskih mandatov in izvolitev stalnih odsekov. Irske volitve. Na Irskem so se vršile volitve v državni zbor. Vladne stranke (Cos* grave in drugi) so dobile 79 manda* tov, opozicija (De Valera itd.) pa 73 mandatov. Stran »GORISKA STRATA« DNEVNE VESTI »Naš čolnič«. Izšla je scptembcrska številka te* ga prelepega družinskcga lista. Vse* bina ie sledeča: Pregelj: Zvodnik; Urednik: Pomcnki o jesenskih praznikih; Smrckar: V oktobru (pe* sem); Naš prvi castni član; Smre* kar: Izza gorä ... (pescm); Keller: O glasbcnem življenju v Altenrodi; Smrekar: Moje srce (pesem); Ma* gajna: Marjctica; Golobič: Tine in Tiiika; Trije reierati iantov o po* menu krščanskega prosvctnega de* la; Mercina: Vlivanje zvonov; Po= rocila o gospodinjskem tečaju, o romanjih in o organizaciji. List je bogato ilustriran. Naj ne bo nobe* nega našega človeka, ki bi »Čolniča« ne bral in podpiral. Razpuščena društva. Goriški prefekt je razpustil ka* toliška prosvetna društva v Biljah, ürehovljah, Šebrcljah, Banjšicah, Kalu, Üornbergu, Batujah, Voger* skem, Ljubinju, Poljubinju in v Za* križu pri Cerknem. Enaka usoda je zadela, kot poroča »Edinost«, dru* štva v Šmarjah, Crničah, Prapet* nem brdu pri Šcntviški gori, Prva* čini, Vogerskem, Šlovrencu, Ladri, Rihembergu. Tudi tržaški in pulj* ski prefrekt nista mirovala. Prvi je ukinil akademsko društvo »Balkan« v Trstu (ustanovljeno 1. 1907.) in mu zaplenil vse imetje. Poleg tega je razpustil Čitalnico pri Sv. Jako* bu v Trstu, prosv. društvo »Naš dam« v Škrbini, pevsko društvo »Lipa« v Bazovici, »Prosveto« v Tr* stu in »Vesno« v Sv. Križu pri Tr* stu. Drugi pa je vkinil društvo »Ja* dran v llerpeljah. Učiteljske vesti. Zadnje dni so bile premeščene v notranjost države slcdeee učitelji* ce: Fanči Kenda in Fanči Mačkov* šek iz Idrije, Minka Boštjančič in Angela Sila iz Postojne. V notra* njost države je premeščen tudi vo* ditelj F. liumar iz Bilj. Enaka uso* da je zadela tudi več hrvatskih uči* teljev v Istri. — Nekaj učiteljev je bilo postavljenih na razpoložcnje, kcr niso izprašani iz italijanšeine kot uenega predmeta. Poučevati ne smcjo, a dobivajo plačo ter čakajo, kaj bo naučno ministrstvo ukreni* lo. Med njimi so imena znanih na* ših šolnikov, n. pr.: Rafael Gosti* ša, vodja v Idriji, Otmar Novak in Zdcnka Bloudek iz Idrije, bivši nadzornik Matej Mikuž in sopro* ga Mara Mikuž s Cola, Ciril Kofol iz Ocpovana, Lasič Josip iz Vrtoj* be, Koglot Josip z Gradišča, Križ* man Franc iz Šempasa, Pod-gornik Franc iz Gojač, Gorjup Rihard iz Avč, Mrmolja Franc iz Dobravelj in drugi. »Pučki Prijatelj« drugič posvarjen. Odgovorni urednik istrskega hr* vatskega tednika »Pučki Prijatelj«, Vladimir Sironič je bil prejšnji te* den drugič posvarjen. Dve poroki. Pred dnevi se je poročila pri Ma* riji Pomagaj na Brezjah gdč. Pavla Makovec iz Gorice z g. Francetom Vilharjem iz Ljubljane. Novoporo* čencema želimo obilo božjega bla* goslova na novi poti! — V Idriji se je poročil z gdč. učiteljico Riko Kos iz znane tamošnje Kosove dru* žine g. didaktični ravnatelj Franc Zorn iz Šempasa. Naše iskrene če* stitke! Misijonska nedelja. Predzadnjo nedeljo v oktobru, t. j. 23. X., bomo obhajali tudi v naši škofiji od sv. stolicc doloeeni dan za Družbo za širjenje sv. vere. To* da ker letos še nismo slovesno praznovali nobenega misijonskega dneva, bomo to nedeljo posvetili organizaciji vseh misijonskih družb. Namen, ljudstvo navdušiti za mi* sijone, bo imel poseben misijonski list, ki izide okrog 8. oktobra. Stal bo 50 cent. Skrbeti bo treba, da ta list pride v vsako hišo pred 23. ok* tobrom. Glavni namen tega misijonskega dne pa bodi vsekako po želji prev* zvišenega in tudi zadnjega misijon? skega zborovanja ta, da se organizi* rajo misijonske družbe. V to svrlio je pa treba ustanoviti takoj po vseh župnijah misijonske odbore. Mi* sijonski odbor ima ta namen, da vodi, pospešuje in urejuje vse mi* sijonsko delo v duhovniji. Ravnatelj odbora je župnik, ki si izvoli poljubno število odbornikov, med katerimi poveri enemu pred* sedniško, drugemu tajniško in tre? tjemu blagajniško službo. Člani misijonskega odbora se imenujejo pospešitelji, med kateri? mi naj bodo po mc^nosti zastopniki vseh verskih in prosvetnih organi* zacij v župniji. Pospešitelji sprejmejo v našem slučaiu nalotfo, da pridobijo vse vernike za vstop v eno ali drugo ali tudi v več misijonskih družb. Vsak pospešitelj naj si skuša pri'dobiti več dcsetnikov, ki skrbijo za to, da pridobijo deset članov za kako mi* sijonsko družbo in nato redno vsak mesec izterjujejo določeno udnino. Vodstvo »Aloizijevišča« v Gorici naznanja, da ima na razpolago še liar mest za sprejem v pripravnico za srednje šole (V. razrcd ljudske šole). Kdor želi biti sprejet, naj po? šlje ncmudoma prošnjo s predpisa* nimi prik^gami. Dr. Joško Stemberger — bolan. Goški rojak dr. Joško Stember* ger, živinozdravnik v Cerknem, leži že dva mcseca težko bolan v tu* kajšnji bolnišnici usmiljcnih bratov. Pri vnetem izvrševanju svojcga po* klica si je nakopal zelo nevarno bo= lezen, radi katere je inoral prestati že pet tcžkih operacij. Po hudih bo? lečinah in neštetih prečutih nočeh, ki so že ogražale krepko mlado živ* ljenje, se mu je sedaj začelo obra* čati na bolje. Ko smo ga te dni obiskali, je bil poln veselega upa* nja in je smehljaic rekel, da bi šel vsak dan raje na Porezen kakor da leži v bolnici. Želimo mu prav is* kreno ne le v lastnem imenu, tem* več v imenu vse^a našega ljudstva, da bi čimprej okreval, ker dežela tako rabi pridnih delavcev. Zopet nesrečno križišče. Na križišeu pri Ribjem trgu,kjer ima svoje prostore tudi naša upra* va, se bi bila zadnji čctrtek kmalu dogodila še večja nesreča kot je bi- la ona, katerc žrtev jc postal znani in spoštovani podpolkovnik Cam* pini. Po ulici Mameli je privozila okrog 9. ure zjutraj do križišča ko^ rijera iz Čepovana. Ker je bila pot z vozovi zastavljena, se je nekoliko ustavila. V tem hipu je privozil tramvaj, ki je zadel korijero ob strani v zadnji bok. Kakor pravijo je vozil tramvai neki uslužbenec, ki se šele vadi. Merodajno oblastvo bo moralo posvetiti brezpogojno več pažnje temu nevarnemu kri? žišču, na katerem se dogajajo dan za dnem nesreče. Zadnja matura idrijskih realcev. 22. septembra sta na goriškem tchničnem zavodu maturirala gg. Čuk Elija iz Gorice in Rupnik Jo^ sip iz Idrije. Čestitamol — To je zadnja matura bivše slovenske rc* alke v Idriji, ki je 25 let omo.aočala idrijskemu rudarju, da je svojim otrokom pomagal do boljšega kru« ha. — Proti nenravnosti. Zadnje občno zborovanje Zveze narodov je ostro nastopilo proti trgovini z dekleti. Radi tega bodo v Nemčiji še letos odpravili vse jav^ ne hiše. Isto se bo menda zgodilo tudi v Franciji. Novi srednješolski ravnatelji. Naueni minister Fedele je pred kratkim imenoval več novih sred* nješolskih ravnateljev. Na tolmin* sko gimnazijo je imenovan Rudolf Zorzut, na goriško učiteljišče pa Franc Pagliero. Kardinal odstopil. Francoski kardinal Alojzij Billot se je odpovedal kardinalski časti. Papež ga je sicer pregovarjal, naj ostane, a brez uspeha. Billot je star 82 let. Sedaj je vstopil v neki je* zuitski samostan blizu Rima. — Zadnji slučaj te vrste se je dogodil pred sto leti, ko je bil papež Leon XII. O.j, ta presneta rnoda! Fant z dežele nam piše: Če pre* romaš nekaterc vasi ob nedeljah in praznikih ter opazuješ tu pa tarn dekleta in njih moderne obleke, mo* raš dvomili, da bi bile to hčere pre* prostih kmečkih ali še celo ubožnih staršev. Predvsem naj še omenim, da nimam namena grajati deklet, saj sem venclar fant, ampak pišem s srčno željo, da bi resno premislile, kaj je pokvarjena mestna moda za kmecko dekle. Poznam dekleta, ki so mnenja, da ne dobijo fanta, ako se ne ravnajo po modi kakor kak* šna parižanka. Kako se varate! Tudi jaz, ki pišem te vrstice, sem rad kolikor mogoee udobno oble* čen in tudi mladenkam to priporo* cam. Toda vse to mora biti stanu in času primerno. Naj navedem samo slučaj neke premožne hiše. Domače hčcrke so ob vsaki priliki (k večjim praznikom in tudi za plese) hotele vedno imeti novih svilenih oblek. Pred par leti so imeli še v hlevu do osem glav živine, danes se je njih število skrčilo že na manj kakor na polovico: to je povečini posle* dica mode. Še več skoraj slienih slučajev mi je znanih, toda naj za* ključim, ker enake pritožbe se sliši* jo od pevsod v obilni meri. Drage pri jateljice, zapomnite si dobro, da se z vašo modo prikupite le malo* kateremu fantu, ali vsaj onemu ne, ki se zaveda, kaj zahteva življenje današnjih dni. Fant. Rekonstrukcija jugoslov. vlade. 21. septembra je kralj podpisal ukaz o spremembah v vladi. V via* do jp stopila tudi Slovenska ljud* ska stranka. Zastopa jo poslanec dr. Gosar, ki je prevzel ministr* stvo za socialno skrbstvo. Slovenci so dobili tudi podtajnika v nauč* nem ministrstvu v osebi poslanca Smodeja. Nova vlada razpolaga v parla* mentu z 213 glasovi, in sicer je 113 radikalov, 61 demokratov, 21 Slo* vencev in 18 muslimanov. Letalska tekma v Benetkah. V ponedeljek se je v Benetkah vršila velika svetovna letalska tek* ma. Tekmovali so Italijani in An* gleži. Take tekme se od 1. 1913. da* lje vršijo skoraj vsako leto in se imenujejo tekme za Schneiderjevo kupo. Letos je zmagal angleški le* talec, ki je prevozil z letalom 453 km na uro in tako vpostavil nov svetovni rekord za hitrost letanja po zraku. Odločen ukaz. Ministrski predsednik Mussolini je ponovno odločno prepovedal, da bi kdo imenoval kak zavod, trg, ce* sto itd. po njem ali po njegovih so* rodnikih. Železniška nesreča. Na rimski tiburtinski postaji se je 22. septembra ponoči zgodila težka železniška nesreča. Iz Neapla se je pripeljalo 110 bojevnikov iz Brescie, ki so sli tja na neko zbo* rovanje. Na postaji jc vlak čakal, da bi mu menjali lokojnotivo. Pri* vozil je tovorni vlak, cigar stroje* vodja radi goste megle ni opazil znamenj, da je proga zasedena. To* vorni vlak je trčil v osebnega. 57 mož je ranjenih, pa večinoma lahko. Amnestija v Albaniji. Predsednik albanske republike Ahmed Zogu je podpisal ukaz, s katerim pomilošča 371 političnih beguncev, ki so bili ali žc obsojeni ali le obtoženi. Madjarskosromunski spor. Spor med Madjari in Romuni ra = di agrarne reforme na Sedmogra* škem, o katerem smo poročali v zadnji številki, še ni rešen. Zboro* vanje Zveze narodov je soglasno sklenilo, naj se odloži na decembcr. Do takrat naj pa obe prizadeti via* di poskušata stvar bolj prijateljsko proueiti. Horthy ponesrečil. Regent ogrske države admiral Horthy se je pred kratkim peljal z avtomobilom na svoje posestvo na deželi. Medpotoma je njegov šofer hotel prehiteti nek drugi avtomobil. Nesreča pa je hotela, da se je re* gentov voz zdrsnil in se zaletel v obcestno drevo. Horthy je bil ra* njen na čelu. Zanimiva sodna razprava v Ljubljani. 22. septembra se je v Ljubljani pričela sodna razprava proti Anto* nu Pcsku, ki je obtožen radi golju* fije in kršenja zadružnega zakona. Pesek je znana oscbnost. Najprvo je bil ueitelj, potem podjetnik. Po vojni je izdajal dnevnik »Jugosla* vija«, ki je zastopal program na* rodnih socialistov. Pesek je bil tudi izvoljen za ljubljanskega župana, pa ga kralj ni potrdil. Üstanovil je tudi nekaj denarnih zavodov. Vandervelde se ženi. Belgijski zunanji minister Van* dervelde se bo v decembru baje ožcnil z neko doktorico vsega zdra* vilstva. Letalska nesreča v Nemciji. Pred par dnevi je nemško potniš* ko letalo, ki je vozilo iz Berlina v Monakovo. padlo na tla in se raz* bilo. Šest ljudi je mrtvih; med njimi je tudi ncmški poslanik v Washing* tonu baron Maltzahn. Sovjetska vlada plačuje dolgove. S(JVJ'Ctska vlada je naroeila svo* jemu pariškemu poslaniku Rakow* skemu, naj sporoči francoski vladi, da je Rusija pripravljcna urediti vprašanje ruskih predvojnih dolgov v Franciji. Francoska vlada naj oznaei banko. kateri bodo sovjeti poslali 30 milijonov zlatih frankov kot dokaz dobre volje. Razkritja iz svetovne vojne. Italijanski senator Cirmeni je v madjarskem listu »Pester Lloyd« priobčil članek, v katerem se bavi s spremembo trianonske mirovne pogodbe. Omenil je tudi, da je Po* incare sku.šal med vojno pridobiti cesarja Karla za poseben mir s Francijo in Anglijo na račun Italije in Nemčije. Poincare je cesarju Karlu obljubil, da bo lahko zasedel Poljsko in Srbijo, ako bo napadel Nemčijo in nemško armado. Karl je take ponudbe odločno odklonil. Bolgarski kralj v Italiji. Bolgarski kralj Boris se skozi Ita* lijo vrača domov, odkoder je odšel pred dvema mesecema na pot po Evropi. Obiskal je italijanskega kralja. Velika nesreča na morju. Kot poročajo iz Tungstau*a, se je te dni potopil parnik »Gsutoku Ma* ru«, na cigar krovu se je nahajalo 400 kitajskih pasažirjev, 159 oseb je utonilo, 120 jih je rešila neka ameriska bojna ladja. ZAHVALA. Tvrdka Jos. Kerševani, Piazza Cavour v Gorici je brezplačno po* sodila šivalne stroje Gospodinjske* mu tečaju. Obenem z zahvalo tvrd* ko toplo priporočamo. Priloga »Goriške Straže« št. 68 >GORI$KA STRA2A« Stran 3 Fantom nabornikom. Ker se zopet bliža čas vojaških naborov, se obračamo do vas, fan? tj.e naborniki, s prošnjo, da skrbite, da vam bodo v cast, ne pa v sra? moto. Ravno pri vojaških naborih vlada velikokrat toliko brezumnih razvad in se prigodi toliko grdih lahkomiselnosti, da se nam zdi sva? rilna beseda na mestu. Slovenski fantjc! Pokažite ta dan, ko mislijo nekateri da morajo no; reti, popivati, plesati in delati raz? nc nerodnosti, da ste zavedni in pametni fantje, ki se nikdar ne po? nižate v blato. Opustitc nesmiselno popivanjc, ki je navadno v zvezi z nabornim dnem, ne razgrajajte in ne delajtc samim sebi sramote. Po? kažitc, da niste samo čvrstega te? lesa, temveč tudi krepke volje in zmugajte ta dan sami sebe! Zave? dajte se, da morate varovati svojo fantovsko cast in cast svojega na* roda, ki bi z vašim nespametnim obnašanjem trpela. Glejte, da se bo gibalo ta dan vse v pravih me? jah. Nihče naj se nc opije, nihče naj sc ne vede razuzdano, ampak glejte da bode vse dostojno. Bo* dite ta dan popolnoma trezni, da tako že na zunaj pokažete, da imate tisto kulturo srca, ki je za vsakega človeka najvišja odlika ter povsod vzbuja spoštovanje. Pustite harmoniko doma! Nikar ne mislite, da ne morete dneva vo? jaškega nabora preživeti brez hre? ščeče haimonike in brez plesa ter popivanja, ki traja navadno še poz? no v noč. Bodite veseli, toda vaše veselje naj bode pošteno in dostoj? no, vaše vedenje vredno pametnih in izobraževalnih slovenskih fantov, ki jim ni mar divje razgrajanje in veseljačenje, ampak jim je prava firintovska cast in plemenitost nad vst. Fantje! Časi, v katerih živimo, so resni in ni na mestu veseljačenje in popivanje. f'etudi ste mladi in polni življenja, se morate vendar prema? govati in pokazati svetu, da ste izobraženi in sinovi kulturnega na? roda. S treznim in vzornim obna? šanjem si bodete pridobili splošen vgled in spoštovanje. GOSPODARSTVO. Nemški krompir. () tem važnem kmetijskem vpra? šanju piše v zadnjem »Gosp. listu« inž. Pegan sledcče: Zelo razliene so sodbe našega kmeta o zgodnjem nemškem krom? pirju »Juliniere« (julijska ledvica), ki ga je letos vpeljala Zadružna zveza v Gorici. Nekateri pravijo: Nikdar več ne born kupoval tujega semena, ki ga ne poznam, saj sploh nisem pridelal krompirja, ampak samo šiške. Slišimo pa tudi druge sodbe, ki pravijo, da je krompir si? cer droben, vendar pa njegova šte? vilnost nagradi v polni meri, kar smo prikrajšani na debelosti. In še tretje vrste sodbo smo prejeli od nekaterih kmetov iz goriške okoli? ce, namreč, da jc krompir zelo do* bro uspel v vsakem oziru: da je bil zgodcn, da ga je bilo obilo in da je bil mnogo debelejši kot seme. Ko? mu naj sedaj verjamemo? Ali naj prihodnje leto zopet sadimo »zgod? nji nemški krompir« ali naj ga opu? stimo? Skušajmo si v kratkem razložiti, odkod take velike razlike v preso? janju »nemškega zgodnjega krom? pirja«. V decembrovi številki lan? skega »Gospodarskega lista« smo opozorili, da ljubi »Juliniere« rahlo in dobro obdclano zemljo in da zahteva predvsem obilno gnojenje. Domae hlevski gnoj zadostuje le če je preležan in še to v bogati zemlji, zato je potrebno gnojiti tudi z umet« nimi gnojili. Ali so naši kmetovalci upoštevali ta navodila? Gotovo je bilo majhno število tistih, ki so jih upoštcvali v polni meri, nekateri so se jih držali deloma, drugi pa se sploh niso brigali zanje in odtod tako velike razlike v pridelku. Kdor je dal seme v dobro zemljo in jo primerno pognojil z umetnimi gno? jili, temu uspeh ni izostal. Par napak smo opazili letos pri sajenju »nemškega zgodnjega krom? pirja« in hoecmo nanje opozoriti. Prva je prekasno sajenje. Kdor ho? ee, da mu bo zgodnja vrsta krom? pirja res zgodaj dozorela, mora spraviti krompir za easa v zemljo. Kako naj ima na primer v goriški okolici dozorel krompir proti koncu maja, kdor ga stavi v zemljo šele aprila? V višje ležečih krajih sadi? ;'o sicer krompir kasneje, zato ga pa tudi kasneje kopljejo. Druga napa? ka je bila pregloboko zasipanje. Če sadimo krompir zelo zgodaj, ga mo? ramo res nekoliko globlje zasuti, drugače pa mu globoko zasipanje škoduje. Čim globlje je krompir v zemlji, tem dalj easa potrebuje kli? ca, da pride na povrh in razvije liste. Zato se mora tudi tem več easa hraniti iz lastne zaloge, ki jo dobiva iz vsajenega krompirja. Pre? globoko zasipanje škoduje pred? vsem tarn, kjer krompir pred sajc? njem režejo na vce kosov. Kdor jc »zgodnji nemški krompir«, ki je bil itak droben, (ker je bil namenjen izkljueno za seme) še razrezal na več koščkov in ga posadil globoko, mogoec še tudi kasno, ta pae ni ino? gel zahtevati primemega pridclka. Nasprotno pa so bili tisti, ki so sa? dili krompir zgodaj in v dobro zem? ljo, ki so ga pravoeasno okopali in dobro gnojili, z njim zelo zadovolj? ni. Še na nekaj moramo opozoriti. Ze lansko leto smo povedali, da je »nemški zgodnji krompir« name* njen predvsem za goriško okolico, ki potrebuje dobro in zdravo vrsto zgodnjega krompirja za izvoz in za gori.ški trg. V drugi vrsti pa smo hotcli preskrbeti tudi našemu kme? tu zgodnejšo vrsto krompirja, ki naj bi tvorila samo manjši del nj€? govega pridelka in mu nudila že v zgodnjih meseeih dobro hrano. Ni* smo pa imeli namena zamenjati se? danjih vrst krompirja, ki jih goji naš kmet, popolnoma z nemškim zgodnjim krompirjem, ker takim zahtevam bi ne odgovarjal. Kdor je od njega prieakoval kaj takega, je bil scveda razoearan. Popolnoma razumljivo je, da zgodnji krompir ne more dosegati kasnega niti po debelosti, niti po množini pridelka. Da bi imeli kolikor mogoče popolno sliko o uspevanju »zgodnjega ncm? škega krompirja« v raznih legah in zcmljah, prosimo vse tiste kmeto? valee, ki so ga sadili, da nam čim* prej pošljejo sledeče podatke: 1. Koliko »zgodnjega nemškega krompirja« so posadili. 2. Kakšna je zemlja, kjer so ga sadili in kako je bila pognojena. 3. Kdaj so krompir vsadili in kdaj izkopali. 4. Kako je rastel in kako velik je bil pridelek. V izogibo stroškov bi bilo dobro, če bi več kmetovalcev (vsi iz ene vasi) skupno poslali poročih> Ne? kaj stroškov in sitnosti bo vseka? kor, vendar pa si bomo le na ta na? ein lahko ustvarili pravilno in po? polno sliko o uspevanju »julijske ledvice« v našem kraju. Poroeila naj se pošiljajo na uredništvo »Go? spodarskega lista« ali pa na »Za? družno zvczo« v Gorici, Corso Verdi 37. Opomba: V Zadružni zvezi ima* mo dva vzorca »zgodnjega nemške? ga krompirja«. Eden je bil sajen 25. fcbruarja, drugi šele 13. aprila. Prvi je bil izkopan okrog 10. junija, dru? gi 21. julija. Oba sta bila torej pri? bližno enako časa v zemlji, razlo? ček pa je ogromen: drugi je mnogo manjši in je dal polovico manj pri? delka kot prvi. Sežanski trg. Na trgu v Sežani dne 12. t. m. in 22. t. m. je bilo na prodaj 1379 glav živine in sicer: 580 krav in volov, 140 telet, 235 konj in 424 prašičkov. Cena goveji živini žive teže od 250 do 280 lir stot, teletom od 4 do 500 L mrtve teže stot, konji od 1000 do 2500 L konj, prašički 5 do 10 teden? ski od L 75 do 180. Kupčija živahna. Razen živine se je razprodajalo tudi raznovrstno manufakturno blago, železnina, obuvala, usnje, konjska vprega, steklenina, lesena posoda, kmetijski stroji, moške obleke itd. Prihodnji tržni dan se bo vršil 12. oktobra 1. 1. Tržne cene dne 26. septembra 1927. Cesnik kg L 1—1.20; sveže zelje L 0.80—0.90; kislo zelje L 2—2.20; korenje L 0.90—1.10; eebula L 0.80 do 0.90; rudeča pesa L 0.60—0.70; navaden fižol L 1.80; fižol koks L 2.20; saluta L 1.40—1.50; indivija L 0.60—0.80; jajčniki (melanzane) L 0.90—1; krompir L 0.550—0.60; paradižniki L 0.60—0.80; peteršilj L 1—1.10; sladka repa L 0.60—0.70; radič L 1—2.20; špinača L 1.20 do 1.50; fižol v stročju L 1.50—1.60; vrzote L 1—1.20; bueice L 1—1.20; neoluščen fižol L 1.40—1.60; olu? seen fižol L 2.40—2.60; sveže gobe L 1—3; sveže fige L 0.70—0.90; li? moni kos L 0.15—0.20; jabolka kg L 1—1.40; orehi L 2.20—2.60; hruš? ke L 1.50—2; breskve L 2—2.60; češplje L 1—1.30; namizno grozdje L 1.20—1.90; sveže maslo L 14 do 15; presno maslo L 17—18; mleko liter L 1—1.10; trean med L 10; sladka smetana L 12; skuta L 4; jajca kos L 0.60—65. Dijaški vestnik. ZAČETEK POUKA NA GOR. SREDNJIH ŠOLAH. 1. Na gimnaziji, realki, učitel.jišču in komplementarni šoli prične red= ni pouk v soboto dne 1. oktobra. Kdor ni še vložil prošnje za spre? jem, naj jo takoj pošlje na ravnas teljstvo sole. 2. Na trgovski in obrtni šoli pričs ne pouk 17. oktobra. Šolske pristojbine. Vseh šolskih pristojbin so opro* sčeni 1. vojne sirote; 2. sinovi vojnih invalidov in 3. dijaki, katerih dru? žina (stariši) biva v sledečih poli? tičnih okrajih: v goriškem, gradi? šeanskem, idrijskem in postojnskem ter v pokrajinah Istre, Reke in Za? dra. Dijaki, ki nimajo teh pogojev, morajo plačati vpisnino, šolnino in pristojbino za telovadbo. Maurice Leblanc: Skrivnostno oko. (Doživljaji Arsena Lupina.) VII. Napoleonov profil. Takoj, ko so policijski prefekt, šef kriminalne policije in preisko? valni uradniki po popolnoma brez? uspešni preiskavi zapustili Dau? brecqovo hišo, je Prasville pričel svoje osebno poizvedovanje. Preiskai je delovno sobo in pre? gledal sledi boja, ki se je tu vršil, ko mu je vratarica izrocila posetni? co, na kateri je bilo s svinčnikom napisanih nckaj besed. »Naj vstopi, prosim,« je rekel. »Dama ni sama,« je rekla vra* tarica, »z njo je tudi neki gospod.« »Tako? Potem naj vstopita oba.« Klarisa Mergy je takoj prišla in prcdstavila svojega spremljevalca. Bil je bojazljiv gospod, ki se je zde? lo, da se sramuje svoje preozke, ponosene, erne vsakdanje suknje, svojega starega, okroglega klobuka iz klobučevine, svojega bombaža? stega dežnika in sploh vse svoje vnanjosti. »Gospod Nicole,« je rekla, »za? sebni ueitelj mojega malega Jako? ba. Gospod Nicole mi je zadnje leto veekrat pomagal s svojim sve? torn. On je pravzaprav vso zadevo s kristalnim zamaškom zopet spra? vil v tek. Hotela bi, da bi tudi on zvedel natanko, kako so ga od? pel j ali.« Prasville je Klarisi docela zau? pal, ker je poznal nje smrtno so? vraštvo do Daubrecqa. Povedal ji je o izjavah vratarice. Stvar je pa bila v ostalem čisto enostavna. Daubrecq je pri obrav? navi proti Gilbertu in Vaucherayu nastopil kot priča. Videli so ga še med zagovorom v justični palaei, proti šestim zvečer se je pa vrnil domov. Vratarica je zagotovila, da je bil sam. Kljub temu je pa že čez par minut zaslišala glasno vpitje, potem ncko borenje, padla sta dva strela in iz stanovanja je videla šti? ri zakrinkane može, ki so nesli po? slanca po stopnicah in skozi vrtna vrata. V tem trenutku je pridrčal avto. Štirje možje so skočili vanj in brž oddrdrali. »Nista bila tu vedno dva urad? nika na straži?« vpraša Klarisa. »Bila sta, zasigura Prasville, »sto petdeset metrov proč, toda vse se je tako naglo izvršilo, da nista mo? gla poseei vmes.« »In niste nič odkrili, ničesar na? šli?« »Nie, prav nič ... Samo to tukaj.« »Kaj je?« »Košček slonove kosti, ki je ležal na tlch. V avtu je bil še nekdo peti, i ki ga je vratariea videla skozi okno, ko je izstopil. Ko je spet vstopil, je . nekaj spustil na tla in zopet pobral. To je gotovo le kos tistega pred? meta, ki se je nemara pri padcu na pločnik razbil.« »Toda, kako so mogli štirje mož? je v hišo vdreti,« je pripomnila Klarisa. »Jasno, da s ponarejenimi ključi, med tem, ko je šla vratarica z do? ma. Lahko se jim je bilo skriti, ker Daubrecq nima drugih poslov. Vse kaže, da so sc skrili v jedilnico sem polcg in da so Daubrecqa napadli v njegovi delavnici. Na preprogi smo našli samokres velikega ka? libra, ki je Daubrecqova last. Ena krogla je celo razbila zrcalo nad kaminom.« Klarisa se je obrnila k svojemu spremljevalcu, da bi on svoje mne? nje povedal. Gospod Nicole je pa trdovratno vpiral oči v tla, se ni ga? nil na sedežu in je neprestano su? kal v rokah klobuk. Prasville se je smehljal. Klarisin svetovalec ni bil po njegovem mne? nju prvovrsten razum. »Stvar je nekoliko skrivnostna,« je zinil, »ne res?« »Da, da,« je pritegnil gospod Ni? colc, »prav skrivnostna.« »Torcj nimate o stvari nikakega lastnega mnenja?« »Kajpak, gospod generalni taj? nik, mislim, da ima Daubrecq obilo sovražnikov.« »Popolnoma prav, popolnoma prav.« »Mnogim je bilo dosti na tem, da on zgine in so se v ta namen združili proti njemu.« »Sijajno ... sijajno,« hvali Pras- ville ironično, »tako se vse pojasni. Zdaj nam dajte le še malce navodi? la, v katero smer naj se naše raz? iskavanje obrne.« »Ali ne mislite. gospod generalni Stran 4. »GORISKA STRAŽA« Kaj je novega na deželi? šempas. Pred kratkim je umrl obče znani zidarski mojster Vincencij Leban po daljši bolezni v visoki starosti 74 let. Številna udeležba pri pogre? bu je bila priča, kako so pokojnika spoštovali vsi občinarji. Naj mu sveti večna luč, preostali družini pa naše sožalje! Kostanjevica. V petek 16. t. m. zvečer je bil po vsem dolenjem Krasu frozen naliv. Deževalo je pozno v not; in je od? pravljeno vse pomanjkanje vode. Ni ostalo pa brez nesreee. Pri nas je treščilo posestniku Rudolf u Trampušu v hlev in mu ubilo 2 te* leti. Bog nas varuj takih nesreč, saj imamo že drugih nadlog dovolj. Podsabotin. Naša vas je na prijetnem gričku med lepimi vinogradi in krasnim pol j em. Preteklo nedeljo pa je bila še lepša. Imeli smo praznik Imena jMarijinega, ki smo ga po vojni pr? vie slovesno obhajali. Im-eli smo dve maši. Drugo je daroval solkanski g. dekan, ki je pred mašo v izbranih besedah narisal pomen tega slavja, ki smo ga po 13 letih zopet enkrat obhajalr. G. dekan je spregovoril tudi par besed na naslov fantov, de? klet in staršev. — Po sv. maši se je razvila procesija z Najsvetejšim okoli vasi. Med proccsijo je naš zbor prepeval Marijine pesmi. Po? poldne je bil blagoslov in po blago? slovu je g. dekan obiskal šolske ctroke, s katerimi je bil zelo zado? voljen. Letošnje polet je nam je prineslo mnogo nesreč. Dvakrat nas je obis* kala toča, potem je bila huda suša, da smo bili sploh brez vode. Nato pa je prišla povodeni, prcplavila njive in odnesla poljske pridelke. Voda je podrla tudi most, ki pelje v Kojsko. Kljub vsem tern nczgodam pa škriplje nedeljo za nedeljo harmo? nika in mladina pleše. Kam bo to pripeljalo? Čas je, da se že enkrat konča! Lorn. Društvo nam je vkinjeno. Kaj je to društvo delalo in kaj nam je bilo? V petih letih svojega obstoja je vprizorilo 14 iger — med njimi »Razvalino življenja« in »Krivopri? sežnika« —, imelo je v zadnjih treh letih 17 društvenih večerov z pre? davanji in recitacijami, 3 lepe aka? demije, fantovski krožek, dvakrat na teden veeerno solo za ueenje italijanskega jezika, za raeunstvo, leposlovje, lepo vedenje itd., dekle? ta so imele enako svoje nedeljske sestanke, peli smo, knjižnica je ži? vela, soeustvovali smo si v žalosti in nesreei enako, kot v sreei in ve? selju. Članov je bilo do 200. Ali ni dalo vse to delo posla mladim fan? torn in dekletom, ki so polni življe? njaV Da! V društvu je bila prilika za plemenito vdejstvovanje naših mladih sil. Zato nam je žal po njem. Sveto. Pri nas je umrl v četrtek 15. t. m. posestnik Franc Pipan v visoki sta? rosti 87. let. Bil je sedaj najstarejši mož v občini. V svojem življenju je bil skrben in priden gospodar. Bo* lehal je le malo easa, skoro do zad? njega je še delal na polju, in če ne pa doma orodje popravljal. Bil je mali letni in tudi vremenski prerok. Pogreb, ki se je vršil v soboto zju? traj pod vodstvom č. g. dekana in kateheta, je bil priča, kako je bil rajnki spošiovan. Njegovi soprogi, ki je kljub visoki starosti tudi še evrsta, in družini naše sožalje, nje? mu pa veeni mir! - Dežja smo imeli sedaj dosti; naši vodnjaki in drugi vodo držeči pro? stori so polni. Zopet je vse malo ozelenelo. Je sicer prepozno, toda mogoee bo še kaj jesenskega pri? delka. Dobro bi bilo, ko bi tudi nam vlada priskoeila na pomoe, vsaj z znižanjem davkov, ki so v naši ko* menski obeini posebno veliki. Bog daj, da bi nam vsaj jesenski nasadi prinesli sedaj še malo živeža, tako da se bomo to zimo sicer težko, a skromno preživeli! I Poljskega čuvaja nimamo nobe? j nega, eeprav šteje naša obeina nad 100 številk. Je sicer imenovan, a otroci radi njega delajo kar hočejo, j posebno na pašnikih; preklinjajo in svobodno razgrajajo. V obcini tudi nimamo pravega zastopnika; ali je gosp. euvaj sam, ne vemo. Pro? simo gosp. obe. naeelnika in njego? vega namestnika, da uredita vse po? trebno tudi za našo vas, za kar jim bomo gotovo hvaležni. Škrbina. V nedeljo dne 10. t. m. je zadel družino Obrsnel pri Mihaljih nena? vadno težak udarec. Dve mladi cvetki življenja, 22 letno Zoro in 18 letno Leopoldo Obrsnel, je poko? :-ila kruta smrt. Prva je umrla ob 9. uri zjutraj ilruga opolnoči. Starejša se je eutila 2 dni slaba, mlajša je nbolela hitro za njo, a nihec ni pri? eakoval tako nenadnega konea. Po? greb, ki se je vršil drugi dan ob 4. uri popoldne, je bil nekaj žalost* nega in pretresujočega. Ko so pri* pel j ali mladi trupli v škrbinsko cer? kev v največjem nalivu, je bilo ma? lokatero oko suho. Vzrok je najbrže hitro prehlajenje in pljučnica. Dru? žini, ki ji je ostala le še ena heerka, naše iskreno sožalje! Tako naglo preminuli mladenki pa naj prosita v nebesih za nas vse in naj bosta zlasti njunim tovarišicam živa pri? ča, kako hitro vse mine. N. p. v m.! Planina pri Vipavi. (Slovo.) Še ne polni dve leti je bival v naši sredi g. Gvido Grego? rat, laški učitelj, ki je bil na lastno željo premešeen v svoj domaei kraj v bližnji Furlaniji. V kratkem času svojega bivanja med nami si je s svojim moškim nastopom in res lepim, dostojnim in taktnim zadr? žanjem napram domačinom, prido? bil splošni ugled in spoštovanje. Točen in vesten v soli, je bil tudi zu? naj nje vzorcn vzgojitelj. Bil je res pravi učitelj in tudi sicer zelo pra? vičen. Po svojem političnem mišlje? nju je bil odločen fašist, kakoršnih si želimo mnogo med nami. Zato nam je bilo res težko slovo. G. Gre? gorat, ohranili Vas bomo vsi v naj? lepšem spominu in Vam želimo na Vašcm novem službenem mestu sredi ožjih rojakov mnogo sreče in veselja. Bog Vas živi! Brje pri Rihenberku. Po kratki bolezni je pretekli te? den umrl Peter Stegovec v 74. letu. Bil je mnogo let cerkvenik pri sv. Martinu. Posebno v vojnem easu sc je mnogo trudil, v cerkvi in zunaj nje, ker je g. zupnik iz Rihenberka moral imeti službo božjo pri sv. Martinu in ne v Rihenberku. Po? kojni starček je v svojem dolgem /ivljenju mnogo izkusil. V zadnjih letih sta mu umrla hči in sin. Poči? vaj v mini! Družini naše sožalje! Selo na Vipavskem. Dne 15. t. m. je preminul v staro? sti 80 let Bavčar Anton, ustanovni elan in prvi predsednik našega Ga? silnega društva. Pogreb se je vršil ob številni udeležbi občinstva. Ga? silci v krojih so mu delali špalir ob krsti. Na domu in ob grobu so inu domači pevci zapeli poslovnico. Pckojni je v oporoki volil Gasilne? mu društvu L 30 kot fond za even? tuelne ponesrečence pri gasitvi. Bil je tudi član vseh naših društev. Pred vojno sc je zelo peeal s poli? tiko. Dasi ni trgal hlač v šoli po klopeh, vendar je znal pisati in ei? tati. Mi vsi ostali, posebno pa člani onih društev, kojih je bil pokojni član, želimo pokoj njegovi duši. Pečine. Po dolgih poletnih dneh plodo? nosnega poljskega dela sta nas dva dogodka spravila iz ravnodušnosti. Prvi že znan dogodek je, da je pre? fekturna oblast razpustila naše društvo »Planinka«, češ; da ni de? lovalo v skladu z narodnim redom. Društvo je bilo ustanovljeno leta 19v)0. pod imenom »Čitalnica«. Po vojni in sicer 1. 1922. se je obnovilo s spremenjenimi pravili in novim imenom »Planinka«. Par let je prid? no delovalo, seveda vedno v okviru društvenega zakona, v zadnjem ča? su pa, ko je društvo prišlo zopet v prvotno smer, je omejilo svoje de? lovanje. Drugi dogodek, ki je povzročil precej vznemirjenja in nevolje po občini je, da je občinska uprava premestila ljudsko solo iz doseda? njega prostora v — župnišče. To se je zgodilo proti volji večine obea? nov. V tej zadevi se je pred krat? kirn podala posebna deputaeija mož k prevzvišenemu, ki se je izrazil, da je proti tej nameri. Res čudno je, da par ljudi naredi po svoji volji v:;e, ne da bi upoštevali voljo ob? einstva. Sicer se govori, da se je sola premestila v župnišče, ki je ža? časno prazno — zato, da se zmanj? šajo stroški občine, dvomimo pa, da bo radi te spremembe, znižan občanom davek. Ljubinj. Dne 16. t. m. je tudi naše društvo zadela usoda drugih. Društvo je bilo ustanovljeno 1. 1908. Med voj? no je prekinilo svoje delovanje. Po vojni je zopei prieelo delovati. Ljubinjskemu društvu je skozi petnajst let društvu predsedoval pok. Ivan Kaveič ? Rutarjev, ki se je letos ponesrečil na Lom * pla? nini. Tajniške posle je vodila ves ta čas Terezina Kavčič, ki je ob? enem dajala društvu streho brez? plačno. JPrvi društveni predsednik je bil Jerman, drugi Tončkov Tin? ee. Cast našim fantom in možem. Poljubinj. Poljubinsko društvo — razpušče? no 16. septembra — je nastalo na pobudo velee. g. Krištofa Tomšiea 1. 1908. Prvi mu je predsedoval Kavčič Andrej. Po vojni mu je po? magal ria noge g. Alojz Kodcrmac. Društvo se je intenzivno bavilo s petjem, dramatiko, v njegovem okrilju sta bila fantovski in dekliški krožek s stalnimi strokovnimi ver? sko vzgojnimi predavanji. Tudi tu je bila usoda društva tesno v zvezi z usodo vaške mladine. Zadnji pred* sednik je Manfreda Anton, po do? mace Bebelnov. Bog povrni vsem, ki so se v društvu udejstvovali. tajnik, da ta košček slonove kosti, ki je pobran s tal... »Ne, gospod Nicole, ne. Ta kos spada k nekemu poljubnemu pred? mctu, ki ga ne poznamo in ki ga lastnik prav skrbno skriva.« Ciospod Nicole je pomišljal, nato je začel: »Gospod glavni tajnik! Po padcu Napoleona I....« »Toda, gospod Nicole, predava? nje iz i'rancoske zgodovine pae ne bo nieesar razjasnilo v taki krimi? nalni zadevi.« »Mogoee pa, gospod glavni taj? nik, ee mi dovolite, da se izgovo? rim. Po padcu Napoleona 1. je prej? šnja vladavina vpokojila gotovo število častnikov. Bili so pod nad? zorstvom tajne policije, a ostali so zvesti svojemu ccsarju in so nje? govo podobo nosili na vseh mogo= eih predmetih, na tobaenicah, na 1 rstanih, na nožih in podobno.« In kij ima to opraviti z našo zadevoV« »Ta kos spada k neki palici iz tistike, ki ima konico izrezljano iz slonovine. Če ga natanko premotri? mo, nam njegovi obrisi pokažejo ¦poteze »malega korporala«. Tukaj imate tore], gospod glavni tajnik, kos palice, katere lastnik je vpoko? jeni castnik.« o'V resnici,« je pritrdil Prasville, ko si je predmet natančneje ogle? dal. »Spoznam neki obris, a ne raz? umem, kaj se da iz tega sklepati.« »Navaden zakljueek. Med Dau? brccqovimi žrtvami, kojih imena na listi sedem in dvajseterih, je tu? di neki potomec korziške družine, ki je bila v Napoleonovi službi. Tedaj je obogatela in je bila po? vzdignjena v plcmiski stan; potem je pa spet obubožala. Stavim deset proti eni, da je potomec take dru? žine, ki je svoj eas bila na čelu bo? napartistov, peti mož v avtomobilu. Ali naj njegovo ime povem?« »Markiz d' Albufex?« je zamr? mral Prasvile. »Markiz d' Albufex!« i^otrdi go? spod Nicole. Brž se dvigne gospod Nicole, ki je svoje bojeee vedenje odložil in reee Prasvillu: »Gospod glavni tajnik, jaz bi to zase ohranil in vam šele po konč? ncm uspehu povedal, namreč, ko bi vam prinesel listo sedem in dvaj? seterih. Toda dogodki silijo. Go* spod glavni tajnik, prosim vas za vašo hitro in odločno pomoč.« »Kako naj pomagam?« vpraša Prasville, na katerega je izredni mož naredil tak vtis. »S tern, da mi daste od jutri na? prej vse podrobnosti o markizu d' Albufexu, za katere bi jaz rabil vee dni.« Prasville je pomišljal, poglcda gospo Mergy. Ona pa reee: »Rotim vas, vzemite gospoda Ni? cole v svojo službo. On je drago? cen in nam vdan zaveznik. Jameim zanj kot za se.« »Kaj hočetc vedeti, gospod Ni? cole?« vpraša Prisville. »Vse, kar se tiee markiza d' Al? bufexa, njegove družinske razmere, (i njegovih opravilih, o sorodstvu ter o njegovih posestvih v Parizu in na deželi.« Prasville odgovori: »Pravzaprav dela tisti, ki je Dau? brecqa odvedel, bodisi da ie to markiz ali kdo drugi, za nas. C.e vzame Daubrecqu listo, ga razo? roži.« »Kdo vam pa jamči, gospod glav? ni tajnik, da ne dela zase?« »Nemogoče, njegovo ime ie ven? dar na listi.« »Pa če se črta in boste vi postav? ljeni novemu izsiljevalcu nasproti, ki je še bolj grabežljiv, bolj mogo- een in torej bolj nevaren kot Dau? brecq?« Ta zakljueek je glavnega tajnika kar osupil. Po kratkem premisleku izjavi: »Pridite jutri ob štirih na pre? fckturo v moj urad. Tarn vam dam zaželjena pojasnila. Kakšen je vaš naslov, ee ga bom rabil?« »Nicole, trg Clichy, številka 25. Stanujem pri nekem prijatelju, ki mi je za časa svoje odsotnosti dal svoje stanovanje na razpolago.« Razgovor je bil pri kraju. Go? spod Nicole se je zahvalil, se glo? boko priklonil in je šel z gospo Mergy ven. »Sijajno gre!« je dejal zunaj in si zadovoljno mencal roke. »Imam prost dostop na prefekturo in go? spodje bodo složno z menoj delali.« Gospa Mergy, ki ni imela toliko upanja, je pripomnila: »Ne bo li prepozno? Bojim se, da bo lista prej uničena.« (Dalje.) »GORISKA STRAZA« Stran 5. Prapotno pri Tolminu. Pri nas imamo cno samo gostilno. Iz te gostilne se sliši že štiri nede* lje neprcstano harmonika do pozne j enajste večernc ure. Vrtijo se fant* j je iz sosednih vasi in nekaj naših ' deklet. Že skoro pol vasi se je po vojni porazgubilo. Kar je še ostalo hočemo pa na plesišču zapraviti. Dckleta plesavke, ali boste ve na* šc bodoče gospodinje ali pa naj si jih drugje poiščemo. »O, ^'eši, pie* ši, črni kos ...« Fojana. Po tolikem prizadevanju smo vendar dne 11. septembra imeli pri* reditev. Na tcm mcstu se zahvalju* jemo vsem onim, ki so se na ka* koršenkoli način žrtvovali v ta na* men. Srčna hvala! Idrijske novice. Rudarskim vpokojencem v Idriji. Naprošen po deputacvji rudar* skih vpokojencev je tajnik K. D. Z. ponovno posredoval pri pristojnem uradu glede izplačila pokojninske* ga poviška. Voditelj oddelka je taj* niku K. D. Z. zagotovil, da bodo 50Ü vpokojencem izplačani najprej prispevki bratovske skladnice in si* cer v dveh obrokih, to je od 1. ju* lija 1926. do 30. junija 1927. in od 1. julija 1927. do 30. junija 1928. Prispevki iz bratovske skladnice bodo vsem prizadetim vpokojen*- cem izplačani do 15. oktobra 1927. Voditelj pristojnega oddelka je izrazil tudi upanje, da bodo pokoj* ninski poviški prizadetim vpoko* jencem (77) izplačani v teku mese* ca oktobra. Rudniška uprava je že odposlala pristojnemu uradu v Go* rici seznam vpokojencev in pokoj* nin, tako da bo sedaj mogoče od* meriti in izplačati pokojninske po* viške. Ker je zadeva rudarskih vpo- kojencev res v vestnih in skrbnih rckah, zato naj vpokojenci ne na* prošajo več za posredovanja pri županstvu, pri rudniški upravi in pri drugih uradih. Pristojni izpla* čilni urad v Gorici potrcbuje toza* devno samo še izjavo računovod* skega ravnateljstva v Rimu. Nekaj o zgodovini idrijske realke. Na drugem mestu poročamo o zadnjih abiturijentih nekdaj tako cvetoče idrijske realke. Realke ni več. Dobro pa je, ako si malo po* kličemo v spomin zgodovino nje* nega nastanka. Idrija je bila že od nekdaj neka* ko središče severnozapadne No* tranjske. Vsled velikega razmaha, ki ga je mestu dal rudnik, se je kmalu začutila potreba po šolah in kulturnem življenju. Zanimivo je, da so si Idrijčani že za časa Marije Terezije, torej pred vee kot poldru* gim stoletjem, sezidali in uredili stalno gledališče, ki stoji še danes s precej drugačno notranjostjo. V dobi Marije Terezije je Idrija do* bila tudi nekako srednjo solo, ki se je takrat imcnovala glavna sola. To šolo je Idrija obdržala z maj* hnimi izboljšavami v francoskem medvladju do leta 1850. Takrat so učitelji glavne sole, posebno ravna* telj Legat, predlagali, naj se v Idri* ji ustanovi nižja realka s štirimi razredi. Njegov predlog ni bil sprc* jet. Pač pa so v šolskcm lctu 1852.* 1853. ustanovili enoleten tečaj za učiteljske pripravnike s slovenskim in nemškim učnim jezikom. S sol= skim letom 1865.* 1866. je priprav* niški tečaj prenehal. Absolviralo ga je nad 200 učiteljev. Od takrat naprej je bila Idrija brez srednje sole. To pomanjklji* vost je vsc prebivalstvo živo obču* tilo. Občinski zastop je vpošteval željo idrijskih rudarjev. 4. julija 1894. je sklenil ustanoviti na svoje stroške nižjo gimnazijo. Tega skle* pa pa radi raznih težkoč ni mogel uresničiti. Večjo srečo je imel mest* ni zastop šcst let pozneje. 18. avgu* sta'1900. je sklenil, da otvori na ob* činske stroške nižjo realko. Sklep je deželni odbor odobril 27. marca 1901. Tudi ministrstvo za nauk in bogocastjc je kmalu potrdilo in do* volilo ustanovitev nižje realke. 20. septembra 1901. se je pričel pouk v prvem razredu. Občinski svet je sklenil, da na novem zavodu ni nobenih pristoj* bin niti šolnine. Ustanovilo se je tudi podporno društvo za dijake, ki je vsem preskrbelo knjige. V šolskem lctu 1903.*1904. sc je zavod prcsclil v novo krasno po* slopje. Od takrat se je razvijal, bil 1. 1905. razširjen v popolno realko. L. 1908. je bila prva matura. Kmalu nato je bil zavod podr/avlien. Taka je bila usoda idrijske real- ke do vojne in med vojno. Povoj* no'njeno pocasno umiranje je zna* no. Nekdaj tako polno poslopje je danes prazno. Zadnji dijaki pa so maturirali v Gorici. Notranjost otenouljene cerhoe v Volčah. Delo Toneta Kralja. Zadnjič smo v dopisu iz Volč brali o lepem slavju, ki se je vršilo v tej prijazni naši tolminski vasi dne 14. in 15. t. m., ko je prevzvišc* ni knez in nadškof goriški posvetil obnovljeno župno cerkev. Naj da* nes podamo kratek popis notranjo* sti, ki je za naše razmere nekaj povsem novega, izrednega. Saj je vendar skoro vse notranje delo delo znanega in priznanega sloven* skega slikarja Toneta Kralja. Ni* sem strokovnjak in ne mislim pisati kritiene ocenc. Kakor sem že zgo* raj rekel, hočem podati samo popis. Naj najprvo povem, da sem že z marsikom ^ovoril o volčanski cer* kvi in vsak, ki jo je obiskal, je re* kel, da je prav lepa. Zidne barve so prijaznotople in človeku je prav prijetno, ko si ogleduje to novo sve* tišče. Takoj tudi opaziš, da je v tej cerkvi marsikaj, kar dru<*od še nisi videl. Iznenaden si, ko vidiš origi* nalna svečnika v prezbiteriju, po* tem svečnike na stranskih altarjih in še marsikaj drui*c^a. Vendar cerkev ni zašarjena, kakor je marsi* kje v navadi. S sodobno slikarijo so poudarje* ne le vse tri altarne stene, ki na* pravijo zares mog-ocen vtis. Naj* bolj se vstavi oko na kro^u an^e* ljev, 29 po številu. Ta krog tvori okvir altarne stene. Glavni altar je posveeen sv. Lenartu. Altarna slika s podobo tega svetnika je delo umetnika Tavčarja (Idrija) iz leta 1877. Ta slika je bila begunka in je bila prinešena domov iz Mestre pri Benetkah. Altar nosi ob straneh dve novi sliki Toneta Kralja: Sv. Petra in Pavla in sv. Cirila in Metoda. Vse tri slike skupaj dobro harmonirajo in globoko vplivajo na gledalca. Stranski altar na moški strani no* si oljnato sliko Srce Jezusovo. Je* zusa obdajajo betežniki. Preprosta a veličastna slika, močna v barvah. Na gledalca napravi mogočen vtis, če se v njo poglobi in se potem kar nc more odtrgati. Za oko prepro* stega človeka je pa boljša Kraljica miru, slika drugega stranskega al* tarja. Marijino in Jezusovo glavo obdaja mavrica. (V teh barvah je izdelana vsa ostala slika). Marija sedi na moenih oblakih, (podoba oblakov je nenavadna, ker hoče Kralj z oblaki vedno simbolizirati (prispodabljati), držeč v naročju Je* zuščka, ki z desnice spušča golobčka z oljkovo vejico v kljunu. Pod obla* ki so od vojne razbite Voice s cer* kvijo. Dobro simbolizirano: »Kra* ljica miru«. — Kakor sem poizve* del, je od strani preprostega ljud* stva to sodobno slikanje dobro, s pohvalo sprejeto, od strani studi'ra* joče mladine pa naravnost z navdu* šenjem. Ta mladina vidi v teh sli* kah povdarek duha, misli in zaniče* vanje materjalnosti. Naj končam: Volčanom samo ča* stitam, da so si ustvarili tak lep, ZAHVALA. Povodom smrti našega nepozabnega soproga, strica itd. Antona Bavčar»ja se najtopleje zahvaljujcmo čč. duhovščini in domačemu pcvskemu zboru za žalostinke pred hišo žalosti in ob grobu; nadalje ognjegascem v uniformah, kakor tudi vsem obiskovalcem za časa bolezni in pri pogrcbu in vsem, ki so na katerikoli način pomagali, da se je pogreb tako lepo izvršil. Še en- krat: srčna hvala vsem! Sclo pri Črničah, Anc 16. sept. 1927. Žalujoči družini: BavČar-Lipovž. k pobožnemu poglobljenju vabeč hram božji. S tem sem — kolikor kot nestrokovnjak pač smcm — iz* rckel že tudi svoje častitke umctni* ku Kralju. P. Povodnji. Poplave v Lombardiji in drugod. V zgornji Lombardiji v bližini mesta Sondrio se je utrgal oblak in sta reki Adda in Masino silno na* rastli. Na več krajih je pretrgana železniška zveza in je porušenih več hiš. Na Južnem Tirolskcm je vsled poplave silno narasla reka Aisach ter porušila mostove, napra* vila ogromno škodo in v bližini Franzensfeste izpodkopala želez* niški tir. Železniška zveza, ki gre iz Italijc pod Brennerjem v Nem. Avstrijo, je začasno prekinjena. Vlak železničarjev, ki so hiteli na pomoč, je skočil iz tira v valovje. Pri tem je našlo smrt petnajst zelezničarjev. — Tudi ob Lugan* skcm jezeru v Švici je divjal vihar, ki je potopil neko ladijo. Tudi v ostali Švici so bile si Ine povodnji, ki so poleg velikega opustošenja za* htevale tudi več človeških žrtev. — V Toskani so bile tudi silne po* plave, vendar brez človeških žrtev. — V mnogih krajih Francije so vo* de tudi močno narasle in ogražajo mnoge kraje. Fisma naHih izseljencev. Slovenski fantje, zaposleni na južnem delu argentinske republike pri petrolejskih vrelcih, pošiljamo najsrčnejše pozdrave »Gor. Str.«, prijateljem in prijateljicam, poseb* no pa našim rojstnim vasicam, Me* dani in Kozani. — Rusijan Anton, Srebernič Ciril, Rusijan Jakop, To* roš Dionizij, Filej Evgen iz Meda* ne; Leopold pl. Reja, Jožcf pl. Re* ja Rudolf Jakin, Franc Reja in dr. iz Kozane. (Op. ur.: Darove v znesku L 182 in 30 stot. smo razdelili, kot ste že* leli in se Vam najlepšc zahvaljuje* mo. Bog Vas živi!) ¦ * * Slovenski delavci, bivajoči na rY'\^ rolskem, pošiljamo iskrene pozdra* ye našim staršcm, žcnam, bratom in sestram, našemu častitemu go* spodu župniku in vsem dragim do* mačim. — Krapež Danijel, Veliko* nja Ivan in Franc, Sedej Alojzij, Bratina Alojzij, Vidmar Ignac, Kra* pež Ivan, Polanc Bogomir, Likar Ivan in Anton, Vidic Anton, Kra* pež Alojzij, Česnik Matija, vsi iz Dol * Otlice. « # * Delavci, zaposleni pri raznih de* lih v bližini Valtournanche, poši* ljamo pozdrave »Straži«, ki nam redno prinaša novice iz domačih krajev. Pozdravljamo tudi starše, žtne, brate, sestre, sorodnike, pri* jatelje in znance. — Jožef Berginc, Drežnica; Albin Skočir, Kred; Ivan Žuber, Matevž Mikuž, Sužid; Miha Uršie, Viktor Pantar, Anton Stres, Rudolf Skalin, Anton Kutar, Koba* rid; Franc Berginc, Alojzij Jcrmol, Ivan Pajntar, Idcrsko; Rudolf Hro* vat, Ivan Trebse, Franc Melihen, Serpenica; Mirko Brie, Andre j Brie, Mihael Gašperut, Breginj; Benedikt Rosič, Anton Lavrenčič, Rafael Ro* sič, Logje pri Breginju. Pošiljamo tople pozdrave »Gor. Straži». ki nam prinaša novosti iz domovine, našim starišem, bratom, sestram, prijateljem in sorodnikom. Sivec Jožef, Berginc Franc, Jermol Alojz. Uršič Ivan in Janez Tou< mcin, vsi iz Iderskega. Bog živi! Listnica Kmečke=delavske zveze in Politicneßa društva »Edinosti« v Gorici. 1. Černigoj Ivan, Skrilje St. 5: Va^ šo prošnjo je Corte dei Conti od* stopila vojnemu ministerstvu. Do* kument, ki ste nam ga poslali, so nam vrnili iz Rima. Dokument mo* ra overoviti italijanski konzulat v Graden. Ob priliki zglasite se v taj* ništvu. 2. Bavčar Marija, Selo št. 50: 1. junija 1927 je bil Vaš rekurz od* bit. 3. Pikec Angel, Dobravlje St. 47: V Vašem slučaju manjka zdravni* ška izjava vojnega ministrstva. Ra* zume se. da rešuje vojno minister* stvo prošnje po vrsti in zato morate potrpežljivo počakati rešitve. 4. Belinger Ivan, Števerjan št. l: Vam sc je pokojnina ustavila, ker je y.Q. zapadla. Komisija čaka, da ji pošlje županstvo dokumentc; na to Vam bo nakazana pokojnina od 1. 10. 1925 do 30. 9. 1928 in sicer po* kojnina 6 skupine. Podrezajte torej pri županstvu. da odpošlje čimprej dokumente, ki iih je komisija zah* tcvala. 5. Lavrenčič Matija, Vrhpolje St. 10: Upati je, da bo Vaša prošnja v kratkem ugodno rešena. 6. Leskovec Josip, Dolezldrija št. 3: Vaše prošnje ni bilo mogoče naj* ti. Obnovite prošnjo in dokažite, da ste prošnjo pravočasno odposlali. 7. Pelos Ivan, Vrtojba št. 331: Zglasite se ob priliki v tajništvu. 8. Otrin Josip, Dole * Zavratec St. 20: Vaše prošnjc ni bilo mogoče najti. Prošnjo lahko obnovite, če morete dokazati, da je bila Vaša prva prošnja pravočasno predlo* žena. 9. Sulič Alojzij, Prvačina št. 150: Zglasite se ob priliki v tajništvu. 10. Vekjet Lucija, Št. Peter pri Gorici št. 218: V kratkem bodo iz* plačani pokojninski zastanki od 1. januarja 1924 dalje. 11. Rijavec Kat., Šentviška gora št. 1: V Vasi zadevi smo posredo* vali pri tukajšnji finančni intenden* ci. Pošljite tajništvu čimprej izjavo županstva, da Vam ni županstvo nikdar izplačevalo dnevnih podpor. Tajništvo. Listnica uredništva. N. N., Tolmin: Potni listi za Ru* sijo se ne izdajajo. Renče: Dopis o brezumnih plesih, katere veasi prirejajo tudi take or* ganizacije in taki ljudje, od katerih bi to najmanj pričakovali, v polni meri odobrujemo. Za objavo se nam zdi že nekoliko zastarel. Oglasite se še kaj! Bog živi! Prvačina: Vaše stališčc glede zdru- žitve Prvačine z okoliškimi občina* mi razumemo, vendar dopisa ne mo* remo objaviti, ker je prepiker. Radi njegove ostrine bi gotovo povzro^ čili dolgo časnikarsko pravdo, ki bi naši stvari le škodovala. Res, da se jc pravda v časopisju prav za prar že začela, toda ne smemo jo še bolj razvnemati, temveč kolikor mogoče omiliti. Pozdravljeni! Stran 6. «OOWISKA STKAZA. Koledarček. 3. okt. poncdeljck, Kandid, m. 4. okt. torck, Frančišck Seraf, 5. okt. sreda, Placid, m. 6. okt. četrtek, Vera, d. 7. okt. pctck, Mariia Dcvica. 8. okt. sobota, Brigita, vd. 9. okt. nedelja, Dionizij. Valuta. Dne 27. septembra si dobil: za 1L0 franc, frankov 71 72 do 72.22 Lir za 1ÜU belg. frankov 252.5 > do 257.50 „ za 100 švic. frankov 35 ' .50 do 355.50 „ za 1 iJO češ.-slov. kron 54.10 do 54.60 „ za 10') dinarjev 32.i0 do 32 60 „ za 1 sterling 89 07 do 89.37 „ za 1 dolar 18.26 do 18.36 „ Novci po 20 frankov 70.— do 72.— „ za 100 avst. kron 0.1.-253 do 0'0263 „ Vojno 5 odškodninske obveznice: 68.75." Meh za smeh. Z bodenskega jezera. Tujec: Kako bom vcdel, da sc vozim eno uro, ko nimam ure pri sebi? Čolnar: Nikar ne skrbitc! Coin ima luknjo in se vzdrži nad vodo k vcčjcmu cno uro. Nenavaden kompliment. Trgovec je 5cl iz trgovine ter jo pustil odprto. To priliko je uporabil človek z dol^imi prsti, smuknil ie v prodajalno, nakradel, kar je inogel in odšel. Na vratih pa je srečal trgovca, ki je vorjcno blago. Spoštljivo se je umaknil, globoko priklonil in dejal: »Prisrčna hvala, guspod, sc priporočam /a štcvilni obisk!« »Rodite lire/ skrbi,« jc dejal tat in jo po= bral i/. trgovinc. Lovsku ne/.godu. Stric Zuta ni bil los vcc, da bi plazil okrog zastojn. Če ni pri* ficsel domov divjačinc, je princscl pa stre ganc hlače. In ti, Minka, šij in šij! Lovske karte tisto leto ni dal podpisati, pa je vseeno »jagal«! Tistega veeera je prišel ves vpehan domov. Hči Minka, ki je edina ostala i/ined številnega potomstva, se je ustrašila. Stric Zuta vrže par prepulic v kot in za* hteva takojšnje »operacije«. Minka šiva, stric Zuta si briše pot in pripoveduje: »Lo* vim v Zaplati. Ravno sem počil par jerebic, pa se ti prikažcjo štiri oei dveh »postav«. Zlodja, si domislim, karta ni podpisana, uderi jo!In rcs sem jo užgal po drei, ona* dva za mano! Kar naenkrat sem se /našel na oblatem delu svojega telesa in drčal nizdol. Bolele so me grešne kosti in rojstno me so se je trgalo! §tiri roke me zagrabijo. Začne se izpraševanje. Jaz znam odgovor žf rm pamet: »Zuta, fu Zuta, fu Marjeta, fu Marička, fu! —« Minka ga je zbodla! »Fu, vrag! — —« Striea Zuta so bolele kosti pet dni, dokler se ni zaeelilo grešno incsu, Minka pa mu ni smela vee šivati hlač! Ognjei>asci so bili telefonično pozvani, naj pridejo takoj gasit goreeo hišo. V po« rceilu sc je čitalo v časnikih tako*le: »Z divjim dirom so se pripodili ognjegasei kot tropa divjih bikov in na lieu mesta zapeli muho v kozarcu naročenega piva? Ame* rikanee se smeje in naroei drugo, Spanee plača in odide ne dotaknivši se kozarca. Halijan in Franco/ plačata in odideta z j,:lasnim vpitjem. Anglež zlije pivo in na* roči drugo. Nemec izvleče z mczineem muho iz kozarca in pivo izpije. Rus spije pivo in muho z najveejo indiferentnostjo. Kitajec izvleee muho, jo poje in potem izpije pivo. Dva izvedenea iz Bordeauxa sta bila po? klicana od vinskega trgovca, da bi presodila sod dragocenega vina. Vino je izborno pravi prvi le nekoliko di.ši, mislim, da po usnju . . . — Meni se pa zdi — pravi drugi — da diši nekoliko po rjastem železu. Prodajalec trdi, da je to le iluzija izve» dencev. Da se zadeva reši, pretočijo vino in na dnu soda dobijo rjast ključ na ma= lem usnjenem traku. Darovi za spomenik pok. č. g. Cirila Vuga. France Gorkič, ravnatelj »Go= riškc ljudskc posojilnice« v Gorici 20 L; Markočič Alojzij, Drnovk 2 L; Vol.